St. 53. B. g. l"r. PodkrajSefc, Žel.'zn. uradn. Vintl, Tirol. V Trstu, v sredo 4. julija 1883. Tečaj VIII. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vnako aredo in lakote o poludna. Cana za v«e leto je €1 gld., za polu leta 3 gld., za čeirt leta M. gld. &0 kr. — Posamezne Številke ne dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr»tj| po & kr., ▼ Gorlol in v AJd«v«činf po O kr. — h'aro&ntne, reklamacije tn irmerate prejema Opravalftve »vi« Zonta 9«. Vsi dopisi ae poSiljajo Uredništvu • vit Torrente« Nuovu Tipografia;vnak mora biti frankiran. Rokopisi urez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inseratt (razne vrste naznanila in poslanice) su zaraČunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr. Vabilo na naročbo, Z denaSnjo Številko se začenja drugo po-luletje. — Kakor radi, vendar ne moremo Se zdaj izvrSiti svoje ielje, da bi naš list izhajal po trikrat na teden brez spremembe cene. Ali kar ni, utegne postati po vstrajnosti in trdnej ▼olji. — Pri vsem tem pa listu uže zdaj damo le nekoliko prijetnejšo obliko, to je rabili bomo bolj razločne črke, in pomnožimo predale, tako sicer, da bode imela »Edinost« odslej Štiri predale ali kolone. Ker pa smo imeli za to štev. večinoma gradivo uže stavljeno, ostane ta Ste rilka Se pri starej obliki; a prihodnja bode imela uže 4 predale. Ožje predale je namreč ložeje Citati in prav to spremembo je želelo mnogo naših naročnikov. Nekaterim gospodom smo list ustavili, ker nočejo plačati k ljubu večkratnim opominom« Mnoge druge naSe zveste naročnike pa prosimo, naj naročnino prej ko prei ponovć. — Nekaterim gospodom smo list poslali tudi na ogled; te prosimo, naj nam vrnejo to ali prihodnjo štev., ako se ne nameravajo naročiti. NaSe prijatelje pa prosimo, naj nam pridobe kolikor le mogoče novih naročnikov, ker od števila naročnikov je odvisna izpolnitev naše in naših dobrih prijateljev želja. Oprivniitvo «Edinosti.» Kam se vporablja denar od kazni zaradi prestopkov gozdnih postav kaznovanih kmetov? Govor 5. gosp. Janko Cocipar-ja na taboru v Brezovici dnd 3. junija 1883. Slavna skupščina ! Žalosten je pogled na pusti Kras 1 Ali je bil vedno tak in ali bode vedno tak ? Kakor Podlistek. (Spisal J. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.) XII. (Dalje.) »Vstopite, vstopite k meni!« reče on Rudinu in ga uvede v svojo sobo. »Kako močno ste se izpremenili;« začne zopet Ležnjev. »Da, da,« odgovori Rudin oziraje se po sobi. •Leta ... A kako je zdravje Aleksandre Pavlovne... vaše žene T« »Hvala — dobro. Ali kaka sreča vas je semkaj dovela?« »Sreča? Ha, bal O tem bi se dalo mnogo govoriti .. . Semkaj sem priSel slučajno, iščeč nečega znanca. V ostalem mi je drago ...« • Kde kanite obedovati?« »Jaz? Ne vem! V kakej gostilni. Dolžnost mi je, £e denes oditi.« » Dolžnost f« Rudin se nekako Čudno nasmeje. »Da — dolžnost. PoSljejo me na kmete, da postanem seljak.« »Obedujte z menoj.« Rudin pogleda Ležnjeva in zdaj prvič na oči. »Vi me pozivljete k sebi na obed?« »Da Rudin, po starej navadi, pol prijateljskoj I« »Hočete-li ? Nisem se nadejal vas videti i sam Bog zna, bodeva li še kdaj vkupe ali ne. Nlkari se tako ne lo-čiva.« »Dobro, jaz ostanem.« se misli in gotovo sklepa, bil je nekedaj ves i Kras lepo zarastel, a nemila sekira je odprla pot burji, katera sedaj po Krasu rogovili in gospodari, kakor poprej volk, medved in druga divjačina v prejšnjih časih, dokler je bil Kras Se zeleno oblečen. NaSi predniki niso znali, kaj se pravi gozde pokončavati; njim ni zmanjkalo lesa ne za domačo porabo, niti za trgovino. Njim ni prišlo na um, da bi mislili na veliko nesrečo, kojo so nakopavali svojim potemcem. Oni niso mislili, da pride čas, v katerem bodo njih mlajši hudo stradali, čas — v katerem nam zmanjka vsega, kar so oni od gozdov imeli. To pa čutite uže sedanji gospodarji, — to pa občuti še bolj mladi vaš rod in ako bi Slo to leto za letom dalje, ne bil bi daleč čas, v katerem bi večina Istre stradala vsega, kar so naši predniki od gozdov v preobilnej meri uživali. Kaka beda, kako uboštvo Se le potem ? To velikansko zlo, katero bi danes ali jutri gotovo zadelo naSo in še marsikatero drugo deželo, uvideli so uže mnogi umni gospodarji, ter začeli v marsičem skrbeti, da bi gozd ne bil na velikej škodi. Tudi občine so uže uvidele korist, katero so nekedaj imele od gozdov in zlo, katero sedaj čutijo, pa bode Se huje. — Tudi vsa drlava je uvidela pogubo, koja preti ljudstvu od pokonČavanja gozdov. Tudi ona je prihitela na pomoč ter je s postavo zavarovala gozd pred selciro. A kakor je omenil moj pred-govornik, g. Laginja, dotične postavo so ne izvršujejo na praktični način, ampak Čisto po birokratiško, ker se ne jemlje potrebni ozir na ubogo zanemarjeno ljudstvo. Da je bila gozdna postava potrebna, to je vsakemu očividno, kajti drugače bi nemarni gospodarji še vedno kruto gospodarili z gozdi; toda naj se ljudstvo ne vzemiruje, ampak pod-učuje naj se rajše. Gozdna postava pa naj bi bila tudi vsem Ležnjev seže Rudinu v roko, pokliče slugo, naroči obed, in zapovć, da se postavijo v led nekatere butelije šampanjca. Mej obedom sta si pripovedovala Rudin in Ležnjev o dijaSkem svojem 2'venji in se spominjala mnozih — 1 živih i mrtvih. Iz začetka ni bil ta pogovor po Rudinovej volji; ali popivši nekoliko kozarcev vina, vskipi mu kri. Naposled odide sluga, ki jima je mej obedom stregel. Ležnjev vstane, zaklene vrata, sede Rudinu nasproti in nasloni podbradek na obe roki. »Torej,« reče Rudinu, »povejte mi vse, kar se nisva videla.« Rudin pogleda Ležnjeva. • Moj Bog!« pomisli Leinjev sam pri sebi; »kako se j« ubožec izpremenili« Rudinovega lica glavne črte in poteze se niso skoraj nič izpremenile od onega dne. ko smo ga zadnjikrat videli, akoprem se mu je videlo, da se je postaral; ali izraz ohrazovih črt je bil čisto drugačen. Tudi oči so mu bile drugačne; v vsem njegovem bitji v vedenji in govorjenji se je videla skrajna umore-nost, tajna in tiha skrb, mnogo različna od one nežne žalosti, s katero je bil nekoč naudan in ki je vlast mladežni, polne nad in zaupljivega samoljubja. »Vse svoje zgode in nezgode naj Vam povem?