I a DOLENJSKI LIST Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo mesto Zakaj se je na Mirni zataknilo? O potrebi dopolnilnega proračunskega prispevka, ki ga je po zborih volivcev predpisad ObLO trebanjske komune, so v tovarni šivalnih strojev na Mirni vse premalo razpravljali. Zato se Je zataknilo. Do tega je najbrž prišlo tudi zategadelj, ker so že volivci aa Mirni in v Mokronogu dopolnilni prispevek odklonili kot nesprejemljiv za njihove pogoje. Pro-■ ti sta glasovala na seji ObLO tudi dva odbornika (od šestih) iz teh krajev. Ker pa je odlok kljub temu začel veljati in so ga sprejeli (po zakonu) ne ' glede na to, kako so gla-. sovali volivci na Mirni in v Mokronogu, bi bilo nujno, da bi vodilni v pod- jetju delavcem pravočasno in točno pojasnili spremembe. Toda ker pri tem ni prevladovala razsodnost, ampak zakoreninjena (birokratska miselnost, da o tem »ni vredno razpravljati pred delavci« in »da tako mora biti, ne glede na to, kaj pravijo proizvajalci«, se je trdnost do zdaj veljavnih načel v podjetju močno' razrahljala. Hkrati so se odprle zaklopke, ki so tako dolgo onemogočale delavcem, da bi zvedeli, kaj se govori in dogaja v »ožjih krogih«. Da so se zaklopke odprle, je razumljivo; treba je bilo čakati samo na povod. Predpis odloka ObLO o dopolnilnem proračunskem prispevku, ki ga je že prej Še ie čas za jesensko pogodbeno setev priprave za za-t^lt Hi&ke setve so v i^.t tončane. Okrajna \J,'t_ /-gozdarska zborih'"Novem mestu je v 'i v zavodom za v ta namen w«v<^>S>«JP' .'«tnokovr.ih -.tikanj s predstavnici kmetijskih organizacij. Tudi kmetijske zadruge so že pripravile tiskovine oziroma prijavnice za pogodbeno sodelovanje. Pogodbena proizvodnja bo letos zajela 3626 ha zemljišč, zlasti za setev pšenice. Od kakovostnih priprav, zaduslne nabave umetnih gnojil in od-do-bre strojne obdelave pa bo odvisen pridelek naslednje leto, ko bo treba k zadružnemu sodelovanju pritegniti še več samostojnih gospodarstev. Cas za prijavljanje pogodbenega sodelovanja je sorazmerno kratek, saj bo treba zemljo za setev pripravljati že v prvi polovici septembra. Prav bi bilo, da bi od 25. avgusta do 10. septembra, nrdoknadili zamujeno in k pogodbenemu \ pridelovanju pritegnili Se-t vse. ki so doslej oklevali. Zato bi bila naloga strokovnjakov kmetijskih organizacij, da bi v teh dneli obiskali mnoga gospodarstva in da bi samostojne pridelovalce še enkrat se-; znanili s prednostmi pogodbene proizvodnje. Nekatere kmetijske za- Pogled na del množice gt na nedeljskem -'• "vanju šf slovenskih p<> nrcd s§ -novim poslop.. . črno-H maljskic pošte. Več o tem berite na 7. strani druge (n. pr. Sentjanž-Tr-žišče) so s tako akcijo že dosegle lepe uspehe. Več zadrug pa še vedno čaka, da bodo kmečki pridelovalci sami prišli v njihove pisarne sklepat pogodbe. Zakaj se ne bi rajši njihovi strokovnjaki potrudili? Jesenska setev je -pred durmi, vendar ni tako blizu, dia zamujenega ne bi mogli nadoknaditi. Ivanka iz brežiške KZ pri vsakdanjem delu V spomin 11. liške proletarske brigade V soboto in nedeljo, 19. in 20. avgusta, je novomeški garnizon proslavil 19-letnico ustanovitve II. liške proletarske brigade. Na družabnem večeru v Domu JLA so peli pevci nekaterih hrvaških kudturno-umetniških skupin. prinesel Uradni vestnifc novomeškega okraja, so s suho pripombo, da »plača prispevek vsak delavec sam«, v sredo, 9. avgusta, razobesili najprej v kovinskem oddelku tovarne šivalnih strojev, v mizarskem oddelku pa naslednji dan pet minut pred pričetkom dela. Povod je bil tu. V kolektivu mizarskega oddelka so kmalu zaslutili, da »-nekaj ni v redu« in so zahtevali, naj se skliče sestanek, kjer naj se stvar razjasni. Predsednik delavskega sveta in računovodja sta sicer tolmačila, kakor sta znala, toda s tem delavci niso bili zadovoljni. Delavci so začeli sami zborovati. Zahtevali so občinske može. Sekretar občinskega komiteja ŽK in podpredsednik ObLO iz Trebnjega sta potem res prišla na Mirno. Ko so delavci zvedeli, da sta se namesto z njimi dogovarjala z upravo, so še enkrat zahtevali, da jih obiščeta, a spet zaman. Kasneje so hoteli vprašanje razmer v podjetju rešiti na sestanku izvršnega odbora sindikalne podružnice, ki pa se od občnega zbora letos v marcu še ni sestail! Poskusila je tudi osnovna organizacija ZK. Sele v soboto, 12. avgusta, je bil sklican množični sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskih in okrajnih političnih organizacij. Delavci so šele takrat zvedeli, da se dopolnilni proračunski prispevek ne plača od celotnega osebnega dohodka, marveč le kot del iz proračunskega prispevka. Pri tem jim je bilo pojas- njeno, da se bodo ta sredstva porabila za gradnjo nove šole v Trebnjem. Sobotni sestanek pa je razkril še nekaj, namreč, kako daleč lahko privedejo le prevelike razlike v osebnih dohodkih. Pri tem delavci nikakor niso »hoteli« razumeti, da ima inženir veliko odgovornost ih za toliko in toliko večjo plačo od njih, on pa je menil, da njemu že ne bodo plače »določevali« delavci. Take izjave od vodilnega uslužbenca in celo predsednika delavskega sveta ne bi pričakovali. Pa tudi več drugih primerov kaže, kako nujno je bilo, da se je stvar premaknila. Ko je n. pr. neki delavec vprašal, na čigav račun so pili na Otočcu nekateri člani kolektiva, so mu zagrozili z disciplinskim sodiščem, postopka pa niso dokončali, saj bi bilo to dandanes le prehudo. In spet: če se je kdo zanimal za razmere v podjetju, o (Nadaljevanje na 3. strani) 100 mopedov za delavce tovarne celuloze V kratkem bodo nabavili 100 mopedov za delavce Tovarne celuloze in papirja v Vidmu - Krškem. Komunalna banka je tovarni kot tretjemu poroku odobrila tiosojilo. Cena mopedom bo 5 odst. nižja od prodajne cene v trgovini. Lastniki mopedov bodo mesečne obroke odplačevali pri komunalni banki. Te ugodnosti so se zlasti poslužili delavci, ki se sedaj vozijo na delo s kolesom. UMRL JE VELIK UMETNIK IN DOBER ČLOVEK V četrtek, 17. avgusta 1961, je v slovenskem kulturnem življenju in ustvarjanju zazevala strašna rana: v daljnem Kirchenhei-mu na Wiirtenberškem je nenadoma umrl JAKOB SAVINSEK, akademski kipar in eden najpomembnejših sodobnih umetnostnih ustvarjalcev pri Slovencih. V najvišjem zagonu umetniškega dela mu je omahnila roka. Kladivo in dleto, ki ju je vodil njegov vedno nemirni in vedno snujoči duh k novemu oblikovanju idej, ki so mu viharile dušo, sta negibno in brez haska obležala ob njegovi kamniti plastiki, ki ne bo nikoli več izoblikovana. Komaj devetintri-deset let je štela njegova mladost in njegovo v bogato polnost zoreče življenjsko obdobje, v katerem bi Slovencem nedvomno bilo ustvarjenih še dosti visoko kvalitetnih umetnin. Novo mesto in Dolenjska sta umrlemu umetniku dolžna veliko hvaležnost. Vse, kar danes v našem mestu polnovredno umetniškega kiparskega dela je, vsi spomeniki od Vrat preko Glavnega trga do Žabje vosi, so njegovo delo. Naša knjižnica in muzej hranita nekaj njegovih umetnin. Oton Zupančič je v njegovi upodobitvi spet na Vinici, v svojem rojstnem kraju. Kvasica, Griblje ter Vranoviči v Beli krajini so samo predstraže monu-mentalnega spomenika belokranjskim borcem na Gričku pri Črnomlju. Jakob Savinšek, ki mu življenje ni bilo z rožami postlano in ki sta mu bleda zavist in vseh vrst ponigla- vost grenila življenje in trgala srce, je prav v Črnomlju z reliefom na Domu ljudske prosvete in s spomenikom na Gričku ustvaril najlepše, kar je poleg spomenika v Celju bilo pri Slovencih ustvarjenega in postavljeneaa v snomin ve- likih dni osvobodilnega boja in spominu vseh, ki so dali kri in življenje za svobodo. Ta sijajni duh, ta neumorni ustvarjalec in preprosti ter srčno dobri človek se nam je utrnil za vedno. Njegova stvaritem na Gričku pa bo sijala v žaru dneva in blestenju mesečine kot njegov zadnji krik in zadnja bolečina ter pričala nam in bodočim o velikem sodobnem slovenskem umetniku-kiparju, ki je bil tako nenadoma iztrgan iz srca slovenske kulture. JANKO JARC Koliko bo zaslužila Ivanka iz zadruge Zapis iz brežiške kmetijske zadruge — Administratorka v ekonomski enoti in njen delež v dohodku KZ Glavno administratorko v brežiški kmetijski zadrugi tovarišico Ivanko Vogrež sem spoznal pravzaprav po naključju, ko sem čakal upravnika. Beseda je dala besedo in tako sva prešla od besedičenja o vremenu k Domenku o njenih osebnih dohodkih. Omemba, da je nagrajevana po učinku, me' je pritegnila, da sem zve-davil še naprej in brskal za podrobnostmi. Na pomoč je priskočil še predsednik sindikalne podružnice in sekretar brežiške kmetijske zadruge tovariš Maks Toplišek. Takoj po izvolitvi novih organov upravljanja, marca letos, so se v zadrugi lotili intenzivnega dela na pripravah za nov, spod-budnejši način razdeljevanja osebnih dohodkov. Hkrati pa so pripravljali še decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Tako so zadrugo v začetku aprila razdelili na 23 ekonomskih enot, nekatere ekonomske enote pa še podrobneje na 17 obračunskih enot. Hkratj so ustanovili 14 poslovnih enot in izvolili 14 obratnih delavskih svetov. Bralcu morda ne bo razumljivo, zakaj 23 ekonomskih in le 14 poslovnih enot. Zato naj precej povem, da so sorodne ekonomske enote, ki so po značaju dela tesno povezane ena z drugo. združili v eno poslovno enoto. Tako n. pr. združuje ena poslovna enota kar tri ekonomske enote, in sicer: mehanično delavnico, težko mehanizacijo in transport. ŠE DECENTRALIZIRATI... Praksa je pokazala, da je treba nekatere obrate še decentralizirati. Zato so ta mesec ustanovili še tri ekonomske in tri poslovne enote, izvolili pa bodo tudi tri nove obratne delavske svete. Gre namreč za posestva v izgradnji v Cerkljah ob Krki, v Globokem in v Seli h pri Dobravi. Poprej so bila namreč ta posestva vključena v področne uprave. kar pa m bilo najbolje. Tako imajo zdaj v brežiški kmetijski zadrugi 26 ekonomskih, 17 obračunskih in 17 poslovnih enot ter 17 obratnih delavskih svetov in pet področnih uprav. Za slednje pravkar pripravljajo še izvolitev področnih zadružnih svetov, ki bodo šteli 11 do 19 članov. Naj omenim še eno posebnost, ki smo jo zasledili v Brežicah. Vzporedno z zadružnim svetom imajo še centralni delav- (Nadaljevanje na 3. strani) VREME Od 24. avgusta do 3. septembra: Okrog 24. avgusta in okrog 3. septembra padavine, v ostalem lepo vreme. Še en teden priprav »Zgodovina je hotela,-« je zapisal poslanec italijanske kr&č anskodemokratske stranke Del Bo, »da so med nevtralnimi državami narodi z vseh celin in narodi vseh barv, nekateri bližji marksizmu in leninizmu. drugi pa bližji demokraciji v zahodnem smislu. Neod-pustljivo napako bi zagrešili tisti, ki bi hoteli razbiti povezavo nasprotnikov slehernega spopada. Nasprotno, nujno je, da je njihova povezava čimbolj trajna, trdna in privlačna, tako da bi lahko na nas vse, ki bi ostali na svojih pozicijah (blokovskih! — opomba pisca), čimbolj plodno vplivala.