Letnik: XLI, junij -96, številka 2 V proizvodnji titanovega dioksida so razvili dva nova tipa pigmentov titanovega dioksida z imenom RC 84 in RC 833. Prvi je namenjen bolj disperzijam, drugi pa proizvodnji lakov. Na svetovnem trgu sta že uveljavljena in prodaja je uspešna, (str. 5). LASTNINJENJE Potek lastninjenja Cinkarne V skladu s terminskim planom za izvedbo Programa lastninskega preoblikovanja je bilo v času od 1. do 31. marca 1996 opravljeno vpisovanje in vplačevanje delnic Cinkarne in sicer za vse tri načine lastninjenja - interno razdelitev, notranji odkup in javno prodajo. V aprilu je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj preverjalo in vsklajevalo podatke o upravičencih do posameznih načinov lastninjenja ter izvedlo vskladitev ter prenos sredstev iz certifikatnih računov v delniško knjigo Cinkarne Celje. Uradne izračune in rezultate po vrstah in upravičencih smo prejeli sredi maja ter s tem pridobili osnovo za pripravo Akta o lastninskem preoblikovanju in Statuta bodoče delniške družbe. V juniju so delegati delavskega sveta sprejeli Akt o lastninskem preoblikovanju in Statut družbe Cinkarne Celje d.d.. Statut in še vrsta druge dokumentacije po lastninski zakonodaji so sestavni del vloge za pridobitev drugega soglasja v Programu lastninjenja in vpis delniške družbe v sodni register. Dokumentacija je posredovana Agenciji, pričakujemo, da bo Agencija drugo soglasje izdala še pred dopusti, v jeseni pa bi nato že lahko pričakovali vpis družbe v sodni register. Končni rezultati izvedbe posameznih načinov lastninjenja in s tem trenutna lastniška struktura našega podjetja je podrobno opisana v Aktu o lastninskem preoblikovanju in Statutu družbe Cinkarne Celje, d.d. V tabeli so zbrani podatki o strukturi lastnikov, ki smo jo predvideli s Programom, o doseženi strukturi v prvem letu odkupa delnic ter o pričakovani končni strukturi lastnikov, ki jo bomo dosegli po izvedenem odkupu delnic za notranji odkup, ki nam jih v prvem letu še ni uspelo odkupiti. Kot je razvidno iz tabele ostaja neodkupljenih 17.482 delnic. Le-te bomo v skladu s Pravili notranjega odkupa odkupovali v štirih obrokih v letu 1997,1998,1999 in 2000. Vsi notranji delničarji pa smo s podpisom z izjavo sprejemali Pravila notranjega odkupa in delničarski sporazum, na podlagi katerega bomo notranji delničarji (zaposleni, upokojeni, nekdanji zaposleni) skupno nastopali na skupščini delniške družbe, kjer bo naše zahteve zastopal vodja programa. DOSEŽENA LASTNINSKA STRUKTURA NA KAPITALU PODJETJA Na osnovi Doseženi rezultati Končna upravičenec Programa število lastninska str.% str. % delnic struktura 1. Skladi: a) razvojni sklad 19,53 21,946 178.777 19,536 po zakonu 20% 19,536 159.146 rezervirano za not o. 2,146 17.482 rezervirano za den.u. 0,264 2.149 b) pokojninski sklad 22,37 21,873 178.184 21,873 c) odškodnin.sklad 9.77 9,768 79.573 9,768 2. Notranji delničarji 32,33 30,682 249.942 32,828 a) interna delitev 15,346 125.011 b) notranji odkup odkupljeno 1. leto 15,336 124.931 * ostanek 2,146 17.482 113.230.914 SIT 1.244.296 DEM 3. Javna prodaja 13,68 13,675 111.402 13,675 a) ožji druž.člani 3,494 28.461 b) ostali 3,247 26.451 c) družbe 6,934 56.490 4. Denacional.uprav. 2,32 2,056 2,320 odobreno po programu 2,056 16.748 * rezervirano na skladu 0,264 2.149 Skupaj 1+2+3+4 100,00 100,000 814.626 100,000 Cene delnic nominalna cena delnice na dan 1.1.1993: 6.000 Sit izhodiščna prodajna cena: za certifikate. 7.966 Sit ( 50% popust = 3.983 Sit) za gotovino : 12.845 Sit dosežena prodajna cena : gotovina za not.odk. 12.954 Sit ( 50% popust = 6.477 Sit) certifikati v javni pr. 10.356 Sit gotovina v javni pr. 16.699 Sit LASTNINJENJE kuBREDNJA | ; KNJIŽNICA | \ CELJE I Postajamo delničarji Čudno je vse to. V nekaj kratkih desetletjih, se družba spremeni -spremeni svoje svetovne poglede, temeljne vrednote, socialno in politično strukturo, svojo umetnost, ključne institucije. Petdeset let kasneje nastane nov svet. In ljudje, rojeni takrat, si ne morejo niti predstavljati sveta, v katerem so živeli njihovi stari starši in bili rojeni njihovi starši (P.F. Drucker) Želeli ali ne, slovenski državljani postajamo delničarji. Delniška družba je pravzaprav ustvarjena za majhne, ki želijo veliko in so zato pripravljeni „stopiti skupaj, pozabiti na podrobnosti in uresničiti veliki cilj! (L.F. Peklar) Tudi cinkarnarji in naši svojci bomo postali delničarji. Lastninjenje poteka, zato se nam odpira vedno več vprašanj. Na nekatere bomo skušali odgovoriti v tem prispevku. Pri odgovorih so nam pomagale strokovnjakinje iz strokovnih služb Jožica Košak, Mija Kolarič in Darja Horvat. 1. KDAJ BOMO V ZAMENO ZA CERTIFIKATE PREJELI DELNICE? Po zakonodaji se delnice izdajajo v ne-materializirani obliki. Zato bomo v roke dobili le potrdilo, na katerem bo razvidno število, vrste delnic in kolikšno vrednost imamo iz vseh vloženih sredstev. Delnice so vpisane na ime upravičenca oziroma lastnika certifikata. Z njimi lahko upravlja le lastnik oziroma od lastnika pooblaščena oseba. Omenjena potrdila bomo prejeli osem dni po vpisu delniške družbe v sodni register. 2. PREJELI BOMO VEČ VRST DELNIC, ZLASTI OZNAKE B, C, D IN E. KAJ POMENIJO LE-TE IN KDO BO PREJEL DELNICE OZNAKE A IN G? Večina zaposlenih bo prejela delnice oznake B, C in D. Pomen posameznih oznak A- so po zakonu prenešene trem skladom (pokojninski, odškodninski, sklad za razvoj) B- so delnice iz interne razdelitve, ki so odkupljene za certifikate in potrdila o neizplačanih plačah s strani zaposlenih, upokojenih in nekdaj zaposlenih C- so delnice iz notranjega odkupa, ki so odkupljene za gotovino (rezerviran del plače) s strani zaposlenih D- so delnice iz notranjega odkupa, ki so odkupljene za višek certifikatov in višek potrdil za neizplačane plače iz interne razdelitve E- so delnice za notranji odkup,ki jih bo potrebno odkupiti od skladov v naslednjih štirih letih G- so delnice iz javne prodaje, ki so jih odkupili za certifikate ožji družinski člani, drugi državljani in investicijske družbe OPIS DELNIC A, B, C, D, E in G 1. Prenos navadnih delnic na sklade -navadne delnice A To so navadne delnice oznake A, s katerimi je podjetje moralo po Zakonu o lastninskem preoblikovanju prenesti družbeni kapital na posamezne sklade (Kapitalski sklad Pokojninskega zavoda, Odškodninski sklad, Sklad RS za razvoj). Navadna delnica oznake „A” ima naslednje lastnosti: - se glasi na ime - je prenosljiva med domačimi osebami, v roku 3 let po uveljavitvi ZLPP je ni mogoče prenesti oz.prodati tuji pravni ali fizični osebi ali domači pravni osebi v pretežni lasti tuje pravne ali fizične osebe - daje pravico do enega glasu v skupščini podjetja - daje pravico v primeru stečaja oz. likvidacije do sorazmernega dela iz ostanka stečajne mase. 2. Interna razdelitev - navadne delnice B Pri tem načinu lastninskega preoblikovanja gre za na navadne delnice oznake ”B" s katerimi se določen del družbenega kapitala razdeli med upravičence interne razdelitve po zakonu. To so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja Cinkarne. Lastnosti navadne delnice „B”: - glasi se na ime - je neprenosljiva dve leti od izdaje, razen z dedovanjem (praktično to pomeni, da je dve leti ni mogoče prodati) - daje pravico do upravljanja (1 delnica 1 glas) in dividende - v primeru stečaja ali likvidacije ima pravico do sorazmernega dela iz stečajne mase 3. Notranji odkup - navadne delnice E, C, D Navadne delnice z oznako „E” so še neodkupljene delnice iz notranjega odkupa, ki jih podjetje odkupuje od imetnika (sklada za razvoj) v imenu in za račun udeležencev programa notranjega odkupa. Upravičenci do notranjega odkupa delnic so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci Cinkarne. S pisno izjavo pristopijo k programu notranjega odkupa in ko vplačajo kupnino za prvi paket delnic, postanejo udeleženci notranjega odkupa. Po dokupu od Sklada se delnice oznake E spremenijo v delnice oznake C. To so torej delnice, ki jih je podjetje odkupilo od Sklada v imenu in za račun udeležencev programa notranjega odkupa, kupnino pa poravnajo z gotovino. Delnice oznake D upravičenci iz notranjega odkupa pridobijo za presežne lastniške certifikate in potrdila za del neizplačanih plač (kot višek od interne razdelitve). Delnice C in D so med trajanjem programa notranjega odkupa prenosljive samo med udeleženci notranjega odkupa, ko se program prekine, preneha ali konča, so prosto prenosljive. Prenosljivost delnic v okviru programa notranjega odkupa je omejena z zahtevo, da ostaja najmanj 1/3 zaposlenih med udeleženci programa, dokler le-ta traja. Delnice C in D so navadne, glasijo se na ime, dajejo pravico do upravljanja (vsaka delnica en glas) in do dividende (udeležba na dobičku). Delnice oznake D so enake delnicam interne razdelitve (oznaka B) so neprenosljive 2 leti od izdaje, razen z dedovanjem po dveh letih pa so enake delnicam oznake C notranjega odkupa. 4. JAVNA PRODAJA - navadne delnice G Delnice oznake G so navadne delnice, namenjene javni prodaji. Glasijo na ime, dajejo pravico do upravljanja (1 delnica 1 glas) in dividende (udeležba na dobičku). Prenosljive so po vpisu lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register. 3. KAKO BO POTEKALO TRGOVANJE Z DELNICAMI OZIROMA KAKO NAJ BI SE DELNICE PRODAJALO? Udeleženci notranjega odkupa smo v juniju prejeli Pravila notranjega odkupa delnic Cinkarne, ki med drugim obravnava tudi prodajo delnic. Prodaja delnic med notranjimi delničarji bo potekala interno, na prodajnem mestu, katerega bo določil nadzorni svet znotraj podjetja. LASTNINJENJE Imeli bomo takoimenovano malo cinkar-niško borzo, kjer bo že deloval normalni trg - ponudbe in povpraševanja. Takoj bomo lahko trgovali z delnicami oznake C, to je delnice iz notranjega odkupa, ki so odkupljene za gotovino med notranjimi delničarji, delnice vseh ostalih bodo delničarji oziroma njihovi pooblaščeni predstavniki obravnavali poročilo o poslovanju podjetja in predlog o delitvi dobička za vsa leta nazaj, to je za dobiček iz leta 1993,1994 in 1995. Pričakovati je, da bo skupščina izglasovala, da se na primer polovico vrednosti iz vsote teh Lastninska struktura Cinkarne Celje, d.d. Razvojni sklad Javna prodaja Denacional.uprav. 