« ponavlja Rudin. »Vsega ni mogoče povedati in vse tudi ni tega vredno. Potolkel sem se in pobil — ne le telesno, nego tudi duševno. Moj Bog, kako so me pa tudi lepe moje sanje prevarile. S kom se nisem vse vpoznall Da s komi« ponovi Rudin, videč, kako srpo Ležnjev vanj gleda. »Koliko kratov sem se svojih Ustnih besed sramoval — ne rečem, da v svojih ustih, ampak v ustih druzih ljudij. Kolikokratov sera se spodobil brezčutnej živali, ki Še z repom ne mahne na korist! Nemarnim kmetovalcem s tem, da jih kolikor toliko sili, da varujejo gozdove ter talco odvračajo zlo, katero bi zadelo nje in še več njih potomce. Umnim, marljivim kmetovalcem pa je koristna s tem, da varuje njih gozde nemarnih sosedov; kajti kedar bi oni ukončali svoj gozd, prisiljeni bi bili lotiti se sosedovega. Gozdna postava je tedaj bila potrebna, le mogoče je, da ni povsem dobra, da je v nekaterih slučajih preostra, — če tudi je za dobre, umne in pravične gospodarje le malokatera postava preostra. Da je bilo treba gozdne postave posebno la Istro, to je opravičeno, kajti inače bi v kratkem Času postalo vse tako pusto, kakor vidimo bližnji pravi Kras, — in kaj bi potem mogla še tako dobro in ostra postava? Pomogla bi morda s pogozdovanjem,, katero pa zabranjuje kmetu ne samo sekiro, temuč tudi koso, — tudi pašo. Kder se pogozduje, tam se mora leta in leta čakati, predno se dobi od tega kaj koristi. Na mnogih krajih Istre je še večidel čas, da se gozd sam zaraste, ako ne poje sekira po njem ; — posebno v onem času, v katerem drevo raste, škoda je sekati, — zato postava to ostro prepoveduje. A kmetovalec večkrat noče razumeti, da je to ali ono prepovedano, noče razumeti, daje to ali ono prav njemu na korist in dobro. On noče tega razumeti — ter samovoljno prelomi postavo, vsled česar je kaznovan. Gotovo mnogo je tudi tacih, koje potreba goni, da prelomijo postavo. S temi se ima, mogoče, kaj usmiljenja, a vendar so kaznovani. Priden, umen gospodar bode le teško tako ravnal, da bi ga kazen zadela. Kaznovanih je mnogo ali j zaporom., ali i globo v denarjih. Hudo je prvo kakor drugo! Zapor jemlje možu čast in dobro ime, s kadar jo tolčeš z bičem. Kolikokratov sem se radovali in nadejal, koliko kratov se nisem čutil sokolu podobnemu — a v resnici sem bil ko polž. Kde sem ti bil, kde potoval!... A poti so bili blatni,« doda Rudin in utihne .. . »Vi veste ...« »Čujte,« seže mu Ležnjev v besedo »nekoč sva se tikal*. Ali hočeš — Živela starina I Pijva za: U In Rudin se ves pretrese, vstane in v očeh mu nekaj zašije, česar ni moči z besedo opisati. »Pijem,« reče on; »Bog te blagoslovi, brate 1« Ležnjev in Rudin ispijeta čaši. •Ti veS,« povzame zopet Rudin s posebnim na-glašanjem besedice: ti; »ti veš, da me grize nek črv, ki se ne da umiriti do groba. On me narnerjava na ljudi... iz začetka se klanjajo mojemu vplivu, pozneje pa . ..« Rudin odkima z glavo. »Od one dobe. odkar sva se razšla . .. sem se razšel s taboj, preiskal sem mnogo ... Skušal sem Živeti, dvajsetkrat sem kaj začel — a zdaj, glej, kaj je iz mene!« »Vstrajnosti nisi imel,« reče Ležnjev poluglasno, kakor da govori sam z soboj. »Kaj praviš? vztrajnosti nisem imel? Stvarjati nisem jaz nikdar umel; ali brate, teško je stvarjati, ako nemaš nobenega temelja. Ni vredno, da ti govorim o vseh svojih podjetjih, ali bolje rečeno nakanah. Dosti ti bode, ako povem nekoliko slučajev .. # ne kadar se ni bilo nadejati dobrega vspeha ne. nego* kadar sem bil prepričan o dobrem koncu ... to pa ni vse eno.« Rudin zgladi sive in nehke svoje lase nazaj z onim istitn kretanjem, kakor si je zgladil nekoč črne in kodraste. (Dalje prihodnjič.) EDINOST. katerim se more vsak, kdor ga ima, pred svatom ponašati; jemlje mu čas, kateri dobremu gospodarju nikedar ne preostaja ; vzrokuje žalost in sramoto njegovej družini. Kazen v denarju tudi ni možu v čast, dasi ta tako ne trpi, kakor pri zaporu ; a telesno to kmetovalec bolj čuti, kajti radi globe mora večkrat prodati živino iz hleva, mora trpeti pomanjkanja vsa družina, malokedo namreč ima veČ, nego za vsakdanjo potrebo, — posebno v Istri na kmetih malokedo več, nego škorico vsakdanjega črnega kruha. Ker tedaj vsaka kazen možu Škoduje, naj bi se gospodarji močno varovali ter nikedar lahkoumno prekršili postave! Kedor ne uloga, t&pe ga nadloga! Ponavljam sicer, da te kazni ne bi onde usodopolne postale ubogim ljudem in se tudi jez ujemam z g. Laginjo v tem, da prav tukaj bi bila na mestu morda bolj vladna pomoč, nego pa vladna prestrogost ; toda za Istro se je svet v obče dosedaj premalo menil, akoprem je ta dežela Avstriji morda važniSa, nego koja druga, ki uživa vladno pcmoč v izdatnejšej meri. Kedor torej veljavno postavo prelomi, tega zadene kazen. Najbolje bi bilo, da bi o kaznih govoriti ne bilo treba, a ker se iste kmetovalcem vedno nalagajo, treba je o njih govoriti. V našej materijskej občini je bilo do sedaj uže mnogo kaznovanih : nekateri s kaznijo zapora, drugi v denarju. Da ne morem govoriti o posameznih slučajih, o katerih naše občinsko glavarstvo pričuje, omenim samo, da je u že okoli štiri tisoč goldinarjev se plačalo v samej našej občini take kazni. Toliko, malo več ali malo manj, so plačali tudi v podgrajskej in jelšanskej občini. Lepo tedaj Število stotakov so uže plačali oni ubožci našega okraja, koji so prelomili dotične §§. gozdne postave. A ves ta denar še ni okraju toliko koristil, da bilo bi v njem vsled tega vsaj jedno drev6 zasajeno tja, Jeder ga je kaznovani kmet posekal, ko ga je ostrost postave zadela. Kam se obrača ta denar ? Ali no bi dobro bilo in pravično delo, da bi se denar vsaj tam vporabil, kder je kaznovani kmetovalec Škodo naredil ? S tem bil bi denar obrnen ljudstvu v korist, ako bi se tam zasadilo, kder se je kaj pokvarilo. Še bolje bi se obrnol ta denar na občno korist občine, ako o i se pogoidila zanj kakova občinska goli-Čava. Denar bi se lahko vporabil tudi za sadna drevesca^ kojih v našem kraju toliko potrebujemo. Ako bi občina tega ne imela potreba, denar bi vporabila za druge občinske potrebe, kakor za zidanje šolskih poslopij. Materijska občina ima dve Šoli v Brezovici in Materiji in nijednega lastnega šolskega poslopja. Občina bi vporabila ta donar tudi za šolske vrte, gozdne čuvaje, ceste in za ostale občinske potrebe. Kolikor več denarja pa gre iz uŽe tako ubozega okraja, toliko ubožneji postaje — tem več, ker od onega nema nobene koristi. In v tem smislu priporočam slavnej skupščini resolucijo do visoke vlade, da bi ta denar ostajal v občini — njej v korist. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je 1. t. m. nastopil pot na Štajersko in Kranjsko. Vse železniške postaje do Gradca so bile krasno odičene, povsod so čakale na postajah cesarja gosposke, županstva, duhovščina, društva, Šolska mladina in ljudstva velika množica z godbo, katera je pri odhodu cesarja igrala cesarsko himno. V Miirzzuschlagu je pozdravil cesaija deželni namestnik baron Kiibeck, deželni vojaški poveljnik, baron Kuhn in mestni župan. Cesar je milostljivo odgovoril. Iz Grat-weina se je peljal cesar z vozom v cistercenski samostan Rein, kder je sprejel pontifikalni blagoslov, ogledal spomenik, postavljen nadvojvodu Ernstu železnemu in v samostansko knjigo zapisal svoje ime. Na krasno odičenem graškem kolodvoru so ga čakale vojaške in civilne gosposke in duhovščina , poleg tega tudi Don Alfonso de Bourbon. Županovemu pozdravu je cesar odgo- j voril, da je z veseljem prišel na praznovanje pa-trijotičnega praznika in da se bo rad kolikor mogoče dolgo mudil v njemu zvestem glavnem deželnem mestu. Ko je cesar sprejel Še Škofe, pregledal častno kompanijo in od gospej sprejel šopke, odpeljal se je v mesto, kamor ga je navdušena množica spremila. Pred dvorno palačo so cesarja čakali generali, Častniki ia častna kompanija. Ob Šestih je bil dvorni obed, potem se je cesar razgovaijal z raznimi osobami; zvečer je po mestu svirala mestna godba, spremljana od velike množice, ter je navdušeno klicala cesarju, ki je prišel na pomoie ter se ljudstvu zahvalil. Drugi dan zjutraj ob osmih je bila v Ško-fijskej cerkvi vćlika sv. maša, kamor so cesarja spremili grof Taaffe, deželni namestnik Kiibeck. Kuhn in cesaijevo spremstvo. Pokneženi Skof Zwerger z vsemi štajerskimi prelati in z vso duhovščino je sprejel cesarja na cerkvenem pragu in potem bral sveto mašo, pri katerej je stregla vsa duhovščina. Kakor pri vhodu, enako navdušeno je obila množica pozdravila cesarja pri izhodu iz cerkve. Ob 10. dopoludne je cesar sprejemal deputacije gosposk. Deželnemu glavarju je cesar odgovoril zahvalno ter rekel, da je v svesti, da bo vez, katera veže cesarsko hišo s štajersko deželo, obe za vse Čase trdno vezala. Rektor magnificus je cesarju podal adreso udanosti, cesar se je zahvalil ter izjavil svoje prepričanje, da se bodo poklicani nositelji učenosti vsikdar trudili, z svojim mišljenjem, vednostjo, ukom in izgledom delovati na bodoči zarod. Zahvalil se je tudi rektorju tehničnega visocega učilišča za izrečeno udanost ter izrekel, da s posebnim interesom spremlja blagodejni razvitek obrtniškega živenja mej ljudstvom, za kateri razvitek se učilišče trudi, ki bo i vedno v njegovej skrbi. Obiskal je cesar potem Don Alfonza, obitelj grofa Merana, baronico Washington, rojeno princesinjo oldenburško, deželnega namestnika soprogo, potem ogledal kulturno-zgodovinsko razstavo. Na potu je bil povsod navdušeno pozdravljan. Ob 6. uri zvečer je bil obed. V mestnih deželnih volitvah na češkem so Čehi pridobili dva poslanca v Pragf v Jože-fovem predmestji, sicer pa se prejšna razmera ni predrugačila. — V praškej trgovinskoj zbornici so zmogli nemški kandidatje, v plzenskej zbornici pa so žrebali in izvolili enega češkega in enega nemškega poslanca. Znani ogerski državni poslanec Istoczy je stal 30. junija pred porotno sodbo v Budapeštu zarad protisemitiČnih po tisku priobČenih izjav. Porotniki so z devetimi glasovi proti trem izrekli, da je nekriv, vsled česar ga je sodnija oprostila. Kazenska obravnava v Nyiregyhaza se Še nadaljuje. Ondotno ljudstvo je tako razburjeno, da so morali nove stražnike tja poslati. Požun-ski protiseraitski odbor je poslal državnemu pravdniku Szeifertu, ki v tej pravdi zastopa državo, pismeno smrtno obsodbo. Vnanje dežele. Rtiski car je podelil zlate in srebrne svetinje županom kmetskih občin, ki so se vde-ležili kronanja. Mej temi županije 83 Poljakov. Ruski car je 28. junija v Samarski slovesno odprl Svir-Sias-kanal, po katerem se v Petroburg vožnja za 10 dni skrajša. Bolgarski knez je 2. t. m. prišel v Išl. V Monakovem se je 1. t. m. po kraljevem zaukazu slovesno odprla umetniška razstava. Gosposka zbornica pruskega deželnega zbora je 2. t. m. sprejela cerkveno predlogo, kakor je bila sklenena v poslanskej zbornici. Potem ste imeli obe zbornici skupno sejo in se je deželni zbor zaprl. Qrof Ohambord je v Frohsdorfu nanagloma nevarno zbolel. Kolera se v Egiptu širi; 29. junija je v Damietti umrlo 113 osob, 30. pa 109, vMan-zuri 7, v^Portsaidu 2. Vnovič se je prikazala ta bolezen v Samanudu, kder so 4 osobe umrle in iz Aleksandrije so došla poročila, da je tudi tam uže kolera teijala par žrtev. Iz Azije dohajajo Francozom neugodna poročila in Francozi bodo morali veseli biti, ako se jim' posreči, da se ognejo vojne s kitajsko državo. Bismark je francosko vlado na led speljal; pridobil Gladstona na svojo stran, da zdaj angleški poslanec v Pekingu šduje zoper Francoze. Vsled tega je kitajska vlada francoskemu poslancu kar brez ovinkov naznanila, da smatra osvojitev cesarstva Anam za casus belit. Dopisi. Iz Loojera, 26. junija. K dopisu od dne 21. t. m. javljam kot dodatek še to le: Mej drugim sem bil zapisal te-le besede: Nista-li mati in otrok v velikej nevarnosti kako bolezen vloviti? Česar sem se bal, to se je zgodilo. Nevarno trganje v glavi in v zobeh je dobila ena tistih mater, katere so svoje otroke iz Katinare v Skedenj nosile, da bi njim bile tam kozice stavljene. Dala si je trpinka uže zob izdreti ali trganje le noče ponehati. Le slučajno sem naletel na le-to mater, katera mi je toliko tožila, kako silno trpi v glavi. Tožiia jer da je v trdej noči Se le domu prišla, če tudi je hitela kolikor je mogoče bilo. Tožila je, da je morala dva dni v postelji ležati in kako silno jo Še zdaj po mi-nolih 5 dneh roki bolite. Pripovedovala mi je, v kakem strahu je bila, ko se je nevihta bližala in ko se je gosta in debela sodra vsula. Rekel sem, da le slučajno sem naletel na to mater, pa bojim se, da bi enako tej tožile druge, katere so otroke v tako daljavo nosile. Res je, da niso vse matere svojih otrok nosile v Skedenj, ali nekoliko njih je vendar le to storilo. Pa kaj so hotele sirote 1 Naj le svet dozna, kako paševsko ravnajo z ljudmi inagi-stratovi izvoljenci. »Capo distrettuale« od sv. Ane (o katerem bi se marsikaka debela mogla zinoti — pa odneseno, ni prizaneseno — za sedaj le toliko, da ta človek ne umeje besede slovenske in vendar ima z slovenskim ljudstvom opravilo) je grozil, da kazen 5 gld. vse tiste zadene, katere ne bi svojih otrok v Skedenj prinesle. Ustrašile so se kazne ubo-žicet Pa kaj mislite, da je to človeče utrujene in do kože premočene matere milovalo in pohvalilo ? O kaj Še! Norčeval se je ž njimi, ter rekel, da so si morale voz (kareto) najeti. Na odgovor, da nemajo toliko denarjev, da bi se mogle voziti, jih je sramotil radi