PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /■«	/a ■ «
Abb postale I gruppo	VJ0D3 OU llF
Leto XXIV. Št. 276 (7169)
OB PETINDVAJSETLETNICI IJ. ZASEDANJA AVNOJA
Proslave dneva republike v Jajcu ob navzočnosti predsednika Tita
Tito je prejel številne brzojavke iz Jugoslavije in tujine Na sprejemu v Beogradu je Tito poudaril, da želi Jugoslavija sodelovanje z vsemi na načelih miroljubnega sožitja
29. novembra 1943.
Takrat je bila še vsepovsod vojna. Pred nekaj meseci se je sicer zlomila os Rim-Berlin, toda nacizem je še vedno upal, še vedno si je prizadeval, da s pomočjo tistih, ki so se mu v hlapčevskem izdajstvu udinjali, preobrne vojno srečo. To mu sicer ni več uspelo, toda takrat, novembra 1943, je bil še vedno marsikje zelo nevaren, Še vedno so pod njegovimi u-darci padale mnoge žrtve.
In v tistem času se sestane v majhnem mestecu Jajcu zbor odposlancev iz vse Jugoslavije — tudi iz Slovenije je prišlo močno in ugledno odposlanstvo — in sklepa kot pravi Parlament v veliki prestolnici. Tedaj, ko je bilo treba še najprej okupatorja pregnati, so v •Jajcu sprejeli najbolj daljnosežne sklepe, ki pomenijo ustanovitev nove Jugoslavije, katere 25-letnico Jugoslovani danes slovesno praznujejo. Ves svet je lahko takrat videl, da hoj jugoslovanskih narodov proti velikanski premoči okupatorja ni nikaka pustolovščina. Predvsem pa je moralo biti vsem, ki so delali kakršnekoli račune s kožo trpečega ljudstva v Jugoslaviji popolnoma jasno, da se jugoslovanski narodi sicer bore kot zavezniki z vsemi, ki jim je bil nacizem in malo prej še fašizem skupni sovražnik, da pa se pri tem bojujejo za lastno svobodo, za lastno domovino, v kateri hočejo biti sami gospodarji brez vsakršnih vsi-‘jencev s katerekoli strani. Poveljniki partizanskih vojska so pili tudi daljnovidni politiki, ki so znali preceniti nujnost Pravočasnih državnotvornih u-krepov, ki so jih morali priznati vsi, ki so imeli partizane za zaveznike. Kaj pa je v tistem času pomenilo imeti Partizane na svoji strani, so vedeli tako tisti, ki so jim bili zavezniki in nič manj tisti, ki so jim bili sovražniki.
Sklepi AVNOJ so bili že po teni, kako so nastali in kako so bili sprejeti, nekaj epohalnega, nekaj edinstvenega, kar je imelo doma in v svetu silen odmev. Kje na svetu je bilo tedaj še ljudstvo, ki je imelo sovražnika še v hiši, pa je že tako samozavestno govorilo o svoji bodočnosti, o državni in ?ocialni ureditvi. Narodi, ki so že novembra 1943 s tako prepričanostjo napovedovali svojo bodočnost, so bili edini sposobni še tudi pozneje zdržati v težkih dneh, ko so se zavezniki spremenili v neprijatelje.
2;a nas, ki nas prek meje veze pripadnost k slovenskemu narodu, enakopravnemu sood-jočevalcu na AVNOJ, je 25. obletnica ustanovitve nove Jugo-slavije dan, ob katerem ne mo-remo ostati ravnodušni, ker bi |horali s tem zatajiti same sebe in zatajiti bi morali končno vse tisto prelito kri, ki so jo dau tudi naši ljudje v slavnih Prekomorskih brigadah in dru-gih partizanskih odredih, da je zares svobodna vstala nova Jugoslavija, ustanovljena že 29. novembra 1943 na zgodovinskem zasedanju v Jajcu.
.Ko bratom v matični domo-v>ni čestitamo ob tem velikem Prazniku, se z njimi te 25-let-hice tudi sami prisrčno veselimo.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes dopoldne s soprogo v spremstvu Kardelja, Milentije Popoviča, Mijalka Todoroviča, Veljka Vlahoviča, Vladimira Popoviča in drugih v Jajce, kjer mu je nad 10.000 prebivalcev tega zgodovinsko znamenitega bosanskega mesteca priredilo prisrčen in topel sprejem.
Pri prihodu v mestu je predsednik republike izročil v promet novi most na reki Vrbasu, s katerega je veličasten pogled na slapove Plive in na mesto s starodavno trdnjavo. Pred starodavnimi Travniškimi vrati so zastopniki mesta izročili predsedniku Titu zlati ključ mesta, na katerem je na eni strani vgravirana krona kralja Stjepana Tomaševiča, grb starega
mesta, letnica 1104 (ustanovitev Jajca) in nad njim šest golobov, ki simbolično prikazujejo šest jugoslovanskih republik, na drugi strani pa je napis 25-letnice Avnoja in grb Jugoslavije. Predsednik Tito se je toplo zahvalil za darilo mesta, katerega častni občan je od leta 1953 in dobro razpoložen pripomnil: «Pred četrt stoletja smo zasedli Jajce, toda kot vidite, sem ključe dobil šele po 25 letih.«
Predsednik Tito in ostali visoki gostje so se zatem napotili do novega kulturnega doma, v katerem sta velika kino in gledališka dvorana, čitalnica, biblioteka, šahovska dvorana, manjša dvorana za predavanja, restavracija z vrtom in teraso. Za graditev doma, ki ga je Tito danes odprl, so dali sredstva zvezna republika, občina in delov-
iiMiiimiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiii
ODOBRENI UKREPI FRANCOSKE VLADE
Tudi centristi so podprli de Eaulla
Duhaniel je izjavil, da ta podpora še ne pomeni vključitve v razširjeno večino
PARIZ, 28. — Francoska skup- | če njegova skupina biti vključena ščina je preteklo noč odobrila fi-1 v razširjeno večino. Poudaril je,
nančni načrt vlade s 391 glasovi................
proti 91 od 482 glasujočih. Načrt
določa varčevalne ukrepe na finančnem in gospodarskem sektorju.
še prej je poslanska zbornica zavrnila z 264 glasovi proti 138 spreminjevalni predlog, naj bi u-vedlj sankcije proti špekulantom. Predlog sta predložili komunistična skupina ln skupina zveze socialistične in demokratične levice. Med drugim je bilo v predlogu rečeno, da so nekateri člani francoskih bank prek okrožnic predlagali nakup tujih deviz, namesto da bi sodelovali pri posojilu, ki ga je razpisala nacionalizirana družba «E-lectricitč de France«, druge važne družbe, ki dobivajo državna posojila, pa so izkoristile te ponudbe, s tem da so položile v tujini kapital, kj bi jim dal večjo količino denarja, če bi bilo določeno razvrednotenje franka.
Minister za gospodarstvo ln finance je y svojem odgovoru izjavil, da pritiče vladi izvesti preiskavo in odrediti potrebne sankcije.
Varčevalni ukrepi, ki jih je odredila vlada, bodo imeli od 1. decembra dalje za posledico splošno zvišanje cen. Vlada upa, da bo glede živil omejila neizbežno zvišanje v okviru dveh odstotkov. Ugotoviti je treba, da so se cene živil že zvišale v začetku zime za 0.8 odstotka.
Najbolj se bo čutilo zvišanje cen na sektorju luksuznih proizvodov. Avtomobilske tovarne so že sporočile, da bodo zvišale cene za približno 6,5 odstotka. To je takoj povzročilo zmanjšanje prodaj. Tudi tobak se bo zvišal za približno pet odstotkov. Zvišala se bo tudi cena bencina.
Domnevajo, da bo še posebno čutil posledice krize franka gradbeni sektor. Tehniki so mnenja, da se bodo cene zvišale za 2,84 odstotka. Bojijo se, da bo to pozvro-čilo močno krizo v gradbeništvu, ki si je od maja dalje močno o-pomoglo.
Danes se je cena zlata na pariški borzi dokaj zvišala. Prav tako se je pokazala težnja po zvišanju tečaja francoskih vrednotnic.
V zvezi z odobritvijo varčevalnih ukrepov v poslanski zbornici ustavljajo, da so za te ukrepe glasovali tudi centristi, ki jih vodi Jacques Duhamel. Ta je pozneje izjavil, da glasovanje za vladne u-krepe nikakor ne pomeni, da ho-
da njihovo glasovanje nima tega pomena in da se izrekajo glede raznih problemov zelo svobodno. Pripomnil je, da je treba sedaj popraviti napake, čeprav se ne strinjajo z vsem, kar je bilo predlagano. V sedanjem trenutku pa je njihova dolžnost storiti vse, da bodo vladni ukrepi učinkoviti.
Da Gaulle sprejel poslanika Fornarija
PARIZ, 28. — Predsednik francoske republike de Gaulle je sprejel danes italijanskega poslanika v Parizu Fornarija in ga pridržal na
ne organizacije mesta. Ko je Tito stopil iz kulturnega doma, so orkester in član; kulturno-umetniške-ga društva iz Banjaluke prikazali folklorni program, p0 katerem je nastalo pravo ljudsko veselje. v okviru proslave 25-letmce Avnoja so danes v Jajcu odprli novo o-snovno šolo bratstva in enotnosti za 1200 učencev, ki je bila zgrajena s prispevki občanov in sredstvi občinskih skupščin.
Nocoj so se predsednik Tito in njegova soproga, Kardelj, Mijalko Todorovič In ostali udeleženci II. zasedanja Avnoja udeležili v kulturnem domu scenskega recitala «Da obnovimo spomin«, ki so ga izvedli sami umetniki iz raznih socialističnih republik. Scenski recital, ki ga je režiral Bojan Stupica, vsebuje zbrana besedila iz raznih del, poezije in proze jugoslovanskih književnikov, ki so oovezana z značilnimi političnimi momenti, v katerih je podana glavna linija jugoslovanskega socialističnega razvoja.
Ob 25-lefnici Avnoja in dnevu republike je Tito prejel številne brzojavne čestitke iz Jugoslavije in iz inozemstva od voditeljev držav in uglednih osebnosti, med njimi od premiera Indije Indire Gandi, predsednika republike Indije, predsednikov republike Zambije, Somalije Indonezije, predsednika za-hodnonemške republike Heinriha Luebkeja, ki med drugim «želi jugoslovanskim narodom mirno bodočnost v varni Evropi«, predsednika ZDA Johnsona (ki v čestitki ponovno potrjuje globoko zainteresiranost Amerike za neodvisnost Jugoslavije in dobrobit njenih narodov), prvega tajnika CK KP Češkoslovaške Dubčeka, predsednika republike Kenije, iranskega cesarja Pahlavija, predsednika Gvineje, prvega tajnika madžarske sociali-' stične partije Janoša Kadar.ia, predsednika italijanske republike Sa-ragata, ki izraža najiskrenejše želje za prosperiteto in plodni napredek jugoslovanskih narodov in za J. > brobit predsednika republike. V skupni brzojavki OK KP SZ, prezi-dija vrhovnega sovjeta SZ in ministrskega sveta SZ, Brežnjev, Pod-gorni in Kosigin izražajo globoko prepričanje, da bo razvoj prijateljstva jugoslovansko - sovjetskih odnosov na načelih marksizma in leninizma in proleterskega interna-
Masovne demonstracije milanskih študentov
MILAN, 28. — Milanski srednješolci so priredili danes v središču mesta masovno demonstracijo, ki se je je udeležilo kakih oet tisoč študentov. Demonstranti šo protestirali proti šolskemu avtoritarizmu in zahtevali večjo svobodo v posameznih zavodih, predvsem pa pravico do zborovanj. V povorki so prehodili mestne ulice in se ustavili na Piazza del Duomo, kamor je pozneje dospelo tudi več tisoč univerzitetnih študentov, ki so demonstrirali zaradi neprikladnostl študentskega doma, ki razpolaga s premajhnim številom mest.
Univerzitetni študentje so nato zasedli bližnji hotel «Commercio», ki je že nekaj časa zaprt, in ga proglasili za «nov študentski dom«. Na milanski državni univerzi pa so študentje fakultete za kemijo sklenili zasesti učilnice in laboratorije v znamenje protesta proti ne-prikladnosti učnih načrtov in zaradi pomanjkanja dialoga med profesorji in študenti.
študentske demonstracije so bile tudi v Rimu in v Mantovi, kjer je policija včeraj s silo izgnala študente, ki so zasedli industrijski zavod. Dijaki zavoda so danes proglasili splošno stavko, katere so se iz solidarnosti udeležili tudi študentje učiteljišča. Istočasno so študentje tehničnega zavoda za geometre zasedli šolsko poslopje. Več tisoč študentov je pozneje priredilo po mestnih ulicah povorko. Predstavniki dijakov so napovedali, da se bodo demonstracije nadaljevale tudi v prihodnjih dneh.
TRST, petek, 29. novembra 1968 OB 25. OBLETNICI ZASEDANJA PRVEGA PARLAMENTA NOVE JUGOSLAVIJE
Velik pomen zasedanja v Jajcu za ves slovenski narod
Kaj je tedaj pisal svetovni tisk
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 28. - Letošnje proslave državnega praznika Jugoslavije -• 29. novembra potekajo v Sloveniji, kot v vseh drugih republikah, v znamenju jubilejne 25. obletnice drugega zasedanja protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Ta prvi parlament nove Jugoslavije, ki so ga vzpostavili že leto poprej, je še v teka velikega boja proti tujemu okupatorju sredi najhujše vojne vihre postavil temelje nove državne tvorbe jugoslovanskih narodov demokratične federativne republike. Kaj je zasedanje v Jajcu pomenilo za slovenski narod, je izpovedal prav na tem zasedanju predstavnik slovenske delegacije Josip Vidmar z naslednjimi besedami: «Stara Jugoslavija je s svojim zlomom povzročila to, da se je slovenski narod znašel sam, prepuščen svoji usodi. Slovenski narod je bil prepuščen sam sebi in se je postavil sam po robu dvema fašizmoma v obliki velesil Italije in Nemčije. 27.
aprila 1941 je bila ustanovljena osvobodilna fronta slovenskega naroda. Mesec dni kasneje je v Sloveniji počila prva partizanska puška, od takrat se slovenski narod, staro in mlado, bori morda na najtežavnejšem ozemlju Jugoslavije, stisnjen med ogromna evropska fašizma, med Italijo in Ngmčijo, vrhu tega pa še Madžarsko. V tem boju si je slovenski narod dvakrat priboril prostrano območje svoje zemlje. S tem dejanjem si je slovenski narod dokončno priboril pravico ,da sam odloča o svoji usodi zdaj in za vedno. Slovenci smo živeli v suženjstvu, podjarmljeni, zatirani pod ogromnim nemškim jarmom. Danes, nocoj, nastopa slovenski narod po 1300 letih prvič kot enakopraven samostojen in suveren narod, ko ustvarja državno tvorbo skupaj z bratskimi narodi Jugoslavije. Menim, da boste lahko razumeli občutek ponosa in sreče, ki ga v nas, zastopniki slovenskega naroda na tem čudovitem sestanku vzbuja trenutek, ko slovenski na-
llllllllllllllllll|l■IIMIIIIIIIIII||||||||l||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||H||||||||||||||||||||||||M||ll||||||||||||||||||||||||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII■l
ŠE NIČ KONKRETNEGA V VLADNI KRIZI
Rumor je imel s socialisti šele nekaj prvih stikov
Levica v PSI prejkoslej nasprotna vladi s KD
lcrvciiii	Jo	i l cionalizma nedvomno služil osnov-
kosrlu. Fornari je izrazil de Gaul- nim interesom narodov obeh držav.
gradnji socializma in komunizma
lu «prijateljsko zanimanje Italije za delo in napore, ki so se začeli v obrambo francoskega gospodarstva, in željo po čimprejšnjem dvigu v interesu Francije in Evrope«.
Predsednik de Gaulle je odgovoril predsedniku vlade Leoneju z brzojavko, s katero se je zahvalil za njegovo pismo.
«Izvcstija» o pacifističnih težnjah v ZDA
*l|||l|| m m im |||||,||| m m || mini m um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIiiiiiiiiiiiIIIII
Skoraj brezupna Jarringova misija
NEW YORK, 28. — U Tantov posebni odposlanec za Srednji vzhod Lunnar Jarring bo v prihodnjih ^neh znova imel sestanke z izraelskimi in arabskimi predstavniki za rešitev krize na Srednjem vzhodu, "rihodnji teden se bo v Nikoziji sestal z izraelskim zunanjim mi-histrom Ebanom, nato pa bo odpotoval v Kairo in Amman.
Po mnenju diplomatskih krogov Pri OZN bo Jarring skušal doseči 0(1 Izraela, da se odreče priključitvi arabskih ozemelj, ki so jih izraelske čete zasedle junija lani, ler da umakne z njih svojo vojsko. Od ZAR in Jordanije pa bo " Tantov odposlanec zahteval, naj se izrečeta o pogojih, ki jih postavljata za dosego sporazuma z
Izraelom.
V jstih krogih so izrazili mnenj?, tla bo Jarringova misija po vsej Verjetnosti neuspešna, predvsem aaradi zaostritve položaja, ki so l’h povzročili nedavni atentat v Jeruzalemu, ki je terjal dvanajst člo-v«ških žrtev, in hudi študentski ne-
miri v ZAR.
O teh nemirih je včeraj poročal centralnemu komiteju Arabske socialistične zveze minister za notranje zadeve ZAR Sharavl Gomar. O izrednem sestanku CK, ki je trajal do pozne noči, niso izdali nobenega uradnega poročila. Egiptovski zunanji minister Mahmoud Riad pa je v nekem intervjuju izjavil, da spadajo študentske manifestacije v Mansuri in Aleksandriji v okvir «svetovne bolezni« ter da nimajo nobenega vpliva na enotnost države.
Na vsem zasedenem arabskem ozemlju se medtem nadaljujejo incidenti in atentati. Izraelski viri poročajo o celi vrsti aretacij in u-bojev pripadnikov «A1 Assifa«, vojaške organizacije «A1 Fatah«. Bei-rutski list «A1 Yom» poroča, da pripravljajo Izraelci važno padalsko akcijo proti postojankam jordanskih komandosov. Napad — piše «A1 Yom« — naj bi pomenil odgovor atentatu 22. novembra v Jeruzalemu.
MOSKVA, 28. — Zunanjepolitični opazovalec <-Tzvestij» Matvejev piše danes, da «poleg obširnega pro-timiljtarističnega gibanja ameriških množic predstavlja nekakšno realistično gledanje dela ameriške bur-žoazije kvalitativno nov element v notranjem političnem položaju ZDA.
«Zdi se, da težnje v korist miru v krogih, ki niso povezani z vojno industrijo, prevladujejo nad težnjami tovarnarjev smrti,« piše Matvejev in dodaja: «Te težnje se ne smejo precenjevati, kajti ni notranji pritisk tisti, ki sili ameriško vlado, da se do neke mere obnaša previdno. Toda očitno je, da bodo morale ZDA v prihodnjih letih biti priča povečani borbi med dvema težnjama, ki ju z ene strani predstavljajo množice s povečano politično zavestjo in realistični krogi buržoazije, na drugi strani pa voj-nohujskaški krogi, ki imajo korist od mednarodne napetosti, ter histerični protikomunistični in rasistični krogi.«
Položaj vojnohujskaških krogov je močen. Vendar pa je odbor proti njemu močnejši ko kdaj koli. Zato ni izključeno, da če se bodo a-meriški vladni krogi po Vietnamu vrgli v avanture, bodo to storili bolj previdno. To pomeni, da se Washington ne bo odpovedal vlogi svetovnega žandarja, toda bo menjal taktiko, s tem da bo morda zvalil na ramena svojih zaveznikov del operacij za borbo proti demokratičnim gibanjem in režimom, kar sicer že dela.«
Matvejev zaključuje «Ce pregledamo sedanje stanje v ZDA, lahko in moramo govoriti o prvih znakih nekega procesa spreminjanja stališča v nekaterih krogih merške buržoazije. Nedvomno bo treba še mnogo časa, preden bo iz tega nastalo kaj otipljivega za mednarodne odnose.«
in za utrditev miru na svetu.
Predsednik republike maršal Tito je sinoči na sprejemu v palači zveznega izvršnega sveta, katerega se je udeležilo nad 3000 povabljenih, v odgovoru na pozdrav diplomatskega zbora med drugi ni poudaril, da Jugoslavija želi prijateljsko in vsestransko sodelovanje na gospodarskih, kulturnih in drugih področjih na načelih koeksistence z vsemi državami na svetu Jamstvo varnosti naše države, je poudaril Tito, je enotnost naših narodov, socialistična graditev, zunanja politika, ki temelji na načelih miroljubne koeksistence, in v odločnosti naših narodov, ki še posebno varujejo svojo neodvisnost, ki so jo tako drago plačali v štiriletni krvavi borbi proti najmračnejšim silam v novi zgodovini sveta.
B. B.
RIM, 28. — Kmalu po enajsti uri sc je danes sestalo vodstvo KD. Predsedoval je tajnik stranke Rumor, navzoči pa so bili poleg drugih predsednik državnega sveta Scelba, podtajnika Piccoli in Forla-nl, predsednika parlamentarnih skupin v poslanski zbornici in senatu Gava in Sullo, predsednik senata Fanfani, bivši predsednik vlade A. Moro. Po treh urah so zasedanje prekinili.
Dopoldne so govorili Forlani in Piccoli, Taviani, De Mita, Gonclla, Truzzi, Carlo Russo in Emilio Co-lombo.
Taviani je med svojim govorom podčrtal pomembnost, da je mandatar za sestavo vlade tajnik stranke, saj bi bilo zelo težko, če že ne skoraj nemogoče, da bi se za njim lahko kdo drug lotil tega poskusa, če njemu ne uspe. Zato se je treba še bolj potruditi, da poskus uspe.
Rumor je poročal o stikih, ki jih je imel s socialisti in republikanci. Šlo je za izmenjavo gledišč, ki je izhajala iz skupne volje, dati državi organsko vlado levega centra.
Ko je govoril Gonella, je med drugim omenil potrebo univerzitetne reforme, ki se bo morala izvesti tako, da se bo priznalo univerzam kar največ avtonomije.
Popoldne so govorili še številni člani vodstva, ki so izrazili svojo solidarnost Rumoru, zavedajoč ge, da bi njegov neuspeh odprl nove težave. Tudi Moro je zaželel Rumo-ru uspeha.
V poslanski zbornici se je danes sestala socialistična poslanska
skupina pod predsedstvom tajnika stranke Maura Ferrija, ki je tudi predsednik te skupine. Ferri sam je poročal o stikih, ki jih je imel z Rumorom, kakor tudi o stikih, ki jih je z designi-ranim predsednikom vlade imela delegacija PSI. Pogovori so rodili nekatere pozitivne elemente, ki omogočajo nadaljevanje pogovorov med strankami leve sredini;. Nekateri poslanci so se zavzemali za čim širšo udeležbo struj stranke v vladi. Na koncu debate je Ferri dejal, da se bodo morale stranke leve sredine natančno dogovoriti glede SIFAR, medtem ko problem ločitve zakona ne bo vključen v sporazum o vladi in vsaka skupina bo glede tega vprašanja lahko ravnala po svoje.
Sestala se je tudi senatna socialistična skupina, kjer je Ferri povedal približno isto kot poslancem. Med govorniki je lombardlje-vec Banfi poudarjal neumestnost sodelovanja s KD v vladi.
Na sedežu KPI sta se danes sestali delegaciji, kot javlja zadevno poročilo, vodstva PSIUP ln vodstva KPI. Razpravljali so o vladni krizi ter političnem In socialnem položaju v državi. Za PSIUP so se sestanka udeležili Vecchietti, Valori in Ansanelli, za KPI pa In-grao, Napolitano in Giancarlo Pa-jetta.
Ameriški odgovor na sovjetski protest
WASHINGTON, 28. - Ameriški državni departma je sporočil, da so ZDA zavrnile sovjetski protest
.. ........iiiiiiiiii     iiiiiimiiiiiiiiiiini muh i   n,,,,, mn     
V PARIZU PRIČAKUJEJO SAJGONSKE DELEGATE
Pogajanja za mir v Vietnamu se bodo začela 7. decembra?
Tako zatrjujejo v ameriških diplomatskih krogih - Na dnevnem redu bodo težka proceduma vprašanja - Zapleteni odnosi med štirimi delegacijami
MADRID, 28. — Nedavno je bila v Španiji ustanovljena «narod na fronta«. Ustanovili so Jo na tajnem sestanku, ki se ga je udeležilo sto oseb, ki so po večini levičarski falangisti. Fronto označujejo za «svobodno zavezništvo skupin ljudi, ki jih je doktrina de Rivere«.
PARIZ, 28. — Po privolitvi sajgon-skega režima na pariška pogajanja so stopili v ospredje pozornosti tako imenovani «prooedurni» problemi, ki so pa v resnici težki politični problemi in ki bodo po vsej verjetnosti še dolgo časa glavna tema pariških razgovorov. Sele po rešitvi ali vsaj premostitvi te!) problemov bo mogoče govoriti o vprašanju prenehanja bojev, vzpostavitve miru in bodoče politične ureditve Vietnama.
