PoStnina plača «a v 'gotfisrmi.
Posamezna številka 1 Din.
Uredništvo v Murski Soboti
iRokopiae ne vrača
Izhaja -vsako soboto iin stane s poštnino vred za celo leto 40Din, za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din
HarodriGiošociialistSžen tednik
Upravništvo v Murski Soboti
Oglasi:
□ cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za >/2 in za V4 strani stanejo 75 para za 1 □ cm Pri večkratni objavi primeren popust
8. štev.
Murska Sobota, dne 12. maja 1923.
I. leto.
Hora - radaina vlada.
Dobili smo torej novo vlado. Sestavil jo je po kraljevem naročilu Pašič. Ostali so skoraj vsi prejšnji ministri glede oseb torej ni nobenih sprememb, glede stranke tudi ne, — vladajo zopet srbski radikalci —, glede režima za enkrat še tudi ne nobenih sprememb. Ali jih pa kaj bo, to pokaže bodočnost. Vsekakor pa lahko rečemo, da se motijo tisti, ki mislijo, da bodo mogli radikalci kar tako tje v en dan vladati in državni denar zapravljati. Moč v parlamentu imajo le vsled tega, ker Radičevcev, ki jih je 70, ni v skupščini. Kar pa je Radič izjavil, da pride v Beograd, kadar se bo v skupščini odločalo o važnih vprašanjih, mora biti vlada vsak čas pripravljena na kako presenečenje. Čuvati se bo morala vsake nekorektnosti, kajti opozicija je močna in pričakovati moramo, da bodo zlasti de-mokratje, ki so poleg Radičevcev najmočnejša stranka, vodili ostro in načelno opozicijo ter pri prvi dani priliki poskusili vse, da skupno z revizijonističnim blokom, ako se ta enkrat kompleten znajde v skupščini, vržejo Radikalce, ki so jim najhujši trn v peti. Radikalci se pa bodo morali čuvati vseh nepremišljenosti še tudi zaradi tega, ker gre sedaj za njih ugled. Kar obstoji naša država, še nikdar niso radikalci vzeli na sebe toliko in po vrhu še tako težke naloge ka sedaj. Ako pa teh nalog dobro ne izvedejo, bo s tem silno trpel ugled njihove stranke in ni dvoma, da se bodo posledice pri prihodnjih volitvah pokazale za radikalce s slabe strani. Tako slabo bi odrezali, kakor so jo 13. marca t.l. odrezali demokratje, ki jim je narod naprtil vso krivdo na slabih gospodarskih razmerah.
Tega se bodo skušali radikalci ubraniti. In zato smemo pričakovati, da bodo postopali radikalci premišljeno, trezno in obzirno in to zlasti napram Hrvatom in Slovencem, ki v vladi sploh nimajo zastopnikov. Toda vprašanje je, jim li bode šlo vse od rok. Dobra volja ni vse, treba tudi zmožnosti in to odličnih zmožnostij, kajti troje težkih vprašanj treba rešiti in sicer v prav kratkem času. Prvič: uradniki zahtevajo zvišanje plač; drugič: za to zvišanje tieoa novih dohodkov, to pa je mogoče le potom novih dohodkov; tretjič: sporazum z revizijonisti, torej revizijo ustave.
Fežko bieme so si morali napetiti radikalci in zato se menda tudi demokratje niso preveč vlekli za vlado. Uradniška beda je skrajna, a le potom novih davkov se da to vprašanje urediti, toda ljudstvo je proti vsem novim davkom in najsi so še tako umestni in pravični. Slovenci zahtevajo avtonomijo, Radič zahteva za Hrvate se nekaj več, oboji zahtevajo revizijo ustave j demokratje pa so za enkrat še odločno proti vsaki leviziji. Preko vseh teh težkih pioblemov ni priti lahko. Menimo da se radikalcem iiidi ne bo posrečilo urediti vsa ta vprašanja v zadovoljstvo uradnikov v zadovoljstvo davkoplačevalcev in — to pa je glavno: v zadovoljstvo Slovencev Hrvatov pa tudi Srbov. Toda, ako bodo rešili vsaj prvi dve vprašanji in ako bodo
pokazali pot k rešitvi tretjega vprašanja, potem bodejo imeli biti ponosni na svojo dobro voljo in na svojo možnost, voditi državne posle. Sicer pa ne.
Knjižna tombola Jugoslovanske Matice.
Časi draginje sc krulo zadeli tudi slovensko knjigo — najlepše, kar ima slovenski narod. Vedno bolj redki postajajo oni, ki si morejo nabaviti slovensko knjigo, ki bo skoraj hranjena le še po knjižnicah. Toda slovenska knjiga, ta naš ponos in naše bodrilo, mora med ljudstvo! kajti iz ljudstva je izšla slovenska knjiga, ljudstvu je namenjena in ljudstvo naj jo tudi ima. Da se to vsaj deloma uresniči, priredi Jugoslo-venska Matica v Ljubljani knjižno tombolo.
Da pride slovenska knjiga med naše ljudstvo, je torej prvi namen „knjižne tombole Jugo-slovenske Matice“, ki tudi s tem svojini činom dokazuje, da je ona ena naših prvih kulturnih organizacij.