uboštval Skoraj neverjetno ali žalibog — gola resnica! Voz si naj najme uboŽica in za vožnjo naj plača 2—3 gld., ki nema solda za sol in moko, da bi svoje lačne otročiče mogla nasititi 1 Za zdaj nič druzega ne rečem, nego to, da daljno, težavno strmo pot, po katerej so matere v slabem vremenu primorane od magistrata svoje otroke nosile, le-to pot so one s solzami namočile in zazr.amovale. Le-te solze naj vedno pričajo o ljubeznjiveni (?1) ravnanju z ljudstvom od strani mestnega magistrata. fa Treblč 26. junija. Marsikaterega je srce zabolelo, ko si, draga »Edinost«, v Št. 49 prinesla naznanilo, da je čestiti gosp. Grotman dne 16. m. m. v Ćrnemvrhu v Istri umrl, i zakaj ne bi žalovali, ker je kakor kaplan pri nas 8 let služil in v vsem tem času ni bil eno uro zdrav. Ko je iz Istre k nam prišel, uže tretji dan je v posteljo legel, bil je kakor sužen podvržen bolezni, pa vendar do zadnjega leta ni imel dosti pomanjkanja v svojej službi, ampak zvesto je spolnjeval, kar je le mogel svoje dolžnosti, večkrat se je posilil, da je z velikim trpenjem službo božjo opravil. Krotko in ponižno v vseh okolifičinah, kakor pušavnik je živel, ako se je le kaj pri zdravji čutil, Šel je vedno dopoludne in popoludne molit v cerkev, imel je tamkaj brevir in še druge knjige. Ker se je večkrat samotno držal, zato ga je tudi svet malo razglasil. Na svetega Justa dan se je od bolezni ves zmešan od nas odpeljal, in smo še dosedaj brez duhovna. Iz srca kličemo: Naj v miru počival V nedeljo, to je na sv. Ivana dan je bila pri nas procesija, katero je vodil čestiti gospod župnik iz Opčin, če tudi se je marsikaj pogrešalo, kakor godba in streljanje, vendar se je zbralo obilo ljudstva in obhod se je prav redno opravljal lepo ubrano petje Pangelingua, katero je naš čestiti gospod Sega za omenjeni dan zložil, prijetno se je glasilo, da se mora čast dati gospodu učitelju Pertotu, ker se je veliko trudil, da je pevce tako dobro izuril. Po procesiji je bila maša, katero je opravljal omenjeni župnik, stregli so pa čest. gosp. Pahor in Čest. gosp Skerl. Pela se je slovenska maša prav izvrstno, z orgijami je petje spremljal v muziki izurjeni gospod Valentič. Tržaška okolica 1. julija. Nek »Popevovič« iz sv. Križa se je oglasil v Št. 50 »Edinosti« in se budoval, da so giajalci Križanov precej pri rokah, a da ni dobrega človeka, kateri bi jih tudi pohvalil, kadar so vredni pohvale. Ni moj namen, oa preiskujem, ako so Križani res bili kedaj grajani po krivici; morda bode Popevovič to najboljše znal, ker živi uže več časa mej njimi in gotovo tudi zna razločevati lulko od pšenice. Iz mojega peresa ni še bilo do denes ni graje, ni pohvale v listih; bolj spretniša peresa so se s tem bavila. Denes pa si vendar ne morem kaj, da ne bi prijel za per6 in na kratko omenil, kar sem t lastnimi očmi videl v dan sv. Petra in Pavla. Popisati torej hočem, kako znajo Čestiti Križani svoje svete patrone. Uže na vse jutro 29. t. m. je bijo v Križu gotovo 1000 samih tujcev, kateri vsi so občudovali krasne priprave za procesijo, ki se je ta dan obhajala; uže od daleč je bilo opazovati krasne zastave, ki bo ponosno vihrale, ali ko EDINOST. sem prišel v vas, iznenadjen sem bil, videč vse biše preprežene ne le z avstrijskimi, temuč tudi slovenskimi zastavami in drugim okrasjem, dalje so bili na raznih krajih vasi štirje slavoloki, jako oknsno oli-špani, umeje se, v narodnih barvah, s kratka, vsa vas je bila tako krasno odičena, da moram reči, da dosedaj nisem k malu videl kaj tako lepega na deželi, akoprem sem uže dosta sveta prebrel in marsikaj videl in pripoznati moram, da so Križani v kratkem času napravili res velikansk korak v napredku, in če pojde to tako dalje, kar upamo, potem bode Križ delal čast trliškej okolici in se bode smel ponašati kot morda najbolj probujena vas v okolici. Da pa je temu tako, dosti zasluge ima Popevovič, kateri se dosti trudi za narodni razvoj. Pa skoraj sem zabredel iz cerkvenega oa narodno polje in pozabil omeniti, kar je bilo res občudovanja vredno, to je nova godba, lepi, krasno po kroju bivšega oKoliČan-skega bataljona uniformirani mladeniči, kateri so se ▼ malo mesecih toliko izvežbali, da jim je bilo mogoče javno nastopiti in tako povellčati čast božjo; dalje prekrasno petje pri procesiji in v cerkvi, katero je presezalo naše pričakovanje, akoprem nam je bilo znano, da tam petje uči spretna roka; divoo odičena cerkev, katera se v malem more meriti z marsikako imenitno tržaško cerkvijo in veličastna božja služba, pri katerej je služilo nič manj nego 8 čestitih duhovnov, kot pontifikat pa prečestiti kanonik dekan Passman iz Kopra. Omeniti mi je tudi lepe, v srca segajoče pridige Čestitega gospoda kriškega župnika Grubih. Vse to je napravilo na navzoče mogočen vtisek, da bodo vedno pamtili praznik apostolskih knezov v Križu v letu 1883. Kaj lepo je bilo videti 12 nedolžnih deklic v okoličanskej opravi, ki so tro-sile cvetice pred sv. ReS nji m telesom, a slavnost je še kaj posebno poviševalo lepo število veteranov pod poveljstvom narodnjaka, g. K. Košute. Se marsikaj bi imel pohvalno omeniti, toda ker vem, da nemate prostora za podrobne popise, naj še omenim, (ia zasluga za tako lep napredek v primerno kratkem času gre pred vsem č. gospodu župniku in pa g. učitelju Peliconu, katera sta si s požrtovalnostjo in ljubeznivostjo znala pridobiti srca vseh vaščanov in tako s pomočjo lepe sloge doseči marsikaj, kar dela čast Križanom; upamo, da bosta oba gospoda nadaljevala započeto delo in tako ne ie dobre in stanovitne spodbujala, temuč tudi omahljivce pripravila na pravo stanovitno narodno pot, kar bole tuli uplivalo na omiko in blagostanje Križanov, kar iz srci želimo. Nabtegovič. Iz Kopra, dne 29. junija. Izid končanih istrskih volitev nas globoko v dušo peče, kajti niso se izvršile tako, kakor smo se nade-jali. Prodrli smo sicer na dveh krajih s petimi kandidati, ali to je le malo, silno malo! In pa to število 331 — Vendar je storjen uže odločen korak, katerega nadaljevanje nam bodi prva in najsvetejša naloga. Italijani tudi sami vidijo, da se približuje konec njih gospodarstva nad »naio Istro«; in prav radi tega se bojujejo z nami na iivenje in smrt, radi tega tako strastno agitujejo za svojo lastno stranko, obečajo, kar jim je mogoče ali nemogoče spol niti, da bi le tako precej ne oddali krmila iz svojih rok. Ali vse to jim ne bo, dat vse to jim ne sme nič pomagati, samo da nadaljujemo, kar smo z vspehom pričeli. Do bodočih volitev, od katerih pričakujemo