¡///j-- M. A- 3 * M 967/68 10007115 COBISS s , '-i. /.'j: ■ /J vSIPURP ■ ^smrnsa. Jilfe-" aH» i. i \. \ C- v i> n E -K.it f«a 'Vt: ■v «v.V , . V\. . V..':; x£ 1 'i H/ /f '{ i m «rte? 1 / U V' '; ' /,-.1 "f m W ; f> {l #vl Mi ■ kku ■"■ i*, i,M r ¡i j i, •■-nčv 't: i i »•'; | iiK.il Mfclj Si v ' Hiti, VMK.Vn ¡¡MM/ ' V - iBl i/ ^Sli/Mft^ > > i I .A i | r"> 1 ✓ «aa^»^ I JL»«*V»»»''" IMNAZHF w uSJAKO v A w V /C - j & i« 41 \ i \ m i i J 10007115 r rt r f $>rsdi aano J» kup no - o *tx .oliko J ?.:•• i«-. ki jih imamo radi in j m -a, t« - » - > ra4-posebej poVtjdia li ., čepre - «j r - c. s Čudnim vase1j9» is nemi »erns t K« s s-lAsa'. ; s»«: c- ¿d-*® poaalr.no l i pe rass^lsdnieo -. JfoS« iirm, «stri vi-.ostra In spokojna» ^vlz-mer no svesdnato »ehov Mri t»-* "iobr•• m.\ t.-. • la- bia!, nad ti&tiai, ki «o - a.-«če -ari tivtiajf ki jih držijo tiapčars au&e ' ;u>fcjtt' -ai^i eddies pa je »»rakova rej i ca kot a ¿»ko:. ;-p&. ¿a i • srečs ier ss'ljos Srečno t Konu, le ko»4 naj dam ip a;..,. «02 . ?o • .-a- je ¿ro?.« vtisnilo # obras črte trpljenja ir,- t os -: a m; r trn-.I Sakaj mora Mu tudi 7 tei o, 3. v ko si "a: »slimo sreča i« v drhtenju in s skrili» nemirom pričakujemo^ kdaj na* ir 1 kasalec odpre vrata ^ nov,: obdobje življenja^ toliko trpljenja, o&n^a, bede in a:apega sovra&tva na svetu? Za nip as preplavi ceiavm čelja, ki as kakor bo-o£a toplota raaliva v notranjosti i ta neskončni nebesni svod m,J m raa&rBS v miru česr vso seml/o, iiij vas j m eno samo noS -adrufci roke različnih barv v topa! stisk in naj vsaj m novolstr-c noč umiri strastna eovrsfi-tva in »premeni ropot orož.ia v en aam topel vskiiks Prečno vssm! Za vedno,- na samo to no?, tudi jutri, tudi dr««,© letd! I j, epe t samo raskladnios* preprosta s tako ©bičajna9 kakor tisoč dru&it, vendar nt eč. mrtva« Ko vam va«a< ki boste vseli list v rok»,, izreka» srečno« iskreno aeiluj. naj nil issveni papirnato - %' običaj no» temveč naj se uresniči o Srečnovam vsem? vaši® najdražjim» srečno vsem, nad katerimi ae V o raspros tiralo spokojno nebo v novoletni noč i o Heka 11» va 15 fe--o metrov . umikam rto^tt v rodo» ée vedno m -e:, « •■• ****«»• žalosten? ní;. ti «i oi^p oe u/ * . - •■■.je He pafta me be» m to alíalo razjedajoča .^^f/iís. ¿ ,:• ¿t^í? , kar &am silim van j o fcr«« al c* misli na saaoaor ^ poskakuj«. 1'u r«*d releo je čudovito- Pred atine; .es. ra ■ nina, preko ka se** 8® okoli aoje ¿Xa a veter ir» mí ko- dra lase» Vetar prav dobro ve, da se bom ubil in ječi skupaj z bori» ione® »ahaja íeiuni oblaki se vedija je jo in pokrivajo prve sver»de, da r»e feo j o videle mojega samo-mora, Reka zavija okoli a kale., r»a Kateri sedim'o t>b reki so tcpoll in a»eh ír vriSd i p. bamomora ne bom naredil ponoči. &ačel boa kričativ potea feo» počasi lese) proti robu in de me feo kdo sku*al s&austaviti,, s« bo« «analaéS vr&el v bučeeo reko. Toda» Če a« nihd® ne bo smenlX «ame.. t»o,m ob ¿1**0« <« da bo M videl« .» Pusti.'? dom, da se m pribito ?•<* potem ee poseerte», v vodo5 bedim sa skali in alalia na samomor in namakaš* no&e v rek:I - kopalci m odhajajo po ste«i aed korusniai polji; mimo krompirje» «kosi sadovnjake v vas, iopoli ae positavajo viaolco mano in prijetno Se last«o Vea aan so al neutrudno pali svojo pesa®, pal i so mi» naj posabia, kot mati otroka v &ibki so ai Sapetalic Oni so pognali mojo bol in niso me spominjali nanjo« Pri pove d oval i so fc»iv kako so se rroáísca spreminjala« ob o-poldanski vročini bo topoli &ele»teli9 koliko tisoče vran je as &na.ždilo v njihovih v« j ah; drhte in « žalostnim glasea so mi dejali./ da se tepejo Ijuajfe t«ed se-boj »a ljubezen o Zaupali so mi„ da 3® pel njihovimi krošnjami večer aa večerom v medlem siju meteos podajo vile It*. da jih ve čer sa večerom njihovi princi učijo plavanja; da ©o sreč ni .i Vabili so me, naj ostanem do vtžera, da bom lahko - • del njihove milino, da bom motal aiiša^i njihove z^oro/e ljubezni in dihe radosti, ki -/ejejo iz rožtiettih us'« teh pravljičnih bitij. Da bom videl tieta telesa, ¿ola in čista v svoji deviakosti, Zakaj te Tile in princi «ivij o samo eno noč in v tisti noči rodijo tisočero otrok» ki s« čez dan ¿redo skrivalnice ir. se zvečer skuhaj o vtihotapiti v area mladih Ijud1 .tu jim dati dobroto». ïoà» mladi ljudje so hudobni in ubija; o prince« ker jim zavidajo njihovo lepoto» ?otea ae ti princ-. o pričaj o teh mladih ljudi in človek misli, da ao Ki fantje in dekleta mrtvih ker visijo na njihovih obrasla pomendrani princi„ Ubili so jih ljudje, ki ljubijo denar« Malo ljudi je ae zdolaj oh reki. Vstanem ir ¿rem proti robu skale .. Dva a ca me zavladala in ae mi amejeta., Ko-fee imam Še vse mokre* Dol&o časa sen jih namakal v odi i mislil na samomor, 'Olej ta-,, kako je ne men» bamo kaj dela tam ¿ori? ha .• bo ëe dol pad«!/' rekci debeluh« "Fojdiva1B Fopadel me ja divji tet« Ka,; ne vesta., da mislim narediti aamoaor? 'J.ore.| se boa moral ubiti ponoči. htkoTcr ne bom mo&e.l pokazati da bol to rad naredil Ubil se bom, da ne bom teč slišal čudovite glasbev da ne bom videl čudovitih slik, ki jih dru&i aaniču^ejo. Vedno bolj ae pogrešajo v blato \n njiho e duše so p a? ©-Sasui si bom oči s peskom, da jim na >"0ïa mogel več razode-ti lepote, ki js oni ne pozna o? In tedaj &aveje veter s polja„ V njem zaduha« vonj prafeain poti* vidim koruzna polja« ki ae bohotijo na soncu. iaed njimi stopa kmet s trudnim korakom. Ljubi jih o Milijoni dreves zahrume; gozdovi» ki trudni legajo k po» čitkn, so veličastni zjutraj, ko ae prebujajo v vaem svojem tihe® aivzava., ablanes travniki poleg valujočega mor j«., pšen.Ciii me kličejo,; hočejo me imeti, hočejo, ¿a bi s® ubilo Scnoe je zaSlo. Naenkrat napolni prostor zvok violin« Izpod trepeta-.ločin lie tov topol zašumijo princi in «e objemajo z vila-mi, ki jih je mesec psičaral iz vodnih kapljic, v.-,, korua-nih polj, ki bo mehko pripla al a is sadovnjakov . it ■ as».« ke hiša, Milijoni princev pleSejo» Plešejo dru& akozl dru-fee^a, ??ovi priî 21 in vile prihajajos dokler ni ta« do i samo ša aa m:.l jor.e si ečnui ' iti j • -it j, ki ponujajo are čo- Na milijone prince in < il se vije iz reke in tone v mraku-. Stojim na skali in ¿leda® očaran od te^a veličasten prizor, Opazil me Je princ. Prenehal se je vrteti in obstali so v hipu vsi pari-, Pridrael je k veni in te ml nasmehnil "bara si? Kaj delaš tu? Pridi k nam?" Molčim* "Ubogi fant!" mi je dejal princ~ "Če hočeš„ sem lahko tvoj» Dobrota tem, Lahko boš počel, kar boš hotel. Tudi u-biješ me lahko." Čudovito lep je tale princ „ 1'oda a a kaj me moti m tem duhom travnikov in a šumenjem koruznih poljv 9 šelestenjem topol in bučanjem gozdov; ko hočem narediti samomor "Pojdi princ! Ubiti se moram« Drugačen sem od drugih in ne morem živeti z njimi. Obiti se moram. Obiti moram princa j ki živi & menoj» Nočem biti šara, i»e moreš postati moj , Milijoni prinoev in vil strm?'3 o v naju» "Strahopetec si i Ubo^i fant« Bojiš se, Bojiš 3e da bi as moral boriti, skrivaš prinra v sebi kot steklega psa in ^a tlačiš v najtemnejše kote svojega srea» Ne ju biS ta, on pa koprni po tebi <, Fan v. ti moraš imeti princa, ostati moraš e nami!" Te 'besede so me razjezile» Piv Je odrinem princ»* Ne ti mo^el plesati z njimi večer za večerom. Nisem tak kot princi in vile-. Nimam prozo ne^e telesa in rožnat .i h ustf niti se podnevi ne skrivam pod topolo^imi lisci in t:idi ne «rastem v enem dnevu., da bi zvečer umrl-. Skočim tja dol v divjo in umaaano.reko» Ha meni visi mrtvi princ» to točki drobnega dežja 9o solie razočaranja9 ki jih Joče jesensko nebo-/ino je hrepenenji« oblakov nizke nad zemljo-: Prst je napojema a vodo in živina ae u« pase v«č po razmočenih poljih. Zemljo je obiskalo pozabljen,}© Življenje e?« j« a krilo globoko pod zemljo in Čaka pomladi a /uečests Zrak tre peče,,., V valovih prihaja k mejni ¿,laa zvona.. „. Razgrni t>voje veje, oraat» in pusti k meni melodijo daljave Vzdrami listje in povečaj temo ¿¿ene v nastajajočem mraku I Hazlij po trapa h pobotnosiš -stari zvon sosednje -asic< Vr^el si m«v sunil visoko med oblake v moj dru&i £>tremifi po ulitkih in zabavahv moj drufci Ja»„ Kimam volje--tanje mojega bistva je moreče, moj dru&i jas, Padel sem, potrebam s» v blato -moj arugi o Vedno si priic" «h,;». ko asm razdvoj©-* Je kda ^at tako moča . da =;Ha ¥ oíc premaga 1 mo* d m 6/ ..... 'UOLiFu / / Dan mrtvih« Vsen mrtvih dan-Del Sklopatajs udarja;. o kapi;-» na o v. a o V nenehnih aimk-.n 3« zaganja vete? m«fi to,'.«, mokre • e;e In trsa zadnje. prs«- aa* *» .. *«v« v mokrih vrtinoi fcrspsvmjo oruiueneli libti in sledijo vetru v satl&je Jesenski dan ^aeh mrtvih dan, De? zamolklo udarjal ob &špe ¿e tu .in ta® je bi lo zasliffati Sum motorja ali avtomobila- ki se j« izgubljal v mrak6 "Oh^ v tej aobi pri teh knjigah ne more» ved vzdržati! Moram tja v«»* kjer je deŠ, kjer ti deeevnc padajo po rokar, polsijo po vzklikni la.- lic in v" je nékako aam fas© '¿9 kot otrok Je zelo ljubila dež, deževne- dni» »je« no največje vetalje Je bilo, ko je ¡sama naskrivaj hodila po narasle» potoku in eo ji dežne Kaplje močile ¿.ostev. črne li Tiho se je izmuznila iz hiše. 3a cesti ni bilo ni« ko&ar« ki bi jo ¡ridel, Mi hotela,, da bi ljudje videli« kako hodi po dežju brez dežni!