GLASILO . socm ,ptOXXVI.ST. 2! PTUJ. 7. JUNIJA 1973 cena 1 din Podatki o premoženju in načinu pridobitve v pismu predsednika Tita in ijzvršnega biroja predsedstva ZKJ je nakazana naloga, daje treba odprav- ljati vse tiste tokove v življenju, ki vodijo v razslojitev družbe na revne in bogate. V sklepih 29. in 31. seje CK ZK^ je tudi konkretna naloga, da se pripravi sistemska rešitev za stalno ugotavljanje izvora premo- ženja občanov. Tako je' Zveza komunistov spodbudila odgovorne ; družbene dejavnike, da pristopijo k pripravi in sprejetju potrebnih za- konskih predpisov. Za uresničitev te naloge so ob- činske skupščine na območju Slove- nije sprejele osnutek družbenega dogovora, v skladu z drugo točko 30" dopolnila k ustavi SRS, o merilih in pogojih, pod katerimi lahko občinske skupščine predpi- šejo obveznost občanov, da so na javni poziv dolžni predložiti podat- ke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. Skupščina občine Ptuj je na skupni seji obeh zborov, 29. maja 1973. sprejela ta družbeni dogovor, skupna z javnim pozivom občanom, da v času med 15. in 30.junijem ^ 1973 predložijo podatke komisiji za ugotavljanje izvora premoženja. KDO JE DOLŽAN PREDLOŽITI PODATKE^ Družbeni dogovor določa, da so podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve dolžni predložiti vsi tisti: 1) ki posedujejo nepremično in premično premoženje, katerega se- danja skupna vrednost presega 'OO.OOO dinarjev (50 milijonov starih dinarjev), ne glede na kraj, •^J^r je premoženje ter čas in način njegove pridobitve: -) ki posedujejo nepremično in premično premoženje, katero so Pndobili v zadnjih desetih letih in vrednost presega , njihovi družinski člani v "onjih desetih letih, v času, ko so Dili vzdrževani. pridobiU premo- katerega sedanja skupna vred- presega 100.000 din in to pridobljeno z Drilu'^' ^ preteklem letu, v t^"Q0bitev nepremičnega in premič- nega premoženja, vložili lastna sred- stva, ki za več kot 50 % presegajo v istem letu iz vseh virov dosežen skupni dohodek; 5) ki opravljajo voljene funkcije v predstavniških in pravosodnih orga- nih, v družbenopolitičnih organiza- cijah, ali so na vodilnih mestih v teh organih v občini, republiki ali federaciji in v organizacijah združe- nega dela; 6) ki so zaposleni na delovnih mestih inšpektorjev v občinskih, republiških in zveznih organih, v službi SDK in v upravi carin. Za prdmoženje, ki pride v poštev za prijavo, se ne štejejo kmetijska zemljišča občanov, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejav- nostjo, premični predmeti, katerih sedanja vrednost ne presega 10.000 din in gospodarska oprema kmetov - ne glede na vrednost. S sedanjo vrednostjo pa je mišljena cena, ki bi se dala doseči, če bi občan nepre- mičnino ah premičnino prodal ta- krat, 4co komisiji predloži podatke. V javnem pozivu bo tudi točno določeno, katere podatke so občani dolžni predložiti, tj. o vrednosti nepremičnin in premičnin, ki jih posedujejo sami ah njihovi družinski člani,-o premoženju, ki so ga v zadnjih desetih letih odtujih, o virih sredstev in o svojih družinskih članih. NALOGE KOMUNISTOV Komite občinske konference ZKS Ptuj je o nalogah s tega področja razpravljal že na svoji seji, 23. janu- arja 1973, in sprejel stališče v zvezi s prijavo premoženja. V svojih sklepih je komite zadolžil komuniste, da predložijo komisijam za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in njegovem jzvoni, predvsem pa: • - vse družbenopolitične delavce v občini in v delovnih organizacijah; - vodilne delavce v delovnih organizacijah in v občinski upravi; - .vse ^elavcc v davčni upravi, v inšpekcijskih službah, v SDK in v drugih ustreznih organih. Sedaj ko je družbeni dogovor skupščina občine Ptuj sprejela, je komite ObK ZKS Ptuj poslal po- sebno pismo vsem organizacijam ZKS, s konkretno nalogo, da v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih obravnavajo te naloge, pristopijo k pohtični obrazložitvi tega sklepa, ki pomeni stalno spremljanje.premoženja in njegovega izvora in da sami prijavijo svoje premoženje, ne glede na poziv komisije za ugotavljanje iz.vora pre- moženja. Poleg tega je naloga organizacij ZKS in posarheznih komunistov, da s pohtično akcijo zagotovijo, da bo akcija prijavljanja premoženja'opravljena do postavlje- nega roka, to je do konca junija F.Fideršek Ugodnejši rezultati poslovanja bistriškega gospodarstva V torek'je svet za gospodarstvo pri Skupščini občine Slov. Bistrica razpravljal o poslovanju gospodar- stva v letu 1972 in v prvih treh mesecih tega leta. Za osnovo razprave so imeli člani informacijo, ki jo je izdelala SDK Maribor. Člani sveta so ugotavljali, da je bilo gospodarjenje v letu 1972 znatno uspješnejša, kot leto poprej (lahko bi bilo še boljše, če Opekama Pragersko ne bi zaključila poslova- nja z 2,8 milj. izgub) in daje precej pokazateljev, ki kažejo večjo stop- njo porasta, kot je bilo repubhško povprečje. Primerjave z republiškimi povprečji pa so relativne, ker je bistriško gospodarstvo doseglo v letu 1971 precej slabše finančne rezultate, kot v letu 1970 in je zatorej primerjalno obdobje (1971) zelo nizko. Po tej primerjavi je bila v letu 1972 povečana fakturirana realizacija glede na leto 1971 za 22 % (i«to je repubhško povprečje), celotni dohodek za 23 % (rep. 23 %), podjetniška akumulacijska sredstva za 26 % (rep. povečanje 16 %), zmanjšale so se terjatve za 17 %, osebni dohodki so se povečali za 21% (v republiki 23%), pod repubhškim povprečjem pa je žal še vedno zaposlenost; povečanje za 3 %, v republiki 5 %. Precej drugačna pa je primerjava fizičnega obsega industrijske proiz- vodnje v primerjavi s planom, ki so si jih zastavih delovni kolektivi.' Planirano povečanje je bilo za 18 %, doseženo pa le 5,3%. Še najbhge planom je bila Tovarna olja in obrati LlP-a iz Slov.'Konjic, medtem ko sta IMPOL in Steklarna znatno pod planom. Industrija gradbenega mate- riala pa je planirala povečanje za 28 %, dosegla pa le 76 % proizvod- nje iz leta 1971. , Tudi izvoz ni bil reahziran v višini planiranega (izpolnitev plana le 94 %), je pa za 15 % višji kot v letu 1971. Iz teh podatkov torej izhaja, da so gospodarski načrti delovnih kolekti- vov največkrat nerealni, posredno pa tudi družbeno ekonomske smer- nice občine. V prvih treh mesecih t.l. pa so rezultati poslovanja znatno boljši. Fizični obseg industrijske proizvod- nje se je povečal glede na isto. obdobje v letu 1972 za 18,7% (občina Maribor 8,4 %), izvoz 16 %, zlasti pa je izboljšan finančni rezultat.. V treh mesecih je 16 podjetij, ki so zajeta v anahzo, doseglo 6 % več ostanka dohodka kot v 6 mesecih (!) lanskega leta. Tudi terjatve do kupcev so se 31. 3. zmanjšale glede na 30. 6. 1972 za 9 %, porastle pa so zaloge za 11 % in obveznosti do dobaviteljev za 9 %. Glede na povečan indeks celotnega dohodka, dohodka in povečanja življenjskih stroškov pa so osebni dohodki ostali nizki (malenkost višji kot v lanskem obdobju). Seveda pa bi gospodarstvo lahko dosegalo še boljše rezultate, če ne bi bilo pomanjkanja surovin (les, aluminij) in če ne bi bile , tako močno prisotne podražitve cen raznim surovinam in reproduk- cijskim materialom. Iz tega izhaja tudi bojazen za doseganje slabših finančnih rezultatov v drugi polovici t.l. Svet za gospodarstvo je ugotovil, da so nekateri predpisi in ukrepi zvezne in republiške vlade imeh in imajo pozitiven vpliv na poslovanje bistriškega gospodarstva, zlasti kon- verzija kreditov. S smelejšimi po- slovnimi in integracijskimi odločit- vami, bi lahko bih rezultati še boljši. TF ^me junija 1973. ob 22 in ^ četrtek, 7. junija juniia , • bo verjetno 9. in 10. I juni a rl^ verjetno še 16. in 17. Na H dni bo lepo vreme, lahko obdobje lepega vremena juniia od 18. do 27. ' 9., 10., 16. in 17. ^ša nnc.T^,^® dežja le oblačno, bo P°5tala kritična. , ALOJZ CESTNIK Razvoj naselja Podlehnik Skupščina občine Ptuj je sprejela na svoji zadnji seji med drugim tudi program razvoja naselja Podlehnik, ki je dobil z gradnjo nove ceste Macelj-Ptuj specifične možnosti za razvoj turizma. Program, ki ga je izdelal po naročilu skupščine občine Ptuj - Zavod za urbanizem iz Maribora, predvideva med drugim gradnjo več gostinsko-mrističnih, rekreacijskih in stanovanjsko poslovnih objektov. K tem sodijo moteh, bencinski servis, načrtovani etnografski park, ureditev čolnarne in kopališča pri akumulacijskem jezeru Dežno II, avtokamp in drugo. Program načrtuje tudi moderniza- cijo makadamskih cest v Halozah, ki bi tvorile povezane med seboj tako imenovane vinske ceste, pomembne za razvoj kmečkega turizma. Načrti so torej pred nami. Najbrž bi bilo treba misliti nanje že pred otvoritvijo nove ceste. Kolone domačih in tujih vozil namreč vsak dan drvijo ,skozi lepo haloško pokrajino pa jim zaenkrat še nimamo dosti ponuditi. Lahko jim samo ppmahamp ob cesti, oni pa se peljejo 's svojimi denarci naprej. .. 