•poštnina- plačana v- gotovini- 1934—1935 *f*X XXVI * >f- 3 • Vsebina tretjega zvezka Str as 1. Ksènija Jdšnikova: Sveti Miklavž v peklu.........57 2. Lamouche A. Debeljak: čudežni ključek. Pravljica......62 3. Račun......................64 4. Tehniki v živalstvu. 3. Izdelovalka papirja in graditeljica. 4. žuželka s čudežno sesaljko ...................65 5. Sava Radič — Mirt: Napis za koroško žaro na grobu kraija Zedinltelja . 65 6. Arnošt Adamič: Koruzni frontnik Sandi. Roman za deco. Ilust. prof. Mirko Šubic . 66 7. Doma Ugotovljene igračke. 1. Harmonikar z opico..........70 8. Zvončkarji se nče stenografije ... .........71 9. Marija Jezernrkova: Srečni miklavžki...........73 10. Pogumni deček .................76 11. Pavle Fiere: Pavliba. Ilustrira prof. Francè Podrekar.......77 12. Vinko Bitcnc: Sveta zemlja. Koroška pripovedka ... 79 13. Iz mladih peres. Prispevki »Zvončkarjev«...............80 14. Zastavice za brihtne glavice ... Tretja stran ovitka 15. Stric Matic ,s košem novic .....Četrta stran ovitka POKAŽITE IN PRIPOROČAJTE »ZVONČEK« SVOJIM ZNANCEM! NABIRAJTE PRIDNO LISTU NOVIH NAROČNIKOV! ČIM VEČJI BO KROG »ZVONČKARJEV«, TEM LEPŠA IN OBSEŽNEJŠA BO VSEBINA NAŠEGA LISTA! »Zvonček« izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in stane v naprejšnjem plačilu za vse leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za četrt leta 7*50 Din- Posamezni zvezki so po 3 Din. Uprava »Zvončka« je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, Učiteljska tiskarna. — Na ta naslov pošiljajte naročnino in reklamacije! Na naroČila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo. Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo »Zvončka« ▼ Ljubljani, Krakovski nasip 22. Rešitev ugank, nalog itd. sprejemamo le prvih 14 dni po odpravi vsakega zvezka. Glavni in odgovorni urednik: Dr. Pavel Karlin. — Izdaja, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francè Štrukelj). ZVONČEK LIST S PODOBAMI ZA MLADINO LETO 3© 0 STEV. 3 NOVEMBER 1934 Ksenija Jclšnikova Sveti Miklavž v peklu Tako živahnega vrvenja že dolgo ni bilo v nebesih. Angelčki so prei gledovali igrače, jih polagali v škatle in delali lepe rdeče zavitke. Večji angeli so nosili zavitke v skladišča, kjer so jih shranjevali v velikih, zlatih koših. Jutri bo Miklavžev večer in krilati nebeščani pojdejo na zemljo, kjer bo sveti Miklavž obi daroval pridne otroke. Veliki angel je listal po svoji knjigi in gledal, če so natančno vpisana v njej vsa dobra in zla dejanja otrok na zemlji. Drugi krilatec je čistil škofovo palico, tretji je likal zlati škofovski ornat in dolgo belo srajco, pri mizici v kotu pa je četrti lepil nov križ na Miklavževo mitro. Stari, dobri sv. Miklavž je sedel v svoji sobi. Oblečen je bil v pre--prosto domačo obleko. Kihal je, ker se je bil prehladil, na nogah je imel tople copate in srebal je vroč čaj. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Miklavž se je nejevoljno zganil in zamrmral v svojo dolgo brado: »\'aprejl« — Kaj čudno se mu je zdelo to zgodnje trkanje. Bila je sveta Klara. »Dobro jutro, sveti Miklavži Ali ti je čaj pomagal? Si se spotil poi noči? — Veš, nevarno je, če si pre-hlajen in imaš mrzle noge. Zato sem li prinesla tople volnene noga« vice, da te ne bo zeblo na zemlji.« »Hvala,« je tiho odvrnil Miklavž. Šele sedaj je opazila sveta Klara, da je bil nabral Miklavž čelo v osi tre gube in da je gledal čmerno predse. »Kaj ti je, ljubi Miklavž?« ga je vprašala vsa v skrbeh. »Tako za' mišljen si in slabe volje. Jutri poji deš vendar na zemljo ... Se vsako leto si se tega najbolj veselil. Kaj te pa letos skrbi? Da ne boš zaiasi no ozdravel?« Miklavž se je popraskal po bradi in bridko zavzdihnil: »Ljuba Klara, ne moreš si mislili, kakšne skrbi me tarejo. Lucifer mi vedno bolj nagaja. Zadnja leta mi pošilja iz pekla sume stare parkeljne, ki so že brez moči in se jim otroci samo smejejo. Kako pa naj potem strai hujem poredne dečake na svetu s takimi peklenščki, ki sodijo le še med staro šaro. Lani je bil prvi pan kelj ves kwljast in brez repa, predlanskim pa grbasl in tako krive noge je imel, da mu je neki pored-než zlezel skozi nje in zbežal. Letos dobim gotovo zopet tako slabo robo.« Sveta Klara je žalostno kimala z glavo, pomagati pa seveda ni moi già. Sveti Miklavž pa se je na glas useknil, tako je bil jezen. Medtem je vstopil sveti Luka, ki je zelo učen nebeščan, in sveti Mi' klavž je tudi njemu potožil svoje gorje. Sveti Luka je dolgo premišljal, kako bi tovarišu Miklavžu pomagal iz zadrege. Hodil je po sobi gor in dol, sveti Miklavž in sestra Klara pa sta ga radovedno gledala. Nenadoma se je sveti Luka ustavil: »Že vem, kako lahko dobiš bolj' šega parkeljna. V peklo moraš!