69ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Tone Kregar
Slova{ki politi~ni tisk o Slovencih med obema vojnama*
Prva leta po koncu prve svetovne vojne so slova{ki politi~ni dnevniki1 ve~ino svojih stra-
ni namenjali zadevam znotraj dr‘ave, pozornost pa posve~ali tudi dogajanju zunaj svojih
meja, predvsem revolucionarnemu vrenju v srednjeevropskih dr‘avah in Sovjetski zvezi.
Poro~anje o kraljevini ju‘nih Slovanov je temu primerno skopo, kajti burnih dogodkov, ki bi
imeli neposreden vpliv na ̂ e{koslova{ko republiko, v tem ~asu ni bilo ravno veliko. Prakti~no
edina novica iz leta 1918 je poro~ilo ljubljanskega dopisni{tva liberalno-agrarni{kega Slo-
venskega Denníka (SD)2 o sestavi nove jugoslovanske vlade, katere ministri so tudi na{teti.3
Tudi v naslednjem letu so novice dokaj skope, medtem ko jih v Slováku4 sploh {e ni. Social-
demokratske Robotnícke Noviny (RN)5 omenjajo le hrva{ke in slovenske ‘elje po republikanski
ureditvi dr‘ave ter obmejna vpra{anja kot npr. probleme v zvezi z Reko, Slovenský Denník
pa o razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji poro~a bolj pogosto, vendar ve~inoma le v obliki
kratkih novic ter brez komentarja. Tako npr. bralstvo obve{~ajo o imenovanju Ivana Hribarja
za jugoslovanskega poslanika v Pragi ter novi ljubljanski vladi.6 Prav presenetljiv pa je ~la-
nek o prodoru jugoslovanske vojske v Mad‘arsko. Ta naj bi po prestopu Mure ‘e zavzela
Szombathely ter prodirala na sever z namenom, da se pod Bratislavo spoji s ~e{koslova{kimi
enotami, vse skupaj pa naj bi privedlo do skupne meje oz. neposrednega sosedstva obeh
novih dr‘av, za katerega avtor ~lanka tudi navija.7 Pa~ pa se v SD kolikor je mogo~e izogi-
bajo ocenjevanju in vrednotenju jugoslovansko-italijanskim konfliktom, kar je seveda posle-
dica takratnega ~e{koslova{ko-italijanskega zavezni{tva na eni in pa jasnih simpatij do »ju‘no-
slovanskih bratov« na drugi strani. Povsem druga~e je seveda pri vpra{anju slovenske sever-
ne meje, kjer podobnih zavor na slova{ki strani ni. Konec januarja precej{njo pozornost
*Pri~ujo~ prispevek je skraj{an in za objavo prirejen del oz. poglavje magistrske naloge z naslovom Slovensko-
slova{ki kulturni stiki (1918–1941), ki jo je avtor 16. 12. 2003 zagovarjal na Oddelku za zgodovino Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani.
1 Gre za pregled oz. primerjavo pisanja najpomembnej{ih slova{kih politi~nih dnevnikov oz. pogledov razli~nih
politi~nih opcij, ki so jih ti dnevniki zastopali. Uporabljeni so Slovenský Denník kot glasilo slova{kega dela Repub-
likanske stranke poljedelskega in malokme~kega ljudstva oz. ~e{koslova{kih agrarnikov, dnevnik katoli{ke in
avtonomisti~ne Hlinkove slova{ke ljudske stranke (HSL’S) Slovák, Robotnícke Noviny kot ~asopis slova{kih social-
demokratov ter komunisti~na Pravda oz Pravda Chudoby.
2 Slovenský Denník je za~el izhajati leta 1918 v Ru‘omberku, od naslednjega leta naprej pa v Bratislavi. Ured-
niki in sodelavci so prihajali iz hlasisti~nih vrst. Kot glasilo slova{kega dela agrarnikov je predvsem v 30. letih v
dolo~enih vpra{anjih zavzemal stali{~a, ki so se razlikovala od centralne strankine politike. Bil je najbolje organizi-
ran slova{ki dnevnik obravnavanega obdobja, pa tudi nivo ~lankov in prispevkov je bil v primerjavi z ostalimi na
najvi{jem nivoju. Izhajati je prenehal 31. 12. 1938.
3 Slovenský Denník, 18. 12. 1918.
4 Slovák, osrednji ~asopis SL’S oz. od leta 1925 HSL’S je za~el izhajati januarja 1919 v Ru‘omberku, marca
1922 pa se je redakcija prestavila v Bratislavo, kjer je dnevnik izhajal vse do konca druge svetovne vojne.
5 Robotnícke Noviny, glasilo ~e{koslova{ke socialdemokracije na Slova{kem, so od nastanka republike v Brati-
slavi izhajale najprej dvakrat in pozneje trikrat tedensko, od marca 1920 pa so postale dnevnik. Avtonomna slova{ka
oblast je ~asopis ukinila 1. 12. 1938.
6 Slovenský Denník, 01. 01., 11. 01. 1919; Robotnícke Noviny, 31. 01., 08. 02. 1919.
7 Slovenský Denník, Za na{e súsedstvo s Juhoslovanmi, 16. 01. 1919.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 69–99
70 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
posve~ajo mariborskim dogodkom in ultimatu generala Maistra Nemcem. Citirana je tudi
njegova izjava, da bo v primeru »…~e bo jugoslovanska vojska napadena in se bo morala
umakniti, za‘gal ustrezna mesta, kajti ne dovolim, da bi se proti na{emu pravu nekaznovano
vzdignila niti ena sama nem{ka roka…«8
V zvezi z Mariborom SD februarja omenja tudi problem moravskega oglja, ki stoji na
~e{koslova{ki meji in ki bi ga Maribor nujno potreboval, Avstrija pa ne dovoli prevoza ~ez
svoje ozemlje.9 Zanimivo je, da slova{ki tisk v naslednjih mesecih ne poro~a o bojih na
Koro{kem, tako da SD {ele maja ponovno opozori na tamkaj{nje razmere in sicer s poro~ilom
iz Ljubljane o nem{kih okrutnostih na Koro{kem. Dopisnik med drugim sporo~a, da so Nemci
obesili tri slovenske duhovnike, zaprli ‘eno poslanca Grafenauerja ter internirali okrog 1600
oseb, ne glede na starost in spol. Te podatke je De‘elna vlada za Slovenijo ‘e predlo‘ila
Proti}u, ki naj bi jih posredoval jugoslovanski mirovni delegaciji v Parizu.10 V poletnih mesecih
leta 1919 objavi SD Hribarjev poziv Jugoslovanom, naj po svojih mo~eh pomagajo ^SR v
vojni z Mad‘ari,11 poro~a pa tudi o sprejetju predloga za ustanovitev slovenske univerze v
Ljubljani.12
Omenjali smo ‘e, da se list slova{kih agrarnikov najprej izogiba vpletanja v jugoslovan-
sko-italijanske obmejne spore, oktobra 1919 pa v uvodnem komentarju prvi~ jasno obsodi
D’Anunzia in italijanske apetite ter se postavi na jugoslovansko stran z naslednjimi beseda-
mi: »Razuzdali so se torej temni tokovi italijanskih mas, brezmejnega {ovinizma in slavo‘elj-
nosti italijanske javnosti, ki si, pijana zmage in obsedena z aneksionisti~nimi apetiti, ho~e
prilastiti celotno hrva{ko primorje, celo Dalmacijo, zasu‘njiti Slovence in zgraditi imperij,
ki bi vladal celemu Jadranskemu morju...«13
Pisanje SD o italijansko-jugoslovanskih konfliktih se nadaljuje tudi v naslednjem letu,
dobra obve{~enost o problematiki pa daje slutiti, da je ta ~asopis v Ljubljani ves ~as imel
svojega dopisnika. Le-ta opisuje divje demonstracije Italijanov v Trstu, oziroma nasilje nad
Slovenci in slovenskimi stavbami, med drugim tudi po‘ig Narodnega doma ter navaja, da so
karabinjerji in vojska vse skupaj le nemo opazovali. Dobro in podrobno opisanega fa{isti~nega
divjanja sicer ne komentira, a ‘e brez tega se v ~lanku jasno ~uti nesoglasje in odpor do
Italijanov in njihovega po~etja.14
Leta 1920 se tudi v katoli{kem Slováku pojavijo prve novice iz Jugoslavije, med drugim
tudi o ustanovitvi Male Antante, kateri bodo v prihodnosti vsi slova{ki ~asopisi posve~ali
precej{njo pozornost. Slovák pi{e tudi o sre~anju Orlovske zveze v Mariboru, 30. 07. 1920,
ki so se ga udele‘ili tudi Orli iz ^SR.15 Te novice drugje ne bomo zasledili, kar niti ne
presene~a. Orlovske vrste v ^SR so sestavljali v glavnem moravski, predvsem pa slova{ki
katoliki, katerih ve~inski dnevnik Slovák z izrazito klerikalno in konzervativno usmeritvijo
je mednarodnemu katoli{kemu sodelovanju v celotnem obdobju svojega izhajanja posve~al
precej{njo pozornost in naklonjenost.
Podobno pa na drugi strani ideolo{kega spektra Robotnícke Noviny kot socialdemokrat-
ski ~asopis edine poro~ajo o ‘elezni~arski stavki v Sloveniji ter o dogodkih na Zalo{ki ce-
sti.16 Prav tako RN najve~ prostora izmed vseh slova{kih ~asopisov namenjajo koro{kemu
8 Slovenský Denník, Nemci a Juhoslovani, 23. 01. 1919.
9 Slovenský Denník, Nemci proti Slovincom, 21. 02. 1919.
10 Slovenský Denník, Nemecké ukrutnosti v Korutanoch, 14. 05. 1919.
11 Slovenský Denník, Ohlas k Juhoslovanom, 07. 06. 1919.
12 Slovenský Denník, Slovinská univerzita v Lublani, 20. 07. 1919.
13 Slovenský Denník, Pred vojnou italskou-juhoslovanskou?, 01. 10. 1919.
14 Slovenský Denník, Demon{trácie Talianov proti Slovincom, 15. 07. 1920.
15 Slovák, 17. 08. 1920.
16 Robotnícke Noviny, 24. 04. 1920.
71ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
plebiscitu. Medtem ko SD o njem skorajda ne poro~a, oz. pi{e ve~ o dogodkih po njem kot je
npr. nasilje nad Slovenci in odhod jugoslovanske vojske s plebiscitarnega ozemlja, Slovák pa
objavlja le kratka, telegrafska in zelo nevtralna sporo~ila, RN dogodkom v zvezi z njim
skrbno sledijo. [e pred plebiscitom pi{ejo o zgodovini tega obmo~ja, o »stoletnem nem{kem
pritisku« nad slovenskim ljudstvom, ki je »podobno kot slova{ko zaradi tega ostalo kulturno
zaostalo in se zato ne zaveda daljnose‘nega pomena svojega glasu…« Zato, pi{ejo RN, »… ne
bo veliko presene~enje, ~e rezultat glasovanja ne bo odgovarjal resni~nemu {tevilu sloven-
skega ‘ivlja na plebiscitarnem obmo~ju Koro{ke...«, poleg tega pa je avstrijska agitacija mo~na,
na glasujo~e pa bo vplivala tudi italijanska prisotnost v plebiscitni komisiji.17
Ko je njihova zlove{~a napoved s plebiscitom potrjena, RN navajajo rezultate in se »sku-
paj s slovenskim prebivalstvom« spra{ujejo, kako so lahko Slovenci kljub ve~ini izgubili.
Ponujajo tudi svoj odgovor: »Ta stvar je zares te‘ko razumljiva, ne glede niti na to, da so
nezanesljivi volilci pod pritiskom terorja, gro‘enj in podkupovanja glasovali z nasprotniki.
Gotovo je, da so nasprotniki zmagali samo z glasovi tujcev, ki so volilno pravico, ki jim po
mirovni pogodbi ni pripadala, po zaslugi plebiscitne komisije obdr‘ali.«18
V naslednjih dneh poro~ajo {e o demonstracijah po Sloveniji, o zahtevah po zasedbi in
vdoru jugoslovanske vojske ter o volilnih goljufijah, novembra pa njihovo pozornost (tudi z
povzemanjem slovenskega socialisti~nega ~asnika Naprej) ‘e pritegne Rapalska pogodba, v
zvezi s katero sicer ni dalj{ih komentarjev.19
O Rapalski pogodbi in jugoslovanskih odzivih nanjo pi{e tudi Slovák, o dogovorih med
Italijo in Kraljevino SHS pa sproti poro~a tudi SD. Ta ~asopis tudi edini komentira rezultate
prvih volitev v kraljevini, pri tem pa ves ~as omenja termine kot so Jugoslavija, jugoslovan-
ski ipd.
V uvodnem komentarju s pomenljivim naslovom »Poduk iz jugoslovanskih volitev« avtor
~lanka komentira uspehe posameznih strank in za najve~je pora‘ence ozna~i avtonomisti~ne
stranke. Pi{e o porazu hrva{kih avtonomistov in v isti sapi nadaljuje: »Enako slabo se je
izteklo SLS pri Slovencih. Do sedaj je imela ljudska stranka pri Slovencih ogromno ve~ino.
Jugoslovanska pu~ka (ljudska) stranka je igrala stranko, ki sicer priznava Jugoslavijo, v
resnici pa je bila pod mo~nim vplivom klerikalnih dunajskih krogov, ki {e vedno sanjajo o
obnovitvi habsbur{ke monarhije in nesre~no posegajo tako med Slovence kot med Slovake.
Pri volitvah je ljudska stranka izgubila polovico volilcev in dobila le 24 mandatov, se pravi
manj kot mohamedanci, ki jih imajo 28.«20
Kot vidimo, gre za prvi komentar, ki avtonoma{tvo v Jugoslaviji primerja s slova{kim in
ga obto‘uje te‘enj po razbitju novih mladih dr‘av ter ambicij po restavraciji ~rno‘olte mo-
narhije. V podobnem tonu {e naprej sledijo razne obto‘be in kritike in o~itno je, da liberalno-
agrarni, ~ehoslovakisti~ni21 SD s podobnim vatlom kot doma~o HSL’S, meri tudi jugoslo-
vanske avtonomiste, predvsem Radi}a in Koro{ca.
Se pa zato na drugi strani Slovák komentarju jugoslovanskih volitev spretno izogne in se
v tem obdobju ukvarja predvsem z vpra{anjem in problemom slova{ke avtonomije znotraj
^SR. V obilici ~lankov s tovrstno tematiko in avtonomisti~no tendenco se dotakne tudi
17 Robotnícke Noviny, Plebiscit v Korutansku, 13. 10. 1920.
18 Robotnícke Noviny, Výsledok hlasovania v Korutanoch, 15. 10. 1920.
19 Robotnícke Noviny, 14, 11., 16. 11. 1920.
20 Slovenský Denník, Pou~enie z juhoslovanských volieb, 5. 12. 1920.
21 Za ~ehoslovakizem ozna~ujemo idejno-politi~ni koncept, ki ^ehe in Slovake smatra za dve »veji« enega,
~e{koslova{kega naroda. V obdobju 1. ^SR (do Münchna) to stali{~e ni zastopala le uradna Praga, temve~ (kljub
posameznim razlikam v tolma~enju termina) tudi precej{en del slova{ke politike, njegov najve~ji nasprotnik pa je
bila avtonomisti~na in katoli{ka Slova{ka ljudska stranka.
72 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
primerjave z nacionalnimi razmerami v Jugoslaviji. Pri poudarjanju narodne razli~nosti Slo-
vakov in ^ehov, poleg primera Dancev in Norve‘anov, namre~ navajajo tudi primer Srbov in
Hrvatov ter Slovencev in Hrvatov, »ki imajo veliko skupnega, a no~ejo biti isti narod.« 22
Leto 1921 je Kraljevini SHS med drugim prineslo tudi Vidovdansko ustavo z uzakoni-
tvijo narodnega unitarizma in dr‘avnega centralizma in pa poostren pritisk na komuniste, ki
je vrhunec do‘ivel z, avgusta v Narodni skup{~ini izglasovanim, Zakonom o za{~iti dr‘ave.
Vse te dogodke je pozorno spremljal tudi slova{ki tisk, le da vsak od ~asnikov s poudarki
na razli~nih temah, odvisno pa~ od njegove politi~ne in ideolo{ke provenience. Robotnícke
Noviny prostor namenjajo predvsem »zaradi raz{iritve komunizma slabotni« jugoslovanski
socialdemokraciji in poudarjajo, da je »le v Sloveniji zaradi tradicije socializem mo~nej{i«
Pi{ejo {e o komunisti~nih napadih, sporih med jugoslovanskimi socialdemokrati in ko-
munisti, kot tudi med komunisti samimi, a vendarle menijo, da pregon komunistov »{kodi
delavskemu gibanju in kapitalizmu podalj{uje ‘ivljenje.«23 Slednja misel na nek na~in celo
presene~a, kajti prav v tem ~asu za~enjajo RN na svojih straneh z izrazito propagandno kam-
panjo proti slova{kim komunistom, ki jim o~itajo celo mad‘aronstvo, ter komunizmu na-
sploh. ^e torej RN ukrepe proti jugoslovanskim komunistom vsaj na~eloma obsodijo, se SD
do njih sploh ne opredeli oz. jih ne komentira, medtem ko jih Slovák celo pozdravi, z njimi
sogla{a ter jih priporo~a in daje za vzgled tudi ~e{koslova{ki vladi.24 Slovák tega leta seveda
poro~a tudi o smrti kralja Petra, katerega ‘ivljenje in delo opisuje v zelo pozitivnih in prijaz-
nih tonih, {e ve~ prostora pa pokojnemu monarhu nameni SD, v katerem kot podlistek izhaja
tudi njegova biografija.25 SD se tudi najbolj posve~a Vidovdanski ustavi, pri vseh svojih
zapisih in komentarjih pa uporablja izklju~no termin »jugoslovanski narod«. Z navdu{enjem
govori o ~e{koslova{ko-jugoslovanskem prijateljstvu, propagira ^e{koslova{ko-Jugoslovan-
sko ligo ter popularno na~elo »Vernost za vernost«.26
In ravno to, tako pogosto poudarjeno prijateljstvo in zavezni{tvo (tudi v oro‘ju) med ^SR
in SHS, bi se iz na~el in teorije ‘e konec leta lahko kaj kmalu spremenilo v prakso. Oktobra
je namre~ zaradi znanih politi~nih ambicij biv{ega cesarja Karla Habsbur{kega pri{lo do
mobilizacije v ^SR, ~emur je sledila {e mobilizacija v kraljevini. Ko je Mala Antanta
Budimpe{ti postavila ultimat, so se zadeve sicer umirile, kljub temu pa se tako ^SR kot
Jugoslavija {e dolgo nista osvobodili strahu pred morebitno restavracijo Habsbur{ke mo-
narhije, kar je imelo posledice tako v notranji kot zunanji politiki obeh dr‘av.
Dodatno so se recimo zaostrile razmere na relaciji ~ehoslovakizem – slova{ki avtonomi-
zem, katere smo skupaj z jugoslovanskimi paralelami ‘e nakazali, zato v tem kontekstu ne
presene~a velik intervju z novim jugoslovanskim veleposlanikom v Pragi, Slovencem dr.
Bogumilom Vo{njakom, ki ga je 4. junija 1922 objavil Slovenský Denník. V zvezi z aktualni-
mi vpra{anji Jugoslavije in ^SR je Vo{njak izpostavil nujno sodelovanje tako na gospodar-
skem kot politi~nem podro~ju. Govoril je tudi o Jugoslovanskem odboru in Krfski deklara-
ciji, pri kateri je sam sodeloval kot »predstavnik slovenskega dela na{ega naroda«, o nujnosti
ju‘noslovanske monarhije, pomenu Vidovdanske ustave, izrazil optimizem pri re{evanju ju-
goslovansko-italijanskih sporov ter kot re{itev jugoslovanskega gospodarstva poudaril pred-
vsem »sistemati~no in organizirano delo«. Na novinarjevo vpra{anje o na~rtovanem obisku
22 Slovák, ^o nas spaja s ^echmi, 19. 01. 1921.
23 Robotnícke Noviny, Zostrený re‘im proti robotnikom v Juhoslávii, 04. 01. 1921; 08. 02., 01. 07., 24. 07., 29.
07., 08. 09. 1921.