2 STRAN TEDNIK — Četrtek, 7. junija 1973 Poslovanje na račun potrošnikov Pred nedavnim je anonimna an- keta pokazala, da še vedno veliki del vodilnih oseb v delovnih organi- zacijah smatra za pravilno vsako nemoralno in protizakonito potezo, če gre ta v korist njegove organi- zacije in se je ne bi odrekli, če bi to bila možnost za boljši razvoj doma- čega podjetja. Poslovna logika, po kateri je za našo družbeno skupnost dobro vse, kar je dobro za kolektiv, se je v zadnjih letih močno zakoreninila v našo poslovno prakso in je danes nenehno prisotna. Pod okriljem takšnega poslovanja se neredkoma skrivajo veliki poslovni prekrški in poslovna nemorala na račun potroš- nikov, največkrat pod okriljem besed „za samoupravljanje" in „za delavski razred". (Vendar je naj- večkrat mišljen le dotični delovni kolektiv). * Na posvetu, ki je bil pred dnevi v republiški gospodarski skupščini Srbije, so predstavniki častnih raz- .sodišč, gospodarskih in rednih so- dišč, tožilstev in inšpekcije z mno- gimi dokazi podkrepili, kam vse vodi takšna poslovna logika in daje njen odraz sedanje stanje našega gospodarstva. Železniška in avtobusna postaja v Beogradu sta (na primer) zraven redne karte prodajali še karto za 5O par kot zavarovalno pohco, vendar noben prodajalec kart potnikom ni znal raztolmačiti, kakšna povračila lahko dobijo v primeru poškodbe, smrti ali druge nesreče. In ne samo to, inšpekcija je ugotovila, da s tem odrezkom, oz.,zavarovalno polico pri zavarovalnici ni mogoče dobiti nikakršne odškodnine. Podan je tudi, podatek inšpekcije, da je . treba srbskim gradbenim podjetjem od- vzeti čez milijardo din, ker so sijih prisvojila na nezakonit način od državljanov. Inšpektorske kontrole kažejo, da v našem gospodarstvu skoraj ni proizvoda, ki bi odgovarjal stan- dardu in drugim normativom o kvaUteti. Vendar, če medsebojno primerjamo izdelek, namenjen do- mačemu in tujemu tržišču, opa- zimo, da so vsi izdelki za tuje tržišče izdelani po normativih, kar jasno kaže, da se da tudi pri nas izdelati kvaliteten proizvod. Podjetja se pri prodaji za domače tržišče zanašajo na dejstvo, da so naši kupci manj zahtevni in daje za njih vse dobro. Kazni za kršilce, ki kršijo v imenu, oz. za svoj delovni kolektiv so minimalne, oseba nad katero pa je kazen izrečena, je največkrat v kolektivu požela sožalja in krivci so največkrat pravi heroji, ki so se žrtvovali za „blagor" kolektiva. Gospodarska zbornica Jupslavije je predlagala, da bo tudi o teh primerih kršitev potrebno čimprej, izglasovati potrebne zakone, da se bodo preprečile dosedanje in seda- nje mahinacije vodilnih v podjetjih, „v imenu" kolektiva, v „dobro" našega samoupravljanja. Zakaj ni ljudi? Na redni letni občni zbor ormoškega pododbora združenja obrtnikov Ljutomera in Ormoža je bila vabljena kopica ljudi. Poleg približno sto obrtnikov s področja občine Ormož so vabila prejele tudi družbenopohtične organizacije, ob- činska skupščina in repubhški odbor združenja. Slednji je zagotovil udeleižbo in predlagal, da bi naj bil zbor v soboto dopoldne, ker se drugače ne bi mogli udeležiti. Njihovi želji je bilo ustreženo, toda po dobri uri čakanja je bilo v soboto, 26. maja letos, v dvorani delavske univerze Ormož samo 9 (devet) obrtnikov, predsednik ob- činskega sindikalnega sveta Ormož Alojz Balažič in finančni inšpektor, uslužbcnec ormoške davčne uprave. Bili so tudi funkcionarji združenja iz Ljutomera, ki pa ne štejejo v povabljene. Sreča, da statut zdru- ženja določa, da je občni zbor po eni uri čakanja sklepčen ne glede na število prisotnih članov. Tako so delo kljub vsemu opravili. Po obširnem poročilu predsednika združenja Jožeta Kosa, parketar- skega mojstra iz Križevec, se je razprava sukala pretežno okrog enega samega problema: KJE SO LJUDJE? Nekateri so smatrali, da bi občni zbor moral biti pozimi, ker ■imajo takrat ljudje več časa. Drugi so z nemajhno mero malodušja ugotavljah, da sploh nima smisla karkoh govoriti in sploh hodit^ po sestankih, ker tako aH tako nič ne pomaga. Zopet drugi so v izogib temu navajali, da to sploh ni res, ampak so vzroki nekje drugje. ,,Oblasti ne moremo in ne smemo dajati nobenih očitkov, ker so nas klicali k vsem odločitvam, samo ne udeležujemo se teh razgovorov in ne izkoristimo svojih možnosti" je menil predsednik združenja Jože Kos. V Ormožu so samo trije obrtniki, ki si resno prizadevajo iz oljšati položaj obrtništva in temu posve- čajo veliko časa, so menih nekateri, zato bomo morali bolj množično podpreti njihovo delo drugače bodo zgubili voljo. Po njihovi zaslugi in po prizadevanjih združenja so obrtniki prišli v organe občine, republiške gospodarske zbornice, zavode za socialno zavarovanje in druge institucije. Njihovega dela ni, nihče neposredno čutil,'vendar je očitno da se je v obrtništvu marsikaj spremenilo. Zdaleč še niso s tem rešeni vsi problemi, vendar je že to mnogo. Toda, med obrtniki ni prave sloge, niso dovolj enotni, Jcar bi v nekaterih primerih bilo nujno. Nekateri člani bi od združenja radi samo pomoč za svojo korist ali pa bi bili pripravljeni sodelovati samo v primeru ,,reševanja svoje kože." Potreba po združenju obrtnikov se pojavlja tudi v zvezi z novo zakonodajo, ki bo omogočila obrt- nikom formiranje temeljnih organi- zacij združenega dela. Spremembe gredo nedvomno proti pozitivnim ciljem, ki bodo obrtnikom omo- gočiU boljši položaj v naši družbi. Posebej so na občnem zboru v soboto razčlenih probleme in koristi v • zvezi z obrtno nabavno in prodajno zadrugo, kije bila v okviru združenja ustanovljena v začetku letošnjega leta. Namenjena je obrtni- kom; z njeno pomočjo bi naj kupovali reprodukcijski mater brez prometnih davkov in proda^ svoje izdelke z odbitkom 5 odst' kov za stroške zadruge, skw kooperacijske pogodbe in driff Storitev zadruge se obrtniki le re^ poslužujejo, ker še niso ugotov prednosti, kijih s tem imajo."belo še v začetni fazi, zato je upati, da bo za druga v nekaj letih razvila. Obrtniki so spregovorili še o vr, svojih problemov ter poudarili, dj' samo v slogi moč, zato boj poskrbeli, da bo v bodoče ■ njihovih sicer redkih sestanii udeležba po In o številna'. Zakaj bilo povabljenih gostov pa ni nih; vedel odgovpriti. Ob koncu,so sprejeli dopolnje' pravilnik združenja in izvolili iijj upravnega in nadzornega odbora.i bodo ormoške obrtnike zastopaj; upravnih organih združenja. i Ovrednotiti delo z mladino v ponedeljek popoldne, 4. junija 1973, je bila v klubu mladih v Ptuju letna skupščina občinske zveze prijateljev mladine. Po uvodnih poročilih dotedanjega predsednika Milana Zupanca in predsednikov komisij: Stanke Zafošnik - o delu s pionirji, Marice Fajt - o oblikah varstva otrok, Hedice Fric - o tekmovanju za Ingohčevo bralno značko in Anice CuŠ - o rekreaciji otrok, se je razvila živahna razprava, v kateri so posamezni razpravljavci opozorih na vrsto žgočih družbenih problemov. Predvsem so 'navajali, daje težko dobiti pionirske mentorje v šolah, ker je tudi med učitelji to delo podcenjevalno in marsikje manj vredno kot drugo družbeno delo, čeprav bi moralo biti obratno. Posledica tega je, da se ponekod pionirski mentorji vsako leto me- njavajo in navadno obesijo to dolžnost najmlajšemu učitelju, ki povrh še nima izkušenj za to pomembno vzgojno delo. Cesto se shšijo tudi pripombe, da pionirsko delo moti pouk, tudi financerji imajo do izvenšolskega dela ma- čehovski odnos. Pri tem druž s. prevečč pozablja, da mora šola mladino tudi vzgajati in ne samo učiti. Predlagali io. da se ponov ustanovijo pionirski starešinski svq in da se na večjih šolah imenuje vj pionirskih mentorjev. V razpravi je bila tudi moč: prisotna zahteva, da se prenašr .tradicij NOE vgradi v učno-vzgo; proces, kot eden od pomemb: delov socialistične vzgoje mlad^ fOdu. V ta okvir spada ta obiskovanje, in vzdrževanje spom: skih obeležij NOB. proslave h jevno pomembnih datumov iz NCH vsakoletna organizacija Kurirčkci pošte in podobno. Da bo to uspj je potrebna dru žbeno-poliiit vzgoja tudi v samih učiteljik kolektivih, da ne bodo tisti, ki ta prireditve organizirajo deležni.: mesto priznanja - žal posmeha. E od razpravljalic je celo povedala.! so organizirali Kurirčkovo pošto, nek kolega iz kolektiva pripomi „Kakšen cirkus pa je to? " Postat se vprašanje, kako bo tak učii vzgajal. mladega človeka v soci; stičnem duhu? V razpravi je sodelovala ti Stanka Sagadinova. predsednica pubUškega odbora DP.M, ki poudarila, da je treba odloi vztrajati na tem, da bodo dosled uresničeni sklepi organov Zvi komunistov o idejni vzgoji marksističnem izobraževanju, hočemo kot komunisti realizi: pismo tov. Tita, moramo ure; stvari, ki so pomembne za otrol razvoj in za oblikovanje njegi sociahstične zavesti. Ne sme dopustiti, da bi se večale socia razlike med otroci, ampak jilj treba konkretno odpravljati. ' dlagala je tudi, da bi v pasi^ predelih na podeželju morali uv enoletne „male šole", ki naj bc« nadomestilo za tisto, kar otrok nismn mogli dati v predšolski d' Po razpravi so zadolžili de'"' predsedstvo, da oblikuje sklep« stališča in z njimi seznani pristojne organe. Nato so sprejo' pravilnik občinske zveze prijate mladine Ptuj, izvolili 9-članški vršni odbor, ki ga bo