« Svetemu Miklavžu se je zaletelo, tako se je ustrašil, in sveta Klara je vsa začudena samo odprla usta. »Kaj? Jaz — v peklo?« se je tre sel dobri sveti Miklavž. »Saj imam vendar nebeško izkaznico in nifcas kor nočem odtod.« »Saj ne mišim za vedno,« je razlagal sveti Luka. »Luciferju, peklenskemu poglavarju, napišem prošnjo, naj te pusti v peklo, da si sam izbereš parkeljna, ki ti bo po volji.« Počasi je razumeval sveti Mi« klavž, sveti Luka, nebeški pisar, pa je že napisal pismo in ga vrgel v nebeški poštni nabiralnik. Kaj bo? Ali bo Lucifer pustil sve: tega Miklavža v pekel ali ne? Tako so se v mislih ves božji dan spra* sevali sveti Miklavž, sveti Luka in sveta Klara in vsi trije od samih skrbi tudi vso noč niso zatisnili očesa... Naslednje jutro. Lucifer, vladar pekla, je sedel na svojem razbeljenem tronu in parkelj Nepridiprav, njegov osebni taj« nik, mu je čital pisma, ki jih je bil pravkar prinesel peklenski pismo* noša: naznanila novih stanovalcev, obnovo pogodbe z nebeščani zaradi drv za kurjavo v peklu (nakaznica za drva pride šele s popoldansko pošto) in--•--Lucifer ju so se kar oči zabliskale, ko je Nepridiprav pričel čitati prošnjo iz nebes: Dvorna nebeška pisarna, na god snete Barbare Gospod LUCIFER, ■ vladar podzemlja in njegovih prilik/in PEKLO Podpisani vljudno prosim, da bi p. n. peklenska uprava dovolila gosp. škofu Miklavžu, rodom i2 Mgre v Mali Aziji, dostop v podzemske prostore in mu omogočila, da letos sam izbere par-keljne po svoji volji. Škof Miklavž se obveže, da povrne parkeljne cele in nepoškodovane. Z odličnim spoštovanjem LUKA, nebeški pisar Lucifer je gledal zlobno predse in velika usta so se mu razširila v pretkan nasmeh. »Nepridiprav, teci brž po gospo: dično Domišljavko, predstojnico naše pisarne! Pa brž, sicer ti poveznem čeber ledu na glavo!« In Nepridiprav je tekel, kar so ga no--ge nesle, zakaj čeber ledu je naj' hujša kazen v peklu. In že je prišla gospodična Domiš-1 javka. Nosila je krvavo rdečo obs leko, imela je kratko pristrižene, nasvedrane črne lase, tolste prste vse pokrite s prstani in kadila je debelo cigaro. Lucifer ji je samo namignil in takoj je sedla k pisah nemu stroju, ki je stal v kotu ob velikanski peči. Lucifer ji je začel narekovati: Dvorna peklenska pisarna, na god vraga Požeruha P. n. DVORNA NEBEŠKA PISARNA, NEBESA Vaši cenj. prošnji glede prihoda škofa Miklavža ugodimo pod pogojem, da ta ne spregovori v peklu niti besede. Ako se tega pogoja ne drži, zapade za večno peklenski oblasti. Z odličnim spoštovanjem LUCIFER, vladar pekla Takoj nato je sklical Lucifer pei klensko skupščino. Vsi parkeljni so se zbrali pred njegovim prestolom, samo strežniki, ki so pazili na pogubljene duše, so ostali na svojih mestih. Mladi hudički so priskakali prvi in so se trkali z rožički kakor kozli. Nato so prišli starejši, ki so strašno vpili drug na drugega. Najs starejši, ki še zob niso več imeli, so prikrevsali zadnji in so kmalu za--dremali po kotih. Lucifer je zazvonil s kravjim zvoncem in v peklenski slavnostni dvorani je vse utihnilo, samo vrag Požeruh, ki se je bil preveč najedel na svoj god, je glasno smrčal za vladarjevim prestolom. I-ucifer je vstal in zarenčal z debelim glasom: »Prijatelji peklenščki! Sklical sem vas na izredno skupščino, da vam poročam o neljubem gostu, ki ga moramo sprejeti. Škof Miklavž bo osebno prišel sem izbirat letošnjega parkeljna.« Hudobci so ogorčeno ugovarjali in žvižgali, Lucifer pa se je samo nasmehnil s svojimi škrbastimi usti. »Mir/« je zatulil in prijel za krav ji zvonec. To je pomagalo. »Spomnil sem se tudi zvijače, s katero lahko škofa Miklavža za vedno obt držimo v peklu. Sporočil sem v nebesa, da ne sme škof Miklavž v peklu izpregovoriti niti besedice. Sedaj je vaša naloga, da ga dražite, mu nagajate, kričite nanj, dokler ne izpregovori. Zanesem se na vas, zviti podložniki moji, in zaključujem skupščino.« Luciferjevemu govoru so peklem ščki navdušeno ploskali. Mladi hudički so kar cvilili od veselja, tako da so zbudili vraga Požeruha, ki je trudno odprl oči in neumno poglet dal vesele hudobce. Kmalu nato je potrkalo na peklenska vrata in vratar je javil pru hod škofa Miklavža. Odprli so mu. Sveti Miklavž je vstopil v vsem svojem dostojanstvu, opirajoč se na zlato palico. Peklenščki so zaplesali okoli svetnika. »Pozdravljen, Miklavž!« »Ali ti ne bo prevroče v naših sobanah?« »Tu si pač lahko ogreješ svoje svete, stare kosti.« Miklavž pa ni odgovorit na te grde pozdrave. Gledal je le, kateri peklenščki bi bili pripravni za par-keljne. Kmalu je opazil več čvrstih hudičkov, ki so se skrivali v kotu. Brez besede je šel k njim in jim po-kimal, naj gredo z njim. Novi parkeljni so ubogali in šli z visokim gostom proti vratom. Tik pred vrati. ki so bila že odprta, pa je za-slišal sveti Miklavž pozdrav: »Hva; Ijen bodi Jezus Kristus!