3. številka. V Ljubljani, dne 28. novembra 1914. I. leto. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega ihte. — Naročnina ra celo leto K 5-20, za pol leta K 2'SO, ra četrt leta K ISO. Posamezna številka 10 vi*. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo im spravništvo: Ljabljsnn, Ilirska alica št. 22, prvo nadstropje. DELAVEC Kokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost lpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkrat*i objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vi«, za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poStn. ine proste. — Nefrankiraaa pisma se ne sprejemaj*. Carinimo & žitom! Žita v monarhiji nimamo bog ve kako mnogo, zaraditega moramo že sedaj varčevati z njim, če pa ne, bo morala oblast prav kmalu ukreniti stroge predpise, glede porabe žita. V tej svetovni vojni se lam ni nadejati uvoza iz drugih držav, ker ga Anglija in Francija ovirata na morju. Škoda je pa. da se carina med Avstrijo in Ogrsko že takoj spočetka vojne ni popolnoma odpravila, kakor je odredila z uspehom Nemčija, četudi nismo v Avstriji in na Ogrskem v enaki nevarnosti z Nemci, treba vendar varčevati z živili glede na veliki državni interes. V Nemčiji je bil prej kruh v gostilnah in kavarnah brezplačen, sedaj ga morajo iz vrač-nostnih razlogov v zmislu oblastvene odredbe gostje plačevati. Iz tega je raz-vdno, kako važnost polagajo v Nemčiji sedaj na prehranjevanje. Nemčija nam sme biti v tem zgled, zakaj tam niso le odpravili pravočasno carino na žito, nego so poleg drugih odredb tudi določili žitu najvišje cene itd., ki so že v veljavi. Sedanji čas pač zahteva, da se omeji v tem pogledu sebična pretiranost cen tudi pri »as, posebno ker so glede na ustavnost in organizacijo monarhije taki ukrepi še lažji nego v Nemčiji. Ogrski agrarci so v minulih mesecih z visokimi cenami napravili lepe dobičke, na katere prej ni*i mislili niso. Kako pretirane so cene. pač ni treba dokazovati, ker izpričujejo to številke. A podraževa-nje ne poneha; čisto zadnje dni so poskočile cene pšenici na 44 K 20 v, rži do 35 K, posebno tudi ječmenu na 30 K za 100 kg. Z določitvijo najvišjih cen bi pa namena še ne dosegli. Zaraditega bi morale civilne oblasti imeti glede preskrbovanja civilnega prebivalstva z življenskimi potrebščinami enake pravice kakor jih ima vojno ministrstvo za vojaštvo že sedaj. Če bi lastniki ne hoteli radi dajati blago iz svojih zalog, kolikor je to potrebno, pa naj ga smejo civilne oblasti rekviri-rati ali zahtevati. Zdi se, da tudi ogrska vlada že uvideva, kako dolgo je svojim agrarcem prizanašala, in nadejati se je, da v kratkem izdasta vladi skupne odredbe glede tega vprašanja. Iz uradnih poročil namreč posnemamo, da se avstrijska in ogrska vlada posvetujeta o skupnih ukrepih in da so bila zadnja posvetovanja še spočetkoma tega tedna. Ker je Nemčija že določila najvišje cene za pšenico, rž, ječmen, oves in otrobe ter jih bo za druge pridelke še določila, je zanimivo, primerjati cene živil pred vojno in med njo. Če primerjamo povprečne cene v treh mesecih, maj, juni in juli pred vojno ter v mesecih avgust, september in oktober med vojno, vidimo, da se je podražila pšenica za 34 Mk. pri toni ali za 17 odstotkov, rž za 37 M'k. ali za 21 odstotkov; pšenična moka se je obenem podražila za 9’50 Mk pri 100 kg ali za 36 odstotkov in ržena moka za 7-25 Mk. ali 32 odstotkov. Oves se je podražil za 45 Mk. pri toni ali 26 odstotkov. Ječmen in koruza pa celo za 62 Mk. ali 42 odstotkov. Pri nas so pa po celi monarhiji cene živilom še bolj naraščale, kar takoj uvidimo, če primerjamo cene konec meseca julija s temi, ki jih imamo sedaj. Konec julija je veljala pšenica 13 K 50 v do 14 kron, rž 10 K do 10 K 40 v. oves 8 K do 8 K 50 v in koruza 7 kron 75 v. nedavno pa je veljala pšenica že 22 K. rž 17 K 50 