Hofbibliothek, h Wien m4&. V Gorici, 10. novembra 1876. „Sofia" iKnajavsakeetTrtekin velja s poSto prejemana ali t Gorici na dam poiiljana: Vse leto ..... f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 <5etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prar tako pri vpo-tlanicah" se plaLuje za naradno tristop- ¦ n:------------.....—-------------.......-------..... 8 kr. Lt st tiska 1 krat 7 ti ,. ,, ,» 2 ,, 6 „ „ » „ 2 „ ZaveCe 5rk« po prostoru. Posameznt fitevilke it dobi-ajo po 10 8oWot ˇ Gorici t tobakarniei ? go* sposki ulici Mizoi „treh kron". — y Trstu v tobakarniei „Via della ea-aerma 60". Narofinina in dopisi naj to' blaga-voljno poSiJjajo pod naslovora: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopigi «• ne wacajo; dopisi naj se blagovoljno fran* kujejo. — Delalcem in drugim ntpro* moznim se naroCnwazniia, akoit ogla* se pri uredniBtvu. filasilo slovenskega politiciiega drustva goriskega m brambo narodnili pravic. Odbor pol. drustva „Sloge" vabistem vse volivc© slovenskega velicega posestva, da bi se seili pred volitvljo due 11. t. m. ob 9. uri zjutraj v gostiinici „FAJFER-JEVI" na Koi'enu v Gorici. kder se i»az-deW nam doSla pooblastila. Odbor nar. pol. drustva Sloga. Volivccm velikcga posestva! V saboto dne 11, t. m. je zopet jeden pre-vazaih dnij za nas goriike Slovence. Voliti se imajo, kakor smo uLe v zadnjej Stevilki naSega lista naznanili, za volilno kurijo velicega posestva slovenskega trije poslanci v deMni zbor goriSki. Ker menimo, da nij nikoli dovelj opo-miujanja in svarjenja, da se varujemo pred na-rodnimi (?) in tujiini zakotnimi in zaherbtnimi agitatorji, ne bodo nam zamerili nasi slovenski veliki posestniki, ee tudi §e danes resno besedo o tej preva2nej volitvi izpregovorirao. Nevarnost velika nam preti od italijanske strani, katera najberie cez vse kriplje na to dela, da bi tudi za nase slovensko veliko po-sestvo spravila svoje njej jjopolneni priverifene ali vsaj povoljne kandidate v dezelni zbor. Cudil se bode marsikedo tej bojazni; a kedor ve" in pozna volilni zapisnik velicega posestva slovenskega, izprevidel bode, da je nasa bojazen kaj opraviSena. Pomisliti moramo, da se nahaja v volilneni zapisniku 156 volivcev, med katerimi se nahaja popolnem zavedenih in mla&rih na-rodnib mofcakov samo 90; drugi so pa vsiitali-janski. Ce se tedaj naSi slovenski veliki po-sestniki ne udelezijo osebno, ali, in mcj temi jih ne sme biti preveliko Stevilo, le s pooblastilom, nastane gotovo za nas velika nevarnost, dapro-pademo v tej volilni kuriji ter da nam Italijani vsilijo svoje nam skoz in skoz protivne poslance. LISTEK. Xovar*i§ "Wtfrtlislsi. (Povest iz nemSko-francoske vojne) (TSlobodno po nemakem.) (Dajje.) IV. Ka Silvestrov ve6er leta 1870 bilo je veselje v I hisi nekedanjega meseenega o&irja. V velikej sobi te kreme zbrali so se vaSki fantje, pili so ga in igrali j karte tako dolgo, dokler nij zvon v turnu jel biti po- lunofii in ob enem naznanjati nastoplo novo leto. Na J to so §li s pokanjem moinaijev naziianjat prihod no-• vega leta, pa tudi marsikateri deklici so zapeli „po-I doknico" ter jo tako prijetno izneoadeli. S V bliznji sobi pa je sedela „raesecnega oStirja" j druiina pri mizi, da bi Silvestrov vecer, kakor po na-| vadi, slovesno praznovala. Strijc Tone aedel je za '* mizo s praznicoim oblacilom in belim brezirokavni-[ kom, poleg njega so se vrstile razlicno icte, potem strjj5iijki in na konci mize bil je prazcu prostor za Milko, katera je- imela n«;u* t?«a, da oi sela, ker je wgrala zbraoe pogostovati. Izprevidel bode pa tudi vsak, kdor ima 1c ko-lidkaj razuma, da je treba biti vsem slovenskim volivceni velicega posestva tudi jedinim in slo^-nim, nko ho^uno prodreti z nusimi narodnimi kandidati. Zakaj pa svarimo in opominjamo, da smo slo^ni? Za to, ker se Lalibog nabajajo tudi mej nasimi narodnjaki, ce jibbodemo odslej smoli torn pristevati, taki ljudje, kateriso le toliko 6asa narodnjaki, dokler velik zvonec nosijo. Takim modern dopada se le toliko casa biti mej narodnja&tvom, dokler se jih spoStuje kot goriSke pervake, Mo^je, veliki posestniki, pred takimi kaiami svarimo Vas, kajti taki hli-nijo se Vam v obraz prijatelja na&ega naroda, a za herbtom obua§ajo se Vam ni6 manj, nego narodno. Pred odkritim protivnikom varujemo se lahko, ker ga poznamo, a zaherbfcnemu pa* demo v past, ee ga o pravem'casu ie ne spoz-namo. Nasa dol&uost proti gorifikim Slovencem in proti vsemu slovenskema naroda je, da Vas opozorujemo na eksistenco tacih mo^ mej na-si mi narodnjaki, in Mirno le, da tudi Vi izprevidite nevarnost ravnanja tacih narodnili protivniEov, in se varujete njthovih prigo-varjanj in nasvetov. Kdor je posten in odkrit narodnjak, ta se ne boji javno ugovarjati temu, kar se mu ne dozdeva pravo, in ne hodi svoje skrivne in postranske poti. Ce je kedaj bilo treba, da posto-pamo slo2no, treba je gotovo sedaj pri volitvi treh poslaneev velicega posestva slovenskega. Toraj varujmo se vsake razpertije navzlic tolikej ne-varnosti in bodiino slo^ni. Gospod Daniel Godina, 2upan ajdovski, od-povedai se je kandidaturi v velicem posestvu, ker ma eas nikakor ne dopusfia, prevzeti castno to slu^bo. Odbor narodnega politi6nega drustva „Sloga" postavil je po resnem posveto-vanji in iz tehtnih uzrokov mesto njega kot kan- Velike ribe in pe5enka, katera je bila polagana na mizo in neprenehljivo delo strijea Toneta, kozar-ce ubranib na novo polniti, vse to je kazalo dovolje jasno, da si druiina a vecer nicesa ne pusti manjkati. Pogovor se je sukal o najuovejSih dogodjajih, o zarocbi soscdove hCeri z gozdnarjem, o pro pridigi novega kaplaua in drugih takih slucajih novejega casa. Strijc Tone nij bil danes tako cmeren, kakor po navadi, baS nasprotno: §e nikedo ga nij videl tako veselega, kakti je bil danes. Od Casa do casa po-Sepetal je strijenikotn