« in ne da bi kaj pomislil, je pobožno odgovoril: »Na vekomaj! Amen.« In glej! Takoj so se mu vrata pred nosom zaprla. Bil je ujet v peklu. O, joj! Sele zdaj je pogledal sveti Miklavž, kdo ga je bil pot zdravil. Opazil je vraga NepridU prava, ki si je bil izmislil to zvijačo in ki se je sedaj seveda kro« hotal na vse grlo. Peklenščki pa so skakali okoli svetega Miklavža in ga dražili. Ta pa je v sveti jezi molčal... Sveti Luka in sveta Klara sta sedela v Miklavževi sobi in nestrpno gledala na uro. Kazalec je lezel že proti dvanajsti. Svetega Mikavža pa ni bilo od nikoder, čeprav bi se bil moral že zdavnaj vrniti. Sveti Klari je šlo na jok, sveti Luka pa je razmišljal, če mogoče le ni bilo prav, da je pustil priletnega svetega Miklavža samega v pekel. Tedaj ie prinesel angel Kodrolašček brzojavko. Sveti Luka jo je hitro ods pri. Pred očmi se mu je zameglilo, ko je čital: DVORNA PISARNA NEBESA SKOF MIKLAVŽ. PRELOMIL POGODBO ZAPADE PEKLENSKI OBLASTI LUCIFER Učeni sveti Luka se je prijel za glavo, preplašeni sestri Klari pa so tekle solze kakor proso čez lice. »Kaj se je le zgodilo?« je vpraševal modri Luka. »Sveti Miklavž vendar ne brblja kakor naši ne-ugnani angeli.« Hitro je brzojavil v peklo po točs nejše obvestilo in kmalu izvedel žalostno zgodbo. Sveta Klara je j os kala in jokala, sveti Luka pa je pre> mišljeval, kako bi rešili dobrega svetnika Miklavža iz pekla. In po= svetilo se mu je. Ves vesel je prijel sveto Klaro za bele roke in zma= govalno zaklical: »Ze vem, kaj bomo storili! Pekel dobi dnevno svojo pošiljko bukovih drv, s katerimi kuri. Nebeška pisarna mora napisati nakaznico. Brez nje ne morejo peklenščki do-biti drv z zemlje.« Sveta Klara se je na glas začudila. »Seveda, ti ne veš, kaj Se je zgodilo pred davnimi leti, ker takrat tebe še ni bilo v nebesih. V peklu so tisto leto tako neusmiljeno kurili, da so se Bogu zasmilile pogub' Ijene duše in je ukazal, da smejo poknriti pekli nščk: ie toliko drv, kakor je napisano na nakaznici iz nebeške pisarne. Danes jim nakaznice sploh ne napišemo, da ne bo sveti Miklavž zgorel v peklu.« »O, ta ubogi revček,« je potožila sveta Klara. »Obul je celo volnene nogavice, ki sem mu jih bila spletla.« Zgodilo se je, kakor je rekel sveti Luka. Nebeška pisarna tisti dan ni izdala nakaznice. Pekel bo torej brez drv, da se svetemu Miklavžu kaj ne zgodi. Nenadoma se je svetemu Luki stemnil obraz. Kaj pa otroci na zemlji? Nocoj pričakujejo vendar svetega Miklavža, pa ga ne bo. Vse prejšnje veselje ga je minilo in tu> di sestra Klara se ni mogla več uto--I a žit i. Počasi je minilo popoldne. Ko se je bilo zmračilo, je zazvoni! telefon. Sveti Luka je vzel slw šalko v roko in kar brž se mu je vidno razjasnil obraz. Kdo mu je neki telefoniral? Bil je to Lucifer, ki je smel le v najnujnejših prh merih po telefonu poklicati nebesa. Govoril je s hreščečim glasom, sve--ti Luka pa je ves zadovoljen poslušal: hujšega za podzemnika kakor je mrzla voda? Prosim vas, pošljite nam takoj nakaznico za drva, sicer bomo žalostno poginili. Najhujše pa je, da se pogubljene duše zbira- H alò! Nebeška pisarna? — Da, sveti Luka, pisar! — Tu Lucifer. Prosim Vas, pošljite nam takoj na--kaznico za drva. V peklu je nežno; sno. Vragi prezebajo in imajo vse trde kosti, pogubljene duše pa se vesele, ker jih ne peče peklenski ogenj, in preganjajo nas, uboge peklenščke. Vse je narobe. Hudobci se skrivajo po kotih in pogubljene duše jih polivajo z mrzlo vodo. Ves ogenj nam je pošel. Prej smo mi kuhali pogubljene duše v vreli vodi, zdaj nas pa one polivajo z mrzlo. Ali si morete misliti kaj jo okoli vašega rojaka svetega Mit klavža.« Sveti Luka se je zasmejal: »Drva vam pošljemo samo tedaj, če nam vrnete svetega Miklavža.« Lucifer je dolgo jecljal in klel v telefon, končno pa je le moral pot pustiti, samo da dobi svoja drva. Medtem so že vsi nebeščani zvet deli, kaj se je bilo zgodilo svetemu Miklavžu. Bili so v velikih skrbeh, sedaj pa jih je sveti Luka seveda potolažil. Kmalu se je vrnil dobri sveti Miklavž, zdrav in vesel, hvat la Bogu, in pripeljal s seboj več stat sitih parkeljnov. Svetniki in an* geli so bili od sile radovedni in bi radi takoj slišali, kako je bilo v peklu. Sveti Mikavž pa jih je zavrni I. »Pozneje vam bom vse na= tanko povedal, sedaj moram nemu> doma na zemljo. Otroci me že željs no pričakujejo.« Bilo je že pozno zvečer in sveti Miklavž ni vedel, kako bi najhitreje prišel na zemljo. Tedaj pa mu je sveti Jožef, nebeški tesar, prinesel več smuči in sani, ki jih je bil na--pravil tisto popoldne. Kar zdelo se mu je, da se bo sveti Miklavž kasno vrnil. Iz nebeških vrat so prismučali najprej angelčki, noseč darila v koših na hrbtu, za njimi so se pridr-sali parkeljni, ki niso bili nič kaj vešči smučanja, na koncu pa se je pripeljal na udobnih saneh sveti Miklavž, zakaj ta ni hotel zaupati smučem svojih starih kosti. Prene* varno bi bilo nemara. Tako so prišli na zemljo in so spet razveselili pridna otroška srca. Vsi so bili dobre volje, le parkeljni so bili več v snegu kakor na smu= Čeh, ker jim je na levi nogi uhajalo kopito iz stremena ... Lamouche - A. Debeljak Čudežni ključek Ob lepem pomladnem jutru, sončnem in toplem, kakršne zdaj tako pogrešamo, je mladi paž (dvorski plern-čič) Tank red zapustil svoj kraj, da bi šel srečo iskat. Ni mu bilo več za mirno življenje brez razburjenja, kakršno je imel doslej. Hrepenel je po nenavadnih prigodah, po strašnih nevarnostih, iz katerih bi prišel zmagovit in nepoškodovan. Peš je krenil po prašni cesti, na hrbtu pa je v vreči nosil svoje stvari. Polje je bilo zeleno, gozdovi gosti in dišeči, nebo od kraja do konca sinje in čisto. Hodil je že nekoliko dni. kar se mu prikaže mesto. Bilo je mogočno obdano z visokim obzidjem. Ob vhodu sta štrlela dva grada, eden bel ko sladkor in sneg, drugi pa črn ko viharna noč ali vranja perot. Tankred je pospešil korak in skoraj dospel do mestnih vrat. Vstopil je in videl potrte ljudi, ki so tihotapili ob zidovih, kakor bi se bali, da bi jih kdo zapazil. Ko je nagovoril mimo idočega moža, je ta skrivnostno položil palec na usta in z znamenjem pokazal, naj molči, nato pa oprezno odšel. Presenečen je Tankred zavil proti sredini mesta, ki pa sicer ni bilo bog ve kolikšno. Ugotovil je, da je palača zaprta. Niti vojaštva ni bilo pred glavnimi vrati. V resnici je bilo videti, da je mesto izročeno splošni bojazni, in Tankred se je vprašal, ali ne bi bolje storil, če bi se napotil drugam. V tem trenotku je opazil prosjaka, ki je čepel na koncu ceste 'ter v bedi iztezal roko. Vrgel mu jo novec in iz-pregovoril: »Vrli mož, kaj pa se godi tod?« Starec se je zdrznil od groze. »Ali si hraber?« je vprašal nazadnje. »Seveda sem.« »No, pa poslušaj! Ko si vstopil, si moral videti dva grada, belega in črnega. Beli grad hrani v sebi vse bogastvo mesta, črni pa je velika ječa, kjer se joka naša blaga in lepa kraljična Luiza. Zaprl jo je hudoben čarovnik. Nihče si ne upa ulomiti vrat. SiceT pa se vsi tako bojé čarovnika, da si nihče ne drzne ničesar početi in se vsakdo skriva v svoji dobro zapahnjeni hiši. *\ko si zares srčen, osvobodiš kraljično. Brž ko 'ta pride iz grada, izgubi čarodej vso moč in za vselej izgine.« »Kako pa hočeš, da naj jo rešim?« . Starček se je rahlo nasmehnil. »Jaz sem prestar, drugače bi bil že sam to naredil. Odkleniti je treba vrata črnega gradu, to je vse.« Tankreda je od sile mikalo vse to. kar je slišal. Rešiti princeso, kakšna slava! AH kako naj odpre ta vrata? Zahvalil se je beraču in počasi odšel po ulicah, da bi se mu posvetilo v glavi. Zdajci jc niknila pred njim rdečkasta meglica in vila, krasna kakor dan, se mu je pojavila pred očmi. »Mladi mož,« je rekla 6 kristalnim glasom, »dam ti pripomoček, da izvršiš dobro dejanje, ki ga imaš na umu. Nà tale ključ. Odklepa vsa vrata in lahka stvar ti bo, da odkleneš tudi črni grad. Ker nisi prebivalec tega mesta. čarodejec ne bo imel moči do tebe — zaradi tega ti lahko priskočim na pomoč.« Osupel je Tankred pokleknil z enim kolenom, da bi sprejel dar od vile. Preden je izginila, mu je še velela: »Dobro si to zapomni, ta ključ ti bo pomagal kolikor krat boš hotel. Ako pa kedaj storiš slabo dejanje z njim. bo izgubil vsako moč.« Ko je ostal sam. se mu je sprva zazdelo, da se mu je sanjalo. Toda ne. V desnici je držal ključek od >rezlja-nega srebra, ki se je veselo lesketal na soncu. Mali paž se je čutil ves vesel in se je naglo vrnil k mestnim vratom. Spotoma je pel na vse grlo in tako poganjal v beg vse preplašene prepot-nike, ki so menili, da imajo opravka s samim čarovnikom. Naposled je stal pred gradoma. Iz previdnosti je Tankred sklenil preizkusiti moč čudovitega ključka, preden bi poskusil oteti kraljično Luizo. Približal se je belemu gradu in vtaknil kjuč v velikansko, težko ključavnico. Pred seboj je tedaj uzrl bajno bogastvo, sijajne dragulje, zlatnike, izpre-minjaste in drage tkanine. Naš mladi prijatelj je šel nekoliko zmeden na plan. skrbno je zaklenil vrata ter se približal črnemu gradu. Zopet je srčkani svetli ključek pokazal dobro voljo. Vrata so se na ste-žaj odprla. Pri tej priči je radostno vpitje zado-nelo po mestu. Prihitela je množica, ki se je zbrala za Tankredom in strmela v zevajoči grajski vhod. Kraljična sc je pojavila v zlatem blesku. Pričele so se veselice. Vsi so slavili Tankreda. Bil je rešitelj. Ah, zlobnega čarovnika so bili že pozabili in naš junak je srečen os-tal v mestu dveh gradov. • Neki večer pa. ko se je bil že naveličal brezdelice in pohajkovanja, je zamišljeno ogledoval svoj ključek. Nepremagljivo se je domislil zaklada, ki ga je bil videl v svetlem gradu, belem ko sladkor, ko sneg ali mleko. Če bi si vzel nekoliko tega bogastva? Saj na vse zadiije bi bilo to le pravična nagrada za njegov junaški čin! Nekaj dni se je skušal upirati tej skušnjavi, ali naskakovala ga je čedalje bolj! In na ta način je v viharni noči Tankred ostavil princesino palačo in se skrivaj splazil do vhoda v beli grad. Z drhtečo roko je odklenil vrata, jih zaklenil za seboj ter obstal sam sredi bajne bogatije. Prižgal si je svečo in si natlačil žepe z vsem. kar je našel dragocenega in neprecenljivega. Ko pa si je napolnil še veliko vrečo, je sklenil pobegniti in se vrniti v svojo deželo. Ljubki smehljaj mu je izginil z obraza, sedaj je bil samo še tat, ostuden zmikavt! Hotel je odkleniti vrata, da bi stopil na plan, a navzlic vsemu naporu ključavnica ni bila več pokorna njegovemu klju-čku! Ah, zakaj ni pustil vrat odklenjenih! Sedaj je ujet v pasti! Vili-ne besede so mu spet prišle na pamet, obšel ga je strah, sedel je na vrečo, kjer je bila shranjena njegova tatvina, in se bridko razjokal... Zjutraj je pricesina straža zasledila tatu. Sodili so ga in zaprli v črni grad. Ondi je mogel dolgo razmišljati o posledicah svojega dejanja. Dobil je bil čudežno orodje za dobra dela; ko pa ga je uporabil za zlo, se je obrnilo proti njemu in ga pogubilo. Poslej bo živel v vlažni, mrzli ječi. Hrabrilo ga bo le upanje, da mu kra-ljična milo odpusti, saj bržkone nikoli ne bo pozabila, kar je storil za njo. Tankred je globoko obžaloval svoje nepošteno dejanje tn kesanje ga je še bolj grizlo kakor kazen, ki so mu jo naložili. Račun Mali Milan je slišal nekega dne. da je govoril njegov oče o računih, ki jih je treba plačati. Pa si zmisli on, brihtna glavica, da bi bilo dobro in koristno, že bi tudi on napravil račun za vse tiste malenkosti, ki jih je moral dnevno opravljati za očka in mamico. Tak račun je hotel predložiti svoji mamici. In res, nekega dne je našla mati opoldne poleg svojega krožnika na mizi tale račun: Mamica dolguje Milančku: za nakupovanje v trgovini . . Din 4*— za odnašanje pisem na pošto . „ 2»— za to, da je bil vedno priden deček ......... „ 3— za nakupovanje znamk ... „ 4-— skupaj . . Din 13-— Milančkova mamica ni rekla nobene. ko je to čitala, in Milanček je našel zvečer pri svojem krožniku znesek 13*— Din. Zelo zadovoljen je vtaknil denar v žep, toda našel je pri krožniku tudi mamičin račun: Milan dolguje mamici: za osem let bivanja v njeni hiši . . nič za osem let vsakdanje hrane . . . nič za pranje in krpanje perila in obleke nič za postrežbo med boleznijo .... nič za vse druge skrbi in težave . . . nič za to, da je imel vedno tako dobro mamico...........nič skupaj . . . nič Milanček je citai ta račun in je molčal. Čez nekaj časa pa je stopil osramočen, z utripajočim srcem k mamici in je spustil 13'— Din previdno v žep materinega predpasnika. Tehnik! v ži^al^lvu 3. Izdelovalka papirja in gradllelfic a Tisočletja je trajalo, da je izumil človek papir, to neobhodno potrebno snov današnjega in preteklega časa. Zakaj vendar ni že takrat, v pradavnih časih, ko ljudje še niso poznali papirja, temeljito pregledal gnezda tkzv. papirnih ali malih os in se od njih naučil izdelovanja te snovi. Že takrat bi našel v gnezdu celulozo, važno sestavino vsakega papirja. Ta majhna umetnica — osa si gradi iz papirja, ki je tako prožen in močan kakor kitajski svileni papir, kroglasto domovanje za svoj zarod. S kroglico papirnega testa med čeljusti zida s svojo slino prepojene trakove lastnega papirja in jih niza drugega na drugega. Noben veter ali dež ne uniči ali odnese njene močne zgradbice, ki je tako trdna kakor papirnate hišice Japoncev. 4. Žuželka s čudežno sesaljko Najezdnik, neke vrste osa, se preživlja, kakor je znano, samo z drugimi žuželkami, ki jih omami in izsesa. Neka posebna vrsta te ose se pa zadovolji le z ličinkami iz- Z drugo snovjo zopet zida tako zvana ometna čebela ali znosec. Ta uporablja, kakor že ime pove, kot gradbeni material malto, majhne kamenčke, pesek in podobno. Vse to z neko tekočino, ki jo izloča, pritrja na stene. Kakor lični okraski so njena drobčkena, na zid nalepljena gnezda. vestne vrste hrošča. Ličinka tega hrošča je pa tej roparski živalci zelo težko dostopna, ker živi v notranjščini trdih sadnih semen in jedrc. Na posebno duhovit način pa more osa navzlic temu do žive sladčice; s svojim dolgim bodalastim rilČkom preluknja najprej trdo seme in zbode ličinko, da jo na ta način omami. S tem pa še ni dosegla mnogo, zato čujmo, kaj napravi potem. Svojega rilčka ne potegne takoj nazaj, temveč ga pusti nekako pol ure v istem položaju. V tem času izloča rilček po vsej svoji dolžini neko vosku podobno tekočino, ki se hitro strdi. Na ta način zgradi osa dolgo cev, ki sega od zunanjega oboda do ličinke. Na to cev nastavi svoja usta in izsesa vso sladko vsebino ličinke. Napis za koroško žaro na grobu kralja Zedinitelja Prilagali darove so najdraže voditeljem junaškim v svete grobe, da bili priče so rodov zvestobe, do konca zveste priče, tihe straže. Najdraže Tebi naša duša daje: prsti, zemijé slovenske domovine, da Ti na rahlem vzglavju te blazine, Voditelj naš, počivati bo slaje! Sava Radie - Mirt \tmw*i! wmmm "^ÄRmO/T'ÄBAMie, —=== Krog polnoči se je malce predramil in poslušal razburjen pogovor bratov in sester. Vjel je kakšno besedo, razumel pa le toliko, da bodo spet odpustili delavce, da so ljudje zelo obupani in da se bodo pritožili. Mati je vmes tarnala, sestre so jo pa tolažile, da takih ne bodo odpustili, ki imajo veliko družino. »Vse je mogoče,« se je oglasil najstarejši, Metod. »Prašnikarja so tudi. pa je enajst ljudi družine.« »Zameril se je ravnatelju, ker ni maral prestopiti v njegovo stranko,« je pojasnila Tinca. Sandi se je stisnil v skrajni kot — Nace bo kmalu legel k njemu — in že, sanjal o svojih strankah, o tekmi med šohtarji in Marsovci. Nejasno je občutil nevarnost, ki preti rudarjem, in si mislil, da so tega tudi že vajeni in da ni vedno tako hudo, kakor ljudje slutijo. Tudi razne tekme se včasi kaj čudno končajo... Kmalu je ubežal v sanje, kjer je vselej doživljal čudovite, prelepe stvari, čisto drugačne, kakor mu jih je prinašal dan. Zjutraj so bratje, ki ravno niso imeli dela, dolgo polegali. Sploh je bilo vse mirno radi očeta, ki se je bil vrnil okrog šestih s šihta. Spal je do globokega popoldneva. Sandi pa se je zbudil že zgodaj. V drvarnici pod hišo je imel zaboj z zajčki. Brž po deteljo! Poiskal je košek in oškrban srp ter stopil še doli k Črnici pogledat, ali stojijo črnopikčaste postrvi še na svojih mestih v mirnih zatonkih, odkoder so se zaganjale v bistre curke za pijanimi mušleami. Včasi jih je na skrivnem lovil in sicer prav zgodaj zjutraj, ko se ni videlo s ceste k vodi. ali pa za mraka, celo ponoči. Za priboljšck k žgancem ... Danes je pogrešal Korota, s katerim sta zdaj sprta. Skupaj sta hodila po deteljo v prepovedana deteljišča, skupaj lovila prepovedane ribe. Posebno trdna prijatelja si res da nista bila. vezalo pa ju je to, da sta se čutila nekam pametnejša in drznejša od drugih, da sta se zaradi tega lotila stvari, ki bi se jih nihče ne upal. Budno sta se opazovala in skušala prekositi. Poznala sta medsebojne skrivnosti. Sandi je hotel danes poskusiti srečo sam. Odložil je košek in srp ter pripravil trnek. Močno se je že žorilo izza hribov okoli globeli. Prisluhnil je na cesto: po gorenji cesti so škrtali na ostrem pesku škor-nji. To so knapje, si je rekel, teh se ne bojim, in zagnal v curek. Takoj je začutil v roki, da je postrv zagrabila črva. Nategnil je in začel vleči h kraju, kajti morala je biti velika, ker jo je drugače kar vrgel na suho. Med tem, ko si je dal opravka z ujeto ribo, pa ni zapazil rudniškega čuvaja, ki se mu je bližal od zadaj, potihem. s pištolo za Vse to je opazoval čuvaj, resno in z obžalovanjem. S to ribo je imel zdaj v rokah usodo Kržišnikovih. Lov je rudniški, strogo prepovedan. Čuvajeva služba je težka, zelo težka. pasom. Crnica je glasno žuborela, tenka meglica je ležala nad njo. Sandi ni slišal vodnega kosa, ki je preplašeno zaščebetal in švignil ti-koma vode pod most. Napeta vrv-ca je rezala vodo v vedno manjših lokih, s spretno potezo jo je nizko čez skalo potegnil na breg v mivko. Krasna postrv, največja doslej! Planil je na odskakujočo ribo, jo pokril s telesom, ji izteknil trnek in menil spolzko živalco stlačiti za srajco. »Sandi! Kaj boš z ribo?« je mirno vprašal. A ta glas je bil kakor grom za dečkova ušesa. »Ali jo boš vrgel nazaj?« Sandi je trdno pogledal v temne oči. Da, blagohotne so, je ugenil. A noge so se mu začele tresti v kolenih, ker je videl posledice, če bo naznanjen. Potegnil je ribo izza srajce in jo brez besede zavihtel v valove. Med tem, ko si je brisal sluznate roke ob hlače, je malomarno vprašal: »Ali me boste zatožili, stric?« »Jaz te ne bom, ampak moja služba,« je rekel resno. Sandi ni mogel verjeti, da je kaj resnice na vsem, kar zdaj doživlja. Izza hribov zelen dan, ptičje petje v mirnem jutrnjem hladu, kloko-tanje Črnice čez skale, on sam še skoro v postelji — pa ga že drži usoda za vrat. Kako je to mogoče? — Čuvaj gre le včasi ob vodi, skoro nikoli skozi vas, ampak zunaj ob poljih. To ga je moral kdo izdati. Kdo drugi kakor Koro! Kdino on ve... Obupu se je pridružila zdaj še onemogla jeza in maščevalnost. Od vsega hudega se mu je kar zameglilo in ni se zavedal, da je rekel: »Kar naznanite me! Kar dajte, saj je vse eno.« »Tebi je morda vse eno,« je vzrojil čuvaj, »kaj bo pa z očetom, kdo bo odgovarjal za tvojo nepremišljenost, a? Prijel ga je za rame, stresel in videl, da se tatiču kotalijo debele solze po trmastem licu. »Ti si še neumen,« ga je učil. »Če te naznanim, bo težka za vse. Ali pa misliš, da je zame veselo? Name se jeziš, vem, a napačno sodiš.« Sandi ga je bistro pogledal, ker je rekel »če te naznanim ...« Čuvaj je razumel njegov pogled in kratko prikimal. »Kaj naj zdaj napravim? Ti je žal? Saj ribe prav za prav nimaš, vrgel si jo nazaj in greh ni tako velik. Kaj?« Sandi je skomignil. Nevihta je šla čezenj, milejši veter piha. »Ali me je Koro?« je nenadoma vprašal in zapičil pogled v čuvaja. »Čuvaj se, mali moj, sovražnik in zahrbtnež sta nevarna, a najhujši je zadnji,« se je čuvaj izognil odgovo- ru, kajti res mu je bil Koro že sinoči namignil, kje lovi Sandi, »Za enkrat te bom skušal opravičiti pri inženirju. To bodi moja skrb. Če te pa drugič zalotim pri vodi ali če boš kradel premog i/, huntov — saj si bil menda sinoči poleg, potem bo utihnilo moje srce in služba, hk, hk ...« se je odkašljal, ker se je nekaj grenkega zgenilo v mehkem srcu. »Pojdi zdaj!« je rekel ostro ter skril mehkobo. »Naj te z bikovko?« je skoro zakričal, ker je Sandi še pomišljal, če bi se zahvalil in kako. »Mrha!« je švignil z bikovko za Sandijem. ki je že tekel, vesel in srečen, v breg in izginil na cesto, čez katero je šinil prvi zlati pramen dneva. V rudniški centralni elektrarni je hripavo brlizgnila sirena in budila k delu. Po cesti so priškrtali škornji tistih, ki so šli na delo. V prijetno hladnoćo je počil bič voznika, kolesa so zapela delovno pesem. Iz globeli se je vzdignil tih šum, naraščal in se zagnal kakor motor v neprestano brnenje. Zahrib se je lotil dela. Morda enkrat ali dvakrat tedensko, da se je reklo: delamo. Drugače pa kriza. Kupi premoga so razpadali po dolini. Nihče ni maral ali ni mogel kupovati premoga. Sandi je tekel v znano deteljišče ob Črnici. Pritihotapil se je mimo žitnih polj in začel žeti, hlastno mašiti v košek. A danes mu je šlo vse narobe. Komaj je nekajkrat zamahnil, že se je odnekod oglasil hripavi »hoj-hej!« Ze je zagledal kmeta, ki je tekel ob žitu in žugal, malo za njim pa pes volčjak. Sandi je pograbil košek in srp. prebredel Crnico in bežal. Ko se je malce oddahnil, se mu je zdelo, da sliši Korota, ki se mu roga z detelj išča v bregu. Do tega trenotka mu je bil občutek sovraštva neznan, zato ga je pa zdaj prevzelo tem bolj. Prepričan je bil, da ga je izdal Koro in da ne bo nikoli miru pred njim. Bos in mokrih hlač je moral teči po prašni cesti, ker mu je na ta način odleglo, da ni na ves glas zakričal od jeze. Pretekel je tri brezposelne, ki so šli drug za drugim proti Za-hribu, prišedši Bog ve od kod. Spredaj možak s košem, za njim bosonog mladenič z dežnikom, povezanim z vrvco in obešenim kakor puška, prav zadnji je ves umazan v noge stopical deček njegovih let s športno čepico do uhljev. »Pri nas ne bo nič!« je zaklical Sanđi in tekel dalje. Pri fari je odbilo sedmo uro. Do šole časa dovolj. Na športnem igrišču ob cesti so nogometaši že trenirali. Poglavar si inora ogledati vse. Zavil je na igrišče. Tamkaj je sedel na klopico in se zatopil v opazovanje. Da, to je nekaj zanj! Morda bi se pa še danes spuntai? Tu ni revščine, sonce priseva, ni razmetano in zatohlo kakor doma, kjer še vsi spijo. Taka žoga, to! Njihova je že povsod zakrpana. In pisani dresi! Na vsak način bo šohtarje pregovoril, da bodo začeli zbirati denar za žogo in drese. Dresi bodo črni in beli s kladivom na prsih. Da, puntal se bo danes! Niti opazil ni, da je nedaleč pri-sedel Koro in postavil predse zvrhan košek detelje ... Pač, zdaj ga je zagledal. Kakor bi ga pičilo, je vstal in pozabil na puntanje. Vzel je svoj košek in napravil okoli Korota lok, da bi se vsemu izognil. »Ti, počakaj no!« se je oglasil Koro. »V šolo se še ne mudi. Kje imaš pa deteljo?« Sandi je stisnil zobe in gledal proč. Najraje bi se zapodil vanj, kakor takrat na šohtu, in mu pokazal s krepko pestjo. Hkrati se mu je porodila odločna misel, da se je ustavil in bistro vprašal: »Kaj. da si me izdal čuvaju?« »Sem te, ja.« »In popred kmeta naščuval?« »Tudi. Zato, ker si me osramotil pred šohtarji, veš.« »Pa mi boš še nagajal?« »Še. Za revanžo.« Postavil se je predenj s pestmi v bok in izzivalno premotril Sandija od vrha do tal. »Rad bi se spet ravsal? Pridi na šoht, danes se mi mudi v šolo.« »Seveda, ker si se včeraj puntal.« »Boš povedal gospodični?« je grenko vprašal. »Bom. Sploh ti bom povsod nagajal. Zdaj sem poglavar Marsovcev. Napovedujem vam tekmo za nedeljo,« se je napihnil Koro. »Dobro ... Ti pa pridi, kadar hočeš, se bova pomerila za vse, kar si mi prizadel... Izdajalec!« je za-ničljivo pihnil Sandi. »Nabijem vas deset — nula.« »Vi prinesite koše, da boste nesli gole.« »Vi...« Nazadnje sta si pokazala jezik in osle. Sandi bi se bil morda res spoprijel s Korofh, saj je temu šlo samo za to, a ga je ura z zvonika opomnila, da mora hiteti v šolo. Tako sta si napovedala odkrit boj z vsemi sredstvi, lepimi in grdimi. Tekma se je seveda tudi vršila, a so se skregali še pred koncem. Za šohtarske je kazalo slabo, a imeli so več navijačev, med njimi tudi sodnika. Tako je grozil poraz Marsovcem. V največji sili je eden teh zgrabil žogo in zbežal z njo. Marsovci pa za njim ob zasmehovanju šohtarjev. Ta dogodek je še bolj priostril oba tabora, ki sta si nagajala ob vsaki priliki. Spor so zanesli celo v šolske klopi in če je kje prišlo do tepeža, so bili to šoh-tarji in Marsovci. Največ skrbi je imel seveda Sandi, ki svojih ni mogel krotiti. Posrečilo se nut je pa, ko je nekatere izključil, da vsaj izzivali niso, nego samo odgovarjali ter se branili. S tem si ie pridobil večino treznejših dečkov in naklonjenost staršev. — Sohtarji so zbirali denar za žogo in sicer izkupičke za gobe, borovnice in špale. ki so jih skupno nabirali. Kmalu so se postavili z novo žogo, da so se Marsovci tresli od jeze. Priznati so si morali, da so jih zdaj šohtarji posekali in dobili novih pristašev. Zdelo se je. da je Sandi zmagal tudi to pot. Toda prišlo je drugače. Nevidna roka usode je posegla vmes in določila neKaterim nove naloge, nove cilje, težje in odgovornejše kakor v šolski dobi. Na igriščih so pa zavladali mirnejši časi... (Dalje prihodnjič.) Doma izgolovljene igračke 1. Harmonikar z opico Prerišite posamezne dele na papir in jih primerno poslikajte! Klobuk naj bo zelen, jopič rdeč in hlače modre. Rjava opica pa naj dobi tudi rdeč jopič. Pobarvane dele nalepite na lepenko, na potrebnih mestih napravite luknjice, vtaknite vanje žebljičke in sestavite harmonikarja. Opico privežite na nit, motvoz ali trak. Zvončkarji se uče stenografije Do zdaj smo se učili srednje znake in njih vezavo. Danes se hočemo naučiti nekaj malih znakov. To so znaki, ki zavzemajo samo polovico prostora med osnoviiico in nadčrto ali pa Še manj. ■a , v / -vi _ k je popoln polkrog. Začne se s tanko črto na osnovnici, sega do polovice prostora med osnovnico in nadčrto in se konča s senčnico na osnovnici. Če se senčnica ojači, beremo: ka. Primeri: k, ka, kepa, kapa, deka. tanko črto. Naliči torej drugemu delu pisane arabske številke 2. Če senčnico ojačiš. bereš na. Primeri: n, na, namen, Nada, dan. I U nj je n, samo nekaj bolj iztegnjen. Če nj ojačiš, bereš n ja. Primeri: n j, nja, njen, manj. panj. Če je nje na koncu besede, samoglasnik e izpustimo. Primeri: padanje, merjenje. , \ , \ A , \t'-J \( LA- M, v,. ^ r je senčnata poševna črta, ki sega od sredine prostora med osnovnico in nadčrto do osnovnice, in sicer od leve proti desni. Znak je senčnat, če ga pa hočemo zvezati z a, vsega odebelimo (ojačimo). Primeri: r, ra, reka, red, rad, dere. jin. J), N. -A \!\. •os/L Vi X , V, /A, M :\ l \ rj je povečan r, ki sega od nadčrte do osnovnice. Če rj ojačim, berem rja. Primeri: rj, rja, Darja, Marja. Če je rje na koncu besede, samoglasnik e izpustimo, n. pr. perje, Barje. ^•^je vijugasta črta, ki zavzema komaj tretjino prostora med osnovnico in nadčrto. Začne se s tanko črto na osnovnici, v sredini je senčnata, konča pa se zopet s ti, M-, U-, Ponovite samoznake, ki smo se jih naučili v zadnji številki, in se vestno naučite še nastopne samoznake: ne, nikalnica, se piše n na osnovnici, samoglasnik e se torej izpusti. Če stoji nikalnica ne pred glagolom, se vselej združi z njim v eno besedo. Kadar pa je glagol sanvoznak. ki se piše na nadčrti, se tudi nikalnica postavi na nadčrto. Primeri: ne dam, ne pada, ne mara. ne bode, ne bodem. n i pišemo n na nadčrti, torej brez i. »Ne« ločimo od »ni« tako, da je »ne« n na osnovnici, »ni« je pa n na nadčrti. nisem je ni zvezan s samoznakom sem, torej n in ni na nadčrti. ker je r na osnovnici. m o r (ej je r na nadčrti (končni e se izpusti). ne more je n in r na nadčrti. morem je rm na nadčrti. ne morem so nrm na nadčrti. ako sta a