GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA -HMEZAD« — ŽALEC — LETO XXV— ŠTEVILKA 12 — DECEMBER 1971 SOCIALNE RAZLIKE TUDI MED KMEČKIM PREBIVALSTVOM STALIŠČA TRETJE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE O SOCIALNEM RAZLIKOVANJU. V CELOTI OBJAVLJAMO LE GRADIVO O SOCIALNEM RAZLIKO VANJU MED KMEČKIM PREBIVALSTVOM, KI JE OBJAVLJENO V PRILOGI KOMUNISTA OD 26. 11. 1971 DOKUMENTI POD TOČKO 12 STALIŠČ IN UKREPOV, KI JIH ZAVZEMAMO KOMUNISTI ZOPER SOCIALNO RAZLIKOVANJE. O socialnem razlikovanju med kmečkim prebivalstvom je razpravljala konferenca Zveze komunistov Slovenije že na drugi seji junija 1970, ko je obravnavala celotno ekonomsko in socialno problematiko kmetijstva. Ugotovila je, da obstajajo občutne socialne razlike, tako med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom kot tudi med kmeti samimi. Konferenca je tedaj sprejela več sklepov, pomembnih za učinkovito reševanje perečih ekonomskih in socialnih vprašanj vasi, ki jih moramo v prihodnje še uspešneje in dosledneje uresničevati. Da bi zmanjšali socialne razlike in utrdili socialno varnost kmetov ter okrepili njihovo ekonomsko zmogljivost, pa moramo zlasti: — tudi z ukrepi ekonomske politike odločneje podpirati hitrejšo rast kmetove produktivnosti kot najbolj zanesljive podlage za izboljšanje njegovega ekonomskega in socialnega položaja in zoževanja sedanjih socialnih razlik med kmečkim in drugimi sloji prebivalstva; — izpopolniti sistem dedovanja kmetijskih posestev tako, da bo omejeval drobitev posestev ter okrepil ekonomsko zmogljivost in socialno varnost njihovih prevzemnikov, ki bodo nadaljevali s kmetovanjem; — izpopolniti sistem obdavčenja tako, da bodo ustrezneje zajeti višji dohodki, ki so posledica boljših naravnih, proizvodnih in tržnih pogojev, hkrati pa izpopolnjevati sistem olajšav za tiste kmete, ki iz objektivnih razlogov, kot je ostarelost, mladoletni otroci ipd., dosegajo nižji dohodek. Nujna je večja diferenciacija v višini davčnih obveznosti med občani, ki jim je kmetijstvo osnovni vir sredstev za preživljanje in tistimi, ki jim kmetijska dejavnost pomeni dopolnilni vir dohodka ter nekmeti, ki z nakupi ali dedovanjem zemlje povečuiejo svoje premoženje; — še v tem petletnem obdobju uresničiti osnovno starostno zavarovanje kmetov, ki bo ob finančnem sodelovanju samih kmetov Po prelepi jeseni, ki je s sušo ogrožala obrobne kmetije, je prezgodaj zapadel sneg in zaprl dela pri postavljanju žičnic in družbe bistveno prispevalo k zagotovitvi osnovnih eksistenčnih potreb in socialne varnosti ostarelih kmetov; hkrati pa bo to osnova za postopno uresničevanje popolnega starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov; — zagotoviti socialno varnost ostarelih kmetov, ki sami ne morejo več delati in nimajo primarnih dedičev, s prostovoljnim vključevanjem njihove zemlje v občinski zemljiški sklad, s pomočjo katerega bi lahko tudi deloma zagotavljali njihovo vzdrževanje ter poravnali del obveznosti do zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmetov; — dosledneje kot doslej uveljaviti obveznost otrok, ki so ekonomsko dobro situirani in so bili morda deležni dediščine od posestva, da pomagajo vzdrževati ostarele in onemogle kmečke-starše; — izboljšati zdravstveno varstvo kmetov in ga postopno izenačiti z zdravstvenim varstvom delavcev; — pri vseh ukrepih socialne in izobraževalne politike nameniti posebno pozornost socialnemu položaju in razvojnim možnostim kmečkega otroka ter jih postopno izenačiti z možnostmi otrok iz drugih družbenih slojev, to še zlasti velja za otroke revnejših kmetov. SKUPNA PRIZADEVANJA ZA NAPREDEK ŠMARSKEGA KMETIJSTVA O stanju in razvojnih potrebah šmarskega kmetijstva je v letošnji jeseni razpravljala Skupščina občine Šmarje in občinska konferenca SZDL v Šmarju, odbor za poslovne zadeve našega podjetja pa je obravnaval tudi izvajanje sanacijskega programa DE KMETIJSTVO ŠMARJE. Po razpravah v Šmarju so se v tisku in radiu pojavile različne vesti in članki, za katere ne moremo trditi, da so objektivno prikazovali položaj v šmarskem kmetijstvu. Nekateri so dokaj enostransko obravnavali stvari, nekateri pa celo neresnično prikazovali stanje. Tako prikazovanje lahko povzroča škodo ugledu našega podjetja. Zaradi tega je bil decembra širši sestanek predstavnikov našega podjetja in delovne enote KMETIJSTVO ŠMARJE s predstavniki družbeno-političnih organizacij in organov občine Šmarje in občine Žalec ter Ljubljanske banke. Osnovno vprašanje razprave je bilo, da je hitrejši razvoj kmetijstva na šmarskem pogoj za gospodarski napredek šmarskega, pa tudi edina zdrava podlaga za gospodarno poslovanje delovne enote. Hitrejši razvoj šmarskega kmetijstva v sklopu večjega, ekonomsko močnega podjetja je bil tudi razlog združitve kmetijskega kombinata Šmarje s Kombinatom Hmezad. Predstavniki s šmarskega so izrazili mnenje, da je razvoj v teh dveh letih prepočasen. Zaradi tega in zaradi počasnega odobravanja sredstev in tekžih kreditnih pogojev za modernizacijo in preusmeritev kmetij nastaja nezadovoljstvo tudi med kmeti kooperanti na Šmarskem. Predstavniki občine Šmarje so pojasnili, da občinska skupščina pri razvoju področja teži urediti predvsem osnovne pogoje za življenje in gospodarjenje (vodovo^. di, ceste, elektrika), pri čemer naj bi sodeloval tudi kombinat, medtem ko je kombinat (s svojo delovno enoto na šmarskem) nosilec razvoja kmetijske proizvodnje. Predstavniki kombinata so pojasnili, da je v teh dveh letih res glavna skrb veljala ozdravitvi poslovanja delovne enote, njeni preusmeritvi v pospeševanje kmečke proizvodnje, ni pa bilo zanemarjeno tudi vlaganje v razvoj proizvodnje. Kooperanti dobijo takoj plačane odkupljene pridelke, kreditiranje tekoče kooperacijske proizvodnje dosega 4,5 milijona din, za modernizacijo kmetij pa je vloženo 2,5 milijona din pretežno iz sredstev hranilnice in posojilnice, deloma pa tudi Ljubljanske banke. Te dni je bil dokončan in vložen v banko tudi program rekonstrukcije predelave DE VITAL v Mestinju, po katerem se modernizira in desetkratno poveča sedanji obseg proizvodnje. Celotna investicija bčT stala 34 milijonov din. Moramo reči, da ima nesporazum glede predvidenega razvoja ob integraciji in doseženega svoje korenine ne le v-spremenjeni finančni situaciji enote, ugotovljeni po združitvi, temveč tudi v spremenjenih splošnih gospodarskih razmerah, ko denarja vsepovsod manjka, in v počasnem in togem reševanju kreditnih zahtevkov v banki. V razpravi so se izoblikovala naslednja stališča o nadaljnjih nalogah: 1. Delovna enota KMETIJSTVO ŠMARJE se je v teh dveh letih poslovanja organizacijsko in kadrovsko preuredila in je sposobna nositi in izpeljati razvojni program šmarskega kmetijstva, če bodo na razpolago potrebna sredstva. 2. Nadaljuje povečevanje hranilnih vlog na šmarskem. Pomoč delovnih kolektivov s šmarskega, sodelovanje poslovnih partnerjev in večje prizadevanje matičnega podjetja lahko precej pripomore- (Nadaljevanje na 2. strani) jo k zagotovitvi razvoja. Toda brez večjega sodelovanja banke in širše družbene skupnosti, se naložbe pri kmetih bistveno hitreje ne morejo povečati. 