odslej^" predsednica Lizika LACKO 3-članski nadzorni odbor. F. Fidei tednik — Četrtek, 7. junija 1973 STRAN 3 JUBILEJ VIDE ROJIČEVE V ponedeljek, 4. junija je skrom- no in neopazno slavila svoj jubilejni rojstni dan Vida ROJICEVA, sedaj upokojenka, vendar še vedno aktiv- na dru&ena delavka. Čeprav je slavila svoj pomemben osebni praz- nik. se je na ta dan udeležila letne skupščine občinske zveze prijateljev mladine. ..Ne želim, da se kjerkoli javno omenja moj jubilej" - mi je odločno povedala v svoji prirojeni skromnosti. Toda, eno je osebna želja, iz skromnosti porojena, drugo pa je družbena dolžnost, da se spomnimo človeka, ki je za to djužbo mnogo prispeval in še prispeva. Vida ROJICEVA, rojena v Žu- žemberku na Dolenjskem, v napre- dni družini Carlijevih, seje s svojimi starši priselila v Ptuj že leta 1925, kjer je nadaljevala šolanje, leta 1929 pa se je vpisala na učiteljišče v Mariboru. Tam se je prvič seznanila z idejami komunizma, tem idejam je ostala zvesta, njim je posvečeno vse njeno delo. V Ptuju je bila ož a sodelavka predvojnih komunistov in revolucionarjev: dr. Jožeta Potrča, Dušana Kvedra, Ivana Bratka in številnih drugih borcev za ideje komunizma. Zaradi revolucionarne dejavnosti ji takratni protiljudski režim, več let po končanem- učiteljišču, ni dal zaposlitve. Njeno prvo delovno mesto učiteljice je bilo na osnovni šoli v Kapci v Prekmuqu, kjer je pohtično delovala naprej. Po vdoru okupatorja seje umaknila v Ljublja- no. kjer se je takoj povezala in sodelovala pri tiskanju Slovenskega poročevalca, poleg tega pa je oprav- ■ Ijala odgovorne dolžriosti v SKOJ-u in v OF. Novembra 1942 so jo italijanski okupatorji aretirah. Trpe- la je v zaporih in taboriščih v Italiji. Osvoboditev je dočakala v italijan- skem mestu Como. kjer je bila povezana z naprednim gibanjem. Po vrnitvi v svoj Ptuj se je predvsem posvetila zbiranju gradiva za zgodovinopisje iz predvojnega revolucionarnega gibanja in iz na- rodnoosvobodilnega boja na ptuj- skem območju. Od leta 1948 je bila nameščena v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, najprej kot kustos oddelka NOB. pozneje pa ravnateljica mu- zeja vse do svoje upokojitve. Ves čas se je široko pubhcistično udejstvo- vala. njeni sestavki so redno izhajah v našem Tedniku, pripravljala je oddaje o zgodovinskih dogodkih v Radiu Ptuj, napisala več knjig: „Ptuj v boju za lepše dni", ..Narodni heroj Jože Lacko", ..Prva slovenskogo-. riška četa" itd. Preveč bi bilo. če bi naštevali vse, Kar je zbrala in zapisala, dovolj je, ce povemo, da bo prav po njeni zaslugi ostal ohranjen za našo, zgodovino marsikateri pomemben dogodek iz naše slavne revolucio- narne preteklosti. Žehmo ji še mnogo zdravih let in uspešnega dela pri nadaljnjem zbiranju zgodovin- skega gradiva, iz katerega bo črpal nrladi ro^d marsikateri vzor in nauk •za končno zmago humanih idej •socialistične revolucije, ki še trajal F. Fideršek anton kozina GOSPODARSKO IN KULTURNO SODELO- VANJE KRAPINSKE IN PTUJSKE OBČINE Kot je podčrtano v tem kratkem opisu, je gospodarska aktivnost spremljala kulturno-prosvetno doga- janje njsta in občine Krapine. Organizirano šolanje se je začelo 1665 leta, privatno šolstvo pa je eksistiralo že prej. V cehovskih društvih so negovali pesem in glasbo v tamburških in pihalnih sestavih, tudi gledališke predstave. Intenziv- nejša kulturna dejavnost, ustavljena v letih vojn, se je ponovno razširila. Na takšnih tradicijah je bil organiziran prvi festival otroškega kajkavskega pesništva, kar je po- vzdignilo večji interes za domačo kajkavsko besedo v pevskem zboru „Ivica Božič" in na gledaliških predstavah. To je prispevalo tudi k nošnji ,.ilirskih noš" mestne godbe ,Jlirci". Krapinska knjižnica je začela z delom 1845. leta in ima danes sedež v domu kulture. Muzej ,,Krapina in okolica" so odprli v starem krapinskem gradu 1952. leta in je v njem kulturno-zgodovinska zbirka, etnografskega in zbirka NOB krapin- 'sko-pregradskega obmo^a, ki pa je začasno zaprta zaradi popravila zgradbe in preureditve, v Gajevi rojstni hiši pa je spominski muzej, ki je pred razširitvijo na temo ,,ilirska epoha" s slovansko čitalnico in parkom skulptur navidnejših ilircev z letnim gledališčem. Ljudska univerza , J vi ca Božič" v Krapini skrbi razen za omenjene dejavnosti še za kino predstave v Krapini in v Pregradi ter za raznovrstne oblike vzgoje in izobraževanja mladine in občanov. V tem zavodu deluje že dve leti glasbena šola, katere uspehi ' zaslužijo pozornost tudi zaradi uvajanja srednješolskega glasbenega izobraževanja mladine. Svojo aktiv- nost je razširila na več bivših občinskih središč. Na turističnem področju so krapinske znamenitosti budile po- zornost mnogih ljudi. Ce se ozremo na minula stoletja nas letopis s podatki, da je semkaj rado prihajalo mnogo zgodovinskih osebnosti. Pri- rodne lepote, trdni gradovi, cerkve- ne umetnine baročne dobe in druge znamenitosti, ki smo jih že omenili, posebej privlačijo domače in tuje turiste. Vse to dobiva večji pomen, po razširitvi pristopne poti z novo zagorsko magistralo na relaciji Zagreb - Ptuj - Maribor, povezujoč motorizirani turizem z jugoslovan- skimi mesti in celim svetom in uvrščajoč se tako v gospodarsko razvita območja. Na koncu opisa krapinske občine pričakujem plodno sodelovanje te občine s ptujsko. Ob tej priložnosti bi spomnifi na naslov neke kajkavske popevke s krapinskega festivala: „Dobro mi došel, prija- telj!" Med športnimi organizacijami na območju občine Krapina deluje športno društvo „Zagorec", usta- novljeno 1919. leta., V njegovem sestavu delujeta nogometna in rokometna sekcija. Deluje tudi karate klub, šahovski klub obrtni- kov, planinsko društvo, strelsko društvo. Pri osnovnih šol^ delujejo posebna športna društva. Treba je omeniti še foto in radio klub, ribiško društvo in avtomoto dru- štvo. Ormož: tekmovanje matematikov Vsakoletno občinsko tekmovanje matematikov-učencev osnovnih šol s področja občine Ormož je že znano in tradicionalno. Letos se je te male .olimpijade kombiniranja številk, oklepajev, ulomkov in kar se že vse - pri tem rabi, udeležilo 22 mladih tekmovalcev. Sodelčvale so šole: Ormož, Vehka Nedelja in Tomaž. Vodstvi osnovnih šol Miklavž in Središče verjetno letos nimata dobrih matematikov pa sta svoje kandidate raje zadržali doma. Naj še povemo, da ima tekmovanje namen povečati zanimanje za predmet. Naloge za tekmovanje in tričlan- sko komisijo je sestavil oziroma imenoval zavod za šolstvo. Največ je bilo možno doseči 25 točk, naši tekmovalci so jih v poprečju dosegali čez polovico. Zmagovalci so preje h posebne nagrade, vsi udeleženci pa spomin- ska darila. Izmed tekmovalcev za 6. razred so bili najboljši : Vikto Majcen - Velika Nedelja, Božena Borjan - Ormož in Janko Meško - Velika Nedelja. 7. razred: Janko Murat, Marjan Tophčar in Milena Murat, vsi OS Ormož. Izmed tekmovalcev 8. razreda pa so bili najboljši: Niko Makovecki - Velika Nedelja, Lidija Vrbančič - Ormož in Terezija Kekec - Tomaž. Vsem zmagovalcem tudi mi čestitamo. jr Sindikat ormoških prosvetnih delav- cev drugače Doslej so prosvetni delavci iz vse občine Ormož imeli samo eno sindikalno podružnico. Na občnem zboru v soboto, 26. maja letos pa so se dogovorih za tri: prva osnovna šola Tomaž, VeUka Nedelja in Podgorci, druga Miklavž, Kog in Središče ob Dravi, tretja OŠ Ormož, otroški vrtec, TIS, delavska uni- verza, knjižnica, glasbena šola in posebna šola. Doslej je bilo mnogo stvari, ki bi jih moral sindikat obravnavati pa so zaradi prevchke organizacije šle mimo prosvetnih delavcev. Z novo organizacijo so urcsničih tudi sklepe III. kongresa sindikata delavcev družbenih dejav- nosti Slovenije, po katerih je potrebno sindikalne organizacije pribhžati delavcem. Novo formirane sindikalne podružnice bodo na načelih delegatskega sistema izvolile še svojo konferenco, ki bo usklaje- vala delo osnovnih organizacij. Prosvetnim delavcem je v soboto govoril Niko Šebart, član pred- sedstva sindikata družbenih dejav- nosti Jugoslavije. Razčlenil je ka- drovski in finančni položaj šolstva na Slovenskem. To področje je bilo za ormoške prosvetne delavcc še posebej zanimivo, ker so prav ti problemi v ormoški občini najbolj pereči, saj na šolah primanjkuje pribhžno 20 učiteljev. V zvezi s tem so formirali posebno skupino, ki bo izdelala širši pregled stanja na osnovnih šolah in ga potem posredovala pristojnim republiškim organom. Proti koncu občnega zbora se je „pripetila" ena zelo redkih zadev. Odbornica občinske skupščine in učiteljica Gizela Blagovič je svojim vohlcem podala obširno poročilo o delu občinske skupščine in svojem delu v njej. Ob koncu so se prosvetni delavci še pogovorih o obisku stanovskih tovarišev iz Vrnjačke Banje, ki b9do prišh v Ormož na obisk 15. junija letos in bOdo gostje prosvetnih delavcev. Lansko leto so ormoški učitelji obiskali Vrnjačko Banjo, letos pa jim tamkajšnji prosvetni delavci obisk vračajo. V Ormožu bodo ostali tri dni in bodo v soboto 16. junija priča slavnostni seji ormoške občinske skupščine in