St.27. Gorici, v sredo dne 4. aprila 1906. . Ali Rld. jxhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ui. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ,rS »Kažipotom* ob novem letu vred po p 081 i pre-maiift ali v Gorici na dom pošiljana: !vse loto...... . 13 K 20 li. pol leta........«'» » ,J0 » jetrt leta . . . \ .. . . ^ » ;«> * posamične Številko stanejo to'vin/ >jarofnino sprejema upravništvo v ,f 7, v Gorici v »Goriški Tiskarni Ljj dan od 8. \vve zjutraj do 6. zvečer-, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na jčBinese ne oziramo. ¦si In poslanice se računijo po petif-vrstalT^te skano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak*- sta. Večkrat podogodbi. — Večje 5rke po prostori* Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od- ¦pvomost. 3-'3<) 1-70 Gosposki ulici A. Gabrštiek Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki tdioi št. 7 v Gorici v \ Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od/ dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob niča! Preteklo je trideset let, odkar umri v Gorici veliki naš prvobori-\\t rodoljub zlatega slovenskega srca, dr. Korol Isauric. Dolžnost goriških Slovencev je Sbač ta, da proslavimo tridesetletnico fcjegove smrti na način, primeren spo-iinu velikega moža. Prav sistematično se je delalo na da potemni med nami spomin na Lavriča, blatilo se je njegovo Čisto ime id izvestne strani, in, žal, v resnici se je deloma doseglo, da je otemnel spo-lin nanj. Mi pa ga hočemo osvežiti ,*in ovekovečiti. p Naloga naša je, da se reSi zgodovini našega političnega preporoda, kar *so da rešiti. Še so možje med nami, ki so ži-; ve,: z Lavričem, delali ž njim, trpeli in 4$oaw*vWi temelj napredku goriških •Slovencev, še žive rodoljubi, ki so obsevali ž njim v Tolminu, Ajdovščini, v ^Gorici, zato pa se obračamo do njih ^s to-le I ^ Naj blagovolijo napisati spomine jjgna nepozabnega Lavriča, ali pa nam ŠJjih sporočiti ustno, ker nameravamo -izdati prošnjo: l posebno šteuiIko„SOČe" ? posvečeno spominu dr. hauriča. V tej številki ponatisnemo marsikaj iz dobe ob njegovi smrti, številko »SOČE«, v kateri je napisan nekrolog, in marsikaj drugega, kar bo p. n. čita-telje brez dvoma zanimalo. Nadejamo se, da se cenjeni rodoljubi drage volje odzovejo naši prošnji — kajti vsi, ki vedo ceniti nastop dr. Lavriča za goriške Slovence, so pač tega mnenja, da ne sme izginiti iz nas spomin na tega velmoža! Torej na delo, rodoljubi, da proslavimo tridesetletnico po smrti Lavriča kar najprimernejše! Tudi uažna reformo! Vsakogar, kateri se bori za omiko, svobodo in napredek, veseli, ako najde v svojem nasprotniku poštenega, značajnega moža, kateri se poslužuje poštenih sredstev, kateri zastopa brez sleparstva in brez Inžij svoja če tudi kriva načela. Tak odkrit boj je res užitek obema nasprotnikoma. A poštenosti ni najti pri klerikalnih nasprotnikih. To je dokazala preteklost, to dokazuje sedanjost, posebno v onih treh točkah, katere se ne dado več črtati z dnevnega reda, katere morajo zanimati slehernega državljana, kateri gori za napredek na polju socijalizma, družine in šolstva. Na teh poljih je zaostala Avstrija daleč za svojimi sestrami in marsikatera institucija je močno »dišala" (evfenii-stično izraženo!) po srednjem veku, v kojem je bilo vse odvisno od Rima, kateremu je donašalo to pokrovitejstvo obilo dohodkov in bogastva. Tri reforme, katere je rodil čas, vznemirjajo po vsej pravici javnost in čakajo svoje ugodne rešitve: volilna reforma, reforma zakona in reforma šolstva. Kako ulogo so igrali slovenski klerikalci pri volilni reformi, je znano že vsakomur. Obmejne koroške in štajerske brate so izdali Judeži za par opek, katere naj jim utrde po- litično stališče na Kranjskem. Kaj briga .iz-d;,.Ce, ako se skrčijo slovenske meje, sar* imajo kronice vedno isto veljavo, naj že prihajajo iz nemških rok ali iz slovenskih žuljev v njihovo nenasitno bisago. Isto tako delajo klerikalci v zadevi reforme zakona. Po celi Avstriji divja gonja za podpisi. Pri tem se pa poslužujejo najostud-nejših sredstev. »Vera je nevarnosti", t*ko stoji zapisano na njihovi zastavi, katera se pa izpremeni, ako se jo natančneje ogleda, v mošnjiček, kakoršnega se poslužujejo mežnarji med službo božjo v cerkvi. Vsaka vas ima navdušenega agitatorja v osebi dušnega pastirja, kateri lovi podpise od hiše do hiše, in človek si skoraj ne more drugače razlagati te agil-nosti, kakor da dobi za vsakih sto podpisov toliko in toliko. Po vseh zakristijah leže pole (na Dunaju in drugodi) in vsak veren katoličan je primoran, kakor pravijo razglasi na cerkvenih vratih, da reši s svojim podpisom vero iz nevarnosti. Bolniki po bolnišnicah morajo iztegniti svojo trudno roko izpod odeje in podpisati, ker tako zahtevajo častitljive sestre, dečkom in deklicam ljudskih šol je pa to v veliko zabavo, ako podpisujeje pole na ukaz gospoda kateheta, saj s tem izgube najmanj celo uro pouka. In kako znajo izkoriščati agitatorji v kotah vpliv svojih neresničnih izvajanj. Ženam predočujejo neznosno življenje, ko jih zapusti mož meni nič, tebi nič, kar čez noč, da bo užival pri drugih medene tedne. Može strašijo s skrbmi, katere bodo imeli s svojimi otroci, ko jih zapusti žena nekega lepega dne. Mesto, da bi poučili ljudstvo (in to je njihova dolžnost), da zamore na podlagi § 111 spi. drž. zak. razdružiti zakon le smrt, da pospešuje sodnjiska ločitev le konkubinat, kateri bi izginil, ako se bi dovolilo ločencema zakon, da trpi tisočero ljudij pod jarmom nerazdružlji-vosti zakona, naj so že ločeni, pa se ne smejo zopet poročiti, ali pa naj nadaljujejo zakonsko življenje v večnem srdu, jezi, prepiru in pretepu, kar gotovo ne vpliva ugodno na otroke, da — s kratka — nevstvari razdružitev zakona greha, ampak da ima neprecenljivo in velepo-membno nalogo, odpraviti in iztrebiti tisočero grehov, mesto pouka v teh stvareh, farbajo naše nevedno ljudstvo. Toda česar ne znajo, ne morejo učiti. »Vera je v nevarnosti", ta deviza jim je začetek, jedro in kkonec debate; vera jim je v nevarnosti, in naj zdihuje in stoka tisočero in tisočero vernih katoličanov. Nekaj dobrega bo pa vendar-le imelo podpisovanje pol proti reformi. Podpisi se množe"od dno do dnd, kmalu bo prekoračeno število vseh živečih Slovencev, in potem je pa naša dolžnost, da opozorimo vlado na to ljudsko štetje in na podlagi tega štetja bomo zahtevali še kakih pet poslancev za državni zbor, Vlada pač ne sme dvomiti o pravičnosti in popolnosti duhovniškega delovanja in mi se lahko tudi veselimo, ako pomnože duhovniki slovenske vrste in to celo pri gibanju proti razdružitvi zakona. In s podpisi, kar pač jasno kaže, da se zna mnogo neživečih Slovencev podpisati! Tudi nameravana reforma šolstva je klerikalcem trn v očeh. Z vsemi močmi se bore proti društvu ,, Svobodna Šola". Klerikalno društvo na Dunaju »Ljudska izobrazba" je izdalo lističe s iedečo vsebino: „Ti imaš otroke? Da! . . . Ako hočeš imeti izprijene otroke, kateri ne poslušajo očeta, ne ubogajo matere, kateri zasramujejo očeta, zasmehujejo mater, kateri letajo po noči po cestah, kradejo, kar jim pride pod roke, kateri pobijajo šipe, — ako hočeš imeti izprijene otroke, kateri govore z dvanajstim letom tako, da obliva dostojnega človeka rudečica sramu, kateri uganjajo med sabo ali pa z odrašenimi take igre, katere jih zaznamujejo že za zločince . . . pošlji jih v svobodno šolo ... i. t. d." Vsak spozna koj, da take šole ni, kjer bi učitelji tako izprijali nedolžno deco, ampak da se je vse to porodilo v bujni fantazr kakega kle-rikalčka, katerega je razvnela jeza na svobodno šolo in mogoče tudi Bachus. Kakšne stvari se pa gode na konfesijonelnih šolah. Ali niso zaprli pred dobrim tednom nekega kateheta, doktorja teologjje in profesorja na dekliški šoli v Lvovu po § 128, 132 in 147 kaz. zak., ali ni bil 24. marca obsojen katehet Franc Tiefenbacher v Inomostu radi posilstva, oskrumbe, nečistosti na pet let težke ječe s postom vsake tri mesece, ali ni bil ^obsojen Grof Moiite Oisto. napisal fl!exandre Dumas. i (Dalje.) »Drugi? Še se vidim v senci velikega figovega drevesa i l>oleg nekega jezera, še vidim, kako se ogleduje dežela v tre-j petajočem zrcalu. Pod najstarejšim in najbolj senčnim izmed I drevos sedi moj oče z menoj, ubogim otrokom, in pri njegovih |no-ah leži moja mati. Jaz se igram z njegovo sivo brado,, ki f mu sega na prsi, in s handžarjem, katerega demanten ročaj ¦ tiči za pasom. Zdajpazdaj pride k njemu Albanec, ki mu pove 1 nekaj besed, na katere pa jaz ne pazim, in na katere odgovarja 'moj oče z besedama: ,Smrt!' ali ,PorailoščenjeI" ..Gudco je," pravi Albert, »kako pripoveduje ta mlada deklica te stvari." In sam si reče: »Toda tega ni porodila domišljija." — »Toda," pristavi nato, »kako se vam s tem poetičnim obzorjem in s to krasno daljavo zdi naša Francoska?" »Zdi se mi, da je lepa dežela/' pravi Havdee, toda Francijo vidim tako, kakoršna je, kajti gledam jo z očmi ženske, dofiim mi je, kakor se mi zdi, moja domovina, ki sem jo gledala z očmi otroka, zavita v svitel ali temen pajčolan, kakor se pač spominjam sladkega veselja ali bridkih bolečin, kat-re j sem doživela tamkaj." I »Signora," pravi Albert, ki se ne more zdržati, da vpraša 1 direktno, »kako je mogoče, da ste že v svoji mladosti trpeli tako zelo?" Hayd<% se ozre v Monte Crista, ki ji da znamenje, ka: terega Albert ne opazi, in zamrmra grški: »Pripoveduj." »Samo prvi spomini sestavljajo bistvo duše, in razun tega, kar sem vam povedala, so vsi spomini moje mladosti žalostni." »Govorite, govorite, signora," pravi Albert. »Prisegam vam, da vas poslušam z neizrekljivo slastjo." Haydt5e se žalostno nasmehne. »Torej želite, da preidem na druge svoje spomine?" pravi. »Prosim vas," pravi Albert. »Torej bila sem stara štiri leta, ko me zbudi nekega večera moja mati. Bili smo v svoji palači v Janini, ona se je sklonila nad mojo posteljo, in dve debeli solzi sta orosili moja lica. „ Molče me odnese iz postelje. »Vide" jo, da joka, pričnem jokati tudi jaz. „,Tiho, dete!' mi reče. »Pogostokrat, ko me je mati tolažila ali mi grozila, sem jokala po navadi trmastih otrok le še bolj. Toda to pot je bil glas moje matere tako plašen, da utihnem takoj. »Še vedno vidim, kako stopava po širokih stopnicah. Za nama stopajo, oziroma skačejo čez iste stopnice ženske moje matere in neso v rokah kovčege, vrečice, kinč, dragocenosti in mošnje zlata. Za ženskami stopa straža dvajsetih mož, oborožena z doHnii puškami in pištolami in oblečena v obleko, kakoršno poznate na Francoskem, odkar je Grška zopet postala narod. „Nekaj, kar je vzbujalo v človeku grozo," pristavi Havdče, zmaje z glavo in prebledi že samo pri tem spominu, »je imel na sebi ta dolgi sprevod sužnjev in žensk, ki so bili na pol onemogli vsled zaspanosti; morda pa se mi je le zdelo tako, ker so mene zbudili iz spanja. »Po stopnicah so se gibale velikanske sence, ki moj strah še povečajo. „,Hitite!< pravi glas zadej v galeriji. ,,Pred tem glasom zatrepeta vse, kakor zatrepeta pred vetrom žitno polje. »Tudi jaz se streseni. »Bil je to glas mojega očeta. »Šel je zadnji v sprevodu, oblečen v krasno obleko iu drže" v roki karabinar, katerega mu je poklonil vaš cesar; opiraje se na svojega ljubljenca Selima, nas je gnal pred seboj, kakor žene pastir svojo čredo. »Moj oče," pravi Havdee in dvigne glavo, »je bil oni znameniti mož, katerega je poznala Evropa, pod imenom Ali-Tebelin, paša janiuski, in pred katerim je trepetala Turčija." Ne da bi vedel, zakaj, vstrepeta Albert pri teh besedah, izgovorjenih z nepopisljivim naglasom ponosa in dostojanstve-nosti; zdi se mu, da je nekaj temnega, strašnega v pogledu te mlade deklice, ki kliče nalik prerokinji, roteči pošastno prikazen, iz preteklosti to krvavo postavo, ki je bila v očeh tedanje Evrope pod vplivom one strašne smrti tako gigantična. ., Kmalu," nadaljuje Havdee, »sprevod obstane. Bili smo na vznožju stopnic in na bregu jezera. Moja mati me pritisne na svoje burno vtripajoče prsi, in dvajset korakov za seboj vidim očeta, ki se nemirno ozira okoli sebe. „Še štiri marmornate stopnice so vodile do jezerske gladine, in ob spodnji je pristala barka. „Z mesta, na katerem smo bili, se je videla sredi jezera črna masa; bil je kiosk, kamor smo bili namenjeni. »Kiosk se mi je zdel silno prostran, morda zaradi teme. »Vstopili smo v barko. V moje največje začudenje ne provzročojo veslači z veslanjem nikakega šuma. Nagnem še Čez rob barke in vidim, da so vesla ovita s pasovi naših Palikarjev. »Razun veslačev smo bili v barki samo Ženske, moj oče, moja mati, Selim in jaz. februarja.meseca pater Sitte v Tiirmitz-u, ker je pretepel dečka Josipa Nedoma do krvi, na samo deset kron globe? In takih slučajev je — žalibog — dnevna kronika polna. .L?: Zatorej stran s sleparstvom, z lažmi, z ijitolčavanjem, da Vas lahko smatramo pošte-¦$tnL nasprotnikom, katerim gre samo za načela fS ne za svojo bisago, malho, vrečo. Predno se pa vtikate v druge reforme in begate ljudstvo vedoma ali nevedoma, prostovoljno ali pod pritiskom z nepravimi pojmi, reformujte sebe, pometajte pred svojim pragom, ker mnogo gnjilega ni samo v državi danski, ampak tudi T marsikaterem farovžu. Reformujte sebe pravočasno, da ne ostanete razvaline iz srednjega veka sredi polja modernega življenja. - Pa ne samo stanovski, tudi v duševnem oziru_ se je treba reformovati, kajti spovednik bi ne smel imeti vseh onih grehov, katere posluša v spovednici. Taka popolna reforma bi bila res potrebna. — j — V nedeljo 8. aprila velika narodna igra v Trgovskem domu ..Deseti brat". Za ponesrečene Macedonce. Malnic, dne 28. marca 1906. Za ponesrečene Macedonce so mi došli do danes sledeči darovi od nižje označenih gospej, gospodičen in gospodov: Matvejevič v Gorici . . . - • K 2-— Jaka SimčiČ v Gorici, via Zorutti 11 „ 1*— Karolina Klave, Renče pri Gorici „ 2-— Josipina Lasič, „ „ r » «>"-- Karolina Lasič, „ :, » » *>•— Amalija Pahor r. LaŠič, Renče pri Gorici............ „ 5'— Valentin Kragelj, župnik, Podbrdo ob Bači........... » 10 — Ivan Torkar, c. kr. poštar, Podbrdo ob Bači..... .... „ 5-— Matevž Torkar, trgovec, Podbrdo ob Bači.......... „ 15'— Peter Kajzer, trg., Podbrdo ob Bači „ 5- -Jurij Munih, trg., „ „ „ „ 10/— Franc Kovač „ „ „ » „ 5'— Miha Kaltnekar, obč. sluga, Podbrdo ob Bači . ....... „ 2 — Franc Kokole, nadučitelj, Podbrdo ob Bati........• • „ 5*— Rafaela Gomišček, učiteljica, Podbrdo ob Bači ........ „ 1-50 Frančiška Kovač, Podbrdo ob Bači „ —80 Jakob Torkar, trg., „ „ „ „ 5-— Lenart Bizjak, kovač, „ „ „ „ 2-— Josip Munih, trg., „ „ „ „ 10%— . S. M. F., „ „ „ . n a 20 — Eraest Reif, c. kr. gradbeni komisar, „ 5 — Ivan Stravs, trg., Podbrdo ob Bači » 10'- Andrej Stravs, pos., „ „ „ „ 5*— And. Lapajne, org., „ „ „ „ 1#— And. Kusterle, Žagar, „ » » „ &'— Mici Kemperle, poštna upraviteljica, Podbrdo ob Bači. . . : . . . „ 2 — A. Mavri, obč. tajnik Hudajužna . „ 3*— Kemperle M., . . . . - • • . „ 5*— Pl. Granzer, c. kr. nadkomisar, Podbrdo ob Bači...... „ 2- Marija Munih, Podbrdo ob Bači . „ \-— Janez Kajzer, čev. „ » n » 1'— Skupno K 146-30 Bodi izrečena vsem gg. darovalkam in darovalcem imenom nesrečnih siromakov naj-iskreneja zahvala t Osobito pa mi je v posebno dolžnost zahvaliti moje ožje rojake iz moje rojstne vasice Podbrdo. Pod geslom: »Grozna nesreč«, ki je zadela naše slovanske brate Macedonce v Malnicu na Koroškem in nehumano posto-pauje* Nemcev o tej priliki, mora pretresti vsako Čuteče srce. Pokažimo v dejanju Pod-brdčani, da smo Slovani in da imamo sočutje s svojimi brati," poslali so potom g. naduči-teljs Fr. Kokoleta znesek K 136*30 in s tem pokazali dejanski svoja dobra srca. Bodi jim izrečena še enkrat najsrčneja zahvala!! Prvotno poročilo mi je v toliko popraviti, da so zgoreli 4 Macedonci. Od onih 10, koji so bili ne™u*no opečeni, je eden med tem nmri, dva sta bila odpravljena v bolnišnico v Beljaku, trije so za transport nesposobni, ter še niso izven nevarnosti, a ostalim štirim se opekline celijo. Edine oseba, katera se zavzema na siromake ter jim res požrtvovalno streže, je že omenjena gospa Pepina Rosskopf. Tudi nekateri drugi Nemci so pokazali svoje človekoljubje. QU~.nh Jtori toliko, kolikor je v« to prisiljena po ..ftKonu in višjih oblastih. Gospa Rosskopf se mi je celo pritoževala, da jej je občina prepovedala pogosto menjati obveze, da se manje potrosi za obvezila! Z došlimi darovi mogoče da dobe siromaki za nekaj Ču^a primerno hrano, ter da no bo treba več varčiti z —• obvezili. Za dr^g.;, kateri niso v bolniški oskrbi, a so brez obleke, bode mogoče da dobe" vsaj najpotrebnejši nekaj obleke in obutev. Nadaljne darove se sprejema s hvaležnostjo. Račun o vporabi se objavi svoječasno. And. Munih. DOPISI. Amerika, Sjracuse, n. j. 21. 3. — Lepi spomladanski dnevi so pričeli z mescem marcem, drevje je začelo brsteti, travniki zeleneti, in vsa narava je oživela. Pa pregovor pravi: za dobrim pride slabo, za slabim pa smemo pričakovati dobro. Tako se je tudi tukaj zgodilo. Dn» SO. marca je začel naletavati sneg in polagoma je začelo mesti, in sedaj je snega že nad pol metra, takega niso v tem mesecu dočakali že več let.. Pa saj nas delavcev tudi veliko ne zanima, če je slabo vreme, ker tukaj se dela večina v tovarnah, in v tem mestu jih je veliko. Začeli so se tudi v tem mestu naseljevati slovenski delavci, in upam, da nas bode zmiraj več, ker tukaj je živež po ceni, obleka tudi ni draga, plača primerna, da človek lahko pošteno živi, in si lahko še nekaj prihrani. Potem bi lahko tudi tukaj mi Slovenci začeli delov.ntf, napravili bi lahko razna društva, kakoršnih je po drugih mestih veliko, kakor na primer v Čikagi: društvo vitezov sv. Martina, sv. "Alojzija i. t. d. Pa tudi tukaj so društva v Syracusi, posebno veliko društvo je z imenom „Socita", v tem društvu je vpisanih posebno veliko udov, Angležev, Nemcev, Italijanov, Tirolcev, Poljakov, Rusov in Srbov. Taka društva prirejajo veselice in shode, društvenik, kadar je bolan, vdobi podporo iz društvene blagajne, in v slučaju smrti ga slovesno pokopljejo. Vsak ud nekaj malega plačuje na mesec. Pa taka društva se vendar čisto malo zmenijo za Slovence, omeniti moram tukaj slučaj. Bil je naš rojak Alojzij Zorko v nekem nemškem društvu, dne 12. svečana se je vračal iz dela, ko gre čez železniški tir, ni zapazil lokomotive, katera je pridrvela, ga zadela, in poškodovala tako hudo, da je nesrečnež že drugi dan umrl. A najžalostnejše je bilo, da se njegovo društvo o njegovi smrti zanj ni nič zmenilo, poprej je bil dober, dokler je plačeval, a sedaj ni bil vreden, da bi ga s častjo sprejeli. Torej rojaki: Svoji k svojim! V kratkem času prično delati velik kanal iz New-Loika-v Svracuse, da-bodo lahko prevažali blago s parniki semintje. To pravijo. i da se bode delalo več let, ker je primerno j nad 250 kilometrov dolgosti, to bode potrebovalo na tisoče delavcev. Omeniti moram, da tukaj so prijazni kraji, in se mirno živi, v prijaznosti lahko z vsakim človekom. f Tukaj ni strank kakor pri nas v Avstriji, tudi v cerkvi duhovniki ne napadajo ljudi s prižnic, duhovniki pridigajo iz sv. evangelja, taka pridiga zadene vsakega človeka. Primorske dežele duhovniki pa na ljudi po imenu in priimku in s prstom kažejo: Ti si to storil! Tukaj pa vsakemu lastna pamet prinese, da ne more tako biti, ker potem bi ne bilo nobenega v cerkvi, ako bi pa ljudje ne prišli, potem bi se ne mogle vzdrževati cerkve in duhovniki. Ker tukaj je tako, da kdor rabi duhovnika, ta ga plača. Vsaki človek, kdor gre k maši, mora plačati za prve sedeže 10 centov, to je 50 vinarjev, druge sedeže po 5 centov 25 vin. Zato so amerikanski duhovniki , bolj 7, ljudmi, in učijo le nauk Kristusov, v politične zadeve se pa ne vtikajo, in zato so ob nedeljah in praznikih cerkve natlačene, in ' se vidi več pobožnosti kakor pri nas. Žali Bog, pri nas v Avstriji so duhovniki preveč na trdnem in zato vganjajo sitnosti z ubogim ljudstvom. Ni čuda, da je neki duhovnik goriške škotije pred časom na prižnici rekel, ko so občinski možje nekaj postopali proti njemu, ne bojim se, in če boste proti meni, postavim , se v trdnjavo za zid, in ne boste me zmagali. \ In tako so pri nas v Avstriji vsi v trdnjavah. j — Pa saj tudi tukaj duhovniki lepo živijo \ mirno in skrbijo bolj za dušo kakor za tiso- ; čake. Pa kaj tisočaki! Saj x>ravi sv. evangelij, ki mislim, da velja tudi za duhovnike: Ne ' skrbite, kaj boste pili, kaj boste jedli in s kom se boste oblačili, ptice pod ne bom ne sejejo in ne žanjejo in oče nebeški jih vseeno , živi!--------Vse prijatelje in znance in čita- telje „Soče" bratsko pozdravljam — Fr. V. Iz Toliilina. — Pred dnevi je izročila dc-putacija treh predsednikov tol. slov. društev, ki skupno prirede* v Tolminu veliko narodno slavje, tol. županu gosp. Oskarja GaberšČeku po gosp. Bonaču okusno izdelano diplomo. Predsednik deputacije Andrej Vrtovec nagovori pri tej priliki primerno gosp. župana, na kar se gosp. župan toplo zahvali za izkazano mu udanost. Diploma slove: Preblagorodni ^ Oskar Gaberščik, župan v Tolminu. .....jj stralna občina Tolmin sklenila je pred i& mej trgom in Zalogom, na prostoru, kj6: bila poprej le grobna, raslo robidovje in jr narediti polagoma, v nekaterih letih, lep. štor za semnje, za premiranje konj in g0, živine, za vojaške vaje in druge potreb, pokritim delom trga 24 m dolgosti j. metrov Širokosti. — Ko so pa določila tri tolminska drutt narodna čitalnica, rokodelsko bralno dnu in požarna straža prirediti skupno, veliko rodno slavje razvitja svojih društvenih u^ in otvoritve gasilnega doma dne 8. sej^ bra t. 1., razširili ste Vi, predlagi gosp« prostor zdatno ter povečali prvotni načrt, slopja na 40 m dolgosti in 10 m širo^ — Na tem prostoru hiti delati sedaj naj 50 do 70 delavcev. V vagonih, dvo- in a kolesnicah prevaža se materijal ter tako^ nava 12.000 m* velik prostor in 10 m ^ cesta z lipovim drevoredom. Tu je videti i vahno delo kakor v velikem arsenalu $, gradnji kake železnice. — Slavnostni ^ nvideva, da Vi, preblagorodni gospod, i $ vidnim namenom pospešujete to delo zarad i like slavnosti, ki se bode na tem prostoru šila ter v obče prizadevanja omenjenih ^^ kem oziru zdatno podpirate. -*. Slavno« odsek je sklenil soglasno v svoji seji dnt februarja t. 1. izreči Vam toplo in iskreno i hvalo za Vaša blaga prizadevanja in podpi nja v svrho, da se veliko narodno slavje g sljajniše izvrši. Tolmin, dne 7. februvarja 190U. Za slavnostni odsek: Andrej Vrj vec, 1. r., predsednik Narodne Čitalnice;! ton Komel, 1. r., predsednik „Rok. M društva"; Henrik vit.pl. Ziernfeld, i načelnik „Tolminskega prostovolj. gasUid društva". S0Wdnje, dne 2. aprila 1906. - Dr J „Nada", dasi vendar skoro najmlajše v eJ okolici, koje ne obstaja niti še leto, ?sm pokazati že marsikateri lep uspeh. Priredil) jeseni krasno veselico in nato koj nMiklavl večer", koji je uspel nad vse pričakovanje je gotovo ostal vsem v dobrem spominu. M se pripravlja društvo že spet za veselico! Velikonočni pondeljek z zelo bogatim obseij in lepim programom, da ni še bilo tnkej okolici To ni malenkost, v takem kavK* času obstoja. Treba posebne žilavosti in pci vovanja, kar se le z složnostjo zamore dfcj Da vlada tudi najlepša složnost med dni.<| niki ter navdušenost za -napredek, dokazj to, da si je napravilo društvo že oder za « rano. Za veselico na Velikonočni pondelje.1 je že dokončan krasen oder za na prosi izdelan po načrtu. Isti pa stane tudi zelo 1 dnarce. Na Goriškem nima gotovo nobeno! štvo takega, to je že sedaj mnenje vseh. I so ga videli to nedeljo sestavljenega. K| pemu odru, kojega se bode v prvič rabil: • Velikonočni pondeljek, treba je bilo n$ krasen program, in to se nam je posrel [ (Dalje u prilogi.) „Palikarji so ostali na obrežju jezera ter so klečali na zadnji stopnici, zgradivši si iz drugih treh nekako obzidje za slučaj, da bi bili napadeni. „Naša barka je plavala kakor veter. n,Zakaj gre barka tako hitro ?' vprašam svojo mater. „,Tiho, dete/ pravi, ,na begu smo/ „Tega nisem razumela. Moj oče naj bi bežal, on, vsega-mogočni, pred katerim so navadno bežali drugi, in ki si je za devizo vzel besede: „,Naj me le sovražijo, samo da se me boje!' „Res je bil to beg, katerega je priredil moj oče čez jezero. Izza onega časa sem izvedela, da je posadka janinskega gradu, utrujena vsled dolge službe..." ^ , Tu se Hajrd^e prekine, in njen pogled se izrazovito upre v Monte Crista, katerega oko več ne izpusti njenih očij. „Rekli ste, signora," pravi Albert, ki z največjo pazljivostjo sledi tej povesti, „da je posadka janinskega gradu utrujena vsled predolge službe..." »Pričela pogajanja s seraskirjem Kuršidom, ki ga je poslal sultan, da bi dobil v roke mojega očeta. Tedaj je poslal moj oče sultanu francoskega častnika, do katerega js imel posebp'-zaupanje, ter se sklenil umakniti y zavetišče, katero je irid pripravljeno že dolgo časa in ki ga je imenoval kataphvgion, to je pribežališče." „In ali se spominjate, kako se je ta častnik imenoval, signoraV" vpraša Albert. Monte Cristo se spogleda z Grkinjo hitro kakor blisk, ne da bi Albert to opazil. „Ne," pravi ona, ne spominjam se; toda morda se spomnim pozneje, in povem vam." Albert hoče imenovati svojega očeta, toda Monte-Cristo dvigne nekoliko svoj prst in mu s tem zapove molk. Mladi mož se spomni svoje prisege in molči. - »Pluli smo proti kiosku. „Vse, kar se je videlo od palače, je bilo pritličje, ob I katerega terase so pljuskale vode, in prvo nadstropje, ki se je belilo nad jezerom. | „Toda pod pritličjem se je razprostiral daleč po otoku podzemljski prostor, velikanska jama, kamor so odpeljali mojo mater, mene in najine ženske in kjer je ležalo na je^n^m samem kupu šestdeset tisoč mošenj in dvesto sodov; v mošnjah je bilo za petindvajset milijonov zlata in v sodih trideset tisoč funtov smodnika. „Pri teh sodih je stal Selim,- ta ljubljenec mojega očeta, ki sem ga že omenila ; čul je dan in noč, držč v roki sulico, na katere koncu je žarela prižgana lunta. Imel je nalogo, da pri prvem znamenju mojega očeta razstreli vse, kiosk, straže, pašo, ženske in zlato. „ Spominjam se, da so naše sužnje, ki so poznale to strašno povelje, dan in noč molile, jokale in vzdihovale. „Kar se tiče mene, vidim še vedno mladega vojaka blede polti in črnih očij; in prepričana sem, kadar pride k meni an-gelj smrti, da spoznam v njem Selima. „Ne morem vam povedati, koliko časa smo ostali tamkaj; tedaj še nisem vedela, kaj je čas; včasih, toda redkokrat, je moj oče dal poklicati mojo mater in mene na teraso pred pa-!lačo; to so bile za me ure radosti, za me, ki pod zemljo nisem videla drugega kakor vzdihujoče sence in žarečo Selimovo sulico. Moj oče, ki je sedel pred veliko odprtino, je zrl s svojim temnim pogledom v daljavo in opazoval ysako črno točko, ki se je prikazala na jezeru, dočim je moja mati na%pol ležala poleg njega, naslanjaje svojo glavo na njegovo ramo, in sem se jaz igrala pri njegovih nogah, občuduje z detinsko dušo mogočnost narave okoli sebe, pobočja Pinda, ki se je dvigal na obzorju, janiuske gradove, ki so moleli s svojimi ogli in svojimi belimi zidovi iznad modrih jezerskih voda, neizmerno zeleno drevje, ki raste nalik lišajom med skalami v pogorju in je videti od daleč kakor mah, a se pokaže iz bližine kot orjaške jelke in neizmerne mirte, „Neko jutro naju da oče poklicati: bil je še precej 4 ren, toda izvanredno bled. „,Potrpi, Vasiliki/ pravi, ,danes b^de končano vse. Di^f ima priti gospodov odlok, in moja usoda se odloči. Če s| milosten, se v triumfu vrnemo v Janino, sicer zbežimo to n>: „,Toda če nas ne Jbodo pustili bežati?' vpraSa -1 mati. I „,0, bodi brez skrbi/ odvrne Ali smehljaje; ,Selta J njegova žareča sulica mi pomoreta do tega. Pač hočejo m smrt, toda ne pod pogojem, da sami umi jejo z menoj.' J „Moja mati na te tolažilne besede, ki očetu niso m iz srca, samo vzdihne, ne da bi kaj odgovorila. J »Pripravi mu hladilne pijače, katero je pil vsak hip, in •. našega prihoda v kiosk ga je mučila silna groznih. 1 maže mu belo brado in prižge čibuk, v katerega oblake, v«l se po zraku, je zrl zadnji čas n»'km% z raztresenim pogledi „Naenkrat se zgane tako nepričakovano, da jaz vstren*! strahu. j ,,Nato zahteva daljnogled, ne da bi umaknil oko od tol ki je vzbudila njegovo pozornost. 1 „Moja mati mu ga poda, bleda kakor smrt. j * „Roka mojega očeta se trese. j „,Jedna barka/ zamrmra, ,dve... tri... Štiri!...' J „In dvigne se, zgrabi svoje orožje ter natrese smoiM na prašnice svojih pištol. J n,Vaziliki/ pravi moji materi, vidno trepetaje ?odlH trenotek se bliža. V pol ure izvemo odgovor presvitle^l darja; umakni se s hčerko v jamo!' J „,Jaz te ne zapustim, gospod/ pravi Vaziliki; če ubjiJJ hočem umreti s teboj/ „,Pojdita k Selimu!' vsklikne moj oče. J „,Z Bogom, gospodi' zajeclja moja mati pokorno in ow^ kakor da ima umreti. „,Odnesite Vaziliki i' pravi moj oče svojim Palikaijemj frlliga „Soft" it. 27. i dne 4. aprila Ude. polui meri, seveda z lepimi stroški. Vsi, ki posetkjo veselico, ne bodo nikdar obžalovali prijetnega izleta v prijazne Sovodnje. Omenjam le eno točko programa, to je „Skat v sodnjiski dvorani", komična spevoigra. Pripravljene so pa tudi dve burki, polne humorja, en humorističen „kuplet" ter pevske točke. Omeniti moram še, da ne bode vojaške Majcena, kapelnika iz Trsta, s svojim izbornim orkestrom. Več prihodnjič. Program pravo- godbe, ker-se.nanf^))D&re&tli^ mu je bil oče slovenski učitelj. Ni !on kriv/dT^jČ postal to, kar je. Ko smo ustanovili »Krojaško zadrugo", je bil on — o ironija usode! — med njenimi najhujšimi laškimi konkurenti. Ker je v hribih nastopal celo agitatorično proti zadrugi za laško konkurenco, ga je bila „Soča" okrcala, — in on se je prišel kregat z menoj v tiskarno ter se repenčil po - nemško. Slovenska beseda mu ni hotela čez ustnice! To le mimogrede! No, in zdaj je on re-Šenik »Krojaške zadruge". Da, pa — za sebe! Je morda dober trgovec, ali — za sebe! Slovenci so le tista uboga para „pejteganoter", da si ustvarja lepo podjetje na račun slovenske kratkovidnosti. S svojega stališča ima čisto prav, nikdo mu tega ne more zameriti, on je lahko povsem soliden in častivreden trgovec, ali — naš ni in ne more biti! — »Krojaška zadruga" prehaja v njegovo last, tako, da je danes i m o te zadruge švindl, vsa pravila zadruge — Švindl, slovenstvo njeno švindl klerikalnih slepičev! Naravnost obžalovati je, da e, kr. oblasti trpe tako grdo zlorabo zadružnega imena! t Kje je revizor zadruge ?! Kako opravičuje nasproti obiastvom tolik ne-stvor ? S Domače in ražnrtibuite. Slovensko gledališče. — o. predstava. — v nedeljo dnč 8. aprila 1906; uprizori se v ^Trgovskem Domu": Deseti brat, Narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Jurčičevem romanu spisal Fran Govekar. Gostuje g. Ant. VflfOlŠek, režiser dež. gledališča v Ljubljani. Režiser igre: g. J. Molek. Cene prostorom: Pritličje: Fotelji 2 K; sedeži I.-IV. vrste 1 K 50 v.; sedeži V.-VIII. vrste 1 K. Balkon: Sedeži i. vrste 1 K 50 v. ; II. vrste 1 K, stojišča 60 v. Dijaki in vojaki do narednika 40 v. Začetek ob 81/«, konec ob 11 V*. zvečer. Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. A. UabrŠČeka v Gosposki ulici. „Narodna Prosveta" v Gorici. Knjižica „Deseti brat'^ se. prodaja v na$i knjigarni v Gosposki ulici. Stane 80 v. »Krojaška zadruga". - - »Gorica" torej prav hoče, da se bavim s to zadrego", ki je sama in edina tista „slovenske trgovin« in zadruge", katere bojkotuje „Soča". Pa bodi! Bil sem 1. 1890. med soustanovitelji »Krojaške zadruge" in član prvega nadzorstva. Toda klerikalci so jo uzurpirali ter napravili iž nje karikaturo! Vsi lepi nameni, ki so nas vodili ob ustanovitvi, so splavali po vodi in pravila so le dokaz, kaj ta zadruga — Rl! Vprašam, kaj ima „ Krojaška zadruga" na sebi - k r o j a š k e g a V ! Naj se oglasi en sam krojač v deželi, kateremu ta zadruga ki>risti! In kaj imajo od nje člani'} Pač imajo : sitnosti in zgube 1 Kaj ima narod v celoti od nje V Da, ima: blamažo in sramoto! Tako žalostnega konca nima nobeno slovensko podjetje, ker prehaja v tuje roke pod pa-troflanco slovenskega imena. Ako kje, tedaj je dokazala klerikalna stranka tu vso svojo revščino 1 Ne bom pogreval, kar sem pred časom obširno pisal o tej zadrugi. Kar sem pisal, je tiskano v nSočitt in ostane do zadnje črke žalostna resnica. Ne preklieujem niti ene črke! — Klerikalni politikastri so pozabili na krojače, pozabili na vse lepe namene, pravila so vrgli med neporabno šaro ter prav korenito osramotili slovensko zadružništvo. Spravili so zadrugo na — boben. Ali nič ni bilo temu krivo ne načelstvo ne nadzorstvo, marveč „SundenbockK jim je bil le poslovodja! Revež, med prave volkove je padel! Ko je „Centrifuga" pognala zadrugo na knnt, se je začela še hvalisati, da je zadrugo „rešila". Pa kako \ Člani 'zgubljajo obresti svoje glavnice, a niso, prav ničesa gospodarji. „Centrifugah je poskrbela novega gospodarja — katerega goriški, Slovenci poznamo le od tiste strani, ki ni prav nič slovenska. Gospod Teodor Hribar je morda res dober trgovec, Naravno je, da vsakdo, ki je Slovenec, želi vse drugačen razvoj slovenske trgovine v Gorici! Kdor je Slovenec, se ne more in ne sme ogrevati . to »Krojaško zadrugo" v rokah Teodora hribarja. — Nimamo pa zopet nikakega razloga, da bi napovedovali poseben bojkot Hribarjevi trgovini, marveč ta nam je povsem jednaka Delpieru, llesnu, Venutiju itd. Toda Slovenci nimamo in ne smemo imeti zopet nikakega razloga, da bi trnmoma drli v njegovo trgovino. Zato smo ga pustili tudi povsem na miru. In kaj delajo klerikalci, kaj „Gorica" in ,,1'rim. List"'?! Vsakega Slovenca kar navdušuje pogled na krasen razvoj naše trgovine v Gorici. Naši trgovci so ustvarili podjetja, ki imponujejo celo tujcem, so najlepša v Gorici, dvigajo našo veljavo, naš ugled, našo gospodarsko silo, s katero je v ozki zvezi naša narodna sreča. In take slovenske trgovce bojko-tujeta »Gorica" in »Primorski List" v korist Teodorja Hribarja, odklanjata celo oglase aaših vrlih pijonirjev ter po drugi strani kričita kakor obsedena: „Pejteganoter, pejtega-noter, ga imamo dobra roba per gaspud Hribar!" Slovenski trgovci, ki po svoji žilavosti in eneržiji ustvaijajo trgovine, ki so prve ali med prvimi, oni so ki er ikalcem le »mesarski pomočnik i", ki hočejo z menoj vred razmesariti in uničiti „ Krojaško zadrugo". — Tako infamno se obnaša „Gorica" v boju za najvitalnejše koristi goriških Slovencev! Rodoljubi 1 Spomladanska doba je tu, ko boste kupovali za svoje rodbine! Spomnite se pred vsem naših »mesarskih pomočnikov". It, kedar pri njih ne dobite, česar vam treba, no tedaj pojdite kamorkoli, če treba tudi k Teo-doru Hribarju, ki se skiva Še vedno za švindlarskim imenom „Krojaške zadruge". Tako, zdaj bo „Gorica" morda zadovoljna, da sem se oglasil. Ako še kaj želi, naj kar pove. Morda bomo'vendarle kaj koristili — mesarskim pomočnikom! A. GabršČek. 60l1ŠkO kmetijsko društvo ne priredi dne 5. t. m. naznanjenih poskusov z okopalniki, ker ni Še vse potrebno došlo; kedaj se bodo vršili, naznani vodstvo slov. kmet. šole v Gorici, kar naj blagovoli sprejeti na znanje vabljeni interesenti.-------------------- Predsedstvo. Slovensko planinsko društvo, odsek Gorica, je konečno vendar le vsled preprijaznega vremena moglo izleteti na goro sv. Gabrijela (647 m) nad Krombergom. Zbrala se je precejšnja četa, in vstrašile se niso strmega hriba tudi gospe in gospodične. Izletniki so izbrali naravno strmo pot izza Solkana po rebru do cerkve sv. Katarine in od tod črez solčne logove do pod vrh gore. Zadnja strmina pod * vrhom je bila precej huda, ker je hrib močno zarasten. Na vrhu sta bila že dva izletnika, planinca. Razgled na sever je bil primerno lep; posebno prijazen je bil pogled na kotlino grgarsko in ravniško, na Vipavsko dolino, Rihemberg, Selo, sv. Danijel na Krasu in s svežim snegom obložene planine: Porezen, Črna prst, Visoki vrh, Ro-dice, Kobilja glava pri Tolminu, Vogel, (Razor), Nad Dlanjo, (Škrbina) Migovec, Mohov-ček, Bogatin, Sroogar, Rudeči rob, Peski, Krn, Vrata, Krašji vrh, Veliki vrh, Pirhov vrh, zadaj za njimi Veliki vrh (Rombon), Kaninska skupina, v ozadju Koštrun, Divja koza (na Koroškem), pred Kaninom Matajur in naprej na Italijanskem dolga vrsta rezijanskih planin v sredini z Javorom in na koncu s Čampo-nom; druga višja vrsa planin: Triglav, Ka-njavec, Krnica, Viška gora, katere se ob čistem vremenu vidijo v ozadju, so bile v megli, tako tudi vse italijanske Kadorske planine, kakor ni bilo čistega pogleda na furlansko nižino in na vshod, kjer sta se videla le Nanos, Vremšua in Slavnik in še ta v sinji megli; tudi ni bilo videti kranjskega Snežnika. Izletniki so se vrnili po vshodni plati po stezi do Komelov in od tod mimo cerkve sv. Trojice v Krombergu in pod Kostanjevico v mesto. Prihodnji izlet bode na sv. Martin (#20 m) nad Rihembergom; zbirališče na kolodvoru južne železnice; odhod z Vipavsko železnico ob 9.10 predp., nazaj z vlakom Vipavske železnice, ki dojde v Gorico ob 6.20 zvečer. Listek tja vzame se Gorica - Kamnje, listek nazaj Dornberg-Gorica. „11 deputato friulano" v stiskah. — Dr. Antona Gregorčiča, „ljubljenca naroda", katerega pa je naš narod na Goriškem pri zadnjih volitvah v državni zbor pustil tako na cedilu, da si je moral iti iskat glasov med Furlane, je nemalo dirnila volilna reforma za državni zbor. Znano je, da don Antonio noče več v semenišče, ampak hoče lepo počakati kot po-Janec penzijo. Država plačuje tega semeni-škega profesorja zastonj, ne da bi kaj koristil, marveč dela le zgago na levo in desno, kakor je vladi in Lahom prav. Takrat, ko je postal »deputato friulano", pač ni mogel slutiti volilne reforme, marveč je prav.lepo služil in še služi s svojim »delom" za tak mandat Lahom in vladi. Sedaj pa, ko se napoveduje volilna, reforma ter poje smrtni zvonec peti ku-riji, je don Antonio v škripcih... »vaciila fra il timore e la speranza." Če bi ne prodrla volilna reforma, potem bodo zopet Furlani".. dobri, da bi ga poslali v državni zbor, in sveti mož bi ne bil zaman služil tako lepo dr. Pa-jerju, če pa se izvede volilna reforma, potem pa lahko zapoje: Sem dolgo upal in se bal ~ zaman je bilo hlapčevanje. Furlanov več ne bo! In treba bi bilo v semenišče! — Seveda ni dvoma, da če bo kje kandidiral, mu pojde na roko vlada z vsem svojim aparatom, kar ne bodo že politikujoči nunei po deželi drli zanj, čeprav ga sicer ne marajo in so med njimi taki, ki ga naravnost sovražijo ; ali mož je Še vedno „das nothwendige Obel!" Posebno obrača oči proti Tolminskemu. Tolminske gnjile razmere je hitro vzel v zaščito v svojem listu, in v duhu si že predstavlja, kako pojdejo v gorah zanj v boj: glavar, šolski nadzornik in njihovi trabantje L. Kjerkoli je kaj nečednega, tam že mora biti poleg tudi »Lažnjivi Kljukec« ! In tako hoče izkoristiti zase tudi tolminske.gnjile razmere! Bržčas pa poženejo »Lažnjivega Kljukea" z bojišča tako, kakor je zaslužil že zdavnaj, da ne bo nič več mislil, da je žemj, ampak začuti v polni meri ulogo smolarja, da ne rečemo še kako drugače! Odbor »Slov, bral. In podpornega društvi v Gorici si je v svoji seji dne 31. marca razdelil svoje posle tako-le: Josip Rovan, predsednik, Anton Krušič, podpredsednik, Josip FabčiČ, tajnik in Andrej Duša, gospodar. Društveni uradnik ostane tudi y bodoče gosp. Jos. Hrovatin. Razpis častne nagrade. v povišanje hrvatsko slovenske kulturne vzajemnosti na glasbenem polju razpisuje »Glasbena Matica" v Ljubljani svoto 100 K kot čisti prebitek prekrasnega hrvatskega koncerta v Ljubljani, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo »Kolo" dne 11. novembra 1905. častno nagrado ~ -'ovo, dobro, hrvatsko ali slovensko, izvirno, ne objavljeno skladbe kioski ali mešan zbor koncertne vred: .usti brez vsakeršnega instrumentalnega spremljevanja (a capella) v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisano nagrado, naj se pošiljajo „ Glasbeni Matici" v Ljubljani ali upravnemu odboru hrvatskega pevskega društva „Kolo" v Zagrebu v zaprtem kovertu z motom, pripisanem na partituri brez skladateljevega imena, najkasneje do 1. septembra 1906. Ime skladateljevo naj bo zapisano le v zapriem, skladbi priloženem pismu, na čigar kuverto je isti od skladatelja izbrani moto zapisan. Došle skladbe bo ocenjevala v ta „Toda na me pazijo; planivši k njemu, mu dvignem loke naproti; vidi me, obrne se k meni in pritisne ustnice na moje čelo. aO. to je bil poslednji poljub, in še vedno ga čutim na svojem čelu. »Zdaj je bilo že jasno razločevati barke, ki so rastle na jezeru in ki so bile, jednake prej črnim pikam, zdaj že slične ptičem, ki plujejo po vodnem površju. »V kiosku je sedelo pri nogah mojega očeta dvajset Pali-karjev, skritih za obojem iz desk, ki so s krvavimi pogledi opazovali prihod teh ladij; z rokami so krčevito stiskali svoje dolge puške, okovane z biserno matico in s srebrom. Moj oče je gledal na uro, in pri srcu mu je bilo tesno, ko je stopal gori in doli. „Ko sem dobila od očeta poslednji poljub, me odvedo v spodnje prostore. Selim je še vedno ua svojem prostoru; žalostno se nasmehne moji materi in meni. Iskat greva na drugo stran jame svoje blazine in prideva sest k Selimu. V velikih nevarnostih se iščejo zvesta srca, in dasi sem bila še popolnoma otrok, sem vendar instinktivno čutila, da visi nad našimi glavami velika nesreča." Albert je že večkrat slišal pripovedovati o zadnjih trenot-kih janinskega paše, ne sicer svojega očeta, ki ni nikdar govoril o tem, ampak druge; tudi čital je različne opise njegove smrti; toda ta povest, ki sta jo tako oživljali oseba in glas mlade deklice, ta svežost in obenem ta tožeča elegija, ga navda s sladko opojnostjo in nepopisljivim strahom zajedno. Premagana od teh bolestih spominov, HavdCe za trenotek preneha govoriti. Njeno čelo se nalik cvetlici, ki jo nagne nevihta, skleni v njeno roko; oči se ji zagledajo v nedoločno, kakor da vidijo pred seboj še vedno obzorje z zelenečim Pindom in modre vode janinskega jezera, magično zrcalo temne slike, katero je pravkar naslikala. • Monte Cristo jo pogleda z nepopisljivim izrazom sočutja in usmiljenja. „Nadaljuj, hčerka moja," pravi grof grški. , Havdee dvigne glavo, kakor da jo je zvočni Monte Cristov glas zbudil iz sanj, in nadaljuje: „Bilo je ob štirih popoldne; toda dasi je svetil zgoraj jasen dan, smo bili mi spodaj zaviti v temo, „Samo jedna luč je gorela v jami, jednako trepetajoči zvezdi visoko na temnem nebu: bila je to Selimova lunta. Moja mni je bila kristjanka ter je molila. aSeiini je zdajpazdaj ponovil svete besede: „,Bog je velik!' „Moja mati je še nekoliko upala. Mislila je, da prihaja Francoz, do katerega je imel moj oče tako zaupanje, kajti vedel je, da so francoski vojaki sultanovi ne.vadno plemeniti in velikodušni. Približa se stopnicam in posluša. „,Bližajo se,' pravi. ,Ah, če bi prinesli mir in življenjel{ „,Česa se bojiš, VazilikiV" odvrne Selim s svojim tako mehkim in vendar tako ponosnim glasom, fie nam ne prineso miru, jim damo smrt.' „In svojo lunto oživi s tem, da maha po zraku s sulico, pri kateri je moral človek misliti na Dioniza s stare Krete. „Toda jaz, ki sem bila še tako naiven otrok, sem se bala tega poguma, ki se mi je zdel divji in neumen, in trepetala sem pred to strašno smrtjo v zraku in plamenu. „Moja mati je občutila isto, kajti čutila sem, da trepeta. „,Moj Bog, moj Bog, mama," zakličem, „ali morava umreti V" HIn moje besede podvojijo vzdihovanje in molitve suženj. s „,Otrok/ mi pravi Vaziliki, ,Bog naj te čuva, da ne prideš do tega, da bi si to smrt, katere se danes bojiš, želela!" »Nato tiho vpraša Selima: „,Če mi pošlje gospod svoje bodalo, je sultan odrekel milost, in jaz zažgem -, če pošlje svoj prstan, mu je sultan odpustil, iu prosti smo.' „,Prijatelj/ pravi moja mati, ,ko pride gospodovo poveMe, naju v slučaju, da pošlje svoje bodalo, umori z bodalom, mesto s smodnikom, česar se tako bojiva/ „,Da, Vaziliki/ odvrne Selim mirno. »Naenkrat začujemo silen krik; poslušamo; to je bil vsklik veselja; ime Francoza, ki je bil poslan v Carigrad, se razlega iz ust naših Palikarjev; jasno je, da je dospel odgovor presvitlega vladarja in da se glasi ugodno." ,,,In imena se še vedno ne spominjate V pravi Morcerf, pripravljen, da bi pomagal spominu pripovedovalke. Monte Cristo ji da znamenje. »Ne spominjam se ga," odvrne Havdče. Šum se podv3Ji, koraki se bližajo in se slišijo že s stopnic, vodečih v podzemeljski prostor. »Selim pripravi svojo sulico. „ Kmalu se prikaže pri vhodu senca. „,Kdo si? zakliče Selim. ,Toda kdorkoli si, ne stopi koraka naprej!' „,Čast sultanu!' pravi senca. ,Vezirju Aliju je dovoljeno popolno pomiloščenje, in ne pušča se mu samo njegovo življenje, ampak tudi njegovi zakladi." *. (Dalje pride.) namen sestavljena jiiry hrvatskih in slovenskih glasbenih strokovnjakov. Jnry sestavita vzajemno društvi vKolo" in Glasbena Matica" v Ljrfbljani. glasbena Matica« bo oni zbor (skMbo), kateri jury prisodi nagrado, v tisku izdala. Da se osigura absolutna nepristranest presojevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali eventuvalni upliv vsled znane pisave skladateljeva se želi, da gospodje skladatelji ne poSiljajo lastnoročno pisanih partitur. tanmnlB. —- Konceptna praktikanta pri policijskem ravnateljstvu v Trstu Alojzij Ker-šovan in Egbert Kleinsasser sta imenovana provizoričnima policijskima koncipistoma. Kolesarsko dr* »Gorica" priredi v nedeljo 8. t. m. izlet v Rihemberg čez Crniče in Ka-sovlje. V Rihembergu sestanek s planinskim društvom. Odhod ob 1'/, pop. izpred kavarne jjCentral", Deželni glavar dr. Pajer bo slavil dne 6. t. m. 45 letnico, odkar pripada deželnemu zboru, oziroma deželnemu odboru. Laški poslanci so se sešli, da se pogovorijo, kako naj počastijo na ta dan našega deželnega očeta. ~- Med čestilci tega našega sovražnika bo brez dvoma tudi dr. Gregorčič! VlJlŠM nanor. — &< občine Pazin v Istri je prišlo k naboru v prvem razredu 166 mla-deničev, potrjenih je M; od teh 49 v stalno službo, 12 pa v nadomestno reservo. Iz drugega! in tretjega razreda jih je prišlo 176. Potrjenih je 26, od. teh 25 v stalno službo, 1 pa v nadom. reservo. Iz občin Tinjan in Bo-ljun je, prišlo 162 mladeničev. Potrjenih je iz Tinjasa v prvem razredu 11, v drugem 5, v tretjem 2; iz Boljuna v prvem 12, v drugem 9, v tretjem 4 Od teh 35 v stalno službo, 8 pa v nadomestno reservo. Iz občine Zminj s tujci vred je bilo nabornikov 140. Potrjenih iz Žminja 25 v vseh treh razredih, 3 tujci. Od teh 20 v stalno službo, 5 v nadomestno reservo. Mersko kopališče v 6radežu. — Naznanja se, da se sprejme tudi letos v morsko kopališče v Gradežu 50 revnih škrofuloznih otrok brez- ] plačno, in sicer iz mesta in z dežele. Morajo biti v starosti od 6 do 12 let. Prošnje je predložiti do 15 maja potom magistrata v Gorici in na deželi potom okrajnih glavarstev. V »DIvašM VllenlCi", imenovani Oesarjeviča Rudolfa jama, priredi tržaška podružnica „ Slovenskega planinskega društva" na Velikonočni ponedeljek dne 16. aprila t. 1. veliko javno razsvetljavo. Jama bo posebno slovesno razsvetljena in odprte od 4—7. ure popoludne. V Podprt je izvoljen župauom zopet g. Anton Klančič 0 te Marijine hčere I ~ Podgorski nune Golob ima res smolo s svojimi Marijinimi hčerami. Zopet mujejedna ušla „v Rim". Daje škandal večji, Se je to /godilo z oženjenim možem —žena tega moža je morda pa podpisala polo proti razdružitvi zakona. Srečna! Ta Marijina društva so res pravo zavetišče za nečistnike! „Tu se špeglaj, brumna duša" Golobova — ne pa da se utika v vse drage reči! 01 nekod nam pišejo: Opozorjen na notico v nekem listo, ki smelo zanikuje, da ni v Tolminu nemške kazine in da ni šol. nad zornik Lasič nomškutar, čeprav je izstopil iz izvestnih uzrokov iz vseh slovenskih društev v Tolminu, ostajam pri svoji trditvi, da se v Tolminu nahaja nemški kazino. Člani imajo svoja pravila, svoj biljard v najeti sobi, pla? čujejo mesečnino in naročen5 so na nemške in italijanske časnike. „Piccolov nosi naslov na zavitku: „Casino tedesco Tolmino". Glavna prigahjača temu nemškemu kazinu sta glavar in Lasič na škodo slovenskim društvom v Tolminu! Nooica izpove, kakor že rečeno, da je Lasič izstopil iz vseh slov. društev iz izvestnih uzrokov. Ako bi analogno izstopili vsi slov. rodoljubi iz vseh slOv. društev in pristopili, kakor Lasič, nemškim kazinom, dozidan bi bil tako iz naših teles nemški most do Adrije. To bi bila epohalna Lasičjada! Iz Kostanjevice na Krasu. — Gregorčičeva »Gorica" ne pusti nobenega naprednega društva na miru, marveč se venomer zaletava sedaj y to, sedaj v drugo društvo* Pristaši »Lažnjivega Kljukca" delajo povsodi nemir in zdražbo, tako tudi v Kostanjevici. Spodtikajo se, da pot. učitelj Štrekelj ni mogel imeti i shoda na primernem prostoru, češ, da je na-j predno društvo „Zora" zaprlo vrata g. Štreklju, I in da je bil shod v krčmi nemogoč, ker je [ nastalo vriščanje. To so same laži. G. Štrekelj j je prišel nepričakovano v Kostanjevico. Da f društvo kar tako ni dalo svojih prostorov na razpolago, je pač jasno, saj se ima, vendar bati, da če pridejo- n. pr. kaki znani klerikalni divjaki v sobo, bi lahko poškodovali harmonij, odnesli časnike itd. Takih Ijudij se je ogibati. To pa nič naperjeno proti shodu g. Streklja, kajti prav v tem društvu gorijo za kmetijski napredek in tudi želijo imeti podružnico kmet. društva. —- Da ni bilo dosti prostora pri g. podžupanu T., je tudi laž. Čudno vendar, da bi se bilo njegovo stanovanje sedaj kar naenkrat tako stisnilo, ko je imel vendar na lanskih manevrih toliko Ijudij pod streho. Dopisnik v ,.Gorici" se falotsko zaganja v g. podžupana, ker ga zmerja z nekim priimkom, pač le s hudobnim namenom, da bi ga javno sramotil, kakor pač uči „Lažnjivi- Kliukec" v ulici Vetturini v Gorici svoje ljudi. Naj se rajše podpiše, da bo vedel g. podžupan, s kom ima opraviti, potem še že pomenita. —¦ Da končno dopisnik v »Gorici" hvali samega sel e in svoje društvo, ni nič čudnega; ker ga drugi nočejo hvaliti, se hvali pa sam. Podružnica „LBge" v Gorici je imela pred kratkim svoj redni letni občni zbor. Na tem se je zopet pokazalo, kako rastejo prispevki za „Legoft leto za letom, s kako unemo delajo Lahi zlasti v mestu proti raznarodovanja Slovencev, postavljajo šole in vrtce povsodi tam, kjer biva več Slovencev skupaj, zlasti ob periferiji mesta. Ob takih prilikah se moramo vedno spominjati, kako vse premalo se stori od slovenske strani proti „Legi" v Gorici, ker držijo klerikalci šolsko društvo za svojo politično postojanko. Škoda je neizmerna. Tržni kOJniSI! g- Resen, nam je poslal na našo notico v sobotni številki navodilnik, kako je postopati z mlekom in s prodajalci mleka v Gorici, kateri je izdal goriški magistrat. V navodilniku je podčrtal razne določbe. Prav je, da je izšel tak navodilnik, in prav je tudi, da se postopa strogo glede prodajalcev mleka točno po navodilniku. Mi nimamo nič proti temu, ker privoščimo meščanom pristno in dobro mleko. Ali dve napaki sta tu. Ko je izdal goriški magistrat oni navodilnik, naj bi ga bil izdal tudi v slovenskem jeziku ter razdelil med mlekarje z zabičanjem, da se imajo strogo ravnati po tem. Tako pa je lu neki laški navodilnik, katerega vsebina je neznana mlekarju, samo težo tega navodilniku občuti, kar pač vede do godrnjanja nad tržnim komi sarjem, katerega poznamo kot precej sangvi-ničnega moža. Njegovo osebno ravnanje z ljudmi je tako, da se mu upirajo. In tu treba popravka. Ljudi treba poučiti, kakor gre, in ravnati ž njimi lepše na sploh; kdor pa greši ter si še potem ne da res nič dopovedati, tistega pa naj se le kaznuje kar najstrožje I Dopolnilne občinske volitve v Gorici so bodo vršile za tretji razred 24.. t. m., za drugi razred 27. in za prvi razred 30. t. m. Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila pred vlakom na tiru Vipavske železnica čez pot za Št. Petrom proti Vrtojbi. Cestni odbor goriške okolice je. dal ^.aditi tam neprijeten breg, zatvornice seveda tudi ni nobene — in tako bi se bila pri večernem vlaku, ki prihaja iz Ajdovščine v Gorico, dogodila nedavno kmalu velika nesreča. Dva voza sta Sla prav takrat dr"g za51 drugim Čez tir, prvi voz toliko da je pn^ei črez za las, pri drugem vozu pa je k sreči v naglici ustavil vložnik konje ter jih obrnil počez, urugače bi se gotovo skončala živina in ponesrečili bi bili ljudje v vlaku, ker bi bili vozovi skočiti s tira. Vlak je nemogoče videti, ker j6 pot strma, kaj bo šele, ko bo vse zeleno. Vozni-ia sta bila vsa preplašena, ljudje v vlaku in kurjač železnice pa so upili od groze. Če bi bili svoječasno pametno ukrenili, bi železnica vodila nad cesto, in skladovna cesta bi imela ravno črto pod Železnico. Potreba je, da nemudoma popravijo zatvornice, katere ^sobje na kolodvora, ki je blizu, prav lahko jJtom dvigalne žice spušča in dviga. — To se naslovlja na cestni odbor goriške okolice. Novo ustanovljeno bralno In pevsko društvo »Dneva Žar" f Kazljah bode imelo svoj 1. občni zbor v nedeljo 8. aprila 1.1. v dvorani gošp* Lovrenca Vrana s sledečim dnevuim redom: 1. Volitev odbora in dveh pregledovalcev računov. 2. Določitev društvene sobe in naročba časopisov. 3. Razni predlogi in nasveti. Ker je drnštvo koristno in njega napredek občini časten, nadejati se je obilne udeležbe. Ogenj, — Iz Bovca nam poročajo, da so imeli v nedeljo večer ogenj. Začelo je goreti pod streho hiše neke stare udove, ogenj je švignil hitro skozi streho. Sosedov fant, ki je prišel prav takrat domov, bilo je okoli % na 12, je zapazil ogenj* Ognjegasci so hitro prišli ter gasili. Pošbodovanka ni zavarovana, Sodi se, da je nekdo zanalašč zazgal, ker se je poznal še drugi dan kup, ki je bil zažgan*. Ker se oua kida drži drugili, je bila nevarnost velika. K sreči se je ogenj opazil« še- pravočasno. V LoftlikU je zopet gorelo. Sedaj so imeli tam tekom jednega meseca 3 požare, malo prej je bil še en požar. Ali kdo zažiga? V cerkvi V RoČfnjU je bil ukradel Vincenc Velikonja, 16 let star, iz nabiralnika 12 K. Obsodili so ga v Gorici na 11 mesecev ječe s postom vsak mesec: potem pride pod policijsko i-f izorstvo. »Bralno in pevsko društvo* v Daljni Vrtojbi priredi veselico na binkoštni pondeljek. Vspored se naznani pravočasno. Protiri | reumatične bolezni iedino le z RazgleS po suetir. Kranjski deželni zbor. v ponedeljek se je sešel kranjski deželni zbor. Deželni pred^ sednik Schwarz je govoril takoj po prečitanju zapisnika, rekoč, da deželni zbor je sklenil v zadnjem zasedanju resolucijo, s katero je pozval vlad,, naj predloži deželnemu zboru spremembo dež. reda in nov volilni red za deželni zbor na temelju splošne in jednake volilne pravice. Vlada pravi, da je uvidela, da brez preosnove volilne pravice za deželni zbor ni pričakovati uspešnega delovanja deželnega zbora Vojvodine Kranjske, zato predlaga načrt za zahtevano spremembo. Ta načrt obsega uvedbo nove kurije s splošno volilno pravico za 10 članov. Okoli 50.000 osebam bi pripadel po en poslauec. Predsednik je kockal rekoč: Velikonočni zvonovi naj naznanijo deželi mir in s tem začetek veselega delovanja na čast in blagor dežele. Temu se je vse smejalo. Vladni načrt je bil nato razdeljen med poslance. Načrt zagotavlja Nemcem 11 mandatov, klerikalcem večino, napredno stranko hoče pa ubiti! Predlog, da se vladna predloga izroči ustavnemu odseku, ne da bi bila prej generalna debata, se sprejme z glasovi klerikalcev in -~ Nemcev. Predlog, da mora odsek predložiti tiskano poročilo, kakor zahteva postava, je bil odklonjen z glasovi klerikalcev in Nemcev. Drugače zahteva dr. Šusteršič vedno tiskana poročila in grmi v zbornici — to pot pa je našel Nemce za zaveznike, in rekli so, da naj se vsa reč kar najhitreje reši, da ni treba tiska. Po vladnem načrtu je 47 zbornikov: škoi^ !0 poslancev za mesta trge in obrtne kraje, ter za trgovsko in obrtno zbornico, 16 poslancev za ostale občine, 10 poslancev za občni volilni razred. Deželni odbor šteje glavarja in 5 odbornikov: enega iz veleposestva, enega za mesta trge in trg. zbornico, enega za kmečke občine, enega iz občnega volilnega razreda, enega zberejo poslanci izmed sebe. Ohrani se nemška posest, izmed drugega se vrše kar največ klerikalcem v žrelo t Sinoči ob 6. se je sešel ustavni odsek. Slov. naprednjaki so začeli z obstrukcljo, Do 9. so govorili, čitali predloge in spise itd. Ob i), je zahteval dr. Tavčar, da se seja prekine, predlog je bil odklonjen. Naprednjaki so nadaljevali obstrukcijo, rekoč, da če potreba, jo nadaljupjo do danes zjutraj. Ako bo danes seja> se obstrukcija nadaljuje v dež. zboru. V Trstu SO aretirali trgovca s južnim sadjem A. Gruderja, doma iz Lvova. Baje je oslepa^ ril razne tvrdke za svoto okoli 60.000 K. Prijeli SO V Trstu nekega K, E. Bayerja iz -jimbacha na Saškem, ki je svojemu gospodarju, trgovcu TJ V. Rfetberge-; i ukradel 2400 mark ter potem pobegnil, V dlljaiki NMIČIjl branijo poljskim vojakom rabiti molitvenike v poljskem jeziku, Polfcov- | nik Gezevski je bil upokojen samo radi tega, ker je prodal svoje imetje v Poznanju nekemu Poljaku. Učitelji v ljudskih šolah pretepajo poljske otroke do krvi, ako slišijo, dogovorijo poljski. Ko je govoril dne 81. pr. m. o* teh odnošajih poljski poslanec VVitczinskv v nemškem državnem zboru, ga je predsednik klical k redu! NljVOijO ladjO na svetu z 20.600 ton, in z brzino 21 vozlov zgradijo v Ameriki. Po štirih letih že utegne biti gotova. Rudarski Štrajh V ARierikl. - Koncem marca je nastal štrajk rudarjev v newjorški državi. Štrajk je pričelo takoj 350.000. Mirovni kongres V Hagu, — Državni tajnik Zjedinjeuih ameriških držav Itot je zahteval od poslanske zbornice svoto 50.000 dolarjev, da^ bo mogoče ameriški vladi prisostvovati na drugem mednarodnem mirovnem kongresu v Hagu. Predsednik Itoosevelt je sprejel namreč predlog ruskega carja, da se skliče nova mirovna konferenca. Za 25.000 K dragocenosti) so pokradli v m- dhnpešti neznani tatovi juvelirju Lo\vu. Konferenca v Algecirasu. — iz Algecirasa poročajo : V soboto je nemški delegat Kadovvitz odobril razdelitev maročanskih pristanišč, kakor sta jo določili glede policijske organizacije. Francija in Španija. Francija dobi pristanišča Kabat, Mazagan, Saffi, Mogador; Španska Tetnan in Laraš, Tanger dobr španske inštruktorje in francoskega poveljnika, Casablanea francoske inštruktorje in španskega poveljnika! Francija je odjenjala v točkah glede banke, ki so še preporne. S tem so načelno poravnana vsa nasprotstva. Med Železniški VOZOVa je prišel v Beljaku kurjač Ludovik Kehl iz Maribora. Bil je na mestu mrtev, Novo sokolsko društvo na Dunaju« — v xx. okraju dunajskem se je osnovalo češko sokolsko društvo, ki se imenuje „ Sokol podu-najskv". To je že deseto Češko sokolBko društvo na Dunaju. Stavka poljedelskih delavcev na Ogrski«. ¦ Nenadoma so pričeli stavkati 27. pr. m. poljedelski delavci v csongradski, torontalski in barski stolici. Na več veleposo. ' vih nočejo delati delavci in hlapci. Delo počiva popolnoma. Obljubili so jim zvišanje plač, a so je* odklonili. V stolice, kjer stavkajo, so poslali 50© orožnikov. Btavkujoči so izjavili, da hočejo s silo nastopati proti pomožnim delavcem, kijih nameravajo vporabljati veleposestniki. Stav-kujoči groze s splošno stavko poljedelskih delavcev. Federazione Ginnasttca Itallana (Zveza italijanskih telovadnih društev) je povabila Slovensko sokolsko zvezo na mednarodno tekmo v Milan, ki se bo vršila dne 24. do 27. majnika t. 1. pod pokroviteljstvom italijanskega kralja. — Iz zveznega predsedstva se poroča, da se slovensko Sokolstvo temu prvemu pozivu izven državnih mej ne bo moglo odzvati, ker priredi velik zlet 4. junija t. L v Brežice^ nadalje se v letošnjem letu udeleži v velikem številu I. hrvatskega vsesokolskega zleta v Zagrebu ter izleta v Dalmacijo in Črno goro. Štrajki. —- Na Dunaju štrajkajo čevljarji. Štrajkujočih je okoli 2000, — V Berlinu štrajka okoli 8000 slikarskih pomočnikov. — V Toulonu štrajkajo natakarji. Prišlo je do spopadov. i Pluralni volilni zistei za Galicijo ? - „Neue F. Pr.u poroča, da je ministerski predsednik baron Gautsch v nekem razgovoru s posl. Bo-brzinskim izjavil, da je vlada eventuvalno pripravljena, da uvede za Galicijo pluralni volilni zistem. Velika razstavi v »tt bo otvorjen« dme-21. t. m. Dan poprej pride v Milan laSka-kraljeva rodbina. Radi glagolice se snide, kakor poročajo iz Rima, o Velikinoči kardinalski zbor, da reši vprašanje oglagoliei. Kardinalski zbor predloži rešitev takoj papežu, ki izda svoj odlok. Kakšen bo ta, ni težko uganiti! Pori Artiir prodan Japoncem? -- »Slovo Potekih" poroča, da je prod-aiL general Steselj Port Artur Japoncem za, dva mi* lijona rabljev, da ga torej zapre Vprašanji zarotnikov v Srbiji je stopilo v zadnji stadij. Vprašanje bo rešeno na način, da bo iz vojaške službe odpuščen večji del častnikov, ki so se aktivno vdeležili zarota dne 11. junija 1003. V vladnih krogik menijo, da bo omenjeno vprašanje rešeno tekom tega meseca. Za Očetom V smrt. — V Ljubljani je umrl 09 let stari posestnik in trgovec Ivan Grajzer. Ko je njegova hči zvedela za očetovo smrt,, prišedši domov, se je zgrudila na tla mrtva. I Kdor ljoW k*kao in flokoUdo, tam« bodi priporoma I tomnth floff* Kandol-Kakao ktiautMtfmaaj tolMtev mM, j« tor«J najtO« !*•¦' paraš, »* prorero i* nikoli taprtoatl In ja ao najbolj' Aaat okuau izrudno poeeni, Priatan urno ¦ Imanom g zvan a«rr t in • Uiju vitratvuno snamko. ) Zarojipo/.kgOOviflArJ'; ^ » » Vi » 60 »1 Dobita aa period. .......liilVPliroana 1 ? ¦ Zoliaiiovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. Se dobiva » vseh lekarnah. Poštna razpošiljate*: lekarna Zolt&n, j Budimpešta. , j 13 dtlavcev naill iMk v rudniku v Gourrleresu. ¦^^ov smo na krotko že poročali, so po- r30. pr* na. iz jame U. 13 Se rudarjev. Bokirani so bili v jami od ko se je pripetila katastrofa. Hranili so l^j jivežft, ki so ga imeli s seboj njih po-Cčepi tovariši ir* od ovsa, ki se je na-tL v hlevih rudnika. „ Večina se jih počuti |ro akoravno so bili zaprli v jami 'skoraj ^'due. Eden Je bolan. Delavci, ki so gasili p, jo ravno hoteli iz jame, ko so videli, Jse fi*1 približuje 13 povsem shušanih ljudi, |0 se komaj pomikali. Njihov voditelj je m d& prihajajo iz jame lIi.'v*$ferieourtr so bili zaprti n&d dvajset dni. Preživele ¦jjje so z veliko previdnostjo spravili iz t Ravnateljstvo rudnika in zdravniki, ki bili telefonično pozvani, so se reševanja [jejiiJi. KeŠeni radarji so le težko prenašali Bo svetlobo: so jako oslabljeni, vendar se tijo razmerno do>bro. Rudar Meniv, ki je ves čas, kar so bili zaprti, voditelj svojih jttišev*, je neprestano zahteval vesti od svoje line, Rešenim so po žličici dajali mlečne |e, ki so jo zamegli pa le težko požirati. mlad vlačilec ne more ničesar užit«, ker ulito hrano takoj zopet iz sebe. V vsej lici Lensa vlada zaradi rešitve preživelih jev velika razburjenost. Sorodniki in pri-bjj rešenih prihajajo v velikih množicah k [i v IMlljr-Moatigav. Imena rešenih rudarjev od ust do ust m vsak bi jih rad videl,, v . da bi od njih zvedel, ako bo v jami zaje drugi živi radarji. — Zdravniki, Ji so |»c prekali, so izjavili, da se je bati, da vsled zavživanja lesu, ovsa, pokvarjenega i itd. obole na kužni mrzlici. Vendar se .miki nadejajo, da jih ohranijo pri življenju. isdi strani rudniškega okrožja prihajajo tke m nož ice ljudi, ki se nadejajo, da se bo |q v jami Še druge ponesrečence pri živin. Preživeli izjavljajo, da so Masti trpeli |go radi mraza, spali niso prav nič ; vedno kali kak izhod. Totem ko je Memij* jokaje il svojega ofeta, je pripovedoval nastopno: Id eksplozije silno prestrašen, je zbežal, m si poiskal zavetja, ob tem je pa naletel pup !><) mrliCev. Posrečilo se mu je priti konca rova, kjer je našel svojih dvanajst irisev, ki so zbežali v nek« kot svojega ». Meiny ni nikdar pozabil naviti svoje I tako da so vedno vedeli za dnevni čas. ¦a je primanjkovalo- Živeža, jedli so zemljo AttMd lesu, naliajajotega se v rovu, j& vse, kar so našli. Nekega večera so |i do nekega konjskega hleva, v katerem pasli oves, od katerega so se hranili dva I Jedli so meso nekega poginolega konja, le že smrdelo, ter ao iz svojih steklenic i vodo, pomešano s svojo lastno vodo. Polk o čudni rešitvi j«» provzročilo povsodi Ko radost. Ob enem se hudo graja ravna-¦tvo i>wnaogovnika. Zatrjuje se, da bi se K lahko rešilo več rudarjev, ako bi se bilo psitvijo takoj zapri čelo z vso energijo. pvbo pravdnistvo nadaljuje preiskavo o jkih katastrofe v Courieresu. Rudar Vin-I je izjavil, da požar- ni nastal, kakor se pislilo doslej, v nekem premogovnem rovu, K* v rovu, Ji je bil napolnjen s starim Im, vzetim h rovov\ V tem rovu je bilo j 80 kubičnih metrov lesa, a ogenj je nastal M »»previdnosti nekega delavca. Ta star I bi bili morali izvleči iz rovov, ali tega se gorilo, marve* se ga je pustilo trohneti v |h. i Minister za javna dela Barthon je obi-\ rešene rudarje ter je Pruvostu (očetu) in py-ju podelil vitežki križec častne legije, |gim pa zlate medalje prvega reda. Potem ptaister sel v jamo. \ F«»coiM mm\ In nune v Rimu. -¦- izredno °L° "Jenihov iti nun se je izselilo iz Fran-i v Ium. sprejemali so jih v razne samo-}K kjer je le bilo kaj prostora: odprli so jtudi zapnšceni samostani. Po samostanih, [so J^1 sprejeli, se je pokazalo hitro, da puicoski menihi in nune, posebno te, no-| hiti samo le ponižni gostje, marveč so m hitro udomažili tako, da je po neka-I ^^stanih prevladal francoski element. pkaterih samostanih, kjer so kraljevale r intte, je prednica Francozinja, in po več nh se pridigajo francosko; po nekaterih pUnih Je francoščina že uradni jezik. Se-I^di papežu, kise 6uti vedno Laha, to ni I Vie*» h odredil je predstojnikom previd-f ter "prepovedal francoskim menihom in rf odpirati šalo in azile brez potrebnega | jenja. Ka^or flC vy|^ je ma]0 bratovske Pni in ponižnosti po samostanih, in Fran-| so l)ftiie pošteno prekanili. Najbrže ti I J1 «e postmjo pripovedke o ježu in lisici I Inkvizicija. Napisal Grof Hohenbrooch. Directorium in quisitorum. (Dalje.) Proti onim, ki so obdolženi krivover-"*™UL?r?& JP^e.ati tudi ^obCenci, kateri so drugafe po cerkvenem naziranjf* brezpravni in za priče neporabljivi. Tudi krivoprisežniki morejo pričati proti njim. Družina* obtoženega kot žena, otrok, hlapce morejo pričati proti njemu, ali za njega ne. Družino se ima v slučajih celo prisiliti, da priča proti možu, očetu, gospodarju. Inkvizitor jih more dati mučiti, da izve resnico. Papeški inkvizitor Ravos v Veltlinu pravi: »Pričam, katere govorijo slabo o kri-vovercu, n. pr. da je ubijalec ali tat, treba dati prednost pred onimi, kateri o njem dobro govorijo.'~ Potem pravi, da so krivoverci, ki žive pošteno in so na dobrem glasu, manj vredni od onih, ki živijo nepošteno ter so na slabem glasu, ker pošteno življenje krivover-eev kali ugled katoliške cerkve. Krivoverce, ki so se skesali, treba obsoditi na dosmrtno ječo. Krivoverce, ki so se skesali pa zopet padli v krivoverstvo, treba izročiti posvetni oblasti (da jih sežge). Zakaj da cerkev s takimi ljudmi nima usmiljenja, se opravičuje s tem, ker krivoverci, ki so po kesu padli zopet v krivoverstvo, se niso odkritosrčno kesali oziroma spreobrnili, koncil v Narbonu pa izjavlja, da zadostuje to, če je bila cerkev s krivim kesom enkrat zavedena, radi tega se ima takega krivoverca kaznovati, kakor gre. Obramba obtoženca je včasih odveč, včasih je potrebna. Ako n. pr. prizna obtoženec svoj zločin, tedaj je obramba odveč. Ako pa zanika zločin in priče govoujo proti njemu, se mu ima dati branitelja; a temu je potreba, da je pravičen in zanesljiv verni«.w Temu dodnje Pegna naredbo madridske inkvizicijske sodnije iz lota lf>61: „tn-kvizitorji naj uverijo obtožence, kako je za nje važno, da priznajo resnico; naj mu dajo odvetnika, in to jednega onih, katere je inkvizicija za to odredila. Obtoženci smejo govoriti s svojim odvetnikom samo v prisotnosti inkvizitorja. Naloga odvetnikova je, da opominja obtoženca, naj prizna resnico ter moli pokoro za svojo krivdo. Obtožeučeve odgovore se ima priobčiti iukvizicionainemu fiškahi." Tudi onega, ki zanika neprestano svoj zločin ter se neprestano priznava pripadnikom svete katoliške cerkve, se ima izročiti posvetni oblasti, da ga kaznuje, ako mu priče dokažejo njegovo krivoverstvo. Pegna skončuje svoje pojasnilo s tenri-le besedami: .,Naj nikdo ne reče, da je po tem načinu obsojen nepravično, naj se n* pritožuje na cerkvene sodnike in na cerkev; marveč ako je radi krivih prič obsojen, naj bo ravnodušen in naj se zaveda, da umre radi resnice." Eimeric navaja doslovno obrazec, po katerem imajo inkvizitorji pozivati posvetne oblasti, da prisežejo ter da respektirajo krvave zakone cesarja Friderika H. Za prisego posvetnih oblastij je sestavil tudi Eimeric po Ouidonisu točen obrazec, katerega se imajo držati. Po vsebini se ti obrazci jednega in drugega inkvizitorja popolnoma strinjajo. Kdor krivoverca pokoplje v posvečeno zemljo, bo izobčen tako dolgo, da s svojimi rokami izkoplje truplo krivoverca. Tisto mesto pa se ne more porabiti več za grob. Pegna navaja, da se ima truplo naknadno sežgati, predpostavljaje, da se moj»jo^pf^_MY9TOrca. le razlikovati od kosti katolika. (Pride Se.) Stampilje iz kaučuka vseh velikostij in oblik kakor tudi v obliki žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. Naročila sprejema „Gorlška TIskarna', d. Gabršček. U/.orei štarapilj so na razpolago. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št, 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših Mk It Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -72, -80, -'88, -96,112,1*20, i"36,1'44,160,1*80, 2- -===-- Na debelo cene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne* Najceneja poprava dvokoles pri v Gorici, Via Dnomo St. 3. Zastopstvo dveh tovaren. Ekspert Mizarska zadruga v Goriel - Solkanu vpisana zadruga i omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou :,r •-........'¦.-'""..... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. —rr .-------- Podružnica v Trstu Via di Piaisa vecr/ila 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. ffatfa it) največja h«$o$it)a naše vrste v Gorici in daleč naokrog Knjigarna — Umetnine — Slike — Prodaja papirja in pisarniških potrebščin —- Potrebščine za šole, urade, risarje, slikarje. Pisalni stroji: Ideal in Polycjraf. — Potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov. — Papir za pisalne stroje vseh običajnih oblik. — Dopisnice za pisalne stroje. Pomnoževalni, aparati ciklostil in šapirograf z vsemi potrebščinami. Razglednice: Najbogatejša izbera razglednic iz vseh prvih virov Evrope in Amerike. Jako ugodne cene za razprodajalce. Blagajne za trgovce, zasebnike, denarne zavode. Izdelki iz usnja: potovalni kovčki z necessairi, — ročne torbice za dame, mošnjički vseh oblik, notici, etui za tobak in smotke itd. Slike: Oleagrafije, barvotiski, gravure, akvareli, fotografije znamenitih slik, — vse najboljše slike, ki so dandanes na svetovnem trgu. — Izvirne Slike domačih umetnikov. — Razstava nad 100 Slik, ki visijo ob galeriji. Ogledovalci niso siljeni, da kaj kupijo. Oelika zaloga okuirjcu kakor: modernih, antiknih' in izrezljanih, vso po to brniških cenah. Ekspert Trgovski Dom Pet velikih izložb! — Pridite in oglejte si jih!! Gostuje ^. Ant. Verovšek, režiser deželnega gledišča v Ljubljani. Igra vlogo Krjavlja. Uoterijske številke. 31. marca 1906. Trat. ..... 1......Uo 14 45) so m lin«' .......SO 66 la 71 -12 Št. 401. Razpis znižeualne dražbe. V tolminskem političnem okraju se bode zidalo v tekočem letu šolska poslopja in sicer: 1. Na Idriji pri Bači — enorazred-nico — prevdarjeni znesek: 18.372 K 96 v. 2. Na Selih pri Volčah — enoraz-rednieo — prevdarjeni znesek: 13.824 K 74 v. 3. V Ruiili pri Volčah — šolsko soho — prevdarjeni znesek: 6500 K. 4. V Soči — enorazrednico — prevdarjeni znesek: 18.000 K. Načrti in 1 roškovnik so razpoloženi pri c. kr. okr. šolskem svetu ob uradnih urah od 8. do vštevši 11. aprila t. 1. Uslmena dražba se bode vršila dne 12. aprila t, l. ob 10. uri pred-poldne, ponudniki položijo pred dražbo 5°|0 kavcijo prevdarjenega zneska. C. lir. okrajni selški svet v Tolminu. Predsednik: PKINZIG. P. n. Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotov-ljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 % pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d. Kdor se hoee po ceni dobro obleci ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to,* da mu ostane v dobrem spominu tvrdka v Gorici, na Travniku št. S. !!Novost!! -s Radirka „Rapid" ==-Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo, ne da bi kvarila papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici. S kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družbe za domača dela in strojeu za pletenje Tnos. E Whittick in drug, P jdim-pežta, IV. Havas ulica 3-434. — Pragi trg sv. Petra 7.-434. s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM n.", »KRONPRINZ WILHELM" in „KAISER WiLHELM der GROSSE". Praknmoraka vožnja traja » a m o 5 - 6 d n I. Ltf Natanfien, zanesljiv poduk in veljavne vozno listke za parnike gori navedenega .. parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobit« C*«i | v Ljubljani edino le pri L=5 EDTAffl TAVEAEJO, HtaRb ulice št 35 =' S nasproti obceznani gostilni „pri Starem Tišierju". Odhod iz LJubljane Je vsak torek, četrtek ia soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo pob jnja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, »onjenlm t zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Ai* »tah, Wioming, Nevada, Oregon in Waahington nudi naše druStvo posebno ugodno lm izredno c6no črez Galvestou. Odhod na tej progi iz Brenma enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora In na vse OBtale dele sveta, kakor: <> Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Oolombo, Singapore v Avstralijo itd. trrj W Tr^oVjko-obrt^a zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načclstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$> obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po že»ji izposojevalea določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V27«. prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4\a#, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »SoSa* in =>Primorec*. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Velika zaloga obuvala Josip Cociancio; • • • tekališče Josipa Oerdi štu. 25, nasproti ljudskemu urtu • • • V GORICI. Za otroke in odrašene: Čevljički črni aH rmeni................ od K 1"— dalje Za ženske: Čevljički na trak agleškega kroja............> > 6"— > Čevljički fini na gumbe................» » 7*-~ » Čevljički na trak Chevreaux..............» » 8-— > Za možke: Čevlji na elastik angleškega kroja........... > » 6*— > Čevlji na trak fini ;................. » » T— * ' Čevlji fini na gumbe ................. » » 8*- - > Čevlji na trak Chevreaux............... » » 9"— * Amerikanski originalni čevlji „GOODYEAR" Velikanska izbira obuvala lastnega izdelka iz usnja, katero dobivam direktno iz Nemčije, Francije in drugih držav. Se sprejemajo popravila in naročila na mero. ti Odlikovana pekarija in sladčičarna. Kai*ol JDf*aščilfc pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši,) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače z& birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Peter Skerbic Gorica, Riva Gorno št. 13. Priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne G. Auer-jevih dedičev v Ljubljani Slovenci, delajmo vsi le trn to, rta pivo iz naše slovenske tovarn« povsodi na prodaj nuj ho ! ••—*••§••—•* Andrej Fajt j pekovski mojster« v Gorici Csrso Prane. Sios. št. 2. j I filiJAlkA V isti ulici št. 20. ] S Sprejema naročila vsakovrstnega J J peciva, tudi najfinejega, za nove | S maše in godove, kolače za bir- < S mance, poroke itd. Vsa naročila j J izvršuje točno in natančno po želji j • naročnikov. i S Ima tudi na prodaj različne moke, j g fino pecivo, fina vina in likerje j • po zmernih cenah. i • 35a felik9 noč prlporoža goriške i S plnec, potice itd. ! Solnčniki u najuečji izberi po usaki ceni so ravnokar dospeli. J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Največja izbera niadercev vedno zadnje norosti idealnih kroje?, samo pri J. ZORNIH - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spoinladne in letne obleke so vže začeli dohajati. J. ZOKNIK GORICA Gosposka ulica 10. Be dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU IG liker Codina lzlelan v Trf^v lek8rnah H«f««l Godina, Ukama „A!la Madonna dalla Salutt" pri Sv; Jakobu; Josip Godina, j» imet uuuma imkmrnm ntkW %ummuf yim M F«ro«to 4. Gena steklenice K i'40. Iz Trata se ne razpošilja manj nego 4 ateklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom K 1- prosto poltnine. .......