3. Stanje v enoti, gospodarska zaostalost šmarskega področja in velike razvojne možnosti zahtevajo, da ima podjetje do te enote nekoliko drugačen odnos kot do drugih. Skupne strokovne službe podjetja se morajo bolj zavzeti v pomoči šmarski enoti, kombinat si mora močneje prizadevati za pridobivanje denarja za razvoj kmetijstva na šmarskem; prevzema pa nase obvezo, da bo tudi sam sodeloval s sredstvi in zagotovil, da bo dovolj sredstev za udeležbo h kreditom, ki jih bo dala banka. 4. Podjetje in organi občine Šmarje bodo skupno in usklajeno nastopali do bank in širše družbene skupnosti, da prizadevanja družbe za razvoj nerazvitega šmarskega področja dobijo tudi svojo stvarno obliko — večji priliv denarja za razvoj kmetijstva. 5. Ljubljanska banka mora spremeniti svoje pogoje kreditiranja za modernizacijo kmetij. Roki vračila posojila morajo biti daljši, ustrezno namenu kredita. Udeležba banke mora biti večja, kot na drugih področjih. Šmarski kmetje nimajo sami toliko denarja, kot drugje, kjer imajo že razvito tržno proizvodnjo ali pa gozdove, kot vir lastnih sredstev. Postopki pri odobravanju posojil se morajo poenostaviti in skrajšati. Enako je treba upoštevati tudi delne naložbe v postopno modernizacijo kmetije, saj so te cenejše, pogosto učinkovitejše in za kmeta finančno znosnejše, kot popolne preusmeritvè, ki terjajo veliko denarja. 6. Vodstvo enote se mora tesneje povezovati z družbeno-politič-nimi organi v občini in jih informirati o svoji dejavnosti in namerah. Družbeno-politične organizacije na šmarskem pa bodo tako informirane — uspešneje med ljudmi podprle prizadevanja enote, tako, da bo primerno politično vzdušje omogočalo enoti uspešno izvajanje svojega programa. 7. Pri usmerjanju naložb v kmetije naj imajo prednost tiste, ki z manj sredstvi dajo čim večje gospodarske učinke in ki hitro povečujejo tržno proizvodnjo (perutnina, bekoni, mlado pitano govedo, ribez itd.). Razgovor je bil zelo koristen. Prizadete strani so se seznanile s kritičnimi mnenji. Doseženo je bilo potrebno soglasje, kaj kdo mora storiti. Odstranjene so bile kali nesporazumov, ki so izvirale iz nezadostnega ali le enostranskega poznanja problemov. Vse to pa je pogoj za skupno in enotno delovanje vseh činiteljev, ki imajo na skrbi razvoj šmarskega kmetijstva. V. K. STALISCA seje občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah, ki je bila 26. 10. 1971 po vprašanju kmetijstva na šmarskem. 1. Potrebno je izdelati razvojni program kmetijstva, v katerem morajo biti vključeni vsi elementi razvoja kmetijstva pri nas in nakazane realne možnosti. 2. Ugotovljeno je bilo, da z lastnimi finančnimi sredstvi ne moremo razvijati kmetijstva in da je nujno, da se zagotovijo finančna sredstva. Kmetijski kombinat Žalec mora preko svojih poslovnih partnerjev, banke in z večjim angažiranjem lastnih finančnih sredstev zagotoviti nemoten razvoj kmetijstva oziroma za nemoteno izvajanje razvojnega programa. 3. Pri občinski skupščini Šmarje naj se formira referat za kmetijstvo, v katerem osnovna naloga bi bila vodenje in usmerjanje razvoja kmetijstva. 4. Ugotovljeno je bilo, da je pospeševalna služba na našem območju nepovezana in zaradi tega slabo aktivna. Neurejene odnose, ki so prisotni na relaciji: občina, kmetijski kombinat in veterinarska postaja, je treba odpraviti. 5. Izobraževanje kmečkega prebivalstva je problem, katerega reševanje je stvar širše skupnosti. Vztrajati moramo, da se uvede kmetijski pouk, kjer so za to dani pogoji v osnovnih šolah. Izvenšolsko izobraževanje v okviru občine pa mora izvesti kmetijski kombinat preko Delavske univerze Šmarje pri Jelšah. PODROČNA KONFERENCA SINDIKATA Dne 16. novembra je bila v Žalcu medobčinska konferenca sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije za celjsko območje. Delegati iz enajstih delovnih organizacij tega strokovnega sindikata, v katerega je včlanjeno 3500 delavcev, so na konferenci ocenili svoje dosedanje delo v delovnih organizacijah, delo v medobčinskem odboru in prizadevanja drugih sindikalnih forumov tega strokovnega sindikata za izboljšanje položaja v kmetijstvu. Konferenca je kritično ocenila dosedanji gospodarski položaj kmetijstva v našem jugoslovanskem, slovenskem in regijskem prostoru ter ugodno ocenila programska stališča Slovenije za rešitev problemov kmetijstva za bodoče petletno obdobje. Na osnovi ugotovitev, da je kmetijstvo Jugoslavije v primer- javi z drugimi panogami gospodarstva v zapostavl jenem položaju, je sledila tudi ugotovitev, da sta osebni in družbeni standard delavcev v tej veji gospodarstva med najnižjimi. Ugodno so bila ocenjena prizadevanja družbeno-političnih činiteljev Slovenije, da se z zakonskimi predpisi in pomočjo družbe začnejo reševati problemi pokojninskega varstva kmetov, da se razčistijo oblike o združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela in interesne skupnosti in da se z zakonskimi določili prepreči nadaljnje drobljenje že itak preveč razkosane slovenske zemlje. Po vprašanjih povezovanja in sodelovanja med delovnimi organizacijami kmetijstva je konferenca podprla prizadevanja Medobčinskega sveta ZK za celjsko območje za uresničitev zamisli o organiziranosti močnega agroži-vilskega gospodarstva na celjskem območju. Izraženo je bilo mnenje, da je za tako pomembno sodelovanje in povezovanje s strani nekaterih delovnih organizacij premalo resnosti ter da se podcenjuje ekonomska nuja, ki tako organizacijo upravičeno terja. V prizadevanjih, da bi se zboljšal standard delavcev zaposlenih v kmetijstvu in živilski industriji na celjskem območju, se bo sindikat v bodoče še bolj zavzemal za večjo in cenejšo proizvodnjo ter za boljšo poslovnost znotraj delovnih organizacij,.navzven pa zahteval, da se kmetijstvu v naši družbi omogoči enake pogoje go- spodarjenja kot drugim panogam gospodarstva. Ker je imela konferenca volilni značaj v zvezi s pripravami na republiški in zvezni kongres tega 'strokovnega sindikata, je bilo zavzetih več stališč, o katerih bodo delegati razpravljali na kongresih. Izvoljen je bil nov medobčinski odbor tega sindikata in izvoljeni delegati za republiški kongres, ki bo 17. decembra v Murski Soboti. V medobčinski odbor so bili izvoljeni: Turnšek Anton iz Pivovarne Laško, Pšeničnik Ivan iz KZ Bizeljsko (obrat Slovenija-vino), Zidanič Miljen iz Agrarie Brežice, Šerbec Anton iz Agrokombinata Sevnica, Trbovc Ivan iz KZ Laško, Recko Alojz iz Kombinata Šentjur, Slatinek Avgust iz KZ Slov. Konjice, Rakun Ivan iz ERE Velenje, Plaznik Alojz iz KZ Mozirje, Krofi Vinko iz Hmeljarskega inštituta Žalec, Smodiš Feliks, Gračner Jože in Ivančič Franc iz kombinata Hmezad Žalec. Konferenca je izvolila 23 delegatov za republiški in 3 delegate za zvezni kongres strokovnega sindikata. F. Ivančič ORRAČUN DVOLETNEGA DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V PODJETJU V ČETRTEK 25. NOVEMBRA 1971 JE BILA V DVORANI PODJETJA VOLILNA KONFERENCA KOMUNISTOV PODJETJA. NA KONFERENCI SO ČLANI ZK PODALI OBRAČUN SVOJEGA DELA ZA ČAS OD FEBRUARJA LANI DO NOVEMBRA LETOS. PO IZVOLITVI ORGANOV KONFERENCE JE BILO UDELEŽENCEM KONFERENCE PODANO POROČILO SEKRETARIATA. V poročilu je bilo med drugim poudarjeno: »Na volilni konferenci komunistov