Kakor vsaka tombola, naj prinese seveda tudi knjižna tombol . piireditelju nekaj dobička. Ta dobiček pa porabi jugoslovenska Matica za one, ki so najbolj potrebni nase pomoči, bodisi v kulturnem ali gospoduuskem oziru, porabi ga za naše brate in sestre, ki prebivajo preko naših državnih mej.
Iz tega dvojnega ozira je knjižna tombola Jugoslovenske Matice čista kulturna prireditev, ki je vredna in potrebna vsestranskega podpiranja in sodelovanja.
Tombolske tablice so opremljene s posebnim pečatom, ki nosi napis „Književna tombola Jugoslovenske Matice, 1923“. Vsaka tablica stane 2 Din.
Dobitki so sledeči:
1.	100 arnb po 8 knjig: a) Oton Zupančič: Mlada pola, zbirka poezij, b) Aškerčeva čitanka, II. predelana izdaja z dr. 1. Prijateljevim zgodovinskim in kritičnim uvodom, c) Di. Ivan Tavčar: VI. zvezek zbranih spisov, (Cvetje v jeseni, Visoška kronika), č) Dr. Ivan Pregelj: Plebarnis Johanes, roman, d) Igo Gruden: Miška osedlana, zbirka mladinskih pesmi, e) At hiter Peli unij — Gloiiar: Pojedina pri Trim,lili jomi. f) Stevenson: Otok zakladov, mladinska povest, g) Dr. Joža Olonar: Naš jezik (razprava).
2.	80 tern po 11 knjig: a) Vseh osem knjig, kakor pri ambi, poleg tega še: b) Alojzij Gradnik: Srbske narodne pesrm. c) Fran Milčinski: Tolovaj Malaj, ilusliirana zbuka mlad. povesti, č) Vladimir Levstik: Gadje gnezdo, roman.
3.	50 kvatern po 16 knjig; a) Vse knjige, ki so navedene pri ambi in ierni, poleg tega še:
b)	Ivan Cankar: Podobe iz sanj. e) Anton Debeljak: Moderna francoska lirika, č) Jelenc: 1914—1918. d) Flaubert Zupančič: Tri povesti, e) Mark Twain: Mali klatež, mladinska povest.
4.	25 činkvinov po 21 knjig: a) Vse knjige, imenovane pri ambi, terni in kvaterni, poleg tega še: b) Fran Finžgar: h modernega sveta.
c)	Alojzij Gradnik: Padajoče zvezde, č) Ivan Cankar: Grešnik Lenart, d) Fran Meško: Naše življenje, e) Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi, ilustrirana mladinska povest.
5.	5 tombol: 1. tombola: vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 1200 Din. 2. tombola : vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 1000 Din. 3. tombola: vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 800 Din. 4. tombola: vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 60Ö Din. 5. tombola: 11 krasno vezanih letnikov „Slovana“. (Književna redkost.)
Tablice za tombolo se lahko naročijo pri „Podružnici Jugoslovenske Matice“ v Murski Soboti.
Tem potom naprošamo šolska vodstva, naj se zavzamejo za razprodajo in agitacijo med ljudstvom, katero se naj tudi obrača do šolskih vodstev.
Način, kako se vrši tombola, objavimo v prihodnji številki „Našega doma“, kjer bomo tudi objavili vse številke, katere so bile povlečene.
Podružnica Jugosl. Matice v Murski Soboti.
Domače vesti.
Osebne vesti. Izpit iz slovenščine so v Mariboru položili sledeči gg. učitelji m gospe učiteljice iz Prekmurja: Rudolf Stefančec, Miha Plaš, Helena Prajninger in Nežika Rejec-Zehner. Čestitamo!"
Murska Sobota. Ker je vplival na priče, so preminoči torek zaprli čevljarja janoša Cipota iz Male Kaniže. Njegov sin je v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru. Obtožen je hudodelstva tatvine, ker je železniškemu uradniku Polancu v M. Soboti kradel obleko in še druge predmete. Vse to je po sigurnih dobrih potih spravil k Sv. Trojici v Slovenskih goricah in tam spravil v denar.
Murska Sobota. Darovi Jugoslo-venski Matici. Rudolf Kepnik in Novak Tatjana, učenca li. razreda meščanske šole v Murski Soboti sta nabrala znesek 54 Din. Osobje oddelka kr. drž. policije v Murski Soboti je izročilo zbirko iz meseca aprila 1923 v znesku Din 99’10 — in starih ko-lekov v znesku 35 Din. Plemenitim darovalcem se podružnica v Murski Soboti najtopleje zahvaljuje.
Murska Sobota. Preminoči pondeljek je Dobrajev mesar, vozeč se z motorjem iz Radgone v Mursko Soboto padel v obcestni jarek in se pri tem nevarno poškodoval na glavi. V takem stanju so ga prepeljali v radgonsko bolnišnico.
V bolnišnici v Murski Soboti znaša oskrbnina za 3. razred od 1. maja 22 Din dnevno.