Gre predvsem za probleme o avtonomiji posameznih delegacij ali «strani», ki bodo sedle za konferenčno mizo. Odnosi med štirimi predstavništvi, in sicer Severnega Vietnama, Južnega Vieti
_ Vietnama, ZDA in FNO, ki bodo sodelovala na pogajanjih, so za zdaj dokaj zapleteni. Položaj je v bistvu ta: Američani se bodo pogajali s Hanojem go; vorili pa bodo tudi s predstavniki FNO, ki jih pa bodo priznali ne za avtonomno delegacijo ne za zakonite predstavnike južnega Vietnama. Predstavniki sagonskega režima se bodo ravno tako pogajali s ha-nojsko vlado, bodo pa povsem ignorirali prisotnost delegatov FNO. Predstavniki severnovietnamske vlade in FNO oa se bodo pogajali samo z Američani, medtem ko ne bodo govorili s sajgonskimi delegati, ki po njihovem mnenju — kot so danes izjavili v Hanoju — ne predstavljajo nikogar in so le orodje ameriške napadalne politike, navdinu-, očitno je, da ne kaže v takem I položaju upati na skorajšnjo rešitev
krize. Nasprotno se utrjuje bojazen, da se bo ponovilo v Parizu kar se je zgodilo na pogajanjih na Koreji, ko so bili izredno dolgotrajni in so se zaključili z nezadovoljivim in delnim kompromisom.
V VVashingtonu so medtem nekateri vladni funkcionarji izrazili mnenje, da bo prvi sestanek konference 7. decembra, udeležiti pa bi se ga morale vse štiri delegacije. V tej zvezi bi morali biti v teh dneh v Parizu sestanki med vvashingtonski-mi in hanojskimi predstavniki, na katerih naj bi določili vsaj proceduro tega prvega srečanja. V francoski prestolnici je, bil danes tudi sestanek med južnovietnamskim «o-pazovaloem« Van Arnom in nekaterimi funkcionarji ameriške delegacije, na katerem so ravno tako razpravljali o proceduri na bodočih zasedanjih konference. Po sestanku je Van Am povedal, da je zahteval od ameriških predstavnikov jamstvo, da bo sajgonska delegacija edini zakoniti glasnik južnovietnamskega ljudstva. Dejal je tudi, da Južni Vietnam noče doseči kateregakoli miru za vsako ceno, pač pa trajen mir z mednarodnimi jamstvi.
O procedurnih problemih pariških pogajanj je razpravljal tudi juino-vietnamski varnostni svet, ki se je sestal danes v Sajgonu pod predsedstvom Van Thieuja. Na sestanku, ki je trajal dve uri in pol so baje poudarili stališče, da bodo pogajanja dvostranska, ne na štiri-stranska, kot zahtevata Hanoj in FNO. Sicer pa ni bilo doslej o tem
nobenega uradnega sporočila.
V Južnem Vietnamu so dobili medtem boji «a nekaterih področjih izrecno političen značaj. Kola-boracionistična vlada skuša z vsemi silami vsaj delno streti, predvsem v Sajgonu, organizacijo FNO. da bi utrdila svoj položaj v državi. Policijske preiskave v stanovanjih in aretacije so na dnevnem redu. V zadnjih dveh tednih so v sami prestolnici aretirali 136 oseb, ki naj bi spadale med voditelje FNO.
Z druge strani se je v mestih o-krepila dejavnost osvobodilnih sil, predvsem z razdeljevanjem letakov, ki pozivajo ljudstvo k vstaji proti lutkovemu režimu. Tudi radio FNO neprenehoma oddaja podobne pozive.
Do vojaških spopadov je prišlo v zadnjih štiriindvajsetih urah predvsem v pokrajinah Tap Nin, Phu Yen, Quang Nam blizu Da Nanga in vzdolž kamboške meje. Na pokrajino Ouang Nam so ameriški bombniki izpustili včeraj preko 600 ton bomb. Najbolj siloviti boji so pa bili ob kamboški meji, kjer je izgubilo življenje v zadnjih dneh 22 a-meriških ih južnovieinamskih vojakov.
Po podatkih ameriškega vojaškega poveljstva je bilo od prvega januarja 1961 ubitih v Vietnamu 29.637 ameriških vojakov. 188.497 je bilo ranjenih, 1.217 pa pogrešajo ZDA i-majo trenutno na vietnamskem o-zemlju 538.500 vojakov, drugih 35.000 na je vkrcanih na bojnih ladjah blizu južnovietnamske obale.
zaradi ustanovitve novega poveljstva NATO, katerega naloga bo ((nadzorovati sovjetsko brodovje v Sredozemlju«. Sovjetski protest u-gotavlja, da novo poveljstvo NATO, ki ima sedež v Neaplju, veča napetost v Sredozemlju.
Predstavnik državnega departmaja McLoskey je izjavil, da so ZDA v svojem odgovoru ((poudarile, da so nedavni ukrepi držav članic NATO na področju Sredozemlja ((neposreden rezultat razvoja, ki i-ma hude posledice za njihovo varnost, vštevši naglo večanje sovjetske vojaške dejavnosti na področju Sredozemlja«.
McLoskey je dodal, da je Katzen-bach sporočil Dobrininu, da noben ukrep držav NATO ne krši mednarodnih določb ali sovjetskih pravic in tudi ne veča napetosti na tem področju, ((glede katero ZDA želijo, da bi se zmanjšala«.
Novo poveljstvo NATO, pri katerem sodelujejo ZDA, Velika Britanija in Italija, ima namen ((koordinirati in izboljšati nadzorstvo sredozemksega področja«. Poveljstvo je začelo delovati 21. novembra.
rod prvič sam suvereno ustvarja svojo zgodovino in svojo prihodnost.
Prav te dni mnogi Jugoslovanski časniki objavljajo tudi dokumente iz tistih časov, ki dokazujejo kako se je svet seznanil s sklepi zasedanja v Jajcu in kako so oosa-mezne zavezniške države reagirale na te sklepe. 2e kmalu po zasedanju je 4. decembra britanski «News Chronicle« objavil tole: ((Skupščina delegatov je bila v malem mestu Jajcu v Bosni v tistem mestu, ki je nekajkrat prehajalo iz rok v roke v teku zadnjih dveh let vojne. Delegate so izvolili tajno na okupiranem ozemlju, javno pa na osvobojenih delih države. Od 208 Izvoljenih Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih, se je 142 moralo prebijati v Jajce skozi sovražne linije.
Dopisnik «New York Timesa« je objavil 6. decembra poročilo, ki pravi, da je bila v Jajcu nenavadna skupščina ob navzočnosti nekaj sto delegatov, ki so predstavljali različne sloje ljudstva. Na tem zasedanju so tudi prvič zvedeli tisto, kar so že davnaj slutili, da je namreč njihov komandant Tito bil hrvaški delavec. Ob navdušenem ploskanju so mu na skupščini dodelili naslov maršala Jugoslavije in ga izbrali za predsednika nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. ((Vzpostavitev zacasn« partizanske vlade v Jugoslaviji zveni kakor pogrebni zvon reakcionarni in nereprezentativni jugoslovanski vladi v izgnanstvu, je zapisal drugi ameriški časopis «News Re-public«.
Znani ameriški novinar Sulzber-ger je objavil konec decembra dolg članek v «New York Timesu«, v katerem pravi med drugim, da je tisto, kar se dogaja v Jugoslaviji, tako pomembno, da mora ves svet zvedeti o teh dogodkih. To kar se v Jugoslaviji dogaja, je dejal, je lahko kažipot za vse druge narode, kako je treba voditi dogodke in delati, da se vojna čimprej konča.
Italijanski protifašistični iist (Utaha Libera«, ki je izhajal v New Yorku, pa je o zasedanju v Jajcu med drugim napisal tudi naslednje ugotovitve: «To so temelji za vzpostavitev enotnosti vseh protifašističnih strank. Kdor ima oči. in tega ne vidi, bo doživel še druga presenečenja, pravi na koncu (Utaha Libera«.
Vse to je samo nekaj dokazov, kako je resnica o osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov prodirala v svet in kako je svet končno priznal dejansko stanje v Jugoslaviji, se pravi novo oblast in novo državno tvorbo ki je nastala po zaslugi osvobodilnega boja vseh narodov Jugoslavije.
D. K.
Na madridski univerzi proglašena «študentska oblast»
MADRID, 28. - Kakih tisoč študentov je danes zasedlo fakulteto za politične in gospodarske vede madridske univerze in v njej proglasilo »študentsko oblast«. V fakulteto, k; je bila zaprta in zastražena od policije zaradi nedavnih demonstracij, so študentje vdrli skozi stranska vrata. V uči ni-cah so priredili številne debate o najvažnejših sedanjih problemih: položaj na univerzi, delavska stavka v Avstriji in politični položaj Španije. Na pročelje poslopja so študentje razobesili lepak z napisom ((Fakulteta je zasedena: samo študentje imajo pravico, da jo odprejo ali zaprejo«, v drugem lepaku pa protestirajo proti prisotnosti policije na univerzi.
Po zasedbi se je policija umaknila iz neposredne bližine fakultete in se nastanila v bližnjih ulicah.
V Madridu, Barceloni in Bilbau so še vedno v teku na univerzah študentske stavke.
De Gaulle sprejel Zorina
PARIZ, 28. — General de Gaulle je sprejel danes popoldne v Elizejski palači sovjetskega poslanika Zorina, ki je prosil za sprejem Razgovor Je trajal četrt ure. Zorin Je izjavil, da sta z de Gaulloni govorila o dvostranskih vprašanjih in o nadaljnjem razvoju francosko-sovjetskih odnosov. V kratkem se bo sestala francosko - sovjetska «vebka komisija«.
GIUDAD MEXICO, 28. - študentske demonstracije v Mehiki so terjale novo žrtev: mlad študent je bil včeraj ubit od strela med spopadom, do katerega je prišlo med študenti, ki so hoteli nadaljevati z zasedbo univerze, in tistimi, ki so se temu upirali Ko je policija dospela na kraj spopadov, so se bi 11 študentje že razšli Tri mladeniče je policija aretirala.
Jugoslavija in SEV
MOSKVA, 28. — Izvršni odbor sveta SEV. ki se je sestal v Moskvi, je danes sporočil, da je razširil na Jugoslavijo svoje sporazume o petroleju in plinu.
Kakor je znano, je Jugoslavija pridružena članica SEV. Naravni plin in petrolej iz Sovjetske zveze se dobavljata državam članicam SEV po mednarodni mreži naftovodov.
Zasedanje slovaškega narodnega sveta
PRAGA, 28. — V Bratislavi se je danes sestal prezidium Slovaškega narodnega sveta, na katerem so razpravljali o stautu in ustanovitvi vladnih uradov slovaške socialistične republike. V poročilu, ki ga je objavila češkoslovaška tiskovna agencija ČTK, je rečeno, da bo imela Slovaška ministrstva za pravosodstvo, za notranje zadeve, za načrtovanje, za finance, za tehnični razvoj, za družbene zadeve, za poljedelstvo, za gozdno gospodarstvo, za pošte, za zdravstvo in za šolstvo ter urad za cene. Ministrskega predsednika in člane slovaške vlade bodo imenovali na prihodnjem prezidiumu slovaškega narodnega sveta, ki bo decembra.
Po sestanku češkoslovaške vlade, ki je trajal dva dni, so na tiskovni konferenci pojasnili, da bosta za varnost države pristojni republiški vladi, medtem ko bo za obveščevalno in protivohunsko službo skrbela zvezna vlada. Prav tako bo zvezna vlada pristojna za zakonodajo o tisku.
O omejitvah v Angliji
LONDON. 28. — Guverner angleške banke Leslie 0'Brien je danes odločno branil nove omejitvene ukrepe, ki jih je v petek obrazložil v spodnji zbornici finančni minister. Dejal je, da j« zdravilo, čeprav grenko, popolnoma pravilno, čeprav so nekateri mnenja, da gre za ponoven neuspeh poizkusa gospodarskega dviga.
V zvezi s sestankom v Bonnu je 0’Brien izjavil, da valutni sistem prav gotovo ni v srečnem položaju, m obstoj vseh bi bil boljši, če bi se ta sistem izboljšal. Glede omejitvenih ukrepov Je ii-javil, da so bili potrebni spričo stanja, v katerem je britansko gospodarstvo. in spričo nedavnega nevarnega razvoja v tujini Zato so ti' ukrepi potrebna obramba proti pritisku na rezerve.
Premalo mejnih prehodov
v Beneški Sloveni j
i
Ob koncu leta 1968 teče štirinajsto leto videmskega sporazuma iz avgusta 1955, ki je določil glavna načela obmejnega sporazuma glede osebnega prometa preko mejnih prehodov s prepustnicami. V štirinajstih letih je prišlo veliko število določb, ki so ta obmejni promet čedalje bolj sproščale in ga še omogočale. V zadnjih letih pa je prišla še odprava vizumov na potne liste med Italijo in Jugoslavijo in stojimo še pred novim razvojem v medsebojnem obmejnem prometu, da bodo zadostovale navadne osebne legitimacije za prehajanje meje med Italijo in Jugoslavijo.
Značilno je, da so vse občine na meji med Italijo in Jugoslavijo od gore Peč nad Ratečami v trbiški občini pa do zaliva Sv. Jerneja med Debelim in Tankim rtičem, ali narodnostno mešane kot n.pr. Trst, Gorica, Trbiž in pa Dolenje, ali čisto slovenske. Takšne so obmejne občine na italijanski strani, na jugoslovanski strani pa je narodnostno mešana občina Koper, vse druge pa so čisto slovenske. V videmski pokrajini so narodnostno mešane obmejne občine Trbiž, Fojda in Praprotno, slovenske občine so pa Rezija, Brdo, Tipana, Podbonesec, Sovodnje, Grmek, Dreka in Srednje.
V štirinajstih letih je precej po-rastel obmejni promet preko mejnega prehoda pri RATEČAH, ker je tam široka cesta med Trbižem in Jesenicami. Sam obmejni promet s prepustnicami med Ratečami in Belo pečjo oziroma Trbižem ni bogve kaj porastel, ampak je ostal konstanten, ker so se z jugoslovanske strani Ratečani posluževali obmejnih navadnih in dvolast-niških prepustnic že takoj od vsega začetka v 1955 v precejšnjem številu. Prehod je lahek po cesti in pa še zato, ker je ostal največji in najplodnejši del občine Rateče s
venijo do konca napoleonskih vojn, a kasneje je bil gospodarsko gravitacijsko središče beneških slovenskih vasi onstran meje zaradi lahkih naravnih prehodov in stoletnega obmejnega tihotapstva. Emigri-ranje v tujino na italijanski strani po vaseh občin Tipana in Brdo se je začelo že leta 1948, medtem ko odhajajo iz Kobariškega kota šele zadnja leta. Vsekakor so doma na obeh straneh le stari prebivalci, še bolj so se spraznile beneške vasi kot naselja na slovenski strani meje. Tudi zunanji videz beneških vasi Prosnida, Platišča in Brezij je bednejši od Breginja in drugih vasi Kobariškega kota. Posebnih kulturnih vezi ni, pač pa berejo po kobariških vaseh tu pa tam »Matajur:*, z obeh strani hodijo nekaj medsebojno na cerkvene senjane, šagre ali cerkvene praznike. Število prehodov preko mosta na Nadiži niha med 300-700 mesečnih prehodov tudi v sedanjih časih popolnega odprtja meje, kar je zelo malo. Pa tudi ni upati, da bi se to število bogve kaj dvignilo, ko bi se za prehode vpeljala samo osebna legitimacija. Pač pa bi bilo mnogo več prometa, če bi asfaltirane ceste med Tarčentom, Nemarni, Ah-tenom in Fojdo vezale kraje najprej na italijanski strani in pa bile zgrajene preko gornjega toka Nadiže še do Breginja. Trenutno pa nimajo takih načrtov ne italijanski Pro loco in ne slovenska turistična društva.
ROBEDIŠČE je naslednji obmejni prehod, ki drži zvezo v nezimskih mesecih z beneško slovensko vasjo Čenebolo in naprej do Fojde. Robe-dišče so zvezane s slabo cesto od vasi Logje v Kobariškem kotu, naprej preko meje je pa tudi bolj kolovoz do čenebole. Robedišče so revna gorska vasica na slovenski strani meje, ki leži v trikotniku, obdanem od vseh strani od italijanskega državnega ozemlja in ki
primerjavi v Robičem, kjer niso znali odpreti nobene prave gostilne in se je posušila še tista, ki je le malo časa stegovala svojo gostoljubno roko. Sežana ali Nova Gorica ali kdorkoli bi v Robiču imel svoje prodajalne, mesnice, gostilne in toliko drugih privlačnih stvari ne samo v Robiču, ampak tudi v Starem selu, Kredu in Bor-jani. Pač pa je znala tolminska občina vsaj v najnovejšem času poskrbeti, da je postal Kobarid privlačen, da je pustila tistim, ki so se čutili osebno dovolj prizadevni odpreti gostilne in da je presekala gordijski vozel monopola v edinem hotelčku, kjer niso znali gostov pritegovati in, kar je glavno jih obdržati. Kobarid je pokazal tudi prirojeno pieteto domačega slovenskega prebivalstva do žrtev prve svetovne vojne in s tem na široko odprl vrata obiskovalcem kostnice pri Sv. Antonu iz vseh notranjih pokrajin Italije. Spomini na padle se v Kobaridu družijo z veličastno panoramo gorskih orjakov krnskega pogorja, ki še bolj povzdigujejo junaško žrtev padlih, ki so preko teh gorskih barikad morali naskakovati preko odprtih pobočij in vrtoglavih prepadov. Toda tudi na italijanski strani meje bi slovenskim kupcem lahko več nudili v Stupici, kot pa so več kot skromni trgovinski in gostinski brlogi v Stupici. Človek ima vtis, da so se v Podbonescu bali privlačiti
BODO KITAJCI UGODILI?
Britanska vlada zahteva izpustitev novinarja Grcya
LONDON, 28. — Britanska vlada je dala odpravniku poslov v Pekingu Percyju Cradocku navodila za takojšnjo intervencijo pri kitajski vladi za izpustitev dopisnika Reuterja Anthonyja Greya, ki je že od julija lani v hišnem priporu.
Danes sta organzaciji novinarjev in tiskarjev poslali telegrama kitajski vladi s prošnjo za izpustitev priprtega Greya. Kot je znano so kitajske oblasti dale razumeti, da bodo Greya izpustile pod pogojem, da britanska vlada izpusti iz zaporov komunistične novinarje, ki so jih po lanskih manifestacijah obsodili v Hong Kongu.
VČERAJ V BARCELONI
Spopad med policijo in francoskima banditoma
BARCELONA, 28. - Prejšnjo noč je prišlo v nekem barcelonskem hotelu do streljanja med policijskimi agenti in skupino francoskih gangsterjev, ki jih je iskal Interpol. Med streljanjem so agenti ubili 20-letnega Emila Periocheja znanega pod imenom «Kitajec», 38-letnega Pierra Remonda pa so ranili. Slednji jim je ušel. Španska policija je na zahtevo Interpola zasledila bandita, ki sta bila v družbi dveh Francozij.
ENNA, 28. — Neka ženska je danes rodila 3 in pol kg težkega fantka v taksiju, s katerim se je iz Agire, kjer stanuje, pripeljala v civilno bolnišnico v Enno.
Spretna sicilijanska goljufa
S čeki brez kritja kupovala in se zabavala
BOLOGNA, 28. — Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali dva Sicilijanca, ki ju obtožujejo številnih prevar. 40-letni Filippo Rette iz Mes-sine. in 27-letni Armando Ianni iz Palerma sta krožila po velikih mestih z luksusnimi avtomobili in na debelo nakupovala blago ter zapravljala v nočnih lokalih precejšnje vsote. Seveda sta plačevala s čeni neke banke iz Trapanija. Ti pa niso imeli kritja in vse kaže, da so prišli iz iste tiskarne kot drugi originalni čeki. Sicilijanca sta zapravila v Bologni v enem samem dnevu tri milijone lir.
SOVRAŽNA KAMPANJA JE KLAVRNO PROPADLA
Zahodnonemški mladenič naletel na minsko polje
Hotel je zbežati iz ZRN v Nemško demokratično republiko
BERLIN, 28. — Kampanija, ki so jo sprožili v zahodnonemšklh krogih o fantu, ki je ob meji z Vzhodno Nemčijo naletel na minsko polje in izkrvavel, je klavrno propadla. Dogodek se je pripeti', v ponedeljek ob meji z Bavarsko Neki mladenič Je zaradi eksplozije min obležal z odrezanimi nogami
tiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMmiiiiii..................................
NEKDANJI JAVNI SOVRAŽNIK ŠTEVILKA 1-SEDAJ BETEŽEN STAREC
4. Karpisa bodo «na besedo» izpustili na svobodo in ga izgnali v Kanado
Zloglasnega gangsterja je osebno aretiral načelnik FBI Hoover
WASHINGTON, 28, — Ameriška vlada je javila, da bodo izpustili na svobodo in izgnali v Kanado Alvina Karpisa, ki Je bil za časa Bonnie in Claide «javni sovražnik št. 1». Karpisa bodo izpustili «na besedo« in ga bodo 14. januarja
slovenske kupce in Ja se še zdaj j sPrennli do Kanade, kjer se bo
i ...	...	' noctonil ir evniam rnictnnrvi lrro in
preko mMt^visoko‘gori* ^Lojf uri Ratečah zelo povečal promet Js ie in naPrej v notraniost Slovem-potnhrn listi, in sicer ne samo med j f M>mo Čenebole je v bližin, tudi Jugoslavijo in Italijo, ampak tudi	,S“Au ' ^/suhi/ie v
v mednarodnem tneriiu, ker preha jajo preko tega prehoda tudi turisti severnih držav, ker jim je odročen in neustrezen prehod preko Korena.
V manjši meri se je razvil stari PREDELSKI PREHOD v trbiški občini, ker je bil nekoliko odročen. Po sistematizaciji ceste z jugoslovanske strani in bodoče ureditve pontebanske ceste se obeta tudi Predelu večji razvoj mednarodnega turističnega prometa.
Če pa vzamemo slovenske občine Beneške Slovenije ali tisočletne Furlanske ali pa Italijanske Slavije, ki tvorijo nadaljnji nepretrgani obroč Furlanije na meji s Slovenijo, pa je treba ugotoviti, da se je obmejni promet mea strogo vzetimi obmejnimi občinami in obmejnimi vasmi le malo povečal in to s prepustnicami in potnimi listi. Izjema je le Stupica, ki je presegla povprečje mesečnih prehodov v zadnjem poldrugem letu le s potnimi listi, ne pa s prepustnicami.
Rezija ima le dva prehoda v Slovenijo: Predol pod Skrutnikom, ki je le za turiste in že skoraj ne vec za pastirje, ker so ugasnili ognji na rezijanskih planinah. Drugi obmejni prehod rezijanske občine pa je Učja, ki leži na nekdanji vojaški, sedaj tudi civilni cesti, med Tarčentom in Žago ali Bovcem. Učja je bila povzdignjena prav v zadnjem času v mejni prehod prve kategorije s potnimi listi. Toda tudi avtomobilski promet ni mogel na veliko porasti, ker je Učja za veliki turistični promet le preveč odročna. Nekaj pa bo verjetno vplivalo tudi to da je dolina Tera pod Muzci priljubljeno vojaško vežbališče, kar po mišljenju zastopnika furlanskega gibanja v deželnem svetu odganja turiste. V poletnih mesecih zadnjih dveh let
dobro cesto z Ahienotn. Subid jc v ahtenski občini, Čenebola pa v foj-danski. Čeravno so Robedišče tako majhno in neznatno naselje pa ima ta prehod od 400 do 900 prehodov, znamenje, da se ga poslužujejo prebivalci raznih vasi Kobariškega ko ta in vasi narodnostno mešanih občin Fojde in Ahtena Vsekakor bi tu dobra asfaltirana cesta preko meje znatno dvignila obmejni promet, ker je do Fojde, do furlanske ravnine in naprej do Vidma še najbližja pot za Kobariški kot, še bližja kot do samega Čedada. Seveda pa ni v Fojdi ali pa Ahtenu takih turističnih delavcev kot v tar-čentskem Pro loco, ki so si znali priboriti s politično podporo prehod prve kategorije v Učji.
BLIŠČ IN BEDA STUPICE
STUPICA je obmejni prehod prve kategorije Poslužujejo se ga seveda tudi prehodniKi s prepustnicami. Nekaj let po videmskem spo-zumu je bila Stupica pravzaprav le prehod za obmejno prebivalstvo s prepustnicami, šele odprava vizumov med Italijo in Jugoslavijo je odprla Stupico širokim množicam prehodnikov z lastnimi motornimi vozili in pa sevedt. potnimi listi. Poprečje mesečnih prehodov je doseglo v i. 1958 sto tisoč, toda tudi jugoslovanskih je okoli 20 do 30 tisoč z lastnimi vozili vsaj v poletnih mesecih. Obmejne prepustnice so ostale na zelo nizki ravni, pa čeprav je Stupica v prvih desetih letih videmskega sporazuma sprejemala prehodnike preko meje iz vseh krajev Beneške Slovenije in tudi Furlanije, ker pač niso drugi mejni prehodi II. kategorije ravno pripravni za hiter obisk ali pa nakup blaga. Stupica, prehod, kraj sam in pa cesta so rahlo zanemarjeni od Vidma in deželnih oblasti, a na drugi strani pa tudi od tolminske občine in pa slovenske re-
turist, ki prehaja s severne strani. Po drugi strani pa tudi tolminska občina ni dovoljno izkoristila Robiča. Kaj so napravili Sežana, Hr-pelje-Kozina, kaj Koper s škofijami, kaj Nova Gorica z Rožno dolino, v
» i' Wf**"“* -S “i*; p=. Se. i,	7il».