in tetatn kaj v uho, na kar so ti vjemajoc se & njim z glavami prikimali in Cudno nameigetovali delajoCi Milki. Deklica je pafi slutiia, da o njej govorijo, ven-dar nij mogla vedeti, kaj ostri oskrbnik o njej pravi, Ko je ravze zadnje pri§lo na mizo Se parece se kubano vino in sladkarije, vsela se je tudi Milka k gostom in je sprejela vse hvalnice, s kateiimi so jo gostje obsipavali zaradi njenih izvrstnih poskuSenj v kuhinjski unietnosti, Strijo Tone pogladi si pervikrat zmrSeno brado, kakor je zmitom storil, Ce je hotel kaj vaznega pove-dati. Vsi ga pogledajo prifakovaje, da skoro kaj pove. Pogladivitf si §e eukrat brado, de po tern: „Zad-nji dan tega leta je vender Se nekaj dobrega prinesel. Jnkob je "danes kakor ranjenec, a vender cvrstega Ma nriSd\iz vojne domov k stai'Seitt.MM VeS li, didata za veliko posestvo Ignacija Kova-6ic-a, ^upana pri sv. Luciji na mostu na Tolminskdn. PriporoCamo Vam toraj, dajvolite pri volitvi slovenskega velicega posestva dno 11, t. in. slcde&e gospode: dr. Alex. R. Ilojic, posestnik v Gorici, A. Maltiid, zupan kanalski in veliki poseBtnik, Ignacij KovaCid, vel. posestnik na Tolminskem. Vsi ti gospodje obljubili so mo2ato in ne-ustrasljivo zastonati narodne in materijalne in-terese na§ih go.'ifikih Slovene©v. Volite jih toraj slozno in dobro bode preskerbljeno m na* slovenski narod na Gorilkem, Jugoslovansko bojiSfcc, Dne 29. oktobra bil jeoni osodepolni dan, kate-K'ga so bili Qcrbi pri Djunisu pobiti in nazaj ver2eid, Le na videz butj zatol je toga dne Fazli paSa bom* bardirati Aleksitiac, brez da bi se bili Serb! za t9 kaj posebno zmeuili, mej tetn pa sta Hafiz in Suleiman paSa po kratki kanonadi z vao silo preko poto-ka Djuuiska udarila na Trubarevo ter po prav hudera in ljutein boju vergla Serbe iz vseh njihovih pozicij vzemsi jim deset topov, katerih niso mogli Serbi Seo pravem t&su. spiaviti v varen kraj. Na to zapustili so Serbi tudi Aleksinac, brez da bi jih bili Turci po-sebno nadlegovali, in umaknili so se proti Deligradu, ob enem pa so podrli tri mostove, katere so bili ob svojem 6asu napravili dez Moravo. Turci pa so potem navalili se proti Aleksincu, katerega so posedli. Po bitki pri Djunisu umaknil se je jeden del serbske vojske pod HorvatovicVm proti Oaglovi. in Kiusevcu, mej tern ko se je glavna vojska pod Cer-najevem obernila proti Deligradu in Razanju. Turci podili so hitro za HorvatoviCem a pri Gaglovi u2e so. naleteli na hud upor; vnel se je precej ljut boj in o pravem casu se prisel je Lazar Antic, kateri je bil uie pri Kursumlju na TurSketn, ter je pripomogel, da so bili Turci posteno nabiti in nazaj verieni. Poro-tila v raznih listih pravijo, da so imeli Turci v tej Milka, katero je bilo njegovo prvo praSanje, kojedo-spel v vas?" Deklica zarudi in se obrne s obrazom od opa-zujo6ih tet in strijenikov. „Prvo praSanje njegovo", nadaljuje govoreC, „je bilo po tebi in kako se ti kaj godil" Milka nij dala nobenega odgovora, a tudi vsem drugim se je zdelo potrebno — molcati. „Vidis Milka", pricne strijc Tone nanovo, „clo-vek obraca, bog obru- Ti si Franja zelo gubila in moreda ti je Se danes na srei, pa pri vajinem zna-nji nij bilo sre6e in zdaj je Franjo — mrtev in ni6 ve6 se ne ve o njem, Se tega ne ved6, kje je poko-pan___Jakob pa se je vrnil iz boja in bo sedaj skoro gotovo prosil tvoje roke.... reci: kaj bos storila? Pomisliti moraS, da se staraS in skrbeti ti js ia to, da doboS mo2a, samica vender ne bodeS hotela osta* ti.... Nofiem ti sicer denes celo pridigo petivod-rasetia si, poinisli samal A bodi pametna, pozabi mrt-voga, katerega z vso ljubeznijo ne moreS veC probu-diti v ziveuje, katerega pak cestiti moreS kot iena drugega ? Vzemi nazadnje tudi meni skrb za svojo bodocnost iz ramenl" Tako dolgo in mehko strijc Tone Milki 8e m-kedar nij govoril I ... Ce bi bil strijc jej trd6 govoril, ondaj bi gade-kliva bila gotovo enako zavrnila, a ker je bilo temu bag naopak, jo njegov^mtrni govor ome«i, ^TWIIa poleg Gaglove jako obdutljive izgube, kar je tu- '-$*fiSL-di TOJettid, teTfco TuM prav divje napadali Serbe ?$iP^'iiusIe, da imajo le s Horvatovicevo vojsko opraviti, ka- $ti«* • tera se mora kmalo umakniti, ko je v istini v odlo- ''' iilnem tienutku dospel Lazar Autid na boji&e, in se svojimi kerdeli odlocil bitko. Uie so inislili Turci zopet prodirati na vse strain, a v tern hipu dojde jim' brzojavno porocilo iz Starabula, da je Turcija sprejela vsled ruskega ultimatum* brerpogojno dvomesecno premirje, ter da za-ukazuje, naj se nemudoma bojevauje obustavi. S tern je toraj vsaj za dva meseca obustavljen boj mej Serin in Turci, ker so tudi Serbi privolili v dcloceno premirje. - . . Po odhodn Kerim jpaie iz Spuia in Podgonce proti Skadru udcrli so Ceruogorci hitro proti Podgo-fiei in pretergli xvczo Podgorice s Skadrom zaceli so bombardirati Podgorico % enirai topovi, katere so do-bili t Medunu. Mej tern pak sklenilo se je pnroir-je mej Serbijo in Tuicijo, kateremu je tudi Cernago-ra pristopila. Ker se amatrajo tudi fcercegovski usual kot del cernogorske vojske in je tudi za nje ve-ljavno premirje, bode tudi na ternogoiskem in herce-govskem bojiScu pocivalo orozje dva meseca. Izatra-dane Niksicane in nik&icko posadko preskrbljala bode tacts Cernogora se imrfem. Prasanje je le §e, kaj bodo pocenjale Despotoviceve cete. Ob svojeni casu tirjala je Rusija, naj velja premirje, katero se ima skleniti, tudi za Bosno. Berzkone je toraj z dvome-secnim premirjem koncano tudi boseusko vojskovanje. Ear se bode odslej naprej godiio glede bojuega polja, prinasali bodemo v politicnetn pregledu. Dopisi V SuriCl, 8. nov. (Izv. dop.) — Volitve za terge,mesta,kupcijskozbornicoinza italijansko veliko posestvo. Predno poc-r.emo porotati o izida inieuovanih volitev, naj nam bode dovoljeno nekoliko besedic izpiegovoriti o slabo poducenem all pa