Tišina. Na viizemski pondeljek dne 2. aprila so tišinski dečki pili v Kuharjevi gostilni. Tje sta prišla tudi mesar Gonda iz Murske Sobote in njegov nakupovalec živine Kenje iz Tišine z neko spremljevalko Dobro voljo so nadaljevali dotlej, da so postali vsi „korajžni“. V vinsko navdahnjenem stanju pa, — kakor so pač že navadno ljudje občutljivejši — je prišlo do spora, ki se je kmalu razvil v pretep z noži, bojevita kri julija Keujeta je podrla nekega tišinskega fanta na tla. Ogorčeni njegovi tovariši so Kenjeta potegnili raz njega. Ti fanti so na to, držeč se pregovora: „posojilo se vračila veseli“, vrgli na tla v namenu, da mu zadajo par poštenih batin. Julij Kenje pa je, misleč, da ga začnejo okoli stoječi bičati kakor Kristusa, potegnil žepni nož, ter začel neusmiljeno udrihati okrog sebe. V tej svoji razdivjanosti je pa smrtnonevarno ranil Jenaza Serügo na vratu, na prsih in rebrih, da so morali težko ranjenega še tisto noč prepeljati v bolnišnico v Mursko Soboto, Kenjeta pa so orožniki odpeljali v hlad-nico birovije v Murski Soboti. Dne 7. t. m. se je Julij Kenje razgovarjal za svoje
junaštvo pri okrožnem sodišču v Mariboru. Kot primarno plačilo za njegovo surovost na vüzemski pondeljek so mu gospodje birovi odmerili 6 mesecev težke ječe, poostrene s posti.
Podružnica udruženja yojnih invalidov v Murski Soboti. Opozarjamo vse člane, ki so že organizirani, a še niso bili zaslišani glede njih družinskih razmer, naj se čimprej zglasijo in sporočijo potrebne podatke, da bomo že enkrat gotovi s statistiko, katero moramo najpozneje do konca mesca julija t. 1. odposlati izvrše-valnemu odboru v Ljubljano. Ako ostanemo brezbrižni, se naš položaj nikoli ne bo izboljšal. Zato poživljamo vse invalide, ki še niso organizirani, naj pristopijo čimprej naši organizaciji, ker se bo v bodoče podpora nakazovala le proti izkazu, da je dotičnik član organizacije. Izdane bodo nove članske knjižice, za katere si bode moral vsaki član nabaviti sliko (fčnykep). Nato gledoč se naj vsak član glede na-daljnih informacij obrne do krajevnih odbornikov, (to so gg. Alojz Kaufman v Bodoncih, Alojz Kološa v Križevcih in Štefan Gašpar v Čepincih. Opozarjamo pa že sedaj, da oni, ki bodo čakali z vstopom na zadnje dni, sploh ne bodo sprejeti oziroma pri podporah ne vpoštevani. Končno še opozarjamo vse gg. člane, ki so zaostali s plačevanjem članarino, naj članarino nemudoma poravnajo, sicer je črtamo iz imenika društvenih članov.
Načelstvo.
Sv. Jurij v Prekmurju. Čuvajte se sleparjev! Po sejmih in cerkvenih proščenjih v Prekmurju se že dalje časa klati večja družba ljudij, ki jim delo ne diši. Izumili so si prefrigani način goljufanja. Tri naprstnike in krogljico urno premetavajo in obračajo na mizi in skrivajo krogljico pod enega izmed naprstnikov. Za rešitev uganke, pod katerim naprstnikom tiči krogljica, je določena nagrada 10 Din ali 20 Din. Enak znesek pa mora založiti tudi igralec. Znesek, za katerega igrajo, zapade na korist igralcu, če ne zadene pravega naprstnika. V dobri veri seveda, da se napolnijo denarnice, nasedejo pohlepneži denarja na te limanice, stavijo razne svote in ugibajo. V slučaju tudi, da se komu posreči uganiti in zadeti pravo, se sleparski spretneži ognejo izplačilu denarja s tem, da v nazočnosti ugibajočega, v naglici, za nerazsodno ljudstvo skoro neopaženo z eno potezo naprstnike pomešajo in s tem sled naprstnika s kroglico
Rojenje.
Kateri čebelar se ne veseli časa rojenja. Začetnik se veseli prav veliko rojev, a izkušeni čebelar ve, da pomeni veliko rojev malo medu in slaba ljudstva. Zato se naj sprejme le toliko rojev, kolikor jih je treba za obnovitev matic in pomnoževanje ljudstev. Prvi roj se navadno sprejme, a drugi le, če je ljudstvo izredno dobro.
Drugi roj se zabrani, če se panj izrojenca zamenja s panjem roja (prvca). Stare čebele izrojenca izletijo k roju, ostanejo mu le še mlade čebele in na rojenje ne bodo več mislile. V tem slučaju mu je treba nekaj dni pokladati vode, dokler ne začnejo izletavati mlade čebele. Drugi roj se zabrani tudi na sledeči način, da se mu izrežejo vse matične celice, kadar začnejo peti matice. Najbolj zaneslivo je, ako pustimo drugi roj zleteti ter se na to, ko roj še vrši, porežejo matične celice, potem se pa da roj zopet nazaj. Od porezanih matičnih celic si izberemo najboljše, ter jih damo v matičnjake za vzgojo mladih matic. Matice se oplemenijo in so čebelarju na razpolago. Na tak način si čebelar vzgoji več matic brez posebne umetnosti. Umen čebelar mora imeti vedno nekaj matic pri roki, da pomaga brezrnatičnim panjem ali pa zamenja stare matice.