sijajneji rezultat, je še daleč. V Šestih letih je mogoče silno veliko narediti, samo ustrajnosti in malo požrtvovalnosti je treba. Mej tero časom naj zavedni narodnjaki narod bude, naj mu jasnć nakane iredente ter naj ga vzbudč do više narodne zavednosti. Le tako se bomo lehko veselili bodočih volitev, katere so, kakor sem uže rekel. Še daleč. Politično društvo •Edinost« ima veliko in težavno nalogo, katero izvršiti mu pomozi Bog! Kako vstrajno to društvo deluje za občno blagost in povzdigo Istre, menim, da čestiti čitatelji uže ved6 in upam, da bodo o koristi tega društva vedno bolj in bolj prepričani. Da bi nafilo to za Istro prekoristno društvo vedno več podpore in ne le mej Slovenci, marveč tudi mej brati Hrvati, katerim bode časom enake koristi in cene. Hrvatski živelj v Istri je pomaknen v slednji kot, iz katerega mu pripomore društvo »Edinost«. Koliko Hrvatov je v Istri in le dva narodna zastopnika. Kakor sem rekel: Hrvatje pristopite k temu druittu, delajte l njim z roko v roei — m zagotovljena je »naiej Istri« prihodnosti milejia doba. Včeraj so se vrSile volitve za mesta. Pričakovali smo veliko boljega uspeha, kakor se je konečno pokazal. Kandidat lahonske stranke je bil dr. Gamoi-ni; kandidat zmerne, prave patriotične stranke pa č. g. J. Babuder, tukajSni gimnazijaini vodja. Njemu niso na mari sebični nameni, marveč prava in občna blagost ljudstva. To je mož, katerega spoštuje Italijan, Slovenec in Nemec. Izvoljen je bil dr. Gambi-ni z 107 glasovi; g. Babuder jitt je dobil 100. Opomniti ie, da so glasovi g. Babuderja čisto naravni, ne. prisiljeni; tu se ni žalibog nič agitovalo. Tudi niso prišli vsi njega volilci na volišče, česar sem se sam prepričal. Govoril sem o tej stvari z nekaterimi prostimi meščani, kateri mi reko : da ne gredo niti volit, ako bi imeli voliti dr. G. Ako pa pojdejo, tako da vol6 g. B. Prepričal sem se, da jib mnogo tak6 misli. Iz strahu pred Lahoni niso prišli in izvoljen je bil — dr. G. Nasprotno. — Kaka agitacija je bila za dr. Gamb.! Bogu bodi potoženo, da nam kri v glavo sili ako na to le pomislimo. Nikakor niso vsem foči zaprte ne, in tudi slavnej vladi se tnenda enkrat od-pro, da bode videla, kde jej je poguba. Kakor je slav-na vlada razpustila stari puljski municipij, katerega Mdomestujeta sedaj dva državna komisarja, tako bi se moralo zgoditi v Kopru. Poprej ne bode miru, ne bode konca veleizdajskim demonstracijam. Opisati različne demonstracije, ni danes moj namen; morda se vrnem kedaj k tej stvari. Dr. Gambini je uže pri volitvah pokazal srd do Slovencev |n vsega, kar spominja na Slovenstvo. — Pri molitvah je nek Slovenec prav razločno po slovensko povedal, da voli g. J. Babuderja, e. kr.gimna-zijalnega vodjo. Kar se zadere kandidat dr. G. (kateri bi sicer ne smel biti zraven, a je izjemno mestni župan) ter pravi, Čei daje to demonstraejia proti nje-g o ve j osebi, da volitev ni veljavna ter da se mora vknižiti v protokol. G. okrajni glavar ga zavrne, da je volitev veljavna in da je vsakemu dovoljeno voliti v svojem jeziku. Tudi volilna komisija |e bila s tem istih misli — in volitev je obveljala. Tudi drugi gospodje so volili slovensko in «aeeid eke il signor podestd lo capirdnn prevedejo tudi v italijanščino. — Slovenci mu ne bodo pletli lavorovega venca. Zakaj pa so Italijani volili italijansko, ko so bile slov. volitve ? — Tu sta dva deželna jezika in menda, da smemo govoriti tudi »po naše.* Uže pride čas, ko se bodo morali naučiti našega jezika, če bodo hoteli služiti kruh na avstrijskih tleh. Zvečer je bjla serenada na čast novoizvoljenemu poslancu. Godba, razsvitljava, umetelni ognji in »Ev-viva» klici so v Kopru le za demonstracije. Če je treba pokazati pa zvestobo do naše vladajoče hiše, takrat je vse mrtvo. — Ob 1 slepota. 1» Materije 27. junija. [Nastopki tabora v Brezovici dne J. junija 4883). Ko se je govorilo o »taboru* v Brezovici, ni se mnogo brigalo za to prosto ljudstvo. Materijski, (kmetovalci) vaščani so kazali v začetku neko nezadovoljstvo, a ne mislim proti «taboru», temveč radi kraja. V Materiji imamo postrežbo, lep prostor, cesto, po kojej se lahko pripelje ljudstvo od vseh strani, in Še več jedtiakih lepot in pripravnosti za to, navedel je materijski kmet. Zakaj bi se ne napravil «tabor> raje v Materiji? Jaz bi jim tudi potrdil; kajti vsacemu je znana mala, lepa vasica Materija, katera je preskrbena z vsem potrebnim. Lahko in po vsej pravici bi jo imenovali središče brkinskih hribov. Zakaj pa ni bil «tabor» v Materiji? Poprašajmo to ljudi, katerim so znane okolščine rnaterijske in odgovorili nam bodo: «Sloga jači, nesloga tlači! Ko so pa Materijci videli, da gre tu za občno blagost, poprijeti so se (udi oni dela ter jeli delati priprave za «tabor». Dan 3. junija je bil dan, koji ostane v spominu marsikomu, dokler mu ne poteko na zemlji odmerjeni dnevi. Ko se je zbralo na prijaznem brezoviškem polji neizmerno število ljudstva, segali smo si bratovski v roke ter voščili srečen na- Eredek. — Nobeden Materijec ni grajal več, zakaj ni il «tabor» v Materiji, ampak veseli) se je, da se vrSi tolika slavnost le v njegovej bližini. Neizmerna množica ljudstva ne samo prostega, teinuČ tudi veliko slovenske inteligencije, zbralo se je krog krasno okrašenega odra ter poslušalo rio srca segajoče govore č. g. govornikov. Po končanih govorih smo zapustili Materijci kakor tudi večina druzega ljudstva Brezovico s živio-klici. V Materiji se je slišalo še pozno zvečer slovensko petje in živio klici. Drugi dan se je pa ljudstvo zbiralo na vasi in si razlagalo razne govore. Posebno se je ljudstvu prikupil govor g. Jenka iz Podgrada, ki je govoril v poreskem posojilnem zavodu. Kakor je omenil g. govornik, izposoj uje se v našem okraju mnogo tega denarja. Mnogo jih je tudi iz Materije, ki so si izposodili iz omenjene posojilnice, a moram reči, da je i mnogo tacih, ki so se premislili z izposojilom spoznavši slabe nastopke tega posojila. Govor g. Kastelca, obč. glav. v Materiji je povšeči vsemu ljudstvu. Ta poštenjak in vrli narodnjak je bil Eri vsakej napravi prvi, a tudi tu ni bil zaostal. Na-ral je bil mnogo važnega gradiva, katero je v govoru ljudstvu na srce pokladal. Sedaj se pomenkuje tu in tam: ako nam pride od sodnije kak list pisan v ptujščini, ne sprejmemo ga več. Posebno jim je vrli g. govornik razjasnil to stvar s tem le stavkom. «Za državo mora troške prav tako Slovenec, kakor avstrijski Nemec plačevati,« pa vendar moramo trpeti in za vsako malo reč uklanjati se gosposkam, da