24 Slovák, 31. 07., 10. 08. 1921.
25 Slovenský Denník, 18. 08. 1921.
26 Slovenský Denník, 21. 05., 22. 05. 1921.
73ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
na Slova{kem (intervju je potekal v Pragi, op. T. K.) je Vo{njak izrazil ‘eljo, da bi jo obiskal,
saj ima veliko sti~nih to~k z razmerami v Sloveniji in na Hrva{kem ter dodaja, »da kot rojeni
Slovenec dobro razume psiholo{ki polo‘aj, kot je nastal z nastankom nove dr‘ave.« Besede
nekega slova{kega poslanca, ki je v pra{ki skup{~ini vzkliknil, da je Slovakom {lo pod Mad‘ari
bolje, pa tako komentira: »…Ta vzklik, ki je plod mentalitete preteklosti, te preklete preteklo-
sti, ki je hotela uni~iti samozavest in bodo~nost ~e{koslova{kega naroda, ni le va{ pojav. Tudi
med Slovenci in Hrvati se najdejo tak{ni ~udni ljudje…« Vendar pa Vo{njak v tem ne vidi ni~
novega in pravi, da je bilo podobno v vseh osvobojenih in zdru‘enih dr‘avah, kot primer pa
navede nostalgijo italijanskega kmeta po stari Avstriji, ki je trajala {e dolgo po zdru‘itvi
Italije. Intervju kon~a s prepri~anjem, da »bodo z mo~no narodno in dr‘avno zavestjo tak{ni
pojavi za vedno izlo~eni.«27
Seveda tak{ne in podobne unitaristi~ne izjave lu~i sveta niso mogle ugledati na straneh
Slováka, ki je do nacionalnega vpra{anja in imena zastopal diametralno nasprotno stali{~e.
Ta raje ves ~as budno in z velikimi simpatijami spremlja hrva{kega voditelja Stjepana Radi}a
in njegovo stranko, s tem v zvezi pa na njegovih straneh ‘e najdemo prve obsodbe Srbov in
njihove politike. Kot na primer to, da sta Radi} in njegovo ljudstvo nezadovoljna, ker »suro-
vi« Srbi, ki so na ni‘ji kulturni ravni, ‘elijo vladati vsem, pa tudi sami nad sabo. Politiko
»originalno« srbske vlade primerja s »~e{kim imperializmom«, saj stojita na istem temelju,
le da so ^ehi bolj pretkani, zahodnej{i. Nenazadnje, tako Slovák, je tudi v @enevo vlada SHS
poslala samo Srbe, enako pa so storili ̂ ehi, ki so tja poslali ̂ ehe in ̂ ehoslovake, ki slova{kega
naroda ne zastopajo.28
Se pa na Slovákovih straneh Slovenci kmalu pojavijo tudi v okviru dosti bolj spro{~ene in
prazni~ne tematike. Ena od {tevilnih rubrik tega ~asnika je bila tudi Slovenský Orol (Slova{ki
Orel), ki se je redno posve~ala dejavnosti slova{kih orlovskih dru{tev, pa tudi njihovemu
mednarodnemu sodelovanju. Na orlovski zlet v Brnu, avgusta 1922, so bili med drugimi
povabljeni tudi Orli iz Jugoslavije, se pravi iz Slovenije in Hrva{ke. Slovák je njihov prihod
napovedal ‘e v maju29 in javnost obvestil, da jih namerava v Ru‘omberku sprejeti sam vodja
slova{ke katoli{ke politike Andrej Hlinka.30 O samem poteku zleta ~asnik iz~rpno poro~a.
Tako naj bi v Brno pri{lo 1200 Jugoslovanov na ~elu z nad{kofom Jegli~em, starosto hrva{ko-
slovenske orlovske zveze dr. Meglerjem ter tajnikom Hrvatske pu~ke stranke dr. Andri}em,31
27 Slovenský Denník, Vyslanec dr. Vo{njak o aktuálnych otázkach Juhoslavie a ^eskoslovenska, 04. 06. 1922;
prim: Jurij Perov{ek, Bogumil Vo{njak in »srbsko-hrva{ko-slovenski« jezik, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–
1941, str. 257.
28 Slovák, Radi}, 29. 04. 1922.
29 Slovák, 27. 05. 1922.
30 Andrej Hlinka (l864–1938), katoli{ki duhovnik in najpomembnej{a oseba slova{kega katolicizma in avtono-
mizma v ~asu 1. ^SR. V 90. letih 19. stoletja je deloval v mad‘arski Zichovi ljudski stranki, a se pozneje kot
prepri~an narodnjak z njo raz{el. L. 1906 je pomagal ustanoviti Slova{ko ljudsko stranko (SLS), pozornost pa je
pritegnil predvsem v zvezi z dogodki v ^ernovi, ko je bil na politi~nem procesu obsojen in zaprt. Avreola mu~enika,
ki je trpel za svoje narodno prepri~anje je {e pove~ala njegov presti‘. ^eprav je bil Hlinka tribun slova{ke samobit-
nosti, se je leta 1918 javno izrekel za sodelovanje s ^ehi in za razhod z Ogrsko. Po obnovi delovanja SLS je bil znova
izvoljen za njenega predsednika, l. 1925 pa je stranka svojemu nazivu dodala tudi njegovo ime. Z zahtevami po
samoupravi Slova{ke je na lastno pest odpotoval tudi na Pari{ko mirovno konferenco, kjer ni dosegel ni~esar, po
povratku pa je bil celo interniran. Osvobodila ga je {ele izvolitev za poslanca l. 1920. Vse svoje politi~no delo v 1.
^SR (poslanec v pra{kem parlamentu je bil od 1918 do 1938) je Hlinka namenil boju za avtonomijo ter bil gotovo
najpriljubljenej{i slova{ki politik, ki pa si Slova{ke ni predstavljal izven okvira skupne, vendar enakopravne ^SR.
Umrl je sredi dramati~nih dogodkov na predve~er Münchna, 16. 8. 1938. Eduard Ni‘Hanský a kolektív, Kto bol kto
za 1. ^SR, Qlll, Bratislava 1993 (v nadaljevanju: Kto bol kto za 1.^SR…), str. 72–76.
31 Slovák narobe zapi{e, da je Andri} tajnik SLS. (op. T.K.)
74 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
odpravo pa je spremljal sam glavni urednik Slovenca Smodej.32 Ju‘noslovanski gostje so bili
navdu{eno sprejeti tako v Brnu, kot v slova{kem Ru‘omberku, kamor jih je po napovedanem
programu vodila pot po koncu zleta.
Tam sta jih najprej pozdravila Hlinka in ru‘omber{ki ‘upan dr. Mederly, sledil pa je
predstavnik gostov, dr. Pirc iz Ljubljane ter si z besedami: »Prihajamo k vam, da bi videli
Ru‘omberok in ^ernovo33 in da bi si na tej posve~eni, dragi zemlji nabrali mo~i, navdu{enja
in vztrajnosti, potrebnih v boju za narodno in kr{~ansko idejo…«, pridobil velike simpatije
Slovakov.34 [e ve~je navdu{enje in z njim povezan aplavz si je dr. Pirc, ki je bil o~itno de‘ur-
ni govornik Jugoslovanov, zaslu‘il naslednji dan, ko je zbranemu katoli{kemu ob~estvu spre-
govoril z balkona ru‘omber{kega magistrata:
»Ne bojte se, dragi bratje Slovaki moje rde~e srajce. Pod njo bije srce katolika iz Jugosla-
vije, ki odkriva veliko podobnost med va{imi Tatrami in svojimi gorami, med va{im Vahom in
na{o Savo. Katoliki v Jugoslaviji stojimo v tej isti bojni Kristusovi fronti kakor vi. Tja so nas
postavili enaki ideali kot tudi vas. Tako kot vi, tudi mi nismo ~akali obra~una, kot so ~akali
katoliki v Franciji. Boj smo sprejeli in borili se bomo vse dokler ne uveljavimo ‘ivljenjsko
pravico katolicizma v na{i dr‘avi. Obljubljamo in obljubite tudi vi vsi, da bomo vztrajali v
bojni fronti Kristusovi, dokler ne zmagamo. Bog ‘ivi!«35
Navdu{eni Pirc je bil zadol‘en {e za zdravico na dru‘abnem banketu, ki je sledil in na
katerega je bilo povabljenih sedemdeset gostov. Tako tam, kot tudi na celotnih ru‘omber{kih
sve~anostih 19. in 20. avgusta pa so manjkali ~e{ki katoliki, tako da so bili navdu{enega, na
momente celo ekstati~nega poletnega katoli{kega dru‘enja dele‘ni zgolj Slovaki, Slovenci in
Hrvati.
Najpomembnej{i politi~ni dogodek leta 1923 v kraljevini SHS so bile volitve v Narodno
skup{~ino, katere sta med slova{kimi ~asniki budno spremljala predvsem SD in Slovák.
Agrarni{ki dnevnik pa je {e pred volitvami dva ~lanka posvetil dvema izmed neko~
najpomembnej{ih slovenskih politikov. V prvem spremlja politi~no vrnitev biv{ega kranjskega
de‘elnega glavarja dr. Ivana [u{ter{i~a, njegove politi~ne ambicije in pot v Beograd,36 v
drugem pa se poslovi od dr. Ivana Tav~arja, ki ga pisec nekrologa ozna~i za eno najmar-
kantnej{ih osebnosti slovenskega politi~nega ‘ivljenja ter velikega prijatelja ~e{koslova{kega
naroda in dr‘ave.37
A nazaj k volitvam. SD spremlja ‘e priprave nanje, prve izide pa objavi pod naslovom
»Volilna zmaga dr‘avotvornih strank v Jugoslaviji«38 Kljub temu dokaj enostranskemu in
pretencioznemu naslovu pa ~asnik v naslednjih {tevilkah dokaj realno oceni volilne rezultate
ter se posku{a vzdr‘ati vrednostnih komentarjev.39 A ne za dolgo, saj ‘e v za~etku aprila sledi
oster protiradi}evski komentar o politi~ni situaciji po volitvah. Komentator hrva{kega politika
obto‘i potvarjanja zgodovine in {~uvanja proti Srbom, glede Radi}evega poskusa ustvariti skupni
blok s SLS in muslimani pa pravi, da so razlike med Koro{cem in Spahom na eni ter Radi}em
32 Slovák, Orolský slet v Brne, 12. 08. 1922.
33 V vasici ^ernova je leta 1907 pri{lo do krvave in odmevne tragedije, saj so mad‘arski ‘andarji ubili 15 in
ranili ve~ deset slova{kih doma~inov. Ve~ o tem v: Roman Holec, Tragédia v ^ernovej a slovenská spolo~nost’,
Matica slovenská, Martin 1997.
34 Slovák, 22. 08. 1922.
35 Slovák, 23. 08. 1922.
36 Slovenský Denník, 01. 01. 1932; prim: Jurij Perov{ek, Kratko ‘ivljenje Narodne ljudske stranke, Slovenska
kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 283.
37 Slovenský Denník, 23. 02. 1923.
38 Slovenský Denník, Volebné vít’azstvo {tátotvorných strán v Juhoslávii, 20. 03. 1923.
39 Slovenský Denník, 21. 03. 1923.
75ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
na drugi strani prevelike, da bi se prva dva dala tako lahko prikleniti, saj »Koro{ec, slovenski
politik in Spaho, vodja muslimanov sicer sta revizionista, a vendar ob tem patriota in monar-
hista, ki se ne bojujeta proti kroni, vladi ali proti Srbom, temve~ le proti sistemu…«40 V
drugem zanimivem komentarju naslednjega dne njegov avtor dr. Franti{ek Kala~ razmi{lja o
jugoslovanskih razlikah ter z velikim optimizmom in upanjem pi{e o nujnosti razre{itve srb-
sko-hrva{kega spora, kar je osnova za stabilizacijo Jugoslavije in Srednje Evrope. Poudarja,
da je potrebno »odbalkanizirati Balkan, da ne bo ve~ sod smodnika«, zagotavlja pa tudi, da
^SR posebej ne podpira nobene politi~ne stranke v Jugoslaviji, saj ima tako iz razlogov
pomena Male Antante kot vseslovanske politike interes za njeno enotnost.41 S popolno nepri-
stranskostjo uradne ~e{koslova{ke politike, katere eksponent je nenazadnje tudi SD,42 se
seveda ni mogo~e strinjati. A vendarle je ~asopisu v tem obdobju mogo~e priznati vsaj dolo~eno
‘eljo po objektivnosti. To nenazadnje potrjujejo tudi naslednji komentarji politi~ne krize v
Jugoslaviji, ki ne prizana{ajo niti Pa{i}u, ~igar vladno politiko ozna~ujejo celo kot poldikta-
turo.43
Diametralno obratno in neprimerno bolj enostransko se o jugoslovanskih volitvah na Ve-
liko no~ 1923 razpi{e Slovák, ki rezultate objavi pod sicer ustreznim naslovom »Zmaga
avtonomisti~nega gibanja v Jugoslaviji«.44 Z navdu{enjem predstavi jugoslovanske
avtonomisti~ne voditelje Koro{ca, Spaha in Radi}a, v zvezi z domnevami, da bo vlada pose-
gla po Zakonu o za{~iti dr‘ave, zaprla avtonomisti~ne voditelje in razpisala nove volitve, pa
zapi{e naslednje: »Kakorkoli se bodo razmere v Jugoslaviji razvijale naprej, eno ostane neizpod-
bitno, in to je, da ideja avtonomije zmaguje nad idejo centralizma, specifi~no narodno uveljav-
ljanje pa zmaguje nad fikcijo enotnega naroda, ki predstavlja smrt za narode.«
Izreden pomen uspeha jugoslovanskih avtonomistov tudi za slova{ke avtonomisti~ne te‘nje
pa pri~ajo naslednje besede: »Zmage avtonomisti~nega gibanja v Jugoslaviji ne smemo le
ob~udovati, ampak se od njega u~iti ter za ohranitev slova{kega naroda tak{no zmago uresni~iti
tudi tu…« [e bolj neposredno je odprto pismo redakcije Slováka na drugi strani iste {tevilke,
ki se ga zaradi sporo~ilnosti, {e bolj pa so~nosti spla~a prebrati v celoti:
»Bratom Radi~evcem in Koro{~evcem!
Tiso~ {tiristo let je minilo od takrat, ko so se Slovaki odtrgali od veje, ki se je iz severne
pradomovine Slovanov valila na jug. Na poti smo mi ostali ob vzno‘ju Tater in Karpatov,
medtem ko ste vi, na{i najbli‘ji sorodniki, nadaljevali naprej proti ju‘nim krajem Evrope. A
kljub vsej ~asovni in prostorski oddaljenosti, smo mi ves ~as ohranili spomin na sopripad-
nost s hrva{kimi in slovenskimi brati v jeziku, obi~ajih in tradiciji. Vseskozi prisotni ob~utek
sloge je zopet o‘ivel v nas danes, ko smo izvedeli, da so bratje Slovenci in Hrvati storili tako
velik korak k svoji narodni uveljavitvi. Na{a usoda je podobna va{i. Tudi mi ho~emo ‘iveti
‘ivljenje naroda v okviru enotne dr‘ave, katero tvorimo skupaj s sosednjim in sorodnim slo-
vanskim narodom, vendar pa trpimo zaradi prekletstva bratskega nesoglasja. Va{ najve~ji
politi~ni uspeh nas veseli in nas vzpodbuja. Na predve~er praznika Vstajenja novice o vas v
nas krepijo prepri~anje o zmagi resnice nad la‘jo in o zmagi svobode nad nasiljem. V
velikono~nem razpolo‘enju Vstajenja, vas z najiskrenej{o bratsko ljubeznijo pozdravlja gar-
da borcev za slova{ke pravice, zbrana okrog edinega s l o v a { k e g a  dnevnika.«
Uredni{tvo Slováka«45
40 Slovenský Denník, Boj medzi Pa{i}om a Radi}om, 04. 04. 1923.
41 Slovenský Denník, Juhoslávia a stredná Europa, 05.04. 1923.
42 Agrarniki so bili najmo~nej{a stranka v 1. ^SR in sodelovali v prav vseh vladah, katere so najve~krat tudi vodili.
43 Slovenský Denník, 16. 05. 1923.
44 Slovák, Vít’azstvo avtonomistického hnutia v Juhoslávii, 31. 03. 1923.
45 Slovák, Bratom Radi~ovcom a Koro{~ovcom, 31. 03. 1923.
76 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
Pismo je tako jasno in o~itno, da posebnega komentarja sploh ne potrebuje, velja pa opo-
zoriti na trditev uredni{tva, kako je Slovák edini pravi slova{ki dnevnik. Na nek na~in to tudi
dr‘i, saj so bila vsa ostala me{~anska glasila usmerjana prete‘no iz Prage ter zagovarjala
centralizem in ~ehoslovakizem.46
Slovák nadaljuje z intenzivnim spremljanjem politi~ne situacije v Jugoslaviji in se po
pri~akovanju najbolj posve~a narodnemu vpra{anju. Slovence poziva k sodelovanju s Hrvati,
pi{e o Pa{i}evih poskusih pridobiti Koro{ca v vlado,47 maja pa napove 5. shod slovenskih
katolikov, ki naj bi potekal med 26. in 28. avgustom. Ob slavospevu katoli{ki politiki ozna~i
pomen shoda ter kot »sre~no naklju~je« napove, da se bodo v istem ~asu v Bratislavi zbrali
tudi slova{ki katoliki na svojem prvem evharisti~nem kongresu.48 Zanimivo je, da o samem
poteku kongresa v Slováku ne najdemo nikakr{nih novic, pa~ pa o njem pi{ejo RN, ki v
skladu s svojo integralisti~no usmeritvijo izpostavijo predvsem Aleksandrov prihod v Ljub-
ljano ter slavnostni sprevod 40.000 katolikov, ki so »manifestirali za kralja in enotno dr‘avo«49
Politi~ne situacije v Jugoslaviji RN tega leta ne komentirajo ravno pogosto in raje povze-
majo jugoslovanske ~asopise. Kljub temu pa je opazen odpor do Radi}a, ki ga celo primer-
jajo s Tuko,50 trnom v o~esu (~e{ko)slova{kih socialdemokratov. To stali{~e je povsem razum-
ljivo, ~e vemo, da je ravno ^SSD nastopala izredno centralisti~no, slova{ke avtonomisti~ne
te‘nje zavra~ala kot razbijanje dr‘ave in prevratni{tvo mad‘aronov, s podobnimi o~mi pa je
gledala tudi na jugoslovanske notranje-politi~ne razmere.
Kot da bi stalne jugoslovanske vladne krize, politi~ne zme{njave in konstantni medstrankar-
ski spori, nena~elna pajda{enja in goljufije, ki pa vsaj navzven niso prinesle ni~ pomembne-
ga, za~ele dolgo~asiti slova{ke opazovalce. Slova{ki tisk v naslednjih letih dogodkom v Jugo-
slaviji ne posve~a ve~ tako velike pozornosti (izjema je le Radi} in njegova HRSS), soraz-
merno s tem pa je slabo zastopano tudi dogajanje v Sloveniji in slovenski politiki.
Leta 1924 je na jugoslovansko stvarnost {e najbolj pozoren Slovenský Denník, ki se v
julijskem ~lanku o komunistih v Jugoslaviji dotakne tudi Slovenije. Opisuje delovanje komu-
nistov, ki se po razpustitvi partije skrivajo pod okriljem NDSJ ter na{teva njihove »teroristi~ne
akcije« po Sloveniji. SD opravi~uje vladne postopke proti NDSJ, »ki ni ni~ drugega kot
46 Na tem mestu velja opozoriti tudi na prispevek v slova{ki literarni reviji Slovenské pohl’ady, ki je iz{el leta
1923. V njem Ljubomir Marakovi} (ki je sicer tako kot Ivan Zorec o slovenski, Slovake obve{~al predvsem o hrva{ki
knji‘evnosti in kulturi) pod naslovom Problém juhoslovanskej kultúry (Slovenské pohl’ady, XXXIX, 1923, {t. 3, str.