Ti dnevi nam kažejo ugodno vreme tudi v naprej. Kjer je dobra spomladanska paša, se bo potreba že posluževati tožila (trčanje medu). Tega dela naj nikdo ne zamudi izvršiti v pravem času. Sati, ki imajo do polovice ali vsaj tretji del zadelanega medu (brez zalege), naj se iz-
zabrišejo. — Tri od te coprnjaške družbe, ki so si v kratkih urah zaslužili brez potnega obraza nad 3000 Din, je orožništvo od Sv. Jurja minulo nedeljo zgrabilo in odpeljalo v sodne zapore v Mursko Soboto.
Tedenske vesti.
Število uradnikov hočejo znižati
za 10% in tako prištediti na leto 350 mi-Ijonov Din. To je vladin načrt. Misel ni slaba. Drugo vprašanje pa je, če je to izvedljivo povsod. V nekaterih uradih pa prav gotovo. N. pr. pri političnih. To vidimo tudi v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi. Res ne moremo razumeti, zakaj se pri okrajnem glavarstvu, pri policiji in pri agrarnem uradu uraduje samo od 8. ure zjutraj pa do 2. ure popoldne, torej komaj 6 ur na dan! To govori za to, da ni dovolj dela. Iz tega pa izhaja, da bi pri teh uradov zadostovalo manjše število uradnikov. Brez ozira na vse to moramo pač omeniti, da nikakor ni v interesu prebivalstva, ako so ti uradi popoldne zaprti.
Kaj smejo pričakovati kmetje od nove vlade? Zvišanje zemljiškega davka. Priznati moramo, da je danes zemljiški davek tako nizek, da skoraj ni vredno, da se ga pobira. Zato je pač umljivo, če bode vlada skušala doseči znatno zvišanja tega davka. Pravično pa bi bilo, da se pri tem bolj obdači tiste, ki imajo kaj več zemlje. Ako bi n. pr. kmet plačal od prvih deset plugov 100 Din, naj bi plačal od vsakega naslednjega pluga po 20 Din več, od vsakega pluga zemlje kar jih ima nad 30, bi naj plačal po 20 Din od pluga itd. Potem bi mali posestniki ne bi bili tako hudo prizadeti. Veliki posestniki itak ložje plačajo, kakor pa mali.
Delavsko telovadno društvo „Svoboda" v Mariboru priredi dne 1. julija 1923 v Mariboru javno telovadbo. Sodelovali bodo telovadci delavskih društev iz cele Slovenije. Tako poročajo soc. dem. listi. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, jeli umestno, da se telovadna društva ustanavljajo kot stanovske organizacije oziroma kot nekak privesek političnih strank. Telovadna društva naj bi družila telovadce brez ozira na stan in politično pripadnost. „Sokol“, ki mu pač nikakor ne moremo očitati, da bi ne bil vse skoz demokratično, telovadno društvo, bi naj družil vse telovadce Jugoslovane. Baš iz socijalističnega
točijo in izpraznene takoj dajo čebelam nazaj. Nosile bodo tem bolj marijivo in pridelalo se bo na tak način veliko več medu.
Združevati smemo le roje enake vrste; prve s prvci, kar storimo sicer malokedaj. Zadnji roji imajo vedno mlade, neoprašene matice, katere ogrebemo kar skupaj in se ne brigamo nadalje za matico. Čebele bodo že same ukrenile pravo, izbrale si bodo najboljšo. Da to lažje storimo, moramo imeti vse te roje ob istem času. Zato naglašamo zopet, da moramo imeti v čebelnjaku enako močne panje. Naj navedemo še en način, kako si izenačimo ljudstva. Ometi čebele cd satov z mlado, nepokrito zalego slabiču. Mlado zalego phajo le mlade čebelice, ki še niso izletovale. Če torej ometeš te čebele slabiču, bode imel v nekaj dneh mnogo več izletavajočih čebel.
Panje za roje pripravi na sledeči način. Špranje zamaži z voskom. Očisti panj vsake nesnage. Panj (na ramička) opremi z začetki, vendar pa daj spredaj najmanj po eden izdelan satnik, da odložijo čebele strd, ki jo prinesejo seboj in da zamore matica takoj začeti s polaganjem jajec. Tudi je dobro, da daš roju več izdelanih satov, med katere se vrine okvirčke s samimi začetki. Tak roj bo delal prav pridno in izdelal bo v enem tednu 10 satnikov. Ne smemo pa vsaditi roje na cele medstene.
Ako čebelarji s težkimi panji, ali pa če so panji pritrjeni v čebelnjaku, moraš imeti za ogrebanje manjšo škatljo ali slamnat pletar, v katerega streseš roj in ga pretreseš v določeni panj. Roj ogrebi takoj, ko sede čebele o grozdu.
stališča moramo strmeti za tem idealom. Nedostatki, ki se nahajajo v nekaterih sokolskih društvih, so krajevnega značaja ter torej nikakor ne opravičuje, da bi delavec ali sicer kdo, ki je socijalističnega naziranja, ne pristopil „Sokolu“.
Novi kabinet. Nova vlada se je sestavila sledeče:	Ministrski predsednik:
Nikola Pašič; vojne zadeve: general Petar Pešić; zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčić; notranje zadeve: Milorad Vujičič; pravosodje: dr. Laza Markovič); prosveta: Miša Trifunovič; vere: Ljuba Jovanovič; promet: dr. Velizar Jankovič; agrarna reforma: Krsta Miletič; gozdarstvo in rudarstvo: dr. Milan Srs-kić; socijalna politika: dr. Niko Parič; narodno zdravje: dr. Slavko Miletič; pošta in brzojav; Velja Vukičevič; javna dela: Nikola Uzunovč; finance: dr. Milan Stojadinovič. Ministrstvo za trgovino in poljedelstvo ostaneta začasno nezasedena. Ministrstva brez portfelja se ukinejo.
