Največji aloreub dnevnik v Združenih državah Vetja za vse leto • . . $6.00 a Za pol leta » • • • • $3.00 S Za New York celo leto - $7.00 1 Za inoiemahro celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev y Ameriki, TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Clasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. NO. 216. — STEV. 216. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 16, 1935. — PONEDELJEK, 16 SEPTEMBRA 1935. The largest Slovenian Dafe fa United and legal Holiday*. 75,000 TELEFON: OHelaea 3—3878 VOLUME XLm. — LETNIK XUIL SOVJETSKA UNIJA IN MALA ANTANTA PROTI ITALIJI ČE 61 BILA ITALIJA LE KOLIČKAJ UPRAVIČENA STAVITI ABESINIJI ZAHTEVE, BI JO RUSIJA PODPIRALA Sest držav se je združilo v abesinski krizi. — Portugalska, Jugoslavija, Cehoslovaška, Kanada, Nova Zelandija in Romunska slede Rusiji. — Lit-vinov zagotavlja vso pomoč sovjetske Rusije. Mala antanta ostane zvesta Ligi narodov. ŽENEVA, Švica, 15. septembra. — Kanada in Nova Zelandija ste se pridružili petim evropskim državam ter sta zagotovili pred Liginim zborom, da podpirata Ligo narodov in njena pravila v abe-sinsko-italijanski krizi. Maksim Litvinov za Rusijo, Armindo Rodriguez Monteiro za Portugalsko in Božidar Purič za Jugos^vijo, Cehoslovaško in Romunsko so se pridružili Angliji, Franciji in drugim državam, ki so do sedaj izjavile, da hočejo izpolnjevati določbe Liginil> pravil. Medtem pa je Ligini posredovalni odbor peto-rice, ne oziraje se na italijansko izjavo, da Italija ne more skleniti nikakega kompromisa, pripravil vprašanja, na katera naj bi Italija odgovorila, kakšne koncesije zahteva od Abesinije, nasprotno pa naj tudi Abesinija pove, kake koncesije je pripravljena dovoliti Italiji. Sovjetski delegat, Maksim Litvinov, je jasno povedal, kaj je Rusija pripravljena storiti ter je med drugim rekel: "Ako se vsa prizadevanja Lige narodov za mh izjalove, in bo prišel abesinsko-italijanski spor še enkrat pred Ligin svet ali pa pred celotni zbor, bo sovjetska delegacija izrekla svojo sodbo nepristransko in z odločnostjo, katere ni mogoče ostrašiti z napadi v časopisju ali z drugimi metodami. "Za sovjetsko vlado ni vprašanja, da bi se pridružila eni ali drugi stranki v sporu, ali pa bi zagovarjala interese ene ali druge. "Sovjetska vlada je nasprotna kolonijalnemu sistemu, vplivnim sferam in imperijalizmu. *Z& sovjetsko vlado je samo eno vprašanje: — braniti ustavo Lige narodov kot sredstvo za mir. "Mogoče bomo rabili pravila še večkrat kot enkrat in mogoče ob še resnejših slučajih. Ako zapustimo to zborovanje s prepričanjem, da so se države, katerih zastopniki so tukaj govorili, zavezale, da ne bodo več dovolile napadov na Ligo in, da se bodo posluževale Lige v vseh slučajih agresivnosti, ne glede na izvor ali cilj, bo to zborovanje viden znak v Ligini zgodovini. "Sovjetska vlada bo med vseipl'prva, ki bo lojalno izvrševala svoje obveznosti." Litvinov je dalje omenjal tri ruske predloge, ki leže zaprašeni v Liginih arhivih: 1. Določba, katera država je agresivna; 2. Prememba svetovne razorožitvene konference v stalno mirovno konferenco, in • 3. Popolna razorožitev vseh narodov. "Ako bi od Italije imeli/* je nadaljeval Litvinov, 'mesto izjave o svobodnih rokah, formalno, dpbro utemeljeno pritožbo proti agresivnim činom, katere je izvršila sosedna Abesinija — kar je po Ligi-nem sklepu agresivnost, tedaj se drznem italijan-kem zastopniku zagotoviti, da od Lige ne bi dobil samo pravice, temveč bi se tudi sam prepričal o veliki simpatiji, katero med nami vživa odlični italijanski narod.*' Ko je jugoslovanski delegat Božidar Purič naznanil, da se države Male antante pridružujejo o-stalim državam v skupnem nastopu proti Italiji, je med drugim rekel: Mussolini ne pozna nobenega kompromisa RESOLUCIJA 0 NEVTRALNOSTI JEMERODAJNA Predsednik se bo v abe-sinsko - italijanski vojni ravnal po sklepu kongresa. — Uveljavljen bo embargo za orožje. Hyde Park, N. Y., 15. sept.— Kot je povedal predsednik Roosevelt na običajni konferenci časnikarskim poročevalcem, nevtralna resolucija, katero je sprejel zadnji kongres, natančno določa, kaj morajo Združena države storiti v al>csinsko-italijanskem sporu in ta resolucija l»o edina smernica vlade. To izjavo j«* podal predsednik na vprašanje, ako pomeni poziv državnega tajnika Hulla na Abesinijo in Italijo, da se drže določb Kellogg-Briandove-ga pakta, da se bodo Združene države pridružile Ligi narodov pri določitvi kazni za Italijo. Predsednik je časnikarjem povedal, da smatra inozemski politični položaj za najvažnejše dnevne novice. Z državnim tajnikom llulloni je predsednik v stalnem stiku, odkar je l»il Hull pred dvoma tednoma v Hvde Park. Predsednik pravi, da je Hul-lova izjava, v kateri opozarja na Kellogg-Briandov pakt izborim in tla popolnoma pravilno razlaga položaj. Ko so poročevalci vprašali predsednika, kaj bo njegovo orvo delo v slučaju vojne med Abesinijo in Italijo, se je zopet skliceval na nevtralno resolucijo, ki določa, da predsednik razglasi, da obstoji vojno stanje med dvema državama in uveljavljen je embargo na izvoz vojnega materijala takima državama. AMERIKANEC OBSOJEN V NEMČIJI Hamburg, Nemčija, 15. sept. — 21 let stari mornar William Gill iz Neponset, Mas., ki je prišel v Hamburg s parnikom Washington, je bil aretiran, ker se je žailjivo izrazil o Hitlerju in je žvižgal internacijonalo. Obsojen je bil na zapor štirih tednov in ga je takoj nastopil. Pri obravnavi je bil navzoč tudi ameriški konzul. Ameriški mornar Lawrence B. Simpson pa se nahaja že 11 tednov v preiskovalnem zaporu pod obdolžbo, da je širil komunistične nauke. 135,000 OSEB ZAPOSLENIH PRI ŠTETJU Urad za ljudsko štetje bo ugotovil število oseb, ki so upravičene d o starostne pokojnine. Washington, D. C., 15. septembra. — Urad za ljudsko štetje lx> vkratkem nastavil 135 tisoč uradnikov, ki bodo dognali, koliko oseb v deželi je upravičenih do starostne pokojnine ter sestavili statistiko najvažnejših ameriških industrij. »Seznam oseh. ki so upravičene do starostne ]*>kojiiine, bo predložen državnim in zveznim oblastim v zvezi z novo socijal-no zakonodajo. Statistika o sedmih glavnih industrijah bo pa nudila pregled položaja, kakoršen je sedaj. Urad, ki bo sestavljal statistiko o industrijah, 1m> imel svoj glavni stan v Philadelphiji, urad, ki bo dognal število starčkov, ki so upravičeni do starostne pokojnine, bo pa posloval v St. Louisu. Za podlago bo služilo temu uradu ljudsko štetje izza leta 1900. Štetje se bo začelo 2. januarja ter bo trajalo približno štiri mesece. Tiskanje statistik in drugih podatkov bo trajalo dve leti; Kot uradniki.bodo nastavljeni brez|>oselni klerki, ki so zmožni za tako delo. BOLGARSKA ARETIRALA ZAROTNIKE Sofija, Bolgarska, 15. sept.