drugim slovesnostim, posvečenim 700-letnici Ormoža. jr Srečanje slepih v Ljutomeru Ljutomerski park je bil v nedeljo, 3. junija prizorišče srečanja članov zveze slepih Slovenije, organizacije, ki vključuje v svojih vrstah 1824 invahdov. V spremstvu vodičev so prišU iz vse Slovenije. Predstavnik SO Ljutomer je pozdravil med udeleženci tudi častno članico zveze slepih Sloveni- je Lidijo Šentjurčevo in člana predsedstva skupščine SRS Zdravka Krvino. Srečanje v Ljutomeru ni bilo slučajno, ampak je povezano s 400-letnico Imečkih uporov na Slovenskem, glavni razlog pa je proslava 25-letnice ustanovitve prve osnovne organizacije zveze slepih, ki je bila prav v Ljutomeru. Med govorniki na tribuni je bil tudi Zdravko Krvina, ki je poudaril pomembnost te organizacije, sa.j so slepi že v NOB čutili in dokazali, da v boju za svobodo ne morejo stati ob strani. Današnji čas prinaša tej organizaciji nove naloge, predvsem je poudarek njihovega dela na vodenju evidence o slepih in slabovidnih občanih, skrb za izobra- ževanje in za poslovanje mladih in tudi starejših, za delo sposobnih članov, glavna naloga pa je, vključiti vse na vidu prizadete občane v normalno življenje. V kulturnem programu se je predstavilo več nastopajočih. V imenu slepih je spregovorila Mimi Breznikova, predsednica rep organizacije zveze slepih, ki se je zahvalilaza toplo pripravljen sprejem in za vso pomoč, v zahvalo pa je predsedniku SO Ljutomer izročila diplomo zveze slepih. S svojega srečanja so poslah slepi resolucijo skupščini SRS, ki jo je prebral profesor Peter Kofidenti. Predsedniku Titu pa so poslali pozdravno pismo, ki ga je prebral 25-letni slepi slušatelj fakultete za sociologijo, politične vede in novi- narstvo. V športnem delu srečanja so se sl^i člani pomerili tudi v različnih disciplinah, kdt v igri z zvenečo žogo, teku, metu krogle in v šahu. Popoldne je bilo namenjeno zabavi in oddihu. Udeleženci sreča- nja, med njimi tudi številni člani ptujske organizacije, so se porazgu- bili med drevjem v parku in v prijetnih razgovorih preživeli lep dan, ki jim bo dolgo ostal v spominu. S. SPOLENAK 4 stran tednik — Četrtek, t. junija 1973 V Poljčanah so razdelili 187 Ingoliče- vih bralnih značk Pred kratkim so v novi osnovni šoli v Poljčanah slavili mali jubilej. S posebno slovesnostjo so končali peto tekmovanje za Ingoličevo bralno značko. Svečanosti so se skupno s številnimi učenci in njihovimi starši udeležili tudi pisatelji Nada Gaborovič, Janez Svajncer, Danilo Gorinšek in Smi- Ijan Rozman, ki so ob tej priložnosti udeležencem brah svoja dela. Učenci poljčanske osnovne šole so se na ta dogodek pripravljali že od oktobra 1972, ko se je tekmovanje za osvojitev cicibanove, bronaste, srebrne ali zl^te Ingoličeve bralne značke v šolskem letu 1972/73 pričelo. Klubski način dela, ki se je uveljavil kot tekmovanje tudi na poljčanski osnovni šoli, je zahteval popolno udeležbo vsakega tekmo- valca. Pri delu so jim stali tesno ob rami njihovi učitelji. Ob sodelovanju učiteljev in učencev v tekmovanju za Ingoličevo bralno značko učenci te šole že vsa leta, kar traja to tekmovanje, uvrščajo med najuspeš- nejše med šolami v občini Slov. Bistrica. Letos je tekmovalo 187 učencev, oziroma 34 odstotkov. Med njimi je 40 tekmovalcev osvojilo cicibanovo, 45 bronasta, 64 srebrno in 38 zlato značko. Tekmovalci, ki so osvojili zlato bralno značko, so prejeli tudi knjižna darila. Kulturni program ob tej priložno- sti so izvedli pionirski in iriladinski pevski zbor ter glasbeni orkester šole. Ob zaključku prireditve, ki jo je tudi letos vodila učiteljica Nada Aranjoš, so si udeleženci ogledali v ta namen pripravljeno razstavo z naslovom: Knjiga naša prijateljica, ki so jo pripravili v šoli in bo odprta nekaj dni. viktor Horvat nevarni drogovi Drogove svetlobnih teles pred blagovnico Panonija v Ptuju bo potrebno obarvati rdeče ali kričeče oranžno, ker je sedanja črna barva zelo slabo vidna za voznike in ne mine dan, da kateri ne bi poškodo- val svojega vozila in hkrati tudi svetilke. Gaudeamus igitur ptujskih gimnazijskih maturantov Rešeni smo, je pisalo na transparentih, ki so jih nosili četrtošolci ptujske gimnazije. Foto: S. SPOLENAK 400 novih mladincev in mladink Letošnje praznovanje meseca mla- dosti po programu občinske konfe- rence ZMS Ormož je bilo ,minuh petek končano z mladinskim ple- som in razglasitvijo letošnjih zmago- valcev. Zaključna prireditev je bila pri Veliki Nedelji. Tamkajšnji mla- dinski aktiv se je izkazal in lepo organiziral prijeten večer. Škoda le, da se je vsega skupaj udeležilo izredno jnalo mladine, da o starejših sploh ne govorimo, saj bi jih lahkQ prešteli na prste ene roke. Prireditve posvečene letošnjemu mesecu in dnevu mladosti ter 81. rojstnemu dnevu tovariša Tita so se pričele že zadnje dni aprila. Ekipe mladinskih aktivov so se pomerile v malem in velikem nogometu, roko- metu, in šahu. V tem času je ormoško občino obiskala tudi zveznr štafeta mladosti, katero so mladi pospremili z izredno uspelo prireditvijo na Mestnem trgu v Ormožu. Poleg kulturnega programa je bil organiziran prihod lokalnih štafet posameznih osnovnih šol in štafetni tek po uUcah Ormoža. Tu so tckmovali'predstavniki centralnih osnovnih šol. Pri fantih je zmagala osnovna šola Ormož, izmed deklet pa so bile najhitrejše učenke iz Miklavža. Obe ekipi sta dobili prehodna pokala. V letošnjem maju je bilo sprejeto v mladinsko organizacijo na po- dročju vse občine Ormož približno 400 pionirjev. V zvezi s temi sprejemi so bile po vseh centralnih šolah organizirane posebne sveča- nosti s kulturnim pro^amom. Srečanja mladih iz prijateljskih občin Hrvaške in Slovenije, ki je bilo letos 16. maja na Ravni gori pri Trakoščanu se je iz ormoške občine udeležilo 60 mladincev in mladink. . Na naključni slovesnosti v petek je sekretar občinske konference ZMS Ormož Mirko Rajh podelil priznanja ekipam mladinskih aktivov, ki so v posameznih disciplinah premagali vse druge. V rokometu je pokal osvojil mladinski aktiv Ormož, v velikem nogometu je zmagal mladin- ski aktiv tovarne Jože Kerenčič, v malem nogometu so bili najboljši mladinci Velike Nedelje, v šahu pa je zmagal mladinski aktiv Kog.. jr 0RM02ANI SPET ZMAGALI Tradicionalno tekmovanje rezerv- nih vojaških starešin iz bratskih in prijateljskih občin Cakovec, Kopriv- nica, Krapina, Varaždin, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica je bilo letos 19. maja v Koprivnici. Letoš- nje, četrto tekmovanje te vrste je bilo dobro organizirano in uspešno izvedeno. . Petčlanske ekipe rezervnih voja- ških starešin.posameznih občin so se medseboj pomerile v testiranju, streljanju z vojaško pištolo, reševa- nju inženirske naloge in orientacij- skem pohodu. Ekipe in posamezniki so tekmovali sočasno. Pri končni oceni in vrstnem redu ekip so bili upoštevani tiidi rezultati, ki so jih člani ekip dosegli pri tekmovanju posameznikov. Tekmovalci so morali najprej pismeno odgovoriti na 15 vprašanj, za kar je bilo možno dobiti največ 25 točk. Po opravljenem testiranju so ekipe nadaljevale delo z reševanjem drugih nalog. Orientacij- ski pohod po nepoznanem zemljišču s pomočjo zemljevida in azimuta očitno ni predstavljal za nobeno ekipo nekih posebnih večjih proble- mov. Za ta del tekmovanja so vse ekipe dobile maksimalno število točk - 20. V nasprotju z orientacijskim pohodom pa je inženirska naloga, ki so jo morale ekipe reševati na terenu, predstavlja- la za večino trd oreh. Nalogo sta brez napake opravili samo dve ekipi in zanjo prejeli najvišje število točk - 30. Prvo mesto v tekmovanju je osvojila ekipa rezervnih vojaških starešin iz Ormoža. Dosegla je 254 točk, kar je samo točka prednosti pred drugo uvrščeno ekipo občine Varaždin, ki je dosegla 253 točk. Tretja je bila ekipa članov ZRVS Ptuj z 229 točkami, sledi ekipa občine Cakovec, peto in šesto mesto si dehta Krapina in Slovenška Bistrica, sedma je Koprivnica. Med posamezniki so bili najuspeš- nejši Varaždinci. Prvi je bil Branko Kralj (59 točk), drugi pa Asim Mašinovič (57 točk) oba iz Varaždina. Tretji je bil član ormoške ekipe Maks AntoUč (55 točk). Sledijo: Petar Kamenički - 51 točk. Vinko Godec iz Slovenske Bistrice in Maijan Vnuk iz Ormoža - 50 točk. Ljubo Begovič iz Cakovca - 49 točk. Jože Perko - 46 točk. jr Tudi takšni so med nami v nekem velikem delovnem ko- lektivu seje pripetilo tole: Mlado dekle seje. ker je pričako- valo otroka, poročilo. Vendar se je kmalu izkazalb. da njen mož zelo rad popiva, ostaja od doma in povrhu, da je svojo ženo in njene starše neredko napadal in pretepal, čeprav je stanoval v njihovem stanovanju. Dekletu ni preostalo drugega kakor ločitev. Vendar jo že ■ dobrih šest mesecev njen bivši mož. predvsem okrog prvega v mesecu, ko ima denar, napada in to celo na delovnem mestu, ne da bi kdo mlado mater in delavko zaščitil. Podjetje je dolžno delavca zaščiti na njegovem delovnem mestu, ven- ■ dar je bilo omenjeno dekle več kot desetkrat napadeno na delovnem mestu pred najmanj dvajset prisot- nimi, vendar ti niso zahtevali