185.) spregovori o razlikah med slovensko na eni ter srbsko in hrva{ko kulturo na drugi strani, poudari pa tudi razlike
med Hrvati in Srbi, ki se ka‘ejo predvsem v razli~ni vrsti knji‘evnosti. Marakovi}ev ~lanek zveni dokaj antiuni-
taristi~no, kar nam pri~a tudi o tem, da je bilo uredni{tvo revije Slovenské pohl’ady (SP) dosti bolj »slova{ko«
orientirano in temu primerno tudi med dopisniki izbiralo ljudi bolj narodne orientacije od tistih, ki so denimo sode-
lovali s Prúdy. Res pa je tudi, da so bili SP kulturno-literarni ~asopis, ki se s politi~nimi vpra{anji praviloma ni ubadal
in je zato tudi njihov odnos (interes) do Jugoslavije in tamkaj{njega narodnega vpra{anja bolj obrobnega zna~aja.
47 Slovák, 06. 04., 24. 04. 1923.
48 Slovák, 17. 05. 1923.
49 Robotnícke Noviny, 29. 08. 1923; prim: Jurij Perov{ek, Peti katoli{ki shod, Slovenska kronika XX. stoletja,
1900–1941, str. 290,291.
50 Vojtech Tuka (1880–1946), univerzitetni profesor, urednik in politik. V slova{ko politiko je aktivno vstopil
{ele po 1. svetovni vojni, po uspe{ni znanstveni karieri. L. 1920 je postal urednik (pozneje glavni) Slováka ter za
HS=S izdelal maksimalisti~ni predlog avtonomije (sprememba ^SR v zvezno unijo, povezano zgolj z osebo predse-
dnika in pa obrambo dr‘ave v primeru vojne).V 20. letih se je aktiviral pri organizaciji (pozneje prepovedanih)
oboro‘enih oddelkov t. i. »rodobranstva«, prve odkrito fa{isti~ne organizacije na Slova{kem. V za~etku leta 1928 je
javnost razburil njegov ~lanek Vacuum iuris, v katerem je po svoje tolma~il tajno klavzulo Martinske deklaracije.
Naslednje leto je bil aretiran in obsojen na 15 let zapora zaradi izdaje domovine. Leta 1937 je bil pogojno izpu{~en,
v politiko pa se je vrnil ponovno po Münchnu. V obdobju Slova{ke republike je bil eden od vodilnih politikov, saj je
do bolezni 1944 zasedal funkcijo predsednika vlade in zunanjega ministra. Po vojni ga je narodno sodi{~e kot
vojnega zlo~inca obsodilo na smrt in obsodbo tudi izvr{ilo. Kto bol kto... str.196, 197.
77ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
filialka III. Internacionale«, prostor pa izkoristi {e za kritiko slovenskih klerikalcev: »…Agre-
sivnost teh rde~ih elementov pa bi gotovo ne bila tako velika, ~e ne bi tamkaj{nji klerikalni
tisk sistemati~no {~uval proti vsemu, kar ni klerikalno, ter se odkrito povezoval in istovetil z
akcijami, katerih cilj je spodkopavati red in konsolidacijo ter {iriti nemir med ljudstvom…«51
Sicer v tem letu SD spremlja tudi vse Radi}eve korake ter (dober mesec po pogovoru s
takratnim premierom Davidovi}em) objavi tudi intervju z njim,52 ostro pa obsodi tudi fa{isti~ne
pojave v Jugoslaviji, oz. organizacije kot so ORJUNA, SRNAO in HANAO obto‘i, da name-
sto boja za konsolidacijo dr‘ave, {~uvajo k bratomornim spopadom.53
V dalj{em ~lanku o razmerah v Jugoslaviji junija 1924 prvi~ spregovori tudi glasilo ko-
munistov Pravda Chudoby.54 ^lanek se posve~a predvsem razmeram na Hrva{kem, v~lanitvi
HRSS v kme~ko internacionalo, Radi}evemu obisku SSSR, gospodarski krizi ter nezado-
voljstvu Slovencev in Hrvatov, »ki so dosti bolj izobra‘eni od Srbov« in ki enako kot Dalma-
tinci menijo, da jim je v Avstro-Ogrski {lo bolje kot pa v SHS. ^lanek tudi obsodi srbsko
vlado zaradi pregona delavskih organizacij ter ji o~ita, da svoje fa{iste – orjuna{e provocira
proti vsakomur, ki se proglasi za republikanca ali socialista.55 ^lanki podobnega antivladne-
ga in antisrbskega tona se vrstijo tudi v naslednjih mesecih, naklonjenost Radi}u in Hrvatom
pa je mo~ razlo‘iti predvsem z njegovim takratnim koketiranjem z bolj{eviki oz. sodelo-
vanjem v kme~ki internacionali.56
Pravda junijskih trboveljskih dogodkov sploh ne omenja, kratko novico o tem, povzeto iz
Ljubljane, pa objavijo Robotnícke Noviny, ki ORJUNO sicer ozna~ijo za fa{isti~no organi-
zacijo, vendar pa o njej ne napi{ejo ni~ podrobnega.57
Volitve v Narodno skup{~ino februarja 192558 spet vzbudijo ve~ji interes slova{kega ~aso-
pisja, ~eprav manj kot tiste iz leta 1923. Predvsem Slovenský Denník in Slovák precej pro-
stora namenjata ‘e predvolilnim dogodkom (razpust HRSS, Radi}eva aretacija, predvolilni
shod dr. Koro{ca),59 rezultate volitev pa, kot smo ‘e navajeni, tolma~ita povsem nasprotno.
Tako SD poudarja Pa{i}ev uspeh ter absolutno ve~ino, ki jo ima skupaj s Pribi~evi}em, Slo-
vák pa predvsem uspeh SLS.60 Oba spremljata tudi zmedo, nastalo po volitvah.
Zanimiv je predvsem ~lanek v Slováku z naslovom »Dr. Koro{ec proti jugoslovanskemu
aparatu«, v zvezi z obto‘evanjem voditelja SLS s strani vladnega lista Samouprava za proti-
ustavno izjavo. Koro{ec naj bi dejal, da mu ni znana nobena institucija, urad in oseba v
Jugoslaviji, ki bi hotela sanirati sedanjo situacijo, »saj so vsi od zgoraj navzdol podivjani.«61
Slovák tega ne komentira, pa~ pa ‘e naslednji dan objavi izrazito protipa{i}evsko na-
strojeni ~lanek, v katerem zatrdi da bo Pa{i}ev re‘im opisoval zmeraj tak{nega, kakr{en je v
resnici. »@ali bog danes o njem ne moremo napisati ni~ dobrega.«62
Slednji sestavek je izzval reakcijo slova{kih socialdemokratov. Robotnícke Noviny se
od njega namre~ distancirajo, vendar pa se zdi, da so se za to gesto odlo~ile bolj zaradi
51 Slovenský Denník, Komunisti v Juhoslavii, 17. 07. 1924.
52 Slovenský Denník, 31. 08., 03. 10. 1924.
53 Slovenský Denník, Fa{ízmus v Juhoslavii, 07. 11. 1924.
54 Pravda Chudoby, glasilo KS^ za Slova{ko. V letih 1920–21 je izhajala v Ru‘omberku, 1922–24 v Vrutkach,
1925 v Ostravi, med 1932–35 pa v Bratislavi in sicer do trikrat tedensko. Vmes, med 1925 in 1932 je pod naslovom
Pravda izhajala v Ostravi in Pragi. Med drugimi sta bila njena urednika tudi Klement Gottwald in Laco Novomeský.
55 Pravda Chudoby, 30. 06. 1924.
56 Prim: Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija (1918–1992), Lipa, Koper 1995, str. 38–40.
57 Robotnícke Noviny, 04. 06. 1924.
58 Prim: Bojan Balkovec, Pred~asne volitve, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 306.
59 Slovák, 13. 01., 04. 02. 1925; Slovenský Denník, 03. 01., 04.02., 08. 02. 1925.
60 Slovák, 10. 02. 1925; Slovenský Denník, 10. 02., 11. 02. 1925.
61 Slovák, Dr. Koro{ec proti juhosl. aparátu, 20. 02. 1925.
62 Slovák, Na{ odkaz Pa{i}ovi, 21. 02. 1925.
78 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
kontriranja klerikalcem, kot pa zaradi samega nestrinjanja z napisanim. RN pi{ejo {e o
mar~evskem preobratu v Radi}evi politiki, njegovo nadaljnje politi~no delovanje, kakor tudi
z njim povezane vladne spremembe, pa v naslednjih mesecih spremlja predvsem Slovenský
Denník.
Leta 1925 zasledimo {e en zanimiv ~lanek v ‘e omenjeni literarni reviji Slovenské pohl’ady,
le da tokrat izpod slova{kega peresa. Literarni kritik in publicist Jano Igor Hamaliár v recen-
ziji knjige Frana Erjavca Slovenci zelo razumevajo~e pi{e o slovenski realnosti, predvsem o
razbitju narodnega telesa med razli~ne dr‘ave in Slovence primerja s Slovaki. Za slednje
pravi, da v mnogo ~em ne poznajo jasnih in gotovih poti, po katerih bi stopali k narodnemu
idealu, ki prav tako ni to~no dolo~en. Hamaliár pravi, da so Slovakom lahko Slovenci z idejo
Zedinjene Slovenije in samouprave v okviru Jugoslavije u~itelji, zato se morajo Slovaki zanje
bolj zmeniti in jih opazovati. Avtor se tudi prito‘uje, da je informacij o slovenski literaturi
premalo, saj bi se morali tudi slova{ki slavisti zgledovati po Slovencih. Smatra, da je tudi
premalo prevodov v slova{~ino, Cankarja {e denimo sploh ni videl prevedenega. Za za~etek
bolj{ega sodelovanja in medsebojnega povezovanja Hamaliar predlaga predvsem navezavo
o‘jih stikov med maticama v Martinu in Ljubljani.63
Leta 1926 interes slova{kega politi~nega ~asopisja za razmerami v Jugoslaviji ter s tem
tudi Sloveniji precej usahne. ^lankov o jugoslovanskih razmerah je malo, pa {e ti se ti~ejo v
glavnem zunanje politike in so zajeti v {ir{em kontekstu (jugoslovansko-bolgarski konflikt,
jugoslovansko-gr{ki spori…) [e najve~ prina{ajo oktobrske {tevilke Slováka, ki primerjajo
Slovake in Hrvate (v~asih kot nekaj podobnega tudi Slovence) ter narodnostno zatiranje v
^SR in SHS,64 medtem ko Pa{i}eva smrt najbolj odmeva na straneh SD.65 Pa~ pa ~e{koslova{ki
ali bolje re~eno ~ehoslovakisti~ni pogled na narodno vpra{anje v Jugoslaviji zelo lepo pona-
zarja predavanje univerzitetnega profesorja dr. Karla Kadleca na slova{ki sekciji ^e{ko-
slova{ko-jugoslovanske lige v Bratislavi 24. aprila 1926, ki ga je v celoti objavil eden najbolj
branih literarnih ~asopisov tega ~asa Prúdy.66 Kadlec najprej opi{e zgodovinski razvoj Slo-
vencev, Hrvatov in Srbov vse od srednjega veka do zedinjenja, ter pri Slovencih poudari
predvsem de‘elno razdrobljenost, germanizacijo ter pomen doma~e inteligence v tako te‘kih
okoli{~inah. Prizna stalni interes Srbov po obnovitvi velikega cesarstva na Balkanskem
polotoku, pri opisovanju zbli‘evalnih idej in sodelovanja med ju‘noslovanskimi narodi pa se
63 Slovenské pohl’ady, XLI, 1925, {t. 3, str. 186.
64 Slovák, 15. 10. 1926.
65 Slovenský Denník, 11. 12. 1926.
66 Prúdy (Tokovi) so za~eli izhajati leta 1909 kot glasilo napredne, liberalne mladine, mladih hlasistov, po njej
imenovanih prúdisti. Pozornost nove revije je bila posve~ena predvsem {tudentski mladini, zdru‘evala pa naj bi
slova{ke {tudente in izobra‘ence, razkropljene po razli~nih mestih monarhije. Predvsem mladino naj bi vzgajala
tako, da bi ta potem tudi sama {irila narodno idejo med ostalim ljudstvom.
Prúdy so bili prvenstveno literarna revija, poleg tega pa so svoje strani namenjali tudi ostalim kulturnim in
umetni{kim temam in zvrstem ter gospodarskim in politi~nim vpra{anjem in problemom. Revija je propagirala ideje
T. G. Masaryka ter vse do razpada monarhije ohranjala izrazit narodnoobrambni, protimad‘arizacijski in antikle-
rikalni zna~aj. Po letu 1918 se je ve~ina prudistov pridru‘ila ~ehoslova{ko in centralisti~no orientiranim politi~nim
strankam, predvsem agrarni ter v njih zasedla dokaj visoka in pomembna mesta. Njihov glavni cilj – nacionalna
osvoboditev Slovakov v tesni povezavi s ^ehi, je bil z nastankom 1. ^SR dose‘en, Prúdy pa v novi dr‘avi pristanejo
na pozicijah ~ehoslovakizma oz. ohranjanja stabilnosti in enotnosti dr‘ave. Tudi v odnosu do drugih dr‘av, v prvi
vrsti do kraljevine SHS oz. Jugoslavije, je opazno zastopanje uradnih stali{~ Prage. Razumljivo je, da zagovorniki
enega, ~e{koslova{kega naroda niso mogli imeti preve~ razumevanja za razli~ne »separatisti~ne« in avtonomisti~ne
te‘nje posameznih jugoslovanskih narodov in so (seveda po lastnem vzorcu) v unitarizmu in narodni enotnosti videli
pogoj oz. mo‘nost dr‘avne stabilnosti in u~vrstitve tudi za zavezni{ko kraljevino. Ve~ o tem v: Tone Kregar, Slova{ko
literarno ~asopisje o Slovencih 1918–1938 (v nadaljevanju: Kregar, Slova{ko literarno ~asopisje…), Diplomska
naloga na Oddelku za zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1997, str. 23–25; Djiny ^eskoslovenské
‘urnalistiky, II. díl, F. Ruttkay, Slovenský periodický tisk do roku 1918, NovináV, Praha 1984, str. 137, 138.
79ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
ne izogne niti medsebojnim sporom, predvsem med Srbi in Hrvati na za~etku 20. stoletja.
Pozdravi ‘eleno zdru‘itev »bratov« in ob‘aluje, da je veliko Slovencev in Hrvatov ostalo oz.
pri{lo pod Italijo. Vendar pa, tako Kadlec, so narodi v novo dr‘avo prinesli tudi dosti nepo-
trebnega balasta, saj jih je razli~na zgodovina tako razcepila in odtujila, da bodo {ele po
dolgem ~asu lahko izginile te, sicer majhne razlike. Avtor zagovarja predvsem versko zbli‘anje
in pravi, da mora jugoslovanskemu katoliku postati jugoslovanski pravoslavec bli‘ji kot pa
tuji katolik. Normalno se mu zdi, da se narodi ne morejo in no~ejo odre~i svojim nacionalnim
imenom, saj vsako od njih v zgodovini nekaj pomeni, kako bo s tem v prihodnje pa je spet
te‘ko napovedati. Nujen pogoj za zbli‘evanje narodov in njihovo enotnost vidi v gospodarski
trdnosti, kajti dobra gospodarska politika bo nujno zmanj{ala gospodarske, socialne in ostale
razlike. Kar se ti~e dr‘avne ureditve svetuje, da je »...treba najti zlato srednjo pot med cen-
tralizacijo in decentralizacijo. Centralizacija se mora tikati predvsem Srbov in Hrvatov, saj
je to en narod. Varovati se morajo vsega, kar bi lahko u‘alilo drugega in podpirati to, kar
zbli‘uje...« Po njegovem mnenju stranke ne bi smele biti organizirane na osnovi de‘ele in
vere, temve~ na podlagi skupnih programov, odlo~no pa zavra~a tudi mo‘nost nastanka
kakr{nekoli hrva{ke republike v Jugoslaviji, denimo kme~ke ali pa bolj{evisti~ne.67 Kadlec
razume, da je Hrvatom te‘ko pozabiti svojega bana in se Slovencem lo~iti od svojih de‘elnih
zborov, vendar pa pravi, da imajo sedaj skupni SHS parlament. Srbsko prvenstvo v dr‘avi, ki
Slovencem in Hrvatom seveda ne ustreza, opravi~uje kot logi~no posledico dejstva, da imajo
za nastanek dr‘ave Srbi najve~ zaslug. Po drugi strani pa te opozarja, da sta k temu tudi ostala
naroda prispevala, kolikor je bilo v njuni mo~i. Poleg tega Kadlec opozarja, da ni odlo~ilno
vpra{anje minulih zaslug, saj naj odlo~ajo le zasluge v prihodnosti.
Kot je iz ~lanka razvidno, sku{a avtor objektivno razlo‘iti situacijo v Jugoslaviji in razlo-
ge zanjo, za odpravo problemov pa vsaj okvirno ponuja tudi konkretne re{itve. Tudi pri njem
opazimo nejasnost terminov, saj enkrat Slovence ozna~i kot narod, drugi~ spet kot pleme,
medtem ko je pri Srbih in Hrvatih {e bolj nedosleden. ^e upo{tevamo podobno terminolo{ko
zmedo v teh ~asih tudi na jugoslovanski in celo slovenski strani, mu tega niti ne moremo
zameriti. Vseeno pa je iz prispevka razvidna te‘nja po ~im ve~ji, tako kulturni kot nacional-
no-politi~ni enotnosti Jugoslovanov oz. stopitev kulturno-zgodovinsko razli~nih in razdeljenih
Srbov, Hrvatov in Slovencev v en, dr‘avni, jugoslovanski narod. To naj bi bila naloga vsake-
ga prebivalca ali kot pravi Kadlec: »Vsa tri plemena morajo tekmovati v naporih, da bi iz
razli~ne mase prebivalstva vstal kulturno enotni narod, ta cilj pa bo z dobro voljo ter ‘rtvo-
vanjem vsakega posameznika neko~ prav gotovo dose‘en.«68
Tudi naslednje leto ne prina{a ni~ pretresljivega. Volitve so ocenjene v stari maniri (Robot-
nícke Noviny {e posebej poudarijo Koro{~ev poraz in Kramerjevo zmago v Ljubljani),69 o
Slovencih pa {e pred tem zopet najve~ pi{e Slovák. Aprila pohvali »modro« politiko SLS, ki
je z vstopom v Uzunovi}evo vlado (ki pa je takrat ‘e padla) ‘e dosegla »blagodejne« u~inke
za Slovence, ki se ka‘ejo v ‘elezni{kem prometu, lokalni samoupravi in ljubljanski borzi.70
Maja napove Slovák kongres SLS v Ljubljani, »na katerem bodo (SLS, op. T.K.) zavzeli
stali{~e do sedanje vlade, v katero SLS ni bila povabljena…«71
67 S temi besedami avtor verjetno meri na Radi}evo politi~no povezovanje z Moskvo in pristop HRSS k »zeleni
internacionali« l. 1924. V teh letih je namre~ uradna Praga zastopala izredno odklonilno stali{~e do SZ.
68 Prúdy, X, 1926, {t. 5–6, str. 289–303.
69 Robotnícke Noviny, 14. 09. 1927.
70 Slovák, 22. 04. 1927.
71 Slovák, 07. 05. 1927.
80 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
* * *
Povolilna pomiritev in spajda{enje Radi}a in Pribi~evi}a ter nastanek KDK novembra
192772 mo~no preseneti tudi tujo javnost in {e posebej Slovák (ta takrat dosti pi{e o jugoslo-
vansko-francoski prijateljski pogodbi in v zvezi z njo povzema Politikin intervju s Koro{cem)73
se temu ne more in ne more na~uditi. Ko se po drugi strani Koro{ec pove‘e z Vuki~evi}em in
SLS zopet vstopi v vlado, pa za~udenje preraste v sila neprijetno zadrego. Jugoslovanski
avtonomisti~ni blok, ki ga je uredni{tvo Slováka dotlej brezrezervno podpiralo, se je s tem
namre~ dokon~no razcepil in ve~inski stranki »jugoslovanskih katoli{kih bratov«, pred tem
dele‘ni nedeljivih simpatij in zatiskanja o~i pred medsebojnimi spori, sta se zna{li na popol-
noma nasprotnih bregovih.74 Ta Slovákov problem se v burnem letu 1928 seveda le {e pove~a.