— Oblasti zatrjujejo, da je hišna preiskava zadušila revolucijo-narno gibanje za vstanovitev komunistične države v Macedo-niji. V Sofiji, kakor v južni Ma-cedoniji, je bilo aretiranih več oseb. Med aretirajiimi sta tudi bivša senatorja Kristo Kalajdžev in Aleksander Martulkov. Policija pravi, da je razbila načrte, katere so teroristi izdelali na Bolgarskem, v Jugoslaviji in na Grškem z glavnim stanom v Parizu. Policija tudi pravi, da dobivajo teroristi na Bolgarskem in v Parizu denar iz Rusije. ITALIJA POŠILJA SUBMARINE V RDEČE MORJE London, Anglija* 15. sept. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Port Saida poročilo, da sta dospela skozi Sueški prekop v Rdeče morje italijanska submarina "Trieheco,, in 4 barvalo." "Ko smo enkrat podpisali različne mednarodne dogovore, mirovne pogodbe in ustavo Lige narodov, tedaj jih smatramo za svete in jim hočemo biti zvesti.** Za njim je v imenu Balkanske zveze grški zunanji minister rekel, da bodo balkanske države bolj kot prej ostale zveste načelom Lige narodov. BREZPOSELNE RAZGANJAJO Z BOMBAMI Brezposelni so se zbrale pred mestno hišo. — Zahtevajo zvišanje reliefa. — Governor una vojaštvo pripravljeno. Minneapolis, Minn., l.">. sept. — Policija se je poslužila plinskih bomb, da je razgnala 600 ljudi, večinoma brezposelne, ki so se zbrali pred mestno hišo in zahtevali zvišanje reliefa ter protestirali proti nastopu poli-eije pri Floor City < »mamental Iron Works, ko sta bila ubita dva moža, nad 30 (»a jih je hilo ranjenih. Xek moški je bil ožgan |>o nogi, ko je bomba eksplodirala v njegovi bližini. Po dvodnevni preiskavi nemirov v sredo ponoči je velika porota priporočala, da se mestna policija takoj poveča za 200 mož. Velika ]x>rota je v svoji preiskavi zaslišala župana I^a-t i me rja. policijskega načelnika! Forestala, nekaj članov delavskega mirovnega odbora in ravnatelja železne tovarne. Mestne oblasti Še preiskujejo delovanje policije pri nemi-t lili. Policisti zatrjujejo, da niso pričeli prej streljati, kot da so demonstranti pričeli na nje streljati. Porota je policijo oprostila vsake krivde ter izjavila, da do tako velikih izgredov ne bi bilo prišlo, ako bi bila policija dovolj močna. Ko se je župan vračal z zborovanja, na katerem je zagovarjal svoje delo v delavskem položaju, ga je nek delavec udaril v obraz in ga ranil na ustih. V St. Paul je pripravljenih 125 mož narodne garde, da v slučaju potrebe odkorakajo v Minneapolis. Ravnatelj železne tovarne Tetzlaff je objavil svojo izjavo, ki pravi: — Ali mora spoštovana tvrd-ka zapreti svoja vrata, ako tolpa agitatorjev ne želi, da bi naši delavci delali T — S svojimi delavci nimamo nikakega spora; na«i delavci niso v sporu z nami. Kaj more biti tedaj predloženo v preiskavo kateremukoli odboru f Governer Floyd B. Olson je rekel, da bo takoj nastopil, ako bi skušali zopet odpreti Flour City tovarno. Na sporočilo, da bo tovarna zahtevala od sodišča, da razveljavi povelje, po katerem je morala zapreti svoja vrata, je governer odgovoril, da bo takoj pred tovarno poslal vojaštvo, kadar se odpro njena vrata. ITALIJANSKA VLAD A JE DIREKTNO IZZVALA LONDON IN ŽENEVO RIM, Italija, I 5. septembra. — Italijanski kabinet je po svoji seji naznanil, da Italija od smeri, katero si je začrtala v Vzhodni Afriki, ne more odstopiti in ne bo sprejela nikakega kompromisa, niti v očigled oboroženi opoziciji Evrope. Kaibnet je obenem tudi namignil, da je Italija pripravljena obrniti Ligi hrbet, ako je njeno članstvo v Ligi ovira pri dosegi njenih ciljev. Po seji je kabinet naznanil naslednje sklepe: NAROČITE SE NA "GLAS NAHODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTK V ZDR. DRŽAVAH. S0CIJAUSTI PROTI VLADNI __POLITIKI Angleški socijalisti hočejo mir za vsako ceno. — Svetovni mir je dosti večje važnosti kot pa angleški imperij. London, Anglija, 15. sept. — Socijalistični voditelji pozivajo svoje pristaše, naj odločno nastopijo proti imperija list ii'ii i vojni. V Bletehlev je trdil sir Stafford Cripps, da skušata Anglija in Francija izrabiti Ligo narodov v to, da si za jamčita terito-rijalne določbe, ki jih je ustvarila zločinska versailska mirovna pogodba. Italiji le vsled tega ne dovo-lita napasti Abesinije, ker pod noltenim pogojeni nočeta., da bi imeli Italijani močno postojanko južno od Sueškega prekopa. Ljudje, ki mislijo, da bo s sankcijami im}>crijalističnih velesil zaustavljen pohod italijanskega fašizma, se motijo. Imperijalisti, ki so se leta 19(10 nasilno polastili Južne Afrike in ixl vzel i Bu rotil bogato ozemlje, ne morejo oporekati Mussolini ju, če se hoče polastiti Abesinije. C V bi v palači Lige narodov v Ženevi sedeli socijalisti, bi stvar vse drugače izpadla. iSocijalistični voditelj A. V. Alexander je rekel, da je svetovni mir . Italija namerava utrditi svoje prijateljstvo s Francijo in svoje sodelovanje z Evropo; 7. Kabinet je razpravljal o izstopu Italije iz Lige narodov; 8. Spor z Abesinijo ne dovoljuje nikakega kompromisa, in 9. Spor so porabili za združenje protifašističnih sil. Naznanilo, da je Mussolini svojim ministrom izjavil, da je Italija oborožena proti vsaki grožnji, pa naj pride od katero strani hoče, smatrajo politični krogi za izzivanje Anglije in Lige narodov. Posebno je značilno naznanilo, da bo Italija ojačila svojo vojsko v Libiji. Ker ta kolonija, katero upravlja maršal Ita-lo Balbo, meji na Egipt, smatrajo ojačenje v Libiji za odg:»-vor Angliji, ki je zbrala svoje brodovje v Sredozemskem morju- Xek visok vladni uradnik, ki je povdarjal važnost kabinetnega poročila, je rekel, da naj ni-kdo ne podcenjuje armadne in mornariške pripravljeJiosti Italije. Med drugim je rekel: —• Vse naše meje so zastražene. Glede grožnje, da bo Italija izstopila iz Lige narodov, prihaja iz uradnih krogov zagotovilo: — Italija nikakor ne želi izstopiti iz Lige narodov, če pa bi Liga narodov članstvo Italije napravila ne vzdržljivo, bo Italija izstopila. Za prihodnjo sredo je določna nova seja italijanskega kabineta. MILICA STRAŽI TOVARNO Morehead, Ky., 15. sept. — Pod poveljstvom majorja Carla B. Normana je daspelo sem dvanajst narodnih gardistov, ki bodo zastražiii tovarno Lee Clay Products Company, v kateri je izbruhnil štrajk. Tovarna, ki je počivala od meseca maja, bo začela jutri zo* pet obratovati, in sicer z stav* kokazi. i nr *P g.Lgg ya roda " NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 16, 1935. TIIE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. X las Naroda 3 frtak rin»ii«fcifl it PUBLISHING COMPANY i A Corpora tlonX L«. Benedlk, Treu. •orpontka and wMimhi QLAM MAEODA" ggl th> l'wpio) Day Except Sunday m Holiday ▼alia aa Šft pol leta m »• K M • trlM >••••••• T* New York aa oelo MMM »7.00 Za pol Ifta •• m J8.50 Za laoseaastro aa celo lato ...... »7.00 Za pol lata .........M&JKO Balmilptlon Yearly t^JPO it OB AflMBCDt **Qlaa Naroda* Taald dan ■adajj In pramlkor. Dopial brea podpisa In oaebnoatl ae na priobčnjejo. Denar naj ae blagovotl yoiiljatl po Hooej Order. Pri apremembl kraja naročnikov, prosimo, da m tudi preJBnJe bival tiče naananl, da bltreja najde«ao naslovnika. »1» V. 18th New lack. N. I. NEPOJMLJIVA VLOGA SOVJETSKE UNUE — < *udna so pota Gospodova, — je rekel psalmist, in če bi še danes živel, bi prav goltovo dostavil: — Tudi v Sovjetski uniji. Kar se sedaj odigrava pred našimi očmi, je prvovrsten škandal. Sovjetska republika, ki se vedno izdaja za trpkega sovražnika fašizma ter uenehoma poi^dtarja, da zastopa j n't e rese delavstva in se zvzema za «a ti rane, je začela pošiljati Italiji potrebščine za vojno v A'besiniji. Nedavno je izjavil Mussolini, da mu je mogoče do-biti vojni materijal od Sovjetske unije v neomejeni množini. Sovjetsko časopisje ni niti z 'besedico omenilo te Mussolini je ve izjave. Pa tifdi javnost se ni brigala zanjo, ker je Mussolini znan kot gobeadač in največkrait ne ve. kaj govori. Naenkrat se je pa izvedelo, da jc sovjetska vlada sklenila z Italijo pogodibo, da bo poslala italijanski ar-makli v petih mesecih 750,000 ton pšenice. Pšenica bo poslana na abesinsko fronto. Iz Aten poročajo, da grški tovorni parniki že par mesecev odvažajo iz ruskih črno-morskih pristanišč žito, cement in železo v Massauvo in MogdaJdishu — italijanski pristanišči v Afriki. Ruska vlada je za blago prej plačana, predno je naloženo na ladje. O kretanju Heh pamikov ni bilo ničesar objavljenega- Nadalje je bilo ugotovljeno, -da pošilja Rusija Italiji premog in gazoiin. S tem je potrjena Mussolinijeva izjava, da lahko dobi iz Rusije toliko gazolina, kolikor ga potrebuje. Teh stvari nikakor ni mogoče prezreti. Komunisti vsega svefta skušajo preprečiti Mussolini-jev roparski pohod proti Abesiniji, komunisti v Združenih državah pozivajo zamorce, naj protestirajo proti italijanski grabežljivosti, istočasno pa pošija Sovjetska unija Mussoliniju vojni materijal, da mu 'bo mogoče Abesin- ee i>odjarmiti. Pošttja mu pšenico, da bo preskrbel armado s kruhom, olje in gazoiin, »da bo laškim letalcem mogoče napadati Abesince iz zraka, železo in cement za gi-aklnjo cest, da bo italijanskim vojakom in topovom olajšana pot v Abesinijo. Dvomimo, *la bi moglo delavstvo razumeti, kako je to mogoče. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzM. V JUGOSLAVIJO » MI___________Dia. » BJB ______Din. » 1J»----Din. »IUS----- Din. VUŠ_____Dfta. lMt »47M_____Din. tm V ITALIJO » MB jnus »44.1». jaTL— Lir 1H Lir Sf I ...iir m . Lir m$ .. Ur III BE CM Ji M SEDAJ HITRO UEPjAJQ BO S a CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI PQL\ TOUUI kot T aH UraH dovoUo)«ao Aa bolje posoja. F MBIBDH dolabjih — " .......... ffi- -' ~ v/.r .v v. vmi— aaa_< - - ««_ ....rti JSfi krsjo ispuaio t dolarjih. OaMel**, tp Mater j e umorila. V Zapotoku pri Turjaku, tihi samotni vasici' pod Kureš-čkom, se je 31. avgusta ponoči odigral zločin, ki odpira težke rane našega kmečkega življenja v današnjih dneh. Devet-najstletna Amalija Votletova, edina hči 601etne siromašne ko-' carice, je na strahoten način umorila svojo mater. Zgodba, ki se je v kratkem raznesla po okoliških vaseh in pobudila mnogo vznemirjenja meri prebivalstvom, je naslednja: Amalija, ki je bila čedno in delovno dekle, je ljubila 211et-nega poljskega delavca Franceta Debeljaka, ki je bil od nekod iz dobrepoljske občine doma. Bila sta v besedi, da se vzameta in sta prihodnjo nedeljo dne 8. septembra določila za dan poroke. Zadnje dni pa so se med njima napletle neke razprtije in fant, ki očitno ni Lmel do dekleta prav resnih simpatij in ki mu ni bilo prav nič po volji, da b> se iz svoje siromaščine ženil v novo, še večjo, se ji je začel polagoma umikati. Dekle, ki je videlo, da se ji France odtu-juje, je v svojem srcu obsodila mater, da je samo ona kriva vsega. France ji je namreč nekajkrat dejal, da jo bo že vzel, samo ne še zdaj, temveč nekoč pozneje, in Amalija je bila pre-pričanaa da hoče reči: kadar "stare" ne bo več. In ko je s sestankov ž njim prihajala domov, so se zmerom iztiova začenjale praske in špetiri. Dne 31. avgusta sta Amalija in France skupaj pomagala pri sosedu Purkartu. Ko sta zvečer odhajala z dela, sta mimogrede legla v nekem seniku, in kakor že tolikokrat, je začelo dekle iznova rotiti fanta, naj .je nikar ne zapusti. Zagotavljala ga je, da mati itak ne bo dolgo živela — zadnji čas tla že kar ne more več jesti. Okrog polnoči sta se ločila, nekaj minut po tlrugi uri pa so sosedje začuli z Vodetovega dvorišča vpitje na pomoč. Ljudje so bili vajeni, da se mati in hči pričkata in počneta direndaj, in tako razen 801etnega soseda Jakiča nihče ni stopil iz hiše. Ko se je starček približal Vodetovemu dvorišču je našel na tleh ležečo pobito gospodinjo, ki pa je bila takrat še pri moči in je še vprašala, kdo da je. Pobral jo je, jo zanesel v sobo in odšel domov. Čez kakšne pol ure se je iz koče ponovno razlegel grozovit ropot in ljudje so Čuli, kako je starka v obupu blicala nad hčerjo: — Amalija, Amalija! — Nato je vse potihnilo. Malo pred tretjo je nato Amalija potrkala pri svoji- se-strični Zalarjevi v Zapotoku s čudnim sporočilom: — Vstani in poji bilo, da v tej mogočni grobnici uživajo pokojniki nekaljen mir, a temu ni tako. Že preti približno 25 leti je l>il izvršen v grobnico vlom. Brezvestni skrumtelji grobov so odnesli takrat vse dragocenosti, kar jih je bilo in od tedaj se v mavzoleju ni nahajala druga dragocenost kot svetilke, kipi in v kolikor je mavzolej arhitektonska dragocenost sam zase. V noči oa obnijena narobe. Vlomilci so odnesli eno svetilko in mogoče še kakšno malenkost — saj drugih dragocenosti, katerih so se nadejali, niso mogli najti, ker jih v grobnici ni bilo. Značilno je. da so čevlji grofa Anastazija Gruena še celi, istotako rjava obleka in svilene nogavice. Na licu mesta so vlomilci pustili škatljico vžigalic in nekaj I »ta ve. Umor gozdarja Krištofa pred sodniki. Preti velikim senatom v IV-lju se je vršila razprava proti 191etueniu Ii1u|h-u Al«*šu Molič-niku iz Pt»tiveže pri Lučah in 191etnemu posestnikt»v«»iuu si- nu Alojziju Robniku iz Ptwlvo-lovljeka. Moličnik je lett»s 5. maja okrog nol 4. z jut m j na Planici pri Lučah, na kraju, ki se imenuje "Kokleše," kt»t divji lovec ustrelil zapriseženega lovskega čuvaja uprave Mari-jingrad Krnila Krištofa, neča- ka ljubljanskega knezoškofa tir. Rožmana; zadel ga je naravnost v srce. Moličnik in Robnik sta skupno obtožena, da sta tam tudi odstrelila divjega petelina. Moličnik jc torej bil obtožen premišljenega umora. Moličnik in Robnik pa skupno prestopka poskušeile tatvine. Obsojena sta: Aleš Moličnik na 6 let in en mesec rohije ter v plačilo povprečiline v znesku 3000 Din. Alojzij Robnik je bil obsojen na 3 mesece zapora, vendar je kazen odslužil že s •preiskovalnim zaporom. Vihar nad mirensko dolino. Dneva, kakršen je bil 2<». avgusta, že dolgo ni bilo. Kopari-ca, ki je že zjutraj hudo pritiskala in se je vedno stopnjevala, ni obetala nič dobrega. Okrog dveh popoldne pa se je nebo nenadoma stemnilo. Od Sv. Križa sem proti Mirni in Št. Rupertu pa so prihrumeli črni oblaki, ki jih je spremljal silovit vihar. ki je lomil in ruval drevesa, podiral kozolce in razkrival strehe ter napravil mnogo škode na sadju, grozdju, koruzi iu ajdi. Samo v graščinskem gozdu j>od Veselo goro je po ruval nad 40 smrek. Tudi treskalo je, da je bilo groza. Največ so trpela drevesa, v katere je v več krajih udarila strela. V Prapročah je udarila strela v dve smreki ill jih dobesedno zdrobila. Nekje pri iS v. Križu v Pečicah pa je vžgala neko poslopje. Par težkih volov za — 600 Din. "Slov. Gospodar" z dne 14. avgusta poroča od Sv. Antona na Pohorju, tla so tam nekemu kmetu zarubili in prodali par težkih volov — vrednih 3000 Din — reci in piši za — 600 (šest sto) dinarjev! Komu ne vzkipi od nevolje duša, ko to sliši * Sv. Anton spada pod davčno upravo v Prevaljah. Ali nič ne pomislijo, tla mora tako postopanje tirati človeka v obup in v prizadetih zbujati mržnjo proti sedanjemu režimu in nezadovoljnost. Nož ga je spravil v kriminal. Dne '2*. avgusta sta bili dve obravnavi preti ljubljanskim malim senatom, ko so se zagovarjali junaki noža. Prva razprava, ko je glavni obtoženec z nožem obdelal lila|»ca Zdešarja in mu prizadel kar vbodlja-jev. je bila preložena. Pri drugi obravnavi pa je bil samski rudar Ivan Klopčič iz Zgor. Ržis pri Zagorju ob>ojen na 5 mesecev strogega zapora, ker je 10. junija lani na Sv. Planini sunil z nožem Ivana Murna najprej v lirbtnico, da j«* bila ]>oškodba smrtnonevarna, pozneje pa ga je še udaril po levi roki. Klopčič je tajil, tla bi bil sunil Murna v hrbtenico, priznal j«* samo. da je krcsnil Murna |m» roki. Sodišče ni verjelo njegovemu zagovoru. j i FARMO PRODAM ALI ZAMENJAM za d'vod nižinsko hišo v Cleve-landu. Farma je velika 17 in 1 4 akra. Na nji je hiša <» sob. V s?! gospodarska poslopja so v dobrem stanju. 4 akri vinograda. Pripraven prostor za piknike. Cena zmerna. Prodam v-led moževe smrti. Za izjasnila pišite na: Mrs. M APT K DRAG A S Town Line Road Perrv, Ohio (3x) Advertise in 'Glas Narode" POMANJKANJE VODE V ANGLIJI Pf • ^^mPz.- ** -v, vjs^t - ' "S, t ir . ' ' * I Vsled velike suše je v nekdterih poljedelskih okrajili Anglije popolnoma zmanjkalo vode. Vodo so do vazali iz velike razdalje v posebniji tankih ter jo delili prebivalcem. VINSKA TRGATEV V soboto sem bil pa na vinski trgatvi. Ne na taki kot so jih vajeni newyorski Slovene! ter se vrše v zadtililih kleten in dvoranah, kjer visi izpod stropa kupljeno grozdje, kjer le našemljeni '4 vinčarj i'' vlačijo pred še bolj našemljenega .sodnika, kateri te pod to ali ono čudno pretvezo olajša a par kvodrov ali te pa pošlje v "arest", tla ti je potem ves večer izprijen. Ne, bila je resnična vinska trgatev pri rojaku Franku Tnrenšku na Hribu. Ker je doma iz zelene Štajerske (njegova žena je pa Dolenjka) je umevno, da tudi v le j deželi ni mogel pozabili vinskih goric in da mu je vinska trta najlepša roža, kar jih more pognati zemlja države New .Jersey. In tako okopujeta, gnojita, pogrebata, obrezujeta, -krhi-ta, upata in čakata od zgodnje pomladi do pozne jeseni, kakšen bo pridelek in koliko ga bo. Včasi gre vse po sreči, zgodilo se je pa že, da se je lnl Elija izpozabil in odprl za-tvornico toče v oblaku, ki ga je vihar nizko nad Hril»om dr-vil. Takrat bi ga morali videti Franka! Take je naštel nebeškemu svetniku, tako strahovito je zaškripal z zobmi in tako grozno požugal, da jadrajo izza tistega časa "-mi oblaki v povsem drugo smer. Velika nevarnost so tudi škodljivci, stari in mladi, ki jih je precej v okolici ter klatijo z drevja nezrelo sadje, obirajo še zelene bezgove jagode, prav posebno jim pa grozdje diši. Frank jih pozna in se ve zavarovati proti njim. Julijskega večera smo sedeli pod košato lipo. Na vzhodu se je rdečilo od svetlol>e milijonov žarnic, ki jo New York pošilja proti nebu. Na zapadni strani so pa zvezde medlo razsvetljevale pusto in dolgočasno newjerseysko barje. Mir božji nas je prevzel, umolknili smo in se zamislili. Tedaj se je pa oglasilo iz vinograda: čriiii—čriiiiii! Prijatelj Nace se je prvi zdramil iz sanj iu rekel: — Ali ga slišite! Čriček grozdje medi. On ve vse to, ker je Dolenjce, iu tudi Frank ve, kajti ko smo se poslovili, je žalostno potolažil svojo boljšo polovico : — Nocoj boš pa sama ui še marsikatero noč. V leseni bajti poleg vinograda si je napravil zasilno postelji), k zglavju prislouil sekir.» k znožju pa privezal psa - vol-čjaka. In tako je pre dremal oziroma prebdel vse noči prav do zadnje sobote. Nebo je bilo milostno, tatje so se pa zbali psa, sekire i a njega, tako da ni niti ene jagode zmanjkalo. V soboto popoldne smo pa obrali, znosili in zmleli. Delo je bilo tam prijetneje, ker sod v kotu še ui omagal izza lanske jeseni. Zdaj je še v kadi in čaka, tla ga bo naravna sila dvignila in tla bo zažuborelo v njeni. Po treh ali štirih tkieli ga bomo pretočili. V sodu se bo mošt penil, kregal, divjal in razsajal, toda od dne do dne bo jmroejši, okrog sv. Martina se bo pa povsem umiril. Tedaj bomo pokusili kapljico, ki smo skozi vse leto pazno motrili ves njen razvoj: od cveta do dozorelosti na trsju ter pozneje od mošta do vina, ki je, pametno uživa no, najbolje zdravilo za slovensko telo in srce. GLAS NARODA NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 16, 1935. ■■' ... r ■ jgCTgggaesggggwapjigf^ir* . ■■ ■ i. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X b\ SCHRONGH AMER-1JE1MDAL T. K.: HRUŠKE FUNTOVKE Xe dol j rasa sem slišal o bajno velikih Siloviti zimskih hruškah, tako zvunih funtov-knh. Neizrečeno poželenje mi je zhudilo po njih. Čudil sem >e samo, da teli hrušk nisem že prej izteknil. Saj se m vendar |u>zual vsako drevo v -oseski in sein natančno vedel, kakšen je njegov sad in kdaj je zrel. Ta je hil sladek, ta prepovedan sad, a najslajšega naj hi šele spoznal, velikanske funtovke kmeta Sile! Neko lepo jesensko popoldne sem se odpravil, da bi našel hruško. Plazil -em se okoli kozolcev in skednjev, kakor da hi res ničesar ne nameraval. Ko sem prišel do Silove-ga kozolca, je stalo pred menoj drevo s staro, hrazgotina-sto skorjo, ki sem dotlej, zaradi skorje, mislil, da je hrast. A komaj sem se ozrl proti vrhu, mi je srce zavriskalo od veselja. Večje 'kakor mačje gla-\e so se bleščale velikanske hruške iz tajinstveno šuštcč"-jra listja! Krištofu Kolumbu tii srce bolj poskakovalo 'ige in jih niti ne oskrbujejo se je moja rogovila kar tresbs. »iti jim ne dajo hrane. Po dva 4'Zdaj ko moj nasprotnik spi in dva sta priklenjena na veri- -paiije pravičnega, bi se lahko ge in zjutraj smejo takti oditi s svojim plenom odpravil,", v mesto, da si do večera kaj na- šem si mislil. Tiho kakor miška sem se spustil po drugi strani dol. Že sem bil skoraj na tleh, pa se je začel kmet z obema rokama otepati; morda ga je pičila osa. Pa je že šuient hotel, da me je pri tem ujel za nogo in je ni več izpustil, naj sem še tako vlekel i:i tulil. In ko se je do dobra predramil in spoznal mojo klaver-iio prikazen, ki so ji funtovke iz žepa molele, sem milo prosil: 4tPustite me, oče, nikdar \ eč ne bom !'' < >11 pa me je zgrabil le se trdneje in, dočim je kazal na hruške, dejal: 44Te poješ zdaj, prej ne greš. Drugo bomo še videli." Izvlekel sem hruško in po kakor kamen in kost. Že sem se veselil, kako sladka bo, a kar sem ugriznil, je bilo trdo Kakor kamen in gost. Že sem hotel izpljuniti, ko je zagrni'i glas Sile: 44Požrl boš!" Tako sem moral pojesti velikansko, trdo hruško s pečki in peci ji pred očmi neizprosnega kmeta. Bilo mi je, kakor da bi jedel železo. Nazadnje so kmetove pesti vendarle popustile KOOPERATIVNA ZADRUGA NA SVEDSKEM Švedske kooperativne zadruge so razširile svoje delovanje. V moderni department trgovini, ki jo vidite na sliki ter. je veljala tri milijone dolarjev, je nad sto raznih oddei kov, v katerih je zaposlenih 12C?) delavcev in delavk.. beračijo. — Ob potili zvečer, — mi pripoveduje spremljevalc, — jih za pro čez noč. V prostoru, kjer more biti le deset oseb, jih je več kot sto. Včasih mora kak kaznenec, če bi rad spal, svojega tovariša najprej zada.viti. da se potem spočije na njegovem truplu. In tako zares sleherno jutro spravijo po 15 do 20 mrličev iz ječe. Ta ječa je zaeno ognjišče raznih nalezljivih bolezni. Nekega kuharja evropskega zdravnika so čez noč vrgli v ječo. Zjutraj so ga izpustili, a čez tri dni je umrl zaradi posledic te edine noči. Življenje morilca je last morilčeve družine. Družina ima pravico zahtevati, da morilca usmrtijo. In tudi družina je tista, ki mora izvršiti smrtno obsodbo svojega družinskega člana. Zoper to postavo se ne mo-ie nihče upreti, niti neguš sam je ne more odpraviti. Krog desetih dopoldne moreš v Addis Abebi srečati procesije takih obsojencev na smrt. Noge so jim okovane v verige in na čelu imajo — kakor na novo zaklani prašiči in teleta — vžgjuio znamenje. To je državni žig, ki je na njem napisano: — Ne ubijaj! Umreti moraš, ker si sam ubijal." — Za procesi jo gredo svojci obsojenca in mešetarijo s svojci umorjenega za njegovo življenje. Ti svojci, ki so že na sodi-šču sleherno odkupnino zavrnili, "ne gredo za procesijo. Procesija traja nekako pol ure. Nato.odvedejo obsojence v neko poslopje, ki je 30 m dolgo in 6 m široko. To poslopje je klavnica, človeška klavnica. Na koncu te barake je vzvišen prostor, kjer so pritrjene tri puške. Njih cevi so usmerjene v drugi konec barake. Ondi pa je lesen okvir, ki nanj privežejo obsojenca. Ker pa niso vsi obsojenci enako veliki, nastane strahoten prizor: žrtev mora biti pravilno postavljena v okvir. Če. je premajhen, ga obelijo nanj. Podložijo mu klado ali opeko pod noge. In prostovljoni rablji ga merijo, se pri tem pričkajo in se pripravljajo, ne da bi pri tem količkaj občutili za obsojenca. Ko je vse nared, tedaj potegne kak član družine na smrt obsojenega za vrv, ki sproti puške. Trije počijo. Še se kadi smodnik v gostih oblakih po baraki, pa" že pograbijo VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine »« račune smo raepa sldLi za Novo leto t« ker bi žel* li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremm izmed zastopnikov, ko jih imena so tiskana z debelimi črkami\ ker so opravičeni obiskati tudk druge naselbine, kjer je kaj wa> Št h rojakov naseljenih. CALIFORNIA: Ban Francisco, COLORADO: Pueblo. Peter Culls. A. Sift*« Walaenbarg, M. J. 8*7 ok INDIANA: Indianapolis, Lonli Banteb ILLINOIS: Chicago, J. BevClC. J. Lnkanlch Cicero. J. Fabian (Chicago. Clcera in Illinois) JoUet, Mary Bambicb. Joseph Wrt vat La Salle, J. Spelich Mascoutab, Frank Augosttn North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Qirard, Agnes Ustnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: KttzmlUer, Fr. Vodoplrec Steyer. J. čerae (xa P*cna_ W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Franb Stolar MINNESOTA: Chlsholm, Vrank Goals Ely, Jos. J. Pesbel-Eveleth, Louis Goni« Gilbert. Louis Vessel Hlbbinfc. John Porie Virginia, Frank Hrvstlcb MONTANA: Ronndup. M. M. Psntan Washoe, L. Champs NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Stralsha Little Falls, Mar ZAROČENCA MILANSKA ZQODBS iz 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI £! OSEMNAJSTO POGLAVJE OHIO: Barberton, Frank Cleveland. Anton Bobek, linger. Jacob Resnlk. John Slapaik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John ?nn» Še Warren. Mrs. V. Rschai Youngstown. Anton KlkeU OREGON: Oregon'City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavse Claridge. Anton Jerina Conemangh, J. Exoort. 1Mb Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Greensburg, Frank Novak leknstown. John Polanta Vbayn. Ant Tanielj Luzerne, Frank Balloeh Manor, Frank Den&har Midway. John Aist Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F.B. Steelton, A. Hi Turtle Creek, West Newton, Jqneoh Jovpa WISCONSIN: . Milwaukee. West AlUs, l^pk Sfc^k Sheboygan, Joseph Kakeš ustreljenca za noge in ga vle-jl Wyoming : čejo iz barake. V tej klavnici se venomer širi Smrad po razpadajočih trup-! lih. Nikoli je ne pomijejo alij pospravijo. In naslednji obsojene« čofota z boBimi nogaimi; po krvi svojega prednika. Rock Springs, Diamond rllle. Jos Rolich Vmk Isti (lan, ki je bil trinajsti v novembru, je dospel poseben sel li gospodu višnjemu županu v Leoco ter mu vročil brzojavko gospoda sodnega poveljnika, vsebujočo ukaz, naj odredi sleherno možno in najprimernejšo preiskavo, da odkrije nekega mladeniča z imenom Loren-za Tramaglina, ki prede svilo in je ušel oboroženi sili 4'prej imenovanega spoštovanega gospoda poveljnika", in izve, ali se je vrnil "očitno ali skrivaj" v svoj domači kraj, "ki se ne ve",kateri bi natanko bil, "a leži na o-zemlju Leeca; če se dožene, da je res tako", naj ga skuša imenovani gospod višji župan dobiti "s kolikor mogoče veliko skrbnostjo" v roke in ko ga pošteno zvežejo, "namreč" z dobrimi ročnimi okovi, upoštevaje izkazano nezadostnost Tiaročk za imenovano osebo, naj ga da odvesti v ječo in naj ga tam dobro zastraženega pridrži, da ga izroči onemu, kogar pošljejo ponj, in bodisi da bo iskanje uspešno ali ne. '1 pojdite v hišo prej imenovanega Lorenza Tramaglina, preiščite jo z dolžno skrbnostjo in odnesite vse, kar najdete, da spada k stvari, in si oskrbite informacij o njegovem slabem značaju, življenju in sokrivcih"; in o vseh besedah in dejanjih, o vsem, kar so najde in kar se ne najde, o vsem, kar se vzame in kar se pust;, "natančno poročajte". Ko se je gospod višji župan po človeški možnosti uveril, da se oseba ni vrnila v svoj (lomeči