podjetja, februarja 1970, smo se odločili za novo obliko organiziranosti komunistov v podjetju. Ustanovljeni so bili aktivi v: — Latkovi vasi — Šempetru — Petrovčah z Mirosanom in farmo Zalog — Celju — s kooperacijo, lastno in kmetijskimi preskrbami — Mesninah s Hladilnico in Samopostrežno restavracijo — Mleku — Vrtnarstvu — Hmezadu s Pijačami, Strojno postajo, Hišnim skladom, Me-šalnico in upravo kooperacije — Vrbju — Gotovlje — Skupne službe. Skupno 165 članov ZK. Med letom sta se združila aktiv Mleko in Vrtnarstvo v en aktiv. Da bi bili člani ZK tudi povezani za svoje delovanje v pod- jetju, je bil na konferenci izvoljen 14-članski sekretariat osnovne organizacije. Člani sekretariata pa so bili istočasno sekretarji aktivov. Negativno je bilo, da smo na volilni konferenci izvolili sekretariat; člani sekretariata pa so bili šele kasneje izvoljeni za sekretarje aktivov. Zaradi reorganizacije v posameznih delovnih enotah je bilo precej premestitev, tako da za določene aktive ni bilo mogoče izvoliti sekretarja, temveč je sekretariat zadolževal posamezne člane aktiva, da so prevzeli dolžnost sekretarjev. Z integracijo s Kombinatom Šmarje in Semenogojskim obratom Radlje se je število članov ZK povečalo, tako da je stanje članstva ZK naslednje: Komunisti Žalca in Celja so organizacijsko povezani na Občinsko konferenco ZK v Žalcu, s področja Šmarja v Šmarju in s področja Radelj v Radljah. Skupaj šteje naša organizacija 195 članov s tem, da je na področ- ju občine: Žalec — Celje 163 članov Šmarja 24 članov Radelj 8 članov Od skupnega števila ZK je moških žensk Žalec — Celje 127 36 Šmarja 20 4 Radelj 8 — Skupaj: 155 40 Po starosti je stanje naslednje: Žalec—Celje Šmarje Radlje Skupaj od 27 let starosti 17 1 — 18 od 27—35 let starosti 33 4 2 39 od 35—45 let starosti 72 14 3 89 od 45—55 let starosti 38 3 3 44 nad 55 let starosti 3 2 — 5 Skupaj: 163 24 8 195 (Nadaljevanje na 3. strani) STRAN 1 DECEMBER 1971 (Nadaljevanje z 2. strani) Po izobrazbi je stanje naslednje: Žalec—Celje Šmarje Radlje Skupai z visoko izobrazbo 19 1 1 21 z višjo izobrazbo 17 4 1 22 s srednjo izobrazbo 69 7 3 79 visoko kvalif. delavci 3 3 kvalificirani delavci 23 5 1 29 z osemletko 29 4 2 35 manj kot osemletka 3 3 6 Skupaj : 163 24 8 195 Po stažu v Zvezi komunistov: do 5 let 29 3 1 33 od 5 do 10 let 38 3 1 42 od 10 do 15 let 53 12 2 67 od 15 do 20 let 9 1 10 od 20 do 25 let 24 5 2 31 od 25 do 30 let 10 1 1 12 Skupaj : 163 24 8 195 Iz navedenega pregleda lahko naredimo svoje zaključke. Moram pa naglasiti, da je najstarejši komunist Vrhovšek Jaka iz Hmezada rojen 1910. leta in je član ZK od 29. maja 1944. leta. Ugotovimo lahko, da je v naših vrstah zelo malo delavcev, res neposrednih proizvajalcev. Precej pa je še tistih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, ki jim je druž-beno-politično udejstvovanje tuje. Staž v naših vrstah je zelo različen. Največje število članov je v ZK več kakor 10 let. Povprečni staž je 12,5 let. Z najdaljšim partijskim stažem pa je tov. Grm Tone iz Mesnin, ki je član ZK od junija 1943. leta. Številčno se je naša osnovna organizacija sicer povečala, zaradi priključitve Šmarja in Radelj, če pa upoštevamo samo Žalec in Celje, pa se je za dva člana zmanjšala, kljub temu, da je bilo izbrisanih iz evidence v zadnjih dveh letih 22 članov zaradi izstopov, smrti in izključitev. Seveda pa so prišli spet novi v delovno organizacijo. Vendar ni rečeno, da je s tem vse končano in rešeno ter da bo takšno številčno stanje ostalo tudi vnaprej. Računamo, da bo prav v kratkem sprejetih nekaj novih članov. Še vedno pa je med nami nekaj članov, ki so to samo na papirju. Sicer pa se zapirajo v svoje domače ognjišče. Še takrat, ko bi se bilo potrebno pogovoriti o bistvenih vprašanjih našega dela in razvoja. Nekako vseeno jim je, kako teče življenje v organizaciji in podjetju. SPREJEM V ZVEZO KOMUNISTOV Ena izmed nalog, postavljenih na volilni konferenci in nič kolikokrat ponovljena, je bila pomladitev naših vrst. Sekretariat je vložil v to nalogo precej napora. Zavedali smo se, da ne moremo računati na uspeh, če ne bo obstajala v podjetju močna in delovna mladinska organizacija. Za združitev mladih v podjetju je dal pobudo sekretariat že v prvih mesecih po konferenci. Pripravili smo razgovore z mladimi, vršili ankete. Pomagali pri formiranju aktivov. Prišli smo že tako daleč, da smo na enem sestanku sekretariata lahko povedali številčno, koliko novih članov bomo sprejeli. Toda sprejeli smo jih sedem. In nič več. Spet je prišla do izraza nepripravljenost za delo, kajti sprejem v ZK zahteva določeno delo, analize dela posameznega kandidata in odgovornost, pa tudi določenega časa. Tu pa se je spet vse končalo. Lahko se tudi danes vpra- šamo, kaj smo vsi skupaj in kot posamezniki naredili, da bi sprejeli nove člane v ZK. Ni treba posebno naglasiti, da je velika ovira članarina. Nič koliko je bilo razprav o članarini in npr. aktiv Mleko-Vrtnarstvo je zahteval, da se o višini članarine razpravlja tudi na konferenci. Gotovo bo ena izmed nalog bodočega vodstva osnovne organizacije skrb za obnovitev vrst ZK. Bilo je precej razgovorov in pripravljenosti za vstop, vendar akcija ni bila do kraja izpeljana. Več naporov bomo morali vložiti pri sprejemanju starejših, predvsem tistih, ki so na vodilnih delovnih mestih, kajti že sam službeni položaj zahteva učinkovito družbeno-politično delovanje. Zanimivo je zaključiti, da nekateri vztrajno odklanjajo da bi postali člani ZK, ker se enostavno ne želijo javno izjasniti kaj mislijo o določenem vprašanju. DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE Družbeno-politično izobraževanje delavcev v podjetju je bilo v zadnjih letih usmerjeno v glavnem na usposabljanje delavcev, ki so bili izvoljeni v vodstva samoupravnih organov podjetja in organizacijskih enot. Tovrstni seminarji so bili organizirani v okviru podjetja s ciljem, da so odgovorni delavci v samoupravnih organih spoznali poslovno politiko in najpomembnejše samoupravne akte podjetja. Splošno družbeno-politično izobraževanje delavcev, ki so delali v sindikatu pa se je odvijalo preko občinskega sindikalnega sveta. V letu 1971 pa sta se ZK in sindikat podjetja odločila za širšo obliko družbeno-političnega usposabljanja. V mesecu marcu in aprilu sta bila organizirana dva štiridnevna seminarja za člane ZK, sindikata in mladine. Na seminarju so bile podane naslednje teme: družbeno-politični sistem Jugoslavije, politična dogajanja v svetu, gospodarstvo Jugoslavije, samoupravljanje in družbeni odnosi, samoupravljanje v podjetju, kadrovska problematika v podjetju, organizacija kombinata, gospodarjenje v podjetju in vloga družbeno-političnih organizacij v podjetju. Teme so podajali družbeno-politični delavci v občini in strokovni delavci podjetja. Teh dveh seminarjev se je udeležilo 47 delavcev iz vseh organizacijskih enot. Res je, da sta bila seminarja malo kasno organizirana. Z ozirom na letni čas, je bila udeležba slušateljev odločno premajhna. Poleg omenjenih dveh seminarjev je bil po medobčinskem sindikalnem odboru sindikata delavcev kmetijstva organiziran za predsednike sindikalnih podružnic tridnevni seminar. Na tem seminarju so bile podane najaktualnejše teme s področja kmetijstva Jugoslavije in Slovenije, osnove petletnega gospodarskega načrta Slovenije, obrazloženi osnutki samoupravnih sporazumov v delitvi dohodka in osebnih dohodkov, osnutki zakonodaje s področja kmetijstva Slovenije in podobno. Predavali so znani republiški sodelavci. S strani kombinata se je tega seminarja udeležilo 10 članov ZK, kar je tudi odločno premalo. Vse kaže, da smo v organizacijskem pogledu za družbeno-politično usposabljanje delavcev le prišli korak naprej, spodrsljaje pa smo doživeli pri številnejši udeležbi na vseh seminarjih, kar bo treba v prihodnje popraviti. SINDIKALNA ORGANIZACIJA Sindikalna organizacija našega podjetja ima 20 sindikalnih podružnic s približno 1850 člani. Večina sindikalnih podružnic je aktivnih. Sindikalne podružnice so povezane v enotno sindikalno organizacijo v podjetju, ki jo vodi na občnem zboru izvoljen 21-članski odbor. V zadnjem dveletnem obdobju je bilo delo tega odbora prizadevno in lahko rečemo tudi uspešno. Sindikat je v lanskem letu organiziral prve organizacije zbora kolektiva podjetja. Ob tej priliki je bil razvit prapor, na katerem imajo trakove vse sindikalne podružnice. Družbeno-politični uspeh te prireditve je bil povod, da so samoupravni organi podjetja sprejeli sklep, da se takšni zbori organizirajo vsako leto. Na osnovi tega sklepa je bil tudi letos organiziran zbor kolektiva, združen z istočasnim praznovanjem desete obletnice obstoja podjetja. Tudi na letošnjem zboru je sodelovala sindikalna organizacija. Letošnji politični uspeh prireditve je bil še večji, saj je podjetje dalo posebno priznanje vsem tistim, ki so v kombinatu 10 in več let. Vsem svečanostim pa so prisostvovali tudi upokojenci podjetja. V preteklih dveh letih smo uspeli z določenimi priznanji in srečanji kolektivov dati poudarek, koliko smo zainteresirani na stalnosti članov kolektiva. Določena priznanja bo treba razširiti. S posluhom bomo morali reševati tudi socialne primere, ki se nam včasih pojavljajo z vso ostrino. Izvoljeni organi so bili res zelo aktivni, marsikateri sklep pa vseeno ni prišel do poslednjega zaposlenega. Bilo bi za razmisliti, da bi ob našem tradicionalnem srečanju 22. julija povabili tudi vse štipendiste, kajti tako bi se že v času študija lahko spoznali z delom, problemi in tudi uspehi v podjetju. MLADINSKA ORGANIZACIJA Na volilni konferenci lani smo med drugimi sprejeli tudi sklep: Vključevati mlade v vse oblike političnega dela v podjetju in na terenu. Res, da so obstajali aktivi mladih po posameznih delovnih enotah, toda če smo želeli skupno akcijo v vsem podjetju, smo se morali odločiti za formiranje mladinske organizacije. Pred konferenco mladih so člani ZK res zavzeto sodelovali pri razgovorih z mladimi. Da bi dobili sliko pripravljenosti za družbenopolitično delo, smo izvršili anketo po posameznih aktivih. Odgovori so bili za nadaljnje delo zelo koristni, ker so bili kritični. Pol leta dela je bilo potrebnega, da smo lahko sklicali v novembru lani prvo konferenco mladih v podjetju. Od takrat dalje že lahko opazimo nekatere pozitivne premike v delu mladine. Toda nastopale so tudi težave. Predvsem v organizacijskem pogledu, kajti zelo težko je zbrati mlade, ker se velika večina vozi na delovno mesto. Da delo mladine ni zaživelo v polnem zamahu, so delno krivi sami, delno pa tudi starejši, ker se ne zavedamo zmeraj, koliko nam lahko mladostni polet koristi. Akcija 75 v organizaciji RK ZMS je zadela mlade skoraj nepripravljene. Toda ko so prebrodili nekatere osnovne težave s konstituiranjem, jim je delo vendarle steklo, tako da je nekaj vseeno bilo narejenega. Sedaj ima mladina svoj program dela po interesnih področjih, komisije delajo v okviru predsedstva organizacije v podjetju; prepričam smo, da uspehi ne bodo izostali. Seveda pa bodo uspehi mladih še večji, če bomo tudi komunisti kdaj pa kdaj pripravljeni posvetiti nekaj trenutkov problemom mladih. To se nam bo bogato obrestovalo. Ta pomoč pa je bila sedaj minimalna, če izvzamemo redke mentorje, ki so se obvezali delati z mladimi. AKCIJSKI PROGRAM Na osnovi sklepov konference komunistov podjetja, ki je bila junija letos, smo sprejeli akcijski program za nadaljnje delo, seveda usklajen z vsemi ostalimi programi in predvsem poudarkom na izkoriščanju obstoječih kapacitet. Med drugim smo v akcijskem programu poudarili, da moramo: — Proizvodnjo nenehno izpopolnjevati z organizacijo dela ob smotrnem izkoriščanju sredstev za proizvodnjo in s težiščem razširjanja poslovnih dejavnosti; — dosledno izvajati nagrajevanje po učinku, kjerkoli je izvedljivo; — režija podjetja in enot se ne sme relativno povečati v primerjavi z letom 1970; — zagotoviti povečan obseg obratnih sredstev; — redno izstavljati fakture za prodano blago; — redno izterjavo dolgov in odgovornost; — nerednim plačnikom ukiniti prodajo; — organizirati delo interne banke; —- načrt investicij mora biti finančno pokrit; — elektronska obdelava podatkov mora čim hitreje služiti koristnikom; — še nadalje razvijati politiko poslovnega sodelovanja zaradi izkoriščanja predelovalnih kapacitet; — izboljšava kvalifikacijske strukture; — vso skrb posvetiti nadaljnjemu izpopolnjevanju samoupravljanja; — informirati delavce; — posebno pozornost posvetiti OD najnižjih kategorij. (Nadaljevanje na 4. strani) Informacija o delu samoupravnih organov v podjetju V času od 20. 10. do 20. 11. 1971 so imeli svoje seje naslednji samoupravni organi podjetja: 1. Odbor za poslovne zadeve je imel dve seji. Na prvi so bile obravnavane predvsem naslednje zadeve: — Pri pregledu izvajanja sklepov zadnje seje je odbor sklenil, da se delno spremeni investicijski program za nabavo opreme za ER oddelek s tem v zvezi pa tudi sprejeti program1 dela. Evidenca saldakontov preko računalnika pa se začne že s 1. 1. 1972, za kar je izvesti vse predpriprave. — Obravnavali in potrdili so periodični obračun poslovanja za 9 mesecev tega leta. Obširno so obravnavali problematiko, ki je vplivala na dosežen rezultat, predvsem izpad planirane proizvodnje hmelja vsled suše. — Odbor je pozitivno ocenil poročilo o izvajanju sanacijskega programa v DE Kmetijstvo Šmarje. Ugotovil je, da se program sanacije izvaja, čeprav se je časovno za eno leto zavlekel. Kolek- Priznanje za dolgoletno delo Na svečani seji kmetijsko tehniške komisije pri svetu Ljudske tehnike Slovenije ob praznovanju 25- letnice delovanja te množične tehniške organizacije so pred dnevi najprizadevnejšim članom in delavcem podelili častna priznanja. Predsednik komisije dipl. inž. agr. Zvone Miklič je najzaslužnejšim članom podelil plakete Bosira Kidriča kot priznanje za prizadevnost in aktivnost na tem področju. Med dobitniki priznanja je bil tudi tov. CVETKO Janko (DE Strojna postaja, drugi z leve), ki je za nad 20-letno prizadevno in aktivno delo na področju dejavnosti ljudske tehnike prejel priznanje in bronasto plaketo Borisa Kidriča. Za prejeto priznanje mu čestitamo! Odbor LT Dobitniki plaket Borisa Kidriča. Od leve proti desni Ivan Globokar, Janko Cvetko, Jože Grubič in Darko Jelčič (Nadaljevanje s 3. strani) Vsebina akcijskega programa je