2V5SHS &Z& o“ « - — *- «*»*. *•«
prenoda Učja pa spada v glavnem le prebivalstvo vasi Učja, ne pa prebivalci drugih rezijanskih vasi onstran prelaza Karnica. Pač pa izkoriščajo Učjo za prehod redki prebivalci slovenskih vasi gornje Terske doline. Na Bovškem uporabljajo prehod Učjo za nakupe na tarčentskem trgu, cenejšem od drugih furlanskih trgov, prebivalci Bovškega, Žage, Bovca in dr.
OBMEJNI PREHODI
BENEŠKE SLOVENIJE
Obmejni prehodi vasi Beneške Slovenije so nadalje razen STUPICE:
MOST NA NADIŽI, nekdanji PON-TE VITTORIO, ROBEDIŠČE, PO-LAVA PRI CEPLEŠ1ŠCU, SOLARJE, KLINAC in M1ŠCEK. Ti prehodi so II. kategorije in se jih poslužujejo prebivalci obmejnih vasi Beneške Slovenije in na slovenski strani prebivalci tolminske in novogoriške občine, ki imajo prepustnice.
Preko prehoda MOST NA NADIŽI hodijo prebivalci Breginja in prav bližnjih vasi Kobariškega kota v Platišče in redki po dolgi cesti do Tipane. Z Brezi i pa ni prave poti do Breginja in zato tudi ne obmejnega prehoda. Več je prehodov s slovenskega območja na italijansko obmejno ozemlje kot pa narobe. Poleg Platišča je še vas Prosnid na italijanski strani meje, ki gravitira na Breginj Breginjci hodijo v Platišče nakupovat, ker je tam trgovina, ki jim prodaja blago v bližini, da jim ni treba iti po daljni poti do Robiča in naprej v Čedad. Sicer pa družijo vasi na obeh straneh meje še stare rodbinske vezi, isti običaji in šege, saj je Breginj pripadal pod Beneško Slo-
držijo starih botegarskih navad, ko so prodajali samo kmetom po pod-boneških vaseh in pa onstran meje. Tudi Špeter ne zna ustaviti z modernimi trgovinam, slovenskih kupcev, ki so navajeni supermarketov Vidma, Gorice in Trsta, ker jih imajo tudi doma v Sloveniji v vsakem večjem kraju. Sam Videm in Čedad, ljubosumno, netrgovsko skrivata svoje nizke cene in izredno založenost svojih trgovskih skladišč in celo svojega čudovitega videmskega centra Merca tov ecchio pred klienti iz Jugoslavije. Čisto drugače vabita Trst in Gorica ne samo na svoj Ponte Rosso ali pa v goriški Raštel na stolpcih slovenskega tržaškega dnevnika v njegovi turistični prilogi kot videmski EPT, ki je bil deležen upravičeno ostre kritike videmske javnpsti, da ne zna vsaj delček nemške turistične poplave zadržati vsaj za eno noč v Vidmu. Na sami meji v stu-piški soteski stoji skromno ali vsaj čedno jugoslovansko obmejno poslopje, medtem ko se karabinjerji in financarji potikajo po več kot skromnih prostorih mejnega bloka sredi sten Mije in Matajurja. Potniki po raznih prehodih mejnih prehodov med Jugoslavijo in Italijo se čudijo neumestni prizadevnosti združenih jugoslovansko-italijanskih obmejnih organov v soteski Stupice, ki je na drugih prehodih že preteklost. Saj res ni pomembno v obmejnem prometu ali bo_ kak nadštevilični petelin iz kobariškega kota kikirikal na trgu v Čedadu. Povodenj turističnih in nakupovalnih vsakotedenskih prehodnikov meje z videmskimi registrskimi ta-bličami se preliva ne samo preko Stupice, ampak tudi preko Rožne doline. Kot v Gorici in Trstu tako protestirajo v Vidmu bencinarji, združenje jestviničarjev in še de-mokristjanskih «coldiretti», neposrednih proizvajalcev, proti nakupom bencina, mesa, jestvin in drugega blaga v Kobaridu, medtem ko čutijo trgovci modnih artiklov, konfekcije, čevljev, gospodinjskih strojev in predvsem avtomobilskih delov, da ne znajo obveščati jugoslovanskih, predvsem slovenskih klientov o ugodnih tržnih prilikah v videmski pokrajini, kaj šele da bi jih znali primakniti bliže meji. Res da je pontebanska cesta za promet z Avstrijo in južno Nemčijo velikega pomena, pa to ne ooravičuje zanemarjenja Stupice, ki jo kažeta dežela, a še posebno najbolj prizadeta videmska pokrajina. Nekam retorično zvenijo zato gesla o niunih zvezah z vzhodom, če pa je ta edina zveza videmske pokrajine, to je Furlanije, preko Stupice tako zanemarjena. Ceste iz Trsta in Gorice proti vzhodu so in šele bodo prave modeme velike sodobne ce=te, medtem ko bo pri Vidmu ostalo, kot zdaj kaže le piri besedah.
A. REJEC
(Nadaljevanje jutri)
llllllllllimiillllllMIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIilllllIllIllIllllVIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIllMlllllllllllltllMIIIIinillllll
PO IZPUSTITVI MAIIEA 0NN1JA NA SARDINIJI
Karabinjerji priprti priletnega pastirja
Sumijo, da ve marsikaj o ugrabitvi univerzitetnega študenta, ki je bil 30 dni v rokah banditov
CAGLIARI, 23. — Karabinjerji so priprli v Sorgoni 55-letnega pastirja Francesca Carto iz Austisa, ki so ga včeraj zaslišali v zvezi z ugrabitvijo univerzitetnega študenta Mattea Ormija, katerega so banditi izpustili po 30 dneh v ponedeljek ponoči. Pastir ima kaka dva km od Austisa kos zemlje, kamor hodi vsak dan past krave.
Karabinjerji domnevajo, da pastir pozna precej podrobnosti o ugrabitvi Onnija. Tudi študenta so ponovno zaslišali in ta jim je prvič povedal o razgovoru, ki ga je imel z ugrabitelji. _ »Zakaj ste me ugrabili,« je vprašal Onni. »Ker potrebujemo denar,« so mu odgovorili. študent jim je pojasnil, da njegova družina nima dosti denarja. »Vemo,« so rekli, »toda z vašo
posestjo lahko dobite precejšnje posojilo v bankah. Mi smo pripravljeni počakati in te zadržati do božiča.«
Preiskovalni organi so zaslišali tudi Matteovega brata Bacchisia, ki se je po ugrabitvi svojca vrnil iz Rima, kjer študira ekonomijo na tamkajšaji univerzi. Ta je imel več stikov z banditi. Njegov brat je namreč napisal pismo, ki so mu ga diktirali banditi, prijatelju Mariu Maiccu, z zahtevo 80 milijonov lir. V pismu je navedel tudi navodila za plačilo. Bacchisio se je držal navodil in je prevozil pot, ki je bila navedena v pismu, s «1100», na katerem je imel zaboj kakov in kovček. To je bil znak banditom, da je v avtu oseba, ki išče stik z njimi.
nastanil v svojem rojstnem kraju.
Tega zloglasnega bandita je o-sebno aretiral sedanji načelnik FBI J. Edgar Hoover zaradi ugrabitve premožnega človeka. Sodišče ga je obsodilo na dosmrtno ječo, sedaj pa ga bodo po 36. letih prestane kazni izpustili. Menijo, da pri sve jih šestdesetih letih ni več neva ren in tako se mu bodo odpr'.i vrata zveznega zapora McNeil I-slanda. Na ameriško ozemlje sc bo lahko vrnil samo, če mu bo posebna komisija izstavila dovolj« nje.
Alvin Karpis je bil okoli 1930 leta, eden najbolj nevarnih gangs-terjev. Načeloval je kriminalni skupini Karpis-Barker in je tedaj tudi javno razglasil, da bo Hooverja, ker ga je slednji imenoval «pod- _	____
gana«, ubil tako, kot so agenti ’ "stran avtomobila*. Karpis je že b'1
pa 1933. leta ugrabila premožnega poslovnega človeka Williama Harri-ma jr. iz St. Paula v Minnesoti. Policija je organizirala lov za banditi, med katerim je prišlo tudi do streljanja v Floridi, kjer so agenti ubili Bakerjevo in njenega sina Obroč okoli banditov se je vedno bolj zožil Tedaj je Alvin Karpis razglasil, da bo maščeval Bakerjevo in ubil Hooverja. Načelnik FBI je stopil v prve vrste in osebno vodil agente, ki so bili gangsterju na sledu. Karpisa so odkrili ir Hoover ga je spravil v zapor. Poprej ni «JEH» še nikogar osebmj aretiral.
Ta aretacija je bila precej dramatična. Hoover je namreč odredil, da ga morajo takoj obvestiti, ko bodo odkrili gangsterjevo zatočišče. Brž ko je zvedel, da stanuje v neki stavbi Canal Stretta v New Orleansu, je Hoover osebno šel tja v spremstvu skupine agentov. Ko je Karpis prišel iz stavbe m hotel stopiti v avto, je načelnik FBI stopil k njemu, medtem ko se je neki agent postavil na desno
FBI ubili njegovo kolegico Kate Barker in njenega sina Leia Freda Karpisa in njegovo tolpo so ob toževali, da so ubili v petih letih kriminalne dejavnosti deset ljudi in ranili štiri. Nadalje so ga obtoževali, da je dobil milijon dolarjev odkupnine, ko je njegova tol-
v avtu in je zaprl vrata. Ko Je opazil Hooverja, je hotel seči po puški, ki Jo je imel na zadnjem sedežu, toda Hoover mu je preprečil in ga aretiral. Kasneje se je zvedelo, da je Kanadčan rekel Hooverju v letalu, ki ga je peljalo proti zaporu, dobesedno: «Vem kal
PO SOVRAŽNIH DEMONSTRACIJAH V K0S0VU-MET0HIJI
Poziv CK Kosmeta prebivalstvu naj obračuna s sovražniki
Demonstracije so potekale iz krogov nasprotnikov jugoslovanske ustavne ureditve in predstavnikov tujih sil
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — V glavnem mestu pokrajine Kosovo in Metohija Prištini je včeraj popoldne prišlo do organiziranih večurnih sovražnih demonstracij, naperjenih proti «samoupravnemu socializmu in ustavni ureditvi Jugoslavije«, v katerih je sodelovalo več sto ljudi, ki so v neredih razbili izložbe, o-bračali avtomobile in povzročili materialno škodo posameznikom in družbi. Do demonstracij manjšega obsega je prišlo tudi v mestu Uroševcu, Gnjllane in Podujevu, kar dokazuje, da so te demonstracije bile organizirane in sinhronizirane. Neposredno po demonstracijah, ki so naletele na ostro obsodbo na sestankih delovnih kolektivov družbeno - političnih organizacij in večine prebivalstva Kosmeta, posebno albanskega prebivalstva, iz krogov katerih so demonstracije potekle, je predsednik pokrajinskega komiteja CK ZK Kosmeta, Albanec Veli Deva ostro obsodil te demonstracije kot akcijo »skupine sovražnih elementov, zakletih nasprotnikov jugoslovanske ustavne ureditve socialistične družbe... eksponentov v službi tujih sil« ter pozval komuniste in ljudstvo Kosmeta na odločno brezkompromisno borbo proti vsem šovinističnim in destruktivnim elementom, ki napadajo najdragocenejše pridobitve jugoslovanskega socialističnega razvoja ter bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Pokrajinski komite CK ZK Kosmeta je danes zjutraj s posebnim proglasom, v katerem je prav tako kot Veli Deva ocenil in obsodil demonstracije, pozval delavce, študente in šolsko mladino ter pripadnike vseh narodnosti pokrajine, da na dostojen način odgovore sovražnim elementom, ki kot del ((mednarodne reakcije poskušajo ogrožati pridobitve socialistične revolucije«. V sporočilu, ki ga je pokrajinski komite objavil po današnji izredni seji, se ugotavlja da so z dragocenimi povojnimi pridobitvami ljudstva pokrajine ustvarjeni vsi pogoji za popolno u-veljavljenje ustvarjalnih sil albanskih in ostalih narodnosti, in ugotavlja, da so včerajšnje demonstracije delo reakcionarnih sil, političnih nasprotnikov vseh barv, začenši pri inozemskih agenturah do o-stankov reakcionarnih sil, šovinistov in raznih deviantov v zvezi komunistov, delo oseb, ki svoje o-sebne ln birokratsko razredne Interese proglašajo za nacionalne. Te sile se posebno trudijo, da pridobijo šolsko in študentsko mladino in da pri njej razvijajo nacionalizem. Pokrajinski komite poziva prebivalstvo Kosmeta, pripadnike vseh narodnosti, njihove organizacije, vodstva, samoupravne organe, da energično obračunajo a šovinističnimi elementi in strnejo svoje vrste ter organe oblasti, da v skladu z zakoni prevzamejo e-nergične ukrepe proti izzivalcem neredov, razpihovalcem narodnostne mržnje ln sovražnega delova-
nja.
Dopoldne Je bila v Prištini tudi skupna seja predsedstva zveze študentov pokrajine, tajništva konference ZK visokih šol in fakultet, na kateri so ostro obsodili včerajšnje demonstracije, pri katerih so sodelovali tudi številni dijaki, študentje in kot kaže tudi nekateri šolniki. Demonstracije so prizadejale veliko škodo, se ugotavlja v sporočilu, objavljenem po sestanku, pripadnikom albanske narodnosti, posebno njeni inteligenci. S sestanka so poslali brzojavke pokrajinskemu komiteju CK ZK Jugoslavije in predsedniku Titu, v katerih obsojajo demonstracije in dajejo vso podporo politiki zveze komunistov Jugoslavije.
B. B.
boste storiti. Vrgli me boste z letala in boste rekli, da se mi je pripetila nesreča.« Hoover pa mu je odgovoril:	((Neumnost,	takih
stvari ne delamo.« Samo mesec prei je senator Kenneth McKellar podvomil v Hooverjeve »posobnosti in pripomnil, da načelnik FBI ni nikoli osebno aretiral nikogar. S Karpisovo aretacijo pa so se končala tudi obrekovanja.
Kanadska vlada je javila, da bo sprejela Karpisa, katerega resnično ime je Alvin Karpavics, in da mu je zasebni socialni podporni zavod zagotovil delo in stanovanje. V zadnjih 36 letih so Karpisa precejkrat premestili. Najprej je bil v zveznem zaporu Leavenvvortha v Kansasu, nato v Alcatrazu v zali-
vu San Francisca, pred šestimi leti pa so ga dokončno premestili v McNeil. Že 1951. leta je skušal Karpis doseči na podlagi veljavnih zakonov svobodo «na besedo«. Vsako leto so mu odbili prošnjo, sedaj pa so mu končno ugodili željo, saj je star, bolehen in vrhu tega se je v zaporu pošteno obnašal Ker je v zaporu delal kot strojepisec, bo lahko sprejel službo, ki so mu jo zagotovili v Kanadi.
Oppermarma so pred tedni premestili v drugo vzgajališče in ga zaposlili v tovarni vrvi iz plastike. Fant je večkrat omenil prijateljem, da namerava zbežati k stari mami v Vzhodno Nemčijo in se je večkrat pozanimal za najkrajšo pot čez mejo.
na tleh in ves čas rotil naj mu pridejo na pomoč. Zahodnonemški obmejni organi niso mogli iti do njega predvsem iz strahu, da ne bi zakrivili incidenta, z vzhodne strani pa zaradi gosto posejanih min mu tudi niso mogli proti na pomoč šele čez nekaj časa je posebni oddelek vzhodnonemške vojske povzročil eksplozijo sedmih min mu tudi niso mogli priti na niča, katerega so odpeljali v bolnišnico. Ker fant ni dajal več glasu od sebe, so na Zahodu menili, da je podlegel poškodbam in so ostro kritizirali, tudi v vladnih krogih ln v poslanski zbornici «o-krutnost« obmejnih organov Nemške demokratične republike.
Danes pa je vzhodnonemška tiskovna agencija ADN javila, da je fant Guenther Oppermann, še pri življenju in da je zašel na minska polja med poskusom, da bi prišel iz Zvezne republike na ozemlje Nemške demokratične republike. Agencija pravi, da so mu vojaki priskočili na pomoč in da se fant zdravi v neki bolnišnici
ADN pravi, da Je tisk znanega založnika Springerja izrabil dogodek ob meji med obema državama pri Sonnenbergu za sovražno kampanjo proti NDR ter je objavil lažno vest, da je »provokator« Oppermann izkrvavel, ker mu nihče ni prišel na pomoč.
Bavarsko notranje ministrstvo je potrdilo, da je mladenič, ki je zašel na minsko polje, Guenther Oppermann. Fant, ki je bil v poboljševalnim pri Ebemu v južnem delu Frankonije, se je 25. novembra oddaljil z delovnega mesta v Koburgu. Ministrstvo je tudi javilo, da je imel fant namen odirl v vzhodno Nemčijo.
7'iteJLMJocftCv K/Jfitiu
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
DIREKCIJA: KOPER
Pristaniški trg 3
TELEFON:
TfcrLEX:
21-830
34-117
•	carinjenje blaga
•	transportno zavarovanje blaga
•	kontrola transportnih dokumentov
•	dodajanje ledu in uskladiščenje blaga
SPECIALIZACIJA * rec^n' zbirni promet iz eviopskih centrov
i
•	čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom
•	agent organizacije IATA
•	blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper
•	sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini
Poslovne enote v vseh republiških sred!ščih, v vseh Jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehodih
ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER

i m pol
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV - SLOVENSKA BISTRICA
Telex 033113 — Telefon: Slovenska Bistrica 71-950 71-951 71-060 - Maribor 22-914 — Tekoči računi 5181-1-513 — Železniška postaja: PRAGERSKO — Brzojav: Impol Slovenska Bistrica.
IZDELUJEMO: IZ ČISTEGA ALUMINIJA IN ALUMINIJASTIH LEGUR PLOČEVINO,
TRAKOVE, RONDELE, RONDEUCE, PALIVE, CEVI, PROFILE ŽICO, VRVI, VRVI Z JEKLENIM VLOŽKOM.
KONSTRUKCIJE OKEN, VRAT IN FASADNE ELEMENTE TER NOSILNE KONSTRUKCIJE.
OB DNEVU REPUBLIKE, POŠILJA KOLEKTIV LEPE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM SVETA Z ŽELJO, DA BI ODLOČNO BRANILI MIR NA SVETU
anhovo
industrija cementa in azbest cementa
ANHOVO
OB PRAZNIKU REPUBLIKE VOŠČI KOLEKTIV LEPE USPEHE V BORBI ZA MIR NA SVETU
OB 25-LETNICI DRUGEGA ZASEDANJA A VNOJ
Drobne, hkrati značilne sličice velikega dogodka
Predsednik republiškega zbora skupščin SR Slovenije dr. Joža Vilfan je 19. t. m. v svojem slavnostnem govoru na proslavi 25-letnice drugega zasedanja AVNOJ rekel, da je že samo zasedanje »predstavljalo fantastičen podvig*. To je razumljivo, saj je bilo majhno bosansko mestece tedaj edina, Pa čeprav začasna svobodna prestolnica v vsej zasedeni Evropi. Jugoslavija v tisti dobi ni bila razdeljena na zasedeno in nezasedeno ?zemlje, ki bi ju ločilo bojišče, ker Je bila vsa Jugoslavija eno samo bojišče, kjer je sovražnik prežal *a vsakim grmom in so bila le po-ksmezna področja za daljšo ali krajšo dobo osvobojena, tako da *•* se morali delegati posameznih Jugoslovanskih narodov na poti na ^ zgodovinsko zasedanje iz svo-Ph krajev prebijati skozi bojišča, tasede, skozi po okupatorju zasedenih ozemljih, potovati včasih s kakim vozilom, najpogosteje pa *«r «po partizansko*, torej peš. Vilfanova trditev »fantastičen podvig** je torej povsem točna. Ko danes, po obilnih dveh desetletjih Pdru, obujamo spomine na te dogodke, se nam ta fantastičnost *di še večja in le do skrajnosti svobodi in napredku predani ljudje so bili zmožni naporov, odpovedi ln žrtev, ki jih je to zasedale zahtevalo. Vsakršno današnje opisovanje tedanjega stanja bi bilo odveč in bo menda bolje prepustiti besedo kar ljudem, ki so v .svojih takratnih in poznejših beležkah prikazali dejanske razmere zgodovinskega zasedanja v Jai-eu tudi ali še posebej v preprostih dogodkih tistih dni. O tem je žejo ve'iko napisanega, obstajajo dokumenti, ki bi obsegli cele knji-.toda izbrali smo le nekaj drobcenih sličic, za katere me-pimo, da bodo prikazale podobo led »njega Jajca.
Gre za beležke delegatov, ki so optrovali rojstvu nove Jugosla-fd!e, pa tudi za spomine in be-fške Hudi, ki so imeli boli skrom-H° vlogo zavarovanja zasedanja Prod morebitnim nauadom načinov. ki pa so vse to neposredno doživljali. Prepustimo besedo njim:
Edvard Kocbek, ki je bil v delegaciji Slovenije v Jajcu, je o 'O'1' zasedanju in potovanju iz Slo-^enije v Bosno ter o vrnitvi ve-po pisal. Iz tega bomo povzeli e kratek odstavek, ki se na prvi Pogled zdi neznaten, ki pa prika-*uie osebno skromnost ljudi, ki «° ustvarjali novo državo. Edvard Kocbek piše o svečanem kosilu takole:
»V baraki oficirske šole so non opoldne priredili svečano ko-iV°' neke vrste banket, ker so pe še vse delegacije navzoče. L>elegati so posedli okoli dolge mi-?• prekrite s prti. Jedilni pri-°°r je bil zelo preprost. Na kon-c« srednje mize je sedel Tito, na nlegovi desni je bil Ribar, okoli nPiu pa novi člani predsedništva WNOj in NKOJ.
./'Kosilo je bilo zelo okusno in bilno. Upam, da se ne bom zdel fnešen, če si jedilni list zobele-xm v dnevnik: imeli smo ,-ovejo jun°. svinjsko pečenko, pražen *rompir in sladko zelje; nato tor-•p. sadje in turško kavo. Za pija-? so nam postregli s pivom. Bor-— kuharji so bili danes pravi orovniki. Med kosilom je Tito ’stal in imel kratko zdravico. Od-”0v°rU mu je Ribar. Postali smo *Jo živahni in težko smo vstali od mize.*
j Branko Pavlovič je o svojih te-anjih vtisih v Jajcu zabeležil v VoJ dnevnik naslednji drobcen, andar značilen dogodek.
se
se jim mudi. Nocoj se mo-a to končati, noč pa hitro mi-
neva in zjutraj, zgodaj zjutraj bi mogla prileteti sovražna letala.
«Glasovanje se vrši od točke do točke. Glasujejo delegati. Glasujemo tudi mi. Od spodaj, iz dvorane pa nam nekdo sporoči, da naj ne dvigamo rok, naj ne motimo, ker mi nismo delegati, člani sveta.
«Predsednik pomirja. Skuša nekaj reči in v tem trenutku se ču-je ime Tito. Zavlada mir.
«Tovariši in tovarišice, slovenska delegacija je predložila vrhovnega komandanta NOV in POJ Josipa Broza — Tita, da se mu dodeli čin maršala.
^Zdrvimo z balkona v dvorano. In spet se komandant bataljona postavi pred nas in nas vrača nazaj. Toda to ne zaleže. Komandant ostaja za našim hrbtom. Skozi dvorano pa se ne moremo prebiti, preveč te natlačena.
Nasedanje se je končalo. Delegati in gosti že odhajajo. Z očmi iščemo popa Vlado Začeviča, du bi mu čestitali, ker je postal minister za notranje zadeve. Staknemo ga, mu čestitamo in ga prosimo, naj nam da tobaka, ker je postal minister. Nasuje nam nekaj tobaka, hkrati pa pravi da nima cigaretnega papirja, ker mu je ostalo le nekaj lističev.
«Dragi minister, nesreča naša, kako siromašen si, da nimaš niti cigaretnega papirja» — sem rekel Vladu, svoiemu tovarišu iz Va-Ijevskeoa partizanskega odreda.»
Mika Haravan pa je zabeležil naslednji dogodek.
devetindvajsetega novembra o-koli 17. ure je bil svečan trenutek. Naš zbor je s pesmima «Hej Siovenil» in «Internacionalo» obeležil začetek drugega zasedanja AVNOJ v poslopju Doma kulture. Naslednjega dne, 30. novembra, zvečer pa je bila v njem osrednja prireditev. V spominu mi je ostal dogodek, ki se je pripetil na odru ob izvajanju ritmičnih vaj, ki jih je pripravil Ljubiša Veselinovič. Vaje so bile izvedene s praznimi puškami. Da bi ne prišlo do nesreče, je bila pregledana puška slehrnega vojaka pred vsako vajo in seveda tudi pred samim na-sto/mm. Pri samem nastopu pa je neki borec zamudil in je v zadnjem trenutku pridrvel v dvorano, pograbil prvo puško ob steni in se postavil v vrsto. V naglici je pozabil pogledati, ali je puška prazna.