-« Značilno je, da je te besede napisal človek, ki je po strankarski pripadnosti in osebnem prepričanju blokovsko usmerjen. To dokazuje, da je beograjska konferenca res postala predmet izrednega zanimanja ne samo pri udeleženkah konference, ampak tudj pri številnih činitelj ih v blokovskem svetu. Svet beograjske konference kratko malo ne more prezreti. To so v začetku morda poskušali, toda čedalje ostrejša kriza med obema blokoma je prisilila dosti razumnih ljudi, da bodo prisluhnili pomirjevalnim ;n pametnim nasvetom s konference. Od nje nas zdaj loči samo že dober teden. Objavili so, da bo jugoslovansko delegacijo vodil predsednik republike Tito, člani delegacije pa bodo: podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović, predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarić, sekretar Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Veljko Vlahovlć, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunović, predsednik Komisije za mednarodne stike Zveznega odbora SZDLJ Dobrivoje Vidić, generalni sekretar predsednika republike Bogdan Cr. nobrnja in pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Josip Djerdja. Medtem pa so najavili svoj prihod tudi številni predsedniki držav in vlad oziroma njihovi namestniki. Večino delegacij pa bodo res vodili najvišji zastopniki držav, tako da bo beo- grajska konferenca v resnici konferenca »na vrhu«. Beograd se je temeljito in dostojno priprav;] na to konferenco. Ne samo olepšan, ampak tudi po tehnični plati. Saj organizacija takšne konference ni malenkost. Potrebno je izdelati vse priprave do najmanjše podrobnosti. Predvsem je treba zagotovita vsem udeležencem vse pogoje za nemoteno delo. Za to so potrebni prostori, tolmači in prevajalci, strojepisni in razmnoževalni biroji, tehniki, telefonisti in telegrafisti, novinarji, fotografi in tako dalje. Predvsem je potrebno temeljito diplomatsko delo, ki naj uskladi želje in zahteve posameznih udeležencev, poskrbi za dnevnj red, za pravilnik o proceduri, protokol, ki naj pazi na to, da se izkazuje vsakemu udeležencu primerna pozornost, zdravstvena služba, ko skrbd za zdravje udeležencev, navsezadnje kuhinja, ki naj skrbi za toliko različnih okusov in jedilnikov in tako dalje. Takih in še tisoč drugih priprav je potrebnih za uspeh konference. To pa zato, da bi lahko konferenca v nekaj dneh opravila obsežno nalogo, saj ni šala, če se na enem mestu zberejo poglavarji kakih trideset držav, da bi se pogovorili o svetovnih zadevah. Upoštevati je namreč treba, da so se vsi ti predstavniki odrekli vsem drugim obveznostim, da bd se lahko udeležili konference na enem kraju. Zato je čas tako dragocen in zato ga je treba do skrajnosti izkoristiti. . Beograd živi zdaj v napetem pričakovanju. To pričakovanje delijo z njim tudi jugoslovanski narodi in številni ljudje po svetu. Za nas Jugoslovane je brez dvoma veliko priznanje, da bo konferenca na naših tleh. Priznanje naši dosledni politiki miroljubne in aktivne koeksistence in sodelovanja z vsemj narodi in državami. Niso daleč tisti časi, ko še ni bila vsa Azija svobodna in ko je večji del Afrike še ječal v sponah kolonializma. Morda je največja zasluga ju-gosBovansike politike prav v tem, da je gledala v prihodnost in videla prav v teh narodih, včeraj še zasužnjenih, najmočnejšega Zapora meje v Berlinu, ki jo je razglasila in izvedla Demokratična republika Nemčija v Berlinu, je sicer zaostrila odnose, a vendar ni izzvala tiste reakcije na Zahodu, kakršno si je želela bonnska vlada. Najmanj, kar si je Bonn želel, je bil gospodarski in trgovinski bojkot ne samo DR Nemčije, ampak tudi ZSSR in drugih vzhodnoevropskih držav. Toda ne samo da se tej želji ni pridružil Zahod, ampak so celo odgovorni politiki Zvezne republike Nemčije takoj uvideli, da gospodarski bojkot ne bi imel zaželenega učinka, če že ne bi bolj škodoval Bonnu kot Vzhodni Nemčiji. Sam minister za gospodarstvo Erhard je nastopil proti bojkotu. Ostalo je pri tem, da je za-hodnonemSka industrijska zbornica priporočila svojim članom, naj se ne udeleže letošnjega velesejma v Leipzigu. Skratka, Bonn je sprva upal, da bodo zahodne države na čela z ZDA zelo ostro nastopile proti zapori meje v Berlinu z vsemi sankcijami, razen vojaških ukrepov. Kaj se je zgodilo? Zahodne države so sicer ostro protestirale najprej pri sovjetskem poveljniku v Berlinu, nato pri sovjetski vladi v Moskvi, toda to je bilo vse. Da bi »povzdignili moralo« zahodno-berlinskega prebivalstva, pri katerem je zapora povzročila res veliko razburjenje, so obiskali Berlin nekateri visoki ameriški funkcionarji, med katerimi je gotovo najvišji podpredsednik ZDA Lvndon Johnson. Johnson je najprej obiskal Bonn, kjer je svetoval kanclerju Adenauerju »zadržanost«, in nato Berlin, da bi se prepričal o razpoloženju prebivalstva. Ta obisk je imel seveda namen poka- zati Nemcem, da ZDA nikakor ne mislijo popuščati, čeprav niso z dejanji reagirale na zaporo meje. Pravzaprav se je Zahod omejil na manjše demonstracije oziroma poskuse, da bi se prepričal, kako daleč seže ta zapora meje v Berlinu. Tako je nekaj višjih ameriških funkcionarjev odšlo v vzhodni Berlin, kamor so jih spustili brez ovire. Po vrnitvi je eden izmed njih izjavil, da je vzdušje v vzhodnem Berlinu »zelo moreče«. Govorili so, da bo celo podpredsednik ZDA obiskal vzhodni Berlin, toda do tega obiska ni prišlo, ker Johnson »ni utegnil«. Zahod pa je izvedel še eno demonstracijo. Na Kennedvjev ukaz so ameriško posadko v zahodnem Berlina simbolično okrepili. Tisoč pet sto ame- stolnicah prizadetih velesil. In položaj je v tem pogledu zdaj približno takšen: Zahod je ugotovil, da zapora meje ni prizadela pravice zahodnih držav do svobodnega dostopa do Berlina. Prizadela je predvsem vzhodnonem-ško prebivalstvo in zahodne Berlin-čane, ki ne morejo potovati v vzhodni Berlin brez posebnih dovolilnic. Dalje, Zahod je uvidel, da v takem položaju ne more ostro reagirati na najnovejše ukrepe vzhodnonemške vlaJe, ampak da je bolje, če se sporazume glede enotne politike do Vzhoda. Predvsem pa je spoznal, da je Adenauerjevo samostojno rentačenje in izzivanje lahko zelo nevarno za celotno strategijo Zahoda, ker povzroča ostro reakcijo Vzhoda, dostikrat nepri- Berlinski zapletljali riških vojakov je krenilo iz Zahodne Nemčije v zahodni Berlin. Okrepitve so doslej zahodne sile skoraj zmeraj prevažale z letali. To pot so ameriške vojake poslali po kopnem skozi Helm-stedt, da bi ugotovili, ali bodo vzhodnonemške oblasti delale kake sitnosti. Vse se je gladko izteklo. Dokumente je v Heimstedtu pregledal sovjetski oficir in ameriški konvoj je skoraj brez zadrževanja nadaljeval pot čez vzhodnonemško ozemlje v Berlin. Okrepitve sta poslali tudi Velika Britanija in Franci ;a. Toda to so malenkostne poteze v veliki šahovski igri okrog Berlina. Glavna strategija se pripravlja v pre- čakovano. Zato ni naključje, da je podpredsednik ZDA Johnson svetoval Adenauerju zmernost in da je Ade-nauer priletel na svoj najnovejši »obisk« v Berlina v ameriškem vojaškem letalu. Očitno so zahodni zavezniki spoznali, da morajo nekoliko obrzdati Adenauerja, če hočejo doseči enoten nastop in enotno načrtovanje glede Adenauerja. Ce se jim bo to tudi trajno posrečilo, je seveda dvomljivo. Med tem pa se množijo glasovi, ki svetujejo pogajanja o Berlinu. Glasovi In nasveti. Med njimi svet nestrpno pričakuje mnenje udeležencev beograjske konference. Priprave na jesensko setev Občinski odbor SZDL v Vidmu-Krškem je 18. avgusta sklical posvetovanje s predsedniki krajevnih organizacij SZDL zaradi priprav na jesensko setev. Iz poročila tovariša Lojzeta Stiha je bilo razvidno, da so se pri uresničevanju odloka o agrominimumu in pogodbenem sodelovanju dogajale nepravilnosti Zato imajo krajevne organizacije SZDL nalogo, da spremljajo razvoj kmetijske proizvodnje. Na predlog občinskega ljudskega odbora bodo v kratkem zaveznika ne v kakšnem bloku, ampak v boju proti blokom in v prizadevanju za trden mir in resnično enakopravne in poštene odnose v svetu, ki ga razkrajata nezaupanje in strah. zbori volivcev razpravljali o jesenski setvi. Organizacije SZDL naj bi imele pred zbori volivcev skupne seje s krajevnimi odbori. Poročali so tudi predstavniki kmetijskih zadrug iz Brestanice, Kostanjevice in Krškega. Člani zadrug bodo sodelovali na zborih volivcev in ljudem tolmačili prednosti pogodbenega sodelovanja. Zadruge so že izdelale plan za nabavo gnojil in semen ter glede uslug z mehanizacijo. Na posvetovanju so razpravljali še o izvolitvi krajevnih zadružnih svetov. D. K. Združitev lesnih obratov Na povabilo občinskega ljudskega odbora v Vid- mu-Krškem so se 14. avgusta zbrali upravniki lesnih obratov iz Kostanjevice, Prekope, Brestanice in Krškega. Obravnavali so možnosti za združitev v en obrat. Na sedanjih sedežih bi imeli obrati ekonomske enote in obratne delavske svete, uprava (knjigovodstvo, računovodstvo in podobno) pa bi bila enotna in zato seveda veliko penejša. Združitev je v skladu z novimi gospod ar sikimS predpisi. Zadnjo besedo o združitvi bodo izrekli te dni člani kolektivov na svojih sestankih. Bazen na Senovem 2e več let so govorili na Senovem, kako potreban Je bazen, vendar nI bilo denarja, da bi ga zgradili Letos so se le odločili za gradnjo ln Je bazen že zabetoniran. Ker je bilo treba urediti okolico ln Izkopati odtočne kanale, so s prostovoljnim delom pomagali tudi mladinci. Upamo, da bodo pri gradnji pomagali tudi drugi Senovcani in da bo svečana otvoritev že prihodnje k točk. Tovarišica Ivanka Vogrež pa je še mlada, zato je nabrala le 40 točk. Preden razčlenjujemo dalje, naj opišem še njeno delovno mesto. Kot glavna administratorka opravlja dakiilografsko delo za vse enote in za upravo, vso personalno administracijo, posle s socialnim zavarovanjem, izdaja potne naloge, vodi administracijo potrošniških kreditov, nadzira ekonomat in opravlja še vrsto ostalih manjših administrativnih del, kot so starem tarifnem pravilniku. CIM VEC BODO USTVARILI, VEC BO ZASLUZILA Rekli smo, da je akontacija izračunana od planiranega bruto prometa zadruge. Dosedanji promet pa je običajno večji od planiranega. Za končni obračun mesečnih osebnih dohodkov pa velja dejanska me- Od zanesljivih, hitrih in preglednih podatkov, za kaucre mora skrbeti dobra uprava, ima zadružno vodstvo vsekakor veliko korist: zato bodo Ivankini dohodki vedno v sorazmerju z uspehi in napredkom vseh enot v zadrugi In še nekaj mesecev --bo preteklo, da se bo sistem popolnoma izkristaliziral in uveljavil Pa vendarle, prvi zametki so tu. Prizadevanja bodo rodila sadove, ki bodo prav gotovo poplačali vloženi trud. So pa tudi spodbuda vsem tistim, ki še čakajo, da jim bo načela nove delitve dohodka uveljavil nekdo »od zgoraj«. R. S. Odlomek iz življenja v JLfl V počastitev 15-letnice glasila JLA »Narodne armije«, je Dom JLA v Novem mestu organiziral zanimivo razstavo fotografij in umetniških slik slikarja poročnika Caniča. »Fotografije so posrečeno pripovedovale o življenju v JLA,« so napisali obiskovalci v knjigo vtisov. 61 motivov raznovrstne dejavnosti v JLA in 30 olj slikarja Caniča si je ogle-ialo okrog 600 ljudi. Razstava je bila v Novem mestu od 13. do 17. avgusta, pred tem pa so jo videli Crnomaljčani. zapiski sej organov upravljanja, strokovnih služb in podobno. Pri tako obsežni zadrugi, kot je brežiška, ki ima zaposlenih povprečno okoli 240 delavcev in ustvarja nad 800 milijonov dinarjev prometa na leto, je to precej veliko delo. Za to delovno mesto je potrebna srednja strokovna izobrazba. Ona pa ima nižjo strokovno izobrazbo, vendar na delovnem mestu povsem zadovoljuje, zatorej samo 20 točk. Prakse za stroko še nima dosti, delovne dobe pa ima 4 leta To je skupno spet 20 točk Skupaj je dosegla torej 40 točk. Naj povem, da so točkovanje povzeli po starem tarifnem pravilniku, ko so bili osebni dohodki še v razponu, in je to le osnova za ugotavljanje akontacij. Višino akontacije pa so potem preračunali na promile, ki jih obračunavajo od planiranega bruto prometa zadruge. Za Ivanko so izračunali 0,270 promile, kar da preračunano v dinarje 18.000 mesečne akontacije. To je 1000 dinarjev več, kot je dobila po EKONOMSKE ENOTE TUDI V INDUSTRIJI OBUTVE Na zadnjih občinskih konferencah Zveze komunistov in Socialistične zveze v Novem mestu so med drugim raznravljali tudi o decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Takrat so poudarili, da decentralizacija upravljanja zaostaja predvsem v manjših podjetjih, in sprejeli priporočilo, naj tudi manjša podjetja posnemajo večja, ki imajo obratne delavske svete in ekonomske enote že dlje časa. Eno teh manjših podjetij je tudi Industrija obutve v Novem mestu. Te dni smo se oglasili v podjetju in zvedeli, da so se priprav za ustanovitev obratnih delavskih svetov in ekonomskih enot že lotili. Upravni odbor je izvolil posebno komisijo, ki prav zdaj pripravlja potrebne izračune in dokumentacijo za prehod na nov način nagrajevanja. Po sedanjih računih bodo podjetje razdelili na 7 ekonomskih enot in izvolili i obratna delavska sveta. Po potrebi pa bodo ustanovili še več obračunskih enot. Novomeška Industrija obutve je zrastla pravzaprav iz nič. Leta 1945. je 7 delavcev ustanovilo čevljarsko zadrugo Osnovna in obratna sredstva so takrat založili sami. Potem so se počasi razraščali. 