kraj, da poklicati vaškega načelnika ter se da povesti v velikem spremstvu beležnika in bi-ričev v označeno hišo. Hiša je zaklenjena. Človeka, ki ima ključe, ni ali pa se ne pokaže. Tedaj razbijejo vrata «n napravijo preiskavo z dolžno skrbnostjo, to se pravi, da naredijo kakor v mestu, ki se zavzame z naskokom. Glas o tem pohodu se takoj razširi po vsej okolici in pride do ušes očeta Cristofora. Ta povprašuje nič manj začuden kakor potrt, koderkoli more, da bi našel kaj pojasnila, zakaj se je to tako nepričakovano zgodilo, toda ne more zbrati drugega kakor nezanesljiva u-gibanja in piše -brž očetu Bonaventuri, od ka terega se nadeja kake natančnejše vesti. Medtem so Renzovi sorodniki in prijatelji pozvani, da izpovedo, kar morebiti vedo o njegovem "slabem značaju"; priimek Tramagli-no je nesreča, sramota, zločin; vsa vas jo na nogah. Polagoma se izve, da je Kenzo na lepem ■sredi Milana ušel pravici in izginil; razširi se glas, da je zagrešil nekaj velikega, toda kaj, ne zna nihče povedati ali pa se stvar pripoveduje na sto načinov. Oim debeljša je zgodba, tem manj vere najde v kraju, kjer poznajo Ren za kot pridnega mladeniča; večina domneva in šepečejo si drug drugemu na uho, da mora biti to nekaj takega, kar je zasnoval oni preoblastnež don Rodrigo, da uniči svojega ubogega tekmeca. Resnica jej le ta, da se včasih tudi lopovom zgodi velika krivica, če sodijo ljudje po navodu in brez potrebnega poznavanja dejstev. 1 To poročilo je delovalo na don Rodriga, kakor bi spustil hudiča vati j, ali da bolje povem, razkačilo je še bolj tistega, ki je že prebival v njem. Renzo je bil odsoten, prepoden, izgnan, tako da je bilo proti njemu vse dovoljeno in se je tudi njegova nevesta mogla nekako smatrati kot upornikovo imetje; edini človek na svetu, ki bi se hotel in mogel zavzeti zanjo in zagnati hrup, kakršnega bi daleč slišali in tudi visoke osebe, razključeni redovnik, najbrž v kratkem že ne bo imel, več možnosti, da škoduje. Toda evo, pojavila se je -nova zapreka, ki ni hila samo protivesje vsem tom ugodnostim, temveč jim je tako rekoč jemala vsako ceno. Tak samostan v Monzi, ko "hp. tudi v njem ne bilo knežne, je bil pretrda kost za dan Rodri-gove zobe in naj mu je domišljija še tako brnela okrog tega zavetišča, ni si mogel nikakor predstavljati, kako bi ga zavzel, bodi s silo, bo-, di z zvijačo. Že je skoro hotel popustiti to podjetje, že se je akoro odločil, da gre v Milan, in sicer po daljši pot, da niti ne poj de sjkozi Monzo, ter se tam vrže v naročje prijateljem in zabavam, da s povsem veselimi mislimi prežene ono drugo misel, ki je postajala že naravnost mučna. Toda, toda prijatelji... \e počasi s takimi prijatelji! Mesto razvedrila se mu je bilo bati, da najde v njihovi družbi nove nevšečnosti; kajti Attilio je gotovo že vse razbobnal in spravil vse v veliko pričakovanje. Vsepovsod bi zahtevali novic o go/^kem dekletu in moral bi dajati račun. — Hotel je, poskušal je — in kaj je dosegel f Prevzel je neko obveznost, nekoliko nepleme-nito obveznost prav za prav, toda kaj za to; človek včasih ne more naravnati -vojih muh, glavno je, da jim ust reže. In kako naj se izvije iz te obveznosti .* S tem, da podleže v boju s kmetom in redovnikom 1 Take misli so več dni natezale don Rodriga med "da" in "ne", ki -ta bila oba nad vse unek pa mu je dala nepričakovana novica, da se je Neža vrnila na svoj dom; v Lucijini bližini je bila ena ovira manj. Poročajmo o tem dveh pripetljajih, začenši z zadnjim. Ubogi ženski sta so jedva uredili v novem zavetišču, ko se je po Monzi in torej tudi v samostanu raznesla vest o onem velikem milanskem truščn; za glavno vestjo pa je sledilo ne-broj podrobnosti, ki so od hipa do hipa naraščale in spreminjale. Oskrbnica, ki je iz svojega stanovanja lahko imela eno uho obrnjeno na cesto in drugo v samostan, je zbirala novice tu in tam ter jih sporočala obema gostoma. "Dva, šest, osem, štiri, sedem so jih zaprli; obesili jih bodo nekaj pred pekarno bergel j, nekaj na koncu ulice, v kateri stoji hiša provizijskega namestnika... Ej, ej, čujte to le! Ušel jim je eden, ki je iz Lecea ali iz tistih krajev. Imena ne vem, pa bo že kdo prišel, ki mi ga pove; bomo videli, ali ga poznata." To naznanilo je obenem z okolnostjo, da je Renzo dospel v Milan prav tistega usodnega dne, vzbudilo v ženskah in zlasti v Luciji precejšen nemir; toda mislite si, kako jima je moralo biti šele, ko jima je prišla oskrbnica pravit: "Prav iz vase vasi je oni. ki je odnesel pete, da ga ne obesijo; prede svilo ter se imenuje Tramaglino; ali «;a poznata?" Luciji, ki je sedela iu nekaj obrobljala, je padlo delo iz rok; prebledela je ter se čisto spremenila v obraz, tako da bi bila oskrbnica to prav gotovo opazila, ko bi bila bliže nje; toda stala je na pragu z Nežo, ki se je tudi zmedla, vendar ne tako hudo, in se ji je posrečilo, da je ostala trdna; da bi kaj odgovorila, je rr-kla, da se v mali vasi vsi poznajo, da ga pozna, a si ne more misliti, kako se mu je moglo kaj takega primeriti, ker je bil vedno miren mladenič. Nato je vprašala, ali je v resnici zbežal in kam. (Dalje prihodnjič.) IU Ljubiteljem jC«nik |pjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskima in ip« jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, fri vas bo zanimala. Cene so z4lo smerne. Knjigarna "Glas Naroda" "G LIS V A ROD A" NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 16, 1939. THE LARGEST SLOVENE DAILY IV V. ». 1. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih-^- Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 41 Gospodu Barki sera želel v slovo še seči v roke, trni a s topimi očmi gieda mimo mene v voz. Ka nosu nima več naočnikov, leže mu pred nogami. Sprevodnik me potisne v voz. Za menoj se zapro vrata, ropotajoč stresljaj spreleti vrsto voz in vlak se prične premikati. V naglici sicer odprem okno in kličem profesorju, kažoč na mctfto pri njegovih nogah, z močnim glasom: — Vaši naočniki! Vaši naočniki! — Gospod Barka ni slišal. Z eno roko sloneč na rami svoje hčere, z drugo mešajoč brado, stoji poleg vozečega vlaka in strmi v praznoto. Ko zapelje vlak v svetlo jutro, se zleknem v svoj kot. Tedaj pa mi nekaj prileti mimo obraza. In velika, rumena vrtnica pade v moje naročje. Pogledam skozi okno in vidim pri zadnjem stebru postaje stati gospico .Jožo z obema rokama dvignjenima kot v pozdrav. Z močnim glasom zavpije proti meni: — Ci rivedrem! — Potis-nivši glavo za tilnik, izbruhne v nervozen krohot. Albertu izročim vrtnico. — Zdi se mi, da je bila namenjena na vaš naslov. Prihaja od gospiee Jože. — Albert zmečka vrtnico, jo raztrga in jo vrže skozi okno. Veter raznese cvetne liste in jih nekaj prinese pred noge smejočega se dekleta. 14. — Leipzig! Leipzig! Morali smo izstopiti in smo bili stlačeni v že prenapolnjeni voz. Albert se stisne v blazine in zopet prične strmeti proti stropu, kakor celo vožnjo iz Berlina do Lipskega. Xa vsako moje vprašanje mi je samo molče prikimaval ali pa rekel samo nekaj besed. In tako je bil — v tako ozki družbi, kot sva midva sedela — konec vsakega zajipnega razgovora. Imel sem čas premišljevati, kako bi te dni v Monakovem opravil svojo prijateljsko misijo. Dober vpliv na Alberta sem pričakoval od spodbudnega gledališkega življenja, v katero ga morajo potegniti priprave za premijero njegove igre, kakor tudi od uspeha dela samega. Ta usi>eh jc moral dvigniti njegovo veselje do dela. Ako je bil izid dvomljiv, je vendar moralo to zbuditi njegov ponos in slavohlepnost. In ko bo pomembni večer minil, tedaj sem upal, da bom mogel prijatelja odpeljati iz mesta v mirno življenje sredi lepe narave, v kateri bo njegov duh našel mir, njegovo telo pa potrebno razvedrilo. Tako sem koval načrte, dokler mi ne sine skozi glavo misel, da mi bodo v najkrajšem času skrb za prijatelja prevzele druge roke. Majhne, bele roke? Marta je imela lepe roke. To sem vedel "takoj, ne da bi se mogel spojimiti, kdaj sem jih opazoval Kak norec sem bil! In pri svoji neumnosti sem še dal njemu priložnost dvigniti zaklad, okoli katerega sem hodil s slepimi očmi. In ko sem spoznal, kaj sem zagrešil, je zaklad že bil njegov. Imel je samo iztegniti roke. In tla bo to storil, som moral zaradi Marte celo želeti! In ko bodo prišli dnevi, ki ga bodo vezali na njeno stran? Kako ne bi mogel ceniti vrednosti tega dekleta? Od spoštovanja do ljubezni je sicer dolga pot. Toda človeška srca hodijo s koraki velikanov. V mojdi ušesih zveni beseda, katero je izgovoril Albert, ko je bledi goslač odšel od njega, ona beseda o dekletu, ki jo je ljubil in vendar prevaril, ki ga je zavrgla in ki jo še vedno ljubi z žejno dušo! Ali ne more Martina lepota in ljubkost premagati spomina, ki se je že tako utrudil, da, že vrgel v brezupnost? Lahka zmaga! In kako srečna usoda premaganega! Kako sladak pritisk verige, ki jo je spletla tako nežna, lepa roka! In jaz T Kaj me čaka v Monakovem, sem vedel. Srčna zalivala dobre tovarišice — in mogoče šc majhen, v ognju pozlačen slon za mojo verižico pri uri. — Heb! Heb! Voz se je izpraznil do enega potnika, katerega je bilo mogoče opaziti vsled sivega dima cigare dvomljivega izdelka. Albert zapusti svoj zakajeni kot in sede k oknu meni nasproti. Tedaj pa sam izpregovori prvo besedo, pripomni nekaj o tužnem značaju pokrajine, skozi katero smo se peljali. Nato pa se pogovarjava o Monakovem, o njegovih gledališčih in njegovi umetnosti. In vprašam Alberta, ako ne želi poznati ljudi s slavnimi imeni. — Hvala, ne! Nikdar ni bilo po mojem okusu sklepati takih prijateljstev. Ali motijo, ali pa res razočarajo. Enega pa želim spoznati. Zelo ljubo bi mi bilo, ako me takoj prvi dan, ko bomo v Monakovem, peljete k njemu. K Friesshardtu! — Rad! Toda kdor hoče ž njim izhajati, ne sme biti občutljiv in se mora prav posebno varovati govoriti o pesništvu in pesnikih, ako Friesshardt sam ne prične o tem govoriti. Tudi mu ne smete izdati, zakaj ste ga želeli spoznati. Drugače bi bil vaš prvi sestanek ž njim tudi zadnji. — Toda svfoj obisk moram vendar s kakim izgovorom opravitičiti. — Ni treba! Jaz ga obisčem, vi greste z menoj, povabim ga, da pijemo steklenico dobrega vina in ko se bo pri tej steklenici ogrel, se bo mogoče pokazal človeka, do katerega čutite sočutje. — In mislite, da bo Friesshardt »prejel tako povabilo? Moram se smejati. ^ Je se mil izraz, ako rečem, da ima rad kozarec dobrega vina. Tedaj tudi dolgo ne povprašuje po roki, ki mu ga nudi. Ako ni dobrega vina, se zadovolji tudi s kozarcem piva. To sem opazil že tedag, ko sem ga »poznal. Vprašujoče me pogleda Albert. Xe, kakor oglje, orodje in podobno, dajejo možnost sklepanja o navadah in življen-skili razmerah pradavnih prednikov, smo videli že zgoraj. LJUBEZEN LASKE PRINCESE Mlada princesa Marija Sa-vojska, hči italijanskega kralja Viktorja Emanuela III., se je mudila tri tedne v Londonu, kar je vzbudilo splošno zanima-nje. V javnosti so začele krožiti vesti, da gre za novo poroko v vladarski hiši. To je bilo namreč prvič, da je 181etna kraljeva hčerka tako dolgo prebivala v inozemstvu. Angleži so se vpraševali, ali se ne pripravlja morda njena zaroka. Snubačev, ki bi se smeli potegovati za roko italijanske princese, zdaj v Evropi ni mnogo. Angleški in Švedski princi so protestanti, španski pa prešibkega zdravja. Kar se tiče nemških dinastij zadostuje že en predstavnik Savojskemu domu. Princesa Mafalda, starejša sestra princese Marije, se je namreč poročila s Filipom Hesenskim. Druga hči italijanskega kralja je vze-i la navadnega plemiča grofa Calvi di Bergolo. Od vseh savojskili princes je postala samo Giovanna kraljica na bolgarskem prestolu. Ali išče italijanski vladar za svojo najmlajšo hčerko svojemu rodu vrednega ženina ? V tem pri-fneru ostaneta samo dve možnosti, skleniti rodbinske vezi s Hal>sbur/ani ali Bonaparti. Otto Habsburški še nima i»oseb-nih izgledov na prestol. Pač je pa še mlad in lahko še počaka. Toda princesa Marija Savojska se je zojM't sestala s princem Napoleonom. To je pretend en t na francoski prestol in ideal francoskih Bonapartistov. On sicer nima nobenega upanja, da bi postal Napoleon IV., pač pa zavzema izjemen položaj na italijanskem dvoru že zato, ker pripada savojskemu domu. Kot deček se je igral s svojo sestrič-no in po cele tedne je bil gost kraljevske rodbine v San Ros-sore. Ta dobrodušni princ visoke in krepke postave — v kraljevski rodbini mu pravijo "velika armada" — je deležen posebne naklonjenosti mlade princese. Tn govori se, da se imata naj-mlajša hči italijanskega kralja in Napoleonov potomec rada. Zelo pogosto sta hodila na skupne izlete po Italiji in v "Zlati kugi^l** Napoleonovega muzeja sta skupaj podpisana. Italijanski kralj in kraljica pa spoštujeta v prvi vrsti čustva svojih otrok, ki so se vsi poročili iz ljubezni. C V ima torej princesa Marija res rada Napoleona, je padla v votlo ženitev nadvojvode Ottona, za katero se je tako zavzemala bivša cesarica Žita. 17. septembra: Kremen t Bremen 19. septembra: Berengaria v Clierliourg 21. septembra: lie de France t llavre 24. septembra : Res t Oenoa 25. septembra: Washington v Havre 2P septembra - Chumplaiu e Havre Aqultauia v Cherbourg SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Blfl WBT 18th 8TKIXT NKW IOBK, K. X. HfttXB MAM ZA ONI VOZNIH LBIOf, U-EKRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-j TCVANJI i»m.m»w.i .................................................. 27. septembra: Europa t Bremen 3. oktobra : Majestic v Cherliourg 4. oktobra: ltrem**n v Bremen ."i. oktobra : I-a fa vet te v Havre ('tinte di Savuia v tlenna 9. oktobra: Manhattan v Havre Norma lidie v Ha vre 11. oktobra: Berengaria v Cherliourg 1-1. oktobra : Kuropa v Bremen 17 oktobra : Aapiitania v Cherbourg 19. oktobra: Res v Cenoa lie de Fran«-e v Havre 2::. okotbra: Washington v Havre Norma 11«lie v Havre 25. oktobra : Majestic v Cherbourg Roma v Trst 31 oktobra : Bremen v Bremen DIJONSKILANDRU Policija v francoskem mestu Dijonu je aretirala starega potepuha, ki je pri zaslišanju priznal, tla je izvršil številne težke zločine. Pravi, tla je umoril 10 žensk in tla je bil pajdaš 111110-žestvenega morilca Bacherja, ki so ga leta 1K<)S. obglavili v Bourgu en "Bresse "111 ki 11111 je bila specijaliteta moritev ovčarjev. Policija tem navedbam are-tiranca glede števila njegovih žrtev ne verjame preveč, vendar pa sklepa na podlagi raznih indieev, da ima v resnici večkratnega morilca žensk pred seboj. Njegova aretacija se je izvršila na podlagi anonimne ovadbe, ki je obtožila moža, da je pred štiridesetimi leti ustrelil v mestecu Yonne nekega gostilničarja. Takrat so sklepali, da je ta gostilničar izvršil samomor, a na podlagi aretiran-čevih izpovedi je postalo sedaj jasno, da je šlo za umor iz maščevanja. Dijonski Landru ie, kakor rečeno, priznal, da je umoril poleg tega še 16 žensk. Povedal je njihova imena in točno opisal vsak primer, na kako grozoten način je končal svojo žrtev. V petih primerih je policiji uspelo ugotoviti, da so v resnici izginile ženske v skrivnostnih okoliščinah. V vseh primerih gre za dejanja, ki so se zgodila pred večjim številom let. Policija bo sedaj za vsak primer posebej po potepuhovih navedbah poskusila izkopati njegove domnevne žrtve. Vsekakor je videti, da je prijela enega najstrašnejših zločincev zadnjih desetletij. POPRAVEK. V dopisu iz Girard, Kans., ki je bil priobčen dne 11. septembra, se ima glasiti, da je umrla1 Jera Mausar, ne pa Hausar, kot | je bilo napačno poročano. » K n j i g a r n a "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ar-:: ^ ::Bra:swi ji; ..;»:::: el. ,.;•:: ir. • m- src. b : -:/ r . . ' iUMfil Romani: Nadaljevan je JUTRI. spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je iiosvečena onim. ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................15 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se v resnici le. Pred dolgimi desetletji je naiHivcdal letalo, submarin, j*»-let v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Kdiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega naiKildivjcgn plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih steiiah. Xa[K»ta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-šev«. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-5i |Mislali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje. z»laj težje, lezel od Sole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se 1h> moral čJta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEfKl PI NT, spisa! Avgust Šenoa, 464 strani. Cena .60 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — 4'Zadnji kmečki punt" je inojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman Iki sleherni z užitkom prečita1. KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Pa-stuškin. 83. strani. Cena .................................70 Zgodovinska povest s Tolminskega, ki bo zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI GOSjI NOŽICI. — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........73 A na tole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredui dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno (Kikazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor. LA BOHEME. Spisal II. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano de»o. LISTKI, (Ks. MeSko^, 144 strani.............70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševee, 263 strani. Cena ..................................................60 Izborno je iiogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od hranjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot Žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curvvood. 194 strani. Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da gs z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 293 strani. — Cena ........1.— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj Be mora nehote čuditi bujni plsateljivi domišlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgesoo Burnett. 193 strani. Cena ................................. .80 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega Čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. , Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .................60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena.........60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Opjienheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem- svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. E. Krek), 188 str....... .60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev ljudje. čijili duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najiiomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5t Zanimivo delo. ki tio ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 192 strani. Cena ....................................80 Povesti uiorskili gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše ikjv^sII te vrste. Naročite iz v o« I Se danes, če se vam dopadejo jh>-vesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 straui. Cena.....35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzin-njnjo se kvišku, a sredi I>ota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matitit, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spisal Anton Novacao. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal .Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš..............50 Knjiga vsebuje dvanajst i>ovesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani. Cena .4C Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ....................................."JO Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svutovne vojne". PASTI IN ZANKE, sp.^ai L Š. Orel. 231 strani. Cena .51 Kriminalni roman iz iiolpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ .80 Verna slika iiestrega velikoinestnega življenja in spominov nanj. PATER KAJETAN, spisal Verdictus. 187 strani. Cena 1.— Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič ik> hudih bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena .......................................................60 To je satira na francoske pretekle in seda-- nje razmere. V tej knjigi je slavni' francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se j3 posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pi- * satelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". V Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — \ SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 2y> WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.