®* "Ii tak», gospodi £ m", bi dejali« '"Du, starejših se v5as:Ih ne da razumeti»" je pomislila eama »ase, ko je stopila na ¿ozdno' atezo«, "Č€ ho-seS hoditi po dežju brez dežnika in .bosa, t. o» prv-i priliki pojedo« da to ni za i-aka Te 11 k» dekle-»,, ki. Kodi c v m;; daj o šolo* če pa pri dež na dan z željo, da l -a»ja \®sa.V- „ reče.1, o:, da ai vendar še otroki ki mo r* b S 'tj z mrako® pri mami v kuhinjiPw ae je hudoval is ■aj naglas vzkliknil«* U£ vs ..>„ Prvič v o do1 fj.r. času* ' , kaplje so anakowa no udarjal® po -listih dreves,,0 Se edno se je sprehajalae Bila j« popolnoma mokra o "ÄV'C,, 1 .ja dejal 1$ tiho pristavil: "Ana!" Začude- no s® j® o~rlav ^a nip pomol^alay nato pa skoraj posmeh- TJ J -o de Hi s; "0., ti si 0 f Ali si morm. pohabil» da ne govoriva ž® leto in pol?" "čridi biIg** potu deiaik,- baj a vendar vsa mokra! Am:. ad bi 3 teboj nekaj govoril*'[ "ba? Tii mogof ? y da bi sope t. rad poal ušal mo.;i "zvonki" t-i?;" se .jt ponarejeno začudila«, •T, v raa bi rope t poslušal tvoje ;®aedet rad bi gl® 'Ä3 tvoj® oči Prosim« reci mi, da si al ž® zdavnaj odpu-■Ntila re-iif <2a sva spet prijatelja- Tako sam aems m mo-rem več prenašati teh pnetih deževnih dni*' Bodi dobra z iem " posag&j nis" .le'v eni sapi' bruhnil is tebe» Bafels?? 3® .je .zaraejals-, H jen smeh je i arami pornglji-vo.it v Seljo p d maščevanju* -uo&steh Nekaj sekund j® vladala uied njima tišina» »ooI'S deževne kaplje so e-skomerno udarjale po listih are^es In po dežniki-„ CJlavs ji je bila pol -a čudnih »iall.« V nekaj frenut-k'h.nu mora odgovoriti o^o o:"1! sjemuf .ki ¿a .1® nako* spoš • ova"1 * v morde celo oboževali.,«, Te&ela j «t da ¡i;-. prišel \fnji iz ljubezni v pa5 pa zato, ker Ju» bil sam® Dobro j® s .¡p. igrati '- .loge. človeka polnega ljubezni«, In ona ®u no«--i"» re*s. ne, a® in š* enkrat :a®? čeprav je včasih pomislila in si priznala« da ga s® nekoliko ljubi, luora »u reči nt zasadi s^cjagt ponosa, ponosa poštenega oeklets- Fokazat i. atu moras da jo ravno -"sak® plava sli črna oči m , j* sed«i ko je oa bb:J pr*cafcovs a. i» P - » ^ IVo^ino a '•Andrej , 4 pomni a, d;* , J ,0 s mi s lo obsirao po edal„, aa 3i s® m. smejal ob ^a^ P bele takrat -em spoznala, da si «i bil ^eai, "Prosim opreti, pro».» po^f» * govorila Malo v pom, k; M-e mo^-da spomni» ne«®*® .iesen^efea ane^ ki so komaj prodirali .kosi .a.eso^^akc v P«**. Ka nasprotni . ^ klopi ^sel ko ^ & pod njim Pa ,|e črpala ^ jeseni, in pr-iS v Življenju sva - \Jn£\0 /pomladi, t1 trgal si jo in de,al, da ^ Jf^te 1. ' 'Preposno se je spomnila, da »ora o^eteti in pomislil nagima-» Sakoj* ponižal nnil name, prepozno^ rraveS me ■ f;* 0 * ne M Trt-da d? M n odpustila v da bi. te IjaMla» ^ ne " > in ..«aSA. aa >«. * ?« ,iT« v* i® zaradi bila ljubezen» pa* pa uami -jenje do človeka, u jt črnih oči oatal aa®,' .r0i Anat" j® «rl ia&i sa.i s teboj ioče da*« ¿as pa »e» 4*?»1» *** 1« jod, saj » . ....t- t« posmehljivo daja- m! Kasvidenje in areSno» A.id efi je b Le dežna kaplje so udarjale Po listih drms. * tu in tam j® bilo sliSati petje P^o Mesto s» koplje v aonSnih žarkih in v zraku je v0nj pomladi /aa brsti in se 4eljno nastavlja soncu, sams p<> ae zaprem y mračno, sivo sobo in jokanj Ke prenesen po gleda na lepoto dneva, Zdi ae mi, da se mi nara a x"og) da se ves ta čar posmehuje moji bolesti. Hočem ven« oljem nebeško lepsga jutra S Za trenutek postanem na hfošne^ pragu, t očaai grem čez vrt za hišo o V vsaki travni bilki ae leskečejo aor-ični žarki, kot bi hoteli z merskimi Oje ml svojih nevidnih prstov izbrisati ostanek ¿ oči -*©a v kapljiceu ki so zdrknile is rok teme in jo prekrilec tesnobno me stiska okrog srca, Mla3tas po zraku, ker ču "m da me uklepa obroč, ki je vse o£,ji, Na hribčku ee* In hie dam navzdol na mesto, na hiše, ki so mi znane, domač», Z enim samim pogledom bi želela objeti vse, kar mi je drago, ljubo is globin srca mi na ustnice privre šepet, ki ia le v mislih Čujera in je kakor molite^, molitev izgubljenega sina, ki se skesan vrača na očetov dom in ko ¿a pono no zapuiča, vzklika me6tuv v katerem je bil rojens Ali t© rea zapuščam, kraj mojih otroških let in moiih sanj? Pridem do • rek®, sedem in gledam, strmim. Počasi teč® ledenomrzla ro-da v daljavo. Peni se mi ob nogah in sdi se mi, da se pred mano vrtini i lepa pravljica, pripovedka mojega «ivljenj-i«,.. Pred petnajstimi leti je bilo, pozno zvečer, Vsa hišo je že bila pogreznjena v temo, le v otroški sobi je še gorela majhna lučka in v noč se je culo tiho petje s Le spavaj milo detece, le spavaj «daj sladko! Saj sanje te zazibljejo, uspavanko pojo,,. Mati je bedela nad mano. ker nisem hotele spat?.. Ne s .išno je hodila po sobi in m® zibala na rokah* a jaz t,eia se ji le smehljala in jo utrujala» Nalahno me j® po?>ož'l^ j posteljo; ugasnila je luč in mi šepetala besede za lafc-ko noš, Zaspala sem., a ona je še nekaj časa stala nad mano, kot antel varuh ;*e stala in potem je odšla tudi ona počivat, ' t Leto dni kasneje je bila pomAad aelo zgodnja» drevje za hišo je bilo odeto a cvetočo odejo» !S*ti se Je igrala z «enoj na vrtu. Sonce je toplo sijalo in prijetno je bilo sedeti v dea^eoi. ■¿.ravi sredi zelene trate in posiaš* > brenčanje čebel, ki so letal® od dveta do cveta in neutrudno nabirala med/ ta sladek in gladete med. Plazila ae© se po tleh in trgala marjetica«, Nenadoma sem -j a ta In 5 lovila ravnotežje in poten;, sera počasi in a tresočimi se no -garai naredila prve korake, prve samostojne korake po te® Širnem avetu„ i!ilo je ob farni kosila» bedela sem * svojem kotat med svojimi lutkami, i'oda Rdeči kapici je zdrsnila a reke sobarica in ker ji je nistm mogla nasadil ti nazaj s sem v one-mogli jezici hotela poklicati nekoga m pomoč» oiroko sem odprla tista in izdavila: Ka-ma! Ostrmela jo» pote i pa ms je objela iu na čelu sam začutila ustnice^ Prečna sem bi la in oči so ji žarele od te enkratne sreče, ko je iz ust svojega otroka prvič zaslišala svoje ime o Karan -, mam, mama.,« Kako sladko cvenijo te beseder kot blagodejni žar pronicajo v duše globočine*„« badem lepih let je poteklo od tistih dri i„ Ko sem mračnega deževnega dne počasi odprla vrata f kuhinje, je rasna sedela ob oknu in Šivala o Iz gole sem prinesla spričevalo Mseai je razočarala in še danss vidim pred seboj obrar, - tet se je razjasnil« kot bi nanj posijalo zlato sonce, a to sonce sem bila jaz sama» Bliskovito hitro je vse to prešlo« minili so ras o« trošk® brezskrbnosti» minili so sladki ko me je mamica zibala • &ee Zapustiti te moram* rodno mesto, ti tako ljubljeno in domače! Zapustiti moram tudi tebe» rodni dom* o hiš° očetovev ti streba? Oditi moram v daljni $ širni svisto 2 a kaj? Da se spoprimem s kruto usodop da se spoprimem 'i. njenimi udarci« ki me bodo bičali po plečih in mi pljuvali obraz* Horda! i oda tnekočc nekoč se bom vrnila in ostala tuv mesto moje» ba?f| sem ee vendar tu rodila, tu sem ae igralav tu tako strehotno nesrečno ljubila ljubila k vsem ognjem vročega mladega srcav ki je zdaj praznok izsušenoo V njem' je ostala le samotna praznim, siva divjina in z a puščenost, Jokam in m čutim solz» loda le te drobnec svetlikajoče se kapljice mi lahko poraaga.joc Hladijo mi nezaeeljene srčne rane, blažijo ml bolv ki me razjedas uničuj®- Korani od tebes rodni dom, da morda pozabim m srečo, ki je bila v tebi spočeta« da morda pozabim na trpljenjev ki je bilo v tebi rojeno, Vzdramia» se iz zamaknjenosti, Poldan je, V zvoniku mestne ©erkve zvoniy zvoni milo in \fa£eče0 Najraje bA poljubila to malo mestecev objela bi ga in z zvonovi vred zaklicala njemu dn vsem ljubim, ki v njem prebivajo« Zbogom predragi v, ojj zbogom, prebjubi! lo ■ Uc tCM^V / a s U V so&obnaa £iv. jerjji se rs«* 4aa sraGujaaa * í>ajra*li?-ssejiiai vpraéanj!; meln^e »a&i r-uai področje relativnosti t ••rija ir* saniaivest 5tí r&álmen£Íaiia¿ikosti,. #<* bol j pa če trta dimeaeija ««asa M6»;,no »ae nara¿oni govori tj navajati le tri tkiifc&zi- 2>ate pravv a« m» to« ¡rué tu v ska-pili besedah vsaj delne ra*6tstimo »ea pe;««». Princxp relativnosti je ge lc*a 1&99 postavi?. H Poin-cará»v ki pra*is 4a ni megeče ug#¿*viti abaei °>tnega gí^ii ritega telesa a?, ^ironičnimi» ept¿tai«i ai i e ekt?*nagne • ni»1 pripravami , la p riño i p je 4*íj»at«iz» vsel »a «sna« o »vaje *%o • rij»c Spacíaliia reiaiivnostna teorija valja le ea e>t*«.otrer-aa» gibajoče se aistam** časovne In prestorak« sprea«ftlJivke ah statanor se pevtian« med aeboj z Lerentíovini matematičnim* traasfermaciüanio Foveaavo asá mase i» energije 4*rala «nae . a. £*/m0 c".'i'?"" kjar j« masa mirujočega delca« V pria*n¿v če delec mí m Je, dattt. gornja c«ač>;a naslednja o&iko% I-aka&e 55a te £iast*inovo trdiiov so kaano^e tíoMii «nanatveniki,, ki se ukvarjajo s ¿tctrsko fislko* Kot primet takega dokma lahko v«ameno m«rjen¿e hitres*:". ¿arkav ^ta (elektronov) in ka mi enih iaws« .. Ugotovili *ov da je maaa íeh v odvisna od njihovo Mtresti, Aatei&oo tnao., ka« ta stapriifin j« Sisaste iaova fe mal* Siaetaiatra teoriza sXotrt. na opi^ialnan relativnostne* nač sldu Vsi k« a rdi ¿ctr-i el a ta?. kl ae pranikajo frug glade na-é-¿jg«ga p rema m*akon»r»o jt .oakovróluo isa apis = aite p«e1av»v. mega i««ed koordinatnih aja«-no v maraño obvodno pavesti» '¿'a svetioftae hitrost veijav da je njena hitrost vee-1 i j ira t vseh sistemih konstantam* 11 vaeh teh postavk lehn-3® od hitre sti «dvisna doliiaa meril ."kantrakei^a dol t in; in tok ur Ckentrakmija ča sa)„ V ^astoiaovi t »ariji se ofe£ »to,-2: itrtaa feak^aa í «¿kan a oüratiitTi masa tu ssakoa a ohranitvi sa&rgi j«) sdru<a v enega aa»-»ga¿ «ation o shranitvi i?