^^^^ Glasilo Občine Lukovica 9 ^ roi^oiunjac Junij/julij 2011, letnik XIII, številka 06, izid: 1. 7. 2011 stran 6 stran 15 stran 24 Proslava ob dnevu državnosti Vidov sejem Slovesno obeležili 50-letnico Bralne značke AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta Sb 12S0 Domžale DIJAKE OB KONCU ŠOLSKEGA LETA NAGRADIMO Z BREZPLAČNIMI TEČAJI CPP! Pričetki tečajev: 4. julij, 18. julij, 8. avgust, 22. avgust Vpisujemo v tečaj za izpit za ČOLN, VILIČAR IN TRAKTOR. INF: 031 / 209 - 501 www.avtosolaloncar.si T RAčunovaDSFva PAWLIHA prispevamo k vašemu dobičku Zvami Že 15 let I ' Računovodstvo Pavliha m: 041/682-727 www.pavliha.org Rokovnjač Glasilo občine Lukovica Domače Marché® dobrote Vsak dan sveže sladice - sadne pite iz sezonskega sadja, gibanice, kremne rezine^ Po dogovoru pripravljamo tudi različne sladice za vaša praznovanja. , Sladice lahko vzamete za na pot, domov ali v pisarno. marche-restaurants.com Kamniške i nauicB Berite nas tudi na www.kamniske-novice.si! IR IMAGE ADVERTISING Trženje oglasov za glasilo Rokovnjač: Tel.: 01 839 64 00 1 Lekarna Vir gr^juje Naše delo želimo izboljšati, zato nam napišite, kaj vam je pri nas všeč in kaj bi spremenili! Med prispelimi mnenji bomo julija izžrebali tri nagrajence in jih obdarili z lepimi nagradami. Ne pozabite poslati tudi vaše podatke. Lekarna Vir, Güfarjeva 23, 1230 Domžale; tel. 01/724 45 82 Uvodnik Slovenija praznuje Naša država praznuje 20 let in ob tej obletnici je tudi v Lukovici potekala proslava, o kateri lahko več preberete v nadaljevanju Rokovnjača. Spomnimo se tistega časa in z vsaj tako velikim zanosom, kot ga je imel naš narod pred dvajsetimi leti stopimo izzivom današnjega časa naproti. V uredništvu Rokovnjača smo skupaj z vami pripravili zadnjo številko pred poletnimi počitnicami. Tudi tokrat ste nam pridno pošiljali članke, ker pa količina precej presega okvirje glasila žal vseh ne moremo objaviti. Nekateri so precej obsežni in zato smo člani uredniškega odbora sprejeli sklep, da nenaročeni članki v prihodnje lahko obsegajo največ 1500 znakov. Tako boste lahko vsi, ki želite vaše zapise deliti z občani Občine Lukovica veliko lažje dobili svoj prostor v Rokovnjaču. Sklepe s seje uredniškega odbora si lahko preberete v spodnjem okviru. Smo že v času počitnic in dopustov. Želim vam, da bi jih kar najbolje izkoristili. Rokovnjač bo v vaših nabiralnikih ponovno konec avgusta. Leon Andrejka Uredniški odbor je na svoji 3. seji med drugim sprejel tudi naslednje sklepe: Odbor soglasno sprejme sklep, da od naslednje številke (avgust 2011) ne objavlja nepodpisanih člankov kot tudi člankov podpisanih samo z začetnicami ali kraticami. Objavijo se samo prispevki podpisani s polnim imenom in priimkom. Odbor soglasno sprejme sklep, da se vsi članki, ki vsebujejo določene očitke preverijo tudi pri osebah oz. organizacijah, katerim so očitki namenjeni. Članek je nato objavljen vključno z morebitnim komentarjem nasprotne strani. Nenaročeni članki lahko vsebujejo največ 1500 znakov s presledki. Enako velja za brezplačne članke političnih strank in list. 1500 znakov s presledki predstavlja % strani, kolikor političnim strankam in listam pripada po Odloku o občinskem glasilu Rokovnjač. Naslednja številka Rokovnjača izide 26. avgusta 2011, rok za oddajo prispevkov je 15. avgust 2011. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokov-njac@lukovica.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. Telefon uredništva: 051/365-992 VSEBINA Poročilo 5. seje občinskega sveta 8 Binkoštni praznik na Brdu 19 Gradnja vrtca Medo 9 ŠTD Rafolče delovna in čistilna akcija 20 Pravila in kazni 12 Poletimo v nebo 22 11. srečanje veteranov 14 Mladina PGD Prevoje 23 »Skrinjca« navdušuje 16 Uspešna sezona prevojskih hokejistov 25 Koncert z mednarodno udeležbo 18 Član AMD Lukovica na vrhu 27 Pojdite z nami v RiM (23.09-25.09.) Godba Lukovica vabi občane Občine Lukovica in društva, da se udeležite obiska večnega mesta Rim. Potovanja se lahko udeleži kdorkoli hoče. Pove-žimo se in doživimo nepozabno druženje občanov naše občine. Program izleta: PETEK,23.9. Odhod ob 19.00 iz Lukovice. Nočna vožnja z vmesnimi postanki proti Rimu. Prihod v zgodnjih jutranjih urah. SOBOTA,24.9. Sprejele nas bodo slovenske vodičke. Sledi ogled Rima, nato ogled Vatikana in bazilike Sv. Petra, kjer bo možno sodelovati pri sv. maši. Po ogledu Vatikana bo nekaj časa za kosilo v lastni režiji, nakupovanje spominkov... Po ogledu Koloseja, se bomo odpeljali v mesto Manciano, kjer se bodo tamkajšnjim domačinom in občanom občine predstavili domačini, Godba Lukovica in ostala društva. Sledi prenočevanje v romarskem domu z večerjo. NEDELJA,25.9. Po zajtrku bo sv. maša, ki jo bo daroval župnik g. Andrej Svete. Sledi ogled srednjeveškega mesta Orivetta, kjer si bomo ogledali mogočno gotsko katedralo. Pot nadaljujemo proti domu, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah. Cena izleta: 149,00 €/osebo, ki vključuje: - nočitev s polpenzionom (nočitev, zajtrk) - vodenje po Rimu (uporabo slušalk) - strokovni ogled vatikanskih muzejev - dvigalo do Orivetta - vodenje, organizacija izleta - prevoz Doplačila: - enoposteljna soba: 10€/osebo - ogled vatikanske kupole: 7€/osebo Prijavite se lahko vsak ponedeljek ali petek do konec julija v godbenem domu nad vrtcem Medo na Prevojah, od 19.00-21.00. Za dodatne inf. pokličite na tel. 041 606 572 ali na www.godba-lukovica.si Upamo, da se nam pridružite v čim večjem številu. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Proslava ob dnevu državnosti, foto: Marko Juteršek Hofer sporoča Maitello - kavni sistem s kapsulami z novim kavnim sistemom in icapsuiami Marteiio lahko končno uživate v pravem, sveže pripravljenem italijanskem espressu. Kavni aparat in kapsule Marteiio sestavljajo učinkovit sistem, ki ohranja fine nianse okusa in zagotavlja ravno pravo intenzivnost kave - za popoln kavni užitek. Kava v kapsulah ima številne prednosti. Sveže praženo in mleto kavo v Italiji v izjemno hitrem postopku napolnijo v majhne in priročne kapsule. Tako kava ohranja svežino in zagotavlja vedno enako aromo. Ena kapsula zadostuje za eno skodelico kave. Močan in aromatičen espresso je tudi osnova za popoln kapučino ali latte macchiato. V Hoferjevi stalni ponudbi smo vam zaenkrat pripravili 3 skrbno izbrane kavne okuse. Uporaba kavnih aparatov Marteiio je zelo preprosta in varna. Kapsulo vstavite, pritisnete na gumb, počakate in kava je pripravljena] Močna 20-barska črpalka zagotavlja najboljši espresso in popolno peno na kavi. Cenovno ugodni kavni aparati in kapsule ter okusna kava - to je kavni sistem, ki prepriča! Marteiio - doživite popolnost kave z enim samim kavnim sistemom! I 1 i Pričarajte si edinstveno, aromatično kavo in uživajte v prednostih, ki jih ponuja kavni aparat CASCOLINO: • kompaktna in zelo modna oblika -primeren tudi za manjša gospodinjstva • črpalka z močjo 20 barov za popolno peno na kavi • dodaten snemljiv podstavek za manjše skodelice • snemljiva 0,9-litrska posoda za vodo • ne zavzame veliko prostora girokle12cm) • samodejen izmet kapsule Skodelice za espresso/kapučino, 4/2 kosa črne ali bele barve Skodelice iz porcelana, primerne za pomivalni stroj in mikrovalovno pečico, vključno s krožniki m • za kapučino, 2 kosa, ali I • za espresso, í kosi ■ Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi za servirán Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napakevtisku ne odgovarjamo. Kavni aparat VERONA črne ali bele barve Pričarajte si edinstveno, aromatično kavo in uživajte v prednostih, ki jih ponuja kavni aparat VERONA: • klasična elegantna oblika • črpalka z močjo 20 barov za popolno peno na kavi • parna šoba za penjenje mleka • snemljiva 1,5-litrska posoda za vodo • LED-osvetlitev v posodi za vodo • samodejen izklop - aparat se izklopi 15 min po zadnji pripravi kave • samodejen izmet kapsule I ■ ■■ y Tablete za čiščenje/odstranjevanje vodnega kamna, 10 kosov • Tablete za iišienje "Supra Cafč-Clean" Učinkovito odstranjujejo kavne maščobe in olja, ki se na kavnih avtomatih nabirajo pri izlivu za kavo. Primerne so tudi za čiščenje drugih kavnih in gospodinjskih aparatov. Proizvajalec priporoča, da kavni aparat s tabletami očistite vsakih 14 dni oz. po pripravi 80 skodelic kave. Redna uporaba tablet za čiščenje zagotavlja popoln kavni užitek, ki traja in traja. M ali ^ • Tablete proti vodnemu kamnu "Supra Calc-Clean" Omogočajo enostavno odstranjevanje vodnega kamna tako pri Martellovih kavnih aparatih tudi pri drugih gospodinjskih aparatih. Proizvajalec priporoča, da vodni kamen v kavnem aparatu odstranite enkrat na mesec. Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si Dvajseto poletje Slovenci smo pred 20 leti stopili na novo pot. Dvajset let je prav gotovo že doba, o kateri se da kaj povedati. Ker sem se rodil 25 let po 2. svetovni vojni, se mi dozdevajo vse te časovne dimenzije nekaj novega. Ne vem zakaj, ampak zdi se mi, da je bil tisti čas treh desetletij po drugi svetovni vojni bolj nasičen z dogodki, izumi, razvojem, ali pa se mi samo dozdeva, ker je čas, ki ga doživljam ta in ne tisti takrat. Slovenija je dosegla mnogo in posamezni dosežki so res vsega občudovanja vredni. Je pa mnogo tudi tega, česar nismo dosegli in mnogo tega, kar bi lahko bilo, pa tega nimamo. V svojem govoru ob dnevu Državnosti sem zapisal naslednje misli: »Pred 20 leti se je naš narod odločil za samostojno slovensko državo, zgrajeno na načelih demokracije, svobode in pravičnosti. Ljudstvo naj bi si izbiralo oblast in predstavnike, ki bi odločali zanj, v njegovem imenu. Za to domovino so mnogi dali življenja in še mnogo več se jih je bilo pripravljeno za ta cilj narodove svobode odreči tej najdragocenejši danosti, ki se je ne da z ničemer izmeriti. To, kar smo in to, kar imamo, je tako pomembno, tako edinstveno, da se ne da primerjati s ničemer drugim. Spoštovanje današnjega časa do tistih dni pa je premajhno in vrednotenje tega, kar živimo, zaradi tistih dni, je danes neprimerno. Politika je v teh letih postala poklic in ne poklicanost. Mnogi ne predstavljajo več večine, ampak se nanjo sklicujejo. Politika ni na svojem mestu zaradi nas, ampak zaradi prestiža dokazovanja svojega prav in zmagovanja na vseh vrstah volitev. Mi, narod želimo drug način, drugačen ustroj, drugačne poglede v prihodnost. In predvsem v prihodnost! Naš narod bo obstal, če si bo lahko prosto, v svobodi volil svojo vero in postave, in če bodo njegovi »knezi« kot nekdaj prisegli preprostemu ljudstvu in pred njim, pravičnost, svobodo, spoštovanje in zvestobo. Izzive človeku prinaša čas, ki prihaja, ne čas spominov in nostalgije. Jutri je nov dan, dovolj je sanjarjenja!« Toliko ob prazniku^ Občina je spremenila Odlok o komunalnem prispevku, o čemer bodo kaj več in bolj podrobno spregovorili sodelavci občinske uprave. Prav gotovo je to korak naprej k vzpostavitvi enotnega sistema obravnavanja porabnikov komunalnih storitev. Torej, če smo sedaj zaračunavali komunalni prispevek samo novogradnjam, v posameznih krajih pa so se sami ljudje odločali za individualni prispevek ali za samoprispevek, bomo sedaj vsi krajani tudi tisti, katerih hiše že stoje, razen novogradenj, morali plačati ob pogoju gradnje kanalizacije v naselju prispevek. Zakonodaja županu omogoča, da lahko po službeni dolžnosti zaračuna komunalni prispevek za kanalizacijo objektom, ki se priključujejo nanjo. Ta prispevek bi bil, če bi upoštevali parametre za novo gradnjo pri starih obstoječih objektih, nekje v rangu od 3.000 do 5.000 evrov, seveda v odvisnosti od velikosti objekta in stavbišča, na katerem objekt stoji. Občinska uprava in Odbor za gospodarske javne službe pa so v času priprave spremembe, glede na izkušnje, ki jih imamo, pripravili kompromisni predlog, ki so ga svetniki v večini tudi podprli. To pa je, da se upošteva pri izračunu samo velikost objekta. Vsi smo se namreč strinjali, da je treba pri obstoječih gradnjah upoštevati dosedanja vlaganja naših občanov v komunalno infrastrukturo, in tudi to, da so naši občani morali že za urejanje odpadnih voda graditi greznice, biološke čistilne naprave in podobno. Se strinjam, da tudi ta rešitev ni idealna, je pa utemeljena in dovolj umirjena, da zdrži primerjavo po celotni občini. Tudi višina te cene, ki je odvisna od velikosti objekta, se giblje od nekaj 100 evrov pa tja do cca. 1.500 evrov. To, kar se mi zdi pomembno, je, da smo s tem poskušali ujeti tudi višino zneska, ki bi bil primerljiv z vlaganji tistih ljudi v preteklih časih, ki so plačevali samoprispevek ali kakšno drugo obliko sofinanciranja komunalne infrastrukture. Približuje se jesen in dela na vrtcu tečejo po planu, tako da lahko z velikim zadoščenjem povem, da vse kaže, da bo vrtec s 1. oktobrom aktiven, tako kot je tudi načrtovano. O podrobnih delih, ki se izvajajo, pa ta trenutek ne vem dovolj, da bi lahko zapisal, da so stene že prebeljene, če morda še niso in bodo morda prihodnji teden ali kasneje, in bi taka moja izjava potem lahko zaposljevala nekatere ljudi. Vesel sem, da bomo lahko ustregli tolikim staršem in tolikim otrokom omogočili varno bivališče v sodobnem objektu. Ob tej priložnosti lahko povem, da se je sestala mešana Šolsko-občinska komisija za izgradnjo nove šole, kjer smo pregledali dosedanje delo, in si začrtali časovnik za delo v prihodnje. In ko smo pri šoli, ne smem biti tako neuvideven, da bi kar izpustil poletje, ko se šolarji srečajo s počitnicam. Vsem šolarjem želim, da bi se jim počitnice približno tako vlekle, kot se jim je šolsko leto, in da bi doživeli veliko lepih stvari, na katere se boste spominjali vse življenje. Vsem skupaj pa voščim, da bi si lahko v teh težkih časih privoščili tudi spodoben dopust, ki ni nujno, da je najdražji, lahko pa je zelo preprost, pa tudi zelo dober odmor. Lepo poletje! Matej Kotnik župan Občine Lukov^iča Proslava ob dnevu državnosti »O zgodovina, slavnostni opoj, z zanosom daješ, kar si v sramu skrila. Glej, če nas hraniš za dokončani boj, naj bodo strašne slave spravna sila. Zato nas muči, trgaj iz prsi vzdih, razširi naših knjig preroški stih.« Po obeh himnah, ki jih je zaigral pihalni orkester GŠ Domžale - Brdis, je s tole mislijo začel slavnostno proslavo ob dnevu državnosti povezovalec Matjaž Merljak. Marko Juteršek, Foto: Marko Juteršek Dvajset let, dvajseti rojstni dan - družina, prijatelji ^vsi smo zbrani, vsi na Starem trgu v Lukovici. Oder je že pred začetkom dobil kuliso iz mladih obrazov združenih pevskih zborov OŠ Janka Kersnika, podružnične šole Krašnja in Blagovica pod vodstvom Simone Zaveršnik in otroškega pevskega zbora župnije Brdo pod vodstvom Petre Avbelj. »Pred dvajsetimi leti, 25. junija 1991, je bil prav tak po zgodnjem poletju dišeč večer, večer pričakovanj, večer uresničitve sanj dveh milijonov ljudi, ki so nekoč davno prostor našli pod obronki Alp, tam, kjer je Bog stresel lepote ^«Tako je prireditev nadaljeval Matjaž. Po uvodnih besedah in mislih o domovini je nekaj besed zbranim namenil župan občine Lukovica Matej Kotnik. V svojem govoru je poudaril da se je tako kot drugih krajev, osamosvojitvena vojna dotaknila tudi občine Lukovica. Kar precejšnje število mož in fantov pa tudi žena se je odzvalo klicu domovine in se bojevalo v enotah Teritorialne obrambe in policije. Poudaril je pomen oblikovanja 551. odreda TO v vasi Velika Lašna, seveda tudi pomena zbirnega centra Lokvanj v Mali Lašnji. Zato je njegov prav poseben in prijeten pozdrav bil namenjen vsem veteranom vojne za Slovenijo, pripadnikom policijskega veteranskega združenja Sever in vsem, ki so prispevali k zmagi v osamosvojitveni vojni. V nadaljnjem govoru je župan spomnil, da se je pred dvajsetimi leti naš narod odločil za samostojno slovenski državo, zgrajeno na načelih demokracije, svobode in pravičnosti. »To, kar smo in to, kar imamo, je tako pomembno, tako edinstveno, da se ne da primerjati z ničemer drugim. Spoštovanje današnjega časa do tistih dni pa je premajhno in vrednotenje tega, kar živimo zaradi tistih dni, je danes morda celo neprimerno.«Gospod župan je še pripomnil, naj izzive človeku predstavlja čas, ki prihaja in ne čas nostalgije. Govor pa je zaključil z besedami: »Jutri je nov dan, dovolj je sanjarjenja!« Našega slavnostnega gosta Nika Grafenauer-ja so predstavili takole: »Pesnik, publicist, človek, ki je s svojo besedo in prodorno mislijo kot urednik Nove revije sooblikoval intelektualno misel, ki je govorila v imenu vseh nas: Dovolj nam je odvisnosti! Hočemo samostojnost! Nocojšnji slavnostni govornik, član slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter Prešernov nagrajenec - Niko Grafenauer.« Slavnostni govornik je svoj nagovor začel z mislijo, kako v današnjih časih ob vseh teh slovesnostih pozabljamo na tiste tvorce slovenske državnosti, ki so aktivno, z dušo in srcem, prispevali k temu, v čemer se danes nahajamo, ne stvarno, ampak predvsem kot državnik. Predvsem pozabljamo na enega ključnega moža, to je Jožeta Pučnika. Niko Grafenauer se je nato v svojem govoru - kot je tudi sam povedal - skliceval na misli iz slovite in razvpite 57. številke Nove revije. Poudaril je da je dr. Jože Pučnik v svojem komentarju na članek Politični sistem civilne družbe (Nova revija 57) leta 1993 dodobra opisal tudi današnje stanje v državi. Grafenauer je v svojem nagovoru povedal še, da se kot družba vse premalo zavedamo, kaj je naš temeljni državni interes, ne pa, da si ga vsak, ki se čuti poklicanega, da govori o njem, razlaga po svoje z vidika lastnih interesov. Slavnostni govornik se je v nagovoru spraševal tudi, kdaj je bilo v naši državi stanje duha in kulture tako pri tleh, kot je danes. Naštel je mnogo primerov »slabe prakse« v Sloveniji (gradbeništvo, propadajoča podjetja, brezposelnost, izplačila nagrad za dobro izdane prevzemne kredite) in ob koncu tega poudaril, da je v vseh primerih pristen pohlep, ki ga nihče ne sankcionira. Predstavil je še svoje poglede na današnje stanje v slovenski državi in politiki. Ob koncu pa dodal: »Ko je bila slovenska država samo privid, smo zanjo kar naprej z glavo rinili skozi zid, zdaj ko jo imamo, ne omišljeno, ampak pravo, se pa iz dneva v dan vse bolj držimo za glavo.« Po nagovorih je sledil malce bolj sproščujo-či del. Združeni zbori so nam zapeli pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad in veselo otroško; za klavirsko spremljavo je poskrbela Katja Erben. Nato so prizorišče napolnili člani otroške folklorne skupine iz Mengša, zaigrali in zaplesali so nam njihovo predstavitev Izgubil se je bacek. Po nastopu folklorne skupine nam je zaigral še pihalni orkester GŠ Domžale - Brdis, tokrat pod vodstvom Luke Einfalta. Predstavili so se nam s pesmimi Misija nemogoče, Mamma mia in Hačaturjanov ples s sabljami. Mimo odličnih ritmičnih plesalk, ki se sedaj že lahko ponašajo z desetletno tradicijo, tudi tokrat ni šlo. Ob koncu so se nam skupaj predstavili orkester Brdis in združeni pevski zbori. Zapeli so nam Conquest of Paradise in vsem nam dobro znani Mini in maksi ter Sreča na vrvici. Dvajset let slovenske države, dvajset let samostojnosti - ustava, zastava, grb, himna ^ in ljudje, ki so pridobljeno pripravljeni braniti, predvsem pa s svojim delom in znanjem bogatiti in nadgrajevati. S temi besedami so ob zahvalah sodelujočim zaključili tokratno prireditev. Poročilo 5. seje občinskega sveta občine Lukovica Občinski svet Občine Lukovica se je 1. junija sestal na 5. redni seji in soglasno potrdil zapisnike 4. redne seje in dveh korespondenč-nih sej v mesecu aprilu. Prav tako soglasno sta bili sprejeti Poročilo inventurne komisije za leto 2010 in Poročilo o izvajanju pomoči na domu v Občini Lukovica v letu 2010. Leon Andrejka V 5. točki so svetniki obravnavali predlog povečanja cen izvajanja pomoči na domu. Dom počitka Mengeš, ki je izvajalec te pomoči, je pre- dlagal povišanje cene s 17,9 na 18,39 evra, kar znaša za 2,74 odstotka več. Enaka cena je bila potrjena tudi za leto 2012. V 6. točki je bil obravnavan sklep o potrditvi cen vodenja postopkov uveljavljanja občinski socialnih pomoči, ki pa je bil umaknjen, saj na seji ni bilo poročevalca Petra Rebolja s Centra za socialno delo Domžale. V 7. točki so svetniki z 12 glasovi za, 2 proti in enim vzdržanim potrdili Letno poročilo Medobčinskega inšpektorata in redarstva za leto 2010. Daljša razprava se je odvijala pri 8. točki pri obravnavi sprememb in dopolnitev Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka. V odloku je bil po skoraj enourni razpravi z 12 glasovi za, 3 proti in 1 vzdržanim sprejet 10a člen odloka, ki določa, da se komunalni prispevek za izboljšanje komunalne opremljenosti (kanalizacija odpadnih voda) za obstoječe objekte, ki se na novo priključujejo na novozgrajeno komunalno opremo, odmeri od neto tlorisne površine objekta. V 9. točki je bil soglasno sprejet Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Lukovica - 1. obravnava. V razpravi so svetniki izrazili zadovoljstvo, da so dobili dokument, ki so ga že nekaj časa čakali. Občina pa je prostorski načrt zasnovala nekoliko širše, saj se zaveda, da vsi predlogi s strani države ne bodo potrjeni. Zaradi nesoglasja in nasprotovanja svetnikov in svetniških skupin je župan z dnevnega reda umaknil 10. in 11. točko, Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov ter Sklep o financiranju strank v občini Lukovica. Podrobnosti s seje so na voljo na občinski spletni strani www.lukovica. si/obinski-svet/seje-obiskega-sveta Financiranje političnih strank in list Na 5. seji občinskega sveta je potekala burna razprava o financiranju političnih strank in neodvisnih list oz. o Pravilniku o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov. Leon Andrejka V januarju letos je stranka NSi na občino Lukovica naslovila dopis in zahtevala izplačilo sredstev za delovanje stranke. Zadevo je obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Njen predsednik Anton Pogačar nam je povedal, da zakon govori o tem, da se sredstva lahko nakazujejo, če tako določi občinski svet, ni pa to obvezno. V sosednjih občinah taka sredstva izplačujejo. Seveda svetniki prejemamo sejnine, tako da gre tu za denar, ki je namenjen strankam. Ugotovili so, da je možno zagotoviti tudi sredstva za delo svetniških skupin oziroma svetnikov. Mnenje večine svetnikov v občinskem svetu je namreč bilo, da če se financirajo parlamentarne in neparlamentarne stranke, se lahko tudi neodvisni svetniki, saj tako kot stranke tudi oni zastopajo volivce. V obravnavo je občinska uprava pripravila tako dva pravilnika in sicer pravilnik o financiranju političnih strank in pravilnik o financiranju svetniških skupin in samostojnih svetnikov. Tako naj bi dobile denar za delo stranke v občinskem svetu in nato še svetniške skupine, neodvisne kot tudi strankarske. Ob koncu je gospod Pogačar dejal: "Na seji je prišlo do nesoglasij okrog vsebine pravilnikov in župan jih je umaknil s seje. Tako ni ne pravilnikov ne sredstev za stranke in svetniške skupine. Ker vsi v občinskem svetu prejemamo sejnine, se nam zdi županova poteza čisto na mestu in bo v teh težkih časih občina le prihranila, mi kot svetniki pa lahko rečemo, da smo začeli varčevati najprej pri sebi." Gospod Pogačar je bil tudi eden izmed šestih podpisnikov amandmaja. Prvopodpisani Bojan Andrejka nam je povedal, da so vložili amandma in z njim želeli preprečiti financiranje političnih strank in neodvisnih list, ki sestavljajo občinski svet. Trdno so prepričani, da je potrebno sredstva nameniti za javno korist in izvajanje programov občinskih investicij, ne pa financiranju političnih strank in neodvisnih list. Sklep amandmaja se je glasil, da se v proračunskem obdobju 2011/12 financiranje političnih strank in neodvisnih list zadrži in se ne izvaja. Najglasnejši nasprotnik financiranja političnih strank in svetniških skupin je bil Tomaž Beden. Njegova lista za Lukovico je zahtevala, da se oba predloga umakneta, saj sta v času hude gospodarske krize in pomanjkanja sredstev v občinski blagajni predloga župana za sprejetje sklepa o financiranju tako političnih strank kot samostojnih list skrajno neprimerna in negospodarna poteza, ki je v nasprotju z gospodarno rabo davkoplače-valskega denarja. V neodvisni listi Za Črni graben so se strinjali s predlogom za sistemsko ureditev financiranja delovanja strank in neodvisnih list v občini Lukovica. Tomaž Andrejka nam je povedal, da so si v vseh dosedanjih mandatih politične stranke, ki so imele večino svetnikov, zagotovile financiranje iz občinskega proračuna, niso pa pristale na »delitev« sredstev s svetniki neodvisnih list. V novem mandatu se je razmerje spremenilo, zato je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala drugačen način razdelitve sredstev. "Strinjali smo se z ozko določenimi nameni uporabe sredstev, predvsem plačilu stroškov izobraževanj članov Občinskega sveta. Posredovali smo tudi pripombe in predloge za dopolnitev sklepa. Komisija, ki je pripravljala predlog aktov za drugo obravnavo, žal ni v celoti sprejela naših pripomb in predlogov, in brez potrebe razširila namen uporabe sredstev na stvari, ki niso sprejemljive. S predlaganima besediloma se nisem mogel strinjati." Pravi pa, da so tokrat zamudili priložnost za sistemsko ureditev financiranja političnih strank in svetniških skupin oziroma svetnikov. V SDS se jim zdi nepravična delitev sredstev 20 odstotkov za politične stranke in 80 odstotkov za svetniške skupine. Svetniške skupine namreč ne potrebujejo dodatnih sredstev, pač pa ta potrebujejo politične stranke za svoje nemoteno delovanje. Izrazili pa so tudi skrb nad zlorabo pravilnika. V OO NSi Lukovica nasprotujejo direktnemu financiranju stroškov za delo občinskih svetnikov, saj v ta namen svetniki dobivajo sejnine. Centrala stranke je v začetku leta 2011 poslala dopis na vse občine v Sloveniji s prošnjo po financiranju političnih strank, zastopanih v občinskih svetih v skladu s 26. členom Zakona o strankah, ki dovoljuje tovrstno financiranje. Ta sredstva stranka porabi za organizacijo volilnih kampanj na državnem in lokalnem nivoju ter za delovanje stranke v skladu s programom in statutom stranke. Vinko Pirnat pravi: "Ustanavljanje list je zelo podobno zakonskemu koruzništvu. Liste nimajo izdelanih programov, niti niso registrirane kot društva, nimajo odprtih TRR, zato jih župan ne more legalno financirati. V stabilnih demokracijah (Avstrija, Nemčija) tudi na občinskih volitvah sodelujejo stranke, ki imajo svoj politični profil, program in vizijo razvoja cele države. Ustanavljanju raznovrstnih list, ki v Sloveniji v večini primerov pripadajo levi politični opciji, stranka NSi vseskozi nasprotuje." V občinski organizaciji SD Lukovica predlog financiranja političnih strank podpirajo. Z neobravnavanjem omenjenega odloka pa se sprašujejo, kako se bodo določene stranke, oziroma liste, poleg članarin še lahko financirale. V njihovi stranki bomo s članarinami in solidarnostjo stranke na državni ravni uspeli zagotoviti nadaljnje delo organizacije. Vprašanje pa je, kako se bodo neodvisne in neparlamentarne stranke, ki teh virov nimajo, uspele financirati v prihodnje. Dopolnjen odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Lukovica V občini Lukovica se zadnja leta pospešeno gradi kanalizacija odpadnih voda. Trenutno se zaključuje gradnja v Trnjavi, kjer se je pojavilo vprašanje odmere komunalnega prispevka za že obstoječe objekte. Predlagan je bil dopolnjen 10a člen Odloka o komunalnem prispevku, ki ga je obravnaval in sprejel občinski svet. Leon Andrejka Kot je dejal član SDS in predsednik Komisije za gospodarske javne slu-žne, turizem in gospodarstvo Danilo Kastelic, je občinska uprava, ki je na tem področju zaznala pomanjkljivost v odloku, predlagala dopolnitev 10a člena, ki se glasi "Komunalni prispevek za izboljšanje komunalne opremljenosti (kanalizacija odpadnih voda) za obstoječe objekte, ki se na novo priključujejo na novozgrajeno komunalno opremo, se odmeri od neto tlorisne površine objekta." V odboru so se strinjali s predlaganim členom in so posebej poudarili, da gre tukaj za bolj prijazen prispevek, saj se odmerja po neto površini stanovanjskih in gospodarskih objektov ter je neke vrste olajšava za že obstoječe objekte. S tem je soglašal tudi član SD Gregor Bajde, saj, kot pravi, prinaša za obstoječe objekte, ki se na novo priklapljajo na obvezno javno službo, bistveno manjši komunalni prispevek, tudi do trikrat, kot je to določal trenutno veljavni odlok. Dejstvo je, da je občinski svet na predlog uprave potrdil, da se iz obstoječe formule izvzame delež parcele. Se pravi, z 10a. členom se obstoječim objektom, ki se na novo priklapljajo na kanalizacijo, obračuna tudi do trikrat manjši komunalni prispevek kot bi ga sicer, oziroma kot ga mora plačati novograditelj. Svetnik liste Za Črni graben Tomaž Andrejka se zaveda, da rešitev ni optimalna, ima pa več dobrih kot slabih strani. V slabšem položaju bodo lastniki starejših objektov z veliko neto površino. Prednosti pa vidi v tem, da sprejeti predlog sistemsko ureja prispevek občanov k izgra- dnji kanalizacije. Kot pravi, doslej temu ni bilo tako. Občani Lukovice, Šentvida, Prevoj in Vrbe so še v bivši Občini Domžale plačevali samoprispevek za izgradnjo kanalizacije. Občani Rafolč in dela Vrhovelj so že v občini Lukovica pet let plačevali samoprispevek, in sicer 2 odstotka od doseženih dohodkov. Občani Krašnje so se dogovorili za enotno višino prispevka na hišo. "Iz navedenega je jasno, da so doslej vsi prispevali za izgradnjo kanalizacije, vendar v vsakem kraju na svoj način in v različni višini. Dopolnjen odlok občanom v obstoječih stavbah predpisuje plačilo prispevka od neto površine objekta. To pomeni, da bodo »stari« objekti manj obremenjeni kot novi objekti, kar je prav, saj so lastniki ob gradnji objekta praviloma zgradili greznice in s tem že vložili del sredstev v reševanje odpadnih voda. Novograditeljem to ni potrebno. Po drugi strani pa bodo odslej lastniki »starih« objektov vnaprej vedeli, kolikšen bo prispevek za izgradnjo kanalizacije v kraju," je ob koncu dodal Tomaž Andrejka. Predsednik odbora za prostorsko planiranje in član Liste za KS Prevoje in KS Rafolče Bojan Andrejka je dejal, da je potrebno to vprašanje sistemsko in celostno urediti na daljši rok. Tako so postavljena pravila, ki bodo za vse občane enaka in pravična. Meni pa, da je to optimalna rešitev v tem položaju. Seveda si vsi to želimo, da ne bi občane obremenjevali s stroški, vendar realnost je pač drugačna. Odbor za prostorsko planiranje je z dopolnjenim predlogom Odloka o komunalnem prispevku soglašal. Na drugi strani tega predloga na seji občinskega sveta ni podprl Stanislav Smrkol, kot razlog pa je navedel, da ni bilo podanih izračunov, koliko bi obremenili občane, ki še nimajo urejene infrastrukture. Tomaž Beden, lista LOL, je nasprotoval predlogu odloka, za katerega meni, da obremeni občane, ki že stoletja plačujejo davke in gradijo to skupnost, z dva in pol krat povišanjem cene priklopa na kanalizacijo. Za 300 kvadratnih metrov stanovanjske površine 1950 evrov, prej 720 evrov. Ker ve, da moramo občani tudi za kanalizacijo, ki je nujno potrebna, prispevati del sredstev, je bil njegov predlog približno 30-odstotno povišanje prejšnje cene ali na stanovanjski objekt cca. 1000 evrov, predvsem zato, ker so ti občani gradili infrastrukturo udarniško z lastnimi žulji, gradili ceste, telefonijo, elektrifikacijo itd. "Župan je moj predlog gladko zavrnil," je dodal. V stranki NSi so dejali, da so v kriznih časih proti zviševanju obremenitev občanov iz več razlogov. V preteklosti so občani v različnih deležih vplačevali samoprispevke, prostovoljne prispevke in tudi z udarniškim delom gradili občinsko infrastrukturo (vodovode, ceste, kanalizacijo, telefonijo ...), kar omenjeni člen ne upošteva. Kot pravi Vinko Pirnat, občinska uprava ni posredovala občinskemu svetu informativnih izračunov za objekte v določenih naseljih in je tako na pamet zelo težko in neodgovorno odločati o prispevkih, ki jih bodo plačevali vsi občani. Gradnja vrtca Medo: Dejstva in primerjave Ob ugodni ceni pomembna tudi hitrost izgradnje Izgradnja prizidka vrtca Medo gre počasi h koncu - uradno odprtje je predvideno v mesecu oktobru 2011 -, zato smo pripravili pregled investicije in primerjavo s podobnimi projekti v občinah Domžale, Kamnik in Velenje. Luka Maselj »Projekt prizidka lahko ocenimo kot uspešno izveden. Po mnenju vseh sodelujočih gre za strokovno in ustrezno pripravljen projekt. Osnovni poudarek je dan funkcionalnosti in ustreznim pogojem za izvajanje osnovne aktivnosti vrtca,« je o slabih 1,2 milijona evrov (1.195.000) vredni investiciji povedal Primož Dežman, svetovalec za urejanje prostora in varstvo okolja z Občine Lukovica. Občina Lu- kovica je stavbno pravico za šestoddelčni vrtec podelila podjetju Marles po pogodbi pa bo deset let (120 mesecev) plačevala najemnino v višini 11.866,80 evra mesečno. Ponudbo je sicer oddalo šest ponudnikov, pri čemer nekatere ponudbe niso bile ustrezne. »Ob upoštevanju financiranja, ki je bilo tudi zahtevano, je bila Marlesova ponudba najnižja. Eventualno bi lahko bila cena nižja v primeru klasične gradnje, vendar ima takšna gradnja druge slabosti: daljši čas izvedbe, višji obratovalni stroški je odločitev občine pojasnil Dežman in dodal, da so se na občini zato, ker po preverjanju ni bilo možnosti pridobitve drugih državnih ali evropskih sredstev, odločili za najhitrejši možni cenovno sprejemljiv način zagotovitve potreb- nih zmogljivosti predšolskega varstva. Na občini upajo, da bo izgradnja prizidka obstoječega petoddelčnega vrtca vsaj za nekaj čas zadostila zadnja leta ves čas naraščajočim potrebam po varstvu predšolskih otrok vseh starosti. Nov vrtec oziroma njegov prizidek - po normativu 22 otrok na oddelek - predvideva prostor za 132 novih malčkov, ki jim bo namenjenih šest novih igralnic: štiri v pritličju za otroke prvega starostnega obdobja in dve v mansardi za otroke drugega starostnega obdobja. Poleg samega objekta investicija obsega tudi 28 novih parkirišč, od tega dve za invalide. Štiri parkirna mesta so obstoječa. »Ljubljanska urbana regija« le težko do evropskih sredstev Ob raziskovanju načinov gradnje vrtcev je bilo opaznih kar nekaj podobnosti v primerjavi z lukoviško (prevojsko) investicijo. Tudi v Domžalah in Kamniku je občina za izgradnjo vrtca podelila stavbno pravico, medtem ko je bil najnovejši prizidek velenjskega vrtca -skupno je eden od največjih v Sloveniji, saj je v njem prek 1000 otrok - po besedah mag. Petra Kovača iz Mestne občine Velenje v veliki meri financiran s sredstvi iz evropskih skladov za regionalni razvoj, ki je finančni instrument evropske kohezijske politike za obdobje 20072013. Denar, pridobljen iz Bruslja, razdeljuje Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), pri čemer je eden od ključnih kriterijev indeks razvojne ogroženosti regije. Občina Lukovica možnosti za izdatnejšo pomoč iz tega naslova nima, saj spada v t.i. Ljubljansko urbano (Osre-dnjeslovensko) regijo, ki zaradi višje razvitosti glavnega mesta in bližnje okolice dobi le 2,67 odstotka vseh v ta namen predvidenih sredstev, pa čeprav v njej živi kar okrog četrtina prebivalstva Republike Slovenije. Za primerjavo: v Pomurju je na vsakega prebivalca predvidenih dobrih 573 evrov, v Ljubljanski urbani regiji pa le 31! Od slabih 600 milijonov evrov sredstev, jih del Slovenije, kamor spadamo, prejme le dobrih 15 ^ Država kljub ostrim protestom in kritikam prikrajšanih občin, kamor nedvomno spada tudi Lukovica, metodologije razdelitve sredstev ni spreminjala. Medo »cenejši« od Gaja in Češmina Velenjski vrtec od drugih ne odstopa le po načinu financiranja, ampak tudi kar se tiče cene investicije, saj glede na kvadratni meter edini od analiziranih stane manj kot 1000 evrov na kvadratni. Prizidek vrtca Medo je za slabih 300 evrov dražji, zelo podobna pa je tudi cena kvadratni domžalskega (preserskega) vrtca Gaj (1295). Nekoliko višja je relativna cena investicije vrtca Češmin (1585), pri čemer je potrebno upoštevati - kot je poudarila Teja Lapanja iz Občine Domžale -, da cena vključuje tudi gradnjo kuhinje, v kateri med drugim kuhajo še za bližnjo osnovno šolo, ureditev prostorov za administracijo, nakup opreme, ureditev parkirnih prostorov in zelenih površin. Cene investicije kamniškega vrtca Kamenček, za katerega je stavbno pravico za 15 let dobilo podjetja Jelovica hiše, nam uradno ni uspelo izvedeti, je bila pa na spletni strani kamnican.si objavljena cena mesečnega najema - 180 mesecev (15 let, pet več kot občina Lukovica) bo občina Kamnik plačevala po 11.952,00 evrov. Matematični izračun pokaže, da je investicija kar krepko večja kot lukoviška, je pa res, da gre za »nadstandaren« vrtec, ki ima recimo pokrito teraso in izhod na zelenice. »Naša osnovna usmeritev je povezanost z naravo in skrb zanjo, saj se dobro zavedamo, da je narava najboljša učiteljica za otroke,« je pojasnila Vesna Kermav- nar s kamniške občine. Verjamemo, da podobno - kljub finančno nekoliko skromnejši, a zato toliko bolj preudarni investiciji - razmišljajo tudi vzgojiteljice v vrtcu Medo, ki imajo za svoje delo jasno začrtano in javno izraženo vizijo: Ustvarjamo srečnega otroka. Tabela: Podatki o gradnji novih ali dozidavi obstoječih vrtcev občina Neto tlorisna površina objekta (v m2) Število oddelkov Število otrok Vrednost investicije (v EUR) Cena / m2 (v EUR) Evropska ali druga sredstva LUKOVICA 948,49 6 132 1,2 mio 1266 Ne (stavbna pravica) DOMŽALE (Gaj) 1466,85 8 130 - 140 1,9 mio 1295 Ne (kredit) DOMŽALE (Češmin) 1640 8 140 - 150 2,6 mio 1585 Ne (stavbna pravica) KAMNIK 820 5 78 Ni podatka Ni podatka Ne (stavbna pravica) ^■ElEOg^H 840,24 4 Ni podatka 817.000 972 ■D9!S!lRH POGOVOR - Brigita Nojič, ravnateljica vrtca Medo Po vrtcu rešiti še problem osnovne šole Vrtec Medo, ki spada v okvir Osnovne šole Janka Kersnika Brdo in ki poleg enote na Pre-vojah obsega tudi trioddelčno enoto v Krašnji, bo imel konec leta 2011 skupno 14 oddelkov. To je šest več, kot jih ima zdaj. O pomembnosti nove pridobitve in o tem, kaj to potegne za sabo, smo se pogovarjali z ravnateljico osnovne šole in vrtca Brigito Nojič. Gospa Nojič, kako boste za prihodnje šolsko leto uredili vprašanje vzgojiteljic in ostalih sodelavcev - koliko novih kadrov bo potrebnih zaradi razširitve vrtca? Z odprtjem novih oddelkov se seveda povečuje tudi število zaposlenih, pri čemer gre predvsem za kadre, ki bodo skrbeli za otroke: vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic ^ Tudi za ljudi na nekaterih drugih delovnih mestih, ki so odvisna od števila oddelkov in števila otrok - recimo svetovalna delavka, hišnik, knjigovodja, organizator šolske prehrane in organizator higienskega režima, bo zaradi večjega števila otrok dela več. Ker se v tem trenutku znižuje število otrok predvsem v podružnični šoli Blagovica - že drugo leto zapored imamo tam kombinacijo oddelkov, s tem pa posledično manj otrok v podaljšanem bivanju in drugih oblikah dela - bo potrebno izvesti tudi nekaj notranjih prerazporeditev. Glede na to, kar vidite, da je zraslo ob dosedanjem objektu: je to to, kar ste potrebovali vi, kar potrebuje občina Lukovica? Ker se v občino Lukovica priseljuje vedno več mladih družin in da na svoje mesto že zdaj čaka 135 otrok, je bila izgradnja prizidka nujna investicija. Bi glede na načrte sami kaj izpeljali drugače? Težko bi karkoli pripomnila glede načrtov, toda zaupanje v projektno nalogo zagotovo obstaja. Pohvalila bi pripravljenost in predvsem ponujeno možnost, da smo lahko aktivno sodelovali na usklajevalnih sestankih izvajalcev, občine, projektantke in ostalih vpletenih od samega začetka priprav na gradnjo ter v času gradnje. Naše pripombe so bile upoštevane, kolikor je bilo to le mogoče. Do kdaj mislite, da bo nova zmogljivost zadostovala potrebam občine Lukovica? Na to je težko odgovoriti. To je odvisno od vizije občine, prostorskih načrtov, novogradenj itd. Na to vpliva veliko dejavnikov. Mislim pa, da če bo potrebno, bo občina resno pristopila k reševanju problema. Ob tem bi dodala še, da bi bilo potrebno vzporedno z reševanjem prostorske stiske vrtca nujno aktivneje pristopiti tudi k reševanju prostorske stiske osnovne šole, saj kot vidimo, se število otrok v vrtcu povečuje, kar posledično lahko prinese velike probleme, vezane na osnovnošolske prostore. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pimat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h www.lj.kgzs.si VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO - 1. obdobje Redni rok za vlaganje premij za ekstenzivno rejo ženskih govedi in/ali posebno premijo za bike in vole je do 30. junija. Lahko ga vložite tudi v zamudnem roku do 25. julija 2011, vendar bodo plačila zmanjšana za 1 % za vsak zamujen delovni dan. Več o vlaganju teh zahtevkov si lahko preberete v majski številki Rokovnjača. JAVNI RAZPIS ZA MLADE PREVZEMNIKE KMETIJ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 17. 6. 2011 odprlo javni razpis za ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011. Razpis je odprt do porabe sredstev. Osnovni pogoji za pridobitev sredstev so: • vlagatelj kot prevzemnik kmetije mora biti star med 18 in 40 let, • vpisan mora biti kot nosilec kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, • postati mora lastnik kmetije, ki obsega najmanj 3 ha primerljivih (!!!) kmetijskih površin (obdelovalne površine in gozd) ali pa imeti v reji določeno število istovrstnih živali (npr. 6 GVŽ goveda ali konj^), • v letu 2010 je moral biti minimalen prihodek na kmetiji 8.536,36 EUR na eno polno delovno moč (PDM), • obseg dela mora biti vsaj za 1 PDM • prvi prevzem kmetije (vpis v zemljiško knjigo) mora biti izveden največ 16 mesecev pred oddajo vloge, • kot način prevzema kmetije se upošteva prevzem na podlagi izročilne ali darilne pogodbe ali pogodbe o preužitku ali pravnomočnega sklepa o dedovanju ali kupoprodajne pogodbe, • vlagatelj mora imeti na dan oddaje vloge ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti (končana najmanj OŠ in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj), • v letošnjem letu je moral oddati vsaj osnovne obrazce zbirne vloge, • višina sredstev se dodeli na osnovi objavljenih meril za ocenjevanje vlog po katerih je max. št. točk 350, vrednost ene pa znaša 200 EUR in pri čemer se upoštevajo tudi stroški, ki so nastali ob prevzemu kmetije (notarski in sodni stroški, izplačilo dednih deležev, stroški za izdelavo razpisne dokumentacije in prilog k vlogi, morebitni stroški cenilcev ali sodnih izvedencev, stroški nakupa kmetije). Nekaj osnovnih obveznosti v primeru prejetja sredstev: • prejeta sredstva mora porabiti za razvoj kmetije, kar se natančno opredeli v poslovnem načrtu, ki je del vloge pri čemer je potrebno upoštevati tudi višino in delež upravičenih stroškov določenih v razpisu (to pomeni, da bo za predvideno investicijo potrebno poleg prejetih sredstev vložiti tudi lastna), • prejemnik sredstev se obveže, da bo še najmanj 5 let od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev ostal nosilec in lastnik kmetije, opravljal kmetijsko dejavnost v skladu s poslovnim načrtom oddanim v vlogi in ohranil ali povečal obseg kmetijskih zemljišč v uporabi oz. obseg števila GVŽ živali ob oddaji vloge • prejemnik sredstev mora začeti z vodenjem knjigovodstva po metodologiji FADN in le-tega vodil 5 celih obračunskih let, • na AKTRP mora poročati o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti še 5 let od izplačila, • prav tako mora še 5 let oddajati zbirno vlogo po predpisih, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike. Podrobnosti najdete na spletni strani: http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/ja vni_razpisi/ ali pa se za dodatno razlago dogovorite z menojpri čemer je zaželena predhodna prijava ter istočasna prisotnost prenosnika in prevzemnika. Izdelavo vloge lahko naročite v kmetijski svetovalni službi. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI - ogled dobrih praks V okviru javnega razpisa za zagotavljanje tehnične pomoči na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2011 smo podpisali pogodbo o financiranju izobraževanja kmetov tudi za področje razvoja dopolnilnih dejavnosti, zato bomo jeseni organizirali ogled dveh različnih dopolnilnih dejavnosti na različnih lokacijah na območjih, ki so podobna območju občine Lukovica. Zainteresirani se prijavite čim prej, saj je število udeležencev omejeno. O podrobnostih bodo obveščeni samo prijavljeni. SVETOVANJE V ČASU DOPUSTA V času moje odsotnosti zaradi koriščenja rednega letnega dopusta se lahko obrnete osebno ali po telefonu na svetovalca: • Janeza Ocepka v Moravčah, Vegova 7, tel. 7231-236, kjer so uradne ure enako kot v Lukovici ali • Ireno Zlatnar v Jaršah (v prostorih KZ Domžale), tel. 7241-845, kjer so uradne ure vsak dan od 7. do 9. ure. Moja odsotnost bo objavljena na avtomatskem telefonskem odzivniku enote Lukovica. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Hodnik za pešce Prevoje - Vrba Občina Lukovica in KS Prevoje sta aktivneje začeli z reševanjem perečega problema varnosti v cestnem prometu na odseku Prevoje -Vrba. Na omenjeni cesti je potrebno zgraditi hodnik za pešce in na ta način zagotoviti varnost pešcev. Opravljeni so bili že pogovori z mejaši in njihov odziv je bil pozitiven. Mnenje krajanov je, da je izgradnja hodnika za pešce nujno potrebna glede na število vozil, ki dobesedno drvijo po tej cesti in se vsi upravičeno bojimo za svojo varnost. Nadaljnji postopek zahteva geodetsko odmero ceste, saj je v interesu občine, da se hodnik naredi po zemljišču, ki še pripada cesti. Če bo le-tega premalo, bo potrebno pridobiti dodatna zemljišča mejašev. Prav na tej točki upamo, da bomo s skupnimi močni dosegli dogovor, ki bo omogočil izgradnjo hodnika in posledično varno pot pešcem ter veliko pridobitev za kraj. Po geodetski odmeri bomo pripravili projekt, ki bo določil smiselno traso hodnika. Bojan Andrejka, Lista za KS Prevoje in KS Rafolče Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso Občina Lukovica si prizadeva vzpostaviti daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, s pomočjo koncesije. To pomeni, da bo investitor z evropskimi sredstvi (50%) in svojim finančnim vložkom (50%) zgradil zainteresiranim odjemalcem toplote omrežje ogrevanja do stanovanja oziroma objektov. V tej smeri že potekajo pogovori med investitorjem in Občino Lukovica. V naslednjih dneh boste na dom prejeli anketni list o porabi energije. Prosim, da ga izpolnite in čimprej vrnete na navedeni naslov. O vseh nadaljnjih postopkih vas bomo obveščali. Bojan Andrejka, podžupan Občine Lukoviča Javni poziv za dodelitve državnih štipendij za šolsko/študijsko leto 2011/2012 Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) je na svojih spletnih straneh http:// www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/ objavilo javni poziv za dodelitev državne štipendije. Na zgoraj omenjenih straneh lahko dobite informacije, kdo so upravičenci do državnih štipendije, pogoji ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do štipendij ( splošni in materialni pogoji) in višina štipendije. Iz javnega razpisa so razvidne informacije o štipendiranju študija v tujini, obveznosti štipendista , zahtevana dokumentacija in druge pomemben informacije. Javni poziv bo objavljen tudi na spletnih straneh CSD Domžale in sicer na http://www.csd-domzale.com/. Javni poziv lahko prebere tudi na oglasni deski CSD Domžale, Ljubljanska 70. Želimo vam prijetne počitnice! Direktor Peter Rebolj, univ. dipl. soč. ped Odprt razpis za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. junija 2011 objavilo javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za leto 2011. Do sredstev niso upravičeni podjetniki, ki imajo sedež podjetja v naseljih s statusom mesta. Razpis bo odprt do 12. avgusta 2011. Informacije v zvezi z razpisom lahko v času uradnih ur podjetniki pridobijo tudi na točkah VEM (»Vse na enem mestu«) v Litiji in v Domžalah, ki delujeta v okviru Centra za razvoj Litija. Več informacij o razpisu je na voljo tudi na Poslovnem portalu Srca Slovenije na naslovu: www.srce-slovenije.si/podjetnistvo. Center za razvoj litija Pravila in kazni - nepotrebna nadloga ali orodje vaše varnosti Kljub obilici dela si je vsake toliko časa nujno vzeti čas tudi za pregled in oceno opravljenega dela v preteklem obdobju ter narediti primerjamo med zastavljenimi cilji in rezultati, ki smo jih uspeli doseči. Služba Medobčinskega inšpektorata in redarstva, skupne občinske uprave občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice s sedežem v Trzinu, v glavnem deluje s ciljem preventivnega delovanja. Pri svojem delu pa, tudi na območju občine Lukovica, zaznamo zelo raznovrstne kršitve predpisov, nad katerimi nadzor izvaja naša služba. V 2010 so tako najbolj izstopale nepravilnosti s področja cest, s katerimi smo se ukvarjali v več kot polovici uvedenih postopkov v Lukovici. irena Karčnik vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Prek leta zaznavamo številna onesnaženja cestišč. Ta povzročajo tako kmetje v času oranja kmetijskih površin, ko le redko upoštevajo predpisane štirimetrske odmike, v primeru oranja pravokotno na cestišče oziroma enometrski odmik pri oranju vzporedno s cestiščem. Zaradi premajhnih odmikov so kmetje prisiljeni obračati stroje na cesti, s čimer povzročajo še onesnaženja cest. Le-ta so prav v deževnih obdobjih še posebno nevarna za voznike. Tovrstni posegi tudi povzročajo velike stroške vzdrževalcu cest in posledično občini, saj preorana njiva tik do bankine ali včasih še celo v cestno telo, po- meni poškodbo cestišča, ki ga je za varnost udeležencev v cestnem prometu potrebno nujno sanirati. Obenem višji posevki tik ob cestišču tudi zmanjšajo vidljivost in preglednost na cesti. Onesnaženo cestišče občinske ceste zaradi opravljanja kmetijskih del na površinah ob cesti. Onesnaženja cestišč mnogokrat povzročajo tudi tovorna vozila, ki dovažajo in odvažajo potrebni material z gradbišč. Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del kljub visoki zagroženi kazni le redko poskrbijo za čiščenja pnevmatik ob izvozu z gradbišča na cesto. Veliko število prevozov težko naloženih kamionov obenem pomeni tudi hudo obremenitev za vse lokalne ceste, ki, vsaj v večini primerov, niso bile predvidene za tako velike obremenitve. Onesnaženo cestišče občinske ceste. Dodatno delo tako vzdrževalcem cest kot javne infrastrukture povzroča tudi neurejeno od-vodnjavanje z zasebnih parcel, ki na cestišča in v meteorne kanale odplavljajo zemljo in pesek ter jih mašijo. Poleg onesnaženja cest velja omeniti tudi znatno povečanje nedovoljenih prekopov na cesti in izvajanja različnih posegov v varovalnih pasovih občinskih cest brez soglasja upravljavca. Nedovoljene ali neskladne gradnje ter odlaganje različnega materiala v tem pasu lahko po- sledično povzročijo oviro v cestnem prometu. V okviru nadzorovanja teh aktivnosti zato kontroliramo tako ustreznost pridobljenih upravnih dovoljenj in soglasij za izvajanje posegov, kot ali si je investitor dovoljenje sploh pridobil. Preverjamo tudi ustreznost zavarovanja del na ali ob cesti, saj je ustrezna prometna signalizacija in ureditev lahko življenjskega pomena. Veliko pozornosti namenjamo tudi razraščenosti živih mej in drugega rastlinja ob občinskih cestah ter lastnike zemljišč ali upravljavca cest pozivamo, da zadeve v primeru oviranja preglednosti sanirajo. Ovirana preglednost ob občinski cesti zaradi preveč razra-ščenega rastja tik ob cestišču. Velik problem za varnost v cestnem prometu ter z vidika varstva cest predstavljajo tudi dotrajani in slabo vzdrževani objekti ob cestah. Ti ne samo kvarijo videz naselja, pač pa prvenstveno predstavljajo potencialno nevarnost. Enako velja za lastnike objektov ob cestah, ki kljub jasno zapisani zahtevi v občinskem odloku o cestah na strehe ne namestijo snegolovov in žlebov. Po opozorilu večina lastnikov zadevo uredi. Zaradi pomanjkanja parkirnih površin v centru občine je tudi v vaši občini prisotna potreba po nadzoru nad kršitvami predpisov s področja mirujočega prometa. Vozniki svoja vozila parkirajo tako na avtobusnih postajališčih, pločnikih, križiščih in podobnih lokacijah, s čimer ovirajo ostale udeležence v prometu. Kjer so ceste že same po sebi ožje in težje prevozne, nepravilno parkirana vozila ovirajo tudi zimsko službo pri pluženju in posipavanju cest ter onemogočajo odvoz komunalnih odpadkov, kar vse povzroča nejevoljo pri ostalih občanih. predhodna leta zmanjšalo, kar pomeni, da lastniki postajajo vedno bolj ozaveščeni. Vsako leto naši redarji sodelujejo tudi v preventivni akciji ob prvih šolskih dneh v septembru. Prisotni so bili na območju obeh osnovnih šol ter na vseh lokacijah šolskih poti. V teh dneh naši redarji občane predvsem opozarjajo na pomembnost varovanja najšibkejših udeležencev v cestnem prometu. Ker je skrb za varstvo okolja eno od bistvenih postavk v zagotavljanju kakovosti javnega prostora in kakovosti življenja občanov, veliko časa namenjamo tudi odkrivanju in sanaciji odlagališč komunalnih odpadkov ter primerov nepravilnega ravnanja z ostalimi odpadki. Informacije o konkretnih lokacijah nam velikokrat posredujejo okoljsko ozaveščeni občani ali pa nanje naletimo pri opravljanju vsakdanjih del in nalog, za katere smo zadolženi. Preventivne nadzore opravljamo tudi na območjih že znanih divjih odlagališč. Teh je največ na območju gozdnih površin. Še vedno pa dobivamo tudi veliko obvestil o nepravilnem ločevanju komunalnih odpadkov. avtobusnih postajališčih, drogovih za javno razsvetljavo in podobnih mestih. Za vsako od naštetih kršitev je predpisana kazen v odloku ali v državnem zakonu. Kot že povedano, je osnovni namen naše službe preventiva, oza-veščanje in pomoč občanom, ki se v sistemu obsežne in nemalokrat zapletene zakonodaje marsikdaj ne znajdejo. Kljub temi pa je naša služba prekrškovni organ, ki je ob zaznanih nepravilnostih dolžna izvajati tudi predpisane sankcije. Tako vas bo po 1. juliju letošnjega leta neprimerno oranje, zaraščenost vaše žive meje ob cesti, onesnaženje ceste ali nedovoljen poseg v varovalnem pasu ali na samo cestišče lahko stalo 1.000 evrov. Globa 420 evrov je predvidena tudi za odvoz vsebine vaše greznice na najbližjo njivo, za nepravilno odlaganje komunalnih odpadkov pa občinski odlok določa kazen v višini 40 evrov. Na koncu naj omenim še, da bo nadzor hitrosti vozil v naseljih, ki ga je do sedaj izvajala le policija, poslej delo tudi naše službe. Poskusne meritve hitrosti smo izvedli že v mesecu Nepravilno parkirana vozila. Na področju zapuščenih in izrabljenih vozil velja omeniti, da se je število le-teh glede na Primer nepravilnega ravnanja z odpadki. Velik problem predstavlja tudi nepravilno odvajanje odpadnih meteornih in komunalnih voda. Stanje se bo po dograditvi kanalizacijskega omrežja na območjih, kjer ga še ni, prav gotovo bistveno izboljšalo, do takrat pa morajo občani sami poskrbeti tako za primerno ponikanje meteornih voda kot za ustrezno stanje in zmogljivost greznic ter frekvenco odvozov blata na uradne deponije. Kljub visokim predpisanim kaznim veliko občanov odvoze zaupa nepooblaščenim prevzemnikom, ki blato odpeljejo do najbližje kmetijske površine. Občasno se v vaši občini pojavljajo tudi različne oblike nedovoljenega oglaševanja in plakatiranja, ki jih saniramo v sodelovanju z rednim vzdrževalcem cest oziroma naročnike usmerimo k pravilnemu pristopu nadaljnjega oglaševanja. Predvsem so atraktivne lokacije v samem jedru občine, na vpadnicah, na februarju letos. Izkazalo se je, da je v 50-mi-nutni meritvi kar 41 voznikov ni upoštevalo omejitve hitrosti. Na cesti, na kateri je hitrost omejena na 50 km/h, je 17 voznikov prekoračilo hitrost 60 km/h, za kar je v trenutno veljavnem zakonu zagrožena kazen 250 evrov in 3 kazenske točke, en voznik je prekoračil hitrost 70 km/h, za kar pa zakon predpisuje kazen 500 evrov in 5 kazenskih točk. Z novo cestno zakonodajo, ki se bo začela uporabljati s julijem letošnjega leta, bo za prekoračitev hitrosti nad 30 km/h v naselju voznik lahko kaznovan z globo najmanj 1.000 evrov, poleg globe pa še z 9 kazenskimi točkami ter prepovedjo vožnje motornega vozila, za prekoračitev nad 50 km/h pa s poleg 1.200 evrov kazni še s kar 18 kazenskimi točkami. Ker namen redarstva in občine nikakor ni izrekanje sankcij, upamo, da se bo čim več voznikov ravnalo skladno z omejitvami in s tem prispevalo k splošni varnosti na cestah in v občini. 14 GASILCI w Rokovnjač Korak k varnosti je narejen, čas je za naslednjega! Veseli nas, da vam lahko sporočimo, da smo dosegli tako zelo želeni cilj - nakup polavtomatskega defibrilatorja, ki bo vsem prebivalcem občine odslej na voljo 24 ur na dan v prostorih gasilske enote v Lukovici. Ob klicu na telefonsko številko 112 bo tako »reševalec življenj«, kot tudi pravijo defibrilatorju, na poti na mesto nesreče tudi iz Lukovice, seveda poleg ekipe Nujne medicinske pomoči iz Domžal, ki intervenira tudi v naši občini. Ta korak je v smeri večje varnosti naših krajanov zelo velik, saj v primeru potrebe po uporabi defibrilator-ja šteje dobesedno vsaka sekunda. Ali torej nekdo začne izvajati temeljne postopke oživljanja deset ali celo več minut prej, kot bi jih sicer, je velika razlika. Ravno tako je velika razlika, ali je po nenadnem poslabšanju stanja obolelega na intervenciji ta aparatura že na mestu dogodka ali ne. Seveda ne smemo pozabiti tudi na Gradiško jezero, kjer v primeru utopljencev ta del opreme ne sme biti pogrešljiv. Za vse tiste, ki te opreme ne poznate - gre za napravo, ki v primeru srčnega zastoja ali fibrilacije srčne mišice s pomočjo elektrošoka znova vzpostavi normalen ritem bitja srca. Naprava je relativno enostavna za uporabo, saj po priključitvi obolelega nanjo uporab- niku v slovenskem jeziku daje navodila za ukrepanje. Tekst iN foto PGD Lukovica Korak proti varnosti šteje še veliko več, saj smo ga naredili skupaj s prebivalci naše občine. Našemu pozivu k zbiranju odpadnega papirja in plastičnih zamaškov se je odzvalo zares lepo število ljudi, ki so nam nesebično pomagali do tako želenega cilja. Nesebično so nam pomagali tudi donatorji - KS Lukovica, Megi-In d. o. o., Maksim Horjak s.p., Stanislav Smrkol s.p. Gostilna Furman, Karmen d. o. o., Mr Macom d. n. o., Cerar d. o. o., Srček d. o. o., Widex Trading d. o. o. in Tri krone d. o. o. Prav vsem se iskreno zahvaljujemo. Tako dober odziv nas je zares razveselil tudi ali predvsem zato, ker ste nam prebivalci občine Lukovica s tem izkazali tudi zaupanje v naše delo. Zato smo sklenili, da bomo z zbiranjem odpadnega papirja in plastičnih zamaškov nadaljevali še naprej. Zamaške in papir nam lahko še vedno prinesete v gasilski dom v Lukovici (Vevrov trg 2, ob glavni cesti) vsako soboto ob 12.00, ali pa se za odvoz dogovorite z Alešem Tkalcem na telefonski številki 040/534-113. Želimo si, da bi ta del opreme uporabili čim manjkrat. Statistika žal našim željam ne govori v prid, zato vam sporočamo, EVi u da se bomo vedno in povsod trudili skrbeti za vašo varnost na najvišjem nivoju, ki nam ga dopuščata tehnika in sredstva, ki so nam na voljo. Ne glede na vse našteto pa bomo kot ljudje vedno tisti, ki se bodo odzvali na sleherni klic na pomoč in naredili vse, da bi vam pomagali. Tudi naslednji korak k varnosti želimo narediti skupaj z vami. Sredstva, ki jih želimo zbrati z vašo pomočjo, bomo namenili za nakup reševalne opreme, ki jo potrebujemo za ukrepanje v primeru prometnih in tehničnih nesreč - za vašo varnost. Vaša varnost je naše poslanstvo. 11. srečanje veteranov regije Ljubljana iii. je odlično uspelo! Kdor je že imel priložnost organizirati tako veliko prireditev, kot je regijsko srečanje veteranov ali tekmovanje na tem nivoju organizacije, zagotovo ve, da je vse skupaj velik zalogaj z vseh vidikov - tako organizacijskega kot tudi izvedbenega. Tega smo se zelo dobro zavedali tudi člani predsedstva GZ Lukovica, ko so nas veterani na občnem zboru gasilske zveze presenetili z veselo novico, da bo naša gasilska zveza letos prirediteljica 11. srečanja veteranov regije Ljubljana III. Tekst: Robert Maselj, Foto: Arhiv GZ Lukov^ica Seveda jim bogatih izkušenj ne manjka, zato so nas takojopozorili, da bo potrebno aktivnosti za izvedbo začeti zgodaj. Srečanja veteranov naše regije so sicer tradicionalno dobro organizirana, zato so tudi veterani GZ Lukovica želeli, da bi se njihovi stanovski tovariši v naši občini počutili dobro in jo zapustili z veliko mero prijetnih vtisov. Kot vedno, smo nasvete naših veteranov vzeli nadvse resno in naredili smo dobro - imeli so popolnoma prav, organizacija tako velikega dogodka je zahtevala veliko truda in časa ter seveda udeležbo mladih sil iz celotne gasilske zveze. Tako je poveljnik GZ Lukovica Zdravko Tkalec iz vseh petih gasilskih enot v občini dobil v pomoč operativne gasilce, ki so v celoti opravili fizično zahtevni del postavljanja šotora, klopi, priprave prizorišča in seveda tekmovališča, na katerem so se pomerili naši veterani s svojimi tovariši iz regije Ljubljana III. Organizacijski del GZ Lukovica je poskrbel za ostalo - prehrano, sodnike, program srečanja, spominska priznanja, priložnostna darila in moderatorja, ki je povezoval dogajanje ves dan. Kot lahko razberete iz napisanega, dela ni zmanjkalo prav nikomur - najbolj pomembno pa je, da so se naši veterani lahko v miru pripravili na srečanje in tekmovanje, ne da bi jih skrbelo za izvedbo samega dogodka. To si po vseh letih, preživetih v operativnih enotah in pri opravljanju svoje dolžnosti vsekakor tudi zaslužijo. V petek, 20. maja, se je v Lukovici celo za tiste, ki niso vedeli, za kaj gre, očitno nekaj dogajalo. Vedno več in več gasilskih vozil, polnih tekmovalnih veteranskih ekip je že okoli tretje ure popoldne začelo prihajati na tekmovališče, ki nam ga je prijazno posodil Bernard Urbanija, lastnik RCU Lukovica. Samo prizorišče se je zares izkazalo za odlično izbiro - velik, popolnoma raven travnat prostor, stran od prometnih cest, obkrožen z gozdom in z razgledom na Lukovico. Na tem mestu nastaja nogometno igrišče, ki bo verjetno, če bomo imeli pri lastniku še naprej toliko podpore, gostilo še veliko tekmovanj. Velik šotor, ki je kraljeval na robu igrišča, je nudil prijetno senco tekmovalnim ekipam ki so že nastopile ali so čakale na svoj nastop. Preden se je tekmovanje začelo, je navzoče pozdravil predsednik sveta veteranov regije Ljubljana III Marjan Ručigaj, ki je tekmovanje spremljal kar najbolj natančno, saj je bil po svoji funkciji za sam potek tudi odgovoren. Za njim so se zvrstili še častni predsednik GZ Domžale Marjan Slatnar, predsednik sveta regije Ljubljana III Matjaž Markovšek in župan občine Lukovica Matej Kotnik. Himno pred začetkom so zapele veteranke GZ Šmartno pri Litiji, ki so s svojim ubranim petjem in zares duhovitimi besedili zelo prijetno popestrile čakanje na rezultate po koncu tekmovanja. Za kulturni program so poskrbeli tudi orgličarji, člani ansambla Kosci, ki so neumorno igrali najbolj znane melodije slovenske narodno zabavne glasbe in seveda tudi svoje avtorske skladbe. Veterani in ostali, ki so skrbeli za izvedbo, so tako njih kot tudi pevke GZ Šmartno pri Litiji prisrčno sprejeli in oboje večkrat nagradili z gromkim aplavzom. Organizacija tekmovanja je bila zares odlična - vrstni red nastopov je deloval nadvse natančno, tekmovalci so ves čas imeli pregled nad dogajanjem na tekmovališču in moderator je nenehno obveščal ekipe, naj se pripravijo na nastop ali počakajo nanj pred vhodom na tekmovališče, kjer tako ni nastalo prav nobene gneče. Tudi same tekmovalne proge so bile označene nadvse natančno in zelo dobro vidno, piko na i pa so dodali še sodniki, ki so svoje delo opravili mojstrsko. Nastop kar 55 tekmovalnih ekip jim je uspelo opraviti v nekaj več kot dveh urah, kar je zares hvale vredno in očiten dokaz njihovega znanja in dobre usklajenosti. Za konec so gledalce prav oni še enkrat presenetili - izven konkurence sta se namreč na koncu pomerili še ekipi Regije Ljubljana III, ki jo je vodil regijski predsednik sveta veteranov Marjan Ručigajin ekipa sodnikov pod vodstvom glavnega sodnika Mirka Berganta, sicer poveljnika štaba Civilne zaščite občine Lukovica. Podelitev je potekala ob pozdravnem nagovoru predsednika GZ Lukovica Roberta Maslja, ki je bil v imenu gasilske zveze tudi gostitelj tekmovanja. Pri podelitvi so se mu pridružili še Matjaž Markovšek, Marjan Ručigaj in predsednik komisije za veterane GZ Lukovica Florijan Maselj. Po koncu prireditve je vodstvo tekmovanja skupaj s predsednikom sveta veteranov Marjanom Ručigajem in predsednikom sveta regije Ljubljana III Matjažem Markovškom tekmovanje ocenilo kot izjemno dobro izpeljano ter se zahvalilo predsedniku in povelj- niku GZ Lukovica za izvedbo. Pohvala nam je vsekakor veliko priznanje in spodbuda za naprej, a še bolj pomembni so bili vedri obrazi naših zaslužnih veteranov, ki so dobre volje in polni lepih vtisov zapuščali našo občino. Besedo hvala smo za spremembo slišali velikokrat, največkrat v kontekstu dobre organizacije in prijetnega popoldneva. Vodstvo GZ Lukovica se zahvaljuje vsem častnim gostom na 11. srečanju veteranov regije Ljubljana III za njihov obisk in pozdravne nagovore ter vsem gasilkam in gasilcem GZ Lukovica, ki so z nesebičnim in požrtvovalnim delom uspeli izpeljati tako zahteven projekt na tako visokem nivoju. Zahvala gre tudi občini Lukovica in županu Mateju Kotniku za promocijske vrečke in Čebelarski zvezi Slovenije za priložnostna darila ter Zdravstvenemu domu Domžale za dežurno ekipo NMP z vozilom. Očitno lahko, če stopimo skupaj, dosežemo karkoli. Naj bo ta zaključek naše vodilo tudi v bodoče. Prvi Vidov sejem V soboto, 11. junija 2011, je na Veidro-vem trgu v Šentvidu pri Lukovici potekal prvi Vidov sejem. Veidrov trg in ulico Sv. Vida je tako kar 28 stojnic s ponudniki pristnih, domačih, slovenskih izdelkov spremenilo v pravo tržnico dogajanj. cHRistiNE BeRK predsednica TD sv. vid Na sejmu so sodelovali uporabniki znamke Zakladi Črni graben in ponudniki domačih izdelkov iz drugih krajev Slovenije. Tako so se obiskovalci lahko med drugim sladkali s češnjami in različnimi izdelki iz Goriških Brd in Vipave, poskusili bučnice in izdelke, ki jih je predstavilo Turistično društvo Središče ob Dravi in kupili kvalitetno ekstradeviško oljčno olje iz Izole ali bučno olje iz Gomilskega. Nedavno nastalo Turistično društvo Sv. Vid je s svojo majhno skupinico ljudi želel pričarati prav poseben sejem, s posebno tematiko in pod sloganom Pristno, domače, slovensko. Obiskovalci so bili navdušeni nad bogato, pestro ponudbo in prikazom tradicionalnih obrti. Sejem so s svojim znanjem in poslanstvom z zelo zanimivim prikazom obrti popestrili kovač, tesar, rezbar in kamnosek. Sodelovali so rokodelci, ki so prikazovali razne ročne spretnosti kot so klekljanje, izdelovanje izdelkov iz slame, iz gline in drugih materialov. Za otroke je bil pripravljen otroški kotiček, kjer so si lahko sami izdelali svoj bonbon, uživali v svetu pobarvank, pravljic in igral. Tudi stojnic s ponudbo za naše najmlajše in otroke po srcu ni manjkalo. Nastopi Godbe Lukovica, MePZ Šentviški zvon in rokovnjačev OŠ Janka Kersnika Brdo so popestrili samo dogajanje na trgu. Konjeniško društvo je razveseljevalo ne samo naše najmlajše, temveč vse mlade po duši z brezplačno vožnjo s konjsko vprego po okolišu. Vrhunec dogajanja sta predstavljali dve tekmovanji in sicer tekmovanje v sestavljanju kozolca in tekmovanje v metanju podkev. Zma- govalce je čakala lepa nagrada, predvsem pa zabava in smeh. Dobra gostinska ponudba in pečenje rib na eni od stojnic je še dodatno prispevalo k temu, da so se ljudje zadržali in uživali sončno, sobotno druženje. Turistično društvo Sv. Vid se tako lahko z veliko mero zadovoljstva ob tej priliki iskreno zahvali vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k organizaciji prvega Vidovega sejma. Vidov sejem bo v prihodnosti postal tradicija v Občini Lukovica, zato vas že sedaj vabimo na drugi Vidov sejem, ki bo potekal junija 2012. Vodna učna pot tudi na tabli sredi Krašnje »Če kdo ne ve, kaj se je dogajalo (ali pa se morda še) pri sosedu, naj samo pred trgovino v Krašnji skoči in pogleda na tablo, kjer je označeno vse, kar bi lahko zanimalo tako domačine kot naključne poptnike.« Marija Demšar Tako je v svojem govoru povedal župan Matej Kotnik na odprtju na novo postavljene table, ki predstavlja vodno učno pot in zanimive točke ob njej. Projekt Vodna učna pot so pred dvema letoma izpeljali učenci Podružnične šole Krašnja in bili zanj tudi nagrajeni. Seveda pa brez prizadevnih domačinov tudi tokrat ne bi šlo. Zahvaljujemo se predvsem Veri Beguš za vsebinsko zasnovo in pobudo ter vsem tistim domačinom, ki so prispevali slike iz arhivov in podatke o dogajanju pri posameznih hišah nekoč in danes. Današnjo Krašnjo sta poslikala Andrej Novak in Igor Fabjan. Stroške postavitve in izdelave je v celoti krila občina Lukovica, izdelala pa Kartografija Ljubljana. Kulturni program so zaupali mladim ustvarjalcem podružnične šole. Pod vodstvom Vere Beguš so zaigrali igrico Po vasi gor in dol.Sko- raj vse, kar je bilo na kulisah, je bilo mogoče videti tudi v resnici, saj čudovita igrica govri o življenju v Krašnji nekoč in danes. Zelo veseli smo bili, da so se vabilu poleg žu- pana Mateja Kotnika odzvali tudi vsi tisti, ki jih zanima delo šole in Kulturnega društva -predsednik krajevne skupnosti Franc Novak, višja svetovalka za razvojne projekte Katka Bohinc, predsednik gasilcev Brane Močnik, predsednik Šprtnega društva Marjan Štrukelj in lastnik lansko leto obnovljenega korita na Korenem (ki je tudi vključeno v vodno učno pot) Milan Žuran. Ne smemo pa pozabiti na vse tiste mlade ustvarjalce, ki so sodelovali v projektu, sedaj pa že obiskujejo šolo na Brdu: Lea Makovec, Lucija Dolinšek in Ajda Tič -kljub dopoldanskemu času so si izborili proste trenutke in prišli na odprtje. Predsednik krajevne skupnosti Franc Novak je učencem podelil zaslužena priznanja. Prireditev je posnela tudi lokalna televizija Ki-sovec, zanimanje pa je pokazalo tudi uredništvo Rokovnjača (Leon Andrejka) in uredništvo Informatorja (Andrej Novak). Čeprav je tabla na prvi pogled majhna pridobitev za Krašnjo, ima velik pomen. Postavljena je na dobro vidnem, prehodnem mestu pred trgovino, kjer se ustavljajo domačini in obiskovalci. Pa ne pozabite pogledati še na drugo stran, tabla je obojestranska Priznanje Francu Dolinarju iz Šentvida Pred dnevi sem se srečal s Francem Doli-narjem iz Šentvida pri Lukovici. Pogovor sva navezala na njegovo delo, ki mu ga, kot pravi, nikoli ne zmanjka. Tone Habjanič Kar petindvajset let je bil zaposlen kot šofer v Emoni v Ljubljani. Vrsto let se je udejstvoval v hokeju in bil tudi tehnični vodja ekipe hokejskega kluba Prevoje. Aktivno je sodeloval tudi v AMD Fam Lukovica in bil republiški tehnični delegat AMZ Slovenije. Sicer se zanima prav za vsako športno dejavnost. Kar dva mandata je bil član sveta KS Prevoje, zadnja štiri leta pa je opravljal dela predsednika KS, več kot deset let pa dela hišnika v krajevnih prostorih v Šentvidu. Z ženo Marijo sta dolga leta skrbela tudi za zunanji izgled stavbe in njene okolice ter čistočo na šentviškem pokopališču. Je praporščak in član ZB, ker je bil štiri leta predsednik, sedaj je podpredsednik. Poleg tega je dejaven še na mnogih drugih področjih, pri upokojencih, bil pa je tudi predsednik politične stranke DESUS. Kar štiri desetletja je že v društvu ZŠAM Domžale, kjer je podpredsednik in poveljnik uniformiranih članov. Dolga leta skrbi tudi za varnost šoloobveznih otrok Brdo pri prečkanju regionalne ceste v križišču Šentvid. Za svoje delo in zasluge je prejel vrsto pohval in priznanj, pred kratkim pa je prejel plaketo z zlatim vencem za prizadevno in vzorno delo od ZŠAM Republike Slovenije. Najin pogovor se je končal z rnojo željo, da bi mu tudi v bodoče služilo zdravje in takšna delavna zagnanost. »Skrinjca« navdušuje tudi izven Lukovice Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinjca zgledno sodeluje z različnimi društvi po vsej Sloveniji in celo v zamejstvu. Lani se je prireditve Poroka v deželi rokovnjačev na trgu sredi Lukovice in na domačiji Rus udeležilo več kot 400 plesalcev folklornih skupin in pevcev ter ostalih nastopajočih od vsepovsod. Ob letošnji obletnici prireditve so člani Skrinjce del ženitovanjskih šeg, Lukovico in bogato rokovnjaško izročilo predstavili v vasi Slivnica pri Celju. Tja so jih povabili tamkajšnji vaščani in župnik Marko Šraml, ki je poskrbel tudi za prav posebno nedeljsko mašo. Andreja Čokl A sveta maša, tokrat kar na prostem, se je lahko začela šele takrat, ko je ženin Dejan uspešno »pribarantal« nevesto Moniko. Ko se je s pravljično lepo belo kočijo Janeza Resnika pripeljal do nevestine hiše, so ga namreč čakala zaprta vrata in lažne neveste. Ko je prava izbranka le prišla iz hiše, so mu jo s pomočjo zgovornega mladega furmana, ki je ženina za-motil, prav na hitro ugrabili rokovnjači. Ti so si namreč tokrat postavili tabor na Slivnici, saj so slišali, da se tam dogaja nekaj posebnega. Ko je ženin s pomočjo priče in svatov rokov-njače le našel, je moral v zameno za nevesto odgovoriti na nekaj zvitih vprašanj in posku- siti močno začinjen rokovnjaški golaž. Vse kot priprava na kdaj tudi hudo zapleteno in pekoče zakonsko življenje, so zatrdili rokovnjači. Ko je s Dejan s hlebcem kruha in polnim mošnjič-kom poskrbel, da rokovnjači vsajnekajdni ne bodo lačni, so mu izročili rokovnjaško prepustnico, s katero bosta z Moniko po Črnem grabnu vedno potovala varno. Po vseh zapletih sta mladoporočenca vendarle sedla na kočijo, ki so jo z uporabnimi darili za nevestino balo obložili številni rokodelci. Poleg domačih slivniških rokodelcev so se namreč s svojimi izdelki predstavili tudi rokodelci, združeni v društvu Skrinjca. Za dobro voljo so poskrbeli učenci OŠ Janka Kersnika Brdo, ki so se iz furmanov in rokovnjačev prelevili v glasbenike, vrteli so se plesalci Folklorne skupine Cof, hrana in pijača pa sta bili zasluga slivniških gospodinj, vinogradnikov in gasilcev. Druženje z gostoljubnimi prebivalci Slivnice in okolice nas je tako navdušilo, da smo se dogovorili, da Slivničane naslednjič povabimo k nam. Tako so nekaj tednov pozneje domačijo Rus obiskali člani dveh slivniških pevskih zborov. Glasbe temu primerno ni manjkalo, ro-kovnjači so postregli z odličnim rokovnjaškim zvarkom, rokodelci so spet postavili na ogled svoje imenitne izdelke, za pester program pa so poskrbele celo ljudske pevke iz Kamnika. Gostom smo poleg domačije predstavili tudi novoustanovljeno Turistično društvo Sv. Vid in jih povabili na Vidov sejem, popeljali smo jih do Kersnikovega gradu in v čevljarski muzej pri Gostilni Bevc. Da smo obiskovalce navdušili nad Lukovico in Lukovčani, verjetno ni treba posebej poudarjati, zato naj vas ne čudi, če boste v naslednjih mesecih v naših koncih srečevali vozila s celjsko registracijo Šentviški zvon v zarje Vidove Tudi letošnjo pevsko sezono je MePZ Šentviški zvon zaokrožil z letnim koncertom v Slomškovi dvorani v Šentvidu. Mojca Stoschitzky Sobotni večer 14. maja je sijal v svojem majskem razkošju zelenja, cvetja, vonjav cvetočih travnikov in pevski večer v polni dvorani je bil primeren glasbeni dodatek naravnemu vrelcu pomladnega prerojevanja. Koncertni večer je domačemu Zvonu pomagal oblikovati gostujoči Grajski oktet iz Moravč. Mladi moravški pevski talenti so se v kratkem času zavihteli v sam slovenski vrh tovrstnih zasedb in s svojimi svežimi, pevsko oblikovanimi glasovi obetajo bogato pevsko kariero, primerno žlahtnemu imenu. Dvorana je onemela ob zahtevnih izvedbah dveh ruskih, Dvanajst razbojnikov in Večerni zvon, pa še ob koroškem in dalmatinskem melosu ter nagajivki Od Martina Kebra. Zagotovo bomo spremljali njihovo nadaljnjo prepoznavnost. Tudi domači pevke in pevci so izvajali težke skladbe, ki so zahtevale ure številnih večerov zbranih vaj, z zahtevnim zborovodjem Karlom Leskovcem in korepetitorjem Primožem Le-skovcem. Predstavili so psalme vrhunskih nemških klasikov in prek norveškega romantičnega skladatelja Griega, imenovanega tudi severni Chopin, domačega Ubalda Vrabca, sprostili čustva in srce ob temperamentnih mediteranskih dalmatinskih spevih, ki so pričarali melanholijo, nostalgijo po južnih sapah, nebesni širini in svobodi, v priredbi Primoža Leskovca. Končali so s hudomušnimi nagajivkami s Ptujskega polja in spletom ljudskih iz slovenske Istre, kjer smo začutili radoživega ljudskega duha v dinamični interpretaciji zlitih glasov. Taka je bila ocena zvestih poslušalcev, ki so z neustavljivim aplavzom zahtevali dodatke. Pohvale so deževale vsevprek, večer je dosegel svoj namen, ta pa je, obogatiti domači kulturni utrip z urico (bili sta kar dve) kulturnega užitka in sprostitve. Z gotovostjo lahko rečem, da se pot Šentviškega zvona še vzpenja, raste, se brusi, saj so svežino prinesli mladi, sveži, čisti glasovi. Prepričana sem, da so jih pesem, način dela z enkratnima zborovodjema in duh pevskega druženja že osvojili. Pred mnogimi vabljivimi ponudbami bodo dali prednost pesmi - z njo bodo za vse življenje najbolj obogatili sebe. Ko zapisujem tele misli, me z ekrana zdrami mogočna oda iz tisoč grl slovenske pevske manifestacije iz dolenjskega Šentvida. Vsako leto, tretjo nedeljo v juniju, letos že na 42. pevskem taboru. Pojejo domovini za 20. obletnico. Pojejo ji najlepše domovinske pesmi, porojene iz iskrenih občutij, od zgodnjega narodnostnega zavedanja do novejših hvalnic pristnega slovenskega duha in slovenske melodike. Zano-sno je zadonel verz vojnega veterana Krkoviča iz ust Romana Končarja. Opogumljajo besede dr. Makarovičeve: Imejmo radi svojo edino domovino tudi v njenih težkih, kriznih časih - takrat še toliko bolj potrebuje našo ljubezen; to prirojeno ljubezen do matere Slovenije pa najgloblje in najlepše izrazi ravno pesem. Tudi mi prečistimo mračne misli s pesmijo. Naložimo na naš šentjanževski kres novega goriva, pojmo domovini slovensko pesem, da se bodo v njej prepoznale tudi današnje generacije. Župani sprejeli Strategijo razvoja turizma Srca Slovenije v okviru tretjega letošnjega srečanja županov Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki je 20. maja potekalo na Bo-genšperku, je bila sprejeta Strategija razvoja In trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011 - 2018. Pri pripravi strategije je aktivno sodelovalo 10 občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šentrupert, Šmartno pri Litiji in Trzin. Ana Savšek, Center za razvoj litija -k i ^ i^i 4-h tq|H I I bM t "M.n TK^ r» n I I llTh --Tif Ko v se v teh dneh sprehajamo okoli gradiškega jezera, lahko vidimo tudi takšne prizore. Darinka Marinček k "Si "f Koncert z mednarodno udeležbo V prejšnji številki rokovnjača ste lahko prebrali, kako smo se člani MoPZ Janko Kersnik predstavljali v tujini. Tokrat vam poročamo, da smo se vnovič povezali s tujino. Ne, nismo odšli nikamor. V goste so prišla dekleta iz Linza. Marko Juteršek, Foto : djd V soboto, 21. maja, je bil v dvorani KD Janko Kersnik zanimiv koncert v organizaciji MoPZ Janka Kersnika, na katerem niso prišli na svoj račun zgolj ljubitelji ubranega moškega petja, ampak tudi ljubitelji ženskih glasov. Moški zbor je tokrat gostil ženski pevski zbor Auricola iz Linza, ki ga vodi zborovodkinja Eva Itzlinger. Prvi del programa je oblikoval domači zbor, ki se je predstavil z repertoarjem, ki so ga izvajali tudi na Balkanski turneji. Zboru sta se tudi tokrat pridružili solistki Urška Pavli in Marta Zabret, ki sta se predstavili sami s skladbo Rožmarin. Zagotovo pa fantje že pogledujejo, kam bodo odšli na morje, po tako dolgi in naporni turneji, in da bi jim bilo lažje, so se tokrat predstavili tudi s skladbo Daleko mi je biser Jadrana, kjer je solo odpel Milan Capuder. Sledil je nastop gostujočega zbora iz Linza, ki se nam je predstavil z zanimivim izborom njihovih narodnih pesmi in še z irsko narodno. Da smo si malce ohladili grla, gledalci pa dlani, smo si po prvem delu programa vsi skupaj ogledali 15 minutno video predstavitev sedemdnevnega gostovanja po Balkanu. (video si lahko ogledate na spletni strani društva). Predsednik zbora se je po predstavitvi zahvalil vsem, ki so to pot omogočili in tudi dežurnemu tehniku zbora, ki je pripravil posnetek. Malo za šalo, malo zares je pripomnil, da »zbor kar dobro napreduje, saj je v enem letu pridobil napredno spletno stran, sedaj pa po videnem imamo še »svojo televizijo«.« Drugi del koncerta je bil bolj resne narave. Moški pevski zbor je s solistkama Urško in Marto izvedel Latinsko mašo Kamila Maška, ki jo je za zbor priredil Janez Močnik. Tudi ženski zbor se je predstavil z nekaj resnejšimi skladbami. Zanimiv je bil zaključek koncerta, ko sta se na odru združila oba zbora in zapeli so Ave Maria in slovensko pesem Pa se sliš' od Svetga Vida zvon. Program je v prijetno celoto s spremno besedo Mojce Stoschitzky povezala Helena Urbanija. Da pa smo se z našimi gosti lažje razumeli, je za prevajanje skrbela Darja Kovač. Sledilo je skupinsko fotografiranje in druženje ob domačih dobrotah in pijači. Seveda ni manjkalo tistega »neuradnega« petja, predvsem pa ne besed o tem, kdaj se bodo člani MoPZ oglasili na obisk v Linz. Majniški koncert V sklop koncertov, ki jih je pripravljala župnija Brdo ob pomoči Matevža Kinka, je sodil tudi Majniški koncert, na katerem so nastopili sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, baritonist Marcos Fink in organist Tone Poročnik in je v petek, 27. maja, v cerkev sv. Vida privabil mnoge, ki jim poslušanje cerkvene glasbe pričara nek drug svet. Svet poln glasbenih užitkov in sporočil, ki jih je potrebno le razumeti in sprejeti, takšne, kakršni so in to prek pesmi v naša srca in dušo. djd Že star pregovor pravi, da kdor poje, dvakrat moli in sposojena misel naših sosedov pravi: Kdor poje, ne misli slabo. In tokrat se sploh ni mislilo slabo, še več, v letu dobrodelnosti je bil tokratni koncert ob 5. obletnici postavitve novih orgel še dobrodelno naravnan, saj so prostovoljne prispevke namenili novoustanovljeni Slovenski osnovni šoli v Mendozi. Šola Colegio Esloveno Antona Martina Slomška je prva tovrstna ustanova v južni Ameriki in je bila ustanovljena na pobudo naših rojakov in sorodnikov Slovencev, ki živijo v Argentini in ni jih malo iz naših krajev. Namen šole je ohraniti slovenski jezik, navade in kulturo, ohraniti in poglobiti podedovano ljubezen do domovine - Slovenije, ob tem pa prispevati dobro in vrednote tudi argentinski družbi v zahvalo za prejeto v preteklosti. Geslo šole je Vzgoja v vrednotah, kar pomeni, da nudijo tako slovenskim kot argentinskim otrokom in njihovim družinam odlično pripravo za svet in vzgajajo dobre in poštene ljudi. Šolski program v Argentini zasebnim šolam dopušča, da 10 odstotkov šolskih ur nameni svojim predmetom in vsebinam; v tem primeru bo to slovenski jezik in spoznavanje slovenske kulture in zgodovine. Šola začne prejemati državno podporo šele po treh letih delovanja, zato je vsak dar še kako dobrodošel. In smo darovali in prejemali, prejemali čudovite zvoke pesmi umetnikov, glasove, ki jih je izvabljal iz vseh registrov orgel organist Tone Potočnik in ob pogledu na Marijo poskušali najti povezavo Marije z Argentino. Zaupanje vanjo je pripeljalo tudi do nove slovenske šole, do treh škofov slovenskega rodu, številnih duhovnikov in še bi lahko našteval. Čeprav se je koncert odvajal na koru, so prisotni v cerkvi prek platna lahko spremljali dogajanje na koru in na koncu sta nama operna solista pripravila še dodatek, ki sta ga zapela pred oltarjem, da smo ju lahko videli tudi neposredno. Polna cerkve je priznanje tudi Matevžu Kinku, ki je pripravil kar nekaj odmevnih koncertov s pomočjo domačega župnika Andreja Sveteta, ki se je nastopajočim na koncu zahvalil, da so svoje talente predstavili tudi nam in tudi za njihovo dobrodelnost, ki nam je lahko za zgled. Obisk slovenske večnamenske ladje Triglav Veterani vojne za Slovenijo in častniki iz domžalskih območnih združenj smo se odpravili na Triglav. Na tistem, ki je tam gori v Julijcih, smo bili že mnogokrat, a tokrat smo izbrali najnovejšo pridobitev Slovenske vojske, VNL-11 Triglav. ozvvs Domžale, J. Gregorič Proslava ob podelitvi Slomškovih bralnih priznanj Kakšni in kaj vse znajo bralci SBP, so tokrat pokazali na zaključni prireditvi v dvorani kulturnega doma Antona Martina Slomška. In vendar smo, preden smo prisluhnili bralcem in njihovim talentom, z veseljem prisluhnili otroškemu pevskemu zboru z zborovodkinjo Petro Avbelj, ki nam je najprej zapel himno Slomškovega bralnega priznanja. Prireditev so uspešno povezovale od začetka in pripeljale do konca Ema Meden, Tanja Stražar, Nežka Bukor in Romana Gerčar. Himna, ki povzema modrost blaženega velikana slovenske zgodovine in kulture, da tudi z branjem dobrih knjig odkrivamo resnico in življenje. Nekateri odkrivajo nova spoznanja, modrost in veselje, prave zaklade v knjigah, nekaterim pa je Bog namenil talente, da knjige tudi pišejo in tako nam je spregovorila avtorica knjige o Lojzetu Grozdetu Berta Golob. djd »Z Lojzetom Grozdetom sem se srečala, ko sem hodila v 3. letnik nižje gimnazije, kar bi bilo danes 7. ali 8. razred, ko sem prebirala revijo Mentor. Besedo mentor vsi dobro poznate, saj to so vaši učitelji in tudi pri SBP imate mentorje, le malce drugače jih imenujete. V tej reviji so bile Grozdetove pesmi in jaz sem jih z veseljem brala in se kakšno naučila tudi na pamet. Čeprav sem napisala knjigo o Lojzetu Grozdetu, mislim, da še sedaj ne poznamo dovolj njegove življenjske poti in vloge. Že zelo zgodaj je izgubil mamo, saj je bil nezakonski otrok in mama se je poročila z drugim, on pa ni smel biti pri njej. Vloga tete, ki je za mladega fanta poprosila pri dobrih ljudeh, da se je lahko šolal, je bila zelo pomembna in on je to pomoč vračal z znanjem in pomočjo sošolcem,« nam je svoje vtise strnila prof. Berta Golob, ki je skupaj z domačim župnikom Andrejem Svetetom podelila bralcem tudi priznanja in darila. In kaj naj podarijo bralci, se sprašujete? Ja, knjigo, da bodo notri padli, a to je že druga zgodba. Matej, Domen in Irenej so nam predstavili pesem Lojzeta Groz-deta Želja, Maj in Jan pesem Majska, Manca, Maja in Ana Marija pesem Semena. Ana Praznik nam je zapela pesem Bele planike, Lucija, Ana, Ema Kristina in Jakob pa so predstavili basen avtorice Nataše Konc Lorenzutti iz knjige Krilate in kosmate basni. Animatorka Kristina Pavlič je zbranim podala poročilo o dogajanju na druženju bralcev SBP v tem letu, ki smo ga spremljali tudi ob pomoči slik na platnu. Tokrat so se nam z besedo pridružili tudi bralci Slomškovega bralnega kluba in tako smo prisluhnili Marjeti Pestotnik in Grozdetovi pesmi Tiho stopaj mlada duša. Brez besede domačega župnika, ki bdi poleg animatorjev nad SBP, saj so prostori knjižnice in srečanja v župnišču, tudi tokrat ni šlo. Z dobrimi željami in s tisto, korajža velja, mi smo z vami, tako animatorji vstopajo v novo leto branja dobrih knjig, bi lahko sklenil njegove besede nagovora. Vendar nismo še končali; pred nami so bile še zahvale animatorjem in gostji ter domačemu župniku in nastop še enega instrumentalista, saj nam je poleg Doroteje Kink, ki nam je zaigrala Malo uspavanko na violino, zaigral še Urh Štempihar Jazbec na malce velik inštrument za majhnega fanta, a z njim dosega na tekmovanjih lepe rezultate. S skladbo Veseli Holandec smo veselo druženje bralcev, staršev in drugih z našo tokratno gostjo prof. Berto Golob zaključili, v prijetnem prijateljskem ozračju ob klepetu in manjši pogostitvi pa nadaljevali animatorji in gostja in izvedeli smo še veliko zanimivega tudi o tem, da na knjižne police prihaja nova knjiga o blaženem papežu Janezu Pavlu II izpod peresa naše gostje. Mogoče nisem ravno prav zapisal in je bolje, da popravim, izpod tipkovnice tokratne gostje prijazne profesorice, ki je za vsakega dobitnika priznanj poleg njegovega zavetnika našla še kakšno spodbudno besedo. Binkoštni praznik na Brdu Na Binkošti, tretjem največjem prazniku, se v župnijski cerkvi na Brdu vsako leto zberejo starejši k sveti maši in tokrat so se jim v nedeljo, 12 junija, pridružili tudi učenci devetih razredov osnovne šole, da skupaj z njimi zaključijo osnovnošolsko hojo za Jezusom. Prepletati mladostno razigranost s starostno izkušenostjo je nekaj lepega in to povezati v nagovoru, je uspelo tudi župniku Andreju Svete-tu, ki je zbranim spregovoril o tem, kako so bili naši predniki med seboj tesno povezani z raznimi praznovanji v teku bogoslužnega leta in so ob cerkvenih slavjih znali ustvariti lepe narodne običaje. Vsakemu izmed nas je Bog dal posebno nalogo v življenju in pomoč Svetega Duha, modrega graditelja Cerkve. »Kakor je oče mene poslal, pošljem tudi jaz vas. Prejmite Svetega Duha!« To Jezusovo naročilo ne velja samo apostolom, ampak tudi vsem nam, posebno v prestopu iz osnovnošolskih klopi pa bodočim srednješolcem, da bi se v sodobnem svetu znali obračati Nanj v stiskah in težavah, ki jih ne bo malo. Za trud in nekaj sivih las, ki so mu jih povzročili in s prošnjo, naj se jih spomni v molitvi tudi v prihodnjih letih, so se domačemu župniku Andreju Svetetu zahvalili za njegovo spremljanje v duhovni rasti vseh devet let devetošolci in ob besedi hvala vam za vse, so pozabljeni mnogi pripetljaji, ki bodo ob letu ali dveh prijetni spomini, ob katerih se bomo nasmejali . Piknik pri Zajčevih v Čepljah Da politične stranke na lokalnih nivojih niso zgolj politično naravnane, verjetno ve že skoraj vsak. Med stranke, ki člane nima zgolj kot številko, zagotovo spada Nova Slovenija. Marko Juteršek, Foto: djd Velikokrat smo lahko v glasilu Rokovnjač prebrali, kje vse se potepajo člani Nove Slovenije občinskega odbora Lukovica. Spomnim se izletov v Belo krajno, obisk Kočevskega roga, Mežice in še bi lahko naštevali. Vidimo, da nekatere stranke skrbijo tudi za druženje njihovih članov in sim-patizerjev. Ker se takih dogodkov udeležuje vse več družin z majhnimi otroki, za katere je še posebej naporna vožnja z avtobusom, so se v Novi Sloveniji tokrat odločili, da namesto izleta organizirajo piknik. V lepem, domačem okolju, ob lepem razgledu so se v nedeljo, 29. maja, zabavali članice in člani pa tudi simpatizerji Nove Slovenije. Prijaznost Zajčevih iz Čepelj in lepo okolje sta še potrdila, da je bila to prava odločitev. Po dvorišču se je skozi ves dan od približno 11. ure pa vse do poznega popoldneva slišalo »vreščanje« nagajivih malčkov, ki so se igrali razne igre, tisti malce starejši so se pomerili v nogometu na domači zelenici, nekateri so skočili na trampolin, se spuščali po žici ^ Vse skozi je dišalo tudi po mizah. Dobre pijače itn jedače pač ni manjkalo. Tisti »ta odrasli« člani so ob mizah malce poklepetali, kako je bilo včasih in kaj bo ter se posladkali ob dobrotah, ki so jih napekle članice in člani. Nekateri so se med popoldnevom celo odpravili na bližnji travnik in ob gozdno jaso ter nabirali bezeg. Za nami je bil še en lep dan, še eno lepo druženje vseh članov in članic N.Si. Mesec maj v Konjerejskem društvu Lukovica V mesecu maju je ravno pravi čas, ko je potrebno naše možgane pripraviti na zaslužen počitek in poletne počitnice. Tega se zavedamo tudi v našem društvu. Zato smo 21. maja, na prelepo majsko soboto, organizirali tradicionalni mladinski izlet za podmladek naših članov, ki prav tako radi svoje proste urice preživljajo v družbi konjev. Letos nas je pot vodila proti Dolenjski. Izbrali smo si dve točki, ki vključujeta tako nova spoznanja o konjih kot tudi razvedrilo in druženje. Prvi cilj je bil športno - konjeniški center Češča vas. Gospod Grubačevič nam je predstavil zgodovino delovanja tega centra in vizijo, ki jo imajo za prihodnost. V predstavitvi je prav tako vključil uspehe svojih otrok, tako hčere, ki uspešno vodi tabore in šolo jahanja, kot tudi sina, ki parira evropskemu vrhu imen v preskakovanju ovir. Poleg toplih besed, ki smo jih bili deležni, smo bili lepo sprejeti tudi med konji, ki bivajo v omenjenem centru. Iz Češče vasi smo se odpravili na ranč Koral, ki je last Domineta Zupančiča, bolj znanega kot proizvajalca kvalitetnih ročno izdelanih usnjenih izdelkov, ki jih s pridom uporabljajo tako konjeniki kot motoristi. Na ranču so nas pričakali v pravem indijanskem vzdušju: ježa konj in oslička, peka kosila v naravnem ognjišču med skalami, družabne igre v vrtači pod lipo, ogled čevljarske delavnice in še kaj. Skratka, uživali smo v družbi ljudi, ki jih povezuje ljubezen do narave in živali. Otroci so ta dan domov prinesli lepe spomine na čudovit dan, kjer so pridobili nove izkušnje, poznanstva ter željo, da naslednje leto izlet zagotovo ponovimo in obiščemo še kakšen čudovit kraj v naši deželici. Že naslednji dan, v nedeljo, je eden izmed članov - furmanov, KD Lukovica, Štefan Kveder, pripravil prijetno druženje za vse okoliške furmane. Pri Prevojskem ribniku se je zbralo 9 različnih vpreg od zapravljivčka, kmečkega voza, maratonske kočije, giga do graciozne kočije viktorije. V lahnem kasu smo prevozili in polepšali dan okoliškim krajem od Prevoj, Lukovice, Brda do Zagorice pri Rovah, kjer smo napravili krajši postanek. Od tod smo se vrnili nazaj k »Čurnu« v Koseze, kjer je Štefan poskrbel za dobro počutje tako furmanov kot tudi njihovih vprežnih živali. Dogodki, kot sta mladinski izlet in furmanski dan, življenje nas konjenikov napolnjujejo z energijo, veseljem in lepimi spomini, ki nam zagotovo ne bodo zbledeli. ŠTD Rafolče organiziralo delovno in čistilno akcijo Človeška zavest v 21. stoletju še ne dosega nivoja, da bi vsak državljan pospravil vsaj za sabo. Večim ljudem se zdi že prav neumno, da bi čistili za neosveščinimi posamezniki. Zaradi teh razlogov je izvršni odbor ŠTD Rafolče dal poudarek delovni akciji na tretjo soboto v aprilu 2011, kot zaključek te pa je sledila tudi čistilna akcija kot še vedno potrebna dejavnost. Viktor Jemec Na delovni akciji so najprizadevnejši člani podrli obstoječe lesene stebre za mreže in razsvetljavo ter postavili kovinske stebre, prepleskali del brunarice, zamenjali sekance pri igralih, uredili nabrežino potoka Vrševnik, položili prane plošče pred vhodom brunarice, uredili okolico brunarice, postavili jašek za vodo, itd. Isti dan popoldan ob 16. uri je bila izvedena tudi čistilna akcija čiščenja javnih površin KS Rafolče in bližnje okolice, ki so se je udeležili večinoma otroci, bodoči nosilci boljše prihodnosti in tudi nekaj odraslih, ki so jim pokazali z zgledom pripadnost k urejeni naravi. Udeleženci so se razdelili po skupinah, dobili vreče za smeti, rokavice in pričeli s čiščenjem. Akcije se je udeležilo kar precej zavzetih krajanov, kar se vidi iz izkušenj prejšnjih akcij, da se lahko z dobro voljo in množičnostjo zelo veliko naredi. Tudi to je oblika prostovoljstva, ki se vedno bolj pojavlja tudi pri nas kot oblika upora proti potrošništvu in hlapčevanju denarju. Zahvaljujemo se vsem udeležencem obeh akcij in se priporočamo še za naprej. Tudi predsednik KS Rafolče Marjan Kveder je sodeloval pri zamenjavi sekancev pri igralih Delovna akcija članov ŠKD Bregar Nedeljski piknik je v nedeljo, 5. junija, na dvorišče kmetije pr'Bregar privabil mnoge člane društva, saj je bila nedelja primerna, vsaj kar se vremena tiče. In vendar je bil piknik le pika na i vsemu, kar so člani postorili v tistih dneh, saj so se lotili temeljite prenove klubskih prostorov, ki so zasijali v novih barvah in z novo opremo. S skupnimi močmi je bilo delo hitro in dobro opravljeno, zato je bil pripravljen za nagrado prizadevnim članom, ki so delali kot čebelice tudi piknik, a ob tem so se porajale že nove ideje in novi plani za delo v naprej. djd Obisk starejših občank Predstavnika Društva upokojencev Lukovica Jelka Dragar in Franc Dolinar sta obiskala Mileno Keržan, ki je praznovala visok osebni jubilej. Leon Andrejka Ob zaključku delovnega leta v juniju predstavniki Društva upokojencev Lukovica, ki ima okoli 400 članov, obiskujejo člane društva starejše od 80 let in vse bolne. V eni izmed štirih skupin, ki obišče med 85 in 91 člani društva, sta tudi Jelka Dragar in Franc Dolinar. Tokrat sta na Prevojah voščila vse dobro Mileni Keržan, ki je praznoval 80. rojstni dan in ji ob tem izročila priložnostno darilo. Gospa Keržan, ki je članica društva že polnih 25 let, je bila tako kot vseh ostalih tudi tega obiska zelo vesela. S krvodajalske akcije na Koroško Prav je, da vsaka organizacija poskuša na nek način izpolnjevati tako imenovano družbeno odgovornost, ki jo v moto klubu Ro-kovnjači jemljemo zelo resno. Skozi vse dogodke ki so povečini namenjeni širšemu krogu obiskovalcev, je najbolj častna prav krvodajalska akcija. MK Rokovnjač i Tradicionalno krvodajalsko akcijo »Motorist za življenje«, ki je potekala 3. junija na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, smo letos popestrili še z vožnjo v center mesta, kjer smo naključnim mimoidočim delili rdeče žogice in jim s tem vzpodbudili razmišljanje o tovrstnih udejstvovanjih. V sklopu akcije Daruj energijo za življenje so nam v ta namen okrasili motorna kolesa z zastavicami. Kislo vreme in konkretno čakanje pred odvzemom udeležencem ni zbrisalo zadovoljnih obrazov ob zaključku akcije. Za udeležbo se vsem najlepše zahvaljujemo! Koroška je bila letošnji cilj strokovne vikend ekskurzije. Slaba vremenska napoved nas ni prestrašila in v petek popoldan po krvodajalski akciji smo krenili na pot proti vikendu, polnemu novih dogodivščin ob dobri hrani, pijači in družbi. Opremi za kampiranje in hranjenje je prijazno nudil prevoz naš Primož, ki se tradicionalno udeležuje ekskurzije s kombijem, mi pa smo neobremenjeni zajahali motorna kolesa. Vsi smo se zbrali na cilju Pri Matjažu v Podpeci, kjer smo kampirali. Po dogovorjenem urniku smo v soboto obiskali podzemlje Pece in se po- dučili o rudarski tradiciji v tamkajšnjih krajih. Ste vedeli, da je v rudniku prek 800 km rovov? V sobotnem popoldnevu so bile na vrsti športne aktivnosti. Nekateri so se pomerili v streljanju z lokom, hojo po vrvi, večina pa v turnirju v odbojki na mivki, kjer je prevladovala ženska ekipa. V sobotnem večeru je sledil obvezen krst za nove udeležence, ki je vedno poln smeha in petja! V nedeljo smo pred odhodom obiskali še perkmandeljca in mu obljubili da se še kdaj pripeljemo na obisk. Velika hvala našemu kuharju Bucotu, ki nas je zopet razvajal z različnimi jed-mi in mesarstvu Mitja Jerman s.p. za mesni prispevek! Za konec pa še povabilo na Nočno vožnjo, ki bo v sredo, 20. julija, s startom ob 20.30 iz Lukovice. Sezone še ni konec Nekateri zbori že uživajo zaslužene počitnice, drugi pa še vneto prepevamo in vadimo. Med slednjimi je moški pevski zbor Janko Kersnik, ki po svojem koncertu 21. maja ni končal s »ta resnimi« nastopi. V petek, 17. junija, so nastopili na slavnostni seji prostovoljnega gasilskega društva iz Blagovice. Na tej prireditvi so pre-mierno zapeli Gasilsko himno Edvarda Rorsnerja. Predstavili so se tudi z drugimi skladbami na temo Slovenije in gasilstva. S tem pa še ni bilo konec delovnega vikenda v zboru. Marko Jutersek, foto: djd V nedeljo, 19. junija, so na povabilo Unesco kluba iz Cerkelj na Gorenjskem prepevali na prireditvi z naslovom Naprej, domovina. V dvorani nad picerijo pod Jenkovo lipo so se predstavili s pesmimi z domovinsko tematiko. Tudi tokrat sta se zboru pridružili solistki Urška Pavli in Marta Zabret, solo pa sta odpela tudi Milan Capuder in Milan Kunaver. Toda, da prireditev ni potekala zgolj v »pevskem« duhu, sta poskrbela tudi gosta prof. dr. Peter Vencelj in pesnik Tone Kuntner. Prof. dr. Peter Vencelj je bil v osamosvojitveni vladi minister za šolstvo in šport. V svojem nagovoru je poudaril, da moramo Slovenci gojiti pristen odnos do domovine, biti ponosni na svojo domovino in biti odgovorni, na koncu nagovora je z nami delil še besede, ki jih je pred 21 leti zapisal za revijo Ciciban z naslovom: Kaj je moja domovina. Pesnik Tone Kuntner je zbrane navdušil z res neverjetno interpretacijo pisatelja Ivana Cankarja. Brez mikrofona se ga je slišalo v oddaljene kotičke dvorane. Z nami je podelil tudi nekaj pesmi, ki jih je sam napisal o domovini. Predstavili so se tudi učenci z osnovne šole Davorina Jenka, ki so ob glasbeni spremljavi kitare recitirali pesmice o domovini. Slavnostno prireditev je zaključil zbor s skladbama, ki jih je posebej za zbor napisal častni občan občine Cerklje Janez Močnik. To sta Ena od čebel in Zvezde. Seveda so se ob koncu prireditve vsem povabljenim gostom zahvalili, zboru se je posebno zahvalila predsednica Unesco kluba Cerklje Daniela Močnik, in nam podarila zvitek, z besedami: »čuvajte to darilo, kot da je zlato«. Ker smo v zboru zelo radovedni, smo zvitek po koncu koncerta odprli in zagledali štiri nove priredbe Janeza Močnika za naš zbor. Res izredno darilo, ki ga bomo čuvali kot zlato. S tem je zbor dodal svoj prispevek k praznovanju 20-letnice naše države. Spomini na Zlato polje med drugo svetovno vojno ne bodo nikoli pozabljeni »Poljubljali smo v smrti to zemljo,/ ki ni nikjer je lepše pod zvezdami./ Kot nam naj vam srce gori za njo,/ naš duh naj v vas živi in naj jo brani«, piše na spominskem obeležju na pokopališču v Zlatem polju. Besede so namenjene vsem, ki so med drugo svetovno vojno padli na območju današnje Krajevne skupnosti Zlato polje, podobno obeležje pa je tudi na Brezovici, kjer je pokopanih 33 neznanih borcev, ki so jih po vojni prenesli iz Črnega grabna in okolice. V. Oba spomenika so v juniju 2011 obiskali člane in članice Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, ki jo vodi Almira Ze-mljič. V programu imajo namreč tudi tradicionalni obisk enega izmed območij nekdanje občine Domžale, ki je še posebej znano iz druge svetovne vojne. Člani in članice organizacije se namreč zavedajo, da se na dogodke iz tega časa ne sme pozabiti, še več, vrednote NOB morajo tudi v prihodnje živeti in postati pomemben del naše družbe. Člani in članice so se v prijetnem sobotnem jutru najprej zapeljali do Podgore pri Zlatem polju - do grobišča z imeni 50 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja z območja Zlatega polja. V prijetni družbi predsednika zlatopoljske borčevske organizacije Vinka Jerasa in praporščaka občinskega združenja za vrednote NOB Lukovica Marjana Križmana, ter Jožeta Župančiča, praporščaka gostiteljev, in drugih, so se poklonili padlim. Prisluhnili so pozdravnim besedam Almire Zemljič, ki je na kratko predstavila tudi program spominskega dne v Zlatem polju. V daljšem nagovoru je predsednik domače organizacije Vinko Jeras predstavil dogodke v Lukovici in Zlatem polju, posebej pa so prisotni prisluhnili njegovi pripovedi o dogodkih prve dni avgusta 1942. leta, ko so Nemci v zlatopoljskih vaseh požgali 72 hiš in 52 gospodarskih poslopij, v izgnanstvo pa odpeljali več kot 200 domačinov. Član vodstva krajevne organizacije Ivan Železnik je spregovoril o zgodovini slovenskega naroda in posebej spregovoril o 70-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prvo srečanje s prijaznimi prebivalci tega lepega dela sedanje občine Lukovica je zaključila Anka Cerar, članica vodstva krajevne organizacije, ki je prebrala dve pesmi pesnice Jelke Podgoršek, v katerih se je spomnila prav najbolj tragičnih dogodkov v Zlatem polju med drugo svetovno vojno. Po obisku in krajšem druženju v prostorih doma Športnega društva Zlato polje, kjer je bilo dovolj časa tudi za pogovore o časih izseljen-stva in boja proti okupatorju, pa tudi skupnem življenju v eni občini, so vsi prisotni obiskali še Brezovico, kjer so se poklonili 33 žrtvam, nato pa prisluhnili borcu Mihi Bernotu, ki je pred leti skupaj z drugimi vodil posebno komisijo pri borčevski organizaciji, ki je skrbela za pot, ki jo je v obujanju spominov na partizanske poti prehodilo na tisoče starih in mladih. Obudil je spomine na partizansko spominsko pot, ki vodi po celotnem območju nekdanje občine Domžale. Tudi ob tem spominskem obeležju je Anka Cerar pripravila dve recitaciji. »Iskrena hvala, spoštovani prijatelji iz Zlatega polja, za čudovito preživet dan, poln spominov in tovarištva,« je povedala Almira Zemljič, predsednica Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, ki se ob tej priložnosti še posebej zahvaljuje predsedniku Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Zlato polje in obema praporščakoma, Marjanu Križmanu in Jožetu Župančiču. Poletimo v nebo - valeta 2011 Šolsko leto gre k koncu in že je čas, da se šolarji poslovijo od šolskih klopi, vsaj za dobra dva meseca. Nekateri bodo le zamenjali učitelja, spet drugi bodo prestopili v višji razred, je pa vsako leto tu generacija, ki bo zapustila osnovnošolske klopi za vedno. Letošnja generacija, ki bo poletela v nebo, se nam je predstavila 15. junija na odru poletnega gledališča Studenec. Marko Juteršek Kot se za vsako pravo prireditev spodobi, se je tudi valeta pričela s slovensko in evropsko himno. Zapele so nam pevke iz devetih razredov pod vodstvom njihove učiteljice za glasbo Simone Zaveršnik. Kmalu zatem se so se na odru znašla dekleta, ki se spoznajo na ples, ritem in akrobacije. Res prava paša za oči je bil nastop ritmičnih gimnastičark iz športnega kluba Bleščica, v katerem sta se predstavili tudi dve deveto-šolki. Po uvodnem pozdravu voditeljskega para so se učenci devetih razredov zavrteli in pokazali svoj plesni talent. Še pred tem nam je Katarina Burkeljca prebrala svoje razmišljanje o šoli. Da ne boste mislili, da so pozabili na vse povabljene goste. Ne, tudi tokrat so prišli na vrsto z govori. Tako je župan Matej Kotnik poudaril, da se veseli dejstva, da danes med devetošolci vidi obraze, ki so tudi drugače že aktivni v življenju občine in tako prispevajo k prepoznavnosti in razvoju kraja, kjer bivajo. Vsem je zaželel še veliko sreče v nadaljnjem šolanju in dodal, naj uživajo počitnice, saj so to zadnje, tiste »ta prave« počitnice. Predsednik sveta staršev Meden se je ob tej priložnosti zahvalil vsem učiteljem in delavcem šole, da so njihove otroke vzpodbujali, jih s starši vzgajali in vodili po pravi poti. Dodal je še, da ceni ljudi, ki v svojem poklicu vidijo tudi poslanstvo. Mladim je namenil besede, naj po zgledu Ikarja poletijo v nebo (kot so zapisali v sloganu) in naj tam ne ostanejo, priletijo naj nazaj, in prinesejo s seboj sonce, nasmeh, skratka, naj osrečujejo druge, da bodo tudi sami srečni. Po dveh moških govornikih je sledila govornica, ravnateljica Brigita Nojič, ki je sprva nagovorila starše in jim povedala, da težji del poti za devetošolce šele prihaja, da jih bodo njihovi otroci potrebovali vedno bolj. Svoje šolarje je na koncu, s prispodobo mavrice, obarvala v barve sreče in jim zaželela uspeha pri nadaljnjem šolanju. Sledile so predstavitve razredov, ki so vedno bolj tehnološko dovršene. Tokrat so vsak razred pospremili s kratko zgodbo in mislijo. Tako so 9. a namenili misel: »Povej mi, kdo te hvali in povem ti, kdo si«. Razred se je nato predstavil s plesom »makarena«, nato pa še s stavkom ali dvema o vsakem učencu. Po vnovični plesni točki smo se nasmejali spisu z naslovom »Šola, naš drugi dom«, ki ga je sestavila in prebrala Ema Meden. Sledila je predstavitev 9. b razreda, ki so izbirali miss in mistra, na koncu pa za miss izbrali razredničarko, za miss fotogeničnosti pa nadomestno razredničarko. Ponovno je sledila plesna točka in nato še zadnja predstavitev »neponovljivega« 9. c razreda, ki so se nam z rimami in filmom predstavili kot glavni »razgrajači« na šoli. Sledila je podelitev priznanj najboljšim učencem, najboljšim športnikom in drugim, ki so pripomogli k prepoznavnosti šole in kraja. Res, lepo je videti generacijo, ki ima toliko talentov, poleg pevskih talentov deklet iz devetega razreda, ki so nam zapele v začetku in na koncu, nam je svoj solo talent pokazala tudi Maruša Semprimožnik, ki je ob koncu prireditve zapela eno »ta moderno«. Tudi fantje niso ostali dolžni publiki, res pristen nasmeh so nam zvabili na obraz z odigranim skečem med policajem in vaškim kmetom. Sporočilo pesmi, ki so jo dekleta odpela, še preden smo se dodobra poslovili, je bilo jasno: »Lahko jadraš brez jadra in letiš brez kril, a ne moreš se posloviti od prijatelja, ne da bi potočil solzo,« Ob koncu je priteklo kar nekaj solzic po licih deklet pa tudi fantov, ki so skozi leta šolanja postali pravi prijatelji. A sedaj se polni novih dogodivščin, predvsem pa znanja odpravljajo po novi poti, po poti, ki je bolj svobodna, a bolj odgovorna, bolj njihova, a zato težja. Pa srečno, generacija 2011! Zaključni nastop GŠ Domžale - oddelek Brdo Da nam v Lukovški občini ne manjka glasbenih talentov, smo lahko ugotovili po nastopu učencev in učenk glasbene šole Domžale z oddelka Brdo. Marko Juteršek Že kar nekaj časa vidimo, da se vse več mladih odloča za obisk glasbene šole. Tako smo bili tudi letos priča velikemu zaključnemu koncertu učencev in učenk z oddelka Brdo. Koncert, ki je zajemal prek 25 točk, se je odvijal v KD Janka Kersnika 26. maja. Malo treme je sicer bilo čutiti v zaodrju, vendar je vse nastopajoče vedno s svojim nasmehom v dobro voljo spravil organizator in vodja Tomaž Pirnat. Spomnim se svojega prvega nastopa, ko sem pogledoval po publiki in se s pogledom preverjal, kdo vse sedi v dvorani; me oči in mami gledata, so prijatelji prišli? »^ No, pa da le ne bom kaj narobe zaigral«. Vse to se je gotovo tudi tokrat podilo po glavah mnogih nastopajočih. S svojo točko so se nam predstavili najmlajši, ki so se prvo leto učili igranja na inštrument, pa vse do tistih, ki v polnoletnosti obiskujemo prvi razred, in nekaterih, ki svoje glasbeno šolanje nadaljujejo v srednji glasbeni šoli. Zato je bil koncert ves čas zanimiv za tiste, ki radi prisluhnejo ubranemu petju ali le zvoku, ki prihaja iz inštrumenta. Tako smo lahko prisluhnili tolkalcem, flavtistkam, trobentačici in trobentačem, rogistom, pevkam in pevcem, klarinetistkam in klarinetistom, tubistu ^ Na začetku koncerta nas je nagovoril profesor Tomaž Pirnat in obiskovalcem zaželel, da bi uživali v koncertu, vsem nastopajočim pa zaželel čim manj treme. Skrbel je tudi za klavirsko spremljavo. Za zaključek je zaigral še pihalni orkester GŠ Domžale - Brdis, in pod taktirsko palico Tomaža Pirnata so zaigrali znani pesmi kot sta: Misija »nemogoče« in nepozabna Mamma Mia. Ob koncu koncerta se je Tomaž še enkrat zahvalil vsem, ki so nastopili in tistim, ki so prišli na koncert. Mislim, da lahko v imenu nastopajočih in obiskovalcev ob tej priliki izrečem posebno zahvalo Tomažu Pirnatu, ki že več let uspešno kali mlade glasbene talente iz naših krajev in vsako leto ob koncu šolskega leta poskrbi, da se vsi lahko predstavijo s svojo točko na zaključnem koncertu. Mladina PGD Prevoje je pred novimi izzivi Mladi gasilci PGD Prevoj so leto 2011 v februarju začeli s prvim mladinskim občnim zborom, na katerem so si začrtali cilje, ki jih želijo doseči v tem letu. prevojski gasilci Po polovici leta lahko rečemo, da je za njimi zelo uspešna tekmovalna pomlad. Tekmovalno leto so začeli z občinsko orientacijo v Vrhpoljah pri Moravčah. Na vročo soboto se je osem ekip podalo z zemljevidom v roki na pot po Vrhpoljah in okolici, kjer so na šestih točkah pokazali svoje znanje gasilskih veščin. S tekmovanja so se vrnili s šestimi uvrstitvami na regijsko tekmovanje, ki je bilo 28. maja v Komendi. Orientacija v Komendi je spet pokazala, kako važno se je znajti z zemljevidom v roki. Tako sta se dve ekipi malo izgubili in tako zapravili možnost za dobro uvrstitev. Odlično so se odrezale mladinke Tina Sem-primožnik, Kristina Pavlič in Urša Kocijančič, ki so osvojile zavidljivo 1. mesto, in mlajše pionirke Ema Lekan, Sara Rak in Ana Praznik z mentorico Matejo Pavlič, ki so osvojile odlično 2. mesto, ter si tako zagotovile nastop na državnem tekmovanju iz orientacije, ki bo jeseni nekje v Cerknem. Teden po orientaciji 4. junija so se tri ekipe pod mentorstvom Mateje Pavlič za Osnovno šolo Brdo udeležile regijskega tekmovanja Društva mladi gasilec v Moravčah na Osnovni šoli Jurija Vege. Nejka Dimc, Katja Omahna in Jure Andrejka so za OŠ Brdo premagali vso konkurenco med starejšimi ekipami in se uvrstili na državni DMG, ki bo jeseni v Pu-concih. Iskrena zahvala še enkrat mentorici Mateji Pavlič za vse ure, ki jih je vložila za dobro pripravo ekip. Nismo še zaključili s tekmovanji, 11. junija se je v Moravčah spet odvijalo občinsko tekmovanje GZ Lukovica za pionirje in mladino. Na tem mestu se zahvaljujemo moravškim gasilcem za odlično organizacijo tekmovanja. Na tekmovanje smo se tokrat prvič podali s kar petimi desetinami, dvema pionirskima in tremi mladinskimi. Zaradi lažje organizacije in šte- Ena mladinska gasilska z vsemi tekmovalnimi desetinami iz PGD Prevoj. vilčnosti smo tako najeli g. Gerčarja, da nas je z avtobusom odpeljal do Moravč, za kar se mu zahvaljujemo. Večina je na tovrstnem tekmovanju tekmovala prvič, zato so nam živčki delali kot iskrice. Kot da to ni bilo dovolj, smo bili nestrpni še zaradi nove vaje razvrščanja in novih tekmovalnih pravil. Ko se je enkrat dejansko začelo tekmovati, se je vse razblinilo in so dali vsi vse od sebe. Tako je bil končni rezultat zelo spodbuden. Pionirji (skupina osmih punc in enega fanta ) so osvojili 2. mesto in si tako zagotovili nastop na regijskem tekmovanju. Mladinke so prepričljivo zmagale, mladinci pa so za mišji rep izgubili prvo mesto in se uvrstili na drugo. Tako se bosta tudi ti dve ekipi potegovali na regijskem tekmovanju za uvrstitev na državno tekmovanje. Na koncu bi se radi zahvalili še Urši Rožič, ki nam je s svojim sponzorstvom omogočila, da smo na vseh teh tekmovanjih izgledali fenome-nalno v naših novih mikicah značilno zelene barve. Res iskrena hvala. Najbolj ponosni smo na vas mladi gasilci in na vaše mentorje, ki skupaj pridno delate in hodite na vaje. Res, da včasih ponagaja zdravje ali vreme, vendar naj vas dobri rezultati zaradi dela in truda vlečejo naprej. Pred vami je še veliko novih izzivov in tekmovanj, za katere vemo, da jih boste uspešno premagali. Na šoli slovesno obeležili 50-letnico Bralne značke Letošnjega maja je bralna značka (v nadaljevanju: BZ) v Sloveniji praznovala svoj jubilej, svojega Abrahama. Zato smo tudi na OŠ Janka Kersnika Brdo veselo in slovesno zaključili bralnoznačkar-sko šolsko leto. Danica Dolar Na zaključni prireditvi 26. maja na Brdu je učence od 3. do 9. razreda, ki so osvojili BZ in ostale prisotne, najprej prijazno in vedro nagovoril župan Matej Kotnik. Poudaril je pomembnost branja in knjig, vzpodbudil mlade k branju ter omenil tudi lastne bralne izkušnje. Osrednji program na srečanju je s šaljivim govorno - igralskim nastopom oblikoval pisatelj s Koroške Primož Suhodolčan. Vsi smo se njegovim domiselnim zgodbicam do solz nasmejali. Pisatelj je s podobnim nastopom nato na PŠ Blagovica nasmejal še pridne bralce in učiteljice - mentorice bralne značke iz PŠ Blagovica in PŠ Krašnja. Primož Suhodolčan je trenutno najbolj priljubljen slovenski mladinski pisatelj, saj so se kar trije njegovi naslovi v slovenskem glasovanju za »mojo naj knjigo 2011- slovenski avtorji« uvrstili med prvih deset na lestvici najbolj branih del. Primožev oče, Leopold Suhodolčan, žal že pokojni pisatelj, je bil, skupaj z jezikoslovcem Stankom Kotnikom, leta 1961 na Prevaljah ustanovitelj slovenske bralne značke. Učenci so za bralni trud prejeli tudi priznanja in mapice. Nepozabno srečanje ob zaključku BZ smo doživeli tudi z učenci in učiteljicama 2. a in 2. b razreda na Brdu. V okviru domžalskega mladinskega literarnega festivala (Bralnice pod slamnikom) Založbe Miš, Društva Bralna značka Slovenije in Knjižnice Domžale smo na šolo povabili ilustratorja Zvonka Čoha. Spremljala ga je mag. Tilka Jamnik, koordinatorka prireditev. Učenci Čoha poznajo po zabavnih ilustracijah iz knjig za mlajše: Enci benci na kamenci, slikanicah o Kekcu itd. Prisotni smo radovedno in z občudovanjem spremljali nastanek ilustracij, ki jih je Zvonko Čoh narisal na tablo po željah učencev. Tako je na koncu nastal pravi živalski vrt, ki zdaj krasi tablo učilnice. Na koncu so učenci prejeli še priznanja. Vsakemu učencu smo gospod Zvonko, gospa Tilka in jaz še segli v roko ter za uspešne bralne vzpodbude čestitali tudi učiteljicama. V obeh oddelkih so vsi učenci osvojili bralno značko, kar je še posebej pohvalno! Učenci so se v desetih mesecih naučili abecedo, črke povezati v besede, besede v povedi, povedi v vsebino. Vse skupaj je bilo treba razviti še na raven razumevanja besedila, nato memoriranja in nazadnje predstavitev prebranega učiteljici. To je res velik projekt otroških možganov! Statistična osvojenost bralne značke na šoli pa je letos naslednja: Med učenci 1. razredov, ki jim slikanice preberejo še starši, so BZ osvojili vsi, razen enega. Od 2. do 5. razreda, vključno z obema podružničnima šolama, je BZ osvojilo 207 učencev, kar predstavlja 89,61 odstotka učencev na razredni stopnji šole. Med učenci od 6. do 9. razreda je bralno priznanje za osvojitev prejelo 75 učencev, oziroma 28,8 odstotka. Skupno število učencev od 2. do 9. razreda z osvojeno BZ je 282 (57,55 odstotka). Med učenci treh oddelkov 9. razreda je samo osem učencev pri bralni znački vztrajalo vsa osnovnošolska leta (zlati značkarji). Omenjeni učenci so se skupaj z zlatimi značkarji iz šol domžalske okolice 1. junija srečali v KD Franceta Bernika in uživali v nastopu Andreja Rozmana Roze. Poleg tega so na valeti prejeli spominsko priznanje in z Večernico nagrajeno knjigo avtorice Bine Štampe Žmavc Cesar in roža. Knjigo je zaslužnim učencem podarilo Društvo Bralna značka Slovenije, v okviru ZPMS. Bralna značka je na šoli še vedno interesna dejavnost, v katero je vključenih največ učencev. Čeprav ni obvezna, je dober pokazatelj branja. Branje v prvih petih razredih je še, lahko rečem, večinsko. V 6. razredu se število učencev z osvojeno bralno značko razpolovi, od 7. do 9. razreda pa strmo, že nekaj let, upada. Res je, da imamo tudi učence - bralce, ki veliko berejo, bralne značke pa ne osvojijo, ker imajo težavo z interpretiranjem prebranega ali jim BZ pač ni pomembna. Vendar, takšnih je malo. V 8. b in 9. a razredu je npr. bralno značko v vsakem od obeh oddelkov osvojilo samo eno dekle! Kaj je temu vzrok? Na šoli ugotavljamo porast drugih interesov, preveč klikanja na računalnik, preveč gledanja filmov, odlašanje predstavitve knjig učitelju na »last minute« (čeprav je čas od septembra. do aprila). Pestrost in svoboda izbire knjig sta zadovoljiva. Dragi starši in skrbniki naših učencev! Najbrž ste svojemu otroku, ki je osvojil bralno priznanje, že čestitali. Če še niste, storite to nemudoma! Vsako priznanje pomeni otroku nekaj posebnega, predstavlja tisti del njegove osebnosti, kjer je dober ali še boljši kot lani. Če pa je vaše dekle ali fant letos bralno »zamolčal«, skupaj poiščite vzrok, postavite med počitnicami nov knjižni temelj, načrt za naprej. Kot knjižničarka čestitam vsem vam, ki otrokom in mladostnikom pomagate razvijati in negovati kakovosten knjižni odnos! Želim vam prijetne in vsebinsko bogate počitniške dni! 7. b je sodeloval na mednarodni razstavi igraj se z mano V avli Pediatrične klinike v Ljubljani je bila 11. maja odprta mednarodna razstava Igraj se z mano. Na tej razstavi so svoje risbice razstavljali tudi učenci 7. b OŠ Janka Kersnika. V tem razredu je učenec, ki se zdravi na Pediatrični kliniki, in sicer na oddelku za hematologijo in onkologijo. Jana Kovic V marcu sem dobila povabilo k sodelovanju na tej razstavi od društva Mladih vitezov. Na šoli se je oglasil tudi Silvo Sobiech, organizator razstave. Z učenci smo se dogovorili, da bodo sodelovali. Tako so pri urah likovne vzgoje risali na temo Igraj se z mano. Mladi vitez je društvo, ki otrokom in mladostnikom pomaga blažiti posledice zdravljenja in jih podpira pri pridobivanju ustrezne izobrazbe ter jim ponuja psihološko in medicinsko pomoč ter rehabilitacijo. To društvo je pred petnajstimi leti ustanovila dr. Berta Jereb. Poleg Roka in njegove družine se je te razstave udeležilo tudi nekaj njegovih sošolcev in staršev. Na prireditvi je nastopil tudi repar Zlatko. Najbolj je navdušil občinstvo s svojim nastopom dr. Ugačni. Le tega v okviru organizacije Rdeči noski zdravniki pooseblja Roman Frelih. Nekaj besed so otrokom in ostalemu občinstvu namenili tudi dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike, dr. Janez Jazbec, predstojnik oddelka za otroško hematologijo in ustanoviteljica Mladih vitezov dr. Berta Jereb. Razstava je bila odprta, ko so otroci sami razobesili svoje risbice po panojih. Pri tem so jim pomagali starši in nastopajoči. Razstava je bila na ogled do 19. maja v avli Pediatrične klinike v Ljubljani. Dan druženja in gibanja vseh generacij na športnem igrišču v Šentvidu V vrtcu Medo imamo letošnje šolsko leto poudarek na medgenera-cijskemu povezovanju (povezovanju med otroki, starši in starimi starši). KoORDINATORKI PRiREDiTVE : UrŠA PoGAČAR iN MoNIKA GoRISEK Trudili smo se, da bi jih čim večkrat vključili v naše dejavnosti. Zato se je tudi naš vrtec priključil 4. DNEVU DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH GENERACIJ - ŠPORT IN ŠPAS, pri katerem je poudarek na druženju vseh generacij, dobrodelnosti in prostovoljstvu. V soboto, 14. maja 2011, nas je že zjutraj pozdravilo sonce in napovedovalo lep dan. Športno igrišče v Šentvidu pri Lukovici je ob 8.30. uri oživelo. Treba se je bilo prijaviti na pohod, s katerim smo začeli našo prireditev. Po pozdravu in nagovoru ravnateljice Brigite Nojič smo vsi udeleženci od najmlajšega do najstarejšega odšli na pohod. Pot nas je vodila od igrišča proti Imovici in nato ob reki Radomlji nazaj proti igrišču. Hodili smo približno eno uro. Za našo varnost so z zaporami cest skrbeli naši prevojski gasilci, da smo lahko res varno hodili po cesti in poti. Vsak izmed pohodnikov je s seboj imel plastenko doma natočene vode, saj je v naši okolici voda še čista in pitna. Medtem, ko smo hodili, so na igrišču začeli postavljati stojnice, na katerih so se predstavili: Društvo podeželskih žena, Čebelarstvo Nakrst in Eko kmetija Jergan, pekli so čevapčiče in kuhali hrenovke. Ko smo se vrnili s pohoda, smo se najprej zasluženo okrepčali z vsemi dobrotami in se spočili, medicinska sestra Irma Markovšek pa nam je izmerila krvni tlak. Za popestritev so se nam predstavili učenci glasbene šole Domžale, oddelek Brdo, ki so s svojimi instrumenti naredili še bolj zabavno dopoldne in smo jih z veseljem poslušali. Športni pedagog iz Osnovne šole Brdo Maj Moglen je pripravil telovadbo, s katero smo se kar pošteno razgibali in pokazali, da nas pohod ni preveč izmučil. Najstarejšemu, najmlajšemu udeležencu in najštevilčnejši družini na pohodu smo podelili priznanja in simbolične nagrade, samo prireditev pa zaključili z Lukoviško godbo. Sobotno dopoldne je bilo zares čudovito in upamo, da se bomo na tak način lahko še velikokrat srečali. Kolektiv vrtca Medo se zahvaljuje dobaviteljem - mesarstvu Likozar, Sadexu, Impulzu, pekarni Pečjak, pekarni Postojna, Robiju Dobravcu, Robiju Capudru, Eko kmetiji Jergan Štefki Kokalj, Čebelarstvu Nakrst, Društvu podeželskih žena, pekarni Srček, Irmi Markovšek, učencem in mentorju Tomažu Pirnatu iz Glasbene šole Domžale, oddelek Brdo, športnemu pedagogu Maju Moglenu, Godbi Lukovica, gasilcem PGD Prevoje, reševalcema iz ZD Domžale in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bil ta dan zares uspešno izpeljan. Hvala vsem, ki ste se prijazno odzvali našemu povabilu ter s svojo prisotnostjo nagradili naš trud pri izvedbi prireditve ter dodali kamenček v mozaik našemu medgeneracijskemu povezovanju. Uspešna sezona prevojskih hokejistov Približuje se poletje, kar pomeni, da bodo tudi prevojski hokejisti odšli na počitnice in pospravili hokejsko opremo do začetka septembra. Konec tekmovanj pomeni tudi, da pogledamo, kakšne uspehe smo dosegli v minulem državnem prvenstvu, kjer nastopamo. VD Hokejisti prve lige so nastopili na 24 tekmah in na koncu osvojili 1. mesto skupine B, kar pomeni odličen uspeh, saj smo v najvišji nivo tekmovanja dodali nekaj mlajših tekmovalcev. Hokejisti, ki so nastopili v drugi ligi, so tekmovanje zaključili na petem mestu, kar je majhno razočaranje, saj vemo, da zmorejo boljše uspehe. Drugo leto zapored smo postali prvaki lige Masters, ki je najmočnejše tekmovanje v slovenskem prostoru. V finalu smo premagali ekipo Bleda, ki je po večini sestavljena z jeseniškimi hokejisti. Finale je bil posebej razburljiv, saj smo zmagali le z golom prednosti. Pri naših prvakih so veliko prispevali vratar Lončar, Cerar Klemen in Žiga ter Cvetko. Mlajše selekcije, ki pridno vadijo od meseca septembra dvakrat tedensko, so osvojile naslednje uspehe. V kategoriji do 14 let smo v tekmi za 3. mesto morali priznati premoč Horjulu. Zaradi velikega števila naših hokejistov smo imeli v kategoriji do 16 let dve ekipi, ki sta osvojili 3. in 4. mesto, kar je lep uspeh v konkurenci z Olimpijo in reprezentanco Slovenije. Največji uspeh pomeni finalno srečanje prevojskih hokejistov v kategoriji do 10 let, kjer smo se pomerili z ljubljansko Olimpijo. Čeprav je bila Olimpija velik favorit, so jim naši najmlajši nagnali strah v kosti, ker so pol minute do konca srečanja vodili z golom razlike in obetal se je naslov državnega prvaka. Le izkušenosti in sreči se lahko zahvalijo Ljubljančani, da so dosegli gol in izsilili podaljške, nato pa še zmago. Kljub razočaranju po koncu tekme zaradi drugega mesta, sedaj vidimo, da smo na pravi poti in ob boku najboljšim slovenskim klubom. Druga ekipa Prevoj je dosegla 4. mesto. V državnem prvenstvu smo hokejski klub z največ registriranimi igralci. Uspešna sezona nam daje velik izziv za naslednje leto, da v naše vrste privabimo nove hokejiste in dosežemo takšne rezultate. Hokejski klub Prevoje ima v reprezentanci Slovenije šest hokejistov, ki so se potegovali za naslov svetovnega prvaka v Pardubicah na Češkem od 19. do 25. junija. 8. tek okoli Gradiškega jezera Tudi letos smo v nedeljo, 15. maja 2011, člani turističnega društva Gradišče organizirali sedaj že tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera. TD Gradišče Letošnji tek smo iz sobote prestavili na nedeljo v želji, da se teka udeležijo tudi tisti, ki žal nimajo prostih sobot. A kaj ko je ta datum spet sovpadal s „ta uscano Zofko" in nam jo je vreme spet zagodlo. A Gradiščani se kot ponavadi ne damo in smo tudi kljub slabi napovedi tek organizirali in tudi uspešno izpeljali. Teklo je več kot sto tekačev v 21 kategorijah in različnih dolžinah prog od 1200 m pa tja do 12.600 m. Da so tekači res vztrajni, podajam nekaj utrinkov iz Tekaškega foruma, kjer si pravi tekači izmenjujejo mnenja in vtise z različnih tekaških prireditev po Sloveniji. KosirA je zapisal:"Vkljub neprijaznemu deževnemu vremenu se nas je zbralo kar lepo število tekačev. Po jutranjem telefoniranju organizatorju. ali bo tek. je bil odgovor, da bo ob vsakem vremenu. Teče se krog, dva ali tri. In to smo storili po svojih zmožnostih." Eziga je zapisal:"Malce nam jo je zagodlo vreme, ampak nič zato. Ali pa je bilo tako naročeno, da nam ne bi bilo vroče, mokri bi bili tako ali tako. Sicer pa je bil tek super organiziran, prav tako spominki in prigrizek. Drugo leto pa se spet vidimo." Ravninec je zapisal:"Kljub slabemu vremenu je bilo na današnjem teku lepo. Dobra organizacija in prijetno vzdušje, nenazadnje tudi zaradi govornika, ki nam je dvigoval moralo in po tekmi krajšal čas, ko smo čakali na rezultate. Vse pohvale organizatorjem. Naslednje leto jim želim lepše vreme (jaz bom lahko svoje odtekel tudi v dežju)." Vsi tisti ki bi si radi ogledali rezultate teka, jih dobite na spletni strani: http://www.ak-domzale.si/assets/koledar. Takšni in podobni komentarji nam kot organizatorju dajejo še nadaljnji polet, da ta prireditev mora ostati in jo bomo tudi v prihodnje z motivacijo, ki nam jo tekači dajejo, tudi organizirali. Torej drugo leto ob približno istem terminu se spet vidimo na že 9. teku okoli Gradiškega jezera. Dvojna zmaga plesalcev iz osnovne šole Blagovica V petek, 27. maja 2011, je v Jaršah pri Domžalah potekalo tekmovanje Miki koreograf, ki so se ga udeležili tudi plesalci z osnovne šole Blagovica in prepričljivo zmagali. Irena Marko Zlato medaljo v kategoriji dvojic sta osvojili Tjaša Levec in Manuela Bucaj. Skupinsko zlato so si priplesali David Prvinšek, Teja Čebulj, Nika Levec in Lara Marko. Zlate medalje vsem tekmovalcem pomenijo nagrado za ves njihov trud in vzpodbudo za nadaljnje plesne korake. Lukov'ca športa 2011 Junij je mesec, ko se vedno kaj dogaja. Tako je potrebno izbirati, na katero gasilsko veselico se boš odpravil, s katerim dekletom se boš tam zavrtel in seveda, na katerem nogometnem ali košarkarskem turnirju boš zaigral. No, izbira glede zadnjega je bila v drugem vikendu junija lahko samo ena in edina - Lukov'ca športa. ŠD Lukovica si je tako za letošnji junij zastavila ne le malonogometni turnir ampak tudi košarkarski turnir trojk v enem vikendu. Dogodek smo, kot že rečeno, poimenovali Lukov'ca športa 2011. ŠD Lukovica V soboto, 11. junija 2011, so se tako na šolskem igrišču na Brdu zbrale malonogometne ekipe in prišlo jih je kar enajst, poleg ŠD Lukovica. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine po tri, napredovanja v polfinalna dvoboja pa si je lahko zagotovila le prvouvrščena ekipa. Vsaka tekma v skupinskem delu je bila razburljiva, strastna in napeta do zadnjega sodnikovega žvižga, a ker na nesrečo nekaterih ekip odločajo goli, so v napredovanje odšle le naslednje ekipe. Domača ekipa ŠD Lukovica se je v polfinalu pomerila z ekipo Veveričk in po enakovredni igri je bilo po rednem delu 1:1. Odločali so tako vedno nepredvidljivi streli z bele točke, srečnejše pa so bile Veveričke. V drugem polfinalnem dvoboju med ekipama Srček d. o. o. in G.p. Piramida se je ponovila zgodba s prvega polfinala in tako se je po strelih z bele točke veselila ekipa G.p. Piramida. Finalni obračun je postregel z borbeno igro in atraktivnimi potezami in da to še ne bi bilo dovolj za vse navijače, smo zopet spremljali strele z bele točke. Zasluženo je zmagala ekipa mladih perspektivnih igralcev Veveričk, drugo mesto je pripadlo G.p. Piramida, tretjega mesta pa se je veselila domača ekipa ŠD Lukovica. Obstransko so imeli svoje tekmovanje tudi najmlajši, ki so se pomerili na poligonu v hitrostnem vodenju žoge. Najhitreje je na cilj prišel Kristjan Pestotnik, ki je za nagrado dobil nogometno žogo s podpisom reprezentančnega vratarja Samirja Handanovica. Čestitke tudi vsem ostalim mladim pogumnim nogometašem. Nedelja, 12. junija, nam je postregla s košarkarskim turnirjem trojk. Tako je Brdo po dolgih letih spet spremljalo vragolije košarkarjev. Med dvanajstimi ekipami je na Brdu prvič nastopala tudi ženska ekipa Bejbe, ki so pokazale, da dobro košarko lahko igrajo tudi punce. Po skupinskem delu in četr-tfinalnih dvobojih so se v polfinale uvrstile štiri najboljše ekipe turnirja. Brdo se je pomerilo z ekipo Burkina Faso, ki pa je izkoristila svojo višino in zmagala z 20:13. Drug polfinalni dvoboj med Ta zadno ekipo, ki prihaja iz Moravške doline in ekipo Koma 750 z Dolenjske, je tokrat pripadel Moravčanom. Vmes nam jo je zagodlo vreme. Po igri na vročem soncu je turnir zalila hladna nevihta, a ker je po ljudskem pregovoru to lahko tudi dobro, se nismo vznemirjali. Namreč, če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi. Finale je bil prava poslastica in še dolgo si ga bomo lahko zapomnili. Po rezultatu 18:18 je odločil met izza črte in zmage na turnirju so se veselili igralci Burkine Faso. Omeniti je še treba tekmovanje v natančnem streljanju in tekmovanje v metanju trojk. Pri prvem je bil najbolj natančen Sašo Avbelj, pri drugem pa Gregor Pestotnik, ki sta tako za eno leto postala prva ostrostrelca Brda. Lukov'ca športa se je izkazala za odlično izpeljano športno prireditev, ki bo v prihodnjem letu še nadgrajena in uspešnejša. Potrebno se je zahvaliti vsem članom ŠD Lukovica, ravnateljici OŠ Janka Kersnika Brigiti Nojič, Sebastjanu Čemažarju, tekmovalcem in tekmovalkam ter vsem ostalim, ki so na kakršnikoli način sodelovali na tekmovanju. Se vidimo naslednje leto! 6. turnir v malem nogometu za pokal KS Rafolče Na sončno nedeljo, 22. maja 2011, so se že v jutranjih urah ustavljali avtomobili na parkirišču ob brunarici ŠTD Rafolče. Po preoblačenju v športne drese so nastajale ekipe iz občine Lukovica in bližnje okolice. Pod šotorom se je nabralo zelo veliko navijačev in navdušencev te najbolj priljubljene igre na svetu. Uživali so v spretnih napadih zvitih in tehnično dobro pripravljenih igralcev, ob lepih golih pa dogajanje pospremili s ploskanjem in ostalimi znaki veselja. viktor Jemec Tekmovanje je vodil s pomočjo računalnika preskušeni sistematik Marko Breznik, pomagal pa mu je rafolški podmladek. Sodili so domači sodniki. V štirih skupinah se je pomerilo 12 ekip, ki so spoštovale pravila igre in sodniške odločitve. Po dvanajstih tekmah je bil vrstni red v skupinah sledeč: Skupina A: Strojna Oprema Narobe s.p., Srn'ce, ŠTD Rafolče Skupina B: California, ŠD Krti, Orbico Skupina C: Gradnje Brlec, Blagovica, Gostilna Škarja Skupina D: Exclusive Team, ŠD RCU, Češnjice V 1. polfinalni tekmi turnirja je ekipa Exclusive Najboljše ekipe s predsednikom ŠTD Stanetom Breznikom in vodjem tekmovanja Markom Breznikom Team premagala ekipo Gradnje Brlec, 2. polfi-nalno tekmo pa je proti ekipi Strojna Oprema Narobe s.p. dobila ekipa California. V finalu sta se tako pomerili ekipi California in Exclusive Team. Po rednem delu srečanja je bil rezultat 2:2, tako da so o zmagovalcu turnirja odločali kazenski streli. V izvajanju le-teh so bili nekoliko bolj zbrani in srečnejši igralci ekipe California. Končni vrstni red turnirja je bil sledeč: 1. mesto: California 2. mesto: Exclusive Team 3. mesto: Strojna Oprema Narobe s.p. 4. mesto: Gradnje Brlec Pokale ekipam je podelil organizator in prizadevni predsednik ŠTD Rafolče Stane Breznik. Pokal za najboljšega strelca turnirja je prejel Aridon Borovci, igralec ekipe Gradnje Brlec, ki je na turnirju dosegel štiri zadetke. Lepa in vroča majska nedelja je k ogledu turnirja privabila množico gledalcev. Ob veliki vročini so organizatorji poskrbeli za osvežilne pijače in odlično vzdušje. Vljudno vabljeni na 7. turnir v malem nogometu KS Rafolče v letu 2012! Član AMD Lukovica na vrhu Že nekaj časa ni nič slišati o tem, da bi bili mladi tekmovalci AMD Lukovica posegali po visokih mestih, kakor je bilo to v časih, ko so vozili Avbelj, Andrejka, Urbanija, Cerar, Juhant, Juvan in drugi v motokrosu. In vendar v zadnjem času po odličnih prvih in drugih mestih sega kar predsednik društva Jože Cerar, ki nadaljuje svojo tekmovalno pot tudi zaradi ljubezni do motorjev in vonju po bencinskih hlapih v klasi sta-rodobnikov. djd Kljub letom, tako njegovih kakor motorjev, se uspešno kosa z mlajšimi in ob tem mu še kako prav pridejo izkušnje, ki si jih je nabiral z tekmovanji pod okriljem AMD FAM Lukovi-ca. Kakšen bo razplet letošnjega tekmovanja veteranov, bo znano na koncu tekmovanj, a po tekmah na Vranjskem in Trbovljah mu tako dobro kaže, da lahko postane letos državni prvak v razredu B4 . Mike Urbanija -vrhunski tenisač Že nekaj časa ni bilo članka o vrhunskem igralcu tenisa iz naše občine Miku Urbaniji, zato so nekateri pomislili, da je ta nadarjeni fant zaključil obetavno kariero. VD Na srečo se to ni zgodilo, le poškodbe mu niso dovolile strmega vzpona med najboljše. Mike Urbanija je pridno treniral pri priznanem trenerju Nikoli Piliču v okolici Munchna, kjer je odločilne korake napravil Novak Djokovič, ki je sedaj številka 2 svetovnega tenisa. Zadnje leto Mike živi na Dunaju, kjer je član tamkajšnjega teniškega centra. Na zadnjih turnirjih je osvojil ATP točke in tako postal član svetovne lestvice najboljših igralcev tenisa, kar je bil nedvomno njegov cilj. V lanskem letu je stopil tudi na igrišče v Wimbledonu, kjer je pomagal kot sparing partner. Upamo, da bo Mike uspešno nadaljeval svojo pot in dosegel še odmev-nejše rezultate. 28 ŠPORT w Rokovnjač Športnika Osnovne šole Janka Kersnika Brdo Ajda Tič in Žiga Avbelj - čestitamo! V okviru Zavoda za šport in rekreacijo Domžale sta bila za športnika Osnovne šole Janka Kernika Brdo proglašena Ajda Tič in Žiga Avbelj. Objavljamo njune športne uspehe in skupinsko fotografijo, kjer ju boste našli. Čestitamo! v. Ajda Tič je učenka sedmega razreda in je izredna športnica, ki s svojimi rezultati izstopa v različnih športnih zvrsteh.Ajda je zmagala na šolskem prvenstvu v gimnastiki, v atletiki, udeležila se je regijskega atletskega tekmovanja v teku na 300 m, kjer je dosegla prvo mesto, področnega atletskega tekmovanja ravno tako v teku na 300 m, kjer je dosegla peto mesto. Svoje športne sposobnosti pa kaže tudi pri kotalkanju, kjer kot članica državne reprezentance dosega odlične rezultate. Čestitke ob nazivu najboljše športnice šole 2010/2011 OŠ Janka Kersnika, v nadaljeva- nju pa uspešno športno kariero. Žiga Avbelj je učenec 9. razreda in je že drugič zaporedoma najboljši športnik šole. S svojimi dosežki izstopa v različnih športnih panogah. V atletiki je najboljši v tekih na dolge proge. Na obeh krosih je bil drugi, na regijskem tekmovanju na 1000 m je bil drugi, na področnem pa četrti. Uspešen je v igrah z žogo, posebno v nogometu. Je član 1. ekipe Interblocka in šolske reprezentance. V lokostrelstvu je bil na dvoranskem regijskem tekmovanju tretji, na državnem prvenstvu pa drugi. Na zunanjem področnem je bil drugi in prav tako na državnem. Žiga je učenec, ki spoštuje FAIRPLAY ter je med učenci in prijatelji zelo priljubljen. Zlato Polje : Gradišče 9:9 Člani zlatopoljskega športnega društva so se tudi letos preizkusili za šahovskimi deskami z ekipo iz Gradišča pri Lukovici. Tone Habjanič Tokrat so jih povabili na povratno srečanje, ki se ga je udeležilo devet nasprotnih parov. Po predhodnem žrebanju so nastopajoči hitro popolnili prostore za šahovnicami, kjer pa smo pogrešali prisotnost člana gradiške ekipe, pokojnega Franca Cerarja, Vrbišnkovega ata, ki je bil sestavni del njihove ekipe vsa prejšnja leta. Tudi tokrat je bil čas za igro razmišljanja neomejen, saj smo se odločili, da ur ne uporabljamo. Posamezniki so navdušili z zanimivimi in atraktivnimi potezami, razburljivo pa je bilo prav do konca zadnje partije, ki je odločila končni rezultat. Čeprav nekateri bolj, drugi manj zadovoljni s svojimi igrami, se s tem nismo preveč bremenili. Poveselili smo se, poklepetali o dogajanju v društvih in izmenjali izkušnje. Čas prijetnega večera je kar prehitro minil. Hvala šahistom iz Gradišča, še zlasti pa njihovemu vodju Mavricu Vidmarju za zgledno sodelovanje. Vs^obtopon^ ob pi-dJflpvflnfV 20, aiifctnict iiriave ielfmo^ tfo fri" ftihA tčikiit} In n&^^i/idfjivim lasnfTi zatifinN vdjf irt v Adhi^U ki fQ nas pred l&itv papei^oie do resiutenih ionf- jarncfto/nir^l^ ObQn^ albcif KStLukautta Blizu Uudem Rokovnjač Glasilo občine Lukovica Beden report V občinski organizaciji SD Lukovica smo razočarani nad poročanjem glavnega državnega medija. Višek nemoralnega poročanja smo doživeli, ko sta koalicijska partnerja zahtevala odstop našega predsednika Boruta Pahorja, tudi zaradi referendumskega poraza - kar po našem mnenju ni isto kot volitve, je pa rdeči alarm za vlado. Pri vsem skupaj stranka SD ni imela nikakršne možnosti ugovora. O.O. SD Lukovica Nespodobno povabilo, kot ga je ocenil dr. Igor Lukšič, ima širšre sporočilo. V SD Lukovica ocenjujemo, da sta Katarina Kresal (LDS) in Gregor Golobič (Zares) izgubila vso kredibilnost. Oba imata za seboj številne afere, za kar iz SD niso javno leteli očitki, saj naj bi bili vsi nedolžni, dokler nam krivda ni dokazana - to je pravna država. Zato so naši partnerji v koaliciji začeli z osebnimi napadi na Boruta Pahorja, misleč, če njega odstavijo, potem na levici ustvarijo prostor, bodisi za Kresalovo ali Golo-biča. V SD Lukovica mislimo, da bi morali v Sloveniji počasi uvesti večinski sistem. To, da v parlament lahko pride že povprečni gofljač z nekaj kapitala, je v posmeh resnosti politike. Mislimo, da sta v Sloveniji samo dve resni in kadrovsko dovolj močni stranki. To sta SDS in SD. Ostale po- litične opcije nas spominjajo na zasebništvo in pridobitno dejavnost. Večinski volilni sistem tudi prinaša, da volivci lahko volimo kandidata za parlament direktno in ne neposredno. Občinska organizacija Lukovica podpira predsednika Boruta Pahorja tudi v prihodnje, saj smatramo, da so reforme ključnega pomena za prihodnost države. Če bo delo vlade onemogočeno in bojkotirano s populističnimi referendumi, v občinski organizaciji Lukovica podpiramo predčasne volitve. V občinskem svetu občine Lukovica bo občinska organizacija SD še naprej podpirala veliko programsko koalicijo neodvisnih list in SDS. Smatramo da župan lahko prvič v osmih letih delo opravlja tekoče in nemoteno. Težko je delovati v svetu, kjer župan nima večine, saj se vsak predlog nekako izkrivi, zavleče, dodeljuje, prestavlja,opazuje itd. Kar poglejmo primer vrtca, kjer je prejšnji svet odločitev premleval dve leti, sedaj, ob pomoči koalicije, pa je v pol leta stvar že pod streho. Ravno tako je s proračunom. Zahvaljujemo se vsem občankam in občanom, ki ste podprli zadnje reforme. Smatramo, da Slovenija nujno potrebuje reforme, zato si tudi ob morebitni drugi, novi vladi želimo predvsem vsebinskega dialoga. Ker nas druži prihodnost, pozabimo na preteklost in povojne zdrahe, stopimo skupaj in pokažimo našo železno voljo, kot smo jo znali Slovenke in Slovenci že večkrat v preteklosti. Ne nasedajte obljubam! Ob izgradnji se pojavijo mnoge dodatne prepreke, ki jih - vsaj tako domnevam - izvajalci ne upoštevajo pred pričetkom gradnje in tako je bilo tudi v Trnjavi pri izgradnji kanalizacije. djd Količino izkopanega materiala je bilo potrebno nekam deponirati in travnik v središču je bil kar primeren, a kaj, ko so obljube izvajalcev, da bodo travnik spravile v prvotno stanje, ostale neizpolnjene. Za nami pride druga skupina, ki bo to vse uredila in ko je prišla tista druga skupina, o tem niso nič vedeli, ali pa niso hoteli vedeti. S tem pa so drugim izvajalcem zaprli pot do možnosti pogovora, kaj šele dogovora za uporabo zemljišča. In zemljišče, za katerega so obljubljali, da bo takšno, kakršnega so prejeli, še danes ni zaraslo s travo. Ni čudno, da je tako, kakor je, če se dela tako, kakor komu paše in še nihče nima nadzora nad njimi, da o cesti, kakšna je ostala po izvedbi kanalizacije in smo jo plačali tudi s svojim sredstvi, niti ne govorim. In mnoge v Trnjavi, ne samo mene, zanima, kdaj se bo kaj premaknilo naprej? pisMA bralcev Odgovor na članek »Ne nasedajte obljubam« Izgradnja kanalizacije v Trnjavi 1. Faza je v zaključku del in trenutno je izgradnja v pristojnosti izvajalca del kateri zaključuje zadnje naloge za izvedbo tehničnega pregleda. Tomaž Cerar Občina Lukov^iča, višji svetovalec za gospodarske javne službe To pa pomeni, da je potrebno s strani lastnika zemljišč podati pisno ali ustno pripombo na izvajalca del Lavaco d.o.o. ali Občino Lukovica. Pritožba mi je nepoznana, tudi iz današnjega vprašanja ne morem razbrati lokacije kjer stranka pripominja. Predlagam lastniku zemljišča, da poda parcelno številko in pripombo na medsebojni dogovor, ki ga je sklenil z izvajalcem del. Povem naj še to, da delu sledim, obiskujem gradbišče v Trnjavi in vse dosedanje pripombe smo rešili in nekaj nalog pa je še odprtih in bo to storjeno ob primernem času. Koliko časa še? lahko na vozeči avtomobil žene, v kateri so bili še trije otroci! Od tega dne smo se pričeli intenzivneje pogovarjati o smereh rešitve problema. V reševanje so bili ob uporabnikih vključeni še KS, Republiški inšpektorat za ceste, medobčinski inšpektorat, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in delovna telesa matične občine. Opravljeni so bili pregledi strokovnih institucij z začrtanimi rešitvami, ki so predvidevale ureditev najnevarnejšega odseka. Opozoriti moram, da je proračun sprejet, v katerem naj bi bila tudi omenjena ureditev, a se do današnjega dne ni zgodilo za ureditev varnosti omenjenega odseka še nič, razen obojestranske ponovne postavitve opozorilnih tabel. Opozarjam vas, če se bo zgodil podoben dogodek in posledično materialna škoda ali celo poškodbe uporabnikov, se bo zgodila širša medijska predstavitev problema, dokazovanje in pregon kaznivega dejanja, saj dokazi obstajajo. Problem ni od omenjenega meseca, je mnogo starejši in zato izgovorov o nevednosti ne more biti - odgovornost je več kot očitna. Odgovor na članek »Koliko časa še?« Upam, da to preberejo tisti, ki so odgovorni oziroma bi morali biti odgovorni. Na cestnem odseku Obrše - Mala Lašna je še vedno tako, kot je, čeprav ne bi smelo biti. Štefan pavlič, Trnovče Za tiste ki ne vedo, bi povzel le nekaj izhodišč. V času pomladanskih odmek in večjem deževju odpadajo na vozišče kamenje in večje skale, le sreči in manjši frekventnosti rabe se imamo uporabniki zahvaliti, da se ni še nič zgodilo. Dne 18. februarja. 2010 je prišlo do nevarnega padanja skal na cesto. Če ne bi voznica močno zavirala, bi odlomljeno kamenje teže cca 50 kg z višine nekaj metrov padlo Previs hribine ob delu ceste Obrše - Mala Lašna je nevaren zaradi padanja kamenja na cestišče. Kot prvo opozorilo, oziroma opozorilo po zakonu je izvršeno in to je : postavljen primeren prometni znak. Nevarni del odseka je že od leta 1995 lahko tudi prej, vendar od takrat je v pristojnosti vzdrževanja na strani Občine Lukovica. Naselje Mala Lašna je od takrat pridobila preskrbo s pitno vodo, asfaltno cestišče, telefonijo, zaščito nevarnega dela brežine, ki pa je v planu v letošnjem letu. Zato bom kot odgovorni to tudi pridobil izvajalca, kateri je usposobljen za zaščito brežine, kjer je kritični del odseka ceste. Tomaž Cerar Občina Lukoviča, višji svetovalec za gospodarske javne službe dent d.o.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob 031-777-685 pedikura utrujenih in diabetičnih nog klasična masaža refleksna masaža stopal berberska masaža parafinske obloge Gelish - permanentno lakiranje nohtov rok / nog limfna drenaža svetlobna terapija depilacija masaža za nosečnice aromoterapija i 1 Lekarna Vir vet in nasmeh Delovni čas lekarne Vir je: od ponedeljka do petka: od T45 do 1915 sobota: od T45 do 1215 - 1T parkirnih mest več informacij na www,lekarnavir.si Lekarna Vir julija praznuje 8. rojstni dan. V teh letih so tudi pacienti začutili v lekarni prave energije in smo tudi brez zdravnika v bližini lahko zaposleni štirje magistri farmacije in dva farmacevtska tehnika. V soboto 2. julija, za naš i dan, bo vsak bil darilce. Bf"LEkARNA.yiR^ČuFAKJEVA 23, 1230 DoMŽALE; 45 82 Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 96. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga sestra in teta JUSTINA BERGANT iz Šentvida pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, gasilcem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se govorcema za lepa poslovilna govora, gasilcem, gospodu župniku, pogrebni službi, pevcem in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam več ne more vrniti! ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami in stara mama FRANČIŠKA MARKUŠ iz Zavrha pri Trojanah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Iskrena hvala pevskemu zboru Lipa Trojane in cerkvenim pevcem za zapete žalostinke ter Slavku Konjarju in Janezu Kušarju za besede slovesa. Posebno hvala gospodu župniku Jožetu Vrtovšku in Dragu Markušu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Če svečko na grobu tvojem upihnil bo vihar, v srcih naših je ne bo nikdar. V SPOMIN FRANCU CERARJU iz Blagovice 1. julija bo minilo žalostno leto, ko je omahnila tvoja trudna roka, ko je bila strta jeklena volja do življenja in si nas zapustil za vedno. V naših srcih boš živel in ostal kot dober mož in skrben oče, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti, nas je zapustil naš brat, stric, bratranec JOŽE MARKOVŠEK po domače Rokavčev Jože iz Zg. Lok pri Blagovici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja tudi osebju ZD Domžale, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, patronažni sestri Irmi Markovšek za oskrbo. Iskrena zahvala tudi gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogreb, Marku Trdinu za lepo prebran govor slovesa ter vsem gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič za skrbno opravljeno pogrebno slovo in njihovim pevcem za lepo odpete pesmi. Vsi njegovi f Spomin edini, ki ostane močan na vsem edini cvet, ki ne ostane edini val, ki se ne razlije edina luč, ki ne ugasne ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANTONIJE HROVAT roj. Capuder, iz Gradišča pri Lukovici se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Iskrena hvala osebju travmatološke klinike v Ljubljani, dr. primariju Macuri, vsem njegovim sodelavcem, skrbnim in čutečim medicinskim sestram za vso pomoč, ki so jo izkazovali ves čas njenega zdravljenja. Hvala tudi ZD Lukovica dr. Loboda, patronažni sestri Irmi in sestri Vanji in negovalnemu oddelku Dom počitka Mengeš gospe Romani. Posebna zahvala tudi gospodu župniku Andreju Svetetu za lep pogrebni obred in sveto mašo. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču, kakor tudi Katarini Cerar za lep poslovilni govor. Vsem za vse še enkrat hvala. Vsi njeni Rokounjač Glasilo občine Lukovica Podjetje Dolenjgrad sporoča: Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu smo 19. maja pridobili uporabno dovoljenje za prve tri zgrajene objekte, ki so že sprejeli prve stanovalce. Na voljo je še nekaj stanovanj, na ogled so vzorčno opremljena stanovanja. Ker bomo z gradnjo II. faze pričeli v prihodnjih mesecih, je možno ob sklenitvi kupo-prodajne pogodbe do 30. junija 2011 upoštevati želje kupcev glede postavitve prostorov v posameznih stanovanjih. OSKRBOVñNñ STnN®VñNJñ v KAMNIKU Želimo vam zagotoviti varno in mirno starost. Tip stanovanja Površine stanovanja Garsonjera od 29,92 m2 + parkirno mesto Enosobno od 42 m2 + parkirno mesto Enoinpolsobno od 48 m2 + parkirno mesto Dvosobno od 55 m2 + parkirno mesto Zagotavljamo konkurenčne cene! DOLENJGRAD Gradbeno podjetje d. o. o. Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 72 00 Fax: 01 750 72 10 E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si www.dolenjgrad.si PRVA FAZA VSELJIVA TAKOJ • Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji. • Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba. • Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. • Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika. • Parkirno mesto 10.000 EUR z DDV • Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik • Vsako stanovanje z nakupom preide v 100% last kupca, ki lahko stanovanje proda, zapusti ali podari prosto komurkoli, oziroma ob smrti preide v last dedičev. ^Jabolko in dober nasvet na dan odženeta zdravnika stran/' Tonjo Martin^a^Podgorše^j^magl^lafmll^fekarna Moravče i f Včasih prvih simptomov ne prepoznamo in nas bolezen dobi nepripravljene, včasih pa zgolj majhna odstopanja od normalnega počutja zamenjamo za bolezen. Če svoje zdravstvene težave pravočasno zaupamo strokovnjaku, se lahko izognemo marsikateri nevšečnosti. Odtipkajte tudi www.mestnelekarne.si. Dežurni lekarni odi .1.2011do31.12.2011: • Lekarna Kamnik sobota, nedelja in prazniki od 1700 do 20.00 • Lekarna Domžale nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 T MES EKARNE mnjuu^