st ud ia universitatis he re d it at i Pričujoče kratko besedilo prvič prinaša razlago napisa Vergerijev, ki se je vse do nedavne obnove naha- jal v koprski stolnici. Napis, ki ga je zakrivalo obzidano stopnišče na kor, je posvečen Aureliu Vergeriju, najstarejšemu bratu koprskega škofa in odpadnika Petra Pavlja Vergerija. Zaradi odpadništva je Petra Pavla in njegovega brata Giovannija Battista zadel preklic spomina. Preklic spomina – damnatio memori- ae je najbolj izstopajoča značilnost pričujočega napisa. Ključne besede: Peter Pavel Vergerij, Giambattista Vergerio, Aurelio Vergerio, Antonio Elio, cerkev Ma- rijinega vnebovzetja, epigrafika, damnatio memoriae This short article is the first treatise on the hitherto little-known inscription of the Vergerii, which until recently has been located in the Koper Assumption Cathedral. Hidden from sight in the walled stair- case leading to the choir, the inscription commemorates Aurelio Vergerio the oldest of the three Ver- gerii brothers, the youngest of whom was Pier Paolo Justinopolitan bishop and famous apostate. Be- cause of his apostasy, Pier Paolo suffered the fate of damnatio memoriae shared by his older brother Giovanni Battista. The damnatio memoriae is a striking feature of the inscription. Keywords: Pier Paolo Vergerio, Giambattista Vergerio, Aurelio Vergerio, Antonio Elio, the Koper As- sumption Cathedral, epigraphy, damnatio memoriae Napis Vergerijev v koprski stolnici – kratka zabeležka in rekonstrukcija napisnega polja The Inscription of Vergerii from the Koper Cathedarl: a Short Epigraphic Note with the Reconstruction of the Damnatio Memoriae Gregor Pobežin Univerza na Primorskem, ZRC SAZU, Slovenija gregor.pobezin@fhs.upr.si 97 Koprska stolnica je vse do nedavnega »skrivala« napis, posvečen Avreliju Ver-geriju, tajniku papeža Klemna VII. Na- pis, ki ga je pred pogledi obiskovalcev zakriva- lo (naknadno) obzidano stopnišče na kor, se je do obnovitvenih del, povezanih z vgradnjo no- vih orgel, nahajal na desni strani vhoda v stolni- co; omeniti je treba podatek, ki za zgodovino na- pisa Vergerijev ni nepomemben, in sicer, da se je na levi strani vhoda v stolnico nahajal napis, pos- večen koprskemu škofu med letoma 1572 in 1576 Antoniu Eliu. Napis Vergerijev meri v višino 92,5 cm in v širino 177 (plošča je debela od 8,5 do 10,5 cm); ko so ploščo med obnovo stolnice odstranili z njenega ležišča, kamor je bila vzidana, se je po- kazalo, da gre za recikliran del nekdanjega plute- ja, ki morda izvira še iz 6. stoletja. Razen izjemnega odkritja, da gre morda za ploščo bistveno starejšega izvora, je napis, ki je doslej požel zelo malo znanstvene pozornosti (gl. Cherini, 2001), zanimiv tudi z epigrafskega stališča. Napisno polje namreč zaznamujeta dve globoki vrzeli (damnatio memoriae), ki sta po- polnoma razobličili peto in šesto vrstico napisa. Odklesani dve vrstici vsebujeta vsaka po pet besed. Ker je napis izjemno kakovosten (črke so globoko vklesane, pravilne in zaključene s serifi), je nekatere odklesane besede mogoče prepoznati brez večjih težav, pri nekaterih drugih pa smo v večji zagati, zlasti v peti vrstici. Ker sta napis Au- reliu dala postaviti brata ( fratres posuere), ni tež- ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)97-102 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 98 Napis Vergerijev – plošča na svojem prvotnem mestu; delno jo prekriva konstrukcija stopnišča na kor. Foto: G. Pobežin Koprska stolnica med obnovo. V ospredju plošča z napisom Vergerijev. Foto: T. Primožič, FPA st ud ia universitatis he re d it at i n a pi s v er g er ij ev v k o pr sk i s to ln ic i 99 ko rekonstruirati njunih (odklesanih) imen: Io- annes Bap(tista) in Pet(rus) Paulus. Pri drugem delu pete vrstice si je treba pomagati s širino ozi- roma številom črk v besedi, na podlagi česar je mogoče sugerirati naslednjo rekonstrukcijo na- pisa: Aurelio Vergerio Iacobi f(ilio) Ro(mani) pont(ificis) a secr(etis) Romae mortuo dum id munus cum summa omnium laude et admiratione obiret [Ioannes Bap(tista) pius (?) beneficio Polae] [et Pet(rus) Paulus Iust(inopolitanus) episc(opus)] fratres