Prvi dogodki v tem letu, ki mu prav vsi dnevniki posvetijo ve~jo pozornost, so bile demon-
stracije proti ratifikaciji Nettunskih konvencij in obenem obto‘ba KDK, da je notranji minister
Koro{ec kriv za krvave spopade na njih in da naj zato odstopi. [e preden se je prah v zvezi s tem
polegel, je v javnost udarila novica o streljanju v skup{~ini,75 katere delo in zasedanja so v
predhodnih dneh tudi slova{ki dnevniki budno spremljali. Vsi brez izjeme obsodijo in podrob-
no opi{ejo zlo~in Puni{e Ra~i}a, v razlagah in komentarjih tragi~nega dogodka pa si ‘e niso ve~
povsem enotni. Slovenský Denník se v stilu uradne politike vede zelo diplomatsko in obsodi
»gnusni zlo~in«, kateremu pa, kot pravi, se ~udijo predvsem tisti, ki Jugoslavije ne poznajo in
»nanjo gledajo kot na kak{no drugo evropsko dr‘avo«. Podobno kot jugoslovansko provladno
~asopisje76 SD za zlo~in jasno obto‘i le posameznika, poudari da je Puni{a Ra~i} to storil na
lastno pest in s tem zavrne kakr{nikoli sum o vpletenosti vladnih krogov. Dogodek ozna~i kot
{kodljiv za vse Slovanstvo, izrazi pa tudi vero v lep{o jugoslovansko bodo~nost.77 Zanimiv je
tudi komentar dva dni pozneje, ki opisuje odnos SD do jugoslovanske situacije. Pisec pravi, da
jim Srbi o~itajo, da so na hrva{ki strani, medtem ko v Zagrebu trdijo ravno obratno. Omenjene
o~itke komentator zavrne z naslednjimi besedami: »V resnici imamo enako radi tako Srbe,
Hrvate kot Slovence, v celoti pa smo se trudili ostati v svoji ljubezni objektivni.« Na komplici-
rano situacijo opozori tudi z izjavo nekega ~e{koslova{kega politika in poznavalca jugoslovan-
skih razmer, ki je pred ~asom rekel, da je najhuje to, da imata v Jugoslaviji obe strani prav. Sicer
pa so SD najbolj motile nekatere ‘e omenjene Radi}eve izjave o tem, da je bilo v ~asu Avstro-
Ogrske bolj{e in da narodi pod srbskim re‘imom nimajo niti najprimitivnej{ih ljudskih pravic.
Po drugi strani pa ~asnik Srbom o~ita, da no~ejo ni~ vedeti o hrva{kih zaslugah za dr‘avo in
Hrvate direktno obto‘ujejo izdaje domovine.78
»Streli v skup{~ini so direktni nasledek politi~nega kaosa, ki ga pre‘ivlja jugoslovanska
notranja politika po Pa{i}evi smrti.«79 S temi besedami ozna~i streljanje v skup{~ini Slovák,
ki zopet za~ne primerjati razmere v obeh dr‘avah, Slovake s Hrvati, Radi}a s Hlinko, Pribi-
~evi}a, ki je spoznal zmoto centralizma pa s Hod‘o.80 Posebne simpatije so namenjene KDK
72 Prim: Jurij Perov{ek, Kme~ko demokratska koalicija, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 326.
73 Slovák, 11. 11. 1927.
74 Slovák, 06. 12. 1927.
75 Prim: Jurij Perov{ek, Streli v narodni skup{~ini, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941, str. 331.
76 Prim: Slovenec, 21. 06. 1928.
77 Slovenský Denník, Belehradský zlo~in, 22. 06. 1928.
78 Slovenský Denník, 24. 06. 1928.
79 Slovák, 22. 06. 1928.
80 Milan Hod‘a (1878–1944), ustanovitelj in utemeljitelj agrarnega gibanja na Slova{kem. Kot minister je vodil
razli~ne resorje ve~ih ~e{koslova{kih vlad, med 1935 in 1938 pa je bil tudi edini ministrski predsednik slova{kega
rodu. ^eprav eden od voditeljev agrarne stranke, ni bil prista{ trdega centralizma in mu je nasprotoval predvsem v
zvezi z jezikovnimi in administrativnimi vpra{anji. V 30. letih je nastopil s koncepcijo slova{kega regionalizma, ki je
zanj pomenila obrambo specifi~nih slova{kih gospodarskih interesov in decentralizacijo javnopoliti~nega ‘ivljenja.
81ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
(omenja se pristop »visokocenjenega in delavnega« slovenskega politika dr. @erjava), ki se
trudi okrepiti kraljevino SHS »tako gospodarsko kot nravno«.81
Tega leta dogodke v Jugoslaviji spremlja tudi komunisti~na Pravda, ki najprej kritizira
Nettunske konvencije, v notranjepoliti~nem konfliktu pa se postavi na Radi}evo stran.82 Simpa-
tije do hrva{kega liderja izvirajo predvsem iz njegovih, leta 1924 izre~enih besed, ko je dejal,
da je bila njegova stranka ustanovljena iz malih kmetov, ve~inoma komunisti~no orientiranih
in dejstva, da je v njegovi stranki na{lo zato~i{~e precej komunistov. Pravda {e poudari, da
sam Radi} sicer nikoli ni bil komunist, pa~ pa je imel prijateljski odnos s Sovjetsko zvezo.83
Ogor~ene so tudi, sicer tradicionalno Radi}u najmanj naklonjene Robotnícke Noviny.
Vodjo HSS sicer ozna~ijo za velikokrat grobega in brezobzirnega, isto~asno pa obsodijo
zlo~in in dejstvo, da dan po tem ko so grozili z nasiljem, poslanci v skup{~ini hodijo z revol-
verjem. Prav tako vladi, »… ki se bo pred javnostjo te‘ko o~istila…« o~itajo, da bi morala
biti bolj objektivna, saj »…opozicija tudi ni bila tak{na, da z njo ne bi bil mo‘en nikakr{en
dogovor.«84
Slova{ko ~asopisje budno spremlja dogodke po 22. 06. ter poskuse politi~ne konsolida-
cije, mo~no povezane z imenom dr. Antona Koro{ca. Ko ta konec julija sestavlja novo vla-
do,85 izzove predvsem kritike hrva{ke opozicije, ki jih prena{a tudi slova{ki tisk. Robotnícke
Noviny povzemajo o~itke, da je s tem, ko je stopil na ~elo vlade »…spodbil trditve Hrvatov,
da so vsi nesrbski deli Jugoslavije v slab{em polo‘aju od Srbije«,86 Slovák pa pi{e, da so
Hrvati proti Koro{cu tudi zato, ker ga smatrajo za »zakrinkanega namestnika radikalov«, s
katerimi je SLS povezana s t. i. Blejskim paktom.87
Lon~ek pristavi {e Slovenský Denník, v katerem {ef srbskih kmetijcev Jovanovi} kritizira
vlado, Koro{cu pa o~ita sovra{tvo do HSS in ga krivi za krvave demonstracije, premalo vlo‘ene-
ga truda v zbli‘anje sprtih skupin v skup{~ini, premajhno poznavanje razmer po celi Jugosla-
vij in ne zgolj v Sloveniji ipd.88
Poro~ila o nezadovoljstvu s Koro{~evo vlado se vrstijo, RN in Slovák pa pi{eta tudi o
Predav~evih napadih nanj. Hrva{kemu poslancu Josipu Predavcu naj bi Koro{ec leta 1924
rekel, da Slovenci kot kulturni narod ne morejo ‘iveti s Srbi, da je v stalnih stikih z zastopniki
tujih sil na Dunaju in da Slovencem ne preostane ni~ drugega, kot pripojiti se Italiji, ki jim bo
zagotovila narodne pravice in dala avtonomijo. Koro{ec je vse to seveda zanikal oz. ozna~il
za »neutemeljene govorice«.89
Sicer se Slovák v zvezi z konfliktom med Hrvati in Koro{cem zaenkrat vzdr‘i kakr{nihkoli
obto‘b in sku{a biti nepristranski. V ~lanku »Koro{ec poziva Hrvate v Beograd«90 pa pi{e, da
Po Münchenskem diktatu je odstopil s polo‘aja premiera, emigriral ter sku{al po svoje organizirati odpor. L. 1944 je
osamljen, utrujen in bolan umrl v ZDA. Prim: Tone Kregar, Milan Hod‘a in Srednja Evropa, Zgodovina za vse, VI/
1999, {t. 1.
81 Slovák, K udalostiam juhoslovanským, 26. 06. 1928.
82 Pravda, 22. 06., 17. 08. 1928.
83 Pravda, 23. 06. 1928.
84 Robotnícke Noviny, 22. 06. 1928.
85 Prim: Jurij Perov{ek, Slovenec na ~elu jugoslovanske vlade, Slovenska kronika XX. stoletja, 1900–1941,
str. 332.
86 Robotnícke Noviny, Slovinský klerikál predsedom vlády v Juhoslávii, 29. 07. 1928; Zanimivo je, da tudi v
nadaljnjem spremljanju krizne situacije v Jugoslaviji Robotnícke Noviny pred Koro{~evo ime nikoli ne pozabijo
dopisati nazivov kot »prelat«, »pater« ali »duhovnik«, kar nosi v tem ~asopisu nujno slab{alni prizvok in je neposredno
povezano z antiklerikalno politiko ~e{koslova{ke socialdemokracije.
87 Slovák, 28. 07. 1928.
88 Slovenský Denník, 02. 08. 1928.
89 Robotnícke Noviny, 03. 08. 1928; Slovák, 04. 08. 1928.
90 Slovák, 04. 08. 1928.
82 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
je kralj s postavitvijo Koro{ca na ~elo vlade napravil dobro potezo, vendar se kot ka‘e Koro{ec
dr‘i programa prej{nje vlade in ne povzema korakov za razjasnitev situacije. Polemike okrog
nove vlade je za nekaj ~asa uti{ala Radi}eva smrt in dogodki v zvezi z njo.
Slovák in Slovenský Denník pi{eta o pokojnem vse najlep{e, manj diplomatsko ter z
ostrej{imi besedami pa se na Radi}evo ‘ivljenje in delo ozrejo Robotnícke Noviny. Ozna~ijo
ga kot zelo protislovno osebo, ki se je ‘e ob nastanku Jugoslavije postavila na separatisti~ne
pozicije. Njegovo tragiko vidijo v tem, da si je znal pridobiti mno‘ice, ki pa jih ni znal voditi.
O~itajo mu spremenljivo ravnanje, pri katerem se nikoli ni vedelo, kaj pravzaprav ho~e ter
preobrat iz navdu{enega prista{a Habsbur‘anov v zagretega republikanca. Dodajajo {e, da
Radi} ni znal izkoristiti svoje mo~i niti v dobro Jugoslavije niti v prid Hrvatov ter upajo, da
se bo z njegovo smrtjo v Jugoslaviji in na Balkanu kon~alo »uporni{ko obdobje«.91
Krizni situaciji se slova{ki tisk posve~a tudi naprej. Robotnícke Noviny sicer {e najmanj,
Slovenský Denník pa poro~a o napadih na premiera iz vseh strani in decembra napoveduje,
da bo Koro{ec najbr‘ v kratkem odstopil.92 Septembra 1928 pa prvi~, ~eprav zelo previdno,
Koro{ca kritizira tudi Slovák. Komentator se spra{uje, kako lahko hrva{ki katoli{ki duhov-
niki obsojajo politiko rimokatoli{kega duhovnika Koro{ca. Ti mu o~itajo, da ne stori ni~ v
obrambo katoli{ke cerkve pred posrbljenjem in navedejo primer iz Sente, ko se Koro{ec ni
zavzel za nadaljnjo gradnjo katoli{ke cerkve, ki je srbska manj{ina v kraju ni dovolila. Pisec
komentarja opozori tudi na dejstvo, da se s Koro{cem ne strinjajo niti vsi slovenski duhov-
niki, za razumevanje teh razmer pa ponuja razlago, da je Koro{ec iz{el iz politi~ne {ole stare
Avstrije, kjer brez stalnih kompromisov ni bilo mogo~e delati politike. »Glavna stvar pri tem
je obdr‘ati se na oblasti za vsako ceno. To pa je skoraj vedno na {kodo celote, pa ~eprav
morda godi osebni ne~imrnosti.«93 Slovák {e v istem mesecu predstavi slovensko in hrva{ko
~asopisje ter izpostavi priljubljenost in branost Jutra, napove pa tudi obisk takratnega
~e{koslova{kega ministra za zdravstvo, sicer enega voditeljev HSL’S in poznej{ega predsed-
nika Slova{ke republike, dr. Tisa v Jugoslaviji.94 Zadnji obse‘nej{i prispevek v tem letu po-
sveti Slovák polo‘aju katoli{ke cerkve v Jugoslaviji. Nov vladni predlog {olske reforme (verouk
naj bi po novem u~ili posvetni u~itelji in ne duhovniki kot doslej) je izzval konflikt med SLS
in radikali ter demokrati, v katerem se je Koro{ec ponovno zna{el v paradoksalni situaciji.
Slovák navaja besede poslanca SLS Krem‘arja, ki je med drugim dejal, da je »polo‘aj katoli{ke
cerkve sistemati~no spodkopavan« ter zahteval {kofovo kontrolo nad u~enjem verouka oz. da
{olski minister imenuje le tiste u~itelje verouke, ki jih predlaga {kof. Slovák tudi zapi{e, da
so radikali prepri~ani, da bo SLS popustila in raj{i ostala v vladi, zadeve pa sicer preve~ ne
komentira, ~eprav je razvidno, katero stran v konfliktu podpira.95 V zadnjih dneh iztekajo~ega
leta 1928 se tako v jugoslovanskih razmerah kot slova{kem tisku, ki o njih poro~a, pojavi
umirjenost, ki pa se kmalu izka‘e zgolj za zati{je pred viharjem.
* * *
Z avtoritarnim posegom, s katerim si je obetal prekiniti vse bolj kaoti~no realnost, se je
jugoslovanski kralj v za~etku januarja 1929 pojavil na naslovnicah ve~ine evropskega tiska,
Jugoslavija pa je postala osrednja politi~na tema, ki je {e posebej odmevala v srednjeevrop-
skem prostoru. Zato ji vsaj v prvi polovici januarja tudi celotno slova{ko ~asopisje posve~a
91 Robotnícke Noviny, 10. 08. 1928.
92 Slovenský Denník, 08. 12. 1928.
93 Slovák, 14. 09. 1928.
94 Slovák, 19. 09., 21. 09. 1928.
95 Slovák, 18. 12. 1928.
83ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
glavno pozornost. Oba glavna me{~anska ~asopisa, klerikalni Slovák in liberalni Slovenský
denník sta kot vedno zelo previdna pri vrednotenju in ocenjevanju diktature ter nadaljujeta s
staro usmeritvijo, za katero velja, da je treba zadeve ocenjevati politi~no previdno, po~asi in
pa v okviru {ir{ega doma~ega in mednarodnega konteksta.
SD »zgodovinskemu preobratu v jugoslovanski politiki« nameni skoraj vso naslovno stran.
Predstavljeni so razlogi za uvedbo diktature in poudarjeno je, da kralju po tako dolgotrajni in
globoki krizi ni preostalo ni~ drugega, ~e je dr‘avo hotel re{iti. Opisana je tudi nemo~ zadnje,
Koro{~eve vlade, katere mandatarja sicer vzamejo v bran kot ‘rtev zla, ki se je nakopi~ilo v
Jugoslaviji. Imel naj bi namre~ dobre namene, a premalo podpore celo med svojimi, zato se
je zatekel k strogi uporabi zakona, ki je vodila v teptanje demokrati~nih pravic. Tudi zato se
bo »Koro{~evo vlado v politi~ni zgodovini poprevratne Jugoslavije komaj kdaj lahko spo-
minjalo po dobrem«. SD predstavi novo vlado, objavi celoten Aleksandrov proglas ljudstvu,
dotakne pa se tudi odmevov iz Beograda in Zagreba, vklju~no z znano Ma~kovo primerjavo
»razkop~anega lajbeka«96 V teku naslednjih mesecev ~asnik poro~a o prvih pojavnih oblikah
diktature, na katere gleda razumevajo~e, hvali pa tudi @ivkovi}evo vlado, ki jo ozna~i kar za
»vlado dela«.97 Pozdravi preimenovanje dr‘ave v Jugoslavijo (Slovenský denník si ‘e pred
tem ni delal ve~jih tozadevnih problemov) ter administrativno reformo z oblikovanjem bano-
vin, s ~emer so po njegovem pisanju povsod zadovoljni, pa tudi bani so »najbolj{i od najbolj-
{ih«.98^edalje bolj so na njegovih straneh prisotne tudi novice, komentarji in pa obsodbe
hrva{ko-usta{kih teroristi~nih akcij v Jugoslaviji, za katere je zna~ilno nekriti~no povze-
manje beograjskih poro~il in pa direktno obto‘evanje novega hrva{kega voditelja Ma~ka, da
je vanje vpleten oz. da celo stoji za njimi.99 Da pa SD {e naprej ostaja zvesto glasilo uradne
~e{koslova{ke politike, ki se, ~eprav z godrnjanjem, slej ko prej sprijazni z vsako oblastjo v
prijateljski in zavezni{ki Jugoslaviji, pa naj bo ta {e tako nedemokrati~na, dokazuje uvodni
komentar ob 11. obletnici ujedinjenja in jugoslovanskem dr‘avnem prazniku. V njem se
uvodni~arju dr. Franti{ku Kala~u zapi{e, da je »…ogromne prednosti aktualne vladavine v
Jugoslaviji mogo~e spoznati le v primerjavi s tem, kar je bilo prej. Nikogar ni v Jugoslaviji-
pa tudi ne med njenimi prijatelji, ki bi si ‘elel nazaj razmere izpred enega leta…« Ob zago-
varjanju diktature avtor zatrjuje, da zanjo ni bilo nikakr{ne ‘elje iz vrha (Aleksandra ozna~i
za idealnega vladarja), prav tako pa tudi ni v skladu s srbsko demokrati~no tradicijo ter
»juna{tvom in ljudskostjo« srbskega vojaka v 1. svetovni vojni. Skratka, potrjuje ‘e v za~etku
postavljeno hipotezo, da je bila uvedba diktature nujna in da je tako tudi najbolj prav.100
Slovák, ~igar strani so to leto polne predvsem znane in razvpite afere Tuka,101 prav tako
previdno in s precej{njo mero naklonjenosti opazuje uvedbo diktature in njene posledice.
Zato najraje povzema jugoslovanski tisk, med drugim tudi Slovenca, ki je vsaj na za~etku
»navdu{en« nad kraljevo odlo~itvijo in poudarja, da je Anton Koro{ec tako v o~eh jugoslo-
vanskega ljudstva kot v kraljevih o~eh ~lovek, na katerega je treba staviti upe za bodo~nost.102
Na kraljevi akt posku{a Slovák gledati predvsem kot nujni ukrep, s katerim je bilo potrebno
presekati gordijski vozel, predvsem kar se ti~e srbsko-hrva{kih odnosov. Sicer pa po lastnih
besedah diktature ne more ne hvaliti, ne obsojati. Hvaliti ne zato, ker je diktatura nekaj proti-
ljudskega, obsojati pa ne iz ‘e prej omenjenih »potrebnih« razlogov.103 Slednjemu velja   dodati
96 Slovenský denník, Král’ Aleksander zasiahol; Historický obrat v juhoslovanskej politike, 08. 01. 1929.
97 Slovenský denník, 21. 02. 1929.
98 Slovenský denník, 09. 09. 1929.
99 Slovenský denník, 19. 11., 24., 28., 29. 12. 1929.
100 Slovenský denník, Juhoslovanská jednota, 01. 12. 1929.
101 Glej opombo 50.
102 Slovák, 13. 01. 1929.
103 Slovák, 17. 01. 1929.
84 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
{e ves ~as prisotne, v kasnej{em obdobju pa {e posebej izrazite simpatije slova{kih klerikal-
cev do vsakr{ne avtoritarnosti, ki pa seveda ne sme biti usmerjena proti njihovim ideolo{kim
postulatom. Kot ‘e re~eno, pa ima slova{ki avtonomisti~ni tisk tega leta dovolj dela z obram-
bo enega svojih najvidnej{ih politikov Vojtecha Tuke.