inter- vencije milice, še manj pa. da bi jo sami zaščitili. Ne samo, da je podlo, da moški napada, boksa in brca ženo - svojo ah katerokoli drugo, temveč je še toliko slabše, da se ne najde nikdo (čeprav je toliko kavdirjev in gentlemanov). ki bi napadeno žen- sko zaščitil pred napadalcem. Nekega dne je prizadeta v družbi vrstnic pol ure pred zaposlitvijo sedela v restavraciji, ko jo je ponovno napadel njen bivši mož. Zahrbtno jo je z pestjo udaril po senci, da je padla s stola in trideset prisotnih je nemo gledalo, kako je napadalec ponosno odšel s kraja napada. .Moškega si ne bi upal sam napasti. Ne samo, da dela s temi napadi sramoto sebi in otroku, temveč tudi svojemu številnem^u sorodstvu in bi ga lahko vsaj sorodniki, ki so na dobrem glasu, spametovali. Raje luknje v plo- tu kakor odkle- njena vrata z ureditvijo košarkarskega igrišča in že prej obstoječega rokometnega igrišča Drava se večina za šport navdušenih mladincev v prostem času zadržuje na omenjenih igriščih ob Ormoški cesti. Skozi stadionsko ograjo je napravljen vhod, ki pa je žal iz nerazumljivih vzrokov vedno zaklenjen. Ko so urejevali vhod na stadion z Ormoške ceste se je govorilo, da bo ta odprt ob vsakem času in da bo zaprt samo v času tekem zaradi pobiranja vstopnine. Razen za nogo- metaše in atlete je ta vhod za vse ostale športnike veliko bolj prime- ren in ■ Mižji od starega, ki je ob nogometnem igrišču na drugi strani stadiona. Mnogim ni po volji, da so nova stadionska vrata zaprta, kar pričajo tudi vedno nove luknje v betonskem plotu stadiona, ki jih ob odprtih vratih ne bi bilo. Vsak občan ve, kaj je pametneje, ve pa tudi, da športnih objektov, name- njenih mladini in širšemu krogu uporabnikov ne bi smeli zaklepati, temveč težiti za tem, da bi bil priliv interesentov čim večji! Stadioni in igrišča so splošna družbena last in ne lastnina zasebnikov, kakor si predstavljajo nekateri klubski od- borniki. nov prapor in značka ptujskih planincev Odbor planinskega društva Ptuj je dokončno potrdil sklep, da bo razvitje novega prapora društva na Donački gori 17. junija ob devetih. Planinsko dmštvo bo ob tej sveča- nosti izdalo tudi svojo novo društve- no značko, ki bo dostopna tudi nečlanom. Ob svečanosti na Dohač- ki gori bodo gojenci planinske šole pripravili zabavni in kulturni pro- gram. Iz Ptuja bodo ta dan vozili posebni avtobusi, tako da bo lahko svečanosti prisostvovalo čim več občanov. tednik — Četrtek, 7. junija 1973 STRAN 5 občinska volilna komisija ptuj POROČILO občinske volilne komisije v Ptuju o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ptuj, Občinska volilna komisija v Ptuju objavlja po 203. členu statuta obči- ne Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33462/64) izid refe- renduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za območje Krajevne skupnosti Ptuj, kije bil dne 3. junija 197?: Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom sveta krajevne skupnosti Ptuj z dne 25. aprila 1973 razpisan referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v gotovini. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 7-52/73^ Pri pregledu volilnega materiala in preštetju glasovnic je komisija ugo- tovila, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število vpisanih glasovalcev: Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Uradni hst SRS, št. 29-263/72) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mo- gli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov - glasovalcev za območje krajevne skupnosti Ptuj 533 oseb. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo za referendum 8861 vpisanih glasovalcev. Od tega je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo 5944 glasovalcev, to je 67,18 %. Glede na to ugotavlja komisija, v obClnska volilna komi- sija ptuj smislu 9. člena zakona o referen- dumu (Uradni hst SRS, št. 29-263/72), da je referendum na območju krajevne skupnosti uspel. Številka: OVK-156/73-1/3 Ptuj, dne 3. junija 1973 Namestnik tajnika: Franc Voda Predsednik: VladimirBan Namestnik člana: Maks Rubin POROČILO občinske volilne komisije v Ptuju o izidu referenduma za uvedbo krajev- nega samoprispevka na delu območ- ja krajevne skupnosti Kidričevo (za naselje Kidričevo I od hišne številke 1 do 37). Občinska volilna komisija objav- lja po 203. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor 5t. 33-462/64) in 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72) za uvedbo krajevnega samoprispevka na delu območja krajevne skupnosti Kidričevo, ki je bil dne 3. juriija 1973. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom sveta krajevne skupnosti Kidričevo z dne 5. marca 1973 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi- nanciranje izgradnje komunalnih in družbenih objektov za območje naselja Kidričevo I od hišne številke 1 do 37. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 7-51/73 z dne 17. maja 1973. Pri pregledu glasovalnega mate- riala in pri štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število vpisanih glasoval- cev : ( Po drugem odstavku 9. člena ^ona o referendumu ((Uradni list SRS št . 29-263/72) pa se pri izidu g^sovanja ne štejejo tisti občani Vasovalci, ki se zaradi dela v tujini 'n zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. Kom'isija je ugotovila, da je takih občanov na delu območja krajevne skupnosti Kidričevo (naselja Kidri- čevo I.) 28 oseb. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo za referendum 881 upravi- čenih glasovalcev. Od tega je za uvčdbo krajevnega samoprispevka glasovalo 613 glasovalcev to je 69,58 odstotka. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referen- dumu (Uradni list SRS št. 29-263/72), da je referendum na delu območja krajevne skupnosti Kidričevo (za naselje Kidričevo!) uspel. Št.: OVK-155/73-1/3 Ptuj, dne 3. junija 1973 Namestnik tajnika: F r a n C V o d a Namestnik člana: Maks R.ubin Predsednik: Vladimir Ban Med kadeti in dekleti Bilo je okrog poldesetih zvečer in skozi okna so migljale tisočere luči novih naselij vzhodnega Beograda, kamor je tu z Banjice prav lep pogkd. Srkala sva vsak iz svojega kozarca in modrovala o umetnosti, pravzaprav o Mirkovih zadnjih platnih, ki jih pripravlja za jesensko samostojno razstavo v Krškem, in so jih vse stene polne. Po hodniku je prihajalo iz kluba oglušujoče muzi- ciranje nekih sodobnih beatlesov in kadar so se spodaj odprla vrata, tudi ženski smeh in kakšen vrisk, „Kam pa lahko otresem pepel? " „0h, kar na tla," je skoraj ukazal. ,,Veste, se sploh ne znajdem, ko so mi zdaj za ta obisk spet vse pospravili, zdrgnili mizo in parket in sploh . . ." Atelje kot vsak djug, le da se je tu res videla barva parketa in da so bila platna tako obešena, kot v kakšni trgovini . . . Je Mirko Ciglar sploh vej ak? Z dopoldanskega razgovora s študenti ljubljanske univerze sem ga imel v spominu v uniformi z zlatimi in rdečimi našitki. Tam je odgovarjal na vprašanja neke brucke zbrano in. prepričevalno: „Prvi dve leti se med splošnimi akademskimi predmeti niti nisem znašel, pravzaprav nisem začutil, da se pripravljam za vojaka oficirja, šele v tretjem letniku me je strokovni program toliko prevzel, da sem se zavedel svojega poklica in poslan- stva, če tako hočete . . ." Otresel sem torej pepel s cigare na tla in opazoval tega fanta s črno obrobljenimi očah, v temnozelenem puloverju, pisani srajci in tvidastih hlačah, kako sedi na zdrgnjeni mizi, binglja z nogama po zraku in mi skuša razložiti umetniški čredo svojih platen: „ ... na brežiški gimnaziji meje slikanja učil profesor Kugler. To v tem kotu so zadnje študije vživljanja človeka v velemestni utrip. Skice z ulice, iz mestnega avtobusa, cestnih podhodov. Portreti tam spodaj so res skrajno poenostavljeni, brez vseh podrobnosti, toda to so portreti notranjosti, značaja, duha..." Mirkov slikarski izraz je seveda daleč od njegove vsakodnevne resničnosti, tako rekoč simbolično upodobljen beg iz trdnih okvirov akademskega programa. „Ne pričakujemo, da bo kadet samo brezhibno obvladal to, kar ga učimo, atnpak zlasti, da se bo znašel ' v novih, nepoznanih okoljih. Zato iščemo v njem vsa njegova igemna nagnjenja. Biti mora iznajdljiv, odločen in v takem duševnem in telesnem stanju, da bo zdržal vse napor,e in presenečenja, da bo znal voditi enoto, ki mu bo zaupala in sledila," mi je odmevala po ušesih z dopoldansk^a razgovora med pro- fesorji ljubljanske filozofske fakul- tete, njihovimi študenti, kadeti in profesorji akademije. Vmila sva se v klet v klub kadetov, kjer točijo pivo in pepsi •kolo, kjer so se med hipijevski ritem s plošč nekega gojenca iz prvega letnika mešaU oranžno-modri pra- meni light-showa in prizadevno telovadenje razgretih plesalcev. Slo- venska dekleta, ki se sicer tako boje vojaške suknje, so zdaj komaj dohajala svoje kavalitje. Tako sproščenih fantov in tako prisrčnega vzdušja na beograjski akademiji kopenske vojske seveda niso priča- kovale. ,,Tega, kar smo danes videh in doživeh na tej šoh„mi doma ne bo nihče verjel," mi je drugo jutro •zatrjevala ena izmed študentk. „0 vzdugu v armadi, o šolanju v naših sodobnih vojaških šolah SloYenci res nimamo prave predstave. Ce samo pomislim, kakšno čvekarge in podcenjevanje tega poklica sem poslušala med svojimi prijatelji še zadnjič v naselju . . . Samo poglejte te njihove študentske sobe z vsemi • pisalnimi mizami, prostornimi oma- rami, tapisonom, zavesami in tapetami po stenah! Samopostrežna restavracija z dobro kuhinjo, šport- ne dvorane, plavalni baz5n, igrišča, telovadišča, kino in kaj vem kaj še vse. Ljubljanski študentje smo proti njim pravi reveži!" Dopoldne je študent Tone Ciglar iz Ljubljane skoraj zagrenjeno vprašal vpričo vseh: „Zanima me, kako se počuti kadet, ki ima tako rekoč vse na razpolago, v primerjavi s študentom ljubljanske univerze? " „Počuti se dobro. Pogoji so dobri, ker se zavedamo, da tudi pogoji vzgajajo. Vsak gojenec stane državo več kot 5 starih milijonov na leto, toda tudi naše zahteve so velike. Šolanje traja štiri leta v tem času ga je treba tudi uspešno končati. 4.500 ur programa v teh štirih letih ustreza petim letom študija na drugih fakultetah. Samo izjemoma lahko kadet enkrat ponavlja letnik," je pojasnil profesor Bora Samolovčev, znani pedagog z beograjske univer- ze. Akademija ima več kot 60 predavateljev z beograjskih fakultet in vojnotehriičnega inštituta. Tudi s tem je zagotovljena univerzitetna raven vojaške akademije, diploman- tom pa je priznana druga stopnja visokošolskega študija. Študent ljubljanske pedagoške akademije Aljoša Redžepovič je bil presenečen J ,,Vse kar sem tu videl, je name naredilo močan vtis. Zlasti učni program, ki vendarle ni „strojeva obuka", kot si v civilu predstavljamo ..." Se so se vrstila vprašanja, vedno bolj poglobljena, specializirana. Po- sodobljenje pouka, razvoj kadetove osebnosti, njegov vpliv na vojake v enoti, uvajanje novih psiholoških in pedagoških prijemov na šoli in v naši vojski nasploh ... Za vse to seveda nimamo prostora, niti ni to namen tega zapisa. Časnikarji smo bih namreč povabljeni na obisk študen- tov ljubljanske filozofske fakultete in pedagoške akademije akademiji kopenske vojske na Banjici v Beogradu. (Nadaljevanje prihodnjič) M. MOŠKON 6 STRAN tednik — Četrtek, 7. junija 1973 Pismo uredništvu LOKALNI TISK NA TLEH Vsak kraj je ponosen na svoje lokalne turistične in kulturne zani- mivosti. Ko sem pred dnevi obiskal Ptuj in občudoval njegove kulturno zgodovinske spomenike, me je pred poslopjem Magistrata pritegnila za- nimiva prodajalna časopisov, oki- čena s stoterimi strip romani in drugo literaturo slabe vrednosti, kot so revije Cik, Eva in Adam, Ljubavni romani itd. Cc bi bilo mogoče razvrstiti časopise in revije po njihovi vrednosti in uporabnosti, bi bilo slabega tiska prav gotovo trikrat več, kakor strokovnega, kvalitetnega in poučhega. Dnevnike ima prodajalec v notranjosti, med- tem ko se v našem okolju povsem nepotrebna literatura šopiri na zuna- nji polici in okenskih stenah. Najniž- je je pristalv lokalni časopis, ki ga ima prodajalec kar na tleh in ga kupec lahko dobi le na izrecno zahtevo. Zanimivo je tudi to, da so mnogi romani v tem kiosku zelo stari in bi bilo bolje, če bi jih odstraniU in njihovo mesto odstopili sloven- skemu dn^evnemu in periodičnemu tisku. Vedno manj je revij: Tehnika, Naš dom. Karavana, Otrok in družina. Naša žena in druge. Pro- dajalci kupcev niti ne opozaijajo na nje. Nemo sedijo v svojih kioskih in prodajajo največkrat le tisti tisk, kjer je prodajni procent za njih ugodnejši. Morda bi lahko kiosk pred Magistratom v Ptuju imel drugačen izgled, ne pa da spominja na kioske v sarajevskem Bazarju. Prodajalec ča.sopisov bi se moral zavedati, da je njegova dolžnost propagiranje slovenskega tiska in domačega lokalnega tiska, šele na to sledi ostala literatura, ne pa obrat- no. P. Novak, Tržič Starejši občani/ kam? Morda je malo ljudi v Ptuju, ki bi sc ukvarjali s problemom, kaj našim starejšim občanom, predvsem žen- skam lahko nudimo v prostem času. .Med te ljudi lahko štejemo vse občane, ki so prekoračiU 35. leto. V Ptuju nimamo rekreacijskih možno- sti za ženski spol. Prostega kegljišča ni, nimamo cenejših in najmanj zahtevnih igrišč za bahnanje ni igrišča za mini golf, tenis in badmington. V tem pogledu smo na mrtvi točki že vso povojno obdobje. Pred vojno je bilo v Ptuju 14 tenis igrišč, 10 za odbojko, imeli smo kegljšče v Ljudskem vrtu, bila pa so še številna mesta za balinanje. V Ptuju lahko nudimo zabavo samo mladim pa še ti si jo morajo največkrat poiskati sami, kajti razen nogometa, rokometa in košarke, drugih masovnih športov pri nas ni. Pa še vsi ti so v glavnem samo za moške in to za člane kluba. Turist se pri nas ne more poslužiti igrišča, Včasih srce mesta - danes zapuščeno Občani spodnjega dela starega mesta Ptuja, oziroma IIL terena nemalokrat izrazijo željo, da bi pravtako drug občan. Skrajni čas je, da se na tem področju nekaj ukrene in uredi, ker je od tega odvisen naš turistični razvoj, kajti vsako mesto, ki želi razviti turizem, mora imeti igrišča na razpolago. Pa tudi naši občani bi radi ohranih svoje zdravje in obdržaU telesne sposobnosti. katero trgovsko podjetje v dogled- nem času tudi na njihovem območju postavilo živilsko prodajal- no, da jim ne bo treba hoditi v sedanji prodajni center, to je na trg MDB, Titov trg in v Lackovo ulico'^, Mestni predel ob Dravi, ob starem kopališču, glasbeni šoli. kinu in Narodnem domu, je v času sedaj porušenega lesenega dravskega mo- sta predstavljal najbolj prometen del (Nadaljevanje na 11. strani) -EDNIK — ČETRTEK, 7. junija 1973 STRAN 11 ;^zvoj dejavnosti tks ptuj Radijska in časopisna dejavnost v-a področju radijske dejavnosti hne v Ptuju Radio, ki postaja vse Jembnejši vir obveščanja, še "hej ob upoštevanju dejstva, da nde na območju ptujske občine uij^no radijskih sprejem- "kov na 1000 prebivalcev, oziroma n sprejemnik na 4 prebivalce. To so že približki republiškemu in 'vropskemu poprečju. ' Prav zaradi širokega kroga poslu- ialcev dejavnost in sličnost Radia la skoraj v vsako hišo, bo Bouebno tej dejavnosti posvečati ,so skrb. Na področju radijskega ifulturnesa programa pa še posebej, fato sa bo treba okrepiti po obsegu [n kvaliteti. Pri oblikovanju kvalitet- nec-a programa naj bolj kot doslej sodelujejo vse institucije in organiza- cije. ki se ukvarjajo z zadovoljeva- njem kulturnih potreb občanov, njihovim izobraževanjem ibn razve- diilom ter strokovnjaki s posamez- nih področij znanosti, kulture in izobraževanja. Na področju časopisne dejavnosti (deluje v Ptuju CZ ..Ptujski tednik", Iki izdaja časopis ..Tednik". Le-ta prinaša prispevke iz območij občin Ptuj. Ormož in Slovenska Bistrica. Na kulturnem področju ..Tednik" objavlja v vsaki številki na posebni kulturni strani informacije o kultur- nem življenju, recenzije, ocene ip. Pri tem je' potrebno „Tedniku" zagotoviti "širok krog sodelavcev, ki bodo strokovnjaki na svojem pod- ročju tako. da bo lahko kulturna štran Tednika vsebinsko zadovoljiva za vse sloje in zahteve prebivalcev . izšla je 2. Številka ,PIIC\polonice" Pionirji in mladinci odreda poseb- ne osnovne šole iz Slovenske Bistrice so izdali 25. maja svojo drugo številko šolskega glasila ..Pikapolonice". Številka je v glav- nem namenjena opisom prvomajskih proslav. Titovi štafeti in njegovem rojstnem dnevu, ne manjka pa prispevkov osebnih zapisov doživetij pionirjev iz njihovega vsakdanjega življenja. Številka je izdelana v •cečem tisku in* opremljena s številnimi risbami, izmed katerih objavljamo uvodno risbo 2. številke nkapolonice. ciganka prodana j^^'ajboljša slika slikarske razstave, Klni° mesecem organiziral j';"? mladih v Ptuju, je prodana. To pVfl^a Ciganka, delo dijakinje ESS inJ' ^"zane Firbaš, ki jo je ^'^sent odkupil za 400 din. V ziran ^ kratkem ponovno organi- liu„,^razstava del naših najmlajših "•^ovnih umetnikov. Radio in Tednik lahko glede na širok krog poslušalcev oziroma bral- cev zelo vplivata, na razvoj m oblikovanje kulturne miselnosti ob- čana in sočasno propagirata kultur- no dejavnost vseh vrst in oblik, s čemer prispevata k večjemu obisku prireditev kar koristi povečanju turistične dejavnosti našega ob- močja. . Prihodnjič: Varstvo kulturnih spomenikov. Pomladanska ploha prehitela žirijo v petek dopoldne so se na Titovem trgu zbrali številni pionirji ptujskih osemletk, ki so sodelovah v največji likovni manifestaciji v na.