«Med ritmičnimi vajami na odru je neka epizoda prikazovala tudi trenutek borbe, ko borec v klečečem stanju simbolično strelja v borca. In ko . je do te epizode prišlo, se je po dvorani razlegel pok pravega strela in ne salve. In krogla je prebila ključnico nekega borca in se nato zabila v strop nad balkonom na koncu dvorane. Nihče ni tega strela vzel za res, ker so vsi mislili, da je bilo tako predvideno. Ranjenemu borcu pa je s skrajnimi napori uspelo, da je skoraj neopaženo zapustil oder. Ljubisa Veselinovič je le za trenutek, ves zaprepaden, obstal, nato pa s pospešenim ritmom nadaljeval šteti takt. dokler se ni vaja na odru končala. Delegati so z navdušenjem ploskali in nihče ni niti opazil, kaj se je na odru pripetilo. Edino Koča Popovič in Mijalko Todorovič-Plavi, ki sta sedela v prvi vrsti, blizu Tita, sta vstala in stopila za oder. da bi zvedela, kaj se je zgodilo.»
Preprost, nkrati pa ganljiv dogodek o tem zgodovinskem zasedanju M. Lukič, ki je zapisal
«V teh novembrskih dneh je na nekem 'bojišču na Dinari osma brigada 20. divizije Vili. korpu-' sa varovala dostop na svobodno
ca do vasi Gljeve pod Livnom ves čas tekel po malone neprehodni poti, podobno kot znani glasnik po zmagi pri Maratoni, ko je Mil-cijad z 10 tisoč Atenci premagal 100 tisoč Perzijcev, je pod o-bronke Dinare prinesel vest, da je bila v Jajcu ustanovljena nova država. S streljanjem in pesmijo smo proslavili prihod glasnika, kurirja. In tedaj, morda zato, ker nismo bili več le osvobojeno ozemlje, pač pa tudi država, se je nekdo spomnil, da bi mogli v tem razpoloženju opraviti še neko drugo dejanje, na katero sta dva zaljubljenca že dolgo čakala.
«Neki debelušni Italijan, ki je po osvoboditvi Splita prostovoljno stopil v partizane, se je bil smrtno zaljubil v neko našo partizanko iz tretjega bataljona.
«Komisar brigade Koča Jončič je opravil skromen obred, ves svečan in resen v samem štabu brigade in nato sta ivsa 'blažena» mladoporočenca dobila pismeno potrdilo «da sta od danes v zakonu».
aKolikor vem, je ta poroka bila prva, ki je bila sklenjena v novo ustanovljeni državi.»
Igo Gruden:
Slovenska zemlja
S teboj trpel sem, upal vsa ta leta po ječah, taboriščih, v zemljah tujih, o domovina, mučenica sveta.
Sem najbolj blizu bil ti v dneh najhujih,
pošiljal v pesmih ti uteho svojo,
ki sem v bolesti pel kot v težkem snu jih.
Sem nosil v sebi vso lepoto tvojo: pojoče reke in molčeče gore, cvetoče brajde za vasico mojo,
šumenje morja v vetru prve zore, škrjanca pesem nad pomladno njivo, deijd jesenske žalostne zastore.
Vse tvoje rane so me pekle v živo: v pregnanstvo tisoče sem videl gnati in talce v smrt peljati v jutro sivo,
pred vrati ječe v snegu žene stati,) otroke, starce ubijati na cesti, v pocestno blato našo čast teptati.
Obstal nad breznom strašne sem bolesti, ki vanj gorjč se tisočev izteka, pomladi sončne čakam blagovesti.
Mi duša od ljubezni do človeka prežeta sanja v gnevu vsa ta leta o bratstvu ljudstev, v njem si išče leka,
o domovina, mučenica sveta.
Danes mineva 20 let od smrti slovenskega pesnika, našega rojaka, Iga Grudna, ki se je rodil 18. aprila 1893 v Nabrežini, umrl pa je na današnji dan pred 20 leti v Ljubljani.
mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiniumiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiikuniiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii
CLEVELANDSKI ZUPAN ZATRJUJE
Ameriška družba je hudo bolna...
Trenja med civilnimi in policijskimi oblastmi za nadoblast Nekaj upanja v miselnosti republikancev; torej v Nixonu
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
*Zasedanje še traja. Govorniki _ _ _.	.	_____
vrstijo. Hitijo. Mi vemo, za- J ozemlje proti Livnu in Jajcu, se-
veda pred morebitnim napadom Nemcev. Neki kurir, ki je od Jaj-
WASHINGTON, 28. - Ameriška družba je bolna, hudo bolna in težko ji bo najti zdravila, pa čeprav ni izključeno, da se bodo v dobi, ko bo v Beli hiši zamenjal sedanjega demokrata Johnsona republikanec Nixon, razmere nekoliko izboljšale. Tako nekako bi mogli oceniti mnenje, ki ga je izrazil v nekem intervjuju župan Clevelanda Carl Stokes.
Carl Stokes je bil izvoljen pred letom dni za župana tega velikega ameriškega mesta in je to prvi ameriški črnec, ki ima čast, biti župan tako pomembnega mesta, kakršno je Cleveland. Po enem letu izkušenj na tako odgovornem mestu je prav gotovo eden redkih ameriških črncev, "ki se podrobneje spoznajo na probleme, ki tarejo ameriško družbo. In Carl Stokes izraža — zaskrbljenost.
V intervjuju, ki ga je Stokes dal ob koncu prvega leta županovanja, clevelandski župan predvideva nove velike težave, vendar hkrati izraža kolikor tolikšno upanje v novo republikansko upravo.
Clevelandski župan v svojem intervjuju izraža največjo zaskrbljenost zaradi plemenskih diskriminacij in ustreznih trenj v ZDA. Letos poleti, 23 julija, je bil namreč Stokes priča hudi bitki, ki se je bila razvila po clevelandskih ulicah in ki je napovedovala «vroče poletje*. Do velikih izgredov, ki jih označujejo kot «vroče poletje*, sicer ni prišlo, toda Stokes ne more pozabiti, koliko naporov je imel, da bi zadržal clevelandsko mestno policijo in s tem preprečil hujše, preprečil namreč prelivanje krvi. Iz tega moremo sklepati, da obstajajo v vrstah policije bolj «vroče glave*, ki jim je bolj malo mar tuja, seveda prvenstveno črnska kri.
Sicer pa clevelandski župan meni, da obstaja v velikih ameriških mestih nekakšna tajna, hkrati pa ostra borba meJ policijo in civil-
RADIO TRST A
T.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-,?Cl'a ' 7-30 Jutranja glasba -,•40 ^°*a ' 12.10 Blagoznanstvo „a domačo rabo - 12.20 Za vsako-p.a(" nekaj - 13.30 Glasba po že-- 17.00 Trio Boschetti - 17.20 ; asbeni mojstri - 18.15 Umetnost £ Prireditve - 18.30 Šola - 18.50 jvomorni orkester Osterc - 19.25 Jrv.a ansambla - 19.45 Beri, beri okarin zeleni - 20.00 Šport -u.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 “Berna glasba - 22.00 Skladbe dav-dob.
TRST
i~T2.05 Leitemburgovi motivi -Tretja stran - 14.00 Duo Rus-o-Safred - 14.25 Zanettovich Dru-*a sonata - 15 00 Ansambel Lupi.
KOPER
. 2-30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila n/T0 Jutranja glasba - 8.00 Pre-nos RL . 12.00 in 12.50 Glasba po l^Jah - 14.10 Čestitke delovnih oiektivov - 15.07 Slovenske po-- 16.00 Prenos RL 19.00 _ amP*čev ansambel - 19.30 Pre-"2S RL 22.10 in 22.35 Jugoslo-vanski ansambli.
Nacionalni program
rjM 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Polila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvočni V?* - 10.35 in ll.Or Ura glasbe -l9nr Sopranistka M. Caballe --«5 Kontrapunkt - 13.15 Sestanek Ir nn <“aPr* • 14-45 Nove pesmi 17 in« Program za najmlajše • ».-to Program za mladino - 19.13 "en®> Ricci in Eva Magni - 20.15
PETEK, 29. NOVEMBRA 1968
Črnska poezija - 20.45 Simfonični koncert - 22.35 Ital. folklora.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Gioacchino Rossini, 5. nad. - 10.17 Jazz - 11.40 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box
-	15.15 Pianist R. Casadeus - 16.00 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.00 Nove knjige - 20.30 Jugoslovanska lahka glasba - 21.10 Najnovejša glasba - 22.40 Nove pesmi.
III.	PROGRAM
10.00	Klavirske skladbe - 11.00 Gabrielijeve skladbe - 12.20 San martini, Sonata v treh - 13.00 Simfonični koncert 13.50 Brahms, Sonata opus 34 - 14.30 Operni kon cert, sopranistka L. Ryasanek
15.30	Mozartova Serenada K 100
-	15.50 Bartoluccijev Oratorij 17.20 Angleščina - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.15 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Znan stvena oddaja.
FILODIFUZIJA
8.00	Rodrigo, Koncert-serenada
-	8.55 Antologija interpretov -10.20 Coplandove skladbe 11.00 Na spo redu Berlioz - 12.20 Bellini, Pu ritanci.
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 12.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 7.20 Danes za vas
-	8.05 »Veseli tobogan* 9.05 Jug. zabavna glasba - 9.40 Pesmi borbe in dela - 10.00 Prenos svečane
seje ob 25-letnici zasedanja AV NOJ - 12.10 čestitke za praznik republike - 13.15 Iz minulih in današnjih dni - 14.05 Košmrl: »Jugoslavija in svet* - 14.35 «Pa zapoj; mo po domače* 15.20 Slovenski operni pevci - 16.00 Mladinska reportaža - 16.20 Valčki in polke -17.05 Ples ob petih 18.00 Razgovor s slikarjem Jakcem - 18.30 Pianistka Dubravka Tomšič -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Ansambel B. Kovačiča - 20.00 Pevci in orkestri - 21.15 Oddaja o morju -22.15 Za ples in dobro voljo - 23.05 Vedre melodije.
ITAL. TELEVIZIJA
13.30, 17.30, 20.30, 23.00 Dnevnik
-	10.30 in 15.00 Šola - 12.30 Velika verstva - 13.00 Za konec tedna -
17.00	Spored za najmlajše - 17.45 Program za mladino - 18.45 Kon; cert komorne glasbe - 19.15 Veliki filozofi - 19.45 Šport in kronike
21.00	TV tednik - 22.00 Detektivka »Pričakovanje*.
'L KANAL
18.30 Angleščina - 21.00 Dnevnik
-	21.15 Detektivka - 22.15 Filmske in gledališke kronike.
JUG TELEVIZIJA
9.00, 20.00 in 22.40 Poročila - 9.05 Pozdrav iz Jajca - 9.10 Reportaža o Jajcu - 9.50 Ob 25-letnici zasedanja AVNOJ 11.30 Moški zbor Srečko Kosovel - 12.00 Ringaraja 12.45 Risanke 15.30 Boksarsko tekmovanje - 18.00 Kaleidoskop 18.20 Mladinski koncert - 19.05 M Bor: Šel je popotnik skozi atom ski vek - 20.50 Diverzanti — jug. film - 22.10 Koncert.
nimi oblastmi Civilne, torej izvoljene oblasti so ljubosumne nad svojimi pravicami in bi hotele držati na vajetih policijske oblasti. Te pa s svoje strani in na račun podpihovanja določenih plasti naroda, seveda bolj rasistično razpoloženih belopoltih Američanov, bi rade prevzemale vedno večjo vlogo, tako da bi mogle spraviti v nevarnost ves družbeni sistem,
»Razmere se bodo v tej deželi še poslabšale, vsekakor prej kot izboljšale* -- meni Stokes, ki nadalje pravi: »Edinole, ko se bo dežela zavedla, in to preko bolečega procesa, kako nujna je njena integralna udeležba pri reševanju problemov siromaštva, šele tedaj bddo mogla priti do izraza njena bogastva, njena inventivnost.*
Če do tega doslej ni prišlo in to kljub številnim in hudim neredom, je, po mnenju clevelandskega župana, treba iskati razlog v tem, da se te demonstracije proti sedanjemu stanju omejujejo le na mesta in kraje, koder živijo črnske skupnosti, ter na vseučilišča. Prav zaradi tega nerazumevanja med tistimi, ki trpijo in prenašajo siromaštvo, ter tistimi, ki se zaradi svoje površnosti ne zanimajo za trpljenje drugih, je prišlo do spopadov, do pravih bitk v ameriških mestih. «To je vojna,* — pravi clevelandski župan. —
In kaj clevelandski župan pričakuje od republikanske uprave, za katero smo rekli, da bo po njegovem prinesla kaj več kot dosedanja demokratska? To vprašanje je logično, saj je znano, da Nixon ni kdove kako naklonjen črncem, pač pa je izraziteje rasistično razpoložen kot vsaj formalno Johnson in zato ne uživa pri črncih posebnih simpatij.
Clevelandski župan Carl Stokes glede tega pravi:
»Kar zadeva Nixor.a, bi bil ta osebno bolj naklonjen temu, da bi stroške in sredstva za javna dela skrčili kot pa da bi jih povečali. Vendar smatram, da bo obveljal zdrav razum, ki mu bo dokazal, da je nemogoče rešiti ameriška mesta brez velikih novih vlaganj.*
Iz tega clevelandski župan sklepa, da ni povsem izključeno, da bo republikanska uprava z Nixo-nom na čelu skušala pomagati mestnim oblastem, krajevnim oblastem bolj kot sta jim pomagali zadnji dve demokratski upravi s Kennedyjem in Johnsonom na čelu. Clevelandski župan si to razlaga takole:
«To je v duhu republikanskega dojemanja, ki predvideva močne krajevne oblasti, močne vlade posameznih zveznih držav in šibkejšo osrednjo vlado.*
Ferfogliov Kras v Občinski in Depretisove pokrajine pri Russu
Z rednim razstavljanjem doma in v večjih mestih, kot n.pr. v Rimu in drugod, si je Pino Ferfoglia pridobil sloves dobrega slikarja lepot tržaške okolice od Krasa do Istre. Iz prvotno sodobno francoskega načina živo ubranih barv, je sčasoma izoblikoval lasten način, ki je bolj primeren njegovemu živahnemu temperamentu. Povsem razumljivo je, da se je tako kakovostno povzpel in da njegove slike Krasa, ki nam jih se daj prikazuje v Občinski galeriji, ne sličijo običajnim predstavam o zapuščenih kamnolomih in skopo obraslih goličavah kamnitih gmajn.
Pino Ferfoglia namreč v svojem mladostnem zanosu gleda na Kras s prijetnejših strani, v zelenju pomladi in poletnem soncu. Veje pa » teh kraških razgledih neki poreden nemir vetra, ki kuš-tra drevje, grmovje in brinje ter češe travo, da se zaganja kot va-lovje morja ob bele skale, posejane med zeleno-rumenimi pašniki. Tako Ferfoglia odkriva Kras bodočih let, ko bo bolj zelen, ker v kmečkih hišah izginjajo ognjišča, žrtveniki na skopi zemlji počasi rastočega drevja.
Zalo se tudi verjetno izogiblje vnašanja stavb v te oljnate pokrajine, ki so pa pogostejše v res odličnih risbah z razgledi okrog Opčin, Kjer slikar stanuje.
Čisto drugačen vtis se nam nudi na razstavi olj v galeriji Rus-so, kjer se spet predstavlja prof. Armando Depetris, slikar, ki je letos žel lepa priznanja na nekaterih ex tempore slikarskih tekmovanjih. Njegove pokrajine in ljudje kažejo, da je zrasel v Tržiču, kjer polja segajo daleč v prostrano furlansko ravnino ter jih ne valovi kraška burja. A iz njih se širi predvečerni hlad in mir nastopajoče noči, kajti barve so tako zamolklo ubrane, da se zde ozki izrezi pokrajin in njih samotne hiše, kot pogreznjeni v srebro luninega sija.
Nagnjenje k mirovanju, ki vodi v poenostavljanje oblik, je očitnejše v slikah pročelij kraških hiš, ki so sicer tako po belini kamnitih okenskih okvirjev in kalon, a vendar tuje, ker je to premalo, kjer naj stena z enim oknom in delom vrat izraža žilavo vztrajni značaj njih graditeljev. V podobah ljudi, trdnih v ploskovitosti in obrisih, a kot pri hišah osiromašenih v podrobnosti/j, čutimo življenjsko trudnost. ki jo še bolj podčrtujejo olja z belimi cvetlicami v mraku.
Je pa sicer vse to mojstrsko naslikano, vendar pa le za prefinjen
MILKO BAMBIČ
IIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiiliiiiiillIllllllllillllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIU
HOROSKOP
OVEN (od 213. do 20.4.) Dan ne bo popolnoma pozitiven zaradi notranjega trenja Prijeten večer v domačem krogu,
BIK (od 21.4. do 20 5.) Ne delajte si utvar in se raje poprimite dela. Nekdo se iskreno zanima za vas.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Neka vaša zadeva bi se znala danes razčistiti. Ne obupujte nad nerazumevanjem neke osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Težave na delu ali v službi, ki pa jih boste le premagali. Neko prijateljstvo se bo zrušilo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepričakovan dogodek bo sprevrgel vaše načrte. V čustvih pa bo vse po starem.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zadoščalo bo kratko pojasnilo in vse bo v redu. Tudi v ljubezni ne bo zapletov.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše načrte bo nekdo oviral s svojimi zvezami. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nepričakovano srečanje, ki bi vam znalo koristiti. Prijetna družba bo kronala uspešen dan,
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Možne so razpoke v delovnem okolju. Ne bo hudega. Ostanite po možnosti doma.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojim nastopom boste pridobili vplivno osebo za neke vaše tvegane načrte. V ljubezni nič novega.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo pisan dan, veliko dela, vendar brez posebnih uspehov. Spoznali boste neko simpatično osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Čeprav bo šlo vse kot po olju, z dnem v celoti ne boste zadovoljni. Nepričakovano srečanje.
V OKVIRU PROSLAV OB STOLETNICI ČITALNICE
Lepo pripravljen kulturni večer Naša Ščjedna u stareh cajt h »
škedenjski pevski zbor, ki je pod vodstvom Sveta Grgiča, nastopil predsinočnjim
Osem parov mladih škedenjcev, ki so nastopili v plesu »Stu ledi*
škedenjska kino dvorana že dolgo ni bila tako polna
_ Ka. smo včeraj na. kratko poročali o folklornem večeru v skednju pod naslovom v Naš a ščjedna u starih cajt'h», smo rekli, da prireditev zasluži, da se k njej vrnemo. To pb iz več razlogov. Predvsem je zelo razveseljivo dejstvo, da smo na odru škedevjske kinematografske dvorane ponovno
videli domači pevski zbor. Skedenj, ki je slovel po zelo bogatem kulturnem in še posebej glasbenem življenju v dobi Welesile» in tudi prva leta po zadnji vojni, ko je njegov pevski zbor štel tudi do sto pevcev, zares ne bi smel ostati brez pevskega zbora. Res je sicer, da je sedanji pevski zbor bolj
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiimiimiiiiiiiifiii
Ljudsko izročilo nam pove...
Od kdaj pri nas obrezujejo trto
Bilo je v starih časih, tako davno je že tega, da tudi najstarejši ne morejo pomniti kdaj. V tistih časih še niso obrezovali trt in so se njene mladike bohotile po drevju in mejah. Brici in Vipavci so pridno nabirali zlate jagode in iz njih iztiskali najžlahtnejšo kapljico, poznano daleč naokoli. Bilo je je dovolj za petek in svetek in je, kadar je trta dobro obrodila, še primanjkovalo posode.
Vse bi bilo tako še danes, da se ni nekega dne prikazal na Vipavskem gor jan. Pripeljal je les v dolino, da bi ga zamenjal za moko. Dobro kupčijo je sklenil; zvečer pa so jo po stari navadi zalili v gostilni.
Trape vipavske, za vse vedo — le tisto, kar je treba, nikoli. Gorjanu je bila odlična kapljica všeč. Zvrnil je enega, nato še enega, tretji pa mu je že zagnal kri po žilah, četrti in peti sta stopila v glavo, ki je bila do tedaj navajena samo bistre studenčnice. Sledil je šesti kozarec, sedmi in še nekateri. Enajsta je že odbila, ko so se Vipavci začeli odpravljati. Gorjanu pa se ni mudilo nikamor. Zahteval je še pijače; hitro praznil kozarce in spet prosil, naj mu nalijejo. Tako se je vleklo, dokler v-so Vipavci sklenili, da mu ne dajo več niti za prst vina.
Bog ne daj, da bi kdo gorja-nu kaj odrekal! Silno se je razburil in že se je na tleh razbila majolika. Za njo so leteli stoli, miza in vse, kar mu je v tistem trenutku prišlo pod roke. Prepadeni Vipavci so jo kar se da hitro ucvrli iz gostilne. Celo krčmar se je nekam skril, tako da ni bilo v bližini žive duše.
Ker je zavladal povsod mir, se je gorjan ozri najprej na desno, potem na levo, pogledal malo po sobi ter se jezno odgugal v hrib.
Minilo je medtem poletje in že je stala na pragu jesen. Gorjan jo je spet mahnil v dolino. Tokrat na Goriško. Ustavil se je v Brdih. Kupčijo je spet sklenil dobro, zvečer pa so jo po prastarem običaju krstili v gostilni.
Začelo se je in končalo prav tako kot na Vipavskem, morda še slabše. Treskalo je in ropotalo tako, da je ostalo le še malo celega. In ko so jo vsi ucvrli iz gostilne, je gorjan pogledal okoli sebe, potem še na desno in na
I levo ter se jezno odgugal proti domu.
Čez zimo ga ni bilo na spregled. Tičal je za pečjo pod visokim snegom.
V deželo je že davno udarila pomlad; iz preorane zemlje je dehtelo. Le v hribih se je še zadrževala zima. Pa se je nadloga gorjanska namenila spet pogledat v dolino. Pravzaprav so Vipavci zavohali, da je gorjan spet v dolini. Od njegove žametaste obleke se je namreč pol ure naokrog ši-ril močan duh po smoli.
Čez zimo se gorjan ni spametoval, še manj pa Vipavci. Spet jim jo je pošteno zagodel in ko jo je naposled le ubral proti domu, so nekateri govorili:
— Glej ga vraga, kakšne reči počenja, ko samo nekajkrat na leto pokusi vino!
— Kaj bi bilo, če bi ga imel skozi vse leto!, je menil drugi.
Tretji pa je pristavil: — Prav gotovo bi nas vse skupaj pobil!
Možje so se minili in iskali rešitve za to veliko nadlogo. Dosti so govoriti, tuhtali, tuhtali to in ono. a prave niso našli.
Nadloga gorjanska pa je začela uhajati na goriško stran.
Tedaj se je na Vipansko razširil glas. da se morajo tudi Briti otepati pijanega gorjana. In ker več ljudi več ve, so se Vipavci odločili, da gredo v Brda po dober nasvet.
Skupaj ij se zbrali Brici in Vipavci na velikem travniku, v senci mogočnega hrasta, ki ga je popolnoma prepletala trta velikanka.
— Ne damo mu več vina! — so končno sklenili. — Vodo naj pije, pa nam ne bo več razbijal.
A tudi taka odločitev ni bila najboljša ter so zato nadaljevali r -t.
In ko so tako razglabljali in iskali prave rešitve, se je enemu izmed modrih Vivavcev ustavilo oko na žlahtni trti, katere mladike so oklepale mogočni hrast.
— Pos. J jte, gorianu ne damo več vini, a kaj če te mladike poženejo do hribov. Vse leto bo imel gorjan dovolj vina. In tedaj gorje nam!
— Ne bo imel vina in tudi trte ne! — so trezno razsodili.
— Mladike bomo porezali.
In tako se je zgodilo.
Od tistih časov v naših obrezujejo trte.	K. V.
»ud hoc», sestavljen namreč za priložnostne prireditve ob stoletnici Kmečke čitalnice, toda ali bi ne bilo napak zbor sedaj, ko se je tako lepo predstavil, zanemariti. Nasprotno, sedaj bi ga bilo treba kvečjemu okrepiti, ga morda nekoliko pomladiti z novimi, mlajšimi silami, ki bi se pridružile požrtvovalnim starejšim silam, ki so na folklornem večeru dokazale, kako je v skednju še živa želja po naši lepi pesmi.
Ob tem razmišljanju se logično postavlja vprašanje, ali bi teh mladih sil bilo? Že sam večer nam je pokazal, da teh sil je. kajti ne glede na to. da se v vseh ali skoraj vseh naših zborih zadnja leta opaža pomlajanje, pomislimo le na bazoviški zbor, ali ha zbor bol jenskega prosvetnega društva «F. Prešeren*, smo že v samem, škedenj• skem zboru opazili nekaj mladih, celo zelo mladih pevcev in pevk. In med tistimi, ki so nastopili v folklornem «Na semnje», kaj ni med njimi pevcev? In med mladino, ki je je bilo v dvorani kar precej. ali bi ne bilo pevcev. Zares z veseljem bi radi čez čas, morda že čez nekai mesecev, zabeležili nov nastop škedenjskega zbora s še številnejšimi in tudi pomlajenimi močmi.
Pri tem bi veljala morda še naslednja ugotovitev: kjerkoli je v naših prosvetnih društvih in prosvetnih ustanovah nasploh močan pevski zbor, se okoli njega vrši tudi druga prosvetna dejavnost, kjer pa tega ni pa pogosto opažamo mrtvilo. S tem nočemo reči ,da je pevski zbor edina možna dejavnost, praksa pa nam dokazuje, da je pevski zbor še vedno nekakšno središče prosvetne dejavnosti.