2,32% 19,54% 13,68% Notranji delničarji 32,83% 9,77% Pokojninski sklad 21,87% oznak pa bomo lahko prodajali ali kupovali šele dve leti po vpisu lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register. Ker imamo še torej več kot dve leti časa, če predvidimo, da bomo lastninsko preoblikovanje Cinkarne lahko registrirali konec letošnjega leta, se bomo tega vprašanja podrobneje lotili v eni od prihodnjih številk. Na kratko lahko povemo, da lahko delnice prodajamo na dva načina: na organiziranem trgu - borzi, kjer je cena delnic transparentna (določajo ponudba in povpraševanje na trgu) in na neorganiziranem trgu - akviziterstvo, kjer je cena delnic praviloma dosti nižja kot na borzi pa tudi rizik za zlorabe je večji. Sicer pa bomo o tem ali bodo naše delnice uvrščene na borzo ali ne, govorili drugič. 4. DEDOVANJE CERTIFIKATA OZIROMA DELNIC? Naši certifikatni računi so prazni, ker je njihovo vrednost že preneslo na delniško knjigo. Zato o certifikatih in njihovem dedovanju ne moremo več govoriti. Za dedovanje delnic pa velja zakonodaja o dedovanju kot velja za vse ostalo premoženje oziroma lastnino. Delnice se dedujejo na podlagi sklepa o dedovanju. V tem primeru je potrebno v Cinkarno prinesti pravnomočen sklep o dedovanju delnic, na podlagi tega sedelnicevdelniški knjigi prenesejo iz njegovega imena na drugo ime. Poleg dedovanja je mogoč prenos tudi na podlagi sodniško ovirjene darilne pogodbe po istem postopku kot za preostalo premoženje. 5. KDAJ LAHKO PRIČAKUJEMO PRVE DIVIDENDE? O višini in delitvi dividend odloča skupščina delničarjev. Na prvi skupščini delničarjev, ki bo sklicana po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register, dobičkov razdeli delničarjem v obliki dividende, drugo polovico vrednosti pa se nameni nadaljnjemu razvoju podjetja. Skupna vrednost dobičkov iz o menjenih treh let znaša nekaj več kot 500 milijonov tolarjev. 6. KAKO BO POTEKALO OBROČNO ODPLAČEVANJE V NOTRANJEM ODKUPU? Udeleženci notranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci) smo prevzeli obveznost, da bomo v naslednjih štirih letih od sklada RS za razvoj odkupili v vsakem letu (vsako leto do 30.9.) 4.371 navadnih delnic v nominalni vrednosti 26.226.000 tolarjev. To bomo plačevali iz dela dividend, če to ne bo zadoščalo iz dela dobička, če tudi ta ne bi zadoščal iz lastnih sredstev, če pa še tega ne bomo zmogli, bodo delnice ostale v lasti Sklada. V kolikor bo višina dividende oziroma dobička večja kot jo bomo potrebovali za odkup ostanka denlnic, bo ugotovljena razlika izplačana vsakemu posamezniku v gotovini. 7. PRVI - ZAČASNI ORGANI DELNIŠKE DRUŽBE IN KDO NAJ BI VODIL DRUŽBO CINKARNE? Delniška družba Cinkarne bo imela do sklica prve skupščine dva začasna organa, nadzorni svet in upravo. Člane zanje so na nedavni seji že izvolili delegati delavskega sveta. Začasni nadzorni svet je sestavljen iz osmih članov, predstavnikov delavcev (4 člani) in predstavnikov notranjih in zunanjih lastnikov (4 člani) (trenutno je to razmerje nično, ker smo lastniki vsi). Kandidiranje polovice članov je potekalo na seji sveta delavcev, kandidiranje druge polovice pa na razširjenem kolegiju podjetja. Začasna uprava je enočlanska in jo predstavlja generalni direktor. Direktor uprave vodi in zastopa delniško družbo, nadzorni svet pa nadzira delo uprave in spremlja uspešnost vodenja poslovanja. ČLANI ZAČASNEGA NADZORNEGA SVETA Bernjak Marija oec. Raznožnik Vilibald dipl. ing. Erjavec Ferdo dipl. ing. Cankar Slavko dipl. ing. Žagar Marin mag. Lubej Andrej dipl. ing. mag. Majcen Nineta dipl. ing. Podrgajs Ivan dipl. ing. ČLAN ZAČASNE UPRAVE Prelec Marjan dipl. ing. Delničarji Cinkarne - Število delničarjev v interni razdelitvi in notranjem odkupu je 2.319, od tega 1.497 zaposlenih - Število delničarjev v javni prodaji je 2.755, od tega 1.580 družinskih članov - Skupaj je vseh delničarjev 5.077 (vključno s tremi skladi RS, ki se šteje kot en delničar) Mira Gorenšek NOVO IMIL . . NOVOSTI V PROIZVODNJI IN NA TRGU Izdelujemo novi Titanovi belili Huda konkurenca na svetovnem tržišču za pigmente titanovega dioksida, zlasti pa pričakovana recesija v letošnjem letu, nam je potrdila pravilnost usmeritve v razvoj novih proizvodov. Dosedanja paleta proizvodov je s tipoma RC 82 in RC 823 dokaj dobro poznana in uveljavljena na svetovnem tržišču. Njihova uporaba je rahlo omejena, mišljeno seveda na uporabo v predelovalni industriji oziroma industriji premazov. Razvili smo dva nova tipa pigmentov in sicer RC 84 in RC 833. Prvi je namenjen bolj disperzijam, drugi pa proizvodnji lakov.Ta dva tipa staže uveljavljena na tržišču in prodaja je zadovoljiva. V nadaljnjem razvoju poslovne enote Titanov dioksid predvidevamo še razvoj tehnologije tipa za laminate, ki bi naj bil v družini RC 86 in kasneje še tipa s povišanim odstotkom aluminija, brez silicija, vendar organsko obdelanega, ki bi bil namenjen za sijajne lake. Predvidoma bi to bil v družini RC 81 oziroma RC 813. Glede na finančne sposobnosti Cinkarne trenutno ni dovolj naložbenega kapitala, da bi v letošnjem letu lahko razvili še kakšno vrsto pigmenta. Za boljše spoznavanje pigmentov RC 84 in RC 833 naj na kratko analiziram njune lastnosti in namen uporabe. RC 84 ZA DISPERZIJSKE BARVE RC 84 prihaja na tržišče kot tip s povečano stopnjo površinske obdelave z aluminijevimi in silicijevimi spojinami. Namen uporabe je v medijih, ki omogočajo končnim proizvodom višjo stopnjo vremenske in svetlobne obstojnosti v primerjavi z RC 82. Seveda pa je razlika v pripravi premazov. Boljše učinke daje pri višjih PVK. Zelo dobre rezultate je pokazala uporaba v industriji premazov za tapete na podlagi Mowillithnih disperzij. Vodna disperzija je rezultat uporabe RC 84. Primerjava s konkurenco je lahko samo s proizvodi, narejenimi po sul-fatnem postopku. Lastnosti: V področju višjih PVK (pigment volumenske koncentracije) kaže RC 84 v primerjavi s pigmenti z nižjo površinsko obdelavo višjo posvetlitveno in po-krivno moč. Dispergira se izredno lahko, povečuje svetlost in opaciteto premazov na papir - karton. Prav tako zagotavlja premazom dobro vremensko odpornost, zato se je začela raziskovati tudi možnost uporabe v fasadnih barvah in ometih. Res pa je, da ima pri Področja uporabe novih belil proizvodnji disperzijskih premazov nekoliko višjo porabo veziva. Uporaba: Uporablja se za disperzijske barve, osnovne premaze, barve in premaze za papir, premaze za tapete in omete na osnovi umetnih smol. Trenutno je največji odvzem tega pigmenta na trgu v ZR Nemčiji, in sicer okoli 5.000 ton letno, seveda poleg ostalih manjših kupcev. Interes Cinkarne je v povečani prodaji še na ostalih tržiščih, saj nam kapaciteta v obratu to omogoča. RC 833 ZA SIJAJNE DISPERZIJSKE BARVE RC 833 je pigment, ki ga je poslovna enota Titanov dioksid razvila zlasti za potrebe v industriji lakov, kjer se zahteva sijaj ter svetlobna in vremenska odpornost premaza. Pigment je površinsko obdelan z aluminijevimi in sirkono-vimi spojinami. Naknadna organska obdelava mu omogoča izredno disperzibilnost v medijih. Spada v primerjavi s konkurenco v razred Hogh „Durable Type”. Zaradi svojih pigmentnih in fizikalnih lastnosti omogoča proizvajalcem premazov sestavo optimalne recepture. Uporaba: Namenjena je za sijajne disperzijske premaze - vodotopne in solventnotop-ne, arhitekturne lake, osnovne lake. Uporaba tega pigmenta ima prednost v dejstvu, da se lahko uporablja za notranje in zunanje premaze. Po želji kupca se lahko izdela tudi osnovni tip RC 83, ki je brez organske obdelave. Ta pa omogoča uporabo v industriji predelave plastike, zlasti polietilena in polipropilena. V zadnjem času se nakazuje tudi možnost uporabe v industriji praškastih premazov. Lastnosti: Omogoča belim lakom zelo visoko svetlost, ima visoko posvetlitveno moč, pa tudi pokrivno, vse to pa je garancija za sigurno uporabo. RC 833 je uveljavljen zlasti na trgih Zahodne Evrope ter ZDA, z letošnjo kampanijo proizvodnje pa nameravamo še razširiti spekter tržišč, verjetno pa istočasno tudi spekter uporabe. Pigment proizvajamo v obratu površinske obdelave II po lastni, doma razviti tehnologiji. Dimitrij Veber, dipl. ing. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■ m ■■■■■■■■■■■■Ml GOSPODARSTVO Cinkarna med 300 največjimi Svetovni trendi Nobenega dvoma ni, da je Slovenija prešla v nove ekonomske razmere z relativno najmanj radikalnimi spremembami. Pri tem je, vsaj v prvem obdobju, zabeležila zelo ugodne rezultate. Najnovejše napovedi in ocene o gibanju ko-njukture v svetu pa niso obetavne. Zato lahko podjetja v naslednjih mesecih računajo na nekoliko slabše tržne možnosti na tujih trgih. Napovedi in ocene slovenskih institucij ne obetajo nič dobrega. Gospodarska rast ne bo presegla 3 odstotke, inflacija bo dvoštevilč-na, zmanjševalo se bo število zaposlenih, plače bodo realno rasle za približno 2,5 odstotkov, javna poraba naj bi letos narasla najmanj za 2,8 odstotkov. Kot ocenjuje dr. Jože Mencinger, bo letos dosedanjo gospodarsko politiko uspavanja z „zgodbo o uspehu" in izogibanja problemom morala zamenjati politika korenitih in nepopularnih posegov v stroške in življenjsko raven. (Tribuna tržnega gospodarstva 1996) Cene, domači stroški in tečaj DEM Oosromuourirncmn Gospodarske družbe po višini skupnih prihodkov v letu 1995 Vir: Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje in GV 1. Revoz, d.d. Novo mesto St S 0 261 2.886 35.481.527 3. Eles, p.o , Ljubljana______________________ 62 920.378 105.927 196.848 331 594 83.926.572 53.541.078 Go^JOdinisklaparati. Vetenje '7 45,436.685 IgStlCTZ ~'~lTsW -Ut-W- ' '« ■■ 4.234/ Wim&A 5. Slovenske železnice, d.d.. Ljubljana 42 964.076 4,436 63.840 ________________7__________9.686 105.431.663 52.972.601 ^ fc#83&Q64 2?3$:$6£ ->m189P> 131.880.755 f£&5*4,928 7. Merkur Trgovina in storitve, d d., Kranj 37.555.134 29.501 1 075.010 844 1.273 25.533.181 12 552.997 2-534>42i ■ 407&640:' %totS302 Uk, d.d.,'Ljubljana - -- 37,160.006 - - 16.641 9. Krka, Tovarna zdravil. Novo mesto____________________32 263.422____________12 874 Tobačna Grosist, d.o.o, Ljubljana 28.099.490 216.150 2.506 49.998.803 35.606.633 13 494' 1' : W G V -. 3,698 >40 493.842' ^^751^360 1_______ 27.465.521 - 25.037 13. Elektro Ljubljana, p.o., Ljubljana 26.969 678 22.778 iBttOM Spitani, p.o: fr ’" ■ - 7 34.’346.3S3 ' ; . 3S.962 256.494 1.973 130 6.620.868 900.298 14,320, ■ .13 ■ •■ •1.097 19.140356 2_437.A18.430 53 491.417 ~ 15. Porsche Inter Auto, d.o.o., Ljubljana 8iaPi>CT.'!a.T.n!i»g.af.’ 17. Talum, Tovarna aluminija, d o o , Kidričevo 23.283.982 310453 ■-23.liii.95g,3&ž; 13.211; - - - - ..HO -777677 7-42.IW.My p18.S25-.142 ■ 1 475333___________19.671_____________75 5071.021 3.787.295 5901 1.750 > 38.60l.48U j. ?i4j75.95S tt8.:NafBitod4vi(tc.c. ... .'W,r 19. SCT, d.d, Ljubliaia a elektrarna KjSko H20.374.1IS 18 556 ' 19:875.586’ j;S' i5.287 1.098 19 123.934 nota 152 .. 786 7 8731.541:1571,250325 0 0 1.756 40 674.308 10 776.245 620 NnU«ma elektrarna Krito__________. ' . 7 . -. 19.233395 - • 31 66t _________ " 0 "T"___________± ~~ 607~ 009.905 r>: 45.150.609 | 21. Rudnik lignite Ve1en)e. p.o_____________________ 18 883 396 4 766______________0 0___________3 962 42 3 50.047 36.970.277 '176.804 ~T05T 154:833' 4*jH;709.925 1355 997 3 110 436 16 230.094 13.468 732 »jja: M-?# 5ilg - ? >,112420 23. OMV • Istra, d 0 0, Koper m Ijub^ahskg-mlefcSTie:doo; Uubljaaa- o - ^ "XrimW .193.681; . 3 , UVUJ EviSMSgg gStačlSl 25. leHotetma Mat*«, d.d 17 056 967 16.152 0 0 1 056 9 896.04 ! 2.172 351 126.' GeOllin. d.0'0^ tjlifa«.. ' - 16.866.799 ...■ <7124 02/ 317479 7 'V2.3M 136 226 852.339 ?39349 212 27. Po$ta Slovenije, d o o , Maribor ’f cen ',- °4 75-"- >57.. 29. Mercator • Blagovni center^.d, Ljubljana B| 16 669 122 3 284 ' ' ' 1650417 8.187 SliSSaEEEši • | 16.078.399 42.312 | ^16.058.712, -15 853 78.239 15 451.894 1.189 5.076 32.753.274 30.485.590 ■ 2.023T r>27.75^2 5M593172 6 157-272 4.031 892 To ;• ' o 1013 29.527^ ^2$,889327 31. Cimos International, p.o., Koper 29 350.806 2.954.321 r ;i5.55i;i22 V"v ’ is ur o 0 862 14.027.968 8.718.343 33. Mura, d.d., Murska Sobota 15 389.245 2 554 0 0 6 025 14 235.646 9.593.474 'i ■- v ^14,618.125; 13.93S, 258.891' 247 1.049 17.558:034 f 6.077.745 35. Elektro Celje, po, Celje ■B).0 , Celje 14 369 574 17 873 m tr*-"nvvW- ^npKi42~ | 37. Tobačna Ljubljana, d o o 14.289.161 16 349 8.45149% 17 455.086 5.610.859 EEuSiSCSSEEHra 237.768, :r ;: 119 333 620 382 yV, 874 ma V • - 13.817.245 12.573 116.218 106 1099 7.843.813 • 4.548468 39. Adria, po, Ljubljana 41. Cinkarna Celje, p.o. | «ii.d.qo,N Gotig .ti«? 321 HiZV}! 12342.116 8 390 71997 13 269.777 -1 404 606 15 , 1.440 9 731.691 ,, ,6.213.890 _____ _____ . __ ______ 222_________1.471 19249 025 12.911903 iiRHflMIlBiit-I : ST >-;t,K143j20' ' 13448 166.1& ; ' ' fViM' 903 71224)61: 7 '4.387,060 326.265 43. BN-JT, p.o., Ljubljana 11.861.958 50 476 ,* M 1,269.531: 11 235 440 5^669 3099 689412 L_____o_ 1 161 3 420 847 1.105 129 . 0 2.162 1.988 8 3121168’ ■ 480 336 50. Pivo 51. Umor - Kovaška industrija Zreče, p o :.n.188.275' 24.974 “ 902.312 11.187 079 5 449 13.443 1 3 626 28 756.853 26 123 122 • -2.014 j.__________*«' 11.709.930."" "8.496552 52. tfaixedek, d d, Domlale "TT.093 458 ~ iooej 145973 ■ 7 2.053 16 300.992 10835.193 / " 263' V to " .4 250.504 T< i 2.095552 Cene, domači stroski in tečaj DEM ,''tec»J DEM V eni od junijskih številk Gospodarskega vestnika je bil objavljen seznam največjih in najuspešnejših slovenskih podjetij po zaključnih računih za leto 1995, ki ga je izdelala Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Cinkarna je v tem seznamu razvrščena na 41. mesto s prihodkom v višini 12.342.116.000 tolarjev. Prihodek je sicer višji kot leto prej, vendar je Cinkarna eno mesto izgubila, saj je bila lani na 40. me- stu. Vzpodbudnejši je podatek, da je Cinkarna precej visoko uvrščena po izvozu, to je na 16. mestu. Slabše mesto v primerjavi s slovenskimi podjetji pa ima v razvrstitvi po višini čistega dobička, od leta 1994 je izgubila pet mest in je na 60. mestu, čeprav je imela skoraj dvakrat višji dobiček od leta prej. Še vedno pa je Cinkarna med največjimi slovenskimi podjetji z največjim številom zaposlenih, saj je na 28. mestu. M.G. NA TRGU L_ SVETOVNO TRŽIŠČE Živimo od izvoza Oceno razmer in možnosti prodaje naših proizvodov na tuji trg je za naš časopis povedal oec. Ivan Federnsberg, vodja izvoza. „Veliko povpraševanje po titanovem dioksidu seje končalo avgusta lani, ko so se cene temu proizvodu na tujem tržišču ustavile in ko so kupci začeli naročati le redne dobave, ne pa več na zalogo. Zato so pri nas počasi začele nastajati zaloge. Letos pa bi prodaja po naših predvidevanjih morala steči normalno, vendar je bilo naročil manj zaradi dolge zime, ki je vplivala na zmanjšanje naročil pri naših kupcih. Na svetovnem tržišču je bilo zato ponudbe titanovega dioksida več kot povpraševanja. Posledica večje ponudbe je seveda znižanje cen, te pa se navadno znižajo na manjših trgih, saj se globina krize takoj prenese tudi na takšne trge, kjer prodajamo tudi mi. Velike proizvajalke titanovega dioksida na manjših trgih ponudijo blago po precej nižjih cenah, katerim pa mi ne moremo konkurirati. To pomeni, da je del trga za nas odpadel. Naša naloga je tudi, da stalno iščemo nove trge, venar so v času prevelike ponudbe uspehi zelo dolgotrajni. S titanovim dioksidom je tako kot na borzi vrednostnih papirjev. Pri istih gospodarskih razmerah lahko na ponudbo in povpraševanje vpliva že sama psihologija posameznih gospodarstvenikov, ki je lahko boljša ali slabša v kratkem časovnem obdobju. Glede na tržne razmere v svetu ocenjujem, da bomo letos prodali toliko titanovega dioksida kot lani, nimamo pa še kvalitetnih kupcev za dodatne količine. Zima je bila velik zaviralni razlog tudi pri prodaji titancinkove pločevine. Na Nizozemskem je zima trajala kar štiri mesece, kar doslej ni bilo v navadi, zato je bilo nemogoče delati gradbena dela na zunanjih objektih. Podobno je bilo tudi v drugih evropskih državah, zlasti v Nemčiji, kamor prodamo največ. Ocenjujem, da bomo čez poletje odprodali vse zaloge in da bomo do konca leta dosegli načrtovana pričakovanja. Glede na to, da smo 80-odstotni izvozniki, za te pa so gospodarske razmere zaradi naraščanja inflacije in padanja tečaja tujih valut, neugodne, moramo vendarle živeti od prodaje na svetovno tržišče”. DOMAČE TRŽIŠČE Domači kupec premalo cenjen Prodajne uspehe in težave na slovenskem in deloma trgih nekdanje Jugoslavije je komentiral dipl. oec. Borut Sedovnik, pomočnik direktorja Marketinga- ..Prodaja pomembnejših proizvodov Cinkarne je na domačem trgu in na trgu nekdanje Jugoslavije v porastu tako glede na fizični obseg kot tudi vrednostno. Posebej razveseljivo je, da so cene proizvodov povišali v februarju, nato pa je porasla vrednost tolarja v primerjavi z marko, tako, da je razlika med izvozno in domačo ceno v korist domače cene. Zlasti je to opazno pri titanovem dioksidu, katerega fizični obseg je v Sloveniji za 16 odstotkov višji od lanskega v istem obdobju, na hrvaškem pa celo za 77 odstotkov. Podobne trende zasledujemo tudi pri vseh drugih proizvodih, kar potrjuje pravilno in kakovostno delo v enoti Marketing. Opozoriti pa je potrebno na napake iz preteklosti, ki se danes odražajo v zelo slabi prodaji zlasti metalurških proizvodov (zamak, thede cink) in tiskarskih barv. Prej, ko bomo spoznali, da Slovenija ni več del preživetega sveta, bo za Cinkarno bolje, saj je vzrok za slabo prodajo treba iskati v previsokih lastnih cenah ali z drugimi besedami povedano, previsokimi proizvodnimi stroški. Skoraj nemogoče je prodajati proizvode, ki imajo višjo ceno od konkurenčnih, zato menim, da je za pravilno oceno prodaje, to eden izmed najpomembnejših vidikov, ki ga je potrebno upoštevati. Ob tem je potrebno dodati, da porast prodaje dosegamo z zmanjšanim številom zaposlenih, skoraj trikrat nižja kot pri proizvodih, namenjenih za izvoz, pa je tudi vrednost zalog gotovih proizvodov, namenjenih domači prodaji. Največja težava domačega trga je plačilna nedisciplina, kakšnih 20 odstotkov podjetij zamuja s plačili in ne spoštuje dogovorjenih rokov. Vrednost teh terjatev je približno sto milijonov tolarjev (to vrednost stalno kontroliramo), skupen znesek odprtih terjatev je v začetku junija znašal 1,3 mesečne realizacije. Takšno stanje se pojavlja že nekaj zadnjih let, lahko pa rečemo, da je zaradi raznolike proizvodnje in potreb po surovinah, zapiranje terjatev s kompenzacijami mnogo lažje kot pa če bi vsaka poslovna enota nastopala samostojno. Pomembno je tudi to, da skoraj vse, kar prodamo v Sloveniji, dobimo plačano v gotovini, plačila iz držav nekdanje Jugoslavije pa so redna in največkrat v devizah. Prodajo v Hrvaško smo letos povečali za 15 odstotkov. Ta podatek nam, ki smo se na tem trgu pošteno trudili, veliko pomeni, žal pa se tolikšno zvišanje prodaje dosti bolj ceni v izvozu na zahodni trg«. Mira Gorenšek VEFLON Projekt prodaje tehnologije na Kitajsko Nadaljevanje pogovorov Prodaja veflonovih tehnologij na Kitajsko je postala realnost. Ob obisku na Kitajskem v začetku junija smo ugotovili njihove tehnične možnosti, PTFE že predelujejo s preša-njem in struženjem, zato smo natančneje določili njihove želje in potrebe. Prvotno zamisel, da bi jim prodali samo tehnologijo, smo zaradi proizvodne zanesljivosti dopolnili tako, da jim pri prvi tehnologiji nudimo tudi naprave. Dogovorjeno je, da jim prodamo tri tehnologije z napravami, vendar vsako posamezno, ker bi bile vse tri istočasno časovno prevelika obremenitev za nas. Naša predlagana cena je za prvo tehnologijo „Transfer-molding” 250.000 nemških mark. V ceno je všteta stiskalnica s kapaciteto 2 kilograma na brizg, osnovna orodja za dokazilo parametrov in šolanje dveh njihovih inženirjev dva tedna pri nas. Kitajski partner nam nudi soudeležbo pri projektu, kar pomeni, da bi del kupnine izločili kot vložek v jointventu-re. Ta predlog je za nas zelo ugoden, ker bi nam omogočil nadzor nad rastjo firme, ki bo nastala na podlagi našega znanja in udeležbo pri delitvi dobička, ki pa zaradi prostranega kitajskega trga nikakor ne bi bil majhen. Ivica Žerjav SEJMAR Predstavitve prodajnih programov Sejmi kljub nenehnemu napredku gospodarstva ostajajo mesto, kjer se razstavljala osebno srečajo s poslovneži, ki iščejo nove tržne možnosti in obiskovalci, ki želijo najti nekaj zase. Ob tem vse bolj ugotavljamo, da imajo prihodnost predvsem strokovni, specializirani sejmi. V poplavi sejmov, ki so bili v letošnjih petih mesecih organizirani v Sloveniji in sosednjih državah smo za predstavitev naših prodajnih programov izbrali štiri specialne sejme: — Flora Cetje, ki je potekala od 27. 2. do 2. 3., — Megra Gornja Radgona v času od 16. 4. do 20. 4., — Librografika Skopje od 7. 5. do 11. 5. in — Terotech Maribor, ki je potekal od 15. 5. do 18. 5. Prva predstavitev Cinkarne na sejmu je bila letos zelo zgodaj. To je bil sejem Flora v Celju. Na njem je naš agro program predstavil svoje proizvode s povdarkom na rastnih substratih, še posebej na naših novih proizvodih: Humovit OG - organsko gnojilo, Humovit Z - zastirka in organsko gnojilo Biomin. MEGRA 9. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov z imenom MEGRA je gotovo najpomembnejši specialni sejem za področje gradbeništva pri nas. Zanimanje za sejem je preseglo vsa pričakovanja, saj seje število razstavljalcev povzpelo na 450, število obiskovalcev pa na 24.500, kar je 20 % več kot leto prej. Obiskovalci in razstavljalci so prihajali iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Italije. Poudarek letošnjega sejma je bil predvsem na individualni gradnji hiše, notranji ureditvi, obnovi in sanaciji zgradb, toplotni tehniki, komunalni in cestni gradnji. Predstavljali pa so se tudi proizvajalci strojev, opreme in orodja za gradbeništvo. V času sejma so organizatorji pripravili tudi vrsto strokov- nih posvetov. Cinkarna je svoj gradbeni program predstavila na 56 m2 velikem razstavnem prostoru v hali A. Posebej so bili predstavljeni materiali: Nivelan B, Nive-lan V, Omalti, niansirani Silko in Purpen. Predstavljeni so bili tudi novi termoizolacijski fasadni sistemi, ki so plod sodelovanja s firmo Novolit Nova vas. Na razstavnem prostoru so bile prikazane še možnosti sanacij betonov v kombinaciji z izdelki firme Deitermann iz Nemčije, s katero sodelujemo od letošnjega leta. LIBROGRAFIKA V Skopju je bil sejem knjige in grafike pod imenom Librografika. Na sejmu smo naš grafični program podobno kot že prejšnja leta predstavili v sodelovanju s firmo FLIS d.o.o. Skopje, generalni zastopnik za prodajo grafičnih materialov na makedonskem tržišču. Sejem je bil po oceni Ivana Podergajsa in Tomaža Kuzmana, ki sta na sejmu predstavila Cinkarno, dokaj uspešen. Po njunih besedah so naši materiali v Makedoniji še dosti prisotni predvsem zaradi kvalitete in rednega servisa. Sodelovanje z Makedonijo pa bi bilo lahko še boljše, če makedonski partnerji ne bi imeli težav v plačilnem prometu. Pogovori s trgovci na sejmu so potekali tudi o možnostih prodaje naših proizvodov preko meja Makedonije, predvsem v Grčijo, Albanijo in ZRJ. Firma Flis je v času sejma organizirala tudi predstavitveni seminar - okroglo mizo z naslovom Grafični proizvodi Cinkarne Celje danes za jutri. Seminarje bil dobro obiskan, saj so se vabilu odzvali predstavniki večinoma vseh tiskarn v Makedoniji, tako tistih, ki so že kupci naših materialov, kakor tudi tistih, ki se za nakup pri nas do sedaj niso od- ločili. TEROTECH Naslednji sejem, ki smo se ga kot raz-stavljalec udeležili, je bil v Mariboru pod imenom Terotech - Vzdrževanje ’96. Navedeni sejem je bil organiziran že peto leto in je postal po svojem obsegu že tretji največji sejem v Sloveniji. Na njem je letos sodelovalo več kot sedemsto razstavljalcev iz petindvajsetih držav. Več kot polovica razstavljalcev na sejmu je bilo s področja energetike, ostali razstavljalci pa so prikazovali vse potrebno za strokovno in pravočasno vzdrževanje vsega, kar nas obdaja. V vseh dneh sejma so potekale tudi strokovne obsejem-ske prireditve. Podobno kot leto prej so tudi na letošnjem sodelavci PE Veflon predstavili celotno ponudbo proizvodov oziroma storitev. Predstavitev je potekala na 15 m2 velikem razstavnem prostoru. Sodelavci PE Veflon so za nastop na tem sejmu zelo zaiteresirani, saj je to edini specializirani sejem v Sloveniji, ki se ga udeležijo vsi, ki kaj pomenijo na tem področju v Sloveniji. Velik odziv med razstavljalci in obiskovalci pa je tudi s strani sosednjih držav. Tako se na enem mestu srečata praktično celotna ponudba in povpraševanje teh izdelkov oz. storitev. Na sejmu Terotech smo v sodelovanju s trgovsko firmo Dom smreka Maribor okvirno predstavili tudi naš gradbeni program. Predstavitev v okviru te firme je bila smiselna, ker se je Dom smreka predstavila v hali, specializirani za gradbeništvo. Kljub temu pa bi v prihodnje morali razmisliti, da bi cinkarniške programe prikazali skupaj na enem razstavnem prostoru. B. M. 8 ■■■ ■■■■■■■ NA TRGU Razstavni prostor na sejmu Terotech Na predstavitvi v Moskvi Na predstavitvi slovenskega gospodarstva junija v Moskvi je med 32 podjetji svoje izdelke predstavila tudi Cinkarna. Predstavili smo se na štirih kvadratnih metrih z eksponati za grad- beništvo in to Purpen, Nivedur, Vila-plan in Hidrozan. Ti izdelki se na ruskem trgu že dobro prodajajo, in to preko Kovinotehne v njihovih prodajnih centrih. Novost v embaliranju „Big bag” V Cinkarni smo pričeli embalirati kontejnerske vreče v takoimenovanih „Big ba-gih". Takšne vreče, polnjene s titanovim dioksidom tehtajo po eno tono in v skladišču zavzamejo precej več prostora kot palete, ker jih ne morejo nalagati v višino. Takih vreč gre 22 v eno cisterno. V podobnih „Big bagih” bodo za znanega naročnika začeli polniti tudi humovite v obratu rastnih substratov. Ocvetličenje mesta Celja V mesecu ljubezni, ko cvetlice zacvetijo, so se v Turističnem društvu in nekaterih delih mesta Celja spomnili skupne akcije, s katero so olepšali okenske police in balkone z rožami. K temu ocvetličenju mesta smo prispevali tudi v Cinkarni in v reklamne namene podarili en kubik humovita za lončnice. Skupni projekt CC-BASF „Direct mail” V začetku junija so se v Cinkarni sestali predstavniki poslovnega partnerja BASF in Cinkarne na področju agro programa in se dogovorili o drugačnem, že tradicionalnem skupnem nastopanju na kmetijskem sejmu, ki bo avgusta letos v Gornji Radgoni. Letos bodo v ospredje predstavili akcijo direct mail”, direktnem komuniciranju s potrošniki, ki so jo v juniju že začeli. Izšlo je že nekaj številk novega informativnega biltena, ki ga vsak teden pošljejo uporabnikom fungicidov z namenom svetovanja kaj morajo storiti v tistem tednu. Da bi v Marketingu še izpopolnili datoteko potrošnikov, bodo na sejmu izpeljali nagradno anketo, od katere pričakujejo dodatne podatke, zlasti o tem, katere kulture pridelujejo potrošniki. Z direktno informativno-sveto-valno komunikacijo želijo pri potrošnikih vzpodbuditi zaupanje v strokovnost, ki se na koncu lahko odrazi tudi v povečani prodaji. M. G. Ekološka delavnica Osnovna šola Polule je konec aprila ob svojem jubileju želela sodelovanje s Cinkarno na področju ekologije. Ker je bilo za nas to povabilo presenečenje, poleg tega smo ocenili, da je vsebinsko zelo dobro pripravljeno, smo se z veseljem odzvali. Dipl. ing. Dani Podpečan je sodeloval v njihovi ekološki delavnici z imenom Drevo obljub v okviru dneva Unesca. Ogledali pa so si tudi S- in blokadni kanal v Cinkarni ter se seznanili z našim proizvodnim, prodajnim in ekološkim programom. Titanov dioksid v „Big bag” vrečah. NA TRGU ČETRTO POSVETOVANJE UPORABNIKOV PRAŠKASTIH LAKOV Zanimanje se veča Te dni se je v Mozirju srečalo 72 slovenskih uporabnikov praškastih lakov iz 41 podjetij na posvetu, ki je bilo tokrat v Cinkarni že četrto po vrsti. Po besedah direktorja poslovne enote Kemija dipl. ing. Ferda Erjavca je posvetovanje doseglo svoj namen strokovnega usposabljanja in obveščanja o novostih na tem področju. To dokazuje zlasti iz leta v leto večje zanimanje za udeležbo na teh posvetovanjih. Letošnje posvetovanje je bilo namenjeno tehniki elektrostatskega praškastega barvanja, o tem pa je predaval in postregel z literaturo mag. Marjan Krempuš, dipl. ing. pomočnik direktorja Alposa iz Šentjurja. Udeležencem je podal celo vrsto nasvetov za proizvodnjo, nasvete o varnosti zdravja pri delu, transportu in doziranju in opozoril na najpogostejše težave, ki se pojavljajo pri praškastem barvanju. Predavatelj Marjan Krempuš je povedal, da so take vrste posveti v tujini zelo pogosti in poznani. Navadno se zbere tri skupine ljudi in to iz razvojnih institutov, proizvajalci barv oziroma kemikalij in uporabniki. Najprej predstavijo novosti, nato proizvajalci predstavijo svoje izkušnje, te pa izmenjujejo s potrošniki. Takšna posvetovanja v Avstriji pripravlja firma Tiger iz Welsa. „Ker tudi v Sloveniji poraba praškastih lakov raste, zlasti pa je ta proizvod na pohodu, pozdravljam posvetovanja v Cinkarni, saj na ta način ponujate proizvod ter hkrati posredujete znanje in tehnične izkušnje, kar tudi ima svojo ceno”. Po mnenju Marjana Krempuša, ki se s tem področjem ukvarja že preko dvajset let - v Alposu imajo najsodobnejšo lakirnico v Sloveniji - je Cinkarna na področju praškastih lakov dosegla velik napredek. Potrebna pa bi bila usmeritev na proizvodnjo specialnih barv, na primer zelo iskane metalik barve, ki postaja trend. V Sloveniji v zadnjih petih letih poraba praškastih barv narašča za 30 odstotkov na leto. Skupna poraba v svetu je 370 tisoč ton na leto. V skupini barv, ki vsebujejo malo škodljivih snovi in se nanašajo z brizganjem, so praškaste barve že zasedle prvo mesto, pri skupini barv, ki se nanašajo s potapljanjem pa se na prvem mestu utrjujejo. Pomembno je dejstvo, da ena tona praškaste barve nadomešča tri tone tekoče barve, kar občutno povečuje njeno gospodarnost. Treba je torej upoštevati, da prednost praškaste barve kot sistema, ki ne povzroča emi- Marjan KREMPUŠ sij škodljivih hlapov, ni le v njeni prijaznosti do okolja, temveč tudi v njeni gospodarnosti. Marjan Krempuš napoveduje, da bo poraba praškastih lakov v naslednjem desetletju rasla po stopnji 8-10 odstotkov na leto. Velik del rasti bo odpadel na hitro se razvijajoče azijske trge, pa tudi Evropa in Amerika ne bosta zaostajali. Dokaz za to je gospodarnost, izkoristek materiala in energije, neoporečnost za okolje, nova področja uporabe in podobno. Praškasto barvanje seje najbolj uveljavilo v industriji kovinskih izdelkov in gradbeništvu, kovinskem pohištvu, strojni in elektro industriji, proizvodnji gospodinjskih naprav, avtomobilski industriji, pa tudi proizvodnji skladiščne opreme, žičnih izdelkov in opreme trgovin. V razvojnem oddelku PE Kemije v Mozirju so udeležencem pripravili katalog cinkarniških ekolakov s posebnimi efekti z opisom osnovnih značilnosti posamezne barve, česar so bili udeleženci zelo veseli. To pa med drugim pomeni tudi učvrstitev medsebojnega poslovnega sodelovanja v prihodnje. Mira Gorenšek Udeleženci na posvetovanju v mozirski sejni sobi Obisk potrošnikov TiOz V začetku junija je bilo v Cinkarni posvetovanje slovenskih in hrvaških proizvajalcev lakov, ki so potrošniki našega proizvoda titanovega dioksida. Naši strokovnjaki so jim predstavili nova proizvoda RC 84 in RC 833. Posvetovanje je bilo koristno zaradi zvišanja naročil, naši strokovnjaki pa so pridobili tudi nekaj koristnih informacij o cenah konkurence. AKTUALNO NOV ZAGON Pohvala je upravičljiva le za kakovost Po daljšem premoru se je sestal tim za pridobitev certifikata po ISO 9002. Z vso svojo avtoriteto ga bo vodil generalni direktor. Na trgu je zahtev za ta certifikat že toliko, da nobeno odlašanje, pa če je razlog še tako velik, ni več možno. Poslovnik je osnovni dokument, ki opisuje način zagotavljanja kakovosti v naši tovarni. V poslovniku so navedena tudi organizacijska navodila in navodila za delo kot sestavni del poslovnika. Naš poslovnik naj bi imel sedemnajst poglavij. Do sedaj je opisano pet poglavij. K tem opisanim poglavjem spada 18 organizacijskih navodil in 6 ostalih referenčnih dokumentov. Dokler smo te zadeve pisali, je šlo. Največji problem pa bo vsa ta organizacijska navodila tudi uporabiti. Pri vsaki presoji pooblaščene institucije se presojevalci ukvarjajo najbolj s pregledom uorabe in spoštovanja organizacijskih navodil. Mi v Cinkarni smo navajeni kritizirati preveliko uporabo papirja. Po drugi strani pa nismo pripravljeni ničesar spremeniti v imenu enotnosti. Ta enotnost ni mišljena kot politični pojem, gre le zato, da ne bo imela vsaka PE svoje organizacijsko navodilo za isti namen. Pridobitev certifikata je zelo dolgotrajen posel prav zato, ker zahteva spremembo navad. Spremeniti navade in način razmišljanja pa je počasen proces. Taproces mora doleteti vse nas, če hočemo doseči napredek. Za dober izdelek moramo delati dobro čisto vsi, za slabega je dovolj le ena napačna poteza. Nehati moramo govoriti koliko smo naredili (ton, kosov). Pohvalimo se lahko le, če smo delali kakovostno. Mija Marin ZANIMIVOST Predavanje o barvah V sklopu internega izobraževanja zaposlenih v Cinkarni Celje je Karmen Rajer-Kanduč, dipl. ing., na pobudo Nikolaje Podgoršek-Selič, dipl. ing., v aprilu na zanimiv način predstavila in opisala osnovne pojme iz sveta kolorimetrije s poudarkomna beli barvi. Zelo kvalitetno pripravljena predavanja smo se v Šolskem centru najprej udeležili zaposleni v Službi kakovosti, dva dni kasneje pa še zaposleni v PE Titanov dioksid in ostali cinkarnarji, ki jih predstavljena problematika zanima. Karmen Rajer-Kanduč je ob tej priliki izdala skripto * z naslovom BARVA - NEKAJ OSNOV IZ SVETA KOLORIMETRIJE, v kateri so natančno definirani in opisani vsi pojmi in dileme s področja kolorimetrije, ki so bili predstavljeni na predavanju, v dodatku pa so prikazane barvne določitve v titanovem dioksidu. Skripta je napisana v prijaznem jeziku, tako da predstavlja dragocen pripomoček za vsakogar, ki šele vstopa v svet barvne metrike, hkrati pa omogoča izkušnejšim s tega področja dobro izhodišče za diskusijo o nekaterih še ne povsem dorečenih definicijah in pojmih zomenjenega področja. Daje vrednotenje in celo difinicija marsikakšnega parametra še vedno (ali ponovno) zelo pereča, dokazuje tudi živahna diskusija po končanem predavanju, ko so se mnenja proizvajalcev, prodajalcev in zaposlenih v kontroli kvalitete pogosto razhajala. Kljub temu so se vsi prisotni strinjali, da bi morali večkrat izmenjati in uskladiti mnenja o določeni problematiki, na katero vsak gleda iz svojega zornega kota, saj lahko kontruktivne diskusije odločilno vplivajo na rešitev marsikakšnega večjega ali manjšega problema. Zaradi tega si iskreno želimo, da bi bilo več takšnih strokovnih interdisipli-narnih srečanj, žal pa znanje in delo, vložena v pripravo takšnega predavanja, še vedno nista ustrezno ovrednotena. Nineta Majcen Celje, 14. maj 1996 * Skripto si lahko ogledate v knjižnici Cinkarne. POVEZANI Z INTERNETOM Hitrejše od faksa Storitve globalnega računalniškega omrežja imenovanega Internet dobivajo vedno pomembnejšo vlogo v izobraževalnih, razvonih in raziskovalnih procesih povsod po svetu, pa tudi v Sloveniji. Povezava računalnikov omogoča elektronsko pošto, elektronske konference in dostop do tisočev podatkovnih baz po vsem svetu. Saj je v svetovni Internet povezano več milijonov računalnikov in storitev, ki jih nudi, uporablja pa nekaj deset milijonov uporabnikov. Preko ARNES - akademsko in raziskovalne mreže Slovenije je v Internet vključena tudi cinkarniška razvojno raziskovalna enota. Doslej uporabljajo to mrežo naši strokovnjaki za elektronsko pošto, po kateri lahko na različne institucije v Sloveniji pošiljajo pogodbe in druga sporočila in iščejo nasvee za svoje raziskovalno delo, saj jim Internet omogoča dostop do raziskovalnih nalog in podatkov naših univerz. Kaj pomeni vstop v svet medija Internet? Predstavljajmo si, da vstopimo v ogromno, nekoliko razmetano knjižnico, ki ji ne vidimo konca. V njej se gnete nekaj milijonov ljudi. V knjižnici so poleg kupov knjig, slik, in videotrakov tudi skupine ljudi, ki knjižnico uporabljajo kot klubski prostor. Ko vstopimo v ta svet, si ga delimo z velikim številom ljudi, ki lahko izhajajo iz zelo različnih okolij. Ta prostor se razteza preko držav z različnimi zakoni in določili ter pravili. Nenapisano pravilo pa naj bi upošteval vsak izmed njih, to je etika omrežja, pa tudi mednarodne pravne norme, kot je naprimer spoštovanje avtorskih pravic, tajnosti podatkov, uporabo z dovoljenjem. ARNES tudi posebej prepoveduje uporabo teh storitev v komercialne namene. Če bi na primer v Cinkarni želeli predstaviti svoje podjetje in našo dejavnost, je to že komercialni namen, katerega pa lahko uresničimo le z direktno telefonsko priključitvijo na Internet. V to smer v službi za avtomatsko obdelavo podatkov že razmišljajo, vendar pa se pri tem ne bi odpovedali uslugam ARNESA. M. G. INFORMATIKA Pregled računalniške informatike Z začetkom leta 1996 smo prešli z obdelavami iz računalnika DPS 6/95 na nov računalnik ESCALA-BULL. S tem se je bistveno izboljšala hitrost obdelav. Uporabnik lahko sedaj res normalno dela. Povečalo se je tudi število terminalov in PC-jev, ki so priključeni na glavni računalnik (preko 130 terminalov ali PC-jev). Na glavnem računalniku ESCALI potekajo naslednje obdelave: - Materialno poslovanje (PRIS) * zaloge * kalkulacije * sestavnice * plan Marketing (MIS) * nabava (uvoz) * prodaja (izvoz) - Finance (FIS) - Osnovna sredstva - Oboi - Osebni dohodki - Delovni nalogi za vzdrževanje in transport po stroških - Vzdrževanje delovnih sredstev - Kontrola zaščitnih sredstev itd. - Na DPX ali PC potekajo v PRO-IV * kadrovska evidenca * obračun prisotnosti na delu * obračun stroškov transportnega parka * obračun cestnega in železniškega prometa - Na nivoju PC se izvajajo obdelave v Cli-perju * Stanovanjski paket * vodenje knjižnice * kontrola kakovosti v Metalurgiji * HKS - Operacijski sistemi, kijih uporabljamo na PC so: * DOS * VVINDOVVS * VVINDOVVS 95 - Orodja na PC se uporabljajo * VVORD * FRAME VVORK * LOTUS * AMI PRO * EXCEL Na Internet so preko ARNESA priključeni 4 PC-ji za potrebe službe za raziskave in razvoj. Ozko grlo za nadaljno priključevanje in- ternih uporabnikov predstavlja komunikacijska mreža, ki je ostala še v celoti nespremenjena in ne dovoljuje večjih hitrosti. V dolgoročnem planu je tudi izgradnja sodobnejše komunikacijske mreže. Samo načrtovanje in izgradnja komunikacijske mreže, ki bi zajela kompletno delovno organizacijo je zahtevnejše delo in se z njenim projektiranjem in izvajanjem ukvarjajo samostojna podjetja, ki so povezana s tujimi dobavitelji opreme in komunikacijskega softvvara. V službi informatike smo izdelali shematski izgled komunikacijske mreže za celotno podjetje (glej skico). Sama izgradnja pa bo potekala po fazah - modularno (glede na trenutne nujne zahteve) in bo v njeno izvajanje v veliki meri vključena poslovna enota vzdreževanje in pa seveda najugodnejši ponudnik komunikacijske opreme. Tako bi bilo omogočeno vsem uporabni-kjom, priključenim na glavni računalnik, interno komuniciranje z informacijskim sistemom podjetja in externo preko interneta s svetom. Mladen Jazbec IDEJNA SHEMA NOVE RAČUNALNIŠKE MREŽE CINKARNA MOZIRJE — UTP Računovodst Veflon INTERNET — UTP modem Kadrovska Marketing Transport j mo lem Metalurgija Ostale službe, Grafika ROUTER (ali HUB) ETHERNET LEGENDA: F O - fiberoptic UTP - unshielded tvvisted pair (neoviti sukani par) HUB - zvezdišče ROUTER - smernik - usmeqevalmk CtUSTER-BOX CLUSTER-BOX modem modem ESCALA modem modem V PROIZVODNJI Obnova „S” kisline V letu 1995 je zaradi začasne zaustavitve ferosulfatne linije, potekala proizvodnja žveplove kisline samo v obratu „S” kislina, zato ni bilo mogoče izvesti rednega letnega remonta. Izpad remonta, pa tudi določene težave, ki so se začele pojavljati v samem procesu proizvodnje, so bile razlog, da smo remont planirali in opravili v malo večjem obsegu letos aprila in maja. Naštel bi samo nekaj večjih opravljenih del. Na jami za taljenje granuliranega žvepla je v celoti opravljena zamenjava pokrovov iz INOX pločevine, montirane so nove grelne spirale, v celoti pa je tudi obnovljen razvod pare in kondenzata. Nameščen je nov žveplovod v dolžini cca 100 m, ki v kombinaciji s starim omogoča prečrpavanje tekočega žvepla tudi direktno (mimo talilne jame) iz vagonskih cistern v skladiščna rezervoarja. Montiranjenovtoplotni izmenjevalec II, ki je z vsemi pripadajočimi priključki na novo izoliran. V kontaktnem kotlu je zamenjana celotna količina kontaktne mase I sloja. Večji poseg, oziroma rekonstrukcija je bila opravljena tudi na sušilnem stolpu. Ker nam zaradi velikih gabaritnih mer v žalskem Ferralitu niso mogli izdelati novih razlivnih skled, enakih obstoječim, smo se odločili za vgradnjo enakih skled, kot so v sušilnem stolpu rekonstruirane ferosulfatne linije. Le tem smo morali prilagoditi tudi razlivni kislinovod in dosuti približno 5 m3 keramičnih polnil (Berlovih sedel), da smo dobili ležišče za nove sklede. Dosedanje obratovanje kaže, daje rekonstrukcija opravljena uspešno, saj so rezultati delovanja sušilnega stolpa boljši kot prej. Na remontu so sodelovali in ga uspešno opravili, strojna služba vzdrževanja Metalurgije in CSD, elektro in ARM služba, izolaterji ter osebje „S” kisline. Aleš Luzar Menjava pokrovov talilne jame Demontaža pokrova sušilnega stolpa Nov razlivni sistem v sušilnem stolpu RAZISKAVA Ali se bolniške zvišujejo? Pod nazivom ..bolniški stalež” pojmujemo začasno odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege ali spremstva. V teh primerih govorimo o ..bolni-škem staležu medicinske narave”. Poleg navedenih vzrokov pa se pogosto dogaja, daje vzrok za bolniški stalež ..nemedicinske narave”. Kot osnova za pridobitev takšnega bolniškega staleža pogosto služi neka že prej odkrita kronična bolezen, pod katero se v tem primeru skriva nemedicinski vzrok. Velik vpliv pri tem ima motivacija delavca za pridobitev staleža. V letu 1995 sem opravil podrobnejšo raziskavo bolniškega staleža v Cinkarni Celje za obdobje petih let (1990 do leta 1994). REZULTATI RAZISKAVE Število zaposlenih se je v opazovalnem obdobju v Cinkarni nenehno zmanjševalo in je povprečno letno znašalo 1830 delavcev (s=231,56; KV%=12,65). To je obdobje, v katerem je prišlo do korenitih družbenih sprememb. Prišlo je do osamosvojitve Slovenije, kar je povzročilo tako pozitivne kot tudi negativne posledice. V gospodarstvu je prišlo do bistvene izgube trga, kar je povzročilo likvidnostne težave takratnih podjetij, zaradi česar so bile potrebne korenite organizacijske spremembe. To se je odra- žalo tudi na številu zaposlenih delavcev. Mnoga podjetja so propadla in tisoče delavcev se je preko noči znašlo „na cesti”. Vse te težave so se pričele odražati tudi v Cinkarni in pojavila seje potreba po zmanjševanju števila delovne sile in potreba po racionalizaciji dela. Tako se je število zaposlenih od leta 1990, ko je znašalo 2154, do leta 1994, ko je bilo zaposlenih še 1565 delavcev, zmanjšalo za 27,3%. Strah pred izgubo službe je v tem obdobju najverjetneje vplival tudi na zniževanje bolniškega staleža (motivacija za bolniški stalež je pri delavcih upadla). Nenehna napetost in možnost izgube zaposlitve so pri delavcih vzbudile strah in zaskrbljenost, zato so se bolniškega staleža izogibali. Tako je od leta 1990, kjer je dosegel raven 7,5%, počasi upadal, in leta 1992 dosegel najnižji nivo v proučevanem 5-letnem obdobju. Zaradi raznolikosti proizvodnje, odpiranja novih trgov na zahodu in pozitivne kadrovske politike v Cinkarni do odpuščanja delavcev ni prišlo, ampak se je število zaposlenih zmanjševalo z naravno fluktuacijo delavcev. Po nekaj letih se je stanje nekoliko izboljšalo in ..presežki” delavcev niso bili več na prvem mestu pogovora. Izkušnja, da nihče ni bil iz podjetja odpuščen in uvajanje proste izbire zdravnika, pa se je ponovno odražalo na bolniškem staležu. Tako je v letu 1993 skokovito porasel kar za 1,3% in v letu 1994 še za 1,2% in je predstavljal najvišjo vrednost v proučevanem obdobju (9,0%). Dinamika bolniškega staleža na območju Slovenije je podobna kot v Cinkarni, le na nižjem nivoju (vključen tudi negospodarski sektor z nižjim bolniškim staležom). Najpogostejši vzrok izostanka z dela so bile v opazovanem obdobju bolezni, ki predstavljajo 77,67% celotnega bolniškega staleža. Temu sledijo poškodbe izven dela, poškodbe pri delu in na poti, najmanjši delež pa predstavlja nega in spremstvo družinskega člana. Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela z leti narašča in je v letu 1994 trajala 20 dni. Najdaljše povprečno trajanje ene odsotnosti je zaradi poškodb pri delu in na poti, sledi trajanje odsotnosti zaradi poškodb izven dela, odsotnost zaradi bolezni, najmanjše povprečno trajanje ene odsotnosti pa je bilo zaradi nege družinskega člana in spremstva. Srednje trajanje odsotnosti z dela na enega delavca je od leta 1990 do 1992 rahlo upadalo, v naslednjih dveh letih pa poraslo in znaša v letu 1994 že 33 dni. Srednje trajanje odsotnosti na enega delavca je bilo v opazovalnem obdobju v povprečju največje zaradi bolezni. Povprečje bolniškega staleža se razlikuje tudi po posameznih poslovnih enotah. Tako beležimo največjo povprečno vrednost bolniškega staleža v PE Kemija Celje in PE Metalurgija, najnižjo vrednost pa v PE Titanov dioksid. Oti Slapnik BOLNIŠKI STALEŽ V CINKARNI CELJE (1990-94) Prikaz bolniškega staleža po letih Primerjava bolniškega staleža v %-Slovenija, Celje, Cinkarna Struktura bolniškega staleža glede na vzrok odsotnosti LETO % BS POČ % BS SDČ SKUPAJ % BS 1990 7.3 0.2 7.5 1991 6.5 0 3 6.8 1992 6.2 0.3 6 5 1993 7.3 0 5 7 8 1994 8 4 06 9.0 X 7.14 0 38 7,52 SD 0 86 0.16 0 98 KV% 12,04 42.01 13.03 LETO |C3Cinkama UCelje □Slovenija | Bolniški stalež po poslovnih enotah Bolniški stalež po spolu Bolniški stalež po starosti Veflon TK)2 < Energetika ^ T ransport U Vzdržev > Grafika Kem Moz 2 Kem Celje Metalurg Stroka! P 53 I 5.3 P 9.3 9.2 Več kot polovica bolniškega staleža (65,95 %) predstavljajo moški, delež žensk znaša 34,05%. Glede na starostno strukturo je razvidno, da več kot polovico bolniškega staleža (55,43%) predstavljajo delavci v starosti od 26. do 40. leta. STAROSTNA SKUPINA POGOVOR PREDSTAVLJAMO VAM DIPLOMANTA OTIJA SLAPNIKA Največ v Prvi pomoči NASVET Kako se pogovaijamo Oti Slapnik, ki je bil pred trinajstimi leti sprejet v Cinkarno, da bi organiziral oddelek prve pomoči, je prav tedaj, ko si je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pridobil naziv profesor zdravstvene vzgoje, moral oddelek ukiniti. Njegova delovna pot bo odlej usmerjena v preventivno zdravsveno varstvo v Cinkarni. Po srednji zdravstveni šoli si je Oti Slapnik želel študirati medicino, vendar je bila ponudba Cinkarne za delo mamljivejša. V Cinkarni so ga zaradi večkratnega počitniškega dela že poznali. Prva pomoč je bila leta 1983 organizirana le v obratni ambulanti, vendar ni delovala na terenu, čeprav so intervencijsko vozilo že imeli. Prvi njegovi delovni začetki so bili v gasilski službi, kjer ni bilo pravih pogojev za takšno delo. Po šestih mesecih je oddelek lahko začel delovati v za to namenjenem prostoru še v nekdanji stavbi kadrovske službe in z novima sodelavkama Zofko in Tatjano. Ko je bil zgrajen večnamenski objekt, je oddelek dobil idealne prostore in opremo. Zaradi kadrovskih sprememb in racionalizacije dela je bilo od 1. junija letos delovanje ambulante prve medicinske pomoči v podjetju ukinjeno. Na ukinitev je vplivalo zlasti zmanjšanje števila zaposlenih in s tem poškodb, čeprav je bilo dnevno še vedno nekaj intervencij, najmanj pa ena manjša poškodba. Za prvo pomoč smo naprosili gasilce. Oti Slapnik je prepričan, da se preventivnemu zdravstvenemu varstvu v podjetju posveča premalo pozornosti in se pogosto celo zanemarja. Po njegovem mnenju mora služba za varstvo pri delu skrbeti za to dejavnost in Cinkarna je ena od redkih podjetij, ki ima možnost za to. Za preventivo so sicer v začetku stroški, vendar se to dolgoročno zagotovo obrestuje, ker je manj bolnih. Že takoj po prihodu iz služenja vojaškega roka se je Oti Slapnik odločil za študij ob delu in v rednem roku in prvi generaciji končal Visoko šolo za zdravstvo. Pravi, da mu brez pomoči šefa, ki mu je omogočil odsotnost, čeravno je vso nadoknadil, to ne bi uspelo. Od 50 vpisanih generacije 1993 je bil edini, ki je zaposlen v gospodarstvu. Trenutno v službi za varstvo pri delu dela na projektu sestave normativov za osebna zaščitna sredstva, ki bo prinašal točno podatkovno bazo o tem, kakšna zaščitna sredstva so potrebna za posamezno delovno mesto. V prihodnje pa meni, da bi bilo potrebno narediti zdravstveno analizo delovnih mest ter uvesti preventi- Oti Slapnik vo na rizičnih delovnih mestih. Opozarja tudi, da je potrebno več prizadevanja na področju rednejših obdobnih pregledov, saj se je število le-teh zmanjšalo zaradi prevelike zasedenosti zdravstvenega doma. Mira Gorenšek Gasilci opravili tečaj prve pomoči Vseh dvanajst cinkarniških gasilcev in en varnostni inženirje opravilo 76-urni tečaj in izpit za bolničarje in so usposobljeni za nudenje prve pomoči. Na tečaju so več ur posvetili ravnanju v primeru poškodb, ki so v našem podjetju najbolj pogoste. Letošnja diplomanta Otmar Slapnik in Ksenija Črepinšek Na Pedagoški fakulteti - Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani si je 24. aprila 1996 Otmar Slapnik pridobil naziv profesorja zdravstvene vzgoje. Na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru si je 8. maja 1996 Ksenija Črepinšek, ki je zaposlena v poslovni enoti Grafike, pridobila naziv inženir kemijske tehnologije. Obema iskreno čestitamo in jima želimo uspešno delo. Najpogostejši način sporazumevanja na delovnih mestih je pogovarjanje. Večinoma gre seveda za delovne pogovore, del vsakdanjega delavnika pa je tudi privatni pogovor. Pri pogovoru se sodelujoči glede na način pogovora menjavajo - tako so lahko sporočevalci ali naslovniki. Poznamo več vrst pogovorov: - solidarnostni pogovor imenujemo pogovor, ko se nekdo pogovoru priključi; tisti, ki se pogovoru priključi ne more vsiliti svojega mnenja; izjave se v takem primeru vsebinsko ujemajo, vrednostno pa ne; - dopolnjevalni pogovor, je pogovor, v katerem neko temo dopolnjujemo, nadgrajujemo; - polemični pogovor, je pogovor, pri katerem pride do nasprotnih izjav, izjave se torej izpodbijajo; - izpraševalno - odgovarjalni pogovor; značilna je replika (poznamo jo predvsem iz politike); replika je kratek odgovor, pojasnilo; ponavadi je zavrnilna, ni pa nujno. Za pogovor je predvsem pomembna kultura pogovora, ki zahteva, da znamo v pogovoru poslušati, da smo obzirni, nevsiljivi ipd. Seveda je pomembno, da pogovor ne postane brezsmiselno čvekanje, blebetanje. Vedeti je namreč treba, da je pogovor del nekega cilja, ki naj bi bil dobronameren in na delovnem mestu tudi delovno konstruktiven. Žal je velikokrat tako, da moramo v zvezi s pogovorom na delovnem mestu govoriti tudi o tako imenovanih nastopačih. To so ljudje, ki se oglašajo, ne glede na to ali imajo kaj tehtnega za povedati ali ne. Kljub temu, da imam občutek, da napačnih besed, ki jih ponavadi navajam na koncu mojih sestavkov, nihče ne bere, če pa jih že bere, si jih vsaj zapomni ne, nadaljujem z nekaj novimi napačnimi primeri. Akreditiv je že precej ustaljen finančni izraz in pomeni pismeno izjavo, da bo banka izplačala znesek pod določenimi pogoji. Kljub temu bi bilo boljše uporabljati slovensko besedo - poverilno pismo ali pooblastilna listina; četudi je pravzaprav najpomembnejše, da bo znesek v resnici tudi izplačan. Opazna je pogosta raba besede celokupen (npr.: celokupen problem poskušamo rešiti stemi interni ukrepi).Pravilnoje celoten, v celoti ipd. Sestavek o takozvanem cinkarniškem jeziku bi lahko s tem zaključil, toda pravilno je pač - tako imenovani. Zoran PEVEC UPOKOJENCI Pogovori ob slovesu Stana LAZIČ, rojena leta 1939 v Srbiji se je upokojila invalidsko. V Cinkarni se je zaposlila pred dvaindvajsetimi leti kot snažilka v splošni službi. Čistila je v različnih obratih, upravi Titanovega dioksida, OŽB, upravi Grafike in Marketingu. Kot pravi, je bilo najtežje čistiti ob vročih poletnih dneh, od utrujenosti potem ni bila sposobna tudi doma kaj postoriti. Vendar pa je bila v Cinkarni zelo zadovoljna, čeprav meni, da so bili prejšnji časi boljši od sedanjih, ko je vzdušje bolj napeto. Kot upokojenka bo že zaradi bolezni imela bolj upočasnjeno življenje. Pravi, da bo pletla, brala in kuhala, skrbela pa bo tudi za muco. Stana LAZIČ Miran GOBEC V aprilu se je invalidsko upokojil Miran GOBEC, rojen leta 1945 v Celju. Po opravljeni zadnji generaciji industrijske kovinarske šole leta 1962 se je za- poslil v Cinkarni, najprej v mehanični delavnici. Nato je šel služit vojaščino, po njej pa se zaposlil za eno zimo v Transportu, kjer je vozil traktor z „muf-li”. Dve leti je bil šofer osebnega službenega avtomobila, nato pa še nekaj let šofer kombija v tehnični nabavi. Ko pa se je začela razvijati Grafika, se je zaposlil kot tiskar v tiskarni, ko je bila še v razvoju. Delo ga je zelo zanimalo, ker se je na razvoju tiska hitro napredovalo. Poleg tiskanja je bil usposobljen tudi za manjša popravila ob tisku. Pri tem in prejšnjem delu je tudi veliko prepotoval, po tedanji Jugoslaviji in v tiskarne tudi po Evropi. Tudi sedaj, kolikor mu dopušča zdravje, še potuje, a sedaj s svojim 1000 kubičnim BMW motorjem. M. G. Ivan KROKje bil rojen 17. septembra 1937 v Zagrebu. Z enaindvajsetimi leti si je poiskal prvo zaposlitev v rudniku v Pregradi, po dveh letih pa seje „prese-lil” v libojski rudnik. „V Cinkarni sem pričel delati 21. marca 1966, najprej na PIKU, nato na novo zgrajeni kontaktni kislini Čret (KKČ). Ko je pričela obratovati Ferolinija, sem bil premeščen v ta obrat, leta 1982 pa na S-kislino, kjer sem bil upokojen. Vedno sem delal pri novih kotlih. Delo pri teh napravah zahteva zbranost in natančnost (brez „al-kota”). S sodelavci in nadrejenimi sem se ves čas dobro razumel. Sedaj, ko ni več „šihta”, se bom posvetil delu na vikendu v Šmartnem v Rožni dolini, ki se nahaja v bližini nekdanjega cinkarniške-ga rudnika. Vsem sodelavcem in nadrejenim želim veliko uspeha in zadovoljstva in da bi zdravi dočakali upokojitev”. Janez ANCLIN se je rodil v Šentjanžu nad Štorami 22. aprila 1940. Po končani osnovni šoli je do odhoda na služenje vojaškega roka delal na domači kmetiji. „V marcu 1963 sem se zaposlil v stari valjarni, tu sem delal štirinajst let kot tretji valjač, nato sem postal kurjač. To delo sem opravljal do invalidske upokojitve. Pri tem delu smo se vedno bali, da bi za dalj časa zmanjkalo električnega toka, kajti v tem primeru bi lahko elektropeči ..zmrznile” (talina bi se strdila). Dokler je še obratovala stara valjarna in ostali obrati, je bilo v starem delu Cinkarne živahno, zadnje čase pa sva bila z vratarjem edina človeka v nočni izmeni. V Cinkarni sem delal triintrideset let Janez ANCLIN in nisem pridelal niti enega plavega. Če sem kdaj zamudil avtobus, sem jo kar peš mahnil iz Šentjanža v Cinkarno. Sedaj se bom posvetil domačiji, obdeloval bom zemljo in skrbel za vinograd, kolikor mi bo zdravje dopuščalo”. Vladimira STAKNE je bila rojena 17. novembra v Mozirju. V Kemiji Mozirje se je zaposlila v kuhinji toplega obroka 12. januarja 1976. V pokoj odhaja s pestrimi spomini na delovno dobo „Bili so prijetni pa tudi drugačni. Sodelavcem se zahvaljujem za prelepo darilo ob upokojitvi in jim želim veliko uspehov in sreče”. Vera ZUPANC je zagledala luč sveta osemnajstega dne v mesecu mladosti leta gospodovega. Ko se je odločila za samostojno življenjsko pot, se je za krajši čas zaposlila vTopru, leta 1969 pa je prišla v Cinkarno; najprej v tozdu Grafika v starem obratu za proizvodnjo tiskarskih plošč, nato je bila premeščena v AOP, delala je tudi v fakturnem UPOKOJENCI Vladimira STAKNE oddelku, nazadnje pa v Marketingu. Vera je bila ves čas zelo aktivna na samoupravnem in družbenem področju, bila je izvoljena v delavski svet, član delavske kontrole, podpredsednica Aktiva žena v Cinkarni, predsednica ZTKO, predsednica komicije za šport in rekreacijo in aktivna tekmovalka v sindikalnih športnih igrah. V enoti civilne zaščite je bila zelo uspešna kot vodja skupine za prvo pomoč, saj je skupina na raznih tekmovanjih dosegala visoke rezultate. „Vesela sem, da je Cinkarna uspešno prestala težka obdobja v zadnjih nekaj letih, da ni bilo masovnega odpuščanja delavcev, kakor v drugih podjetjih na celjskem in drugod. Celotnemu kolektivu želim veliko poslovnih uspehov. Sodelavcem iskrena hvala za darilo, ki so mi ga kupili ob invalidski upokojitvi, posebna hvala Dragici ERLIH in Dušanu HERMANU, ki sta mi veliko pomagala”. Vera ZUPANC Invalidsko se je v marcu upokojil tudi Zoran Dordevič, ki je v gradbenem oddelku Vzdrževanja delal 21 let. Z. Š. ZAHVALA Vsem delavcem Cinkarne Celje, posebej še gospodu Ivanu Ručigaju in gospodični Liljani Miloševič, se zahvaljujem za izpeljavo akcije zbiranja finančne pomoči, s katero ste mi omogočili nakup pripomočka za vožnjo invalidskega vozička po stopnicah. Preostali del pomoči bom izkoristil za rehabilitacijo v Zdravilišču Laško. Zahvaljujem se tudi sodelavcem, ki me obiskujejo na domu, me bodrijo, vlivajo pogum in voljo. Veseli me, da sem bil zaposlen v kolektivu, ki v stiski oz. nesreči nesebično pomaga človeku - sodelavcu. Zoran Dordevič turizmu, saj z vidika turističnih agencij ali „tour operatorjev” tudi govorimo o turističnem proizvodu. To je seštevek vseh tistih posameznih proizvodov in storitev, ki jih turistu v paket poveže turistični ponudnik. Ker smo pred letnimi dopusti ne bo odveč, če nekaj spregovorimo o „Zele-nem kovčku” ali o „Modri evropski zastavi”. Znak Zeleni kovček je osvojen v Nemčiji, a predviden tudi v Evropski Uniji in je namenjen ekološkemu turizmu v Evropi. Obsega okolju sprejemljivejša potovanja, izlete in aktivnosti za prosti čas z javnimi prevoznimi sredstvi. Prehranjevanje je s hrano lokalnega izvora, pridelano iz okolju primernih kmetijskih dejavnosti. Pri vseh dejavnostih, povezanih s turistom, varčujejo z vodo in energijo, opuščajo nepotrebno embalažo ter reciklirajo odpadke. Proizvodi in oprema za turista izhajajo iz okmolju primerne proizvodnje. Tudi organizirane aktivnosti za prosti čas so okolju primerne. Znak Modra zastava Evrope (The Blue Flag; Blaue Europa Flagge) je namenjen za dopustniške kraje s plažami in za marine, ki dokazano izvajajo varstvo okolja in informirajo o stanju okolja ter zmanjšujejo obremenjevanje okolja. Osvojen je v Evropi ter se ga podeljuje na podlagi posebnega kataloga kriterijev Evropske Unije za dopustniške kraje in marine ter na podlagi predpisa EU o kakovosti kopalne vode. V katalogu so merila za kvaliteto vode in plaže, za vzdrževanje in varnost plaže, za čistočo in higieno lokacije in okolice, za kvaliteto okolja, narave in krajine, za kvaliteto zraka in stanja gozdov ter o razpoložljivosti informacij o vsem naštetem in o razpoložljivosti rezultatov dosedanje skrbi za zmanjšanje obremenjevanja. Kljub temu, da je na podeljevanje znaka Modre zastave veliko pripomb, predvsem na račun neenotnih ocenjevanj, ne-primerjalnih metod preizkav in analitike vode ali morja za kopanje ter še drugih nedoslednosti, je znak zelo dobro sprejet in marine pristajajo nanj. Po podatkih iz leta 1993 je takrat simbol Modre zastave označeval 1.203 plaž in 277 marin v trinajstih evropskih državah. Za nak je potrebno vsako leto ponovno konkurirati. Portoroška marina ga je letos prejela že drugo leto. Želimo si le lahko, da bomo letne dopuste preživljali na plažah in marinah, na katerih bo visela Modra zastava ekološke neoporečnosti. V nasprotnem pa opisan znak ekološke kakovosti nič ne pove o onesnaževanju oziroma obremenjevanju okolja, ki ga povzroča ..turistični proizvod" ali turizem na sploh z odpadki, hrupom, porabo energije, porabo naravnih virov in ne na zadnje s povečano stopnjo kriminalitete in z drugimi nesprejemljivostmi v socialnem ter kulturnem okolju. Tega bi se tudi morali zavedati, ko bomo letovali ali potovali kot turisti, saj je to EKV LOGIČNO! Dani PODPEČAN OZNAČEVANJE OKOLJU SPREJEMLJIVEJŠIH PROIZVODOV EK v označba V okviru ekološkega označevanja okolju primernejših - sprejemljivejših proizvodov se poleg uradnih označb v posameznih državah npr. Modri angel v Nemčiji ali uradnih mednarodnih označb npr. Marjetica Evropske Unije, mimo neupravičenih označevanj, ki zavajajo kupca, pojavlja še cela vrsta branžnih EKv - označb. Tako posamezna država in tudi mednarodna združenja proizvajalcev, uradno podeljujejo za svoje proizvode ekološke označbe npr.: - za testiran tekstilni material, da ne vsebuje zdravju škodljivih snovi - za čistilna sredstva z nevtralno pH-vrednostjo in razgradljivimi tenzidi - za talne obloge in preproge, da ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi — za okolju primerne kmetijske dejavnosti — za zdravju in okolju primerne poljedelske proizvode — za testiran gradbeni material, da ne vsebuje zdravju škovljivih snovi itd. Vse več je tudi ekološkega označevanja okolju sprejemljivejših storitev zlasti v NAGRADNA KRIŽANKA ___________________I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: AMON, LASO, BETON, ETAPICA, NOVONA, TALILEC, TRŽNIHPOLICAH, TA, JOE, NA, HONOLULU, DNINA, AN, ANABAZIS, CP, NESNAGA, NELA, BA, VERANDA, ADUT, OGER, ENDIVIJA, MONETA, IATA, KANDIDAT, ETAMIN. V Sestavljanju križanke je prišlo do manjše napake, ki pa smo jo pri rešitvah upoštevali! IZŽREBANI NAGRAJENCI PO VRSTI PRVI DO TRETJI: Emil ZUPANC, Vzdrževanje, Dragica SIMONČIČ, Služba informatike, Jožica ŠEŠKO, Računovodstvo. ČESTITAMO! Kadrovske novice IZSTOPI Marec: Jelka Veber (sam. referent v PFS) April: Franjo Vlahovič (delavec v Ti02) Maj: Ivica Ratkajec (ključavničar v Vzdrževanju, Dragan Milašinovič (komisionar v Grafiki) VSTOPI V mesecu marcu ni bilo vstopov. April Stanislav Glaser je bil sprejet na dela delavca v proizvodnji Grafike. Maj: V strokovnih službah so sprejeli pripravnika sedme stopnje Jurija Vengusta in samostojnega pospeševalca v Marketingu Ferdinanda Osojnika, v Titanovem dioksidu pa tehnika Tomaža Kača. Premestitve so bile le znotraj poslovnih enot. JUBILEJI Jubilejna leta delovne dobe so v marcu, aprilu in maju dosegli: 30 let - Marija Škorjanec, Sveto Tesič 20 let - Vitomir Sankovič, Milena Nikolič, Egon Goršek, Milič Bekovič, Ljubica Go-linac, Dušan Zagožen, Franc Kovačič, Ratko Molešič, Marjan Žavski, Stanislav Vrabič 10 let - Sretko Sankovič, Dragan Kusič, Nikolaja Selič-Podgoršek, Darinka Železnik, Andrej Lubej, Venčeslav Bračič ABRAHAMOVCI in POABRAHAMOVCI Z informiranjem o spremembah na tem področju smo v tej rubriki v uredništvu želeli cinkarnarje malce bolj zbližati. Menimo, da se lahko tudi preko tega medija bolje spoznamo. Vendar pa nekatere moti, da razgaljamo njihovo jubilejno starost, zato smo se odločili, da bomo 50 in 60-letnike objavljali le na željo posameznikov. Objavili bomo tudi morebitne čestitke, ki jih bodo v uredništvo prinesli njihovi sodelavci. VSEM, KI SO V TEM OBDOBJU DOSEGLI TA ČASTITLJIV JUBILEJ, PA ISKRENO ČESTITAMO! ZAHVALE Ob boleči izgubi očeta Janeza Šorna se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam obrata Žlebarna in Galvana za darovani venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hči Lojzka s sinom Jožetom Ob boleči izgubi očeta Franca Poklška se iskreno zahvaljujem kolektivu Cinkarne Celje za darovano cvetje, sodelavcem Vzdrževanja za materialno pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Sin Mirko z družino Ob tragični izgubi hčerke Tatjane se zahvaljujem sodelavcem Veflona in Nabavni službi za darovano cvetje in sveče. Mama Hilda Zelič ter sinova Tadej in Peter Ob boleči izgubi dragega očeta Martina Majerja, starejšega, se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in prijateljem iz titanovega dioksida in vzdrževanja za denarno pomoč, darovano cvetje in sveče ter spremljanje na njegovi zadnji poti. Sinova Martin in Janko Ob boleči izgubi dragega očeta Nikola Salmistra se zahvaljujem sodelavcem vzdrževanja za pomoč. Sin Ivan z družino Ob boleči izgubi drage mame Pavle Boštjančič se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter mi izrekli sožalje. Sin Emil 45-LETNICA Občni zbor in tura na Sedlo Ob 45. obletnici Planinske sekcije Cinkarne smo na Okrešlju organizirali srečanje planincev. Na poti z avtobusom nas je pospremilo oblačno dopoldne. Postopoma smo kapljali do Frischaufovega doma na Okrešlju. Sledila je malica iz nahrbtnikov. Nestrpnost pohodništva je pričela naraščati. Večina se nas je odpravila naprej na Savinjsko sedlo. Približno pri domu na Okrešlju je bila meja kopnega in snega. To pomeni, da smo se podali v sneg. Hoja je bila naporna, saj smo hodili po stopinjah prvega idočega. Tu in tam se je tudi vdiralo, noga ti je naenkrat zdrsnila globoko v sneg, da te je kar spodneslo. Našo kolono je vodil nadobudni fantGrega in kljub težavam je dobro napredoval, mi pa za njim. Približno na sredini poti smo naleteli na „bodo-če” alpiniste. Le-ti so istočasno imeli šolanje in izpite na Okrešlju. Ravno takrat so se učili reševanja izpod plazu, tako da smo imeli nazorno predstavitev. Od nekod se je zaslišal klic: „Plaz!'\ Naenkrat so se vsi razbežali. Mi pa naprej pot pod noge. še malo v skalovje in tam nas je čakal bivak. Na Savinjskem sedlu se je vila megla, razgleda nobenega. Nekaj korakov po Avstriji, „fotka” za spomin in nazaj proti koči. Spust je bil fantastičen, saj smo skoraj drseli po snegu. Kar samo nas je neslo. Rahlo utrujeni in predvsem lačni smo prišli do koče. Sonce je raztezalo svoje žarke, posedli smo zunaj po klopeh. Prava milina. Sledil je uradni del, govorniki, zahvale, predaja slike Okrešlja Adiju Vrečerju ob njegovi 70-letnici in v zahvalo za njegovo pomoč pri oživljanju Planinske sekcije Cinkarne Celje. Končno „cinkarniški" golaž (skuhan v Cinkarni in prinešen na Okrešelj). Vsem nam je teknil, bil je zelo okusen. Harmonika je zaigrala vesele melodije, noge so kar same zaplesale. Sledile so igre, petje, smeh. Srečanja se nas je udeležilo 43 in dobra polovica se nas je odločila prenočiti. Nekje po polnoči smo se odpravili na skupna ležišča, toda spanja s tem še ni bilo, še je bilo smeha. V novo jutro nas je zbudil dež. Lilo je kot iz škafa. Bolj ali manj mokri smo se dobili pri avtobusu v dolini oziroma v planinskem gostišču Rinka. Tudi tam harmonika ni bila tiho. Približno ob 15. uri smo prispeli v Celje. Polni vtisov smo se vračali domov. Darja Monfreda Program pohodov v letu 1996: 13. julija ob 6. uri 27. julija ob 6. uri 23., 24., 25. avgusta 7. septembra ob 5. uri Oktober November Kamniško sedlo 1903 m Storžič 2123 m Triglav 2864 m Ojstrica 2350 m Javornik 1023 m pohod v neznano December Gruzinski čaj na Celjski koči Udeleženci občnega zbora na Okrešlju Po plantaži cvetočih narcis Avtobus proti Jesenicam je bil čisto zaseden. Eden od udeležencev pa je moral stati. Sobota, 25. maja je bila vsa v soncu, zato smo že lahko oblekli kratke hlače. Pohod na vrh je trajal dobre tri ure, ker smo šli počasi in po daljši poti. Koča je bila polna izletnikov, Golica pa, kot vedno, gola. Šele ob sestopu smo našli velik travnik, že blizu Javorniškega Rovta, posut z narcisami. Pogled je bil čudovit. Potem smo še malo plesali, potiskali avtobus, ki ni mogel speljati ovinek in se prijetno utrujeni zabavali do Celja. M.G. Sedeli smo na Stolu V soboto, 15. junija 1996 smo se člani PS CC odpravili na najvišji vrh Karavank - Stol 236 m. Z avtobusom smo se odpeljali do Žirovnice, od tam dalje pa peš (1 uro) do Valvazorjevega doma pod Stolom. Po okrepčilu smo jo mahnili do Prešernove koče (2 - 2,5 ure) in po počitku še na vrh Stola (10 min). Ko se je vrh otresel megle, se je vil lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe z Ojstrico v ozadju, Blejsko jezero kot na dlani in Vrbsko jezero na avstrijski strani. Vračali smo se po položnejši poti do Valvazorjevega doma in spust v dolino. Vseh 32 pohodnikov je prijetno utrujenih posedlo v avtobus in domov smo se vrnili vsak s svojimi občutki in spomini. M. Primc Cinkamiški park Cinkarniške obrate poleti krasi že odraslo zeleno grmičevje in drevje ter mnoge cvetlice. To skupaj z lepimi, pretežno rumenimi fasadami, pomeni urejenost in ni več videti, da smo kemična tovarna, tako kot je bilo to očitno pred desetletji z značilnimi neurejenimi fasadami s propadajočimi žlebovi, cevmi in rezervoarji ter nekontroliranimi in nesortiranimi odlagališči odpadkov ob obratih. Danes lahko rečemo, da delamo v velikem parku obratov, ki ga redno vzdržuje skupina naših delavcev s sodobnimi stroji za vzdrževanje zelenic. Mnogi obiskovalci, ki dolga leta niso bili v našem podjetju, ne morejo verjeti svojim očem. Cvetlični vrt s cinkarni-škim znakom je vnovič nasadil naš poslovni partner Stanko Zakel-šek, ki vzdržuje tudi oba cinkarniška odlagališča. Izdajatelj, naslov uredništva in tisk časopisa Cinkarnar: Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje, Kidričeva 26, p.p. 1032, telefon: 063 33112, fax: 063 37133. Urednica Mira Gorenšek. Časopis šteje med proizvode informativnega značaja, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Poštnina je plačana pri Poštni enoti Celje. ■■HUBA TISK: TISKARNA CINKARNA