Smrtna obsodba. V Sarajevo je bil Sava Traparič, ki je lansko leto umoril in oropal denarnega pismonoša Peteka, obsojen na smrt.
Potres je bil v Skoplju prejšnji četrtek. Več hiš se je podrlo, toda le starejše in slabo zgrajene. Novim hišam potres ni mnogo škodil.
Konjske dirke se vršijo v času od 6.—13. maja na kavalerijskem vežbališču na Teznu pri Mariboru.
Stariši, ne puščajte dece k špiritu! V Pobrežju pri Mariboru je 9 letna hčerkica peka Jelenca pri nekem samovaru od gorečega špirita zadobila tako hude opekline, da je par dni za tem umrla. Sirotica je pretrpela grozne bolečine.
Žandar — morilec. Pred kakima 2 letoma je prišlo v zagrebškem vlaku med nekimi pijanimi potniki in orožnikom D. Krušičem do prepira. V razburjenosti je orožnik ubbil s svojo puško nekega bančnega uradnika iz Zagreba. Sedaj so orožnika izročili sodišču, kjer ga čaka zaslužena kazen.
Nepismenost vojakov je bilo leta 1921 v naših infanterijskih polkih nad 25.000. Od leh se je naučilo pisati in čitati kakih 9000, ostalih 16.000 pa se ni naučilo črk. Res je, da se mora vojak predvsem naučiti vojaških znanosti, toda pomisliti je, da je vojak, ki še črk ne pozna, mnogo manj vreden kakor pa tisti, ki to tudi razume. Mislimo, da bi se morali častniki in učitelji žrtvovati za vojake in je naučiti pisma.
Vplačevanje veselične takse. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani ob-
Na posamezne čebele ne čakaj! Zapiši si starost matice. Enako zaznamuj panj, ki je dal roj, dan rojenja, da se zamoreš ravnati glede drugea.
Če se ti je vsedel roj visoko, na nedostopno mesto, nastavi škatljo v neposredno bližinah grozdu. V škatljo daj sat z odprto trotovo zalego in kmalu se bodo preselile čebele v škatljo, posebno pa, ako si zamogel vsaj malo čebel stresti v škatljo, katere napravijo šum in privabijo matico z ostalimi čebelami. Tudi je dobro, če vtakneš pred čebelnjakom svežo smreko v zemljo. Na njo se radi vsedajo roji.
O slabem vremenu moraš pitati roj z redkim medom. Kar mu ga daš vsaki drugi večer tekom prvega tedna ti bo stokrat povrnil. Ako je paša dobra, počakaj, da zasedejo čebele vališče vsaj na 14 polokvirčkih. Matica je porabila vsak prostorček v vališču za stavljenje zalege; le kakšna dva prsta širok pas nad zalego so napolnile čebele s strdjo. Sedaj je pravi čas, da odpreš medišče. V ugodnih razmerah bo dal roj po 5 kg medu.
Ne samo rojem obračaj pozornost. Tudi izrojene imej vedno v pregledu, ker ti postojajo radi brezmatičui, posebno če so dali drugee ali tretjiče. V tem slučaju se pripeti, da so izrojile vse matice. Ker se je to zgodilo 7—10 dni po prvcu, ni v izrojencu več mlade zalege, iz katere bi si zamogle čebele vzgojiti mlado matico. Zato imej vedno matičujake, kakor je bilo rečeno že zgoraj.
Želimo vsem čebelarjem, da bi skoraj imeli težke roje in težke sate!
Čebelar.
Dolarsko posojilo bo odpovedano.
Glasom pogodbe glede dolarskega posojila se je Blerova skupina obvezala, da vplača še v minulem letu prvi obrok v znesku 25 milijonov dolarjev. Vendar pa tega ni storila ter izplačala samo 15 milijonov, dočim je plačilo ostanka stalno odlagala. Tudi glede zgradbe jadranske železnice doslej ni podvzela ničesar, dasi bi bila morala že pričeti s pripravljalnimi deli. Radi tega namerava vlada pogodbo odpovedati ter drugod iskati posojila. Finančni minister je izjavil novinarjem, da je bil Blerovi skupini dan rok do konca maja, da plača ves zaostanek ter da se jasno izjavi, ali namerava izvršiti prevzete obveznosti ali ne. Vlada doslej še ni sprejela nikakega odgovora. Na noben način pa vlada ne bo podaljšala dovoljenega roka, vendar pa tudi pogodbe ne more prej odpovedati, dokler ne sprejme odgovora Blerove skupine.
Po svetu.
V Rusiji je revolucija. Kmetje so se uprli vladi in nočejo oddajati živil niti plačati davkov. Vstajo vodijo bivši carski častniki in kozaki. Denar dobivajo iz inozemstva. Caristi mislijo, da se sedaj, ko Lenin umira in ko se boljševiški voditelji med seboj prepirajo za nasledništvo, naj-ložje razbije boljševiško državo. Boljševiki pa, ki imajo v rokah vojaštvo, so začeli proti vstašem s terorjem in proglasili nad gubernijami Žitomir, Vasjilkovo, Bielecerkva obsedno stanje. Z ozirom na težki položaj, v katerem se nahaja država, so boljševiki sklenili, da bodejo Trockij, Kamenjev, Stalin in Zinovjev skupno vodili državne posle. Odločilno besedo ima Trockij, ki že dolgo časa sam odločuje v najvažneiših zadevah.