Drugi razlog, zaradi katerega st ponovno vračamo k lepemu ške-denjskemu večeru, pa je drugi del programa, namreč folklorni del, ki je zajel tščjedensko krušarco* in «Na semnje». Drugod po svetu, tudi tam, kjer svojega folklornega bogastva že zdavnaj nimajo več, ali ga soloh nikoli niso imeli (primer Judov), se trudijo, da bi svoje «starine» ponoimo oživili, ali pa si jih celo na novo «ustvarjajo». Mi pa. ki smo glede tega še taka «mladi», saj se še mnogi starejši ljudje še spominjajo posameznikov, ki so še nosili narodne noše, mnogi pa celo sodelovali pri nekdanjih ^semnjih* in drugih prireditvah, ki so še spadale v našo čeprav nekoliko posodobljeno folkloro, to zvrst prosvetnega delovanja zanemarjamo, ali ga vsaj ne cenimo dovolj. Dva prizora na odru škedenjske dvorane bi mogla dati misliti tudi o tem.
Navedli smo dva razloga, bilo pa bi jih še več.
Vrnimo se k prireditvi sami.
Svetku Grgiču je v razmeroma kratkem času uspelo zbor dobro pripraviti Zbor, ki šteje le nekaj manj kot 30 pevcev in pevk — v večini so pevke in je moških glasov, žal, premalo — je zapel devet pesmi, ki so bile v navadi pred petdesetimi leti in več. v dobi, ko sta se škedenjska tVelesila* tn cSlava» s Kolonkovca kosali v plemeniti tekmi, kdo bo lepše in bolje
(Nadaljevanje na 6. strani)

PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: Naj višja temperatur« 9.5, najnižja 4.5, ob 19. url 7.4 stop., zračni tlak 1018,6 stanoviten, vlaga 65;;, brez vetra, nebo jasno, morje mi'rno, temperatura morja 14 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 29. novembra
VINKO
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 9.01 — Luna vzide ob 13.47 in zatone ob 1.37
Jutri, SOBOTA, 30. novembra
ANDRAŽ
RAZPRA V A 0 DEŽELNEM PRORAČUNU IN OBRAČUNU
Pbročevalci Bosari, Ginaldi in Metus odgovorili na govore svetovalcev
Ginaldi je dejal, da niso proti enakopravnosti slovenske manjšine, da pa ji nočejo priznati «privilegijev»
Na včerajšnji seji deželnega sve- ve, kot na primer vprašanje nota so odgovorili 40 svetovalcem, —*"	-----	K
ki so v preteklih dneh posegli v razpravo o proračunu, poročeval-
ci Bosari (KPI), Ginaldi (KD) in Metus (KD).
Poročevalec manjšine komunist Bosari, ki je govoril prvi, je začel svoj govor z ugotovitvijo, da je bilo slišati med razpravo precej kritik na račun njegove skupine. KPI očitajo, da se omejuje na popolno ugovarjanje in protestiranje, da pa ne predlaga nobene stvarne izbire. Zlasti govor vodje demo-kristjanske svetovalske skupine da je vzbujal vtis, da je ta kritika nastala iz strahu in skrbi, da bi se preprečil razvoj novega odnosa med večino in opozicijo, to je, da bi se preprečili stiki med to večino in opozicijo, ki so postali zaradi sedanjega političnega položaja v državi potrebni.
«Mi ugovarjamo — je rekel Bosari — v toliko, v kolikor niste uporabili dežele niti zakonodaje za pritisk na državo, da bi prišlo do njene decentralizacije, tako da bi odstranili dediščino, ki nam jo je zapustil fašizem, ki je vse centra liziral.«
Deželo kot središče oblasti je treba zavrniti in komunisti so bili vedno mnenja, da je treba obno viti državo v demokratičnem duhu Toda kdor govori o ugovarjanju in protestiranju KPI, noče, da bi prišlo do točk med rešitvami, ki jih predlagajo komunisti, in izbirami ter predlogi, ki so prišli do izraza med razpravo v samem okviru večine. Bosari je poudaril, da se ne bodo komunisti odrekli bistvu avtonomije ter se je pritožil nad odnosi med deželnim svetom in izvršnimi organi, kar je posledica sramežljive in plašljive avtonomistične politike, Ce pa bi drugače zasnovali te odnose, bi lahko prišlo do preokreta že s tem, da bi komisija deželnega sveta delovala drugače, kar so predlagali že z raznih strani.
Poročevalec je zaključil svoj odgovor z obravnavanjem vprašanja pasivnih ostankov in naložb, pri čemer je orisal resolucijo, katero je podpisal tudi njegov kolega Mo-schioni in s katero sta predlagala, naj bi se komisije sestale in proučile program izdatkov ter ugotovile, katere ostanke bi lahko uporabili v druge namene.
V	imenu večine je odgovoril di-6kutantom poročevalec Ginaldi. Pri tem se je dotaknil tudi vprašanja slovenske manjšine in rekel, da so pripravljeni proučiti z največjo pazljivostjo vsako zahtevo, katere namen je odstraniti vse vzroke neenakopravnosti, ki obstajajo nasproti slovenski manjšini. »Menimo pa,» je nadaljeval Ginaldi, «da ne moremo sprejeti ukrepov, ki bi pomenili privilegiran, to je izumetničen položaj v korist slovenski manjšini, kar bi bilo upravičeno le, če bi italijanski del prebivalstva bil napadalno razpoložen proti slovenski manjšini, kar pa se ne dogaja« Po njegovih besedah naj bi veljala za Slovence enakopravnost, vendarle noben privilegij. Ta enakopravnost pa naj ne bi veljala samo za posameznike, temveč tudi za organizacije. Kar se tiče deželne uprave, je Ginaldi dejal, da je v njej že zaposlenih 60 Slovencev, kar znaša sorazmerno več kot odstotek slovenskega prebivalstva v vsej deželi.
Ginaldi je še dejal, da prihaja do trenj, le, ko se ustvarja občutek, da hočejo imeti Slovenci več pravic kakor prebivalci italijanske narodnosti. Nikakor se ne more opravičiti postavitev plotu, ki bi preprečil stalne kulturne in druge stike. Demokristjani so nasprotni ustvarjanju narodnih rezervatov, kakor se na primer dogaja z Indijanci v Ameriki. Upamo, da Ginaldi ni mislil, da zahtevajo Slovenci kakšen privilegij, če stalno terjajo da se ukinejo zakonski predpisi, ki prepovedujejo Slovencem uporabo materinega jezika na sodiščih, katere je izdal fašistični (in ne predfašistični) režim. Po 23 letih demokratične vladavine bi bilo namreč tudi demokristjanom le v ve liko čast, če bi ukinili vse zatiralske fašistične predpise.
V	začetku svojega odgovora je Ginaldi dejal, da so ponudbe KPI za sodelovanje z večino brez vsa kega političnega realizma. Komu nisti izrabijo vsako priliko, le da lahko protestirajo, tako da postajajo njihovi protesti že sami sebi namen. Zatem je omenil poslabšanje mednarodnega položaja zaradi sovjetskega nauka o »pogojeni suverenosti«. To onemogoča rešitev vprašanja vojaških služnosti, o katerih so tudi poverili v razpravi. Obravnaval je razna vprašanja, ki so bila predmet razpra-
»c, »ui u« plauici vprašanje pooblastil krajevnim ustanovam, gospodarske politike, razvojne politike in vprašanja strokovnega uspo sabljanja.
' Kar se tiče vprašanja politike vzpodbud, je Ginaldi dejal, da se ne strinja s tem, da bi dajali prispevke vsem. Po drugi strani se pa tudi ti prispevki ne smejo omenje-vati samo na javne pobude. Toda s politiko vzpodbud je treba uresničevati politiko razvojnega načrta, bodisi gospodarskega kakor urbanističnega. Glede pooblastil krajevnim ustanovam je Ginaldi dejal da jih je treba res dati, toda redno, da ne nastane zmešnjava Toda načelo o pooblastilih se bo lahko izvedelo šele, ko se bo v celoti izvedla reforma državnega u-stroja. Ginaldi pa je v svojem odgovoru posredno povedal, da se v celoti ne strinja s politiko deželnega odbora, češ da je treba s pomočjo proračuna podpirati samo gospodarski razvoj. Zato mora dežela najti neko ravnovesje med produktivnimi naložbami in prispevki v podporne in socialne namene, saj se na ta način poveča tudi potrošnja. Pri tem ima lahko važno nalogo odborništvo za socialno skrbstvo in za delo, ki lahko u,8ctovi, kje je potreba največja, skratka, po Ginaldjjevem mnenju ne sme biti vedno le merilo tako imenovani »gospodarski račun» o-ziroma rentabilnost.
Zelo dolg odgovor je dal svetovalcem poročevalec večine za obračun Metus (KD). V svojem poročilu je obravnaval številna vprašanja, pri čemer 1e potegnil iz svoje učenjaške zakladnice razne opredelitve, podatke in ugotovitve. V začetku je obravnaval predvsem vprašanja, ki so povezana z deželnim načrtovanjem, in rekel, da ni doživelo poloma. Vsi prejšnji proračuni se navdihujejo ob načelu* načrtovanja. Proračun je pravzaprav glavno orodje načrtovanja Namen načrtovanja je namreč odstranitev nevarnosti, ki motijo gospodarsko in socialno stvarnost v deželi. Nihče ne more tajiti, da je dežela s podpiranjem industrije, kmetijstva, obrti, turizma, javnih del in šolstva pomagala k napredku povsod. Metus je dejal, da se je v letih 1965-67 zvišal dohodek povprečno za 7,97 odstotka, kar je ugoden rezultat.
Kar se tiče posegov v kmetijstvu in gorskem gospodarstvu, je Metus rekel, da bi bilo treba spremeniti nekatere zakone, tako da bi bolj podprli kmetije in zadruge. Zatem je poudaril, da politika izboljšanja plač in socialne varnosti ni v nasprotju s potrebo po proizvodnosti, marveč prispeva k napredovanju skupnosti. Govoril je o politiki spodbud za industrijski razvoj. Poudaril je tudi, da bi morali čimprej pripraviti deželni urbanistični načrt.
Glede pasivnih ostankov je Metus dejal, da je treba napeti vse sile, da bi postala deželna uprava bolj gibčna. Glede pooblastil je rekel, da se lahko dajo krajevnim ustanovam na raznih toriščih deželne dejavnosti. Na koncu je dejal, da je leva sredina še vedno pereča in da ni usahnila, kot bi hotela dokazati opozicija. Z levosredinsko politiko bi lahko rešili mnogo vprašanj v državi in deželi.
Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Kok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ
jal teden dni, tako da ga bodo na nedeljo tudi zaključili. Prijavilo se je okoli 800 kramarjev iz vse Italije (lani se jih je prijavilo okoli 700), kar je vsekakor rekordno število, tudi glede na to, da bodo vsega lahko ugodili le 300 prošnjam. Na odseku drevoreda, ki gre do Rosettijevega gledališča, je namreč prostora le za 300 stojnic. Lani so namenili sejmu daljši odsek drevoreda, tako da so kramarji lahko tu pa tam tudi stojnicami parkirali svoja vozila. Tega parkirnega prostora med stojnicami letos ne bo, zato je pričakovati, da bo na ulicah v neposredni bližini drevoreda velika gneča najrazličnejših vozil. Žrebanje mest za postavitev stojnic na sejmu bo na sedežu tržaškega združenja malih trgovcev v soboto popoldne ob 17. uri.
OB 25. OBLETNICI JUGOSLOVANSKE REPUBLIKE
\ Kulturnem domu koncert in sprejem
Pomembnega jugoslovanskega praznika so se udeležili najvišji predstavniki krajevnih oblasti političnega, kulturnega in gospodarskega življenja obeh narodnosti
Letošnja proslava 29. novembra, praznika ustanovitve jugoslovanske socialistične federativne republike in 25. obletnice AVNOJ, je imela tudi v Trstu poseben in izredno slavnosten značaj. Na pobudo generalnega konzula inž. Marjana Tepine se proslava tokrat ni omejila na običajni sprejem, temveč je imela kulturno obeležje na visoki ravni.
Jugoslovanski praznik smo proslavili v Kulturnem domu s koncertom Slovenske filmarmonije, ki je pod taktirko Boga Leskovica najprej izvajala Beethovnovo I. simfonijo, nakar je orkester v naraščajočem navdušenju izvajal še Krešimira Baranoviča «Z mojih bregov« in Marjana Kozine «Bela krajina«. V Baranovičevi skladbi je imelo občinstvo priložnost občudovati odličnega pevca Vladimira Ruždjaka.
Proslava ob 25. obletnici jugoslovanske republike je imela tudi za
slovensko javnost posebno obeležje, saj se je prvikrat vršila v Kulturnem domu.
Ob tem prazniku so se v Kul turnem domu zbrali najvišji predstavniki lokalnih političnih in oblastvenih ustanov, najvišji predstavniki slovenske javnosti, italijanskega in slovenskega kulturnega življenja, gospodarskih krogov obeh tu živečih narodnosti in razne osebnosti.
V prvih vrstah smo opazili tržaškega župana inž. Marcella Spacci-nija. predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa Raceta, člana izvršnega sveta Slovenske republike Joža štruklja, slovenskega poslanca Albina Škerka. generalnega komisarja Lina Cap-pellinija, člane konzularnega zbora in druge pomembne osebnosti.
Po mnenju udeležencev se je praznik vršil v izredno prijetnem ozračju.
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
NA LJUBLJANSKI GOSPODARSKI ZBORNICI
Razprava o avtocestni povezavi Opčine-Fernetiči-Postojna
Pri uresničitvi te zamisli bi lahko sodeloval italijanski in tuji kapital - Nujnost postavitve poslovnega središča za tovorni promet - Mešani odbor se ponovno sestane februarja 1969 v Trstu
OD 1. DO 8. DECEMBRA
Miklavžev sejem
Letošnji Miklavžev sejem na Drevoredu XX. septembra se bo pričel v nedeljo, 1. decembra in bo tra-
Mešana komisija za cestne povezave Trsta z neposrednim jugoslovanskim zaledjem, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz tržaških poslovnih krogov, trgovinske zbornice in zastopniki vzporednih krogov v slovenski republiki, se je predvčerajšnjim zbrala na prvem sestanku na Gospodarski zbornici v Ljubljani. Tržaško odposlaništvo je vodil glavni tajnik trgovinske zbornice dr. Steinbach, v njem pa so bili funkcionar zbornice dr. Tamaro, načrtovalec poslovnega centra za promet s tovornjaki na Krasu ing. Pellis, predstavnik Slovenskega gospodarskega združenja arh. Jagodic in ravnatelj združenja trgovcev iz tržaške pokrajine geom. Geppi. Jugoslovansko odposlanstvo je vodil predsednik Gospodarske zbornice iz Ljubljane Leopold Krese.
Razprava je najprej zajela področje splošnega sodelovanja med tukajšnjimi in slovenskimi gospodarskimi krogi, s posebnim poudarkom na možnosti, ki se v tem pogledu odpirajo v turizmu. Poudarjeno je bilo, da bodo problemi turizma širše zasnovani in obdelani na tristranskem sestanku turističnih organizacij, ki bo spomladi prihodnjega leta na pobudo od-borništva za turizem pri naši deželi, in ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki turističnih krogov iz Avstrije in Slovenije.
Nato so odborniki načeli vpraša nje napovedane gradnje poslovnega središča za tovorniški promet v bližini Fernetičev. Dr. Steinbach je naglasil, da postaja takšno središče na našem področju iz dneva v dan bolj potrebno, zlasti v zvezi s poslovanjem carinskih organov, ki jih blagovni promet že občutno prerašča. Glede na to, da se bo Trst v prihodnje čedalje bolj uveljavljal tudi kot pristanišče Evropske gospodarske skupnosti v tr govinskih odnosih s širokim evropskim zaledjem, postaja uresničitev tega središča že povsem nujna zadeva. Ing. Pellis je dopolnil izvajanja dr. Steinbacha s številnimi tehničnimi podatki o bodočem središču, nakar se je razvila splošna razprava o sedanjih in bodočih cestnih zvezah na prizadetem področju.
Na naši strani se gradi avtocesta na odseku Moščenice - Sesljan; ta odsek naj bi bil izročen prometu poleti 1969. Pozneje pa pride na vrsto razširitev in preureditev kamionske ceste (štev. 202) v avto cesto, in sicer od Sesljana proti Opčinam in dalje v smeri proti industrijskem pristanišču in pomolu VII. Ta cesta bo imela vsa tehnična svojstva avtoceste, tako da bo brez vpadnic, bo široka 24 m, itd., ne bodo pa na njej pobirali cestnine. Cesta ne bo šla skozi Opčine, kakor sedanja kamionska cesta. temveč se jim bo izognila tako, da se bo nekoliko umaknila proti Fernetičem ter se tako pri-
bližala središču za tovorniški promet.
Po drugi strani pa se bo marca prihodnjega leta pričela graditi avtocesta Šentilj - Gorica, in sicer na dveh odsekih, to je odseku med Mariborom in Celjem, bliže nam pa na odseku Vrhnika - Postojna. Ta cesta bo tudi široka 24 m, ter bo tehnično ustrezala avtocesti na naši strani. Vprašanje pa je, kako čim prej in čim bolje povezati našo avtocestno mrežo, tržaško pristanišče, samo središče za tovorni promet in vzporedno tudi Koper, z avtocesto, ki se bo gradila onstran meje. Najbolj ugodna povezava bi pač šla od sedanje ceste 202, od katere naj bi se odcepila nekje pri Opčinah, mimo središča
razprava o cestni povezavi Postojna - Fernetiči; b) vprašanje ustreznega finančnega kritja; c) podrobna analiza tehničnih zmogljivosti središča za tovorniški promet in njegove povezave s podobnim središčem pri Sežani; č) možnost združitve carinskih operacij na italijanski in jugoslovanski strani mejnega prehoda pri Fernetičih ter d) analiza časovnega zaporedja pri adaptaciji sedanje kamionske ceste štev. 202 v avtocesto.
SINOČI V PROSVETNEM
DRUŠTVU «S. ŠKAMPERLE«
Zanimivo predavanje o zgodovini Sv. Ivana
V okviru proslave 100-letnice čitalnice pri Sv. Ivanu je sinoči dr Samo Pahor predaval o zgodovini Sv. Ivana. Svetoivančani so sinoči napolnili malo dvorano prosvetne ga društva «Slavko Škamperle« ter z velikim zanimanjem sledili bese dam govornika, ki jim je z bogatimi statističnimi podatki posredoval sliko Sv. Ivana -v daljni in bližnji preteklosti.
Predavatelj je segel nazaj v zgodovino ter prikazal, kako se je Sv. Ivan razvijal od skoraj nepomembne naselbine kmetovalcev, ki so bili le v manjši meri lastniki zemljišč, medtem ko je bila velika ve čina zemljiškega posestva v rokah nekaterih tržaških mogotcev. Zelo zanimivi so bili tudi podatki glede družbene sestave prebivalstva ter poklicev, s katerimi so se tedanji svetoivanski prebivalci ukvarjali. Leta 1759 je bilo v svetoivan skem okolju komaj 56 hiš s 232 prebivalci, štetje prebivalstva leta 1861 pa je pokazalo že čisto popolnoma drugačno sliko, saj je bilo na tem področju že več kot 17.000 prebivalcev.
Prav tedanje razdobje pa predstavlja tudi pomemben preobrat v miselnosti našega tržaškega slovenskega človeka, ki se je začel tedaj prebujati v narodnem smislu. Naše ljudstvo se je tedaj začelo zavedati svoje številčne in gospodarske moči ter je skušalo iztrgati iz rok mestnih oblastnikov italijanske narodnosti vsaj nekaj pravic, kolikor jih je pač dopuščal tedanji politični sistem, ko so cesarske oblasti šle na roko privilegiranim slojem. Bitka se je razvnela na vseh področjih. Prvi naši slovenski razumniki v Trstu, Ivan Piano (rojen leta 1830 v Senožečah, umrl leta 1880 v Gradiški), Ivan Zor (rojen v Ljubljani leta 1831, ui^ri leta 1885) ter Franc Cegnar od Sv. Duha pri Škofji Loki (rojen leta 1829 in umrl 1892) so bile tri osebnosti, ki so odločilno vplivale na ves tedanji politični in kulturni razvoj pri Slovencih.
Dr. Pahor je s prepričljivo besedo opisal in tolmačil dogodke v letih 1868 in 1869, ko se je čitalniško gibanje razširilo od Rojana, Bar-kovelj, Opčin, Sv. Ivana tja do Skednja, Rocola in Kolonje. Prikazal je nadalje vlogo raznih slovenskih listov, ki so tedaj izhajali v zelo težkih pogojih. Ves ta razvoj na političnem in kulturnem področju je bil v zgodovini našega tržaškega človeka dvakrat zatrt: prvič v 70 letih preteklega stoletja in potem za časa fašizma
Motorist povozil starko
V Ul. San Giacomo in Monte je mlad motociklist včeraj zvečer povozil 83-letno Anno Giacomini vd. “'-‘V'-	Elleri, ki je neprevidno stopila s
za tovormškr promet, odtod pa mi- piočnika in se negotovega koraka mo Fernetičev in Senožeč na Raz- j, drto. kjer bi se priključila na traso avtoceste Postojna - Gorica. H gradnji tega odseka bi lahko pristopili tudi italijanski oziroma tuji kapital, razmeroma kratka trasa pa bi omogočila tudi hitro rešitev celotnega vprašanja.
Konkretnejša razprava o tem se bo nadaljevala na novem sestanku mešane komisije, ki bo v začetku februarja prihodnjega leta v Trstu.
Za drugo srečanje so strokovnjaki pripravili dnevni red, ki obsega v glavnem pet točk:	a) podrobna
namenila na drugo stran ceste. Sla je kar po ulici, kjer ni bilo zebrastih prehodov za pešce, in ni opazila, da je prav tedaj privozil motociklist, 16-letni Stelio Zoc-chi iz Ul. D’Alviano 88, ki je verjetno vozil še precej naglo in je priletno žensko podrl. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri padcu se je ženska močno udarila po glavi in si pretresla možgane.
V soboto zasedanje aktivistov FIOM
-Pokrajinsko tajništvo sindikata FIOM-OGIL je po mesecu dni, odkar so bili sprejeti sklepi CIPE glede tržaškega gospodarstva, proučilo položaj s posebnim poudarkom na vprašanja, ki se tičejo kovinarjev.
Tajništvo je sklenilo, da skliče za soboto 30. t. m. zasedanje aktivistov FIOM. Na tem zasedanju bodo ugotovil) sedanji položaj, ter poglobili razne plati posameznih vprašanj, to je stanje naročil ladjedelnici Sv. Marka, zaposlitev v ladjedelnici in v Tržaškem arzenalu, spremembo lokacije suhega doka, perspektive za tovarno Grandi Motorl, za CMI, SMT in CIFAP ter vprašanje nove industrijske pobude državnih udeležb.
Zasedanje se prične ob 8.30
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMinill|||lllllllll||||lll|lllllllllllll|||||||IMHIIIIIIIIIIMIIIIMII||||llll|||||||||f||||||||||||||III|||||||||||||||||m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|||||||||||||
ŠE NEKAJ S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Uredili in obnovili bodo turistične ceste v Miljskih hribih in na Krasu
Odobren prispevek (26 mil. lir) šolskim in podpornim ustanovam, med katerimi tudi Dijaški matici in Vincencijevi konferenci
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» prireja
PROSLA VE 100-LETNICE SLOVENSKE ČITALNICE PRI SV. IVANU
ki bodo v prostorih društva tn v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj«
SPORED PRIREDITEV V soboto, 30. novembra 1968 ob 20.30
ZAKLJUČNA OSREDNJA PROSLAVA 100-LETNICE ČITALNICE PRI SV. IVANU
Sodelujejo: svetoivanski pevski zbor, društvena dramska in folklorna skupina, recitatorji in govorniki.
Razstava zgodovinskih slik in dokumentov je na ogled vsak dan v večernih urah.
VABLJENI VSI ČLANI IN PRIJATELJI DRUŠTVA
Gledališča
Verdi
Danes se prične pri Magajni gledališča »Verdi« (tel. 23-998) prodaja vstopnic Za zadnjo predstavo Donizettijeve opere «Don Pasquale», ki bo v nedeljo ob 16. uri za dnevna abonma za vse rede. Dirigiral bo Luigi Toffolo, peli pa bodo Paolo Montarsolo, Fulvia Ciano, Giuseppe Botta, Claudio Strudthoff in Vito Susca.
Teatro Stabile
Za prvo predstavo Jonescove komedije »Krvnik brez plače«, ki bo danes ob 21. uri v Avditoriju v u-prlzoritvi ansambla Teatro Stabile, je vodstvo gledališča povabilo v Trst Eugena Ionesca, ki se bo udeležil današnje premiere, jutri pa se bo na pobudo gledališča in Krožka za kulturo in umetnost srečal z občinstvom na sedežu Krožka na Verdijevem trgu 1. Srečanje bo ob 18. uri. Prisoten bo tudi režiser Jose Qua. glio ter igralec Gi-ulio Bosetti, ki bo igral glavno vlogo v komediji. Srečanja se bodo udeležili tudi drugi igralci, ki nastopajo poleg Bosettlja in sicer Alvise Battain, Marina Bon-figli, Mario Mearetli, Franco Passato. re, Rosetta Salata, Gianfranco Salet-ta, Lino Savorani, Edmondo Tieghi Giorgio Valleta.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni v galeriji Protti (tel. 36-372).