v, oves 11 kron 50 v do 11 kron 80 v in koruza 12 K 50 v do 12 K 75 v; ječmen za varjenje piva je veljal konec avgusta 9 K 75 v do 10 K 25 v, nazadnje so g* plačeavli celo po 14 K 75 v do 15 K. Razentega so bile življenske potrebščine v Nemčiji mnogo ceneje nego pri nas. To razmerje se pa ni spremenilo, zakaj najvišja cena pšenici je v Nemčiji le 15 K 50 v (pri nas 21 K 50 v), rži le 13 K 50 v (pri nas 17 K 25 v), pšenični moki najboljši (prima) le 23 K (pri nas 32 K) ter najboljši rženi moki le 18 K (pri nas 25 K do 25 K 50 v). Iz teh statistiških podatkov posnemamo, da so se draginjske razmere v naši monarhiji bolj poslabšale nego v Nemčiji, dasi smo že prej imeli večjo draginjo. Posvetovanja avstrijske in ogrske vlade morajo dozoreti končno do odločitve, ki je že res nujna. Pokritje vojnih stroškov. V članku »Prager Tagblatt« obravnava finančni politik Nemške narodne zveze, profesor dr. Steinwender, vprašanje glede pokritja vojnih stroškov, ki bodo po njegovem mnenju znašali več »tisoč milijonov«. Kar piše o dobavi sredstev potom posojil, nas tu ne zanima. Važna so pa iz prav posebnega politi-škega razloga njegova naslednja izvajanja: Dr. Steinwender pravi: »Samo na posojila se pa ne bomo mogli omejevati, marveč bomo morali ukreniti tako, kakor je ukrenila Nemčija. Mislimo namreč s tem enkraten odstop, četudi v več letih odstopljivega imetja. LISTEK. Volna in nevtralne države. Mnogi menijo, da škoduje vojna samo vojskujočim se državam; toda vojna prizadeva občutno škodo tudi nevtralnim državam. Vsled onemogočenega in oviranega prometa trpi trgovina in vsaka nevtralna država je v nevarnosti, da z dobavo blaga izkaže kaki državi posebne ugodnosti, s čemer krši nevtralnost. V takem položaju ste pred vsem Amerika in Holandska- V Združenih državah je letos izredno dobro izpadla žetev pšenice. Vse luke so je polne. Toda tega blaga ne morejo vkrcati na ladje, ker je nemško trgovinsko brodovje takorekoč izginilo, angleško pa je bilo zaradi vojaških transportov znatno reducirano. Vsled tega hoče parlament Združenih držav upeljati lastne paroplovne črte. Toda odkod naj vzame ladje? V amerikanskih pristaniščih so mnogi nemški in tudi avstrijski parniki, tako na primer velikanski nemški transatlantski parnik »Vaterland«. a četudi bi Amerikanci te parnike prekrstili, bi to Angležev gotovo ne oviralo, da bi jih ne zaplenili. Poleg tega bi pa pomenjal odkup teh ladij, ki so v vojni za Nemčijo brez i pomena, financijelno podporo vojskujoče se nemške države. In ker se je Ameri-kancu Morganu prepovedalo posoditi Francoski denar, bi se moralo ukreniti tudi napram Nemčiji, oziroma Avstriji. Tudi Švedska, Norveška, Danska in Holandska občutijo izredne posledice evropske vojne. Kajti Angleška pregleduje skoro vsak parnik imenovanih držav, ako odgovarjajo njihovi trgovski bilanci. Angleška jim napravlja natančen račun: Kar tu vozite, je več premoga, žita in bakra, kakor pa sami rabite. Pri tem kaže Angleška seveda tudi mnogo zlobe in jeze napram nevtralnim državam, ki nočejo stopiti na njeno stran. Toda vojna, pravzaprav moč njene mornarice, ji omo-gočuje njeno postopane. Vsled tega mora žito in druga živila gniti v inozemskih pristaniščih. Amerikancev se polašča za-rad tega obup, tembolj, ker Angleži z vsakim dnem proglašajo novo blago kot vojno kontrebando. Amerikanski bombažni trgovci ogorčeno protestirajo proti temu, da se smatra tudi bombaž kot prepovedano blago, in cele armade bombažnih producentov so v nevarnosti, da propadejo. Toda bombaž se rabi tudi za — municijo! Argentinija in Brazilija ne moreti izvažati svojega mesa, svojega žita in kave. Italija mora pustiti, da se ve- like množine njenega sadja — tudi v tem pogledu je izpadla letina izborno — uničujejo, da propada njena sladkorna industrija, ker ji manjka prometnih sredstev. In tako stoji velika