nam v neznanem jeziku stvar prebero. Pa poterpimo, saj hvala Bogu gre vedno na bolje in upajmo, da pridemo do istega stanja, v kakoršnem so drugi narodi. Kar se tiče kmetijstva, upam, da je vendar padlo neka) semena na dobro zemljo; kar je pri našem kmetu kaj nenavadnega. On toži le o slabiti časih, ali da bi se pa dal kaj podučiti, to mu ne gre v slavo. »Delal bom tako, pravi, kakor je moj oče!» —Za sadjarstvo, kakor sem izprevidel, briga se v brkinskih hribih jako malo. Zakaj neki sadite same češplje? Zakaj ne bi sadili i drugega sadja, katero ima večjo vrednost od češplje? « Tabor* v Brezovici je bil brkinskim hribom tako potreben, ko ribi voda. Naredil je velik vtisek na ljudstvo, katero je pred še tako rekoč spalo brez narodne zavesti. Komu naj se zahvalimo zato velikansko dobroto, za trud. kateri so imeli dotičniki. Dragi sovaŠčani! Prva zahvala gre slavnemu odboru društva «Edinosti,• ki se je spomnilo nas ubogih Brkinov in nas zbudilo iz dolzega spanja. Potem se moramo zahvaliti gosp. Kociper-ju in gosp. Med-veščk-u ; ona sta prva jela zažigati grmado, katere svit nas vodi do narodne zavesti. Koliko truda jima je prizadela samo ustanovitev čitalnice v Brezovici! Občina materijska, čuvaj si dotična gospoda in ne poslušaj onih «podpihovalcev,» katere je nek gosp. dopisnik iz Materije omenil v 41 št. «Edinosti.» Domače in razne vesti. Tržaške novosti V naio luko so te dni zaporedoma došle 4 naše vojne ladije, »Albatros,* (Ferdinand Maks« »Hofer* in «Lissa» ; kakor se sliši, ridejo Še druge. Rusko ladijo Djyghit je odšla z grško raljico, ena grška oklopnica pa je še tukaj, ker jo popravljajo. Nali veterani so imeli v nedeljo veliko pregledovanje; pregledoval jih je na velikem dvoru glavne vojašnice general Mingazzi, poslanec društva rude-čega križa, bilo jih je gotovo kakih 5 do 600 mož nazočib, od katerih se je mnogo vpisalo za službe rudečega križa, to je za strežbo vojaških ranjencev v slučaju vojne. General je naše veterane pohvalil, da so dobro drže in zarad njihovega uzornega patrijotizma. Ko je nehalo pregledovanje, razlagal je general odbornikom in vodjem veteranov pomen službe rudečega križa in posebno poudarjal, da dotični ne pridejo v vojni nikoli v nobeno nevarnost, ker rudeči križ je vedno izvan strelne črte. Omeniti nam je, da se je tega pregledovanja udeležil tudi mestni Župan in govoril celo daljši govor v nemikem jeziku. Kaj porečejo temu nekateri listi ? smo si mislili; toda molčali so. ker časi se spreminjajo. Skuinje irelosti na tuk. gimnaziji so bile zadnje dni junija in je napravil skušnje z odliko Srb Sava Knežević. Od Slovanov so še napravili maturo : Ar-tur Kovačič, Alojzij Černic, Franc Globočnik, Adolf Nejedlij, Eduard Poljak, Mihael Truden in Ivan Volk. *Nala Sloga*, list, odločno braneč slovanske interese v Istri, bil je zdaj dvakrat zaporedoma zaplenjen, zadnjikrat, v nedeljo, zarad članka »Naša je buduČnost* in zarad pet aopisov. (Jre lnik, g. Man-dič, vložil je priziv zarad konfiskacije lista, v katerem je bila interpelacija na barona Pretis-a zarad volitev v Lošinskem okraju. Nasilstvo. V soboto zvečer sta dva vojaka, kakor se sliši, ogerskega polka, ustavila na senenem trgu Ženo izvoščika, neko Nežo Mlakar in jo z bodali posilila, da je šla z njima v nek kot, kder sta jo oskrunila. Uboga se je bala kričati, ker sta jej lopova pretila se, smrtjo. Morate si misliti strah te uboge Ženske. Čudno, da so morejo take reči zgoditi v mestu. To je uže vandalizem. A posebno na senenem trgu bi morala policija bolj paziti. Pravijo, da dotičnih hudodelnikov še niso našli ; a da se stvar ostro preiskuje. Imenovanje. Gosp. Franc Leban je postal vodja zemljiških knjig za sežanski okraj. Veselica žeoskega oddelka del. podp. društva bode v nedeljo, a mesto v gostilni »Cervo d'oro«, bode v gostilni in na vrtu *Mondo nnovo«, precej za javnem vrtom. Program ostane uže naznanjeni, dostaviti je Ieše treba lepe umetne ognje, kateri se bodo zažgali po izvršenej besedi, mej plenom. Resnici časi. Na izrečno terjatev gosp. dr. Beningber-ja potrjujemo, da smo o svojem času vest o pisarni omenjenega gospoda odvetnika prinesli, da še ta gospod zato vedel ni, ter da je bilo dotično priporočilo izvor našega menenja in prepričanja. Toliko resnici na čast. IVaŠI domaČi sovražniki nas v enomer radi sumničijo; tako na priliko nam v zlo štejejo, da smo demontirali vest, da v slov. mestih in trgih na Goriškem kandiduje baron Pretiš. Stvar pa je taka: Kakor hitro je ta vest prišla nam do uba, pisali smo v Boleč zanesljivemu domoljubu, kateri navadno poroča v niš list in on nam je pisal, da vesti ob onej kandidaturi niso resnične in da bodo tamošnji rodoljubi glasovali ne za Jonkota, ampak za odločnega rodoljuba. Komur ljubo, lehko vidi dotično pismo v našein uredništvu. Sicer pa prosimo naše iti »Narodove« čitatelje, naj čitajo Jonkovo »poslano« v vče-rajšnjej Številki tržaškega »Tagblatta«; iz tega poslanega razvidijo, da je imel naš bovški dopisnik prav, kajti čemu še Depretisu kandidatura, ko je uŽe goriški odbor postavil gosp. Jonka? Le mislite, gospoda, ki ste nas sumničili, in če dobro premislite vso stvar, primite se prav dobro za nos. O tej stvari bi se dalo še mno^o govoriti; toda bodimo velikodušni! Talvlne* Nekemu penzijonistu v ulici St. Mar-tiri so neznani gospodje iz zaprte škrinje odnesli več kosov obleke v vrednosti do 200 gld. — V petek pa na rano nek zmikavit zleze v kabino gospodarja neke grške ladije, prisvoji si par hlač in suknjo — i zgine. — Nek mizar, policiji dobro poznat, zleze v petek v stanovanje nekega oštirja v ulici Torrente z namenom, da ga pokrade. Ali pri tem hvalevrednem (!?) poslu ga zasači hišina, ki krikom in vikom ptička prepodi. Ptiček pa se ni mnogo časa veselil v prostosti, kajti stražnik ga koj na to opredeli na podstrešju hS. št. 1 v ulici Boschettto. IZ Gorice nam je došlo telegrafično poročilo, da so pri včeraiSnji volitvi velicega posestvu zmagali kandidatje volilnega odbora goriškega; dobili so gg. prof. PovSe 89, Andrej Kocjančič 116 in notar Ivan-čič 85 glasov.— Protikandidata g. Gorjup in Faganel dobila sta 56, oziroma 42 glasov. S tem so letošnje volitve na Goriškem končane. 1 Spodnjem Logatci se je odprla včeraj brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. t dr. MIlan Makanec, velik hrvatski pa-trijot in po vsem svetu sloveč govornik, umrl je včeraj v Zagrebu. — Ves slovanski svet žaluje na grobu prerano umrlega, še mladega moža. Spominske medalje na kranjsko šeststo-letnico je dal prav lično izdelati ter jih prodaje trgovec Iv. Giontini v Ljubljani. Svetinja ima na sprednji strani ob robu Koseskega vers : Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane; v sredi doprsni kip Carniolije in pod njim v treh vrstah: deželna svečanost — 11.