posuere MDXLVIII Vita Christus et mors lucrum Prevod Aureliu Vergeriu, Jakobovemu sinu, papeškemu tajniku, ki je umrl v Rimu, medtem ko je svojo službo opravljal na vsesplošno hvalo in občudovanje. Napis sta mu postavila brata Giovanni Battista, ki sveto službo vestno opravlja v Puli, in Peter Pavel, justinopolitanski škof. 1548. Življenje je Kristus, smrt je dobiček. Zadnja vrstica (vita Christus et mors lucrum) je parafraza misli iz Pavlovega pisma Filipljanom mihi enim vivere Christus est et mori lucrum (Flp 1, 21), ki je bila v takšni ali drugačni obliki popu- laren zaključek nagrobnih napisov (prim. DI 85, št. 431). Okoliščine, v katerih je napis nastal, so iz- jemne, napis pa morebiti nekoliko pomaga k nji- hovi natančnejši rekonstrukciji in tudi dopol- nitvi kronologije dogodkov v letih 1548 in 1549. Napis namreč omenja tri brate družine Vergerio, tj. Aurelia, Giambattista in Petra Pavla (Pier Pa- ola). Aurelio Vergerio je leta 1532 umrl v Rimu, na mestu papeškega tajnika (a secretis Roma- ni pontificis) pa ga je nadomestil najmlajši od treh bratov Peter Pavel, ki je do ženine smrti si- cer opravljal laično advokaturo. Giovanni Battis- ta (r. ok. 1492) je bil v začetku leta 1532 imeno- van za puljskega škofa in je na tem mestu ostal do svoje smrti sredi leta 1548 v Kopru. Na po- ložaju puljskega škofa ga je še istega leta nasle- dil Antonio Elio, s katerim je imel najmlajši od treh bratov Peter Pavel neprijetno skupno pre- teklost: ko je bil namreč Peter Pavel septembra leta 1536 imenovan za škofa v Kopru, je podedo- val tudi finančno obveznost do Elia v obliki pre- Napis Vergerijev, napisno polje. Foto: T. Benedik, Restavratorski center. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 10 0 bende, ki mu je ni mogel izplačevati in je zaradi tega tudi sprožil sodni spor. Za Vergerijevo uso- do – in usodo napisa Vergerijev v koprski stolni- ci – je to pomenilo kretnico, ki ga je dobro dese- tletje kasneje kot domnevnega heretika pregnala iz Kopra in iz Italije (za historiat Vergerijeve- ga izobčenja gl. Schutte 1977, od 114, Pobežin v Vergerij 2018, 181–84; Pobežin 2018, 75–76). Elio, ki je imel močne zaveznike v družini Far- nese in papežu Pavlu III., je Vergeriju povzročil veliko mnenjske škode in po vsej verjetnosti tudi sprožil govorice o njegovem spogledovanju z od- padniškimi idejami (Štoka 2019). Vergerij je bil kot nekdanji nuncij na Ferdinandovem dvoru v tem pogledu priročna tarča (sploh zaradi kontro- verznih stališč o diplomatsko sprejemljivem kra- ju prihodnjega spravnega koncila), vendar nje- govo udejstvovanje v Contarinijevi komisiji, s katero se je Vergerij leta 1541 tudi udeležil zbo- ra v Regensburgu, onemogoča sklep, da je Eliovo rovarjenje v Rimu načelo njegov ugled; njegovo mnenje je bilo upoštevano tudi pri sestavi mem- oranduma, ki je bil podlaga za papeško bulo Ad dominici gregis curam (Pastor 1923, 78). Zgodba o Vergerijevem odpadništvu oziro- ma izobčenju ni neznanka (npr. Cavazza 2013; Schutte 1977, 173ss.; Pobežin v Vergerij 2018, 183–84) – o lastnem procesu je tudi Vergerij ob- sežno poročal v svojem zagovoru Otto difesio- ni. Leta 1544 ga je gvardijan samostana sv. Ane Bonaventura Hieronimo ovadil pri nunciju Gi- ovanniju della Casa, ki je proti Vergeriju odprl primer. Vergerij je svoj položaj tudi sam poslab- šal: namesto da bi se odzval vabilu v Rim, se je 21. 1. 1546 raje odpravil v Trent, kjer je ravno tak- rat zasedal koncil, ki ga je sam pomagal organizi- rati in kjer so bili navzoči njegovi stari prijatelji, med njimi kardinal Gonzaga in Reginald Pole; ker je bil proti njemu uradno odprt inkvizicijski postopek, na koncil ni smel. Proces se je vse do druge polovice leta 1548 vlekel zelo počasi, nato pa so prišle nove obtožbe iz njegove škofije; nun- cij della Casa je 12. januarja 1549 izdal odlok za Vergerijevo aretacijo, ki pa se mu je Vergerij izo- gnil tako, da je najprej šel v ilegalo in nato zapus- til Italijo (o njegovi poti v Val Bregaglia gl. npr. Zuliani 2013). Ostanek življenja je preživel kot izobčenec. V prvi polovici leta 1548 še ni kazalo na to, toda nato je julija ali morda avgusta umrl njegov brat, puljski škof Giovanni Battista; na njegovo mesto je konzistorij imenoval srditega nasprot- nika Petra Pavla – Antonia Elia. Tu zgodba uso- de Vergerijev po izobčenju Petra Pavla postane tudi zgodba napisa iz koprske stolnice. Napis je bil postavljen leta 1548, vprašanje pa je, ali pred smrtjo Giovannija Battiste ali po njej. Glede na zgoraj opisane okoliščine izobčenja Petra Pavla ter njegove okoliščine in pa glede na domnevano formulacijo pius beneficio Polae (ki jo kaže razu- meti v prezentu) »ki vestno opravlja sveto službo v Puli«, se kaže odločiti za domnevo, da je bil na- pis postavljen v prvi polovici leta 1548. Toda kdaj je prišlo do preklica spomina – damnaio memo- riae? Peter Pavel je v Istri in severni Italiji zapus- til skupnost privržencev, ki je ostala aktivna še celo po njegovi smrti; njegov prenoviteljski žar, s katerim je želel odpraviti vraževerja in čaščenja svetnikov namesto Kristusa (Schutte 1977, 174– 75), je sledilcem ponujal alternativno obliko čaš- čenja Kristusa, po njegovem izgonu pa se je v tej skupnosti utrdilo tudi spoznanje o njegovem vi- zionarstvu; celo po njegovi smrti so privržen- ci Petra Pavla še zbirali njegove spise in morebi- ti celo relikvije (Pierce 2003, 192–93). Peter Pavel je bil že l. 1549 izobčen – ali je bil takrat uničen tudi njegov napis, ki je prizanesel le omembi Au- relia? Morda ne, a alternativna domneva ni za- enkrat nič več kakor – domneva. Antonio Elio je bil 30. julija 1572 imenovan za koprskega škofa, tega leta pa naj bi tudi izkopali kosti pokojnega Giovannija Battista, ki je bil pokopan v koprski stolnici, ter jih vrgli v morje (Stankovich 1828, 295). Razlog za to synodus horrenda je bilo seveda odpadništvo Petra Pavla, zaradi katerega je sum herezije padel tudi na njegovega pokojnega bra- ta, a kakor je pokazal že Stankovich (Stankovich 1828, 313ss.), je bil ta sum neutemeljen in se je širil predvsem po zaslugi njegovih nasprotnikov, med njimi ravno Antonia Elia in Girolama Muzia (slednji je mnenje o odpadništvu Giovannija Ba- ttista izrazil šele v korespondenci l. 1554). Kakor st ud ia universitatis he re d it at i n a pi s v er g er ij ev v k o pr sk i s to ln ic i 10 1 koli že, če zgodba o skrunjenju kosti Giovannija Battista drži, morda ni nemogoča domneva, da je bil ob istem času oskrunjen tudi napis Vergeri- jev v stolnici oziroma da je takrat Petra Pavla, po krivem pa tudi Giovannija Battista, zadela dam- natio memoriae. Povzetek V koprski stolnici je bil vse od nedavne obnove skrit na- pis, posvečen Aureliu Vergeriu, papeškemu tajniku, ki je umrl v Rimu leta 1532, »med opravljanjem službe, ki je žela vsesplošno hvalo in slavo«. Misel o vzorni Aure- liovi službi je prepisana neposredno z napisa, ki ga je po vsem sodeč sestavil najmlajši od treh bratov Peter Pavel Vergerij (1498–1565). Napis, ki ga je pred očmi morebi- tnih opazovalcev skrila kasnejša gradbena intervencija, namreč obzidano stopnišče na kor, poleg Aurelia Ver- geria omenja še oba posvetitelja: Aureliovega mlajšega brata Giovannija Battista (ok. 1492–1548) ter najmlajše- ga Petra Pavla, koprskega škofa, ki je moral le kakega pol leta po postavitvi napisa v izgnanstvo, da bi se izo- gnil aretaciji in obtožbam herezije. Zaradi odpadništva Petra Pavla Vergerija je, če gre verjeti pričevanjem, nje- govega starejšega brata Giovannija Battista prizadela najsramotnejša pa tudi krivična kazen: njegove kosti so bile le a 1572 izkopane in vržene v morje. Ali je to deja- nje (v kolikor je do njega res prišlo) mogoče neposred- no povezati z Antoniom Eliom, ki je do Vergerijev go- jil zamero in je tega leta postal koprski škof, ni mogoče vedeti z gotovostjo; a če ta domneva drži, nam morda lahko pomaga h kronologiji uničenja napisa, ki je v tem primeru v nedotaknjeni obliki preživel le do Eliovega ustoličenja v Kopru leta 1572, čeprav ni mogoče izklju- čiti domneve, da je bil napis uničen že prej – ali morda celo dvakrat. Damnatio memoriae je prizanesla imenu Aurelia Vergeria in omembi obeh »bratov« (fratres posuerunt), zato ne gre za totalno dejanje – kljub uničenju pete in šeste vrstice je napis (nahaja se celo na hrbtni plošče, ki je domnev- no del nekdanjega pluteja iz 6. stoletja) še vedno izjemno lep primerek renesančne epigrafike. Odklesani dve vr- stici sta deloma še berljivi, kajti serifi so dovolj globoki, da jih klesarsko dleto ni moglo odstraniti. Večji del pete vrstice pa je bilo treba rekonstruirati s pomočjo meritev širine črk in filološko metodo izločanja izrazov, ki ne so- dijo v shemo napisa. Summary Until the recent restoration, the Assumption Cathedral in Koper concealed an inscription dedicated to Aurelio Vergerio, the papal secretary who died in Rome in 1532 “while performing his services to the universal praise and honour”. The idea of the exemplary service of Au- relio is copied directly from the inscription, most prob- ably written by the youngest of three Vergerii Pier Pao- lo (1498–1565). The inscription, which was hidden from the eyes of potential observers by a later construction, i.e. the walled staircase to the choir, mentions two ded- icators: Aurelio’s younger brother Giovanni Battista (ca. 1492–1548) and the youngest of the three Pier Paolo Bishop of Koper, who had to go into exile at the latest six months after the inscription was erected in order to es- cape arrest and accusation of heresy. According to testi- monies, his elder brother Giovanni Battista suffered the most shameful and unjust punishment for the apostasy of Pier Paolo: his bones were exhumed and thrown into the sea in 1572. Whether this act (if it really took place) can be directly related to Antonio Elio who resented the Vergerii and became bishop of Koper that year can- not be said with certainty; but if this assumption is cor- rect, it can help us to determine chronologically the de- struction of the inscription, which thus survived intact only until Elio’s appointment in Koper in 1572 (although it cannot be excluded that the inscription was destroyed earlier – or perhaps even twice). The damnatio memoriae spared the name Aurelio Ver- gerio and the mention of the two “brothers” (fratres po- suerunt), so it was not a totalitarian act: despite the de- struction of the fifth and sixth lines, the inscription (possibly on the back of a plate which could have been a part of the 6th century pluteus) is nevertheless an ex- tremely beautiful example of Renaissance epigraphy. The destroyed two lines are still partially legible: the ser- ifs are so deep that the stonecutter could not have re- moved them with his chisel. Most of the fifth line, how- ever, had to be reconstructed using letter measurements and a philological method of eliminating improbable expressions. Viri in literatura Cavazza, S. 2013. »Nenavadna osebnost. Profil Petra Pavla Vergerija.« Stati inu obstati, st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 10 2 revija za vprašanja protestantizma 17–18: 10–26. Cherini, A. 2001. Bassorilievi araldici ed epigrafi di Capodistria dalle origini al 1945. Trst: Fameia Capodistriana. Pastor, L. 1923. The History of the Popes, from the Close of the Middle Ages. Vol. XI. London: Kegan Paul, Trench, Trubner & Co. Pierce, R. A. 2003. Pier Paolo Vergerio the Propagandist. Rim: Edizioni di storia e letteratura. Pobežin, G. 2018 »Magna enim est spes de pace – Vergerijev spis Duae actiones secretarii pontificii in njegova stališča do Tridentinskega koncila.« V Secretarii actiones Petri Pauli Vergerii, ur. P. Štoka in G. Pobežin, 59–89. Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Schutte, A. J. 1977. Pier Paolo Vergerio: The Making of an Italian Reformer. Ženeva: Librairie Droz. Stankovich, P. 1828. Biografia degli uomini distinti dell'Istria. Trst: Marenigh. Štoka, P. 2019. »Elio, Antonio.« Leksikon Primorci.si. http://www.primorci.si/osebe/ elio-antonio/1321/. Vergerij, Peter Pavel. Dopisi papeškega tajnika. Kritično izdajo pripravil, prevedel in spremna besedila napisal G. Pobežin. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Zuliani, F. 2013. »Pier Paolo Vergerio e Pietro Bembo in Val Bregaglia: della circolazione, della ricezione e di qualche problema.« Quaderni grigionitaliani 82 (4): 76–91.