množica surovinskih industrij in produkcij živil v nevtralnih deželah pred ogromnim polomom. Veliko škodo imajo tudi one dežele, ki žive od trgovskega prometa. V tem oziru prideti predvsem v poštev Švica in Italija. Prva mora poleg tega tudi plačati stroške oborožene nevtralnosti, to je mobiliziranje za varstvo svoje meje. V obeh deželah so hoteli in restavracije zapuščene, železnice prinašajo znatno zmanjšane dohodke. S številkami se škoda, ki jo trpi Italija, niti ne da označiti. Toda nekoliko vpogleda nudijo v tem oziru vplačane vstopnine v muzejih. Najbolj obiskana mesta v Italiji so Rim, Florenca in Benetke. Vstopnina v Torinu in v galeriji Borghese v Rimu je znašala v preteklem letu 86.000, na Palatinu 36.000, v Angelskem gradu 25.000 lir. V Florenci, v Ufficijih 83.123. v medicejski kapeli 40.000 lir. V Benetkah so v palači dožev zbrali 163.000, v akademiji 48.266 lir. Bresa v Miilanu je imela 52.023, Leonar-dova Vincencijeva »Zadnja večerja« kakih 50.000, muzej v Neaplju kakih 50.000 lir dohodkov. Največ izgube imajo Pom- Če so v tej vojni tisoči izgubili svoje imetje in drugi tisoči svoje življenje, tedaj ne more nihče smatrati to zahtevo kot neumestno, da namreč imoviti sloji, ki jim je bilo imetje ohranjeno s požrtvovalnostjo drugih, en ali dva odstotka odstopijo v omenjeni namen. To bi v Avstriji — brez Ogrske — znašalo vsoto ene do dveh milijard. Opravičba takega odstopa tiči tudi v tem, če je je že treba, da se prav najbogatejši ljudje tako odtegujejo prostovoljni pomoči za ranjence in zapuščence, da postaja kar mučno. Čim mine vojna, bomo pred povsem novo ureditvijo razmer, in nadejamo se, tudi pred novo ureditvijo financ. Pri tem pa ne bomo smeli misliti zopet na izključno podraženje najpotrebnejših predmetov, na špirit, užigalice in drugačno blago, zakaj množica je v resnici storila svojo dolžnost, in če ji vojna ni mogla prizanesti, ima pa ob miru pravico do varstva!« Dr. Steinwender je s temi izvajanji pokazal pot, ki jo bo po vojni parlament, kadar bo zopet urejeval finance, upošteval ter sklepal v zmislu člankarjevem. Tako pričakujemo! Novi zakon o varu-štvu otrok. S cesarsko odredbo se je uvejavila novela k splošnemu državljanskemu zakoniku, ki jo je gosposka zbornica sprejela. Obsega predvsem določila o varu-štvu otrok. Nujnost utemeljuje, ker je zaradi vojne odsoten velik del moškega prebivalstva in ker je veliko: ljudi umrlo. Izpreminjajo se določila o obrokih glede na proglasitev smrti kakor tudi glede na pravice v rodovinskih in varu-ških zadevah, kar vse je bilo že dolgo potrebno, da se izboljša; končno se izboljšuje tudi postavni red o dedičih. Skrajšali so se obroki za proglasitev smrti. Cesarska odredba ostrani izključitev žensk v gotovih pismeinih izkazilih in v pravnih poslih. Rodovinska upravna določila vodi predvsem pomislek, da ni več zaradi vojne nemogoče, da se odgodi času primerno varuško pravo; na drugi strani je pa zaradi časovnih dogodkov človeško peji, ki so imeli 203.908 lir dohodkov itd. Vse to se je sedaj skoraj popolnoma nehalo. Italija ima škodo tudi z ozirom na izseljeniško vprašanje. Stotisoči izseljencev so leto za letom hodili v Ameriko in drugam, odkoder so pošiljali domov svoje prihranke — okoli 100 milijonov lir na leto. In sedaj niso le popolnoma prenehale te denarne pošiljatve, temveč se vračajo sedaj tudi v velikem številu izseljenci domov zaradi pomanjkanja dela v inozemski industriji, pomnožujejo bedo doma in so za breme javnosti, ki mora zanje skrbeti. Ti stroški niso manjši kot oni vojskujočih se državah. In to: se godi v času, ko državni dohodki znatno nazadujejo. V Italiji so v zadnjem četrtletju juli-sep-tember bili za 26 in pol milijona lir manjši kot prejšnje leto v istem času. Tudi Angleška si domišljuje, oziroma Grey in Churchill skušata Angležem dopovedati, da