zlobnem dopisniku terzaSke „Tries-ter — Zeitung\ Kdo da je ta inazac, no vemo za gotovo, dozdeva se nam le, da ga poznamo — sicer nij nam za osebo, ampak samo za stvar. Fisal je mtrarec nekdo iz Gorice v „Triester Zeitungu, da je nas urednik g. Viktor Dolenec pri volitvan za obciue na Krasasijajno propal (prachtig durchgefallen), kar nij nic resnicno, ker se je g. Dolenec uze nekaj dni pred volitvijo kandidaturi odpovedal iz uz-rokov, katere smo uze na tern mestu omenili. Nadeja-mo se toraj da si. uredn&tvo „Triester Zeituiig*, ce mti je kaj leiece na resuici in ce hoLe biti pos-teuo, desavuira svojega god§kega dospiuika in prekliie one neresnftne besede, katere mu je pisal ta goriSki dopisnik glede kandidature urednika nSofiett. Kar se tice volitev za terge in mcsta, nij nam treba na dolgom porofati, ker so se prav na gladkem brez vsake agitacije verSile. V Tolmiuu voljeu je bil dvorni svetovalec g. Andrej Winkler; v Gotici sta bi-la jednoglasnd izvoljena desedanja poslanca grof Co-ronini in dr. Maurovich: v Cervinjaiiu je bil voljeu namestnik baron Pino in v Kormiuu, kakor nij mog-lo biti drngaLe, dr. Deperis. Pri volitvi za knptijsko zbonico bilo je pa drugace. V tej volilni kuiiji je bi- Zdaj stoprv je prislo zazeleuo pra§anje v pravi tek. StrijCniki in tete so na dolgo in siroko pojasnje-vali, kako zelo dobro bi bilo, da bi se Milka z Jako-bom omoiila, tako da je dektica bila uie vsa zwotjena in je, vstavsi, §Ia v svojo spaluico. Prihodnjega due — bilo y novega leta dan — pride Jakob iz Unterbihla doli k „srpu.M Slab je se bil in bled, in roko je imel obvezano. Milki je pra-Til prav prijazne besede, katere je seveda le z veliko sejevoljo poslussla. Kolo je bilo priSlo v tek in nij se dalo tako bitro ustavitL Pnhodnji tedni bili so trdi za Milko, kajti Jakob je od due do doe k njej zabajai, govoril jej je medeno-sfaidko ter skuSal ua vse mogote nacine, da bi se jej prikupil. Strijc Tone in vsi v druzini so si-fili in silili, naj Bbrdkega feuta«c vendar ne odgauja w naj skoro privoli, da se napravi zVnitovanje. A Milka nij mogla ljubiti tega vsiljenca, kajti njeno srce je Se bilo polno spomiuov na ljubljenega Feanja, in mrafina siutiija jej je dejala, da je vendar se mogoce kako Bsvidaujett in damoredagresaniipak-Se nij zgubljen, rartevl Toda teden za tednom je potekal in Se nij bilo- o Franji nobenega sporocila. Va§cani so ga vsi ineli za mitvega, njegovi star§i so se celo oblekli v «no in so plaCevah za made v njegov duSni blagor. Marsikako britko uro tihe zalosti mislila je Milka Ba to, da je up njenega srca bil vender le goljuf-Jjen in da na tem svetu nikedar vec ne bo videla Jjub^eDega Franja. Ne mauje bolestuo je bilo za njo tudi nenasitljivo prigovarjanje Btrijca Toneta iu v-H dnjiine, ds se ikoro odloii v »tkoa z Jakobom, la osigurjena volitev dosadanjega njenega zastopnika barona TUtterja; za drozega kandidata je pa nastala mej udi kupeijske zbornice zivahna agitacija. Jedni so bili za zeuiljemerca Gasserja, drugi pa so delovali na vse kriplje za dr. Mardini-ja. Voliti so morali dva-krat, ker sta imela pri pervi volitvi dr. Nardini in Gasser vsak po osem glasov; pri drugi ozji volitvi odlodfl je pa Gasser sam izid volitve, glasovaje za-se samega. — Raj iivabna volitvena agitacija je bila v vt-likem posestvn italijanakem. Grof Pace sklical je bil preSJi ponedeljek vse italijanske velike posestnike na pogovarjauje in posvetovanje o volitvi treh poslan-cev za veliko italijansko posestvo v Romans na Fur-lanskew, katerega se je udelezllo nad 60 velikih po-sestnikov. §lo je posebno za to, ali se ima zopet voliti dosedanji zastopuk velicega ital. posestva v de-zelnem zbora vitez dr. Pajer. Zborovanje, katerega se je dr. Pajer osebno udeleiil, bilo je baje jako bumo in povedala se je dr. Pajer-ju roarsikati-ra, grenka beseda, ali opraviLeno ali ne, to prepu&amo drngim sodnikom. Tudi denanj§ita Stevilka tukajSnega BIsoHzo-au bralamujeojstre leviteinmu ocitala nek-tere njegove grebe. Ob enem objavila je kot liberal-ne in pronorirano italijanske kandidate Alex. p!em. * Claricini-ia, Raf. dr. Vicentinija in dr. Verzegnassi-ja. Danes je bila volitev in voljeui so bili Benardelli z 46, dr. Pajer z 45 in grof Strassoldo z 45 glasovi, mej tern ko so Isouzo-vi kandiflati dobili Al»-x. plem. Claricini 43, dr. Verzegnassi 43, in dr. Vicentini 38 glasov. Slovenske velike posestnike, posebno briske. o-pominjamo in svarimo, naj se varujejo pred ouim narod-nim odpadnikom, kateri se je uze pri zadnji volitvi za obcine gortSke okolice pred de2elno dvorano, po-slan od tukajSne italijanske ultra—stranke, meSal me.d naSe narodne volivce in delal na to, da bi propali kandidati pol. druStva nSloge.a To ^lovece klati se tudi sedaj po Berdih in prigovarja volivce velicega posestva, naj nikar ne volijo kandidatov, katere postav-Ijajo na§i poSteni narodnjaci in nSlogatf, ampak naj dajo svoje glasove baronu „Tacco." Vamjte se toraj Brici tacih prileznjencev in zapodite jih od sebe, kajti taki ljudje vas le ta5as poiScpjo, kadar vas pot re-bujejo, haska vam pa nikdar ni najmanj ne napravi-jo, ker skerbijo le za-se. Ce je kedo izrocil temu cloveku svoje pooblastilo, naj ga preklice, ako je §e cas; ce ne, nas se pa udelezi osebno volitve tem go-toveje, ker s tem postane poobstilo neveljavno. Da-kle bodite na oprezu in ravnajte se po tem, kar vam svetuje BSoca.M _____________ Iz SempOfaja 26. okt. To je prvi dopis iz tega kraja. § ceste, ki pelje v Trst, zagledag prori severo-vzhodu zmeren zvonik na videz kakor na pe-dini oukraj kolodvora blizo eno Cetrt ure. Nekaj vi-§e od postaje te spremlja prijazna cesta, ki drzi v Komen. Na levi stoji ^empolaj. vas ne velika, ali za-voljp izvrstuelege prav pi ijetna, tudi jo obdajajo posebno proti jugu in zabodu rodovitne poljane. Toda — pst, da bi me ne sliSal g. financni