193
Kmetijstvo.
Škorec.
Mej najpridnejše zatiralce mrčesov šteti je škorec. Posebno, kadar ženeš živino na pokošene travnike ali po-žeto polje, pridruži se hitro škorec.    To zaradi tega, da
194
obira obade, kateri z brenčanjem vznemirjajo živino. Ta žuželka, ki živino nadleguje v juliji, avgustu in septembru, kadar jo ni tako lahko dobiti, leže svoja jajca v kožo govedom. Iz teh jajec se izležejo ličinke in sedaj se na-rede živini muzolji. Ličinka ostane do junija ali julija druzega leta v koži. Ko je tako zrasla, zapusti svoje bivališče, če je poprej ni kak škorec živini izvlekel, pade na tla in se v tleh spremeni v bubo. V sedmih tednih pa izleti iz bube obad. Škorci pobero na stotine obadov in njih ličink, katere potem ne nadlegujejo živine.
Škorci pa zatirajo tudi druge škodljive mrčese, kakor črve majskega kebra, raznovrstne manjše ličinke in črve. Po letu pobirajo kobilice, kebre in leteče žuželke po travnikih in njivah. Po želji pobero pa mnogo gosenic.
S pokončavanjem škodljivih mrčesov škorec veliko koristi kmetu, zato bi da pa moral gojiti, ne pa preganjati, kakor se semtertja rado pripeti. Škorci se hitro množe, ker vale dvakrat na leto po kacih šest mladičev.
Natančneja opazovanja so pokazala, da par škorcev s svojimi mladiči pokonča na dan nad 300 žuželk. Skoro vsake tri do pet minut prinese škorec v gnezdo kako žuželko. Iz povedanega je vidno, kako strašne množine škodljivcev pokončajo škorci.
Škorec je tica selilka, ali ostane jako dolgo v našem kraji. Pomladi zgodaj pride in še le pozno v jeseni nas zapusti. Škorec je marljiv in vesel tič, kaj prijazna prikazen. Pravi vzgled marljivosti je, skoro nič ne miruje. Navadno gnezdi v drevesnih duplih, rad pa tudi napravi svoje gnezdo v umetno napravljene škatlje, katere mu človek postavi. Včasih je pa tudi zadovoljen s kako špranjo v zidu ali strehi.
v
Skorčeva korist se pa tako splošno ne priznava, kakor bi bilo želeti. Mnogi ga hočejo razkričati celo za škodljivca, ki krade grozdje, češnje in tudi zrnje, in še verjeti nočejo, da škodljive žuželke pobira. Natančneje nekateri nočejo živali opazovati, tudi najslavnejšim priro-doznancem pa ne verjemo.
Mnogi kmetje celo vojno napovedujejo škorcem in bi jih najrajše polovili in podušili. Posebno jih pa jezi, če kdo na drevesa obeša kake škatlje, da bi v njih škorci gnezdili.
Kdor je imel škorca v tičnici, se je pač prepričal, da ne je vinskih jagod. Če mu vinsko jagodo ponudiš, jo morda iz radovednosti vzame v klun, potem jo pa spusti na tla ter se je več ne pritakne. Zato pa priporočamo kmetom, da varujejo škorce in vse store, da se ti tiči naselijo na njih posestvu v večji množini. Dobroto bodo s tem povrnili, da bodo pokončali veliko število mrčesov in torej odvrnili velike nadloge.