predstavlja ravno toliko kot nevtralno deželo, da bo ostala nedotaknjena od grozot vojne. Gotovo je, da je bil hinavski in zavratni namen Greya, izvojevati boj angleških kapitalistov z nemškimi potom Francoske in Belgije kakor tudi Rusije, pri čemur naj bi ostala | Angleška nedotaknjena od grozot vojne. Kakor pa je padla ta hinavščina, s katero življenje in urejena vzgoja potomcev za državo in za splošnost važnejše, kakor sploh kdaj. Novela obsega več določil, 'da se izboljša pravno varstvo nezakonskih otrok. Obsega sledeče izpremembe v korist nezakonskim otrokom; priznava se pripadlost k rodovini matere, ime podeli mož matere, zagotove se stroški poroda in prve preskrbe matere in otroka že pred rojstvom, končno se določajo ugodnosti za v očetovi hiši vzgojene nezakonske otroke po očetovi smrti. Novela obsega tudi določila glede na zakonito pravico do dedščine med nezakonskimi otroci in njih starši. Izpremembe določil splošnega državljanskega zakonika vodi tudi namen, da se določila o sprejemu otrok za svojce v interesu otroškega varstva olajšajo, da se tako zagotovi velikim osirotelim in nezakonskim otrokom dom in urejena vzgoja. Starostna meja staršev, kadar lehko izbirajo otroke, se je zato znižala na 40 let. Novela nadalje določa, da sme ženska voditi varuštvo in kuratelo, ustanove se tudi varuški sveti kot oblastvena uredba. Obsega tudi zasebnopravna določila o varuštvu v zavodih in o generalnem nadzorstvu, ki se pa le določi, če ni na razpolago posameznega varuha. Izročitev kazenskih stvari vojaškemu sodišču. Po cesarski naredbi z dne 25. julija 1914 so civilne osebe glede gotovih zločinov proti osebi in imetju podrejene vojaškim sodiščem, če so- bili ti zločini storjeni na škodo vojaških oseb in vojaškega blaga. Na bojiščih in njihovih okoliših so pa morale seveda civilne sodnije ustaviti svoje delovanje. Zaradi zaustavljenja rednega sodstva pa se zločinska dejanja civilnih oseb na škodo civilnih oseb in njihovega imetja ne morejo dovesti do kazni. Ravnokar izdana cesarska naredba tudi V teh primerih prenaša sodstvo zaradi posameznih težkih zločinov na vojaška sodišča. Zločini, zaradi katerih se ima to zgoditi, so: umori, uboji, plenitve, požigi in tatvine v treh oblikah, namreč tatvine v navadni bedi v znesku nad 50 kron, se je zapletla v pogodbo Belgija in Francoska, ravno tako se Angleška zelo moti, ako meni, da ta vojna ne bo imela zanjo zlih posledic. Kajti Angleška je tvorila do-sedaj svetovni trg. Od zunanje trgovine Nemčije, Avstrije, Belgije, Francoske in Rusije, ki znaša skupaj 14 milijard, je več kot polovica financirana od Angleške, to se pravi, da angleške banke posredujejo trgovino, da sprejemajo plačila v obliki menic in plačujejo s temi menicami, da jamčijo za čas med akceptiranjem in plačilom. Sedaj leži za kaki dve milijardi akceptiranih menic v Londonu, a ne plačanih. Te menice so izdane večinoma za povprečno dobo treh mesecev. Medtem pa je izbruhnila vojna in prekinjena trgovina bo povzročila polom, številnih tvrdk, argentinskih, brazilskih itd., ki teh menic v Londonu ne bodo mogle plačati. To bo postala grozna finančna katastrofa za Angleško. In ako se to ne kaže že sedaj, je temu kriv samo moratorij, ki daje dolžniku pravico, da odlaga s plačilom. A četudi bo končana vojna, bodo najmanj Belgija in Rusija, a bržkone tudi Francoska, rabile dolgo časa, meden bodo mogle pričeti zopet s plačili. Tudi tu bodo torej | imele angleške banke ogromne izgube in J gospodarski polomi stotisočev bodo opu-stošili tudi angleško narodno gospodar- oborožena tatvina in tatvina z uporabo nasilja, da storilec ostane v posesti ukradene stvari. Poverjenje takih kazenskih stvari vojaškim sodnijam je le prehodnega značaja. Sodstvo vojaških sodnij preneha, čim bo redna sodnija zopet delovala. Ob tem času preidejo vse nerešene stvari zopet