1951. leta so zaposli'4 že nad 50 delavcev in ustvarili dobrih 7 in pol milijonov dinarjev proizvodnje. V Industrijo obutve so se preimenovali 1954. leta. Večji vzpon pa so zabeležili šele v zadnjih letih, ko so proizvodnjo skoraj podvojili in dosegli vrednost blizu 400 milijonov dinarjev. Zanimiva je primerjava proizvodnje letošnjega prvega polletja z lanskim. V primerjavi s prvim polletjem minulega leta so letos povečali proizvodnjo za 5 tisoč parov čevljev, vendar so porabili okoli 10 tisoč ur mam kot lani. Prav tako so se letos povečali osebni dohodki za okoli 22 odstotkov, strilnost pa je narasUa za dobrih 15 odstotkov. Z boljšo organizacijo dela -posamezne stopnje dela so bolje razporedili — so povečali proizvodnjo za 100 parov na dan. Letos so nabavili tudi 1 novih strojev, ta mesec pa so odprli še nov proizvodni oddelek. Zaposlili so okoli 20 novih delavcev, ki jih bodo priučili v domačem podjetju. Tehnično pomoč jim nudi tudi kolektiv podjetja »Peko« iz Tržiča. Z njim so namreč navezali tesnejše delovne stike, tako da prodajo okoli 80 odstotkov vse proizvodnje njihovim poslovalnicam po vsej Sloveniji. V Industriji obutve pripravljajo tudi načrte za razširitev in nabavo strojne opreme. Na povečanje proiz-vodnle in zmanjšanje proizvodnih stroškov pa bodo močno vplivale nove ekonomske enote, ki jih pripravljajo. S poizkusnim obračunavanjem bodo začeli že ta mesec. R. S. sečna realizacija. Gibanje njenih dohodkov je torej vezano na realizacijo, se pravi: čim večji promet ustvari celokupno zadruga, toliko večji so njeni mesečni dohodki. To načelo pa velja tudi za vseh ostalih 20 uslužbencev servisa ekonomskih enot v brežiški kmetijski zadrugi. Tako so v brežiški zadrugi odpravili stari sistem mezdnega razdeljevanja osebnih dohodkov tudi v upravi in moram reči, da so doslej v uveljanjanju novih načel delitve dohodka v zadružništvu prišli v našem okraju najdlje. SISTEM BODO SE IZPOPOLNILI Seveda ne moremo trditi, da je ta sistem razdeljevanja osebnih dohodkov popolnoma in edino pravilen. Predsednik sindikalne podružnice tov. Maks Top-lišek je dejal, da je ves sistem še v razvoju in dodal, da sta na nekatere po-majkijivosti opozorila že aprilski in majski obračun osebnih dohodkov. Kolektivi prizadetih ekonomskih enot so jih takoj popravili. Z kaj se je na Mirni zataknilo (Nadaljevanje s 1. strani) katerih je slišal že zunaj podjetja, so mu v odgovor pokazal; vrata ali pa mu drugače zagrozili. Nadalje so delavci na sobotnem sestanku ostro kritizirali nepravilen odnos vodstva do proizvajalcev in načeli še vrsto drugih problemov, ki nikakor ne morejo biti v pohvalo niti predstavnikom kolektiva, niti delavskemu svetu in sindikalni organizaciji in tudi ne ZK. Izkazalo se je namreč, da je do takega stanja v podjetju prišlo predvsem zaradi preslabega obveščanja proizvajalcev, da DS sklepov sploh ni objavljal na oglasni deski, da sindikat sestankov ni skliceval zato, »ker ni tega zahteval noben delavec«, da so obširno govorili o pravilnikih o delitvi čistega dohodka, da pa je vse ostalo v rokah ožjega kroga itd. Razen tega je osnovna organizacija ZK prekrižanih rok gledala, kaj se dogaja, lahko bi rekli, da je take- mu početju dajala potuho in skrito podporo. Ali more biti v takem kolektivu socialistično vzdušje, ali bomo še naprej dopustili, da bi šlo karkoli mirno ' nas? Tako so se potem spraševali mi-renski proizvajalci. Ni dovolj, da samo ugotovimo napake vodilnih ljudi v podjetju, kajti če hočemo res kaj doseči, bo treba čimprej oblikovati ekonomske enote in urediti oziroma osnovati pravilnike za spodbudno nagrajevanje po delu. Ljudem, kot je v »Mirni« tehnični vodja, pa je treba povedati, da z zmerjanjem delavcev in z nasiljem nikakor ne gradimo novih odnosov. Javno jim je treba tudi povedati, da od takih »tehničnih vodij« pač ni odvisen obstoj obrata oz. tovarne. Kdo so bili torej neposredni krivci za mirenska dogajanja? Navedli smo jih v prejšnjih vrsticah, delovni kolektiv pa je njihovo početje dokončno prerešetal na sobotnem sestanku. Tedaj so izglaso- vali nezaupnico izvršnemu odboru sindikalne organizacije in zahtevali spre-membe v delavskem svetu. Predsednik DS vsekakor ne bi smel biti direktorjev pomočnik, saj ta često zapade pod vpliv direktorja in potegne za sabo tudi ostale člane DS, ki velikokrat še ne znajo misliti s svojo glavo. Socialistični odnosi v kolektivu bi morali biti spodbuda za socialistične odnose v proizvodnji. Tega pa se še mnogokje premalo zavedamo. Ni dovolj« če menjamo ljuda na vodilnih položajih. Dokler ne bomo iztrebili birokratizma, ki ima še zelo globoke korenine, dokler ne bomo delavcu — proizvajalcu zagotovili »mesta« v podjetju, bomo težko reševali vprašanje notranjih odnosov določene proizvajalne enote. Morda bodo zdaj vodilni ljudje v mirenski tovarni šivalnih strojev kakor tudi trebanjski občinski ljudski odbor le našli čas za pravočasno odstranjevanje kvarnih pojavov. Nov način gospodarjenja z gozdovi Ostreje kot doslej bomo prepovedovali pašo po gozdovih, ker živina popase precej mlade podrasti, hkrati pa bomo v sodelovanju z lovskimj družinami skrbeli za primeren odstrel divjadi, ki povzroča enako Škodo. Z ostrimi ukrepi bomo razen tega odpravili tudi steljarjenje in kleJčenje v gozdovih. DREVESNICE Do leta 1980 bomo r.©-večali lesno zalogo za dvakrat. To bomo dosegli s Številnimi ukrepi, ki smo jih že omenili, predvsem pa z obnovo in premeno gozdov ter z urejanjem plantažnih nasadov. Za vse to bomo potrebovali milijone gozdnih sadik. Dobili jih bomo iz drevesnic. Dre-vesniških površin imamo že zelo malo. vsekakor pa mnogo premalo za U,ko velike potrebe, kot so. Zato se moramo zelo resno in odločno lotiti naloge. Naše gozda rsko dreves-ničarstvo je bilo doslej precej zanemarjeno. Večina drevesnic je neprimernih. So največkrat premajhne in na neprimernih krajih ter preveč oddaljene od gozdnih površin, ki potrebujejo sadike. Tla so le v redkih drevesnicah pedološko pregledana, sadike pa niso bile dovolj zaščitene pred škodljivci. Pn vzgoji mladih sadik je potrebna voda, te pa večina drevesnic nima. Ročno delo in nestrokovno upravljanje — primanjkuje namreč strokovno usposobljenih dre-vesničarjev — zelo podražita ceno sadik. Negospodarske cene sadik pa si pri tako obširni obnovi gozdov, kot je zamišljena v načrtu, ne moremo privoščiti. Za obnovo in uremeno gozdov ter za nove nasade bomo do leta 1965 potrebovali več kot 6 milijonov sadik, iglavcev in 273 tisoč sadik listavcev. Tolikšne količine bomo lahko proizvedli na 38 hektarih sodobno urejenih drevesnic, ki bodo imele dovolj vode in bodo površinsko mnogo obsežnejše kot dosedanje. Z dobrim strokovnim vodstvom, z zaščitnimi ukrepi in z gnojenjem bomo vzgojili potrebno število zdravih in močnih sadik. Izmed iglavcev bodo v drevesnicah gojili smreko, zeleni bor. -zeleno duglazljo In su-detski macesen, izmed listavcev pa topole, rdeči hrast in jelšo. * GOZDNE CESTE, POSLOPJA IN MEHANIZACIJA Za odvoz posekanega lesa na površinah za golosek, pa tudi za vzgojo in obnovo gozdnih površin bomo potre- bovali urejeno mrežo gozdnih cest. Do leta 1965 bomo vsako leto zgradili za 145 odstotkov več gozdnih cest kot smo jih leta 1960. Popravila in razširitev dosedanjih cest bomo opravili v daljšem razdobju. Letos in v prihodnjih štirih letih bomo zgradili 78 km novih gozdnih cest ,tako da jih bo leta 1965 za 19 odst. več, kot jih je bilo leta 1960. Ceste bodo odigrale pomembno vlogo tudi zato, ker bodo razen vsega ostalega omogočile večjo uporabo sodobne mehanizacije v gozdarstvu. Ko jih bomo gradili, bomo razen gozdarskih potreb upoštevali tudi javne potrebe, javni promet in turizem. Stroške za gradnjo gozdnih cest pa bomo prilagodili gospodarski moči in zmožnosti območja, za katero jih bomo gradili. Ročno delo je zelo drago, razen tega pa je gozdne de- lavce zaradi težki delovnih pogojev težko dobiti. Doslej smo si pomagali z najemanjem sezonskih delavcev, ki so sekali les v zimskem obdobju. Stroški poseka se bodo z uporabo mehanizacije zmanjšali. Za pravilno in gospodarno uporabo mehanizacije bomo potrebovali ljudi, vešče ravnanja s stroji. Z gradnjo poslopij, kjer bodo stanovanja, hkrati pa tudi lope za razne stroje, bomb to težavo odpravili. Ker je gozdna mehanizacija razmeroma draga, sredstev pa nam ne bo preostalo, bomo morali kar najbolj Izkoristiti tiste stroje, ki jih že uporablja kmetijstvo. Tu bemo poiskali razne oblike sodelovanja med kmetijstvom in gozdarstvom In opravljali gozdarska dela v obdobju, ko je kmetijska mehanizacija neizkoriščena (zima, pozna jesen, nekatera obdobja med letom). TRI MILIJARDE DINARJEV Za tako obsežna dela v gozdarstvu bomo v prihodnjih petih letih potrebovali nekaj več kot tri milijarde dinarjev. Za obnovo osnovnih (gospodarskih) gozdov, torej za pogozdovanje, vnašanje ter1 nego In varstvo, bomo porabili 725 milijonov, dinarjev, za enaka dela v Iz-rojenih gozdovih pa 1 milijardo 338 milijonov dinarjev. V gradnjo In popravila 102 km goznih cest bomo vložili 694 milijonov dinarjev, v gradnjo stavb za potrebe gozdarstva 282 milijonov, za opremo teh stavb pa 130 milijonov dinarjev. Vsega skupaj tri milijarde 35 milijonov dinarjev. Od tega pa bomo za gozdove zasebnega lastništva porabili 1 milijardo 356 milijonov dinarjev. Številke niso majhne, poglejmo, kje bomo dobili tolikšne zneske. Strokovnjaki, ki so pripravljali načrte, so računali s tem, da se bo po novih predpisih gozdarska služba vzdrževala s proračunskimi sredstvi. Presežki, k) jih ustvarja gozdarstvo, ne bodo več krili proračunskih izdatkov. Popravilo poti se bo flnanslralo s sredstvi podjetij. 105. Vrnil sem se na krov k liandsu. »No,« sem dejEil, »prišel sem na krov, da si prilastim tole ladjo in vas prosim, vzemite na znanje, da sem odslej vaš kapitan.« Malo grdo me je pogledal, a ni zinil besedice. Pokazal sem na črno roparsko zastavo.: »Te zastave prav nič ne potrebujem, mr. Hands. Če mi dovolite, jo takoj snamem. Bolje nobena kot pa tale.« Skočil sem k vrvem, odtrgal prekleto črno cunjo in jo vrgel v morje. Hands me je lokavo pogledal: »Sodim, kaoitan Havvkins, da želiš priti na kopno. Se bova pomenila o tem?« 106. »I seveda,« sem rekel, »kar začnite!« In lotil sem se svoje južine. Lahko mi verjamete, da mi je neznansko dišala. Zabičal sem Handsu, naj me ne skuša prevarati in da hočem priti v Severni zaliv k svojim. Trdno sem privezal krmilo, da se ne bi samo obračalo. Potem sem stopil v pod-krovje k svoji skrinji in prinesel Handsu mehek svilen robec svoje matere. Hands si je obvezal hudo krvavečo rano ha stegnu. Ko se je najedel in nekajkrat potegnil iz steklenice, si je opomogel in me porogljivo opazoval. 