aktualizirana tudi s spremljajočimi dokumenti, ki smo jih sprejeli že v prvi polovici leta v cilju stabilizacije in na osnovi že znanih instrumentov. Gospodarski načrt za leto 1971 vsebuje že precej stabilizacijskih ukrepov. Mimo navedenega pa smo sprejeli tudi navodilo o urejanju, financiranju, načrtovanju ter izvajanju investicij. Preko celega leta smo se morali zavzeto prilagajati sprejetim ukrepom. Da bodo osnovna organizacija in vsi komunisti morali biti v središču dogajanja v prihodnjem obdobju, tudi ni novo. Koliko smo uspeli izvršiti oz. realizirati naš akcijski program, lahko zaključimo iz rezultatov poslovanja. V poročilu je bilo obravnavano tudi devetmesečno poslovanje v podjetju, naloge komunistov v pripravah za podaljšanje referenduma za obnovo in izgradnjo šolskih stavb na področju občine Žalec, o vzrokih odhajanja delavcev iz podjetja, o uskladitvi interne zakonodaje in odnosov z ustavnimi dopolnili, o delu sekretariata in aktivov za dveletno obdobje in o bodočih nalogah. Sekretariat je s skromnim darilom dal priznanje za dolgoletno družbeno-politično delo najstarejšemu članu Vrhovšek Jaku iz Hmezada in tov. Grm Tonetu iz Mesnin z najdaljšim partijskim stažem. Za novega sekretarja osnovne organizacije ZK podjetja je bil izvoljen tov. Lilija Lojze, njegov namestnik pa je tov. Benčina Jože. U. M. tiv se je konsolidiral. Nova miselnost prodira v zavest kolektiva. Hitrejšo finančno konsolidacijo zavirajo še nezadostne izkušnje novega kadra, letošnje težke gospodarske razmere, prepočasen preliv kreditov za pospeševanje kmetij, neurejeni odnosi z nekaterimi službami. Kolektivu je potrebna moralna podpora pri njegovih naporih in večja materialna sredstva za preusmeritev kmetij. Sprejeli so več sklepov za izvedbo načrtnejšega programa sanacije. — Na predlog kadrovskega oddelka se po opravljenem razpisu na vodilno delovno mesto upravnika DE Gostinstvo imenuje Jager Vlado. — Potrdili so poročilo glavnega direktorja o integracijskih gibanjih in možnosti tesnejšega poslovnega sodelovanja z drugimi podjetji. — Odobri se nakup garsonjere v Žalcu v breme sredstev za stanovanjsko. izgradnjo v letu 1972. — Obravnavali so poročilo interne kontrole o ugotovljenih manj kih v Kmetijski apoteki v Celju in zadolžili komisijo za zaščito delovnih dolžnosti, da v di- — na visokih šolah — na višjih šolah — na srednjih šolah — na poklicnih šolah Skupaj Komisija je obravnavala tudi več prošenj za črtanje obveznosti vračanja štipendij tistih, ki so prekinili šolanje, ali se niso zaposlili v podjetju oziroma predčasno zapustili podjetje. V vseh primerih, kjer ni objektivnih vzrokov, je komisija vztrajala na vrnitvi štipendije. V skladu s pravilnikom je bil odobren status izrednega študenta I. kategorije Jelen Magdaleni, Kumer Tereziji in Terič Martini iz DE Gostinstvo, IL kategorije pa Žibret Mariji, pospeševalki v DE Kooperacija. Obravnavali so tudi problematiko pripravništva v podjetju. sciplinskem postopku ugotovi odgovornost zaposlenih delavcev v tej enoti. Na drugi seji je odbor za poslovne zadeve obravnaval: — Določila 21., 22. in 23. ustavnega amandmaja, ki zavezujejo delovne organizacije, da prilagodijo svojo notranjo organizacijo tem določilom. Odbor sprejme stališče, da se predlaga osnovni organizaciji ZK v podjetju, naj bi bila nosilec razčiščevanja stališč glede prilagoditve notranje organizacije podjetja določilom ustavnih amandmajev. — Sprejel je sklep glede izplačevanja regresa za malice v skladu z določili samoupravnega sporazuma. Vsem delovnim enotam posreduje finančni center sklep in navodilo o načinu koriščenja teh sredstev. 2. Kadrovska komisija podjetja je na seji dne 10. 11. 1971 obravnavala problematiko štipendiranja, izredni študij in premestitve med delovnimi enotami in druge zadeve. Iz poročila je razvidno, da je v podjetju v šolskem letu 1971— 1972 naslednje število štipendistov: 17 s povprečno štipendijo 570.— 3 s povprečno štipendijo 550.— 41 s povprečno štipendijo 260.— 22 s povprečno štipendijo 235.— 84 s povprečno štipendijo 330.— 3. Komisija za družbeni standard podjetja je na seji dne 26. 10. 1971 obravnavala stanovanjsko problematiko in odločala o dodelitvi stanovanj. Stanovanjske zadeve so izredno delikatne, zato je za vsako odločitev bilo potrebno upoštevati vse elemente točkovnega sistema obstoječega pravilnika, pa tudi nujne kadrovske potrebe podjetja, da se je v največji meri lahko odločalo objektivno. V pripravi je izdelava novega pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil za zasebno gradnjo. O tem bo komisija razpravljala na eni prihodnjih sej. Savinek Franc V Hmezadu dnevno odpravljajo hmelj v razne kraje sveta STROJNO OBIRANJE HMELJA V PRETEKLI SEZONI Vrsta stroja Go to vi j e Gomilsko Sp. Roje Polzela Ceplje Dobriša vas Arja vas Drešinja vas Petrovče Zg. Gorče Pogodbena skupnost Bruff BB-1200 Bruff BB-1200 Bruff BL-250 Wolf W 220 Wolf WH-220 Wolf WH-220 Wolf WH-220 Wolf WH-220 Wolf WH-220 Alleys FG-5 Mnogo dela in razgovorov je bilo potrebno s hmeljarji, preden smo osnovali deset pogodbenih skupnosti za obiranje hmelja. Ko je bilo vse opravljeno, nam jo je zagodla neugodna hmelj ska letina, da rezultati niso tako ugodni kot smo pričakovali. Kljub temu lahko trdimo, da je vseh 92 hmeljarjev, ki so se včlanili v pogodbene skupnosti, bolj ali manj zadovoljnih z doseženimi rezultati. Glede na koncentracijo hmeljišč in sušilnih kapacitet so se hmeljarji odločali za stroje različnih zmogljivosti. Od desetih strojev je osem manjših, ki lahko oberejo v sezoni 8—10 ha hmelja, dva pa sta večja z zmogljivostjo 25 ha obranega hmelja v sezoni. Stroški za nabavo obiralnih strojev in ureditev strojnih lop so nekoliko presegli naša pričakovanja. To velja predvsem za oba velika stroja, pri katerih predstavljajo strojne lope znatno postavko v celotni investicijski vrednosti. Ceno pa povečuje tudi zvezni prometni davek, ki smo ga morali plačati za vse nabavljene stroje. Celotna investicijska vrednost za nabavo obiralnih strojev, ureditev električnih priključkov z vsemi prispevki in postavitev obeh strojnih lop znaša okrog 3,670.000,00 din. V tem znesku pa ni vračunano lastno delo članov pogodbenih skupnosti in del materiala, ki je bil uporabljen za zgraditev treh novih strojnih lop za male stroje in adaptacijo petih prostorov. Razen zgraditve obeh strojnih lop za velika stroja so vso ostalo gradbeno delo izvršili hmeljarji sami v lastni režiji. Investicijska vrednost din 820.000. 00 ni končnega obračuna 820.000. 