na redne sodnije. Narodnostna sprava na Ogrskem. Ministrski predsednik grof Štefan Tisza se je odločil za veliko državniško dejanje. Ministrski predsednik Ogrske pripravlja namreč celo vrsto, odredb, ki bi bile primerne ogrsko prebivalstvo ne-madžarskega jezika sprijazniti z ogrsko državno idejo. Te odredbe, za katere je dal ministrskemu predsedniku povod' patriotizem, ki so ga pokazale v sedanjem vojnem času ogrske narodnosti, in ki jih je že napovedal v posebnem pismu najstarejšemu ortodoksnemu cerkvenemu kultu, rumunskemu grško - orientalskemu škofu v Aradu, Metian, se raztezajo v treh smereh. Najprej je grof Tisza izposloval pri cesarju splošno pomiloščenje za poli-tiške pregreške in prestopke (tudi kazenska postopanja, ki so v teku, sei bodo ustavila.) Ta odredba bo, v prid tudi socialistom, ki so se istotako zadržali korektno,. — Druga odredba se tiče na eni strani revizije ljudskošolskega zakona, ki naj bi se preosnovai primerno željam posameznih narodnosti. Poleg tega se bodo upoštevale tudi želje narodnosti glede na sodno postopanje. Tretja serija odredb se končno nanaša na to, da se dovoljuje narodnostim ob gotovih prilikah nositi lastne barve in znake, če niso identični z onimi kake inozemske države. Premog v volni. Ni še dolgo tega, ko se je jela pojavljati vest, da v Švici, Italiji, na Danskem in na Balkanu primanjkuje premoga, ker so glavni dobavitelji, Nemčija, Francija, Belgija in Anglija zapletene v vojno, ter so zaprle svoje meje izvozu. Kar se tiče posebej francoskih in belgijskih premogovnikov. so večinoma že v nemški upravi ali pa sploh ne obratujejo zaradi pomanj- stvo, tudi ako se nemške armade ne bodo izkrcale pri Dovru in ako njeni Zeppelini ne bodo metali bomb na London. Temu naravnemu povračilu za svojo straho-l>etno zavratnost se bodo angleški kapitalisti komaj izognili, naj potem Grey tudi trdi cinično, da Angleška vojna ne bo mnogo več veljala kot bi jo njena nevtralnost. Male države Holandska, Danska, Norveška so napram roparskim činom Angleške seveda popolnoma brez moči ter se morejo zadovoljiti samo s tem, da stiskajo svoje pesti v žepih. Značilno je za infamno politiko angleških kapitalistov, da izrablja ugodno priliko srbskega zavratnega umora le ne samo za zaželjeno gospodarsko uničenje Nemčije, temveč tudi zato, da prizadene trgovini manjših konkurentov znatno škodo, ki se ne bo mogla nikdar popraviti. Med Angleško in Holandsko obstojajo že stoletja komerci-jalna nasprotstva, ki so zaenkrat dosegla višek v popolnem podvrženju Holandske in njeni odpovedi kot svetovne sile, ne da bi se pri tem Angleška odrekla svoji ro-paželjnosti. Kajti angleški kapitalisti se čutijo toliko časa ogroževani, dokler bo plula po oceanu kak ladja pod tujo, zastavo. Angleški kapitalizem hoče biti edini gospodar svetovne trgovine. In to je tudi kanja delavstva. Francoski kameniti in drugi premogovniki, ki so pridobili leta 1912. 41 -3 milijone ton premoga, se nahajajo v severozahodnih delih Francije. V Belgiji so producirali leta 1912. 22-97 milijonov ton. Rusija ima največ premoga iz kotline Doneč, kjer dobivajo okolo tri četrtine vsega ruskega premoga ali 21 milijonov ton, dalje v kotlini Dombravi kameniti in rjavi premog, ter slednjič ob uralskem pogorju premog sploh. Ker ti premogovniki ne zadoščajo’ niti za domačo potrebo, je Rusija dovolila leta 1913. carine prost uvoz premoga za železniško porabo. Rusija je upeljala leta 1913. za 75-3 (1912. 45) milijonov rubljev premoga, in sicer iz Anglije za 39-97, iz Nemčije za 31-3 milijone rubljev; koksa jie-upeljala za 11-3, in sicer iz Anglije za 1-8, iz Nemčije za 4-79 milijonov rubljev. Kotlina Dombro-va, ki leži v kotu treh cesarjev ob Mislo-vici, je že v rokah dvozveze. Notranji nemiri ter vpoklic rudarjev v vojsko bodo imeli to posledico, da bo kotlina Doneč producirala še manj premoga nego običajno. Ker je Rusiji že primanjkovalo kuriva leta 1913., sedaj pa sta za uvoz zaprti Crno in Vzhodno morje, in ker Rusija zase ne producira dOvolj premaga, je jasno, da bo Rusija v kratkem brez tega kuriva. Pa tudi tedaj, če bi hoteli upoštevati naftine produkte za kurivo, ki jih Rusija dobiva iz na zemeljskem olju bogate po-krajine Baku ob Kaspiškem morju, bi to kurivo ne zadoščalo. Zanesljiva poročila pa pravijo vrhutega, da je v tej pokrajini vstaja in jo tudi že ogrožajo' Turki. Preostane torej le Velika Britanija, ki utegne zalagati pač Francijo v atlantskih pristaniščih, če ji dvozveza ne zabrani prevoza. Celotna produkcija kamenitega in ru-javega premoga je znašala v vojujočih državah leta 1911. v tonah; Nemčija ................... 234.521 Avstro-Ogrska . . . 49.860 Dvozveza .... 284.381 Rusija z azijsko posestjo 26.636 Francija ..... 39.231 Vel. Britanija in Irska . 276.255 Belgija..................... 23.053 Ententa .... 365.175 Nevtralne evropske države pa pride-delajo premoga: Italija 557, Španija 3916, vzrok njegovega sovraštva napram Nemčiji, ki je v zadnjih 40 letih pokazala doslej nenavadno eneržijo gospodarskega razvoja. Da vodijo Angleško v sedanji vojni ti postranski nameni, dokazuje jasno tudi njeno obnašanje napram zaveznici Belgiji. Za kršeno nevtralnost Belgije je pobožna, visokomoralna Angleška potočila krokodilske solze, a v svoji bolesti ni pozabila izročiti glavno trgovinsko mesto svoje prijateljice obleganju in mu povzročiti večmilijonsko škodo ter onemogočiti uporabo njegovega pristanišča za dalje časa. Seveda, ljubljeni in globoko obžalovani Antverpi so bili najnevarnejši konkurent Londona. Toda tako, kakor si predstavlja angleška domišljija, se "stvari ne bodo razvile. Kajti poleg Nemčije obstoje tudi še druge velike trgovinske države. »Uncle San«, kakor imenujejo poosebljenje severoameriških Združenih držav. je nagrbančil čelo in to je zadostovalo, da se je podlo nadlegovanje nevtralne trgovine vsaj deloma omejilo. Tako se je morala vsemogočna Anglija na Primer ukloniti in pripustii izvažanje bombaža iz Amerike. Upajmo, da bo sčasoma ameriški velikan poučil na enak način Angleško tudi glede drugih stvari. Nizozemska 1477, Švedska 312, skupaj 6262 tisoč ton. Če priračunimo še pridelek Združenih držav ameriških po 450.165, tedaj vidimo, da pridelajo neutralne države 456.427 ton premoga. Medsebojne odnošaje vojujočih držav ob mirnem času pokazujejo naslednje številke: Nemčija je upeljala leta 1912. 10-38 milijonov ton premoga (iz Velike Britanije 8‘99 milijonov); izvozila pa ga je 31-14 milijonov, in sicer v Belgijo 5*3, v Francijo 3-06, na Nizozemsko 6-54, v Avstro-Ogrsko 11-0, v Rusijo 1-51, v Švico 1*5 milijonov ton. Največ sta ga torej potrebovali Francija in Belgija. Nemčija ie prejela iz drugih držav 1. 1913. za 193-93, izvozila pa za 513-8 milijonov mark jrremoga. Francija je prejela iz drugih držav za 575-2 milijona frankov premoga, Rusija za 75-3 milijone rubljev, Belgija za 161-9 milijonov frankov, izvozila pa za 90-2 milijonov frankov. Avstro-Ogrska je uvozila za 262-8 milijonov K premoga, izvozila pa ga je za 14; 5 milijonov kron. Velika Britanija ga je izvozila 50-72 milijonov funtov. Nemčija, ki ni poklicala črnovojnikov rudarjev pod orožje, in pa Avstrija pridobivata premog v neomejeni množini. Premog je potemtakem dober zaveznik dvozveze. Nemška Belgija. Takoj potem, ko sta padli belgijski trdnjavi Liittich in Namur, je pisala »Vossi-sche Zeitung«, da je nujno potrebno, da se spoji Belgija z Nemčijo, ne zato, da bi nekoliko milijonov zavratne morilske druhali dobilo čast »pripadnikov rajha«, temveč, ker so Antwerpen, dohod h kanalu, in druge koristi, izhajajoče iz priklopitve Belgije, naravnost neprecenljive. Še preden je padel Antwerpen in so Nemci prodrli do morja, je frankfurtarska revija »Das Freie Wort«, označala besede znanega grofa Pavla Honsbrocka za zelo modre, da je neposredno utelešenje Belgije takorekoč nemogoče, prav tako, kakor tudi, da bi ostala podvržena dežela samostojna. Poleg tega, da bi se niti Valoni niti Flamci ne podvrgli germanizaciji in bi ostali veleizdajski živelj en masse, bi bila tudi velika zapreka belgijski katolicizem in klerikalizem, kakor misli avtor, ki prav duhovniškemu v-plivu pripisuje silni odpor Belgijcev. Nemška država mora predvsem nastopiti kot protestantska sila. Z ozirom na belgijske težave naznačuje pisatelj te-le pogoje »nove Belgije«; 1. Belgijske trdnjave se razrušijo, o-stane samo Antwerpen. 2. Antwerpensko trdnjavo zasedejo Nemci v obrambo proti Angliji. 3. Kraljestvo izgine in dežela pride pod nekako varuštvo in pod nemško nadzorstvo, ki bo odločevalo o vsakem važnem vprašanju. 4. Pod to upravo, nad katero je nemško nadzornistvo, se more potem pripustiti deželni zbor, ki pa se bo ba-vil samo z notranjimi vprašanji, narodnim gospodarstvom. 5. Poleg velike vojne odškodnine morajo Belgijci plačati nemški državi na leto toliko in toliko milijonov davkov, katerih proračunjenje se prepusti nemškim finančnikom. 6. Belgijske armade ne bo več, temveč samo redarstvo za vzdrževanje reda, popolnoma pod nemškim vodstvom. 7. Belgijski Kongo mora postati nemška kolonija. 8. Belgija izgubi diplomatsko zastopstvo v inozemstvu in nemški konzuli in poslaniki prevzamejo varstvo belgijskih interesov. 9. Belgija bo imela v Berolinu zastopnika, ki bo pri državni vladi posredovalec v belgijskih stvareh. 10. Belgija preneha biti suverena ter postane Nemčija. Velika Britanija kot vrhovni go- spodar mnogo-indijskiih malajskih držav nam predstavlja dobro to razmerje. Tako je Francoska suceren pirenejske republike Andore. Južnoafriško delavstvo in vojna. Labuor Leader, 'glasilo angleškega neodvisnega delavstva, piše: »Mnogo izgnanih voditeljev strokovnih organizacij, ki jih je bil general Botha, izgnal, se sedaj vrača v južno Afriko, nekateri zato, da branijo britske svoboščine, ki so jih tako prijetno okusili — toda ne vsi. Dva delavska voditelja od devetih izgnancev, sodruga J. T. Bain in Artur Crawford, prav nič ne skrivata, v kakšnem zmislu bosta delovala ob tej vojni. Bain piše v poslovilnem pismu časopisu Labour Leader: Veseli me modro državljansko stališče J. L. P. napram vojni. Žalostno je, da ni na Angleškem to stališče splošno, ki pa sčasoma postane. Sam sem tega mnenja, da ne bi se smeli nikdar udeležiti te vojne, in da nant mora sedaj biti na tem, da se čimbolje konča. Na sedaj priljubljeno metodo v britskem časopisju o »uničenju Nemčije«, se ne bi smeli prav nič ozirati. Preden poteče nekaj mesecev, bosta čas in bridka izkušnja ljudstvo poučila, da je ta vojna prav tako malo v interesu ljudstva kakor vse prejšnje vojne. Prepričan sem, če bi bilo vse britsko organizirano delavstvo tistega mnenja kakor J. L. P., bi bilo danes moč v deželi. Upam, da bo mogoče sklicati mednarodno konferenco v Amsterdam ali kam drugam in se zediniti glede mirovnih pogojev, ki bodo sprejemljivi zastopnikom vseh dežela.« Sodrug Crawford piše, da se je v južni Afriki ustanovil odbor proti vojni, ki izdaja tednik kot svoje glasilo in razvija energično agitacijo, ter nadaljuje: »Mnogo elementov med Buri, ki se bojujejo z generaloma Bayers in DeWet, vojuje sicer tudi proti vojni, ali njih akcija je protibritska in za Nemčijo. To so kapitalisti, ki so bolj nasprotniki delavstva nego vojne. Južnoafriški socialisti se ne bodo družili s puntarskimi burskimi elementi. Socialistiška propaganda ni ne protibritska in ne nemška. Proti vojni je nje stremljenje.« Tako pišejo pregnani voditelj burskega delavstva, prepojeni od gnjeva do tistih ljudi, ki so jih z drugimi vred pred leti po navodilih Anglije pregnali, pa se danes puntajo, da bi se sami osvobodili iz angleških pesti. Državno varovana podjetja. Uradna »Wiener Zeitung« javlja: V zmislu § 1. naredbe skupnega ministrstva z dne 22. oktobra 1914, drž. zak. štev. 292, in v zmislu naredbe ministrstva za javna dela z dne 23. oktobra 1914 se proglašajo nastopna jx>djetja za varovana oziroma posebno nadzorovana od strani države, in sicer:' Rudniško podjetje za kamniti premog akcijske družbe »Companie Galiciene des Mineš« v Libiacu v Galiciji; petrolejska podjetja vrtalne družbe z omejeno zavezo Grahovnica na Gališkem; petrolejski o-brati družbe »Societe Franciaise de Pe-troles de Potok« na Gališkem; obrati petrolejske družbe z omejeno zavezo v KHmkovkl na Gališkem in obrati za zemeljsko olje v okraju rudniškega urada .Jaslo na Gališkem, kojih lastnica je firma Jakob Perkins & Komp. Nadalje rudniška podjetja za rjavi premog; Trboveljske premokopne družbe na Dunaju. Kot nadzorovalna organa je vlada imenovala: za akcijsko družbo »Compa-nie Galiciene de Mineš« dvornega svetnika Marian Bochenskia, za ostala podjetja za pridelovanje zemeljskega olja rudniškega nadsvetnika Moritz Werberja, končno za Trboveljsko premogokopno družbo ministerialnega svetnika Wiljema Kleina. »Compagnie Galiciene Mineš« ima svoj sedež v Parizu. V naši državi imfl svoje zastopstvo v Libiacu pri Chrzanovu v Galiciji, njeni kamniti premogovniki se nahajajo v Žarki in Libiacu maly. Vpo-slenih ima okolo 600 delavcev. Njen akcijski kapital znaša 12 milijonov frankov. — Vrtalna družba z omejeno zavezo v Grabownici ima sedež v Lvovu in znaša njen temeljni kapital 30.000 kron. — Petrolejska družba z omejeno zavezo v Klimkovki takozvana »Klimkovka« se nahaja istotako v Lvovu. — Firma Perkins & Komp. v Humniski ima svoje petrolejske obrate v Rownem. Udeleženci firme so Angleži. — Trboveljska premo-gokopna družba (Societe des Carbonages de Trifail) na Dunaju ima kakor znano svoje rjave premogovnike v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Ojstrem, Kočevju in Rihenberku, potem, kamniti premogovniki v Krpanu-Vinesu. Poleg tega ima še rudniška podjetja, v katerih koplje cinek ter razna druga industrijska podjetja. Akcijski kapital Trboveljske premogokopne družbe znaša 19 milijonov 600.000 kron. Svetovna voina. Z južnega srbskega bojišča ni zadnje dni nobenih važnejših poročil. Avstrijsko-ogrska armada prodira po svojem načrtu od severozahoda preko Valjeva v Srbijo. Južnoizhodrti del Bosne, kjer so bili Srbi in Črnogorci udrli v Bosno proti Sarajevu, je sedaj očiščen sovražnega vojaštva. Srbska vlada je baje še vedno v Nišu. Zanimivo utegne biti, da je nastal med kraljem Petrom in ministrskim predsednikom Pašičein hud spor. Resnica pa ni, kakor so poročali listi, da bi bil kralj Peter bolan na smrt. Srbi so po poročilih prejeli francosko pomoč, in sicer okolo 600 topničarjev in šest težkih topov z ladij. Avstrijsko vojno poveljstvo je izdalo na srbsko prebivalstvo poseben oklic, v katerem mu obljublja svoboščine in prijateljsko ravnanje z njim ter naglaša. da je vsak nadaljni odpor nepotrebno prelivanje krvi. Na bojišču je zapadel visok sneg, ki vojne napore jako povečava. Dne 25. se poroča: Jugovzhodno od Valjeva so naše čete po bojih prekoračile s snegom pokrite grebene Maljena in Su-vobora. Tamkaj so ujeli 10 srbskih častnikov in okolo 300 mož ter zajeli tri strojne puške. Na ruskem bojišču tudi ni bilo izdanih nobenih važnejših poročil. Boji, ki so se razvili ob severnih Krpatih, nad Krakovom, po srednji in severni Ruski Poljski ter v Izhodni Prusiji še niso odločeni. 'Glavne operacije, ki pa trajajo še več tednov, so od avstro-ogrske strani in pa od Izhodne Prusije. Rusi sami priznavajo, da Se jim je ofenziva, ki so jo bili pričeli proti Krakovu In proti Poznanju preko srednje Poljske, ponesrečila, ter da morajo zn