107. Veter nama je že ves čas pomagal. Hands mi je razložil, kako se upravlja ladja proti vetru ki kako se ustavi. Ves čas se je vedel nekam čudno. To se mi je zdelo sumljivo in ko mi je rekel, naj mu prinesem raje vina, češ, da ga ima rajši kot žganje, sem vedel, da je to le pretveza. Dejal sem: »Prinesem vam rdečega. Ampak moral ga bom iskati.« Nato sem od hi tel po stopnicah in nalašč ropotal. Doli sem si se-z.nl čevlje in stekel po hodniku proti prednji lini. Moje slutnje so bile upravičene. 108. Videl sem Handsa, kako se je dvignil in se plat' čez krov. Prišel je do ograje na drugi strani Udje in iz velikega svitka vrvi izvlekel bodal« ki je bilo do ročaja krvavo. Poskusil je, če je đvojj ostro, in ga naglo skril pod suknjič. In zop« se j« splazil na svoje staro mesto. To je bilo"8«, ker sem hotel vedeti: Hands se je lahko prečkal in je bil zdaj oborožen. Bodalo je bilo ned»«nno namenjeno meni, toda oba sva želela priflati ladjo na plitvino tako, da bi jo spet lah*> spravili nazaj na morje. NOVOTEKSOVI delavci in delavke odhajajo leto za letom na prijeten oddih v svoj počitniški dom »Zelenico« v Novem gradu. Pod toplim istrskim soncem se spočijejo po napornem delu, kopanje v morju, sprehodi in zabava jim vračajo moči za nove naloge, ki jih je v našem največjem domačem tekstilnem podjetju iz leta v leto več MLetos so uredili še štiri orje. Istrska obala je *».!.m$° 20 ljali iz Novega mesta. Naš fičo je hitro nabiral kilometre in prva postaja na naši poti je bila pred nami. Piran Starinsko mesto. Na zunaj nič kaj prijetno. Stare primorske hiše. Mnogo med njdmi jih že dolgo ni videlo novega opleska, pa vendar je v piranska občini kar 136 počitniških domov delovnih kolektivov iz vse Slovenije. V Ulici svobode smo našli tudi dom gradbincev novomeškega »PIONIRJA«. Letos je v njem preživelo svoj dopust že 132 članov kolektiva. Notranjost doma je lepo urejena. Zdaj, ko so ga nadzidali, imajo na voljo 17 sob 6 54 ležišči. V Piranu smo hoteli ob-Bk«ti še prodajalno novomeške mlekarne, vendar je ni bilo moč najti. Miličnik nas je poslal v neko smer češ da je tam. Na oni strani pa so nam povedali, da je tu. Obupali smo in se mimo piranskih solin odpeljali v Novi grad Tu imata počitniške do move NOVOTEKS in KGP Upravnik počitniškega doma »Zelenica« Stevo Cavlo vič je bil zaskrbljen, ko smo ga obiskali, zakaj do pustnikov je toliko, da jih skoraj ni kam dati. V »Zelenici« namreč domu jejo razen delavcev NOVO-TEKSA še člani dveh delovnih kolektivov: SUKNA iz Zapuž in JELKE iz Radovljice. Zato je dovolj samo majhna pomola v enem izmed treh delovnih kolektivov in v »Zelenici« že nastane zmeda. je tu preživelo svoj dopust že 386 članov vseh treh delovnih kolektivov. Lepo so poskrbeli tudi aa razvedrilo. Dopustniki imajo na voljo razne športne rekvizite: balinišče, perjanice, šah itd. V domu je tudi televizor. Za dobro voljo in ples skrbita radio na gramofon. V Novem gradu preživljajo letos prvič" svoj dopust tudi člani kmetijsko-gozdarskega posestva 'z Novega mesta. Hišo, v kateri domujejo, so kupili šele letos, zato bo treba še marsikaj urediti. Za zdaj imajo 10 sob s 30 ležišči. Doslej se je V domu zvrstilo že 184 delavcev. Doow«tfn:lD Majda Fur- lan, Tone Hrovat in Franci Skof so pripovedovali, da je kraj prijeten, bolj miren, ker ni veliko tujcev. Za razvedrilo in ples imajo radio z gramofonom. Ker ima sindikat le pet plošč, je Majda prinesla še nekaj svojih plošč z zabavnimi skladbicami. »Da bo bolj veselo,« je dejala in zavrtela priljubljeno popevko. Milka Jerčin iz Crmoš-njic je letos prvič na morju. Zelo je presenečena, zakaj zanjo je vse novo. »Ce bom imela možnosl, bom še šla. Drugo leto bo šel pa mož,« je povedala, potem pa odpeljala spat svoje tri otroke in še sosedovega, ki ga je vzela s sabo na morje. V domu imajo tudi knjigo vtisov. V njej so same laskave pohvale, namenjene predvsem kuhinji, zakaj Ivana ip res odlična! Tu ir tam pa so pripombe, naj bi nabavili vsaj dva čolna in nekaj športnih pripomočkov. Preden se poslovimo od KGP, naj vam zaupam še tole: v njihovem domu je ima Celuloza, in sicer 125, ostala pa Kovinarska zadruga, trgovsko podjetje »Resa« in drugi manjši delovni kolektivi iz Vidma in Krškega. Letos so uredili transformatorsko postajo Ob otali sem srečal starejšega moža — Franca Kneza, kmeta iz Dolenje vasi. Mislil sem, da je prvič na morju, pa sem se zmotil. Mož je v stari Jugoslaviji 7 let služil mornarico v NAŠI OB MORJU nje P nima časa. In še skok < Vrsor To\*^a zdravil KRKA ima yj.rsa.rju že nekaj let svoj p'-'tniški dom. Dom je lep, postori moderni, kraj sam JP Precej enoličen. Upra^fk doma Toni Smalc je po^?.^» da imajo 13 sob s 53 fslsči. Okoli 230 članov letiva se je letos že izmenk1,0 v njem, kakih 120 jih pi.^ Pričakujejo. Dopustni1 so zelo pohvalili kuhin11' Kolektiv KRKE ima i*1 največ športnih piiipo^^ov: igrišče za od- Ob neobičajni uri se je v soboto, 19. avgusta, zbrala na Loki skupina tabornikov. Opazovalec je lahko takoj presodil, da nekaj pričakujejo. Točno ob 13. uri jc priveslalo po Krki sedem novih sandolinov z oznako TK-01 do TK-07 pod vodstvom tovariša Gor-kif-a. — Tiho in neopazno je tovariš Gorkič zbral skupino mladih fantov in se lotil izdelave sandolinov ter s tem oživel tradicijo »Pilharjev«, ki so pred 30 leti vzbujali pozornost Novomeščanov s svojimi sandolini, izdelanimi v lastni režiji. _ V sklopu taborniške organizacije so posebne tehnične skupine, med njimi tudi »porečani«, ki gradijo čolne in imajo v svojem programu izlete po nrkah. — Novoustanovljena skupina »pore-čanov« v Novem mestu, ki ji je kumoval sekretar občinskega komiteia ZKS Miro Thorževski, bo pritegnila v svo'e vrste predvsem doraščajočo mladino, ki je sposobna in željna izvesti zahtevne naloge. Ililllililiiilllllllill lil zelo veliko komarjev. Delijo jih v več vrst: v pitance za baby beaf, v zaščitene itd. V knjigi vtisov srno našli tudi tale zapjsek prijatelja dobre kapljice: »Tovariš dopustnik! Tvoj indijanski kolega je zavri-skal, prebudil komarje in ...« Kaj je bilo potem, sem zvedel šele v eni izmed sob, ki je imela vse stene krvave. Materada r-očitniški dom občine Videm-Krško v Materadi pravzaprav nj tak dom kot so ostali. V prijetnem gozdičku ob morju je raztresenih 34 ličnih hišic. Vsaka ima svoje ime, povzeto po slovenskih gorah in priljubljenih planinskih postojankah. Tu ima nekaj šotorov in 2 vikenda tudi naš OLO. Letos se je v Materadi izmenjalo že nad 1000 ljudi. Upravnik Milan Stajner je komaj našel trenutek za pomenek. Skupno imajo na voljo 165 ležišč1 Največ jih in napeljali vodovod iz 2 kilometra oddaljenega Poreča. Prihodnje leto nameravajo zgraditi še 30 hišic in tako povečati število ležišč na 250. Imajo tudi otroško igrišče, 7 navadnih in 3 motorne čolne, kegljišča, balinišča itd. Na zabavo pa gredo največkrat v Poreč. Puli, potem 42 let ni bil nai-morju, letos pa je prišel obujat spomine. Rad bi obiskal Pulo, v Materadi pa mu je zelo všeč. V lepo urejeni restavraciji sem srečal še natakarico I an i ko Kerin. V Materadi je 4 mesece, v restavraciji ima okoli 700.000 dinarjev prometa na mesec, za kopa- bojko, čolne, jadrnico, perjanice, opremo za podvodni ribolov itd. Prav tako imajo otroško igrišče. Jadrnico pa imajo za izlete v okolico. Le za ples je malo teže. Milena Miklič iz oddelka antibiotikov mi je zaupala, da tod precej primanjkuje fantov. V vili »Anita« ob morju igrajo mariborski fantje, vendar je doslej malo plesala, ker se na plesišču največkrat zbero same ženske. Tako, pri kraju smo. Obiskali smo skoraj vse počitniške domove naših delovnih kolektivov. V Poreču smo obiskali še dom Zu-žemberčanov, vendar zanj ni nihče vedel, miličnika pa od Pirana dalje nismo več videli. (Najbrž so tudi ti na dopustu.) Povsod se imajo lepo. Razne manjše pomanjkljivosti, ki se tu in tam še .porajajo, bodo v prihodnje odpravili in tako omogočili našim delovnim ljudem še prijetnejše bivanje ob morju. R. s. Z obiska na veliki cesti Fantje in dekleta naše brigade MARTINI KOTJlBja-MABU^* » Makedoniji dobro izpolnjujejo svoje naloge Kumanovo. mestece v Makedoniji, je polno življenja kot še nikoli prej. V nedeljo , zvečer smo se pripeljali v mesto na korzo, kjer smo dobesedno obtičali. Nismo mogli ne naprej ne nazaj. Ulica je bila polna mladih in starih. Prvi so plesali. drugI peli. Ml takih običajev nismo vajeni. Sedeli smo v avtomobilu in gledali ter se čudili. Temperamentni Makedonci so se premikali v ritmu ob vzvokih godbe, ki Je igrala nekje v bližini. Mednje so se pomešali nasi mladinci ln mladinke, ki delajo na avtomobilski cesti. Fantje in dekleta delajo na trasi od Grdeliee pa vse do Skopja. Ob cesti so na levi ln desni brigadirska naselja. Ne-dale* od Kumanova smo obiskali brigado Martina Kotarja -Marijana. V njej Je 10H sredje-Solcev lz novomeškega okraja. Veseli fantje in dekleta so nam lell pripovedovati o delu, žlv-lienju in vtisih v brigadi. Na trasi delajo od 12. do 18. ure. V glavnem opravljajo zemeljsko dela. Razdeljeni so v grupe, da delo hitreje poteka. Vsako skupina ima določeno delo: eni kopljejo. drugI nalagajo, tretji odvažajo zemljo. Povsod po dclovlšču je sli.šatl smeh. Precej jih moti neznosna vročina, kajti v Makedoniji že dva meseca jii bilo dežjo. Ugotav-l'ajo. do Se nikoli v življenju niso popili toliko vode kot sedal. Vsak spije dnevno po SUrt do pet litrov vode. S hrano so zadovoljni, ker Jc dobra ln obilna. Dnevni red v brigadi Je nadvse pester. V prostem času imaio Športne ln kulturne prireditve ter krožke ln tečaje. Tisti, kl imalo popravne izr/ite, se mora o UCttj ln jim pomagajo Inštruktorji. " i c Rudman nam Je s poti, nm razkazoval lepo urejeno r .....Tu ' te tako lepn.- ie dej iil, »da si kar ne morem misliti, da bo spet kmalu treba Iti domov.« Mali Ljubo Rablč in Ivan Kolčne lz Vldma-Krškega sta udarjala s krampom, da je vse teklo z njiju. Predno smo pripravili aparate, da bi fotografirali, je poteklo seveda nekaj časa. »No.« je dejal Ljubo, »sedaj sem preveč vihtel, zato d moram nekoliko odpočitl, da si pridobim novih moči!- Oba sta 'k- v tor^tte01 Va sc izrazila, le doH"!^^.^To smo opazili tudi pren imel - ki je molče at« i Na E'avl je lf°, *epico. z roko vedri, P« l«Tko t,lapor- Ob vprašanju, { pr,J.^. Je tiho odgovoril: »*v* sm °-« Kon«J«d "° ujeli še njihovega ko^n","« tovariša Štefana. "S. itufli8*5!11 -zadovoljen,* Je dej«' ; al dekleta so prid- na ln tako solidna, da Jih zvečer po osmi url nI nikjer več videti. Ce boste hodili kaj po Novem mestu, povejte na OK LMS, da smo jim pisali, vendar nismo prejeli od njih nobenega odgovora. Prosili smo jih za knjige, zastave, potrebovali pa bi tudi slovenske ploSče.« Slovo le bilo prisrčno. »Pridite sel« so dejali, »tako prijetno je, če vidimo domačine tukaj, daleč od doma. Vse domače, prijatelje in znance lepo pozdravltet- MMn* Roš Delo n« avtomobilski ce»ti spn-iulJ'" *Hin in smeta (Fotu: Albina lUvšJ Rimska opekarna v Veliki vasi V okviru letošnjih raziskovalnih del v Drnovem smo se lotili tudi izkopavanja v Veliki vasL Ze pred leti je posestn'-k F. Pire pri rigolanju zemljišča za sadovnjak naletel na velike količine razbite rimske opeke. Ker se kos: opeke pojavljajo v veliki množim na š:rokem področju, smo že lani pri topografskem ogledu terena domnevali, da gre v tem primeru najbrž za antični opekarski objekt. Zato smo se letos odločili za poskusno izkopavanje na prostoru za vei:kovaško graščino, ki je potrdilo našo prejšnjo domnevo. Pri kopanju poskusnih jarkov smo naleteli na debelo plast zdrobljene opeke, kar si lahko zlagali ali pa prekladali žgano opeko. Poleg tega smo našli tudi močno plast žlindre, kar je zbujalo domnevo, da smo nekje blizu peči za žganje opeke. In res, nedaleč stran smo naleteli na ostanke peč;, ki je imela ku-polast svod. Peč je zgrajena iz opeke, je podolgovata ln ozka (tako imenovana tunelska peč). Njeni temelji In stene so zelo dobro ohranjeni, samo srednji del kupolastega vrha je že uničen. V neposredni bližini te lončarske peči smo naši; precejšnje število celih in pa razbitih velikih glinastih vodovodnih cevi. Bile so tesno položene druga vrh druge, tako da lahko govorimo kar o skladišču cevi; potrjujejo domnevo, da imamo na tem mestu opravka z rimskim opekarskim in lončarskim obratom, ki je mesto. Neviodu-num in okolico oskrboval z lončeno posodo ter z opeko. Seveda je na tem področju obratovalo več peči, zato jih bomo skušali odkriti. Ob tej prihki se želimo zahvaliti posestniku Francu Pireu, kl spremlja izkopavanje na svojem zemljišču z vel.kim za- nimanjem ln nudi raziskovalni ekipi vso pomoč. Odkopano peč bomo podobno kot najdbe v savski strugi v Drnovem konservirall in zaščitil':, tako da jo bo moč na terenu vsak čas videti. Letošnja raziskovalna dela v Drnovem gredo h koncu. Dala so nove, pomembne rezultate, tako da je podoba rimskega mesta Nevio-dunttm iz leta v leto jasnejša. Tone Knez Iz »Statističnega letopisa« Združenih narodov za 1960 Poglied na del odkopane rimske opekarne Rusi tiskajo in kupujejo največ knjig; Angleži so strastni bralci časopisov; Irci so največji jedci: 3500 kalorij v hrani na dan sprejmejo vase. Američani imajo največ av-avtomobilov, lani je prišlo na 1000 Američanov 335 potniških avtomobilov. Predavanje za gostince 4. avgusta je bilo za vse gostinsko osebje občine Videm-Krško predavanje o vlogi delovnih kolekrtivov v zvezi z novimi gospodarskimi predpi-pisi. Predavatelj Riko Urh, knjigovodja hotela Otočec, je na zanimiv način prikazal problematiko gostinstva in navzoče seznanil z novimi nalogami. Predavanja se je udeležilo okoli 50 gostincev, od tega samo iz hotela »Sremič«' 21. D. K. Televizijskih aparatov imajo tudi največ Američani: 53 milijonov, Angleži 10 milijonov, na tretjem mestu je Sovjetska zveza — 7 milijonov. Radijski sprejemniki imajo nekolikanj spremenjen vrstni red. Na prvem mestu je spet Amerika: 169 milijonov aparatov, Sovjetska zveza 40 milijonov, Zahodna Nemčija 16 milijonov, Japonci in Angleži po 15 milijonov. Skupna svetovna proizvodnja je bila lani za 4,5 odstotkov višja kot leta 1959 in za 37 odst. višja od leta 1953. Najbolj gosto je še zmeraj naseljena Evropa: 85 ljudi na vsak kvadratni kilometer, v Aziji 60, v ZDA in Latinski Ameriki pride na kvadratni kilometer 9 ljudi, v Afriki 8, v Avstraliji in Polineziji po 2. če piješ, ne vozi — če voziš, ne p i i! ; - r- — ■ «- — mm a Angel je potegnil iz /.epa šop oan-kovcev, kj si jih je .sposodil' od Dolldy-ja, z njimi pa tudi zmečkani listek iz sodnikovega koša za odpadke. Spretno je vtaknil listek med bankovce, potem pa Vse skupaj porinil pred Zarifisa. »Preštejte!« je rekel Grku. Zarifis je začel šteti, nenadoma pa se je ustavil. Zagledal je listek in čelo se mu je nagubalo. Pogledal je Angela, ki se je mirno smehljal: »Kje ste dobili ta denar?- je vprašal Zarifis in čez mizo zgrabil Angela za desnico. »Hm ... veste ... saj to je dober denar,« je zmedeno zjecljal Angel. »Sploh je pa iz vaše blagajne, če se ne motim.« »Vem,« je siknil Zarifis. »Toda ni bil namenjen vam.« Pomignil je z glavo in dva korenjaka, ki sta sedela ob steni, sta stopila Angelu za hrbet. Zarifis je vstal in rekel: »Za mano!« Angela so odpeljali v drugo sobo in zaklenila vrata. Pregledali so ga in mu vzeli revolver. Zarifis je stopil predenj, čuvaja pa vsak z ene strani. »Kje ste dobili ta denar?« je skoraj šepetaje vprašal Grk in oči so mu poblisnile. Angel ga je grdo pogledal in rekel: »To vam nič mar.« Z naglico, neobičajno za takega debeluha, je Zarifis s pestjo udaril Angela po obrazu. »Kje ste dobili ta denar?« je ponovil vprašanje in udarec. Angela je preblisnila misel, da bi planil nanj, vendar se je o pravem času premagal. Mirno mora do kraja odigrati vlogo, ki si jo je izbral. Zarifis bo že še dobil povrnjeno. Dvignil je roko, zamahnil in Grka nalašč zgrešil. Zarifis se je zatezal: »Vi ste bedak ali pa prebrisanec! Zadnjič vprašam: kje ste dobili ta denar?« »Podedoval sem ga od svoje rajne prababice,« je odgovoril Angel. »Prismojen je, čisto prismojen« je rekel eden Zarifisovih čuvarjev. Zarifis je spet dvignil roko, vendar jo takoj povesil in rekel pomilovalno: »Prav, prijatelj! Bom že zvedel. Ce ste teh dvajset tisoč vzeli tam, kjer mislim, da ste jih, potem vam prekleto slabo kaže.« Usedel se je na posteljo in obrnil telefonsko številčnico. Čuvarja sta še zmeraj pritiskala vsak svoj revolver v Angelove lakotnice. Slednjič je Zarifis dobil zvezo in rekel: »Halo, gospod sodnik! Pri telefonu Zanlis. . 1'uKaj je nem tip, ki se je prišel kockat z dvajset tisoč dolarji in z določenim listkom ...« Angel je videl, kako je Grk nenadoma otrpnil in tako stisnil slušalko, da so mu prsti kar pobeleli. Slednjič je Zarifis le odložil slušalko in vstal. Dolgo je s svojimi mišjimi očmi opazoval Angela. »Aha!« je spregovoril. »Vi ste gospod Al, kajne?- Angel se je prostodušno nasmehnil: »Al Brook je moje pravo ime.« Zarifis je pokimal: »Da, Al Brook! Da, vi ste Angel,« je rekel zamolklo kot človek, ki ga je prevzel strah. »Vi ste torej ubili Drakeja? In vi sle ta tip, ki je prisegel, da bo počistil New York?« Bruhnil je v grozljiv krohot: »No, lahko 6te zadovoljni, Angel! — Vaše delo je končano.« Obrnil se je in pošepetal čuvarjema. Angel je slišal le eno besedo, vendar je bil zadovoljen, vedoč, da je uspel: Zarifis ga pošilja Ullmanu. Pri njem bo pa gotovo našel tudi Rosenbergovo hčerko... »Pojdite!* mu je rekel Zarifis. »Kaj pa mojih dvajset tisočakov?« je vprašal Angel. Zarifis in čuvarja so se zakrohotali: »Kamor greste, dolarjev ne boste potrebovali .. .« Zarifis se je veselo udaril po žepu: »Vaši tisočaki 6o spravljeni tukajle!« Angel mu je prijateljsko položil roko na ramo, rekoč: »Ne pozabite, da ste mi dolžni par- -tijo kart...« Čuvar je Angela grobo odrinil, ta pa je že spustil v žep dolarje, ki jih je spretno izmaknil Zarifisu. TRINAJSTO POGLAVJE Angela so spravili v limuzino med oba spremljevalca in avto je odbrzel proti severovzhodnemu delu mesta, nato pa po prelepi cesti v Long Island. Angel si je prižgal cigareto in si skušal zapomniti pot. Po polurni vožnji je avto zavil s ceste na poljsko pot in se kmalu nato ustavil pred majhno enonadstropno hišo. Pred vhodom je že stala velika limuzina. Čuvarja sta Angela odpeljala po stopnicah pred glavna vrata. Dala sta poseben znak vratarju in ta je odprl vrata. Veža je bila le medlo osvetljena. Desno je bilo skozi odprta vrata videti bar, levo pa dvorano z bleščečim parketom. To je bilo verjetno nočno gnezdo gang-sterjev. Angel je naglo vse pogledal in Si skušal zapomniti razpored vrat in predmetov. »Je zgoraj?« je vprašal čuvar vratarja. Vratar je pokimal: »Caka vas. Ali je tole tisti ptiček?« Čuvarja sta nekaj zamomljala in povlekla Angela s seboj na stopnice v prvo nadstropje. Na hodniku so bila troja vrata. Čuvarja z Angelom sta se ustavila šele pred tretjimi in potrkala. Vrata so se odprla in Angel je stopil v lepo osvetljeno sobo. Na železni postelji sta sedela dva moška in kvartala. Za mizo sredi sobe pa je sedel Berry UUman. Angel ga je takoj spoznal po opisu, ki mu ga je dal inšpektor Brayan. Nato pa so mu oči obvisele na dekletu, ki je sedelo zraven UUmana. Angel ni imel nobenega posebnega vzroka za misel, da je to Sony Rake, dekle, ki je telefoniralo Dolldyju. Toda začutil je s srcem, da more samo to dekle imeti tisti čudovito pojoč glas, ki ga je slišal na telefonu. V tej bedni sobi je bila res nekaj posebnega, kot je bil nekaj posebnega v primeri z zanikrno opremo pretirano elegantni Ullman. Dekle je bilo vitko, plavolaso, s sijoče, črnimi očmi in prelepimi usti, staro kakih triindvajset let. Bila je čudovito mirna in Angel je bil prepričan, da bo spoznal njen glas, ko bo spregovorila. Zato je pozdravil bolj njo kot UUmana: »Dober večer!...« Nihče mu ni odzdravil. Ullman je pomočil tenak čopič v stekleničko in si začel lakirati nohte. Na prstu mu je bleščal kot lešnik velik briljant. Počakal je, da se je lak posušil, nato je rekel Angelu: »Hotel sem vas videti.« Angel se je ljubeznivo nasmehnil: »Res ste prijazni! S tem ste ustregli tudi moji želji, kajti prav koprnel sem po srečanju z vami. Slišal sem, da vam pravijo ,Njujorška lepotica' in rad bi vas prosil za nekaj nasvetov. Na primer — rad bi dobil naslov vašega frizerja^ ki vam je naredil tako božansko električno ondulacijo. Samo veste kaj: ko ste bili zadnjič v lepotilnem salonu, bi jim morali reči, da bi vam polt malce pobelili... potem bi bili res lepši.« Zavladal je grozljiv molk. Tipa, ki sta doslej mirno kvartala, sta debelo pogledala, kakor da ju je nekdo na lepem mahnil po glavi. »Kaj ste rekli?« je vprašal Ullman z glasom, v katerem je drhtel bes. Na mnoga leta, tovariš Iko! Okoli 900 udeležencev na Jutri bo v BrSlinu pri Novem mestu v krogu svojih domačih praznoval 60-letnico ■, življenja tovariš Avgust Jazbinšek - Iko, upokojeni železničar, aktivist Osvobodilne fronte iz leta 194P tn star borec za delavske pravice. V imenu številnih znancev in prijateljev, tovarišev iz let NOB, zlasti pa v imenu železničarjev — bravcev našega tednika, mu za to obletnico iskreno čestitamo in voščimo predvsem trdnega zdravja in zadovoljstva v plodni jeseni življenja! Komaj mu je bilo 14 let, je že začel delati kot lesni delavec na parni žagi v Sevnici. Njegov oče je bil vrogovni delavec. Železnica je pritegnila v svoje vrste tudi našega jubilanta, da ji je ostal zvest od 8. januarja 1918 do upokojitve pred nekaj leti. V teh letih je bil progovni delavec, ■oremikač in kretnik; za marsikaj je moral prijeti tn kmalu je začutil tudi posledice naprednega dela. Ze leta 1920 je sodeloval v železničarski stavki, kas- Priprave za volitve mladinskih vodstev v mladinskih aktivih črno-mal'ske občin« potekajo priprave za septembrske volitve mladinskih vodstev. Zdaj Je v občini 16 mladinskih aktivov, mladinski komite pa misli v kratkem ustanoviti aktive še v Crmošnjicah. Tribučah in na Ziliah. Cluba mladih proizvajalcev sta le dva: v Beltu in Rudniku; do zdaj pa nista pokazala še prave delavnosti. V bodoče bo treba Se v drugih podjetjih osnovati KMP, saj Imajo aktivi po podjetjih za to najboljše po-gole. 'rt občinskem komiteju LMS so osnovali tri komisije: kadrovsko, ideološko in komisijo za družbeno - politično dejavnost. Upajo, da se bo tako dejavnost mladine poživila, čeravno so velike težave s kiadrl tako v komiteju samem kot tudi po aktivih. Milijon dinarjev za dirkalni stroj Motorne dirke po sistemu speedway so nedvomno zelo drag šport. Avtomoto društvo v Vidmu-Krškem Je pred dnevi kupilo za tekmovalca Franca Babica nov dirkalni stroj znamke FIS. ki sta.i l.lizu milijon dinarjev. Ti stroji so zelo občutljivi in vzdržijo največ SO dirk. Stroški zadnjega svetovnega conskega prvenstva v Krškem so presegli 4 milijone dinarjev. Čeprav so speedway dirke vselej dobro obiskane, društvo nima velikega dobička. D. K. neje pa je bil večkrat osumljen komunizma. Leta 1935 je bil premeščen v Novo mesto, kjer je postal 1941 eden prvih aktivistov na železniški postaji. Z OF je začel delati za osvoboditev; prenašal je pošto in različen material iz Ljubljane na teren. Septembra 1941 je postal kandidat KPS, 16. februarja 1942 pa je bil sprejet v Partijo. Med vojno je bil med drugim sekretar odbora OF v Dobrniču i* v Toplicah, po vojni pa je spet vneto delal pri železnici vse do upokojitve. - V številnih družbenih organizacijah, predvsem pa v vrstah vojaških vojnih invalidov, je tovariš Iko vsa leta vneto in prizadevno .delal, tu pa ga najdemo tudi danes, ko se še ves posveča nalogam v organiziranem družbenem življenju. Za plodnih 60 let življenja ga tovariši in sodelavci lepo pozdravljamo; skupnost ga je za revolucionarno delo zasluženo nagradila, vsi pa ga spoštujemo in mu želimo predvsem trdnega zdravja in dobre volje tudi v bodoče! delavskih Športnih igrah! V teku so obširne priprave za I. delavske športne igre novomeške občine, ki bodo zajele nič manj kot 900 članov delovnih kolektivov in ustanov. Do 20. avgusta, se Je prijavilo 28 ekip za kegljanje, 18 za balinanje, 41 za streljanje, 20 za namizni tenis, 14 za odbojko, 21 za šah, C za mali nogomet, 14 za atletska tekmovanju In 12 ekip za turno ln športno kolesarjenje. Odziv je ogromen, zato bo tekmovanje trajalo od 10. septembra do 10. oktobra, ko bo slovesen zaključek. Uspeh krmeljskih rokometašev Preteklo nedeljo so se kr-meljski rokometaši udeležili turnirja v počastitev občinskega praznika Zagorja in so častno zastopali naš okraj, saj so osvojili prvo mesto med štirimi sodelujočimi ekipami. Dobili so vse igre ln tudi pokali Nastopile so ekipe JNA, Partizana iz Zagorja, Radeč in Krmelja. Ponovno sta se odlikovala vratar Vili Logar in napadalec Jože Logar. D. B. V Krškem spel državno prvenstvo 27. avgusta bodo v Krškem IX dirke za državno prvenstvo v speedwayu. Zaprosili smo Janeza Potočnika, predsednika Av. to-moto društva v Vidmu-Krškem. naj v zvezi s tem dogodkom odgovori na nekaj vprašanj. Kaj si obetate od letošnjega državnega prvenstva v Krškem? Predvsem si na odlični dirkalni stezi obetam napetih borb. Nastopilo bo 16 jugoslovanskih dirkačev, ki se bodo potegovali za prva mesta. Kdo bo zmagovalec, ne vemo, kajti moči nastopajočih so precej izenačene. Zanimivo, da so naši najboljši dirkači v skrbeh zaradi mlajših dirkačev, ki se vedno bolj uveljavljajo. To bo resnična borba med mlado in staro generacijo. Slednji imajo že izkušnje, prvi pa mnogo več hrabrosti ln poleta. Oboje je porok, da bodo tekme napete in zmage tesne. Vsak meter bo odločilen. Vsega tega nismo videli na svetovnem conskem prvenstvu 26. maja letos, kajti Poljaki so zmagovali, ostali pa so za njimi vozili. Koliko dirk državnega prvenstva je določenih za letos. Za letos so določene tri dirke. Prva je bila 13. avgusta v Bjelovaru. Tu Je dosegel največ točk Drago Regvart |z Zagreba pred Valentinom Medvedom lz Varaždina. Domačin Franc Mlakar, ki trenutno vozi za Zemun, je bil tretji. Franc Babic lz Krškega se Je uvrstil na peto mesto, Stane Salmič pa na deveto. Oba krška dirkača sta imela okvare na motorjih, vozila pa sta odlično. Druga dirka bo v Krškem, tretja pa v Varaždinu. Omenili ste, da bo na državnem prvenstvu nastopilo 16 dirkačev. Koliko jih bo tz Slovenije? Slovenija bo poslala v boj kar 7 dirkačev. Franc Babic, ki bo vozil na novem motorju FIS, in Stane Salmič iz Krškega. Ma- tevž Rozman, Franc Dolinšek iz Kranja, Jože Visočnik, Drago Perko in Ivan kos iz Maribora bodo častno zastopali Slovenijo. Bodo kakšne posebne ugodnosti za gledalce na letošnjih dirkah? Za svetovno consko prvenstvo je bil štadion popolnoma preurejen. Z lahkoto je sprejel kar 20 tisoč gledalcev. Ker na teh dirkah ne pričakujemo tolikšne udeležbe, bo prostora dovolj in si ga bo gledalec lahko prosto izbiral. Tudi cesta od štadiona do priključka na avtomobilsko cesto bo do tega dne asfaltirana. Sicer pa ima naše društvo že bogate Izkušnje iz vsakoletnih prireditev, zato upamo, da gledalcev ne bomo razočarali. In vaša želja? Uvrstitev domačih tekmovalcev na najboljše mesto, napete ln zanimive dirke in čimveč gledalcev. Drago Kastelic Atleti pred novimi nastopi Pretekli teden smo poročali o nastopu nekaterih novomeških atletov na državnem prvenstvu posameznikov v Ljubljani, kjer so se prav dobro odrezali. To je bil vrhunec prvega dela letošnje atletske sezone, v začetku septembra pa se bo pričel drugi del sezone, v katerem bo prav tako precej zanimivih ln važnih nastopov. 2e 2. tn 3. septembra bo v Sarajevu oziroma Celju državno prvenstvo za mladince ln mladinke. Za nas pa bo še važnejše republiško mladinsko prvenstvo, ki bo teden dni kasneje (10. septembra) v Novem mestu ln Ljubljani. Novomeški atletski naraščaj, ki se je na nekaterih letošnjih tekmovanjih zelo izkazal, bo imel tu lepo priložnost, da pokaže kaj zmore in koliko velja v republiškem merilu. Da bi preverili trenutno formo posameznikov, bo v soboto, 26. avgusta od 16. dalje na sta- Predsednik delavskega sveta odgovarja Odgovor na članek »Za naprej bom Jaz plače rihtal... Dolenjski Ust Je 17. avgusta objavil članek pod naslovom »Za naprej bom Jaz plače rihtal.« Vsebina članka nima zveze z resničnimi dogodki v »Hotelu Kandljl«. Delavski svet podjetja je neresnično pisanje Riharda So-perja zelo prosunilo, zato pojasnjujemo bralcem dojansko stanle v podjetju. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov trenutno pripravljamo, ni pa še v razpravi oziroma nI sprejet. Sprejeta so le merila o delitvi osebnega dohodka delavcev, na osnovi katerih so bile obračunane plače. Tudi kdo dobi zaslužek pri cigaretah, še nI dokončno določeno in bo o tem razpravljal delavski svet pred sprejemom pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. lote Colarlč dela na delovnem mestu ekonoma ln Ima odobrenih 2,1 odst. od prometa z živili, kar mu Je ta mesec zneslo 21.990 din, ln še (kakor vsak drug, ki dela kot natakar) 4 odst. od doseženega njegovega prometa, kar Je zneslo 1698 din. Pisec članka trdi. da pripada Colariču Se 17.983 din od prometa v točilnici, kjer Je vsak drugi dan zamenjaval točajko, kar pa ni točno. Tako Je Colarlč delal nekaj časa vsak drugi dan kot toča j, vsak drugi dan pa kot ekonom. Kadar Je delal kot toča J, je delal ves dan. Naslednji dan, ko Je delal kot ekonom, pa je prišel v službo kasneje ln Je v glavnem le raz-knjlzeval skladiščno kartoteko, se pravi, da tudi nI imel pravice do 100 odstotne plače ekonoma, to Je 21.990 din ah 2,1 odstotka od prometa z živili tisti mesec. Ta čas pa so poleg svojega dela opravljali posle ekonoma namesto Colariča drugi uslužbenci hotela, ki pa za to svoje delo niso zahtevali nobenega plačila. Skratka: Colarlč Je zahteval plačo za dve delovni mesti hkrati (ekonoma ln točaja), čeprav Je razumljivo, da nI detel hkrati na dveh delovnih mestih. Vsekakor pa pripada Colariču še posebna nagrada ali pa razlika med boljšo ln slabšo plačo, kakor tudi tistim delavcem, ki so njega na-domcstovall, ko bo to odobril delavski svet na prvem zasedanju. Podobno Je tudi v primeru perice. Direktorjeva povprečna dosedanja letošnja mesečna plača znaša 47.400 din ln ga zato tudi nima smisla primerjati z direktorjem neke tovarne, zlasti Se zato, ker Je imel zadnjih Sest let po 19. 18 m 22 tisoč din plače. Dalje nI dal direktor izjave •za naprej bom Jaz plače rihtal«) Direktor je namreč le zavrnil podpis plačilne liste, ki ni bila sestavljena na podlagi sprejetih meril z besedami: »Kaže, da bom moral za naprej sam sestavljati plačilno listo«, to pa zaradi tega, ker delavski svet še nI odobril nekaterih pripadajočih zneskov, katere je vsebovala plačilna Usta. Tudi ne drži, da bi direktor dejal, naj Colarlč uveljavi svoj zahtevek preko sodišča ln da se na delavski svet nima smisla pritoževati. Direktor je Colariču pojasnil, da bo dobil pripadajoči zaslužek, čim ga bodo organi upravljanja odobrili. Čudimo se, da novinar ni preveril točnosti podatkov pri naših organih upravljanja, prav tako pa se kolektiv upravičeno sprašuje, kateri posameznik ali forum Je dal novinarju neresnične podatke ln s kakšnim namenom. V naši občini Je Se kakšno podjetje, kjer Imajo člani kolektiva ali pa organi upravljanja manj besede kot pri nas, pa se za člane kolektiva nihče ne potegne. ANTON PATE, predsednik delavskega sveta v podjetju »Hotel Kan-dlja« dionu v Novem mestu društveni atletski miting, na katerega so vabljeni tudi atleti lz drugih društev okraja. Poleg mladincev bodo nastopili tudi člani, ki Imajo v oktobru več zelo važnih tekmovanj. 1. oktobra bo republiška reprezentanca, v kateri bodo prav gotovo Penko. Spllar in Potrč, nastopila na mednarodnem tekmovanju v Meranu, v Italiji. 8. oktobra bo pomembno moštveno tekmovanje. Sest najboljših ekip v B programu zvezne atletske lige (obe novomeški ekipi sta v finalu!) se bo med seboj pomerilo za prvaka v B programu. Da bi se novomeški ekipi za to tekmovanje čim bolje pripravni, sta v načrtu dva prijateljska dvoboja. Atletski klub Karlovac je že julija predlagal dvoboj v Novem mestu, ki bo verjetno izveden septembra. Povratni dvoboj bo v Karlovcu. Upamo, da bodo za to našli potrebna finančna sredstva. V oktobru bo še več drugih atletskih tekmovanj. 1. oktobra bo v Celju republiško pionirsko prvenstvo posameznikov, kjer imajo prav tako nekateri tekmovalci ln tekmovalke lz našega okraja zelo lepe možnosti, da se uvrstijo na najvišja mesta. Teden dni po finalu ekipnega prvenstva (14. ln IS. oktobra) bo v Trbovljah republiško prvenstvo v mnogobojih in štafetah. Tudi tu nameravajo nastopiti nekateri najboljši novomeški atleti ln atletinje, v okviru priprav pa bodo sredi septembra v Novem mestu prl» pravili zanimivo tekmovanje v deseteroboju za moške ln pete-roboju za ženske. O letošnjem atletskem prvenstvu Dolenjske, ki je bilo doslej redno jeseni — Izmenoma v Črnomlju, Kočevju ln Novem mestu, — zaenkrat še nI nič znanega. Med spomeniki, ki nas bodo t ukvarjati tudi s k lepa r-2*ypm. Uaauge. ki Jih to podjetje nudi, bo občutno cenejše *°t drugje. ■ Kopalna sezona je pri kraju. Jutra so že močno hladna, tisto malo sonca, ki posije čez dan, pa ne privablja več Hudi h Krki. Kljub mnogim sončnim ln toplim dnem v letošnjem poletju je bilo komaj 14 dni prikladnih za kopanje v Krki. ■ Na živilskem trgu tudi zmikavtov ne manjka. Pretekli ponedeljek je bilo slišati, da Je y živahnem vrvežu nekomu zmanjkala denarnica, drugemu pa eekar. . Naprodaj so bila jajca po 23 din, Jabolka po 40 din, slive po 50 din, hruške po 50 din, smetana v skodelicah po 70 din, krompir po 23 din, šplnača na merice po 30 din, fižol po 70 din, kumare P« 40 din, paradižniki po 60 din in paprika po 80 din. Za piščance so zahtevale ženske SOOdln, vendar je bila cena previsoka in ni bilo videti, da bi jih kaj dosti prodale. Kot navadno Je bilo tudi tokrat nekaj stojnic zasedenih z otroško konfekc'/o, pleteninami, igračami, ogrlicami ln broškami. ■ Gibanje prebivalstva: rodila je Štefko Ban lz Paderši-čeve 7 — dečka. Poročila sta se: Dragotin Krese, ključavničar s Kurirske poti 2, in Marila Kolenc, šivilja fe Irce vosi. J 11. avgusta Je sonce močno pripekalo. 2ivo srebro se je povzpelo na 30 stopinj Celzija. Bila je neznosna vročina. Številnim kopalcem v bazenu na Vidmu se Je pridružil tudi štirinajstletni Srečko Rihly. ki Je prišel z Rakeka na obisk k sorodnikom. Okoli 15.30 ste v globlji del bazena skočila bratec (7 let) ln sestrica (12 let). Sredi bazena je fantku 14-lctni Srečko Bihly i Rakeka je bistveno pripomogel, da sta bila otroka rešena is bazena zmanjkalo moči. Sestrica Je opazila, da se bratec utaplja. Hitela mu Je pomagat. Trdno sta se oklenila drug drugega, toda reševalka je bila preslabotna, da bi ga rešila, zato je klicala na pomoč. Klic pa je preglasil zvočnik, ki je glasno oddajal glasbo. Dvoje življenj se je pogreznllo v vodo. Na srečo je tragično dogajanje zadnji trenutek opazil Ivan Grabar, dimnikarski mojster iz Brežic. Uvidel je, da otroka nujno potrebujeta pomoči. Pričel ju j: reševati, toda sam tudi ni zmogel vsega. Nad gladino so se pokazali mehurčki. .. Slučajno se je Srečko Rihly ozrl po bazenu. Ko je spoznal položaj, se je silovito pognal v vodo in se spustil na dno ter začel otroka potiskati navzgor. Kmalu je začutil pritisk v pljučih ln je moral po zrak. Globoko ga je vdihnil ln se znova potopil. Ko se je drugič pokazal na površju, so bili že blizu zidu. »Sele takrat so drugi pritekli na pomoč. Prej jih ni nihče opazil. Vse se je dogajalo s filmsko naglico,« mi je pripovedoval Srečko ter pristavil, da sta bila otroka na kraju s svojimi močmi. Nudili so jima prvo pomoč. Ko sta se zavedela, sta preplašena povedala) da sta brat in sestra in da sta doma iz Brestanice, nakar sta jo urnih nog mahnila proti domu. Opisani primer Je staršem resno svarilo, naj ne puščajo otrok brez nadzorstva,- Srečko Rlhly pa zasluži Javno pohvalo. Drag« Kasten« t-adlih, ustreljenih oziroma umrlih pa 114. Razen tega je okupator odpustil iz službe zaradi sodelovanja z OF 403 uslužbence nekdanjih pošt Po govoru je sledil kulturni spored, kjer je sodelovala tudi poštar- ska godba iz Ljubljane, nato pa se je razvilo prisrčno tovariško srečanje nekdanjih borcev in aktivistov kateremu so se pridružili številni domačini. V nedeljo zjutraj se je pred novim poštnim po- slopjem zbralo nad 2500 članov kolektivov PTT iz vseh krajev Slovenije, razen njih pa novi gostje iz Ljubljane in Novega mesta, predstavniki okrajnih in občinskih' i.iolitičnih vodstev. OLO in ObLO ter or- ganizacij. Na doslej največji poštarskj prireditvi je bilo zbranih v Črnomlju nad 5000 ljudi. Po pozdravu tovarišice Dragice Rome je govoril direktor Skupnosti podjetij PTT za Slovenijo Jože Gerbec, ki je prevsem opisal delež Bele krajine in Dolenjske v letih revolucije, nato pa je govoril o načrtih za nadaljnji razvoj PTT službe v Sloveniji (o tem, zlasti pa o načrtih PTT službe v našem okraju, bomo v kratkem objavili več zanimivih podatkov iz govora tov. Gerbca). Zgraditev prvega poštnega poslopja v novomeškem okraju je skromna oddolžitev prebivalcem Bele krajine za njihov t.ri-spevek v .osvobodilni vojni. Po kulturnem sporedu so si gostje in številni drugi obiskovalci z zanimanjem ogledali novo poštno poslopje, v katerem je kolektiv črnomaljske pošte začel takoj delati. Stavbo je zgradilo Dolenjsko gradbeno podjetje iz Grosuplja, projektiral pa jo je inž. Tine Horvat. Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko tovarišu maršalu Titu, srečanje pa se je zaključilo s športnimi prireditvami. Šivalni tečaj v Črnomlju Julija je bil zaključen šivalni tečaj v Metliki, sredi avgusta pa se je začel v Črnomlju. Vodi ga strokovna učiteljica. Tečajnice se bodo naučile osnov krojenja in šivanja ter se bodo lahko po zaključenem tečaju zaposlile v tekstilni Industriji. Okrajna cestna uprava iz Novega mesta je ordčela že pred nekaj meseci z asfaltiranjem cestišča od Krškega do priključka na avtomobilsko cesto pri Drnovem. Ker se je delo nekoliko zavleklo, so ljudje postali že nestrpni. Tudi občinski odborniki so na zadnji seji ljudskega odbora zahtevali v zvezi s tem pojasnila. Nedavno smo se obrnile do tehničnega vodje okrajne cestne uprave Alojza Zupančiča, ki nam je povedal, da bo asfaltiranje ceste zaključeno 15. septembra. Prvotno je bila predvidena le proti-prašna obdelava ceste. Toda zaradi velike obremenitve (2.500 ton dnevno), bd bila v enem letu cesta uničena. Čeravno je za dela predvideno le 15 milijonov dinarjev, se je okrajna cestna uprava odločila cesto ponekod razširiti in nanjo na- -voziti 10 cm gramozne podlage in jo šele potem asfaltirati. Ce uprava ne bi delala z lastnimi stroji in ore-voznimi sredstvi ter s pretežno večino cestarjev, bi asfaltiranje stalo najmenj 40 milijonov dinarjev. Tudć gramoz pripravlja z lastnimi stroji v gromoznici v Drnovem. Nestrpnežt naj upoštevajo, da so se dela zavlekla predvsem zaradi kvalitetnejše obdelave ceste. Sicer pa smo te dni že odprli cesto od Krškega do prvega odcepa v Drnovem. Pomenek v Bušeči vasi Ko sem nedavno obiskal Bušečo vas, sem se oglasil pri predsedniku vaške o'ga-nizaoije SZDL tov. Jožetu Golobiču. Kmalu sva se zapletla v živahen razgovor o življenju in delu v tej vasi. Povedal mi je: »»Množični sestanki SZDL so vedno dobro obiskani. Lani smo na sestanku sklenili, da bi tudi m*e sosednje vasi končno zamenjale petrolejke z električno lučjo Pomagala nam je občina, veliko pa tudi ljudje sami, predvsem s težaškimi deli in prispevanjem drogov. Elektrifikacijska dela v vseh vaseh vidno napredujejo in bodo gotova do novembra. — Zataknilo pa se je pri predlogu za gradnjo vodovoda dn popravilo poti od vas« do iole. Sedaj na primer hodimo po vodo k pol ure oddaljenemu izvirku. Nekateri pa kljub temu izjavljajo, da se brez vodovoda lahko prebije. M> slim, da se ne bi 6meli ustrašiti obveznih prispevkov za to gradnjo. Ce bi ljudje samd pokazali več volje in zanimanja, sem prepričan, da bi potem tudi občina pomagala. Sedaj ni časa za sestanke, prepričan pa sem. da se bomo pozimi na sestankih pogovorili o tem in onem čn da bo prevladala napredna miselnost.« D. K. Spominska svečanost na Blanci 8. julija je bila na Blanci lepa spominska svečanost, ki so jo tamkajšnji vaščanl posvetili spominu 23 padlih borcev in dveh talcev, ki so v osvobodilnem boju dali svoje življenje za svobodo domovine. Ob 20-Ietnicl revolucije je krajevna organizacija ZB odkrila padlim borcem lep spomenik, ki je postavljen pred prosvetnim domom. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek. 24. avg. — Jernej Petek, 25. avg. - Dragorad Sobota, 26. avg. — Penisa Nedelja, 27. avg. — Zlatko Ponedeljek, 28. avg. — Avguštin Torek, 29. avg. - Boleslav Sreda, 30. avg. — Masa ZAHVALE Iskreno se zahvaljujem dr. Jožetu Plrcu lz Vidma-Krške-ia, ki ml je v soboto, 12. avgusta, rešil življenje. Pavel •lorenc. Vel. Trn 4. Jožica Sadar ln Cvetka Plrnar se iskreno zahvaljujeva Okraj-■sanii ljud. odboru Novo mesto, ki nama je s podelitvijo štipendije omogočil šolanje na Soli za zdravstvene delavce. Ob tragični smrti našega dragega očeta, moža, sina, brata IVANA TISUJA se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ln počastili njegov spomin. Iskrena hvala organizatorjem tako lepega pogreba: političnim in družbenim organizacijam iz Kostanjevice, upravi Pionirja iz Novega mesta za tolažbo in pomoč ter postaji LM v Kostanjevici Hvala tudi obema govornikoma za tople besede, pevskemu zboru in gasilcem lz Kostanjevice, godbi lz Šentjerneja, delovnemu kolektivu podjetja Pionir, darovalcem vencev ln cvetja. Prisrčna hvala sosedom, vsem znancem ln prijateljem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Anica, hčerke Nika, Tatjanca in Majd-ka, mama, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Gradac pri Črnomlju, Kostanjevica. PRODAM HISO z delavnico ln vrtom poleg železniške postade. Grosuplje 157. • Plan kmetijstva in gozdarstva za leto 1962 bodo obdelali na jutrišnjem sestanku predsedstva okrajne zadružne zveze. Dovolj zgodaj pripravljeni podatki za nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva v okraju bodo lahko dobra pomoč za pravočasno uresničevanje nalog, ki nam jih je naložil sedanji petletni plan gospodarskega razvoja. • V mokronoški zdravstveni postaji je pred kratkim spet začel delati zdravnik. Ze prve dni je bil pravcati naval bolnikov, kar samo potrjuje znano ugotovitev, da ta predel ne more biti brez zdravnika, saj ima Mokronog obsežno zaledje. > • Poravnalni sveti v Trebnjem razmišljajo O uvedbi manjšega prispevka, ki naji bi ga plačevale stranke pri poravnavi. Cla-nj teh svetov so zaposleni ljudje, rešijo pa od 60 do 70 odstotkov zadev, zato bi zares kazalo njihov trud primerno nagraditi. Na Mirni so tako nagrajevanje že vpeljali. • Republiški prvaki so postali na nedavnem mladinskem prvenstvu v wa-terpplu mladi igralci iz Kr škega. Igralci Celuloze so tako spet pokazali visoko raven plavalnih štortov na Vidmu. Za njimi so se zvrstili celjski Neptun, Koper, ljubljanska Ilirija, radovljiški/ Prešeren in Velenje. PRODAM 4 VINSKE SODE (240, 24«, »2, 7SO litrov) ln kad. Turk, Novo mesto. KOSILNICO m Diesel motor prodam. Za grad 3, p. Otooec ob Krki. IIOREX 400 1934 prodam ali zamenjam za moped z doplačilom. Lahko tudi ček. Irca vas 51. ISCEM MLINABSKEGA POMOČNIKA ali vajer.ca. Prednost imajo samci — zaradi stanovanja. Plača do dogovoru. Naslov v upravi lista (924-61). SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini v Ljubljani. Račič, Foersterjeva 2, Novo mesto. S 1. SEPTEMBROM sprejmem samostojno gospodinjsko pomočnico srednjih let. Ing. Vi-tal Kovačič, Ljubljana, Na Jami 6, Siska. GOSPODINJSKO POMOČNICO išče družina zdravnika in zdravnice v Kranju. Informacije dobite pri Marinčkovih v Prosvetnem domu v Novem mestu. ODDAM SOBO dijaku srednje šole. Rifelj, Paderšičeva 6, Novo mesto. GELĆE BOVALE - matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za eobelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata se nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. POŠTENEGA NAJDITELJA dne 31. julija izgubljene denarnice z dokumenti dobro nagradim (913-61). MELBROSIN-PREPARAT cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelee Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za čebelarstvo - Kalnih), dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri Kemofarmacijl. KMETOVALCI! Obleko in obutev zamenjam za krompir in zimska Jabolka ali prodam. Naslov v upravi lista. ZA DRVA ZAMENJAM Skoro novo moško obkko. Naslov v upravi lista. SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini v Novem mestu. Naslov v upravi lista (927-61). PRODAM DOBRO OHRANJENO SPALNICO ln nepopolno pohištvo za dnevno sobo. Naslov v upravi lista (928-61). Brežice: 23. avgusta Italijanski barvni film »Skandal na plaži«. 26. avgusta ameriški barvni film -Tajinstveno močvirje«, 27. avgusta francoski barvni film -Zena ln njena igračka«. Črnomelj: 25. in 27. avgusta angleško—ameriški barvni, film »Podat roko hudiču«. 29. ln 30. avgusta ameriški film »Cesta za taksi«. Kostanjevica: 27. avg. ameriški barvni film »Savonara«, 30. avg. ameriški barvni film »Be-ny Goodman«. Metlika; 26. ln 27. avg. francoski barvni film »Zena ln njena igračka«. 30. avg. nemški barvni film »Mozart«. Mokronog: 26. ln 27. avg. jugoslovanski film »Kota 905«. Novo mesto — »Krka«: od 25. do 28. avg. italijansko-nemški barvni film »Ne pozabi me I« Od 29. do 31. avg. jugoslovanski film »Martin v oblakih«. Semič: 27. avg. slovenski film »Dobri, stari pianino«. Sevnica: 26. in 27. avg. ameriški film »Bagdadske sirene*. 30. avg. jugoslovanski film »V mreži«. Trebnje: 26. ln 27. avg. ameriški barvni film »Helena Trojanska«. Predstava v soboto ob 20. url, v nedeljo ob 14., 16. in 18.30; 30. avg. madžarski film »Nedeljska romanca«. Predstava v sredo ob 20. uri. Videm - Krško: 24. avgusta: ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasto strehi«; 26. ln 27. avgusta: francoski barvni film »Splavarji z Volge«; 30. in 31. avgusta: ruski barvni film »Osemnajsto loto«. PREKLICI Izgubil sem zdravstveno izkaznico štev. 467338 in jo s tem preklicujem. Stanko Cimerman, Tomažja vas 1, pošta Bela cerkev. Izgubil sem zdravstveno izkaznico štev. 218699 ln jo s tem preklicujem. Jernej Kos, Ločna 37 pri Novem mestu. NOVO MESTO Od 14. do 21. avgusta je bilo rojenih 11 dečkov ln 5 deklic. Port>čili so se: Martin Udovč. pismonoša lz Gor. Težke vode, in Marija Cimermančič. šivilja s Hriba; Anton Selak, šofer iz Dolenje vasi, in Marija Zupančič, delavka z Vrha pri Ljubnem. Umrli so: Ivan Tisu, tesar lz Gradca, star 46 let; Djemal Rahmanovlč, rudar lz Kanlža-rice. star 20 let: Marija Tassi, gospodinja lz Metlike, stara 53 let; Marija Lavrih, kmetoval-ka iz Dolenje vasi, stara 72 let; Elizabeta Vintar, kmetovalka iz Vavte vasi, stara 64 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Turk lz Straže-dečka, Jožefa Pajk iz Skrjanč-dečka. Ivana Kren iz Mačkovca—deklico, Alojzija Žagar iz Jelš-dečka, Mihaela Stražinc iz Sp. Mla-detičev—dečka, Antonija Kos iz Šentjurja—dečka. Marija Janec lz Zdinje vasi—deklico, Bernarda Duler lz Gor. Straže-deklico. Emilija Stajner z Dednjega vrha-dekltco. Jožefa Tršinar iz Dol. Dol-deklico, Boža Kocjan iz Sp. Zabukovja—dečka, Justl Gačnik iz BrezIJ—deklico. Marija Cujnik z Gradišča—deklico in dečka, Jelka Popovlč iz Kočevja—dve deklici, Marija Valentin iz Salske vasi—dečka. Danica Brodarič iz Rosalnic — dečka. Dragica Gorše z Obrha-dečka. Danica Kren lz Straže-deklico, Angela Kobe z Vrha pri Dolžu—deklico. Terezija Okleščen z Gor. Kamenc-deč-ka. Frančiška Oreškovič lz Po-nikev-dečka, Jožefa Strucelj iz Zemlia-deklieo. Alojzija Jakša iz Gabra-dečka. lz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Josipa Stri-tof iz Vučilčevega - deklico, Jelena Hotko lz Drenja - deklico. Milka Regali lz Brezine — dečka, Terezija Dvoršak lz Čateža - dečka, Anica Milat iz Sel — dečka, Marija Kozmus lz Lončarjevega dola — deklico, Nežika Kržan lz Brežic — dečka, Marta Ušaj iz Impoljce — dečka, Vera Glogovič iz Savskega Marofa — dečka, Urška Rostohar iz Skopic — dečka, Jožefa Lupšinia lz Zakota — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Mariji Segina, kmetici iz Tribuč. je spodrsnilo in si je pri padcu poškodovala roko. Ludvika Suštaršiča, posestnika lz Dol. Straže, je sin pretepel in mu poškodoval prsni koš. Staneta Urbančiča, delavca iz Zagorice. je nekdo pretepel s kolom in mu poškodoval glavo. Ivan Tori, sin ključavničarja iz Mokronoga, je padel z motorja ln si poškodoval nogo. Franc Pckolj, sin kmeta iz Vrbovca, si je pri žaganju drv na ctrkularki poškodoval prste na roki. Albin Kolčne, kmet iz ZabrcTia, si je na sadnem mlinu poškodoval prste na roki. Slavko Blažič, sin zidarja iz Stopič. se je popari! po roki. telesu in obrazu. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jo*«'a «"e"lca, sina upokojenca iz Gorjan, je nekdo s koso urezal v levo nogo. Franca Koritnika, kretnika z Blance, je povozil vlak ter je pri tam dobil poškodbe po glavi in prsih. Milanu Budni, sinu delavca lz Vidma-Krškega, je padla na nogo brana ter mu jo poškodovala. Franc Komočar, kovač iz Dol. Skopic. je pri padcu z motorjem dobil poškodbe po glavi. Viktor Štefan, kovinar lz Kumrovca, je padel z motorjem ln si zlomil nogo. Uu-ijan Kelava, delavec lz Ljubljane si Je pri prometni nesreči poškodoval obe roki ln levo nogo. Anica Roškar, gospodinjska pomočnica, se je pri delu poparila po nogi. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO razpisuje po 61. 7 in 27 temeljnega zivkana o štipendijah za šolsko leto 1961/62 naslednje štipendije: 5 na fakulteti za strojništvo t na ekonomski fakulteti 1 na pravni fakulteti 6 na tehniški srednji Soli — strojni oddelek 1 na tehniški srednji šoli — kemijski oddelek 4 na ekonomski srednji šoli 4 na administrativni šoli Prošnjam, ki naj jih prosilci pošljejo Industriji motornih vozil — Novo mesto najkasneje do 30. avgusta 1961, morajo priložiti: zadnje spričevalo oziroma frekventacijsko potrdilo, potrdilo o vpisu na fakulteto oziroma šolo, izjavo, da prosilec ne prejema štipendije pri drugem organu ali podjetju in potrdilo a premoženjskem stanju in povprečnih mesečnih prejemkih staršev. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo prosilci sodelavcev, ki so zaposleni v podjetju, otroci padlih borcev NOV in žrtev fašističnega terorja in prosilci, ki stanujejo v bližnjem območju podjetja. Razpis Industrijske rudarske šole v Trbovljah za vpis v rudarski ln elektro odsek Centra za izobraževanje kadrov rudnika Trbovlje-Hrast-nik. POGOJI: Rudarski odsek: kandidat mora uspešno dovršiti naj-nujmanj 5 razredov osemletko. V letu 1961 mora dopolniti 15. leto starosti ln sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno ln duševno zdrav ter dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Elektro odsek: kandidat mora z uspehom dovršiti 6 razredov osemletke z odličnim uspehom. Biti mora telesno in duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Kandidati se bodo strokovno usposabljali na učnem delovi-šču ln v delavnicah ter izobraževali v šoli Centra za poklic rudarja kopača ln obratnega električarja. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo predložiti upravi Centra prošnjo, kolkovano s 30 din državne takse ln 20 din občinske takse ter zadnje šolsko spričevalo. Izpisek iz rojstne matične knjige, listino, ki prikazuje potek In uspeh šolanja (izda šola, kjer se je kandidat šolal), mnenje šole o sposobnostih ln nagnjenjih kandidata, potrdilo o premoženjskem stanju za leto 1961, potrdilo o stalnem bivianju (samo kandidati, ki stanujejo Izven Trbovelj), potrdilo o višini otroškega dodatka. Sola Ima Internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, de- Dva nevarna požara Nabirajte zdravilna zelišča Cvet* rmana s peclji do 1 cm, rdeče deteljice, bele deteljice, List: beladone, rdeče maline, breze, šmarnice, gozdne jagode, vinogradniškega lapuha, jetrnika. melise, borovnice, ozkolistnega trpotca, pekoče koprive. Rastlino: pelina, gladiš-nika, kopi t nika s korenino, betonike, krvavega mlečka, grenkuljice. melise, vodne kreše, dobre misli, škržo-lice, črnobine, ženiklja. zlate rozge, jetičnika. Korenine: urnike, krvavega mlečka, sladkih koreninic, malega divjega janeža, velikega divjega Janeža, regrata (samo rumenega), pekočih kopriv, srčne moči. Lubje: češminovih korenin, krhlike. Plodove: suhe borovnice, čeimina. gloga, medvedovih hrušk in šipka. Rastlino zlate rozge nabirajte, preden se cveti popolnoma odprejo. Navodila in cene dobite v vaši zadrugi ali pri GOSAD, skladišče Novo mesto — Slakova ulica 8, V soboto, 12. avgusta, je popoldne pričelo goreti v gozdovih nad Suhadolom v Gorjancih. Oglarji so žgall kopo. pa so bili premalo pazljivi ob odhodu. Kaže. da je kopa eksplodirala in užgala suho dračje ln travo. Ogent se je hitro razširil ln zajel suhi les, da je začel goreli s plamenom. Tako je zgorela tudi večja količina drv. Močna sapa, ki je ta dan pihala, Je ogenj še razplhala. Novomeški gaslld so bili poklicani precei pozno, vendar so eno uro po alarmu prispeli po hudih strminah do požarišča ln ogenj kmalu pogasili ter preprečili, da se nI razširil na mlado smrečje. Škode je precej, vendar bi bila lahko še večja, če bi bil ogenj dosegel smrekove nasade, ki so tam blizu. V noči od sobote na nedeljo pa se je vžgal senik posestnika Martina Ljublja na Muhaberu pri Novem mestu, v seniku Je bilo okoli 4000 kg sena ln več poljskega orodja. Senik je z vsem popolnoma zgorel. Gasilci iz Novega mesta, ki so bili alarmirani ob dveh ponoči, so zdrveli tja z avtocisterno' ln pričeli gasiti, vendar ni bilo mogoče rešiti ničesar, razen nekaj ob seniku zloženih drv. Gasilci so požar lokalizirali in tako obvarovali drvarnico, šupo in stanovanjsko hišo. Kako je požar nastal, še ni znano. Obvestilo gimnazije v Novem mestu Popravni ln zaključni izpiti na gimnaziji v Novem mestu bodo 29., 30. in 31. avgusta ter 1. ln 2. septembra. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski. Pouk se prične 5. septembra 1961. SPORED RADIO LJUBLJANA Komisija za sklepanje ln odpoved delovnega razmerja pri KMETIJSKI ADRUGI Z. 0. J. — BIZEUSK0 razpisuje, na podlagi splošnih predpisov delovno mesto UPRAVNIKA POSESTVA Pogoji: inženir agronomije, absolvent srednje ali nižje kmetijske šole z večletno prakso. Plača po tarilnem pravilniku. Ponudbe pošljite na KZ Itizcljsko do 31. avgusta 1961. SOBOTA - 26. avgusta: 5.0O-8.O0 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) - 5.30 Nekaj domačih - 8.03 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu - 8.30 Pionirski tednik -8.50 Vibrafon ln kitara - 9.00 Glasba onkraj Atlantika - 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Vaški kvintet s pevci — 12.15 Kmetijski nasvett - 12.25 Narodne pesmi in plesi lz bratskih republik - 12.45 Havajski zvoki - 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Pol ure v vedrem tonu - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo -15.40 Iz del Marijana Kozine — 16.00 Humoreska — 16.20 Zabavni orkester Les Baxter - 16.40 Moški zbor Enakost lz Kranja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.13 Pisan spored zabavnih zvokov — 17.30 Po kinu so dobimo - 18.00 Dva prizora iz opere Manon — 18.20 Pozdrav z gora - 18.43 Okno v svet - 19.30 Radijski dnevnik - 20 00 Domači vižarll se kosalo 20.20 Radijska komedija - 21.21 Melodije za prijeten konec tedna - 22.15 Oddata za naše Izseltencc - 0.105 Plesna glasba. NEDELJA - 27. avgusta: 6.00-6.30 Nedeljski jutranji pozdrav - 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Koračnice igra Pihalni orkester LM - 7.35 Majhni ansambli - 1B.00 Mladinska radijska Igra R.49 lz albuma skladb za otroke - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.49 pesmi — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Domače poskočnlce — 10.30 Nedellska matineja - H-40 Re-nortaža — 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 14.11 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15-30 Majhen mozaik melodij - 16.00 Igramo za vas - 17.00 Športno popoldne -19.30 Radijski dnevnik - 20 ™ Zabavni zvoki za vse - 21.0O Športna poročila 21.10 Dramatična simfonija Borneo »n Julija - 22.15 Plesna glasba - 23.09 Nočni operni koncert. lovno obleko, obutev in šolske potreščlne. Prošnje je vložiti na upravo centra najpozneje do l. septembra 1961. Center za izobraževanje kadrov rudnika Trbovlje-Hrastnik Objava Obrtno-izobraževalnega centra v Novem mestu Obrtnoizobraževalni center v Novem mestu obvešča vsa podjetja, mojstre ln vajence, da bo: 1. vpis vajencev v I. letnik od 26. do 31. avgusta; 2. popravni izpiti za I. letnike od 1. do 5. septembra; 3. začetek pouka 1. septembra ob 8. uri zjutral za prve letnike stavbnih ključavničarjev, strugarjev, kleparjev, pleskarjev, ki so sklenili učno oo-godbo v letu 1960; ter za TTL letnike krojačev. Šivilj, čevljarjev. Za ostale letnike in struke bomo pravočasno Javili priče-tek pouka. Na iPionirjevih gradbiščih Gradbeno todjetje Pionir iz Novega mesta je po letošnjem planu doseglo že milijardo 405 milijonov dinarjev, kar je za 22 odstotkov več kot lani v is*em, času. Gradi pa 113 vc \' in manjših objektov v ..^ vomeškem okraju in v vseh ljubljanskih občinah. Novomeško gradbišče obsega gradnjo Iskrinega obrata, druge hale Novoteksa, kandijske bolnišnice, gasilskega doma, postaje Ljudske milice in več stanovanjskih blokov. V Krškem dograjujejo drugo halo za rotopapir v tovarni celuloze, v Sevnici več stanovanjskih blokov, v Ljubljani pa tovarno testenin, več stanovanjskih blokov in stolpnice. Na novomeških gradbiščih ima Pionir 59 objektov. V vsako hišo: D0LFNISK1 USTI ' DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL v Novem mostu — IZDAJATELJSKI SVET: MIlan Baškovič, Tone GoSnlk, inž. Davorin Gros, inž, Jože Legun, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Slmlč, prof. Tone Trdan, Janez Vitikovlfi in Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GošnLk (glavni in odgovorni urednik), MiloS Jakopec, Drago Kastellc, Jože Prime in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din — Letna naročnina 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstva: 1800 din — Tekoči račun pri podružnici Narodne banke v Novem mestu: 606-11-3-24 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal: Novo mesto 33 — TELEFON št. 127 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »Delo« v LJubljani