—17. julija — 1883. -- Na zadnji strani pa napis : V spomin šeststoletne zveze dežele Kranjske s presvetlo vladarsko rodovino Habsburško, 1283. Banka «siavija». Iz letnega poročila, katero razpošilja ta zavod o svojem poslovanji v letu 1882, posnemamo te le številke*. Vsi dohodki leta 1882 so znašali 1,918.966 gld. 89 kr. za škode pa se je plačalo 886.121 gld. 86 kr. Premoženje bankino se je zvišalo nasproti letu 1881 za 488.912 gld. 55 kr. in je 31. decembra 1882 znašalo 5,400.994 gld. 77 kr. Ban-kina blagajnica v Pragi je prejela v letu 1882. 150.317 poštnih nakaznic (torej povprečno vsak dan 420), s katerimi se jej je poslalo 1,487.922 gld. 77 kr. Sa- EDINOST. moupruvna društva za zavarovanje pokojnin in dohodkov so se razvijala jako ugolno, in je koncem leta 1882 zavarovanih bilo uie za 106.100 gld. pokojnin. Zistopniška pokojninska zaloga je narastla na 30.000 gld. uradniška pa ni 86.1)00 gld. Zanimiva je primera z letom 1872. Tedaj je bauka Štela 09.900 členov, ki so zavarovali kapital 46000.000 gld., letni dohodek je znašal 241.000 gld., rezervna zaloga pa 493.000 pld. Leta 1882., torej 10 let pozneje, pa jft znašalo Število členov 213.000, zavarovani kapital 187.000.300 gld., efektivno premoženje ">.400.000 gld., letni dohodek pa 2 miljona gld. Ako dostavimo še, da je banka v 14 letih svojega obstanka plačala za 5ko le 7,212.427 gld. 13 kr., polali smo v kratkem sliko napredka in mpe.^n^ga poslovanji tega slovanskega zavoda, kateri, bivši ustanovljen z neznatnim kapitalom 3000 gld., nam je Živ dokaz, kaj se more doseči z vztrajnostjo, marljivoUjo, poštenostjo in poslovno veščobo. Podružnica kreditnega zavoda v Trstu naznanja, da daje v banko£ru na katero koli svoto obresti o1 2*/, od dne vplačila vsake svote in daje dotičnemu uložniku pravico, da more tudi vso svoto na enkrat vzdignoti brez vsake odpovedi ter da prevzame brezplačno tudi rimese na druge trgo-vifiča avstro-ogerska in izterjevanje računov na domačem trgu. Da pa Še bolj ustreže svojim klijentom, dopušča, da oni vplačujejo ali pustč vplačevati svote tudi na glavnem mestu na Dunaju in pri drugih podružnicah banke, kakoršne so v Pragi, v Brnu, Lvo-vu, Tropavi. v Budimpešti in na Reki, oi katerih svot se jim štejejo tudi obresti od dne vplačila, kakor da hi bile vplačane tukaj. Ker banka daje svojim uložnikom brezplačno tudi nakaznice na vsa imenovana trgovišča, razvidno je, da bankini klijenti imajo na razpolaganje bankino službo za vsa prva trgovišča avstro-ogerska. Knjižice za chćques (nakaznice) daje banka na vsako prašanje brezplačno. Vreme za mesec julij. Matbieu de la Dr6me za ta mesec prorokuje to le: Prve 4 dni se pojavijo močne nevihte na južnem Francoskem, Laškem, Spansker* in PorhigiŠkem. Velika vročina bode vladala od 4. do 12.; v tem času se pojavijo nevihte v Švici, Savojl, gorenjej Italiji, na Badenskem, v juŽ iej Avstriji, Dalmaciji, na Španskem, PortugiŠkem in v Grškem pootoćju (Arhipelag). Tudi toča bode klestila, [očni vetrovi na sredozemnem morja, ki pa ne bodo mnogo časa trajali, taki vetrovi se pojavijo dne 7. in 11.; 6 10. 11. t. m. vetrovi na atlant. oceanu in na Baiti. L^po vreme bode o prvem krajcu, ki se začne 12. in konča 20. V tem času zavlada neznosna vročina v deželah ob sredozemskem morju. Biti se je neviht v alpinskih in apeninskih deželah, v južnej Evropi in Alglru. V času polne lune bode vreme jako nestanovitno, ki se žične dne 20. in skonča 27. Radi znižanja dnevne temperature se večeri še precej ohlade, i to, na Laškem, v Švici, na Tirolskem in v Nemčiji. Zadnji krajec bo krasen, ki se začne 27. in skonča 3. avgusta. Vročina velika v južnih državah Evrope. V obft* mesec bo le jako vroč od 1. do 20. nestanoviten od 21. do 27, in posebno nezdrav o 1 27. do 30. Židovsko. Poročali smo čitateljem, kaka sod-nijska obravnava se vrši zdaj v Nyregyhazi na Ogrskem. k ter so zatoženi nekateri Židje, da so ubili neko katoliško dekle in z njeno krvjo zabelili takozvano »tilulelo«. Ne zna se še izid tega velikanskega procesa, ki uže 14 dni daje gradiva polno vsej ev-ropskej štampi; a uže poročajo časniki o drugem strašnem dogodku, katerega so n<»kda krivi židje. — V Gleisdorfujiia Štajerskem, ne daleč od ogrske meje, je zmanjkal nekemu zdravniku 8 letni lep dečko. Zastonj ga iščejo uŽe več mesecev; mladi oče je od same ž dosti in skrbi osivel; a stoprv te dni po več mesecev našel je nekoliko sledu za fantom. Na železu ičnej postaji se spominja osobje, da sta pred meseci dva Žida vkrcala se v vlak ter s6 seboj nesla mladega fanta vsega zavitega v velik »plaid«; nekdo je Žida prašal, zakaj ima tako zavitega otroka, a odgovorila sta mu, da dete spi. Zdaj iščejo onih Židov in nadjajo se. da jima pridejo na sled Morda učakamo drug krvavi drama. Ljudstvo na Ogrskem pa je vsled teh stvari strašno razkačeno na Žide. Dražbe. V Sežani, posestvo Josipa Filipčič iz Filipčebrdo, cena gld. 5557 gld., 25. julija in 24. avgusta. — V Sežani, posestvo M. Ucin iz Barke, cena 1596 gld., 26. julija in 28. avgusta. — V Sežani, posestvo Ivana Suber iz Rodika, cena 957 gld , a7. julija in 27. avgusta. — V Sežani, posestvo dedičev rajnkega Ivana So^lS iz Kozine, cena 530 gld., 30. julija in 31. avgusta. - V Sežani, posestvo Fran-eeta Dunovec rajnkega Andreja iz Rodika, cena 845 gld , 28 julija in 29 avgusta. - V Trotu, hiše št. 252 in 503 Filomene Florinda roj. Paturga vdove Rossi i drugi iz Trsta, cena 5947 in 4419, 16. julija, 16. avgusta in 17. septembra. — V Sežani, posestvo Blaža Novak iz Rodika, cena 812 gld., 9. julija, 9. avgusta in 10. septembra. — V Sežani, posestvo Jožefa Macarol iz Križa, cena 42 Jo gld., 5. julija, 7. avgusta in 5. septembra. Žrebanje dunajskih arečk. S 2903 št. 66 ja dobila gld. 200,000. s. 731 št. 59 je dobila gld. 50,000, s. 1907 št, 24 je dobila gld 10,000. — Nadaljn so bila izžrebane serije: 772 828 829 801 13911 2378 2435 2520 2687 Žrebanje orečk drž posojila od I. 1854 83 101 189 241 582 648 667 884 904 976 1054. 