Avgustovski proces proti njemu nasploh {e dodatno aktivira ves ~e{ko(slova{ki) politi~ni
spekter in njegove medijske izpostave, pri katerem pri obsodbah prednja~ijo socialdemokra-
ti. Njihove Robotnícke noviny pa so neverjetno ostre tudi v odnosu do Aleksandrove diktatu-
re, ki jo neprizanesljivo spremljajo ‘e od samega za~etka. ^e se da v prvih dneh ta odklonilni
ton le {e be‘no zaznati, RN ‘e marca odkrito zapi{ejo, da je v kraljevini SHS podobno stanje
kot v zaporu in da so posledice oz. u~inki diktature v prvih treh mesecih zgolj negativni.104
Razloge za nenavadno kriti~en odnos do jugoslovanske notranje politike, ki se nadaljuje
skozi vse leto, moramo poiskati v takratni opozicijski dr‘i ^SSD. Ker stranka ni sodelovala
v vladi, tudi ni bila zavezana uradni zunanji politiki ^SR, ki si je pred »demokrati~nostjo«
zavezni{ke kraljevine, kot smo ‘e in {e bomo omenili, ve~idel zatiskala o~i. O tem pri~a tudi
dejstvo, da se z vstopom ^SSD v vlado, decembra 1929, tudi pisanje njenega tiska prakti~no
~ez no~ spremeni ali vsaj ubla‘i.
Tovrstne dnevno-politi~ne spremembe pa seveda niso vklju~evale slova{ke komuniste,
katerih glasilo Pravda takoj brezkompromisno udari po diktaturi, ki je bila po njenem mnenju
uvedena zato, »…da bi Jugoslavija lahko nemoteno stopila v protisovjetsko fronto, da bi bila
pripravljena na ’razre{itev spora’ z Mussolinijem in da bi srbska bur`oazija lahko zatrla
narodne manj{ine in proletariat«. Novi re`im in kraljeve zakone ozna~ijo za fa{isti~ne, dikta-
turo pa kot absolutisti~no in generalsko, katere glavni namen je priprava in sposobnost za
vojno.105 Jugoslovansko, predvsem srbsko bur`oazijo (»…kateri je, ~eprav formalna, demo-
kracija predstavljala oviro za ohranitev oblasti«) obto`ujejo kot glavnega iniciatorja diktatu-
re, njeno uvedbo pa uvr{~ajo tudi v {ir{i mednarodni kontekst.106
V zvezi z osnovno temo pri~ujo~ega pisanja velja opozoriti tudi na ~lanek v katerem
Pravda povzema reakcije in komentarje ostalega slova{kega, pa tudi ~e{kega tiska ter bere
levite me{~anskemu ~asopisju, ki se »pri najrazli~nej{ih prilo‘nostih izreka z navdu{eno
odlo~itvijo za demokracijo in demokrati~ni parlamentarizem, v odlo~ilnih trenutkih za bur‘o-
azijo, ko gre za utrditev njenih pozicij, pa cela demokrati~na zdru‘ba nima prav nobenih
pomislekov pozdraviti vlado sile in vre~i ves demokrati~ni parlamentarizem preko palube….«
V podkrepitev navaja odlomke iz »grajskega«107 in ostalega tiska, jih komentira in potencira,
a resnici na ljubo se v svojem bistvu ne moti prav veliko.108 Nasploh se Pravda tega leta
odlikuje po zelo dobri obve{~enosti o dogodkih v Jugoslaviji in jim tega leta posve~a tudi
dale~ najve~jo pozornost v celotnem obdobju svojega izhajanja v 20. in 30. letih 20. stoletja.
Glavna te‘a ~lankov je seveda usmerjena predvsem v obsodbe pregona jugoslovanskih ko-
munistov (umor \akovi}a in He~imovi}a),109 redke omembe Slovencev pa so prav iz tega
konteksta kot npr. o aretaciji in zaporu Du{ana Kermavnerja in delavca Plankerja.110
Podobno pisanje komunisti~nega lista se nadaljuje tudi naslednje leto, ki je ob obletnici
diktature prineslo {e Zakon o za{~iti dr‘ave, kmalu pa zaradi drugih, notranjepoliti~nih tem
104 Robotnícke noviny, 03.,15., 20. 03. 1929.
105 Pravda, Absolutizmus krála – diktatúra generálov, 08.01. 1929.
106 Pravda, Fa{istická diktatúra v SHS; Diktatúra v SHS, 09. 01. 1929.
107 »Grajska skupina«– skupina vplivnih politikov iz najmo~nej{ih strank, zbrana okrog predsednika Masaryka
in zunanjega ministra Bene{a, ki je pomembno oblikovala uradno pra{ko politiko ter usmerjala javno mnenje.
108 Pravda, V dojemnej jednote schvalovaný fa{izmus, 10. 01. 1929.
109 Pravda, 07. 02., 04. 05., 27. 06., 10. 08. 1929.
110 Pravda, 03. 11. 1929.
85ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
sledi {estmese~na prepoved izdajanja Pravde. Teh te‘av takrat ‘e (spet) vladne Robotnícke
noviny ne poznajo, vendar pa vse do jeseni leta 1930 v njih ne najdemo dosti informacij o
jugoslovanski politi~ni stvarnosti, {e tiste redke pa so v glavnem brez komentarja. Ob oblet-
nici diktature pa njeno veliko in popolnoma nekriti~no hvalnico prina{a Slovenský denník.
Po njegovem naj bi jugoslovanska vlada ogromno naredila in utrdila dr‘avo tako navznoter
kot navzven, idejo enotne Jugoslavije pa podpirala velika ve~ina naroda. Edini, ki naj bi bili
proti njej, so po besedah ~asnika »odstavljeni politiki, separatisti vseh treh plemen ter razni
prevratniki«.111
V zvezi s sojenjem Vlatku Ma~ku SD reagira na pisanje svojega najve~jega konkurenta
Slováka in njegovem mnenju o »srbskem gospostvu nad Hrva{ko« ter mu oporeka predvsem
z dejstvom, da v aktualni vladi sedijo {tirje Hrvatje in Slovenec Koro{ec, katerim sta »dr‘ava
in narod ve~ kot pa la‘i«.112
^e je Slovák namre~ vsaj v za~etku {e pokazal dolo~eno razumevanje za jugoslovanske
izredne razmere, je svoje stali{~e kaj kmalu zaostril in se postopoma izoblikoval v
najvztrajnej{ega (~e seveda izvzamemo komuniste) kritika kraljeve diktature in njenih repre-
sivnih unitaristi~nih metod. Glavni vzrok temu je, poleg tradicionalne simpatije do Hrvatov
in Slovencev, predvsem odkrit dr‘avni pritisk na katoli{ko cerkev in njene ustanove v Jugo-
slaviji, kot je bil denimo razpust Orla in podr‘avljenje ter poenotenje telovadnih organizacij
v prid »naprednja{ko-brezverskega« Sokola. Kraljevo diktaturo ozna~i za fa{isti~no-prosto-
zidarski kurs, katerega cilj je izni~enje in osiroma{enje katoli{kih ustanov ter kratenje pravic
in interesov katoli{ke cerkve, predvsem v {olstvu, pa tudi na kulturnem, dru{tvenem in kari-
tativnem polju. Opisuje nov »nacionalisti~no-fa{isti~ni {olski duh«, na katerega so s protesti
‘e reagirali jugoslovanski {kofje in kategori~no zaklju~i, da » v Jugoslaviji vlada stroga
diktatura prostozidarjev, zakrita s tan~ico nacionalizma«.113
Naslednji pomembnej{i ~lanek se ukvarja predvsem z izbruhom kulturnega boja v Jugo-
slaviji, s katerim je za~el jugoslovanski tisk ter poziva oz. upa, da bodo Slovenci in Hrvati v
bran »prostozidarskim pritiskom« ustvarili skupno katoli{ko fronto. ̂ e ‘e ni mogo~e politi~no,
pa vsaj na gospodarskem, {olskem in dru‘benem podro~ju. Pri tem jim Slovák ponuja vso
podporo oz.: »Hrvati in Slovenci bodo pri obrambi svojih verskih pravic na svoji strani
vedno imeli vso katoli{ko javnost Evrope, katere zanimanje za polo‘aj katolikov v Jugoslaviji
je ‘e prebujeno.«114
Slovákovo pisanje o procesu proti Ma~ku oz. reakcije Slovenskega denníka nanj smo ‘e
omenili, gre pa pravzaprav za objavo apela hrva{kega poslanca dr. Krnjevi}a, ki ga je le-ta
podal Dru{tvu narodov. ̂ asnik tega memoranduma sicer ne komentira, sklepati pa je mogo~e,
da za napisanim stoji njegovo uredni{tvo. Kar nenazadnje in po svoje tudi ni tako dale~ od
resnice, {e posebej ~e upo{tevamo naslednje aprilske, majske in junijske ~lanke, ki vsi po
vrsti opisujejo zlo~ine nad Hrvati in jih ostro obsojajo.115 V prvem planu so torej Hrvati,
medtem ko beseda o Slovencih tega leta na straneh Slováka te~e predvsem v svetlej{em in
dosti bolj prijaznem kontekstu, ki je povezan z Drugim slovanskim katoli{kim akademskim
kongresom v Ljubljani. Le-ta je potekal med 23. in 27. julijem 1930, poleg gostiteljev pa so
se ga udele‘ili Poljaki, Ukrajinci, Hrvati, ^ehi, Rusi in Slovaki, ki so nanj poslali {tevilno,
111 Slovenský denník, Rok novej Juhoslávije, 05. 01. 1930.
112 Slovenský denník, 24. 04. 1930.
113 Slovák, Královský fa{isticko-slobodnomurársky kurz v Juhoslávii ni~í a o‘obra~uje katolícke ustanovizne,
16. 01. 1930.
114 Slovák, Arcibiskup dr. Bauer na barikáde katol. tla~e obraTuje cirkev v Juhoslávii, 06. 02. 1930.
115 Slovák, Zúfalý horvatský protest proti násilníckemu re‘imu srbského krála, 16. 04. 1930.
86 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
kar dvanajst~lansko delegacijo. Njen ~lan Julo Stano, ki je predaval o perspektivah slovan-
skega katolicizma v prihodnosti, je med drugim predlagal, da bi se iz vsake narodne organi-
zacije eden ali dva ~lana posvetila {tudiju vsaj enega slovanskega jezika in da bi nadzor nad
to dejavnostjo prevzel skupni sekretariat.116 Stano je v Slováku tudi podrobno poro~al o
poteku kongresa v »beli Ljubljani, ki danes izgleda kot mali slovanski Babilon«,117 {e pose-
bej pa velja izpostaviti zdravico, ki jo je Slovenec dr. Lovro Su{nik namenil Slovakom. V njej
se je spomnil svoje udele‘be na {tudentskem sre~anju v Ru‘omberku, kjer je »…videl narod,
ki se po dolgi politi~ni podrejenosti razvija v neobi~ajno hitrem tempu.« Opozoril je tudi na
»zna~ajsko sorodnost Slovakov in Slovencev ter svojo zdravico kon~al z vro~o ‘eljo, da bi
bodo~nost Slovakov bila ~im bolj vesela.«118 Na kongresu, ki je minil v spro{~enem in spod-
budnem ozra~ju so se tudi dogovorili, da bo naslednja gostiteljica Bratislava, zgolj kot zani-
mivost pa velja omeniti, da je bil na ljubljanskem kongresu med aktivnej{imi ~lani slova{ke
delegacije tudi Ferdinand ur~anský, eden od bodo~ih voditeljev in ministrov HSL’S.119 Na-
slednji pomembnej{i ~lanek v zvezi z jugoslovanskim katoli{tvom, septembra 1930, se ‘e
vra~a v surovo politi~no realnost. V njem Slovák bralstvo opozarja na »z dneva v dan obupnej{e
razmere«, v katerih se je zna{la katoli{ka cerkev v Jugoslaviji ter zaplembe cerkvenega pre-
mo‘enja. Tako je spor med Hrvati in Srbi ~edalje mo~nej{i, »nemir pa je v zadnjem ~asu velik
tudi med sicer zelo mirnimi Slovenci«. ^lanek postre‘e z razli~nimi primeri srbizacije in
gospodarske eksploatacije in dodaja, da imajo Srbi {e danes Hrvate in Slovence za nezanes-
ljiva naroda, ~eprav si take obto‘be z ni~emer niso zaslu‘ili. V prid neenakopravnosti naro-
dov postre‘e med drugim z nacionalnim razmerjem jugoslovanskega generalskega kadra (v
katerem je ob samih Srbih le en Hrvat, pa {e ta je zato prestopil v pravoslavje) in zatrjuje, da
med vsemi Hrvati ni danes niti 2 % teh, ki bi sogla{ali z diktaturo, pa tudi med Slovenci bi se
te‘ko na{el kak{en procent ve~. Edino re{itev vidi v ~im hitrej{i likvidaciji aktualnega siste-
ma, uvedbi parlamentarizma in federativni ureditvi dr‘ave. »Druga~e se ne bo dalo razre{iti
sre~anje dveh popolnoma razli~nih slovanskih kultur, ki bosta edino na principu svobode
neko~ v bodo~nosti lahko za~eli veliko delo sinteze ju‘nih Slovanov po programu velikega
Hrvata in Slovana, {kofa Strosmayerja.«120
V naslednjih ~lankih izvemo {e marsikaj o {ikaniranju katoli{kega {olstva v Jugoslaviji,
cenzuri katoli{kega tiska in kulturnem boju, ki je »insceniran s strani srbskih prostozidarskih
lo‘, za katerimi stoji francosko framasonstvo«, pa tudi sam @ivkovi} je »prostozidar vi{je
stopnje«.121
* * *
Vendarle pa najve~ja pozornost Slovencem na straneh slova{kega tiska tega leta velja
drugim, {e bolj tragi~nim dogodkom, ko fa{isti~ni teror v Julijski krajini in dogodke, poveza-
ne s Tr‘a{kim procesom, brez izjeme obsodi vsa (~e{ko)slova{ka politika oz. javnost, ne
glede na politi~no usmeritev.
Robotnícke noviny ‘e v podnaslovu prvega tozadevnega ~lanka zapi{ejo, da je »zlo~in
obsojenega ta, da je ostal Slovenec«,122 v naslednjih prispevkih pa opi{ejo proces, usmrtitve
116 Peter [varal, Sodelovanje slovenskih in slova{kih {tudentov v organizaciji Pax Romana, Zgodovinski ~aso-
pis, 54/3, 2000, str. 451, 452.
117 Slovák, II. kongres slovanskej akademicky vzdelanej mláde‘i v L’ubl’ani, 27. 07. 1930.
118 Prav tam.
119 Ferdinand ur~anský (1906–1974), pravnik in politik. Kot predstavnik radikalne pronacisti~ne struje znotraj
HSL’S je bil nekaj ~asa tudi zunanji minister Slova{ke republike.
120 Slovák, Katolícka cirkev v Juhoslávii ozbijaná o dve miliardy majetku, 21. 09. 1930.
121 Slovák, Kultúrny boj v Juhoslávii, 21. 11. 1930.
122 Robotnícke noviny, [ovinistický proces fá{istov proti Juhoslávcom, 06. 09. 1930.
87ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
na Bazovici ter tako jugoslovanske kot ~e{koslova{ke oz. evropske proteste in ogor~enje. [e
ostrej{i je Slovenský denník, ki sicer ‘e pred kulminacijo tragi~nih dogodkov obto‘uje Ita-
lijane, da izzivajo konflikt z Jugoslavijo in se pri celotni zadevi brez najmanj{ega omaho-
vanja brezpogojno postavi na jugoslovansko stran. Glede bli‘ajo~ega se procesa kategori~no
zatrdi, da gre za gonjo brez razloga, »saj ti mladi ljudje niso mogli storiti zlo~inov, za katere
so obto‘eni« in da se v Trstu pripravlja »veliki zlo~in, s katerim se ‘eli popolnoma izkorenini-
ti Jugoslovane v Italiji«. SD je prepri~an, da je Rim tak{en proces potreboval in trdi da se ga
sicer ne ti~ejo notranje italijanske razmere, vendar »…pa smo dol‘ni povzdigniti apel k cele-
mu svetu, da bi prepre~il grozovit justi~ni umor, ki se v tej de‘eli pripravlja proti pripadnikom
slovanskega plemena.« ^e pa bo kulturna Evropa mol~ala, nadaljuje ~asnik, bo to dokaz
njene stra{ne slabosti pred Italijo, »kjer je streljanje, obe{anje in zapiranje ljudi na leta te‘kega
zapora postalo dogodek, brez katerega ne more miniti ve~ niti en dan.«123
Ta in druga svarila o~itno niso zalegla in naslovnica SD, 09. 09. 1930 je ‘e v znamenju
izvr{enega zlo~ina. Pod velikim in povednim naslovom »Barbarstvo«124 so opisani tragi~ni
dogodki, ki jih spremljajo fotografije »narodnih mu~enikov« Bidovca, Maru{i~a, Valen~i~a
in Milo{a in pa reakcije jugoslovanskega tiska. V naslednjih {tevilkah se Slovenský denník
dotakne tudi odziva ostale evropske javnosti, s posebnim veseljem pa gleda na enotno
naklonjenost stali{~ ~e{koslova{kega tiska, znotraj katerega je {e posebej izstopal slova{ki in
»znova zape~atil staro prijateljstvo, ki ve‘e Jugoslovane in ^ehoslovake.«125
Ob tem velja poudariti, da SD na splo{no sicer pogosto uporabi termin jugoslovanske
‘rtve oz. teror nad Jugoslovani, vendar pa ob konkretnih primerih in imenih nikoli ne spre-
gleda, da gre za Slovence, ki ‘e dolgo trpijo pod fa{izmom, tako da »~e je kateri od njih res
storil kak zlo~in, je to le posledica fa{isti~ne surovosti«.126 SD tudi iz~rpno in z odobra-
vanjem poro~a o protestih proti fa{isti~nem nasilju nad Slovenci, do katerih je pri{lo v Brati-
slavi, pripravile pa so jih razli~ne organizacije. Na protestu, ki ga je organizirala veteranska
organizacija ~e{koslova{kih legionarjev se je zbralo skoraj 5000 ljudi, ki so prepevali in
zmerjali fa{izem, pred jugoslovanskim konzulatom vzklikali k zvestobi, po protestih pred s
kordoni zastra‘enim italijanskim konzulatom pa so se napotili {e k francoskemu in mad‘ar-
skemu.
Obenem se je v Bratislavi spro‘ila tudi iniciativa za postavitev spominske table {tirim
ustreljenim Slovencev, v pridobivanje sredstev pa se je vklju~il tudi Slovenský denník, ki
upa, »da se na{a slova{ka javnost ne bo osramotila in bo v ~imkraj{em ~asu poslala toliko
prispevkov, da bo to pietetno dejanje mogo~e ~im prej uresni~iti«.127
Tudi v naslednjih mesecih se ~asnik ukvarja s fa{isti~nim nasiljem v Julijski krajini in
pi{e predvsem o ukinitvi slovenskega {olstva ter novih procesih proti Slovencem, ob deseti
obletnici koro{kega plebiscita pa se spomni tudi ‘alostne usode in manj{inskih problemov
Slovencev v Avstriji, »ki v @enevi toliko govori o pravicah manj{in in se prito‘uje nad Italijo,
vendar se nem{ki manj{ini v Italiji godi lep{e kot slovenski v Avstriji«.128
Tudi Slovák ob{irno poro~a o poteku Tr‘a{kega procesa, obto‘nici ter o dogajanjih v
Trstu nasploh. Povzema italijanski tisk, obto‘be predstavlja pod narekovaji, sam pa dogod-
kov {e ne komentira, ~eprav je ~utiti simpatijo do obto‘enih.129 @e v naslednjem ~lanku, ki
123 Slovenský denník, V Itálii idú odsúdie 15 Juhoslovanov k smrti, 02. 09. 1930.
124 Slovenský denník, Barbarstvo, 09. 09. 1930.
125 Slovenský denník, 16. 09. 1930.
126 Slovenský denník, 18. 09. 1930.
127 Slovenský denník, Protest Bratislavy proti fa{istickému barbarstvu, 21. 09. 1930.
128 Slovenský denník, 01., 19. 10. 1930.
129 Slovák, Terstský politický proces proti 18. Juhoslovanom, 05. 09. 1930.
88 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
sledi obsodbi in njeni izvr{itvi, pa italijanskim oblastem ni~ ve~ ne prizana{a in med drugim
zapi{e, da imena {tirih mu~encev »kli~ejo k ma{~evanju in pravi~nosti ves kulturni svet« in
obto‘ujejo, »da v Italiji ‘ivi zatirana slovanska manj{ina, ki ji ne jemljejo le jezika in narod-
nosti, temve~ se posega tudi po njenem ‘ivljenju«. Slovák {e dodaja, da so bili mladeni~i
ustreljeni od zadaj kot najhuj{i morilci in da te »‘rtve spolitizirane justice predstavljajo seme
bolj{e prihodnosti ubogih, zatiranih Slovencev.« Spra{uje se tudi, »~e je le mogo~e tako nekaz-
novano obsojati ljudi na smrt in na zaporne kazni iz politi~nih razlogov, ki jim poleg tega,
nota bene, ni bilo ni~ dokazano« in razsodbe v politi~nih procesih izena~i z zlo~inom.130
Pravzaprav niti ne presene~a, da je tako energi~no odklonilno in enotno pisanje vseh slova{kih
dnevnikov o Tr‘a{kem procesu in fa{isti~ni represiji izzvalo protest italijanskega konzula v
Bratislavi Francesca Palmierija na De‘elnem uradu. Vendar pa ta gesta ni v ni~emer spreme-
nila pogleda in po~etja slova{kega tiska, ali kot je zapisal Slovák: »…Gospod konzul nas –
~isto ~love{ko – mora razumeti, da se postavljamo raje na stran mu~enikov, kot pa v vrste
poveli~evalcev krutih razsodb v politi~nih procesih.«131 Odlo~na obsodba fa{isti~ne politike
prihaja tudi s strani fa{istom tradicionalno nenaklonjenih, liberalnih Prudov. Zanje so fa{isti
{e huj{i od predvojne avstrijske oblasti, saj na Slovane gledajo kot na ni‘jo raso, isto~asno pa
obsodijo tudi Vatikan, ker ob tem samo mol~i in se ne postavi v bran slovenskim in hrva{kim
katolikom, ki so bili svetemu sede‘u vedno zvesti. Ob tem ne pozabijo pohvaliti Jugoslavije,
ki »pri vseh provokacijah ohranja hladnokrvnost in vodi pacifisti~no politiko.«132
***
A kot je to v navadi, se nemir in razburjenje okrog omenjenih dogodkov postopoma pole-
‘eta in ‘e v za~etku leta 1931 se odmevi iz Jugoslavije vrnejo v stare svetovnonazorske
tirnice. Slovák najprej sicer korektno predstavi novega jugoslovanskega poslanika v Pragi,
Slovenca dr. Alberta Kramerja, povzame njegov pogovor s predsednikom ̂ SR Masarykom133
ter ~ajanko, na katero je povabil nekatere pra{ke novinarje,134 kmalu pa se ponovno znajde na
obrambni fronti slovenskega in hrva{kega katolicizma, ki v »Jugoslaviji bije hud boj s pravo-
slavjem.«135 V istoimenskem ~lanku obsodi nedemokrati~ni re‘im v Jugoslaviji, ki z geslom
»Ena dr‘ava, en narod, ena vera«, privilegira pravoslavje (le-to ima mimogrede po mnenju
~asnika »ve~ tujih bizantinskih prvin kot pa katolicizem romanskih«) in ga propagira kot
nacionalno vero, pri ~emer pa pozablja na »dobro znano mu~eni{tvo hrva{ke in slovenske
duhov{~ine v Istri«. Podobno velja za {olstvo, kjer je »v u~beniku narodne zgodovine prakti~no
samo zgodovina srbskega naroda«, Hrvatom in Slovencem pa je namenjenih le par strani.
Poleg tega morajo Sv. Savo ~astiti tudi katoli{ki u~enci, katoli{ki otroci se morajo ponekod
udele‘evati pravoslavnega bogoslu‘ja, najhuj{e pa je sodelovanje dr‘avnih oblasti s pred leti
ustanovljeno starokatoli{ko cerkvijo, kar ni ni~ drugega kot »prikrito dejanje v korist pravo-
slavja«. Slovák, »ki si ‘eli dobro celi Jugoslaviji« na koncu upa, »da se bo kmalu kon~ala
sedanja diktatura, ki je glavni krivec sedanjega vedno ve~jega sovra{tva med katoli{kimi
Hrvati in Slovenci ter pravoslavnimi Srbi«.
Zato {e toliko bolj navdu{eno pozdravi in poro~a o poteku Tretjega kongresa slovanskih
katoli{kih akademikov in seniorjev, ki je v za~etku julija 1931 potekal v Bratislavi.136 Kon-
130 Slovák, Po vý~ine spolitizovanej justície v Terste, 10. 09. 1930.
131 Prav tam; Robotnícke noviny, 09. 09. 1930.
132 Prudy, XIV, 1930, {t. 7, str. 462.
133 Slovák, 01. 02. 1931.
134 Slovák, 01. 03. 1931.
135 Slovák, Krutý zápas katolicizmu s pravoslávim v Juhoslávii, 20. 02. 1931.
136 Slovák, 05., 08., 11. 07. 1931.
89ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
gresa se je ponovno udele‘ila {tevilna slovenska delegacija na ~elu z dr. Francetom Grivcem,
dr. Lovro Su{nik pa je bil kot predstavnik Slovencev imenovan v predsedstvo kongresa.
Najpomembnej{i na kongresu sprejeti sklep, pomemben predvsem za medsebojno slovansko
sodelovanje, je bil sklep o ustanovitvi stalne komisije za izmenjavo slovanskih katoli{kih
{tudentov med slovanskimi univerzami s sede‘em v Bratislavi, ki je na relaciji Bratislava –
Ljubljana kmalu rodil tudi prve rezultate.137 Seveda je bilo za udele‘ence kongresa tudi sicer
dobro poskrbljeno, na izletu po slova{kih krajih pa so se ponovno ustavili tudi v Ru‘ombe-
rku, kjer jih je pri~akal Hlinka in se »poljubil z dr. Grivcem«.138
Istega meseca se Slovák dotakne spo{tljivega odnosa Slovencev do pokojnega jugoslo-
vanskega kralja Petra I. Osvoboditelja, ki se je najo~itneje izkazal v postavitvi temeljnega
kamna za njegov spomenik. Ob~uduje radodarnost Slovencev, ki so »v teh te‘kih ~asih«
zbrali ve~ kot pol milijona din, od ~esar bo polovica {la za spomenik, polovica pa bo porab-
ljena v dobrodelne namene.139 V naslednjih ~lankih tega leta govori {e o jugoslovanski (in
znotraj nje slovenski) emigraciji, o pre‘ivljanju po~itnic malih Kara|or|evi}ev in o jesen-
skih politi~nih spremembah, povezanih z oktroirano ustavo in kasnej{imi volitvami.140
Popolnoma v druga~nem tonu od Slováka jugoslovansko in slovensko stvarnost poleti
1931 tolma~i Slovenský denník. Posebno pozornost si zaslu‘i ~lanek »Pred spremembo re‘ima
v Jugoslaviji?«, ki {pekulira o mo‘nostih vrnitve v parlamentarizem in opisuje razmere in
priljubljenost kralja ter re‘ima v posameznih delih Jugoslavije. Prav presenetljivo in diame-
tralno nasprotno od Slovákovega je naslednje razmi{ljanje o slovenskem odnosu do re‘ima,
kateremu da je slovenska de‘ela (ob stari Srbiji) od vseh v Jugoslaviji najbolj naklonjena:
»Najbolj varen pa je sedanji re‘im v Sloveniji, ki mu je popolnoma vdana. Morda bi kdo
rekel, da je za Slovence, ki so bili navajeni obse‘nih svobo{~in in so izmed Jugoslovanov
najrazvitej{i ter kulturno najvi{je stoje~i, to malce nenavadno. To je mogo~e razlo‘iti s tem,
da so se Slovenci v ~asu avstro-ogrske monarhije morali leta mo~no in vztrajno boriti in se
upirati germanskemu pritisku, kakor tudi, da danes, ko vidijo kako stra{na usoda je doletela
njihove brate v Italiji, pozdravljajo vsak re‘im, ki se jih trudi zavarovati. Skrb za prihodnost
je Slovence primorala, da so se popolnoma postavili na stran sedanjega re‘ima, ki je, pa naj
re~e kdo kar ho~e, izvlekel de‘elo v najkriti~nej{em trenutku iz velikih te‘av in se po vsaki
strani trudil zavarovati dr‘avo in njeno prebivalstvo.«141
V podobnem duhu in hvalospevu re‘ima se pisanje Slovenskega denníka tudi nadaljuje.
Predvsem ob deseti obletnici Aleksandrove vladavine, ko jugoslovanskega monarha zasipajo
s komplimenti tipa »odlo~nost«, »duhapolnost«, »hrabrost«, »velika ljubezen do ljudstva«
ipd.142
Slovenský denník tudi najaktivneje izmed vseh slova{kih dnevnikov spremlja politi~ne
spremembe ter pripravo, izvedbo in rezultate jugoslovanskih volitev,143 zadnje pomembnej{e
novice tega leta pa so spet namenjene pregonu in novemu procesu proti Slovencem v Italiji.
^asnik se boji nadaljevanja bazovi{ke tragedije in ponovno kategori~no obsodi fa{isti~en
na~in sojenja in fa{isti~ne metode nasploh.144
137 [varal, n. d., str. 452.
138 Slovák, 14. 07. 1931.
139 Slovák, Úcta Slovincov ku královi Petrovi I. Osloboditel’ovi, 31. 07. 1931.
140 Slovák, 14., 15., 20., 28. 10., 04. 09., 23. 10., 03. 11. 1931.
141 Slovenský denník, Pred zmenou re‘imu v Juhoslávii, 01. 08. 1931.
142 Slovenský denník, 15. 08. 1931.
143 Slovenský denník, 04., 13. 09., 03. 10., 10. 11. 1931.
144 Slovenský denník, 39 Slovincov pred fa{istickým súdom, 05. 12. 1931; Fa{isti plnia väzenia Slovanmi, 08.
12. 1931.
90 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
Socialdemokratske Robotnícke noviny namenjajo Jugoslaviji v zgodnjih tridesetih letih
razmeroma malo prostora, Slovencem pa skorajda ni~. V kolikor o kraljevini ‘e pi{ejo, gre
predvsem za kraj{e novice iz notranjepoliti~nega dogajanja, v ospredju pa ostajata nere{eni
hrva{ki problem ter seveda diktatura. Slednje praviloma ne istovetijo s kraljem Aleksan-
drom, o katerem bomo v ~asopisu le te‘ko prebrali ‘al besedo, temve~ z generalom @ivkovi}em,
ki ga redno napadajo, njegovemu re‘imu pa zaradi nedemokrati~nosti novembrskih volitev
in terorja, ki jih je spremljal, celo oporekajo kredibilnost. Ko pa @ivkovi} aprila 1932 zapu{~a
premiersko mesto, RN zapi{ejo, da je bila pod njim »v Jugoslaviji svoboda tak{na, kot jo je
razumel @ivkovi}, mnogokrat {e manj{a od tiste v kasarnah…«145 [e bolj neprizanesljiv do
generala ostaja Slovák, ki pa se upravi~eno boji, da tudi njegova zamenjava na ~elu vlade ne
bo prinesla bistvenih sprememb.146 Junija 1932 se tako ~asopis ponovno iz~rpno posveti
diktatorskim pritiskom nad narodi, {e posebej »trpljenju katoli{kih Slovencev«. Slovák pi{e,
da je v Jugoslaviji itak umetnost vladati in zadovoljiti vse tri narode, za kar pa ni ustrezna
nobena druga oblika razen demokrati~ne. Opozarja na slavno preteklost Srbov, ki so se ravno
s svojo demokrati~nostjo in samoupravo osvobodili izpod Turkov in ustvarili tako idealno
demokracijo, brez kakr{negakoli birokratizma, kot je bila (edino) Srbija. A danes, nadaljuje
Slovák, je temu druga~e in Srbi, ki so v vojni res najve~ pretrpeli, zato {e nimajo pravice do
lastnega favoriziranja. Poleg tega je beograjski centralizem zahteval velike ‘rtve od Hrvatov
in Slovencev, {e posebej ogor~enje vzbujajo~a je denimo statistika dr‘avnih uradnikov glede
na narodnost. Glede Slovencev pa slede~e: »… Katoli{ka Slovenija Beogradu pla~uje krvavi
davek. Ampak dolgo ve~ ga pla~evati, ne le da ne more in no~e, ampak tudi ne prenese. Korist
od diktature imajo nasprotniki nekdanje dobro organizirane in mo~ne Slovenske ljudske
stranke, ki je s svojo politiko in marljivim delom edina privedla Slovence do visoke razvitosti,
v kakr{ni se nahajajo. Samoumevno je, da se ti zavistne‘i na vse mogo~e na~ine trudijo
paralizirati dober glas ljudske politike, kar je Beograd izkoristil tako, da jih je obdaril z
mastnimi koriti in jim v roke izro~il Slovenijo. Pogosti izbruhi nezadovoljstva po slovenskih
centrih dokazujejo, kako priljubljeno je to novo vodstvo, {e posebej, ker je dobro znano, kako
hladnokrvni so Slovenci v podobnih zadevah in da je demonstracija njihovo zadnje oro‘je.«147
Kak{en mesec pred tem se Slovák spomni 60. obletnice vodilnega slovenskega politika
tega obdobja dr. Antona Koro{ca, ve~krat poudari njegov duhovni{ki stan in mu nameni
obilo laskavih komplimentov. Predstavi biografijo in politi~no pot ter dejavnost »ene
najsposobnej{ih in najmarkantnej{ih politi~nih osebnosti, ki jo spo{tujejo tudi politi~ni na-
sprotniki« in poudarja njegove zasluge za narod in dr‘avo. Predvsem prepre~itev dr‘avljan-
ske vojne, ki je pretila po streljanju v skup{~ini l. 1928 in pa prizadevanja za zbli‘anje kato-
likov in pravoslavcev. Po mnenju Slováka »Koro{ec s svojim politi~nim in dr‘avni{kim po-
menom presega meje svoje rodne zemlje. Ni le slovenski domoljub in politik, temve~ pripada
vsej Jugoslaviji, za zdru‘itev katere je veliko storil. Njegov pomen je svetoven.« 148
Naslednji ~lanek, ki se posve~a izklju~no Slovencem, najdemo na straneh Slováka konec
avgusta, ko je podrobno predstavljen potek praznovanja 70. obletnice prvega slovenskega
koncerta v Mariboru, »s katerim se je za~el narodni preporod Maribora in okolice«,149 septem-
bra pa beseda ponovno te~e o Kongresu slovanske katoli{ke inteligence, ki je tokrat potekal v
Zagrebu. Tega meseca lahko v ~asopisu najdemo precej zanimivo poro~ilo iz Ljubljane oz.
145 Robotnícke noviny, 06. 04. 1932.
146 Slovák, 09. 01., 06. 04. 1932.
147 Slovák, Pred zmenou vládneho kurzu v Juhoslávii, 12. 06. 1932.
148 Slovák, Dr. Anton Koro{ec 60-ro~ný, 11. 05. 1932.
149 Slovák, Ako oslavojú Slovinci za~iatky svojho prebudenia, 25. 08. 1932.
91ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
bolje re~eno predstavitev glavnega slovenskega mesta in njegovega utripa. Dokaj literarno
zasnovan opis se sicer bolj kot aktualnim politi~nim razmeram posve~a ‘ivljenju v Ljubljani,
slovenski zgodovini in kulturi ter primerjavi s Slovaki, a vendarle se jih njegov avtor F. A.
Gul’a v naslednjem odstavku vendarle dotakne: »…Slovenska kulturna samozadostnost v
dana{njem te‘kem narodnem politi~nem polo‘aju z nekak{no samoumevnostjo v ospredje
postavlja lastnosti, ki Slovenijo danes varujejo pred obupovanjem in ji nedvomno zagotovijo
zaslu‘eno zmago. To so: zavednost narodne inteligence, ob~udovanja vredna politi~na disci-
plina, odlo~ni in bojeviti katolicizem, ‘rtvovanje in kon~no smela, odlo~na ju‘noslovanska
kri…«150
Razlog temu, da je tega leta Slovák {e posebej nenaklonjen jugoslovanskemu re‘imu, za
katerega ne najde prakti~no nobene pozitivne besede, se skriva tudi v problemih slova{kega
manj{inskega {olstva v Ba~kem Petrovcu v Vojvodini.151 Slednje {e posebej izkoristi ob obisku
delegacije jugoslovanskih generalov v ^SR, kar izzove polemiko s Slovenským denníkom,
ki generale prijateljsko pozdravlja in jih vzame v obrambo, ~e{ da »nimajo ni~ s tem, kar se
dogaja v Petrovcu«152
Toleranca slednjega do jugoslovanskega re‘ima se kot obi~ajno nadaljuje, ob ~emer celo
za zamenjanega in splo{no osovra‘enega @ivkovi}a zapi{e, da ni bil diktator v pravem smislu
besede in se je le trudil »izpolniti od kralja zaupane naloge«, da je bilo v njem precej dobre
volje, kar pa ni veljalo za desetine ministrov v njegovih vladah.153
Prav tako ~asnik ne deli Slovakovega mnenja glede narodnega nezadovoljstva v Jugosla-
viji in junija 1932 precej stavi na novo vlado, ki naj bi bila izrecno jugoslovanska. Jugoslo-
vanska ideja, tako Slovenský denník, je kljub oviram pognala korenine tako pri Srbih kot
Hrvatih, »da o Slovencih sploh ne govorimo«, in na ta temelj se ho~e opreti tudi nova vlada,
pri ~emer pa mora nujno eliminirati ljudi, ki se no~ejo odpovedati ni~emer plemenskemu.
»^e so lahko bili v muzej spravljeni dragoceni, s krvjo prepojeni prapori srbskih polkov in
zamenjani z jugoslovanskimi, potem kon~no lahko gredo tudi ljudje, ki v srcu nikoli niso bili
in ne bodo Jugoslovani. Zato, da ne bi ovirali velikega dela, ki mora biti dokon~ano, ~e ho~e
de‘ela biti zavarovana.« Slovenský denník upe polaga predvsem na mo‘nega bodo~ega man-
datarja dr. Kramerja, »ki nima le dovolj okusa, ampak tudi delovne mo~i.« ^e bi mu uspelo
utrditi jugoslovansko idejo in pomiriti narode, bi bilo po mnenju ~asnika »njegovo ime na
veke vekov zapisano v zgodovini Jugoslavije«.154
Dr. Albert Kramer predsednik vlade ni postal, se ga pa Slovenský denník ob njegovi 50.
letnici vseeno spomni s fotografijo in kratkim prijateljskim zapisom,155 ~esar je bil na za~etku
leta dele‘en tudi Jo‘e Ple~nik ob svoji 60. letnici.156
Na podoben na~in kot Slovenský denník spremljajo dogodke v Jugoslaviji tudi Prúdy, ki
nenazadnje izhajajo iz podobnega svetovnonazorskega okolja. Njihov sodelavec iz Jugosla-
vije Andrej Vrbacký v pregledu dogodkov po 6. 1. 1929 bolj na{teva in predstavlja kot ko-
mentira dogajanja v dr‘avi. V uvodu sicer zapi{e, da je »ljudstvo, sito odve~nih prepirov, nov
re‘im sprejelo z veseljem«, opravi~i in pohvali dolo~ene Aleksandrove ukrepe, vendar pa ob
150 Slovák, Bela L’ubl’ana…, 08. 09. 1932.
151 Tam si je skoraj 100.000 glava slova{ka manj{ina sama (ob denarni pomo~i ^SR) zgradila gimnazijo, aktual-
ni jugoslovanski re‘im pa je nameraval omejiti njen obseg oz. pose~i v nekatere ‘e dose‘ene in uveljavljene {olske
pravice Slovakov.