Madžarska se ne more umiriti. Eni bi radi Habsburžane nazaj imeli, drugi zopet komuniste. Gospod Horthy pa so svojim prijateljem po celi državi glas poslali, da pridejo pogledat na granice, če je vse v redu, zato, ker oni hočejo sami kralj postati! Dobro si je izmislil mož pot, po kateri bo prišel do kraljevske krone. Madžarov se Horthy ne boji. Par dnij bi ga grdo gledali, potem bi se pa že privadili tudi „kralju Horthy-ju“ in bi še njemu kako himno zapeli. Toda sosednih držav se boji: Jugoslavije, Češke, Romunske pa tudi Nemške Avstrije. Zato je dal — tako vsaj pišejo časopisi — dobro za-stražiti celo granico.
Zločini italjanskih fašistov. Fašisti v Italiji so po vojaško organizirani člani organizacije, ki si je postavila nalogo, z vsemi možnimi sredstvi, zlasti tudi z nasiljem nastopati proti Jugoslovanom in Nemcem v Italiji, po tudi sploh proti vsem, ki nočejo trobiti v njihov rog. Dan za dnevom poročajo časopisi o grozodejstvih fašistov. Pred kratkim so v Palianu fašisti napadli kmečki dom in. kmete zbili ter je mučili z električnim tokom. V Cologniole se nekega črevljarja, očeta 5 nepreskrbljenih otrok, umorili. Oblast je sicer morilce zaprla, pa jih takoj zopet izpustila. Fašisti so danes po celi Italiji osovraženi. Ne pravijo jim več drugače kakor: „zločinska banda". Fašisti so najboljši dokaz, kam vede napačno umevanje nacijonalizma. Menda še v Italiji nikdo ni nacijonalne ideje tako kompromitiral kakor ravno fašisti.
Sz svete dežele. Sveto deželo si predstavljamo navadno kot nekako puščavo. Slike iz teh krajev nam kažejo le gole skale, tu in tam kako drevo. Vse zanemarjeno, vse divje. Turki, ki so vladali tod dolga stoletja, so jo pustili po stari turški
navadi propasti. Toda za sveto deželo prihajajo lepši časi. Med svetovno vojno so jo zasedli Angleži, in danes vlada tam zastopnik angleške vlade Žid sir Herbert Samuel. Že dolgo pred vojno se je začelo med Židovi celega sveta nacijonalno gibanje, ki je stremelo za tem, da dobe zopet svojo narodno, židovsko državo. Pred svetovno vojno ni bilo mnogo upanja, da bi dosegli svoj cilj. Sedaj je Anglija obljubila, da pojde Židom ne roke, ter da jim^bo končno pripomogla do lastne države. Židovje celega sveta se vračajo v deželo svojih pradedov, močne židovske organizacije, podpirajo to naseljevanje. In ako moremo verjeti vestem, ki prihajajo v zadnjem času iz svete dežele, se v resnici pomlaja in napreduje tako rekoč po ameriškem načinu. Pred desetimi leti je bila tam ena sama železnica, ki je spajala pomorsko mesto Jaffo z Jeruzalemom. Danes se razprostira po deželi celo omrežje železni!. Z najmodernejšimi poljedelskimi stroji obdelujejo zemljo, pred desetimi leti ni bilo nobenih cest, danes cela vrsta najlepših cest, po katerih drve številni avtomobili. Po mrtvem morju, ki je baje nastalo na kraju pregrešnih mest Sodome in Gomohre, se vozijo motorni čolni. Na mestu, kjer je sv. Janez krstil Kristusa, pa gradi bivši Petrograjski župan inžener Rutenberg velikansko električno centralo, ki bo dajala električno luč in moč celi sveti deleli. Nova mesta nastajajo kar čez noč. Le mesto Jeruzalem puste tako, kakor je. To je sveti kraj in nihče se ne upa motiti te svetosti. Tembolj pa se gradi v predmestjih oziroma so se zgradila popolnoma nova predmestja v modernem slogu. („Nova Pravda.“)
Najmlajša babica (stara mati) na svetu je stara komaj 31 let. Imenuje se Birdie Myers, doma iz Los Angelos (ar-gentinija v Južni Ameriki). Poročila se je s 14. letom in leto nato je povila krepko dekletce, ki se je lansko leto komaj 15 let stara poročila in je letos porodila dečka.
Velika nesreča. Velikanski roj mos-kitov (mrčes, ki hudo piči in prenaša malarijo), je sredi morja napadel parnik „Garth Castle“. Opikal je vse, kar je dobil živega. Sedem popotnikov in eden pomorščak so po nekaj dneh umrli na malariji.
Neverjetna pojedina. Navadno dajejo mesta ali pa bogati zasebniki pojedine (francosko: banket) na čast odličnim in zaslužnim osebam. Ob tej priliki govorijo razni govorniki o zaslugah dotičnika, kateremu so priredili pojedino. — V Ameriki, v deželi, kjer se je zgodilo že toliko čudežnih stvari, pa so priredili pojedino na čast molzni kravi, ki je dala v enem letu 30.886 1. Na pojedini je bilo zbranih 300 gostov. Če je bila tudi krava navzoča pri pojedini, o tem molči poročilo. Dogodek je neverjeten in je gotovo samo v Ameriki mogoč.
Ker se izvrši prevoz judenburških žrtev že v sredi tega meseca, je poslal odbor dva odposlanca v Judenburg, da uredita vse potrebno s tamošnjinii oblastmi glede izkopa in prevoza. Odposlanca sta bila sprejeta na kolodvoru v Judenburgu od zastopnikov s*luvenske kolonije. Znano je namreč, da biva se vedno okroglo tisoč slovenskih delavcev v raznih podjetjih in rudokopih v okolišu Judenburga, ta kolonija se je od početka akcije zanimala za prenos ustreljenih žrtev v domovino in je radi tega osnovala poseben pododbor, v katerem zastopa judenburško občino tamošnji župan. V osebnem razgovoru z domačini se je pokazalo, da je judenburško
predivalstvo še vedno naklonjeno bivšemu slov. 17. pp. in ga ima v najlepšem spominu. Videlo se je pa to tudi na pokopališču samem. Grobovi v Judenburgu zamrlih in tamkaj pokopanih „Janezov“ so brez izjeme skrbno negovani, vsak ima nagrobni križ z imenom in podatki o smrti pokopanega. Na praznik vseh svetnikov so
—	po izvestju naših tamošnjih rojakov — vsi ti grobovi okrašeni in razsvetljeni. Posebna pažnja pa se posveča našim žrtvam
—	po prekem sodu ustreljenim vojakom — in so ti grobovi vsi v cvetje zasuti. Tudi v tem so Judenburžani pokazali svojo veliko človekoljubnost in počeščenje do ustreljenih, da so jih že pokopane prenesli na svojo cerkveno pokopališče. Čast in hvala jim! To bodi v tolažbo vsem onim prizadetim rodbinam, kojih svojci počivajo v tej zemlji. Ob tej priliki naj se zahvalimo g. županu Kleindienst-u za veliko skrb, kakor tudi g. podžupanu Stoll-u in obč. svet. Aich-u za prijazno pomoč in podporo našima odposlancema, posebno pa pododboru slov. delavcev. V splošnem se je opazilo, da skrbe občine na Gor. Štajerskem za vojaške grobove in jim postavljajo razven tega tudi skupne spomenike. Naš odbor je istotako postavil na tukajšnjem pokopališču skupen spomenik vojakom, ki so prelili kri in dali življenje za osvoboditev svoje domovine. Odkritje tega spomenika se bo vršilo o priliki pogreba judenburških žrtev.
Vabilo
na
IV. redni strankin zbor NSS
(Narodno-socijalistične stranke), ki se vrši
na binkoštni*) pondeljek, 21. maja 1923 v dvorani Narodnega doma v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Naznanila predsedstva.
2.	Poročilo načelstva:
a)	političnega tajnika (tov. Ivan Tavčar),
b)	organizacijskega tajnika (tov. Franjo Rupnik),
c)	blagajnike (tov. Josip Ambrožič),
d)	nadzorstva (tov, Franjo Šalehar).
3.	Volitev osrednjega izvrševalnega odbora in nadzorstva.
4.	Notranji in zunanji politični položaj (tov. Ivan Deržič).
5.	Načela narodnega socijalizma (tov. dr. Ivo Politeo).
6.	Slučajnosti.
Zborovanje se prične ob 9. uri dopoldne in se ob 2. uri popoldne nadaljuje. Predloge za strankin zbor je poslati načelstvu stranke do 17. maja.
Tovariši so naprošeni, da pridejo v Ljubljano že dan poprej, da jim bo mogoče udeležiti se tudi prireditve jugoslovanske narodno-socijalistične mladine.
Tovariši! Za razvoj naše stranke je ta zbor ki mu bodo poleg delegatov iz cele Jugoslavije prisostvovali tudi zastopniki bratske narodno-socijalistične stranke iz Čehoslovaške, velikega pomena. Zato pričakujemo točne in zanesljive udeležbe.
V Ljubljani, dne 1. maja 1923.
Za načelstvo „Narodno-socijalistične stranke“:
Ivan Deržič 1. r.	Ivan Tavčar 1. r.
načelnik.	tajnik.
*) risalski.
Umetna gnojila se dobijo pri Viktorju Cipotu v Murski Soboti.
Sto šče svoje peneze na dober Intereš naložiti, ta naj je vloži v Jugoslovenski kreditni zavod v Murski Soboti. Tam se tudi penezi posojujejo. Pogleduj si inserat.
Cene žitu. Zagreb 30. aprila. Pšenica 76 do 77 kg 450 do 460 Din; rumena koruza nova 100 kg 257-50 do 280 Din; rž 72 do 74 kg 350 do 387-50 Din; ječmen za pivovarne 337-50
do 362,50 Din; za krmo 225 Din; drobni otrobi 170 do 190 Din; debeli 170 do 190 Din.
Živinski trg. Povprečne cene živini v Sloveniji so sledeče: Konji par belgijskih 5 let starih 30 tisoč Din, srednji konji par 12 tisoč 500 do 17 tisoč 500 Din, voli par (težki 881 kg) 7500 Din. Sicer so pa cene za kg žive teže: Voli II. vrste po 10-50 do 11-50 Din, III. vrste 7 do 8 Din, krave II. vrste 9 do 10-75, III. vrste 6-50 do 7-50 Din, svinje I. vrste 25 do 26 75 Din, II. ViSte 20 75 do 24-50 Din, III. vrste 18-50 do 20-50 Din. Seno od 175 do 225 Din me-terski stot. Na Hrvaškem se razvija živahna kupčija. Glavni kupci so laški trgovci, ki posebno radi kupujejo mlade, visoke konje. Tudi po konjih za klanje je precej povpraševanje. Goveje živine je veliko na trgu ali je večinoma slabo blago. Največ kupujejo vole za izvoz. Povpraševanje po svinjah je veliko in je tudi trgovina zelo živahna. Cene so v zadnjih dnevih sledeče: Lep jahalni Upniški konj 15 tisoč Din, konji srednje močni 8700 do 10 tisoč tudi 12 tisoč Din za komad. Konji bolj slabi, 6250 do 7000 Din za komad. Konji za klanje suhi 150 do 2-50 Din, debelejši 3 do 5 Din za kg žive teže. — Triletni junci, srednje vrste 12 tisoč Din par. Prvovrstni voli za izvoz 12.50 do 16 Din, srednje vrste voli 10 do 12"50 Din, najslabše vrste voli 7-25 do 9 Din kg žive teže. Bosenski voli 7-50 do 12 Din, biki 13 do 13-50 za kg žive teže. — Krave za klanje 6 do 7 50 Din, najslabše bosenske krave za klobase 5-50 Din za kg žive teže. — Teleta 12-50 do 15 Din za kg žive teže. — Svinje, drvovrstno blago, 25 do 28 Din, mesnate in polmesnate 22-50 do 25 Din žive teže.
Koliko je vreden naš Dinar?
			Ta teden	Prejšnji teden
1	švicarski frank stane		18-— D	18-— D
1	laška lira	M	4 73 „	4-71 „
1	francoski frank	W	6-30 „	6 25 „
1	češka krona	M	2-91 „	2-90 „
1	nemška marka	»	0-46 „	0-46 „
1 avstrijska krona		»	0-13 „	0-13 „
1	ogrska krona	n	0 02 „	0 02 „
1	rumunski lej	n	0-50 „	0-47 „
1	dolar	n	96-— „	95-- „
1	angleški funt	n	461 •- „	459-- ,,
1	poljska marka	n	0 04 „	0-04 „
Cene kožam in usnju. Cene surovim kožam so sledeče: Težke goveje 18 do 20 Din, srednje 15 do 16 Din, lahke 13 do 14 Din; telečje kože 23 do 27 Din za kg. V Sloveniji stanejo težke goveje kože 17-50 do 18 Din, lahke 15 do 17-50 Din, telečje 17-50 do 18 Din kg. — Cene usnju: Vache krupni 105 do 115 Din, vache polovice 70 do 75 Din, lažje 60 do 65 Din, vratovi 45 do 50 Din za kg ; črni kravji boks 20 do 22 Din, črni telečji boks 25 do 28 Din, barvani telečji boks 37 do 38 Din za angleško stopo.
Krojači in krojačke!
Razpošiljam krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. Kroje Izdelujem po doposlani meri in po serijah normalnih mer.
Knafelj Alojzij, Strokovni učitelj zakrojastvo LJUBLJANA, Križevniška ulica št. 2/1.
Kavarna BOROS
v MURSKI SOBOTI
se priporoča vsem, ki prihajajo po poslih v Mursko Soboto.
Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski, madjarski in nemški časopisi.
2 biljarda!
Vsikdar topla kava! Vsikdar vroč čaj!
Mji, cipeli! Čreulji, cipeli!
Izdelovalnica obutev vseh vrst
9. Rogi, Maribor
Koroška cesta 19	Telefon 157
Zahtevajte ilustrovani cenik!
I
A
I
Portland cement Super fosfat
Štofe, cajge, platno in vsefele blago po najnižji ceni vsikdar dobiti pri
Stefanu Smodiš
trgovina z manufakturnim blagom
MURSKA SOBOTA
CLAVNI TRG.
I
gnojila) A
Štainkol (premog) j Vogelje	■
Drva Seno
Strešna lepenka (terpapir) I
in ostale gospodarske potreb- J seine in produkte prodaja najbogše in najfalejše
j Czipoth Viktor j
” trgovec z lesom, drvami in premogom f
v Murski Soboti
I
Slovenska ulica
I
r
I
A
I
A
I
A
1
9
1
m
e
§
§
§
0
Hajbougša in najsigurnejša priba za šparanje!
"S
j
9
I
Jugoslovanslii Mitni zavod !
r. z. z o. z.
podružnica v Murski Soboti
(poleg apoteke)
plača interes na hranilne vloge in na vloge v tekočem računi
8% brez odpovedi 8 /o
Na vekše vezane šume se plača interes po dogovori brez odtegnenj rentnega in invalidskega davka.
Posojila se dovolijo na osebni kredit (proti vekslni) na hipoteke in v tekočem računi.
Zavali stoji neposredno pod državnim nadzorstvom.
I
9
I
9
A
1
A
E
i
mmmimb i Ban« ■■■§
k ARCZ	4
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: dr. Slavko Vesni k, v Murski Soboti.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.