ši občini, to je risanju z barvno kredo na asfaltno površino velikega Tito- vega trga v Ptuju. Ideja za risanje na asfaltu je nastala v osemletki Tone Žnidarič, ustvarili pa so jo ob podpori ptujske prometne milice, ki je za ta čas prepovedala promet na omenjenem prostoru in ob sodelo- vanju Mercatorja, ki je za vsakega udeleženca pripravil darilo v obliki čokolade. Mladim umetnikom iz osemletk so se pridružih številni mimoidoči, ki so posegali po kredi in pomagali spreminjati asfaltno površino v plo- skev živopisanih barv in številnih slik. Med risočimi so bili takšni, ki so že krepko zakoračili čez štiri- deset, mnogo pa je bilo takšnih, ki so imeli komaj dve ali tri leta. Likovna manifestacija je bila za- ključek številnih pionirskih športno- kulturnih prireditev v počastitev Titovega rojstnega dneva, ki so jih letos lahko zaključili po programu, ker jim je bilo majsko vreme zelo naklonjeno. Motivi risb na trgu so zajemali tematiko iz NOB, bil je narisan osnutek kopališča, kot si ga pred- stavljajo pionirji, ni manjkalo podob iz pravljic in tudi tistih iz divjega zahoda in filmov. Ko je predstavnik Mercatorja udeležencem podaril simbolične na- grade, to je čokolade, je žirija hotela izbrati najboljše delo, vendar jo je prehitela spomladanska ploha, ki je v nekaj trenutkih izbrisala vse, kaj so z dokaj truda ustavarili priza- devni ustvarjalci. Ormož pričakuje mladinske zbore iz bratskih občin Ob 70-letnici Ormoža se bodo v okviru Xn. srečanja bratstva in prijateljstva v nedeljo, 10. junija 1973, ob 9.30 uri na grajskem dvorišču srečali mladinski pevski zbori osnovnih šol iz Cakovca, Koprivnice, Krapine, Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice in Varaždina. Svoj bogati program izbranih pesmi posvečajo 700-letnici mesta Ormoža, zato pričakujemo, da bo Ormož toplo sprejel svoje najmlajše goste iz bratskih občin. Pesem najmlajših, ki bo prihajala iz bratskih src, bo najlepše darilo bratskemu Ormožu, ki letos praznu- je svojo častitljivo 700-letnico. Srečanja mladinskih pevskih zbo- rov osnovnih šol bratskih občin organizirajo občinski sveti Zveze sindikatov Cakovec, Koprivnica, Krapina, Ormož, Ptuj, S ovcnska Bistrica in Varaždin ter so postala žc tradicionalna. Najbolj množična do- slej so bila v Slovenski Bistrici in v Varaždinu, letos pa bo eno od najštevilnejših v Ormožu, saj sode- luje kar sedem občin. F. B. vcasih srce mesta - danes zapuščeno (Nadaljevanje s 6. strani) mesta. Število prebivalcev se je v zadnjem času se povečalo, vendar razen trgovine s kovinskim materia- lom in enega gostinskega lokala na tem območju ni dmgih ti-govskih ter gostinskih lokalov, ki jih občani vsak dan obiskujejo. Nekdanjih trgovin in pekarne ni več in občani enega največjih terenov v mestu sprašujejo ali res predstavljajo tako slabo kupno moč, da pri njih ni vredno postaviti prodajalne vsakdanjih živilskih artik- lov, ki jih morajo sedaj nabavljati na drugem koncu mesta in pri tem izgubljajo mnogo dragocenega časa. Uspel nastop gostov iz ČSSR PIONIRSKI-MLADINSKI ZBOR SEVERACEK IZCSSR V petek je v dvorani Narodnega doma v Ptuju gostoval pionirskomla- dinski pevski zbor SEVERACEK iz Liberca na Cehoslovaškem. Zbor Severaček je že dobrih pet let med najboljšimi čehoslovaškimi zbori in njegov konccrt v Ptuju je bil njegov prvi letošnji koncert v Jugoslaviji pred nedeljskim nastopom na med- narodnem festivalu pionirsko-mla- dinskih pevskih zborov v Celju. Po nastopu v Ptuju, kjer je zbor tudi prenočil, so v soboto gostovali v Dobrni, v nedeljo v Celju, v ponedeljek in torek pa v Mirni in Kopru. Ptujskemu občinstvu se je pevski zbor predstavil z revijskim progra- mom, kombiniranim z solo nastopi nekaterih posameznikov ob sprem- ljavi ostalega zbora. Večinoma so izvajali dela čeških avtoijev, med drugim Moravske dvospeve „Igraj, muzika, igraj" Antona Dvoržaka, v programu pa so imeli tudi dela Petra L Cajkovskega, polifonične speve Jakoba Gallusa in Jakoba Albrehta, kakor znana dela francoskih sklada- teljev. Za pionirsko-mladinski zbor Se- veraček lahko trdimo, da ni pokazal samo velike rutine izvajanja, temveč tudi veliko znanje, ki je odraz odličnega strokovnega dela obeh pevovodij zbora. Pred nastopom gostov iz Cehoslo- vaške se je ptujskemu občinstvu predstavil tudi pionirski mladinski pevski zbor osemletke Tone Žnida- rič iz Ptuja, ki je pod vodstvom Grete Glatz, sedanje voditeljice zbora, vidno napredoval, o čemer govori tudi letos prvič osvojeno prvo mesto na tekmovanju pevskih zborov v občini. Nastop obeh zborov je ptujsko občinstvo navdušeno sprejelo in videti je, da ptujski ljubitelji vokalne koncertne muzike pogrešajo podob- ne koncerte, ki jih je pri nas sorazmerno malo. Indija v Kvedro- vem paviljonu v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra so v ponedeljek, 4. junija odprli razstavo o Indiji, ki jo je aripravila medobčinska konferenca boljše volje. Določite dnevni red doma. KOZOROG (23. 12. - 20. 1.): Spravite napravo, s katero se nekdo igra, ko vas ni. Ugotovili bodo, da vam lahko mnogo več zaupajo, zato bo tudi nekoliko več dela in plače. Dobrota drage josebe vam omogoča udobnost. armadski turnirji končana so tekmova- nja vzhodno- slovenske cone v Ptuju so se 2. junija končala strelska tekmovanja vzhodnosloven- ske cone v streljanju z polavtomat- sko puško in vojaško pištolo. V streljanju s polavtomatsko puško so ekipe zasedle naslednja mesta: 1. Ptuj z 874 krogi, 2. Maribor z 801 krogom in 3. Slovenska Bistrica s 701 krogom. ' Posamezniki so zasedli naslednja mesta: 1. Boško Novakovič 229 kr., 2. Ivan Koželj 22 5 kr., 3. Ivan Alfirovič 225 kr., in 4. Igor Komidar 224 kr. V preciznem in hitrem streljanju z vojaško pištolo je ekipa Ptuja zasedla 1. mesto s 1770 krogi, drugi je bil Maribor s 1519 krogi, tretje mesto pa je pripadlo Slovenski Bistrici s 1499 krogi. Razvrstitev posameznikov je na- slednja: 1. Slavko Ivanovič 486 kr., 2. Danilo Abazovič 458 kr., 3. Krsto Radaljevič 428 kr., 4. Dragan Randelovič 42 8 kr. Tekmovalci in ekipe so za svoje sodelovanje prejeli pokale in diplome v trajno last. ROKOMET Rokometni turnir je bil v Sloven- ski Bistrici, kjer sta se z enakimi možnostmi potegovali za prvo me- sto ekipi Ptuja in Maribora. Z zadetkom prednosti je zmagal Mari- bor, drugI je Ptuj, tretja Slov. Bistrica in četrto Celje. ATLETIKA V atletiki je bila razvrstitev ekip skoraj podobna, le da je drugo mesto pripadlo Slov. Bistrici in tretje Ptuju. Enak vrstni red so dosegle ekipe tudi v tekmovanju v odbojki. VOJAŠKI MNOGOBOJ Tudi v tej disciplini sta se za prvi dve mesti potegovali ekipi Maribora in Ptuja. S 5 točkami prednosti je prvo mesto osvojil Maribor. PLAVANJE V plavanju so presenetljivo zma- gali vojaki bistriske garnizije pred Mariborom, Ptujem in Celjem. Najboljši tekmovalci armadnega Ervenstva^ vzhodnoslovenske cone odo v času od 13. do 17. julija tekmovali na prvenstvu ljubljan- skega armadnega okrožja, ki pa bo v Mariboru in v Ptuju. g. IVANOVIČ jla zmagovalka kviza Na preloženem kvizu, ki je bil v sredo, je z rezultatom 13:10 zmaga- la ekipa JLA ptujske garnizije nad ekipo Kluba mladih iz Ptuja. Tek- movalci so odgovarjali na vprašanja iz ptujske zgodovine in znar;ja osnovnih vojaških veščin in pozna- vanja orožja in na dodatna vprašanja iz glasbe. Nagrade za tekmovalce so pripra"^- vila ptujska podjetja in kolektivi: Izbira, Poetovia, Mladinska knjiga in Mercator. Tekmovanje seje odvijalo v prostorih vojaškega kluba z dveurno zamudo, ker je prvotno tekmovanje na prostem onemogo- čila spomladanska nevilita. Odhčno pripravljen kviz so' si ogledali vojaki ptujske garnizije in ptujski srednješolci, ki so izrazili željo, da bi podobnih tekmovanj lahko bilo več in da bi jih naj kar nadaljevali. Kviz sta v okviru progra- ma meseca mladosti organizirala ZMS Ptuj in komanda ptujsko garnizije. 14 STRAN TEDNIK — Četrtek, 7. junija 1973 moja starša sta delovna človeka Moj oče je po poklicu pravnik. V službi je po osem ur vsak dan, razen nedelje. Ob praznikih ima prosto. Moja mati je tudi pravnica. Brani mir in zakon. Oba z očetom imata mnogo dela. Večkrat se primeri, da sta zaposlena cele dneve. Takrat sem večinoma sam. Z očetom služita denar za naš vsakdanji kruh. Pred časom smo slavili praznik (>ela. Pred vojno nismo smeli praz- novati prvega maja. Takrat so ga praznovali najbolj hrabri, pa še ti skrivaj. Po osvoboditvi je prvi maj postal praznik dela. Sedaj ga praznu- jemo po celi zemeljski obli, tudi v kapitalističnih deželah. Zadnja svetovna vojna je spreme- nila mnogo zakonov, ki so do takrat veljali. Sedaj imamo nove. Ko imamo za prvi maj prosto, nekateri mislijo, zato da gledajo televizijo in se ne učijo. Toda to ni prav. Na prvi maj se moramo spominjati,kakoje bilo pred vojno in kako Je sedaj. Spomniti se moramo tudi žrtev, ki so padle, boreč se za svoje pravice. Moii starši in jaz gremo navvadno v gledališče in nato na dravski most, kjer gledamo velik ognjemet. Vsaka lučka nas spominja na boj za pravice. Večkrat pa gremo na krajši izlet. Aleš Friedl, 5. a raz., OŠ ,,F. Osojnik," Ptuj naša vas Naša vas šteje 28 hiš. Hiše so druga zraven druge. Do naše vasi lahko pridete tako, da se pripeljete iz Ptuja po makadamski cesti do Trnovske vasi. Naša vas se ukvarja z živinorejo, s poljedelstvom in z drugimi gospodarskimi panogami. Naša vas je mala. Imamo velik pašnik ali gmajno, na katerem pasemo živino: krave, konje, ovce. V prejšnjih časih so pasli tudi svinje. Dragica Dominko, 7. ra'z., Ločič, Trnovska vas bolel me je vrat Zjutraj sem prišla v šolo in me je začel boleti vrat. Takoj sem morala iti domov. Atek je šel k zdravniku in je pripeljal zdravnika, V