minister, da rodo-vituost hvaliiu. Prebivalci placujejo, kolikor mogoce, red-no svoje davke, in ne godrnjaju, ker vejo, da se mora da-ticrsarju, kar je cesarjevega. Oui se pecajo s poljedclst-vom iu sopridui gospodatji, kakor tudi oui v bliLojem Pra-protu, ki spada pod Sempolaj. Reci se tudi mora, da se ze zavedajo v slovenskih reCeh. S posebno za-dovoljnostjo bo§ cul krepke slov. pesmi. Strasttiih prav- Sest tednov je uie bilo minilo od SHvestwvega vefiera iu Se nij bilo o Franji nobenega glasu. Jakob pa je toliko bolje se prizadeval, da bi deklica vender enkrat rekla „da% a Milka cutila se je dovolje moc-no snubacu se vstavljati; ne tako nenehljivemu pri-govarjanju in siienju sorodnikov. Posebno pa je bil strijc Tone jezen, ker Milka se nij botela udati in krega nij manjkalo pri hi&. Polozaj Milkin postal je med temi razmerami neznosen, tako da bi inoralo §e manje obcutljivo srce pod temi grenkimi napadi obuemoci. Strijc Tone, kateri je brezobzirno svojemu cilju sledil, preprieal se je, da deklici moc veduo gine, in da se nc bo vec mogla dolgo braniti Jakoba. „Ze-lezo se mora tolci, dokler je gorko," rekel je in na-daljeval napade na ubogo Milko. Muceui v hiSi, brezt materske prljatlice, zbod Ijivim besedam in posmehu izpostavljenej, moralaje ura priti, ko je revica kobni „dau izgovorila, a to le za to, da bi si miru enkrat zadobila! Strijc Tone jo bil od te ure ves drugi, in §e tfct moment poslal je hlapca v Unterbihel sporocat Jako-bu veselo novico, da ga" je Milka vendar enkrat za- Novica o tem zaobljubljenji se je kmalu razne-sla po vasi in tudi v Unterbiblu je bila uzevsem zna-na. Strijc Tone pa je povabil v nedeljo popoludne muoziuo prijatlov in znaucev iz obedveh vasij v krL-mo ak srpu.a Pri poluih kozarcih in veselej druzbi se je namerjavalo praznovati zaobljubljenje Milke z Ja-kobom. darjev in rogovilezev bo§ tukaj zastonj iskal, kakor tudi ne hinav§cine. Toi skor bi ne bilo policijskega nadzorstva, pametno in rairno je vse; ker ob casn a-ve marije je vsaki gospodar z druzino v svojej hiSi. Poglejrao v cerkev o sluzbi bozjej. Ni, da bi imel kdo posebne zasluge v tem, ljudje so vsled svoje pa-met:, pridni obiskovalci, poboini' sami na sebi. Or-glanje in petje je vse hvale vredno, umetno. Ce Se annas' skorje okoli srca, bo§ zadovoljen posluSal. G. Stanec orgla v sploSno zadovoljnost, tudi pevcem mo-ramo zasluieno hvalo izrefi. In to je prav. Kar se v bozjo cast stori, to cvete, poganja, donaSa sad in vekSa tudi narodovo slavo. Kakor se vidi iz prizadev novejih dra&ev za povzdigo cerkvenega petja po svetu, dopadalo je bogu, izvoliti in navdibniti posvetne in spretne moze, da mu cast na vredniSi nacin pojo v posvecenih veiah, kakor je bilo to dozdaj. Naj nam kdo nerece §e, da to noveje navdusenje za cer-kovno petje ni od samega Boga, Ta slava se ve, gre nemSkim in slovenskim druStvom, naAeinu Slavcu, ki bi ga ze nekteri skriti (pa nam ocitni) zavidniki za-kopali. Ti slepci ne vejo, da so zgodovinski letniki zmirom odprti, in da pridne roke njih sramoto va-nje piSejo. Kdor sam nic ne zna, tak ima veliko io\6. Vendar zadosti. — Serapolaj ima tudi svoje znpanstvo. Tukaj ne moremo zaslug vsacega omenjati, povejmo pa za zlaj le, da je tukaj obciuski glavar gospod J a-nez Vodopivec, moz, ki ga zarad poStenja in in druzih U'pih lastnostij mora vsak spoStovati, ki pride z itjim v kako dotiko. Prost vsake strasti in malenkostnarije vodi svojo obcinsko ladjico z mirnim neutrasenim ocesom. Da je v strogem zmislu narod-njak, ker bere svoj casopis in spada k ralaj: ;mu se zavedajo^emu zarodu, to prav radi tu zapi^eino. Ne, da bi ne bili imeli drugi ztipani pred njim svoje zasluge, opomniti gre da g. J. V. v svojej resuicoljub-nosti ze tudi marsikako staro napako odpravil v druSt-vu se svojim enakoresnicoljubnimStareSinst\om. Tudi g. zupanu so nektere ljudske pijavke trn v peti, o kakorsuih so cenjeua „Socau i drugi casopisi fa vei-krat porocali. „I tempi son passati, quando Berta fi-lava." Prav, po casih in potrebah se je treba ravnati. ~- Ce se piimeruo nastopiS, uziva§ s Sempolaja lep razgled. Kak pesnik par exolien;e bi imel tu lepega gradiva, in sam Homer bi si lahko domislil v bliz-njem Ogleji razvaline veleslavnega Jlijona pa tudi Ossi-jau, drug Homer, bi odtod labko pital svojo fantazijo. Kdo bi neki takim mozem to branil? Zivela fantazija v zluzbi uma, ukljub vsem hromim suhoparneiem in hl&pcem denarja! Nedalcc jadransko morje, v nekoliki oddaljenosti visok crn zvonik, mlajsemu Ogleju cuvaj nad historiftiim krajem, od kterega nam zna zgodovi-na toliko zatostnega povedati. Spodaj pod Scmpola-jem Nabreziua, in nekoliko dalje Kriza gosto nasejane bele in Iepe hiSe na izvrstno lepej in prijaznej visavi. Dalec okoli od narave oven&ane paljane in le tu in tarn dol do nasega morja spominja te kaka kamenita pie-5a, da si na Krasu. Dan se nagiba, solnce se bliia morskemu zrkalu, barkice plavajo k domacemu bre-gu, tibota se ni^a na dolino, ptice so oraolknile; glej, 2e se je solnce skrilo v valove. Duh Atilov, se mi pozdeva, Se podiranje hotec in skripajoL, da se rezi mi iz oglejskih krajin. Ulezi se posast, ker niraa§ tarn vec nicesa podirati. Umakni se drugim, ki niso Ati-le, pa Se radi podirajo po svetu §e huje, ko bi ti, pa ne ko ti, ki si bil ociten junak;ti podirajo iz zasede, na ski ivsem, kakor niCemurni tolovaji in sufnji svo-jib strasti. Ljubi bravec! Iz teb sanj te zbudi Kak glasen „lukamatija*, ki pod Sempolajem ravno drdra ponosno v krasno postajo. GIpj, njena prostoma po-siopja z restauracijo vred so prav po meacanskem krojr in stilu. Tukaj dobi§, ce imas kaj duha v moSnjt, prav okusne reci pod zob; pa tudi vino (teran) in pi-vo, da su§o na lep nacin odpraviS. Glej, svetilniki na postaji so oiiveli, snazuo mestice v lucih je vstalo. Lahko nocl Ti pa Serapolaj, rasi in krepi se — z Trst, 7. nnvembra. (Volitve. — $ova luka. — Beseda v trfaski in rojanski citaluici.