Stran 204.
Kmetijstvo.
Nekaj o sajenju trt.
Najboljši čas za sajenje trt sta jesen in pomlad. Nekateri naši bolj izkušeni vinogradniki trdijo, da se v jeseni sajene trte boljše sponašajo nego spomladi in jaz jim dam v tem popolnoma prav. če sadimo trte že v jeseni, se zemlja okoli njih boljše vleže in take trte začnejo navadno prej poganjati nego one, ki jih hranimo čez zimo v hladnem hramu, kjer se morebiti deloma posuše in včasih tudi splesnijo. Tudi ni treba spomladi v vinogradu mnogo teptati, in zemlja ostane zato bolj rahla. V jeseni pa ne smemo saditi trte tam, kjer bi po zimi lahko pozeble. Ravno tako jih ne moremo saditi v tem času, ako zemljo šele bolj pozno pripravimo. Zato je pri nas skoraj splošna navada, da se sadijo trte spomladi. Ker je ravno sedaj čas, ko se pričenja s spomladanskim sajenjem, zato mislim, da ustrežem marsikomu, če spregovorim tu nekoliko, na kar naj pazi, kadar trte sadi. Saj se pregreški, ki jih napravimo v vinogradu s sajenjem, čestokrat jako hudo maščujejo, in znano mi je več slučajev, da je vinogradnik izril vse svoje na novo nasajene trte, ker ni znal, ko jih je sadil, kaj trta zahteva.
Predno se lotimo sajenja, označiti je z malimi ko-liči mesto, kamor naj se vsak trs zasadi. Te količe zabosti je po vinogradu v vrsti in ne sem ter tje po vinogradu, kakor smo sadili trte v starem času. Okoli trt, ki so sajene v vrsti ali v redu opravlja se vsako delo mnogo lažje, a solnce posamezne trte boljše obseva. Tudi se zemlja med redovi prej razgreje in k trtam lažje dohaja zrak. Gorkota, svetloba in zrak vplivajo pa jako dobro na razvoj mladja in grozdja, vino iz takih vinogradov je zatorej boljše. Pa tudi trtne bolezni (strupena rosa, grozdna plesen itd.) škodujejo tu mnogo manj nego v vinogradu, kjer raste vse križem, kamor dohaja le težko zrak.
Ako je mogoče, obrnejo se naj trtni redovi proti jugu. Tako obrnjene redove obseva solnce predpoldne od ene, popoldne od druge strani, trta se zato bolj enakomerno razvija. Povsod pa nam ni mogoče obračati redov proti jugu. Zlasti v bregovih se moramo čestokrat ravnati po tem, kako ti vise.   Navadno se napravljajo tu redovi
od dna proti vrhu in le redkokedaj povprek brega. Prvi način se lolj priporoča, ker se po tem načinu nasajeni vinograd lažje obdeluje. Razun na zemljišče, moramo včasih paziti tudi na vetrove, ki so čestokrat trtam jako škodljivi. Redovi obrnejo naj se tako, da piše sapa skozi nje in ne od strani.
Amerikanskih trt ne smemo saditi tako tesno, kakor smo sadili domače, ker se te bujneje razvijajo in potrebujejo zato več prostora. Vrsto od vrste napraviti je vsaj
130 do 150 cm narazen. V vinogradu, katerega hočemo obdelovati   s   plugom, ni niti   daljava   2   metrov preveč.
Kadar so redovi bolj narazen, sadimo pa trte v redu lahko bliže. Vender naj se tudi tu ne prekorači daljave 1 metra. Ako sadimo trte bolj redko, ne izgubimo ničesar na pridelku, ker trto lahko bolj močno narežemo; pač pa pridobimo na dobroti vina.
Poleg količa, ki zaznamuje mesto, kamor se ima trta zasaditi, izkoplje prilično 45 cm globoka jama. v katero se ima trta zasaditi. Če sadimo reznice (kolči) navadno ni treba jame, marveč zadostuje luknja, ki jo napravimo z lesenim kolom ali pa z železnim drogom (štango). Paziti je, da se nahaja jama, oziroma luknja vedno na isti strani kola, ker bi prišla v nasprotnem slučaju trta lahko izven reda.
Ako sadimo cepljene trte ali pa okoreninčenke, naj se zemlja na dnu jame zrahlja, a nad to naj se razgrnejo trtne koreninice tako, da se ne križajo. Ko so se razgrnile, pogrnejo naj se z rahlo zemljo še kakih 10 cm na visoko, a pri tem naj se trta z eno roko vedno pretresava, da se zemlja koreninam bolje prileze. Kdor ima vodo na razpolago, trte lahko zalije. S tem se vzbudi v njih življenje in se tudi bolj gotovo primejo.
Ako rabimo že prvo leto gnoj, ne smemo ga dejati, kakor imajo naši kmetje navado, pod trto, ker bi se ne mogel v globočini razkrojiti in bi mu tudi voda odvzela vse redilne snovi. Od takega gnojenja bi ne imeli nobene koristi. Še manj pa smemo dajati gnoj na trtne korenine, kjr bi začele te z gnojem vred prhneti. S tem gnojenjem bi si samo škodovali, in le malo trt bi se prijelo. Gnoj naj se poklada torej nekoliko nad korenike, kakih 15 cm pod površino, proč od trte, od koder izpere voda redilne snovi polagoma h koreninam.
Cepljene trte postaviti je v jamo tako globoko, da pride spojno mesto ravno na zemeljsko površino. Kjer imajo navado, trte naslednjega leta z novo zemljo nasi-pati, zasadi naj se cepljenka nekoliko više. Nad cepičem naj se napravi iz rahle zemlje ali iz peska majhen kupček, ki ga varuje mraza in subote. Ko se trta nekoliko razvije, treba je ta kupček razgrniti.
Še divje okoreninčenke pogrezniti je nekoliko bolj globoko v zemljo nego cepljenke. Posebno, če jih mislimo nizko v zeleno precepiti, priporočam, naj se sade tako, da pride gornji del trte kakih 10 cm pod vrh, na kar se napravi nad trto klobuku podobna jamica. Jamica služi v ta namen, da mladika  zemljo  lažje  predere.   V
Stran 205
nasprotnem slučaju bi se trta v globočini lahk^ zadušila. Mesto posameznih jamic zamore se napraviti tudi jarek, ki ima to prednost, da v njem voda ne zaostaja. Će trto bolj globoko zasajamo, zamcremo jo naslednje leto nižje cepiti.
Ako nimamo gotovih cepljenk ali pa vsaj divjih okoreničenk na razpolago, rabimo za silo lahko tudi rez-nice. Ker se te včasih težko primejo, dati jih je nekoliko dni, predno se sade, v vodo, kjer pričenjajo poganjati. V vinograd naj se sadijo potem samo one reznice, ki so pognale.
Da se sadijo reznice navadno s kolom, povedano je bilo že prej. Luknje, v katere so se utaknile, zasuti je treba z rahlo zemljo. Če vlijemo v luknjo nato nekoliko vode, koristi trtam jako mnogo. Tudi jih je dobro pogrezniti bolj globoko v zemljo, če jih mislimo cepiti nizko na zeleno. Pri tem se je ravnati, kakor je bilo povedano prej. Take reznice so lahko krajše kakor navadne. Prvo leto se reznicam le redko kje gnoji, pač pa jim zaleže naslednje leto gnoj prav dobro.
V vinogradu rasti torej samo trta!