nedeljo pa me je peljal k njemu. Zdravnik me je poslal v Ptuj. Zdravnik me je pregledal in je rekel, da sem ze zdrava. Zdenka Rodošek, 1. razred, Ptujska gora polomila sem stol Bil je petek. Zelo lep, sončen; Mamice in očka ni bilo doma' sta šla k sosedu. Bil mi je dolgčas. Vzela seir, in šla sedet na sonce. Začela s(i zibati na stolu. Zdelo se imenitno, iato nisem odnehala"; začne škripati, a jaz se ne zni( za škripanje in se zibljem d Naenkrat padem na tla, kajti st: je zlomil. Hitro odnesem stol v in ga naredim tako, kot je bil; Ata in mama prideta dot Mama sede na zlomljeni stO| pade. Z očetom se smejeva, 4 pa ie bila huda. Začela se je krj nad mano. Jaz sem gledala v tla| sem se bala, da bom tepena initl začelo padati po meni. JokalaJ mama me je zmerjala. Naelo jepl večer in šli smb spat. Zjutraj j morala nesti stol k mizarju, dij popravi. Za teden dni je bil stoJ doma. Mama mi je rekla, da «] smem zibati na stolu. Upam, di bom strla stola nikoli več. Lep pozdravi Jožica Horvat, S. rai OŠ Trnovski moj rojstni kraj Doma sem v Bišu pri Trn: vasi. Vas Biš šteje okrog sedeir.; hiš, med katerimi je tudi naša. hiša stoji ob glavni cesti, ki pj Ptuja proti Mariboru. Do avtob postaje imam pet minut. Z r odpeljem ob 6. uri v Ptuju v šok V mojem rojstnem kraju se dobro počutim. Okrog naše hi več hiš. V eni izmed teh hiš sli moja prijateljica Vlasta. Naša vas ni razstresena. Hiš kar precej strnjene. Okrog ht sadovnjaki. Imamo mnogo po, travnikov. Nad vasjo se razprosi griči, kjer imamo vinograde. Ne želim si. da bi morala kdi vedno zapustiti svoj rojstni kraj. .M^da Roškar. 6. c: OS ,,T. Žnidarič"! bila sem bolna Imela sem ošpice. Nisem sra( šolo, zato itii je bilo zelo dolg« ponedeljek sem šla v šolo. V sot je bila proslava ob tednu rdet križa. Zelo rada bi bila na proi ker sem se že učila pesmico, dal na proslalvi deklamirala. Mojca Saiko, 1. "Z OS Ptujska tednik — Četrtek, 7. junija 1973 STRAN 15 rezervirano za tujieha dobri den no lepi pozdrof fsen! Zodjič sen van peja: ,,Travniki so že zeleni, z rožicami pbsajeni, oj le gremo jih kosit, zvečer pa mlode dikline gor budit . . ." Gnes pa van že lehko zapojen: ,,Travnike smo pokosili no dikline gor zbudili . . ." Samo to neje šlo tak gladko, kak van jas pišen. Resen smo se to eno večer stori kresi, ki nesmo več za mlode dikline primerni, spravli, gdo smo pri sosidi krmo na štalo zmetah, - diline po vesi gor bidit. Juža, ki ma klub puklastemi hrbti no palci, da lehko hodi, še nejbolj fantofski glos, smo nažicali, da je spleza po brajdah k okni ge notri spi naša vaška lepotica Marulekova Fefca. Kak, da bi žolna po drevi kluvala, je potrka gor po šajbi no začeja po tihen šepetati: Fefca, Fefca, zglosi se no, jas sen tvoj Franček (tak je ime jenemi lubčeki). Fse blo tiho, mi^ stori trotlni pa smo se za voglon režali no čakali kaj de s totega heca grotalo. „Fefca, Fefca" je dale čivka gor na brajdah Juža no se mu niše neje zglosa. Naenkrat je sproščalo kak, da bi potres kočo podira te pa je še naredlo glih tak, kak, da bi vreča cimenta na trovo pola. Bija je bogi Juža, ki se mu je en drog na brajdah strja, malo je zajofka, te pa je fse fiihnolo. Odprlo se je okno, skoz kerega je preplošena pogledala Fefca no zakričala: „Ježeš, Franček, kaj se ti je zgodilo ..." V tisten cajtiso se že odprle tudi kuhjine dveri. Stori Marulek je v samih gatah pribejža na dvoriše no se drja: ,,Frdamani capini, fsaj brajde mi pri miri pustite, če mi že čete hčer zapelovati . . ." Potučeni Juža je po štireh bejža v grabo no je glih tak zgledalo kak gdo jagri medveda iz brloga naženejo . . . Pjebi, da van rečen, to je bija hec prve klose. Da bi nas samo gdo vida kak smo bejžali v grabo no pozobili na išjas no revmatizem v svojih štorih kosteh! Cela zadeva se je že drugi den razvedla po celi vesi no je seveda poglovje za sebe, kak je blo te, gdo so zvedle za ,našo nočno vasovaje naše ta bojše polovice, ki so brenčale kak ose, če jin v gnezdo palco porineš. Seveda pa pri marsikeren ,,vasovalci" neje bilo samo brenčaja no „zum-zum" pač pa je bija v vmes tudi rum-pu-pum (po dedih seveda). Malo mi je sron priznati, da sen jpraf jas doživeja pri svoji ta bojši polovici najhujši teror. Juza je še nes ves obvezani po glovi no provi, da še niben večer neje vida tak svetlih zvezd kak tisti večer, gdo je doj z brajd štrbunka. Zato pa van jas vsen mlodin no storin brolcon priporočan, da ne pležete gor po brajdah k diklinan. Rajši si neste kre sebe lojtro no lepo previdno k okni no, če je mogoče, tudi skoz okno splezajte. Če te doj z lojtre pali, te nede naredlo štr-bunk, pač pa drrrrr . . . doj po klinah no de si vaša v srce zaklejena lubica mislila, da ste se z motoron pripelali. . . Ja, ja vidite, tak se zgodi storin čukon na štora leta, ki čejo viditi kak mlode sove spijo. KOPAJE V LAVORI . . . Drogi brolci zaj nan že pesji dnevi na dveri trkajo no vena že tak pomalen na dopuste mislite. Eni te sli na morje, drugi v planine, tretji (med tistimi mo tudi jas) pa mo si v lavor vodo nalili, malo soli notri vsipali^ - pa mo meli morje na domočen dvoriši. Seveda pa momo tudi v naši vesi eno mlako, kije naš športno rekreacijski center v polet- nih mescih. Resen je, ke notn žabe plavajo — pa kaj si čemo, če druge vode nemarno. Najhujša smola pa je to, ke nan v sušnih mescih še tota voda vsehne no se pač lehko koplemo samo te, gdo dež «e. Lenko je Ormožoncon, ki majo lepi bazen za kopaje, žmetno pa je Ptujčanon, ki jin iz zemle topla voda teče pa še ne vejo čista zagvišno, če de drugo leto ob toti topli vodi kokšna žobja mlaka nareta, da mo lehko peli; Rega-re^a kvak, kvak, kvak, Ptujčanon je vroče že kak vrag . . . Teče topla voda prdva, najboj gvišna pa je mrzla Drova ... Te pa srečno, vaš Lujs LJUTOMER 9. in 10. junija: franc. ital. vohun, film AGENT X 13; 13. in 14. junija: zah. nem. krim. barv. film TRUPLO IZ TEMZE. SLOVENSKA BISTRICA 9. in 10. junija: filip. am film MORILEC V STROJU; 13. in 14. junija an. film BLAZNOST. 16 stran tednik — Četrtek, 7. junija 1973 OSNOVNA^ ŠOLA „Borisa Kidri- ča", Kidričevo razpisuje delovno mesto snažilke na centralni šoli za nedoločen čas. Rok za vloge je IS dni po objavi. SLOVENSKI GOSTINSKI lokal v ZR Nemčiji - Spodnja Bavarska - sprejeme sposobno kvalificirano ali priučeno kuharico. Znanje nemšči- ne ni pdtrebno. Začetna plača 800-900 DM, brezplačno stano- vanje in hrana. Uredim vse formal- nosti glede zaposlitve. Ponudbe na upravo Tednika, pod šifro 1. julij. PRODAM ŠIVALNI STROJ SlN- GER na električni pogon. Šiva se lahko ravno in cik-cak. Ogled možen vsak dan. .Mirjam Bizjak, Maribor, Tomšičeva ul. 7/1. PRODAM STARO HIŠO z nekaj zemlje s preužitkarico, v Njivercih, p. Kidričevo. Mirko Trstenjak, Nji- verce 27, p. Kidričevo. UGODNO PRODAM električni šte- dilnik in štedilnik na trdo gorivo. /Gorenje). Kralj, Hrvatski trg 5, Ptuj. MLATILNICO z rešetkami prodam. Konrad Čeh, Spuhlja 15. TRAKTOR .PORŠE, 38 KM, pro- dam ali zamenjam za lažjega. Alojz Šmigoc, Pobrežje 49, p. Videm pri Ptuju. PRODA.M 5 0 %Teč cemfenta. Naslov v upravi. MLATILNICO na motorni pogon, prešo s kamni in dvoredni sejalnik za koruzo prodam. Oglasite se v Brstju pri Ptuju št. 11. UPOKOJENEC išče stanovanje in hrano. Na manjšem posestvu poma- ga pri delu. Tomaž Bombek, Oslu- sevci 39, p. Podgorcu PRITLIČNI DEL enonadstropne hiše - primerno za obrt ali stanova- nje - v predmestju Ptuja prodam. Naslov v upravi. PRODAM stanovanjsko hišo z go- spodarskimi poslopji, primerno za vsako večjo obrt, ob glavni cesti, v predmestju Ptuja. Vprašati pri Fran- cu Krajncu, Ptuj, .Mariborska c. 27. občinska nogometna liga ZAHOD: REZULTATI TEKEM VZHOD: Zavrč-Markovci 1:5, Ro- goznica-Vičanci 3:0 b. b., Graje- na-Partizan Ptuj 1:6, Gorišni- ca-Stojnci 1:7 in Dornava prosta. ZAHOD: Kidričevo-^Prepolje 0:3 b. b., Dravinja—Gerečja vas 2:2, Skorba-Zlatoličje 4:1, Hajdina-Vi- dem 6:0, Mkkole—Lovrenc 3:4 in Leskovec prost. V tem spomladan- skem kolu je bilo doseženo največ zadetkov in zmag gostujočih ekip. rokomet OSNOVNOŠOLSKO IN SREDNJE- ŠOLSKO REPUBLIŠKO PRVEN- STVO Na republiškem prvenstvu, ki je bilo v petek, 1. junija v Ljubljani sta srednješolski ekipi iz Ptuja zasedli solidni mesti v vrhu najboljših. Moška ekipa šolskega centra za kovinske stroke je zasedla četrto mesto, ženska ekipa ptujske ESŠ pa peto mesto! _ Osnovnošolska ekipa šole Tone Žnidarič si je v vrhu najboljših priborila peto mesto. VZHODNOSLOVENSKA II. LIGA KOVINAR - DRAVA 28:20 Domačini so premagali gosty iz Ptuja v težki in enakovredni igri, predvsem po naključju, da je bil igralec gostujoče ekipe iz Ptuja v 14. minuti prvega polčasa izključen za celo tekmo. Mariborčanom je prednost enega igralca prinesla dve točki. Iz ekipe Dravvje bil zaradi prekrška izključen Vrabl, ki je eden najboljših igralcev v ptujski ekipi. Tekma ie bila razburljiva in enakovredna. Pohvalo si zasluži vratar gostujoče ekipe. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj, št. 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska u'ica 14.