00 ni končnega obračuna 276.166,60 268.395,05 262.877,10 254.334,55 253.556,35 252.553,30 246.368,65 211.391,20 Kapacitete vseh strojev so precej večje, kot pa kažejo letošnji rezultati o strojno obranem hmelju. Vendar moramo upoštevati, da smo imeli predvsem pri treh prvo navedenih strojih veliko zastojev zaradi okvar, da je stroj v Zg. Gorčah delal le okrog 40 ur in da vsi člani pogodbenih skupnosti letos še niso obirali ali pa le delno. Osnovno pa je to, da so bile letos trte dosti manj polne kot običajno, čas obiranja za eno trto pa se zaradi tega ni bistveno skrajšal. Mirno lahko trdimo, da je start v strojno obiranje hmelja v okviru pogodbenih skupnosti uspel. Tako ali še bolj pomembno pa je dejstvo, da so te skupnosti zaživele prav v takem smislu, kot smo si ga zamislili v času ustanavljanja. Tistih nekaj glasnejših pogovorov pri posameznih strojih se skoraj ne izplača omenjati, saj je to pravzaprav normalno in smo tega bili navajeni že pri razporedu žetve. Sama organizacija obiranja se od skupnosti do skupnosti ni bistveno razlikovala. Različno je bilo le število tujih delavcev, ki so bili zaposleni pri posameznih strojih. To je bilo odvisno od razpoložljivega števila članov družin, ki so lahko sodelovali pri obiranju. Temu primerno so različni tudi stroški, ki so nastali s tem v zvezi. Redni mehaniki so bili zaposleni le pri obeh velikih strojih in pri stroju na Polzeli. Mehanikom pri velikih strojih se tudi v bodoče ne bomo mogli izogniti, pri malih pa ti niso nujno potrebni. Poudariti pa je potrebno, da je bil stroj na Polzeli prav zaradi tega, ker je bil stalno navzoč strojnik, dosti bolj oskrbovan in čiščen kot drugje. Razen v Gotovljah, kjer so imeli skupno ekipo za dovoz hmelja z njive do stroja, so imeli pri vseh drugih skupnostih organiziran individualni dovoz. Priznati je treba, da so se vsi člani pogodbenih skupnosti ravnali po razporedu in da zaradi tega ni prišlo nikjer do zastojev. Seveda pa je pri takem načinu delo kombinacije z ročnim obiranjem skoraj nemogoče. Z delom obeh strojnih skupnosti, ki imata velike stroje, smo lahko popolnoma zadovoljni. Bojazen, da bo pri tako velikem številu članov skupnosti težko izpeljati celotno organizacijo obiranja, je bila odveč. Seveda pa zahteva to delo dosti več truda, v času obiranja stalno prisotnega vodjo obiranja in polno razumevanje vseh članov skupnosti. Pri manjših pogodbenih skupnostih, ki imajo od dveh do deset Količina obranega hmelja kg 14.650 38.400 2.500 (ocena) 8.400 5.100 11.200 8.100 9.900 8.800 1.300 članov, je bilo delo precej lažje. Po različnih poizkusih organizacije strojnega obiranja so tudi te skupnosti prešle na način, ki smo ga predvideli že pred obiranjem, in se o njem s člani pogodbenih skupnosti tudi pogovorili. Vsi so namreč uvideli, da je individualni dovoz trt in odvoz obranega hmelja ter stalna ekipa pri stroju najboljša rešitev. Tudi stroški obiranja se pri teh skupnostih le malo razlikujejo. Nekoliko večji so le pri tistih skupnostih, ki so obirale tudi drugoletnika, ki je dal letos izredno nizke pridelke. O pogodbeni skupnosti Sp. Roje je zelo težko dati realno oceno. Stroj Bruff BL-250 je namreč prototip in je obiral več ali manj le poizkusno z mnogimi zastoji in okvarami. Lahko pa trdimo, da je kvaliteta obiranja dobra, posebno razveseljivo pa je, da ima stroj veliko kapaciteto, saj je sposoben obrati tudi 250—300 trt na uro. V Zg. Gorčah je poskusno obiral stroj Allaeys iz Belgije. Kot pri Wolfovih strojih tudi tu ni bilo zastojev. V kvaliteti obiranja se bistveno ne razlikuje, prav tako tudi ne v kapaciteti. Zanimivo je še dejstvo, da se je tudi letos, čeprav je bilo hmelja malo in temu sorazmerno dovolj obiralcev, zgodilo, da nekateri hmeljarji niso mogli obrati svojega hmelja. Tem so rade volje priskočile na pomoč pogodbene skupnosti in jim hmelj obrale na strojih. Na tak način smo letos rešili skrbi šest hmeljarjev. Končna ocena minule sezone, ki pomeni začetek delovanja pogodbenih skupnosti v hmeljarstvu pri nas, je vsekakor pozitivna. Vsi skupaj smo se mnogo naučili, sproti smo ugotavljali napake v organizaciji in jih tudi odpravljali. Letošnje izkušnje nam bodo koristile tudi v prihodnje, ko bomo imeli takih skupnosti še več in jih razširili tudi na druge stroje. V sestavku so namenoma izpuščeni stroški obiranja pri posameznih skupnostih. Podatke, ki smo jih zbrali, je potrebno še dopolniti in na podlagi skupnega imenovalca napraviti primerjalno analizo s primernimi obrazložitvami. Cene, ki smo jih izračunali, sicer veljajo za posamezne skupnosti, ne da se jih pa med seboj primerjati, ker je poleg izkoriščenosti posameznih strojev še veliko drugih faktorjev, ki so vplivali na stroške obiranja. Podrobno analizo in primerjavo stroškov obiranja bomo objavili v prihodnji številki Hmeljarja. Semprimožnik Ludvik dipl. kmet. inž. Vsakdanji prizor z obiranja hmelja na Gomilskem. K stroju so dovažali kooperanti hmelj tudi s konji Investicijske vrednosti za posamezne skupnosti pa so naslednje: Pogodbena skupnost Got ovij e Gomilsko Sp. Roje Polzela Čeplje Dobriša vas Arja vas Drešinja vas Petrovče Zg. Gorče Točno količino strojno obranega hmelja je zelo težko določiti, ker so nekateri hmeljarji obirali še tudi ročno. Vendar ocenjujemo, da je bilo strojno obranega hmelja v letu 1971 — 108 ton. Podatki za posamezne pogodbene skupnosti so naslednji: Kako. drago - oziroma poceni smo letos obirali hmelj v strojni skupnosti na Gomilskem Rekordna letina letnika 1970 in vedno večje pomanjkanje obiralcev sta prisilila tudi kooperante na Gomilskem, da so pričeli razmišljati o svojem obiralnem stroju. Ker je na Gomilskem večji skupni kompleks (17 ha) in hmeljišča v bližini tega, je narekovalo nabavo večjega obiralne-ga stroja. Kooperanti so se odločili za BRUFF 1200. V Strojno skupnost jih je stopilo 30 in sicer 21 iz Gomilške, 6 iz Grajske vasi in 3 iz sosednje PE Tabor. Skupaj imajo 27,30 ha, kar je narekovalo polno in rentabilno izkoriščanje stroja. Člani skupnosti so izvolili pet članski odbor s predsednikom, ki skupnost zastopa, odbor pa se sestavlja predvsem za organizacijo dela. Izvedba samega obiranja je potekala tako: Najprej je bil napravljen časovni vrstni red, seveda smo pri tem upoštevali sušilne zmogljivosti in velikost hmeljišča posameznega kooperanta. Kmalu se je izkazalo, da časovno ne gre, ker je bilo preveč zastojev zaradi stroja. Potem smo sestavili vrstni red obiranja, ki je bil stalen. Pri tem moram pripomniti, da niso letos obirali vsi člani, ampak samo 23 in še ti ne vseh površin, predvsem zaradi tega, ker nekateri sploh niso verjeli, da bo obiranje steklo, drugi pa so zaradi sigurnosti še del hmelja obrali ročno. Obiranje smo pričeli 17. 8. 1971 in ga končali 29. 8. 1971. Med obratovanjem smo imeli zastojev za 63 delovnih ur. Obirali smo okrog 190 efektivnih ur. Pri stroju smo imeli dve stalni ekipi po 8 ljudi. Ostala dela: rezanje, dovoz in odvoz hmelja pa so imeli člani skupnosti sami. Obrali smo 96.550 trt ali preračunano na hmeljišča »V« sistem 15 ha. Stroški obiranja na kg suhega hmelja znašajo 142,50 din. V njih je zajeto plačilo delavcev pri stroju, električna energija in tudi nakladanje odpadkov za odvoz. Seveda tu niso zajeti stroški amortizacije. Ce hočemo dobiti pravo sliko, moramo dodati tudi to, vendar pa letošnje sezone nikakor ne moremo vzeti za osnovo izračuna, zato izhajam iz 25 ha obranega hmelja po 1500 kg/ha, kar nam da 37.500 kg hmelja ali 270 din stroškov amortizacije na kg. Seveda pa bodo variabilni stroški z večjim pridelkom tudi manjši. Osnovo za obračun do članov skupnosti smo morali letos vzeti število obranih trt iz že poprej omenjenih vzrokov. Pripominjam še, da za leto 1971 člani skupnosti ne plačajo amortizacije. Seveda so med samim obiranjem nastopale težave. Predvsem je bilo težko navaditi vse, da so nalagali enako število trt na prikolico, ker se je le tako lahko ustvaril časovni ciklus. Drugo, kar bo treba še utrditi, je mišljenje članov, da so vsi v skupnosti enaki in da tu pač ne more biti kakšnih privilegijev. Tako sem v glavnem opisal cel potek od formiranja do prvega dela strojne skupnosti na Gomilskem. Upam, da bo vsako leto laže predvsem, če bo stroj v redu delal in ne bo zastojev. Odpravili bomo tudi ostale pomanjkljivosti v sami organizaciji. Lojze Kampuš Gospodinje se pozimi največkrat pritožujejo, da njihove kokoši zelo slabo nesejo. Tarča takšnih izbruhov so kokoši, pri tem pa še ne pomislijo, da so pravi krivec za takšno stanje pravzaprav one same. Kokoši najbolje nesejo spomladi, ko je vreme toplo, dnevi so že daljši) živali pa se lahko nemoteno gibljejo in si del hrane naberejo tudi same. To pa so že pogoji, v katerih nesnice lahko nemoteno »proizvajajo« jajca. Zaradi tega pa je v tem času skoraj vedno trg zasičen s tem živilom. Da pa bodo naše kokoši nesle jajca takrat, ko bi to najbolj želeli, jih moramo postaviti v okolje, ki bo vsaj delno podobno zgoraj omenjenemu. Kokoši potrebujejo toploto, vlago, dovolj svetlobe, gibanje in dovolj hranilno pravilno sestavljene hrane. V zimskem času je najbolje, da nesnicam preskrbimo večji in topel prostor, ki ga po možnosti tudi lahko ogrevamo. Toplota v prostoru naj ne bo pod 10° C. Prostor mora biti tudi primerno svetel (2 wata na 1 m2). Ce ni dovolj svetlobe, so kokoši neživahne — mrtve, ne jedo in tudi gnezda so prazna. Ob pomanjkanju naravne svetlobe jim nudimo umetno. Prostor naj bo dnevno osvetljen vsaj dvanajst ur (najbolje od šestih zjutraj do šestih zvečer). V takšnem prostoru naj ne manjka tudi nekaj vreč mivke, v kateri bodo živali razkopavale in se s tem tudi gibale. DA BO VEČ JAJC Hrana za kokoši mora biti skrbno izbrana. Najboljša je industrijska, ta je vitaminsko zelo bogata. Dnevna poraba tega krmila je v povprečju 110 g do 130 g. Tudi doma sestavljena hrana lahko popolnoma ustreza potrebam kokoši. Od domače hrane naj imajo nesnice vedno žitarice (koruza, pšenica, ječmen, oves itd.) in razne kuhinjske ostanke. Z vitamini jih bo zadovoljila nastrgana pesa ali korenje in sveže kravje mleko. Za krmljenje manjše jate kokoši lahko s pridom porabimo ostanke od gospodinjstva. Seveda moramo dodati še nekaj žit, nekaj vitaminov in rudnin. Pri vsakem gospodinjstvu imamo kar precej odpadkov, najprej tistih za pripravo obrokov, nato pa še ostankov hrane, ki je ne pojemo. Prvo so razni olupki (krompirjevi, kolerabe, repe, včasih korenja, jabolk ipd.), odpadki zelenjave (zelena salata, zeljni listi), nato ostanki pri umivanju surovega kislega zelja, kisle repe ipd. Prav tako pestri so ostanki hrane, le da so že kuhani. Za perutnino velja pravilo, da moramo vse naštete snovi, razen zelenjave, kislega zelja, kisle repe ter naribane pese in korenja, pokladati živalim kuhane in primerno zdrobljene. Zatorej olupke vseh vrst najprej skuhamo, nato jih zmečkamo in zmešamo z ostanki hrane. Star kruh namočimo v vodo ali mleko nekaj časa pred krmljenjem. Pri takšnem krmljenju moramo obvezno dodati še vitamine in rudnine. Le-te dobi več ali manj od spomladi do jeseni dovolj na paši. Za nastopajočo zimo pa jih je potrebno kokošim pokladati. Zelo pomembno za uspešno rejo kokoši je, da imajo na voljo ves čas dovolj sveže vode, pozimi skrbimo, da ne zmrzne. Posoda za napajanje mora biti vedno čista. Prostor mora biti higieničen. Uredimo tudi gnezda in od časa do časa prostor razkužimo. Ce se bo jata počutila ugodno, tudi gospodinjam ne bo manjkalo jajc. Dr. A. V. V poskusni silnici je radič — Witloof dosegel prima in ekstra kvaliteto, kot jo vidite na sliki. Za Novo leto pa bomo takšnega dali že v prodajo iz velikih silnic Pod debelo snežno odejo bujno raste radič. Pod njim je v zemlji napeljana vroča voda po ceveh, ta mu daje vse pogoje za tako rast Izobraževanje kooperantov v zimski sezoni 1971-72 V pretekli zimi je bilo izobraževanje kmetov, ki pogodbeno sodelujejo s podjetjem, zelo uspešno. Na celotnem področju DE Kboperacija se je udeležilo predavanj, seminarjev in tečajev 1310 kooperantov. Tudi v letošnjem letu smo pripravili zanimiv program izobraževanja z željo, da bi na tečajih, seminarjih in predavanjih posredovali kooperantom čim več koristnih nasvetov in jih seznanili z novimi načeli dela pri posameznih vrstah proizvodnje. V novembru se je začel traktorski tečaj, namenjen kooperantom, ki že imajo traktorje, a še niso opravili traktorskega izpita F kategorije. V januarju in februarju 1972 bomo organizirali predavanja z naslednjo vsebino: — Ureditev kmetije in sodobna ureditev hlevov (ing. Pugelj Bogdan) — Pridobivanje mleka — strojna molža in higiena mleka (ing. Kopitar Mira) — Način krmljenja ob pomanjkanju osnovne krme (ing. Marovt Stane) — Naprava in oskrba nasadov jagod ing. Semprimožnik Ludvik) — Uporaba sodobnih vrst umetnih gnojil (ing. Pugelj Blažena) — Strojna rez hmelja — agrotehnika (strokovnjak Inštituta za hmeljarstvo) — Nove sorte hmelja in agrotehnika (strokovnjak Inštituta za hmeljarstvo) — Strojno obiranje hmelja (ing. Semprimožnik Ludvik) — Oprema traktorjev in prometna varnost (Jug Vinko, in Šket Boris) — Zdravstveno stanje in problematika vzreje kokoši nesnic in vzreja jarkic (dr. Vrabič Anton) — Zdravstveno stanje in kvaliteta brojlerske proizvodnje (dr. Vrabič Anton) — Oprema pitališč in tehnologija za nesnice in jarkice ter brojlerje (Farčnik Ivan). Strokovnjaki bodo spremljali predavanja s filmi, diapozitivi in grafikoni. Predavanja bodo na območju posameznih poslovnih enot kooperacije in sicer v ponedeljkih na Vranskem in v Celju, v torkih na Gomilskem, Polzeli in Taboru, v sredah v Trnavi, Šempetru in Petrovčah, v četrtkih v Braslovčah, Preboldu in Vojniku ter v petkih v Gotovljah. Začetek predavanj bo ob 14. uri, razen na Vranskem, kjer bodo predavanja ob 9. uri. PE Kooperacija bodo kooperante obvestile neposredno z vabilom o kraju in temi posameznih predavanj. Upamo, da bomo s tem programom izobraževanja v zimskem času ustregli željam in potrebam kooperantov in tako pripomogli k specializirani in sodobnejši proizvodnji na kmetijah ter s tem k večjim gospodarskim uspehom naših kooperantov. M. W. Žaga Gozdnega obrata Polzela žaga neumorno od jutra do večera Interna kvalifikacija v mesnicah - novost in problem Zaradi pomanjkanja kvalificiranih kadrov nujno prihaja do tega, da se delavcem, ki jim je priznana polkvalifikacija, omogoči napredovanje. Priučitev pomožnih delavcev v bodoče je pomemben faktor izobraževanja. Kadrovska struktura v Mesninah je vedno bolj zaskrbljujoča predvsem za kvalificiran in visoko kvalificiran kader. Vključevanje mladih v osnovni poklic mesarja vedno bolj upada. Odziv mladih za poklic prodajalcev je nekoliko večji kot so zahteve. To pa iz preprostih razlogov, ker Šolski center za blagovni promet ne razpolaga z dovolj velikimi kapacitetami, da bi sprejel vse učenke. Zaradi tega smo vezani na število, ki je omejeno za vsa trgovska podjetja. Tega problema v Ljubljani in drugod ni. Ker Šolski center za blagovni promet nima sredstev, da bi razširil prostore in s tem pridobil