^pasre3aa sta povesasia » 2¿üaisein«va teorijo dva sa^fti-v® pojava? paraaoks ure in kan trak-d ja ra¿dal,3ev iacsano dve mirujoči urS ▼ «odkar- A ia B ira. ob« karata iatl fte «a primer ura v todki 4 pomaknemo k tiri v tofiki B, na ▼(...5 leamale istega 6asa temveč f1« m°av j» pa$cvax,a„ stal^ ^rogl tanaBien i» kontrak^ija daa^«. akrajSa.-^a) dal t.12*, ,ii©,Cui tika« 1 pokarali f da t©l». ki se e«í nas a^muga » ;rJ" 3kra:faah* v amei-^,, v k&iera s» gibi je .«a fakt ar ta rsa.l ass ■ p»atoi« is kcm1?rakcije iB.a 188? a í« paja ¿h píí-ük' »a sia»^vi Hit . ¿lai líe bi i da ne m»re naprode-vati, de ~*c tsnfti vašega d«g»dka r prietarske-čaaovnem konti-ftuarou* Štirimi koordinat an* i v ne da bi vnaprej pojasnil* ka^ pomeni j)» o Pre* »raj*© časovni kontiimum je ia»ras£v ki označuje gome tri j» .i»=olja v relativnostni teoriji. V Kewtonovi fiziki in me'1 prostorom in čaaonu Ugotovila »ta jo Sale Minkowski in Einstein. Poljak Minkowski je pokaral enetnoat prostora in časa ki je Stiridimsnzionalni kontinuum* Ta naaproaior imenu jama tadi va«el je Minkewskega* Splošna relativnostna taari-ja prestar Se peaplodi in dopušča ukrivljeni prostor» ki ga imenuje* o Memanov prostor« V tem prostoru ni ravnih t s® - več le krive. '¿a ekstilnc tovarno v Ajdovščini lahko povemoc da so jo osno-'aii na tradicijah nekdanje ajdovske predilnice iz 1 82 v, Že leta 1875 je zaposlovala nad 800 delavcev, nekaj čaaa pred ukinitvijo pa več kot tisoč, Predilnico ao 1932 zaprli, Sedanje podjetje obstoja od 1» decembra 1948v kc je vlada 3R5 izdala odločbo o ustanovitvi» S pripravami za ureditev so pričeli v začetku 1949« Tovarna ni ¿mela druge izbire« kot da je vzela stare in izrabljene stroje, ki ao jih druge tovarne odstranile iz proizvodnje. Konec jantarja 1949 so pričeli z montažo strokev in električne napeljale. Avgusta istega leta so stekle prve statve« Po 17- etni prekinitvi so tako obnovili tradicijo teksrilne industrije v Vipavski dolini» 1953 je bilo v pogonu so 242 statev» Poglejmo na kratko še proizvodnjo: 1949 so proizvedli 112 000 tekočih m blaga, 1958 leta že 4,526,000 m Obiskali smo "Tekstino" in postavili nekaj vprašanj feov9 Šinigoj CJrozdanu,, V podjetju je v letošnje«?, letu prišlo skupno 53 norih delavcev} odšlo pa 135- fced delavci, ki so odšlo 30 3 • i3okokvali.ficirani64 je kvalificiranih, 22 nekvalif iciranih in 13 s srednjo In nepopolno strokovne izobrazbo« Ta analiza velja za 9-mesečno obdobje tega leta in kaže razliki 82 delavcev Pri delavcih» ki so odšli, je presenetljivo veliko kvalificiranih, Vzroki odhodov ao predvsem? ~ odhod na odsluženje vojaškega roka odpuščeni delavci zaradi trajnega sjmanjšanja obsega dela v obratu tkalnice - 19 delavcev je odšlo zaraai ugodnejše zaposlitve v drugem podjetju - 19 delavcev je kot vzrok za odpoved navedlo zaposlitev v tujini - podjetje je zapustilo tudi 20 '¿ena, ki ,30 kot vzrok odpovedi navedle neurejeno varstvo otroki Stanke zaposlenih 31 * avgusta je bile 559 zena in 231 moških, oktobra pa žena in 227 moških, OBRAČHN POSLOVANJA Celotni dohodek je podjetje doseglo v višini 2,-4 mili-ar de S din, *ar J® letnega plana, i.' poš -evati moramo blaga PROBLEM FLOKTUACIJL V LaiTOŠNJiM LiTU ? r manj zaposlenih*ko* je plan predvidevai« Paradi te-ga ima podjetje izgubo v rišini ?ls9 milijonom starih. dinarjev, rljub izplačevanju nižjih osebnih dohodkov* Osebni dohodki so bili za 21>9 večji kot dohodek*' Vzroki' BOS - vpliv nekontroliranega uvoza tkaninv - pomanjkanje obratnih in deviznih sredstev,, To je d©vedlo do nazadovanja v obsegu proizvodnje in prodajo in z vi Sevanja proizvodnih stroškov« Prodajne cene so zelo nizke tako na domačem kot na tujem trgu o - Vzrok je tudi velika konkurenca iz vzhodnih držav,/ - visoke zaščitne carine-, VZROK.! iz?i*kU-m;j7, M ¿.JIH O^BKIH dohoulov rastale so razlike med izplačanimi osebnimi dohodki na podlagi dosežene proizvodu j« in obsegom prodanih izda).-' kov in razlik med dohodki na podlagi dosežene proizvodnje in med dohodki,'vsebovanimi v prodanih in plačanih izdelkih? ki jih podjetje plačuje iz doseženega dohodka o V .pr-vem primeru je nastala razlika zaradi vedno manjše prod?-?e0 V drugem primera je nastala razlika zaradi izgub? ko je .iohodek manjši .od izplačanih osebnih dohodkov» V prvem polletju 5e znašala razlikav med doseženimi dohodki in o~ ssbnimi dohodki okroglo 20 ra Zato je- delavski avet sklenil s da ae osebni, dohodki znižajo m 20 V mesecu oktobru. je delavski svet sprejel sklepf da se do nadaljnjega izplačuje planska vrednost točkes zmanjšana za 13 i" za'vse ekonomski enote* Is dohodka je podjetje pokrilo 95»5 p izplačanih osebnih dohodkov« če pa bi uporabilo razmerje delitve na osebne dohodke in skladef pa bi pokrili 78 # o-aebnih dohodkov in pri tem dosegli 52 f- planiranih sred?te za skladec Rešitev je v vključitvi modernizirane oplemeni-< tilnice v obratovanje in v normalizaciji sedanjih tržnih razmer« PZ3bi£KTlV2 F03JI-TJZ- Pri obstoječi opremi podjetje nima perspektiv za razvoj, Harejeni so ž® načrti za modernizacijo oplemenitilnice0 % investicijo oplemenitilnice bo podjetje izpolnilo najvarnejši pogoj za nadaljnje poslovanje„ tako usmeritev v proizvodnem programu pa bo potrebno več individualnega pri zadevanjav ved organizacijskih in tehnoloških ukrepov ter kolektivnega čel«. KAKŠNI SO MC.ZN0iV.JI Ši'I?i,K33I3AliJA ? Z ureditvijo nove opler-eni silnice bo potreben Blokovni karier. Bo konca aprila prihodnjega leta bo izdelan na?rt gleue ŠtipendiranjaTrenutno Štipendiramo največ dijake srednjih tehničnih Sol (tekstilna smer),. Odprli bodo inesto ekonomista in pravnika, Višina štipendije se giblje od 22o000 do i?8,000 starih din, pač glede na doseženi uapeh, Možno pa ¿a tudi vzeti posojilos katerega vračanje j* odvisno od uspeha« ^OVPHLC^A DIJAKIFJA OIMIiAZIJA Številka: 36»7/40 temperature ¿ade /a ž Vrnitev prstana AJDOVSKI IiliilOAFJ SLAŠČIČARNA Sporočana vams da vam glede na dejstva» potrjena z dol2azit o kršenju najine pogodbe, sklenjene vročega Julijskega dne na plaži, vlačam prstan* ro razumni» natančni analizi vaših nap<*k pri poslovanju v najini poslovni zvezi, sem poklicala direktorja - to sem jaz - na odgovoi*nos to Istočasno Je vče-ra- zasedal tudi delavski svet - kvalificirane prijateljice -in sprejet je bil sklep o prenehanju razmerja« Korana reči, da ste bili doslej zelo aktiven član najine zveze „ V zadnjem Času pa ste odnose kršili petkrat in s te® o- majali stabilnost, produktivnost in moj poslovni interes? in sicer v naslednjih točkahs .1, Pne 10o 10, 1967 s v torek» zabeležen v dnevniku za poslovni sestanek v zvezi z reorganizacijo za dosego tesnejših stikov ste zamudili točno 5 minuto 2, Dne 15. 10, 1967».v nedeljo« ste bili v družbi z osebo na sprotnega spola, kar po splošnih uzancah ni dovoljeno* io Dne 2>0 llo 1967, t četrtek, ste potovali v r*ovo Gorico k stricu, vrnili pa ste se iz smeri Tipava o 4o Dne 2.0.« 11, 1967'; v ponedeljek» iz vašega plašča so ishla-pevale prijetne vonjave» ki Ji h kupujemo v malih stekleničkah ta relike uSinke <, 5o Dne 3o* 11, 1967» v četrtekf na najinem rednem pohodu» ste bili ves čas v pasivni opozicijio Po zgoraj naStetih točkah pogodba preneha pred rokomo V primeru reklamacije priložita tudi kolek za II din 10=ooo Tovariški pozdrav i Povprečna dijakinja gi®nazij® FA r TJ2. $ ¿i : ]f o g a a« a to rja obči .nek»» prvenstvu v rok ene tu rezultati?. ŠŠD "Qllctfk* g '-VI?,.1/. C" - vu, v/ 5 s jobravlje II is ; i? u /.¿4ovg&in* XX ¿•<3, Is) /■.. j—JLJJ.-. W Vr' ^ a s Olaiiasl/a Dorics 24 3 14 * " 19 5 11 i/L.ČAVJl S 7č J/ LI > a h 'i. 1 ■ mi«». i>č3 "Burja* s Garnisi«!» 2 s 3 flaaigni tsnia a .............11 ■ '»■»—Tfi "Burjte" s Uarnislra 5 g l DSKkZlAg ¿i c k o H, mesto v Primorski conski ligi, kjer nastopalo po« imenoa RK r,Ajdov§5im" Rezultati prvenstvenih teke« s ŠŠD ,JBurJafi 8 "VL?*/^ > Vipava ;o s l rr rr » M * wriC?OI" n,distrioa t -9 8 wI*anic©" Postojna 3 iova Oorloa s Kopet1 <» ? 1 ? 4 C « g 15 3ssultati prijateljskih teksta? Š5D "Burja'f s >ova 0-orica 4 ž 4 " * 5 g c P3VZ*«SiV0 OlWf^y: 7 Kaosu a fant j® g 1- crJOJ 3b ELFAB 3b 3 o Č^riMGOJ 3 to 1LOO 'antjas 10 BOLKl/ 1® 2-, KHKOČ la 3 o IL^in-iZi ..; 800 m dekletai 1» Uršič Hadica 4 2 o Čuk Tanja 3 b 3« Marcela 4 ?RV2,N£»'i70 iHIMOaSKS V KROSI? ZA SRENJI. ŠOLI SSKL^Aj 1, UHS1C Hadica <",, ČUK Tanja Ajdovščina Ajdovščina Med 16 tekocovalkami iz vse Primorake ata naši dekleti zasedli odlični I, in 7"I0 mesto.5 FAJfJJZt 6 , C100J Adolf 12, B01K0 Tudi pri fantih odlični 5„ in 12., me3to med 30 tekmovalci g FsR.hr 2 UREDNIŠKI CUBOS Gfcevni uredo lk 5 barija ČUK '¿bhnlčnl urednik? ïZarko bLOKAž Liât opremil« ätbi» ÖRAb ílaafs ïarinfca VZhWl» Î-açiia šaaAJ.CAH, Darja POLAî-C, Sonj® K0MFA3Ê, ra ti ja 30ZIQ; Fran© ČEKMOOJ', Suzana £¿'LXXr Xi re BOX¿Jíía, Miran aïJAVZC Ko ra kt ort prof, i/ora CÏG-OJ ¡Cantor 3 prof-, Aldo ČZSftiaOJ M. À' 3; ÁjJ- I'1967/68 10007115 (t COB I SS 0 . »Vi- - / "V/.' '■ «, •\ / - v- V- V S A- \ •' f \ * / •v?'"/ I ■••.•¡Mrc-.Wf-'t ■ ! i S", «I JI 4; ti r 1 ¡.»"■im'-i' te ? >■■ i is. /t -iX'-r « Ii i &l , Vf i A ( o r HN/A.Z ! Jr L— )GAKOVv AJDOVŠČINI /1 * \ 4 M i * ! LI * i f. 10007115 - (*> ■ Hovs Güll» S love k»,- tel 'tvori 3 3-»o j in delom zgodovinski mejnik : razvoju slovenskega ljudstva .U ljudstva neomikanih tla-dano"- v narode, sposoben kulturnega feekmevanja z vsemi 0-staiimi narodi B^rope. Tega dne se spet in spet vračamo k pesniškemu naročilu Franceta Prešerna kot k vedno živemu. umetniškemu vir*.-.., iz katerega še vedno zajemamo pobu de za reši tve aktualnih duhovnih vt ašanj o 0 Prešernu je bilo res» ye'^ko napisanega? venda,.- Se tako natančne razlage umetnin ne morejo nadomestiti umetnine sam® o • G-ovor • ' kater- so 3e do začet te 19« e tole lija spora sum® va ; i samo "tisti » ki so služabniškega stanu'1»" je v Prešernovi pes»! pes tala sredstvo izražanje najnaprednejših mis v doce. - kateri so se prebujali evropski na- vodi te, ga okove fevdalizma« Iz orodja sa idejno u~ ... ¿e-av e hlavPevskega položaja srovens] ih ljudi«, ka je sxove.i.^k govorica bila v rokah mettevaichovskih narobe -pros et jence'- „ se slovarčki jec k v Prešernovem stihu spremen i orcdt¡e nacionalnega o s ve is Sevanja slovenskih li:udi, dvigat a i ihove plebe,ípke zavest: , njihovega pre-pajan.a z ire^as* provrffev finega humanizma in revolucionarnega demokv-trtt&ma* berjavi^as Mi sva ;jo lirhart in Vod v •' -- «a slovensko zemlje o5e"».a"francoskemu žarišču -••e«-dan je r-eu-o:.' ucionarne misli» je s Prešernom zagorela v plamen., ki m<>. je dajala žar,, skladnost med pesnikovo idejo In objektivnimi vazvo'-v- vx težnjami eiovenske zemlje in njenih Ijíüdi» repko ssakorei'iJ.ajen svojem ljudstvu je Prese'ren boli kct kdo drug na Slovenskem dojel utrip svoje dobe in «ra »tel da:, eč preko obdajajofcega ga okolja• Njegovo zamike, o etakop avnem -sgoslovanskifc narode;? sta od njega prevzel-, e stik in Cank&jrtter jo pred Slovenci nosila kot j&amenico skosf noč duhovnega Suženjstva« Pa «aáisél je y pridobi i -a..-- osvobodilnega boja, naš ia pri nas svoje prvo ve-.1 j,ko utelešenje * Prešernovo osebno in pes vleko življenje je enotno» na ¿. .'.naj. preprosto» toda v jedru globoko pomenljivo za našo zgodovino in za nas vse. France Prešeren je izšel iz tistega dela slovenskega kmečkega .ljudstva* ki je ob koncu IS* in v zaSetku 19« stole tj pričel vse krepka je porajati dve vašni sestavini oblikujočega se 3 ovenskega naroda.. prve elemente domače „ slovenske or&ua -ii ;je in slovensko pros ve t -no Intel igeneo V procesu svojega oblikovanja, je s»l «venski narod del":.i as odo vseh, tj.a odrinjenih narodovv katerih prebujanja v samea-tojno »1J an je ne. sovpada z- nj hovim soi a enim organi- v trati,: ea v neodvisne nacionalne dr&sara ampeh ih na - de sklenjene v okova s a> h- mnogcnarodnih državnih tvorb., kateri j-ladu j oči razred, pripadajo drugorodnemu e emenau Obli kova« ■nje slovenskega narod« ¿a oblikovanje "rodu krivega doka» zamud-"; kakor pxari Prešeren elegija. »' :n;o?!»in Mat: ; : ;opu V Prešernovi tvornosti se na a-wo;ski• na pesniški rac -odraža družbena resničnost pradraerčnlb dni na Slovenskem Vegove poezija se tako vsestransko odliva rsam marifest-ac -«'•'am tedanjega dtfušbenaga dajanj.*, in uehanja m ter koščka re~ ■sije, de bi jo prav lahko / nekem smislu imenovali pesniško enciklopedijo slovanskega življenja v dobi $Settei'&ichc«'e reakcije » Družbene okornosti f v katerih so nastajala .1 jego •» pesmi, je sam ozn?.-..*il Sonetnem venous ''J? krajev niso , ki v njih sonce sijaj cel čas so blagih sapic -oogreâ*vaie$ obdajala so vtriiene jih skala, »iharjav jeznih mrzle domačija o '" ■ V Prešernovih pesmih n? os ;alo brez oda i va družbeno« po--mitično in kuitirno življenje najnapifeč^esifc dež®a Evrope aaj je o njem raipravlj&l s avojiml. prijatelji, ï Lasti z An» drej«a Smo-e loti. k je /i da! "Nemške* Francosko Britansko '»id«*, âvàjoa visoke gorev videl je Jasno nebo italijansko* lise Stroko razgledan» tod? z .....-at: .-erJ.m srcem, ¿i v tuj i.c ni na šlo miru, v-ni i v domovine Prešeren se „ya jasno zavedal, da. "Nemci Slovanom nikakor ni;? o'naklonjeni" in da po tuj Če va.1 ne težnje avstrijskega nemš-;-,va pre'dslavilaAo veliko nevarnost «sr Vilcve^-sko narodno ras ¥ svojem plabaj ako-demokratičnem odpor?», proti okolju v v katere- e ž?.ve. : ¡e prerasel ■ -$e ovoje ^omJšl janike ; mole-ta i a druge, S& slovenske tla je presadil aajbolj dogna-aa oblika uatrarjanje v svetovni poeziji, vzpostavil visoko skladnost mcoS nj.-.mi in vsebino svoja poezije jih razvijal dalje» da ga tem ri, a® prej : e kasneje dosegel u ihča alovensk Javnosti in. v tuji tudi ne- Prešerno"* poezij«., ki ocdisl neposredno al", posredno -ade .-a vprašanja njegove ljubezni do ženska » alti&i plemeni ten ju. človeških■ čustev« borbi z«, čisto ljubezen* borbi proti mračnim predsodkom, ki Bo prav v zvezi s tem problemom najmočneje zakoreninjeni® Pesnik svoje ljubezenske lirike ni imel zgolj za izpoved svojih nezamolčljivih notranjih. občutkov,. ampak si je bil v svesti njene družbene vloge« Prešernovo pojmovanje enotnosti posamesnega in celotev osebne usode in uaode vsega ljudstva 3e najlepše kaže prav v njegovi ljubezenski poeziji* Pesnikova neizpolnjena ljubezen- do Julije je ohranila Prešerna-lirika., ugrabila pa je PreŠerna-dramatika in pripovednika i Prešeren in njegov krog sta stala v središču dveh jezikovnih bitk, ki sta - imeli vsaka svoj določeni p'omea, Srkaraks pravde in borbe proti poskusom ilirizma na Slovenskem. V abecednem boju se je Prešeren skupaj s Čopom zavzemal za siaro, za Slovence že tradicionalno bohori-či.co^ ki je bila skladnejša kot metelčica, danjŠSica in druge . kombinacije latinice,, cirilice.,i;i "kršvljice"'* S tem» da je hladno in odloSno zavrnil z dušo in telesom illrizmu vdanega Yrazas ki je hotel navdušiti za ftajevo stvar tudi največjega poeta tistih časov in vseh časov sploh,> je Prešeren prešel v boj tudi proti Kopitarju, ki so mu bili pred očmi predvsem interesi avstrijskega absolutizmas razširitev in okrepitev njegovega vpliva na Balkanu in boj proti kulturnemu vplivu Rusov -med balkanskimi Slovani„ Prešeren je bil izraz tistega velikega življenja, ki. šumi v bodočnost. Zato je bilo prav slovensko Ijudato prvo, ki jo priznalo Prešerna za svojega» "Velik del Prešernovih pesmi je prešel v povsem ljudsko rabo in v velikih dneh osvobodilne vojne sta bila knjižica Prešernovih poezij ali zveščič njegovih« z okorno roko napisanih pesmi, neločljiva prijatelja/ spremljevalca slovenskega partizana, delavca4 kmeta in v trenutkih najtežjih preizkušenj so sleherne ustnice vročično ponavljale g "Manj strašna noč je v črne zemlje krili,.' ko so pod. svetlim soncem sužni dnovi!" omlad je prihajala vse bliže, Čutiti j o je bilo r *raktt/ vetrus potoku, soncu -c zvezdah» Vsakdo . ki -i jo" je želel, jo le čutil', pričakovalo Tuda Sanja» Sedele, je na vrtu in /dele se ji je, da srak zadnje ■Hni diši kot pariška lepotica po pudrih, da se ve ter nekoliko blafcje milejše igra z njenimi lasmi» In tudi v po-tok« je videla sns k prihajajoče.pomla.di, kajti -voda ni bila več uasazanfev pač pa prozorno.čista, Zdelo se ji jar da tud: sonce.in zvezde prihajajo vse .bliže zemlji, se prijazno amahljajo utrujenim ljudem, zdelo se ji je, da kou sonce podnevi, irMi zvezde ponoči hočejo oviti zemljo v nek blažen^ opojen mir« Tod** to je Čutila pred tednom dni« teden dni pa je $9 preteklost« ki lahko mnogo, mnoge spremeni• Scroe ni ve? prijazno sijalo* tudi veter je pc-stal grob* «asilen* ker.«o "Torej sedaj sem spet tam^kjer sem bila v zč>5et.fea» Sama brez človeka, ki' bi mu zaupala, bi-ez prave pri jateljice, prijatelja. Še pred tednom je zame sijalo sonce sreba, še pred tedaom nisem vedelar da me ljubi in tudi nisem vedela« da bo odšel» Teden dni!" je vzdihovala» "Kako daleč je ta teden!" Zdšlo se ji'je* da je od takrat minilo milijon in Se več lety polnih razočaranja*ljubezni in tudi sovraštva P "Ke, saj ga ne morem obtoževati« ne zasluži* da bi ga prezirala, ker je vendar tako pošteni" Slavo je Imela med dlanmi in jo še sklonila na i kolena ter r,ihoy komaj slišno zaihtela» Ni se menila za solze, ki so ji polzele po rokah, le nanj je mislila» "Ooo, moj Antžrej* kako te ljubimi" Spomini 9o ji zbežali nazaj, v tisti čudoviti čas, ko jI j« pripovedoval, kako bo nekoč še lepše, kakšen dom si bosta zgradila o Senadoma je vstala in se zgrozila svojih mislis "Ne smem več misliti nanj* moram ga pozabi ti* ■ vse, kar me spominja- rsan mo ram uni č i t i, mora izgini t i»»," Vo'if:. miae . r.anj j« bila močnejša in Se sama r/> rede-i& kdaj se ¿e spet predala sanjarjenju,; "Sanja " ji ;:e dejal, "premisl i sem neka;', glede najine ljubesni." "Kaj pa., pove;?"- j-e radovedno vprašala» "Bakrai, nikoli rs bo pozabiš*, »'o se mu na čelu pojavile tri dolge gube, oči so zrle nekam daleč čer» njo in roke so se mu tresle "Sanja s. rad te imam vendar te danes zapuščam». He bodi. žalostna in po sab i me/' je žalostno dejal* :i Za -kaa j ?" je kr ikn i Xa „ w*ato draga« ker ti moraš študirati, ti moraš biti pri učenju zbrana? jaz pa bi te samo asottl*- Čaka te še pet let študija in takrat bi bil zate že prestar*'' Se sedaj je čutila njegov poslednji stisk roke« vi lela je njegove oči, ki so jo gledala, a je niso videlee Zdramila se 4e, sonce se ¡nagnilo k zatonu, neto je bilo, brer oblftdka in čudovito lep« modre barvef tart po ste-■si pa ;,p---. ml aH fan-"t..> kdo je'? 0oov saj to je o», • on » moj Andrej 2 * Dli-lal se ji je z nasmehom na ustnicah in snežno belimi prvi*! ,vončk> v rokah» Spre i« telo jo je neka; vest lega,, pričakovala je , áploh 'ni "vedele. kal, toda zdelo se ji je., da prihaja, s Andrejam -odločilni'"trenutek v njenem živ-IJenjUf Približal as j; jes "Traga, rojstni'dan najine nove ljubezni Ostal, d «m pri. tebi. čeprav bi te moral 5a- . ka t: do konca dn i • " Sonce ja zašlo za goro; Od nekod js veter prinesel 3 seboj glas piščalke in luna je ž® prišla, pogledat, če Je na zemlji vse tako kot prejšnji večer-„V Fa se je motila , V"»! j^ph^ojw Jknyé raznina v da? i l/OS Pusta vsakdanjost, Le zimski vetarte mimogrede razkuštra„ Dan je enak dnevu, -teden te dnu 0 .Razlika je le v tem, da je bilo včeraj sonce, danes pa dež® Kot človek na dolgi poti v globokem snegu» ki mu je volja zaspala* Sneg sproti zasipa njegove stopinje; tiho zre s kalnim pogledom čez snegt ki mu ni konca0 o pogledaš skozi oknoe se ti zdi vse samo po sebi umevno s veter» '.hribi, drevje«, „o Potem ne gledaš več; samo slišiš skozi popisane strani brnenje motorjev. Noč«, Fe moreš spatiD Listi šelestijo pod oknom«, fcemljs pravi, da se je zgubila v vesolju. Težko in moreče pade nate s kri vnos t pr az ni ne» Odnaša te v vrtincih zmedenih misli med mrzle e-vetore zvezct in ti nekje daleč zavozla misli 0 Potem je najbolje, da zaspiš. i^p^^neiinke 30. mrtve« Neslišno padajo skozi sivino s brez hrupa se zgubljajo med vajami smrek. Snežinke so mrtve. Počasiv neutrudno pokrivajo tla? vklenejo drevje in se razbohotijo po skalah» Snežinke so mrtve0 Prepustijo se vetrtls da jih nosi preko polj in plešejo z njim v vrtincih,, Sne ? inlce s o ■ rnr t ve, Opotečeš se čez prag in sagazič v snega ^ežko sopeč premaguješ žamete« v SVÍrOP topil je iz Viuao ljudje so se hrumeč pre. . .»¡.i in ga s t i a kal i o-i ■■"sen. strani. •me.3a.ii OC 3€ in glasno VoReatirali predstavo TonShb se je ofcroč teles o krog njega zrahljal 'Bil je na prostem*. Skozi goste valove megle so se svetlikale cestne svetilk»Pocas; je 3.topa! -po ulicah 'Ljudi okrog »¿ega je bilo vedno mar«jt .le skozi noč in meglo so še prodira 11 koraki pegeer. Ko je začutil, da je sam, je hitro stopil sa voga' in "pogledal nazaj,, Mrz-UČuo je segel % žep in izvlekel pomekari zavojček cigaret-, 'Dobro je vedel, .da j« v njem samo Se ena cigareta p »e da bi se enkrat pogledal. ga je odvrgel„ Hoka se mu je tresla, ko 'je nesel cigareto v Potem je hi- tro oprasnil vžigalico in jo pri&gai8 flameadsk je sunkovito treoetal. Potegnil "jé "ia a užitkom Sutil; kako mu dim polni pju8ay Sutil je mračno veselje zadovoljitve, Izdihnil je i ga lahko premamile? Prva dva dneva je še nekako pretrpel, potem pa ni ve5 Šlo naprej-. Če se je u-sedel h knjigi ¿e sicer bral, toda naučil se hi ničesar. Poslušal je: toda slišal ničesaro Hodil je po sobi ko preganjam zver.. Roke so se mu tresle in gla-a • i bila sposobna ničesar* Njegov organisem je bil že toliko zastrupi jenv da ni mogel več pogrešati nikotina«, Borba je trajala en teden in če bi nadaljevalo ei verjetno zmagal. Toda vdal se je, V stranišču je videl prijatelja, kako si prižiga cigareto» Nekaj se je v em prelomilo* da je po zaoii /se sklepe in Žrtve o Isjecljai je? "Daj mi eno- prosim? ,s. Od tedaj ni več poskusil, čeprav se je zavedal; da bo vsak dan tež je r Vsak dan bo bolj nevarnof da zvedo doma in v Soli. Bil pa .je prepričan, da bo enkrat njegova volja dovolj trdna„ da bo smagal. In to se mora zgoditi kmaluo Dil je 2® blizu doma Pokadil je cigareto že do filtra- S gnusom "je pohodil ogorek, Iznenada je rekel glasno? "Ta je zadnja!'1 In postelji, preden je zaspal, je še enkrat pribil? "Sadt v a Drugo jutro je šel v šolo; Še vedno je deževalo» I'ot je vodila mimo male prodajalne časopise-.- in to rak«, Skoraj podzavestno je vstopil* Pripravil je denar in pomislil, da še ni nič jedel - ±i\%*m je jrekei.* "Mora-fo, prosim ? v. ir) OntSKO/ r~vfty f $ f> uiAs ui-:>.3c* jstvovanjs v naSem s t ole t. ;i! pa je vsekakor astronavtika, V zgodovini lahko že precej daleč nazaj zasledimo težnjo čloteka, da bi obvia da vesolj ki prostor Vendar pa so ostale te težnje dolga stoletja le utopija zaradi nepoznavanja astronomije , nebesno mehaniko, geofizike z aeronomijo, tehnologije goriv in gradiv, elektronike in drugih ved,, ki so v" zvezi a astronavtiko., Eno glavnih vprašanj razvoja astronavtika pa je bilo in je še vprašanje pogonskega stroja ki bi imel dovolj mo-M da ti lahko dvignil satelit do določene višiner ga potem pravilno usmeril in da bi lahko služil za pogon medpia iietarnih raket. V ta namer.- se je razvil raketni motor, ki j s edini sposoben delovanja tudi' v brezsručnem prostoru, Delovanj« raketnega motorja temelji na tretjem Kewto-- novem zakonu, ki praviš Vsaki akciji sile ustreza neka re..... aktivna sila, ki je tej enaka po velikosti, nasprotna .pa no smeri: Ta poiar pogosto srečujemo v vsakdanjem Življenju fadar na primer skočimo s Čolna ali gibljivega vozička, se •''-■-ta premakne v nasprotno smer kot mi- Pri tem pojavu ve~ i, a med hitrostjo in maso. prvega in drugega telesa- ki sta iti:; udeleženi pri poskusu, naslednja acezas mtv « m2Y2 mi masa PJ^ega teléaa9 v.. njego . hitrost in "C: masa drugega telesa, v„, pa njegoTa":"M troai, P-) zvezo imenujemo tudi .stavek o ohranitvi gibalne količine. Ha et i motor deluje ne. principu toka izpušnih plinov, >.:i nastajajo pri zgorevanju primernega goriva v zgorevalnem prostoru in potem akepandirajo na prosto, Zgradba raketnega motorja je podobna »©aktivnemu motorja. To je v bisívü na V-nem koncu zaprta cev{ v katero dotekata gorivo in oksidato;, ki ¿9 potreben za zgorevanje goriva. Gorivo se kemično spa--' ja z oksldatbrjeto zgoreva. Produkti oksidacije ao vroča plinska naae? ki pod pritiskom izstopajo na drugem koncu ra kete9 ki ja oblikovan v izpušno Sobo- * w m r ^ ^ > jf o f\\ .. ¡1 1 Uksiciator Hitrost plinov pri iztekanju skozi šobo je po Bernon-- lijevi enačbi ;t"T"~- , * . r * y ■ A. P ■■ kjer j® Ap razlika pritiskov plinov v notranjem deli motorja in zunaj njega, f> pa gostota .izpušnih plinov. Hitrost iztekanja plinov lahko podamo tudi z masnia tokom plina (0m , To je masa plinov, ki v do i o5 »mem času izteče skozi nek presek- Stavek o ohranitvi gibalne količine nam jasno pove, da ;e za raketo v "nekem trenutku." produkt mase raketa "in njen» hitrosti enak pro duktu mase izpušnih plinov in Njihove hitrosti0 To velja za raketo v "nekesi trenutka" zato, ker se med poletom ra~< ke njena masa manjša zaradi zgorevanja goriva in zaradi odpadanja dogorelih raket - pogonskih motorjev Kakšna ja potisna sila raketnega motorja? 0® saggemo v neki posodi z man,iŠo odprtino zadostno količino smodnika, ali kakega drugega goriva, ki aa pri gorenju dovolj hitro spremeni v zadostno količino plinov, začno plini hitro iztekati.i« posode zaradi velike razlike >r i ti s kov Če posodo priključimo na planer,* lahko z n,1a H»črti raketnih konstruktorjev predvidevajo f bil?; .sil bodočnosti polete na druge planete in me dpi ane tarna potovanja,, Prva in zelo pomembna fas;a v osvajanji vesolj-" skaga prostora je prestala svoj ognjeni krst, time "Sni sate'' si še krožilo okoli ..ieailje.: prist*li so že na i^zii - .Nadaljnji razvoj jr. torej postavljen na trdno osnovo •. ga sektorja Franci» KAIttEEJU postavili nekaj vprašani žgodovi?.v ki r«zre.) i.pod;'a t:?a v Podjetje se je .razvilo iz starega allfca s. t^taiiovl je neg« 1835» letai; Mlin' je Že tedaj mlel razna vrste <žitarle '0 osvoboditvi je postal družbena Isetmisi, z uvedbo farno-opravlja-! j a pa s« jt pod je t j 9 osamosvojil« U.95i5» ha,-alajbjjift letih 30 se pridružili mlinu v Ajdovščini..S® mli-ni ."a Slapu, Yrtbv5.hu ia Kopru, Podjetje se je do t^kr« t v glavnem ukvarjalo a predelavo Žitaric v polizdelke?.t«-•o,< po 'ivedbi samoupravij anja pa so uredili obrat ¿a iz4e-lavo 'Vestenik- Paradi' povečanja proizvodnja so bili pri. ~ siljeni graditi novo skladišče in tako je v letih 196? ~ 1964 nastal moderen silos ob železniški postaji« »vezati kasne*« pa ao zgradili še skladišče pri Gasilskem dbrnuT Podje tja se j« začelo povezovati s sosednjimi obr.ti in pekarnamif Od 196leta pa. do 1967 ae -je k podjetju pri— kij učilo še 10 pekarskih podjetij in tovarn«, testenin S:t& mlin z ustreznimi skladišči v timagu,- Dane« ae je podjetje s svojimi obrati razŽLriifc na vse primorske občina raže.u »ovogoriSk©* K*.j' proizvajat»? V začetki* je podjetja izdelovalo v glavnem poliv laike SOeli so «i tarife vseh vre t' koruzo? pšenico, r:?\ ječme r-ajdo->; tendar so na vedno bo usmerja t v proizvodnjo kontnih i zde i ko*'u&zne vrste testenin, napolltanke. razi? i dru g i Udelki t. svojih 25 trgovinah pa prodala jo kr.ih rseh vrst, slaščice m druge izdelke.. Z vsemi obrati ima pod., et. je okoli deset milijard leta« realizacije (prodanih issd«^-kov) Odnos matičnega podjetja do priključenih je naalegigju • Priključeni podjetja so skoraj popolnoma avtonomna imajo svoje delavske svete« svoje upravne odbore., svojo prodajno službo proizvodnjo pa morajo usklajevati s matičnim podjetjem. Iglami.......S katerimi se srečuje vaše pod.1et.1e? Glavne težave imamo za nabavo surovin > to je pšenice in le v manjši meri ostalih žitaric. Podjetje je pšenico v prej-3njih letih nabavljalo od posebnega pooblaščenega podjetja r Beogradu ki je pšenico uvajalo toliko kolikor je določila direkcija za prehrano, £ manjšanjem uvoza v zadnjih le tU- pa je pod jat je prisiljeno iskati žitarice pri domačih proizvajalcih,, pri tem pa nastopijo težave s skladiščenjem surovin Najboljše žito se lahko dobi edino le ob žetvi, in dobra surovina je pogoj za dobre izdelke» Do sedaj tega nismo mogli izvajati, ker nismo imeli skladišč. V ta namen gradimo nov silos s kapaci teto 0 000 ton pšenice, s čimer bo nabava in skladiščenje pšenice urejena skoraj za celo leto. 'Drugi tak problem so c?.ne, po katerih prodajamo svoj« izdelke Cene kruhu in moki. eo bile določene že pred petimi leti in se do sedaj nis.1,., ^¡^Z^ r^hij.10 to sn.Snc 3.V.orjo. Gl»Jr " • BrBïen. far hitro na »rh. «b, teko i Uo in ta *ra3 « pa iMW>. Hopla, aa»aj m J« f;» loïe T t. lie*. mW »» »« sF'J3ti ^^f iÏ /«"«a klena vr? Moraa se 9 Vsea&o aeni na Trhu, Dol gre vseKakor boljée• ^^T^tv^X la, Juhuliu' £ez tiEti greben bom pa k-r akoci. ■Ja, zàkij me 3« pa vrglov Baron je za danee, ôisio i«r.n for«. *> ceï. pa ¡1 U 15. «ra Koalu se bomo Ymili. ^'no/v.a. CtW^ t •■■. • r** JT» -jrv«»*»» TUJCI ia maturantskem plesu so bila i,a točajke dekleta 3ob razreda . judi je bilo veliko, dela so mela preveč» pa se je eni izmed i jih pripetilo tol,«5? a točilni mizi j s stopil Italijan in ker mu je bila mlada to-čajka všeč, se je hotel seznaniti z njo0 Sklonil se je in se ji med hrupom predstavniIs "Peppino!" Odvrnila mu je s "kakega sendviča pri nas na pozna mo, Mi lahko poveste» kakšen je?w ČE JEZIK NAGAJA yr± uri slovenščine je imel neki jak referat o Kersniku« Povedal ■ - prvih Kersnikovih pesmih se ču . močan vpliv revmatizma," (moral b reči i romantizma) 03) DRUGOD PA Mučil sv je dijak pred tablop znal pa ni nič. Profesorju je bilo dovolj jecljanja, Jezno mu je rekels "lahko se obrneš okrog svoje oslovske osi in greš v klop?" 'lijak ga je pogledal in molče šel počasi okrog njega v svojo klop. = GOR t/A X «¿in /fJmlH ^ 1 .pSlii ©PRO^TtTE - o o o o o o o Pred vami je druga štuvila našega lista- Tudi ta j« delo uredniškega odbora > Bo tako s vsemi naslednjimi številkami? Mislimo, da je dolžnost uredniškega odbora,, da is-here najboljše prispevke, jih uredi in list issda, ne pa9 da jih morajo dlani sami napisati. Na naši šoli je ved kot stopetdeset dijakov- Sodelujte vsi, saj je list namenjen vam, P Skujemo vaše prispevke* UREDNIŠKI ODBOR »o-o-o» o-o-o - o- o- o- o- o - o - Uredniški odbors Sanja ČUK Marko SLOKAH» Etbin BRAS Marinka BBATOZ, Marija ŠTRANCAR? Darja POLAliC. -onj» KOMPARE, Matija BOŽIČ, Pr^no ČERNIGOJ Suzana LULIk? «liro BOLČINAp Miran KIJAVEG- «j o Adolcny&ö/uo-. 4 t f \ i ÂjCXJjjlÇ « <5 O Pok -5::*a vi j sni, dragi brlei) ' j nc z . -*ni moj po~ zdrav papirnato, temveč sončr.6 in prisrčno! Saj j a vendar pomlad! "Spet frr.2&," boste rekli* Pc ni* Le poglejte, našo lepo dolino! Mislim, da nam jo lahko vsi' zavidajo. Le kje je deklica v rožrr-toči krilu in s cvet jem v 1 sh bolj rade darna kot prav pri nas? Komaj so zasanjana dekleti posabi-1? nežno belino češnjevih etetov, že se cv- ' oči poželjivo ozirajo v rdeče sadove. V teh dneh pričakujemo obisk kolegov i:-; . "":-ij3o Lepo j-% ta j s za to srečanje izbran prav mesec maj* •' 8:0 ..lenjs in cvetja, mesec sreče in mladosti« 7r:v sar-es ni le Sih dni v letu, kot so cvetja in sonca . jski dnevi o •Rada bi izrekla dobrodošlico oa t a.« -¿klc-oiti bi ji«. ;.i< 'ali nekaj prav lepega in prijeinop ; „ .rir . koMčck vipavske pomladi, dragi•prijatelj i! Haj nas ona :ovežo v vč-eolo družbo mladih« V tem šolskem letu smo verjetno č ,:br\ni o listu« «uo vas vidit-g kako se veselo namakate v n -raki ■••o.' in vas, ki s polnimi pljuči uživata čist gorski zrak« Po v.eselih obrazih vidim, kako so vam prijetne te ".misli« Tc- d t mr: ©k, o:-c im! Nikar še ne zbelita,.raj je gole maj I . ■ na» pri.:, .oilr mi ramo proslaviti, in to čim lepše« !? j jc to edini pravnik, ki je čisto nag« S praznik, v na Som •:.. £ u, ž našir.i rej.dražjim voditeljem - litem« Si lahko ž-.. .'..'im: Se več? Dn praznuje z nami, ker i: it ima rad, in ker ve,•.da ga imamo tudi mi radi« On nam je kakor sence, ki ga ne morejo .'zatem al ti nobene ne v ihte » ?cncni. smo nanj in ker ga imamo redi, hiti k njemu tisoča šelj® s poml..-: nekimi pozdravi« -Vso srečo, naš dragi predsedniki S orno dovolj, močni, da bomo »lodili njegovemu svetlemu zgledu? Pomlad, ki je vsako leto '-¿nova c-r.ako lepa in topla, naj bo .i ar. s poroštvo, da hc če mobdržati ideje, ki v vseh Časih sns. k o svetle in-dobre £ ŽSuzpna LDLIi: Jlferau&m* mm***®* o® v NI v 1 [JS! ora je najina ljubezen, do zadnje kaplje noras do zadnje misli0 Vedel £>em zate prej kq za beli dan, vedel pred materinim mlekom, pred svojim telesom* Iskal sem tvoje ime, ko si bila še cela zelena, ko ti roke, ki si z njimi pritipala pot, še niso pognale 9 niso še škrge nabrale sonca za tvoje podplate0 Oklenil sem te z reko* ker nieem našel hujše besede. Bila si močnejša v ljubezni, sebi si vzela ime in ga meni nadela« zato si odtod naprej vsa moja dežela. I\j a pragu svoje noči premišljujem, kako bom legel ob tvoje sivo telo ^ f4v ljuoezni si bila vedno ne od pustna ¡, bojim se, kako bom izbiral poljube, Vem, krmila me boš s svojim prosom, pa ga ne bom mo^el požirati (tudi v dajanju si bila vselej neodpustna), trgala mi boš obsedene besede iz droba, besede bodo strašila, bodo zmrznjena kepe, bodo prezale in zadrževale ugriz (tudi v plačilu si bila zmeraj neodpustna). Ničesar nisi dala preveč, okrutna si9 imaš sipke peruti samo zame« o si v sebi domislila blatno stezo mojega bega, si mi postlala pot a mahom v svoje prsi» Skozi odprte školjke sen, bežal, skozi odprte cvetove mesojedih rastlin» Obležal sera na temenu tvojega vrelca? sam. in tvoja pesem vzdolž brega, tvoja luč v osrčju nevidnega kroga, stene iz pisanih kamnov, do nebes iz kamnov in zgoraj nebo s slepim očesom. Potem veš; privezan na tvoje obredje9 privezan na tvoje bistvo iz anas privezan na tvojo ljubezen iz duše;, več nočem iskati luči ti si moja grenka resnica,, 'i-—, ačelo se je tisti dan, ko je kupil temna očala, Dve temni ploščici sta se razrasli v ploščadi, ki sta neutrudno in boleče pritiskali nanjo Ko si jih je kupil, si jih je takoj nataknil na nos,, Bil je presenečen, Temni ploskvi sta se razširili, pokrili celo mesto in nekaj pomirjujočega je zavelo v njem, Tudi ko se. je pogledal v ogledalo in je tisti dve ploščici videlP občutek9 da pokrivata celo mesto, ni izginilo Pogled na prijatelja ga je zbegal* Drugače ga je videl se;: j, ko se mu je lahko z&zrl v oči, medtem ko ata se prijat.fiju svetili v obraz dve brezosebni ploščici« Opazil je, da njegove oči gledajo zbegano, da neopazno lovijo po stekelcih in skušajo prodreti skoznje., Pogledal je stran, ne da bi premaknil glavo in se še kar naprej pogovarjale * Ko je zopet obrnil oči, je opazil, da prijatelj še zmerom skuša vdreti skozi temni ploščicis Nato sta hodila po mestu, mimo kavarn, slaščičarn, mimo prodajaln» "Ce te pogledam, vidim samo očala« Zdi se mi, kot da si ves zlezel vanje«," Herman VOGEL Tudi njemu se ja adule, da ga vidrio vi Tj u.j 2 in tía buli,i o v njegova očala. Skoraj v vsako izlozbeno ckno* če le niso bile prižgane luči< se je pogledal- Lasje do ramen, tonina očala, vse to je ustvarjalo videz kriminalca o Sam pri sebi se je zarezale Ko sta ee s prijateljem bližala gledališču, ga je začel prešlajati znani občutek. Nekaj mu je v možganih pripovedova le tako kot na stotine reklamnih plakatov? "Kaj bodo rekli drugi? Ponoči se ne nosi temnih očali Kaj bodo rekli drugi? Kaj bodo rekli sošolci? Kaj bodo rekli dru- gj?'1 Brnelo mu je v glavi, kot da bi si tja položil vibrator. Brnelo je neopaznos boleče in neutrudno. Sošolci so ga obkrožili ° "Koliko si dal zanje?" "Kje si jih kupil?" "Prietojajo ti«" Gledal jih je, jim odgovarjal in ee smehljal Brnenje v glavi je prehajalo v tuljenje, "Spravi ta teutna očala, čudna velika očala! Zahtevamo Pvo ji sošolci, vse meato zahteva= iSihče ne nos.' zvečer temnih očal režiser! Kič nisi! Snemi očala S" ne bom jih." Na obrazih sošolcev se je zarisal odpor, Rekli mu niso nič šaro nekaj hladnega, odbijajočega se je spuščalo med njega in mednje Jira ia s-a je začela. Predstavo jo gledal skozí temna očala in začuda, videl jo jo trikrat ostreje, laže je prodiral v globino smisla igre Navdušenje, s katerim so ga sprejeli, je začelo prehajati v posmeh, Ost^l je sam, Naslonil se je na steber in opazoval tem1, ki so lezle mimo njega- "Vsi spadajo »akam, kamor greš, komurkoli se pridružišv. povsod te izločijo In vendar si sestavljen iz koščkov te valujoče 9 nezavedne mase. Preveč po njihovo misliš« Podoben si írncu, ki so mu vzgojili kompleks manjvrednosti in misli, da sovraži belca, v resnici pa ga občuduje«, Bedak si!" Objel je z rokami steber in stisnil glavo med ramena. Telo se mu je napelo in obšel gs, je skeleč brezup. Jokal je brez solz- "Sovražim va*!1' Mislil j», da je zatulily vendar «ou .30 na ustnice privrelo samo hropenje, ki ¿a ni nihče sli Šal r "Da,j snemi si očala?" "Ka;1 se ti blešči?" "Malomeščan? Pravi malomeščan!M "Fant* ma sije sonce i" Smehljal se jim je« Ki jim znal povedati vsega tistega» kar mi je ležalo f srcu» "Ne moreš jim povedati® da jih sovražiš, ker ti potrebuješ te ljudi? Prekleto2 Potrebuješ jih! 1 Potem so se vzpenjali po stopnicah- Spredaj je hodil direktor gledališča in jim razkazoval prostor. Ustavili so se v plesu: dvorani; Razkoračil se je in opazoval slike, Se ko dekla mu je. stopilo na nogo., Pogledal jt bolje. Bila je ona- Zasme^ala 3« mu je. V dušo mu je prilezlo nekaj gorkega in mu stresalo možgane ter ga naredile popolnoma mehkega■ "Sonjai" *Iak s . kot kriminalec!" Garaža! ee je. Bila sta razburjena, Nenadoma ni vedel» :'aj bi rekel o Vedno se je zgodilo tako, Tisto gorko mu je mehčalo tuc;:L jezik- Vse se mu je zdelo brezpomembno Nekaj se mu je zavozlalo v grlu» Vzdignil je pogled* Sonja je gledala slike in mu kazala hrbet-, Sunkovito se je ohr-'iin odšel ven Spomnil se je na očala. Pogledal je okoli sebe„ Mogo-l io *< topniške, sestavljeno iz neštetih stopnic izklesanih bledoruaumega marmorja, skrivnostno lesketajoči se strop,, * • je šum korakov in klepetaj« sošolcev. &a^,ledal se je v stopnice in zbral vse sile. Bulil je -*.nje in poskušal, da bi ničesar ne mislil. Če se je dobro nape", j« Čutil, kako misli odpadajo nekam daleč v meglo xn kako postaja prazen. Vsaj nekaj časa se j« počutil norica . nega„ "DVE TEMNI PLOŠČICI? NOSIL JIH 30" Na avtobusu je zaspala o Drugi dan je prišel v šolo z očali- Režali »o so >'Čapa nosim zato, da vzl jai: pozornost» Trt Tc ia »sda, ;gir. J Prosim te9 pojdi! P< di: * Bo Ig o vrtala a poginom 'riai in nato «tek a ter aavp>.ia "Reva «i* reva s iT" Kaalanjal ee ,1«? na ¡sta V. možganih mu je prašno odmevalo, Si ■ gesar ni čutil- Prijel a« j« sa očala in'dejal glasno s mirno< «Si gledal» mene* gledala je -temni ploščici," Šel je v gostilno in na mrtvo napil Dodo? ga je pripeljal prij^telj, Miro jaOl/CIKA Vinko je prijetne plesati- Lahkotno se premikava Dosti' jih pleš©.- rekle ta »c* amejajOo Fantje so nekoliko bolj resni- "?inka: «akaj Mari ca m pleše?*' Marica je sama Sedi zgrbljena in áalostna "Sakaj j« žalostna*" Marica je grda. Debele noge ima in velik okrogel obras, 'larica je majhne in'debela• Oči ima *alostns in sive . »Meri ua ima lep» o3> o Zakaj je sama in ni »ca nooene prijatelji ce v Kič ne pleft» '' *Hob«& fan'r je ne prida iskat» da bi plesala z njim-, ha nima nobenega fa.ita "Safea,2 nihče noče pleaati « ajo? '.'ato, ker j« grda " Marica »aka,:! ne gre« domov? Ali ti ni nerodno, ko sama se-dx¿i in val plešejo'? Samo ti ne pleéeá. Eariea, pojdi čo::;.o«! Dekleta se smejejo in lahkotno skačejo- Fantje ®o nekoliko bolj reeni, "Ti Je vroč«9 Vinka?" Kisi fie šla domovt Mari ca? Ali s« nisi 8e naveličala asdeti in gledati, kako vsi plešejo in so veseli ?akaj ne gre2 domov. Mari-ja? Saj imaš lepe oči, toda nAhč« ne pride k tebi, d«. to 'plesala a njim- Ali"ti ni narodno sedeti brez prijateljice' ka;] nimaš vsaj prijateljice poleg sebe, da ne M h i;.a t *e ..aw* ij» žalostna? Pojdi domov, Marica "Toplo je, Tinka Greva n& hodnik Odmor je. Bova spila dva V.ofcti, Vinka ?>t dekleta se smejejo in pijejo kokte, Fantje so malo bo j reeni Plačujejo kokte dekleto© je Marica'? Ali je ostala noter? Vinka0 pojdi, greva c Marici , Hesem j j. kokto * H - irict. je Še vedno sama v napol prazni sobi- "Mar i ca, ho e e š k o k t o ?n Marica ima lepe, žalostne očiČisto sive, kot pere)... In nekoliko vlažne oči ima fcista velika oči ¡ne gledajo» široko so odprte» "Tako sama si, Marica» lič ne plačaš." Sive oči me gledajo, gledajo Vinko, na;j ni roki e prepletenimi prsti. Oči ao začudenep jezne, iščejo na u stih skri t posmeh«, Kka,| iščeš na mojih ustih, Marica? Mogoče si žejna prinese3 sem ti kokto.," Oči. jo.čsjo, velike so in Čisto sive, Mvala, Zakaj si mi prinesel kokto?" Kako nežen glas imaš- Marica Stikaj ne plešeš ko i maš tako lepe oči? In tako tih, nežen glas imaš. Hočeš plesati z »enoj, Marica? '"overila »i boš mM . .e-noar, da bom poslušal tvoj glas. Veš, danes sem malo PIJ Al? jaz ■/eci, da sem MALO PIJAN, "bapo je od teb©, da s5 mi. prinesel kokto'-." ' > a! ;>Stan nasmeh imaš, Marica, Zakaj ai se tako žalostno nasmehnila? . Dekleta se smej«joa Sproščena so, nagajivo šobij o ko se zvijajo in skačejo po tuktv- Njihov smeh jo gxaae: - 3 Viako je lepo plesati Ne se naglas. Sa- te c /časih as mi nasmehne • Kje je Marica? Ne aedt več tajs-. t A:ii Sla dom o Marica? ga kaj nisi ostala9 Marica,-, ii-ia/ ts.lco lepe oči in tako nežen v h o 'on glas pia-bi e tab<- in ti bi mi kaj pripoved r.a n sivi oči M io - ti me gledal« hvaležno Ali ti ;je bi .i o zelo hudo sedeti sami v Nihče ni priše? k teDi„ da bi plesal s tabor Najbrž 3i si želela plesati, Maricac. .-.'a» imam rad tvdje oči in tvoj glas Dekleta se smejejo in so sproščena iudi fantje so apro sčenij Z Vinko zelo rad plešem. Prinesel sem ti kokto» Marica , Franci ČERNIGOJ in s-:, prisili k molčanju - Ne pvsti bedarijam na dan« Če boš tiho, bodo ljudje mislili, da si pameten- Res i molk je sla t,* o Franci ČERNIGOJ >' iV-i • ; • | i odre oči eo.gledale me t ''ssieSale se si,- - prebadf*ls me i "sovražila sem,j prezirala* •j'ihlr * • '¿morilk bi-'jih - Kodre oči se -smejejo mi, ieg zmagale smo i/a d tvojo temd Modire oči še vedno' gores ■iskale so me P, vs^jubil^ so m» Modre of i . . spoznala sem j. ih upogni le tjo m» i'■" • ponižale m©.. ,, 23JS&0 -v. .. /. • ,■< I rpimi' m., molčim,. 'ii. 'Si-- ob*'mPtii\v" rpo ¿lovska', s, človek.-nisi*. drhtim; ■' fir f. " ¡'o 5 č'1%, i-non »i/ .*■' > 'fi 'fiv^čerih,, bror? svešd ' ".. na- Sv a J juoe»«i -hajaš k" mani, jr drhtim, molčim• "/seč si ji i Morda zato, ker nisi človek, kar ai demon, poln Čista ljubezni -ljubim te? b;'ubxm te i MOJCA I T" ( i-t n lie le connaissait depuis longtemps » Il lui plaisait«, Chaque foi quand elle l'a rencontré elle a perçu un tremblement»e'trange. Maia elle n'avait pas assez, de forces p-^ur s'avouer qu'elle 1"aimait* Il ©' tait mal vu dans la ville« Il souvent changeait la place de travail et où qu'il soit v«mu il se'duisait les je-mes filles0 11 était beau, c'était la vefitée JJji dimanche elle da55ea.it feveo lui« 11 voulait 1 accompagner pusqu'à sa maison- Elle e'tait d'accord» B abord ve se taisait» Puis il I affirmait qu'il l'aimait, Et elle? Pourquoi ne pas ,1e croire? Les gem sont me' chants et peut-être parle-t-il la vérité? Puis il 3. " embrassa. Personne ne pauvait les voir» Il était nuit noire, le ciel était plein de nuages, de merveilleux nuages, Depuis ce' jour il 1'aceaupagnait souvent« Quand elle rentra du cinéma» du théâtrer du bal et quand les merveilleux nuages détendaient que la lune e'clavieralt les champa„ et que les gens pourraient les voir» -•Ceàa durait un mois peut-être . Mais un jour il n" est pas venu au rende25»vous. Elle attendait uns demi--heure P une heure - « 3 Peut-être il a quitte' la ville, maie comment ean7 aire un mot d'adieu? Elle ne pouvait pense rà rion plus. En ce moment la pluie a commencé à tomber et cependant elle n'est paa rentrée â la maison« Elle a laissé la pluie tomber sur ses vêtements, sur ses cheveux, la pluie de merveilleux nuages.,0O 7 tem kratkem sestavku ne mislim razpravljati o udo-raačevanju divjih, živali v širšem smislu besede„ Ne mislim se spuščati v davnino, ko je človek spoznal, da je dobros če. ni odvisen le od lovske areče in svojih spretnosti* Vsi vemos da si je nas prednik vzgojil iz divjih živali koristne in nepogrešljive vrste, ki so mu dajale hrano, obleko in ga varovale pred zvermi 0 Dovolj c tem.<> Povedal bi še nekaj „ kar nima večjega pomena za človeka * lahko mu pa nudi veliko veselja" in užitkov nekaj o udomačevanju drobnih ptic» veveric c«o Odkar ae zavedam, se spominjam ptičev«, Ne vem zakaj rav no ptic? mogoče zato3 ker jih je bil gozd okrog hiše vedno poln, ali zato, ker tako čudovito letajo po zraku in oživljajo gozd in polje s svojim žgolenjem0 Mogoče sem imel štiri leta., ko mi je oče prinesel mlado šojo,. Ne m ^vie si mislitif kako sem je bil vesel; kako spm se smejal, kc- se je drla na ves glas in odpirala požreš-nI "„kljun.* Po cele ure sem bil pri njej, jo bo&al ih ji .prigovarjal, naj zletio Zaman mi je oče pravils da je še pre~. mlada; da bi letela» Hotel sem jo sam naučiti 'letati0 Vzel ' som jo v rokos splezal na streho in jo vrgel navzdolŠe kokoš je letela, ko sem jo vrgel s strehe, sem si mislilo Toda šoju ni letela» Prešibke peruti je niso hotele ubogati, z vso težo je padla na klanec in bolestno zakričala« Od daj n,i več kričala, niti ni več odpirala kljuna., Cez dva dni jo poginila,, Živo se Se spominjamkako sem'jokal? ko jo je .oče n.a/^tu zakopalo Grob sem jI lepo ogradil s kamenjem in vsad.il marjetice a ;;v*'?ozriej's sem imel Še več šoj, tudi poginilo so mi še, toda za nobeno nisem tako Žalovale. Posebno eno od preživelih sem imel rado Pravil sem ji Keksu Nikoli se hi naveličala žretii vse je požrla in pri ten rahlo trepetala s psrutnifi-kami od-ugodja» Ravno tako kot v naravis mladiči rahlo plahutajo s perutmi, ko jih stara dva pitata„ Kc se je naučila sama . esti.j sem ji nosil žive kobilico in deževnike9 ki jih j« ha prej-strokovnjafiko obdelala s kljunom, nato pa požrla, km. jo. de je letala okreg hiše«.Vedno* ko sem jo poklic,»; .:Jj>mi,. • is tela na ramo® Imel sem' jo kake $tiri me—, soc.: . }?otem j. je oožrl sosedov maček. 5s bi imeli mački'' pamet, ""t tega gotovo na men odr* , Tudi druge p^iče sem imel, SajveB kosov, drozgov, vrano,'dva kragulja, ki sta poginila, ker sem jih hranil s celimi ptiči - Saj brž so jima škodile kosti Ce"- o strnada sem imel in dvoje kalinov» Za jedilnik nisem nikol.-. preveč akr belo V glavnem so se morali vsi zadovoljiti s majhnimi hrošči,, pozneje z deževniki in kobilicami., Kosom som dajal tudi mravljine bujie in trdo kuhana jajca« Veliko mi jih je tudi poginilo, Enim som dal preveč jesti, druge sem preveč jorna. v roke,, tretja bi rad naučil leteti,, ko za to ae niso bili godni . • - Slama je vedno kričala name in mi očitala., koliko jih spravim na oni svet. Govorila je, da mučim uboge živali * da one ravno tako ljubijo svobodo in ali es mi nič ne smilijo., ko zadrte v kletki kličejo svoje mame. Imela je prav Toda ni tem 3i mogel pomagati« Kolikokrat som ai obljubil; do. nobeno ga ne prinesem več k hiši, toda zaman- Velikokrat ptičev tudi nisem prinesel domov- Sar . j« pobegnil. ko mu jo oČe čistil kletko- Ko vem. če je v na ravi ostal živ. Rajbrž ne, zakaj jaz ga nisem učil, kako s je treba iskati hrane. Franci Č£3KIG0J V takem obsegu je bila ustanovljena 1961, leta, 'ko ao se združili Mlekarna Podnanoa: Vinarska zadruga in Kmetijsko gospodarstvo Vipava s sedežem v Ložah, l'<362 leta se je priključila še Klavnica z mesnicami in Kmetijska zadruga Ajdovščinaa Najpomembnejša izmed teh je bila Vinarska in sadjarska zadruga Vipava, ki je obstojala ze od leta 1834, Takrat so jo ustanovili kmetje sami., da bi lažje prodajali svoje pridelke in-tako združeni kljubovali velikemu izkoriščanju- Zadruga je razdeljena na delovne enote? - vinska klet, - mlekarna Podnanoa, - klavnica z mesnicami, - kooperacija, ki vključuje vso trgovino s sadja® in zelenjavo ter reprodukcijskim materialom,, - skupna služba, - kmetijska delovna enota. Kmetijska delovna enota je razdeljena ae na posamezne obračunske enote s živinorejska farma, vinogradništvo in sadjarstvo, poljedelstvo, Lokavec, silnica in trenica* KVZ ima strojni park, kjer imajo traktorje in druge poljedelske stroja ter orodje za svoje potrebe in za usluge drugim? prav tako obstoji tudi mehanična in kleparska delavnica„ Glavna uprava KVZ je v Zadružnem domu v Vipavi, Imajo skupno knjigovodstvo, računovodstvo, tehnični in plan sko-analitični sektor. Vsaka enota ima svoj svet, centralni organ pa je zadružni svet, ki je pravzaprav delavski svet, le ker je izmed 30 članov sveta 15 kmetov kooperantov,, so ga tako imenovali Glavni proizvodi so različne vrste vin0 mleko in mlečni izdelki6 meso in mesni izdelki, cepiJenke in m seveda sadje in kmetijski pridelki« Višina osebnega dohodka se gibi ji od 70o000 do 80,000 dinarj«/ met.eSno in je zalo odvisna od gibljivega del? k; se spreminja in je vezan na realizacijo in učinek. Možnost zaposli.tve In štipendiranje Poleg kmetov - kooperantov zadruga zaposluje Se veliko Število ljudi z različnimi poklici*, Tu so trgovci5 mesarji, uradniki, Z osnovnih šol sprejemajo mlade v uk. - za vajence Precej jih tudi štipendirajo v srednjih in visokih šolah Na poklicni mlekarski šoxi štipendirajo 12 učencev9 potem pa študente na ekonomski in biotehnični fakulteti« Precej učencev je tudi v srednji veterinarski in srednji kmetijski šoli-> 0 višini podeljenih štipendij odloča pravilnik* Da bi šti pendije naraščale vzporedno z naraščanjem osebnega dohodka v zadrugi, so se odločili, naj znaša štipendija določeno število odstotkov osebnega dohodka kvalificiranega delavca* Višina štipendij • za srednje šole s 1 letnik 30 % II letnik 35 "h III:, letnik 40 $ IV„ letnik 50 % Višina štipendije za i^ai^t^ afi 40 - 60 Višina štipendij je potem odvisna seveda tudi od uspeha štipendirancev, u 5 po / KJEKA3 VpSOV 2 CEVI JE SOL|ST~0\j C^LASBEKHH Šol PRlhORSKE Dne 11. maj s t- 1, je bila v kinodvorani v Ajdovščini revija »solistov glasbenih sol bivšeia goriškega okraja« Nastopili so dijaki glasbenih šol iz Šempetra9 Cerknfi.,, Solkana, Idrijec Tolmina in Ajdovščina, pa tudi dijaki Glasbene matice is Trsta Revijo eo organizi rali Glasbena šola Ajdovščina, Društvo glasbenih peda gogov Primorske in Žveza kulturnoprosvetnih organizacij občin«- Ajdovščina. Take revije prirejajo vsako leto v krajih; kjer so glasbene Šole, in tako je letos prišla vrsta na Ajdovščino, Nišam namena, pa tudi ne morem se spuščati v ocenje vanje tehnične plati izvajanja glasbenih del, pač pa že-lim podati le nekaj vtisov s te glasbene revije« ki je zlepa ne bom pozabil Revija se je začela z Beethovnovi- f mi variacijami za klavir* Sledile so jim skladbe za šolo instrumentes skladbe za instrumente (pihala in godala) s klavirsko spremi¿avo, na koncu pa smo lahko poslušali dve orkestralni skladbi« Všeč mi je bila celotna revija,, poudariti pa hočem točke0 ki so mi najbolj ugajale* Dijakinja ajdovske glasbene šole Marjetka KRHNE in Marjetka KOGOJ atu se lepo izkazali a eolo skladbama za kijkvir« Krhnetova je zaigrala nekoliko nerodno skladbo "Pesem" Kogojeva pa nam je a Gajkovskega "Aprilom" (iz letnih časov) "naslikala" podobo muhastega aprilskega vremena« Vesna PRAPROTNIK iz Šempetra je 'brez not) mojstrsko «aigrala Sindingovo "Pomladno žuborenje", odlično pa se je izkazala tudi Aleksandra LAHAJNAR iz Cerkna z von Webrovim "Vabilom na ples V Navdušila me je tudi Conconejeva skladba za pozavno in klavir, ki jo je ob spremljavi Milene Ž1DANIK izvedel Niko ŽEPETAVEC (Šempeter}s prav tako pa tudi skladba za violino in klavir, ki ata nam jo interpretirala Miran in Nevenka HVALA iz Tolmina® Kako lepo je Jurij KR1&NIČ iz Šempetra zaigral Hindlov Allegro za violino in klavir (Val-da Lestan) v G-duru, se z besedami ne more opisati« Prijetno me je presenetil nastop Vlada SAMCA s Ceste, ki ga je pri klavirju spremljala prof« Zorzijeva iz Solkana« Lepo je zapel arijo iz Verdijeve "Traviatte", toda čutilo se je, da je pevec - popevk, loetje iz Trata so ss izredno lepo izkazali; Črtomir ŠIŠKO.. .-.am a o t spremljavi Mojce ŠIŠ&OVIG predstavil /1-valdijev Koncert ■aa violino in klavir) v U-duru« Mislim, da lahko rečemt da je ta dvanajstletni deček na poti viptu-pza, Tudi Borut KODRIČ je z Webrovim "Goncertinom" pokazal, da dobro obvlada klarinet. Naj omenim še, da je Božo ŠAPLA iz Ajdovščina ob mojstrski spremljavi profa Darje VIDSíARJEVE zaigral fceara&o za trobento Borisa Asafijeva» Finale tega koncerta je bil izreden« Orkester iz Šem petra je ped vodstvom prof., KONICA zaigral odlomek iz "Hofftaancvih nripovedk" ¿Tacquesa Offenbacha in Adainsellov "Varšavski kcncert" (za klavir in orkester), Kot solistka je nastopila učenka VII, razreda glasbene šole Milen«, ZIDAK J. K, Nimam besed, s katerimi bi opisal lepoto in veličastnost ki nam jo je nv.dil orkester, predvsem pa božansko lepo igran <«t> solistke ¿I1ANIKCVE,, ki me je ganilo do e*»lz, '.i Morda ;e bilo kajc kar bi lahko kritiziral, toda tega ne morem ste riti; že samo to, tía ti mladi ljudje ne samo ljubijo klasično glasbo, pač pa se trudijo, da bi jo posredovali drugim (kur pa je povezano s precejšnjim trudom), je vredno velika hvale, Pohvaliti jih moram zato, kar se v poplavi beata in /azza c k.l epa j o klasične glasbe, ki je ljubijo in se sanjo tudi iir t- u je jo A ne samo to; mladi glasbenika iz Trsta poleg tega živijo še v okolju, ki ni Slovencem najbol-1 naklonjeno 0 Grlasbuniki iz Šempetra pa tvorijo godalno pihalni orke ster9 ki je edini na vseh šolah Primorske, Prav bi bilo, da bi ajdovska mladina, ki se navdušuje za Beatlese in ostale "visarje", pokazala nekoliko srn*sla za kla aično ¿lasbo in se polnoštevilno udeležila te glasbene revije ter tako dala priznanje za dotedanje in. poguma za nadaljnji d lo tem mladim < lasbenikom*' Marko RnZTRiwiiN V organizaciji ŠŠD "Burja* smo odigrali tri prvenst •*»? v rokometu za de.kleta in fante, v malem nogometu in v namiznem tenis., ROKOMET FANTJEi ROKOMET DEKLETA š 1» II. a in b razred 1«, III, b razred 2 o III. b razred 2.. II« b razred 3, IVc razred 3= III» a razred NOGOMET: L III, b razred 2 I0 a in b razred 3c II» a in b razred •i Prvič bomo letoa pričeli voditi tudi knjigo atletskih rekordov. Ker ocenjevanje še ni končano v vseh razredih* še ne.morejo govoriti o naših najboljših atletskih dosežkih0 Kaša dekleta so tekmovala v Primorski conski ligi, kjer so zas. t odlično drago mesto v precej ostri konkurenci« Zaslužijo*, da jih vse pohvalimo? Čuk Tanja, Gol j a Dragica, Vel ikon j a . S tanka, Štran car Irena, vse is III* b; Gostiša Hleva? Mohorči č' Maj da ? Uršič Radica„ iz IV, razreda? Štrancar Marija iz I» a in Močnik Vera iz ESSc Tudi fantje - rokomet&ši sc se izkazali, saj so v občinski ligi drugih moštev registriranih klubov zasedli prvo mesto - brez poraza» Naj naštejemo tudi njih: Sedmak llrago, Čepar Boris in Kranj3 Rudi iz III« bj Scsič Bdi, Slamid Zdravko V" štrancar Vommh iz 4» razreda; Uršič Bojan iz IIo b in Likar Zdravko iz ESŠ. Prvenstvo v namiznem tenisi je še v teku. Q&Q&Q&Q&Q&Q&Q&Q&Q&Q&Q&Q&Q&Q& Uredniški odbor? Ta g.-] a CCK, Marko £ LOKAH ETBIH BRAS Mari .ŠTRAIICAR, Darja POLANC» Sonja KOMPARB, Mt,rinka BRATOZ, Mat a B04IČ, Franc ČfcBHIOOJ, -mzana 1ULIK, Mire BOLČINA Miran R AVI C croie:.« .î vpraša učenko pri uri ZOC-lOgljtS « i ve S., kdaj so ae vre« te-■ ičar razvile - 'lončine ? . Dît-; Jîr nekoliko zmedena vsijan* ir nee gurno obotavljajo odgovoriš "To je bilo najbrž v Času iznajdbe pa r?îe ga s tr o j a » '* vU * foOÊàîL ^y» ^VJ ^ M ¿vé* t T w i K? © Na osnovni goli so r nekem rasr-du pisali tiho vajOr Faloga se j*s sla sila s Î in koliko « 8 Neki učenec je IzsasČunalj, da j"? 7 -1 + 2 = 8 in učàteljioa mi: J brez poni .jaj. :a nalogo pve-B č: iala- .vn s etara z-a io vva-« dolif so se 'itočil: ,>ri ¿i e ljioi, >na p je od*s'< varila» ; "inj pa vi zi.Vite, jas. imam vendaati učitelj .Me o •»