Nazionale 14.30 (Zadnja predstava ob
22.10)	«Mayerl!ng». O. Sharif, C. Deneuve. J. Mason, A. Gardner. Technicolor.
Grattaclelo 16.00 «L’armata a caval-lo». T. Konjovkova, K. Mikolajevv-ska, M. Kozakov. Agascope. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Un tranquillo pošto di campagna«. F. Nero, Vanessa Red-grave. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 (Zadnja predstava ob
22.10)	«11 medico della mutua«. Alberto Sordi.
Excelsior 15,30 «Slssignore». Ugo To-gnazzi, Franco Fabrizl, M. Grazia Buccella. G. Moschin. Technicolor. Ritz 16.00 »La rivoluzione sessuale«. L. Antonelli, Crlstian Alegny. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 15.30 «1 berettl verdi«. J. Wayne. Film VVarner Bros. Color-scope.
Moderno 16.00 «James Bond Casino Royal». P. Sellers, U. Andrevvs. Co. lorscope.
Filodrammatlco 16.30 «Sext garig». Linda Veras, Silvain Carthay. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Rapporto Filler«. Te-čhnicolor.
.....m,um, |,M,um.....................................................
S SEJE TRGOVINSKE ZBORNICE
Odobren proračun za prihodnje leto
Predsednik poročal o stikih glede poslovnega središča za promet s tovornjaki na Krasu - Potreba razširitev poslovnih stikov z Zahodno Nemčijo
Vodilni odbor trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji dokončno odobril proračun ustanove za prihodnje leto, o čemer je tekla razprava že na zadnjih sejah. Predsednik dr. Caidassi je nato poročal o obisku pri nekaterih industrijskih podjetjih v Furlaniji, ki bi jih utegnila zanimati uvedba kontejnerskega prometa v tržaškem pristanišču. Gre za industrije, ki po eni strani piejemajo iz čezmorskih dežel razna surovine, po drugi pa tudi izvažajo čez morje svojo proizvodnjo.
Predsednik je poročal še o stikih, ki jih je imel z raznimi poslovnimi krogi glede napovedane postavitve posebnega poslovnega središča za promet s tovornjaki na Krasu. V tem okviru je tu.raišnje vodstvo carinarnice pristalo na to, d« pripravi načrt za organizacijo
svojih storitev ori omenjenem središču.
Glede nedavnih stikov s predstavniki zahodnonemškega gospodarstva in predvsem z generalnim konzulom Zahodne Nemčije v Milanu dr. Seibtom, je dr. Caidassi povedal, da je bilo med njimi dosežene- načelno soglasje kar zadeva potrebo po razširitvi poslovnih stikov med našim področjem in zvezno republiko. V zvezi s sestanki v Bruslju, kjer zaseda odbor za promet pn Stalni konic.-er.ci trgovinskih zbornic Evropske gospodarske skupnosti, Je govornik naglasil, da se odbor zdai ukvarja s problemi, ki se nanašajo na enotno poimenovanje in klasifikacijo blaga v cestnem prometu. Končno je dr. Caidassi poročal o delu posvetovalnega odbora za regulacijski načrt tržaškega pristanišča. Na
zadnjem sestanku tega odbora so med drugim sklenili, da bodo v Miljah pripravili pokrito pristaja-lisče za gasilska plovila da bodo nekoliko razširili navez štev. 5 v novem pristanišču, ter opravili še vrsto drugih de:
Odbornik dr. Frandoli pa le s svoje strani poročal o stikih ki jih je v zadnjem času navezal z belgijskim generalnim konzulom v Milanu Baylotom med njegovim nedavnim obiskom v našem mestu Na koncu je prof Flovit prikazal sedanje stanje v zvezi z .okalnimi podjetji, ki jim bivša ladjedelnica Felszegy v Miljah dolguje še precejšnje vsote, o čemer smo obširneje pisali v našem listu pred treni dnevi, ko so se upniki bivše ladjedelnice zbrali na posebnem sestanku v sejni dvorani trgovinske zbornice.
Na zadnji seji pokrajinskega sveta, o kateri smo že poročali včeraj, so med drugim sprejeli vrsto sklepov, s katerimi je pokrajinska uprava izkoristila deželne podpore za obnovitev turističnih cest, dodelila podpore šolskim in zasebnim ustanovam in posebno dotacijo za finansiranje industrijskih de javnosti. Glede tega je predsednik pokrajine dr. Savona sporočil, da se je udeležil zasedanja posebnega gospodarsko-socialnega odbora, ki mora dati svoje mnenje o čl. 50 deželnega statuta, ki predvideva deželno finansiranje industrijskih pobud. Tako so predlagali med drugim, naj bi dežela prevzela in obogatila krožni sklad za Trst. Zato je CERS predlagal, naj se finančni sklad dvigne do 490 milijard.
Zapisniku seje deželnega socialno gospodarskega sveta so dodali tudi izjave sindikalnih organizacij Medtem ko so se predstavniki CISL vzdržali, so sindikalisti UIL in CGIL orisali svoj alternativni predlog, ki ga pa odbor ni sprejel.
Po razpravi, ki jo je sprožilo vprašanje svetovalcev KPI o seminarju, ki ga prireja italijansko-ameriško združenje, je odbornik Visintini orisal predlog, naj bi pokrajinska uprava najela posojilo 36 milijonov lir in tako krila svoj delež stroškov za obnovo turističnih cest v tržaški pokrajini. V ta namen je dežela izdala 144 milijonov. Orisal je tudi načrt del. Tako bodo uredili ceste, ki z Miljskih hribov vodijo k morju. Zato je bilo izdanih 13 milijonov lir. Enak znesek bo dodeljen za ureditev ceste na Volnik, medtem ko bodo za obnovitev turistične ceste v Repen dali 7 milijonov in pol, 15 milijonov bo stala ureditev ceste, ki iz Samatorce pelje na Sv. Lenart, prav toliko pa obnova ceste v Briščike. Poldrugi milijon bodo izdali za ureditev ceste na Col.
V razpravo so posegli svetovalci Beltrame (PLI), StrudhofI (MSI), Miani (PSI) in Colli (KPI). Razen misovskega svetovalca, so se vsi strinjali s predlogom odbornika Visintinija, ki je bil sprejet.
Daljša razprava se je razvila o predlogu odbornika Foschija za razdelitev zneska 26 milijonov lir
med šolskimi in podpornimi ustanovami, ki upravljajo dijaške domove in študentske menze, med temi tudi Dijaški matici in Vincencijev! konferenci. V razpravo so posegli svetovalci Laura Weiss in Colli (KPI), Gostissa (KD), Miani (ESI) Beltrame (PLI). Strudhoff (MSI).
Komunistična svetovalca sta kritizirala tako pokrajinsko kot deželno upravo, rekoč, da obe nimata prave šolske politike in hočeta zato zadovoljiti z «majhnimi miloščinami« vse podporne ustanove, verske in zasebne. Colli je še posebej naštel vrsto cerkvenih ustanov, ki prejemajo vsaka toliko, kolikor je pokrajina dodelila enajstim šol-
skim rekreatorijem. Glede »Dijaške matice« pa je polemiziral z misov-cem Strudhoffom, ki je dejal, da je znesek zanjo previsok. Po Col-lijevem mnenju Je znesek 1 milijon in 750 tisoč premajhen, če se upošteva vzgojna in podporna vloga, ki jo ima Dijaška matica.
Svetovalka Weiss je povedala, da se bo zaradi pomislekov in kritik, ki so jih izrekli, skupina komunističnih svetovalcev vzdržala glasovanja. Za predlog pa se te Izrekel socialist Miani, čeprav je tudi sam imel nekaj pomislekov.
Končno so predlog dali na glasovanje. Zanj so glasovali vsi svetovalci, medtem, ko so se komunisti vzdržali.
TEATRO »CHISTALLO« - Ulica Ghirlandaio 12 — Od 29. do 30. nov. 1960 ob 21. uri glasbena predstava Bock io Harnick »FIORELLO«
45 Igralcev, 20-članskl orkester, 300 kostumov. Prodaja vstopnic v galeriji Protti 2. tel 36-372
..........
PO KRAJI UMETNIN V DEVINSKEM GRADU
Devinski princ prihitel iz Pariza in ugotovil, kaj so mu odnesli
Kaže, da tatovi niso dobro izbirali Kje je Bruegelova «Plava Madona ?»
Iz Pariza, kjer običajno preživlja svoje zimske počitnice, se je včeraj vrnil v Devin princ Torre e Tasso, da oceni škodo zaradi kraje dragocenih slik iz njegove osebne zbirke.
Takoj po povratku si je Raimon-do Torre e Tasso ogledal prostore v gradu, v katerega so vdrli neznani tatovi. In mogel ugotoviti, da so tatovi odnesli 14 kopij (na lesenih ploščicah) ilustracij epizod iz Tassove «Gerusalemme liberata« slikarja G. B. Piazzette. Odnesli so tudi sliko »Sveta družina«, beneškega slikarja Longhija iz 5. stoletja ter Izredno star bakrorez, ki prikazuje spopad med Rimljani In Devinčani. Princ ni hotel pojasniti, kje je znana «Plava Madona«, za katero so govorili, da so jo tatovi odnesli. Vrednost te Bruegelove slike je nad sto milijonov, medtem ko so dela, ki so jih tatovi odnesli manjše vrednosti. Sam
princ pa se je začudil, da se nihče ni dotaknil dragocenih bodal z rubini, ki so v stekleni omari v isti sobi. kjer so bile ukradene slike.
Tatovi so v Devinski grad vdrli z vrta. Izognili so se ločene zgradbe, v kateri živijo uslužbenci. Razbili so še druga steklena vrata in se tako znašli v hodniku, iz katerega so odnesli slike. V vrtu so še pustili lesene okvire in zbežali.
Preiskavo vodijo karabinjerji, ki stoje pred vrsto zagonetnih vprašanj. Kuharica in natakar, ki živita v ločeni zgradbi, nista slišala ničesar. Čudno pa je. da se tudi volčjaka, ki sta ponoči v vrtu, nista oglasila. Sta psa poznala tatu?
Tatvino Je odkril prinčev osebni šofer, ki se je naslednje jutro mudil v gradu in opazil razbita vrata in steklo In takoj telefonsko obvestil princa o dogodku.
Capitol — Zaprto.
Impero 16.00 «Ruba al prosstmo tuo«. Olaudla Cardinal«, Rock Hudson. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vlttorio Veneto 16.00 «Onda lunga«, Tony Franclosa, Michael Sarrazin. Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor.
Garibaldi 16.30 «Vlolenza per una mo-naca». R. Schiaffino, J. Richard son. Technicolor.
Astra 16.30 «11 poker della rlsata«. Ideale 16.00 »L ultimo safari«. Ste-wart Granger, Gabriella Lloudl. Technicolor.
Abbazia 16.00 «11 boia scannato«, M. Hargitay, W. Brandt. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. novembra 1968 se je v Trstu rodilo H otrok, umrlo je 9 oseb.
UMRLI SO: 66-letnt Vittorlo Skar-lovaj, 89-letna Antonia Martollch vd. Savron, 88-letna Rosa Semič vd. An-dlovec, 63-letnii Aurellano Bagattin. 76-letna Antonia Della Valle por. Bo-nettl. 80-letna Santlna Valent vd. Višal, 67-letnl Luigi Lucchesi, 75-letna Marina Simonclni vd. Tomasin, 94-letna Carolina Vellcogna vd. Deljak.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo San Giacomo 1. Grigolon, Trg Virgillo Giotti J. Al Due Mori, Trg Unlti dTtalia 4. Nico! I, Ul. dl Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Dr. Rossettl, Ul. Combl 19. Dr. Signorl. Trg Ospedale 8. Tamaro et
Z Podjetje Veraldo (Strada di Monte d’Oro) sporoča kmetom, ki imajo oljke, da sprejema, kot prejšnja leta, olive za stiskanje pod dosedanjimi pogoji.
Odbor za proslavo čitalnice v Skednju
vabi k predavanju
STO LET PROSVETNEGA DELA V SKEDNJU IN NA KOLONKOVCU
Predaval bo SAMO
PAHOR
v sredo, 4. decembra ob 20.30 v prostorih Prosvetnega društva v Skednju.
Vstop prost!
SPD Igo Gruden iz Nabrežine priredi v nedeljo, 1. decembra ob 17. uri
Grudnov večer
z razstavo slovenske knjige.
Na sporedu je govor dr. B. Pahorja o temi: Pisatelj in narodno občestvo in koncert pevskega zbora Jakobus Gallus.
Vljudno vabljeni!
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK v Dolini
priredi s soboto, 30. novembra, ob 20.30 filmski večer, na katerega so bdi še posebej povabljeni vsi dolinski zaslužni starejši prosvetni delavci.
Ob tej priliki bo prvič predvajan na Tržaškem slovenski fhm
LUCIJA
ki je posnet po znani Finžgarjev! povesti Strici.
Vabljeni!
ODBOR ZA PROSLAVO 80-LETNICE USTANOVITVE ŠOL CIRIL METODOVE DRUŽBE
vabi vse nekdanje učitelje in učence, ki so hodili v šole družbe pri Sv. Jakobu in v Ulici Acquedotto, da se udeležijo
družabnega večera - srečanja
ki bo dne 8. decembra ob 16. url na stadionu «1. MAJ«, Strada dl Guardiella št. 7 pri Sv. Ivanu.
Ker je, kljub vsem naporom, odboru uspelo zbrati le malo naslovov, nikakor ne more dostaviti vsem osebnih vabil. Vabilo prek časopisja velja zato za vse bivše učence in seveda tudi za njihove družine in prijatelje. Formalna vabila pa bodo na razpolago pri vhodu. Pridite vsi na to srečanje!
Odbor
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«
obvešča, da bo danes v društvenih prostorih pošolsk-i pouk ob 15. url.
Mali oglasi
HOLLESCH, TRG S GIOVANNI L ll-KAHATNO ZLATO GARANTIRANO I. KVALITETE. »0« LIR GHAM>
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Milen* Kristančič darujejo visokošolcl 5.500 lir za Dijaško matico. V spomin pok. starega očeta Valentina Pižona daruje nečakinja AJ-ma Ghirardl 5.000 W odboru za proslavo 100-letnice Kmečke čitalnice v Skednju.
Izredna priložnost!
RAZPRODAJA
nekaterih
KNJIG
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
POPUSTI DO 70»
ttiailca ttHfigaina
TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792
VČERAJ V OSNOVNI SOLI V IZOLI
Ganljiva svečanost ob odkritju doprsnega kipa Vojke Smucove
Učenci šole so priredili lep spored ■ Kip delo ak. kiparja prof. Antona Sigulina
Včeraj dopoldne so Soli v Izoli slovesno odkrili Prsni kip naše tržaške Partizanske borke Vojke Smucove. ki je junaško padla pri izvrševanju svoje dolžnosti v borbah pri Kninu v novembru 1944.
Odkritje doprsnega kipa te junaške borke je znak priznanja dekletu, ki je na pragu svojega življenja globoko čutila s svojim zatiranim slovenskim primorskim ljudstvom, bila vedno v prvih vrstah v borbi proti fašizmu ter nazadnje darovala svoje življenje na bojnem polju.
Na včerajšnji proslavi je Uk Vojke Smucove ponovno zaživel v spominu njenih soborcev, zaživel pa je predvsem v srcih dečkov in de-1 Uc izolske osnovne šole, ki so napolnili dvorišče pred avlo. Bila je Preprosta, toda globoko občutena slovesnost, ki Je presunila vse prisotne.
Slovesnost je priredila organizacija izolske Zveze borcev, izvedla Pa jo je praktično skupina učiteljev in učiteljic osnovne šole ^Vojka šmuc», ki so za izredno lepo Uspelo slovesnost vložili dneve in dneve truda in dela. Prisotni so Pili Vojkina sestra Tatjana Korenova z možem In sinovoma, mati našega primorskega mučenika Pinka Tomažiča, Ema ter nekateri bivši Vojkini soborci, kot Danilo Benčina, Albert Klun, Tone Kodrič in Emil Zlobec. Predsednik občinskega odbora združenja borcev Adrijan čuk je pozdravil goste, predsednika skupščine občine Jrola, predstavnika Združenja partizanov — ANPI jz Trsta tov. Kendo ter druge predstavnike združenj bivših borčev in političnih organizacij.
Nato Je spregovoril Vojkln soborec Ciril čelhar. ki je v svojem tovoru orisal Vojkln lik skozi njeno kratko, a polno življenje: od večkratne internacije do vključitve v m. prekomorsko brigado in Potem tja do srditih bojev pred Kn:nom. V Italijanščini je iste mjsli posredoval prof. Ennio Ago-s['ni, bivši politkomisar v italijanskih partizanskih edinicah, ki so s‘‘ borile v sklopu jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske.
,Po govorih je predsednik izolske °'č'nske skupščine Jernej Humar cdkrii doprsni kip, ki je delo a-‘todemskega kiparja, Vojkinega soborca in našega tržaškega rojaka 'P-of. Antona Sigulina.
še pred pozdravnim nagovorom Adrijana čuka je učenka 7. razvada Sonja Jermanova recitirala Vipotnikovo «Svitanlco», pionirski zbor pa je pod vodstvom učiteljice Marjane Buonassisl zapel pesmi “šivala je deklica zvezdo« in «Na-s» vojska«.
Po odkritju spomenika sla spregovorila še ravnatelj šole Vojteh Benulič in neka učenka. Sledilo je Polaganje vencev in nato je.pevski Pionirski zbor zapel pod vodstvom Branka Mahneta «Prečuden je cvet 1 trapi črni«. Učenka Ida Banova, Milena Ziherlova, Borislava Fran-Kovičeva in Aleksandra Erzetičeva J1 nato recitirale sestavek Nade f.agarjeve «Spom!ni na Vojko so Živi«. Sledila sta dva sestavka *”ojki šmuc v spomin«, ki sta ju recitirali Klarisa Jovanovičeva in Majda Kolenčeva. Na kraju je pionirski zbor zapel še pesmi «Počiva Jezero v tihoti« in «Domovina».
Nekoliko pozneje je bil uraden fPrejem gostov, na katerem se je i°v. Jože Koren zahvalil v imenu Vojkovih svojcev za toplo in prisrčno spominsko slovesnost.
Gostje in predstavniki oblasti ter organizacij
.................; - -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
* ""
Prisrčen nastop učencev
....................................................iiiiiiiiiiiiimtii..
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Obsojen na eno leto zapora ker je kupil ukraden motor
Zataknilo se je v Piranu, kjer so policijski organi ugotovili nerednosti
JUTRI OTVORITEV ANDREJEVEGA SEJMA
Na letošnji vinski razstavi kar 18 vinskih proizvajalcev
Posebno številni so vinogradniki iz Brd (Oslavja, Steverjana in Plešivega) Ce bo vreme še nadalje lepo, lahko pričakujemo prihodnje dni izreden obisk
Na Andrejevem sejmu, ki ga bo- kak recitacijski oder, kar popolno-do uradno odprli jutri v soboto, ma ustreza delom Sveva. bo sodelovalo kar osemnajst vin- Kot rečeno je bila to prva izmed skih proizvajalcev naše pokrajine, šestih predstav, ki jih bo tržaško
_ Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Burattini, tožilec Pascoli, zapisnikar Kachelli, o bramba R. Ghezzi) se je moral zagovarjati Giorgio Bilato, ki je bil v rojen v. Padovi, a je imel svoje bivališče (kjer pa ni baje nikoli bival) v Trstu v Ul. Androna S. Tecla.
Gre ža moškega, ki je bil lani zapleten v. krvti.vi spopad, na. Sprehajališču sv. Andreja, kjer so »neznanci zabodli avtomobilista, ki jih •je prehiteval s svojim vozilom.
V	primeru, ki ga je obravnavalo v sredo kazensko sodišče pa ni šlo za dogodivščino s Sprehajališča sv. Andreja, pač pa za tatvino motornega čolna, ki ga je Bilato (vsaj tako so trdili preiskovalni karabinjerski organi iz Milj) ukradel 2. avgusta lani v portiču pri Lazaretu.
V	avgustu lani je 50-letni Erman-no Galopin iz Ul. Ghirlandaio prijavil policijskim organom krajo svojega motornega čolna z evidenčno tablico M 4861. Policijski organi so potem zvedeli, da je bil v pristanišču v Piranu privezan motorni čoln «Miki» z evidenčno tablico MN 1368, ki pa je bil opremljen z motorjem, ki je bil na las podoben Galopinovemu motorju. Zgodilo se je še, da so jugoslovan-siTi policijski organi med plovbo ustavili Bilata ter so ugotovili številne nerednosti na krovu ladjice (predvsem je šlo za motor, ki je bil sumljivega izvora, in nato za neurejeno vodstvo ladijskega zapisnika in podobno). Jugoslovanski varnostni organi so tujca izgnali iz države ter ga izročili italijanskim oblastem. Slo je prav za Bilata.
Medtem so italijanske policijske oblasti ugotovile, da je motorni čoln «Miki» odkupil Mario Tonel iz Trsta Scala Santa 41-2. Moški je potrdil, da je čoln prodal v jm liju lani mladeniču, za katerega je
vedel povedati le, da je bil visoke rasti, temnolas ter da je govoril v beneškem narečju( Bilato je rojen v Padovi). Pri agenciji Sor-mani, ki se ukvarja s prodajo vozil, so policisti ugotovili, da je čoln odkupil Bilato.
Kako pa se je Galopinov motor znašel na Bilatovem čolnu? Moški je trdil, potem, ko so ga aretirali, .da je motor, kupil, od nekega...neznanca (baje mu je bilo ime »Jože«) v Umagu in da je plačal zanj 480.000 IiK
Policijskim organom se ni nikoli posrečilo dokazati, da to ni res. Vendar pa je javni tožilec zahteval naj sodniki obsodijo Bilata na 3 leta zapora, toda ne zaradi tatvine, temveč le zaradi nakupa ukradenega blaga.
Sodniki so bili sicer nekoliko uvi-devnejši in so obsodili Bilata na 1 leto zapora in 60.000 lir globe.
Predsednik občinske skupščine odkriva kip
Preveč so si ga privoščili in segli po likerju...
.Včeraj so agenti letečega oddelka Jj-(javili sodnim oblastem trojico
pti|ateJje* * * * v žlahtne kapljice Jrojico, ki bo od točilne mize mo-,a Pristopiti k sodnemu stolu, se-Ufvljata poleg Angleža, ki dela v
Pašem mestu kot ladijski čistilec, n . njegov 42-le.tni delovni tovariš , f‘to° Molek od P-— auia Pograiz por.
•artiri delta Liberta. Pozno zvečer °men!
PlPnjenega dne so trije prijatelji 'Fečali na ulici in sklenili da bodo
vr zvrnili nekaj kozarcev dobrega. Upkaj. časa so popivali po raznih nestnih barih, dokler ju ni pot za-pCsla v bar «Milan» v Ul. Vecellio 5. hropotali so vanj in se vsedli k : toi- Glasno so poklicali gostilničar-'j-naj se vendar zgane m prinese L!|a,e. Ta je res prihitel, toda praz-fl1 ,r°k, kar je izredno razburilo 'nnjene goste, ki so se začeli pne-gjpjjj* in so zahtevali, naj jih po-in -' Gostilničar je bil neizprosen J! ,r‘l preostalo drugega kot oditi, i ®P prej se je ženska nerodno jtslonila na točilno mizo in izmak-i,*‘a '■ nje steklenico likerja, jo skri-lx*i plašč in se odmajala proti I-iTcli.i. Mislila ie že, da ji je uspe-n to da bodo kljub vsemu lahko ajJUej [Kipiva!-, toda zapazili so jo letečega oddelka, ki so čaka-Pt-td barom. Vstopili so in lceiti-v k*!1 Jtoiicn, nato pa jih odpeljali . - mbiico, k|er so vse tri pridr-a : zaradi vinjenosti.
Dve milijardi in pol za zaostala področja
Poti predsedstvom ministra Ca-
Jal-1Ja in ob udeležbi ministrov za
industrijo in trgovino Andreottija, za finance Ferrarija Aggradija in za javna dela Natalija se je sestal
v Rimu odbor ministrov za izredne posege na zaostalih področjih srednje in severne Italije. Furlanijo-Julijsko krajino je zastopal odbornik za načrtovanje Stopper.
Na dnevnem redu je bila odobritev izvršilnih programov za dopolnilna nakazila, za katera so se odločili na podlagi zakona štev. 1089 iz oktobra 1968 v prid zaostalih področij. Medtem ko bosta za industrijo in turizem odobrili programe pristojni ministrstvi, so na tej zadnji seji razdelili sredstva za javna dela in kmetijstvo.
Furlaniji - Julijski krajini so dodelili na podlagi zahtev, ki jih je predložil odbornik Stopper, 2 milijardi in 25 milijonov lir za javna dela in 490 milijonov za kmetijstvo. To vsoto bodo porabili za zgraditev vodovodov, kanalizacije ter za druga javna dela na gorskih področjih ter v ravnini v krajih, ki jih imajo za zaostale, in sicer v videmski, pordenonski in goriški pokrajini. 490 milijonov lir za kmetijstvo pa bodo porabili za zemljiške melioracije.
Deželi bodo dodelili nadaljnje nakazilo za kmetijstvo po novih stikih med ministrom za kmetijstvo in pristojnim deželnim odbornikom, in sicer tudi za melioracije. K tem vsotam je treba dodati še 10 milijard lir. ki jih je dobila dežela v prejšnjih letih na podlagi zakona 614 za razdobje 1966-1970.