— Gledisce. — Tergovsko.) Agitacija za prihodnje volitve v dezelni zbor je uze zacela; okoIKani so nekda u^e postavili svoje kandidate in jih bodo v prihodnjem listu „E-dinosti" proglasili. Jaz sicer nijsem posebno radove-den in se nijsem natanjko infonniral o bodocih za* stopnikih; le slucajno sem sliSal imenovati Nabergoja, Gerjupa iz Proseka, NadtiSka, Klodifa, dr. Bizjaka, Burgstallerja, nekega Sterleta, uradnika pri eni banki, rodoma Siovenca, pa ne vein, ie tudi cutoma. Tudi v nekaterih mestnih okrajih bodo Slovenci v porazumu s patrijoticnim druStvom postavili svoje slovenske kandidate in slisijo se imenovati kot kandidatje v mestu Gorup, A. Lavric, trgovec Kastelic, Lazar, nek obrt-nik Dolinar, trgovci: J. Dolenec, Ptpan in drugi. To so one menda osebe, izmed katerih jih bo treba izbrati nekda 10; torej bodo Slovenci, Ce se bodo drzali discipline in se koliOkaj potrudili v prihodnjem raest-nem, oziroma dez. zboru, tako mocno zastopani, kakor §e nikdar poprej. Jaz bi to iz srca z^lel, ker pa poznam mlacnost Slovencev v me^tu, bojim se, da bo prav tezko §lo. Pregledal sem te dni volilni imenik in se pre-prie&I, da je v Trstu Cez 300 eloveaskih volilcev v 8. in 4. razredu; ko bi ti ljudje le kolickaj pritisnili, ter jim pomagali se drugi tukajsnji slovanski volilci, pa bi postali Slovenci v Trstu tako vazen faktor, da bi lehko odlocevali zmago ene ali druge stranke. Za zdaj so se Slovenci zdruiili s konservativno-vladno stranko in imajo popolnoma pray, kajti od Lahonov nimajo pricakovati najinanjSe pravica in z njimi imajo Slovenci tudi stare racune. Vendar pa se tudi Lahoni upajo Skeleti v okolico, kar je nesrarano z ozirom na vsakdanje dogodke in na njih obceznane teznje, da bi namre6 okolico poitalijancili. SliSi se namrec, da hud lahon Mauroner rogovoli po okolici in se na vse mogoce nacme prikupuje volilcem, da bi ga volili kot svojega zastopnika. Najbrze pa ta gospod zastonj trosi, kajti okoli.cani se nedajo vec prevariti, skusenj imajo dovolj, da lehko locijo svoje prijateljev. Glede goromenjenih kandidatov sem slisal mar-siknko. Vecmoma sc dopadajo Slovencem, le Sterle nij nekaterim nic prav po volji; mol jenekda dozdaj pri magistratu moledoval zo euo sluzbo, in se nij sploh za slovenstvo prav nit zanimal; a kakor Savel postal je fiez noc Pavel in obeca (lanes Slovencem v okolici vse mogoce in nemogoce. To ima nekaj pomena, pra-vijo nasi politikarji pri kavi. 0 Klodicu govore v obce se spoStovanjem, pra-vijo da je sicer uradnik, & dober Slovencc in da bo storil, kolikor mu bode mogoce, izdal pa po nikakem lie bode okolice. D»\ Bizjak, pravijo, mora postati bolj odkritosrcen in odlocen, pa bode s casoma postal resaicno vazna osoba. Gorupa 2ele Slovenci v zboru zarad njegovega upljiva, saj bi Gorup v resnici lehko odlikoval se v javnosti, da bi biii vsi Slovenci nanj ponosni. Tak mo2 bi lehko neizmerno koristil narodu. Burgstaller je nekoliko Slovencem pravicen Nemec, torej bela vrana. Dolinar, Lavrifi, Kastelic so mauj znani, pa nekda posteni Slovenci. Vsi drugi so slo-venskemu obcinstvu uze znani kot iskreni rodoljubje. Naj politiCno drustvo nEdinost* zdajsklepa previduo, da bode lozej zmagalo pri prih, volitvah. Vstm oko-licanom in trzaskim Slovencem pa svetujem jaz, da se strogo dr2e tegaT kar jim bo nasvetovalo druStvo „E-dinost", in da se nc ozirajo na osebne simpatije in antipatije, vsem naj gre le za stvar, v tem slucaju za to, da pride kolikor mogoce Slovencev v mestui zbor, da bodo enkrat Italijaui spoznali, da smo tudi mi jako vazen faktor tu na obalih Adrijc. Odobtio politiko torej no stran, Slovencev cast naj bode vsakemu pri srcu. C* bodo Slovenci in konservativci in vladni privrzenci resnicno slozno volili. se je nadejati, da bo v kratkem odklenkalo oni svojati, ki je toiiko casa Trst terorizirala, Cesar bosta vesela Sc Mikec in Jakec, katerih histoid na proslost se nic kaj ne vjema se se-danjo sestavo magistrata. Ker sem ravno pri magistratu, naj omenira, da je magistrat uze sopet prestavil mnogo ufiiteljev in u-Citeljic v okolici in da je v Bojanu vpeljal 3. sloven-slci razred zraven ital. enacega razreda. To je neka mala koncesija Slovencem pred volitvami. Kaj deste, kedo pa bode poduceval v slovenskem oddelu 3 razreda? Bonin! Prav oni razupiti Bonin, magistratov ljubljenec. Marsikak miljon je splaval po vodi zadnja leta; a tudi v morje so pogreznili v Trstu francoski inze-nirji mnogo miljonov. Zadnje dni pret. meseca bila je huda burja, ladij je bilo polno v novi luki in pred luko, prve so plesale po luki, kakor orehove lupine, zadnje pa nijso mogle v luko; mej temi so bile mno-ge ladije s petrolijem, katerega je v mestu pomanjko-valo. Trgovci dobivaii so narocila, pa jih niso mogli izvrSiti, vkljub temu, da je bilo vec tisuc* sodov pe-trolija v luki, kajti nobena ladija nij mogla izkrcati niti enega soda. Ce bi pa burja trajala 1 mesec, kaj potem ? NaSe mamice na dezeli bi bile morale po-iskati iz mej stare sare lampice za olje in spominjale bi se starih, boljsih iasov. V stari luki se nij nikoli zgodilo kaj tacega, v najveci burji je bilo mogo-te izkrcati blago. Tako gredo miljoni, davkoplace-vaki pa zdihujejo pod bremenom. Sicer se sli§i, da vlada ne bo hotela prevzeti nove hike in to bi bilo prav, kakor bi bilo sploh potrebno, da bi juina ze-leznica sopet postala drzavna in da se sploh vsem druStvom vzame monopol se ieleznicami, ki imajo slu-iiti le obfiai, ne pa koristi posameznikov. V soboto bil je koncert v tr2a§ki eitalnici; jelo se je nekda prav dobro, posebno pa se je dopadal zbor Cigani, katerega so na§i pevcl Se boljse peli, ne-go Gorfcki. Vesela novost je tudi ta, da se je te ve-selice vdelezilo VBe polno obCinsUa in da so se zaceli tr^aski Slovani nekam bolj gibati ter zauimati za ci-talnico; pristopilo je namreC zadnji cas dosti novih udov in ce bo stevilo udov take nara&alo, bode od-bor tudi lehko mislil za lepse in prijetnejse prostore. Z dobro agitacijo in nekolikim trudom bo uie 51o. V nedeijo pa je bila beseda v rojanski Citalnici; predstavljali so resno igrovMlinar in negova hLiu ta-ko dobro, kakor ne bi se bil nikoli nadejal od trza* Skill diletantov. Gospod Kurent, kateri je dusa dra-mati^nega odseka, je starega mlinarja dovrSeno pred-stavljal, prav tako gosporticna Hackl mlinaijevo hcer in g. Straus Jankota. Sploh moram pohvaliti vse moci in tudi arangement. S takimi moCmi se bode rojanska Citalaica se dolgo casa lehko ponasala, da je cna mej prritoi na SloYfiaskem* V kratkem bode y Politidni pregled; --............