152Slovák, 29. 06., 04. 08., 1932; Slovenský denník, 05. 07., 06. 08. 1932.
153 Slovenský denník, Po @ivkovi~ovom odchode, 06. 04. 1932.
154 Slovenský denník, Dr. Kramer budúcim min. predsedom Juhoslávie?, 25. 06. 1932.
155 Slovenský denník, 06. 10. 1932.
156 Slovenský denník, 24. 01. 1932.
92 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
koncu izrazi tudi ‘eljo, da bo sedaj (po @ivkovi}evem odstopu, op. T.K.) nastopilo novo
obdobje, ki se bo po~asi vrnilo k normalnemu, demokrati~nemu in parlamentarnemu re‘imu.157
Pa~ pa v tem obdobju Prúdy vestno spremljajo konference, sre~anja in ostale dogodke pove-
zane z Malo Antanto, kakor tudi vse druge, predvsem kulturne in znanstvene povezave ter
gospodarsko sodelovanje med ^SR in Jugoslavijo.
Nedvomno za Slovence najpomembnej{i dogodek tega leta, Ljubljanske (Koro{~eve)
punktacije Slovenske ljudske stranke so poskrbele, da so se slovenske razmere zna{le na
straneh slova{kega tiska ‘e na samem za~etku leta 1933.
Reakcije na slovenski avtonomisti~ni program si v njem sledijo po pri~akovanjih oz. v
skladu z ‘e znanimi simpatijami in skoraj navdu{enjem slova{kih klerikalcev ter zadr‘ano-
stjo in odporom slova{kega liberalnega tabora. Slednji, ki ga reprezentira Slovenský denník,
se v zvezi s punktacijami oglasi prvi. Po njegovem pisanju se »vodja klerikalnih Slovencev«
zavzema »za razbitje sedanje Jugoslavije«, zaradi ~esar je razburjena cela Slovenija. Punkta-
cije ~asnik tudi na kratko predstavi, Koro{ca ozna~i kot eno glavnih opor biv{ega @ivkovi}evega
re‘ima, obsodbe dejanja s strani »vseh slovenskih krogov« pa povezuje predvsem s strahom
pred italijanskimi apetiti po zasu‘njenju Slovencev, ki bi jih kakr{nakoli sprememba dr‘av-
nopravnega polo‘aja Slovenije le {e pove~ala. In zato »nekateri ljubljanski ~asopisi ta
najnovej{i politi~ni nastop vodje klerikalnih Slovencev imenujejo celo izdaja domovine.«158
Tak{nega mnenja seveda ne deli Slovák, kar je mogo~e razbrati ‘e iz velikega naslova
(»Slovenska deklaracija«), {e bolj pa iz dveh podnaslovov, ki mu sledita (»Pregon slovenske
inteligence« ter »Samoumevne in trezne zahteve Slovencev«). Slovák za~enja z ugotovitvijo,
da »bi~ beograjske diktature« ~edalje bolj ~uti eden najmanj{ih, a najkulturnej{ih narodov –
Slovenci. V opisovanju njegove neprijazne usode poudari, da je »ta simpati~ni narod, po
svoji usodi pa tudi imenu (imenuje se slovenski narod, jezik, Slovenka) nam najbli‘ji slovan-
ski narod, po svetovni vojni ostal ‘alostno razbit med {tiri dr‘ave. Od pribli‘no dveh milijo-
nov Slovencev jih v Jugoslaviji ‘ivi nekaj ve~ od milijona…« Ostanek, pi{e Slovák, je izpo-
stavljen terorju italijanskega fa{izma ter avstrijskemu in mad‘arskemu fa{izmu in odnarodo-
vanju, tako da je poleg Lu‘i{kih Srbov njihov polo‘aj najhuj{i, pa ~eprav spadajo med naji-
zobra‘enej{e slovanske narode. Vendar pa tudi v Jugoslaviji njihov polo‘aj ni zavidanja vre-
den, saj je preganjana vsakr{na akcija, ki nosi pe~at slovenstva. Zaradi neudele‘be na »{kan-
daloznih« volitvah oblast preganja slovensko inteligenco, tako da so bili najbolj{i slovenski
profesorji, »dobri strokovnjaki in dobri jugoslovanski patrioti, ki pa zavra~ajo pansrbsko
diktaturo« upokojeni ali pa preme{~eni na bolgarske meje. »Kdor vsaj malo pozna razmere
na bolgarskih mejah si lahko predstavlja, kaj pomeni za zahodnoevropsko izobra‘enega Slo-
venca ‘iveti med tistimi divjaki.« Zato nekateri niso poslu{ali beograjskega diktata in so raje
ostali doma, ~eprav v bedi in brez pla~e.
Slovák {e dodaja, da »imajo Slovenci in Slovaki skupno lastnost – so potrpe‘ljivi in
prena{ajo krivice, dokler se posoda ne napolni«, da pa je danes tudi Slovencem nasilja in
nepravi~nosti dovolj. Zato je Koro{ec 1. januarja izdal slovensko deklaracijo, o kateri se je na
Slova{kem ‘e dosti pisalo, ampak ve~inoma »skrivljeno, kot da bi Koro{ec hotel z njo raz-
bijati jugoslovansko dr‘avo«. Slovák se pohvali, da mu je uspelo dobiti original deklara-
cije,159 ki jo v slova{kem prevodu tudi objavi ter jo ozna~i kot »samoumevne zahteve zaved-
nega in za svoje ‘ivljenje zaskrbljenega naroda«. Zanj so zahteve izra‘ene zmerno in z zgo-
157 Prúdy, XVI, 1932, {t. 5, str 268–273.
158 Slovenský denník, Koro{ec v jednej fronte s chorvátskymi federalistmi, 12. 01. 1933.
159 O~itno se prav v pridobivanju oz. pri~akovanju originala skriva razlog za razmeroma pozno Slovákovo
poro~anje o punktacijah, saj se je uredni{tvo kot ka‘e hotelo najprej na lastne o~i prepri~ati o napisanem. (op. TK.)
93ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
dovinsko slovensko treznostjo, zato se {e toliko bolj ~udi nekaterim slova{kim ~asopisom,
»da so mogli tako nekriti~no natisniti nekatere napade svojih beograjskih dopisnikov«. Svoj
udarni proslovenski prispevek pa Slovák zaklju~i z naslednjimi mislimi: »Mi Slovaki lahko
le z radostjo pozdravljamo gibanje Slovencev, kajti v njem vidimo pojav prepri~anega pogu-
ma in zavednosti tega slovanskega naroda, ki si zaslu‘i na{e najve~je spo{tovanje; v tem pa
vidimo tudi u~vrstitev ene od slovanskih dr‘av, katere mo~ nam veliko pomeni. Brezglava
diktatorska politika Beograda jo lahko privede tja, kjer je mi no~emo videti.«160
@e ~ez tri dni se Slovák ponovno oglasi s prispevkom o gonji proti inteligenci ter zakon-
skih poskusih odprave avtonomije Zagreb{ke in Ljubljanske univerze. Na{teva temeljne dik-
tatorske posebnosti novega zakona in pravi, da bodo spet najbolj prizadeti Slovenci, »saj naj
bi bila v Ljubljani ukinjena Medicinska fakulteta, kot tudi vse tehni~ne fakultete, namesto
katerih bi se po potrebi ustanovile visoke tehni{ke {ole.«
Slovenci se seveda ‘ilavo borijo proti tej »pansrbski gospodovalnosti«, saj se zavedajo,
kaj pomeni narodu odvzeti njegovo najvi{jo kulturno ustanovo. Ogro‘eni so profesorji, {tu-
dentje in cel narod, kajti ljubljanska univerza je bila vedno najslab{e dotirana, pa so jo kljub
temu marljivi slovenski profesorji, vodeni z idealizmom in zavedanjem o pomenu in mo~i
dobre univerze za narod, izgradili tako, da jim jo lahko zavida ne le Beograd, ampak tudi
katerokoli drugo mesto in narod. Ko podpore ni dajal minister, jo je dajal narod, ~e je le
mogel. Poleg tega, nadaljuje Slovák, so katedre ljubljanske univerze zasedene z ljudmi, kate-
rim so bile ponujene katedre v Pragi, Berlinu in drugje in to {e ob lep{ih finan~nih pogojih.
»Njih pa ni premamila ne slava, ne denar. Ostali so doma- izgrajevat svoj narod.« In v tak{ne
ljudi ter njihovo delo, se zgra‘a ~asnik, se danes posega z drakonskimi zakoni. V nadaljevanju
Slovák podaja {tevilke, ki pri~ajo o prikraj{anosti Slovencev pri finan~ni pomo~i tudi ostalim
znanstvenim institucijam. Tako denimo oddelek za arhitekturo na Ljubljanski univerzi, »ki
ga vodi svetovno znani Jo‘e Ple~nik« dobiva letno dotacijo od ministrstva v vi{ini 1500 din,
kar zna{a pribli‘no 700 ~e{koslova{kih kron. »^e pomislimo, da je Beograjska univerza med
najbogatej{imi v Evropi, ob tem pa dobiva {e neprimerno vi{je subvencije kot ljubljanska ali
zagreb{ka, lahko uganemo kam meri beograjska politika: k balkanizaciji evropsko omikanih
Hrvatov in Slovencev.«
Svojo podporo Slovencem Slovák tudi tokrat {e posebej poudari na koncu ~lanka: »^e se
beograjska gospoda ~udi, da se jim upirajo tudi ‘e Slovenci, se mi temu ne ~udimo. Nasprot-
no, izra‘amo jim svoje simpatije in ‘elimo, da bi vzdr‘ali. Vsa kulturna Evropa je z vami, mi
Slovani pa v prvi vrsti!«161
Aretacija in internacija dr. Koro{ca konec januarja 1933 je dodatno prilila olje na ogenj
Slovákovega pisanja, ki zaradi nasilja proti inteligenci in katoli{ki cerkvi v Sloveniji pri~akuje
izbruh ljudstva, ki se vse ostreje postavlja proti diktaturi. Slovák podarja, da je mo‘na le
re{itev, kot jo vidijo hrva{ki in slovenski opozicijski vodje. Torej v federaciji, oz. da Slove-
nija in Hrva{ka dobita avtonomijo na federalni osnovi. Dodaja tudi, da »nih~e z zdravim
razumom ne more verjeti izmi{ljotinam slug diktature, ki Ma~ka, Koro{ca in ostale obto‘ujejo,
da so v slu‘bi mad‘arske iredente ali Mussolinija…«, saj imajo prav ti mo‘je najve~je zaslu-
ge za jugoslovansko dr‘avo. Kaj takega lahko trdijo, je neusmiljen Slovák, samo ljudje, ki so
za »mizerni gro{» pripravljeni slu‘iti tej najumazanej{i diktaturi, tako kot so jutri sposobni
slu‘iti tem, ki jih danes zmerjajo. ^asnik tudi podrobno opi{e Koro{~evo internacijo in sla-
bost, ki ga je privedla v zagreb{ki sanatorij, kjer sta se z nad{kofom dr. Bauerjem zaradi
160 Slovák, Slovinská deklarácia, 25. 01. 1933.
161 Slovák, Pokra~uje sa v balkanizácii europsky vzdelaných Horvatov a Slovincov, 28. 01. 1933.
94 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
‘andarske prisotnosti pogovarjala kar latinsko, ter poudari, da skupaj z dr. Koro{cem danes
~utita cela Slovenija in Hrva{ka. Pomembno se mu zdi tudi to, da z njim ne simpatizira le
ljudstvo, ampak {e posebej {tudentje in akademiki.162 Slovák je v naslednjih dneh ogor~en {e
nad Trumbi}evo aretacijo ter {ikaniranjem ‘e omenjenega zagreb{kega nad{kofa dr. Antona
Bauerja,163 posebno pozornost pa posveti tudi reakcijam slovenskega tiska na punktacije ter
predvsem Jutro, ki jih najbolj napada, obsodi, da slepi slovensko javnost. Proteste, ki jih na
straneh Jutra objavljajo razne sokolske enote, kulturne in sindikalne organizacije ter odbori
JRKD ozna~i za delo »malo{tevilne klike slovenskih Jugoslovanov pod vodstvom dr. Kramer-
ja«, kateremu je Beograd dal polno mo~, da bi iz »kulturne Slovenije naredil gluho provinco
srbske dr‘ave«. Ti ljudje so zato iz strahu za svojo oblast razglasili punktacije za veleizdajo,
Kramer pa je dan za dnem v Jutru pozival k obra~unu z izdajalci. Zato v Jugoslaviji nobena
‘iva du{a, ~e no~e biti zaprta, ne sme javno niti ~rhniti, da sogla{a z »veleizdajalskimi« punk-
tacijami. @upani ki po{iljajo proteste niso nikakr{ni predstavniki ljudstva (le-ti so bili za-
menjani), vodstvo Sokola je imenovala vlada, zato njihovi protesti niso izraz volje ve~ine
~lanstva, protesti odborov JRKD pa so navadno metanje peska v o~i, saj je to edina dovoljena
stranka. Skratka, po prepri~anju Slováka ti protesti ne izhajajo iz ljudstva oz.: »Slovenska
deklaracija je izraz ogromne ve~ine slovenske inteligence in preprostega ljudstva, ki danes
ne sme javno izra‘ati svoje volje. Danes mora narod trpeti, da ga prodaja par sebi~nih poli-
tikov- me{etarjev.«164
Za tovrstno Slovákovo pisanje (med drugim je 19. 02. predstavil tudi Pribi~evi}evo knji-
go Diktatura kralja Aleksandra) se je o~itno razvedelo tudi v Jugoslaviji, kar je povzro~ilo, da
~asopis ni ve~ prihajal do svojih naro~nikov v vrstah slova{ke manj{ine v Vojvodini.165 Te in
podobne zadeve pa dr‘e uredni{tva o~itno niso omajale in strani ~asnika so marca in aprila
1933 polne poro~il iz Jugoslavije in Slovenije, v katerih si sledijo obto‘be na ra~un diktature
in njenih eksponentov. Kar nekaj v tej vrsti ~lankov se ukvarja predvsem s protikatoli{ko
gonjo in povzema polemiko med {kofom Srebrni~em na eni, ter ministrom dr. Kramerjem in
Sokoli na drugi strani. Medtem ko se katoli{ka stran prito‘uje in dokazuje, da je preganjana,
je Kramer na shodu v Beltincih izjavil, da nudi jugoslovanska dr‘ava katoli{ki ideji »toliko
varnosti in svobode kot nih~e drug«.
Slovák obsodi ~asopise na ^e{koslova{kem, ki Sokol veli~ajo kot branilca ~lovekovih
pravic in hvalijo diktaturo, nekateri krogi pa so tako zaslepljeni s sovra{tvom do katoli{tva,
»da vidijo pravico tam, kjer je samo nasilje in je~a, medtem ko bojevnike za svobodo ozna~ujejo
za izdajalce«. Pri tem, poudarja Slovák, pozabljajo, da so katoliki v Jugoslaviji najve~ja
obrambna trdnjava prave demokracije, ozna~evanje opozicijskih vodij za izdajalce pa je rav-
no voda na mlin zunanjih sovra‘nikov. Pri tem Slovák hitro potegne paralelo z razmerami na
^e{koslova{kem, kjer se »zaslu‘ni in marljivi borci za avtonomijo ozna~ujejo za protidr‘av-
ne izdajalce«, v resnici pa je »vsaka krivica, vsaka nepravi~nost, zakrivljena s strani
centralisti~ne Prage proti Slova{ki, najbolj{i pomo~nik revizionistov in sovra‘nikov repub-
like.«166
Kmalu se na straneh Slováka najdejo tudi ostri napadi na prostozidarstvo, ki naj bi v
Jugoslaviji delovalo proti katolicizmu »z roko v roki s pravoslavjem«, pri ~emer naj bi tako
kralj kot nekateri ministri bili znani framasoni. To framasonstvo se po mnenju Slováka
162 Slovák, V Juhoslávii ka‘dý deT sa o~akáva výbuch, 02. 02. 1933.
163 Slovák, 07. 02. 1933.
164 Slovák, Oslepovanie verejnosti protestmi proti slovinskej deklarácii, 09. 02. 1933.
165 Slovák, 26. 02. 1933.
166 Slovák, Diktatura v Juhoslávii dokon~ava, 09. 03. 1933.
95ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
navezuje na »ekscese srbskih kulturtregerov«, pri ~emer je njegov cilj ustvariti »enotno dr‘avo
enotnega jugoslovanskega naroda, ki bo imel eno narodno du{o, eno kulturno sredi{~e in
enotno narodno kulturo«.167 Na podoben na~in Slovák nadaljuje z obsodbami Sokola, ki ga
srbski diktatorski re‘im uporablja kot eno svojih »glavnih orodij protikatoli{ke in protinarodne
politike«. Tako so predvsem v Sloveniji dijaki in u~itelji prisiljeni vstopiti v sokolske vrste,
nasploh pa v de‘eli kjer se polnijo je~e, vladata cenzura in {pijona‘a tajnih slu‘b.168 Ob
tovrstnih kritikah so, s procesom proti Ma~ku {e dodatno zaostrene, razmere v Jugoslaviji
izzvale tudi obsodbe nekaterih uglednih slova{kih politikov, kot npr. senatorja HSLS dr. Jozefa
Budaya,169 poleti pa padejo Srbi v dodatno nemilost zaradi »neprimernega« odnosa do slova{ke
manj{ine oz. afere okrog izbora »miss totice« v Beogradu.170
Na kak{en na~in je novice o punktacijah slova{ki javnosti posredoval Slovenský denník
smo zgoraj ‘e omenili, pa tudi ob Koro{~evi aretaciji komentator ubere podobno strategijo, v
kateri se sicer distancira od dr‘avnega terorja, vendar pa tudi Koro{ca {e zdale~ ne vzame v
obrambo. Pa~ pa mu o~ita, da je »iz najve~jega prista{a sedanjega re‘ima in njegovega po-
membnega predstavnika v kratkem ~asu postal zaveznik tistih, ki si prizadevajo Jugoslavijo
razbiti na nekaj ‘ivljenja nezmo‘nih dr‘avic.«171 @e v naslednjem ~lanku se ~asnik povsem
odkrito postavi na stran aktualne jugoslovanske oblasti. V njem namre~ ponovno na veliko
citira dr. Kramerja oz. njegove napade in obsodbe Koro{ca. V isti {tevilki ~asopisa je objav-
ljena tudi Koro{~eva fotografija z izjavo ministra Puclja o tem, »da se v celi Sloveniji ne bi
na{lo niti sto Slovencev, ki bi se hoteli odtrgati od Jugoslavije«.172
V zvezi s pastirskim pismom jugoslovanskih {kofov in posredno z njim tudi Slovákovih
obto‘b na ra~un Sokola, se Slovenský denník postavi v bran »tej organizaciji, ki stoji visoko
nad strankami in slu‘i samo interesom domovine« in poudarja njene zasluge za enotno Jugo-
slavijo.173 V naslednjih tednih in mesecih se liberalni dnevnik razpi{e o usta{kih pripravah
vstaje na Hrva{kem, za katerimi stoji Italija in o procesu proti Ma~ku, medtem ko dva
pomembnej{a ~lanka, ki se dotikata Slovencev, tokrat izstopata iz vsakdanje politi~ne kono-
tacije. Prvi opisuje obisk trboveljskih {olarjev v Bratislavi in njihov navdu{eni sprejem,174
drugi pa govori o predavanju Ljudevita Pivka, ki ga je le-ta pripravil v okviru jugoslovanskih
dni v Bratislavi.175 Ob notranjepoliti~nih razmerah Slovenský denník {e naprej spremlja tudi
nasilje nad Slovenci v Italiji,176 zadnje ~lanke v tem letu, ki se dotikajo Jugoslavije, pa na-
menja 15. obletnici nastanka kraljevine ter 45. rojstnemu dnevu njenega monarha, pri ~emer
kot po navadi ne var~uje s superlativi na njegov ra~un.