Izšla je r«vija «!ri«ste economica»
Izšla je «Trieste _Economica», revija tržaške trgovinske zbornice, štev. 7—8 za dvomesečje julij-av-gust 1968. Vanjo so prispevali daljše razprave Victor Bodson (o skupni prometni politiki v Evropski gospodarski skupnosti), funkcionar zbornice dr. Sergio Maurel (o novi cestni zvezi čez Ture in njenem pomenu za tržaško pristanišče) ter publicist Dante Lunder (o svetovnem ladjedelništvu). Številka prinaša v ostalem običajni pregled dela, ki ga je v omenjenem dvomesečju opravila zbornica oziroma njeni specializirani odseki.
BOTI0UE
KOTEX TOBUS
KOPER - HOTEL TRIGLAV
VAM NUDI PESTRO IZBIRO EKSKLUZIVNIH MODELOV RAZNIH EVROPSKIH ZNAMK PREDVSEM MODERNO OBUTEV USNJENO KONFEKCIJO DAMSKE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO
in sicer Attems, Club 3 P iz Loč nika, Bader iz Fratte pri Roman-su: Zorzon iz Bračana, Donda Co-delil iz Krmina, Gradimir Gradnik s Plešivega, Silvester Primožič z Oslavja, Posoške kmečke zadruge iz Gorice, Castello di Spessa, Ce-rutti in Grion iz Koprive, Briški vinogradniki iz Steverjana družba Viticoltori del Collio ter naslednji neposredni vinski proizvajalci iz Steverjana: Komjanc, Humar, Vogrič, Terpin, Klanjšček in Pintar.
Razstavljena vina bo ocenjevala posebna komisija, sestavljena iz goriškega odbornika Agatija, enologa Buscemija ter predstavnikov kmetijskega nadzorništva dr. Jakoba, trgovinske zbornice Merla ter povrtninarjev Miolata, Razstava ne bo več v ribarnici, ampak v poslopju, kjer je bil svoj čas sedež kmetijskega konzorcija v Ul Boccae-cio. Občinska uprava je do takšne odločitve prišla zavoljo lanskega protesta prodajalcev rib, ki so dvignili precej prahu,’ ko so jih brez njihovega privoljenja izselili ter namestili vinogradnike.
Vhod na vinsko razstavo bo prost, kozarec pristnega briškega vina pa bodo obiskovalci plačali po 60 lir. Razstava ne bo odprta samo danes, v nedeljo in ponedeljek, ampak tudi prihodnjo soboto in nedeljo 7. in 8. decembra, ko se bo Andrejev sejem nagibal h kraju.
Vinsko razstavo bodo uradno odprli ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti danes ob 16. uri. Vsak razstavljavec bo imel svojo stojnico, kjer bo sam ali nekdo v njegovem imenu prodajal njegovo vino. Stojnice bodo izdelane po načrtu arhitekta Riavisa.
Nadalje naj omenimo, da bodo jutri ob 15. uri odprli filatelistično in numizmatično razstavo v dvorani Petrarca v Ul. Petrarca, ob 15.30 srečolov na pokritem trgu, ob 16. uri pa vinsko razstavo in razstavo kmetijske mehanizacije na izvoznem trgu.
Medtem so iz Vidma že prišla skoraj vsa zabavišča, ki so prejšnji teden tamkaj povzročala hrlip ih' trušč strojev ter vik in krik mladih ljudi, ki so se ob njih zabavali. Včeraj popoldne je bila pred občinskim uradom v Mazzinijevi ulici dolga vrsta lastnikov zabavišč, ki so plačevali pristojbine ter bili seznanjeni, katere lokacije jim
gledališče po prizadevanju EMAC in «Piccolo teatrov predvajalo v Gorici. Druga predstava, Ionescova «Sicario senza pagav bo v isti dvo-
rani dne 21. decembra. Naslednje predstave pa bodo 7. januarja, 20. januarja, 11. marca in 8. aprila. Prireditelji in gledališče računajo, da bodo taka gostovanja postala v bodoče stalna in da si bo to gledališče ustvarilo tudi v Gorici svojo publiko.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v soboto, 30. novembra ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Vedijev korzo 13
koncert partizanskih pesmi
izvaja
PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK S PROSEKA-KONTOVELA Dirigent: Ignacij Ota Klavir:	Aleksander Vodopivec
Harmonikar: Oskar Kjuder
Vstopnina 400, dijaki in pevci 200 lir.
Predprodaja in rezervacija vstopnic od četrtka dalje na sedežu zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95.
OB SLIKARSKI RAZSTAVI ANDREJA KOŠIČA
V prostorih kluba «S. Gregorčič» na Korzu Verdi 13 razstavlja te dni nekatera svoja novejša dela goriški slikar Andrej Košič.
Kdor je kdaj doživeto opazil lepoto jesenskega Krasa tn nato doma zaprl oči ter si jo v novo priklical v spomin, potem mu bodo Košičeve slike brez dvoma všeč. V 17 oljih, izključno krajinah, nam slikar posreduje svoje razmerje do narave, katero globoko občuti in doživlja. V njej morda najde tisto odmaknjenost od vsakdanjega življenja, trenutek miru, ko pozabi na oglušujoči ritem sedanjosti. Zato v njegovih slikah ne opazimo človeka, ker bi bil ta sa mo neuglašen zvok v zaicl jučeni celoti, katero slika obsega. Tudi hi še, čeprav delo človeka, živijo v naravi in so popolnoma zlite z njo. «Kraška vas» nam na primer s svojim mirnim, nepremičnim o-zračjem, v katerem se zdi, kot bi se čas za trenutek ustavil, dobro posreduje to slikarjevo gledanje na svet. Povsod pa prevladuje barva. Ne napadalna, kričeča ali efektna, marveč umirjena in lahkotna, razen v enem primeru (užitno polje«), kjer rumeno oranžna vzvalovljena ploskev žita umetnika tako prevzame, da hote ali nehote pozabi na doslednost golih dreves v ospredju. V glavnem ostane njegova barva sončna. Niti v nZimi» barve ne zgubijo vse te sončno-sti. Zimo nam nakazujeta samo dve goli debli in s snegom pokrite gore ozadja. Jasa sredi gozda še ohranja svojo rumeno, čeprav že ugaslo barvo. Razume se, da
iiiiiiiiiMUliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Goriški avtoličar je zbirai orožje ga popravljal in zopet prodajat
Odkar je odšel v Afriko, je pozabil na družino - Pijanček je obležal sredi ceste
Večji del včerajšnjega zasedanja okrajnega sodnika v Gorici so posvetili obravnavi zadeve prekupčevanja z orožjem, pri katerem je sedelo na zatožni klopi 6 obtožencev, eden pa je bil odsoten. Med prisotnimi obtoženci sta bila dva iz Trsta, 25-letni Giorgio Mattia iz Ul. Istria 124 in 28-letni Lucio Bal-
-diit -iz 4J-1. -Foscolo -30;-4d- sta -bila -jev- za- Božič za otroke občinskih
je županstvo dodelilo Goriško sre- njej samo kartonske odrezke. Za dišče se je spremenilo v veliko de- i to sta prejela 60 tisoč lir. Di Dio
med drugim obtožena, da sta prodala goriškemu avtoličarju 29-let-nemu Francu Di Diu iz Ut. Sassa-ri 73, dve pištoli ter veliko kartonasto škatlo, v kateri naj bi bile po njuni izjavi inozemske cigarete, dejansko pa je kupec našel v njej samo kartonske odrezke. Za
lovišče: na vseh trgih in ulicah delavci iz sestavnih delov gradijo vrtiljake, stojnice, ogrodja za strehe nad dirkališči avtomobilov itd.. Izredno visoko konstrukcijo postavljajo v Ul. Roma, kjer je bila poprej šola, ki bo po vsej verjetnosti služila za vratolomne vožnje z avtomobilčki po strmih m visoko nad zemljo speljanih tirih, ki jim naši someščani pravijo «montagne russe«. Vzporedno s postavljanjem zabavišč pa nastajata naselji v Giustinianijevi in Bras-sovi ulici, v katerih prebiva večji del lastnikov zabavišč.
Lepo sončno vreme, ki traja že ves ta teden, ugodno vpliva na priprave za andrejevanje; če bo takšno še trajalo, bo sejem prav gotovo živ in bo privabil ob svoji otvoritvi in tudi kasneje dosti o-biskovalcev. Ker sovpada z državnim praznikom v Jugoslaviji, kjer bodo imeli proste tri dneve, danes, jutri ln nedeljo, lahko pričakujemo izreden obisk tudi iz naše soseščine. Morda bolj kot zabavi-Sčarji se tega zavedajo trgovci, ki so si dodobra založili prodajalne, da bi kupce zadovoljili.
V	Gorici so predvajali komedijo Kala Sveva
V	sredo zvečer je Stalno italijansko gledališče iz Trsta uprizorilo v veliki dvorani UGG v Gorici prvo od šestih gledaliških predstav, ki jih ima na programu za letošnjo gledališko sezono v našem mestu. Ob precej številni udeležbi občinstva so predvajali dramatizirano delo tržaškega pisatelja Itala Sveva «L’avventura di Maria*. S to predstavo so počastili tudi 40-letni-co smrti tega tržaškega pisatelja.
Glavno vlogo violinistke Marije je dobro in naravno podala Franca Nuti in tudi drugi igralci so potrdili svojo gledališko rutino. Scena rij, ki ga je zamislil Luzzati, kateri je izdelal tudi kostume, je bil zasnovan tako, da je v ospredju predstavljen salon, v ozadju pa ne-
MARKET
Za praznike ob dnevu depublike, bodo imeli v P-MARKETIII v NOVI GORICI, SEŽANI In KOPRU naslednji delovni čas:
PETEK, 29. novembra	ZAPRTO VES DAN
SOBOTA, 30. novembra dopoldne	ZAPRTO VES DAN odprt samo P. MARKET v SEŽANI
NEDELJA, 1. novembra	ODPRTO OD 7.30 DO 11. URE (običajni nedeljski delovni čas)
	IMP0RT-EXP0RT
■■Ul REHRANA LJUBLJANA	
Je bil obtožen, da Je kupoval stare samokrese in drugo orožje, ga popravil in nato prodajal. Pri delu naj bi mu pomagal četrti obtoženec 44-letni Riccardo Canzutti iz Gorice, Ul. Veniero 15. Di Dio pa je imel zvezo tudi s podčastnikom 114. pešpolka Giovannijem Farigujem, kateri mu je menda prodajal orožje.
Včeraj so poleg obtožencev zaslišali vrsto prič, še druge priče pa bodo morali zaslišati naknadno in zato so razpravo odložili ter se bo nadaljevala dne 12. decembra ob 15 uri popoldne.
Pri drugi razpravi so v odsotnosti obtoženca obravnavali zadevo 46-letnega Giuseppa Sorija iz Gorice, ki pa živi sedaj že 12 let v Južni Afriki v Durbanu, kamor Je odšel za zaslužkom ter se potem ni več vrnil. Tožbo proti njemu je vložila žena Helena Lipizer iz Gorice, Ul. Škodnik 3, ki navaja, da je v vsem tem obdobju poslal zanjo in za dva njuna otroka samo 10 funtov šterlingov in sicer prvi mesec po odhodu, čeprav mu gre dobro in ima v Afriki vodilno u-radniško mesto v nekem podjetju, žena, ki je učiteljica, ne prejema za otroka niti družinskih doklad, ter je pripravljena zahtevati legalno ločitev in zahteva, naj bi mož prispeval vsaj primerno vsoto za otroke, ki sedaj hodita v šolo.
Sodišče je ugotovilo krivdo obtoženca ter ga obsodilo na dva meseca zapora in 100 tisoč Ur globe ter plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski Ust. Branil ga Je uradno odv. D’Este iz Vidma.
Goriška policija je lani 22. septembra ob 19.30 zvečer pobrala na cesti v Ul. Lantierl v Gorici 41-letnega Maria Sartorija, ki je vpisan v Gorici, Ul. Colombo 3, vendar nima stalnega bivališča Bil je namreč tako vinjen, da so mu noge odpovedale. Ko se je iztrezn.il, so ga zopet izpustili in prijavili sodišču zaradi pijanosti na javnem prostoru. V odsotnosti ga je sodnik obsodil na 30 tisoč Ur globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. D’Este
Drž. tož. odv. Cossa in dr. Pri možič; sodnik dr. Laudislo, zap. Magda Massi
Ul. Diaz in v ECA bodo plačali 10 | spodnjo asfaltirano glavno cesto. Ta
pride to barvno veselje najbolj do izraza v jesenskih kraških motivih, od katerih se mi zdi najboljši «Jesen na Krasu«. V tem delu, kjer se rumeno rdeča barva čudovito meša z belo sivim skalovjem, postane proti ozadju tako lahka in prozorna, da nam daje slutiti za njim še neskončne širjave.
Od svojih prejšnjih razstav do sedanje se je slikar Košič izredno obogatil tako vsebinsko kot izrazno. V tem svojem zorenju pa ni zašel na kako stransko pot, ki bi bila morda lažja in efektnejša, temveč je ostal vseskozi pošten in prepričljiv.
SLAVKO REBEC
Natečaj za občinskega zdravnika
Urad pokrajinskega zdravnika v Gorici sporoča, da je podaljšan rok za natečaj za službo občinskega zdravnika v Gorici in za občinskega zdravnika v Krminu do 7. decembra ob 12 uri. Podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti v uradu pokrajinskega zdravnika.
Medtedenska zapora trgovin
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo medtedenska zapora trgovin v decembru zaradi Andrejevega sejma in božičnih ter novoletnih praznikov je fakultativna.
milijonov lir stroškov za oktober ter 1.7 milijona lir drugim zavodom. Za bencin in nafto za občinska vozila za 1969 bodo potrošili 2.4 milijona lir in na predlog odbornika Fantinija so odobrili strošek za tablice z uličnimi napisi itd. Pripravili bodo 360 darilnih zavo-
uslužbencev in nekatere zavode. Odbornik Rovis pa je poročal o mestni avtobusni službi in o prevoznih uslužbencih.
PISMO UREDNIŠTVU
Slaba cesta
pri kolodvoru v Rubijah
Spoštovani urednik, želel bi vas opozoriti na pot, ki pelje z železniške postaje Rubije na
GOSTOVANJE GOT’
[x)t, ki jo potniki uporabljajo čez dan in ponoči, je polna lukenj ter zato stalno opozarja, da bi jo bilo treba zakrpati. Po moji sodbi bi bilo še bolje, če bi jo asfaltirali, da bi bil z njo enkrat mir. Prav gotovo bi bili takšnega javnega dela vsi veseli, še prav posebej pa tisti, ki zaradi dela pogostoma hodijo po njej.
S spoštovanjem
(sledi podpis)
Na delu se je ponesrečil
Včeraj ob 13. uri so za 10 dni pridržali v goriški splošni bolnišnici 90-letno Rozo Mučič iz Standreža, Mihaelova ul. 44. Ko je ženica hotela po stopnicah na domu, je zadela ob vrata ter padla po stopnicah. Pri tem se je udarila na čelu z verjetnim zlomom kosti.
)4 GLEDALIŠČA — NOVA GORICA CARLO GOLDONI
TAST PO SILI
(Un curios-o accidente)
Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik)
Prevod in priredba v narečje J B.
Režija: JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA
V nedfH" ’	---bra ob 16. In ob 20. uri v PROSVETNI
DVORANI v GORICI, Korzo Verdi 13
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
V TOREK ZVEČER V GORICI
Zanimiv orgelski koncert prof. Berganta na Travniku
Velik uspeh slovenskega organista v izbranih skladbah antike in moderne
S sej« občinskega odbora v Gorici
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so odobrili nekatere ukrepe upravnega značaja in obvezne stroške z leto 1968 v zvezi z organikom za osebje, ki ga bodo predložili občinskemu svetu v obravnavo. Za bolnike v hiralnici v
Zbor «S. Ignazio* je priredil v torek zvečer v cerkvi na Travniku koncert organista prof. Huberta Berganta, ki se je predstavil občinstvu s skladbami starejših in novejših mojstrov. V prvem delu je koncer-tist prikazal dela francoskih klasi-Bacha in Francka. Spored jc začel s «Chacono» Louisa Couperi-na, kateri so sledile tri skladbe N. Clereinbaulta, in sicer «Basse de ero-morne«, «Duo» in «Caprice sur les gradns jeux». V vseh teh delih se kaže zlasti bogata invencija in smisel za ornamentiko, izraženo v dokaj ostrih in barvitih zvokih. Sledili sta dve skladbi J S. Bacha, koral «Das alte Jahr» in »Canzona«, prežeti s strogim duhom velikega baročnega skladatelja. Prvi del se je zaključil z velikim Franckovim Ko-ralom v h-molu, polnim romantičnih primesi in lirizma. V njem je zato izvajalec zmogel pokazati vse bogastvo romantičnih orgel, katerih lepoto je belgijski skladatelj znal tako čudovito razbohotiti v svojih umetninah.
Drugi del sporeda je začela skladba Primoža Ramovša »Fanfara za orgle«, ki v briljantnih akordih ponazarja renesančna trobila. Sledila ji je zanimiva kompozicija Jeana Langlaisa, sodobnega francoskega
orgelskega ustvarjalca, «Fantazija» iz zbirke «Hommage h Frescobaldi«, tudi pralna blestečega zvoka in tekoče melodioznosti. Ves spored je pa kronala Maxa Regerja «Fantazija in luga na ime BACH«. To zahtevno delo je skladatelj napisal leta 1900.
antazija se deli na pet delov, ki jih veže med seboj osnovna tema (b-a-c-h) v akordih z energičnimi dinamičnimi kontrasti. Fantaziji sle-'ctglasna dvojna fuga. V Reger-jevi kompoziciji je prof. Bergant lahko spet pokazal vse svoje tehnične ter interpretativne sposobnosti, ki ga uvrščajo med najboljše organiste v Jugoslaviji. Organist Hubert Bergant je v svoji izvedbi razodel veliko smisla za primerno in dognano poustvarjanje vseh zgoraj o-menjenih avtorjev, dokazal popolno orgelsko tehniko in zelo pestro izbiro v registraciji.
Konoerta se je udeležilo precejšnje število ljubiteljev glasbe. Pred začetkom koncerta samega je predsednik travniškega zbora Jericijo podčrtal pomen takih glasbenih prireditev ter zlasti obžaloval nezanimanje oblasti in dnevnega tiska, ki raje propagira vsakovrstne nepomembne prireditve kot pa umetni-šo kvalitetne nastope.
* * *
Klasifikacija bolnišnic
Na predlog deželnega odbornika za zdravstvo in higieno Devetag« je deželni odbor na svoji zadnji seji na podlagi zakona o reformi bolnišnic klasificiral bolnišnice v Gorici, Tržiču, Gradežu in Krminu. Goriško in tržiško bolnišnico so klasificirali kot glavni pokrajinski bolnišnici, medtem ko so klasificirali bolnišnici v Gradežu in Krminu kot področni bolnišnici Na ta način so zadovoljili zlasti glede bolnišnic v Gorici in Tržiču težn|e prebivalstva. S tem so dali zasluženo priznanje dvema bolnišnicama, ki sta zelo dobro opremljeni s sosednimi inštrumenti.
Danes predvajajo v Gorici jugoslovanski film «Kozara»
Danes, v petek 28. t. m. ob 20.30 predvajajo v prostorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici jugoslovanski celovečerni film «Kozara», ki obravnava enega izmed najbolj junaških dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Vabimo vse tiste, ki si ga niso ogledali pri predvajanjih po prosvetnih društvih, da izrabijo to priliko in si film ogledajo.
Obenem vabimo vsa prosvetna društva z Goriškega, ki tega filma še niso predvajala, pa bi ga radi imeli, naj to takoj sporočijo na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, ker bo film le še malo dni na razpolago.
Žena iz štandreža padla po stopnicah
V tovarni Safog se je nekaj po 9. uri včeraj dopoldne ponesrečil pri delu 39-letni Aldo Del Ben iz Kaprive. V bolnišnici so mu ugotovili zlom sredinca na desni roki ter so ga pridržali na zdravljenju.
Gorica
CORSO. 17.15: «Chimera», G. Mo-randi in L. Efrikian. Italijanski film v barvah.
VERDI. 17.00: «E per tetto un cie-lo di stelle«, G. Gemma in M. Konopka, italijanski kinemaspop V barvah.
MODERNISSIMO. 17-22:	ttCiccio
perdona... io no«, F. Franchi in C. Ingrassia, italijanski film v barvah.
VITTORIA. 17.15: «Svezia infemo e paradiso«, dokumentarni film o švedski mladini v barvah, prepovedan mladini pod 18. letom CENTRALE. 17.15: «Testa di sbar-co per otto implacabili«, P. La-wrence In G. Madison, ameriški kinemaskop v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22:	«Scusi fac-
ciamo 1’amore?«, P. Clement, C. Augier. Film je v barvah. EXCELSIOR: 16—22: «La fredda alba dellMspettore Joss«, J. Ga-bin. Kinemaskop v barvah. PRINCIPE. 17.30—22:	«11 medico
della mutua«, A Sordi, B. Valori in S. Franchetti, kinemaskop v barvah.
8. MICHELE. 13.30: «11 principe coraggioso«, J. Mason, R. Wagner ln D Paget, kinemaskop-ski film v barvah
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Al Corso, Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redentore«, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
RONKE
Danes Je odprta lekarna «Alla Stazione«, Viale Garibaldi 3, tel. 77446.
Podelili so Bloudkova priznanja posameznikom in organizacijam
Za zasluge pri razvoju slovenskega športa so nagradili 24 posameznikov in 4 organizacije
V	preteklih dneh so v Ljubljani četrtič podelili Bloudkova priznanja, ki so najvišje slovensko športno odlikovanje. Letos so podelil] 28 priznanj od teh 24 posameznikom, 4 pa organizacijam. Nagrad so podelil] 6 (5 posameznikom in eno organizaciji), plaket pa je bilo 22 (za posameznike 19 in za organizacije 3).
V	štirih letih, odkar podeljujejo ta priznanja, so jih skupno podelili 121: 33 nagrajencev je prejelo nagrade, 88 pa plakete. Med temi je bilo tudi športno združenje Bor iz Trsta.
Letošnji dobitniki nagrad so naslednji:
Ciril Hočevar
iz Maribora za svoje življensko delo.
Hočevar se udejstvuje v telesni kulturi že 50 let in je vse svoje življenje posvetil tej aktivnosti. V Mariboru je bil na področju telesne kulture vaditelj, organizator, strokovnjak, pisatelj strokovnih člankov, sestavljalec telovadnih vaj itd. Bil je tudi pobudnik za gradnjo več telovadnih domov na Štajerskem in v 'Prekmurju.
Gregor Klančnik Iz Raven na Koroškem za organi-»acijsko in strokovno delo.
Klančnik je bil od mladih nog telovadec, smučar in alpinist. V letih pred 2. svetovno vojno je bil državni prvak v smučarskem teku in državni reprezentant. Se vedno je zvezni kapetan jugoslovanske smučarske tekaške reprezentance in član raznih mednarodnih smučarskih organizacij. Klančnik ima tudi izredne zasluge, da je v Ravnah na Koroškem zrasel eden najpomembnejših športnih kolektivov v Sloveniji.
Inž. Avgust Pohar iz Ljubljane za strokovno in organizacijsko delo.
že pred drugo svetovno vojno Je bi! med športnimi aktivisti, ki so utrdili temelje slovenskega smučarskega športa. Več let je bil član mednarodne smučarske zveze, še vedno pa Je selektor jugoslovanske reprezentance v alpskih disciplinah. Po drugi svetovni vojni je izdelal zelo podrobne analize slovenskega smučarskega športa s čimer je temeljno pripomogel k rasti in razvoju te panoge v Sloveniji.
Prof. Drago Stepišnik
iz Ljubljane za družbeno in strokovno delo.
Stepišnik se Je ukvarjal z atletiko, ko je bila ta v Sloveniji še v povojih. Ko je opustil aktivno nastopanje se je vključil v organizacijsko delo in je bil po drugi svetovni vojni prvi predsednik a-tletske zveze Slovenije. Bil je tudi ravnatelj prve slovenske šole za vzgojo kadrov, srednje fizkulturne šole, ki se je pod njegovim vodstvom razvila do današnje univerzitetne stopnje. Poglobljeno se je ukvarjal tudi s preučevanjem zgodovine slovenskega športa in je pred kratkim napisal o tem tudi zelo izčrpno knjigo.
Miro Steržaj
iz Ljutomera za tekmovalne dosežke.
Na svetovnem kegljaškem prvenstvu je osvojil zlato kolajno med posamezniki in srebrno v dvojicah.
TVD Partizan
iz Kočevja za množično vključevanje mladine.
Telesnovzgojno društvo Partizan iz Kočevja je eno najuspešnejših tovrstnih društev v Sloveniji. S sodobnimi prijemi pri delu z mladino je postalo eno naj'bolj množičnih društev v Sloveniji. Društvo se odlikuje s svojo organizacijsko sposobnostjo in je mnogo doprineslo, da so dobili v Kočevju sodoben dom telesne kulture in stadion.
Poleg nagrad so podelili tudi 22 Bloudkovih plaket in sicer so jih dobili:
Pavle Božič, Celje — za organizacijsko in strokovno delo.