-.................................. ... ... . ..¦--.-,..- ---------- ------------------------sysaasBs^asssw " ' ""'""......""' ""¦'" "........¦..........¦.....gaaaaaBBaaitei^^ Rojanu beseda za Lavricev spominek, in bode v tem je pravi Fio'rentlnec in Dante je woti^ iieitt obzim tudi ta Citalnica pot kazala vsem drugim. Pi- muha???U! %Y. L sal sem Vam bil uie enkrat 9 tukajSnji operi; zadnji (as predstavljali so „Puritane", . katera opera pa se meni nij tako dopadala, kakor Lohengrin (Italijani pravijo: Lugherin). Za to zadnjo opero enga2irana je bila imenitna primadoma Volpi, ki je dobivala vsak dan po 1000 irankov. Pela je v resnici kakor slavcek in obfiinstvo ji je vsak vecer ploskalo in kli- calo, da se je glediSfce treslo. A kaj se zgodi? Pod- vzetnik je vkljnb dobremu uspehu faliral in vSel cez mejo in i njim sla je vsa opera po vodi. Ta mali krah jc razburil naSe mestne oCete, posebno ker je omenjeui „imyressariou tudi magistratu izvabilen par tisoc cukov, Kaj bo zdaj, se popraSujejo tritaski gledi§Lni „ha- bitner.w SliSi se sicer, da bo magistrat kaj vcinil v tej zadevi ter nam resil „Hamlet-a" in „Muto dt Por- tici", pa te2ko bo resil one denarje, kntere so placa- li abonirani. — V soboto bo morda gledisce uze sopet odprto. Nas tig je len; malo posla, malo denara. Vse caka na kouteretice, nobedeu ne veruje na mir in ta^ ko je spekulacija popolnoma niceva postala. Koloni- jaluo blago se pa vkljub temu vzdiiuje pri starih ce-nah, mej tem ko koruza in pSenica raste, ker se je te dni mnogo raznega blaga prodalo za Dalmacijo in kakih 30000 stavjev za Italijo. Lepa koruza velja denes na kolodvor postavljena f. 4.75 do f. 4.80 in se ji bocena Se poviSula. Petrolijajese preeej v Trstu, vendar pa lastuiki zdriujejo cene in velja denes 27l/g z 20/q odbitkom. Olje velja od 47 do 53 f., pa v kratkem bo boljsi kup, ker bode doslo novo lutoSnje blago.— Napoleoni so denes vse dni f, 0.82, morda bodo §e kaj malega padli a po tftvem letu jih bomo sopet imeli po f. 10 in Se vec, Kedor hoce dobro spekulirati v raznem blagu, pa ne s pupirji, naj kupuje zdaj, dobro bo ptodajal ui bogatil. ____ Iz Rojana, 4. novembra. (Izv, dop.). Prosim slavno vredniitvo, da bi blagovolilo ponatisuiti v svoje in velecenjenem casopisu nSofia14 sledeci povsem res-nicni dopis. SleiifCi gnspodje ucitelji so bili imenovani za u-citelje III razreda: Jakob Cencur v Skedenj, Anton Valeutic in Katarina Marini za ObCino, Matej Masteu za Ptosek, Kontavelj in Stepan Klemuncic za llojau. Preiuesceua sta bila bledeca gospoda: Franjo Pelicon iz Proseka v sv.Kriz pri niorju'in Anton Ciargoizsv. Kriza na Prosek; pa gospodicm: Marija Piano-va 8 Kriza v Rojan, Autonija Ferluga z Kujana k sv. Iva-nu. Za prve razrede sta bila imeuovaua zacasno go-spoda: Alois Bunc za Skedenj iti Anton Maligoj k sv. Ivanu in gospodicni: Ana Bla^ek za prvi moski razred tia Obcino iu Mehtiida 6keiletova za prvi mo-Ski razred v Rojan. Tre^ji razred obojih spolov v Rojanu bo uCil go-spodine nB<>nin-pasau in sicer v slovenskem jeziku, ker za laSki III. raz. je imeuovan gr KlemenciC, Tu v Trstu na magistratu se ne poprasuje, Ce je g. Bonin—Mu the- scha—nf zmolen slovuusciue ali ne, ker ved6 gotovo vsi, da take glavice, kakor je ujegova, se tie dobi v vsakem zelenjaku?? Terde njegovi intimni prijatelji, da on razume skoro vse iudo—germanske ali evropske jezike ; slovenci no pa ima zavito v omarimh knjigah. Mend nekateii medju ujegovih pajdascv, da kitajscina in ja-ponscina mu teCeti gladko, kakor da bi tepke sesal?? Tudi arabscini je kos, ker vidili so ga, kako je hla-stuo ,Koran" prebiral in „Allah il illalah" Muhama-du grozil, Ce bi moral se kedaj u6iti se Jaue2iceve slovnice I Ne vem, ce Mihec iu Jakec, njegova najveca ne-prijatelja, na krivej iu razpocenej palaci sedeca, vesta kaj o tem, da je on jezicui strokovujak, ker gotovo bi ga bila morda uze zdavnej priporocala kakovej po-morskej svetovuej trgovski „asocijajiji(t za tolmaca?? Blagor Sloveniji tisuCerokrat, da ima takovega, eina v svojem varstvu ; sme se gotovo i njim pona-sati in najvee pa Rojan, ki ga hrani in poslu^a nje-gov resilui glas ? Ou je pravi wDalaj—Lama*, kar je od ujega (cel6 prah), je vse sveto, in kar je soper njega, vse prokleto. Gorje okolicanskemu ucitelju, ki bi se zoper ujega pregresil, svetoj jezoj bi onto spo-rocil magistratu in ta at re loin a bi ga posmil v Berezov v prognanstvo. Gorje okolicanom rojanskim, Ce bi od magistrata zahtevali slovenscmo v ljudskih solan, napihuii bi se gospodiue Boniu in premenil se v JBouiu—Zabo in v takovej objiki bi kvakal zoper njo. Magistrat bi ga ubogal in poslusal pozabjekva* kajocega glas, ker tudi on se ne predrzne raz^aliti ga, ker magistrat dobro ve, da kadar Bonin—hruSka pade raz debla, nehalo bode poiav§Levanje. Zategate^j so ga proklicali „coram populo et at majorem italicam gloriam" za ueitejja Illrazr. sloven-skega, seveda samo z imenoml Gorje, strah in trepet otroticem v soli, ko bi mu odgovarjali da ali ne, po slovensko ; ali bi pela po hrbtih