nove učilnice, bodo po vsej verjetnosti morale prizadete trgovske organiza-cjie prispevati določena sredstva. Poleg osnovnega kadra za mesno industrijo pa tudi primanjkuje srednjega in visokokvalificiranega kadra za delo v skupnih službah ter proizvodnji, kjer bi predvsem morali imeti delavce z organizatorskimi sposobnostmi ter strokovnim znanjem. Deloma so temu vzrok tudi nizki osebni dohodki, na drugi strani pa moramo priznati, da je ponudba delovne sile neznatna. Dandanes težko najdemo dobre fizične delavce, da o kvalificiranem kadru ne govorimo. Na podlagi tega smo primorani, kolikor se pač da, da začnemo priučevati nove, mlade, nekvalificirane delavce in delavke po postopku, ki velja za podjetje. Za priznanje polkvalifikacije je tre- ba v smislu pravilnikov delati na določenem delu najmanj 2 leti in potem je šele delavcu dana možnost, da si pridobi interno kvalifikacijo. Taka pridobitev kvalifikacije bo v bodoče tudi osnova za nadaljnje izobraževanje in s tem pridobitev kvalifikacije itd. Povedati pa moramo, da tako pot napredovanja ovirajo razni momenti. Odvisno je namreč, kaj delavec dela in kje dela. Zelo dolga doba, ki jo mora delavec prehoditi, da pride do polkvalifikacije in interne kvalifikacije, pa delavcu ne omogoča kdo ve kakšnega posebnega materialnega položaja. Ce bi ta pot bila krajša, bi med kvalificiranimi delavci in navedenimi nastalo določeno nesorazmerje. V kolikor primerjamo osebne dohodke nekvalificiranih delavcev z interno kvalifikacijo in delavci s kvalifikacijo, potem mirno lahko trdimo, da moramo to vprašanje rešiti v naslednjem letu. Na drugi sti'ani pa je tudi res, da delavci teh nižjih kategorij po samoupravnem sporazumu niso prikrajšani in nam celo skupno maso osebnih dohodkov zmanjšujejo v škodo kvalificiranih delavcev, srednjega kadra. Kaj torej storiti? Delavcem, katerim bo priznana na podlagi opravljenega izpita interna kvalifikacija, bo v bodoče urediti OD tako, da bodo ti v pravem razmerju do osebnih dohodkov kvalificiranih delavcev in polkvalifi-ciranih delavcev, saj se tej kategoriji po samoupravnem sporazumu prizna kalkulativni osebni dohodek kvalificiranega delavca. Interna kvalifikacija je za Mesnine novost, gledano s stališča izboljšave kadrovske strukture in pridobivanja osnovnega kadra z določenim znanjem. Zato je tu predvsem pomembno, da pazimo (Nadaljevanje na 8. strani) za december Od 5. 12. do 11. 12. LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Od 11. 12. do 18. 12. FLORJANC Jurij,dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Od 18. 12. do 25. 12. OCVIRK Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 25. 12. do 31. 12. ŠRIBAR Edvard, dipl. vet., Šempeter, tel. 71-080 Od 31. 12. do 8. 1. 1972 OCVIRK Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 8. 1. 1972 do 15. 1. LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 27-201 Dne 1. 1. 1972 ne osemenjujemo. Dne 2. 1. 1972 osemenjuje dežurni veterinar. Dne 3. 1. 1972 osemenjujemo redno. Vse živinorejce seznanjamo, da prične dežurna služba ob delavnikih ob 15. uri in traja do 7. ure zjutraj. V tem času bo dežurni veterinar opravljal le najnujnejše obiske, zato naprošamo živinorejce, naj se za intervencije v glavnem obračajo dopoldne v področnih ambulantah. Ob sobotah prične dežurstvo ob 12. uri in se konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC NOVEMBER 1971 STRAN Ekskurzija sodelavcev odbora za ureditev kmetij pri Styriji v Avstrijo, Nemčijo in Švico (Nadaljevanje) V Böhringenu ob Bodenskem jezeru smo imeli posvetovanje o nemški pospeševalni službi. Sprejeli so nas predsednik občine, direktor tovarne Stalit-vverk in strokovnjaki pospeševalne službe. Seznanili so nas z nemškim kmetijstvom in pospeševalnim delom. V zadnjih letih se je tudi nemško kmetijstvo močno prestrukturiralo. Delovna sila se je hitro zmanjšala in odselila v industrijo. Sedaj je še 1,28 milijona kmetij in sicer: 450.000 čistih kmetij, katerim je izključno dohodek proizvodnja iz kmetijske zemlje; 230.000 kmetij (polkmetij), ki imajo še del dohodka v obrti ali industriji; 600.000 kmetij, ki jim je glavni dohodek obrt ali industrija, postranski dohodek pa dohodek iz kmetije. Kmetije po lastništvu: 43 % kmetij ima svojo zemljo; 4% kmetij gospodari na zemlji, ki so jo vzeli v najem; 53 % kmetij, ki imajo lastno zemljo in del v najemu. Cena kmetijskim pridelkom in reprodukcijskega materiala: Indeksi 1958/59 1970 Kmetijski dohodki 100 106 Reprodukcijski material 100 233 Cene žitu, sadju, zelenjavi in krompirju so ostale iste, povečale pa so se cene mleku in mesu, vendar še daleč ne tako, kakor so se podražila gnojila, zaščitna sredstva in ostali material. 1968/69 do 10.000 DM 15.000 DM (Schwarzwald) pa Letni dohodek 1958/59 Kmetijski delavec 5.000—7.000 DM Industrijski delavec 8.000 DM Dohodek v kmetijsko zaostalih področjih imajo kmetje še za 40 % manjši. Država sicer prispeva z dotacijami za pospeševanje kmetijstva z namenom, da bi bile razlike med kmeti in delavci manjše. Ža to pomoč je tudi kmetijska služba hvaležna državi, vendar meni, da je pomoč premajhna. Dotacije iz kmetijstva (zvezne): leta 1959 1,92 milijarde DM leta 1965 3,00 milijarde DM leta 1970 1,90 milijarde DM Kljub taki finančni pomoči proces odseljevanja kmetov teče naprej, vendar v zadnjem letu počasneje. Tako je kmetijskega prebivalstva le še 5 do 6%, Prizadevajo si, da bi kmetije, na katerih dela družina brez tuje delovne sile (takozvana družinska gospodarstva), čim moderneje mehanizirali, da bi racionalizirali delo tet proizvodnjo specializirali. Vendar je tudi v Nemčiji že napredek v kmetijstvu počasnejši kakor v industriji. Cilj jim je povečati gospodarstva in s tem tudi dohodek. Tistim, ki bodo ostali na kmetijah, je potrebno pomagati s krediti in z zmanjšanimi (bonificiranimi) obrestmi. Tistim pa, ki zapuščajo kmetije, se naj priskrbijo službe, stanovanja ali uredijo ceste, da bodo lahko v drugih dejavnostih zaposleni. Nemčija je članica evropske gospodarske skupnosti, vendar je vprašanje, če je skupnost naredila to, kar so pričakovali. Bolj govorijo o slabih straneh te skupnosti. To je, da skupnost izenačuje kmete v nerazvitem področju kot so na Siciliji, s kmeti v Nemčiji, kjer je napreden in z večjim standardom. Pritožujejo se tudi nad politiko države in korajžno zahtevajo pomoč, da se kmetijski delavec čim preje dohodkovno približa industrijskemu. Menijo, da je kmet obli- (Nadaljevanje s 7. strani) na določeno razmerje, kajti če bi do tega naziva lahko prišel vsak delavec in to takoj, potem se učencu sploh ne izplača učiti tri leta in ta čas sprejemati le nagrado. Ko pa se učenec izuči, njegov osebni dohodek največkrat ni primerljiv z OD drugih delavcev, ki pridejo do določene kvalifikacije po krajšem postopku. Skupaj z ustrezno službo podjetja se pripravlja program izobraževanja za delavce, ki bodo prišli v poštev za pridobitev interne kvalifikacije. Program bo vseboval splošni in posebni del, ki ga bodo izvajali posamezni delavci podjetja na obratu Mesnine. Tečaj za pridobitev interne kvalifikacije se bo predvidoma začel v zimskih mesecih (januarja) in bo trajal približno dva meseca v popoldanskem ča