107o 1094 1255 1368 1541 1*>66 1571 1619 169-J 1733 1820 1883 2010 2428 2454 2188 2532 279 i 2992 3034 3133 3226 3233 3307 3390 3574 3719 3734 3861 3937. Llstnioa uredništva. G. J. M. v B Prečrtali smo zato toliko iz Vašega dopisa, ker bi se bili z Vašo preostro grajo gosp. J. nakopali še celo tožbo. Sicer pa je goriško gospodo g. J. sam kaznoval in otemnil sijajnost zmage, kar je res žalostno. Llstnioa opravniilva. G. Jos. Hr. v Metliki Ker dotične knjige nemamo, oglasite se za njo v Ljubljani. Tržno porodilo. Kata vedno v dobrem obrajtu, cene trdne in rastoče, v sladkorju pa skoro ni nobenega posla, vsled česar so cene mlahove. Sadje. olje, petroije, rii. žito, nespremenjeno stanje, kupčija jako mirna. Borsno poročilo. Borsa jako mlahova, vsled česar tudi za spoznanje niži kurzi. Dunajska horsa dne J. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 00 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... "9 » 40 • Zlata renta..........99 • 20 • 5°/9 avst. renta........93 > 45 » Delnice narodne banke.....840 » — ■ Kreditne delnice........ 295 » 75 • London 10 lir sterlin......119 » 95 ■ Napoleon...........9 » 50 « C. kr. cekini.........5 » 67 » 1«'0 državnih mark.......58 » 45 » Poslano.*) Na pikajoča «Sočina» dopisa iz «Gradnjega» št 21 in •Iz spodnjih Berd« št. 23 opravičujem se, da sta bila oba objavljena predloga, nad kojima se g. »Sosed« spotikuje, brez prave podloge. Koj rečem, da se jaz nisem in st- ne morem strinjati s takimi predlogi, ki so protivni poklicu učiteljstva in napredku naroda. Gledć omenjene točke, da se ne bode predlagalo neopravičene zamude v kazen, popolnem je pretirana stvar. To je priznal kraj ni šol svet. ter ne gledć na te čudne nasvete 21. maja, predlagal je 10 m. m. nekoje nemarne roditelje v kazen. Krajni šol. svet v Višnjeviku je priznal postavo kot potrebno, da si ni zvonenja v šoli, na kar se je g. dopisnik opiral v »Soči«. Kar se tiče predloga, da učitelj ne sme otrok kaznovati, če zamudć šolo, to je tudi povsem ovrgljiva stvar. V tem slučaju se mora učitelj posluževati disciplinarnih pomočkov, koje mu pedagogika nasvetuje in priporoča Gospod dopisnik meni, da se tu kar brez uzroka kaznuje, pa pomisliti je pred, da tak ni vreden biti učitelj, ki ne ve ločiti, kaj je in kaj ni kazni vredno. »Sosedu« in drugim povem to, da zamude — neopravičene je treba kaznovati, kakor se tudi tu ravna. Ce pa hoče g. dopisnik, da se otroci ne bodo kaznovali, naj poda to menenje po kr£y. šol. predsedniku si. c. k. ok. šol svetu v Gorico v pretres in potem, če bode isto zahtevalo da se ne smejo kaznovati; pusti se tudi deca pri miru. Bodi ni, da pride v šolo o pravem času ali ne, ali pa tudi če celo nič ne pride. Tako pride potem omika v občino — narod Dalje omenja g dopisnik iz Gradnega, da je dolžnost učiteljstva, da preskrbi zvonenje v šoli, naj pogleda v šolske postave, ali katerekoli in Če dobi kaj, vsled česar je učitelj dolžan vzdrževati zvonenje, bode se to pri vsej pičlej plači izpolnjevalo. Vsak spregleda lahko, da ne more biti vspeha, če se v k a te rej koli Soli sprejmeta nas veto vana predloga. Otroci bodo vedno bolj zaostajati, kajti znano je lahko g. dopisniku, da je le redek otrok, kojega bi popotno igranje na veselilo bolj, nego pa mirno sedenje v šoli. Združimo se toraj in ne naspro-tujmo narodu v škodo, vsled svoje koristi. Le na ta način je mogoče združenje cerkve z šolo — kakor je omenjeno v »Soči«. Janko. Podpisana naznanja p. n. občinstvu, da je ravnokar odprla gostilno „Restavrant Radecki" vRojanu tile vojašnico. Točijo se izvrstna vina. belo i črno, v zalogi ima najboljšo stelnfeldsko pivo, imela bode vedno izvrstno kuhinjo in jemlje tudi mesečne naročila za jedila no ceni. Za točno postrežbo je najboljše preskrbljeno, za obilni obisk se priporoča 2—1 Magdalena Kohlhuber. Sveže gobe. Podpisani kupuje sveže ffrifine) gobe, tudi v velikih množinah ; najljubše so mu takozvane kutmanke. Kmetom in prekupovalcem obrnoti se je na : Fr. Buzzi d' I. v Trstu, magazin Via Cassa Št. 1. nasproti trgu rudečega mosta. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden Famo vc eden goldinar dobi se Originalni Siager-jev mini stroj, In to brez povišanja cene. Poroštvo Ke dajo za pet let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent. V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 (13-11) Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. T'i pri prosta in nnri.Tno »dravilo je prav* do-brodejoa p moft in m tr bu mnouih besedi, da na dokaže njihova Čudovita m C. fte ae le labijo nekoliko dni, olujHajo in preženejo prav kmalu najtrdo-rrhtnile falodene boieeti. Prav izvra.no vetreiajo »oper heraorojde. prHi bolesnim n;i j.tri h in na vranici, proti ftreveanim boleznim m proti trlistam. pri lanskih raleSnib na.li. lnostih, »oper beli tok, bofjaat, zoper sroopok ter JSiatije pokvarjena kri. One na preganjajo tarčo ou.fnjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred v*ako boleznijo. 10-6 Prodajejo ,i zakon veleva. i Skupni znesek vsih škod plačanih od j i. 1838 do 1881.......gld. 103,255.007.57 I Urad ravnateljstva | Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—25 Prva kranjska Lečniška tovarna hlepekov (pastilj) na parogon se stroji G. F^icooli-a, lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski ce tl. Salicilni hlebčki proti kataru | p»jo sluz (schleim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše pre-servativno serdstvo proti Diphter.ti«. Skatlja 20 kr SladCice IZ gume Proti kašlju in hripavosti. V ikatljah 10 kr. mftlJ^IPP Iclo/lnnrro lilo^Ln iz najčistejšega sladnega izlečka. lehko prebavljive, redivne, Lffl I/j aidllliegd lAIHRd ustavljajoče kašelj, namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju (rjj hripavosti, in bolesti na pljučih, v prsih in v vratu. V ikatljah 10 kr. ' Hll Ulph^Ll 17 PftVkfrkPmiinrva Vzdržujejo redno prebavljenjc, pospešujejo tek in so gotov pri- r51' rilCICI lIlUUAd. pomoček proti slabosti želodca, želodčnemu krču itd. Neizogib-Ijivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatlja 10 kr. HlfiHr^Li 17 Conlmiina Vsak hlebček zadržuje 0 05 Santonine. Edino in najboljše sredstvo proti IlIl ilLM 1L IIIUllllie. glistami za otroke in odraščene. I škatlja 10kr,; 100 hlebčkov 70 kr., 1000 hlebčkov gld. 6.50. Hlph^Ll 17 crtrla Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenjc, uničujejo lll^uoivi l/i SUUt. preobilne kisline prebavljavnih organov. I ikatlja 10 kr. Hlebčki iz tamarillde PQ'jclno' toPilno in posebno po leti žejo gaseče zdravilo, ikatljloa po SV* Razprodajalci dobć odbitek (rabat). Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska. i 1 1 1 ii Lastnik, drn&tvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu