Leto XI. 1913.
Št. 7. Julij.
Szflaja Kaf. bukrarna Tiska Kafol. iisl?arna
St a ne: za celo lelo K 2'—; za Nemčijo K 2'SO; za (Jmeriko in t>se osiale zunanje kraje K 3*—
Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina in Harori pa upratmi. štou »Bogoljuba" v Cjubljani
piši se morajo pc« slafi Ho 10., Hopisi 3c 15. prejšnjega mesca
QdC2CCaC3nC3C3aC3C3aC3C3DC3C3DaDC3DC3DC3C3DC3C3DnaDC3L3DaC3DC3C3a
1 naše gospodinje!!8 — I
C
n
C
D 230
o
Kollnsko kovino primes
v korist obmejnih Slovencev.
pri useh frgoucih G
D □
□
D
□
G
D □
□
a
jena

Hajboljša in najsigutfnejša prilika za štedenjel
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva Gesta št. 6, pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v" tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč tudi cela dežela Kranjska, in jih obrestuje po

a
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 K na leto. Stanje vlog je
bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov K. Zanalaganjepo pošti so poštno-hranilnične položnice brezpl. na razpolago.
Načelstvo.
NaM čefRu tordkii"■*>«■* mm posteilnejfl perju!
1 kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2-40 K, polbelega 2-80 K, belega 4' K, belega skubljenega 510 K, 1 kg izredno finega saežnobelega, skubljenega 6'40 K in 8K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri 5 kg se pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz želo gostega, jako trpežnega, rdečega, modrega, belega aH rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama) vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehklmraŠjim perjem 16 K, z Izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernloe po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3-50 K, 4 K. — Pošilja proti povzetju od 12 K više franko. 8. BENISCH v Dešenioi 766 Sumava. Češko. — Zamenjava in frankovrnitev dopuščena, 3557	za neugajajože se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Snoji k SOD jim! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu ur, Derfiic in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen.	231
Ljubliana. Kopitarjeva ulica 4. L. lfilhar, urar.
firicdr i Mejni!
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo
zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke in novosti v konfekciji za
dame.
• • •<
1
1 §
i
i
Naročajte in priporočajte
Petra Barbariča!
Nevezan 1 K, vezan 1"50K, lepše 1-90 K.
II
D g
m 11
« NIT

* A1
Tovarne za asbestskrlll .Zenit'
družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk
omejeno
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski makrijal.
Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73.	234
Ceno
fPcbteljno feije
1 kg sivega skubljenega K 2-—, boljšega K 2'40, pol belega prima K 2*80, belega K 4'—, finega mehkega puha K 6-—, prvovrstnega K 7-—, 8'— in 9-60. Sivega puha K 6*—, 7—, belega finega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg naprej franko.
Dovršene, napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudečega, modrega, rumenega ali belega inlet (nanking) blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema vzglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem, K 16, s polpuhom K 20, s puh perjem K 24. Posamezne pernice K 10, 12, 14, 16. Posamezne vzglavnice K 3, 3'50, 4. Pernice 200X140 cm velike K 13, 15, 18, 20. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4"50, 5, 5'50. Spod. pernice iz najboljšega gradla za postelje 180X116 cm velike
franko proti povzetju ali naprej vplačilu Maks Beroer, DeMca ši. a 236, Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. — Bogati iiustrovani ceniki vsega posteljnega blaga zastonj.

Koledar za julij.
Namen molitve za julij, določen od sv. očeta: Portugalsko.
	Dan	Godovi	Nameni	Celodnevno češ ljublj. škol.	5. presv. R. T. lavant. škof.
1 2 3 4 5	Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Pambo opat Obisk. bi. D. Mar. Helijodor Urh škof Ciril in Metod	Ugodno vreme Da bi B. D. Marija tudi nas obiskala Ognja in dom. nesreč reši nas o Gosp. Mlačni v veri Iztočne cerkve. Slovani	Ljub. Trnovo Draga Selca Smlednik Komenda	Zibika j Sladka gora D rami je Kolobje
6 7 8 9 10 11 12	Nedelja Poned. »Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Sv. Kri — Iz. prer. Pulherija Elizb. kralj. Port. Anatolija dev. Amalija dev. Pij I, papež Mohor in Fort.	Naši dijaki na počitnicah Avstrijska cesarska hiša Kat. Cerkev na Portugalskem Naši župani Zapelj. in skuš.hud. reši nas o Gosp. Cerkvene razmere v Istriji Družba sv. Mohorja	Radomlje Št. Janž Šempeter pri N. m, Šempeter priSlav. Naklo Podraga Žužemberk	Slivnica Sv. Štefan Sv. Vid Žusem J Nova cerkev Vojnik
13 14 15 16 17 18 19	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Marjeta muč. Bonaventura šk. Henrik cesar Karm. šk.bl.M.D. Aleš spora. Kamil Lel. Vincencij Pavi	Sv. Oče Naši škofje in duhovni pastirji Krščanski vladarji Bratovščina karmelskega škapulirja Domači reveži Bolniki in bolnišnice Sinovi in hčere sv. Vincencija	Cemšenik Vodice Borovnica Cešnjice Vranja peč Ljublj. dež. bol. Lazaristi	j- Vojnik, boln. j Vitanje | Dobrn: Sv. Martin
! 20 21 22 23 24 125 j 26	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Elija prerok Olga Marija Magdal. Apoiinaf Kristina Jakob ap. Krištof. Ana mati bi. D. M.	Marijine družbe Katoličani v Rusiji Spreobrnjenje grešnikov Treska in hud. vrem. reši nas Gosp. Služkinje in dekle Krščanski pisatelji Krščanske matere	Prečina Planina Kočevska Sodražica Zlatopolje Šentjurska gora Ljublj. sv. Jakob Loka. Kapucini	Crešnjice I Frankolovo : Sv. Jošt j Gornji grad J Ljubno ' j
j 27 28 29 30 31	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek	Pontaleon Viktor Marta Abdon in Senen Ignacij Sojol.	Naši obrtniki Potrpljenje v nadlogah Dela usmiljenja Katoličani v Perziji Sinovi sv, Ignacija; 21. julija umrli	Voglje Gora pri Idriji Sv. Magd. na Gori Kostanjevica Idrija	Straže Rezulje Solčava | Rečica
Odpustki.
2.	Sreda. Obiskovanje Marije Device. Popolni odpustek udom rožnivenške bratovščine. Tretjerednikom vesoljna odveza.
3.	Četrtek, prvi v mescu. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ae morejo obiskati, pa v farni cerkvi.
4.	Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki gredo k spovedi in spravnemu sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo v namen svetega očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega danes ali v nedeljo; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor včeraj.
5.	Sobota, prva v mescu. Sv. Ciril in Metod. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast brezmadežne Matere božje, da nekoliko zadoste za razžaljenja, storjena Materi božji, in molijo po namenu svetega očeta; b) udom apostolstva sv. Cirila in Metoda danes ali v osmini.
6.	Nedelja, prva v mescu. Udomjj bratovščine sv. rožnega venca trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo v namen svetega očeta; 2. če so pri mesečni procesiji;
3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom..|j — Popolni odpustek: a) udom bratovščine pre-svetega Srca Jezusovega, če ga niso že v petek dobili; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
7.	Ponedeljek. Sv. L o v r e n c i j Brin-! d i š k i. Popolni odpustek tretjerednikom.
8.	Torek. Sv. Elizabeta, kraljica portugalska. Popolni odpustek tretjerednikom.
9.	Sreda. Sv. Nikolaj in tovariš L..'., Popolni odpustek tretjerednikom.
14. Ponedeljek. Sv. Bonaventura. ' Popolni odpustek tretjerednikom.
16. Sreda. Marija Devica karmel-s k a. V karmelskih cerkvah popolni odpustek tolikrat, kolikorkrat obiščemo cerkev in molimo v namen svetega očeta. Odpustke moremo obrniti vernim dušam v prid. Udje škapulirske bra-
Leto XI.
Ste v. 7.
Mesec predragocene Krvi Jezusove
Mesec julij je posebno posvečen predra-goceni Krvi Jezusovi. Iz tega že lahko spoznamo, da smo dolžni posebno pozornost posvetiti tej predragoceni Krvi. In če se vprašamo, zakaj naj presveto Kri Jezusovo posebno častimo, bomo kmalu našli za to več vzrokov. Le tri hočemo imenovati:
1.	Kri Kristusova je najtesneje združena z božanstvom Jezusa Kristusa in zasluži zato posebno visoko spošt ova n j e. To je tista Kri, ki se je pretakala po žilah presvetega Zveličarjevega Telesa, tistega Telesa, ki je bilo najožje združeno z drugo božjo osebo. Kakšno visoko češčenje ji toraj pristoja! Čim ugled-nejša, plemenitejša je oseba, tem večjo veljavo zasluži tudi njena kri. Zato je bila kri sv, mučencev v tako visoki časti, da so jo verniki skrbno zbirali in shranjevali. In po pravici. Saj je bila to kri onih, ki so iz ljubezni do Jezusa dali svoje življenje. Toda kaj je ta kri v primeri s Krvjo Jezusa samega, kaj je človeška kri v primeri z božjo Krvjo? Ako pa že človeška kri zasluži spoštovanje, zasluži tudi Jezusova dragocena Kri, da jo nadvse častimo, — da jo molimo.
2.	Predragocena Kri Kristusova je v ozki zvezi s presvetim Srcem. Srce, v pravem pomenu besede, je zaloga krvi; v njem se hrani kri, katero potem pošilja po žilah in uravnava njen tok. Ako zastane srce, zastane tudi kri, in življenje preneha. Ako pa se kri skvari, tudi srce ne more več delovati in življenja je konec. Srce in kri se torej ne smeta ločiti; oba skupaj vzdržujeta življenje. Tako je tudi presveto Srce Jezusovo skupno s predragoceno njegovo Krvjo vzdrževalo 33 let Jezusovo življenje. Kolikorkrat je iz ljubezni do nas udarilo njegovo Srce, tolikokrat se je iz ljubezni do nas prelila njegova dragocena Kri po pre-svetih žilah, — Pobožnost v čast presv. Srcu se hvala Bogu lepo razvija, ž njo vred pa se
mora razvijati tudi pobožnost do presvete, predragocene Krvi Jezusove,
3, Predragocena Kri Jezusova je prav poseben dokaz njegove ljubezni do nas. Za naše odrešenje nikakor ni bilo potrebno, da je Zveličar za nas prelil svojo Kri, Ena sama solzica, ena sama molitvica, en sam vzdihljaj, da, sama volja bi zadostovala za naše odrešenje. Vsako Zveličarjevo delo je bilo delo druge božje osebe; imelo je neskončno vrednost in veljavo in zato je bilo sposobno, poravnati tudi ne. skončno krivico.
Toda Zveličar ni bil s tem zadovoljen, ampak je hotel dati za nas tudi svojo Kri, in sicer vso svojo Kri, torej najdragocenejše, kar je imel, samo da bi ljudje spoznali njegovo neizmerno ljubezen, V svoji ljubezni je nebeški pelikan odprl svoje žile, nas napojil s svojo Krvjo in pri tem izkrvavel, — O ljubezen Jezusova, kdo te razume, kdo izmeri? In ako se ta ljubezen kaže ravno po predragoceni Krvi, ali ni potem ta Kri vredna našega posebnega češčenja? Ali ni vredna, da jo visoko cenimo, častimo, — molimo?
Da, gotovo smo vsi prepričani, da je predragocena Jezusova Kri vredna, da jo prav posebno častimo, posebno povzdigujemo.
To predragoceno Kri skušajo tudi protestanti posebno poveličevati. Komu še niso prišli v roke: Blagovestnik, Blagovestni lističi, Veselo poročilo otrokom? Kako se tu poveličuje Kristusova Kri, toda žalibog ne iz ljubezni, ampak iz sovraštva do Jezusa, S takim pisarjenjem hočejo ljudem vsiliti misel, da je z Jezusovim odrešenjem že vse storjeno in ni potreba nobenega človekovega sodelovanja. Na ta način hočejo s predragoceno Krvjo Kristusovo odrešene duše pahniti v pogubo.
Da, tudi mi katoličani častimo predragoceno Kri Jezusovo, a ne kot protestanti, s praznimi frazami, ampak v dejanju.
Mi dobro vemo, da je Kristusova Kri neskončne veljave, da je ona cena našega odrešenja. Odkupljeni smo z dragoceno Krvjo Kristusovo.
Dobro vemo, da je naše odrešenje že po-_ polnoma dovršeno, vemo pa tudi, da moramo mi pri svojem zveličan ju sami sodelovati, »Bratje«, kliče sv. Peter, »trudite se vedno bolj, da si zagotovite svoj poklic in svoje i z v o 1 j e -nje. (I. Petr. 1, 10.)
In o že zveličanih pravi sv. Janez (Skr, raz. 7, 14.): »Ti so, ki so prišli iz velike stiske in oprali svoja oblačila ter jih očistili v Krvi Jagnjetovi.
Kristus je storil že glavno delo, nas je odrešil, a mi si moramo s svobodno voljo pridobiti sadove odrešenja. »On, ki te je brez tebe ustvaril, te brez tebe ne bo izveličal,« pravi sv. Avguštin.
Zato pa pravo češčenje predragocene Krvi obstoji predvsem v tem, da si prizadevamo, vedno bolj očistiti svoje duše, jih vedno bolj olepšati z lepimi čednostmi. Saj je zaradi tega dal Zveličar svojo Kri. In pri tej svoji skrbi za zveličanje se ne smemo bati nobenih težav; ako je Zveličar za nas prelil svojo Kri, moramo tudi mi zase in za Jezusa nekaj storiti.
Toda človek je slab. Pri najboljši volji večkrat pade. Kaj pa sedaj? Zveličar je za to preskrbel. Zakrament sv. pokore je sad
njegove predragocene Krvi, in tega sadu se moramo poslužiti, dobro, vestno, večkrat. Tu se operemo v njegovi dragoceni Krvi in s tem pokažemo svojo hvaležnost do te predragocene Krvi.
Ko pa smo se očistili, potem pa zopet k predragoceni Krvi, ki nam jo ponuja v sv. obhajilu. Dobro pripravljeni pristopimo večkrat, vsak dan, ako mogoče. Mislim, da je ni večje hvaležnosti, kakor je ravno ta, da Jezusovo dragoceno Kri pogosto uživamo in si tako zagotovimo častitljivo vstajenje.
In sv. maše tudi ne pozabimo! Da, čislaj-mo sv. mašo! Ne udeležujmo se je samo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, ampak če mogoče vsak dan. Tu bodimo pazljivi in darujmo predragoceno Kri Jezusovo večnemu Očetu za spravo za naše grehe!
In ko obiščemo presv. Zakrament, počastimo tudi predragoceno Kri in nanjo se spomnimo še ob drugih prilikah, posebno ko častimo presv. Srce.
Tako delajmo ves ta mesec, celo leto, celo življenje, in predragocena Kri Jezusova za nas ne bo izgubljena. Protestantske liste pa odklanjajmo in zatirajmo, kajti ti niso sposobni, vneti v našem srcu ljubezni do predragocene Krvi, pač pa še zadnjo iskrico zadušiti. Ljubezen se kaže v dejanju, ne pa v praznih besedah, ki morda lepo zvene, a so votle, kot je votel zvon, ki vabi druge k pobožnosti, sam pa ostane mrzel.	Vekoslav.
Marija in presv. Evharistija.
(Konec.)
3. Marija je najbolj vzpodbuden zgled češčenja presv. Evharistije.
Sv. pismo nam sicer malo pove o pobožnosti Marije do njenega božjega Otroka; toda teh malo besedi, če jih premislimo z vernim srcem, vsebuje luč in žar, da nam more predstaviti Marijo kot cveteč in vzpodbujajoč zgled za naše češčenje presv. Evharistije.
Sv. obhajilo Marijino je spočetje božjega Sina. S kakšnimi čustvi je sprejela Marija božjega Sina. Z onimi, ki jih imenujemo zaradi njihove vzvišenosti božje čednosti. V trdni, živi veri je polnila svoje deviško srce od zgodnje mladosti z gorečo molitvijo ter branjem in premišljevanjem sv, pisma. Ta Marijina vera je morala prestati junaške skušnje; zamislimo se le v to ponižno, sveto deklico, ki si ni niti misliti upala na tako visoko dostojanstvo. Kako žive
in močne vere je potrebovala, ko ji je nebeški poslanec prinesel skoro neverjetno novico. V njenem srcu je stolovalo vedno neomajno zaupanje v nebeškega Očeta in Boga njenega srca ter nepopisno hrepenenje po Odrešeniku; saj to hrepenenje po Mesiji je bil vzrok njene deviške obljube. Posebno pa je plamtela v njenem srcu brezmejna ljubezen in vdanost do Gospoda in Boga; kakor hitro je zaslišala željo in voljo nebeškega Očeta, takoj je izgovorila, brez ozira na osebne žrtve, besede: »Glej, dekla sem Gospodova!«
To so prave čednosti nasproti najsvetejšemu Zakramentu, posebno za sv. obhajilo: Živa vera, srčno hrepenenje, predvsem pa vroča ljubezen do Boga, a vse to mora biti prepojeno z globoko ponižnostjo. O, ko bi se vsak dan učili teh čednosti od nebeške Matere, potem bi izšel iz presv. Evharistije nov

svet, ta »solzna dolina« bi bila po svitu sv. hostije spremenjena v paradiž! . . .
Kristjani, in posebno vi, Marijini sinovi in hčere, premišljujte, ko prihaja k vam nebeški Gost, ta prekrasen zgled — Marijino Oznanenje — in prosite nebeško Mater za enake čednosti! Imejte pred seboj vedno te čednosti tudi pri drugih evharističnih pobož-nostih. O teh par migljajev!
Prvo procesijo Sv. Rešnjega Telesa je vodila Marija: sama je nesla Najsvetejše, sv. Jožef in neštevilne trume angelov je spremljalo najdražji zaklad v dolgi, dolgi procesiji iz Nazareta v hišo sv. Caharija in pobožne Elizabete. In kako močen blagoslov je dala z živo monštranco! Mali, še ne rojeni Janez Krstnik je poskakoval veselja. In kakšen zgled skritega življenja in ponižnosti, prijaznega in vljudnega obnašanja, duhovnega veselja nam je pokazala v prelepi pssmi: »Moja duša poveličuje Gospoda!«
V češčenju izpostavljenega Najsvetejšega nam daje Marija živ zgled v betlehemskem hlevcu in v tihem, zaupnem življenju v Nazaretu. Kakšna čustva so navdajala Marijo pred božjim Otrokom v jaslicah ali kadar je spančkal v borni posteljci v Nazaretu! Kako pobožno in spoštljivo je govorila: »Svet, svet, Bog vojnih čet« in ponavljala znova: »Moja duša poveličuje Gospoda« ter zagotavljala čuječemu Srcu nebeškega Sina: »Glej, tvoja nevredna dekla sem, tebi hočem služiti z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsemi svojimi močmi!«
Tekom treh let, ko je Gospod oznanoval nebeško kraljestvo, je Marija malokaterikrat videla svojega Sina s telesnimi očmi, toda v njeni duši, v njenem srcu, je živel neprestano. Tu nam je Marija zgled, kako moramo biti tudi mi vedno združeni z nebeškim Gostom v tabernaklju.
Naposled nam daje Marija prekrasen zgled, kako se moramo udeleževati sv. maše. Poglejmo prvo sveto daritev na gori Kalvariji: Kristus na križu v groznih bolečinah, izpod trnjeve krone se vsip-ljejo krvavi prameni po izmučenem licu, a roke razpete, kakor bi hotele objeti ves svet, ga pritisniti na svoje prebodeno srce: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil!« Pod križem pa Marija, njegova ljubeča Mati. Gleda svojega umirajočega Otroka, kako trpi — in ona trpi z njim. In kakor v Kristusovem srcu, tako je bilo tudi v Marijinem: neskončna ljubezen, popolna nesebičnost, najglobokejše spoštovanje in neprestano češčenje neskončnega Boga ter daritev same sebe za milijone otrok, ki tavajo v temi nevere. — O, pač bi se drugače
obnašali pri sv. maši, ko bi stali s trdno vero v srcu z Marijo pod križem, živo prepričani, da smemo biti pol urice z njo pri Zveličarju, ki obnavlja na oltarju svojo krvavo daritev nekrvavo, da bi megli biti deležni milosti daritve na križu, ker nam ni bilo dodeljeno, biti osebno pri daritvi na Kalvariji.
Ko bi imeli pri svojih evharističnih po-božnostih vedno Marijo pred očmi, ko bi le nekoliko na to mislili, s kakšnimi čustvi je častila in molila resnično Evharistijo po vnebohodu svojega Sina, se udeleževala sv. maše sv. Janeza in drugih apostolov, prejemala sv. obhajilo iz njihovih rok, cele ure prebdela pred svojim Otrokom, skritim pod podobo kruha, poučevala kristjane o presveti Evharistiji, jih navduševala zanjo, ko bi imeli to živo pred očmi, o, potem bi bili bolj prepojeni z evharističnim duhom, vedno bolj raslj v pobožnosti do presv. Evharistije.
»Iskali me boste in ne boste me našli,« je rekel Gospod Judom. Kaj, kako žalostno! Odrešenika imeti pred seboj, pa ga ne najti in tako needrešen in nesrečen živeti in ne-odrešen in nesrečen umreti! Ali se ne godi dandanes ravnotako mnogim kristjanom, tudi katoliškim? Iščejo sreče in blaženosti, iščejo nekega odrešenika, pa ga ne najdejo, najsi je neposredno v njihovi bližini. Kakor neverni Judje imajo oči, pa ne vidijo njega, ki jim jih je dal.
Kako bi se takim revežem pomagalo? Poglejmo zopet Jude, katerim je Kristus govoril te strašne besede: »Iskali me boste in ne boste me našli!« Zakaj niso našli Odrešenika? Motili so se na Mariji, »Ko bo Kristus prišel, ne bo nihče vedel, odkod je,« so rekli, »toda o tem (Jezusu) vemo, odkod je,« Mislili so, da je Kristus navaden človek, ker so poznali njegovo Mater Marijo in njegovega »očeta« Jožefa, Spcdtikali so se nad Marijo, ker so jo imeli za navadno ženo in mater — zato niso našli Odrešenika. Ko bi bilo tem ljudem res toliko do resnice, pa bi bili vprašali Marijo, kako in kaj, pa bi bili zvedeli, da je že prerok Izajija prerokoval: »Glej, devica bo spočela in rodila,« pa bi bili verovali in Odrešenika — našli.
In ravnotako se godi danes onim, ki iščejo Odrešenika, pa ga ne najdejo, najsi je sredi med njimi; izpodtikajo se nad Marijo, V njih očeh je češčenje Marije pretirano. Ko bi vsaj enkrat ponižno klonili glavo pred Devico devic, vsaj enkrat pokazali otroško zaupanje in vdanost do nje, pa bi kmalu našli Odrešenika v presv, Evharistiji,
Mi Marijini otroci, smo, hvala Bogu, našli Marijo in po njej Odrešenika v tabernaklju. Toda nikar naj ne mislimo, da smo našli ta
zaklad zase, ne, deliti ga moramo — kakor Marija — drugim, in sicer s tem, da si prizadevamo svoje brate in sestre, prijatelje in znance, napeljavati k Odrešeniku po — Mariji.
Ko so divji Tatarji napadli rusko mesto Kijev, je rešil sv. Hijacint ciborij in Marijino
soho: z eno roko je pritiskal Najsvetejše na srce, z drugo pa Marijino podobo. Tako moramo tudi mi ravnati: V srcu imeti vedno Onega, ki je svojo kri prelil za nas, a na srcu svetinjo One, ki nas z materinsko roko vodi ob pečinah življenja.
O, da ste
O, da ste moje, ve rože žlahtne, ki ste razvile ves junijski čar, nič bi ne bala se vašega trnja, tja bi vas nesla pred tihi oltar.
moje!..,
Ve bi ovile njegov tabernakelj, bi se nagnile na božje Srce, in bi mu rekle, da njemu na ljubo vas so natrgale moje roke.
Tja bi vas nesla pred blaženo ječo, tja, kjer prebiva on sam, tako sam, pa bi zveselil se vaših pozdravov, vaših in mojih — o, saj ga poznam!
O, da ste moje, ve rože škrlatne, dušo globoko vtopila bi v vas, mojo ljubezen bi nesle Jetniku, morda smehljaj bi mu prišel v obraz?
Ve bi dehtele in jaz bi molila, to bi hladilo mu srčno bolest, to bi ga tešilo v tugi veliki, ker mu je svet tako mrzlo nezvest.
Morda bi le za trenutek pozabil grenke bridkosti osamljenih ječ! Rože škrlatne, o, da ste ve moje, v sreči njegovi bi našla sto sreč!
M. Elizabeta,
ija&c—o_-
54. poročilo bratovščine presv. Rešnjega Telesa
za ljubljansko škofijo (za leto 1912-/13.)
»Češčeno in hvaljeno naj vedno bo pre-sveto Rešnje Telo,« ta rek se je, hvala Bogu, med našim ljudstvom popolnoma udomačil; češčenje presvetega Zakramenta je narodu prešlo v meso in kri. — Ko podajemo štiriin-petdesto letno poročilo, moramo hvaležno priznati, da se smemo na milosti polno in blagoslovljeno leto ozirati. Češčenje presvetega Zakramenta je kot mila lučica večne svetilke razsvetljevala, ogrevala in prešinjala mnogo dobrih, bogoljubnih src. Mnogo jih je pristopilo bratovščini presvetega Rešnjega Telesa, dcsegli smo, da je narastlo število članov na stoindvajset tisoč. To število kaže, da se jih je mnogo, mnogo zatekalo k presvetemu Zakramentu ljubezni — toda še je prostor! Še je prostor, pridite! Še je prostor, to so vabeče besede milostnega Srca, besede, polne ljubezni, polne tolažbe. V Jezusovem presvetem Srcu je prostor za vsa obtežena, žalostna, trpeča človeška srca. Vsako človeško srce je potrebno ljubezni, pomoči in tolažbe. Že mladostnemu srcu je potreba moči, da se zamore ustavljati raznovrstnim zapeljivostim, zlasti sedanjo dobo, ko se s
slabim tiskom, s pohujšljivimi zgledi toliko greši zoper vero in nravnost, potreba je mlademu srcu tolažbe, da v hudih bojih ne zgubi srčnosti in da ne omahne. Skušnjav in nevarnosti je vse življenje mnogo od zunaj, pa tudi slaba notranja nagnenja prizadevajo mnogo skrbi; bojevati se je treba s kako trdovratno skušnjavo, ki ne odneha vkljub vsemu trudu, toda ni se bati, v usmiljenem Srcu našega Odrešenika je še prostor, je prostor za vse obtežene, trpeče duše, kajti ni duše pod solcem, kateri bi presveto Srce ne moglo ali ne hotelo pomagati. Mnogo, mnogo se jih sicer res k njemu zateka, pa še je prostor, še je prostor tudi za nas — zaupajmo v presveto Srce, ono nas se bo usmililo in nam pomagalo.
Pa ne prosimo samo, bodimo tudi hvaležni Srcu Jezusovemu v presvetem Zakramentu in delajmo mu z bcgoljubnim življenjem veselje, ljubimo to presveto Srce. V presvetem Zakramentu je ogenj, ki ga je Jezus prinesel na zemljo. Duša, ki ga rada večkrat pobožno obiskuje, ne more mrzla ostati, ne bo se med svetom izgubila, ogenj,
ki gori v presvetem Srcu, jo bo očistil vseh madežev in jo vnel za dobro, pobožno življenje, ta ogenj bo vnel v njej sveto ljubezen, v tej ljubezni duši ne bo več težko zapustiti posvetno pregrešno življenje, duša ne bo iskala svoje sreče v grešnem razveseljevanju, ampak iz vsega srca bo služila Bogu, in Bogu služiti ji bo sladko breme, Duša, ki pogostokrat obiskuje in sprejema ta presveti Zakrament iz ljubezni, bo ohranila nedolžnost, čistost, postala bo krotka, dobrotljiva in veselje ji bo hoditi po potu Gospodovem,
Veselje delamo Gospodu s pobožnim življenjem, veselje mu pa storimo tudi, ako njegovo bivališče med nami dostojno olepšamo. Veseli se srce, ko pride ob nedeljah v cerkev, kjer je vse tako lepo okrašeno. Brez svetega Zakramenta bi bile cerkve tako žalostne, tako prazne, tako mrzle. Vidimo pa, da je v cerkvi vse tako lepo; že zidava je veličastna, vsa drugačna kakor navadna bivališča ljudi; vse to pa je radi tega tako zidano in okrašeno, da se evharističnemu Jezusu, ki v presvetem Zakramentu biva med nami, pripravi dostojno bivališče. Veličastni cerkveni prostori so opravljeni kolikor mogoče dragoceno, umetno so poslikane stene, podobe so mnogokrat velike umetniške vrednosti, po vseh pravilih lepote je izvršena notranja oprava, krasni so oltarji, zlasti tabernakelj, kajti tu je tron Gospodov, Na oltarju gori številno sveč, se nahajajo lepe cvetlice, ki razširjajo prijetno vonjavo, krase tabernakelj in sveto mizo, prijetno dišeče kadilo s prijetno vonjavo napolnjuje vse prostore in se dviga iz lepih posod v nebeške višave — vse to pa le radi tega, da se presveti Zakrament dostojno počasti. Kadar duhovnik pristopi k oltarju, da opravlja svojo duhovsko službo, ne pristopi v svoji navadni priprosti obleki, ampak oblečen v dragoceno, svilnato, z zlatom okrašeno oblačilo. Zakaj vsa ta lepota, vsa ta krasota? Zaradi tega, ker stopa k oltarju kot služabnik najsvetejšega Zakramenta. Vse za tebe, presveto Srce Jezusovo v presvetem Zakramentu je geslo pri olepševanju cerkve in njene oprave.
Naša bratovščina pa ima čast in veselje, da prireja vsa cerkvena oblačila za altar, na katerem se opravlja presveta daritev, za duhovnika, služabnika presvetega Zakramenta in sicer kolikor mogoče lepa in dragocena. In vi, ki kot člani bratovščine presvetega Rešnjega Telesa prispevate z malimi letnimi doneski, tudi vi slavite, častite, molite in poveličujete ta presveti Zakrament, Storite vse to radi, kajti presveti Zakrament je središče "vsega bogočastja in vsa krasota in lepota Cerkve in cerkvene oprave je le izraz našega
veselja, naše ljubezni, naše hvaležnosti da presvetega Zakramenta. — Sto in sedemintrideset cerkvam so se mogle letos želje izpolniti, prejele so mnogo lepega in koristnega, kakor je pokazala razstava cerkvenih oblačil, prirejena pred praznikom presvetega Rešnjega Telesa v knezoškofovi dvorani v Ljubljani. Veliko lepe obleke se je darovalo Jezusu, koliko pa se je molilo, koliko svetih obhajil pa se mu je darovalo po članih bratovščine, to je zapisano v knjigi življenja, zapisano je v presvetem Srcu Jezusovem.
Napravilo se je letos; 68 masnih pla-ščev, 9 pluvijalov, 10 velumov, 36 alb, 34 ko-retljev, 150 korporalov, 156 purifikatorijev, 30 obhajilnih štol, 25 spovednih štol, 32 suknjič za ministrante, 32 koretljev za ministrante, 5 sukenj za cerkvenike, 5 koretljev za cerkvenike ,2 baldahina, 1 ciborij, 2 ke-liha, 6 pregrinjal za altar, 12 altarnih prtov, 12 burz, 1 križ, 2 keliha, 1 plašček za ciborij, burzo za sv, olje, 4 vezeni prti, 2 pregrinjali na pult, 3 vezene stole in še druge malenkosti, Poleg tega je bilo bratovščini poslanih več starih obrabljenih, raztrganih mašnih pla-ščev, katere je v veliko zadovoljnost popravila in prenovila.
Vsem, ki so k lepemu vspehu bratovščine pripomogli, vsem duhovnikom, ki so vernike izpodbujevali k češčenju presvetega Zakramenta, ki so bratovščino širili, vanjo sprejemali novih udov, ki so letne prispevke požrtvovalno zbirali — vsem članom, ki so Jezusu čast izkazovali z molitvijo, z večkratnim prejemanjem sv, obhajila, vsem, ki so s svojimi prispevki pripomogli do toliko lepe cerkvene oprave, vsem, ki so pri izdelovanju oblačil žrtvovali se in delo svojih rok Jezusu darovali — zlasti pa pridnim dekletom vevške tovarne, ki so toliko ročnih čipek darovale za albe, koretlje, altarne prte, dalje članicam Marijine družbe v Poljanah nad Škofjo Loko, ki so bratovščini darovale lepih lastnoročno izvršenih kleklanih čipek — vsem naj ljubi Jezus z dušnimi in telesnimi blagrj povrne njih trud in njih požrtvovalnost in naj to gorečnost ohrani tudi za prihodnost, Češčeno in hvaljeno naj vedno bo Presveto Rešnje Telo!
J. Flis.
Obdarovane so bile nastopne cerkve:
Adelešiči, 2 koretlja, obh, štolo; Borovnica, pluvijal; Bohinjska Bela, zeleno kazulo; Brdo, zeleno kazulo; Begunje pri Cerk., zeleno kazulo; Budanje, pregrinjala; Črni vrh' n. Idrijo, obl. za ministr., obh. štolo; Črni vrh n. Polh, Gradcem, belo kazulo, koretelj, pasa,
humeral; Čatež ob Savi, pluvijal, obl. za mi-nistr.; Dovje, velum, burzi, koretelj; Dolenja vas, črno kazulo; Domžale, zeleno kazulo; Dole p. L., velum; Dobrova, zeleni dalmat.; Dol, albo; Sv. Duh p. Krš., oblač. za ministr. in cerkven.; Dob, albo, koretelj; Sv. Duh v Boh., zeleno kazulo; Dobrepolje, belo kazulo; Elizab. bolnišnica, vijolično kazulo; Fara pri Kostanjevici, alba, par. koretelj; Goče, pluvijal; Golo, koretelj; Hotič, obl. za cerkven., spovedno štolo; Homec, koretelj, korporale; Sv. Helena, prt; Jozefinum, velum; čč. gg. jezuiti, zeleno kazulo; Ježica, zeleno kazulo; Janče, zeleno kazulo, purifikat.; Javorje, obl, za ministr., humerale, purifik.; Krtina, belo kazulo; Kamnik, belo in rdečo kazulo; Kne-žak, obl, za ministr., korporale, purifik.; Kopanj, albo, purifik.; Kokra, obl. za ministr.; Krašnja, baldahin; Krka, belo kazulo; Komenda, vijolično kazulo; Zg. Logatec, zeleno kazulo; Logatec Spod., beli dalmatiki; Št. Lambert, albo, obl. za ministr.; Leše, pluvijal, .obl. za ministr., Lozice, velum; Mirna, rdečo kazulo, korporale, purifik., obh. štolo; Metlika, zeleno kazulo; Mirna peč, koretlja, z aministr. pale, obh, štolo; Mozelj, velum, burzo križ; Mengeš, pluvijal, albo, koretelj, obh. štolo (za Trzin); Stara Cerkev, zeleno kazulo, plašček za ciborij; Naklo, vijolično kazulo; Oselica Stara, velum, koretelj; 01-ševk, zeleno kazulo; Sv. Ožbalt, zeleno kazulo; Osilnica, belo kazulo; Polhov Gradec, 2 zeleni kazuli; Podkraj, črno kazulo; Pre-žganje, vijolično kazulo; Preska, zeleno kazulo, koretelj; Preloka, rdečo kazulo; Prečna, albo, koretelj, korporale, spov. in obh. stoli; Predoslje, 2 albi; Rakitna, zeleno kazulo; Št. Rupert, zeleno kazulo; Rovte, zeleno kazulo; Radovica, zeleno kazulo; Reteče,
velum; Rova, črno kazulo; Scdražica, belo kazulo; Selca, obl. za 4 ministr.; Soteska, prt, purifik.; Svibno, zeleno kazulo; Skaručina, albo, koretelj, obh. štolo; Suhorija, 2 burzi, plašč za ciborij; Škocjan pri Turjaku, črno kazulo; Škocjan pri Mokronogu, pluvijal, albo, koretelj; Škocijan pri Dobu, zeleno kazulo, albo; Špitalič, belo kazulo, albo; Št, Jurje p. Šm., črno kazulo, obl. za ministr.; Stari Leg, korporale, burzo, obhaj. štolo; Turjak, belo kazulo; Topla reber, mrtvaški prt, korporale, purifik.; Zg. Tuhinj, obl. za ministr., koretelj, purifik.; Uršulinke Ljubljana, belo kazulo; Uršulinke Mekinje, belo kazulo; Uršulinke Škofja Loka, vijolčno kazulo; Vrh sv. Trije Kralji, 2 pregrin. za pult, spovedno štolo; Voglje, zeleno kazulo; Št, Vid nad Ljubljano, zeleno kazulo, koretelj; Vič, rdečo kazulo, pluvijal; Vavta vas, baldahin; Vojsko, zeleno kazulo, koretelj, obhaj. štolo; Zaplana, velum; Zagorje ob S., zeleno kazulo, 2 burzi, 2 obh, štoli, korporale, purifik,; Žalina, zeleno kazulo; Žabnica, pluvijal, albo, koretelj; Želim-lje, albo, koretelj za cerkv. in ministr.; Dobrepolje, belo kazulo; Draga, belo kazulo; Osilnica, belo kazulo; Sv. Gora, vijolč. kazulo, obl. za ministr., korporale; Vrh pri Vinici, vijolčno kazulo; Besnica, vijolčno kazulo; Sv. Križ nad Jesen,, vijolčno kazulo; Koroška Bela, zeleno kazulo; Boštanj, zeleno kazulo; Radoljica, vijolčno kazulo; Sv. Trojica pri Cirk,, zeleno kazulo; Blagovica, albo, korporale, spovedno štolo; Suhor, albo, burzo, spovedno štolo; Ihan, obl. za ministr.; Kurešček, albo, koretelj; Postojna, albo, koretelj; Poljane pri Škofji Loki, koretelj, burzo, obhaj, štolo; Prem, albo, korporale; Vrhpolje, prt, albo; Zapoge, obl. za ministrante.
Nedolžnost zgubljena.
Kot vrtič kraljevi sem žarko cvetela, sam kralj je prihajal v bližino gredic, ob njem sem kot limbar kraljevski dehtela, nedolžnost žarela z deviških je lic.
Zdaj vzdiham in solze pokore pretakam, ki močijo prošle lepote razpad; zastonj ob razsipu nedolžnosti čakam da vzide nekdanje krasote pomlad.
Kot krasni ciborij Boga sem nosila, Svetišče sem bila, on v meni oltar; a greha naval je ta tempel porušil, kar bila sem, več ne postanem nikdar.
Vse kar se na zemlji rodi, se izrabi, gradove in skale razdere vihar; a zguba nedolžnosti se ne pozabi, ta rana se v srcu ne sceli nikdar.
iJmCarski
Diabolus in musica.
(Šola krščanske popolnosti. — Drugi tečaj.)
Preden ti danes, dragi bogoljub, razložim tale latinski napis, ti pa moram najprej malo pojasniti zadnje »Bogoljubove« vzdihe nad Ameriko, Aleksandrijo, Dunajem, Nemškim Gradcem in drugimi tujimi kraji in mesti, kjer si služijo kruha naši slovenski rojaki. Bog ne daj misliti, da žive vsi naši Slovenci in Slovenke v tujini tako, da bi bilo treba nad njimi krvave solze točiti! O ne, tudi po tujih mestih in krajih imamo — hvala Bogu! .— mnogo pravih slovenskih lilij, tako snežnobelih in poštenih, da človeku srce zavriska, ko jih spozna, in da se mu iz-vije iz srca hvaležna molitev: »Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, ki ste to dušo tako lepo okrasili!« Te naše lilije rastejo in se razcvetajo ponajveč ob obhajilni mizi. O da, vi vsi, ki ste zamenili domačo zemljo s tujino, hranite se kolikor mogoče pogosto, če količkaj mogoče, vsak dan z angelskim kruhom, potem vam bo tudi življenje angelsko ali ostalo ali pa postalo. Tujina zamaže in oblati prej ali slej le take, ki jim ni mar studencev milosti, molitve, besede božje in posebno pogostnega prejemanja sv, zakramentov.
Ko smo se tako zavarovali pred očitanjem, češ, vse, kar nas je izven domovine, je obsodil, naj ti pa zdaj, dragi bogoljub, razložim zgorajšnji latinski nadpis. Neki učitelj petja in glasbe je namreč imel navado, da je pogosto, če je kdo pri klavirju udaril prav nerodno na kakšno napačno, kričavo tipko, zavpil nad njim: »Diabolus in musica«, ali pa je včasih to kar po slovensko povedal: »Vrag ima parklje vmes, ker je klavir tako neznansko zavekal.«
Glej, dragi bogoljub, po velemodri misli in z velemodrim namenom je ustvaril neskončno Modri čuvstvo ljubezni v človeško srce. Pomenila sva se, kdaj in komu da je dovoljena, da, zapovedana pametna in čista ljubezen: takim, ki so že v zakonu in pa takim, ki resno mislijo na skorajšnji zakon. Ali ravno na to srčno struno igra kaj rad tudi tisti, ki je že nekdaj v raju toliko časa lagal doli z drevesa, dokler ni Eve premotil. Da, hudobni duh se kaj rad poslužuje tega čuvstva človeškega srca, da odtrga človeka od Boga in ga zapelje do najneumnejših korakov in v najpogubnejše grehe. Tudi je človeško srce že samo od sebe vse mrtvo na sladko muziko te ljubezni, in če dobro ne paziš, pa ti bosta strast in hudobni duh delala tako muziko na to tvojo struno, da ne bo le že kar grdo, tem'
več da boš ob tej muziki priplesal prav v večno pogubo.
Še enkrat povemo, kar smo trdili že zadnjič, da je ljubezen do oseb drugega spela od premodrega Stvarnika samo zato ustvarjena, da sklepa poštene zakone in da lajša bremena zakonskega življenja. Zato je ta ljubezen po večnih postavah večnega Boga na svetu, tak je njen od Boga ji po-
Mati božja na Homcu.
stavljeni cilj in smoter. Da spoznamo to resnico, nam še luči vere ni treba, že v luči razuma izprevidimo to popolnoma jasno. In če si ti, ljubi Nevesekdo, morebiti celo kos filozofa, — kdo more vedeti, kakšna učena glava tiči včasih za takimi-le brezimnimi pismi? — potem se ti ravno iz prave filozofije popolnoma razvidni in nedvomni dokazi za to kar ponujajo.
Kaj pa iz te temeljne resnice nujno poteka? To, da je vsaka drugačna spolna lju-
bežen brez svojega naravnega, od Boga ji danega namena, in zato ni po božji volji, marveč proti božji volji, proti večni postavi neskončno svetega in večnega Boga, In prav zato je taka brezsmotrena ljubezen samoposebi vselej, tudi v najboljšem slučaju, kolikor toliko grešna, po navadi pa in v največ slučajih tudi naravnost smrtno grešna.
Čemu je pijača? Zato, kajne, da si človek utolaži žejo, da človek pije, kar je potrebno za njegovo telesno zdravje. To je od Boga dovoljeni in odločeni namen pijači. Kaj pa, če človek pije iz same samogoltnosti, brez pametnega razloga, samo zato, da streže sladkosnedenemu čutu okusa, iz same čutnosti? Glej, to je proti namenu, ki ga ima pijača, in je od začetka resda samo mali greh, ki pa ob prekomernem uživanju preide lahko tudi v smrtni greh.
Jed ima ta namen, da nas ohrani zdrave, krepke in žive. Kaj pa, če kdo samo zato je, da si napase čut okusa, četudi ni lačen? Glej, to ni čisto prav in je kolikor toliko grešno, in prehaja v vedno večji greh, če si človek s tem kvari zdravje in postaja nesposoben za izpolnjevanje svojih dolžnosti. Kaj poreče vsak pameten človek k temu, kar so delali poganski Rimljani, med njimi n. pr. rimski cesar V i t e 1 i j, ki je po najobilnejših in razkošnih pojedinah kaj takega užival, kar mu je še neprebavljene jedi hitro nazaj izme-talo, da se mu je v želodcu zopet prostor naredil za nove pojedine? Kajne, da so imeli njegovi vrstniki čisto prav, ko so mu zavoljo te požrešnosti spremenili ime V i t e 1 i u s v v i t u 1 u s , to se pravi po naše: tele.
Na podoben način je grešna tudi vsaka brezsmotrena ljubezen, ker je brez tistega edino pametnega namena, ki ga ji je Bog od-menil, ker se uživa taka ljubezem samo zavoljo svoje sladkosti, in to je proti božji volji in zato grešno.
Torej recimo — prvič —, da bi bila taka brezsmotrena ljubezen zaenkrat še brez vsakih nečistih misli, želja ali dejanj — že zato, ker je brez pravega namena, je proti božji volji in zato kolikor toliko grešna.
Drugič pa takemu človeku začne kmalu presedati vsako resno delo, izpolnjevanje njegovih stanovskih dolžnosti, mine ga ljubezen do molitve, do Boga, do pobožnosti, pač pa išče, kako dopasti ljubljeni osebi, sploh: srce mu za Boga popolnoma oledeni in mu postane posvetno. Da, recimo, da zaenkrat ta zaljubljenost še ni smrtni greh, gotovo pa je še eden napogubnejših, najslepil-nejših in najnevarnejših malih grehov, ki mu
s svojim sladkim strupom pripravlja pot v — smrtne grehe.
Tretjič pa ta ljubezen neprenehoma vabi in mami k pogostnemu medsebojnemu shajanju ponoči, k samotnim sprehodom, k plesu, v gostilne itd,, — same reči, katerim pravimo: bližnja priložnost v smrtne grehe. In zakaj jim pravimo tako? Zato, ker se bo ob takih priložnostih poleg strasti ljubezni oglasila redno še druga strast, pohotnost, ki bo tem nevarnejša, čim večja je strast ljubezni, čim samotnejši je kraj in čim bolj sta taka dva sama. In tako zakoljeta ta dva rabelja, najeta in nahujskana od hudobnega duha, ubogo dušo, kakor zakolje mesar ovco.
Slepec mora biti, kdor ne spozna, da je taka ljubezen res od Boga prepovedana, grešna ljubezen.
Ali zdaj veš, dragi naš Nevesekdo, zakaj se pridiga zoper tako ljubezen? Ali veš, zakaj takega, ki se tej ljubezni noče odpovedati, pri spovedi ne odvežejo? Zato, ker hoče še zanaprej ostati v tej bližnji priložnosti, taka volja je pa seveda smrtno grešna, takemu neskesanemu človeku pa Bog ne more odpustiti in bi bila taka odveza popolnoma neveljavna in nevredna. Zato pa, dragi Nevesekdo, če si si katerikrat priciganil kakšno tako odvezo, jo le lepo nazaj v spo-vednico nesi, to se pravi, povej odkrito, da si se tedaj in tedaj nevredno spovedal: najbrže ti bo treba opraviti od tistega časa naprej dobro ponavljalno spoved.
Zdaj pa tudi uvidiš, kako neumne si se znebil, ko v svojem brezimnem pismu vprašaš: ->Čemu prepoveduje Cerkev to ljubezen?« O ti ljuba nedolžnost ti, i zato ker je bila in je prepovedana že od vekomaj od Boga, še preden je bila Cerkev na zemlji, ali če hočeš: ni prepovedana od Cerkve, marveč od Boga, ali pa: če jo prepoveduje Cerkev, je ne prepoveduje v svojem imenu, temveč v imenu Boga, v imenu tvoje lastne vestil
Zdaj pa, dragi naš Nevesekdo, adijo do prihodnjič, ker moram zapisati še par opomb za naše bogoljube.
Varuj se, dragi bogoljub, vsakega ne- ; vrednega nagnjenja do oseb drugega spola. Zakaj, — o tem si se lahko danes prepričal.
A ne samo do oseb drugega spola:' včasih se dobe, posebno med ženstvom, tudi taki, ki goje v sebi neko čutno nagnenje, recimo naravnost: zaljubljenost do oseb svojega spola. Duša draga, pazi: to je skrito nastavljena zanjka, v katero te hoče prej ali slej vjeti — nečisti duh
Varuj se slepilnega izgovora: »Zato jo imam rad, zato ga imam rada, ker je tako pobožna, ker je tako čednosten.« Pomni dobro, kaj pravi sv. Bernard o takem nagnjenju in o shajanju s takimi: »Čim po-božnejši, tem nevarnejši!« In zakaj tako? Zato, ker vaju je hudobec s to pretvezo oslepil, da ne vidita o č i v i d n e nevarnosti. Pomni: bližnja priložnost ima neko grozno, peklensko (demonsko) moč do človeka, pa naj je dotična oseba drugega spola še tako pobožna, pa magari s sv. obljubami Bogu zaročena ali s šestim sv, zakramentom Bogu posvečena, — A ne sam s h a j a n j e s takimi je nevarno. Že samo čutno nagnjenje do zgoraj omenjenih Bogu posvečenih oseb je večji greh kakor nagnjenje do
drugih oseb, prav zato, ker so taki nekako last božja. Z druge strani pa bi bilo tudi vsako radovoljno posvetno čutno nagnjenje teh Bogu posvečenih oseb večja nezvestoba do Boga, kakor pri drugih svetnih ljudeh.
A zdaj se oglasi Ivanka Rahlavest: » Gospod, lepo Vas prosim, nehajte že vendar enkrat o teh stvareh! Komaj Vas morem še poslušati.«
Verjemi mi, Ivanka, da sem se tudi jaz prav globoko oddehnil, ko sem zdaj »o teh stvareh« končal. Da le ne bi bilo tako živo potrebno, tudi »o teh stvareh« — nevednih poučevati! S tem večjim veseljem pa zapojemo, če Bog da, prihodnjič »v i -soko pese m« o deviški ljubezni do božjega Ženina. Dr, Ant. Zdešar.

Večerne misli ob
Zemljo objema večerna tihota, z mrakom se dneva svetloba bori; misel pa moja se ustavlja kraj pota, v križ se upirajo moje oči.
križu na razpotju.
Koliko tukaj pač mimo jih hodi, mnoge od križa oddalji korak, h križu nazaj spet iz dalje jih vodi, preden nastane življenja somrak.
Potnik se zdajci utrujen približa, rad bi pred mrakom še k svojim dospel, tukaj obstane da v senci bi križa srčne občutke do doma ogrel.
Kmetič tod mimo se vrača od dela, tu se je zjutraj v molitvi mudil, tu ga je jutranja zarja objela, tu se bo v hladu večernem spočil.
Noč se globeje v naravi poglablja, sam se ob križu nahajam ta hip. Sam? O nesmisel, on nas ne pozablja, Križani čuje vsak srčni utrip.
On se ozira črez polja in vrte, kadar počiva vesoljna ravan, misli človeške pred njim so odprte, ki so ogrnjene v mrak nam teman.
oevajte žarno, ko sniva narava, zvezde nebeške na križ raz neba, klanjaj se križu vsa rožna planjava, križ ji zastava, ki k nebu vihra!
Limbarski.
---
Čudodelna svetinja.
(Dalje.)
Čudodelna svetinja si tega imena ni dobila samo s čudežno spreobrnitvijo Alfonza Ratis-bona, ampak je zasijala še s celo vrsto drugih čudežnih dogodkov. Sicer niso bili ti dogodki taki, da bi mogel človek reči: »Čudeži, pravi čudeži so«, vendar pa taki, da se nam ob njih kar ponuja misel: Tu se vidi varstvo Marijino, njena priprošnja, njena pomoč. Ob teh dogodkih vidimo, kako zvesto je Marija držala svojo besedo, da bodo prejemali obilo
milosti tisti, ki bodo svetinjo z zaupanjem nosili. In tako očividno je bilo Marijino varstvo nad nosilci te svetinje, da se je je prav zato prijelo med ljudmi ime »čudodelna svetinja«.
* * *
V nekem francoskem obmorskem mestu je ležal v bolnišnici star mornar, hrom na obe nogi. Tem zdravejši pa mu je bil jezik. Z ne-ugnano dobro voljo je govoril od jutra do
večera. Pripovedoval je o svojih vožnjah po morju, o svojih strašnih doživljajih ob viharjih, po tujih deželah itd,, in to tako osoljeno in zanimivo, da ga je vse rado poslušalo. Samo ena stvar ga je mogla pripraviti ob to dobro voljo: če so mu včasih namignili, da bi prejel svete zakramente, pri katerih ni bil že leta in leta. Usmiljenke so si prizadevale na vse načine, ki jih jim je navdihovala ljubezen in pamet, kako ga pridobiti za Boga, a bilo je vse zastonj.
Nekega dne pa mu ponudi usmiljena sestra prav lepo izdelano čudodelno svetinjo. Starec ni hotel biti proti sestri nevljuden, sprejme radostno malo darilce in položi na majhno mizico poleg svoje postelje. Sicer mu je jezik tudi tisti dan še vedno prav pridno tekel, a vendar ne več tako kot prejšnje dni, kot po navadi. Videlo se mu je od časa do časa, da je nekam zamišljen. Medtem pa je bila tudi sestra povedala duhovniku, ki je oskrboval bolnišnico, da je stari mornar sprejel Marijino svetinjo. »Potem ga pa Marija kmalu vjame,« odgovori duhovnik in takoj drugi dan gre poskušat, ali so tla v srcu dobrovoljnega starca že kaj zrahljana ali ne. Ko ga pozdravi, mu zopet začne, takole bolj od daleč, namigavati, da bi bilo le dobro, če bi po toliko in toliko letih zopet enkrat prejel svete zakramente. Starec se nekoliko dvigne v postelji, pogleda duhovnika s hudomušnim nasmehom in pravi: »E, gospod, pri taki morski zverini, kakor sem jaz, ni treba nič tako previdno in od daleč poskušati; tu se kar zgrabi, pa je! Povejte mi no, kdaj pa me bi prišli spovedat!«
In res se je spovedal še tistega dne in prejel drugi dan pobožno sveto obhajilo. Od zdaj naprej je rad molil, prejemal pogosto svete zakramente in ostal še vedno stari šaljivec. A svojo zgovornost je rabil zdaj tudi za to, da je vsakega, ki ni maral za svete zakramente, pregovoril v kratkem k spovedi
in svetemu obhajilu.
* * *
V pariški bolnišnici je ležal na smrt bolan star svobodomislec in prostozidar. Tudi v svoji bolezni je govoril na glas o svojih brezverskih načelih in zasmehoval vero in Cerkev. Usmiljenka, ki mu je stregla, je bila proti njemu prijazna in dobra kot duša, ali o kakšnih svetih zakramentih si mu še besedice ni upala črhniti, iz strahu, da bi ne dobila za odgovor polno izbruhov bogokletstva in sovraštva do vere in Boga. Tudi svetinje si mu ni upala ponuditi, zato mu jo položi na skrivaj pod njegovo blazino.
A sestra ni bila še daleč proč od postelje,
ko se bolnik vkljub svoji slabosti in vkljub veliki oteklini na kolenih dvigne iz postelje in začne okoli hoditi. »Ali se ti je zboljšalo?« ga povprašujejo drugi bolniki.
»A kaj, zboljšalo! Ali sam ne vem, kaj je to: v postelji ne morem in ne morem ostati,« odgovarjal je ves razburjen. In cele tri dni je trajala ta razburjenost: kar ni mu dalo ostati v postelji; če se je tudi za nekaj časa vlegel, pa je zopet vstal in tiho in zamišljeno in z velikim naporom hodil okoli. Četrti dan pa ga najde sestra čisto mirnega in čudovito spremenjenega. Tiho in prijazno ji reče, naj mu pokliče duhovnika, da opravi sveto spoved. Po končani sveti spovedi mu odseva z oči in z vsega obraza neka čudovita veselost, in ko pove sestri, da bo jutri prejel sveto obhajilo, pristavi: »Sestra, spravite me v kapelo! Rad bi bil tudi enkrat pri sveti maši. Že dolgo nisem bil pri nobeni in iz svojih otroških let se spominjam, da je pri maši tako lepo.«
Drugi dan res ugode njegovi želji in ga nesejo v kapelo k sveti maši. Med svetim opravilom ves čas iskreno moli in prejme s solznimi očmi sveto obhajilo. Ko so ga po končani službi božji prinesli nazaj v posteljo, je zatrjeval sestre, strežnike in bolnike, da v svojem življenju še nikoli ni bil tako srečen in vesel kakor ta dan.
Nekaj dni pozneje je umrl mirne in lepe smrti. Na prsih se mu je svetila svetinja tiste, o kateri je Bog rekel satanu že v paradižu:
»Ona ti bo glavo strla«.
* * *
Francoski jezuit in goreč misijonar gosp. Mijerijo (Milleriot) pripoveduje:
Ko sem šel na misijon v N,, pride na železniško postajo po mojo prtljago kmečki fant. Za plačilo mu dam med drugim tudi čudodelno svetinjo, in ker mi je rekel, da ima še tri brate, še tri svetinje za njegove brate, in mi na mojo zahtevo obljubi, da jo bodo vsi štirje na vratu nosili.
Komaj se začne misijon, pa mi pride že prvi večer moj mladi nosač v zakristijo in mi reče: »Gospod pater, prosim Vas, precej me spovejte! Od davi, ko ste mi svetinjo dali, pa do zdaj mi ta mala stvarca kliče venomer: ,Spovedat se pojdi, spovedat se pojdi!' Nisem babjeveren, toda, prosim, gospod, spovejte me!«
»Prav, dragi moj,« mu odgovorim, »ali obljubiti mi moraš, da mi pripelješ tudi svoje tri brate,«
»Gospod, bom poskusil!« je odgovoril. In res sta kmalu nato prišla najprej dva brata. Samo četrti se je dalj časa ustavljal, nazadnje
se je pa prigovarjanju vseh treh le vdal. Ali da jim ne uide, ga spremijo vsi trije v cerkev in prav do spovednice, ga potisnejo noter in rečejo: »Gospod, tukaj imate pa četrtega. Le dobro ga obdelajte!«
Ali ni ga bilo kaj posebno obdelavati: Marija in njene milosti so ga že dobro pripravile in črez nekaj časa je zapustil spoved-
nico ves srečen in lehak.
* * *
Ko je bil 1, 1894. iz Rima dovoljen praznik »Brezmadežne Device Marije od čudodelne svetinje«, se je praznoval po vseh cerkvah in kapelah misijonarjev sv. Vincencija Pavljanskega in usmiljenih sestra prvikrat s slovesno tridnevnico. Tako tudi na Dunaju. Pri neki pridigi ob tej tridnevnici je bila tudi pobožna vdova, ki je imela prav takrat doma za smrt bolnega sina edinca. Ali ubogi materi ni trgala srca toliko smrt, ki se je sinu bližala z vidnimi koraki, marveč še bolj grozovita sinova brezbožnost, ki jo je kazal celo sedaj tik pred smrtjo. Slabo, razuzdano življenje in brezbožni tovariši so mu bili izruvali vso vero iz srca. Vse prigovarjanje, naj se izpove, je bilo zastonj in je bolnika včasih razdražilo do besneče jeze.
Ko torej vsa nesrečna mati pri pridigi sliši, kako blagodejno da vpliva čudodelna svetinja tudi na umirajoče, skrije doma eno v sinovo posteljo.
Ali kmalu ji reče sin: »Nekaj ste morali dati v posteljo: jaz nimam nobenega miru več!«
Mati ga sicer miri, ali ko gre enkrat ven iz sobe, bolnik vstane in vkljub svoji skrajni slabosti premeče in preobrne vso posteljo, dokler ne dobi med posteljnim perilom pod vzglavjem — svetinje. Ves razburjen jo zgrabi, se vleče k vratam, jih odpre, zažene svetinjo ven pred prestrašeno mater, zavpije: »Takih reči ni meni čisto nič treba!«, zaloputne vrata in odide zopet v posteljo.
Vsa žalostna pobere mati svetinjo, jo poljubi, pritisne na srce in vzdihne: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!«
In ni prosila zastonj. Ko kmalu nato stopi v sobo, dobi sina čisto mirnega in spremenjenega. Proseče jo je pogledal in rekel: »Mati, odpusti! Pojdi mi po duhovnika!« Kmalu nato se je pobožno spovedal in črez
par dni mirno in dobro umrl.
* * *
V Siciliji, deželi banditov! 5. avgusta 1908 prinesejo na vse zgodaj v bolnišnico v Giuseppe-Jato mladega bandita (roparja). Ponoči so se bili zapletli žandarji z nekate-
rimi banditi v boj. En žandar in en bandit sta obležala mrtva, naš mladi bandit pa je dobil pet krogelj v hrbet in prsi. Z nosači, ki so ga prinesli, so prišli tudi trije žandarji, vsi razjarjeni na obstreljenega »lumpa«, kakor so ga psovali. Ranjenca so na vse strani izpraše-vali, a je vse tajil, češ, da je čisto slučajno mimo prišel, ko so se dajali žandarji in roparji.
Usmiljenka, ki je ranjencu stregla, je takoj spoznala, da more tukaj pomagati le prijazna, požrtvovalna ljubezen in pa Marija. Ali žandarjem to izkazovanje usmiljenja ni bilo všeč, »Oh, pustite ga, sestra,« so rekli, »to je pes, ropar, ki ne zasluži nobenega usmiljenja.« Ko sestra ranjencu prijazno omeni, da bi se vendar spovedal, jo odločno zavrne, češ, Bog tako ali tako zame ne mara, žandarji pa so rekli: »Naj le gre v pekel! Sestra, takim pridigati ali pa v zid govoriti!«
Ko sestra vidi, da nič ne opravi, ponudi vsem, žandarjem in banditu čudodelno svetinjo, češ, da bo ranjencu pomagala, žandarje pa v nevarnostih varovala. Iz vljudnosti so jo vsi sprejeli, ali eden žandarjev vendar reče: »E kaj, najboljša svetinja je ta-le,« in pokaže svoj revolver.
Medtem pa je sestra ves dan molila k Materi božji za spreobrnjenje bandita.
Ko pride drugi dan zopet enkrat mimo njegove postelje, ji ta pomigne k sebi ter ji reče s slabim glasom: »Sestra, hočem se spovedati in potem me pripravite za obhajilo.« Še tisti dan je prejel dobro pripravljen svete zakramente.
Zvečer in ponoči je moral ostati pri njem še en žandar. Da bi si dolgi čas preganjal, poprosi sestro za kakšno zanimivo knjigo. Ta mu da neko knjigo o — čudodelni svetinji. Žandar bere in bere in knjiga se mu tako do-pade, da prosi drugi dan sestro, naj mu jo dovoli seboj vzeti, češ, da jo bo dal brati tudi svojim tovarišem, kar mu sestra seveda z veseljem izpolni.
Ropar je kmalu nato pripoznal svoj zločin in nedolgo potem tudi lepo krščansko umrl. V bolnišnici so sestre zopet dan na dan nadaljevale svoje požrtvovalno delovanje in niso imele časa na žandarje in na roparja mnogo misliti.
Nekega večera — ura je že šla na devet — pa se zasliši močno trkanje na že zaprta bolnišnična vrata,
»Kdo je?«
»Odprite! Žandarji! S sestro J, moram govoriti!«
Ko pride sestra J., spozna žandarja, ki je bil stražil ranjenega roparja. »Sestra,« pravi, »po slovo sem prišel. Jutri grem v Si-rakuze in pred odhodom se Vam moram še
zahvaliti. Tista Vaša knjiga in Vaša svetinja sta me spreobrnila. Jaz sem se že iz vseh svetih reči norca delal, ali zdaj sem se spo-vedal in zdaj zopet verujem. Hvala Vam, sestra! Pa nisem sam, Veste, govoril sem s svojima dvema tovarišema in sem ju prepričal, da sta tudi šla k spovedi in zdaj vsi trije zopet verujemo,«
Kako srečna in kako hvaležna do Boga in Marije da je bila preprosta sestra, si lahko mislite,
* * *
Takih in enakih spreobrnjenj je še na kupe. Katoliško ljudstvo je imelo vendar precej prav, da je reklo novi svetinji »čudo-d e 1 n a«.	Dr. Ant. Zdešar.
Na potu popolnosti.
(Misli blažene Margarete Marije Alakok.)
Sv. Frančišek Šaleški pravi, da smo takrat na potu popolnosti, kadar malo mislimo (o posvetnih stvareh) in malo govorimo, pa veliko za Boga delamo in trpimo.
To še nikakor ni čednost, ako napravimo lepe sklepe, in ni popolnost, ako rabimo lepe besede, ampak potrebna so dejanja.
Svoje svete želje moramo kazati v dejanju, ne v besedah, ki so zelo sumljive, ako jih ne spremljajo dejanja.
Oni, ki hočejo Bogu v resnici služiti, morajo tako živeti, kakor bi bili gluhi, slepi in nemi: gluhi, ko jim lastna ljubezen šepeče na uho, gluhi za besede, ki nasprotujejo ljubezni, gluhi za vse, kar bi utegnilo škodovati srčni čistosti; slepi, ko vidimo napake drugih, da jih ne sodimo, slepi, ko je treba ubogati (slepa, brezpogojna pokorščina); slednjič nemi, da ne govorimo o sebi, ne hvalimo svojih vrlin in se ne izgovarjamo pri storjenih napakah.
Prepusti Bogu, da te vodi na potu popolnosti. Najboljša pot je ona, ki je najbolj težavna.
Bog pripusti, da nas satan napade zato, da nas potem poplača in se nam samega sebe da za plačilo zmage.
Ne izgubi nobene minute, da bi premišljal o svojih težavah, naj bodo že pretekle, ali trajajo še sedaj. Ne poglej jih nikdar, kajti ravno takrat nam najmanj škodujejo, ko jih popolnoma preziramo.
Ne išči duhovnih sladkosti, kajti hitro izginejo. Išči Boga v živi veri, kajti On zasluži, da ga ljubimo takrat, ko nas tepe, ravnotako kakor takrat, ko nas tolaži.
Ako ti Bog pošlje nekaj sladkosti in notranje prijetnosti, bodi prepričan, da jim kmalu slede poniževanja, zatajevanja in bridki požirki iz keliha trpljenja.
Ni dovolj, ako spoznamo napako, ampaK velikodušno jo moramo popraviti in odpraviti.
Izpolni storjene sklepe: Z Bogom se ne smemo šaliti. Mnogo boljše je, nič obljubiti, kakor vedno obljubljati, a ničesar storiti. —» Naša volja je lahko naša poguba.
Kdor hoče Bogu vedno boljše služiti, mora slediti milosti, ki ga nagiblje k dobremu in odvrača od slabega. Pomni, da lahko to milost izgubiš in ostaneš zapuščena, nerodovitna zemlja. Pozneje jo boš iskal in prosil, pa prezirala te bo, kakor si jo prej ti preziral.
Pri vseh svojih delih skušaj samo Bogu dopasti, — Pri vsakem opravilu bodi miren, kakor bi ne imel nobenega drugega opravila. Vsako delo opravi tako, kakor bi bilo zadnje v življenju. Vsak trenutek moramo tako porabiti, kakor bi morali takoj po njem stopiti pred sodnji stol in dajati odgovor od vsega,
V mislih smo močni; v molitvi mislimo, da smo pripravljeni in zmožni vse prestati, vse pretrpeti. — Ko pa pride priložnost, smo naenkrat slabi in boječi; naenkrat izgine veselje in hrepenenje, ki je prej motilo domišljijo in redilo samoljubje. Težave, po katerih koprnimo, a jih doseženih ne prenašamo, zapu-ste v duši poniževalno zavest naše slabosti.
Nobena stvar ne osramoti hudobnega duha tako zelo in ga ne stori tako nezmožnega v boju z nami, kakor odkritosrčno priznanje in ponižna obtožba napak pri onih, ki nam dobro hočejo, ako storimo to odkritosrčno in brez pretiravanja. Naj nas poznajo, da nas vodijo po potu popolnosti. Nato moramo ponižno poslušati, kaj nam priporočajo in to tudi izpolniti, naj bo kar hoče, da le ni pregrešno.

Marija Pomočnica na Homcu.
Eno uro od Kamnika proti jugu se vzdi-guje na prijaznem, sredi ravnine se vzdigujo-čem hribčku istotako prijazna cerkev homške Matere božje. Prekrasen je razgled s tega hribčka, na katerem si je Marija izvolila svoje bivališče. Blizu 500 let že tu kraljuje.
Velik častivec Marijin, J. Gregor Dolni-čar, je okrog 1, 1691. napisal kratke črtice o slovečih Marijinih podobah na Kranjskem v onem času. O Homcu ima tole zaznamovano: »L. 1419. je ovčji pastir zaspal proti večeru na tem homcu; kar zasliši angelski glas. Prikaže se mu v nadzemeljski svetlobi bela Devica z nebeškim Detetom, Drugi dan pove v prvi vasi, kaj je videl, in začeli so zidati majhno kapelo,« Ta dogodek opeva naš pesnik Silvin Sardenko v svoji pesmi o hom-ški Mariji, ki se prične:
»Mlad pastir je čredo pasel, čredo krotko, ovce bele; sam kot jagnje bil je krotek, duše čiste in vesele.«
Tista kapela, o kateri govori Dolničar, je stala na vzhodni strani sedanje cerkve prav blizu velike lipe. Sedanjo cerkev so sezidali od 1. 1722, do 1728. v baročnem slogu z veliko kupolo. S slikarskimi deli vred je cerkev stala samo 5243 goldinarjev; veliki kameniti oltar je stal le 400 goldinarjev. Dandanes bi taka stavba gotovo najmanj desetkrat toliko stala.
Posvetil je novo cerkev in veliki oltar šele dne 1. avgusta 1761 knez in nadškof goriški Mihael Karol grof Attems ter določil, da se ima obletnica posvečenja praznovati kvaterno nedeljo, ko je že tako cerkven shod ter morejo pobožni verniki dobiti tudi 40 dni odpustka.
Fresko-slike, najverjetnejše od slikarja Antona Cebej, je uničil 1. 1895. potres. Stranska oltarja, o katerih gre pripovedka, da sta se, naročena kamenita, potopila v morju, sta lesena iz 1. 1874., delo Janeza Janežič iz Zaloga pri Cerkljah, Sliki v stranskih oltarjih presv. Trojice in sv, Janeza Nepomučana ter slika Marije Pomočnice v velikem oltarju so od slikarja Layerja. L. 1886. je bila cerkev zunaj zelo popravljena, 1. 1889. pa znotraj. L. 1889. so obesili v zvonik nove zvonove. — Velikonočni potres 1, 1895. je cerkev zelo poškodoval, tako da so morali kupolo podreti m znova pozidati. Tudi zvonik so tedaj nekoliko skrajšali in mu dali špičasto streho. L. 1905, začetkom julija meseca je začel sli-
kar Matija Koželj slikati prezbiterij na presno ter izgotovil prevzeto delo sam do konca novembra t. 1. Slike nam predstavljajo dogodke iz Marijinega življenja. Meseca avgusta 1912 je pa isti slikar pričel slikati kupolo in ladijo. To delo bo pa dovršeno v jeseni 1913.
Mati božja, na Homcu češčena že blizu 500 let, je izprosila pobožnim vernikom že nešteto milosti na duši in na telesu. Seveda ostane duhovna pomoč bolj skrita, Župna kronika našteva več izrednih dogodkov. Nekaj naj jih bo tu zapisanih:
1. Neki L. M. je izpovedal sledeče: Jaz L, M. iz R., gostač, 61 let star, izpovem, da sem na Marijino priprošnjo čudežno ozdravel, ko sem se ji priporočal. Imel sem namreč silno prehlajenje in trganje po desni nogi, ki se je v členku začelo, potem prišlo v koleno in slednjič v ledje, Trgalo me je tako, kakor da bi me ščipali s kleščami. Nisem mogel ne sedeti ne ležati. Premikal sem se le ob ber-glji silno težko po hiši. Spal nisem nobeno noč niti pet minut. Hodila sta k meni zdravnika B. in S. iz Kamnika, pa ni bilo nobene pomoči, tako da je rekel dr. S.: »Sedaj sem poskusil že vsa mazila in olja iz lekarne, za vas ni nobenega zdravila več.« Res sem pa tudi tako opešal, da so večkrat dejali, da bom ta dan ali to noč umrl. Ker ni bilo nobenega zdravila več zame, zatorej sem se s toliko večjim zaupanjem obrnil k Njej, ki je »zdravje bolnikov«, in milo zdihoval. Ko mi je bilo neki večer posebno hudo, sem se toliko osrčil kljub vsej bolečini, da sem zdrsnil pri peči na kolena in zdihoval k Mariji Pomočnici na Homcu ter obljubil bergljo dati v dar, ko bi ozdravel, ker drugega nimam. V tem zdihovanju mi je bolečina toliko od-jenjala, da sem do jutra zaspal na kolenih. Ko sem se drugo jutro prebudil, sem vstal in začel hoditi brez berglje in brez vse težave in bolečine. Bil sem bolan leto in dan; sedaj sem popolnoma zdrav. Nato sem šel k milostni Gospe na Homec zahvalit se in bergljo v dar položit.« (Ta berglja je ob potresnih popravah nekam prešla,)
2, Na kvaterno nedeljo jeseni 1, 1902, je prišel v župnišče na Homec mladenič I, Č. s Č, in povedal tole: »L, 1896, mi je 14 dni pred kvaterno nedeljo jeseni prišlo tako na oči, da nisem razločeval več denarja, tudi ne videl na žepno uro. Bolezen je prišla po mojih mislih odtod, ker sem se po košnji vroč umil z mrzlo vodo. Zdravil me je dr. L. J,, a mi ni nič pomagalo. Bil sem dvakrat pri njem, in že sem bil tretjič pri njegovih vratih,
kar mi neki notranji glas reče: Pusti zdravnike, pa pojdi Mater božjo na Homec prosit pomoči. In res pridem s spremljevalcem na kvaterno nedeljo na božjo pot na Homec, umijem se po očeh na studencu pod cerkvijo (na vzhodni strani) in grem k sv. maši, ki je bila takrat (po potresu) v zasilni leseni cerkvi. Pred povzdigovanjem sem tako malo videl, kakor poprej, zato sem tudi imel spremljevalca seboj, po povzdigovanju pa pogledam na uro in — razločim vse dobro. Obrnem se k tovarišu, rekoč: »Vidim.« Od tedaj vidim vedno dobro.
3.	V neki tovarni v Trstu je delal okrog 20 let stari mladenič A. Z. L. 1901. ga je vročinska bolezen silno oslabila. Obrne se z obljubo do Matere božje na Homcu. Spet in spet se obrača k podobi Marijini, viseči ob njegovi postelji. Kmalu popolnoma ozdravi.
4.	Neka oseba je bila vselej uslišana, kadar se je z zaupanjem zatekla k homški Mariji. Piše: »Kadar smo dali na Homec za
sv. maše, vselej smo bili uslišani. Bog in sv. Marija vesta, kako rada bi vsem nesrečnim zaklicala: Prosite Marijo na Homcu in vas bo uslišala.«
Marija Pomočnica na Homcu rada usliši pobožne in zaupne prošnje svojih častilcev in jim izkazuje mnogotere milosti. Nekdaj so prihajali romarji na Homec k nebes Kraljici, a pozneje se je božja pot skoro opustila. Naj bi se češčenje Marije Pomočnice na Homcu zopet poživilo v dušni prid vernikov. — Sedaj se homška Marijina cerkev slika, tako da bo potem res lepa in prijetno v nji moliti. Ako bi kak goreč častivec ali častivka Marijina hotela kaj k ozaljšanju te Marijine cerkve prispevati, bi se vsak prispevek s hvaležnostjo sprejel.
Na Homcu stanuješ, v nebesih kraljuješ, le prosi, le prosi Marija za nas I

Pesem od homške Marije.
ii.
Tri pomladi so minule, kar je slišal ptico peti: »Kdor skrivnostno rožo najde, vekomaj rte sme umreti.«
Tri jeseni so zbledele, kar se je na Homec vrnil, kar čez lice je mladostno nem brezup se mu razgrnil.
Vsak veselje svoje najde. Ptica v vodi, potok v strugi, rosa v travi, bilka v rosi, ali Marko sam je v tugi.
Vsepovsod kipi življenje, še na stari divji trti slak zeleni se ovija, Marko sanja sen o smrti.
Grenka bolj ne more biti, kot je grenko to življenje, boljše mirno spanje v grobu, kot to silno hrepenenje.
Čreda hodi ob pastirju, čreda krotka, ovce bele, čestokrat ob nemem Marku posede okamenele,
Ali enkrat z glasnim šumom grm pred njim kot živ se zgane. Ovce plašne so zbežale, le pastir kot zid obstane,
Zažarelo je v grmovju, zažarelo, zagorelo, kakor da bi raztopiti moralo poljano celo.
In iz žarkov plamenečin, kot iz morja lotos beli, angel Marku razodene $e v besedi preveseli:
»Angela ne boj se, Marko! Skrb pretemna, skrb presmela, tvoje dneve je stemnila, tvoje upe je požela.
Ptico slišal si nebeško, Rožo si iskal skrivnostno, po vsem svetu je nemirno gnalo te srce mladostno.
Solncu romal si naproti, ko pri tebi solnce sije; Roža večnega življenja blizu tebe, Marko, klije.
Pa ne išče se z rokami, ne z rokami, ne z nogami, išče z dušo se otroško in z iskrenimi prošnjami.«
("Dalje.j
Duh izgine. Ali dušo rajskomila vest vznemirja, Roža večnega življenja ni več daleč od pastirja.
Silvin Sardenko.
Misijon za Slovence v Gladbecku,
Kako skrbni so v Nemčiji za naše rojake-delavce, nam priča sv. misijon v Gladbecku na Nemškem, posebe za Slovence, in pa vabilo na ta misijon, ki nam je bil doposlan in ga tukaj ponatisnemo:
Predragi Slovenci!
Imeli boste torej veliko srečo svetega misijona, kakor so jo imeli Nemci lansko leto. Ne zaostanite za njimi! Vsaj ste katoličani tudi vi, rojeni od vernih staršev, vzgojeni in izrejeni v krščanski veri. Seveda ste tukaj v tujini, ločeni in daleč od staršev in sorodnikov, od domačih duhovnikov in cerkev; pa to vas ne sme motiti, da se kažete dobre kristjane ter da krščansko živite. Prišli ste sem iskat kruha, trdo morate delati in se truditi, prizadevate si usodo svojega stanu izboljšati. In zakaj ne? Ko pa skrbite za telesne potrebe in za zemeljsko življenje, ne pozabite na svojo neumrljivo dušo in večno življenje! »Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi in samega sebe pogubi?« Vse mine. Prej ali slej pride za vsakega smrt in večnost, za marsikaterega pride nagloma, naenkrat ali pa preje kakor si misli.
»Pride večnost, mine čas, to naj mika nas!« Kakor namreč kdo živi, tako navadno umrje, Pa svet ima za vsakega človeka svoje nevarnosti v dušnem oziru; človeška slabost in huda nagnenja lahko vlečejo od pravega pota, zlasti tukajšnje razmere so takšne, da lahko tudi vrlega poštenjaka in čednega vernika zapeljejo v malomarnost in lenobo v dušnem oziru, v slabe navade in hudobije, celo v krivovero in nevero. Zatorej porabite čas svetega misijona, da se ponovite in potrdite v krščanskem življenju ali pa, če je treba, se od krivih potov vrnete, se slabim navadam in malomarnosti odpoveste. Če se pa to komu težko zdi ter mu ni všeč, vedii.e, da je misijonski čas milostni čas; po svetem misijonu Bog obilno deli svoje milosti, da vam postane lahko, kar je samo po sebi težko; tudi vi »premorete vse v njem, kateri va« krepča«.
Svetniki pravijo, da je mnogo ljudi, ki so bili po svetem misijonu odrešeni večnega pogubljenja ter se zdaj večno veselijo v nebesih in blagoslavljajo čas, ko so na zemlji sveti misijon opravili. Vsaj tudi vi se nočete tukaj na zemlji truditi, dan na dan težko delati, križe in težave prenašati, potlej pa se večno pogubiti. Tudi vi si hočete s svojim trudom in delom večno plačilo zaslužiti! Kdor pa ni po milosti z Bogom zedinjen, ne more od njega plačila za večnost pričakovati. Zatorej skrbite, da boste in ostanete v milostnem stanu, da vam pregrehe ne ukradejo vseh zaslug za nebesa.
Kaj pravimo? Ali je krščansko življenje na korist samo za oni svet? za večnost? Pač veste sami, da nima miru v srcu, kdor ni spravljen z Bogom ter nima čiste vesti. Kdor pa nima mirne vesti, ali more biti zares srečen na tem svetu? »Grešniki miru nimajo.«
Predragi Slovenci! Skrbite, da v bodoče po svetem misijonu tako pošteno in krščansko živite, kakor doslej, ali pa, ako doslej niste pošteno in krščansko živeli, spremenite svoje življenje ter se vrnite k Bogu! Udeležite se pridno svetega misijona. Vsakdo naj sliši vsaj eno pridigo na dan. Kdor ima dopoldne delo, naj pride popoldne k pridigi; kdor pa mora popoldne delati, naj pride dopoldne; kdor pa dela nad zemljo, temu bo dovoljeno prej nehati, da more ob petih k pridigi iti. Ženske pa in tisti, ki imajo ponoči šiht, naj bodo, ako je mogoče, pri vsaki pridigi. Vsakdo naj porabi misijonski čas za spoved in sveto obhajilo. Zatorej, kdor ima ta teden dopoldne šiht, naj premeni vsaj enkrat svoj šiht z nemškim ali poljskim tovarišem. Rudniški uradniki ne bodo nič zoper to imeli, ker ravnatelji sami radi vidijo, da se pridno duhovnih vaj udeležite. Pa ne odlašajte spovedi do zadnjega dne. Kdor ima šiht ponoči, naj prosi dovoljenja, da en šiht opusti ter prejme svete zakramente. Svoji duši v korist morate že nekaj storiti.
Dragi slovenski župljani! Vaš dušni blagor nemške duhovnike ravno tako skrbi, ka-

kor Nemcev. Radi za vas žrtvujemo trud in stroške, katere nam pripravljanje in opravljanje svetega misijona naloži. Vaš duhovni rojak požrtvovalno prevzame težko misijonsko delo. Storite pa tudi vi svojo dolžnost. Molite pridno pred in med misijoncm za sebe in svoje rojake; pridite vsi in hodite redno k pridigam in k svetim zakramentom. Prisrčno
in zaupljivo vas povabimo s svetim Pavlom rekoč:
»Bratje! opominjamo vas, da milosti cd Boga nepridoma ne prejmete. Ob prijetnem času sem te uslišal in v dan zveličanja sem ti pomagal. Glejte, zdaj je prijetni čas; glejte, zdaj so dnevi zveličanja!«
G 1 a d b e c k, dne 6. aprila 1913.
Proti bogokletstvu,
(Pismo slovenskega vojaka.)
V Dalmaci). junija 1913.
Dovolite, g. urednik, da jaz kot vojak poročam o vtisih, ki sem jih dobil tu med tovariši raznih narodnosti. Že kot šolar sem imel nekak strah pred vojaki. Pozneje sem opazil večkrat, da se jih tudi odrasli v gotovih slučajih ogibljejo. Ni mi bilo jasno zakaj. Danes pa, ko živim sam med tovariši vojaki, vam lahko zaupam svoje skušnje. Znano je, kako redko ima vojak priložnost slišati božjo besedo in biti navzoč pri sv. maši. Marsikateri vojak, sin krščanskih staršev, pozabi tukaj na zvestobo svojemu Bogu.
Nedavno sem čital v nekem listu, da Slovenci najbolje izpolnjujejo verske dolžnosti. Žal, da moram jaz iz vojaškega stanu to zanikavati. Poleg Italijanov, o katerih bi bilo škoda pisati, so ravno slovenski fantje med zadnjimi, kar se tiče bogoljubnosti. Tu služijo poleg Slovencev Italijani, Nemci, Rumuni, Mažari in Hrvatje. Od nobene narodnosti pa se ne čuje
toliko kletvine, nesramnih besedi in žaljenja božjega, kakor od Italijanov in Slovencev. Ko bi donel na moje uho šum in pisk šviga-jcčih šrapnel in granat, bi me ne bilo tako strah, kakor me je, ko slišim Italijane in svoje rojake preklinjati vse, kar je svetega, V preklinjanju Mater božje se odlikujejo posebno Italijani. Le-te so začeli zlasti posnemati Slovenci z Goriške* ga in Tržaškega.
Predragi bratje in sestre v domovini, zlasti pa Vi v soški dolini, stojte z molitvijo in češčenjem Device Marije na straži! Pazite, da taki bogokletneži, vračajoči se na solnčno Goriško, ne okužijo našega vernega ljudstva, zlasti nežnih mladinskih src. Zavračajte take izbruhe nesramnosti z vso krščansko hrabrostjo v čast božjo in blagor mile mi domovine!
Bog z Vami!	A. G.
Ne na po
»Oh, komaj čakam, da bi bil kje kakšen mrlič, pravi neko dekle; zelo me veseli čutje ponoči.«
»No, ali neveš, da je prepovedano čutje pri mrličih?« jo posvarim rahlo jaz.
»Kaj meni to mav, kar prepovedujejo! Kljub temu se spravi nas velika družba skupaj, kjer se imenitno zabavamo.«
V takem pogovoru se razidemo vsaka na svoj dom. Le ena mojih prijateljic gre z menoj.
Kaj praviš, kaj neki bo iz tega dekleta, ki tako rada zahaja k mrličem?«
»Nič dobrega,« mi odgovori kratko.
Dolgo časa se pogovarjamo o raznih rečeh. Slednjič napoči noč, čas počitka. Drugo jutro zapoje mrtvaški zvon. Izpolnila se je želja naše znanke. Umrla je ena izmed naših tovarišic. Že
očevanje! •
zgodaj zvečer se je napotila sosedova Metka le mrliču čut. Ni se zavedala, da gre sebi v pogubo. Drugo jutro se vrne vsa bleda in prepa-dena domov. Ni še stopila v sobo, že omedli in pade na tla. Ni se prej zavedla, kakor v postelji. Drugi dan jo grem obiskat.
»Kje te dobim, — v postelji!« jo ogovorim. »To ti je škodovalo, ker si celo noč čula in pila alkoholne pijače. Neveš, da to škoduje tvojemu zdravju? Da si s tem koplješ prezgodnji grob?«
»Prav govoriš, ako bi bila tebe slušala, bi mi ne bilo treba ležati na postelji in okušati bo' lezni.«
Nato se dvigne pokoncu in začne pripovedovati dogodke prejšnje noči. Ko dokonča pripovedovanje, pa dostavi: »Zadnjikrat sem bila po' noči pri mrliču, nikdar več ne grem!«
Ali je pa to besedo držala? Ne! Komaj

ozdravi, že gre s svojo zapeljivo prijateljico čut. Večkrat jo je mati spomnila, kaj je obljubila v bolezni. A vselej je zavrnila: »E, kako pazite na te besede!« Ostala je trdovratna, misleča, da nagaja drugim, a motila se je. Če jo je kdo opozoril, je vselej odvrnila: »Kadar bodem stara, bom pa pokoro delala. Saj pravijo, da ima Bog spokornike rajši, kakor pa take čmerike, ki se zmiraj kislo drže.«
Minilo je nekaj let. Sosedova Metka je živela še vedno tako lahkomiselno. Tako gre neko noč zopet po svoji navadi k mrliču. Tam se veselo zabava v veseli družbi. Bilo ji je zelo vroče, zato je šla okrog polnoči ven, da bi se nekoliko ohladila. — Pa, oh groza! Kap jo je zadela, obležala je mrtva . . .
Ob pogrebu je marsikdo vzdihnil: Kakršno življenje, taka smrt!
Kako smo romali v Rim.
(Poroča urednik.)
Seveda, seveda! Saj vas že poznam! Že vem, kaj hočete in pričakujete. Že v zadnji številki ste iskali: Kje je pa kaj od Rima? in po-praševali: Kaj ne bo nič? Glej ga no, kaj ne misli prav nič povedati?
Seveda, vi bi lepo doma sedeli, jaz naj vas pa prepeljujem po laških železnicah in vam razkazujem laška mesta in cerkve — zastonj! To bi bilo seveda prijetno in lagodno popotovanje; a bojim se, da vas bo topot — malo goljufalo.
No, no, pa da si ostanemo prijatelji, vam bom pa malo vendar povedal in razkazal, kje smo hodili. A bolj nakratko bomo napravili. V Lurdu in Jeruzalemu smo bili Slovenci prvič; to je bilo za nas nekaj čisto novega. Zato je bilo že potrebno natančneje opisati. — V Rimu smo bili pa že večkrat. V Rim iti ni več kaj tako posebnega. In če bi hotel Rim opisovati, bi bilo treba celih bukev. Ene take pa že imamo. Zato hočemo z Rimom bolj nakratko obračunati.
Kar se tiče priglašanja za romanje, je bilo natanko tako, kakor bi — ne smelo biti, in kakor smo prej zopet in zopet prosili, da naj nikar ne bo. Namreč dolgo časa so se romarji tako pičlo oglašali, da smo že mislili, da nič ne bo; da jih ne bomo spravili skupaj zadostno število. Vzroki so bili različni; eden je bil tudi grozeča vojska. Zato je bilo treba ljudem prav za trdno in za gotovo povedati, da vojske ne bo. In to je »Bogoljub« tudi storil. Kljub temu, da so se temni oblaki od vseh strani zbirali nad nami, je napovedal s tako gotovostjo, kakor astronomi napovedo solnčni mrk ali zvezdo-repatico, da vojske ne bo. In tisto prerokovanje se je res obneslo! »Bogoljub« je rekel, da vojske ne bo, torej je gotovo ne bo! Ljudje so se kar oddahnili. Zdaj pa že lahko gremo v Rim! — To je torej nekaj pomagalo. Ljudje so se pričeli priglašati — a prav številno še vendar ne. Morali so biti še drugi vzroki, ki so jih dolgo zadrževali, ne samo vojska. Najbrž so si večinoma mislili: Naglica ni dobra — kakor je rekel tisti, no saj veste, kdo . . . prenagliti se nikar, morebiti še kaj vmes pride;
saj nas bodo še vedno radi sprejeli, še prste si bodo obliznili, če pridemo zadnje dni. Morebiti jih je pa tudi zapeljalo, ker so nekdaj brali v »Bogoljubu«, da je neki gospod Tomaž še zadnjo noč ob eni uri po polnoči prišel takorekoč skozi luknjico pri ključavnici v — Sveto deželo. Mislili so, da bo zdaj tudi nekako tako šlo, pa je nekatere — goljufalo.
Naši dobri ljudje nimajo pojma, kaj se pravi prirediti in urediti romarski vlak z več sto ljudmi v daljna tuja mesta. Mislijo si: človek se kar vsede na vlak, kakor drugekrati, vlak potegne, pa smo tam! In vse je dobro! A pomislite si: če bi mi prišli nepripravljeni v Benetke, Flo-renco, Rim in bi stali na cesti s 600 ljudmi — ne-vedoč, kje bodo prenočili in kje kaj v usta dobili, kaj bi bilo? I, kaj bi bilo! Najprej bi padli po tistem, ki jih je tja speljal; v njegovi koži bi ne bilo dobro biti! . . ,
To je treba vse naprej urediti, in sicer najmanj 14 dni naprej — nekateri hotelirji bi bili radi že cele mesce naprej vedeli —: toliko in toliko jih bo stanovalo in obedovalo tukaj, toliko tukaj in tukaj. To je ogromno delo; treba je letanja, dopisovanja in brzojavljanja brez konca in kraja. Ne rečem ravno: kaj malega se jih še kam pritisne in potlači; a vsak tak napravi koli-kortoliko zmede.
No, v čast našim rimskim romarjem bodi povedano, da so bili splošno zelo potrpežljivi. Pri nobenem romanju ni bilo tako malo godrnjanja kakor sedaj, dasi so imeli marsikaj potrpeti. Tako gladko in natanko kakor ura pač nikdar ne gre pri taki množici in taki daljavi. A topot je bilo še težje ravno zaradi tega, ker nismo do zadnjega časa vedeli, koliko jih bo. Da je bila vmes še neka druga roka in kljuka, bolje rečeno: kljukasta roka, ki nam je napravila zmedo, tega ni treba še posebe praviti, saj k sreči že cel svet ve! Bili so pač vroči dnevi oni od velikenoči do odhoda! Pa vse se je, hvala Bogu, prestalo in vse nazadnje dosti srečno izšlo.
Zakaj pripovedujem vse to? Zato, ker Slo-

L ;A Z A M B\t
venci gotovo niso romali zadnjič, ampak bodo še. Če jih ne bo vodil ta, jih bo pa drugi; če jih ne bo Janez, jih bo pa Jakob. In iz minulih izkušenj se moramo učiti za vprihodnje. Če bi imel človek čas, bi bilo najbolje, da bi natanko in nadrobno zbral in spisal vse, na kaj naj prireditelji pazijo pri prireditvi takega vlaka. Kajti, ker ta velika romanja delamo na redke čase, se moramo vselej šele sproti učiti. Kdo n. pr. se more spomniti doma, da je treba za na streho in kuplo sv. Petra karto kupiti! Pa hočemo iti na kuplo — a naenkrat se nam pot zapre. Karte je treba! I, kje se pa dobi? Koliko pa stane? Ali se da kaj zglihati? Pojdimo glihat! In medtem
—	nastane mala zmešnjava . . . Ko bi človek le imel čas, vse te podrobnosti zbrati! Če ne, se bodo pa drugi za nami ravnotako učili, kakor smo se mi.
Tako so torej naši ljubi romarji prigrmeli skupaj okoli velike noči in še bolj po veliki noči, ko je zglaševalni rok že minul. Zdaj smo pa tukaj! V Rim bomo romali. Alo, zapišite nas! — Ja, pa ste malo prepozni! Jih imamo že dosti. Vas ne moremo več sprejeti. — Pa nas morate zapisati. Pa kar zapisali nas boste! Tukajle je denar. Ne gremo pred iz pisarne, dokler ga ne spravite! — Na, tu ga imaš! Kaj češ ž njim početi? Ali ga boš mar iz sobe metal? Zapiši ga; naj bo še eden, ga bomo že kam pomašili! — In tako drugi, tretji, četrti in nevem še kateri. Če se pa nismo dali več omečiti, — se je pa časih kar solza zalesketala v očesu ... Pa se ustavljaj taki tihi, a silni prošnji, če se moreš!
Ali nazadnje jih je bilo le dosti in predosti. Treba se je bilo upreti z vso silo. Pa so še prihajali — celo s priporočilnimi pismi od visokih gospodov, naj jih sprejmemo. Radi bi bili ustregli, ker visokim gospodom se ni dobro zameriti; a ni šlo in ni šlo, Žakelj je poln; tudi eno zrno ne gre več noter; če ne, se pa zavezati ne more in se nam vse raztrese.
Pa ti je prišla med drugimi dobra ženka — ne bom pravil odkod, da se ne zamerim —, zase in za svojega Toneta, možaka-poštenjaka — ga dobro poznam, saj sva svojčas skupaj pirhe sekala in »svinjko bila«, češ, naju boste pa vendar še sprejeli! — I, kako pa vendar, da se nista prej zrajtala, saj smo vam celega pol leta dopovedali, da pridite v pravem času? — Ja, krompir smo sadili, pa nismo utegnili na Rim misliti. Zdaj smo ga pa posadili, zdaj bi pa oba rada v Rim šla.
—	O, ti nesrečni krompir ti, ki si jima rajtengo zmešal! Prepozno! Tudi enega ni mogoče več sprejeti! — S težkim srcem sva se ločila; ona, ker ni mogla iti v Rim, jaz, ker ji nisem mogel ustreči. Pa res, ta krompir, da ni mogel preje posajen biti!
Taki in podobni so bili prizori zadnjih dni v naši pisarni, S težkim srcem in z veliko silo
smo morali odpravljati zakasnele priglašence domu.
To je torej zgodba pripravljanja za romanje v Rim; zgodba »žalostna ino vesela«; Seveda to še ni vsa zgodba; še veliko bi se dalo povedati. A vi ste že nevoljni in si mislite: Na-haj, nehaj že s pripovedovanjem o pripravljanju! Spravite se že enkrat na pot in povejte nam kaj, kako je bilo tam; tam na Laškem!
No, tudi na pot se bomo odpravili in se odpeljali, vse bomo pošteno napravili; a o pripravah se moramo tudi pogovoriti. Kako je namreč pripravljeno, od tega je odvisen cel tek romanja. Največ je pa pri pripravi na tem ležeče, da se vsi pravočasno priglase. Ker si pa ljudje tega ne bodo dali nikoli dopovedati — bo že zmirom kaj napoti, če ne bo krompir, bo pa koruza — zato nasvetujem za prihodnje romanje tole misel, ki se ni porodila v moji glavi, ampak v neki bolj brihtni: Določi naj se, kdor se ne priglasi do tega in tega dne, plača toliko in toliko več (vsaj 20 kron). To bo ljudi priganjalo, da se bodo o pravem času zglasili; tistih, ki bi hoteli plačati več, bo le malo ali nič. In s tem bo narejen red.
Ampak to se pa mora reči: Slovenci smo pa res pridni romarji! Moravski Čehi so morali nameravano romanje v Rim odpovedati, ker niso dobili dosti udeležencev. Dunajčani so bob-nali celo leto in vabili po vsej Avstriji, pa so jih spravili skupaj, — kaj menite, koliko? Celih 160! Mi pa 640! — Nikoli se niso naši tako počasi oglašali, — pa nikoli jih nazadnje ni bilo toliko.
Torej v Rim smo se odpravili! Bili smo že v Lurdu in Jeruzalemu, in zdaj pride na vrsto Rim, — tri glavne božje poti celega katoliškega sveta. Vsaka ima zase svoje prednosti in ugodnosti, in vsaka tudi svoje težave, — brez katerih božja pot popolnoma ne sme biti, če hoče biti res božja pot in ne samo zabavna vožnja. Pa povem vam, da izmed vseh treh je Rim za prireditelje najtežji. V Lurdu je malo mesto in eno samo svetišče, pri katerem smo se vedno zbirali. Imeli smo s seboj tudi svojo zastavo; in če so se naši ljudje v gneči kaj zgubili, treba je bilo dvigniti samo zastavo, pa je vse skupaj priletelo, kakor razkropljena piščeta, ko jih koklja skupaj pokliče. Edino večje mesto na potu, kjer je nekoliko nevarnosti, zgubiti se, je Lijon. Če se ta srečno pasira, pa je dobro. — V Jeruzalemu je pa celo vse kakor nalašč pripravljeno za romarje. Če bi nas ne bil Bog z morsko boleznijo malo krotil, bi bili postali preveč razposajeni, tako dobro nam je bilo. Na ladji — pet dni tja, pet dni nazaj — se dado ljudje skupaj sklicati, kolikorkrat treba, jim lahko vse oznaniš, _,kar želiš, in urediš, kakor želiš. Ko smo stopili v Sveti deželi na suho, so nam prišli nasproti dragi in odlični naši rojaki in nas sprejeli v svoje naročje, v Jeruzalemu samem nam je prišlo na-
sproti vse, kar je katoliškega in nas peljalo ter sprejelo v tri velike romarske hiše, kjer smo bili popolnoma domači. — Vse drugače je pa v Rimu. Kdo se je tam zmenil za nas? Bili smo prepuščeni popolnoma samim sebi. Pri zadnjem romanju sta bila ondi dva slovenska gospoda — čč. gg. Jerovšek in Stegenšek — ki sta storila za nas vse, kar je bilo mogoče; pri predzadnjem romanju je bil vsaj eden — g. dr. Žitnik, ki ima tisto romanje tudi še v živem spominu, koliko težav mu je delalo ... Zdaj pa nismo v celem Rimu iztaknili niti enega inteligentnega in samostojnega Slovenca, ki bi nam bil šel na roke. In vendar je kljub temu še dosti dobro šlo. Naš odposlanec, g. Henrik Zalesjak, poslovodja v tobačni tovarni — to čast mu moramo dati — je res vse tako dobro izpeljal, da bi nobeden ne bil mogel bolje.
Rim, kakor rečeno, je težaven. Po poti do tja in nazaj obstanemo po več velikih mestih; in s tako množico hoditi po velikih mestih je vedno težavno. Rim sam je pa največji; stanovanja raztresena na raznih krajih, cerkva in ogledovanja pa toliko, da se vse še ogledati ne more. Na vse strani so ulice, ena drugi podobna, ljudi pa kakor mravelj na mravljišču.
Da, lahko mi verjamete, da je težko, zelo težko. Ljudje večinoma preprosti, — naša gospoda se je obnesla spet tako kakor po navadi (!) — jezika nevešči, — večina žensk, — na načrt mesta se ne spoznajo. In zdaj — pri tej množici ljudi, ki je po ulicah, trgih in cerkvah, kako lahko se človek kam zameša in zgubi svojo kompanijo. Naenkrat stoji sam tam na ulici; I, kje so pa naši? Nobenega ni! Oh, kam pa zdaj? — Pa čivka tam na cesti kakor pišče, ki je zgubilo svojo družbico. In to — kolikokrat!
Toda zopet se morata poudariti dve dobri lastnosti našega ljudstva. Prvič: kmalu se privadijo tega novega življenja, velikih mest, kri-žastih ulic in mestnega šundra. Zadnje dni so bili že kar domači v Rimu — malo manj kakor doma na ozarah ali pa sredi vasi. Vse ulice so že poznali in vse tramvaje: kje ga je treba počakati in kje doli skočiti, pa kako se potem zaviti okoli vogla, pa smo doma! Škoda, da
nismo mogli biti še nekaj tednov v Rimu; bilo bi šlo vedno boljše in ložje. A ravno, ko se ljudje malo navadijo, pa morajo iti! — Kljub temu, da se je kam zamotal zdaj ta, zdaj uni, — nismo zopet nikjer nobenega zgubili. Ko smo se peljali iz Florence, se je slišalo: 30 jih je v Florenci ostalo — in prav nič čudno bi ne bilo, če bi jih bilo nekaj, — a tudi eden ni ostal! Torej so naši romarji pri svoji priprostosti vendarle brihtni, umni in disciplinirani.
Drugič pa — in to je posebno lepa lastnost: Naši ljudje hitro pozabijo, če je bilo kaj hudega. Četudi malo pojavka in pogodrnja, — ko je pre-stano, je brž spet dober, vesel, in nič več ne v6 o tem, kaj je prestal; kar prehvaliti ne more, kako je bilo lepo.
Sploh se je o naših romarjih opazovalo dvoje: da so radi in veliko molili ter se povsod čedno in vljudno obnašali. In to je najlepša pohvala, ki se more izreči o romarjih. — In zato je s takimi romarji vendar prijetno in veselo potovati in prijetni so spomini na končano pot, kakor tudi na prestane težave .,.
No, zdaj, ko sem toliko govoril, kako je nekatere goljufalo predolgo odlašanje, je pa tudi — mene goljufalo. Mislil sem vas odpraviti z Rimom kar v eni številki. A nisem se mogel izmotati iz teh priprav tako dolgo, da še — na vlak nismo prišli. Zato pa prihodnjič zasedemo vozove in poženemo lukamatijo proti Italiji.
Se dve pripombi nekaterim romarjem:
1.	Oni, ki so vplačali že lansko leto 70 kron, imajo — kakor je bilo obljubljeno — pravico dobiti obresti od teh 70 kron za eno leto. Obresti znašajo 3 K 50 vin. Na to se je med romanjem pozabilo in zato naj zdaj dotičniki sporoče, ali naj se jim ta svotica pošlje domu, ali ukrenejo ž njo kako drugače.
2.	Fotografije romarske se, žal, niso popolnoma posrečile. Menda ni bila prava svetloba. Kdor jo pa želi imeti, naj se obrne na naslov: Č. P. Ferdinand Zaje, Vič pri Ljubljani.



mfiRIdinO CVETJE

Marijine družbe in katoliški shod.
Kakor znano, bo zadnji teden avgusta v Ljubljani slovensko-hrvaški katoliški shod. Glavno zborovanje bo v nedeljo 24. avgusta, sv. Jerneja dan.
Pripravljavni odbor za katoliški shod je sklenil glede Marijinih družb tako: Mlade-niške in moške družbe so povabljene, da se shoda in zlasti obhoda ter slavnostnega zborovanja v nedeljo udeleže, kolikor jim je le mogoče priti. Pridejo naj vsi z zastavami.
Dekleta in žene pa bodo šle v sprevodu samo one, ki bodo v narodni noši. In te smejo prinesti tudi zastave. Druge pa, če pridejo, bodo stale v špalirju.
To je sklep pripravljavnega odbora. Temu bodi dodano od naše strani: Vsi, ki bodo šli v sprevodu — mladeniči in možje, dekleta in žene, naj imajo družbene znake (svetinje). Mladeniči M. D,, ki so obenem Orli, in imajo uniformo, bodo gotovo pri Orlih.
Opozarjamo dalje, da se bo po sv. maši, ki se bo opravila pod milim nebom pred nunsko cerkvijo, izvršilo slovesno posveče-nje Brezmadežni. Gotovo je primerno, da so pri tem slovesno-pobožnem činu navzoči tudi družbeniki Marijini,
Pri posvetovanjih, ki bodo naslednje dni, se bo govorilo tudi o Marijinih družbah. Re-
solucije so že sestavljsne; referiral o njih bo pa č. g. dr. Frančišek Lukman, profesor bogoslovja v Mariboru.
Ko je bilo zgoranje že napisano, nam je bilo sporočeno, da so sklenili čč, gospodje dekanije ljubljanske okolice, da naj bo — namesto shoda dekliških Marijinih družb v nekem drugem kraju, kakor je bilo prej nameravano — to nedeljo, 2 4, avgust a, shod v Ljubljani, in sicer na ta način, da bodo družbenice dopoldne navzoče pri sprevodu in sv. maši, popoldne ob primerni uri pa bodo imele v eni ljubljanskih cerkva skupen shod s pridigo in slovesnimi petimi litanijami.
Tem bi se mogle pridružiti tudi družbenice iz drugih dekanij, ako hočejo priti na katoliški shod. Seveda iz oddaljenih krajev jim skoro ne bo kazalo hoditi, ker se morajo vrniti vse še tisti večer domu, kajti v Ljubljani ne bo lahko dobiti prenočišča. Pač pa bi mogle priti — če hočejo in če se to zdi umestno čč. gg. družbenim vodnikom — one, ki niso predaleč od Ljubljane in od železnice.
Natančneje še v prihodnjem »Bogoljubu«.
Vodstvo M. D.
Marija — moje upanje in sreča.
Slava Mariji! S temi besedami pozdravljeni prijatelji »Bogoljuba«, vi, kateri ljubite mater Marijo, in vsi, ki ste tako prijazni, da mi vrnete pozdrav: bodi češčena! Pojte njej slavo zbori deviški; častite jo duše pravičnih; vedno naj jo hvali in proslavlja kdorkoli se imenuje kristjan. Ona je odsev večne ljubezni in dobrotljivosti našega Boga.
Oklenite se milostne matere Marije vsi vi, katerim je vzel drago mater hladen grob. Vi,
Mati si moja, Devica Marija, zate, o mati, mi srce gori.
še neizkušeni — kdo bo varoval vašo nedolžnost? Kdo bo prevzel skrb za vas, še nepreskrbljene? Pri kom boste našli največ sočutja? Vse to in še mnogo drugega najdeta v njej, ki se imenuje tolažnica žalostnih in mati zapuščenih. Ona edina je tako dobra, tako mila, da more ublažiti bridko izgubo ljubljene matere. Ona premila je z ljubeznijo najboljše matere pripravljena vselej, da nam pomaga v katerikoli potrebi. Odkod veje oni
prijetni duh, ki nas tolaži v raznovrstnih težavah, dušnih in telesnih? Čegava roka nas je otela takrat, ko so nas skušnjave in slabosti hotele pahniti v lužo pregreh, v prepad pogubljenja? To je duh ljubezni Srca Marijinega, to je roka matere Marije. Naj moja mati v grobu spi — Bog ji daj večni mir! — v temo njenega groba mi sije luč vere. Upam, da je tudi njo rešila ona, ki je skusila in ve, kaj so skrbi in bridkosti matere. Svojo tolažbo pa imam v tem, ker vem, da čuje nad mano oko najboljše matere, ki v prisrčnosti in ljubezni presega vse druge. Ta, ki je veličastna nebeška kraljica in slavljena zemlje gospa, ta nam je dana od neskončno dobrega Očeta za tolažnico in mater, V težkih urah življenja je misel in zaupanje na Marijo naj-izdatnejša, najslajša tolažba. Kdor je tek svojih dni izročil v vodstvo njenih rok, gotovo mi vsak prizna s hvaležnim srcem, da
mu je bila Marija vselej najboljša, najmilejša mati. V senci njenega varstva (M. D.), pod okriljem njene ljubkosti in blagosti uživa duša tiho srečo, blag mir. Na njenih prečistih rokah počiva on, delivec vse sreče; nje naročje je oltar. Ob vznožju tega cltarja je skrit zaklad sreče, miru in veselja.
Ljubim te, o ljubezniva zapovedovalka, in želim, da te ljubijo ter se tako osrečijo tudi drugi. Ti osrečiš vse, ki se ti približajo z ljubeznijo in zaupanjem; ti obsiplješ z darovi nje, ki so tebe izvolili za svojo mater, varhinjo in gospo. Na te se obračajo besede: Kdor najde mene, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda. — Svet svojim privržencem mesto hrane življenja pod pretvezo uživanja vlije v dušo smrtnega strupa. Da bi to pač spoznala mladina in se z vsem srcem oklenila zastave Marijine!
Iz življenja Marijine hčere.
(Resnična dogodba.)
V mestecu M. na Laškem je živela v dokaj povoljnih razmerah mati z edino hčerko. Nenadoma pa je hčerka zahotela po svetu. Zapustila je mater osamljeno ter stopila v daljnem mestu v službo.
Kmalu pa se je dekle čisto spremenilo. Ni ji bila več mar jutranja molitev. Prvo zjutraj je bilo, da je stopila pred ogledalo. Tam se je dolgo česala, napravljala si razne frizure in gledala, kako ji klobuk bolje stoji. Postala je iz skromne deklice gizdava in ošabna gospodična.
Nekega dne se ji je prigodila nesreča. Ubila je ogledalo. Pričela je jokati in tožiti, češ, sedaj sem ob največji zaklad. A kaj sedaj? Spomni se hitro, da ima dobro mater, kateri ravno ne manjka denarja. Hitro se vsede in napiše sledeče pismo:
»Ljuba moja mati! — Žalostnim srcem Vam javljam, da se mi je pripetila velika nesreča. Razbilo se mi je ogledalo. Prosim, dobra mati, pošljite mi hitro novo, lepo ogledalo, ker ga nujno potrebujem in zelo težko pričakujem. Vas pozdravlja Vaša hčerka
Milka.«
Ko skromna in pobožna mati prebere to pismo, spozna, da je hči zašla na slabo pot gizda-vosti. Hitro sklene poslati tri ogledala. Pošiljatvi pa priloži tole pisemce:
»Draga hčerka! Obžalujem, da se ti je pripetila nesreča. V nadomestilo ti pošiljam tri ogledala. V prvem vidiš, kaka si sedaj; v drugem, kakšna boš enkrat in v tretjem boš videla, kakšna bi morala biti. — Te pozdravlja tvoja ljubeča mati.«
Hčerki se je čudno zdelo, zakaj ji mati pošilja kar tri ogledala. Hitro si napravi frizuro, še klobuk na glavo in hajd pred ogledalo. To je bilo že dobro ogledalo, kajti zdelo se ji je, da je lepa.
Sedaj pa obesi drugo na zid. Toda, kako se prestraši, ko zagleda mrtvaško glavo. Torej taka naj bi bila enkrat še! Brzo sname to drugo ogledalo. Vsa prestrašena in tudi željna videti, kakšna bi morala biti, obesi na zid tretje ogledalo. In kaj vidi? Ponižno in skromno podobo Mar. device . . .
Gizdava hčerka je spoznala, kakšna bo enkrat in kakšna bi morala biti v življenju. S skesanim srcem prime prvo ogledalo in je razbije na drobne kosce. Na njegovo mesto pa obesi Marijino podobo in nad njo sliko mrtvaške glave.
Čez nekaj časa se je vrnila k svoji stari materi. Ni je več motil mamljivi svet, stopila je v četo Marijinih otrok ter bila do konca življenja hvaležna telesni in nebeški Materi za izkazano milost,

Še enkrat: Ponočno čuvanje pri mrličih.
Že večkrat sem brala v »Bogoljubu« članek »Ponočno čuvanje pri mrličih«. Pa meni se ie čudno videlo, da bi bilo to kaj tako nevarnega. Ker sem sama rada zahajala k takemu čuvanju, se mi je zdelo to bolj neverjetno. In česar človek drugim ne veruje, se pozneje sam prepriča. Torej vsa dekleta, ki vam je draga čistost srca, ne hodite satanu k takemu čuvanju! Bilo je v postu tekočega leta, ko je prišla moja prijateljica mene klicat neki večer, da bi šla čuvat mrliča; in šla sem ž njo. Prišlo je več mladih deklet in fantov, seveda — grdih zapeljivcev. Najprej se je nekoliko molilo. Potem je prišla na vrsto navadna igra, ki ni sama na sebi ravno grešna, pa ven-
dar ... Meni se ni, hvala Bogu, nič posebnega pripetilo, ali opazila sem pri drugih mnogo nespodobnih pogledov in nasmehov. In ako bi bilo še samo to; ali zgodilo se je še kaj hujšega, ker ta dekle, ki me je prišla poprej klicat, je zašla ta večer v grešno znanje. To znanje traja že od začetka posta do sedaj in se še ni razdrlo. Zato želim, da bi se to čuvanje popolnoma preprečilo. Najprimernejše bi bilo, da bi vsa dekleta, posebno iz Marijine družbe, ostale doma in ne hodile k takim čuvanjem. Mesto tega naj moli vsaka doma sveti rožni venec za dotičnega pokojnika!
Kratka
•
Večkrat berem v »Bogoljubu«, da nam pišete, kako mora biti obleka deklet Marijine družbe skromna in ponižna. Mislim, da mi ne boste zamerili, ako še jaz opozorim na neko drugo napako, ki je tudi nasprotna pravi ponižnosti. Namreč da si nekatera dekleta tako na-pravljajo lase izpod robca, kakor da bi ne bilo prostora več na glavi zanje. Marije ne vidimo nikjer tako naslikane . . . Tudi to bi bilo želeti, da bi se umaknilo iz Marijinih družb. Ne vem, kakšen namen imajo s tem, ali slab zgled pa le dajejo svojim mlajšim sosestricam. Ženskam se že tako rado očita, da imajo dolge lase in — kratko pamet. Nekatere pa hočejo še posebno očitno Dokazati, da je to res. Naj bi pač rajši skrbele za
lepoto svoje duše, da bi bolj ugajale svoji nebeški Materi kakor zapeljivemu svetu! Kajti ob smrti in po smrti nam ne bo telesna lepota nič koristila; le čisto in s čednostmi okinčano srce bo tolažba nam, veselje Marije in radost našega nebeškega Ženina.
Temu bodi dodano še to: Neka Marijina hči, in sicer šivilja (!), je poslala uredništvu 240 K za dobre namene. Prosi, naj se njeno ime ne imenuje in dostavlja: Te krajcarje si prihranim pri obleki; dasi moram veliko obrekovanja pretrpeli zaradi preproste obleke. O, ko bi vi vedeli, kako smo me preproste od Mar. deklet zaničevane, če nismo tako nališpane kakor one! Prosim, le svarite še pred nečimrnostjo v obleki in v laseh! ...
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
Misijonska dolžnost,
»Pojdite in učite vse narode,« tako je Gospod naročil svojim apostolom, A ta ukaz ni bil dan samo apostolom, ker sami niso mogli priti do vseh narodov, ampak tudi njih naslednikom. Vsi katoličani so dolžni po svojih močeh podpirati apostolsko, misijonsko
delo katoliške Cerkve. Kakor smo mi prejeli katoliško vero od drugih, tako smo tudi mi dolžni podpirati razširjenje katoliške vere med onimi, ki še niso tako srečni. Na nemških katoliških shodih se je v zadnjih letih veliko govorilo o misijonski dolžnosti. Tudi med Slovenci se vedno bolj zbuja zavest, da
smo kot katoličani dolžni podpirati misijone. Ne moremo pa vsi enako podpirati vseh misi-jonov; tako velikansko delo se mora razdeliti. Zato je vprašanje, katere misijone smo mi Slovenci dolžni najprej in najbolj podpirati. Gotovo tiste, ki so nam najbližji in najbolj od nas odvisni. To so misijoni med razkolnimi Grki in Slovani, torej oni misijoni, ki jih podpira »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Na to je Slovence opozarjal škof Slomšek, in Apostolstvo je le nadaljevanje Slomškove bratovščine sv, Cirila in Metoda.
Pri nas se večkrat poudarja načelo, da mora biti krščanska ljubezen urejena in da smo dolžni najprej podpirati one, ki so nam po rodu in krvi najbližji. Vsak katoličan pa mora priznavati tudi misijonsko zapoved Kristusovo in misijonsko dolžnost katoliške Cerkve, Torej je popolnoma jasno, katere misijone smo najprej dolžni podpirati.
Naš delokrog.
Po svojih pravilih je Apostolstvo »misijonska družba za razširjanje katoliške vere med Slovani in za zedinjenje vzhodne cerkve«. Torej obsega vse Slovane, posebno pa slovanske in grške vzhodne dežele, kjer prebivajo katoličani pomešani med razkolniki. Naše molitve vedno obsegajo vse te narode in dežele, našo denarno podporo pa pošiljamo v one dežele, kjer je naša podpora najpotrebnejša in najbolj primerna. Moravsko Apostolstvo v zvezi z vsemi drugimi škofijskimi odbori prireja na Velehradu učenjaške in druge shode, ki pripravljajo in pospešujejo zedinjenje razkolne cerkve s katoliško; v ta namen izdaja učene knjige in časopise. Naše Apostolstvo je iz važnih vzrokov svojo denarno podporo po večini omejilo na jugoslovanske dežele.
Naš delokrog je torej zelo obširen in obsega slovanske, grške in rumunske dežele, ki vse skupaj štejejo nad 170 milijonov prebivalcev, A naše delovanje je velikega pomena sploh za vse svetovno misijonsko delo. Razkolne dežele so v sosedstvu z neverniki; sredi med razkolniki prebivajo mohamedanci in drugi neverniki, Ako bi torej med razkolniki napredovala katoliška vera, ako bi se razkolne dežele zedinile s katoliško Cerkvijo, potem bi se tudi misijonsko delo za spreobrnjenje nevernikov močno olajšalo in pospešilo, Kdor torej sodeluje pri »Apostolstvu sv. Cirila in Metoda«, ta dela tudi za napredek svetovnega misijonskega delovanja.
Letno poročilo.
Zadnje leto so nepričakovani dogodki pripomogli k napredku Apostolstva. Balkanska vojska je zbudila splošno zanimanje za
one dežele, v katerih se nahajajo naši misijoni. V mnogih župnijah se je Apostolstvo na novo vpeljalo, v nekaterih se je pa zelo poživilo. Na prvem mestu je še vedno župnija Škofja Loka, ki šteje nad en tisoč udov in zbere vsako leto nad 300 kron udnine. Splošno je število udov naraslo za več kakor dva tisoč; vseh udov je že nad 25 tisoč.
Redni dohodki so narasli za nad en tisoč kron. Še bolj so se pomnožili izredni darovi za naše misijone. Vsega skupaj smo zbrali okoli 18 tisoč kron. Natančnejše poročilo o rednih dohodkih Apostolstva in misijonskih darovih se nahaja v novi knjižici »Kraljestvo božje na Jutrovem«, ki je izšla kot četrto letno poročilo Apostolstva. To knjižico smo že razposlali v vse župnije in kraje, kjer je vpeljano Apostolstvo; prejeli jo bodo vsi udje, ki bodo razen neznatnega letnega prispevka za knjižico posebe plačali vsaj še 12 vinarjev. Knjižica ima veliko zanimivih poročil in lepih slik fz balkanskih misijonov s posebnim ozi-rom na balkansko vojsko.
Dne 5, julija, ob godu sv. Cirila in Metoda, je glavni društveni praznik Apostolstva. Dne 5, julija ali v osmini, torej tudi v nedeljo, dne 6. julija, se udje lahko udeležijo popolnega odpustka. Naj bi udje te dni v obilnem številu pristopali k svetim zakramentom! V letošnjem jubilejnem letu nas sveta Cerkev še posebno opominja, da molimo za napredek katoliške vere in v ta namen prejemamo svete zakramente. Kakor vsako leto, tako se bode tudi letos po vseh župnijah ljubljanske škofije prvo nedeljo mesca julija opravila ura molitve za napredek Apostolstva in za zedinjenje razkolnikov s katoliško Cerkvijo. Naša društva in Marijine družbe naj bi tudi zunaj cerkve priredile kako slavnost v proslavo Konštantinovega in Ciril-Metodovega jubileja, V ta namen je Apostolstvo izdalo dva igri,
Skušnja nas uči, da more Apostolstvo samo tam trajno napredovati, kjer se v zmislu naših pravil nabiranje udov in prispevkov razdeli med nabiralce in nabiralke ter se ustanovijo skupine z nabiralcem ali nabiralko na čelu. To delo so večinoma prevzele Marijine družbe; v mnogih Marijinih družbah so se ustanovili misijonski odseki za Apostolstvo. Pri tej priliki opozarjamo, da je letni prispevek samo zato tako majhen, da morejo tudi ubožnejši pristopati, drugi pa naj prosto-voljno darujejo kaj več,
Apostolstvo ne napreduje samo med Slovenci, ampak tudi med Hrvati. Po našem prizadevanju se je Apostolstvo ustanovilo v zagrebški nadškofiji, v hrvaški unijatski škofiji v Križevcih, v splitski škofiji v Dalmaciji
in na otoku Krku. Upanje je, da bodo kmalu vsi katoliški Jugoslovani, združeni v Apostol-stvu sv. Cirila in Metoda, složno delali po opominu škofa Slomška, ki piše: »Molitev in miloščina sta najmogočnejši podpori za razširjanje in utrjevanje božjega kraljestva na zemlji; oni sta dve sestri, kateri pomagata oznanjevalcem svetega evangelija po vsem svetu, sta dve peruti, po katerih leti evangelj-ski glas po vsej zemlji.« S to molitvijo in miloščino koristimo tudi svoji domovini.
Skušnja uči, da se z gorečim delom za razširjanje svete vere tudi v domovini poživlja verska gorečnost in krščanska požrtvovalnost, Bog obilno plačuje misijonske molitve in darove. Delajmo torej, da bi z božjo pomočjo Apostolstvo tudi letos tako napredovalo kakor doslej in da bi se tudi letos še pomnožilo število udov, ki za napredek katoliške vere med Slovani vsak dan molijo oče-naš in češčenomarijo s pristavkom: »Sv, Ciril in Metod, sv. Devica Marija, prosite za nas!«
m .
Prijateljem bosenskega misijona.
Troje veselih poročil
imamo danes za naše prijatelje in dobrotnike. Gotovo jih bodo vsi veseli.
Prvo poročilo. Delo za naše tri bosenske novomašnike vrlo napreduje. Ko pridejo te vrstice v roke naših bralcev, bo že razstava darov, ki so jih zložili, sešili, zvezli, kupili ali za darovani denar pripravili dobri Marijini otroci širom mile Slovenije, Razstava je določena za dan 29, junija, in sicer v Alojzišču na Poljanski cesti v Ljubljani, Ker ne moremo reči koj odposlati, bo ostala razstava še do 7, julija odprta, in sicer vsak dan od 3. do 5, ure popoldne. V nedeljo, 6. julija, pa od 9. do 12. dopoldne ter od 2. do 7. ure popoldne. Kdor si še razstave ni ogledal, ima tačas priložnost. Kdor bi hotel še kaj darovati, lahko izroči svoj dar tam. Imena novomašnikov so: Ambrož Benkovič, Josip Divič in Josip Perkovič. Molimo zanje, da bodo postali goreči misijonarji svojega ubogega naroda v Bosni. Potrebni so naše molitve zlasti zato, ker morajo res včasih v nepopisnih težavah vztrajati, kar pa brez višje pomoči ni mogoče.
Drugo veselo poročilo: Konjički peljajo In voz'jo težko, Opeko peljajo Za Bosno močn6.
Naše pole za opeko so bile prijazno sprejete, Koj prvi teden se je pripeljal en voz opeke z Gorenjskega, potem še dva voza iz Škofje Loke in en voz in pol vozička iz Gorice. Hvala vsem tisočerna! Hvala pa tudi vsem onim, ki so nemudoma vrnili pole, ka-
tere so prišle odveč. Tudi s tem so nam vrlo postregli. Zakaj? Vsak dan je došlo ravno toliko naročil za pole, kolikor pol je bilo vrnjenih. Ker smo pa bili vse pole razposlali, bi se ne mogli odzvati tem prošnjam, ako bi nihče pol ne vrnil, — Kdor torej ne more pol napolniti, naj jih mirno vrne, ker še prihajajo naročila, — Nekateri vozniki so imeli nezgode pri prodaji, nekateri pa so bili na mitnici (šrangi) spodeni nazaj, ker so po nesreči pozabili doma mitnino (znamko). Prosimo vse tiste, ki so dobili po nezgodi nefrankirano poslane pole, naj blagohotno oproste. Konjiči niso hoteli več stati in voznik je šel brez mitnine (znamke) od doma, tako se je pri« petila ta pomota.
Na mnoga vprašanja odgovorimo tu skupno, da se prehudo ne mudi. A radi bi izročili č. očetu Puntigamu vso opeko, ki smo jo nabrali po Slovenskem, ko pride v Ljubljano, — in to je tretje veselo poročilo — P. Puntigam pride na jugoslovanski katoliški shod. Pisal je, da gotovo pride. Govoril bo v hrvaškem jeziku najbrž zadnji dan »o našem misijonu v Bosni«. Prinesel bo tudi s seboj skioptične slike in imel en večer predavanje o Bosni s skioptičnimi slikami.
Kdor hoče torej spoznati očeta Punti-gama in ga sam slišati, naj pride v dneh katoliškega shoda v Ljubljano. Tedaj se bomo vsi veselili, ko bomo slišali iz ust apostola Bosne, kako in kaj je tam doli med našimi brati.
Pozdravljeni in zahvaljeni vsi, ki ste do sem prečitali)	M,
Jožef in Evrozija.
Brat in sestra v bulgarskem katoliškem misijonu v Macedoniji.
1. Pred otroškim oltarjem.
Že v zgodnji mladosti sta Jožef in Evrozija začutila v svoji duši poklic: žrtvovati svoje življenje za čast kraljestva božjega na zemlji.
To so zarana zapazili tudi njuni starši. Bodisi v domači hiši v Turinu (v slovečem mestu v Gornji Italiji), bodisi na izletih in iz-prehodih v mestni okolici, povsod so videli na teh dveh svojih otrokih posebno, četudi še otroško nagnjenje do misijonskega dela.
»Glej, Evrozija!« — tako so nekoč starši, ko so šli mimo lepega poslopja, slišali govoriti osemletnega Jožefa — »v taki hiši bova midva pozneje stanovala. Jaz bom mašnik, ti boš pa nuna. Majhne otročiče bova učila in vzgojevala.« Pri tem se je tudi na šestletni sestrici Evroziji videlo, s kakšnim veseljem je sprejela veliko napoved svojega bratca.
Ta lepa misel je spremljala Jožefa in Evrozijo skozi vse detinske dneve, tudi v dobi šolskega poduka se ni izgubila; marveč
je z leti rastla in se pri vseh opravilih vedno bolj utrjevala. Bila je vedno svetlejša in jasnejša kakor plug, kolikor več brazd in razorov napravi na njivi. Še celo pri njunih igrah in zabavah je prihitela k njima ta verna misel in igrala z njima.
Ko sta imela v rokah kamenje in les, jih je navdihnila in vnela, da sta naredila oltar in opravljala ob njem vsakovrstne molitve; da, mladega Jožefa je pri tej topli misli gnalo tako daleč, da je stopil pred oltar in po svoje bral sv. mašo, Evrozija pa je za take trenotke s cvetjem in zelenjem okrasila oltar in je ob njem opravljala službo ministranta. Včasih so bili k temu opravilu povabljeni tudi otroci iz sorodstva in sosedstva. Takrat pa je navadno pobožnost dalje trpela, zakaj podaljšala sta jo še pridiga in krščanski nauk. To se razume: pridigal je samo Jožef, razlago krščanskega nauka je pa smela prevzeti tudi Evrozija.	A.
(Se nadaljuje.)
razgled
ž>o svetu.
Marijino vnebovzetje — verska resnica (dogma). Veliki praznik, ki ga obhajamo 15. avgusta, sloni na veri, da je bila Marija, ko je umrla, tudi telesno sprejeta v nebesa. Ta praznik se je obhajal (v vzhodni Cerkvi) že od 7. stoletja dalje. To, kar je sv. Cerkev verovala že odnekdaj, še ni bilo proglašeno kot verska resnica. Ker se pa čedaljebolj množe prošnje, naj bi sv. Cerkev tudi nauk o Marijinem vnebovzetju proglasila kot versko resnico, hočejo sv. oče vsestranskim prošnjam ustreči ter cerkveno izročilo o Marijinem vnebovzetju proglasiti za versko dogmo. Vera o Marijinem vnebovzetju je prastara in neoporečna in jo je že v najstarejših časih proslavljala cerkvena umetnost.
Sv. oče Pij X. so praznovali dne 2. junija 78 letnico rojstva. Zdravje se je papežu popolnoma okrepilo, tako da se smejo sprehajati po Vatikanskem vrtu in sprejemati romarje. — 12. junija je preteklo 20 let, odkar so sv. oče Pij X. prejeli kardinalski klobuk. Vsi drugi prelati, ki so bili takrat imenovani za kardinale, so že pomrli.
Novi kardinal-vikar. Sv. oče so obenem rimski škof. Ker pa sami ne morejo oskrbovati škofije, si izvolijo svojega namestnika, ki je navadno kak kardinal. Nedavno je umrl kardinal Respighi, ki je bil namestni škof v Rimu; na njegovo mesto je imenovan kardinal Bazilij Pompili.
Dunaj. Dne 1. junija se je v redovni cerkvi v Klosterneuburgu pri Dunaju izvršilo posvečeva-nje novega dunajskega škofa dr. Friderika Piffla. Kot posvečevalec je bil naprošen apostolski nuncij konte Scapinelli, prisostvovala sta pomožna dunajska škofa dr. Čoke in dr. Pfluger. Vladnih in drugih zastopnikov k temu strogo cerkvenemu opravilu niso vabili. Slovesno je nastopil novi nadškof dne 8. junija, ko je bil v cerkvi sv. Štefana vstoličen. Pri tej svečanosti so bili navzoči skoraj vsi ministri in drugi dunajski veljaki.
Zlato mašo je imel 17. junija solnograški deželni glavar, prelat Alojzij Winkler; slavnostni govornik na zlati maši je bil zgornjeavstrijski deželni glavar prelat Jan. Hauser.
51 let nepretrgoma na postelji. Iz Rima poročajo: V Viterbo blizu Rima na Laškem je umrla
na binkoštni ponedeljek v ženskem samostanu redovnica Marija Benedetta Frey, ki so jo imeli vsi za sveto ženo. Rojena je bila leta 1836. v Rimu. Leta 1858. je stopila v samostan v Viterbo. Tri leta je bila pri najboljšem zdravju, po teh letih jo je pa vrgla bolezen na posteljo, iz katere ni nič več vstala 51 let, dokler je ni smrt rešila trpljenja. 51 let je neprenehoma ležala in sicer vedno v enaki legi in se ni mogla na nobeno stran ganiti in premakniti. Z nadčloveško potrpežljivostjo je prenašala velike bolečine v hrbtnem mozgu, ne da bi prišla iz njenih ust kaka žal beseda. Da se jej ni glava premikala, so jo s pasovi privezali na železno posteljo. Kljub vsem bolečinam je bila Marija Frey vedno potrpežljiva, vedno vedrega obraza in je našla vedno polno tolažljivih besed za svoje obiskovalce. Njena skromna celica je bila pribežališče mnogih nesrečnih ljudi, ki so jej tožili svojo nesrečo. Iz najbolj oddaljenih krajev so prihajale gospe in gospodje, da so videli na lastne oči ta redek zgled potrpežljivosti in se naučili, kako je treba trpljenje in težave življenja vdano prenašati. Marsikdo, ki je mislil, da leži ves svet na njem, je Boga zahvalil, ko je videl, da je njegov križ le senca trpljenja potrpežljive redovnice. Ob petdesetletnici svojega trpljenja je prejela bolna sestra lastnoročno pismo papeža Pija X. V svoje trpljenje se je sčasoma tako vdala, da je bolj občutila trpljenje drugih kot svoje lastno.
Vzgojevališče za dečke, ki imajo redovni in misijonski poklic, je otvorila septembra (1912) avstrijska jezuitska provinca v Lincu (Freinberg). Zavod si je izbral kot svojega zaščitnika sv. Alojzija ter se imenuje »Collegium Aloisianum«. Tu se vzgojujejo mladeniči, ki bi se radi posvetili misijonskemu delovanju ali pa življenju v kakšnem redu z apostolskim namenom. V jeseni bosta v zavodu prva dva gimnazijska razreda.
Zopet nazaj. V Parizu so izročili mestnemu svetu prošnjo, ki jo je podpisalo 80.000 meščanov, naj bi se dovolilo, da se smejo usmiljene sestre in druge redovnice zopet vrniti v bolnišnice ter iz gmotnih in nravstvenih vzrokov prevzeti skrb za bolnike.
Dušno pastirstvo v Parizu. Društvo za zgradbo zasilnih cerkva je imelo 16. maja občni zbor. Kako plodonosno deluje to društvo, je razvidno iz poročila tajnikovega, iz katerega povzamemo, da je od 1. 1905. do 1912. sezidalo 25 zasilnih cerkva v Parizu ter ustanovilo prav toliko novih župnij, in sicer 9 v mestu, 16 pa v predmestjih. Nove cerkve so čedalje bolj polne obiskovalcev, kar spričuje, da se začenja tudi na Francoskem vesel preobrat. Društvo za zgradbo novih zasilnih cerkva ima vsako leto do pol milijona frankov dohodkov. — Dobro znamenje za bodočnost, obenem znak, kako krepko napreduje katoliška misel na Francoskem, je takozvana »Zveza
družinskih očeto v«, ki je imela sred' maja v Parizu glavno zborovanje. Tej zvezi pripada že 710 krajevnih organizacij, ki so porazdeljene po 38. škofijah ter štejejo 52.000 članov, samih družinskih očetov, zavednih katoličanov. Samo tekom enega leta je prirastlo 174 novih krajevnih skupin.
Drugih misli so postali francoski »rimobom-beži«. Predsednik je zopet podpisal dekret, ki dovoljuje armadi vojaške duhovnike. Imenoval jih bo vojni minister. Vojni duhovniki bodo imeli značaj in plačo stotnikov. Vsaka divizija dobi enega duhovnika. Žalostne razmere v francoski vojni so nagnile vojnega ministra, da se je potegnil za vpeljavo vojnih duhovnikov, ker je spoznal, kako nevarno je, če je vojaštvo izpostavljeno samo vplivu socialnih demokratov.
Nathan je dogospodaril. Framasonski župan v Rimu je odstopil. Listi poročajo, da ima neozdravljivo bolezen. Tega odstopa se veseli gotovo ves katoliški svet, saj je znano, kako je ta nasprotnik katoliške Cerkve pred par leti zanič-ljivo govoril o papežu, o papeštvu in o sv. Cerkvi. Lani je na nekem shodu laških prostozidarjev izrekel tele besede: »Ko ne bi imel Rim od pape-štva gospodarskega dobička, bi bil jaz prvi, ki bi pognal papeža iz Rima.« Prav tako gladko bi ne šlo; a značilne so te besede za mišljenje fra-masonov. — Zdaj je Nathan šel, papež pa ostane in bo še ostal.
Kako osrečuje brebožna vlada. Na Portugalskem so pod novo framasonsko republikansko vlado take razmere, da je samo 1. 1912. zapustilo nič manj kot 88.929 oseb portugalsko domovino.
Občudovanja vredna odločnost, Mestni svet v Kolinu je odklonil s 26 glasovi proti 13 napravo krematorija (sežigališča mrličev). To glasovanje je tembolj pomenljivo, ker se je mestni svet s tem obenem moral odreči veliki dedščini juda Rot-šilda, ki je za krematorij zapustil 150.000 mark, pol milijona mark pa za zdravljenje jetičnih pod pogojem, da se krematorij ustanovi. Dedščina pripade sedaj judovskemu zavetišču z istimi pogoji. (Krematorije hočejo namreč ustanavljati framasoni in sovražniki katoliške Cerkve, ker bi radi na ta način ob veljavo spravili blagoslav-ljanje in cerkveno pokopavanje mrličev ter tajili vero v posmrtnost in vstajenje.)
Še premalo so ga okrcali. Na Angleškem jb bila sprejeta postava, da prejme vsak trgovec z dekleti, če ga zalotijo, za kazen tudi nekaj »gor-kih«. Zanimivo je, da je bil prvi, ki ga je doletela ta sladka kazen, judovski barantač Marka Bauer iz Lvova; zasnubil je marsikatero mlado deklico z obljubo, da jo vzame v zakon, potem jo je pa prodal v hiše veseljakov v Argentinijo. Ta čedni Marka je dobil 25 gorkih, zraven je bil pa še obsojen na 18 mesecev zapora, oziroma prisiljenega dela. — V Nemčiji so jeli pridno ustanavljati
posebna varstvena društva zoper to nesramno golazen v človeški podobi, ki preži na vseh kolodvorih na potujoča dekleta, da jih pod raznimi pretvezami izvablja na nevarna pota in v nesrečne službe. Celo tako predrzni so ti lopovi, da se izdajajo za duhovnike; ženske se preoble-čejo v redovno obleko, da lažje pridejo do plena. O tem smo že večkrat poročali ter svarili slo-rvenska dekleta, naj bodo previdne, ako so prisiljene iti v tujino; vendar morda še premalo, kajti nemški katoliški časopisi kar naprej poročajo o vedno večji nevarnosti, ki preti potujočim dekletom.
Prvi katoliški protialkoholni kongres so
imeli koncem majnika v Milanu. Dosegel se je velik uspeh. Brzojavne pozdrave so poslali kardinali: Rampolla, Merry del Val, Van Rossum, Maffi, Richelmy, De Lei in Mercier. Milanski kardinal je opravil sv. mašo ob otvoritvi. Na kongresu se je dognalo, da Italija nosi zastavo med vsemi deželami, ki se odlikujejo po obilnem konsumu vina,
Konkordat med Srbijo in Rimom bo, kakor je razvidno iz objavljenega načrta, mnogo ugodnejši za katoličane, nego je črnogorski. Kakor hitro se podpiše mir s Turčijo, pojdeta dva srbska odposlanca v Rim, da začneta pogajanja s sveto siolico.
»Nočni župnik,« V New Yorku je župnik Evers vpeljal nočne sv. maše ob 1, in ob 2. uri ponoči za delavcc milijonskega mesta, ki imajo samo nočno delo. Letos je že 14. leto, odkar obstoji ta navada. Včasih se zbere do 2000 ljudi k tem mašam. Župnik Evers je znan samo pod imenom »nočni župnik«
Katoličani v Pekingu, Apostolski vikariat v Pekingu ima letos 35.000 katehumenov, 10.000 več nego leta 1911, Med novospreobrnjenci je tudi ena oseba iz cesarske hiše, namreč sestra princa Kinga, ki se je dal na smrtni postelji krstiti.
Kako potrebno je, da podpiramo svetovne misijone, je razvidno iz žalostnega dejstva, da je na Japonskem, kjer so našteli čez 51 milijonov prebivalcev, samo 52.972 katoliških kristjanov. Vzrok je v tem, ker se je ondi prehitro izvršil preobrat ter je zapadna materialistična in brezbožna kultura (napredek) nekako prehitela katoliške blagovestnike. Zdi se, da je Japonec za kulturo krščanstva kakor izgubljen. Trudijo se, da bi se moglo potom šole, zlasti visoke šole kaj doseči; a za to je treba silno denarja. Podpirajmo misijone na slovanskem vzhodu, na Balkanu, a He pozabimo, da je potreba, priti na pomoč tudi tistim, ki ječe v temi poganstva!
Pod kneftro židovstva tiči in ječi Italija, kajti med italijanskimi ministri je kar pet Židov, namreč: pravosodni minister Gallo, zakladni minister Majorana, finančni minister
Massimini, naučni minister Rava, poštni in brzojavni minister Carlo Schanzer. — Kaj moremo potem od uboge Italije drugega pričakovati, kakor da jo bodo nje voditelji še naprej tirali v brezboštvo in jo odtujevali sv. katoliški Cerkvil
Po domovini.
Ad limina. Goriški knezonadškof dr. Frančišek Sedej je bil šel koncem maja v Rim, da je poročal sv. očetu o stanju in življenju vernikov v goriški nadškofiji.
Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Košana je podeljena č. g. Antonu Abra-mu; v Št. Peter na Krasu je prišel stolni vikar č. g. L. Smolnikar.
Virmanih je bilo v župnijah kranjske deka-nije 2204, in sicer; V Šmartnu pri Kranju 371, v Mavčičah 61, v Trbojah 62, v Predosljih 218, v Goričah 92, na Trsteniku 104, Preddvorom 231, v Šenčurju 396, v Cerkljah 598, na Št. Urški gori 71.
Na eni župniji 53 let. Č. g. Josip Mašera, starosta slovenske duhovščine v goriški nadškofiji, je že 53 let vikar v Št. Mavru, a še vedno čil in krepak. Ljudstvo ga spoštuje kot svojega »očka«.
Odlikovanje. Ravnatelja gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu, č. g. dr. J. Gnidovca je imenoval sv. oče za monsignora; č, g, dr. Knific, profesor istotam, je imenovan za kn.-škof. duh, svetnika.
Novomašniki leta 1913, Posvečeni bodo v ljubljanski škofiji v mašnike letos naslednji gospodje bogoslovci: a) Iz IV. letnika: Bulovec Jožef iz Smokuča, župnija Breznica; Gabrovšek Frančišek iz Rovt; Hafner Anton iz Žabnice; Ho-nigmann Frančišek iz Goriče vasi, župnija Ribnica; Kokel Frančišek iz Idrije; Kovačič Frančišek iz Smerja, župnija Prem; Pavlič Frančišek iz Lok, župnija Šmartin v Sp. Tuhinju; Petrič Ga-briel iz Strug; Vilfan Matej s Križne gore, župnija Stara Loka; Žerjav Janez iz Toplic; Žganjar Ignacij iz Ceste, župnija Dobrepolje. b) Iz III. letnika: Burenk Janez iz Nasovič, župnija Komenda; Črnilec Janez iz Naklega; Gnidovec Anton iz Vel. Lipovca, župnija Ajdovec; Lovšin Frančišek iz Sušja, župnija Ribnica; Merješič Filip iz Ljubljane; Pečkaj Janez z Broda, župnija Dol. Logatec; Poje Jožef iz Padovega, župnija Osilnica; Zavrl Alfonz iz Velike gobe, župnija Dole.
Delo za katoliški shod v Ljubljani je v najlepšem tiru. Upati je, da bodo vse priprave pravočasno urejene in da bo shod prekašal vse dosedanje po udeležbi, po delu in po sijaju. — Domobranski minister je za to priliko dovolil uporabo velikega dvorišča v domobranski vojašnici v Ljubljani.
Blagoslov zvonikovega križa pri sv, Jožefu v Ljubljani se je izvršil na praznik sv. Reš. Telesa
ob obilni udeležbi občinstva iz vseh slojev. Pročelje nove cerkve je bilo ob tej priliki okrašeno 7. zelenjem in cesarskimi, papeškimi in trobojnimi deželnimi zastavami. V ospredju glavne ladje v novi cerkvi je stal med zelenjem križ iz vlitega železa. Cerkev je bilo občinstvo popolnoma napolnilo, mnogo ljudi je stalo zunaj na cesti. Ob 5. uri se je pripeljal prevzvišeni g. knezoškof dr. Jeglič in se podal v cerkev, kjer je stopil na vzvišen prostor in v kratkem slavnostnem govoru razložil pomen križa in blagoslovljenja; križ vrhu zvonika nove cerkve sv. Jožefa, ki bo najvišji v Ljubljani, naj bdi nad mestom in naj bo daleč naokrog vidna priča, da je vera zmagala vse svoje nasprotnike. Po litanijali presv. Srca Jezusovega je presvetli blagoslovil križ; pevci so zapeli pesem o sv. križu. Nato so črno pleskani križ potegnili v zvonik in ga postavili na 60 m visoko se dvigajoči stolpni vrh. Posvetitev nove cerkve se bo vršila prihodnje leto meseca maja.
Praznik sv. Reš. Telesa. Procesije sv. Reš. Telesa so se mogle letos povsod izvršiti ob najlepšem vremenu in z največjim sijajem. Ljubljana je, kakor vselej, tudi letos pokazala, da ji je ta praznik (pa tudi nedelja v osmini sv. Reš. Telesa) najbolj priljubljen. Ni slabo znamenje, če tudi revnejši sloji vse žrtvujejo, da morejo svoje malčke v beli oblekci in s svečo poslati v sprevod pred Najsvetejše. Vrste belo oblečenih deklic in fantičev so pri vseh procesijah že kar ogromne in nepregledne. V tem oziru vsa čast Ljubljančanom. Da bi se le še starejši nekoliko bolj pomešali med udeležence pri procesijah, in ne le ob straneh prisostvovali sv. opravilu. Enako moramo z zadovoljstvom objaviti, da so se
šmarnice med ljubljanskim prebivalstvom izredno udomačile in priljubile. Cel mesec maj so bile cerkve ob šmarnicah takorekoč oblegane. Je res marsikaj slabega v slovenskem središču, toda dokler bo naše ljudstvo češčenje sv. Reš. Telesa združevalo s pobožnostjo do prečiste Device, in sicer s tako vnemo, smemo še zaupno zreti v bodočnost.
Primorsko. Romanje na Brezje. Bin-koštni pondeljek in torek romali ste Marijini družbi iz Lokve in Čepovana z drugimi udeleženci vred — 94 jih je bilo — k Mariji Pomagaj na Brezje. Romanje sta vodila domača gospoda. Nazaj grede so si ogledali Bled. — Slavnosti Konštantinskega jubileja so se po Primorskem prav lepo praznovale. Tako je bila v zavodu čč. šolskih sester de Notre Dame v Gorici imenitna prireditev, ki je imela značaj slavnostne akademije z zelo izbranim vsporedom, izražajočim misel: »V križu je zmaga«. Izvan-redno izborna pa je bila prireditev v zavodu gg. Salezijancev. Tudi po deželi je ljudstvo dalo duška veselju nad 16001etnico. V več krajih so se vršile slavnostne prireditve, kakor n. pr. v
Cerknem. — Smrtna kosa. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrl 67letni Mihael Rutar. Pokojnik je služil štirim škofom, in sicer graškemu monsignoru Zwergerju, ljubljanskemu, ki je postal pozneje goriški knezonadškof, kardinalu Missiji, knezonadškofu Jordanu in do septembra lanskega leta sedanjemu knezonadškofu monsignoru Sedeju. Bil je zvest služabnik in svojim gospodarjem vdan. N ,v m. p.! — Otvoritev slovenskega sirotišča v Gorici. S prihodnjim šolskim letom se otvori v Gorici že toliko potrebno slovensko sirotišče. Za letos se otvori samo dekliški oddelek. Za to krščansko delo ljubezni si je prizadeval in trudil že več let preč. g. dr. Andrej Pavlica, profesor bogoslovja. — Otvoritev »Slovenskega dekliškega zavoda v Gorici«. Isto-tako se s prihodnjim šolskim letom otvori v Gorici »Slovenski dekliški zavod« za učenke in dijakinje, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Zavod bodo vodile čč. šolske sestre in bo imel namen vzgajati dekleta v krščanskem in narodnem duhu. (Oglasila na »Slovenski dekliški zavod v Gorici«, Via Pcnte Isonzo št. 32.) Pozdravljamo z veseljem to novo započetje, saj do sedaj ni bilo niti enega slovenskega dekliškega zavoda v Gorici!
Krška (celovška) škofija. Višji r e -d o v i se bodo delili v celovški stolnici mesca julija (vselej ob 7. uri zjutraj), in sicer dne 9. sub-dijakonat, dne 12. dijakonat in dne 13. prezbite-rat. Sprejeli jih bodo izmed celovških gg. bogo-slovcev 1 četrtoletnik in 8 tretjeletnikov; med zadnjimi so trije Slovenci, ki bodo darovali svoje nove svete maše sledeče: Kandut Ciril dne 20. julija v Maloščah pri Beljaku (pridigar: župnik Andr. Sadjak); Malej Ignacij dne 27. julija v Šmihelu nad Pliberkom (pridigar: dr. Gregorij Rožman); Culehner Srečko dne 20. julija v Mohličah (dekanija Doberlavas) (pridigar: c. kr. prof. Jožef Hribar). — Dosedanji žabniški kaplan o. Juvenal Pihler, frančiškan, je imenovan za provizorja v Ovčji vesi. — Gospasvet-skemu kanoniku vlč. g. Petru Serajniku se je podelila župnija Št. Vid v Podjuni ter je bil na praznik župnijskega patrona, dne 15. junija, slovesno inštaliran. — Prezentirana sta na župnijo Brnca pri Beljaku vlč. g. France Lasser, kn. šk. tajnik in dvorni kaplan v Celovcu; na župnijo v Črni pri Prevaljah č. g. Jožef Dobrove, kanonik v Velikovcu. — Začasno na bolniškem dopustu bivajoči bivši dobrodolski kaplan g. Janez Katnik je bil namenjen za kaplana v Podklošter, a je dobil nadaljni bolniški dopust za popolno okrevanje. — Slovesna inštalacija novega župnika v Brezi (dekanija Celovec-dežela) č. gosp. Leopolda Kasl se je izvršila v sredo, dne 11. junija. Težko je to stališče v jezikovno o b m e j -n i slovenski župniji, kjer narodnostni in politični
nasprotniki dušnemu pastirju iz zgolj le na Koroškem mogoče strasti delajo težkoče! — Župnija sv. Martin v Borovljah je nanovo (!) razpisana do 17. julija.
Celovec. (Cerkvene razmere.) Za slušanje sv. maše ob nedeljah in praznikih je v Celovcu še dosti dobro poskrbljeno, tako da jo pri dobri volji lahko vsakdo dobi. Čez poletje je prva sv. maša že ob */* 5. uro zjutraj v bogoslov-ski cerkvi in ob 5. uri v mestni župniji, kar posebno prav pride izletnikom in potnikom, ki se imajo s prvim jutranjim vlakom odpeljati. Zatem se vrstijo po vseh cerkvah sv. maše celi dopoldan, dokler ne zaključi števila zadnja ob 11. uri v mestni župniji. Ta je že vsled gosposke navade, »zvečer dolgo pokonci in zjutraj dolgo v postelji«, pa tudi iz običaja zelo močno obiskana, ponajbolj iz višjih krogov. Ob tem bi se drznil staviti predlog, naj se uvede — vsaj pozimi — tudi sv. maša ob 12. uri opoldan, n. pr. pri oo. kapu-cinih; maša ob 12. uri je na Dunaju tudi navada. Prav bi prišla izven poležuhom tudi mnogim gg. uradnikom, kateri morajo po, žal, še obstoječem običaju pohajati svojo službo tudi cele nedeljske in prazniške dopoldneve; nadalje mnogim potnikom, tudi domačim trgovcem in obrtnikom, dokler se ne doseže edinopravilni celodnevni nedeljski počitek tudi v trgovini in se kolikor mogoče v prometu ne omeji. Kratkomalo: število onih, ki nedeljsko mašo zamudijo, bi se iz tega razloga precej znižalo, mnogim pa omogočila lažja izvršitev nedeljske zapovedi, — vsaj pozimi.
V katoliško Cerkev povrnil se je v Celovcu binkoštno nedeljo priprost vojak s Tirolskega. Rojen v Brnu na Moravskem, je že v mladih letih zašel v brezversko družbo in kot osemnajstleten nerazsoden mladenič odpadel od Cerkve. Božja milost ga je privedla kot vojaka na Južno Tirolsko. Le po katoliško življenje pridnih Tirolcev in zlasti krasen zgled neke učiteljice mu je spremenil mišljenje. Marljivo se je začel učiti katekizma in prosil za sprejem v Cerkev. Želja se mu je izpolnila. Binkoštno nedeljo se je pred pričami odpovedal zmoti ter sprejel svete zakramente. Pondeljek zjutraj ga je presvitli knez in škof Baltazar v svoji domači kapelici še enkrat obhajal ter mu po sv. maši podelil zakrament svete birme. Boter mu je bil g. kn. škof. tajnik Baltazar Gussger. Skupen zajutrek pri škofovi mizi je končal priprosto, a ginljivo slovesnost.
Na Brezje smo poromali dne 1. junija v svetem letu 1913. s posebnim vlakom — bilo nas je z Benečani 600 — Tolminci in Volčani z Goriškega. Počastili smo tam našo Mater, izkazali smo ji svoje zaupanje in svojo ljubezen. Priporočili smo njej sebe in svoje, zabili nismo svojih ožjih rojakov Goričanov, spomnili smo se na vse,
posebno onih, ki so nas pri romanju podpirali. — Nazaj grede smo obiskali tudi Marijo na ljubkem otoku blejskega jezera. — Vrnili smo se s trdnim sklepom, da hočemo vedno ostati dobri Marijini otroci.
Iz Šturij. Pri nas se je obhajal od 17. do 25. maja sv. misijon. Vodili so ga misijonarji iz družbe sv. Vincenca Pavlanskega: čč. gg. Flis, Birk in Ponikvar. Udeležili so se sv. misijona skoraj vsi farani. Obhajil je bilo celi čas nad tri tisoč. Sklepno procesijo je vodil vlč. g. dekan vipavski ob asistenci desetih duhovnikov. Sklepne procesije se je udeležilo blizu dva tisoč ljudi. Našo župno cerkev je krasno preslikal domači umetnik, cerkveni slikar g. Josip Božič iz Ljubljane za jako zmerno ceno. Sedaj dobimo tudi električno razsvetljavo. Ob sklepu sv. misijona je bilo tudi dvajset deklet sprejetih v Marijino družbo.
Javorje (Koroško). Ker stoji letošnje leto v znamenju Konštantinskega slavlja, smo tudi mi po svojih skromnih močeh na »lepo nedeljo« dne 25. majnika priredili konštantinsko slavnost. Bil je poučen govor o pomenu jubileja, združen z uprizoritvijo jako prikladne in lepe igre »Sveta Neža«, iz katere se prav jasno zrcali zmaga križa nad gnjilim poganstvom. Ob priliki govora se je razjasnilo in razložilo vse, kar je bilo za umevanje igre neobhodno potrebno. Dekleta, ki so to pot prvikrat nastopila, so rešila svojo precej težko nalogo — reči smemo — prav izborno. Ljudstva je bilo nepričakovano veliko. Nabrala se je tudi precejšnja vsota denarja za popravila pri naši cerkvi, katero je ravno letos ob konštan-tinskem jubileju doletela izredna čast, da je bil v njej zasajen lepi misijonski križ kot znamenje upa in zmage. Večja cerkvena slovesnost se bo vršila pozneje. — V spomin zmage sv. križa med Slovani se bo tudi kaj nabralo za bosenski misijon. — Tudi lepi majnik nam je letos potekel prav lepo in veselo. Opravljali smo prvikrat pred s podobo Brezmadežne in svežim zelenjem bogato okrašenim oltarjem svojo šmarniško pobožnost, ki se je glede tukajšnjih razmer vršila ob nedeljah in praznikih ter njihovih preddnevih. Prav radi so prihajali župljani in tudi v obilnejšem številu prejemali sv. zakramente.
Sv, XI) v Slov. goricah. Pretečeni mesec smo slavili tridnevno češčenje presv. Reš. Telesa. Ob tej priliki so občinarji pokazali, da je v njih srcih verski čut globoko vkoreninjen. Vse dneve so se lepo vrstili pri obhajilni mizi. Peščica proti-verskih naseljencev se zaman trudi zasejati med ljudstvo krivoverskega duha. Je sicer v duhov-niji nekaj takih, ki nam niso prijazni; vendar upamo, da še ti spregledajo. — Sijaj lepe pobožnosti pa je bila veličastna procesija, ki se je pomikala z Najsvetejšim v vzornem redu s popc-vanjem litanij Srca Jezusovega,
Slavina. Od 1, do 8, junija t, 1. so vodili preč. gg. Alojzij Žužek, Janez Kunstelj in Janez Pristov iz družbe Jezusove sv. misijon za našo župnijo in zraven tudi za sosednjo kuracijo Sv. Ivan. Če presojamo sv. misijon po udeležbi, potem moramo reči, da je sv. misijon prav lepo uspel, ker je bila udeležba vseskozi prav obilna. Do pet spovednikov je bilo ves čas na razpolago in vendar so bile vedno spovednice kar oblegane, kakor tudi obhajilna miza. Kljub obilnemu delu na polju je bila tudi pri pridigah cerkev redno polna. Vobče so se udeleževali sv. misijona vsi, razen nekaj ljudi, ki mrze cerkev, kakršnih pa se nikjer ne manjka. Prav, da smo jih mogli ob tej priliki še bolj spoznati. Hvala Bogu, da jih ni dosti in da se lahko preštejejo na prste na roki. Drugi dan sv. misijona je sprejel preč. g. Janez Pristov do 100 šolskih otrok (dečkov in deklic) v Marijin vrtec, na katerega so se že dolgo prej pripravljali. Ti nam nudijo upanje, da se bodo sčasoma obe Marijine družbe, mladeniška in dekliška, povzpele do višine. Dal Bog, da bi tudi odrasli fantje in dekleta bolj pogosto prejemali zanaprej sv. zakramente. Gospodje misijonarji so nas svarili tudi pred izseljevanjem v Ameriko in morska mesta: Trst, Reko. In prav hvaležni jim moramo biti, da so nas opozorili na velike nevarnosti. Glavno pravilo mora biti, da naj nihče ne odhaja zdoma brez potrebe. Kjer ni drugače mogoče, pa naj se obrnejo na katoliška društva, da se tako lažje obvarujejo nevarnosti. Sv. misijon je zaključila krasna procesija, kakršne Slavina najbrž že dolgo ni videla. Procesijo je vodil preč. gosp, kanonik Josip Šiška iz Ljubljane. Gg. misijonarji so se nam v teku osmih dni tako priljubili, da smo se le težko ločili od njih. Vemo, da se jim izkažemo najbolj hvaležne za njihov trud s tem, če bomo zanaprej živeli po njihovih naukih in gotovo bodo odločni krščanski možje kmalu poskrbeli, da dobi Slavina tudi na zunaj krščansko lice.
Marijine družbe.
Iz Studenca pri Krškem. Binkoštni ponedeljek je bilo nanovo sprejetih v našo Marijino družbo 36 deklet. Sprejem se je vršil popoldne po litanijah kar mogoče slovesno. Sprejemali so domači g. voditelj Marijine družbe, ki so po sprejemu tudi lepo govorili vsem nanovo sprejetim, da bi nikoli ne pozabile tako imenitnega dneva.
S Sedla iz Kobariškega kota. Ne z majhnimi težavami našega prečastitega dušnega pastirja smo ustanovili Marijino družbo za žene. Oh, kako srečne se čutimo vse družbenice, kako veselje se vidi na vseh obrazih in s kako lahkoto smo pripravljene, vse težave zemeljskega trpljenja prenašati. — V neizbrisnem spominu nam ostane dan posvečenja 13. aprila. 50 družbenic
nas je pristopilo med sv. mašo k mizi Gospodovi. Ganljivi nagovor in pomenljive besede so ganile vsa srca in obrosile vsem pričujočim vernikom oči. Sedaj se zavedamo, zakaj živimo.
Železniki. Naša dekliška M. D. je priredila na velikonočni ponedeljek popoldne po litanijah v Društvenem Domu veselico. Predstavila je zelo lepo in pobožno igro »Mati svetega veselja«. Ker je bila splošna zadovoljnost obilnih udeležencev, se je igra drugi dan na praznik Marijinega oznanenja ob isti uri ponovila, — Potem je bil 27. aprila zjutraj po prvi sv, maši v cerkvi pri glavnem oltarju sprejem šolskih otrok v Marijin vrtec. Otroci imajo posebno veselje do tega vrtca. Dal Bog, da bi pri tem tudi ostalo! — Vsakdanje sv. obhajilo se vedno bolj množi med nami. Veliko članic naše M. D. opravlja Alojzi-jevo pobožnost. Žene tudi pridno pristopajo v M. D. — Po prazniku sv. Treh Kraljev so spremile drugo svojo družabnico Marijo Kokalj k večnemu počitku v lepem sprevodu. — Pri nas smo letos izredno lepo obhajali Marijin mesec maj. Oltar je bil jako okusno okrašen in poln cvetlic, kakor vrt, potem pa še krasna električna razsvetljava! Vsak večer ob Marijinem zvonenju smo se zbrali v obilnem številu pred Marijinim oltarjem in po šmarnicah smo molili še rožni venec. Posebno slovesen je bil sklep šmarnic. To slavnost je povečalo slovesno pritrkovanje zvonov in pokanje topiča. — Zdaj v tem mesecu pa se zbiramo pred oltarjem presv. Jezusovega Srca.
Slivnica pri Celju. Na dan sv. Rešnjega Telesa smo dobili štiri nove zastave. Blagoslovili so jih gospod župnik pred sv. mašo. Redno imamo vsak mesec nauk za Marijino družbo, v katerem nas lepo učijo gospod kaplan Anton Čečko. »Bogoljub« je pri nas močno razširjen.
Sv, Martin na Pohorju. Tudi na našem zelenem Pohorju ustanovili sta se Marijini družbi za fante in dekleta leta 1911. Prvi »Bogoljubi« so se naročili v letu 1909. Četudi smo se pozno zdramili, vendar pa napredujemo. Prvi »Bogoljub«, ki je prišel 1. 1909, na naše planine, dobil je letos že 34 bratcev. Število sv. obhajil se je v teh štirih letih počveterilo, veliko so k temu pripomogla dekleta Mar. družbe. Dekliška Marijina družba je tudi pripomogla, da se je pohajanje deklet po krčmah in sploh pijančevanje jako omejilo; plesi po krčmah so pa pri nas skoro popolnoma ponehali. Število nezakonskih otrok, nekdaj precej veliko, se je bolj kot za polovico zmanjšalo, Kršč, soc, izobraž. društvu, ustanovljenemu I, 1910., so najboljša podpora fantje in dekleta Marijinih družb. Dve leti že opravljamo tudi šest-nedeljsko Alojzijevo pobožnost, katere se udeležuje večina Marijinih družbenk. Naša dekliška družba šteje sedaj 75 članic. V teh dveh letih, odkar družba obstoji, so se tri članice omožile, ena je umrla, šest je bilo izključenih. Naš gosp.
župnik, ki so naš duhovni voditelj, vedno poudarjajo, da je boljše malo pa dobrih članic, kakor veliko pa slabih. Skoro vse družbenke pristopajo tudi vsakikrat k sv. obhajilu, kadar smejo k sv. maši.
Budanje, Meseca majnika je obhajala dekliška Marijina družba desetletnico svoje ustanovitve. Pripravljale smo se v četrtek, petek in soboto s tridnevnico, v nedeljo na praznik pre-svete Trojice smo imele skupno sv. obhajilo, katerega smo se udeležile vse Marijine hčerke, tudi one, ki so stopile že v zakonski stan. Gospod voditelj so nam v krasnem govoru slikali, kako smo srečne, da smo v Marijini družbi ter pozivali obenem, naj se nam tudi druga dobro misleča dekleta pridružijo. Popoldne smo priredile v društveni dvorani za to slovesnost primerno slav-nost, in sicer s sledečim sporedom: »Posvetitev Brezmadežni«, deklamacija; » Ob desetletnici Marijine družbe« in igro »Na Marijinem Srcu«. Vse se je prav lepo izvršilo. V ponedeljek je bila za-dušnica za vse umrle sosestre, ob tej priliki je tudi velika večina družbenic darovala sv. obhajilo za rajne sosestre.
Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Dne 20. maja je zamahnila smrt s svojo koso v naši dekliški Marijini družbi. Zapustiti nas je morala Marija Košir, družbina prednica. Dva dni preje, v nedeljo je še prejela v cerkvi sv. zakramente ter bila tudi še popoldne pri službi božji, dasi ji je bilo zelo slabo. Nato je ob roki svoje matere že prav težko prehodila uro dolgo pot od cerkve do doma. Vlegla se je v posteljo, s katere pa ni več vstala. Pokojnica je bila res pravi vzor Mar. družabnice ter pridna prihajalka k mizi Gospodovi, kjer jo je bilo videti tudi večkrat med tednom, dasi je imela v cerkev hudo pa strmo pot in ni bila nikdar prav zdrava. Kako so jo tovarišice res ljubile, so pokazale najlepše ob njenem pogrebu. Udeležile so se ga v polnem številu ter se poslovile od nje z rosnimi očmi med petjem ginljive nagrobnice.
Smlednik, Lep je bil pogled na 19 mladih deklic, ki so jih prevzv. knezoškof ob priliki svojega birmovanja dne 8. junija sprejeli pod zastavo Brezmadežne. Mar. družba je tako narasla na 185 članic. Lepa armada, ki se z malimi izjemami zaveda svoje časti in skuša vsestransko izvrševati važne naloge Marijinih družb. — Tudi Marijin vrtec, zgrajen v lepoti majniški, obeta prinašati lepih sadov. Položili smo k večnemu počitku nežno cvetko Marijino, Manco Vrtačnik iz Pirnič. Bila je krotka in ljubezniva, zlasti pa potrpežljiva v bolezni.
Sv. Trojica v Halozah. Dne 18. maja je bilo zopet 81 deklet slovesno v Marijino družbo sprejetih. Na predvečer trojičke nedelje je zvo-nenje in gromenje s topičem naznanjalo slavnost drugega dne. Vse družbenice so oristonile k miz i
Gospodovi, popoldne pa so bile slovesno sprejete. Slavnostni govor in sprejem je imel č. g. o, Alfonz Svet od Sv. Vida pri Ptuju, ki je vnemal mladino h krščanskemu, pobožnemu in treznemu življenju. Sedaj je v Marijino družbo sprejetih 166 deklet in smelo trdim, da je to res cvet tro-jičkih deklet. Prihodnji mesec se bo tukaj ustanovila dekliška socialna zveza. Tako se v Halo' zah gibljemo.
Iz Ukev na Koroškem. Ali veste, kje so Ukve? Kdor je bil kdaj na sv. Višarjah, je gotovo šel od cerkve doli mimo tistih par hiš, kai jih je gori, na drugi malo nižji vrh, s katerega se dobro vidi doli v dolino, ki je pod goro, — Kanalsko dolino imenovano. In s tistega Vrha se prav dobro vidi doli v Ukve, Enkrat bi nam jih bila kmalu odnesla voda — narasli hudournik, ki teče skoz vas, — drugič nam jih je upepelil požar. Zato so zdaj Ukve nove, nanovo pozidane in pokrite, da so videti skoro kakor malo mesto. — Zdaj bi se pa radi še duševno prenovili. Imamo, hvala Bogu, zelo skrbnega dušnega pastirja. Nemškutarji in liberalci — kar je pri nas vseeno — jih sovražijo in po nemško-liberalnih časnikih mažejo; mi pa jih ljubimo in smo jim hvaležni, da se potegujejo tako odločno za poštenje, za pravice slovenskega jezika in — kar je seveda glavno — za lepo krščansko življenje. Marsikaj se je pri nas že zboljšalo v teh dveh letih, kar imamo tega gospoda, Šmarnic smo se prav pridno udeleževali;- v tem mescu pa častimo presv, Jezusovo Srce, Tudi prejemanje sv. zakramentov se je pomnožilo; le moški se morajo še bolj ogreti za to. »Večno molitev« imamo vpeljano in v cerkvi sploh lepo glasno molimo; naši otroci prav lepo pozdravljajo s »Hvaljen Jezus!« Imamo tudi Slov. katol, izobraževalno društvo. Naj bi se ga pač zlasti naši mladeniči dobro oklenili! — Pa še več se mora zboljšati! Zato hočemo zastaviti svoj trud pri mladini. Ustanoviti hočemo najprej Marijino družbo za dekleta; obenem pa Marijin vrtec za dečke in deklice, da dobimo naraščaj in da ohranimo našo nedolžno mladino. Tudi zoper pijančevanje se borimo, ki napravlja pri nas kakor drugod veliko hudega. Da bi se vse to vpeljalo, oziroma še bolj poživilo in utrdilo, v ta namen smo slišali v soboto 7. in v nedeljo 8. junija pet govorov, ki so nas vnemali za vse te in take reči. Poslušali smo jih prav pridno; upamo, da seme božje besede ni padlo na skalo in da bo rodilo svoj sad. Najbolj pridna dekleta so se prišla zapisat v družbo ali vrtec še tisti dan. Ko bo slovesen sprejem v družbo, bomo pa zopet sporočili »Bogoljubu«,
Lom pri Tržiču, Pri nas se je letos ustanovila Marijina družba za žene, v katero je bilo takoj pri prvem sprejemu sprejetih 45 žen. Najstarejša izmed njih je umrla meseca majnika in so jo članice z vso svečanostjo spremile k zadnjemu
počitku. Shode imamo vsako prvo nedeljo v mescu, pri katerih se obravnava prekoristen poduk za matere.
Iz Mirne peči. Binkoštni ponedeljek, to je 12. majnika, popoldne po šmarnicah smo imeli izvanredno slovesnost, namreč blagoslovljenje kipa Brezmadežne in kapelice, katero je dal sezidati tukajšnji posestnik Jakob Parkelj radi obljube, ker je bil svoj čas v veliki smrtni nevarnosti, ko je v Ameriki delal v nekem rovu, odkoder se je bil še pravočasno umaknil, da ga ni zasulo. Slovesni blagoslov so izvršili milostljivi gospod prošt iz Novega mesta v spremstvu gosp. kanonika Špendala in domačih duhovnikov. V cerkvi so imeli g. prošt jako lep, slavnosti primeren nagovor; po blagoslovu kipa v cerkvi so vrli mladeniči iz Marijine družbe zadeli kip, ki je stal na posebnih nosilih, na rame in nesli v procesiji, katere se je udeležila ne samo dekliška in mladeniška Marijina družba, ampak cela župnija, k novi kapelici, kjer se je vršil zadnji blagoslov. Tako lepe in ganljive slovesnosti že dolgo časa nismo imeli v fari, je marsikdo rekel. — Družbeno življenje se jako lepo razvija, posebno v dekliški Marijini družbi, ki ima vedno dovolj naraščaja; s fanti pa je, kakor večji del povsod, velik križ, premalo naraščaja, premalo korajže, preveč pa strahopezljivosti. Naša dekliška Marijina družba je glede števila članic skoraj ena največjih v dekaniji, žalibog, da tudi tu velja pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti. Prišlo je namreč v družbi v zadnjem času nekaj plev na dan, da so jih morali pihniti iz družbe. Gospod družbeni voditelj so nastopili prav strogo nasproti takim nevrednim članicam. Prav tako so odletele iz družbe tiste, ki so v službah izven fare, ker niso priglasile niti svoj odhod, niti ne poročajo, kako in kje žive. Prav je tako, v družbi mora biti red, kar je plev, kar je suhega, naj odleti. Nasproti pa moramo pohvalno omeniti, da z malimi izjemami vse družbenice kolikor mogoče vestno izpolnu-jejo družbene dolžnosti.
Bizeljsko. Tudi v bizeljski fari se je pričelo novo življenje. 4. maja t. 1. je imela Dekliška zveza v župnišču dobro obiskano zborovanje. Prva je govorila Minka Rozman, Poudarjala je, da moramo dekleta v prvi vrsti skrbeti za dušno in telesno čistost. Za njo nam je v jedrnatih besedah Antonija Lipej razlagala o najboljšem orožju v današnjih, za življenje tako nevarnih časih. Molitev, vredno prejemanje svetih zakramentov in dobra dela, to je najboljše orožje na poti življenja. Prednica Mar. družbe, Antonija Berglez, nas je pa navdajala s pogumom. Razložila nam je pomen Marijinega znaka. Mar. hči, katera se sramuje javno nositi znak, ne spada med nas. Bolj ko nas Marijini sovražniki zaničujejo, bolj moramo biti ponosne. — Vsakdo lahko opazi, da se je res pričelo novo življenje
v naši Mar. družbi. Dekleta so opustila pohajanje na razne veselice po gostilnah, na plese itd. Tudi »Bogoljub« je dobil nekaj novih naročnikov. Ni pa dovolj, da ga berejo le dekleta. Tudi mladeniči in možje naj ga dobe v roke! Proč iz naše župnije z umazanim »Štajercem«; mi želimo poštenih listov! Zatorej tovarišice, oprimite se krepko orožja molitve, prejemajte pogosto svete zakramente, vršite dela usmiljenja in močne boste v boju za Marijo. Nikar pa ne pozabite povsod in ob vsaki priliki priporočati »Bogoljuba«. To je naš list in kdor je proti njemu, ta ni naš in je tudi proti nam.	M. D.
Spominjajte se umrlih sester:
Marija Zaje, Žimarice.
Marija Tanko, Sodražica.
Marija Matko na Bučki, 14. junija.
Lizika Pernat v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici, 10. maj%.
Terezija Pire v Budanjah, 18. maja.
Roza Ceme v Tržiču, 7. junija.
Marija Hribar, Sv. Križ pri Litiji.
Jožefa Hostnik, Sv. Križ pri Litiji.
Misijoni.
Ura molitve za misijone. Po priporočilu presvetlega ljubljanskega g. knezoškofa se bo prvo nedeljo mesca julija po vseh župnijah opravila ura molitve v namen »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« za zedinjenje razkolne cerkve
Misijonska pridiga. Prvo nedeljo mesca julija, dne 6. julija, bo ob četrt na štiri popoldne v stolni cerkvi pridiga o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda in o katoliških misijonih med razkolniki.
Odpustki: 5. julija na god sv. Cirila in Metoda ali v osmini popolni odpustek za ude Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda.
Skrivnostna zaroka, igra v štirih dejanjih za samoženske uloge. Splošno se priznava, da je to najlepša in najživahnejša Sardenkova igra, primerna za naša društva in za Marijine družbe. V igri se med drugim lepo proslavlja moč sv. križa in apostolsko misijonsko delo; zato je igra posebno primerna za letošnje jubilejno leto.
Hrvaške Marijine družbe za »Apostolstvc sv. Cirila in Metoda«. Letos so skoraj vse zagrebške Marijine družbe ustanovile odseke Apostol-stva. Nemška Marijina družba v Zagrebu (v njej so po večini samo Hrvatice, vodijo jo oo. jezuiti) je pred binkoštmi opravljala devetdnevnico na čast Sv. Duhu za zedinjenje razkolnikov; bin-koštno nedeljo so članice v ta namen pristopile k sv. obhajilu. Ta Marijina družba je v lepem oklicu povabila vse hrvaške Marijine družbe in vse katoliške Hrvate, naj se pridružijo tej devetdnevni«. Zagrebška Marijina družba učiteljic ja svoje članice na deželi povabila, naj povsod usta-
novijo Apostolstvo in zbirajo prispevke za to bratovščino. Tudi naše Marijine družbe so veliko storile za Apostolstvo. Ob godu sv. Cirila in Metoda bo treba to delovanje zopet poživiti. Prihodnje leto pred binkoštmi se bodo morebiti tudi nekatere naše Marijine družbe pridružile devet-dnevnici hrvaških Marijinih družb.
Sv. Ciril in Metod, apostola svete vere in cerkveno edinosti, II. izdaja, z lepo naslovno sliko. Cena 20 vinarjev. — Ob 1050letnici zmage sv. križa med Slovani je Apostolstvo sv. Cirila in Metoda izdalo življenjepis svetih slovanskih apostolov v lepi novi izdaji. To je najboljši slovenski življenjepis svetih slovanskih apostolov, edini življenjepis, v katerem se sveta brata lepo opisujeta kot svetnika katoliške Cerkve. Tvarina je pregledno razdeljena v 26 kratkih poglavij.
Kraljestvo božje na Jutrovem, Cena 24 vin. — Pod tem naslovom je izšlo četrto letno poročilo »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« z lepimi slikami in zanimivimi poročili z balkanskih mi-sijonov.
Dobre knjige.
Društveni molitveniki. Škofijsko vodstvo Marijinih družb, ki je izdalo »Družbenika«, s tem nikakor ni hotelo reči, da so odslej Bleiweisova »Vodila« nerabna. Nasprotno si vodstvo šteje v prijetno dolžnost, da posebno »Najnovejše dekliško vodilo« zelo pohvali ter ga priporoči posebno družbam, v katerih so Bleiweisove knjige že vpeljane. Vodstvo odkritosrčno želi, da se poleg »Družbenika«, ki bo v 1. izdaji kmalu pošel, sočasno razproda tudi »Vodilo«, ki ga je še kakih 3000 izvodov na razpolago. Dobi se v vezavah po K 1, 1'50, 2 in 2'50. Ničmanova prodajalna daje na vsakih deset po en, založnik pa po dva izvoda namečka.
Ravnokar je izšel nov molitvenik pod naslovom: Sv. Anion Padovanski. Življenjepis in češčenje velikega čudodelnika iz frančiškanskega reda z molitvenikom. Po nemški izdaji P. Seba-stjana Scheyring priredili ljubljanski bogoslovci. — Ta molitvenik bo gotovo vsled svoje bogate vsebine dobrodešel častilcem sv. Antona Pado-vanskega. Obsega namreč životopis in razne pobožnosti, poleg tega pa tudi navadne in mašne molitve. V njem najdemo pobožnost deveterih in trinajsterih torkov, vse razne dnevnice ter premnoge druge pobožne vaje k temu velikemu svetniku. Izdajatelj pravi v predgovoru: »Če se knjižici posreči, da se bo še bolj razširilo in poglobilo med našim narodom češčenje sv. Antona, o katerem je zapisal papež Gregor IX., ko ga je Prištel med svetnike, da je sedaj v nebesih in da ga poveličujejo na zemlji mnogi čudeži, ki se
gode dan za dnem na njegovem grobu in ki so izpričani od verodostojnih prič, je dosegla svoj namen.« — Cena za molitvenik je zelo nizka in znaša za vezano knjigo v platnu z rdečo obrezo 1 K 20 vin., v šagrinu z zlato obrezo 2 K 40 vin. Molitvenik se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Sveti Just. Zgodovinska igra v štirih dejanjih. Italijanski spisal dr. Fr. P e t r o n i o, prevedel dr. Josip Debevec. — Letos, ko obhajamo XVI. stoletnico zmage sv. Cerkve, se moramo mučencev-junakov s posebno hvaležnostjo spominjati. Izmed njih pa zaslužijo še zlasti hvaležen spomin oni, ki so posvetili kraje, kjer bivamo sedaj mi. Tak mučenec-junak je sveti Just, tržaški patricij, mučen leta 303, po Kr. r. Pred njegovo mučeniško smrtjo so ga kristjani v Trstu prosili:
»Oj prosi, prosi, Just, za nas,
za mesto naše, za ves Kras« (str. 75),
in mučenec jim je v preroškem duhu odgovoril: Pojdite in povejte vsem prijateljem in nepri-jateljem, da hočem ta košček zemlje ščititi s svojo priprošnjo skozi vseh vekov veke (str. 89). — Prepričani smo, da bo dosegla igra »Sveti Just« lep uspeh povsod, kjerkoli jo bodo dobro uprizorili. V Trstu so jo že opetovano igrali — tudi v mestnem gledališču — in sicer z najboljšim uspehom. Sloveči cerkveni govornik P. Viktor Kolb iz družbe Jezusove, ki je videl uprizoritev igre v Trstu, je označil svojo sodbo o njej z besedami: »Bilo je pretresljivo lepo!« — Igra »Sveti Just« bo pa tudi vzbudila katoliško zavest, posebno v srcih mladine, ki bo videla dvajsetletnega mladeniča sv. Justa trdnega, odločnega v sveti veri, in njegovo stanovitnost v boju z grožnjami in mukami poganskega sodnika. Vse organizacije mladeničev naj uprizore krasno igro. — Igra je izšla v 20. snopiču priljubljene »Zbirke ljudskih iger«. V istem snopiču je tudi tridejanska izvirna igra z ženskimi vlogami: »Ljubezen Marijinega otroka«, spisala Tončka Kovačič, ki bo posebno dobrodošla Marijinim družbam. Cena obema igrama je 80 vinarjev. Naročila sprejema »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Prvoobhajancem se vtisne dan prvega sv. obhajila najbolj v spomin, če jih na ta dan spominja kak dar v obliki lepe podobe. Tak spominek prvega sv. obhajila, umetniško izvršen s primernim napisom v velikosti 281/* X 197a cm, ki stane samo 15 vin., je na razpolago v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Slika predstavlja Jezusa s sveto hostijo; puščen je tudi prostor za obhajan-čevo in dariteljevo ime. Ista slika se dobi tudi pod celuloidom za ceno 80 vin.
Za darila prvoobhajancem priporočamo knjižice:
»Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa.« —
Otrokom, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo, po 6 vin.
»Spominek prvega sv. obhajila«, 12 vin., vez. 24 vin.
»Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa«, 10 vin., v platnu 20 vin.
»Šestnedeljska pobožnost k sv. Alojziju.« Ill.-natis. Cena 20 vin.
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO:
20 letna, na sluhu bolna mladenka za zdravje, dobro spoved in stanovitnost. — M. G. za dobro spoved, pravo spoznanje in vreden prejem svetih zakramentov. — Bolna žena in mož. — Žena na smrtni postelji Mar. družbam. — M. K. za bogo-ljubno domovino. — Neimenovana za pravo spoznanje in dober namen. — Neimenovana za do-brovoljno prenašanje življenjskih težav. — Mla-denič-vojak za srečno vrnitev z meje k svojemu osamljenemu očetu. — Mar. hči za pravo stanovitnost in dušni mir. — Mar. hči za zdravje, potrpežljivost, pravo spoznanje, vreden prejem sv. zakramentov, mir in zmago v skušnjavah. — Mar. hči prosi molitve za brata, da bi opustil pijančevanje ter da bi se obrnil k Bogu. — Nekdanja učenka uršulinske šole v Ljubljani. — Sv. misijon v neki zelo potrebni župniji. — Neka Marijina hči v dušnih stiskah in bridkostih za mir vesti, zmago v skušnjavah itd. — Druga Marijina hči priporoča v molitev svojo rajno mater. — Neka družina za sv. blagoslov. — Neka mati za dušno in telesno zdravje. — Tri osebe, da bi se odvadile pijančevanja, kletve in nesramnega govorjenja. — Neki mladenič za dar modrosti, pobožnosti in strahu božjega. — Neko dekle za zdravo pamet. — Sin v mestu, ki je vero zgubil. — Slaboumna žena. — Mladenič za pravo spoznanje, dobro spoved, bogoljubno življenje in večno zve-ličanje. — N. T. za pomoč v skušnjavah. — Mladenka v hudih dušnih in telesnih težavah ter za stanovitnost v dobrem. — Dve leti bolna žena za zdravje ali srečno smrt. — Bolan mož. — Mladenič, poklican pod orožje, bivajoč daleč od doma na meji v telesni in dušni nevarnosti. — Mar. hči za dušni mir. — Bolan mož. — Družina v neki važni zadevi. — Neka oseba za pravo spoznanje, dušni mir, vredne sv. zakramente, zmago v skušnjavah in telesno zdravje. — Mladenič, da bi mogel ohraniti sveto čistost, pridobiti novih družbenikov, blagoslov na duši in na telesu ter večno zveličanje, — Neka oseba za zdravje, srečno smrt in v neki posebni zadevi. — Neka družina priporoča vsem bralcem »Bogoljuba«, duhovnikom in redovnikom svojega zgubljenega sina, ki se nahaja v zelo brezupnem dušnem stanju. — Neka naročnica za dosego milosti, vre-
den prejem sv, zakramentov, da bi se poboljšala in postala molitvena. — Neka oseba v potrebi za neko posebno milost. — Neka redovnica priporoča svojega brata, duševno zanemarjenega. — Marijina hči priporoča sebe in svojo mater, da bi se spreobrnila. — Marijina hči v neki važni zadevi. — Druga za spreobrnenje svojega očeta in sveti blagoslov v hiši. — Zopet druga svojega brata v Ameriki. — Druga svojo rajno mater. —. Že več let bolna revna žena, mati mnogih otrok, v veliki sili in težavi. — Neka Marijna hči v posebni zadevi. — Bolna Marijina hči za pravo spoznanje, vreden prejem sv. zakramentov, dušni mir, zmago v skušnjavah, srečno zadnjo uro. — Dober mladenič se priporoča presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu in sv. Jožefu. — Že več let bolna mati, da bi dosegla potrpežljivost, vreden prejem sv. zakramentov, dušni mir in srečno zadnjo uro. —- Neka Marijina hči za dosego redovnega poklica in druge potrebne milosti.
ZAHVALE.
Mar. hči sv. Jožefu za prejeto zdravje v desni roki. — Mar. Avsec sv. Antonu, sv. Filo-meni in vernim dušam po opravljeni devetdnev-nici za uslišano prošnjo. — M. K. za prejeto zdravje na očeh. — Mar. hči iz Dobrepolj za vrnjeno zdravje. — Neka mladenka za dobljeni dušni mir. — F. Š. v T. za Marijino pomoč v hudih skušnjavah in njeno varstvo v tujini. — Č. G. Ž. za dobljeno zdravje. — N. K. presv. Srcu Jezusovemu in Mariji za pomoč. — Mar. Mohorič — Marijina hči sv. Jožefu in sv. Antonu za zdravje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ker pri našem uredništvu večkrat vprašujejo po lurški vodi, bodi povedano, da naj se tozadevna pisma pišejo na naslov: G. Anton Zupin, Katoliška bukvama, Ljubljana. Kdor pa pride osebno ponjo v Ljubljano, naj popraša v stolnem župnišču. — G. Limbarski. Manj pesmi, a bolj obdelanih! Sicer pa vse najboljše; želim srečnega uspeha na novem potu. — M. U. v N. Ni treba vsak pot posebe pri spovedi prositi za večkratno sv. obhajilo; to se lahko napravi enkrat za delj časa. — D. A m a t i 1. Pesmi, o katerih govorite v pismu, niso došle uredništvu v roke. — N. Z. Sv. Benedikt. Denar za sv. očeta došel; o fotografiji je odgovor drugod. -— Na brezimna pisma se nikjer ne ozirajo in ne odgovarjajo. Zato mora tudi vsako pismo ali dopis na »Bogoljuba« biti podpisan, drugače se nanj ni mogoče ozirati. Ni se pa treba nikdar bati, da bi za ime kdo izvedel. To je sveta in stroga dolžnost urednikov, dopisnika — zoper njegovo voljo — nikdar izdati. To naj velja za zmiraj!
Urejuje: Janez Ev. Kalan,
tovščine dobe en popolni odpustek v farni cerkvi, če ne morejo obiskati karmelske redovne cerkve.
19.	Sobota. Sv. Vincencij Pavla n-s k i. Popolni odpustek: a) udom družbe sv. Vin-cencija danes ali v osmini; b) udom svetega Detinstva, ako po prejemu svetih zakramentov molijo za razširjanje »Dejanja sv. Detinstva«.
20.	Nedelja. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan.
22. Torek. Sv. Marija Magdalena. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan.
24. Četrtek. Sv. Frančišek Šolan. Popolni odpustek tretjerednikom.
26.	Sobota. Sv. Ana, mati Marijina. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente in molijo po namenu svetega očeta.
27.	N e d e 1 j a , zadnja v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec.
29. Torek. Sv. Marta. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 3. dan.
31. Četrtek. Sv. Ignacij Lojolan-s k i. Popolni odpustek udom bratovščine prejetega Rešnjega Telesa kakor 3. dan.
Darovi.
Za zavod Marije lurške v Odrinu: Neimenovana 30 K. — Iz Idrije 6 K. — M. Palovec in A. Gačnik 5 K.
Za bosenske novomašnike: Neimenov. 30 K.
—	Al. Seljak 2 K.
Za Marijin dom v Sarajevu (opeko); Neim. 10 kron.
Za sv. maše v Sveti deželi: Neim, 30 K. Za misijon v Bazuto (Afrika); Neim, 40 K, Za Afriko (kipa Srca Jezusovega in Marijinega); Neim. 80 K. — Anton Švajger 3 K.
Za balkanske sirote: Apolonija Goršič 20 K.
—	T. Rezelj, Dunaj, 3 K 50 vin. (bolgarskim kra-Ijičinam). — Al. Seljak 3 K. — Mat. Bobnar 3 K 40 vinarjev.
Za kruh sv, Antona: Ant. Gabrijelčič 1 K. — Iv, Kotnik 1 K 50 vinarjev.
Za najpotrebnejše balkanske misijone; Amalija Plem^ 9 K 50 vinarjev.
Za misijone: Neimenov. 1 K. Za cerkev sv. Jožefa; Janez Mohar in Marija Vidmar po 400 K. — Iz Krškega 205 K. — Z Vrha 13 K .— Anton Zalaznik, vlč. g. Janez Plevanec po 100 K. — Lucija Kopač, Matija Nosan, Terezija Potokar, J, Merzel po 50 K, — Marija Der-novšek 40 K. — Vič, g. Šimenec, Franc Tomeček po 20 K, — Franc Tome, M. Hlebš, Anton Lovšin po 10 K. — Dunajske Slovenke, Marija Potokar po 6 K. — M. Bahovec, Elizabeta Želaznik po 5 K. — Več neimenovanih 500 K. — Marija Duhovnik nabrala 33 K. — Knific Fr, 10 K.
Za afrikanske misijone: A. Prevoljšek in M. Balkan zbrali 11 K 65 vin. — Jan. Poklukar in Fr. Pretnar 50 K. — G. kaplan Turšič 10 K. — Martin Pečarič iz Drašič pri Metliki 150 K.
Za Bosno: J. Pečolar 10 K.
Za bolgarski misijon: Izobraževalno društvo v Selcih od predstave »Skrivnostna zaroka« 20 kron. — Jakše 5 K. — Marijana Grebene 3 K. — J, Pečolar 10 K. — G. župnik Vilman 8 K. — Ivanka Fabjan 1 K. — Gornjeradgonska dekliška zveza 12 K. — Dekliška zveza pri Sv. Križu na Murskem polju 8 K. — Kapelčanka 2 K 40 vin.
—	Marijna družba v Čemšeniku 14 K. — Neimenovana 10 K. — F, Cerar 1 K. — J, Tomše 50 vin.
—	Neimenovan iz Senožeč 10 K, — Ant. Gabrijelčič 1 K. — Jos. Gselman, Hoče, 10 K. — Jan. Poklukar in Fr. Pretnar 50 K. — Martin Pečarič iz Drašič 150 K.
Za vsakdanji kruh: Župnik A Šimenec 20 K.
Za zvon v Derviški Mogili: Župnik A. Šimenec 10 K. — Marija Gregorec 5 K.
Za usmiljenke v Odrinu: Župnik V. Bernik 40 K. — Marija Pavšič, Vines Albana, 10 K. — G. Gomilšak 5 K.
Za balkanski odsek: V prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva« se nabralo 11 K 60 v.
Za »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«: Cvel-bar 1 K. — Neimenovan 10 K.
Za »Dejanje sv, Detinstva« so do 16. junija poslali doneske čč. gg.: Svetnik J, Aljaž, župnik na Dovjem, 42 K. — Ant. Abram (zbirka iz Šent Petra) 15 K. — Val, Jerše, kaplan v Poljanah, 11 K 20 vin. — Fran Pahor, katehet v Komnu na Goriškem, 10 K. — Franc Onušič, duh. pomočnik v Idriji, 100 K. — Župnijski urad Ihan 8 K 80 vin,
—	Uredništvo »Bogoljuba« 330 K, — G. Katarina Starman iz Preske 10 K 24 vin. — G. kaplan Turšič 10 K. — Čč. gg.: A. Porenta, žup. uprav, v Smledniku 15 K 10 vin,; dr. Al. Merhar, profesor v Ljubljani 5 K; Ivan Leben, kurat na Libušnjejn (Goriško), 26 K; A. Jeinec, župnik v št. Jakobu ob Savi, 17 K 18 vin.; Jakob Fon, vikar v Kredu (Goriško), 20 K; J. Zabukovec, duh. svetnik in župnik v Križu pri Tržiču, 78 K 68 vin,; Gustav Koller, župnik v Podragi, 3 K; Val. Batič, kurat, Livek na Goriškem, 15 K; župnija Volče na Goriškem 30 K; župnijski urad Spodnja Idrija 22 K; dekanijski urad Cerkno na Goriškem 14 K 27 vin.; vodstvo dekliške šole v Repnjah (Vodice) 21 K 08 vin,; neimenovan po č, g. M, Zevniku, mestnem kaplanu v Kamniku, 20 K; p. n. Katarina Starman iz Preske 7 K 26 vin.
V. izkaz darov armade sv, križa za Sveto deželo: Jera Kalan, Cerklje, 243 K 70 vin, — Karolina Knoblehar, Novo mesto, 10 K 20 vin. — Neža Žurman, Ljubljana, 137 K 40 vin. — Helena Šajn, Knežak, 72 K 10 vin. — Terezija Crček, Slivje, 59 K, — Franc Slavec, Knežak, 73 K 48 vin, — Elizabeta Brumec, Studenica, 11 K 70 vin. — Josip Rogelj, kaplan, Kostanjevica, 81 K 60 vin. — Marija Bajt, Cerkno, 16 K. —
Marija Bukovec, Topol, 9 K 70 vin. — Erjavcova Miholič Marija, Bratonci, 58 K. — Ana Mihelič, Ljubljana, 56 K. — Neža Križnar, Ljubljana, 53 K 30 vin. — Ivan Furlan, Postojna, 2 K. — Jera Šti-bernik, Dobrunje, 16 K 50 vin. — Florijan Rahle, Celje, 35 K. — Jakob Kržič, Šmarata, 127 K. — Terezija Jakše, Razdrto, 16 K. — Neimenovan iz Ljubljane 10 K 20 vin. — Ivan Kogovšek, Srednja vas, 30 K 40 vin. — Franca Pernovšek, Griže, 51 K 40 vin. — Janez Može, Trsat, 5 K— Marija Ivanuša, Sv. Miklavž, 4 K 20 vin. — Uršula Gra-šinar, Sv. Jurij, 5 K 20 vin. — Zofija Wetzl, Mit-lova, 12 K. — Župni urad Šmarje pri Kopru 4 K. •— Ivana Poljanec, Idrija, 16 K. — Janez Baje, Sv. Jurij, 7 K 60 vin. — Marija Dajčer, Kamen-šak, 11 K 25 vin. — Marija Kolšek, Kamenče, 22 K. — Župni urad Bočna 17 K 70 vin. — Cecilija Anžur, Vevče, 12 K. — Uredništvo »Bogoljuba« 25 K. — Neimenovana 20 K.
Pogum.
posebno za otroke boljših stanov grad Lengbergr, pošta Nikolsdorf v Pustertalu. Prospekti zastonj.
Wtt» iiiiiififilj illiilif
priporoča se toplo prečast. duhovščini, Marijinim družbam in vsem cerkvenim predstojništvom za napravo novih
icitd.
Popravila točno, ceno in zajamčeno.
1536
Steckenpferd-liliiino mlečno milo
je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože In lepote. - Vsaki dan pohvalnice. Dobi se povsod & 80 vinarjev.
Razširjajte Domoljuba.
Kaj v daljave, kaj v višine, srce hrepeniš? Moško nosi bolečine in svoj trdi križ!
Ni potreba, da okrajšal bi življenja pot, ni potreba, da olajšal križ bi ti Gospod.
Pot do zvezdic, pot do zmage je *le bojni šum, so samo krvave srage, je samo pogum.
Fr. Mavricij.
I. tirolsko počitniško zavetišče za otroke
1872
priporoča cerkvenim zborom sledeče skladbe:
Dr. A. Faist: Cerkvene pesmi
za mešani zbor dva zvezka:
I.	Velikonočne, binkoštne in Marijine. Part. K 1'50, gl. a K —'25.
II.	M a r i j i n e (š m a r n i č n e). Part. K 1-80, gl. a K —-25.. Napevi obeh zbirk so za naše
razmere tako primerni, da jih bodo povsod radi peli, samo da jih pevovodja dobi v roke
Premeri Stanko: Hvalite Gospoda. 21 pesmi na čast svetnikom za mešani zbor. Part. K 2-40, gl. a K —'60.
Vseskozi mojstrske pesmi, ki nudijo velik užitek in napravijo nenavaden vtis.
Gerbič Fr.: 12 pange-lingua-tantum ergo za mešani zbor. Part. K 1-80, gl. a K —-40.
Napevi so zloženi v najlažjem, a vendar zelo melo-dijoznem slogu. Zbori jih bodo sigurno z veseljem peli.
9
of
3
(4! m
i 1
flgitiraite za naše časopise!
Mala železnica
2100 m tračnic, 45 vozov, 12 vozov za kamenje, se proda ceno, event. tudi da v najem. Vprašanja pod F. H. 1250 odpošilja anončna pisarna J. Bafael, Dunaj L, Graben 28.
Odrezke
moškega in ženskega blaga, ki so se nakupi-čili tekom sezone, prodam, dokler so še v zalogi, po jako nizkih cenah. Blagovolite torej izrabiti priliko in zahtevajte brezplačno pov-zorjenje, katero pa blagovolite vrniti v teku osmih dni.
Razpošiljalnica sukna 1S71 FRANC ŠMID
Jagerndorf Nr. 211 avstr. Šlezija
500 kron
Fotografski aparati	—
iz lesa in kovine strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke kakor se ponujajo od raznih nevežčakov t Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in podukom, poštnina posebej:
Ročne kamere od K	160 dalje.
Kamere na stojalu od „	6'20
dalje. Kamere z zaklopnico
od • ,	9-70 dalje,
in višje do „	800-—
Najboljša izpeljava!
Odlikovano z avstrijsko državno kolajno.
Priložnostni nakup rabljenih aparatov in objektivov vseh tvrdk «lo poceni.	Ceniki zastonj.
ELFR. BIRNBAUM, Rirschberg 144. Češko.
tovarna fotografskih kamer.	599
Ceno Češko posteljno perje.
Kilo sivega puljenega EL 2-—, boljšega K 2 40, polbelega K 3 60, belega K 4 80, prima kakor P puli mehkega Ko-—, veleprima K 7 20, najboljša
Zlll^iifm?0rmo Zgotovljene postelje
iz gostonitnega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankinga, dobro napolnjene, pernica ali spodnja blazina 180 cm dolga, 116 cm široka po K 10 —, 12 —, 15 —, 18 —, 200 cm dolga, 140 cm široka po K 13 —, 15'—, 18 —, 21—, zglavnica 80 cm dolga, 58 cm široka po K 3 —, 3 50, 4—, 90 cm dolga, 70 cm široka po K 4'50, 5*50, 6-—. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Cenovniki franko in poštnine prosto vsakomur.
Benedikt Saclisel, Lobes pri Plznu 159. Geškc
Bogata zaBs&ga
226 a
šivalnih strojev.
Koles, pisalnih strojev
Ljubljana,
Dunajska cesta 17.
M smimrni roHMarpggg
Vam plačam, ako vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2216 Keineny, (Kaschau) I. Poštni predal 12/162, Ogrsko.
irsivo na siemo in zavoo za mozan
(Neuhauser, dr. Jele & Komp.) IllOIIlOSt
Zastopstvo: Dunaj-New York
Drtnnrnriln I s ,em' da se je v letu mi. v inomostu £TlJJUrU«.llU . ustanovilo Tirolsko slikarstvo na steklo in zavod za mozaik Neuhauser, dr Jele & Komp..
je pridobila krščanska umetnost v Avstriji zavod, ki je postal po svojem materielnem obsegu kakor tudi po svojih umetniških delih zavod najvišje vrste, priznanega svetovnega slovesa. Do 1800 katedralk in cerkva vseh dežela je najboljše spričevalo za visoko umetniško veljavo izdelkov tega zavoda, kt si je na mnogih svetovnih razstavah pridobila prve odlike. - Ta tako sloviti zavod je Avstrijo popolnoma emancipiral od inozemlja, in od srca me veseli, da morem konstatlratl dejstvo, da prekašajo umetniška dela tega zavoda po pravem krščanskem duhu, plemeniti obliki, izrazovltosti In harmoniji barv vse podobne moderne umetniške proizvode.
Briksen, dne 4. decembra 1910.
t Josip Altenweisel
knezoškof.
Getzemani in Golgata.
Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Premišljevanja in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. — Po nemški izdaji priredil Fr. Ivs. Steržaj. Cena platno, rdeča obreza K 2-60;
šagrin, zlata obreza K 3-60.
Kdor bo pridno prebiral ta pretresujoča premišljevanja o Gospodovem trpljenju, bo deležen velike duhovne milosti. Ob resnih dnevih sv. postnega časa, posebno pa ob urah preizkušnje, ko občutimo najbolj bridkost in resnobo človeškega življenja, bomo vzeli v roko to knjigo z neko sladko tolažbo v srcu in črpali bomo iz nje uteho, katero bi med svetom zastonj iskali. Premišljevanja so tako lepa in koristna, da bomo našli v njih vedno nove misli; čim večkrat jih bomo brali, tem ljubša nam bodo. Knjiga ima pri vsej svoji obširnosti priročno žepno obliko in ob koncu popoln molitvenik.
Tolažba dušam v vicah.
Molitvenik s premišljevanji o vicah. Priretlil župnik Fr. Blei\veis. Cena: rdeča obreza K 1*20, zlata obreza K 2 —,. šagrin zlata obreza K 2-t>0.
Bog hoče, da pomagamo ubogim dušam v v^cah, do katerih n^s veže krščanska ljubezen do bližnjega, ki niti s smrtjo neha. Bog bo stoteren plačnik za vsako delo krščanskega usmiljenja. ŽAto sezimo po tem rnolit-veniku, ki ima tako vzvišen in blag namen pomagati trpečim bratom v vicah
Marija, kraljica src.
Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o prsivi pobožnosti do Matere božje.
Rdeča obreza K 1*60, fina šagrin "zlata obreza K 2 40.
To zlato knjigo naj si nabavi vsak, komur je na tem, da Marijo prav časti in se obvaruje napačne pobožnosti, ki je pogubila že mnogo duš. Molitvenik ima prekrasno vsebino in bo navdal bralca s posebnim sladkim in tolažbe polnim otroškim zaupanjem do Marije. Za člane Marijinih družb ni lepšega berila, kakor je ta zlata knjiga.
Pot k Bogu.
Molitvenik za odrasle.
Cena za vezan izvod z rdečo obrezo K 120, z zlato obrezo K 160, fina vezava upogljive platnice K 2'80, fino vatirane platnice Iv 3'-.
Med molitveniki, namenjenimi za splošno porabo, je ta najpriporoč-Ijivcjši in najpopolnejši. Ker se naslanja skozi in skozi na „cerkveni molitvenik" in „večno življenje", se ta molitvenik najbolj strinja z molitvami, ki jih predpisuje za najrazličnejše pi'ilike sveta cerkev. Odlikuje se tudi glede na zunanjo obliko in krasne vezave.
Molite, bratje!
Molitvenik, povzet deloma iz spisov arskega župnika blaženega Janeza
M. Vianeja.
Cena za vezan izvod z rdečo obrezo K l-20, z zlato obrezo K 180, fin šagrin zlata obreza K 2'40.
Ta molitvenik se odlikuje z velikim tiskom in je namenjen posebno slabovidnim. Pri vsem tem ima pa zelo lepo zunanjo opremo, priročno obliko in je tako tenak, da ga spraviš v vsak žep, ne da bi te količkaj oviral.
Katoliška Bukvama t Ljubljani.