iu rebiih sveta Gangesova trstlika. Le «si si-gnpr in no sigjior" morajo mu odgovarjati. Njegov vhod y Solo morajo pozdravljatii le po InSko, ker on V Gorici 10. nov. 1876. Nas Cislajtance zanima uie nekoliko dnij debata o odgovoru na§ega ministerstva na intef-pelacije naSega dr^avnega zbora skoraj boy, nego vsako drugo vnanje vpraSanje. In zakaj bi nas ne, saj smo radovedni pozvedeti tudi mi xne-nenje nalih avstrijskih Nemcev, kakova mote bki nasa vnanja politika glede orijentalnega t-prasanja, po drugi strani zopet radi poiluiarao, kako nasi opozicijonalci uporabijo dano jim pri* liko, da tudi oni izjavijo svoje menenje in sta* lis6e v tem zanas Slovane prevainem vpraSanji, Za besedo oglasilo se je prav tnuogo govornikov in radovedni smo bili res, kako bode marsikatet Ncmcc vsvoji oSabnosti s puhlimi frozami nari-saval pot, katerega mora hoditi nasa vnanja politika. Debata pricela se je preslo saboto in tr-pela je cele tri dni. Res Skoda, da se niso mogli izjaviti vsi oni raozje, kateri so se ogla-sili za besedo, fie bi ne bilo boy Skoda za (Sag in za denar, katerega stanejo take dolge, brez-potrebno besedarije. Prav je toraj bilo, da se je debati naenkrat konec storilo ter da sta le ie samo dva generalna govornika, od viake itranki jeden, kone6no izjavila se v splofinem, kar jim je bilo na srei. Zbornica poslancev bila je polna, galerlje in vsi drugi prostori za sleherne poslu&avce bili so pa natlafieno polni. Pervi je govoril baron Z s c h o k o nastanku hercegovske in bosniike ustaje in je ojstro grajal obnaianje dalmatin-skega namestnika barona Rodi6-a in Audrassy-jevo politiko napram onim dogodkom in sploh orijea* talnemu vprafianju. Za njim oglasili so se za-poredoma sami uemiki govorniki dr. Demel, dr. pi em. Plener in iidovski it. Kuranda, izmed katerih je najbolj zmerno, dostojno in razumno v avstrijskem smislu govoril dr. Plener, za kar mu, se ve* da, na§i nemSki ultra nikake hvale ne vedd. Za temi dobil je besedo grof Hohenwart, kateri je pokazal z mo2ato besedo, da je pravi avstrijski patrijot, Pervi dan udelezlli so se Se debate nemSki cksaltado, znan iz done Hohenwartovega ministerstva, dr. Gra<-nitsch in Gflllerich. Drugi dan debate zacel se je z goyorom drzavnega poslanca za sloverisko Stajersko dr. Voinjaka, kateri je izrazil live simpatije vseh avstrijskih Slovanov za tlaccne in macene brate pod turSkim krutim jarmom in svaril pred voj" sko proti Rusiji, katera bi se le bila za gnjilot Turdijo, za ktero ga nij v?L obstanka. Za njin> je prav ojstro govoril moravski poslanec dr. Fanderlik. Ce bi se mi biii apali * salem listu kaj tacega izreCi, gotovo bi nas bili Icon-fiscirali. Govorili so §e nekateri neraild po-slanci in potem sklenil se je konec debate. Vo* lila sta se le §e dva glavna govornika ; dr. Herbst iz leve strani in Gren'UT it 4e8h, nice. Oba sta izrazila 2elje in. izrekja ^svoje prepricanje o potrebi zboljSanja stanja Slovanav, pod turikira zezlqm. Greater meni, naj se to. s tem izverSi, da anektira Avstrija Jgosno in Hercegovino, mej tem ko misli Herbst, da je treba zadovoljiti se z onimi reformami za M dezele, katere je ob svojem Casu narlfiar uai' minister vnanjih zadev Andrassy. : .,.; v, .4 Sedaj, ko je dvomesecno premirje veljay-, no za vsa bojisca sklenjeoo, zadela se bo<|o zopet diplomaticna obravnavanja, ce se uie m razbrje vse preje ob dolocenji demarkazijske cert* mej vojskami na serbskem in Cernogorskem bo-bojisdi, katero imajo zaznamiti vojaSki zastop-nici vseh vlad pri visokej porti, kateri so rav-nokar na potu iz Carigrada ma bojna polja, Cesar pa mi ne upamo. •¦'-To je prvi korak¦ |». sMcpanie mir»..JCaj bodo na§i dipiomatje sklopili, tega paL ie nik-do m v$. GoYori' se, da se imajo najpreje po* govarjati zastopniki garancijskih vlasti v Stam-bnlu o diticnib mirovnih pogojib in stoprav po-tem se bode dejanski mir sklenil na podlagi teh pogojev. Od drage strani se pa pravi, da se naj Rusija in Turcya "ame mej seboj pogovorite in pogodite, -na.kar delaje baje ruski diploma-tfani zastopnik v Stambolu Ignatjjev na vse kriplje. Po prvem nacinu prisel bi nacert mirovnih po-gojev izdelan po Angliji na diplomaticno mizo; o tem nacertn morala bi se najpreje Rusija iz-javiti in stoprav poten* bi Tnrcija svoje menenje objavila. Kako daled smo se od zeljenega, po-voJjnega sklepa mini, sprevideti je lahko, ce poroislimo, da se tirja od Turcije za Bosno, Hercegovino in Bulgarijo popolna avtonomija, tesar se pa Tnrcija boji, kakor vrag kriza. Nekaj se pa mora goditi in siecr veliko za tla-cene kristijane, da bodo odslej naprej zavarovani proti tnrskemu barbarstvu. Ce Turcija ostane pri svoji termi, imeli bodemo gotovo vojsko z novim letom, ce ne uze preje, ne Je Cernogore in Serbije, ampak tndi GerSke, Rumunije in Rusije proti Turtiji, ker vse te drzave przijo na to, da bi pri pogrebu onemogle Turcije do-bile vsaka kaj za-se. Razne vesti. Imenovanje. Uradne Narodne Novine naznan-jtjo v broju 246; „Ban kraljevinah Hrvatske, Slavonics i Dalmncije imenovao je Antuna Golju, ravna-telja pomocnih uredah kot gr. sudb. stola u Rieei, pristavoni pomocnih uredah kr. hrv. — siav. — dalm. zemaljske vlade u odjHu za pravosudje, extra statum. — Cestitamo gosp Golju, i veseli nas jako, da jeu dospel nai rojak i domacin do te castne stopinje pri tosednem bratskem narodu. — Duhovske spremembe. Cc. gg. Janez Duff u! in h Stverjana za 1. kaplana v Tomin.—Anton Carl, novom, za kaplana na St. Visko goro. — Jo* nai Rutar, kaplau na St. Viiki Gori, 2a vikarja v ZgoiDJo TribuSo. — Janez Ferfolja za provizorja v Lokve. — Pavlin Periui iz Verse 2a kaplana v Grado. — Martin Chiarutini, katehet na nunski Soli v Gorici, za kaplana v Verso. — Earol Baubel-la. novom., za kateheta na nunsko Solo v Gorici. — VisokoC. g. Janez Wolf je dobil faro v Mirnem. — Jgnac Fabiani, kaplan v KviSkeni, gre za admini-Btratorja vSt. Lovrenc. — Ftanc Kaiol, novom. za kaplana v Kvisko. — Valentin Bresausig, kaplan v MuSi, za 2. kaplana v Loeuik. — Franc Gol jev-L ek, sem. dub., za kaplana v Mn§o. — Stefan Bre-8 an, snbsid. v Opacjemselu, za vikarja v Smartno na Krasu. —Anton Kraiijc, novom., za kaplana v Opacjest-lo. — Vis.e.gosp. Anton Zernitz, fajmos-ter v Ajello-u, je dobil dekanijsko iaro v Korminu. — Vicenc Sovorgnani, kaplan v Ajello-u, je postal farni administrator. — Adolf Harmei je predlagan za fajmoStra v Sebreljah. — Andrej Skrt, kaplan v Tolminu, gre za vikarja v Obloke. — Franc L u z n i k, kaplan pri sv. Luciji, za provizorja v Roce. — Aloj-si T o m § i c, kaplan v Romansu, za kateheta na de-klisko mestno solo v Gorici. — Janes G r u s 0 v i n, namestni ucitelj pri gluhonemih, za kaplana v Romans. — Jnri Pervanje, vikar v Avcah, je §el v pokoj. — Umrla sta Anton Stepancic, vikar v Podgori in Lorenc Kris tan, vikar v pokoju. R. I. p. Nesreca 6ez nesredo ali mertvaSka glava. Xnjizica terpecim in nesrecnim ljudem v tolazbo, po nemskem izvirniku na slovenski jezik prelozil Lj. J. — V Ljlubljani natisnila in prodajata Klein in Kovac (Eger) 1876. Advokat dr. Josip Sernec, brat advokata dr. Jariko Serneca v Mariboru, je otvoril svojo pisar-nico v Celjn na glavnem tergu St. 38. Imenovaoja. Cesar je imenoval prec. gosp. Stefana Kociaecic-a, profesorja sv. pisma, ltd. itd. za castnega kanonika pri tukaj§ni metropolitanski cerkvi. — Prec. gospod. roonsig. Alojzi Z 0 r n, profe-sor dogmatike in vodja centralucga semeni§ea, castni kanonik itd. ltd. je imenovao za nda dezelnega sol-skega sveta. DruStvo Edinost v Ajdov§5ini napravi ve-llai pies z vojagko godbo due 11. novembra 1876 v svoji dvorani. Zacetek ob 8 uri zvecer. Javna zahvala. Vsem p. n. gospodom, kateri so blauovolili spre-miti ranjcega racunarskega oficijala tukajlne direkcije za gozde in grajScine Anton Zuljan-a k vednema po-citka, posebno pa p. n. gospodom nradnikom te direkcije in mej temi v prvi vrsti p. n. gospodu c. k. dvornemu svetovalcn Tiriot-n, kateri je blagovolil pri-skrbeti od miuisterstva za poljedelstvo 100 gld. za pogrebne stroSke, kakor tudi p. n. gospodom pevcem goriSkega oddelka dra§tva DSlavec* za milo nagrobni-co njamica tihaw In slednjit p. n. gospodom zdravni-kom ttikajSne bolni§nice Bbogomilih bratovs radi nc-utrudljivega delovanja pri zdraveuji nmrlega, izreka naj topiejo zahvalo Fraace Toroi, c. k. davkars. uradnik. Iostnica nredxiistvs. V dopisn iz Kanala r zadnji §teT. Soie glasitise mora nadacitelj inestc pcducitelj,ka* kor nim pilir~|«4^^~]»HhddnF'^I- ^g»» k««ri' nas ob enera tudi prosi, naj obJaTimo, da nij on onega dopisa pisal, kar mi tn potcqo,;ejo. OBmsssaBsem Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pie-ta) vstanovljene po grofu Thnmu v Gorici naz-nauja, da bode due 11. decembra 1876 zacela javna dralba (kant) nerescnih zastav III cetert Ieta 1^75 t. j. tiste, kiso bile zastavijene me-seca julija, avgusta in septembra 1875. F Gorici dm 8. novembra 1876 Ravnatelj: D. LOY1SOM. Voidar Liigi Bader, ieggr firma obstoja v Gorici u2e dez 25 let, priporoca Cast, gospodom 2up-nikomj kuratpnii in cerkv. administra^_ torjem svojo zalogo voldenih pridelkov, katcrih dobrota je bila pripoznana na goriiki in ter^aiki razstavi se sreber-no svetinjo, na monakovski in na sve-tovni razstavi pariski in dunajski s pohvalnimi pismi, in zagotovlja, da se dobivajo pri njem svece iz pravega voska po nizkih cenab. Najbolj§e*sveee za cerkev innaj-; cenej§e dobe se pri g. : Oroslavu Dolencu ˇ Mubljanl, j kateri ima uze dobro znano tovarno < za domace vosccne izdelke v Ljub- ljani in oddaja vecini cerkva po Slo- j venskem svoje dobro znane Sisto vo- : Scene sveSe. Kot domaS obrtnik pri- j poro<5a se torej vsem c\ cerkvenim j predstojnikom in S. dnliov§Lini splob. , MMMMMtM mmm \Tazaanilo. Podpisani dovoljuje si naznaniti slavnemu cbcinstvu, da ima zalogo de-cimalnih m navadnih kramarskih telit-nic, bute (peze) mere za olje, vse po c. k. oblastniji cimentirane. Zaloga nahaja seyRaiteSu §t6V. 472; deiavnka za veliko cerkvijo V Lenassi-jevi hisi itev. 36. Prevzema narocila novih del in prenaredbe starih tehtnic v nove in je izversuje hitro in po najnizjej ceni Giovanni Colledani. Ces. kralj. clvona Mvaraa za ZYonove in metale Ignacija Hilzerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzer & Solin in Wiener - ISTeustaAt). ee priporoda za naroievanje zvonov vsake teie in vsakega glasa ter tudi za vsake ( Za prej odloceni glas ali disto i harmonicni akord naiocenega zvono- vja (vec zvonov) se daje porostvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali zelezja po I najbopi in najoovejsi segi narejeni, I tako da se veliki in tezki zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po zob- cib na novo izuajden naCia; tudi se lahko presncejo, kedar koli tre- ba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpfc in mnogo lepsi pojo. Narodila se izgotovljalo natenC-no in po ceni. Zarad place so v-godni pogoji. Kar ta liv. obstoji, 33 I., je Pri Dunajski razstavi L 1873 2 medaliji za napredek za 8 zvonov se skupno te-2o 30© centov, vhtib za votivno cerkev na Dunaji in razstavljenih. izdelke iz vlitega metala. Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vje-majo in kemblji drug za drugim v lepem redu bijejo. "Za tako vrede-nje je iznasla talivarna novo siste-mo, po kter- vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoni-ku en ssm clovek v kakih urah po zel6 priprosti napravi brez vseh stro-skov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali bolj pocasi te-k6. Ta naprava se da posebno v-godno napraviti pri jarnih iz 4e-leza skovanih, ki tekd na okro-glih zobeh po lastni c. k. izkliju-^jivo priv. iznajdbi. vlila 2930 vefi zvonov, ki so telitali 12800 c. <>S