Kot da bi v zraku ‘e plavala slutnja, da se bodo besede hvale kontroverznega jugoslovan-
skega diktatorja v manj kot letu dni iz napitnic preselile v nekrologe. Tragi~na Aleksandrova
smrt je namre~ nedvomno najodmevnej{i, z Jugoslavijo povezan dogodek v letu 1934, ki je
razburil vso svetovno javnost, na straneh ~e{koslova{kega tiska pa izzval iskreno ogor~enje
167 Slovák, Polo‘enie katolicizmu v Juhoslávii, 26. 03. 1933.
168 Slovák, Boj vol’nomi{lienkárov s katolíkmi v Juhoslávii!, 23. 04. 1933.
169 Slovák, 28. 04. 1933.
170 V Beogradu naj bi potekal »sramoten« izbor za Miss slova{kih slu‘kinj, pri ~emer so Srbi in srbski ~asopisi
za Slovake uporabljali posmehljiv mad‘arski vzdevek »tot«. Slovák, 27. 07. 1933.
171 Slovenský denník, Museli u‘ i Koro{ca internovat, 31. 01. 1933.
172 Slovenský denník, Min. dr. Kramer o slovinských punktáciach, 01. 02. 1933.
173 Slovenský denník, Pravda o Sokole v Juhoslávii, 02. 02. 1933.
174 Slovenský denník, Trboveljski slav~ek v Bratislave, 17. 05. 1933.
175 Pivko je predaval o carzanski akciji, dodatne simpatije Slovakov pa si je pridobil z izjavo, da njegov ded
izhaja iz Tren~ina in da v njegovih ‘ilah {e te~e slova{ka kri. Slovenský denník, 05., 12. 11. 1933.
176 Slovenský denník, 05. 09. 1933.
96 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
in ob‘alovanje. Prav vsi ~asniki, ne glede na njihovo politi~no provenienco, so nad atentatom
v Marseillu zgro‘eni. Tako Slovenský denník, ki atentatu nameni prakti~no celo {tevilko
zapi{e, da »…ne moremo ubla‘iti bole~ine Jugoslavije in Francije. Za to nimamo mo~i. Lahko
jima le zagotovimo, da skupaj z njima ~utimo ogromno izgubo, ki je doletela njiju, enako pa
tudi nas. Imeni Aleksandra in Barthoua bosta ostali z zlatimi ~rkami zapisani v na{ih srcih,
saj do njiju ~utimo hvale‘nost, ki je naravna in nepozabna.«177 Opis ‘ivljenjske in politi~ne
poti kot tudi karakternih in telesnih lastnosti pokojnega jugoslovanskega kralja prehaja na
straneh Slovenskega denníka takoreko~ v hagiografijo, pri ~emer je o svojih spominih na
Kara|or|evi}a spregovoril tudi v Bratislavi ‘ive~i in delujo~i slovenski slikar Ivan @abota.178
Podobno velja v naslednjih dneh, ko je podrobno opisan ‘ivljenjepis »kme~kega kralja –
junaka«. Slovenský denník gre v maniri »o mrtvih vse najlep{e« celo tako dale~, da zapi{e
kako »bo zgodovina pravi~no sodila in ocenila vsa dejanja kralja Aleksandra. Med monarhi
na{ega stoletja najdemo komaj kak{nega podobnega formata…«.179 ^asnik spremlja tudi
vrnitev kraljevega trupla v domovino, {e posebej pozorno pa z naslednjimi besedami opi{e
zadnji poklon iz konfinacije izpu{~enega dr. Antona Koro{ca: »H krsti se je postavil tudi
biv{i ministrski predsednik dr. Koro{ec…Dolgo je jokal pred kraljevo krsto, nato pa zbranim
dejal: ´ V trenutkih, ko vsa Jugoslavija objokuje velikega kralja mora biti vse ostalo pozab-
ljeno. @iveti in delati moramo za Jugoslavijo.´«180
Po kraljevem pogrebu se Slovenský denník ukvarja predvsem z vpra{anjem o nadaljnji
ureditvi in poti Jugoslavije, budno pa spremlja tudi pregon kraljevih morilcev oz. njihovih
botrov, pri ~emer Mad‘arski in Italiji prizana{a {e manj kot pred Marseillom.
@e pred atentatom pa izredno vestno in kriti~no spremljajo usta{ko emigrantsko dejav-
nost, povezano z mad‘arsko revizionisti~no politiko tudi socialdemokratske Robotnícke no-
viny.181 Podobno velja tudi v obdobju po Aleksandrovi smrti, ko se tovrstni pozornosti pri-
dru‘ijo {e upi v postopno demokratizacijo kraljevine.
Ni~ manj ogor~enosti od svojih liberalno-levi~arskih konkurentov nad teroristi~no akcijo
ne poka‘e niti Slovák, ki se v prvi polovici leta sicer {e aktivno posve~a jugoslovanskim
razmeram pod diktaturo. S posebnimi simpatijami ob njegovi 40. obletnici predstavi zgodo-
vino, delo in pomen slovenskega katoli{kega akademskega dru{tva Danica,182 drugi
pomembnej{i ~lanek pa govori o problemih ljubljanske univerze in prizadevanjih za njeno
vsaj pribli‘no dostojno pre‘ivetje in delovanje.183
A kot re~eno, streli v Marseillu vse ostale dogodke v Jugoslaviji (pa tudi drugje) za nekaj
~asa potisnejo na stran. Ob novicah o poteku, ‘rtvah in povzro~iteljih tragi~nega dogodka, ki
zapolnijo naslovnico ter skoraj celotno naslednjo stran ~asopisa, se poro~anje in komentarji
Slováka prakti~no ne razlikujejo od ostalega tiska, izpostaviti pa velja uvodni odstavek, ki se
tovrstnega politi~no motiviranega nasilja loteva z malce {ir{ega oz. bolj poglobljenega mo-
ralno-civilizacijskega aspekta: »…Ogor~eno zavra~amo – kot vsi – tudi ta poslednji umor.
177 Slovenský denník, 11. 10. 1934.
178 Ivan @abota je leta 1926 na Bledu portretiral kralja Aleksandra in njegovo soprogo kraljico Marijo. @abotovo
spo{tovanje do jugoslovanskega monarha se je po tem dogodku {e pove~alo, zato ga je atentat v Marseillu mo~no
prizadel. V Slovenskem denníku ga je opisal kot ~loveka »manj{e, suhe postave in globokih krasnih o~i na izrazitem
obrazu, ki je iz‘areval inteligenco in silno voljo...« Prav tam; prim: Tone Kregar, Ivan @abota – Slovenec in Slovak,
umetnik in bohem, Zgodovinski ~asopis, 52/4, 1998, str. 541–551.
179 Slovenský denník, Alexander sedliacky král’ – hrdina, 12. 10. 1934.
180 Slovenský denník, Mrtvý král’ doma, 16. 10. 1934.
181 Robotnícke noviny, 02. 02., 22. 03., 25. 05. 1934.
182 Slovák, Najstar{i slovinský kat. Akad. Spolok »Danica« jubiluje, 27. 05. 1934.
183 Slovák, Slovinskí akademici bojujú za svoju univerzitu, 31. 05. 1934.
97ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Umor ni re{itev, ni izhod iz bede in kaosa, umor ni pot do bolj{ega ‘ivljenja ljudi in narodov.
Umor je zmeraj bil in bo zlo~in. In to vsak umor. @ivljenje kralja ali podlo‘nika, otroka ali
starca, ministra ali bera~a je enako sveta stvar. Umori ostanejo zlo~ini tudi takrat, ko jih
narekujejo politi~ne strasti, ko jih narekuje ma{~evanje, pa tudi takrat, ko jih narekujejo
kakr{nikoli vi{ji interesi dolo~enih skupin ali re‘imov«.184 Tudi v naslednjih dneh ne manjka
novic o pripravah na monarhov pogreb, komentarji o Aleksandrovem ‘ivljenju in delu ter
jugoslovanski stvarnosti pa so, ~eprav spo{tljivi in dokaj previdni, dosti bolj realni od tistih v
SD. Slovák napoveduje {e bolj komplicirane razmere v Jugoslaviji, kot so bile pred umorom,
~eprav upa da bo pri{lo do politi~nega miru in da bo dose‘en cilj »sre~nih narodov v mo~ni
Jugoslaviji« Velike upe pri tem polaga na opozicijske politike, ki so ponovno na prostosti in
ponujajo sodelovanje, ter poro~a o Koro{~evem slovesu od pokojnega kralja. ^eprav, tako
Slovák, ni potrebno posebej poudarjati, da je bila izpustitev Koro{ca in drugih opozicijskih
vodij predvsem takti~na poteza.185 ^asnik podrobno opi{e pogrebno slovesnost,186 v nasled-
njih dneh pa se poro~anje o Jugoslaviji vrne v, recimo temu, normalne poro~evalske okvire.
***
Posledi~no s postopno normalizacijo in »demokratizacijo« po Aleksandrovi smrti, ki jo
slova{ki tisk brez izjeme pozdravlja, razmere v Jugoslaviji na naslovnicah nadomestijo druge
velike doma~e in mednarodne teme. Vendar pa tudi v drugi polovici 30. let oz. v zadnjih letih
obstoja ^SR poro~il o jugoslovanskih in znotraj njih slovenskih razmerah ne manjka. Interes
vzbujajo predvsem pomembnej{i politi~ni dogodki kot npr. volitve, nasploh pa Slovencem {e
naprej najve~ prostora namenja katoli{ki Slovák. Ta sicer dosti ve~jo pozornost posve~a Ma~ku
in Hrvatom, s katerimi se v drugi polovici 30. let slova{ki avtonomisti o~itno la‘je poistove-
tijo kot s klerikalnim slovenskim vodstvom oz. njegovo avtonomisti~no nena~elnostjo.187
Tradicionalna naklonjenost do slovenskega naroda se zato preseli bolj na podro~je kulture.
Podobno velja tudi za slova{ki tisk liberalne in socialdemokratske politi~ne orientacije, {e
bolj pa za slova{ki kulturno in literarno ~asopisje. Zato ne presene~a, da v drugi polovici
tridesetih let prav na njegovih straneh najdemo nekatere najiz~rpnej{e in najzanimivej{e pri-
spevke o Slovencih ter slovensko-slova{kih primerjavah. To {e posebej velja za mese~nik
Elán,188 ki je ‘e septembra 1934 objavil pogovor z Josipom Vidmarjem, pozneje pa je v njem
slova{ko-slovenske vzporednice aktualiziral predvsem Viktor Smolej.189
184 Slovák, Celý svet vzru{ený nad vra‘dou v Marseille, 11. 10. 1934.
185 Slovák, Rozlú~ka s král’om, 18. 10. 1934.
186 Slovák, Král’ovský pohreb v Belehrade, 19. 10. 1934.
187 Avgusta 1937 objavi Slovák velik intervju z dr. Vladkom Ma~kom in ‘e v uvodu poudari, da je bil Ma~kov
o~e slovenski gradbeni in‘enir v dr‘avni slu‘bi, ki se je do smrti ~util Slovenca. Novinar dr. Karol Klinovský je
Ma~ka med drugim povpra{al o njegovem pogledu na Koro{~evo vladno politiko. Hrva{ki voditelj mu je odvrnil, da
ga Koro{ec ne zanima kot minister, temve~ kot vodilni slovenski politik, kateremu zameri, da je vedno bil na strani
Srbov proti Hrvatom. Slovák, 03. 08. 1937.
188 Revija, ki je od 1930 do 1939 izhajala v Pragi, od 1939 do 1947 pa (z vmesno prekinitvijo med junijem 1944
in januarjem 1946) v Bratislavi, je pod uredni{tvom pesnika Jana Smréka zdru‘evala {irok krog najbolj{ih slova{kih
literatov, ne glede na njihovo politi~no, versko ali generacijsko pripadnost. Elán ni bil omejen zgolj na literaturo,
ampak se je posve~al tudi ostalim umetni{kim zvrstem (gledali{~u, slikarstvu...) ter {ir{im kulturnim vpra{anjem in
problemom. Slova{ki javnosti je prina{al dosti informacij o ~e{kem kulturnem ‘ivljenju, zavzemal se je za {ir{o
slovansko povezavo ter spremljal evropske literarne tokove. Tudi v ~asu Slova{ke republike je ostal na pred vojno
utrjenih liberalnih pozicijah s sicer dobro zakrito, a kljub temu prepoznavno protifa{isti~no tendenco. Visoka inte-
lektualna raven, pestrost in zanimivost ~ez vse obdobje izhajanja ga uvr{~ajo v sam vrh takratne slova{ke periodike.
Djiny ~eskoslovenské ‘urnalistiky, III. díl, ^eský a slovenský tisk v letech 1918–1944, NovinaY, Praha 1988, str.
252, 253; Kregar, Slova{ko literarno ~asopisje…, str. 35–43.
189 Viktor Smolej (1910–1992), publicist, lit. zgodovinar, izdajatelj, kritik, prevajalec in leksikograf. Po diplomi
na ljubljanski Univerzi se je v letih 1933/34 izpopolnjeval v {tudiju slova{kega jezika na univerzi v Bratislavi. Tam
98 T. KREGAR: SLOVA[KI POLITI^NI TISK O SLOVENCIH MED OBEMA VOJNAMA
se je seznanil s slova{ko literaturo ter njenimi ustvarjalci. Svoje ‘ivljenje je posvetil spoznavanju in sodelovanju
Slovencev in Slovakov. Iz slova{~ine je za~el prevajati ‘e v 30. letih, po vojni pa je bil lektor in predavatelj slova{kega
jezika na univerzi v Ljubljani. Izdelal je tudi (doslej edini) slovensko-slova{ki slovar. Ve~ o Smolejevem ‘ivljenju in
delu v: Andrej Rozman, Viktor Smolej – osemdesetletnik, Slavisti~na revija, 40/1992, {t. 1, str. 3–4; prim. tudi
Smolejevo bibliografijo v isti {tevilki.
190 Po razglasitvi avtonomije je HSL’S v »nezanesljiva« uredni{tva imenovala svoje vladne komisarje, neke
vrste cenzorje, kar je bil zgolj prvi korak do nameravane ukinitve ~asopisja, ki se ni ume{~alo v njen neposredni
svetovno-nazorski in ideolo{ki kontekst. @e do konca leta 1938 se je {tevilo periodik skoraj prepolovilo, saj je
prenehalo izhajati skoraj dvesto naslovov. Med njimi 18. novembra, v svojem 35. letniku, tudi socialdemokratske
Robotnícke noviny. Agrarniki, ki so se novembra priklju~ili HSL’S – Stranki slova{ke narodne enotnosti, so svoj tisk
obdr‘ali le malce dlje. @e ves ~as mo~no nadzorovanemu mu je uspelo izhajati le do konca leta 1938, ko je bila
ve~ina agrarni{kega tiska vklju~no s Slovenským denníkom ukinjenega. Iz obdobja 1. ^SR je tako ostal le {e Slovák
kot uradno glasilo HSL’S oziroma nove avtonomne oblasti (po marcu 1939 pa samostojne Slova{ke republike), ki je
svoj radikalni antikomunizem, antisemitizem in profa{izem le {e okrepil.
191 Ve~ o tem v: Tone Kregar, Slovensko-slova{ki kulturni stiki (1918–1941), Magistrsko delo, str. 162–182.
Vpra{anje narodne samobitnosti ter politi~nega in kulturnega polo‘aja znotraj ve~na-
cionalne skupnosti namre~ tudi v drugi polovici tridesetih let ostaja glavna to~ka na slova{kem
politi~nem dnevnem redu in se do Münchenskega sporazuma le {e stopnjuje. Vsakr{na izku{nja
naroda v podobnem polo‘aju, in Slovenci so to gotovo bili, ostaja ves ~as zelo dobrodo{la in
aktualna kulturno-politi~na tema. Interes zanjo zato ne usahne niti z oktobra 1938 dose‘eno
slova{ko avtonomijo, kateri sledi prehod v enostrankarski avtoritarni politi~ni re‘im oz. po-
stopni konec pluralnosti slova{kega tiska,190 ter marca naslednjega leta razgla{eno »samo-
stojnostjo« Slova{ke.191
S u m m a r y
Slovak Political Newspapers from the Period between the First and the Second World Wars
on Slovenes
Tone Kregar
The end of the First World War and the disintegration of the Hapsburg monarchy in 1918 brough
about complex changes on the political map of Europe. The appearance of new countries, that of the
Czecho-Slovak Republic and the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes, or Yugoslavia, denoted a
new period of national and political development for Slovaks and for Slovenes. In view of their negative
past experience while still a part of the Austria-Hungary, both nations were filled with considerable
hope and expectations; yet these, according to the opinion of many Slovenes and Slovaks, had never
quite materialized due to the unsolved national issues as well as complex political situations in both
multi-national states.
Despite the differences which had originated in the past and were mostly due to different political
situations and political strategies in both countries, the two nations shared a number of similar and
comparable characteristics. In the period between WWI and II these were so similar that they drew
attention of a number of political newspapers from that time. This article focuses on the manner Slove-
nes were perceived and reported on in Slovakian political newspapers from the 1920s and the first half
of the 1930s. Slovakian politics was then influenced by strong Catholic, autonomistic, agrarian/liberal,
and communist parties, and by social democrats. All had different ideologies and outlooks on life and
also on the question of national autonomy, be it at home or, in view of similar circumstances, in Yugo-
slavia. Analyzed are opinions and views of different Slovakian political parties as perceived through the
eyes of the daily newspapers that advocated them: Slovenský Denník, which was the gazette of the
Slovakian part of Czechoslovakian agrarian workers, Slovák, the daily newspaper of Hlinka’s catholi-
cally and autonomistically oriented Slovakian People’s Party (HSLS), Robotnícke Noviny of Slovakian
social democrats, and the communist Pravda, or Pravda Chudoby.
99ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
The articles published in these newspapers reflect the manner in which their editorial boards moni-
tored and evaluated the events taking place in Slovenia: their opinions of the country and its residents;
if, and to what degree, they were familiar with events in Slovenia; and how strong was their interest in
cooperation with Slovenia. During the period of the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes Slo-
vakian readers were more or less regularly informed of the political, cultural, and social circumstances
in Slovenia. It is interesting that despite its small size, especially in comparison with other, considera-
bly larger, Yugoslav nations Slovenia was so often mentioned or reported on. It is true that the differen-
tiation between the situation in Yugoslavia and in Slovenia, the evaluation of the Slovene political
situation, the national question and the problems connected with them, and above all the tone of wri-
ting, all reflect different political views of the authors of these articles and of different political parties
they advocated. Irrespective of this, the majority of articles express considerable affinity and admira-
tion for, and even idealization of, Slovenes and their culture. Emphasized are mutual characteristics of
both countries: their small size, their similar histories, and their unkind past. Some authors, especially
those in favor of autonomy, compared political situations in Slovakia and in Slovenia and wrote about
their mutual wish to attain cultural and political autonomy within their countries. It is therefore under-
standable that the articles in Slovák, the catholically-oriented daily, were the most frequent and faithful-
ly and regularly reported on the current political situation in Slovenia, especially on the 1920s election,
or on the period of king Alexander’s dictatorship. Other newspapers, although in the light of their
different political orientations more reserved toward the question of national rights, praised Slovene
scientific achievements, cultural events, social life, the proverbial Slovene industry, perseverance, and
patience. Slovenes were often referred to as models for the citizens of Slovakia. The growing coopera-
tion between the two nations was wholeheartedly encouraged and praised. It is therefore not possible to
attribute the reasons for this attitude solely to the official friendship and alliance between Czechoslo-
vakia and Yugoslavia, but rather to the mutual feelings of cultural similarity and to comparatively simi-
lar »historical destinies« of both small Central European Slavic nations.