Tone Bučer, Ljubljana — za organizacijsko in strokovno delo.
Boris Filli, Piran — za organizacijsko delo.
Prof. Bojan Hrovatin, Ljubljana
—	za organizacijsko in strokovno delo.
Ištvan Korpa, Ljubljana — za tekmovalne dosežke v namiznem tenisu.
Hinko Liebinger, Litija — za organizacijsko delo.
Marjana Lubej, Celje — za tekmovalne dosežke.
Draga Mislej, Novo mesto — za organizacijsko delo.
Zoran Mrak, Logatec — za organizacijsko delo.
Anica Pauiič, Maribor — za organizacijsko in strokovno delo.
Stojan Puc, Maribor — za tekmovalne dosežke v šahu.
Karel Rupnik, Trbovlje — za organizacijsko delo.
Inž. Stanko Steiner, Ljubljana
—	za organizacijsko delo.
Dr. Stanko Stoporko, Mislinja
—	za organizacijsko delo.
Nataša Urbančič, Celje — za tekmovalne dosežke v atletiki.
Edvard Vecko, Ljubljana — za tekmovalne dosežke v namiznem tenisu.
Drago Zdravec, Celje — za organizacijsko delo.
Ludvik Zajc, Jesenice — za tekmovalne dosežke v smučarskih skokih.
Tone Žnidarič, Gornja Radgona
—	za strokovno in organizacijsko delo.
Kajakaški klub Soške elektrarne,
Nova Gorica — za tekmovalne dosežke.
Planinsko društvo Ljubljana -Matica — razvoj planinstva in alpinizma.
Šolsko športno društvo Enotnost
(na gimnaziji), Murska Sobota — za vzgojno delo.
Poleg teh priznanj so podelili še dve posebni priznanji jugoslovanskima olimpijcema Ivu Daneuu in Miroslavu Cerarju.

AVTOMOBILIZEM
RALLY LONDON.SYDNEY
Doslej odstopilo 10 posadk
Konj prva sinrlna žrtev dirke - Avlo zavozil z mostu
TEHERAN, 28. — Uradno so spo- j so mu morali odstraniti poškodo-ročili, da je. na turškem ozemlju I vano ledvico.
odstopila z rallya London — Syd-ney švedska posadka Bengt Soder-strom — Gumnar Palm, ki je bila med glavnimi favoriti za končno zmago. Njun avto ford cortina je dobil take okvare, da ga niso mogli več popraviti. Gunnar Palm je skupno s svojim rojakom Ericom Carls-sonom zmagal na avtu saab leta 1963 na rallvu Montecarlo in je med najbolj znanimi izvedenci za tovrstna tekmovanja na svetu.
Tekmovalci so začeli prihajati v rrvih popoldanskih urah v Teheran. Po dosedanjih vesteh tekmuje še 88 posadk, torej deset manj, kot jih je startalo v Londonu. Na poti skozi Turčijo je prišlo do več nezgod in nekateri vozniki niso mogli zaradi nastalih okvar nadaljevati poti. Avto morris Angležev VVilliamsa, Thomasa in Hugesa se je danes zjutraj v anatolski vasi Shrefye prevrnil na nekem mostu in en član posadke ie poškodoval, vendar doslej še ni hilo mogoče izvedeti kateri.
160 km pred Sivasov, v Turčiji, sta se angleška zakonca Brittan s svojim avtom ford lotus cortina pri hitrosti 120 km na uro zaletela v nekega konja, ki je zaradi udarca na mestu poginil. Zakoncema se ni v-odilo nič in čeprav se jima je pri trčenju razletelo vetrobransko steklo na drobne koščke sta vsa trda od mraza nadaljevala pot proti Perziji.
Vožnja preko perzijskega ozemlja je danes potekala v glavnem zadovoljivo. Tekmovalcem je bilo naklonjeno vreme, ki je bilo zelo lepo, pa tudi nad perzijskimi cestami se ni nihče posebno pritoževal: vse so bile v dobrem stanju. Zato so udeleženci tekmovanja dosegli na splošno zelo dobre hitrostne poprečke.
Vozači so se ustavili v Teheranu le malo časa, ki so ga izkoristili za pregled svojih vozil, nato pa so nadaljevali pot proti afganistanski meji. V perzijsko prestolnico je prvi privozil avto Ford Falcon z avstralsko posadko Firth - Hoinville.
Proti večeru so sporočili, da se je pri nezgodi na mostu med Si-vasom in Arzincanom v Turčiji poškodoval Anglež Graham VVhite, katerega so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico v Erzincanu. Podvrgli so ga operaciji in zdravniki
V isto bolnišnico so prepeljali tudi Angleža Morrisa, ki se je prevrnil s svojim avtom Vauxhall, pri čemer mu je počila lobanja. Tudi zanj so si zdravniki pridržali prognozo.
HOKEJ NA LEDU
BOČEN, 28. '— V tekmovanju za dolomitski pokal je italijanski prvak Cortina Doria premagal HC Bolzano Forst s 4:2 (1:0, 2:1, 1:1).
NARASCAJNISKA KOŠARKARSKA LICA
V nedeljo nastop Bora proti močnemu Lloydu A
V srečanju s prvim z lestvice bo trener Bora razpolagal z vsemi igralci
V nedeljo čaka mlade košarkarje Bora najtežja naloga prvega dela prvenstva: pomerili se bodo namreč z vodilno peterko te lige, Lloydom A. Ta peterka doslej ni izgubila še niti enega srečanja. Lloyd A je zbral v dosedanjih šestih prvenstvenih srečanjih 425 košev (tj. poprečno po 71 v vsakem srečanju), prejel pa le 123 (poprečno le 20 v vsaki tekmi).
Te številke torej jasno pričajo, da je to moštvo res zelo močno tako v napadu, kot v obrambi. Trener Marini zato tudi ne skriva svojega prepričanja, da bo s svojo ekipo osvojil naslov prvaka te lige, nato •a postal z zmago v državnem finalu tudi državni naraščajniški prvak. Njegovo moštvo sestavljajo dokaj visoki igralci (Bicci ima npr. 195 cm) in so vsi letos zadnjo sezono v naraščajniški kategoriji. To pomeni, da so tudi zelo izkušeni in temeljito podkovani v košarkarski tehniki in drugih veščinah tega športa.
Kljuh temu, da o izidu tekme skoraj ne moremo dvomiti, pa bodo borovci kljub temu poskušali dati od sebe vse. svoje sile, da bi izsilili čim povoljnejši izid. Nasprotnike bodo skušali zadržati predvsem s svojo obrambo, ki je vsekakor boljši del ekipe.
Borovci imajo še vedno aktiven obračun danih in prejetih košev, če-p ra v znaša le eno samo točko (203: 202). Treba pa je tudi poudariti, da so imeli plavi dokaj smOle in bi lahko bili na lestvici precej višje, 6e bi ne doživeli dveh tesnih porazov proti Mivarju in Servolani, ko so klonili le z. dvema točkama razlike.
Za nedeljsko tekmo bo imel trener Bora zopet na razpolago vse svoje igralce. Poleg «starejših» pa bo nastopil tudi Kralj, ki je bil v srečanju s Scrvolano najbol jši «mož» na igrišču.
Tekma z Lloydom A ho v nedeljo ob 8. uri v telovadnici: v Ul. della
Naraščajniki Bora bodo imeli v nedeljo v tekmi z Lloydom A težjo nalogo, kot so jo imeli v srečanju z Ricreatori (na sliki)
Valle. Igralci Bora naj se zbero na igrišču že pol ure pred začetkom tekme.
* * *
Preteklo kolo tega prvenstva ni prineslo nobenih bistvenih presenečenj. Prve tri ekipe z lestvice so zmagale. Edini, ki je imel s svojim nasprotnikom nekaj težav je bil Italsider, ki je pa seveda kljub temu odločil srečanje s peterko Lloy-da B v svojo korist.
Nedeljski izidi so	bili	naslednji:	
Servolana — Bor			34:32
LIoyd A — Tricolore			76:18
Lloyd B — Italsider			42:47
LESTVICA			
Lloyd A	6	6	0 12
Italsider	6	5	1 10
Ricreatori	7	5	2 10
Lloyd B	6	3	3 6
Servolana	6	3	3 6
Bor	6	2	4 4
Mlvar	5	2	4 2
Montuzza	5	1	4 2
Trlcolor«	6	0	6 0
-jan-
KOŠARKA
DREVI V MILJAH
Mariborčani vračajo obisk košarkarski peterki Bora
Drevišnji gostje Bora so prvaki 2. jugoslovanske košarkarske lige
Danes zvečer bodo košarkarji Bora odigrali prijateljsko tekmo z ekipo Maribor 66. Srečanje bo v občinski telovadnici v Miljah — v Ul. D’Annunzio — ob 20.30. Mariborčani vračajo obisk borovcem, ki so gostovali v Mariboru konec junija letos.
Gostje bodo prispeli v Trst danes opoldne in bodo ostali dva dni v našem mestu, nato pa bodo skoraj gotovo nadaljevali pot do Benetk. Vodstvo društva namerava na ta način nagraditi moštvo za uspehe v lanskem prvenstvu. Maribor 66 je namreč letošnji prvak druge zahodne lige. Udeležil se je tudi kvalifikacijskih tekem za prestop v prvo ligo, toda v teh srečanjih ni šlo vse v redu in ni mu uspelo preiti v višjo ligo, medtem ko sta se kvalifikacijski ekipi Ra-botničkega iz Skopja in Borca iz Bosne. Letos bodo Mariborčani ponovno sodelovali v drugi zvezni ligi in bodo seveda, kot tretja najboljša ekipa v Sloveniji za Olimpijo in Slovanom, najresnejši kandidat
iiiiHiMitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
V OSMINI FINALA ZA SEJEMSKI POKAL
Nasprotnik Fiorentine enajsterica Setubala
Jugoslovanska ekipa 0FK Beograd se bo pomerila s turškim moštvom Geoztepe iz Smirne
ZtfRIOH, 28. — Danes so. opravili v Zurichu žrebanje nasprotnikov za osmino finala nogometnega tekmovanja za sejemski pokal. Fiorentina se bo v tem delu tekmovanja pomerila s portugalsko enajsterico Vitoria Setubal in sicer bo prva tekma na sporedu na Portugalskem, povratna pa v Firencah. Jugoslovanski nogometni klub OFK Beograd pa bo imel v osmini finala za nasprotnika turško ekipo Geoztepe iz Smirne.
Po določilih organizacijskega odbora tega tekmovanja bodo morali vsa srečanja osmine finala odigrati letos pred 31. decembrom. Finale tega tekmovanja pa bo prihodnje leto 21. maja v Baslu, žrebanje nasprotnikov za osmino finala je dalo naslednji izid:
Vitoria Setubal (Port.) — Fiorentina (It.)
Legia Varšava (Pol.) — Ujpest Dosza (Mad.)
Real Saragozza (Sp.) — Nevvcastle United (Ang.)
OFK Beograd (Jug.) — Geoztepe Smirna (Tur.)
Atletico Bilbao (šp.) — Eintracht Frankfurt (Z. Nem.)
Leeds United (Ang.) — Hannover (Z. Nem.)
Hamburg (Z. Nem.) — Hibernian (Škot.)
DWS Amsterdam (Niz.) — Glasgow Rangers (Škot.)
Meddržavni nogomet
SAN JOSE, 28. — V trinajsti kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo 1970 (Srednja in Severna Amerika) je Kostarika premagala Jamajko s 3:0 (0:0).
za končno zmago.
Vodstvo Bora je nameravalo organizirati ob priliki obiska slovenskih gostov košarkarski turnir in sa je zato posvetovalo z raznimi društvi, med katerimi je bil tudi Italsider. Društva pa so vabilo odklonila, ker so obremenjena s komaj pričetnimi prvenstvi. Razen tega pa so tudi vse razpoložljive telovadnice malodane ves dan zasedene.
Borovi košarkarji se bodo v neenakomernem srečanju z Mariborom ’66 potrudili, da bodo nadomestili atletsko in tehnično premoč gostov z agonizmom in tako omilili končno razliko v rezultatu. Trener prof. Mari bo imel priložnost, da preizkusi postavo, ki naj bi stopila na igrišče v nedeljo V tekmi proti močni ekipi Hannibal v 4. kolu promocijskega prvenstva.
Za današnje srečanje je prof. Mari določil običajno postavo: S. Spacal, Sirk, Sancin, Kralj, Fabjan, Starc, Rudeš, Ambrožič, Za-vadlal.
Adrijan Zavadlal
TENIS
KOPENHAGEN, 27. - V tekmovanju za nordijski pokal je stanje dvoboja med Dansko in Švedsko po prvem dnevu srečanja neodločeno 1:1. Bengtson (š) je premagal Ul-richa (D) z 2:1, Leschly (D) Carlsteina (Š) z 2:0.
pa
tina odpravila Čile s prepričljivim izidom 4:0 (2:0).
* • *
LA VALETTA, 28. — Znani bivši angleški nogometaš baron Stan-ley Matthews je nastopil v nekem prijateljskem srečanju in je dosegel enega od obeh golov, ki Jih je dalo njegovo moštvo. Matthevv« je star 53 let.
Dirka po Španiji
MADRID, 28. — Kolesarska dirka po Španiji se bo prihodnje leto začela 24. aprila v Badajozu in zaključila 11. maja v Bilbau. To je danes sporočil tehnični vodja tega kolesarskega tekmovanja Luis Ber gareche.
..$^ OŠMf
Ljubljanska Olimpija slovenski pokalni prvak
V finalni tekmi za pokal Jugoslavije je ljubljanska Olimpija v slovenskem finalu na svojem igrišču zasluženo premagala Maribor s 3:1 (1:0). Gole so dali Zagorc v 2’, Lazovid v 52’ in 82’ za Olimpijo ter Prosen v 70’ za Maribor.
* * *
ROSARIO, 28. — V mednarodnem srečanju v Rosariu je Argen-
OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI
InIhmhemi
LaHMtoJ	LJUBLJANA
v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon)
IBHPHRJh
LJUBLJANA _
POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO
—	V PRITLIČJU:
USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVAL KE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE
—	V II. NADSTROPJU:
EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ZENSKE USNJENE KONFEKCIJE:	PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA —
ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO
LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA
V OKVIRU PROSLAV
(Nadaljevanje s 3. strani) * v
zapel. Vse pesmi, ki so bile na sporedu, so škedenjskega izvora, razen ene barkovljanske, t.j. razen «Skrinje orehove*, ki jo je pred leti tako lepo ponovno obdelal pokojni Milan Pertot in jo sedaj zasledimo v repertoarju številnih pevskih zborov. škedenjske pesmi pa so prišle «iz rok» Valentina Pižo-na, Josipa Valentiča in Frana Venturinija. Nočemo trditi, da je bil pevski nastop kako odkritje, toda nekaj na račun že skoraj pozabljenih vendar lepih pesmi, nebv na račun samega izvajanja je občinstvo prisililo zbor, da je eno pesem ponovil. Navdušeni aplavzi ob koncu vsake pesmi pa so bili primerna nagrada in izraz odobravanja.
Za dva folklorna prizorčka in sicer za «Ščjedensko krušarco» in za «Na semnje* velja reči, da sta žela pri občinstvu največje priznanje. Kako tudi ne, ko sta bili Anica Žerjal kot Juca in Marta Volk kot Vanča v uvodu k recitaciji Magde Štoka pravi pravcati ostari Ščjedenkh, Magda Štoka pa jf res lepo podala tekst Marije Mi-j otove.
Anica Žerjal in Marta Volk kot Ančka in Tuonca sta se tudi v «No semnje» lepo vživeli v svoji vlogi bolj počasnega in malo zgovornega dekleta, ki ne pride do ženina, in kot njene tekmice, ki ji fanta odpelje izpred nosa. Adalgiza Bje-kar pa je bila modra* mati izpred toliko let in hkrati odločen oglasnik* še bolj strogega očeta.
Za Marjam Kravosa ni kaj Teči. Na odru se znajde, kot bi bil doma. To velja za njegov nagovor
v začetku prireditve, kot tudi za njegovega Vanika v prizoru, o katerem govorimo. Tekst za <s.Na semnje* je pripravila Vida Pahor-Verk.
Drugi folklorni prizorček se prelevi v lep, zelo lep splet narodnih plesov, ki ga pozmmo pod imenom aStu ledi*. Miroslav Gurman, Boris Zobec, Viktor Rojc, Stevo Zahar, Darij in Walter Lovrečič, Igor Bjekar, nadalje Mojca Siškoviči Patricija Hovoie, Varna Haffner, Vihra Kodrič, Danijela, Eva in Tamara Pavletič so ob spremljavi harmonike lepo zaplesali in nato še zapeli nekaj slovenskih pesmi, kot so nekoč plesali in peli slovenski mladi ljudje na raznih veselicah.
Poročila s te prireditve ne moremo zaključiti, ne da bi omenili improvizirani nagovor Mirka Piio-na, sina enega najbolj delavnih in požrtvovalnih škedenjskih prosvetnih delavcev iz začetka stoletja Valentina Pižona. Mirko Pižon, hi se je tudi sam, podobno kot njegov oče, toliko trudil za prosvetno dejavnost v Skednju, je na kratko obudil nekaj starih spominov, ko je škedenjska «Velesila» nastopalo doma in tudi drugod in povsod žela velike uspehe.
Ob koncu ponovno poudarjamo> da je bilo številno občinstvo s pri', reditvijo zadovoljno in da bi s' želelo še takih in podobnih prireditev.
Fre
( Hasan Seidbejli
J
TELEFONISTKA
llllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIII1IIIII
Tako tudi nisem prišla do Neve, ostala sem z njima in se igrala z dekletcem, dokler nista odšli. Gospa me je prosila, če bi lahko prišla v park vsak dan in bi se igrala z Natašo. Obljubila sem ji, da bom.
«Toda zakaj si se vendar hotela utopiti?)) Je začudeno vprašal Zakir.
«Oče ni prišel domov tri dni, in bilo mi je tako hudo, da nisem marala več živeti. Pa tudi jesti nisem imela kaj, in sem bila zelo lačna.»
«In kako je bilo naprej?«
«Z Natašo sva postali prijateljici. Takrat sem še slabo znala po rusko, zato me je njena mama učila. Nekoč sem prišla v park in zagledala gospo brez Nataše. Izkazalo se je, da je deklica zbolela in da joka ter me kliče. Tako sem začela hoditi z njo. živeli so zelo udobno. Natašin oče je predaval na univerzi, mati pa je delala doma, prevajala je iz nemščine. Večkrat nama Je prebirala lepe pravljice. Ko sva z očetom odpotovala iz Leningrada, sta me Nataša in mama pospremili na postajo in obe jokali.«
«Zakaj pa oče ponoči ni prišel domov?«
«Ne vem. Takrat je veliko pil.«
Zakir jo je trdno stisnil k sebi, kot bi Jo hotel skriti in ubraniti pred nečim. Privila se je k njemu kot trta Dihanje tega osemnajstletnega otroka ga je tako opijanilo kot vonj rož. In tako sta molče presedela ure in ure ter ljub-
kovala drug drugega.
17,	Z vsakim novim srečanjem se je Zakir bolj navezal nanjo,
vse bolj sta ga omamljala čar njene čistosti, s katero je sprejemala njegovo ljubezen, ter tiha otožnost, ki ga je prevzela, kadar mu je pripovedovala o otroških letih. O sebi ji je pripovedoval malo. Njegovo življenje je potekalo srečno in bolj enolično.
«Veš, Zakir, saj imam tudi mačeho. Nekoč, ko smo se vrnili v Baku...«
«Zakaj ste se tolikokrat selili?« jo je vprašal.
((Mislim, da ima oče tako nemiren značaj. Nikjer ne ob stane za dolgo. Takrat tega nisem razumela. Celo z materjo ni mogel shajati. Mislim, da je ves čas nekaj iskal, in ker ni na tisto naletel v tem kraju, je upal, da bo našel drugod, in se tako selil iz mesta v mesto.«
((Nesrečnež!«
«Tudi meni je hudo zanj.«
((Vendar ti je pokvaril življenje!«
«Toda razen njega nimam nikogar več.«
«Kaj pa jaz?«
Mehriban je zavzdihnila.
«.. No, poslušaj, ti bom povedala še naprej. Nekoč sva se spet vrnila v Baku in oče je delal tu približno leto dni. Vsakič, ko sta se z babico pogovarjala, da se bo moral še enkrat oženiti, ji je rekel, da sem mu jaz napoti in da se me je že naveličal vlačiti za sabo kot rep. Babica pa ga je zavrnila: «Ko bi bil doma, bi ti hči ne bila napoti!« Spominjam se, da mu je še rekla: «Kar poseješ, to požanješ. Ne vem, za kakšne grehe me Je Alah kaznoval s to boleznijo, ki me je vrgla na posteljo, vem pa, da Je z mano zmeraj slabše in da bi morala imeti nekoga, ki bi popazil name in me postregel. Ti nisi zapustil samo mene zdaj, ko sem bolna in brez moči, in se klatiš naokrog po več let, zdaj mi hočeš naprtiti še to revico. K moji nesreči hočeš dodati še novo, sama sem bolna in zdaj bom morala skrbeti še za; to revše.«
Nekoč je oče pripeljal domov mlado žensko in mi rekel: «To je tvoja mama.« Cez mesec dni smo se vsi trije odpeljali v Bigo in spet nisem mogla hoditi v šolo.«
Mehriban se je nasmehnila.
«Riga je čisto drugačno mesto kot Baku ali Leningrad. Lahko si misliš, če sem se tam trikrat zgubila. Vse ulice so si tam tako podobne in ravne, nikjer ne greš ne v klanec ne navzdol in tudi hiše so vse enake, čiste, lepe, skoraj vse enako visoke — po pet, šest nadstropij — tako se težko spoznaš, kje si. Tamara, moja mačeha, je tudi delala, zato se mi ni dalo, da bi bila sama doma. Od dolgega časa sem se šla potepat, toda komaj sem zavila za dva, tri vogale, že nisem vedela, kje sem. Toda nisem se ustrašila in tudi jokala nisem, kot bi bila zadovoljna, da ne znam več domov. Onadva sta namreč z mano grdo ravnala, veš: Včasih sem sedla na klop v parku — teh je v Rigi veliko — gledala golobe, ki so stopicali po potkah in kljuvali zrnje. Kak starček s sosednje klopi, ki je opazil, da tako dolgo sedim sama, me je začel spraševati, odkod sem in zakaj ne grem domov. Ko so ljudje zvedeli, kako in kaj, so me odpeljali domov. Toda z njimi se je bilo težko pogovarjati, ker so znali rusko še slabše kot jaz. Zato sem se počasi naučila razločevati med sabo vse te enake ulice in si zapomnila njihova imena. V Rigi je tudi park Kirova kot pri nas v Bakuju... Tam je med drugimi ulica 13. januarja — to je dan, ko je policija streljala na delavce, ki so zborovali, in jih veliko ubila. Imena ulic so zelo zanimiva, posebno v starem delu mesta. Pravijo, da so se nekatera ohranila še iz starih časov. Nekaj se jih imenuje po rokodelcih: pivovarjih, kovačih, mesarjih ali mlinarjih. So tudi ceste, ki se imenujejo po letonskih revolucionarjih. Neki park se imenuje po poglavarju letonskega plemena, ki je v hudi bitki premagalo nemške viteze. Riga je zelo lepo mesto. Zjutraj, ko sta oče in Tamara odšla na delo, sem brž pospravila sobo in stekla na cesto ali na obrežje Daugave. 1) Včasih sem dolgo dolgo
postajala tam in gledala na mesto z njegovimi strmimi strehami in koničastimi zvoniki. Tako lepo je ležalo pred mano, kot ena sama celota, da se mi je včasih zazdelo, ko da tega čudovitega mesta sploh niso zidali, ampak da je nastalo sam0 po sebi, kot v pravljici.
Zdelo se mi je, da sploh ne more biti drugačno, še zamisliti si nisem mogla, da bi bilo... Opazovala sem mesto in gledala, kako se riše na svetlo modrem nebu, kako plovejo nad njim okrogli oblaki, kakršnih pri nas ni, in začelo se mi je dozdevati, da je vse mesto moje, samo moje, da ži' vim v njem sama in da mi nihče ne more prepovedati, da bi hodila po njem, kamor se mr zahoče. Takrat je tako tudi bilo...«
Zakir je pretrgal njeno pripovedovanje in jo nežno prt" vil nase. Pod rokami je čutil njene šibke rame.
9
Nekoč, ko je Mehriban brodila pa Zakirovih svilenih kodrih, ga je vprašala:
«Zakir, toliko pogovorov slišim po telefonu, pa ne morem razumeti, o čem govorijo inženirji. Ce ne razumem, torej pomeni, da nisem za nobeno rabo. Ni res, Zakir?«
«Ne, ni.»
Mehriban je vzdihnila.
«Saj nič ne znam! Od jutra do večera samo ponavljam1 Tretja... Tretja... Halo... Halo!«
«Ne, Mehriban, ni res. Tudi ti veliko koristiš.«
«S čim?«
((Razveseljuješ človeka, ki veliko koristi državi.«
«Zakaj se norčuješ iz mene?«
Zakir je pozorno opazoval njen užaloščen obraz.
1) Daugava (zahodna Dvina) — reka, ki teče skozi Rigo.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir " vnapre* četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S Ljubljana, Star) trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v strini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtm-e '50 lir — Mali oglasi 40 l'r beseda _ O'	n in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri ((Societk PubbUoitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV KtNKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst