3to XXVIII. Številka 100 »tanovitelji: občinske konference SZDL »enice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ■ HiČ ~ IzdaJa Cp Glas Kranj. Glavni e«nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar USILO SOCIA Kranj, torek, 30. 12. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. A GORENJSKO PREDSEDNIK TITO V SLOVENIJI - Predsednik republike Josip Broz-Tito je z ženo Jovanko v petek, 26. decembra, dopotoval v Slovenijo. Na Brdu pri Kranju so ga pozdravili najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije Edvard Kardelj z ženo Pepco, Sergej Kraigher z ženo Lidijo Sentjurc, Stane Dolanc z ženo Danico, France Popit, Mitja Ribičič, Andrej Marine, Ivan Maček, Janko Rudolf, Ljubo Jasnič, Ivanka Vrhovčak, generalpolkovnika Franc Tavčar in Rudolf Hribernik, Marjan Orožen ter oredsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Henrik Peternelj. Dobrodošlico in srečno novo leto pa sta mu zaželela tudi učenca 7. razreda osnovne šole Lucijan Seljak Kranj Daniela Škofic in Bojan Bajželj. - A. Ž. - Foto: F. Perdan V galeriji Prešernove hiše v Kranju so v petek, 26. decembra, ob 18. uri odprli razstavo akademske slikarke Polonce Kosi (na sliki zgoraj). Njeno slikarstvo se kaže kot iskanje novega izhodišča v svetu barvnega opoja in pri virih klasičnega, eruptivnega in po svoje provokativnega ekspresionizma. Razstava bo odprta do 22. januarja. - V galeriji mestne hiše v Kranju pa so prav tako v petek ob 18.30 odprli razstavo o Holandsko-flamski in francoski prevodni grafiki 17. in 18. stoletja (slika spodaj). Razstavo je pripravil narodni muzej iz Ljubljane. — A. Ž. — Foto: F. Perdan S seje konference SZDL Tržič Zveza mora med ljudi T/ nr<„z;x,. _____• • • ? • V Tržiču ocenjujejo, da se je socialistična zveza delovnega ljudstva sicer frontno organizirala, vendar je še premalo vplivna med delovnimi ljudmi in občani ter v družbenih organizacijah in društvih Tržič — Izredna, vendar ne pretirana kritičnost v oceni dosedanjega organiziranja in delovanja socialistične zveze delovnega ljudstva v tržiški občini, vsestranska in iskrena razprava ter pripravljenost za skupno odstranjevanje slabosti in uresničevanje sklepov so glavne značilnosti torkovega zasedanja občinske konference SZDL Tržič. Delegati družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter krajevnih organizacij in konferenc so razpravljali o dosedanjem delovanju in organiziranosti SZDL v tržiški občini, ki se je pred osmimi meseci med prvimi v republiki organizirala frontno na osnovi nove ustave in statuta ter pravil SZDL. Sekretar izvršnega odbora občinske konference Jože Klofutar je v uvodnem poročilu dejal, da se je SZDL sicer frontno organizirala, vendar še preveč na ravni forumov. Premalo jo je čutiti med delovnimi ljudmi in njihovimi organizacijami ter dru- štvi, kar prispeva k podi užabljanju politike in učinkovitejšemu delovanju občana. V SZDL kaže še krepke-je povezati družbenopolitične organizacije z ZK kot idejnopolitično silo na čelu in dosledno uresničevati delegatski sistem, katerega nosilec je prav frontna SZDL. Merilo uspešnosti niso napisani stavki ali strani, temveč odziv ljudi na pobude socialistične zveze in njenih organov od krajevnih organizacij, uličnih in hišnih svetov itd. navzgor! Razprava je uvodne besede sprejela, jim veliko dodala in potrdila, da ni napak tako zgodaj ocenjevati uspešnost neke organizacije. S sprotnim ocenjevanjem so namreč pomanjkljivosti prej odkrite in prej začrtana pota odstranjevanja. Vendar pri tem ne kaže biti nestrpen, temveč voljan vsakodnevno sprejemati kritiko in upoštevati pozitivne izkušnje. Delegati konference so menili, da mora vsak del frontne SZDL posebej in skupno oceniti Priznanja ob občinskem prazniku Škofja Loka — Slavnostna seja vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine v počastitev praznika občine Skofja Loka bo na sam praznik, v petek, 9.januarja, v dvorani kina »Sora« v Skofji Loki. Na njej bodo podeljena tudi posebna priznanja najzaslužnejšim in najprizadev-nejšim občanom ter organizacijam v občini: velike in male plakete Škofje Loke, nagrade ter pismeno priznanje. Velike plakete bodo prejeli: kolektiv centra za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije — Skofja Loka, kolektiv Elektro »Gorenjska« — Kranj, občinski odbor rdečega križa Skofja Loka, občinska konferenca SZDL Skofja Loka ter Lojze Malovrh; male plakete: krajevna skupnost Davča v Selški dolini, kul- turno prosvetno društvo »Ratito-vec« iz Podlonka v Selški dolini, kulturno umetniško društvo »Janko Krmelj« Reteče-Gorenja vas pri Skofji Loki, kolektiv posebne osnovne šole Škofja Loka, Anica Brodar, Jaka Gartner, Tone Kemperle in Silvo Marguč; nagrade: Tinka Mar-kelj, Nikola Mitelštet in Marija Koželj in pismeno priznanje dosedanji predsednik skupščine občine v pobratenem mestu Medicina v Italiji Argento Marangoni. Sklep o podelitvi priznanj omenjenim posameznikom in organizacijam so na seji občinske skupščine v petek, 26. decembra, soglasno sprejeli delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine. -jg Varstvo je več kot le prostor Odrasli običajno delamo po 8 ui na dan, včasih sicer malo več ali tudi malo manj, vendar na splošno kar dobro prenašamo svoj delovnik v enem samem prostoru oziroma v bolj ali manj enakem ne menja jočem se okolju. Vsaj večina ima tak delovnik. Ste že pomislili, da tudi predšolski otrok, ta čas ko so njegovi starši na delu, preživlja prav tako BVOl »delovnik«. Neredko je ta čas prebit v vzgojnovarst veni ustanovi daljši od S ur, navadno se suče tam okoli !• ur dnevno. Ni tako malo Otrok, ki prebijejo v vzgojnovar-stveni ustanovi vso predšolsko dobo do Vstopa V šolo. Morda je pra\ velika potreba v zadnjem času po varstvu otrok kriva, da v zvezi z otroškim varstvom vidimo in gledamo le prostor, kjer naj bodo otroci varovani, medtem ko njihovi starši delajo. To je po eni strani razumljivo. Vendar spet ne bi smeli pozabljati, da uika kor ni vseeno, če mora otrok svojih devet ur v varstvu preživeti v prostoru, ki mu do celotne opreme manjka še marsikaj, če primanjkuje ustreznih igrač in drugega didaktič- pa Prešernovo gledališče na prelomu leta Z današnjim dnem se iztekajo otroške, mladinske in lutkovne predstave, ki jih je Prešernovo gledališče namenilo svojim najmlajšim gledalcem ob praznovanju novoletne jelke in obiskih dedka Mraza. Niz novo letnih gledaliških prireditev v domači hiši, na Gorenjskem sejmu in na številnih gostovanjih po okoliških krajih se i« v sklenjenem loku raztegnil na ceio drugo polovico me seca decembra ter zajel VMga skupaj kakih 15.(KM) otrok, ne računajoč številne starše, ki so spremljali svoje malčke na novoletne prireditve. Takoj v prvih januarskih dneh pa bo Prešernovo gledališče obnovilo svojo redno abonmajsko dejavnost ter nadaljevalo svoj predvideni plan gostovanj: že od 5. januarja dalje bo v Prešernovem gledališču gostovala Drama SNG i/. Ljubljane s šestimi ponovitvami Mrožkovih »KM I GRANTOVV To bo že peta abonmajska predstava PG v tej sezoni, po daljšem času pa bodo gost je spet igralci i/, osrednjega slovenskega gle- dališča, saj je sicer večina predstav ljubljanske hrame tehnično prezahtevnih, da bi jih bilo mogoče pre nest i na tehnično pomanjkljivo opremljeni kranjski oder. Razveseljivo pri tokratnem gostovanju ljubljanskih gledališčnikov pa je te dvoje: da prihajajo z uprizoritvijo dela znanega poljskega satiričnega gledališkega avtorja, ki je med slovenskim gledališkim občinstvom že znan in zelo priljubljeni spomnimo se uspele uprizoritve njegovega TANGA prav tako i/, ljubljanske Drame izpred nekaj let, pa tudi uprizoritve njegovi POLICAJEV v t/ Vedbi kranjskega Prešernovega gledališča, prav tako nekaj let nazaj); in nadalje, da prihaja tokratna uprizoritev EMIGRANTOV Slavvomira Mrožka v Kranj še popolnoma »sveža«, saj bo doživela preiniero v ljubljanski Drami šele jutri, na Silve stiovo in bodo torej predstave Kranju njene prve ponovitve predstavi nastopata Moriš Juh LOJZe Ko/man, ležiral pa jo je Žar Petan. v V in Hkrati pa odhaja igralski ansambel Prešernovega gledališča v prvi polovici januarja na' Koroško, kjer bo občinstvu v Ravnah, Mežici iti Žerjavu/predstavil svojo uspelo uprizoritev HadŽiČeve komedije HIT LER V PARTIZANIH; Predstava je že doslej v Kranju in drugih gorenj skih mestih dosegla štirinajst p«.m. vitev, /. omenjenimi štirimi gostovanji, ki so predvidena v januai ju, pa se bo to število približalo že šte vilki 20. Dosedanji- izkušnje s komedijo kažejo, da ji je občinst vsepovsod zelo naklonjeno, zato slcjkoprej krog gostovanj še ne bo tako hit ro sklen jen. V Prešernovem gledališču pa medtem že tečejo priprave za teden slovenske drame 197<>, ki bo v prvi polovici februarja, in na katerem bo poleg slovenskih poklicnih gledališč sodeloval tudi razširjen ansambel Prešernovega gledališča z izvirno dramatizacijo romana Ivana ('an kana HIŠA MARIJE POMOČ NIČE. A K to VII nega gradiva, potrebnega za pedagoško delo. Posebno oddelki, ki se odpirajo v zadnjem času, to najbolj občutijo. V poročilu za preteklo šolsko leto, ki ga je sestavila pedagoška svetovalka pri Zavodu za šolstvo Ivana Sajovčeva, je navedeno, da imajo v kranjski občini zadovoljivo materialno osnovo le oddelki, ki že dlje časa poslujejo. Novejši pa imajo z opremo, igračami in didaktičnim materialom težave. Marsikateri novo odprti vrtec je sicer zelo srečen, če SI najde pokrovitelja, ki velikodušno nameni večji ali manjši znesek za nakup igrač ali glasbil ali česa drugega, vendar pa to ni pravilo. Sami pa vemo, da ne moremo biti zadovoljni, če vemo, da je nas otrok v oddelku, kjer ni ravno vseh potrebnih igrač ali česa drugega. Rešitev bi bila lahko preprosta: če otrok nima ravno v igralnici na voljo tega ali onega, mu razširimo igralnico navzven, na igrišče. Vendar pa je bilo doslej storjenega še vse premalo, da bi otroška igrišča tudi tam, kjer so, res rabila otrokom kot razširjena igralnica. Ponekod so igrišča prazna m ne nudijo dovolj spodbud za gibanje in ustvarjalno igro; denarja za opremljanje igrišč pa je vedno premalo, To BO spoznali tudi v, nekaterih krajevnih skupnostih, kjer so skupaj s starši pomagali urediti nekaj igrišč, Kazen tega, aV' lin. A. & Za specialistične ambulante Svet Splošne bolnice Jesenice se s sklepom z dne 10. IL'. I-'"' obrača na vse organizacije /di'u" Žehega dela z vljudno prošnjo za pomoč pri izgradnji objekta 5a specialist iČne ambulant« , lab°' tat on j, lekarno in kuhin jo. . Objekt je v gradnji od P<»"la('| 1974 in je doslej vanj vloženih -milijonov din. Preračunano 1'° letošnjih cenah bodo stroški znašali vsega (50 milijonov o"1 Sredstva so zagotovljena v ,l' višini Sele do leta 1980, kar p«"11'", ni, da bodo stroški do laki'1' mnogo višji, poleg tega P" prostorska stiska že sedaj prizadeva. . Občinska zdravstvena nost je vse delovne organi/-" M vka /a v od na8 hud" oprost ila plačevanja prispevK; pri delu za 1.4' V času a de»;" ii«' decembru in za (),2.r> II 1076 do 30. 11. 197.r>. bo ostal v delovni oi gan"--'1' četudi je bil že vkalkuliran * IZVOd, ker so t a pi'0- jem izvoru namenjena _ st veiieinu akcijo za varstvu, |>ie( namensko ,..11.^ naložbo * oojekl z,, specialistične ,iml",,;" ''• V tem smislu se obrača^0.,: vse organizacije združene«« y občinah Jesenice m lva'' ganizacije edruženega dela, da « tem razprav |ja JO \ samouprav"" oranih in da ob spre jeiiia"J1 zaključnega računa namenijo navedena sredstva za ta objekt- »Nič, kar je pomembnega za delavca, ne more mimo sindikata.« Pod tem geslom je lani potekalo delo kongresa Zveze slovenskih sindikatov v Celju. Na kongresu so se delegati iz slovenskih sindikalnih organizacij dogovorili za novo organiziranost sindikatov, sprejeli statut in program dela.Kongresni dokumenti so postali osnova ZQ> delo vseh sindikatov, in sindikalnih organizacij. Sedaj, ko se leto izteka in ko je minilo dobro kto tudi od sindikalnega kongresa, je čas, da Potegnemo črto in pogledamo, kaj je bilo od sprejetih nalog uresničenega in narejenega. Katere naloge so bile izpeljane in katere bodo ostale za leto, ki prihaja? Kaj so sindikati v letu 1975 naredili za delavca? Tako se je glasilo tudi vprašanje, na katerega smo v teh dneh želeli dobiti odgovor. Zanj smo pobarali predsednike občinskih svetov Zveze sindikatov na Gorenjskem. Načrtna gradnja stanovanj *L«tos smo na Jesenicah zgradili 270 no in stanovanj, od tega 55 s sredstvi sklada ?J>darnosti za gradnjo družbenih najem-ln stanovanj. Vendar s tem še zdaleč ni-odpravili stanovanjskega primanj-iaJS}8* V občini je namreč trenutno več kot "0 prosilcev za primernejša stanovanja, ^ tega samo v Železarni skoraj 800. Tako lahk stanovanJski primanjkljaj bomo Sindikat v letu 1975 Zato rešili samo z združenimi močmi. "«w> smo sindikati letos začeli z akcijo, da Dl temeljne organizacije združenega dela 2a stanovanjsko gradnjo združevale namesto 6 kar 8 odstotkov od bruto osebnih do-"Odkov. Vse organizacije združenega dela s° sporazum podpisale. Več delovnih organizacij pa združuje za gradnjo stanovanj lUdi večje vsote. Za primer naj navedem železarno, ki za stanovanja združuje 13 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Letos smo na Jesenicah zgradili tudi nov samski dom Kovinar. Sindikati smo se za Vgradnjo doma zavzemali že več let, ker so samski delavci živeli v resnično nevzdržnih stanovanjskih razmerah. » pomočjo sredstev solidarnostnega sklada naše in radovljiške občine bomo skušali rešiti tudi stanovanjske probleme o družin, ki žive v soteski med Bledom in ohinjem v divjem naselju in v improviziral barakah. Problem bomo reševali kupno zato, ker so hranitelji teh družin '»Posleni v naši občini.« »Kako je s planiranjem stano- vanjskih potreb in gradnje?« : *izadevamo si, da bi vsaka organizaci-van' i cncHa dela naredila P*an stano-spr L r Badnje do leta 1980 in da bodo vse stan merila za ocenjevanje kritičnosti va .0yanjskih razmer in merila za dodelje-takJC stanovanj. Planiranje bi radi uredili Vs ?' da bi vsak član delovnega kolektiva r^Prtbližno vedel, kdaj lahko pričakuje pol 8v°jega stanovanjskega problema. eK tega pa bomo zahtevali, da bo vsak Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice Anton Grošelj: načrt za novo naložbo, ki bo predvideval zaposlovanje novih delavcev, imel priložen tudi načrt stanovanjske graditve.« »Kaj pa osebni in družbeni standard?« »Osebni dohodki so letos v prvih desetih mesecih znašali v poprečju 3428 dinarjev ali 24 odstotkov več kot lani. Poleg splošnega porasta življenjskih stroškov pomenijo precejšnjo obremenitev standarda zaposlenih zvišane stanarine oziroma celotni stroški za stanovanje, ker je močno poskočila cena elektrike in ogrevanja. Na Jesenicah prejema solidarnostno pomoč za kritje stroškov stanarine le 23 delavcev. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. v Kranju, Cesta JLA 2, - odbor za medsebojna razmerja TOZD Klavnica Kranj — z n.sol.o. objavlja prosta delovna mesta: 1. vodje organizacijske enote proizvodnje mesa 2. vodje organizacijske enote nabave živine 3. vodje organizacijske enote maloprodaje 4. pomočnika vodje maloprodaje 5. tehnika v kooperaciji Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: P°d 1. in 2.: visoka ali višja šola biotehniške smeri s 3- oziroma 5-let-nimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, organizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje, kooperativnost, terensko delo; P°d 3.: visoka ali višja šola ekonomske ali biotehniške smeri s 3- oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, 0rganizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje, kooperativnost, terensko delo; P°d 4.: srednja ali poklicna šola živilske smeri z 2- oziroma s 3-letnin)i delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, terensko delo; P°d 5.: srednja šola živinorejsko veterinarske smeri ali kmetijske smeri 7' »-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu, organizacijske ■POSobnosti, odgovornost in vestnost pri delu, smisel za komuniciranje s kooperanti, pretežno terensko delo. ^a vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev, Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev ^Prejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, V Kranju, c«sta JLA 2, v 15 dneh od objave. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD obrt b.o. objavlja prosto delovno mesto vodje PE polagalcev parketa in plastičnih mas Pogoji za zasedbo: tehniška šola gradbene ali lesne stroke in najmanj štiri leta delovnih izkušenj v obit ni dejavnosti ali delovodska šola lesne stroke in najmanj sedem let delovnih izkušenj. I )<'lo se združu je za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe zdoka/.ilio izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: KOG P Kranj, Odbor za medsebojna razmerja TOZD obrt, Primskovo — komunalna cona. Vendar sindikati menimo, da bi bilo treba merila za dodeljevanje pomoči spremeniti oziroma da bi bilo potrebno v merilih upoštevati vse stroške za vzdrževanje stanovanja in ne samo stanarine. Na letnih konferencah, ki prav sedaj potekajo, pa začenjamo akcijo za pripravo referenduma, na katerem se bodo delovni ljudje in občani odločali za prispevek, s pomočjo katerega bi zgradili nov šolski center na Plavžu. Gradnja novih šol je nujno potrebna, saj nekaterim osnovnim šolam grozi že tretja izmena. Pri vseh teh nalogah pa nismo pozabljali na organizacijo rekreacije in letnih dopustov. Trim stezo v Završnici vsako leto obišče tudi po 5000 občanov, v načrtu pa imamo izgradnjo planinske trim steze na Plavžu. Posamezni odbori sindikata pa vsako leto organizirajo sindikalne igre za svoje člane. Da bi lahko večina delavcev letovala zunaj domačega kraja, pa si sindikati prizadevamo za združevanje sredstev za gradnjo počitniških domov oziroma za sodelovanje med delovnimi kolektivi, ki domove že imajo, in tistimi, ki jih nimajo.« Večja vloga sindikata »Vloga sindikatov je v novih ustavnih razmerah neprimerno večja kot je bila do sedaj. Nova ustava daje delavcem združenim v sindikate veliko pomembnejše mesto kot oblikovalcem samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Za nekatera področja urejanja odnosov je sindikat prvi odgovoren, da se izvajajo v skladu z ustavo. Takšno je področje nagrajevanja, ki je eno od najbolj pomembnih. Priznati je treba, da je pri tem sindikat veliko prispeval k izboljšanju odnosov med delavci. Sindikat šele z novo ustavo vzpostavlja pogoje, da delavci in delavski razred dejansko odločajo o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, to je, da ima odločujoč vpliv na razširjeno in celovito družbeno reprodukcijo. Prek SZDL delavski razred uveljavlja tudi odločilno vlogo v drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah pri razvijanju socialističnega samoupravnega sistema naše družbe. Sindikati postajamo nosilna množična politična ustanova za nadaljnji razvoj samoupravljanja, za razvoj sistema družbenih odnosov in uresničevanje temeljnih interesov delavskega razreda. Z uveljavitvijo delegatskih odnosov delavskega samoupravljanja v združenem delu, delegatsko zasnovanem skupščinskem sistemu in v samoupravnih interesnih skupnostih, delavci neposredno oblikujejo svoja stališča, se neposredno samoupravno dogovarjajo in sporazumevajo o vseh vprašanjih, ki so zanje pomembna. Teh pa ni malo. S tem je delavcem omogočeno, da sami ugotavljajo svoje prioritetne potrebe in se tudi dogovarjajo za način zadovoljitve teh potreb. Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj Viktor Eržen: Da smo s takšno uveljavitvijo sindikata letos uspeli, je veliko pripomogla nova organiziranost naše organizacije. Danes delavci prek sindikalnih skupin lahko dajejo pobude, predloge in stališča o vseh bistvenih vprašanjih, ki zadevajo delavce v združenem delu. S tem delavci, organizirani v sindikalne skupine opredeljujejo samoupravno moč in vpliv na življenje in delovne razmere. O mnogih področjih družbenoekonomske problematike je imel sindikat še včeraj pravico le razpravljati, dajati mnenja in predloge, danes pa je njegova dolžnost, da o njih odloča. Na žalost pa se vseh teh, z ustavo zagotovljenih pravic in dolžnosti delavci združeni v sindikate še marsikje premalo zavedajo. Marsikje tudi miselnost vodilnih delavcev še ni dojela pomembnosti, ki jo ima sindikat danes. Zato bo v naslednjem letu ena naših glavnih nalog še vedno dosledno uveljavljanje družbene vloge sindikata.« Uspešna kulturna akcija »Po kongresu sta bili v sindikatih v naši občini opravljeni dve nalogi: aktivirali smo občinske odbore posameznih sindikatov z. namenom, da v občinskem merilu aktivno posegajo v dogajanja. Poleg tega smo aktivirali sindikalne delavce v izvršnih odborih z namenom, da začno aktivno posegati v vsa dogajanja v temeljnih organizacijah. Aktivizacija občinskih odborov je v celoti uspela, vendar včasih tudi na račun aktivnosti Zvez«' sindikatov. Odbori so namreč prevzeli velik del nalog ki jih je pred tem opravljala zveza sindikatov. Tako je občinski odbor sindikata vzgoje in izobraževanja obravnaval program splošne in skupne porabe na svojem področju in si je pri tem zadal nalogo, da bodo šolski kolektivi v občini imeli skupni samoupravni sporazum za delitev osebnih dohodkov in enotna merila za nagrajevanje. Do sedaj je Izplačevanje osebnih dohodkov urejala Vlaka lola posebej in je prihajalo do razlik pri vrednotenju dela. Vsi občinski odbori sindikata so obravnavali tudi samoupravno organiziranost delavcev komunalnega gospodarstva v ob- Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica Marjan Vrabec: čini in poslovanje delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. Predlagali so, da se delovne organizacije v komunalni dejavnosti združijo, ker bodo le tako lahko delavci zagotavljali sebi in svojim družinam socialno varnost. Združitev letos žal ni uspela zaradi neuveljavljenih samoupravnih odnosov v komunalno gradbenem podjetju Grad Bled. Zveza sindikatov je vse akcije posameznih odborov usklajevala, posebno aktivna pa je bila pri organizaciji kulturne akcije. Z njo smo želeli približati sodobno umetnost in gledališče, glasbo in likovno umetnost delavcem. Zato smo se z osrednjimi slovenskimi gledališči, glasbenimi ustanovami in glaerijami ter umetniki dogovorili za gostovanja v naši občini. Razstave pa smo prenesli kar v delovne kolektive. Moram povedati, da je zanimanje zanje zelo veliko, posebno še, če med drugimi umetniki razstavlja kdo iz kolektiva ali vsaj iz občine. Pripravili smo 35 gledaliških predstav, ki si jih je ogledalo 4120 občanov, dveh koncertov se je udeležilo več kot 1100 poslušalcev. Pripravili smo tudi posebno prireditev za delavce iz južnih republik, ki je bila zelo dobro obiskana. Uspeh kulturne akcije pa ne moremo meriti le po številu obiskovalcev, temveč je še bolj pomembna zaradi nečesa drugega. Močno je namreč spodbudila amatersko dejavnost. Posebno aktivne so postale dramske in gledališke skupine in tako lahko upravičeno računamo, da bomo že v prihodnji sezoni lahko na naših odrih videli vsaj polovico predstav v izvedbi naših domačih igralcev.« »S čim ste se še ukvarjali?« »V osnovnih organizacijah smo se veliko ukvarjali z izobraževanjem delegatov, da bi dokončno prenehali z nekdanjo prakso, ko je izvršni odbor oziroma njegov predsednik predstavljal ves sindikat. Koliko nam je to uspelo, lahko ocenjujemo na letnih konferencah osnovnih organizacij. Rečem lahko, da se v večini primerov delegati izvršnih odborov pred dogovarjanjem posvetujejo s sodelavci v sindikalni skupini. Tako so po vseh sindikalnih skupinah predlagali prednostno listo za upravičence do družbenih solidarnostnih stanovanj in so o njej izrekli svoje mnenje. Po enaki poti so obdelali tudi sindikalno listo in dogovor za zbiranje sredstev za gradnjo vrtcev in posebne šole v občini. Ne moremo pa biti zadovoljni s sodelovanjem izvršnih odborov osnovnih organizacij in delegacij osnovnih organizacij v samoupravnih interesnih skupnostih. Delegati prevečkrat zagovarjajo le lastna stališča in ne stališča delegacije oziroma osnovne organizacije. Prav tako niso razjasnjena stališča glede integracij. Težko je namreč verjeti, da se lahko toliko časa vlečejo samo .pogovori'. Takšne primere imamo v komunalnem gospodarstvu, tekstilni industriji in obrti. Vsekakor pa je izpeljava teh dogovorov naša naloga za leto, ki prihaja.« Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka Marjan Gantar: Nobene naložbe brez plana gradnje stanovanj »V letu po sindikalnem kongresu smo tudi v naši občini dokončno izpeljali novo organiziranost sindikata. Ustanovili smo vrsto novih osnovnih organizacij in jih povezali v sindikate po panogah. Pretekli teden smo v sindikat povezali še delavce v zasebnem sektorju, ki so bili do sedaj brez sindikalne organizacije. Ostajali so ob strani, čeprav so dostikrat bili prikrajšani za pravice, ki jih uživajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. V večini osnovnih organizacij smo že uspeli aktivirati tudi sindikalne skupine in tako delavcem omogočiti, da neposredno sodelujejo v razpravah in tudi odločajo. Z novo ustavo smo sindikati dobili tudi nalogo in dolžnost, da pomagamo soustvarjati pogoje, v katerih bo delavec lahko odločal o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela. Zato smo spodbujali ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela povsod tam, kjer imajo pogoje za delo in razvoj. Hkrati pa smo se prizadevali za razvoj samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah in v vsem združenem delu ter s tem za hitrejši razvoj samoupravnega socialističnega sistema. V tem sistemu delavci postajajo gospodarji vseh sredstev, ki jih ustvarjajo, tudi tistih, ki jih združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih. Zato naj odločajo tudi o porabi. Posebno pomembno za dobro gospodarjenje, stabilnost gospodarstva in s tem za večjo socialno varnost delavcev je planiranje. Nosilci načrtovanja v združenem delu pa morajo postati delavci. Sindikati smo se prizadevali, da to načelo tudi uresničimo. Res še marsikje planiranje poteka od vrha navzdol oziroma brez sodelovanja delavcev, vendar so prvi koraki že narejeni. Sindikati smo se vključili tudi v akcijo za stabilizacijo. Vse temeljne organizacije so pripravile stabilizacijske programe. Podpirali smo predvsem takšne programe, ki so predvidevali racionalnost poslovanja na vseh področjih dela, vključevali prizadevanja za boljše izkoriščanje zmogljivosti, zniževanje poslovnih stroškov in uvedbo takšne tehnologije in proizvodnje, ki vodi k čim boljšim poslovnim uspehom in s tem tudi k stabilnosti. Vsa ta naša prizadevanja vodijo na koncu do enega cilja: izboljšanje položaja delovnega človeka. Zvišanje osebnega in družbenega standarda. Za obdobje zadnji! desetih let je za našo občino značilni izredno hitra rast skoraj vseh delovnih or ganizacij in z njo veliko zaposlovanji novih delavcev. Vse to pa je povzročili hitro kopičenje stanovanjskih problemov ki jim kljub pospešeni stanovanjsk gradnji in načrtnemu zbiranju denarja ši nismo kos. Zato je letos občinski sindikalni svet zahteval od vseh temeljnih organizacij združenega dela izdelavo srednjeročnih planov stanovanjske gradnje. Vsak: temeljna organizacija naj bi izdelalu tud pravilnik o merilih za dodeljevanje stano vanj in merilih za pridobitev posojila z nakup stanovanja. Sindikati tudi vztraja mo, da se v temeljnih organizacijah zdri ženega dela opredeli stanovanjska politik in sicer tako, da bo razvidno, kako in kdi bodo delavci rešili svoje stanovanjsk probleme. Poleg tega pa bomo v bodoč zahtevali, da ne bo odobrena nobena nov: naložba brez načrta stanovanjske gradnj za potrebe delavcev, ki bodo v novi tovarn ali obratu delali.« Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič Franc Neme: Prizadevanja za boljše pogoje dela »Izhodišče in temelj vsega našeg;« delovanja je vsekakor položaj delavca v družbi. In prav bitka za uveljavitev delavca kot odločujočega v delu in življenju j« predstavljala vsebino dela naših sindikatov v tem letu. Ustava, ki smo jo sprejeli v preteklem letu, ni sama sebi namen. Za njeno oblikor vanje smo vložili veliko truda. Še vet pa je bilo in bo še potrebno, da bomo delavcu zagotovili takšen položaj v družbi kot j< zapisan v ustavi. Pri tem je bila težina našega dela osredotočena na oblikovanje združenega dela ter samoupravno urejanje odnosov v njem. To je sedanja in dolgoročna naloga. Zagotoviti delavcu vpliv na vse tokove družbene reprodukcije, to je vpnv na urejanje vseh drugih pravic, ki izhajajo iz dela. Veliko truda smo vložili tudi za urejanje odnosov v menjavi dela. Na tem področju je še vedno vrsta odklonov, ki kalijo dobro sodelovanje med delavci v proizvodnji in drugih dejavnostih. V borbi za uveljavljanje naprednejših odnosov v naši družbi pa sindikati nismo pustili vnemar problemov, ki vsakodnevno težijo delavce. Dostikrat se vidijo manj zapleteni in hitreje rešljivi, vendar so za naše delo enako pomembni. Še nadalje smo trdno vztrajali pri zahtevah in akcijah za zmanjševanje socialnih razlik oziroma za poenotenje tistih izplačil in nadomestil, ki rešujejo socialno in materialno varnost in enakost. Pri tem se nikakor ne zavzemamo za uravnilovko. Sindikati smo odločni na stališču, da je treba sistem nagrajevanja razvijati na osnovi rezultatov dela oziroma naj bo vsak nagrajevan za tisto, kar je prispeval k boljšemu gospodarjenju, boljšim poslovnim uspehom in ne nazadnje k stabilizaciji gospodarstva. Veliko časa smo posvetili tudi iskanju rešitev za boljše pogoje dela, bivanja, oddiha in razvedrila. Naloge na tem področju še vedno ostajajo prednostne pri zadovoljevanju potreb delavcev.« L. Bogataj Fotografije: F. Perdan SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠKOFJA LOKA ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠKOFJA L.OKA , _ , ZDRUŽENJE VOJAŠKIH VOJNIH STAREŠIN ŠKOFJA LOKA ŽellJO Srečno ITI USpetlCLpolno UOVO leto grap Komunalno gradbeno podjetje Bled TOZD Komunala TOZD Gradnje in delovna skupnost skupne službe Opravlja komunalne storitve; preskrba z vodo, odvoz smeti in odpadkov, kanalizacija, oprema in urejanje mestnih zemljidč, vodoinštalaterstvo in toplovodne napeljave. Opravlja vsa dela na nizkih in visokih gradnjah, slikar-skopleskarska dela, polagamo zidne tapete in plastične pode, keramična dela. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gramoznega materiala in peska. Izdelujemo vse vrste plastičnih ometov. Priporočamo se z našimi storitvami. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto in uspešno sodelovanje Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1976 ter veselo silvestrovanje. Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča še v bodoče. KUNSTELJ ROZALIJA frizerski salon, Kranj, Prešernova 4 želi cenjenim strankam srečno novo leto in se še nadalje priporoča Likozar Marjan cementni izdelki Kranj, Benedikova 18 Stražišče Vsem cenjenim strankam želi srečno in uspeha polno novo leto 1976 in priporoča svoje izdelke Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije: Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ESMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin želijo vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1976 .......................,..... ♦ ♦ ♦ TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1976 Kmetijska zadruga Cerklje na Gorenjskem želi vsem članom, kooperantom, delovni skupnosti, poslovnim prijateljem in ostalim srečno, veselo in uspehov polno novo leto 1976 Priporoča se za tesno sodelovanje s svojimi kooperanti in ostalimi poslovnimi partnerji. Slaščičarna na Planini Kranj — čez kokrdki most, želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1976 *n se priporoča Zlatarska delavnica devičnik Živko, Kranj Ma is tro v trg 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno nov° leto in se priporoča INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV Kranj, Savska cesta 22 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1976 Izdelujemo: stroje za Čevljarsko tekstilno industrijo ter tračne j> silne stroje za kovinsko indust mir Ljudje sveta se poslavljamo od leta, ki je bilo nekoliko drugačno °d vseh dosedanjih. Mogoče so se nam letos večkrat utrnile iz ust besede, ki jih ljubi večina prebivalcev zemeljske oble, še posebno pa Jjudje, ki jim še ni bilo usojeno dočakati njihove uresničitve. Te besede so svoboda, mir, enakost in enakopravnost, bratstvo, medsebojno spoštovanje in pomoč. Leto za letom izgovarjamo te besede, Vendar smo jih letos nekoliko glasneje. Slavili smo zmago Vietnamcev n» prebivalcev Kambodže, Izrael in Egipt sta na primer našla jezik pomiritve, hkrati pa smo kar se da slovesno proslavili 30. obletnico jjniage nad najmračnejšimi silami tega stoletja, 30. obletnico trenutkov, ko se je svet zaklinjal: nikdar več vojne, nikdar več klanja, nič več krvi. Večji del sveta, med katerim je tudi Jugoslavija, uresničuje *a načela, čeprav ljudje in sile drugačnega kova dvigajo glave, kličejo P° maščevanju, rožljajo z orožjem ali pa ga celo uporabljajo ter teptajo ljudem najdražje vrednote. In prav slednji so v marsičem skalili leto miru in praznično Podobo leta 1975. S krvjo so omadeževali 365 dni, prežetih s prizadevanji za mir, zbliževanjem med narodi in trenutki, ko so si tudi donedavni sovražniki, upajmo da iskreno, segli v roke ... Januar: evropski parlamentarci v Beogradu Leto 1975 se je začelo s stavkami |000_ bolivijskih rudarjev in 18 milijoni italijanskih delavcev ter z nacionalizacijami rudnikov železa v "enezueli ter bank, finančnih ustanov, zemljišč in industrije v Etiopiji. " svet je tudi pronicala novica, da je čilska vojaška hunta ustrelila več Kot 20.000 ljudi, iz države pa jih je Pregnala okrog 14.000. Prvi letošnji mesec so se zboljšali trgovinski odnosi med Združenimi državami in sovjetsko zvezo. Na Danskem je omagala socialdemokratska stranka, danes že pokojni bangladeški voditelj Mudžibur Rahman pa je postal tudi predsednik republike. Jugoslavija je bila prizorišče pomembnega srečanja. V našem glavnem mestu so Dlli z II. medparlamentarno konferenco utrjeni temelji za vrhunsko helsinško srečanje o varnosti in sodelovanju v Evropi, razen tega pa so nas "obiskali portugalski zunanji minister Mario Suares, ameriški kon-gresmani in avstralski premier b°ugh VVhitlam. Februar: »Britanec« v Moskvi Predsednik zvezne skupščine Kiro ybgorov, podpredsednik zveznega Zvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič in se-*J,*tar IK CK ZKJ Stane Dolanc so dsli na pomembna potovanja po «ZlJskih in afriških državah, Latinski ^meriki in Romuniji. V Beogradu se Je končalo zasedanje medparlamen-Jarne unije, na katerem je bil spre J^ta resolucija o sodelovanju, utrdit- 1 Varnosti in popuščanja napetosti Evropi. Na pomembno potovanje *£.Je Podal »prvi mož otoka« Harold »VUson. V Moskvi so ga sprejeli z vsemi častmi. Ob tej priložnosti je °u Podpisan dolgoročni program gospodarskega in industrijskega Rovanja ter deklaracija o neš Hošiminh in se s tem oddolžili legendarnemu voditelju Ho Ši Minhu. Zastava svobode je zaplapolala tudi v Kambodži. Voditelj Lon Nol je pobegnil in s tem dokazal, kako trhel je bil njegov, od imperialističnih sil podpiran režim. Jugoslavija, ki je tudi ta mesec razvijala živahno mednarodno aktivnost, je toplo in iskreno pozdravila zmago osvobodilnega gibanja. Razen tega je aprila umrl veliki zagovornik ameriškega vpliva v Aziji, voditelj Taivana Čangkajšek. Njegov odhod je v kasnejših mesecih veliko prispeval k zbliževanju med Kitajsko in Združenimi državami, ki ga je oviralo predvsem Cangkajškovo nepriznavanje Ljudske republike Kitajske. Maj: tridesetletnica zmage Svet je slavil 30. obletnico konca II. svetovne vojne in zmage nad fašizmom ter nacizmom in priznal velik delež Jugoslavije in njenih narodov pri tem. Predsednik republike Tito je ob tej priložnosti dejal, da ostaja borba za mir in enakopravne odnose še vedno najpomembnejša naloga naprednih ljudi sveta! Jugoslavija praktično uresničuje to načelo. Naši predstavniki so se srečali in izmenjavali mnenja o mednarodnem gospodarskem in političnem položaju z zahodnonemškimi gospodarstveniki, predstavniki Zambije, ameriškim predsednikom Fordom, predstavniki bolgarske in romunske vlade, Grčije in Egipta, pri čemer je še posebno pomembno srečanje Tito-Sadat. Naša javnost je obsodila ponovno neupoštevanje pravic Slovencev na Koroškem in ameriško izzivanje pravkar osvobojene Kambodže. Junij: so-nje- Ju jedrskega orožja. V roke sta si Q.gla tudi francoski predsednik jscard D'Estaing in kancler Zvezne ^Publike Nemčije Helmut Schmidt. Marec: kralj Fejsal ubit- sk^ Sau<|ski Arabiji, na Portugal-Po»ni 'n v Argentini srno bili priča l»HMnl)nim dogodkom: saudskega Čak 1 't>Jsa'a Je umoril njegov ne-v ' na Portugalskem so skušali '("> vlado generala Vasca Gonzal-W V 1>oruJu Pa 80 218.000 druži-hek! raz(te'ili dobrih pet milijonov Ktarjev zemlje. Sicer pa so za P*ft»fe P°niembna srečanja dj^st, ki je trajala 3000 let, na ^roškem pa so socialisti slavili po l'ln|)iio volilno zmago. April: osvoboditev Kambodže ^neT'*(,a mt' "i,.ilm,(1«'im')ša har , a '"' more zadušiti pravičnega Ij^orjoosvobodilnega boja tlačenih bjj*h Je bila ta mesec ponovno po-Ittja8, Vietnam je bil po treh drset 1?% krv«vih bojev osvobojen Sar s<> Vietnamci preimenovali v Britanija ostane v Evropski gospodarski skupnosti Referendum je prekinil razprave, ali naj Velika Britanija še ostane članica Evropske gospodarske skupnosti ali ne. 67 odstotkov volivcev je soglašalo s članstvom, ostali pa so bili proti. Med junijskimi dogodki kaže omeniti obisk ameriškega predsednika Forda v Italiji, poskus državnega prevrata v Indiji in ugotovitev mednarodnega instituta za mir, da smo leta 1974 potrošili na svetu za oboroževanje 210 milijard dolarjev, kar ie petnajstkrat več od pomoči razvitih nerazvitim. V -Jugoslaviji so se med drugim mudili in se srečali z našimi voditelji grški predsednik Karamanlis, korejski predsednik Kim II Sung in vodja zahod-nonemške socialdemokrate ter bivši kancler VVillv Brandt. Pomeni bcn je bil tudi obisk Edvarda Kar delja na Češkoslovaškem in v Romuniji. Julij: vrhunsko srečanje v Helsinkih Konferenca 0 varnosti in sodelovanju, ki se je začela 30. julija \ finskem glavnem mestu Helsinki, je zasenčila vse svetovne zunanjepolitične dogodke. Udeležili so se je voditelji 35 držav, med katerimi je bil tudi predsednik Tito. Ze naslednji dan je predsednik stopil na govorniški oder. Na velik odmev so rtale tele besede, da je Evropa že i m . medsebojno povezana in da so dobra tudi vezi z ostalim svetom. Pomembno je soglasje o nedotakljivosti meja. Tito je poudaril in opo zoril, da ob grožnjah t orožjem trajni mir ni zagotovljen. Avgust: predsednik Ford • v Beogradu Na prvi avgustovski dan je bila v Helsinkih podpisana listina o varnosti in sodelovanju v Evropi. Na Portugalskem je prišlo do ostrih razprtij med vodilnimi politiki ter pripadniki gibanja oboroženih sil, v perujskem glavnem mestu Lima pa so se sešli predstavniki 77 vlad neuvrščenih držav in razpravljali o vedno večjem gospodarskem prepadu med razvitimi in nerazvitimi ter se pripravili na 7. izredno in 30 redno zasedanje Organizacije združenih narodov. Dve pomembni osebnosti sta obiskali Jugoslavijo. To sta bila ameriški predsednik Gerald Ford in generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kurt VVald-heim. V Atenah pa so pred apelacij-sko sodišče stopili bivši grški diktator Papadopulos in njegova sodelavca Makarezos in Patakos. Prvi je bil obsojen na smrt, druga dva pa na dosmrtno ječo. September: sporazum med Izraelom in Egiptom Dva pomembna zunanjepolitična dogodka izstopata septembra. To sta sporazum med Egiptom in Izraelom o neuporabi sile in blokade ter o razmejitvi sil na Sinaju in začetek 7. izrednega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov, na katerem so razpravljali o mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Sredi septembra pa se je začelo 30. redno zasedanje generalne skupščine OZN. Našo delegacijo je vodil Miloš Minič, ki je pred tem obiskal tudi Kanado. Opozoriti velja na obisk Petra Stambolića v deželah Daljnega vzhoda, na pogovore Dže-mala Bijedića z romunskim prvim ministrom Manescujem in na pogovore predsednika Tita z nepalskim kraljem Birendo. Septembrski pregled skali novica, da je Francov režim v Španiji zapisal smrti pet mladih protifašistov. Oktober: sporazum med Italijo in Jugoslavijo Veliko pomembnega se je zgodilo ta mesec, vendarle izpostavljamo sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki omogoča pota spornih vprašanj med državama in večji gospodarski razvoj obmejnega področja. Omeniti kaže številna državniška srečanja. Francoski predsednik je bil v Moskvi, zahodnonemški kancler pa v Pekingu. Predsednik našega zveznega izvršnega sveta je obiskal Indijo in Kitajsko, kjer se je med drugim srečal tudi z Mao Tse Tun-goni, sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc pa je bil prisrčno sprejet v Mongoliji, Koreji in na Japonskem. Precejšnje pozornosti je bil deležen Sadatov obisk v Ameriki. Predsednik republike Tito že desetletja zagovarja enakopravne odnose med narodi, politiko neuvrščenosti in popuščanja na svetu ter trajni svetovni mir! Neprecenljiv je zato njegov in naš ugled v svetu. Njegovo delo in vpliv sta vtkana v vse, kar je bilo na svetu storjenega za mir... December: revni opozarjajo V Parizu se je začela konferenca o gospodarskem sodelovanju, ki je ponovno opozorila na vedno večje razlike med bogatim in revnejšim delom sveta. V tem tonu je izzvenel tudi nastop našega predstavnika, zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča. Naš zvezni sekretar je obiskal tudi Nizozemsko, Sovjetsko zvezo in Romunijo. Drugi pomembnejši dogodek na decembrskem političnem prizorišču pa je bil delaven, vendar resen obisk ameriškega predsednika Forda v Pekingu. Jugoslavijo je obiskal kamboški voditelj Sihanuk. Pogovarjal se je s predsednikom Titom in sodelavci ter se zahvalil za pomoč, ki so jo naši narodi nudili kamboškemu ljudstvu v pravičnem in zmagovitem boju. Sicer pa so za december značilna ugibanja, kam se bo pod Francovim naslednikom Juanom Carlosom usmerila Španija, in prizadevanja za pomiritev razprtij na Portugalskem, v Argentini, Angoli, Timorju in Libanonu. Močneje kot v preteklosti je izstopal problem Palestincev. Veliko odprtih ran je še pustilo leto 1975. Mnoge, nevarne za svetovni mir in srečo človeštva, so bile zaceljene. Vendar so se pojavile tudi nove. Koliko jih bo odstranilo prihodnje leto? Ljudje želimo, da vse. Jugoslovani to vsak dan zagovarjamo, vendar smo srečni, če je odvržena s poti k trajnemu svetovnemu miru vsaj ena ovira ... Pripravil: J. Košnjek November: Franco se je poslovil Novica o smrti španskega diktatorja in generalisima PVanca je za nekaj časa potisnila druga svetovna dogajanja v ozadje ki jih ni bilo malo. Portugalska je preživljala hude notranje pretrese, prelivanje krvi pa je bilo značilno za dogodke v Libanonu in Bangladešu. Problem Zahodne Sahare je bil odstranjen po mirni poti, prav tako pa se je vsaj za nekaj časa pomirila tudi Argentina, kjer niso vsi zadovoljni s predsednico Estelo Peron. Generalni sekretar OZN je .še naprej pomirjeval spopadom naklonjene duhove na Bližnjem vzhodu, obisk Miloša Miniča v ZRN pa je bil pomemben prispevek k uresničevanju helsinških načel. Angola je oklicala neodvisnost, vendar bratomorna vojna s tem še ni bila prekinjena. Pomemben dogodek je bil tudi pripravljalni sestanek za sklicanje posvetovanja evropskih komunističnih in delavskih partij. Naše predstavnike je vodil Aleksander (iiličkov. Elektro Gorenjska Kranj, n. sol. o. Cesta JLA 6 S 8VOJO TOZD Elektro Kranj TOZD Elektro Žirovnica TOZD Elektro Sava Kranj TOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske Kranj in s Skupnimi službami Zeli srečno in uspešno novo leto 1976 Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljen srečno novo leto 197(> Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. /© ljubljanska banka s poslovnimi enotami O o />I."JZ9,92 .o 6 /O Kranj J? o. % **** o" želi vsem srečno in uspešno leto 1976 KEMIČNA TOVARNA P 0 0 N A R T Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem zeli uspešno novo leto 1976 Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizamki i« .hl- , podov P d°V> Parketov **r plastičnih in poliv«iISfl" Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto t Gostišče na letališču Lesce Krek Slavko želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1976 in se priporoča V nastopajočem 1976. letu želimo vsem delovnim ljudem obilo uspehov in osebne sreče m u rli a Gostilna Lojzka Aleš Breg ob Savi Cenjenim gostom želimo srečno in uspešno novo leto 1976 Za obisk se zahvaljujemo in priporočamo. Obilo zadovoljstva in sreče v prihodnjem letu želi vsem delovnim ljudem, svojim kupcem in poslovnim partnerjem SOZD Slovenijales proizvodnja in trgovina Trgovine pohištva in stanovanjske opreme 61000 Ljubljana Titova 50, Hala »B« 61000 Ljublj ana Vižmarje, Plemljeva »« 64000 Kranj Savski log Trgovine z lesnim in gradbenim materialom Slovenijales 61000 Ljubljana GR, Hala »D«, Titova 50 61210 Ljubljana- Vižmarje PIemljeva 86 61230 Domžale Antona Skoka 20 a Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj s 1976 Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto in se priporočamo t tvojimi izdelki Valentin Bašelj Cv*tka Mandelj Lado Vreč larija Karo evenka Pezdič ^koBenedik Dogodki, ki ne bodo tako hitro pozabljeni Za malo anketo smo se odločili v uredništvu Glasa. Gorenjce smo pretekli teden spraševali, kateri dogodek iz pretečenega 1975. leta jim je ostal najbolj v spominu. Pa naj si bo srečen ali nesrečen, bolj ali manj vesel trenutek iz osebnega življenja ali pa dogodek, ki je zbudil doma ali na tujem veliko pozornost. Veliko takega se je zgodilo letos, zato se je bilo večini težko odločati. Kako da ne! Tudi sam bi mencal in premišljeval, če bi bil nepričakovano postavljen v vlogo sogovornika. Kljub temu smo anketo uspešno pripeljali do konca. Sestavek boste sicer prebrali, vendar naj že uvodoma povemo, da se nobeden od omenjenih dogodkov ne ponavlja, kar potrjuje, da se je leta 1975 res veliko novega zgodilo. Vsem sodelujočim v anketi Glasa najlepša hvala in želja, da bi bilo tudi prihajajoče leto zanje in vse nas tako srečno! Prvega smo pobarali Antona Bi-tenca s Suhe pri Predosljah, zaposlenega v IBI Kranj. »Letos me je najbolj razveselil mir na bojiščih Daljnega vzhoda. Dvajset let so trpeli ljudje in vztrajali v pravičnem boju ter hrepeneli po miru in svobodi. Razen tega sem srečen, da smo v kolektivu popolnoma odpravili nočno delo in da sem bil uspešen na diplomskem zagovoru na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju.« »Veliko zanimivega se je letos zgodilo v mojem poklicu,« pravi Cvetka Mandelj iz Kranja, pomočnik poslovodje Petrolove črpalke Zlato polje II. »Mogoče je zanimivo, da so nas ljudje od 1. marca naprej stalno spraševali po novi ceni bencina, napovedovali, kakšna bo in nas celo zmerjali, da nočemo povedati, kdaj in za koliko se bo bencin podražil! No, pa gospod iz Ljubljane me je ostro okaral, ko sem v njegovega konjička točila bencin, držeč v roki točilno pipo. Dejal mi je, da tega ne dovoli, ker steče na ta način v posodo za gorivo manj bencina. Zakaj, je dodal, pa naj vprašam na univerzo!« Franc Godnov iz Bistrice pri Tržiču, vratar v tovarni Peko pa na vprašanje odgovarja: »Večkrat se spomnim na preživelo stevarde-so pri Pragi, ko je strmoglavilo Ineksovo potniško letalo. Kako je morala biti srečna! Prav tako preživeli potniki letala, ki je omahnilo 22. decembra pri Mila- nu. To se ne dogaja vsako leto v taki množici letalskih nesreč. Sicer pa mi bo leto 1975 ostalo v spominu zaradi zdravja in sreče v družini, kar je največje bogastvo.« »Življenje je bilo tako razgibano, da je težko izluščiti dogodek, ki vpliva na zavest človeka močneje od drugih,« modruje Tone Jurjevčič s Pristave pri Tržiču, zaposlen v Bombažni predilnici in tkalnici. »Vendarle sodim, da ne bom pozabil trenutka, ko sem bil kot delegat zvezne skupščine imenovan v delegacijo za pogovore z najvišjimi predstavniki skupščine Turčije. Kot neposredni proizvajalec sem prvič stopil v kabinet predsednika skupščine. Osebno sem zadovoljen z letom 1975. Minilo je v miru in družinski sreči. Enako želim vsem bralcem Glasa.« Marijo Karo s Pristave pri Tržiču smo srečali na delovnem mestu na občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič. Ni ji bilo težko odgovoriti: »Preselitev v novo hišo! Z možem, ki je 100-odstotni invalid, sva jo gradila in zgradila. Hvala vsem, ki so nama pomagali. Še posebej pa za razumevanje pri dodeljevanju posojil. Mislim na občinski sindikalni svet, občinsko konferenco SZDL, odbor Zveze borcev in samoupravno stanovanjsko skupnost. To je bil sploh eden najsrečnejših dogodkov v mojem življenju. V prihajajočem letu želim vsem zdravje in mir!« »Leto 1975 je bilo mednarodno leto žensk. Ženska je danes tako obremenjena in odgovorna za vzgojo otrok, da zasluži tako priznanje,« meni Nevenka Pezdič iz Radovljice, šef izpostave Ljubljanske banke v Lescah. »Sicer se pa spominjam srečanj z mladimi svetovnimi popotniki, ki tako korajžno, z avtostopom rajžajo po svetu. Ko sem bila še na Bledu, sem se v službi pogosto videvala z njimi, vendar za klepet ni bilo časa.« Jože Kveder je zaposlen pri kranjskem Merkurju, stanuje pa v Vrbnjah pri Lescah. »Leto 1975 je bilo značilno zaradi številnih proslav v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Vrhunec je bila parada v Beogradu. Nikdar ne bom pozabil zdravega, razpoloženega in odločnega predsednika republike Tita na slavnostni tribuni.« Jožeta Podlipnika iz Dobrega polja smo srečali pred tovarno Veriga v Lescah, kjer je zaposlen. Bil ie eden redkih, ki na odgovor niso dolgo pomišljali. »24. avgusta leta 1974 sem se poročil, 10. marca letos pa se je rodil sin Boštjan. To je sploh moj najlepši trenutek. Ker še nimam stanovanja, nameravam graditi hišo.« »Skoraj verjeti ne morem, da sem do letošnjega 29. novembra spravil pod streho hišo na Brezjah. Velik načrt je bil to in težko ga je bilo uresničiti. To je zame najlepši in najsrečnejši dogodek leta 1975,« je povedal Podlipnikov sovaščan in sodelavec v Verigi Franc Zor. »Večinoma sem bil odvisen od lastnega denarja. Posojilo se giblje le med dvema in tremi milijoni.« V jeseniški občini smo prvega vprašali Jožeta Zormana iz Mojstrane, ki je zaposlen v jeseniškem podjetju Elim. »Veliko bolj ali manj veselih in srečnih dogodkov se je pripetilo v letu 1975. Zato je še težje odgovoriti na vaše vprašanje. Vendar postavljam na prvo mesto nakup, sicer starega osebnega avtomobila. V kolektivu pa sem bil prijetno presenečen ob izvolitvi za predsednika samoupravne delavske kontrole.« Simona Čarni z Jesenic, zaposlena na občinski skupščini, je bila krajša. »Letos sem bila najbolj vesela, ko se je bratovi ženi rodila hčerka Saša. Rada imam otroke. Ker stanujemo skupaj, bom Sašo lahko varovala,« je povedala. Lado Vrečar z Jesenic je operativni pomočnik na jeseniški železniški postaji. Takole je odgovoril na vprašanje. »Zame je leto srečno, če se na železniški progi nič tragičnega ne zgodi. Leto 1975 je bilo takšno. Želim, da bi bilo tako srečno tudi leto 1976 in vsa naslednja!« Prometni miličnik na postaji prometne milice v Kranju Kitan Kita-novič, stanuje v Kranju, ocenjuje letošnje leto s stališča mednarodnih odnosov. »Helsinška konferenca je veliko prispevala k miru v Evropi in na svetu,« pravi. »Sicer pa se nobeno leto ne da primerjati z letom 1970, ko sem 8. maja ob pol dveh zjutraj nadzoroval promet na višnjegorskem klancu! Vštric sta brez luči stala neosvetljena tovornjaka. S signalno lučjo sem opozarjal avtomobile na nevarnost. Pa je proti Ljubljani pridrvel avtobus Niš ekpresa, v katerem je bilo 18 odraslih in 40 otrok. Ustavljal sem voznika avtobusa. Ni se zmenil. »Zdramil' se je šele, ko je zadel mene in me zbil 70 metrov pod cesto. Hudo sem bil ranjen, vendar sem rešil potnike avtobusa, ki bi zanesljivo treščil v stoječa tovornjaka!« Prvi vprašani občan škofjeloške občine je bil Valentin Bašelj iz Trebije, šofer pri Alpetouru. »Leto 1975 *je bilo srečno,« pravi. »Še posebno zato, ker bi mi na cesti po Poljanski dolini kmalu stopil pred avtobus pešec. Pravočasno sem se ga izognil in s tem preprečil tragedijo.!« Vilfan Urška iz Veštra je dijakinja Ekonomske srednje šole v Kranju. Precej dolgo je premišljevala, nato pa povedala: »Med številnimi dogodki se mi zdi poroka brata Francija najpomembnejša. Prijetno je bilo. Pa tudi nad šolskim uspehom se ne morem pritoževati.« Šestnajsti in zadnji vprašani Gorenjec je bil Slavko Benedik iz Po-zirna v Selški dolini, po poklicu krojač v Skofji Loki. Primeri mednarodnega terorizma so zanj najpretres-ljivejši. »Človek skoraj ne more verjeti, da skupinica ljudi lahko ugrabi letalo ali pomembne osebe. Letošnji primeri so se končevali tudi tragično, s človeškimi življenji. Takšni primeri me pre-tresejo in mi še dolgo roje v glavi. Sicer pa se je letos doma in na tujem toliko zanimivega zgodilo !« Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Anton Bitenc Simona Čarni FrancGodnov E n()v".n teden podnevi, en teden po-vrii!'. vsakič po 12 ur delovnika z ('s"ii!) 21 urnim predahom, sicer & "ePrekinjeno, ne glede na viken-10' l.)r*wnike, novo leto: tak je desko/ ln življenjski ritem štiričlan-aJ» Ženskega kolektiva, štirih me-v k . I1 sester zdravstvenega doma (•jnJ;ll!.Hi, v ambulanti nujne medica*.'"Pomoči. Ta ritem ima še eno t?ai j 1 ~ vsak() četrto nedeljo (1JJ<> delovnik kar 24 ur: takrat sicer (|V(;"'11('inu zdravniku pomagata kar kotjv ^ditinski sestri, pa še ti dve ^nf v<'ilsin zmoreta naval pa-l>u , °y.' ^ potrebujejo nujno, včasih i«to$Uv, llla".i nujno zdravniško po-JH^'. Nezmotljivo kol kolesca urese ii„'/(',;il(> turnusi teh štirih medi-1'1'iiv sester v ritmu, ki je pravza-vt.'t ' Popolnoma nasproten človeko-jjEl bloškemu ritmu. Eno je go-fcfcit; ~~ zmede si ne morejo privole drže svojega razporeda SKg+j vojaško točnostjo in natanc-'^H'] • ,m'dtem ko se zdravniki t>i, i^JaJ° v dežurstvu na daljši čas. •Hlj"^a neprekinjeno 21 ur trajajoča •'i)|)(.";'u,sko sestro dokaj krajši Vrl!'1- Z('':ivniška pomoč za stalno 'a,,',<- Čeprav sta dve medicinski \\ j ',v tej službi že deset let. odkar V()'/'h Kranj uvedel v taki obliki, V;,)( '^»niznn kljub temu da je na-'■■t.3 kot rečemo na turnusno delo. 111 tudi sam zmede. JfcSTRA NK SME ZBOLET1 hUvj n«doma pride nespečnost,« stH|u s,'*tra Helena Sitarjeva, ki je »P0 ** de/ui-na sestra že deset let. J10*nem delu noče biti spnn-U> se /,. prestane, huje je potem, če se prebujaš sredi noči in spanca noče biti do jutra. Vem, da te težave povzroča naš dolgoletni turnusni delovnik in vem, da bo treba počasi razmišljati o bolj normalnem delov-niku: vem pa, tako kot tudi moje kolegice, da bo težko najti spet delovno mesto, ki bi ga imela raje.« Kaj se pravi imeti rad svoje delo, je pojem, ki ne potrebuje posebno dolge razlage. Že samo to, da v tem štiričlanskem kolektivu skoraj da ne poznajo bolniškega staleža, če pa že katera zboli, vztraja na nogah tudi po teden dni, dokler ne more več ali pa dokler bolezen ne premine. Vsaka se namreč zaveda, da jo bo druga morala nadomeščati, kar pa pri tako raztegnjenem delovniku ni majhna reč. Porodniški dopusti in redni dopusti so seveda izjema. Dve medicinski sestri — Hranka in Marija imata tudi otroke, za sedaj sicer le po ene-ga, a le nobena ni izkoristila pravice za nego, kadar je otrok zbolel. »Res, tak kolektiv smo, da ga je treba iskati. Zelo smo navezane druga na drugo in že sedaj nam je žal, ko nas bo zapustila sestra Vida, ki je najstarejša in na tem delovnem mestu tudi že deset let. No, da povem še to, da ta naša služba ni taka, da bi kandidatke za prosto delovno mesto kar čakale v vrsti. Cele tri mesece smo iskali medicinsko sestro, ki bi hotela delati v naši ambulanti,« pripove duje Helena Sitarjeva, ki je vodja tega sestrskega kolektiva. »Vodja,« se snuje Helena, »to je tisti, ki ga vsi zmerjajo, će je kaj narobe.« DELOVNI PRAZNIKI Takemu delovnemu ritmu, ko se dva tedna v mesecu dan začenja z nočjo, je treba vsekakor podrediti ves način življenja. Vsaka dežurna sestra točno ve, koliko ur je prosta do naslednjega dežurstva in si svoje zasebne opravke natačno razdeli: pri tem pa ne sme pozabiti, da mora pred nastopom dela toliko počivati, da bo 12-urno delo zmogla in ji ne bodo pošle moči prav takrat, ko bo to najmanj primerno. »Kajti včasih je pri nas prava norišnica,« pripoveduje Helena Sitarjeva. »Najraje se to zgodi med prazničnimi dnevi, ki nam v dežurni službi sicer nič ne pomenijo, pač delovnik kot drug, le da veš, da so tiste dneve drugi prosti recimo po štiri dni skupaj, kar se nam zlepa ne zgodi. Praznike je treba enostavno črtati. Naučiš se pa, da tiste proste ure, ki so na voljo, res preudarno preživiš. Zgodilo se je že, da sem jo takoj po nočni službi, ne da bi izgubljala čas še s spanjem, skupaj z dvema kole- ffoma iz reševalne službe mahni-a v hribe: celih 10 ur smo hodili srečni, da smo sami sebi darovali celo polovico dneva.« KAJ JE BOLJ NUJNO? Ne bi verjeli, pa je vendarle res, da je tema treh četrtin pogovorov med stalnimi dežurnimi sest ranu prav njihovo delo. To ne pomeni seveda, da se samo službeno pogovarjajo, ko si »predajajo posle« ob šesti uri in osemnajsti uri, sploh ne. Pozanimajo se vedno najprej za svoje stalne paciente, to so ljudje s hudimi boleznimi kot na primer hudi astmatiki in drugi, ki dokaj pogosto resnično potrebujejo nujno zdravniško pomoč ob vsakem času; za te se sestre zanimajo, kot da so njihove stalne sestre. Običajno se lahko Že s preletom dežurne knjige, kjer so vpisani vai pacienti, ki so iskali pomoč v tej ambulanti, prepričajo, s kakšnimi težavami MJ se zatekli po pomoč ljudje, »Letos smo že dosegli število 16.000; toliko ljudi je pri nas iskalo nujno pomoč, všteti pa so tudi obiski na domu. To je več kot četrtina vseh prebivalcev kranjske občine. Će vemo, da približno dvakrat v življenju poprečen občan res potrebuje nujno zdravniško pomoč, ta številka pomeni, da smo opravljali v dežurni ambulanti tudi delo, ki sodi v splošne ambulante in ob rednem delovniku teh ambulant. Žal pa si nekateri občani predstavljajo našo službo, ki je res nonstop, malo po svoje. Spominjam se dogodka, ko so pripeljali moškega z infarktom, na vso silo pa je hotela biti prej pregledana ženska, ki ji je nekaj padlo v oko, pa se je kasneje izkazalo, da niti nima več tujka v očesu. Zdravnik in medicinska sestra sta se trudila okoli pacienta, da bi ga obdržala pri življenju, ženska pa je vdrla v ambulanto in zahtevala, da zdravnik prej oskrbi njo. Podobno je bilo pred kratkim, ko so pripeljali ponesrečenca v prometni nesreči, je neki moški v čakalnici, ki je imel le vročino, protestiral, da je pač on na vrsti, saj je prej prišs' Ljudje enostavno ne znajo presoditi, kadar zbolijo, ali so hudo zboleli ali bolj malo in se čutijo prizadeti, če po zdravnikovi p soji njihov primer ne zasluži takojšnje pomoči ampak neki drug. Jezo seveda stresajo na zdravniško osebje in pri tem ne izbirajo besed.« Seveda ni, da bi človek obupal, kadar si kdo privošči tak izpad; na srečo se to ne dogaja ravno vsak dan in na srečo so tudi ljudje, ki v mo-dro-beli uniformi sestre ne vidijo le tarče, kamor lahko stresajo vse tegobe, pač pa človeka, ki je usposobljen, da jim v bolezni pomaga. Je že tako, da nekateri hodimo okoli z vedrinu obrazi, drugi z mračnimi, da se sreča men ju je z nesrečo, slabe strani življenja z boljšimi; kdo bi tega vedel. Tudi stalne dežurne sestre to vedo: treba se je namreč srečati tudi z vsemi razsežnostmi tiste temne strani življenja, polne rev in težav, bolezni in nesreč, da bi spoznali, da je ona druga svetlejša plat vendarle prevladujoča. L. M. NGIN RING cd 'C cd cd C •Gb Podjetje za projektiranje, izgradnjo in rekonstrukcijo ter izgradnjo objektov za površinsko zaščito in varstvo okolja Delovni kolektiv podjetja želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1976 — Maistrov trg 11 »■■■»■■■■■aMaMBHMBHBliaaHBBailHBIIđHMaiMHBBkSaaa industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vam želi SREČNO NOVO LETO Srečno novo leto 1976 želi občanom in delovnim kolektivom Skupščina občine Tržič in družbenopolitične organizacije 64001 Kranj kemična tovarna Jugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1976 a cd M cd P-H •M >o cd p-H £* o cd M Jn O O GORENJSKA OBLAČILA KRANJ F cd pO O t O S 2 •g >o K CD ^ N 3 O •5 "S g » c? 05 Gorenjska oblačila Kranj CD O CD 197K in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne obutve. industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o. Kranj z 19 TOZD Proizvaja v 19 TOZD: telefonske centrale, telefone, elektronske naprave, elektronske instrumente, optične in steklopi-haške naprave, elektrooptične naprave, števce, merilne instrumente, stikala, električna ročna orodja in merilne naprave. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1976 in še veliko delovnih uspehov. Expres izdelava ključev Franc Radikovic, Kranj (za Globusom) Prebivalcem Gorenjski srečno in uspeha pol" telil* leto 1971) in se pripon (,m<> Berčič — Cetinski Krznarstvo Kranj, Maistrov trg 2 želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1976 sed^?Jn,nJani se zadnjega obiska predle rt Tlta v kranJskl Iskri- B,,° )e Ravniki1 novega ,eta ,ani- Zbrani Pred' Poim* samoupravnega in družbeno-S|*o s Cga vodstVa Iskre !n novinarji šal« e s Posebnim zanimanjem poslu-neuv"Jegovo razlago o prijateljskih, v Sce,,lh deželah v svetu, o deželah "aša*H°ju in ° možnostih, k> J,h ,ma Jen, država v tem prijateljskem tret-sveto8Vetu- Bil Je to trenutek, ko Je pretrVno gospodarstvo doživljalo hude Cen **e *aradi skokovitega naraščanja i arnih su»"ovin. Kot že večkrat J* takrat tovariš Tito še enkrat sP«ktl ,n poudar"» da Je čas in perica Va, da Jugoslavija z obema roka-svetaS^reJ'ne P°nudeno roko tretjega ^kak«1 ^a 8e nase gospodarstvo otrese vanj Sne neprizadetosti glede sodelo-^inn * leml deželami. Danes, ko Je kr0n|° skoraJ P|c» dve leti od takrat, ls»ovo pero že beleži premike. M SREČANJE Z RECESIJO Vit1a a- ta življenjska primarna suro- nS2Vite8a t,cla nase8a Planeta je ^Vne "cvarno omehčala trdnost ve Sufov'^a Monetarnega aislema. Cene Polizdelkom in izdelkom v ^Cle I ?-a^e'e skokovito rasti. Razvite cij0 1 2- ali 3-odstotno letno infla-'UcJi' 2^ sc nenadoma srečale z 10- in kot h in,yeč odstotno. Tako razviti fela „°1;1/V'>i in svet v razvoju je za- Naš VV,iea % (,.^ KOsPodarslvo vajeno in vezano Ha j00 '/menjave, vajeno in vezano V (l>li0/ In izvoz, se je Čez noč znašlo s<-'j01 do8ajanju. Konvertibilni dinar Mi j nenadoma pojavil na svetovni li-val,„. Sl-' začel primerjati s prej trdnimi Zakaj? Je bilo to priznanje? shiVv- j* ne s.mio to. Razviti svel je ''^'io' i tla M> mora odreči delu tra-"^'nega dobička in drugače gle-,. na nerazvite in deželo v razvoju, fcafaj.bistveno /manjšati profilov. ad| devizne bilanco in v sirahu c . ,Mn>'ivieenost jo gospodarstva smo % j?rj n)i 'otili ukrepov. Naša hI......v i^i i11 Cniava s konvoriibilnim področ ^''UlT nar°kovala prožno ekonomsko cij V negotovosti cen in špokula-*likj a Področju primarnih surovin '*rv0 'K°'i z njiini polniti državno IV ^fai 'l> l() P°Uva' ki i° m',a ,rl? j? JJedvonmo upravičena, saj jo bil L^ki- • Va v dan h()l' nestabilen %0a,i snio laki.U. čeprav nevajeni tržnih odnosov in ekonom H-|j f'nonjav / nora/vil im svetom, /.i t*^ic!fai° odgrinjati to skrivnostno Zakaj skrivnostno? Na pod ročju tržnih izmenjav smo bili predvsem usmerjeni na konvertibilno področje. Ni nam bil sicer neznan tako imenovani klirinški trg oziroma vzhod, vendar je bila v primerjavi s prvim tovrstna blagovna izmenjava precej šibka. Tako rekoč nepoznana pa nam jo bila blagovna izmenjava z deželami v razvoju. Tako smo so lani prvič z večjimi koraki lotili odkrivanja tretjega sveta. Hkrati smo ugotovili, da imamo tudi doma surovine, na katere smo nekako pozabljali. Začeli smo intenzivneje vlagati denar v novo domače raziskave surovin. Spoznali smo, da so tudi že opuščeni rudniki lahko še vodno ekonomični, še nekaj časa po lanskem poslovnem polletju je kazalo precej slabo. Potem pa smo ocenili vrednost turističnega dinarja in sklop leta je bil nazadnje kljub vsem ekonomskim pogojem sorazmerno ueoden in veliko ugodnejši kot jo kazalo. Nekako okrepljeni in ohrabreni smo smelo zakorakali v letošnje poslovno leto. Kaj kmalu pa smo ugotovili, da ne dosegamo predvidenih rezultatov. Zato je bilo troba poseči po ostrih in doslednih stabilizacijskih ukrepih. Vse bolj nam je namreč začela v ušesih zveneti beseda recesija. Razviti trg se je začel zapirati. Srečali smo se t izvoznim^ težavami Naša podjetja so nenadoma postala nekonkurenčna. Zakaj? Razlog je v previsokih maloprodajnih cenah. Na svetovnem trgu so namreč letos začele cene nekaterim primarnim surovinam padati. Zanimiv pojav, ki po svoje spet pretresa nerazviti in svet v razvoju. Sicer pa ekonomsko gledano ta pojav ni prav nič nenavaden. Je zgolj posledica in ekonomska zakonitost blagovno tržnih odnosov. Tako kot smo se mi z zalogami primarnih surovin v državnih rezervah skušali zavarovati pred neprijetnimi posledicami, so se tudi drugi. Tako zdaj plačujemo surovine po takratnih cenah oziroma dražjih. Tržišče s surovinami si namreč ne more privoščiti zmanjšanja prodaje in je zanj nekoliko nižja cena še vedno ugodnejša kot pa zmanjšanje porabe, do katere bi prišlo zaradi izpraznitve nabavljenih rezerv. Sicer je to poenostavljena primerjava, vendar v našem konkretnem primeru drži. Zakaj? Celotna naša tekstilna industrija je na primer vezana na uvoz surovin. Ko so cene tem surovinam skokovito rasle, smo jih skušali pravočasno nabaviti. Zdaj pa se je zgodilo, da so cene tem surovinam na svetovnem trgu padle, mi pa seveda zaloge plačujemo po takratnih cenah. STABILIZACIJA Na uvodoma zapisano ugotovitev in razlago predsednika Tita med njegovim zadnjim obiskom v kranjski Iskri sem se spomnil med nedavnim obiskom sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Jureta Biliča v Kranju, živo se je zanimal za ekonomski in družbeni položaj in še posebej skušal ugotoviti, kako kaj kranjsko gospodarstvo uspeva pri navezovanju stikov s tako imenovanim tretjim svetom. Nehote se človeku vsili miselna primerjava; saj gre konec koncev za enake ugotovitve. Ekonomsko gledano tretji svet seveda ni nikakršna pravljična dežela za reševanje težkih bilančnih vprašanj. Vendar v našem konkretnem gospodar skem in političnem položaju vseeno pomeni določeno usklajevanje in predvsem razreševanje. Po gospodarski moči seveda še nismo prispeli do visoko razvitega svetovnega vrha. Vendar se na nekaterih gospodarskih področjih že srečujemo s tolikšnimi zmogljivostmi, da je domači trg postal premajhen. Pri tem pa ne gre le za količino posameznih izdelkov, ampak tudi 'za dosežke na tehnološkem področju. Morda je za laika malce nenavadna ugotovitev, da smo marsikje na strokovnem področju že dosegli in razvili tehnologijo, ki jo lahko dobro prodajamo. Prav tu pa je ključ, ki nam odpira vrata navzven, ki nas naravnost sili, da se sporazumemo, da skupno nastopimo na zunanjem trgu. Vendar ni dovolj, da vrata samo odklenemo v pritličju, da jih bodo potem drugi odprli. Prijateljske vezi, ki jih imamo in vzdržujemo ter še razvijamo z deželami v razvoju, nas same ne bodo pripeljale do ekonomskega sodelovanja s tretjim svetom. Poteza na tem področju je na naši strani. Mi moramo dati pobudo za takšno sodelovanje. To pa pomeni, da bomo tehnološko in tehnično razviti kot smo, pomagali tem deželam, da se začnejo razvijati, da začno izkoriščati naravna bogastva, ki jih imajo, da začno izkoriščati svojo energijo in da začno dvigovati standard. Drugače povedano torej ne gre zgolj za izvoz izdelkov, ampak za izvoz tehnologije. S tem v zvezi pa Je povezano oboje hkrati. Tako uvoz surovin, izvoz izdelkov in tehnologije. A ne le to. S tem Je povezana tudi naša gospodarska stabilizacija. Recesija, o kateri smo govorili in s katero se naše gospodarstvo srečuje, nas je vse do tričetrtletja precej pestila: Akcija za stabilizacijo, ki traja že tja od polovice leta, je zdaj težave nekoliko omilila. Vendar se nad tem ne bi smeli uspavati. Sprejeti ekonomski ukrepi ne morejo trajati v nedogled. Pomenijo lahko le čas, predah za preusmeritev. Da pa se na poti takšne preusmeritve že kažejo koraki in da bomo nedvomno kmalu priča rezultatom, govorijo podatki. Preden Jih predstavimo, še beseda dve o trenutnem gospodarskem položaju. Uvoz se Je v zadnjem času na Gorenjskem precej zmanjšal, v primerjavi s polletjem pa Je narasel izvoz. Trgovina zaradi omejitvenih uvoznih ukrepov vse bolj posega po izdelkih domače proizvodnje in Jih tudi redneje in bolje plačuje. Tako se Je Izboljšala tudi nit. Alck\(iii(U-r Milu i inž. Filip Majcen likvidnost gospodarstva. Po podatkih kranjske podružnice Ljubljanske banke so znašala sredstva na žiro računih in rezervnih skladih gorenjskih gospodarskih organizacij konec decembra lani blizu 440 milijonov dinarjev. Do aprila letos šo potem izredno padla in dosegla naravnost katastrofalno nizko vrednost, zaradi katere se je znašla v težavah tudi banka. Stanje sredstev je takrat znašalo komaj nekaj nad 336 milijonov dinarjev, šele julija je banka ponovno zabeležila rahel porast, ki se je v avgustu povečeval in dosegel raven decembra 1974. Konec oktobra pa je bila vrednost teh sredstev za 30 odstotkov večja kot decembra lani. To z drugimi besedami pomeni, da je naše gospodarstvo (saj so podatki približno enaki tudi za širše območje) šele v desetih mesecih letos nekako ujelo letošnjo inflacijo. TRETJI SVET Ob ugotovitvi, da se razviti trg vse bolj zapira, pomeni za naše gospodarstvo tretji svet pomembno dopolnilo. Kot rečeno pa ne gre le za izvoz izdelkov, ampak predvsem za takoimeno-vani miselni izvoz. Ta je še kako pomemben, če vemo, da nas čez dobri dve leti čakajo nekatera pomembna oziroma večja odplačila mednarodnih kreditov. Na vračilo se moramo pripraviti že zdaj. Razlog več, da se ne bi preveč uspavali pri navezovanju poslovnih stikov s tretjim svetom je še, da tudi razviti svet glede tega ne drži križem rok. Kot rečeno, dežele v razvoju na ekonomskem področju niso nikakršna pravljična dežela za uravnavanje plačilnih bilanc, ampak ima tako po velikosti investicij kot po kvaliteti tretji svet določene meje. To pa pomeni, da kdor prej pride, prej melje. In razviti kapital pri »osvajanju« tega trga ne drži ravno križem rok. Na trenutke in v določenih pogledih je celo še bolj prodoren kot hi pričakovali. V uvodu smo zapisali, da kronrstovo pero pri nas na tem področju tudi že beleži premike. Poglejmo nekatere. Ljubljanska banka je konec oktobra letos pripravila zanimivo posvetovanje s predstavniki nekaterih slovenskih podjetij. Banka namreč prek svojih zastopstev v svetu opravlja tudi določene posle za naše gospodarske organizacije. Na tem posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Ljubljanske banko v tujini, se je izkazalo, da podjetja kot so Sava, LTH, Jelovica, I KOS, Elan in Iskra beležijo na svetovnih tržiščih po. membne rezultate in da je zanimanje zanje, posebno v deželah tretjega sveta, zelo veliko. Direktor Iskre — industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko Kranj inž. Aleksander Mihev Dravi takole. »Iskra je že več let na listi izvoznikov. V strukturi izvoza pa je zahodni trg predstavljal kar 85 odstotkov. To je bilo zelo dobro, dokler nismo začeli ugotavljati slabe strani pretirane tovrstne usmerjenosti. Izvoz nekaterih izdelkov, kot je recimo števec pogovorov za telefonijo, se je začel ustavljati. Spoznali smo, da je treba dati večji poudarek ostalim trgom. Nedvomno zanimiv je vzhodni trg, vendar je postopek povezovanja na tem področju precej dolgotrajen. A nam je vseeno uspelo navezati dobre stike z Nemško demokratično republiko na področju stikalne tehnike. Danes v Iskri ugotavljamo, da bo imel izvoz v prihodnje pri poslovanju čedalje večji delež. Tržišče vidimo v tretjem svetu. Vendar tu ne bo šlo več za klasičen kupoprodajni odnos, ampak za sovlaganja v tehnologijo. Ugotovili smo, da za nas ni toliko pomembna soudeležba na dobičku pri tovrstnih vlaganjih kot prisotnost na trgu. Računamo namreč s tem, da bomo z izvozom sedanje tehnologije doma na tehnološkem področju še vedno korak dlje in bo tako le BAŠa stalna prisotnost na trgu tretjega sveta omogočala tudi v teh deželah hitrejši razvoj. Prvi večji tovrstni posel smo sklenili v Ekvadorju v Južni Ameriki, kjer smo ustanovili skupno tovarno Iskra -EMEC ta proizvodnjo električnega ročnega orodja. Pri gradnji tovarne sodelujemo s kapitalom, tehnologijo in strokovnjaki. Razen lega imamo v Južni Ameriki še v pripravi projekt za tovarno električnih števcev v Venezueli. Precej podoben projekt za električne števce pa je pripravljen tudi za Tunis. Razen tega se za takšno tovarno zanimajo v Mehiki, pogovori pa so tekli tudi že z Malezijo. Skratka, lahko bi naštel 6 ali 7 takšnih projektov v deželah tretjega sveta. Vendar sem prepričan, da bomo enega ali dva gotovo uresničili. Omenim naj še, da z Libanonom, Venezuelo in Brazilijo teko tudi pogovori o gradnji oziroma postavitvi tovarn za telefone in telefonske centrale. To so nedvomno pomembne akcije, ki bodo ob uresničitvi imele dolgoročen pomen za nas. Za laže razumevanje naj povem, da se južnoameriške dežele na vseh področjih skušajo otresti severnoameriškega kapitala in da so zaradi prijateljskih odnosov z Jugoslavijo (v kateri vsekakor ni nobenih razlogov za ekonomsko agresijo) vedno bolj zainteresirane za naša tehnološka vlaganja. Toda čeprav pri tovrstnih poslovnih stikih in odnosih ne gre toliko za kapital (mi namreč nismo zainteresirani za večinske deleže pri investicijah;, le-ta vseeno igra pomembno vlogo. Te dežele največkrat nimajo sredstev, da bi si same gradile industrijo in so zato vezane na tuj kapital. Pri tovrstnih licitacijah pa smo mi (ne le Iskra, ampak naša podjetja nasploh) velikokrat v neenakopravnem položaju. Pri vlaganjih kapitala smo kratko malo prekratki. Ob vsem tem pa se srečujemo velikokrat še s prestižem imena. Zahodni konkurenti namreč znajo s pridom obrniti v svojo korist tudi ime. Prav zato menim, da bo treba v prihodnje v zveznem merilu najti možnosti, da bomo pri uveljavljanju na tržiščih tretjega sveta lahko ponudili tudi kredite.« Podobne misij pa smo slišali tudi od direktorja kranjske Save inž. Filipa Majcna. »Leto dni bo tega, kar sta bila dva naša strokovnjaka v Shrllanki. Do obiska je prišlo na pobudo predsednice te države, ko je bila na obisku v Jugoslaviji in se je pogovarjala o možnostih za gospodarsko sodelovanje. Ugotovili smo, da bi tam lahko zgradili tovarno zračnic za kolesa. Ker ima ta država dovolj naravnega kavčuka, menimo, da bi si s tem zagotovili surovine tudi za domačo proizvodnjo. Dogovori za gradnjo te tovarne so zdaj toliko napredovali, da bo najbrž prišlo do konzorcija, ki bi zagotovil, da bi naša podjetja zagotovila tako gradbeno operativo, stroje za proizvodnjo in tehnologijo. Slednjo naj bi dala prav naša tovarna. Kaže, da bo do sklepnih pogovorov v Shrilanki prišlo januarja. Drug naš prodor, če se tako izrazim, na tretji svet pa je Sirija, kjer Cehi pravkar gradijo tovarno za avtopnev-matike. Prijavili smo se, da bi nad to gradnjo opravljali nadzor, ker smo za to tudi usposobljeni. Morda bi kdo menil, da to ni ravno najbolj pomemben posel. Vendar ni tako. Tak naš nadzor nad gradnjo tovarne v Siriji bi namreč pomenil 4 do 5 milijonov dolarjev dohodka. Seveda pa to nista edina primera našega pojavljanja v tretjem svetu. Za gradnjo tovarne umetnega usnja so se na primer že zanimali v Tunisu in tudi vprašanja iz drugih dežel se v zadnjem času pojavljajo. Za Savo je postopno usmerjanje in navezovanje stikov z deželami v razvoju svojevrsten začetek. Na področju izvoza smo zdaj namreč v glavnem usmerjeni na zahod. Tako bomo letos izvozili za nekaj nad 8 milijonov dolarjev, prihodnje leto pa za 10 milijonov dolarjev. Sicer pa nameravamo v prihodnje posvetiti vso skrb prav študiju trga in to trga v deželah v razvoju. Mislim pa, da smo na tem področju tudi sicer že zelo blizu in le vprašanje časa je, kdaj se bomo tudi uveljavili.« Perspektiva in tretji svet postaja danes ključno vprašanje ekonomske politike. Čeprav smo dežela v razvoju, smo vseeno /e toliko razviti, da se moramo s tem resno spoprijeti. Pri lem Pa je pomembno, da nas k tesnejšenni sodelovanju ne silijo le prijateljske, ampak vse bolj tudi ekonomske ve/i A. Zalar ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI £OZORpQ ,0 o" o *4 M N V* TOMŠIČEVA 1 TELEFON: (061) 831 162 2> Gostinsko podjetje Planinka Kamnik Cenjenim gostom in ostalim želimo srečno novo leto 1976 4-stezno avtomatsko kegljišče odprto vsak dan do 23. ure Ko pridete v Kamnik, obiščite našo Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno vas bomo postregli. ŽITO Ljubljana, DE Vesna Kamnik s poslovalnicami: Slaščičarna, Titov trg 11, Kidričeva 34 Slaščičarna in bife št. 35, za banko Pekarna, Kidričeva 8 Bife Bachus bar, Titov trg 18 Želi srečno in uspeha polno novo leto 1976 TITA N Titan, to.varna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesorez-nice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Vas delovni kolektiv želi občanom,poslov-lim prijateljem srečno novo leto 1976 TOVARNA USNJA KAMNIK 8 05 s svojimi: TOZD USNJARNA TOZD KONFEKCIJA TOZD INDUSTRIJA PLASTIĆNE OBUTVE IN GALANTERIJE proizvaja in nudi: — oblačilni in obutveni velur, bokse, nappe, tapetniško usnje, podloge in vse vrste cepljencev — vse vrste usnjene konfekcije iz svinjskega velurja in nape — vse vrste plastične obutve. Svoje proizvode priporoča cenjenim odjemalcem in jih prodaja tudi v svoji prodajalni v Kamniku, Kidričeva 15. O so $ o o o • «> OZD Elita, Kranj ve l3' »C vo Še naprej se priporočamo za vašo naklonjenost! Vsem članom in lastnikom motornih vozil želi Avto-moto društvo Kranj ^ ™ «^r^i Srečno in varno vožnjo v letu 1976 S Zavarovalnica SAVA cd Vsem občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1976 Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ******* Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v novem letu želimo vsem, posebno pa svojim potrošnikom in poslovnim sodelavcem. Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD — Veleprodaja — Maloprodaja — Slaščičarna-Kavarna samoupravna delovna skupnost skupnih služb -g o, . I Š. ti o P N J; * & o c a "s* Poklic: fotoreporter Foto: F. Perdan Tako se pod slikovnim materialom Glasa podpisuje Franc Perdan, fotoreporter, tako že dvajset polnih let, ki se iztekajo prav decembra. Ne le zvestoba poklicu, tudi zvestoba isti hiši in kolektivu je odlika flavljenca, ki poleg vsega opravlja svoje delo z enako delovno vnemo jn zavzetostjo kot v prvih letih, ki je zmeraj enako vesten in dosledno kvaliteten. Fotoreporterski poklic ni le ob pravem času in trenutku pritiskati na sprožilec in ni le zgolj iskanje ustreznih motivov in fotografiranje Uudi, srečanj in posameznih prilik, poklic zahteva mnogo in precej Več. Terja, na primer, stalno in zares nenehno pripravljenost, kajti nešteto je primerov, ko bi bila zamujena minuta vendarle za vedno nepovrnjena: fotoreporter enostavno mora ujeti pravi trenutek, vsako sprenevedanje in potvarjanje je videti jalovo, klavrno. Nikdar se ni moč ničemur izogniti, delati je treba vse in vsakršne posnetke, v takem poklicu in pri takšnem časopisu ni časa in ne možnosti, da bi si nniišljal kaj posebnega, da bi se izneveril vsem tistim, ki te hočejo in Potrebujejo vsestranskega, zraven pa še vsestransko vedno pripravljenega in sposobnega, kvalitetnega. Loviti je treba zdaj čas zdaj ljudi, se v vsakem času podati na pot in se seznanjati prav z vsemi sredinami. Ne, ne pride ti v »meso in kri«, če si že dvajset let v poklicu, ne more ti postati navada in ustaljena vsakdanja praksa, če si Franc Perdan. Prav vsak dan je nov dan, je nova skušnja in preizkušnja, pa ^ajsi poznaš običaje in navade in ljudi od Rateč do Ljubljane. Vsak dan je novo spoznanje, je nov radosten trenutek, če ga znaš videti in doživeti. Naš Francelj pa ga zna videti in doživeti, zato pozablja na napore, prav zato je vsaka fotografija izredno sveža, nova, ko pestri in Pripoveduje v časopisu. Zato, ker mu dvajset let ni naveličana doba, 12Polnjena z delovnimi dni truda in nenehnega dela, zato, ker doživlja 8voj poklic z veselim pričakovanjem in se mu zares popolnoma Predaja, je njegovo delo tako zelo cenjeno. , Fotografski poklic po svoje doživljajo in sprejemajo ter ocenjujejo njegovi sodelavci, člani kolektiva, ki mu je sam najdalj zvest. Kaj Pravijo v kratkih besedah o njem in o dogodkih, ki so jih z njim noži veli! Novodobne jeseniške občine ne odkriva naš Francelj le skozi svoj °bjektiv, temveč jo boleče spoznava tudi po mojih fotografskih umotvo-rih, ki so v resnici prava skrpucala, zanj pa le malce ponesrečeni posnetki, iz katerih se bo, »brez skrbi, ze dalo kaj potegniti«. Vsak teden mu prinašam gradivo čudno nespretnega fotografa po sili, mene torej, ki se me že polašča obup: preveč, premalo osvetljeno, portret vztrajno mežika, se v sončni pripeki stiska v najtemnejšo senco, se mu klobuk blešči kot gasilska čelada ali pa je v najbolj radostnem trenutku videti n*rk in potrt. F. Perdan pa je dobrohotno pripravljen sprejeti in obde-'ati in me že stoprvič tolažiti: to se Pač zgodi. A ni me moč umiriti, saj ^trajno že kako zatajim, medtem KO trio __ii„x~~ —x; ;„ „Ji^nn ™ šu .me on odločno reši in odlično re-iUJ®- Jaz dajem pred njim kapo dol, ahko pa se brez zadrege in sramu okritosrčno odkrije lahko še mar-sikatt --" pa se ure/. '/ odkritosrčno odkril sikateri poklicni fotograf. Ce mu je kdo lahko hvaležen, so mu med drugim moji posnetki, ki jih spravlja v primerno ostrino, največkrat tedaj, ko ima svojega dela *ez glavo. Zaradi njegove spretnosti m znanja, zato, ker je vedno na mestu in ker se nikdar ne vrne brez Posnetkov, ki so vedno brezhibni, ,.er ni nikdar naveličan in nejevo-!jen, sva v zadnjem času na moje izredno veselje čestokrat skupaj na terenu. V mojem srečnem obdobju do tedaj, dokler me spet ne spregle-daJ°» je namreč moj aparat kratkoćo v hudi okvari... Darinka Sedej čala še neizpolnjena dolžnost. Na Pšati bi morala dobiti še enega krajana za pogovor. Dvignila sva se in šla. Pa ne sama. Eden od Poliča-nov je šel z nama samo zato, da jim ne bi »ušla« in da bi se vrnila ter delila z njimi prepogosto tako pičlo odmerjene urice veselja. Nisva jim mogla odreči. Vrnila sva se in se poslovila, ko se je nedelja že prevesila v ponedeljek, v nov, nič manj naporen in odgovoren delovni dan ... Zakaj navajam ta primer. Preprosto zato, ker Franceljnov cilj dela med ljudmi (in za ljudi kot pogosto sam pravi) ni suhoparen, samemu sebi namen in razpet zgolj med njegovo kamero in objekte za slikanje, temveč ima globljo vsebino. Fotoreporter, kakršen je on, se želi z ljudmi pogovarjati, jih spoznavati, svetovati in spodbujati. Vem, da zaradi tega svoj natrpan delovnik potegne v noč, se odreče počitku in družini ter sliši na račun tega tudi pikre obtožbe. Sodim, da jih je bila večina doslej izrečenih neupravičenih. Zakaj? Kljub utrujenosti in potrebnemu počitku vestno izpolnjuje delovne dolžnosti, sprejema nove, čeprav se pogosto šele kasneje vpraša, ali jim bo kos in kakšne bodo posledice. Primer Praprotne Police izpričuje njegovo veliko navezanost na ljudi. Po tem ga slednji cenijo in je povsod dobrodošel gost. Pa ne le njega, temveč tudi Glas kot izdelek našega kolektiva. Večkrat sem že dejal in ponavljam, da bi se moral po njegovem odnosu do ljudi in izostrenem posluhu za njihove želje marsikdo zgledovati. Priti, slikati, ne upoštevajoč kvaliteto motiva in kasnejšega izdelka, ter oditi ni bilo nikdar delovno pravilo Perdanovega Franceljna, čeprav bi mogoče kdaj njemu koristilo, Glasu in ljudem pa zanesljivo škodilo .. . Jože Košnjek |zredno dobro se spominjam, kako 'Va bila s Pranceljnom na seji naše-£a novinarskega kolektiva določena ?*Poročanje z otvoritve asfaltiranih j68* na Praprotni Polici. Lepo ne-j^'Jsko popoldne je bilo. Obenem ama je „.,,.,„-.,.uo naj na pgati j." Cerkljah, kjer so prav tako asfaltni cesto po vasi, povprašava kra-t'i,lu\ o pridobitvi /a tradicionalno 2*'"'"ko „| vprašanje - .'t odgovori«. 'l'prav sva bila s časom na tesnem, p£m« je šlo delo dobro od rok Na ft?ati i«' bilo opravljenega dve tretji- k dela. Potem sva bila primorana . ,,u,i na otvoritev ceste na Pra [,'"'"<' Polico. Nadvse toplo sva bila s|"''.,,,,;i m povabljena na vaško pjtV|*; ob zaključku velikega dela. „.lsr,'"<' m prijateljske odnose sva V(',v,,',ala ,, krajani. Vključila sva se v \l ki sodi k takemu trenutku CJ^°** sva ga, predvsem po Fran Mt1"y,Vl zaslugi, zaradi njegovega hi,! 1 /;> petje in neposreden ,„1 Jj*. Se d\ ignila. Vendar naju je ft svoji viziji: Dobro veš, da se že leta in leta Jeziva nad prometno zmešnjavo v starem delu Kranja. Zjutraj, ko je največ pešcev na cesti, ti zastavijo Pločnike veliki dostavni tovornjaki (Prešernova ulica, Maistrov trg). ijkfo ulici, kot sta Tavčarjeva in Tomšičeva, zavzamejo parkirani ai>tomobili in zapro ulico za ves težji Promet, tudi smetarski voz ne more mimo. Le zakaj neki obrtnik zapira aan za dnem s svojo parkirano širo limuzino najožji del Tavčarjeve Ulice — ko je vendar le nekaj ko-^ttAoji dalje urejeno parkirišče (na Maistrovem trgu). Ne, mora imeti VOZ pred svojo delavnico ves dan — ^aj ga briga, če ovira drugim Promet. Seveda, prometni miličniki ne vidijo teh sti 'ari, ko bi jih vendarle mora/H Onstran mostu čez Kokro *eva prazno parkirišče - V mestu Pa se tare avtomobilov, ki na tesno Parkirani ne kaze le podobe starega n,estat pač pa tudi promet pešcev Sploh je vprašanje, zakaj Kranj ne upa zapreti središče starega me s/" pred vsakršnimi vozili. Cela Vr*ta dosti večjih mest je to že no Pravila, pred dnevi je celo milijonski °eograd .uprl še eno doslej elo Prometno ulico - Knez Mihajlovo. 'hihro, „ik pa je če stoletja obvOTO °an pred divjanjem vozil. Sicer pa je hitra vožnja skoji pro •»efno Vrcšanovo ulico m rezanje '"'»ka pred trgovino Kokre - ZOreS '• - " ajoče. Da o škropljenju pešcev '"'•»ii m brozgo, ne govorim Morda /c prav to d« minni ne "'■hriu p,,.d očmi prometno . mešnja (Mar res — le utopija) vo sredi starega Kranja — morda sem prav zato zagledal svetlo vizijo bodočnosti. Videl sem, kako bo v Kranju zastran prometa čez 25 let. Središče mesta bo strogo zaprto za vsa vozila — le gasilci in druga vozila hitre pomoči in nujnih intervencij bodo smela v mesto. Dostave blaga bodo dovoljene le v nočnih urah — kot je to že desetletja urejeno tudi v Parizu. — Podnevi pa bo Kranj, vsaj staro mestno jedro, obvarovan celo pred kolesarji in mopedisti, posebno onimi z odprtimi izpuhi in tulečimi motorji. Ves promet se bo odvijal na levem bregu Kokre, kamor bo vodila cesta čez nov most pri Hujah, ali pa pod mestom ob Savi. Smetarjev ne bo vir deti — smeti bo mesto spuščalo v jaške, od koder jih bodo transporterji odvajali v zbirališča izven mesta. Z odstranitvijo vozil bo mesto šele zaživelo. V starih hišah bo vse polno trgovinic, obrtniških delavnic, pro-dajalnic razglednic in spominkov pa tudi prijetnih lokalčkov za bežen klepet. Ker ne bo več izpušnih plinov, bodo tudi fasade hiš manj okajene, na oknih bo uspevalo cvetje, prahu ne bo ne na ulicah ne na pločnikih. Trg sredi mesta bo dobil spet svoj stari značilni vodnjak, ki je bil stoletja Kranju v okras. Pred trgovinami bodo v poletnem času stale stoj niče — mimo greš in kupiš. Morda bodo spet oživeli staro-slavni sejmi na glavnem trgu? Bili so mestu vselej v hasek in v razvedrilo. — Celo koncerti na trgu bodo spet mogoči. In pa razne povorke — pa nujsihodo to maturantske ali svatbene. Vse to hi vrnilo mestu ono staro žlahtno patino, ki je sedaj, kot eno samo veliko parkirišče ritma. Kako brez moči so bili Kranjčani pred četrt stoletpi (ves čas govorimo, kako bo leta 2000!), priča tudi trg pred gledališčem Menili smo; da ho vsaj ta trg. ki ga obdaja venec kul turnih ustanov (knjižnica, muzej, gledališči-, stilna farna cerkev), ob varovan pred Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih pa tudi kar največ osebne sreče in zadovoljstva želijo vsem delovnim ljudem in občanom v letu 1976 Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Kranj TOZD proizvodnja, TOZD prodaja in OZD skupnost skupnih služb alpi na Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1976 TEKSTILINDUS KRANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1976 SLAŠČIČARNA ŠAMPION J KRANJ < ; Kmetic Marija j j gostilna, Kranj, ; : Maistrov trg 4 j Juvan Franc | slikopleskarstvo l Kranj, Štirnova 21 želi rsem cenjenim gostom i in (le/ornim ljudem \ srečno noro leto 1976 < in se še nadalje priporočit J ZQ obisk , ► želi cenjenim gostom in abo- < ► nentom srečno 1976 leto. 4 ► Zahvaljuje se za obisk v , ► preteklem letu in se se na- < l dalje priporoča. J ► Cenjenim strankam se zahva-► ljujem za zaupanje in želim l srečno noiH) leto 197Š Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih Želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspešno novo leto DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ želi vsem občanom srečno in uspeha polno novo leto 1976 VEfJAČ Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 nudi: vse vrste svežega mesa, klobasičastih proizvodov, suhomesnih proizvodov in konzerv Občanom Gorenjske želimo srečno in uspehov polno 1976. leto C?) Podjetje Meso Kamnik s poslovalnicami: »Maistrova«, Kamnik, Maistrova ulica. »Ambrož«, Kidričeva ulica, Kamnik, »Zapnce«, Zaprice, Kamnik, Zupančičeva ulica, »Market«, Kamnik, Kranjska ulica, »Stahovica«, Stahovica, »Duplica«, Duplica, »Smar-ca«, Smarca, »Moste«, Moste pri Komendi, »Komenda«, Komenda 48, »Kmetic«, Trzin, »Tržnica« Šiška, Podjunsk« ulica, Ljubljana, »Tržnica« I, Pogačarjev trg, Ljubljana, »Tržnica II«, Pogačarjev trg, Ljubljana, »Radovljica«, Gradnikova 2, Radovljica, »Predoslje«, Orehovlje 1a' Kranj »Marija na Krasu« Umag, »Kvarner expres«, Umag (sezonsko) Želimo vsem občanom in poslovnim prl' jateljem srečno in uspeha polno novo leto 1976 Nudimo vse vrste mesnih izdelkov in sveže meso P° konkurenčnih cenah. Priporočamo se. Kinopodjetje Kranj želi vsem svojim obiskovalcem in drvJp občanom srečno novo leto 1976 Makalu 75 Tole vozilo, kije pravemu avtomobilu podobno bolj malo, je prišlo iz Amerike. Gotovo ste že ugotovili, da je na sliki dragster (Larry Kent Speeial), ki ima motor z močjo 680 KM, 400 m pa prevozi v pičlih sedmih sekundah. Niki Lauda je pred-avtomobile sveta Tudi najvišji vrhovi sveta so po normalnih pristopih premagani. V iskanju novega in težjega se pojavlja vse več ekspedicij, ki poizkušajo zavzeti vrhove z manj pristopnih strani preko strmih sten. Med svetovno priznanimi alpinističnimi silami je lahko le tista dežela, ki seže tudi po takem cilju. •Jugoslovani so to storili že leta 1972, ko so si za svoj cilj izbrali južno steno 8481 metrov visokega Himalajskega vrha Makaluja, pete najvišje gore sveta. Slabo vreme jini je preprečilo končno zmago. Obrniti so se morali kakih 400 metrov pod vrhom, vendar so dosegli poglavitno; odkrili so pot preko stene. Kasneje sta še dve ekspediciji brezuspešno poizkušali po isti smeri doseči vrh. Obe sta odnehali še nižje, čeprav sta bili sestavljeni I izbranimi alpinisti. Letos je bil dolg poplačan. VI. jugoslovanska himalajska odprava, ki jo je vodil Aleš Kunaver, je dosegla vrh. Kar sedem njenih članov je stalo na vrhu, eden se je moral vrniti tik pod vrhom. Sledeči odlomki s te ekspedicije naj povedo nekaj o njenem delovanju in o krajih, skozi katere so potovali. sicer kazal drugače, vendar ni popustil in govoril je nekaj o tem, da mora imeti plačano tudi pot nazaj. Madras je luka v Bengalskem zalivu, kamor je prispela naša himalajska oprema. Moja naloga je spraviti to opremo preko indijske podceline do Nepala. Pri izkrcava-nju in razreševanju carinskih formalnosti mi močno pomaga šef madraškega predstavništva firme In ter t rade tov. Štefančič in njegov uslužbenec mr. Rajagopalam. Čeprav je indijska carina zaradi birokratizma na dokaj slabem glasu, imamo opremo v petih dneh varno naloženo na dveh tovornjakih in zapečateno. Le dvakrat se je malo zataknilo. Prvič zato, ker je Goranka last Splošne plovbe iz Pirana, ki je omogočila brezplačen prevoz, imela zamudo, in drugič tedaj, ko je »lire officer« — požarni varnostnik šele po celodnevnem pregovarjanju in dokazovanju dovolil izkrcati dve jeklenki butana, Še zdaj se zgrozim, če pomislim, kaj bi bilo, če bi vedel za vse plinske kartuše in trideset jeklenk s kisikom, ki so bile varneje spravljene. Ko je podpisoval dovoljenje za izkrcanje, mi je napravil polurni nagovor o pomembnosti naše odprave in me podučil, da plinska bomba ni plinska steklenica, ampak jeklenka. Resnično sem vesel opravljenega dela, ko je oprema na kamionih, se čudim. Toda moja Koromandija je šele hotel v Calcutti, kjer zopet lahko spodobno večerjam. Zaradi nerazumljivih indijskih predpisov, ki določajo, da tovornjak lahko vozi le skozi dve zvezni državi, morava v Calcutti zamenjati torovnjaka in še enkrat opraviti carinske formalnosti. Tu se zatakne. Kljub pomoči nit. Naira, predstavnika Intertrade Ljubljana, nama do pol petih popoldne ne uspe še prav ničesar. Pošiljajo nas od vrat do vrat, od nižjega uradnika k višjemu in obratno. Nihče se preveč ne trudi, Čeprav »6 sila vljudni. Pol ure pred koncem njihove službe nenadoma pokliče avtoritativni glas po telefonu uiadnika, pri katerem sediva in čakava, v sosednjo sobo. Ko se vrne s sijočim obrazom, napiše dokument, s katerim naju pošlje k (tvojemu podrejenemu. Stvar nenadoma steče. Kar deset uradnikov zleze izza svojih zaprašenih spisov in prične prekladati najine dokumente. To traja dotlej, da pridejo dokumenti do najnižjega, ki jih zbere, odnese zopet najvišjemu in stvar je gotova. V dobri uri je vse opravljeno. Bogat bagšiš kot plačilo nadur. Dva od uradnikov prisostvujeta razkladanju in pozno ponoči so tovori preloženi in zopet zapečateni, lločeva v kamiona, da se odpeljeva, toda delala sva račune brez krčniarja. Med prekladanjem se g!) je eden od obeh šoferjev tako nale/el. da labko odpotujemo šele nasledil je jut ro. (Se bo nadaljevalo) Niki Lauda, svetovni prvak v formuli 1 za leto 1975. Ura je bila že skoro deset, vendar Niki Lauda še vedno ni prišel na zagrebški velesejem, da bi tu odprl svojo razstavo najhitrejših avtomobilov sveta. Začel sem premišljevati, da Nikija morda sploh ne bo, ker ima druge bolj pomembne službene obveznosti. Uštel sem se, saj je Niki točno ob desetih že stal ob svojem ferrariju in s slavnostnim govorom odprl razstavo. V dvorano je prišel skoraj neopazno in ga večina obiskovalcev sprva sploh ni opazila. Niki se namreč precej razlikuje od ostalih dirkačev. Na prvi pogled je videti precej plašen in nebogljen, vendar videz vara. Će si ga dobro ogledaš, ugotoviš, da je vsak njegov gib odločen, dobro premišljen in usklajen s prejšnjim. In če k temu dodamo še njegove »jeklene živce«, si lahko predstavljamo, zakaj je Niki letos tako prepričljivo osvojil naslov svetovnega prvaka. Niki je pozdravil vse ljubitelje avtomobilizma pri nas in se obenem začudil, da je pri nas toliko njegovih oboževalcev. Potem si je ogledal celotno razstavo, spotoma pa je moral neprestano dajati avtograme, za katere so ga prosili njegovi vneti navijači. Poleg Nikija je največ pozornosti zbujal rdeči ferrari s številko 12, ki je letos Nikija pripeljal do prvega naslova svetovnega prvaka. Avtomobil je res nekaj izrednega. Izdelan je zelo natančno, kajti med dirko ne sme priti na njem niti do najmanjše okvare. Ta aVto je letos dokazal svoje kvalitete, saj je Nikija samo enkrat pustil na cedilu, trinajstkrat pa je Niki pripeljal z njim skozi cilj, kar petkrat kot prvi! Motor ferrarija 312 T ima skoraj 500 KM, kar je dovolj, da je največja hitrost tega bolida nad 300 km/h. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali tudi mclaren, s katerim je lansko leto naslov svetovnega prvaka osvojil Brazilec Emerson Fitti-paldi. V nasprotnem koncu dvorane pa je stal avtomobil Ljubljančana Franca Jerančiča. Jerančič je prvi Jugoslovan, ki je tekmoval v formuli 2 (z vozilom surtees-ford), leta 197(> pa bo prvič vozil tudi v formuli 1. Prvi njegov nastop v formuli 1 je predviden marca na »Dirki šampi-onov« v Brands Hatchu. Najmočnejši avtomobil na razstavi je bil porsche turbo, v katerega je vgrajen motor s prek 900 KM. S tem avtomobilom je svoje največje uspehe v pokalu CAN AM dosegel pokojni ameriški dirkač Mark Dono-hue. Sicer pa so bili vsi razstavljeni avtomobili vredni ogleda, pa čeprav jih na navadnih cestah ne bomo nikoli videli. Tekst: Franc Perdan Slike: Franc Perdan V zelo zanimivem položaju je bil razstavljen avto največjega Laudinega konkurenta Emersona Fittipaldija. Sicer pa je Fittipaldijev mclaren za skoraj 20 KM šibkejši od ferrarija. Največ pozornosti je na razstavi zbujal ferrari Nikija Laude, letošnjega svetovnega prvaka. Lauda je letos z njim kar petkrat zmagal na dirkah za velike nagrade. Tehnični podatki pa so naslednji: 12-va/jni motor, 2998 ku-bikov, 500 KM pri t J.800 obratih v minuti, teža 595 kg, največja hitrost pa nad 300 km/h. * Pati po Indiji — kamiona A s ho k Leyland OD BENGALSKEGA ZALIVA DO NEPALA »Car ekspedicije je v pristopu, v. spoznavanju neznanih krajev, 'Judi in njihovih običajev,« Sem od-8°varjal nekoč prijatelju, ki še je ^Ul>'iial, kaj me vleče v Himala|«>. N.jkdar ne bi mislil, da bom že po »tirih dneh, prebitih v vročem Ma-d>'asu, /e pripravljen preklicati del izjave. Kako tudi ne! Tetnpera-,Ul;> /naša do 35 stopinj Celzija, ,a/- Pa namesto pod osvežilno prho Potujem iz urada v urad, kjer se Poizkušam /. muhavostmi indijske •dminiStracije. Priznati moram, da sem imel (°kaj romantično predstavo o In-ki pa se je že v prvih dneh Razblinila kot meglica na vročem Soncu. Že v Nevv Dclhiju bi me že ,11,,(l prvimi koraki po indijskem OZemlju kmalu pošteno obrali. Korektni cariniki so me prepustili "osačem, ki so se najprej na vsak [lafsta do predstavništva inter- tr«de iz Ljubljane. Obtičal bi sredi "''ibujsega prometa, če taksistu bi obljubil dvojne prevoznine. sksimeter na koncu vožnje je Domačina iz zadnje vasi pred Makalujem sta jo pripravila Štefančiča, dokaj hitro poide. Aleš kmalu odkrije kokose in z njimi si na veliko začudenje spremljevalcev dokaj uspešno tešiva lakoto in žejo. Seveda se tudi indijski kuhinji ne moreva izogniti, posebno še, ker so vozniki dobili naročilo, da naju morajo v lf)()0 km oddaljeno Calcutto pripeljati živa in zdrava. Ko bi le vedeli, da sva bolj živa in zdrava brez njihovega currieja! Toda tudi to je potrebno poizkusiti. »Hotel! Food — Hrana!« kot ničkolikokrat prej vzklikne šofer in ustavi pred neugledno stavbo, ki ne zasluži niti imena gostilna. »Dobro, naj bo! Pa poizkusimo!« Izbe-reva riž in piščancev currie (omaka). Riž serviraj o na bananinem listu, currie pa v mikroskopsko majhni posodi, kamor res ni mogoče spraviti niti jajca, kaj šele piščanca. Ko se zmrdujeva nad higieno, Aleš hitro najde tolažbo: »Poizkusi, boš videl, da v tako pekoči omaki tudi najodpornejši bacili odpovedo.« Res, tako je začinjeno, da z eno žlico dobim dovolj zažimb za cel teden. Pekoča izkušnja naju nauči, da se kasneje raje odločava le za riž in kuhana jajca, pa še ta običajno dobiva že olupljena s sledovi vseh mogočih prstnih otisov. Pokrajina, skozi katero se vozimo prve dni, je dokaj gorata in pusta. Prebivalci že na zunaj kažejo, da niso bogati. Debeluha srečava le redko, in še to so večinoma uradniki. Kaže, da je debelost v Indiji znak standarda kot pri nas avto in televizor. Celo filmski igralci so silno lepo zaobljeni in za naše pojme nesprejemljivi za film. Tako ljudje kot živali se po cestah sprehajajo popolnoma brezskrbno in se le malo menijo za avtomobilsko hupo. Ce je gneča malo hujša, tudi sovozač pomaga šoferju — na vso moč tolče po vratih kabine. »Ti ljudje morajo biti napol gluhi! S takim ropotom bi še mrtvega obudil,« je Alešev komentar. Tretji dan potovanja mi Aleš pripravi lepo presenečenje. Moje negodovanje o milnatem kokosovem mleku zavrne: »Ali ne veš. da sva se ponoči vozila skozi Ko-romandijo?« »Indijo Koromandi-jo? Kjer se cedita med in mleko.'« S poti po Indiji — gostišče ob cesti toda ko vidim voznike in njihove sovozače, ki naj bi opremo z mano vred prepeljali do Calcutte, mi postane tesno. So to vozniki ali razbojniki'.' Mar sovozači prebivajo kar v strojih, da so tako umazani'.' Še vsa sreča, da je med i/.knbivanjem prispel Aleš, ki je medtem urejal nepalske carinske formalnosti in ob moji zadregi sklene, gre z mano. Na vožnjo v dokaj neudobnih kamionih se hitro privadiva. Problem je pravzaprav le prehrana, posebno, ker nama popotnica, ki ****** TOVARNA OBUTVE TRŽIČ ★ 4 ** * Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem želimo srečno in uspešno novo leto in priporočamo modele iz kolekcije jesen-zima 1975/76 vezenine TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1976 SLOVENSKE ŽELEZARNE v v i Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želi srečno in uspeha polno novo leto Komunalni servis Jesenice Želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1976 z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11; Kranjska gora št. 119; Jesenice — Plavi, Titova c. 77 a. in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra storitev. Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, rrireze za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in obilo uspehov v novem letu 1976 tovarna Pil triglav trzic Metalka Ljubljana, n. sol. o. Tozd Triglav Tržič, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1976 Proizvajamo: vse vrste pil, jeklenih svedrov in opravljamo storitve, kaljenje. Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest in pranje ter likanje perila Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1976 Vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1976 «;oiti-xi<: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 (Jradimo stanovanjske, industrijske, šolske in turistične objekte solidno in po zmernih cenah Vsem odjemalcem vode na območju občine Kranj in Medvode ter poslovnim partnerjem želimo srečno in uspehov polno leto 1976 ter se priporoča za vsa vodoinstalaterska dela ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Lesnina TOZD TAPETNIŠTVO Radovljica želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 197h' — dobavlja in montira uvožen* .1,uske karnise, izdeluj4' dobavlja zavese po individualnih naroćilib, OblMI ti« I tapisonu in PV( '-oblogami; — sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela; — lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo. 8E Smučanje - rekreacija za današnje nadpoprečneže »Ko sva se z mamico danes devet let starega sina in sedem let stare hčerke še spoznavala, ko sva bila še fant in dekle, sva obadva smučala. Nekako dva dni v tednu sva si takrat lahko privoščila za smučanje. Res je, da takrat še ni bilo toliko z žičnicami opremljenih smučišč pri nas, da ni bilo tolikšne izbire v smučarski opremi, da smo hrano za čez dan prinesli največkrat s seboj. .. Res pa je tudi, da sva bila oba zaposlena in da nama zaradi takšne osemdnevne rekreacije na mesec ob koncu meseca ni ravno trda predla. Še vedno sva kljub vsem drugim potrebam lahko prihranila kakšen dinar. Danes smo štiričlanska družina; in posebno otroka sta že vsa navdušena nad smučanjem. Lahko bi rekel, da z ženo ne zasluživa ravno slabo in najbrž so najini osebni mesečni dohodki večji od dohodkov poprečne slovenske družine. Vendar pa si takšno družinsko smučarsko rekreacijo lahko privoščimo morda komaj dvakrat na mesec.. .« Tako mi je nedavno tega pri nakupovanju smučarske opreme razlagal znanec. In ko sva se potem Še malo zakramljala o smučariji kot množični rekreaciji pri nas, mi je bilo nazadnje že pošteno vroče. Resno sem namreč začel razmišljati, če ga nisem morda krepko polomil, če se nisem morda nespametno zainvestiral, ko sem se odločil za tako velik nakup. Takole zaokroženo me je namreč celotna družinska smučarska oprema veljala 7000 novih dinarjev, čeprav smo jo že nekaj imeli. Potem pa sem nenadoma ugotovil, da s tolikšno investicijo pravzaprav še nič nimam. Najprej mora seveda pasti sneg. No, in recimo, da ga bo to zimo kot prejšnji dve, ko se bo torej ta družinska oprema začela obračati na kateremkoli gorenjskem smučišču, potem se bo ekonomičnost te moje naložbe zelo slabo obrestovala in drago amortizirala. Im amo ne ravno prevelik osebni avtomobil. Toda kamorkoli se bomo že pač zapeljali na smučanje, bomo Porabili za 50 do 100 dinarjev bencina. Amortizacije avtomobila za takšno vožnjo sploh ne štejem zraven. In ker so pozimi dnevi le Precej krajši kot poleti, bomo odšli na smučišče že zjutraj in ostali tam cel dan. To pa pomeni, da bo vsak izmed nas moral odšteti 80 dinarjev za dnevno karto. Će smo štirje, to pomeni 320 dinarjev. Če k temu PriStejem čez dan še skromno okreprilo (nekaj hrane bomo najbrž vzeli s seboj) je to še dodatnih naJrnanj 100 do 200 dinarjev. Tako nas bo takšnale enodnevna družinska rekreacija na smučeh veljala kar Voglih 000 dinarjev. In ker zimska Sezona pri nas ne traja vse leto, marveč v najboljšem primeru dobre tri mesece, bomo pač stremeli k temu, da bi izkoristili vsak prosti dan za družinsko smučanje. Če bodo fecirnjo to sobote in nedelje, pomeni, B« bomo v eni zimski sezoni lahko •snujčali 24 dni. taksna, bi lahko rekel, ie teo- 1 retlČna stran možnosti. Kaj pa •Materialna? Za 24-dnevno smučanje v (>|d sezoni bomo potrebovali "Kroglo 14.400 novih dinarjev. Ko takole računam, ugotovim, da tolik-Sr»ega zneska ne bomo zmogli. Pa ret'im(>, da ga zmanjšamo za Polovico. To pomeni še vedno 12 dni SInučanja oziroma enkrat na teden v niesecu ali 7000 do H000 dinarjev v sezoni. Potem računam naprej, da me štirje smučarski dnevi na mesec ganejo okroglih 2(KK) do 2500 dinarjev. ■ .P,'1 takšnem računu razmišljam, ali ' t»rje smučarski dnevi na mesec še Pomenijo tisto pravo rekreacijo, P kateri danes toliko govorimo in za katero pravimo, da je delovnemu c|°veku potrebna za boljše počutje, 'a zdravstveno krepitev, za večjo J»Wovno sposobnost in produktiv-|1<)st in za kleno obrambno pripravljenost? Najbrž je dvanajst dni to- rstne rekreacije v sezoni bolje kot 10, prepričan pa sem, da bi se vsak zdravnik strinjal, da bi si moral vsak oelovnj (yl„vek v današnjem hitrem 'vljenjskem tempu privoščiti vsak |)rost trenutek za gibanje in rekre-.ClJo, če naj bo zdrav in delovno ^mboij sposoben. Lahko bi torej zaključil, da je dvanajst dni takšne nmčarske rekreacije iz zdravstve- nih in drugih razlogov še vedno premalo. Toda kaj, ko si je več v konkretnem primeru finančno ne moremo privoščiti. To so torej razlogi, da mi ob takšnem razmišljanju postaja vroče. Če namreč prištejem k stroškom za smučanje še 7000 dinarjev, ki smo jih iz družinskega dohodka odšteli za opremo, potem ugotovim, da nas bo letos en dan smučanja veljal okroglih 1500 dinarjev. To pa je znesek, ki ga danes štiričlanska slovenska družina ob poprečnem osebnem dohodku prav gotovo ne zmore. Zato menim, da je še veliko preuranjeno govoriti o smučanju kot množični rekreaciji. Danes je tovrstna (zdrava in priporočljiva) rekreacija po finančni plati oziroma standardu dosegljiva le za nadpoprečne slovenske družine. In zakaj je tako? Vseh vzrokov v tem zapisu nedvomno ne bo moč razvozljati. Vseeno pa smo nekatere lahko ugotovili med nedavnim obiskom nekaterih gorenjskih smučarskih središč. Pogovarjali smo se o tem, kaj menijo o množični rekreaciji smučarji in kje so vzroki, da vrednost enega smučarskega dneva po finančni strani tako odstopa od poprečnega standarda današnjega delovnega človeka. Preden pa nadaljujemo s tovrstnim pogovorom in zapisom, še beseda dve o žičnicah v svetu. 15. DO 20. NA SVETU Konec junija letos je bil na Dunaju četrti mednarodni kongres žičnic OITAF (Organizzazione In-ternazionale dei Transporti a Fune s sedežem v Rimu), ki se ga je udeležilo prek 700 predstavnikov žičnic iz 25 držav z vseh petih celin sveta. Na tem kongresu so bili prvič tudi objavljeni številčni podatki o žičnicah v svetu. Podatek kaže, da so danes žičnice za prevoz oseb na vseh petih celinah, in sicer v 02 državah. Skupno število vseh žičnic (vlečnic, sedežnic, nihalnih in krožnih kabinskih žičnic in vzpenjač) je 15.972. Daleč na prvem mestu je Evropa, kjer je v 29 državah kar 12.010 žičnic. Sledita obe Ameriki skupaj, ki imata 2582 žičnic, Azija 1246, Avstralija 75 in ostalo Afrika. Iz primerjalnih podatkov potem lahko ugotovimo, da je prva na svetu po številu žičnic Avstrija, ki jih ima 3037, druga Francija 2205, na tretjem mestu BO ZDA z 2040 žičnicami, na četrtem Italija z 2017, peta je Nemčija 1024, šesta Švica 1503, sedma Japonska 1159 itd. Jugoslavija je s 180 žičnicami na 10. mestu na svetu. Za nami so še Sovjetska /veza (184), Češkoslovaška (110), Nemška demokratična republika (93), Finska (87) in Poljska (70). Med jugoslovanskimi republikami je po številu žičnic daleč na prvem mestu Slovenija, ki ima 153 žičnic, na drugem pa je Makedonija, ki ima 12 žičnic. Devet žičnic ima Hrvatska, 0 Bosna in Hercegovina, po 2 pa Srbija, Kosovo in Črna gora. Zanimiva pri nadaljnjem pregledu pa je ugotovitev, da je na prvem mestu po številu žičnic tako v Jugoslaviji kot Jože Valenčič iz Ljubljane Lojze Smolej iz Kranja Cirila Škul iz Ljubljane v Sloveniji Gorenjska, ki jih ima 65. S tem številom žičnic pa se Gorenjska v svetovnem merilu uvršča med 15. do 20. mesto. Lahko bi torej ugotovili, da Gorenjska po tej plati sodi v nekakšno svetovno poprečje žičnic in najbrž tudi smučarske rekreacije. Vendar pa je slika, če jo pogledamo z druge plati, tudi precej drugačna. Vse žičnice v Sloveniji so v tako imenovanih smučarskih središčih, ki so pa kot po pravilu vsi nedograjeni. Po tej plati pa bi zato lahko ugotovili, da sodimo med napol razvite smučarske centre v svetu in da smo precej na repu v primerjavi z nekaterimi znanimi evropskimi smučarskimi središči. Prav v teh napol zgrajenih smučarskih središčih pa lahko iščemo tudi posredni vzrok za to, da je danes smučanje pri nas tako draga rekreacija, namenjena tistim z nad-poprečnimi osebnimi dohodki. ŽIČNICE NISO PODJETJA Razčlenimo malo bolj to trditev v gornjem naslovu. V zimskih smučarskih središčib pri nas traja obratovalni oziroma poslovni čas nekako tri mesece. Z drugimi besedami to pomeni, da mora kolektiv, ki jih upravlja, v treh niesecib ustvariti toliko dohodka, da se bo lahko preživel in plačal vse družbene obveznosti za celo leto. Drugače povedano, organizacija poslovanja žičnic je danes zastavljena tako kot organizacija vsakega drugega podjetja, ki posluje celo leto. A to bi še nekako razumeli, če ne bi bile žičnice v enaki vlogi kot ostala podjetja tudi na nekaterih drugih področjih; Za primer omenimo Krvavec. Da je to sicer danes še nedograjeno zimsko smučarsko središče sploh lahko začelo obralo vati, je bilo treba na Krvavcu urediti vodovod, zagotoviti potrebno električno napetost, urediti kanalizacijo, parkirišče, zdaj pa je treba redno vzdrževati proge, skrbeti za varnost, za signalizacijo, pluženje ceste in še za vrsto drugih stvari. Danes je treba vse te stroške kriti z dohodkom žičnic in hkrati še odplačevati posojilo, ki je bilo namenjeno za izgradnjo smučarskega središča. Direktor RTC Krvavec, ki je TOZD delovne organizacije Alpe-tour Škofja Loka, Franjo Kreačič pravi, da bi v sedanji zimski sezoni morali ustvariti prek 11 milijonov novih dinarjev dohodka, da bi odplačali vse anuitete in pokrili ostale obveznosti. Tolikšnega dohodka pa vsekakor ne bodo mogli ustvariti, če bo smučarska sezona poprečna ali celo veliko nadpoprečna, čeprav so dnevne karte za smučarje letos povečali od 70 na 80 dinarjev oziroma za blizu 15 odstotkov. Da ne bi poslovne sezone končali z izgubo, bi morala biti dnevna karta po 150 dinarjev. Tolikšna podražitev pa spet ne bi dala zaželenega rezultata, ker bi se potem število smučarjev nedvomno močno zmanjšalo. Za Krvavec je nekakšna delna rešitev iz zagate izgradnja smučišč in žičnic na Jezercih in na Kriški planini, tako da bi potem lahko od sedanjih 2500 do 3000 sprejel okrog 6000 smučarjev. Podoben, kot rečeno, je položaj v vseh smučarskih središčih v Sloveniji. Vsa ta središča bi bilo treba najprej dokončati oziroma dograditi. Naslednje, kar bi bilo treba najbrž urediti, da bi smučanje res postalo množična rekreacija našega delovnega človeka, pa je drugačno vrednotenje tovrstne dejavnosti. V svetu namreč ne poznajo prakse, da bi drage naložbe v infrastrukturo (vodovod, elektrika, cesta, kanalizacija itd.) morali odplačevati z dohodkom žičnic od ene kratke sezone. Tamkaj, če že so krediti, so na veliko daljše roke in z manjšo obrestno mero. Največkrat pa so takšne naložbe centralno financirane in se potem investicije krijejo od drugačne vrste dajatev. In kar je najbolj pomembno, povsod, če se že lotijo izgradnje središča, gledajo, da ga tudi čimprej zgradijo; ker ima le tako naložba tudi določeno in željeno ekonomsko vrednost. Pri tem pa je zanimivo, da so potem tudi stroški, ki odpadejo na posameznika na dan za takšno smučarsko rekreacijo, sorazmerno majhni. To najbrž potrjuje do neke mere tudi podatek, da se recimo Slovenci, ki imamo doma kar precej žičnic in smučišč, radi smučamo v tujini. In marsikdo ugotavlja, da stroški takšne enodnevne smuke niso bistveno večji kot doma, čeprav včasih standard v tujini v primerjavi z našim ni ravno primerljiv. ŠE DALEČ OD MNOŽIČNE REKREACIJE Končajmo ta zapis tako, kot smo ga pravzaprav začeli; z malo anketo, ki smo jo pred dnevi naredili s smučarji na Krvavcu, v Kranjski gori in v Bohinju. Jože Valenčič iz Ljubljane: »Ne morem se sicer pritoževati nad osebnim dohodkom, vendar sem danes odštel za tri dnevne karte 240 dinarjev. Resnično dvomim o tem, če si bo moja družina lahko štirikrat na mesec privoščila smučanje. Lahko rečem, da mi je na Krvavcu vse všeč, in morda bi sam lahko večkrat prišel, z družino pa teh stroškov ne bomo zmogli. Še kako dobro razumem, kaj pomeni smučanje za obrambno sposobnost, saj sem podpolkovnik. Samo vprašam vas, kako bo neki oče za dva 0 do 8 let stara otroka zmogel stroške, da bosta v zimski sezoni redno smučala.« Ela Teran iz Kranja: »Za mojo družino je smučanje zimska duševna in telesna rekreacija. Vpliva na odpornost, na odnos do dela in za nas je to življenjska potreba. Nimamo sicer finančnih težav, čeprav ne bi rada govorila o kakršnih koli poprečjih, vendar je res, da se je zaradi smučanja treba odpovedati kakšnemu ogledu kinopredstave, gledališča, ali tudi kakšnemu delu garderobe. Kljub temu pa vem, da si tudi tako ne bomo mogli privoščiti prave smučarske rekreacije. Predraga je.« Lojze Smolej iz Kranja: »Sicer največkrat smučam na Krvavcu, danes pa sem prišel v Kranjsko goro. Ne zdi se mi ravno najbolj prav, da so žičničarji namesto nekdanjih točk zdaj uvedli dnevne in poldnevne karte. Včasih je smučar kupil toliko točk, kot je pač ocenil, da bo lahko smučal. Takrat so žičničarji skrbeli, da so bile vrste čimkrajše in da so prodali čimveč točk. Zdaj pa so pred vlečnicami in sedežnicaini največkrat dolge vrste. Sicer pa inenini, da je smučanje lep Spori in rekreacija, a za številne izredno drag in predrag.« lat^. . . Ela Teran iz Kranja Breda Stružnik iz Šenčurja Matevž Vidmar iz Ljubljane Breda Stružnik iz Šenčurja: »Z možem že dlje časa smučava in tudi hčerka se že navaja. Danes smo za spremembo prišli v Kranjsko goro, sicer pa smo lani večkrat šli na Krvavec. Kaj bolj pogosto kot lani pa tudi letos (čeprav bo morda več snega) ne bomo hodili na smučanje. Morda enkrat na štirinajst dni. Kaj več pa ne bomo zmogli.« Cirila Škul iz Ljubljane: »S sinom sem pravzaprav prišla v Bohinj na izlet. Zato in ker še dobro ne smuča, tudi nisva odšla na Vogel. No in Če sem odkrita, tudi precej drago je. Vendar saj veste, otrok je otrok. Zato raje sama ne bom toliko smučala in tako prihranila denar za otrokovo smučanje med počitnicami.« Matevž Vidmar iz Ljubljane: »Ne le samo smučanje; težava je že z opremo, ki je draga. Morda 80 dinarjev za dnevno karto za posameznika niti ni tako pretirana cena, za poprečno slovensko družino pa je račun odločno previsok. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami, kjer je smučanje res skoraj prava množična ali že kar narodna rekreacija in šport, so najbrž pri nas prenizke plače« Takšna naj bi bila torej slika o možnostib za množično smučarsko rekreacijo pri nas. Najbrž se vsi skupaj strinjamo, da je takšna rekrea- . cija računsko gledano še precej daleč od množične. Ne bi pa bilo napak, da bi zaradi številnih razlogov, ki govorijo v prid množičnega smučanja, začeli urejati pogoje, da bi čez čas to tudi resnično dosegli. Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan Mtf^ffelpIasT —J\ J KAMNA GORICA Proizvajamo izdelke iz plastičnih mas s tehniko brizganja, več vrst vrtljivih industrijskih stolov, zapirala za naokni-ce, izdelujemo orodja za plastiko in kovinske izdelke in opravljamo druge storitve. Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1976 Izvozno — uvozno podjetje EXP0RT — IMPORT G1234 MENGEŠ nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje Slovenske železarne TOVARIMA VERIG s p. o. LESCE vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1976 Kmetijska zadruga Naklo želimo srečno novo leto 1976 Obrtno podjetje 0 Knjigoveznica in tiskarna Radovljica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto in se priporočamo s svojimi storitvami Želi svojim poslovnim prijateljem, kakor tudi vsem drugim občanom srečno in uspešno novo leto 1976 SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov plamen kropa • p. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1976 U dfe »T»lw >WI»Ih< »«#w< »«#Jm mtmm mvmm tmmm m^mm mirnim >t»mtm >m*]f« T&Z£T! UKZF" "WT" wigjm rnimm wwjm "to™ '••« v VM? vj?7\y v?T^y -'?*\y vJtvf vKu "Stv/ v3»£y •,v»vy vSKv "'jfiv* *sKv v?T\.v yjMtv ORt? v9fixf /\V <^V' vTvv 'SfflB' *aRi? v^5v' -» ^^^^^...... ».^^^^ll^^ Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1976 Skupščina občine Radovljica Občinski sindikalni svet Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovlpc ZZB NOV Radovljica .. a Občinska konferenca ZSMS Radovipfc Občinski odbor zveze rezervnih vojas starešin Radovljica Poklic: točajka Kako se je meni kot točajki v bifeju godilo -Sklenjena kupčija, dobrohotni nasveti - Kaj pomeni v gostilniškem žargonu konj, kaj las v vinu, skratka, kako je, če si en šiht za točilno mizo »Punca, še dva deci!« Petnajstega decembra ob dveh Popoldne bi mi bilo ljubše pota-Vati po meglenih in turobno jesenskih ulicah mesta kot pa vstopiti v bife, kjer me je po dogovoru že pričakovala točajka, ki naj bi ji bila za en šiht dobrodošla in vseuporabna pomoč za pultom. Zadrževalo me je predvsem nič kaj spodbudno, samokritično poznavanje lastnih sposobnosti in mi budilo ne tako malo skrb, da kaj prida uporabna niti približno ne bom, ker pač ne znam biti. Še najbolj pa me je bila groza in strah pričakovano nabitega lokala, gostov torej, ki bodo prej ali slej zahtevni na vse mile viže. Začuda, začetek v belem predpasniku je bil obetajoč, saj me je sprva vloga na novo zaposlene točajke od sile zabavala. Po prijetnem začetku pa so mi nekateri gostje navrgli nekaj zbadljivk in na moj račun nekajkrat poduho-vičili, kar je bilo že nekoličkaj manj prijetno. Proti večeru so moje utrujene in pekoče noge že hlepele po stolu v kotičku točilne mize in parkrat me je kar vrglo nanj. Ko pa so se zunaj začele prižigati luči, sem, cinca-Joč in se le stežka obvladajoč, hrepeneče priganjala kazalce na nrt, ki so se po polžje pomikali. Se pred uro dogovorjenega zaključka me je obup pognal skozi vrata. SMEJ SE, TOČAJKA Nič nimam proti vrlim gostom bifeja, nič proti njih večini, imam pa kaj srditih misli proti peščici, ki ne-Ognano in z očitnim prefmjenim smislom sprošča svojo nejevoljo nad zaposlenimi in ne premore kančka strpnosti do točajke, ki v tako obupni gneči dela kot dobro naoljen stroj in se mora za nameček še vUudno smehljati in nasmihati, ttečem vam, da mi toliko prisiljenega smeha še ni bilo v življenju dano spravljati na obraz, kajti še tako trapast dovtip naravnost mora zadužiti vso tvojo pozornost in °dkrito radostno sprejemljivost, postavno ti mora postati utrip ,n žargon gostilnice nekaj najbolj vsakdanjega, nekaj tebi izrecno n*jljubšega: vsak dovtipen pogovor, m,gljaj, vic naj bi točajko zvil °d odkritosrčnega smeha, zaželeno m Pričakovano pa je tudi, da po sv°ji mili volji in presoji še odobravajoče prikima in po možnosti kaj Primernega doda. Tako boš nekate-nm blizu in bliže, tistim seveda, ki j)ričakujejo takšen odziv, druga kategorija pavubira še bolj neposredna, mnogo bolj stvarna in otipljiva pota do tvojega srca in telesa . . . V mislih imam nekaj izrazitih posameznikov, ki izstopajo iz vljudne 1,1 Prijazne večine. »UU, NOVA PUNCA!« " začelo se je torej ob moji popolni Nevednosti, nerealnosti in se končalo Predčasno oh obupni naveličanosti, solznih oči in pekočih nog, z nekaj dmarji napitnine v žepu sposojenega F^pasnika. Migali so mi, mi švrkali 1,1 žvižgali, enkrat ali dvakrat me je ^oralo odnesti na glasne »hej, žen- ljali, kako se z obljubo za jutri strinjajo. Za vsak primer pa smo le ostali pri nemem strinjanju: po obljubi sem se zadrževala v bolj »za-gvišnem« ozadju in toliko časa pomivala izredno čiste kozarce, kolikor časa so pač blagovolili pretežno tečnariti s svojim kimanjem in mežikanjem. Tako pregledana, precenjena in izredno odkrito ocenjena (v vsem svojem življenju nisem slišala toliko opazk na račun svoje zunanjosti), sem se s pladnjem v negotovih rokah prerivala med gosti, brisala mize in praznila vedno polne pepelnike, pometala čike in cigaretne škatlice in oh, bila ob vsem tem bolj nepri-ljudna kot od srca smejoča in razigrano vesela. »PREVIDNOST, PUNCA!« Bili pa so tudi takšni, ki so neomajno prepričani, da je zdaleč najkoristneje, če se »frišni« natakarici takoj prvi dan prikupijo in osvoje njene večne simpatije. Svarili so me pred lopovi, ki se tepejo, ki radi pobegnejo, ki tožijo, obenem pa na vse pretege hvalili, da občutijo moj temperament, ki je prvi pogoj za nadaljnjo kruto stvarnost krutega delavnika. Njihova spoznanja so bila zame rahlo dvomljiva, saj sem že dve uri pomivala le kozarce, vendar pa, sila izkušeni že so, če so temperament spoznali ob pomivanju . .. Velepomembno je bilo tudi izvedeti za moje cenjeno ime: ker je od nekod priplaval klic Darja, sem bila pa Darja. Pogruntala sem si krasno ime, saj so ga izgovarjali kar nekako vzhičeno, šepetaje. Z občutkom za blagozvočje so se ozirali proti zakajenemu stropu. Da sem res kot dar, dar bifeju, upajo, da dar, ki bo ostal, ki bo razveseljeval. Neizbežno je tudi, da se čimprej izve tudi družinski stan. Da sem samska — tako je prav! S fantom ali brez? Me je pustil! Saj, današnja lahkomiselna mladež. Ampak, glavo gor, punca, še se najde pameten, zal, dober, le okoli sebe je treba pogledati! Moja topoglavost je včasih brezmejna: sploh mi ni bilo do pričakovanega in priporočenega gledanja okoli sebe. čen, ohol in sovražen je svet, so ljudje, ki jih naključno ni v tej naši gostilnici. Majhen mož, komaj čez mizo more pogledati, nagajivo pomežikne in mi naroči »gemišta«. Brska po žepih, nazadnje privleče dinar in pričakuje mojo zadrego. Nazadnje položi bankovec in važno pristavi: »O ne, Francelj se pa zmerja znajde. Nikdar brez cvenka, cin, cin!« Pa je tako fletno posrečen, da sem dovzetna za pogovor, kar mu je silno všeč. »Ti, a veš za koga, ki kupi tristo kil govedine. Ti rečem, midva bova pri tem oba zaslužila, dobro zaslužila!« Potem se pogovarjava o govedini in si nazadnje obljubiva, da bova oba dobro zaslužila. Ko »govedina« odide, mi je šihta, že rahlo dovolj. ZASTRUPLJENI GOST Pripravljam se, da zapustim točajko, s katero sva zaradi gneče komajda spregovorili par besed. Pa se nasloni na mizo mladenič odsotnega pogleda, se malo zacinca in srečno ulovi. Na vsesplošno začudenje dru-gujočih sotrpinov naroči sok. Nekdo mu ponuja vodko, pa se razhudi tako močno, da se mora mimogrede nasloniti na soseda: »Ze sedem sem jih, hk, če, če bom še osmo, potem sem pri miličnikih oplel. O-plel, hk, hk! Sok!« In nazadnje, še ena bridka izkušnja, bržkone odločilna za predčasno in tako zelo naglo zapustitev delovnega mesta: nekdo mi očita, da je namesto vinjaka dobil konjak, kar mu je obrnilo z vinjakom napolnjen želodec in ga pognalo v stranišče. Moja krivda, moja krivica, moja nedopustna malomarnost! O, madon-ca, zdaj mi očitajo, da goste kratko-malo že zastrupljam. Zdaj nočem biti več točajka, zdaj imam vsega že čez glavo! Adijo, bife, jaz odhajam z otrplimi prsti od nekajurnega prostovoljnega pomivanja, solznih oči zaradi dima, trudnih in pekočih nog ter s kar najbolj življenjsko izkušnjo: s temeljitim poznavanjem nehvaležnega poklica točaike. D. Sedej sfina«. Kar najbolj samoumevno je bm>, da sem bila punca, deklic, kel-Iu'1(a, babnica, trola, največkrat pa •"©gica — odvisno pač od ujedijivosti k'jcajočega značaja, trenutne sitna r|)«' in moje urnosti. Kar z največjim snimanjem so me opazovali, me ,H'(,11.l«'v.ili, prikrito ali odkrito in se \ nekaj primerih hoteli tudi spogle-JJjvati. , Nasmehov so bili deležni skrajneži, sit ne/i m mi tako zagotov !l('0o dali mir. Najbolj neposrednim, j* kategorije otipljajočih, sem se k'atkonialo obljubljala za jutri in W tem požela nesluten uspeh svoje /"■MajdljiVosti. skorajda je never »*tno, kako je vžgalo, Pri priči so se i •'"mirili in mi poslej le z očmi izjav Klasič Franjo fcVTONEGA K KAN.) -PRIMSKOVO ( FSTA PROTI KOP Me Ojava gum, Urov novesenje. spodnja zaščita vo/il in mehanične storitve Kastava in škoda ('rn/cnini vtNtnkam i srečno noro leto W7H iti se priporoča »BABNICA, NOTER JE LAS!« Tisti, ki me v neznosni gneči gnjavi s kavico, ki je ne znam skuhati in na ves glas robanti, da naj izginem, če sem že tako zanič in nesposobna trola, kmalu odkoraka skozi vrata, a že je tu naslednja mora. »Dva konja«, se dere iz ozadja, a se delam kot da ga sploh ne slišim, kajti zdaj sem pa tam! Še sanja se mi ne, kaj naj bi bila dva konja. O, pomagavka! Točajka je pri mizah, jaz pa v zadregi potrojim svoj pomivalni temperament tako, da voda brizga, kozarci letijo zdaj ven zdaj noter. »Dva konja, a si gluha, ženščina,« se zadira »konj« in zdaj" ga "že moram slišati. Kar bo pa po, in potegnem^ steklenico s konjakom, nakar 'me doj kosti pretresel gfffmki glas: «*Dyfi pira, ti ženska si pa že od samega nesposobnega ta spodnjega!« , Ob tem presunljivo zažvižga in nekaj ' tako nespodobnega pripomni, da mi kri pordeči obraz, strupene besede pa silijo z jezika. Ko tip s svojim izvirno obogatenim kavarniškim žargonom odrjove v ozadje, mi možakar porine dva deci j a pod nos. »Noter je las!« Vsi pomiti kozarci tega sveta, še tega mi je zdajle tule manjkalo, še tega, da mi je padel noter las! Zardim in buljim v sporno rdečo tekočino, a lasu ni. »Je, punca, je,« je neomajen, drugi pa presrečni ob krasni zahavici. Bliže mi ga pomakne, buljim in buljim, nazadnje me reši točajka, ki me pouči, da je vina v kozan n premalo. Narod se razposajeno krohoče, nazadnje je do smeha še meni, kajti nekateri so | svojimi nemogočimi domislicami resnično od muh. TRISTO KIL GOVEDINE Ozračje postaja neznosno, dim mi solzi oči: skupinica mladih je tu že nekaj ur, nekdo spi spanje precej okajenega« dva složno podprta tipa ta /.i i/hodom. Ob točilni mizi M go« stje izpovedujejo \ medsebojnih pogovorih, jasno, slišim le najbolj ogorčene in glasne. Vse bolj pa se mi zdi, da i nkai vsak problemček doma ali v ■iužbi^dobiya ogromne razsežnosti, vs^^m^izumcvajoča dekleta in žene so prave pravcate pošasti, nadrejeni vsi po vrsti zmaji in napihnjeni osli, vsi neljubi znanci sami prešuštniki in prcšuštnicc. Skratka, kot točajka šele zdaj spoznavam, kako nepravi- n Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj in delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj ••l=•H=•li=•ll=•••=■»•=■■»=lll=lll=ll,=lll=,ll=i8l=8ll=ll, Delovnim ljudem, občanom, članom hišnih svetov in stanovalcem želimo uspešno novo leto 1976 ter sodelovanje pri uprav Ijanju stanovanjskih hiš in gradnji stanovanj Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n.soi.o — TOZD Komunala, Kranj — b. o. — TOZD Obrt, Kranj — b. o. — TOZD Gradnje, Kranj — b. o. in Samoupravna delovna skupnost skuone službe Kranj Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1976 Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1976 Lipnica (Leibnitz) želi cenjenim prebivalcem Gorenjske srečno novo leto 1976 Priporočamo se za obisk v naši prodajalni v Lipnici (Leibnitz) Dr. Leo — Kleing 3. A KOLEKTIV CESTNEGA PODJETJA V KRANJU Vsem občanom srečno 1976 Jndubtlija SomSaiuih U%avtj> proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimentu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. Cenjenim odjemalcem se priporočamo in želimo srečno in uspeha polno novo leto 1976 KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1976 Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in Šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elektro ko vi na, Elind, Čajevec, Grunding, Fein in Ransburg projektira proizvaja instalira prodaja servisira Kokra Kranj v letu 1976 želimo vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam obilo delovnih uspehov in se še naprej priporočamo za obisk kolektiv W KRANJ VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ CESTA STANETA 2AGARJA 30 Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zafičite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. Želi občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke srečno noro leto 1976 CENTRAL Kranj, TOZD Zahvaljujemo se vam za zaupanje v preteklem letu in želimo srečno in uspešno novo leto 1976 KRANJ Priporočamo vam: vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado Jaffa, cockto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. obiščite naše trgovine in skladišče v Kranju, Skofji Loki, Tržiču, Lescah in v Kranjski gori Velika izbira pijač — izredno nizke, cene Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Češnjevek in Stražišče vam nudijo po najugodnejših cenah zidne in stropne opečne zidake. Izkoristite vse prednosti, ki jih ima opeka pred ostalimi materiali in zidajte z najbolj preizkušenim materialom, to je opeko. Informacije in naročila sprejemamo v komerciali Kranj, Na skali 5, telefon 22-764 in 22-763. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Po želji kupca dobavimo opeko z našim prevozom. Vsem občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1976 Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Skofji Loki in Tržiču želi občanom srečno PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Cesta JLA 6/1 nebotičnik želi srečno in uspešno novo leto 197o ^f^f Industrijsko podjetje Alprem Kamnik Želi prebivalcem in poslovnim prijatelje*11 občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič srečno in uspešn° novo leto 1976 A RVA t ANTON in IVICA MU mofjtu W KRANJ. Kaiuhova: cenjenim gostom želimo srečno noro leto 1976 Kronika (tudi črnih) dogodkov leta 1975 Slab začetek — konec dober? Letošnje leto se je začelo nič kaj spodbudno: novoletna noč se je po v«ej Evropi začela z viharji, snegom, dežjem in meglo. Neprijetno vreme na novega leta dan je zahtevalo celo smrtne žrtve, na morju se je v viharju potopilo nekaj ladij. Muhasto vreme pa, kot se je začelo, se je tako tudi nadaljevalo: poletje so vreme-narji krstili za izjemno, saj so na Primer vročine v avgustu v Skandinaviji pa tudi drugod po Evropi daleč presegle dolgoletna poprečja. V avgustu namerjene temperature tam okoli 35 stopinj Celzija niso v severnih deželah namerili že 160 let. Najtoplejši dan je bil 11. avgust, ko so v Stockholmu namerili kar 40 sto-Plnj Celzija. Nenavadno visoke temperature so tudi pri nas v septembru Podaljšale poletje prav v začetek koledarske jeseni. Velika vesoljska predstava Med dogodke leta, ki po svoji pomembnosti izstopajo in imajo še posebej svojo zgodovinsko težo, je prav gotovo velika vesoljska predstava, ki srno jo spremljali od 15. do 24. julija m ki je doslej dvajsetletna vesoljska zgodovina še ni poznala. V Bajko-nuru izstreljena vesoljska ladja s°juz s kozmonavtoma Aleksejem Leonovim, prvim človekom, ki se je sprehodil po vesolju pred desetimi leti, in Valerijem Kubasovim se je P° skoraj 52 urah letenja združila * ameriškim apollom, v katerem so jj« vesoljci Thomas Stafford, Vance Krand in Donald Slayton. Združene obeh ladij pri hitrosti 28.000 km na uro so označili kot najdražji se-stanek v zgodovini človeštva: ZDA l\ ita. sestanek veljal pol milijarde .'arjev, sovjetska stran pa menda n' Potrošila dosti manj. Zgodovinski tisk roke med obema poveljnikoma iadlJ je bil 17. julija ob 20.23 na »sov-Jetskih« tleh, to je v sojuzu, kamor p° vesoljei priplavali po 3 metre dolgem veznem predoru. Po dveh dneh 'Kupnega kroženja se je mednarod-a četverka ločila in vsaka zase pri-riak s<>vit,tska v Kazahstanu, airie-slska. v Atlantiku. Med nalogami, ki |/} Jih skupno opravili, so najpo-embnejše: astronomsko opazo-anJH vesolja, umetni sončni mrk, raziskovanje vpliva vesoljskega žar-čenja na človekove živčne celice, naravnali so rentgenski teleskop k nevidnim zvezdam itd. Stroški te drage vesoljske odprave pa so menda po mnenju znanstvenikov poplačani z novimi spoznanji o temeljnih znanstvenih raziskovanjih vesolja. Veseli in žalostni rekordi leta • V letošnjem juliju je 26-letni smučarski učitelj Pino Mevnet postal najhitrejši človek na smučeh. Po strmini v Cervinii se je spustil s hitrostjo 194,3 km na uro. Prva tekma v hitrostnem smučanju je bila že leta 1931, ko je v St. Moritzu Leo. Gasperl drvel po snegu s 136,6 km na uro. • V vasi Kutor na zahodnem Kavkazu je februarja umrla 139 let stara Kfaf Lasurija, ki je veljala za najstarejšo žensko na svetu. Zapustila je 100 vnukov, pravnukov in prapra-vnukov. Najstarejši človek na svetu pa menda živi v Braziliji: to je Doro-ten di Souza, star 167 let. Rodil se je leta 1808 in je vse življenje preživel med Indijanci ob Amazonki. • Prva ženska noga je stopila na najvišji vrh sveta Mount Everest 16. maja letos. Ta čast je pripadla 35»letni japonski alpinistki Janako Tabei, članici prve povsem ženske alpinistične odprave. Na vrh je stopila v spremstvu dveh Nepalcev. Mount Everest je bil osvojen prvič pred 22 leti. Le nekaj dni kasneje je stopila na najvišjo goro sveta tudi kitajska alpinistka Kan Tog. • V začetku leta 1975 nas je bilo na Zemlji več kot 3 milijarde 860 milijonov: od tega je v Aziji 2 milijardi 200 milijonov ljudi ali 57 odstotkov, v Evropi 472 milijonov, v Afriki 374 milijonov, v Latinski Ameriki 309 milijonov, v SZ 250 milijonov, v Severni Ameriki 236 milijonov, v Oceaniji pa živi 20 milijonov ljudi. Leta 2007 se bo po predvidevanju OZN število prebivalstva na zemlji podvojilo. Terorizem — naš vsakdan? Imamo smolo: že začetek leta — mesec januar je polnil časopisne stolpce o terorističnih napadih, izsiljevanju in trpljenju nedolžnih talcev, zadnji dnevi letošnjega leta pa /z\ Veletrgovina ŽIVILA Kranj Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo v sredo, 31. decembra 1975, vse prodajalne odprte samo do 17. ure. V soboto, 3. januarja 1976, pa bodo odprte po običajnem delovnem času. Priporočamo se za nakup Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja n.sol.o. KOMPAS JUGOSLAVUA Kompas hotel Bled Komisija za medsebojna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 kuharja -ici za nedoločen čas — kvalificiran 1 kuharico za nedoločen čas — polkvalificirana 1 perico likarico za nedoločen čas Pogojli }■ končan.i gost. šola s :i letno prakso ■« končana osemletka m 3 leta prakse v kuhinji oz. potkvalifikacija m 1 leto praks«' - končana osemlet ka j***«Anje t. dokazili pošljite na naslov: Kompas hotel Bled -Komisija gg medsebojna ra/.inerjn. so se prav tako iztekli v znamenju terorističnih napadov kot sredstev za dosego političnih, a tudi nepolitičnih ciljev. V januarju je na pariškem Orlvju granata dveh atentatorjev, menda pripadnikov palestinske organizacije »črni september«,, napravila luknjo-v Jatovo letalo, ker sta napadalca zgrešila letalo izraelske družbe. Že čez nekaj dni sta oba terorista jiapad ponovila: ker ga nista mogla izpeljati do konca, sta se z desetimi talci zaprla v toaletne prostore letališke stavbe in na ta način izsilila nemoten odhod in polet v Bejrut. V mnogo hujši obliki se je pokazal mednarodni terorizem konec aprila na Švedskem. Pet teroristov je zasedlo zahodnonemško veleposlaništvo v Stockholmu in zahtevalo izpustitev iz zapora 26 članov zahod-nonemške anarhistične skupine Baader — Meinhof. Za Švedsko je bila to najbolj resna teroristična akcija po letu 1971, po ustaškem atentatu na jugoslovanskega veleposlanika Roloviča. Bonnska vlada je odločno zavrnila izpustitev zaprtih, drama pa se je za talce, 2 mrtva in 9 ranjenih je bilo med njimi, dokaj srečno razpletla, ko so stavbo veleposlaništva zajeli plameni, teroriste pa so na begu iz ognja ujeli. Le tri dni kasneje si je privoščil zabavo s talci terorist, ki so ga označili za duševno zmedenega, v Jo-hannesburgu. Po streljanju na živahno in prometno ulico se je zaprl za 16 ur z 21 talci: v obleganju sta 2 človeka umrla, čez 30 pa je bilo ranjenih. Brez žrtev se je na srečo končala teroristična avantura petih pripadnikov »japonske rdeče armade« v Kuala Lumpurju v Maleziji. Zaprli so se s 15 talci v ameriški konzulat in od Japonske izsilili izpustitev 5 zaprtih tovarišev. Zatočišče so dobili v Libiji. Talci pa ne postajajo le sredstvo za dosego nekih političnih izsiljevanj, pač pa jih uporabljajo tudi »navadni« roparji. Konec septembra so se trije roparji, ki jim je rop spodletel v neki italijanski restavraciji v Londonu, zaprli s 7 talci, a so se po 5 dneh predali. Najbolj pretresljiva drama pa se je letos odigrala v začetku decembra na Nizozemskem, ko je skupina 5 moluških teroristov zavzela potniški vlak v Beilenu na severnem Nizozemskem. Od 50 talcev jih je ponoči nekaj pobegnilo, tako da so teroristi v mrazu in pomanjkanju vztrajali kar 13 dni v vlaku s 26 potniki. Druga skupina moluških teroristov, ki se zavzemajo za odcepitev južno-moluških otokov od Indonezije, pa je celih 15 dni zadrževala 15 talcev v indonezijskem konzulatu v Amsterdamu. Drama v vlaku je zahtevala t ri življenja. Komaj so se teroristi na Nizozemskem vdali, so teleprinterji zdrdrali v svet novico o vdoru arabskih teroristov v prostore organizacije držav izvoznic nafte OPEC na Dunaju. Šest teroristov je s 33 talci, med njimi so bili ministri, odletelo v Alžir, kjer so se predali. V terorističnem napadu so izgubili življenje trije ljudje. Letalske nesreče Čeprav veljajo letalski prevozi za najvarnejše, veliko bolj varne kot je varen na primer cestni promet, pa so nesreče, kadar se pripete, hude in nas masovna smrt pretrese. Letošnji najhujši letalski nesreči sta se pripetili v avgustu: blizu maroškega mesta Agadir je strmoglavilo maroško letalo s 18« potniki, maroškimi delavci, ki so prihajali domov na dopust. Nihče ni preživel nesreče. Konec avgusta se je pri Damasku ponesrečilo češkoslovaško potniško letalo iljušin: umrlo je 126 potnikov in članov posadki', dva pa sta preživela. Sirci pa je letos največ ljudi umrlo v nesreči ameriškega vojaškega letala, ki je treščilo takoj po vzletu s salonskega letališča. Umrlo je 17H potnikov, večinoma saigon-skih sirot. 30. oktobra je v praškem predmestju strmoglavilo naše letalo lnex Adrie s 120 potniki in člani posadke. 1'tnrlo je 73 češkoslovaških turistov in posadka, razen ene ste-vvardese, 46 potnikov pa je preživelo. Velika letalska nesreča seje konec junija pripetila tudi v bližini nevv-vorškega letališča. V viharju je treščilo na tla letalo, v katerem je našlo smrt 110 pot nikov. Resnično, ko boste skupaj z nami na hitro preleteli kroniko letošnjih 365 dni, si boste globoko oddahnili: samo, da je to leto že za nami. Skoraj ni bilo dneva, da ne bi sveta obletela novica o terorističnem napadu, o bombnih atentatih, da o potresih, velikih prometnih in drugih nesrečah sploh ne govorimo. No, nihče ne trdi, da recimo zemljani niso bili v tem letu, ki odhaja, obveščeni tudi o drugačnih srečnejših novicah in dogodkih. Mednje vsekakor sodi dogodek leta — spojitev ameriške in sovjetske ladje v vesolju: dvakrat srečen je bil na primer ameriški predsednik Gerald Ford, saj se je dvakrat uspešno izognil smrtnim svinčenkam, ki so jih vanj namerile ženske roke. Med najbolj srečnimi ženskami na svetu, ki si lahko privoščijo izjemen dogodek, sta bili tudi japonska alpinistka in za njo še kitajska alpinistka, ki sta kot prvi ženski stopili na Mount Everest. Splet vseh teh dogodkov, pa naj bo še tako črn ali bolj svetle barve, pa potem, ko ga bomo gledali bolj odmaknjeno, sploh ne bo več tako pretresljiv, kot se nam zdi prav sedaj v zadnjih dneh leta, ki se izteka. Potresi Že prve dneve novega leta se je svet zgrozil nad številom žrtev potresa v Pakistanu, ko je pod kamenjem umrlo 5500 ljudi. Čez leto se na srečo zemlja ni preveč tresla, razen v Turčiji, kjer so 22. septembra zabeležili kar 102 potresa v 24 urah. Najhuje pa se je v Turčiji letos stresla zemlja 8. septembra, ko je v katastrofalnem potresu umrlo okoli '4000 ljudi, brez. strehe pa je ostalo okoli 30.000 ljudi. V tem stoletju je Turčijo doletelo več kot 30 hujših potresov, v katerih je umrlo več kot 64.000 ljudi. Doslej največji potres so doživeli leta 1939, ko je v Zah/Andoliji umrlo pod ruševinami kar 45.000 ljudi, leta 1970 pa je potres v Vzhodni Andoliji zahteval 10.000 žrtev. Železniške nesreče Najmanj hudih nesreč je bilo v letu 1975 na železnici. Najhujša se je pripetila sredi Londona na podzemeljski železnici, ko je vlak s polno hitrostjo treščil v zid slepega predora. V razbitih vagonih je umrlo 41 ljudi, 100 pa je bilo ranjenih. To je bila najhujša nesreča v zgodovini londonskega metroja: več dni so iz ruševin vlekli trupla. Dve hudi nesreči na železnici sta se pripetili tudi pri nas. 16. maja ponoči je pred Vransko Banjo zaradi izpodkopanih temeljev mostu čez naraslo reko iztiril vlak s 500 potniki. V lomečih se vagonih je našlo smrt 13 ljudi, 100 pa je bilo ranjenih. Druga nesreča na naši železnici je bila 19. julija, ko se je v Zemunu na postaji ekspresni vlak zaletel v potniškega. Pred drvečo smrtjo, ki je peljala po istih tirih, na katerih je še stal potniški vlak, se je s skokom skozi okna v zadnjih vagonih nekaj ljudi rešilo. Umrlo pa je 16 ljudi, 40 je bilo ranjenih. Najhujša železniška nesreča se je pri nas pripetila 30. avgusta lani v Zagrebu, ko je umrlo 153 potnikov, več sto pa je bilo ranjenih. Smrtna kosa tudi na cestah Ena najhujših prometnih nezgod se je letos pripetila nedaleč od Gre-nobla, ko je 2. aprila avtobus poln potnikov zapeljal v prepad: umrlo je i 19 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih. Pred dvema letoma je na istem mestu zgrmel v prepad avtobus, v katerem je našlo smrt 40 belgijskih turistov. Konec avgusta je na cesti ob vznožju francoskih Alp v prometni nesreči izgubilo življenje 10 ljudi. Tovornjak se je zaradi okvare ustavil, vanj pa je zapeljal drug tovornjak poln razstreliva, ki na srečo ni eksplodiralo. Nesreča se je pripetila zaradi kolone, ki je nastala za tovornjakoma. Pridrvel je še en tovornjak in treščil v sedem avtomobilov in avtobus. Huda prometna nesreča na avtocesti Zagreb —Karlovac je terjala življenje sedmih ljudi. Avtobus je ponoči treščil v slabo označen tovornjak, ki se je zaradi okvare ustavil na srednjem voznem pasu. ' \ Smrt dojenč ko^ Med najtragičnejše dogodke leta 1975 sodi prav gotovo žalosten dogodek v reški porodnišnici. 28. marca ponoči je v sobi novorojenčkov izbruhnil požar zaradi pokvarjene infra pečice. 'V sobi, v kateri bi sicer morala biti. medicinska sestra, je v ognju umrlo 24 dojenčkov, kasneje pa še eden, le trije so preživeli, a močno opečeni. L. Mencinger Prešernovo gledališče KRANJ želi vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem srečno novo leto 1976 Obrtno podjetje Cerklje želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1976 Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O Zavarovalnica Maribor PE Ljubljana Celovška cesta 177 srečno in uspešno novo leto 1976 Želimo še boljše poslovanje in vam in nam manj škod 22. stran — Glas radio sobota 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Glasbena pravljica 9.56 G lat bena madigra 10.15 Kdaj. kani, kako in in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Oh bistrem potoku 13.30 Priporoča Jo vam 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega t rga 17.20 Gremo V kino 18.05 Pogovor s poslušalci 18.15 Čustveni svet računalnika Hupreta 19.40 Minute /. ansamblom Jožeta Privška 19.50 l.ahko noč. otroci 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 12.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program . 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako. kako pa mi 14.20 Orgle v ritmu 14.33 Novoletni izbor melodij po pošti 16.00 Naš podlistek 16.15 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Svet in mi 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Renesančna tradicija Poljske 19.25 Bedrich Smetana: Prodana nevesta, opera V t reh dejanjih 22.05 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 6.00 8.07 8.44 9.05 •i u 10.05 11.05 11.30 11.08 17.50 19.10 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 nedelja Dobro jutro Radijska igra za otroke - S. Maka-rovič: Pekarna Miš m as1 Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Glasbena medigra Prvič, drugič, trel ju' Nedeljska reportaža Naši poslušalci cest Itak) in pozravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — S. Vlajhovič: Nedeljski čeveljci z zvonovi Glasbene razglednice l.ahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki M ncdehsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalni solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.17 Film, opereta, m tisical 14.00 Pet minut luimoi |a 14.05 Glasba '/ 11 al eg.i gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večarna nedeljski reportaža 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Naš likovni.svet 23.00 Tri sonat« 23.55 1/. slovenske poe/1 |e 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Mah vokalni ansambli in solial i 10.15 ,Kdaj, kam. kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki rev iiski orkester (2.30 K met i isk i nasvet i 12.40 Pihalne godbe na kom ei t nem odru 13.30 Priporočajo v sm 14.10 Pojo amaterski zbori l 1.30 Naši poslušalci 'Jčestitajn in pozdravljajo 15.30 ( Hasbelll inteilliez/o i5.45 Vrtil|.ik 16.45 Interna 169 17.20 18.05 18.20 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 23.05 23.15 Koncert po željah poslušalcev Kulturna kronika Zvočni signali Minute z ansamblom Krama Klereta Lahko noč. ot roci C« bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslo vanskih študijev Literarni nokturno Za ljubiteljejazza nedelja 8.25 8.30 9.05 10.10 10.45 Drugi program 11.30 9.00 Ponedeljek na valu 12.15 202 12.25 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi 15.50 zabavnimi ansambli 15.55 14.00 Nenavadni pogovori 16.40 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru Kokie Freeman 17.10 16.00 Novos na knjižni 17.20 polici 16.05 Panorama slovenskih popevk 17.50 16.40 Ti in jaz in glasba 19.15 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi 19.30 instrumentov 20.00 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu 21.15 21.45 Tretji program 22.15 19.05 19.30 19.50 20.35 21.00 21.15 23.00 23.55 Sprehodi po tuji zborovski literaturi Paul Hindemith: Komorna glasba št. "). op. Jti Literarni večer Katalonska glasba za kitaro Ekonomska potil ika Večeri pri slovanskih skladateljih Sezimo v diskoteko Iz slovenske poezije Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju L. N. Tolstoj: Ane Karenina — TV nadaljevanka «2") Kužš ŽšZš |eZš&u mijav — lutkovna oddaja Kmetijska oddaja (Sa I Poročila Innsbruck: smučarski skoki — prenos, B Risanka H. (". Andersen: Snežna kraljica Pred zimskimi olimpijskimi igrami — 1. oddaja Poročila TVžehtnik -humoristična satirična oddaja Hišica v preriji — serijski film, B Risanka TV dnevnik V. Kovačevič: Kapelski kresovi — oddaja TV Zagreb Karavana: Sombor TV dnevnik Športni pregled t'HF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna oddaja 20.45 Iz novoletnega sporeda TV Zagreb 21.15 24 ur 21.35 Celovečerni film 10.00 16.45 sobota 16.35 Po belih in črnih tipkah - 4. del 17.05 David < 'opperfield — serijski film, B 17.55 Obzornik 18.15 Svet V letu 1975 19.15 Risanka. B 19.30 TV dnevnik 20.00 Kotch - film. B 21.50 TV dnevnik 22.05 I/, sporeda drugih jugoslovanskih TV UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.25 Filmi (harhea Chaplina 14.50 Prijateljstvo - mladinski film 16.20 J. Offenbach: Orfej v podzemlju. operet a 17.35 Celovečerni film 19.05 Sedem dni 19.30 TV ODNKVNIK 20.00 Iz novoletnega sporeda 22.30 24 ur 22.35 Športna sobota 22.50 Zabavno glasbena oddaja 17.10 17.30 17.55 18.10 18.35 18.45 19.10 19.30 20.00 21.10 21.45 av UHF Krv 17.15 17.15 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30 21.00 21.20 T V v šoli (Bgi Madžarski TVD (NS) Pravljica i/, lutkarskega vozička: O lažnivi laži. za možitev godni Majhna čudesa velike prirode Obzornik Marksizem v teoriji in praksi: Uveljavljanje minulega dela v praksi Odločamo Zdravo mladi Risanka TV dnevnik M Kranjec V. Frantar: Sence pod Ostrini vrhom — TV drama, B Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma T V dnevnik — oddajnika ec in Pohorje TV dnevnik Otroški spored TV vrtec Branje ZdraVO mladi TV dnevnik Šport na oddaja Feljton 24 ur Celovečerni film ta teden na TV SOBOTA KOTCH - ameriški barvni film, 1971; re/iser Jaek Lemmon, v gl. vlogah: VValter Mat t h.m, De-horah VVinters, Felicia Farr; Ni še dolgo tega, kar smo gledali Lemmonov film Rešite tigra, kjer je odigral tudi glavno vlogo. Tokrat bo na sporedu njegov režijski prvenec. To je zgodba o 72-let nem vdovcu Josephu Kotcherju, prijaznem starcu, ki ljubi otroke, pse, zalivanje rož in vse v življeniu prijetne domače stvari. Na nesrečo pa živi skupaj s sinom, snaho m vnukom Posebno snaha ga te/ko prena ,i in hi ga rada spravila v dom za ostarele Toda Kotch |c preveč nevsakdanji mož, da bi se prepustil letom in osamljenosti Finančno in moralno neodvisen se potepa po svetu in odkrije novo življenje, ko se prepušča toku dogodivščin in pustolovščin. Tedaj pa domači ugotovijo, da ga pravzaprav pogrešajo. Toda Kotch uživa v svoji svobodi ter ima nove načrte. NEDELJA mišica v PRERIJI /.. nedeljsko pojmo i.......i dne smo uvrstili v program ameriško burVnO nadaljevank^ Hišica v preriii. Prikazuje življenje v odinaknie nih predelih Kansasa in boj revne -Ini/ine za obstanek. PONEDELJEK Miško Kranjec — Vladimir Fri-atar SENCE POD OSTRIM VRHOM, barvna I . :r. - Tokrat Miško Kranjec ne opisuie rodnega Pi t k:-i.n ia. ampak Gorenjsko. V ospredju je zgodba trdnega hribovskega kmeta Gašperia, ki mu življenje nal i težke udarce mati mu je umrla v zgodnji mladost,, mačeha in polbrat Matko hi rada kmetijo zase, žena g i ne ljubi. Gašpei |« čustveno naveže na te|enko I.enčk >. ženino nečakinjo, ona pa nanj. Po ženmi smrti si skuš ■ urediti z njo novo življenje. Krhka I.eiička pa ne mara in ne vzdrži trdega dela na kmetiii, z Matkom pobegne v dolino m tam zapade v prost it lici jo. To }a i /hod išče snovno m mol i v no zanimive ter privlačne novele. Aktualno dogajanje je postavljeno v povojna leta. dotika pa se vedno Igefeaa problema propada kmetije m zapuščali |c /eml|e Tele vi/i|sko igro Sein e pod Ostrim vrhom |« /le/nal Min' Krageli, igra|o pa Belt Sotlai, M.uiia Henko. Olga K .u lan. Date Valu. Majda Potokai. Jože Zupan. Jane/ Albreht. URI'XI I I I S P>74 \\ls| i RDAM l«)7S POZNATE OKI s PIVA \ll I) PIVI ? HP TAUS Kranj CENTER 30. decembra smer. barv. vojni NAVARON-SKA TOPOVA ob 16. in 19. uri .11. decembra amer. barv. vestem VRT ZLA ob Iti. uri, amer. barv. vojni NAVARONSKA TOPOVA ob 18. uri 1. januarja amer. barv. vestem VRT ZLA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. KALIBER20 ZA SPECIALISTA ob 21. uri 2. januarja amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 10. uri. amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA oh 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. komed. KAJ POLEZUJEŠ, RECI KAJ ob 21. uri S. januarja amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob 16., 18. in 20. uri, premiera japon. barv. fant. PROPAD JAPONSKE ob 22. uri 4. januarja šved. barv. otroški PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 10. uri, amer. barv. krim. KALIBER 20 ZA SPECIALISTA ob 15., 17 m 19. uri, premiera amer. barv. voj. DVANAJST ŽIGOSANIH ob 21. uri 5. januarja angl. barv. komed. KAJ POLEZUJEŠ, RECI KAJ ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 30. decembra ital. barv. krim. POLICIJA OBTOŽUJE - ZAKON OSVOBAJA ob 16., 18. in 20. uri 31. decembra angl. barv. grozlj. GROF YOR-GA VAMPIR ob Iti., 18. in 20. uri 1. januarja ital. barv. krim. POLICIJA OBTOŽUJE - ZAKON OSVOBAJA ob 14 in 18. uri, amer. barv. vojni NAVARONSKA TOPOVA ob 20. uri 2. januarja amer. barv. vestem, MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 14. in 18. uri, amer. barv. vestem VRT ZLA ob 16. in 20. uri 3. januarja japon. barv. risani OBUTI MAČEK ob 10. uri, amer. barv. vojni NAVARONSKA TOPOVA ob 20. uri 4. januarja amer. barv. vojni NAVARONSKA TOPOVA ob 14. in 17. uri, premiera japon. barv. voj. NEVIHTA NA PACIFIKU ob 20. uri 5. januarja japon. barv. vojni NEVIHTA NA PACIFIKU ob 16.. 18. in 20. uri Tržič 30. decembra angl. barv. grozlj. GROF Y()R-GA VAMPIR ot) 18. in 20. uri 31. decembra amer. barv. krim. DILLINGER ob 18. in 20. uri 1. januarja amer. barv. risani VESELI SPO-RED NAGAJIVEGA DETLA ob 15. uri. amer. barv krim. DILLINGER ob 17. in 19. uri 2. januarja šved. barv. otroški PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 15. uri, amer. barv. krim. DILLINGER ob 17. in 19. uri 3. januarja ital. barv. pust. EMIGRANT ob 16., 18. in 20. uri 4. januarja amer.-ital. barv. vestem MOŽ, IMENOVAN TRINITA ob 15.. 17. in 19. uri 5. januarja amer-it al. barv vestem MOŽ, IMENOVAN TRINITA ob 18. uri Kamnik DOM 30. decembra ital. barv. pust. EMIGRANT ob 18. uri 31. decembra ital. barv. pust. EMIGRANT Ob 18. in 20. uri 1. januarja šved. barv. otroški PIKA NOGA A NA BEGU ob 15. uri, amer. barv. akcij. MODRI ANGELI oh 17, in 19. uri 2. januarja japon. barv. risani OBUTI MA C K K ob 15. uri, amer. barv. akcij. MODRI ANGELI ob 17. in 19. uri 3. januarja amer. barv. krim. DILLINGER ob 16., 18. in 20. uri 4. januarja amer. barv. krim. DILLINGER ob 15. in 19. uri, amer. barv. vestern MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 17. uri 5. januarja amer barv vestem MOŽ. KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 18 in 20. ur. 1. ja VIČK, Cerklje KRVAVEC 1. januarja amer. barv. vestem DOC IIOI.LV DA Y ob 16. uri Radovljica 36 decembra amer barv. veliki DIKTATOR ob 20. uri 31. decembra danski barv. komed. AVTO cesta v POSTELJI ob20, url 1. januarja amer. barv. veliki DIKI \ TOR Ob 16. uri, danski barv. komed. avto cesta v postelji ob 18. uri, špan. barv pet blazin za eno NOCob20. uri 2. januarja amer. barv krmi morilci IN priče ob Iti m 20. uri, ital. barv. vojni OD ARDENOV DO pekla ob 18. uri I lanuarja špan barv pet blazin za eno noc ob 1k. uri, danski barv komed avtocesta v postelji oh 20. uri 4. januarja slov. barv. NE JOCl PE ter ob M) uri, ital. barv. vojni OD ardenov Do pekla ob k; un. .imel ban VELIKI dik ta tok oh 18. uri, pan barv. pet blazin ZA eno NOČ ob 20, uri januarpt amer. barv. krim morilci in uri 5. januarja priče oh 20. Bled 30. decembra danski barv. komed AVTO CESTA v' Pi »siki..11 oh 20. uri 31, d« ambra sm« ban VELIKI DIK I \ TOR ob 20. uri 1. januarja ital. barv. vojni OD ARDENOV DO PEKLA ob 16. in 18. uri, amer. barv. krim \loRll.ci IN PRICBob20 uri J lanuarja špan barv PET BLAZIN ZA ENO NOČ ob 18. m 20. uri, danski barv komed AVTOCESTA V POSTELJI Ob Ki uri 3. [anuaria amer barv VELIKI DIKTA TOR ob 18 in 20 uri 4. januarja slov barv NE JOCl PETER oh II uri. I pan barv PET BLAZIN ZA ENO NOC Ob Ki uri, danski barv komad. AVTO CESTA V POSTELJI ob 18. uri, ital. barv vo|iu oD ARDENOV Do PEKLA ob20 uri 5. januarja jug. barv. DEČEK IN VIOLINA ob 20. uri Jesenic- KADIO 30, decembra amer. barv pust TRADER IIOKN 31 decembra ital barv krim ONEMooo (* TTE INŠPEKTORJA STERUNGA 1. in 2. (anuaria amer barv ljub ZAPELJI VEC .1 m I lanuaria amer barv krmi. SI TEK POLICIJA 5. januarja amer. barv. akcij. TE\\S E\PRES Jesenice PLAVŽ lil decembra amer bal v. krmi VOlHN KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE .11 decembra amer. barv. pust SIMBVDO VOZLATO P< »ToVANJE I januarja ital. barv krim. ONEMOGOČI TE INŠPEKTORJA STKRLINGA 2. januarja amer barv pust Hl MBA DO VO ZLATO POTOVANJE i m i januarja amer barv, akni TEX vs ENPKKS "i lanuarja amer barv krim. SI TEK PO I I i I I \ dežurni veterinarji OD 2. DO 9. JANUARJA 1976: 'TERAN Janez, Kranj Vrečkova 5, telefon 21-798 za območje občine Kranj; PLESTENJAK Tone, Bled, Prešernova 31 telefon 77-828 ali 77-740 za območje občine Radovljica in Jesenice; MARJAN Janko, Žiri 114 tel. 69-280 za območje občine Škofja Loka. V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službeo: tel. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen). Torek, 30. decembra 1975 1. januarja amer. barv. risani MIKULV ROJSTNI DAN ob 18. uri, franc, barv. biogr. pIA F E Železniki OBZORJE 31. decembra amer. barv. drama gospoDAR ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 20. uri 1. januarja amer. barv. drama gospodar ŽIVLJENJA IN SMRTI ob 20. uri PONEDELJEK. 5. januarja, ob 19.30 za red PREIIPRKMIERSKI - S. Mrožek: EMIGRANTA. Gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Dovje Mojstrana 1. januarja amer. barv. pust. SIMBADOVO ZLATO POTOVANJE J. januarja amer. barv. pust. TRADER HORN 4. januarja amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE Kranjska gora SI decembra amer. barv. pust. TRADER HORN 1. januarja jug. film NAŠE POTI SE RAZHAJAJO 2. januarja ital. barv. krim. ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA 3. januarja amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE 4. januarja amer. barv. ljub. ZAPE uI VEC Škofja Loka SORA 30. decembra amer. barv. risani MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 18. uri. ital. barv. vestem ŠERIF, IMENOVAN ČUTARA ob 20. uri 31. decembra ital. barv. vestem ŠERIF, IMENOVAN ČUTARA ob 18. in 20. uri Podjetje Žito Ljubljana - TOZD Triglav Lesce bo jutri odprla v Lescah pri Magušarju novo slaščičarno. V njej bodo vsak dan od 7. do 20. ure (razen o nedeljah, ko bo lokal zaprt) obiskovalci lahko dobili vse slaščičarske oziroma konditorske izdelke podjetja Žito. Postregli jih bodo tudi s kavo, čajem m brezalkoholnimi pijačami. Lepo urejen lokal ima 24 sedežev. — A. Ž. — roto. F. Perdan Nagrade kupcem zamrzovalnih skrinj V Loških tovarnah hladilnikov je v petek, 26. decembra, posebna komisija izžrebala K) kupcev, ki so v tem letu kupili njihove zamrzovalne skrinje. Srečni nagrajenci so: 1. prof, Kistovski Mihailo, Bitola, Solunska 216/b '2. Franjo CTetni, Zagreb, Sopnička 1H 3. Ksenja Udicki, Mclenci, V. Nazora M 4. Marinšek Ivan, Limhuš, La/.nica 1 f>. .Jane/ Čepelinik, Ljubljana—Šentvid, V Kladeh 19 (>. Marko Jeraj, Vodice (nad Ljubljano) 100 7. Kadislav Stanič, Kletnir, Z. Jovina 24 H. Pejič -Jovan, Crvenka, Leninova 28 9. Kapic Marija, Sisak, Zeleni breg 42 10. Marinkov Tihomir, Kumane, M. Tomiča 14 In nagrade? Vsak dobi strojček za varjenje PVC vrečk. prodajalna Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 35 a prodajalna Kamnik vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodj« in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profilne» železa in pločevin, stavbno pohištvo. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in želimo srečno in uspeha polno novo leto 1976 Tudi v Tržiču drsanja Tržič - V Tržiču so lam uredili za Viljem naravno drsališče Ledena ploskev je bila na tem mestu sicer tudi )e prejšnja leta, vendar so lani objekt I pomočjo telesiioktilturne skupnosti, TVD Partizan Ti/h" in občinskega sveta Zve/.e sindikatov modernizirali in ga prilagodili pra« vilom m »zahtevani hokejske igre. Zanjo je v Tr/ieu veliko /aiiiinaup , prav tako pa tudi za drsanje, ki je bilo lani zaradi s snegom pičle /ime V najbolj mrzlih dneh edina oblika zimske rekreacij« in zabai e Člani hokejske sekcije TVD Par« ti/.an in ljubitelji hokeja ter drsanja, posebno tisti, ki stanujejo v neposredni bližini drsališča, so želeli le ob prvi letošnji ohladitvi imposobiti ledeno ploskev Vendar jim p otoplitev Badnji hip preprečila ii.ni I Pretekli teden pa |iin |e nacrt zaradi ohladitve uspel. Ledena ploske) je nared že od pretekle nedelj« 'jj^ Hokejistom je bil omogočen t^ Wlll J. IMI w.....„ s,- omačem ledu, razen m"1. .sa|išč«J o popo Idne /b.alo na "'^ (|o po več sto drsalcev, od star7rt0nin-uain.laiš.b. Za odrasle |c Vf/^gU B, za mladino pa I dinarjev. >' Illt.(l upa jo, da bo led »držal« """.jk novoletnimi prazniki Novoletno daril0 prijatelju: enoletna naročnina GLASA , 30. decembra 1975 INNSBRUCK'76 TIROL AUSTHIA A.'-^? Glas — 23. stran V Innsbrucku dva olimpijska ognja Rekordna udeležba na XII. zimski olimpiadi od 4. do 15. februarja — Naša ekipa še ni določena, nastopili pa bodo zanesljivo hokejisti, ter največ dvanajst smučarjev -to 1976 je spet olimpijsko. Čas nedvomno hitro beži, z njim pa tudi spomini. Komaj štiri leta je od enajstih zimskih olimpijskih iger v Sapporu na Japonskem in letnih v Miinchnu. Človek mora že kar pošteno pobrskati po spominu, da se sPomni številnih zanimivosti, ki jih na svetov nem srečanju športne mladine nikdar ne manjka. Bela olimpiada bo spet pri naših sosedih Avstrijcih v Innsbrucku, letna pa Prvič v Kanadi v Montrealu. Na °beh bodo startali gorenjski športniki in športnice. Jedro zimske odprave (hokejisti in smučarji) bodo tudi tokrat sestavljali člani gorenj-?Kih telesnokulturnih organizacij. ^rav zaradi tega smo se odločili, da v naši novoletni številki posvetimo nekoliko več besed največjemu zimsko-sportnemu dogodku nove zime — XII. zimski olimpiadi v Innsbrucku °d 4. do 15. februarja. SKAKALCI DOSLEJ NAJUSPEŠNEJŠI Desetič bodo Jugoslovani nastopili v Innsbrucku v zimski olimpijski areni. Na dveh olimpiadah (ZDA) naši zimski športniki niso sodelovali. Prvič so startali pred štirimi leti tudi ^ deželi zunaj Evrope in prav v sapporu dosegli največji uspeh. Sku-paJ je doslej nastopalo na zimskih ?bmpiadah 83 smučarjev in 34 hokejistov. Najboljšo uvrstitev je doslej ?°segel skakalec Danilo Pudgar, ki Je bil 8. na veliki skakalnici v Sappo-*u- Najbolj uspešni, ki so se uvrstili ?? -0. mesta na olimpiadah, pa so hf naslednji: • danilo Pudgar (velika skakal-niča) 1972 y- Ludvik Zaje (velika skakalnica) in 1968 Franc Smolej (tek 50 km) 1936 1U- Peter Štefančič (srednja skakal-10 niča) 1972 j.' Majda Ankele (slalom) 1968 J'J- -Janko Štele (smuk) 1952 U KnifiC us/di poslopje. Zunaj je rekla, da /e lep dan in da gre še na občino. Kjer mora nekaj urediti, daz nisem rekla nič. kako bi le? Kaj veš, ženička sentčkuslu, ka/ veš, kaj jo peha v njene čudaške misli in postopke, ki so daleč od resnice, ki se /e /tod^avestno še predobro zaveda. Kaj veš, kuj jo /c pripravilo do tega. da /e spetljala skupaj čenče in svoje misli in sanje v neko />rdožnostno resnico, ki jo posreduje naokoli, v U/ž, ki je med drugim hudo žalila prav vse, ki so imeli ta tlan z njo opraviti. Kaj veš, zakaj se me je oklenila? Na nek način, četudi naj bi jo predvsem bolelo, ker je izgubila kar dober vir postrunskoljubi so vse bol/ hladni. Pokažite GLA S tudi vašemu sosedu!