primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjsr je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
o- ^ 5 O' X- , y cer, c 3 o w m 2 73 r g
X ~ y: ■£ 1> *— OQ7i^>
m i- > ^	2
r	i—i
...	Tv

559
lije)
723
•%!
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 105 (12.737)
Trst, torek, 5. maja 198
O"
■o
Dogovor Fiata s sindikati morajo odobriti še delavci
Alfa-Lancia: končno so dosegli sporazum
Milanski Fim-Cisl ga označuje kot uslugo Agnelliju
RIM — Kovinarski sindikati Fiom (Cgil), Fim (Cisl) in Uilm (Uil) so sklenili z družbo Fiat sporazum o sanaciji avtomobilskega koncerna Alfa-Lancia, ki predvideva povečanje in posodobitev proizvodnje ter okrepitev konkurenčnosti na svetovnem tržišču. Pogajanja so trajala tri mesece, ni pa rečeno, da pojde vse gladko: delavci morajo sporazum odobriti z referendumom, a že zdaj je čuti ostre kritike na račun sindikalistov, češ da niso dovolj bojevito nastopili. Ne samo, milanski Fim-Cisl trdi, da se ne čuti dolžan spoštovati sporazum, ki je »negativen za sindikat in delavce, a pozitiven samo za Fiat«. Kaj pravi dogovor?
Proizvodne naložbe. Fiat bo investiral do leta 1990 5.000 milijard lir za obnovo avtomobilske proizvodnje oziroma proizvodnih sistemov Alfe Romea. Alfa-Lancia bo leta 1990 proizvedla že 620.000 luk-susnih vozil. Še letos bodo začeli izdelovati v Areseju themo in novi model 164, hkrati pa bodo preselili v Pomigliano del proizvodnje modelov Y-10. Leta 1989 bodo novi modeli alfe-33 prihajali iz Pomigli-ana, kar bo leto pozneje veljalo še za novo alfo-75. V Areseju bodo do
leta 1990 začeli izdelovati nov športni avto, leta 1991 pa tudi model van (podoben Renaultovemu espa-cej. Fiat jamči pri tem ohranitev celovite proizvodne in tehnološke zmogljivosti Alfe Romea.
Zaposlenost. Število uslužbencev AR se bo skrčilo od 33.000 do 28.000 s predčasnimi upokojitvami, leta 1990 pa naj bi se vrnilo na delo vseh 5.500 delavcev, ki so zdaj v dopolnilni blagajni. Odpustov ne bo, pravijo, pač pa bodo ta mesec vpisali v dopolnilno blagajno za 14 mesecev 700 delavcev v Pomiglia-nu in za 8 mesecev 800 delavcev v Areseju. Več sto uslužbencev bodo premestili iz ene tovarne v drugo, za nekatere pa odprli v Pomiglianu popravIjalnico težkih vozil. Fiat in sindikat bosta vsakih 6 mesecev preverjala spoštovanje dogovora.
Organizacija dela in plače. Proizvodne linije AR bodo namestili s tekočimi trakovi po zgledu Mirafi-orija, delavci pa bodo po potrebi lahko delali zdaj v enem zdaj v drugem oddelku. Mesečni prejemki se bodo zvišali za 23 - 40.000 lir, letna proizvodna nagrada pa na 980.000 do 1,12 milijona lir v obliki 14. plače.
Govor tajnika KPI na seji centralnega k on.	o
Natta: Demokratična alternama naj zajame tudi katoliški svet
Partija hoče biti »moderna in odprta politična sila«
RIM — Demokratična alternativa: to bo geslo KPI med kampanjo za junijske volitve. Natta ga je včeraj znova potrdil ob zaslombi vsega partijskega vodstva z Napolitanom in mladim Poleno vred ter naglasil nujo po tvornem dialogu med vso levico kot edinem možnem načinu za uresničitev alternative. To pa ne pomeni, da bo KPI skušala doseči ta cilj za vsako ceno, npr. s tem, da se odreče kritičnemu odnosu do PSI: »Nobenega protislovja ni med našim predlogom o alternativi, ki sloni na soglasju med socialističnimi silami, in potrebo, da na podlagi njenih dejanj kritiziramo politiko dosedanje vlade pod socialističnim predsedstvom,« je dejal bivši turinski župan Diego Novelli.
Natta je na seji centralnega komiteja ostro polemiziral s PSI in Craxijem zaradi njunega ogrevanja za obnovo pet-strankarske koalicije, zaradi načina, kako sta upravljala vladno krizo, zaradi nasprotovanja predlogu KPI o sestavi vlade, ki bi omogočila reden iztek zakonodajne dobe, in zaradi »varanja« javnega mnenja z omenjanjem neobstoječe možnosti zgodovinskega kompromisa ali posebnih dogovorov KD-KPI. »Kdor se gre protikomunizem, namesto da bi skušal rešiti zakonodajno dobo in referendume, je storil uslugo demokristjanom,« je rekel Natta in pribil: »Hegemoniji KD se gre zoperstaviti z alternativnimi programskimi in političnimi predlogi. Vihtenje strašila o zgodovinskem kompromisu, s katerim Berlinguer ni mislil dvostranskega pakta KD-KPI, ni noben resen predlog za upravljanje države, z druge strani pa se ni moč boriti zoper hegemonijo KD s ponavljanjem propadlih formul, kakršna je petstrankar-skac to je mogoče samo z iskreno izmenjavo mnenj in z jasno podporo načrtu o alternativnem zavezništvu.« To je za Natto edina resna in še veljavna perspektiva, ki jo tajnik KPI ponuja vsem levičarskim in tudi tistim naprednim silam, ki so navzoče v katoliškem svetu, kajti »levica si ne lasti monopola nad idejami in boji za pravico, za napredovanje ljudstva, za socialnost, za svobodo«. Tajnik KPI vidi
progresistične sile tudi v laičnih krogih, ki so se znašli po tolikih letih »enosmerne politike« pred dilemo lastne avtonomije: »Upamo, da se bodo tudi pri PRI lotili brez prejudi-cev programskega soočenja, iz katerega lahko vzniknejo nova soglasja.« Vpričo vsega tega ne bodo volilne liste KPI predstavljale le ožjega partijskega sveta, ampak tudi širši krog laične in katoliške levice (npr. z imeni kot so Antonio Giolitti, Gaetano Arfe in Luigi Pintor); tudi zato, ker si hoče KPI utrditi vlogo »moderne in odprte politične sile«.
G. R.
Sedma obletnica Titove smrti
BEOGRAD Natanko ob 15. uri in 15 minut so se včeraj po vsej Jugoslaviji oglasile sirene, ki so znanile sedmo obletnico smrti Josipa Broza Tita. Takoj po tem so ob zvokih posmrtnega marša v Hiši cvetja delegacije federacije in oboroženih sil položile cvetje. Na belo marmorno ploščo so včeraj položili šopke tudi člani Brozove družine (sinova Mišo in Žarko ter dopoldne Jovanka Broz). Hišo cvetja so obiskali tudi predstavniki mest, ki nosijo Titovo ime (Titov Veles, Titovo Uži-ce, Titograd, Titova Korenica, Titov Drvar, Titovo Velenje, Titov Vrbas in Titova Mitroviča).
Številne komemoracije so bile tudi po drugih mestih v državi, med drugim v univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer je pred sedmimi leti Tito bojeval svojo zadnjo bitko, (dd)
Konec obiska v ZRN
AUGSBURG - Z obiskom v Augsburgu in Speyerju je papež Janez Pavel II. končal svoj obisk v Zvezni republiki Nemčiji. V obeh krajih je poudaril potrebo po enotnosti vseh kristjanov. Spravljiv je bil do protestantov, z njimi daroval ekumensko mašo, a kot vedno je ponujal roko predvsem pravoslavcem, kjer so teološke razlike najmanjše. Papež pa je spregovoril tudi o miru in o Evropi od Atlantika do Uralov, ki jo združuje krščanstvo.
Na sliki (telefoto AP): papež s katoliškimi redovnicami v augsburški katedrali
V Benetkah nepričakovan razplet procesa o Petovljah
Trije karabinjerski podčastniki aretirani proti sodniku Cenisiju odprt sodni postopek
MARKO WALTRITSCH
BENETKE Trije karabinjerski podčastniki so bili včeraj med zaslišanjem na procesu o atentatu v Petovljah aretirani. Takratni goriški preiskovalni sodnik Raoul Cenisi, za katerega je javni tožilec zahteval isto, pa je bil predan državnemu pravniku, ki naj prične proti njemu sodni postopek. To je rezultat včerajšnjega dokaj burnega zasedanja porotnega sodišča v Benetkah.
Zdelo se je, da bo včerajšnji dan miren in brez vsake izrednosti. Na programu je bilo zaslišanje vrste karabinjerskih podčastnikov, lastnika bara Nazionale v Tržiču, nekaterih goriških ter tržaških sodnikov, ki so tako ali drugače imeli opravka z atentatom v Petovljah.
Pa se je zgodilo drugače. Prvi je prišel pred sodnike upravitelj bara Nazionale v' Tržiču Benito Nicoli. Gre za tisti bar, v katerem je telefonska kabina, iz katere naj bi neznanec (Cicuttini?) 31. maja 1972 zvečer telefoniral goriškim karabinjerjem, da je na neki stezi pri Petovljah zapuščen sumljiv avto. Po tem telefonskem pozivu so v Petovlje prihitele nekatere karabinjerske patrulje, avto je eksplodiral, trije karabinjerji so bili ubiti. Ni-
coli (ne gre za desničarja, saj se leta 1972 ni zanimal za politiko, sedaj pa je že tri leta vpisan v krščansko demokracijo in tudi član mestnega odbora te stranke), je povedal, da so v dneh po atentatu v Petovljah karabinjerski podčastniki, ki so sicer bili njegovi stalni gostje, prihajali v njegov lokal na skodelico kave in se tako z drugimi kot z njim pogovarjali o atentatu. Da so ga med takimi pogovori vprašali, ali je kaka sumljiva oseba telefonirala iz kabin v njegovem baru. Po ugrabitvi letala v Ronkah in uboju Ivana Boccac-cia, da so mu podčastniki tudi pokazali Boc-cacciovo sliko in ga vprašali ali moža pozna.
Trije podčastniki, Giuseppe Razzini, Ivano Rossini in Antonino Maio, vsi takrat v službi v Tržiču, pa so zanikali Nicolijeve izjave. Povedali so, da so zahajali v njegovo kavarno, da so se tudi z njim pogovarjali o atentatu (»spraševali smo vse«, so povedali) vendar pa da mu niso nikdar pokazali nobene slike. Povedali so tudi, da niso ne v petoveljskem ne v ronškem primeru, imeli opravka s preiskavo o atentatu, saj je bila ta v rokah goriških karabinjerjev. Oni da so bili iz preiskave čisto odrezani.
To pa javnega tožilca ni zadovoljilo, zahteval je njihovo aretacijo in inkriminacijo zaradi krivega pričevanja.
K besedi se je oglasil tudi obtoženi Vin-cenzo Vinciguerra. V soočenju z Nicolijem je dejal, da ni nikdar bil v njegovi kavarni. »Od tam nismo telefonirali karabinjerjem, saj bi nas ti hitro ulovili. Prepričani smo namreč bili, da bi policija takoj blokirala vse ceste na Goriškem. Nismo hoteli sami v njihovo past,« je dejal Vinciguerra. Seveda je bilo zanimivo popoldansko zaslišanje že leta 1976 upokojenega goriškega sodnika Raula Cenisija. Bil je preiskovalni sodnik v petoveljski aferi. Iz njegovega včerajšnjega zaslišanja je prišlo do izraza, da se podrobnosti takratne preiskave ne spominja več. Po nekajurnem zaslišanju je javni tožilec zahteval tudi zanj takojšnjo aretacijo zaradi krivega pričevanja ter zaradi tega, ker da ni med preiskavo poglobil nekaterih vprašanj v zvezi z dvema tulcema ter z manjkajočimi prilogami karabinjerskim poročilom. Sodnik Cenisi je večkrat povedal, da se je držal navodil in nasvetov takratnega državnega pravdnika Bruna Pascolija. Sodniki pa v tem primeru niso sprejeli tožilčeve zahteva. Niso torej Cenisija inkriminirali zaradi krivega pričevanja in ga niso dali aretirati.
Danes bodo zaslišani Goričani, ki so bili leta 1973 aretirani, obtoženi in tirani pred sodišče, tam pa oproščeni.
Potrjena kazen mlademu teroristu
GENOVA — Na prvem procesu zaradi terorističnega napada na italijansko ladjo Achille Lauro je bil obsojen tudi mladoletnik Ba-sam al Ašker. Takrat so mu sodniki naprtili 16 let in tri mesece zaporne kazni. Na prizivnem procesu pa je državni pravnik Mario Sossi zahteval zaradi sodelovanja Basama al Aškera pri napadu na ladjo in umoru ameriškega državljana Leona Klinghoferja, 20 let zaporne kazni.
Po štirih urah posvetovanja pa je genovsko prizivno sodišče odločilo, da bo Basam al Ašker, bivši mladoletni terorist, kaznovan s 17-letnim zaporom. Vse kazni pa ne bo presedel v zaporu, saj so mu sodniki odšteli šest mesecev.
Umrl pesnik Carolus L. Cergoly
Srednjeevropski pisec Carolus L. Cergoly
(NA 4. STRANI)
Namizni tenis: državno prvenstvo
Velik uspeh Kr asovih deklet v Riminiju
□ □ □
Odbojka: na mladinskih igrah
»I. Trinko« deželni prvak »S. Kosovel« podprvak
□ □ □
Kolesarstvo: s startom v Ljubljani
Danes pričetek etapne dirke Alpe-Adria
Po nenadnem prodoru hladnega zraku
Evropa v primežu zimskega neurja
RIM — V bornih nekaj urah je prodor izredno hladnega zraku pahnil vso zahodno Evropo, območje Alp in severno Sredozemlje v objem zime z dežjem in nizkimi temperaturami, da je sneg ponovno pobelil Alpe in Apenine, Padavine so bile izrazitejše predvsem nad Italijo,-Jugoslavijo in Avstrijo.
Na Južnem Tirolskem sneži do nadmorske višine 700 metrov, da so morali ponovno zapreti številne gorske prelaze, V tej deželi je v nekaj dneh temperatura padla kar za 30 stopinj, kar je nedvomno presenetljivo. Na Topleškem polju za zabeležili 4 stopinje pod ničlo, v Dolini Senales pa kar 6 stopinj pod ničlo. Sneg je zapadel tudi v vseh gorskih krajih Furlanije-Julijske krajine nad 1200 metri. Se najbolj presenetljiv pa je podatek, da \ je snežilo tudi v goratih krajih Emilije in Romagne, Moliseja in Abrucov. Za
nameček je povsod pihal močan veter, ki je povzročil še največ škode v Lombardiji.
Prodori hladnega zraka niso v pozni pomladi in začetku poletja nobena redkost, dovolj je, da se spomnimo na »ledene može« iz ljudskega izročila. Sedanje zimske razmere pa so bolj markantne, ker se je pred tem že tako otoplilo, da smo imeli že skoraj povsod poletne temperature. Včerajšnje sinoptične karte niso bile spodbudne.
Slabo vreme z izredno nizkimi temperaturami in dežjem ter plohami bi se moralo nadaljevati tudi danes. Nestanovitno vreme s podpovprečnimi temperaturami naj bi trajalo vse do četrtka, v petek pričakujejo otoplitve, ki bodo izrazitejše v soboto in nedeljo. Z dvigom temperature pa lahko pričakujemo pojav popoldanskih neviht in ploh.
Zgodovinarji bi morali preučiti Waldheimovo vojaško preteklost
DUNAJ — V Avstriji so je že dvignilo več glasov, ki zahtevajo, da bi morala posebna komisija zgodovinarjev temeljito preučiti in enkrat za vselej razčistiti »afero VValdheim«. Tako stališče, ki ga zagovarjajo zeleni, predstavniki gibanja Nova Avstrija in vodja mladih socialistov Christian Cap, je podprl tudi Simon VViesenthal. Wiesenthal je sicer že pred lanskoletnimi predsedniškimi volitvami zahteval sestavo komisije, ki bi razčistila osebni položaj Kurta Waldheima.
Avstrijski zunanji minister Alois Mock je izjavil, da bi moral sam VValdheim odločati o sestavi komisije, kar pa je po VViesenthalovem mnenju nedopustno, saj bi bila tako sestavljena komisija povsem pristranska. Poleg tega pa ne bi smeli sestavljati komisije izključno avstrijski državljani. Astrijski predsednik je medtem izjavil, da se bo vztrajno boril proti širjenju »gromozanskih laži« na njegov račun. Predsednik naj bi se tudi odločil, da toži ameriške in domače vire informacij, ki so se »zagnali« proti njemu.
Jasnejši obrisi na evropskem razorožitvenem prizorišču
Na področju jedrske oborožitve, ki je navsezadnje najbolj nevarna za človeštvo, začenja končno popuščati. Zadnji obisk ameriškega zunanjega ministra Georgea Shultza v Moskvi je to potrdil. Sovjetska sredstva obveščanja še kar naprej ugotavljajo, da je bil obisk uspešen in da so načelni dogovori »obetavni«, kot je napisala Pravda. Vse kaže, da je dogovor o odpravi in uničenju raket srednjega dometa v Evropi v načelu dosežen, medtem ko so žgoča tudi razmišljanja o odpravi ali vsaj o omejitvi jedrskih izstrelkov krajšega dometa.
Opazno je, da Sovjetska zveza v zadnjem času ne postavlja več vprašanja v zvezi s tako imenovanim jedrskim ščitom, ki je ameriška ne le vojaška, marveč tudi politična poteza. Na oborožitveno področje so začeli pihati, kot navaja pariški »Le Monde«, »blagodejnejši vetrovi«, ki so lahko znanilci novega ozračja. Na nedavnem zborovanju slovitih osebnosti pod naslovom »Forum«, ki je bilo v Moskvi, so številni udeleženci — tudi sovjetski — priporočali »postopno« reševanje oborožitvenega problema; menili so namreč, da je vprašanje tako kompleksno, da ga preprosto ne moremo reševati »celostno« (rakete in jedrski ščit skupaj) ter da bi bilo prav, če bi se ga lotili »po komadih«, kot je ugotovil Was-hington post.
Vse kaže, da je Gorbačov naposled sprejel to priporočilo, kar se odraža tudi v zadnjih predlogih, ki jih je dala in jih daje sovjetska stran v zvezi z evroraketami. Sovjetska zveza se je dejansko odpovedala tezi, da je razorožitev problem, pri katerem bi morali »skupaj in naenkrat« zajeti vse njene vidike.
Kakšna so lahko razmišljanja pri predstavnikih dveh velesil? Gorba-
čov očitno sodi, da bi ameriška stran še zdaj, v času Reaganovega predsednikovanja, lahko privolila v nekatere razorožitvene ukrepe. Res je namreč, da je sovjetska diplomacija do sedaj dala ničkoliko predlogov za to, da bi pričeli odstranjevati problem z dnevnega reda svetovne politike, toda Američani žal niso privolili niti v eno rešitev. Ameriški »miroljubni« politiki tako ravnanje ne more več biti v prid, sklepajo zdaj Sovjeti. Ameriški vsaj parcialni pristanek pa bi seveda utrdil položaj Gorbačova v vodenju sovjetske politike.
Sovjeti seveda še trdijo, da je že zaznavno, da so demokrati prevzeli večino v ameriškem kongresu ter da je to vplivalo tudi na spravljiv odnos Shultza v Moskvi in, na sploh, na ameriško popuščanje. »Pravda« navaja, da je zdajšnje vzdušje v sov-jetsko-ameriških odnosih »umirjeno pozitivno«. Ameriški voditelji pa s svoje strani bržčas sodijo takole: sprejem vsaj nekaterih sovjetskih predlogov lahko utrdi položaj Reagana, ki ga je dokaj zamajal primer Irangata, hkrati pa utegne tudi popraviti položaj republikanske stranke pred novimi ameriškimi volitvami, ki republikancem napovedujejo slabo.
Skratka, ne preveč oddaljena vizija o položaju Evrope v zvezi z razorožitvijo, kaže (če ne bodo nastopile nove, nenadne ovire), da bodo rakete na srednji domet prejkoslej res odstranjene ter da bodo bržčas zmanjšali tudi število raket na krajši domet. Pri konvencionalni oborožitvi zaenkrat ni novih vesti, velja pa pozdraviti sklepe v Stockholmu in na Dunaju v zvezi s kemičnim orožjem in z omejevanjem manevrov; to pomeni, da so znamenja napredka na številnih ravneh.
Ameriškemu »popuščanju« pa se zadnje dni postavljajo po robu zahodnoevropski ameriški zavezniki, češ da bo s tem zahodna obramba, v primeru sovjetskega napada, zelo oslabljena. Slehernemu Evropejcu pa je jasno, da nevarnosti sovjetskega napada zaenkrat ni; Sovjeti potrebujejo mir in sodelovanje, da bi si popravili notranje gospodarske in socialne razmere, vztrajanje na aktivni ameriški vojaški prisotnosti v Evropi pa kajpak ima tudi svoje pomembne gospodarsko-finančne pregibe. Sicer je znano, da si zahodnoevropske dežele prizadevajo razširiti proces vsaj delnega osamosvajanja od obremenjujočega ameriškega vpliva tudi na vojaško področje.
Zanimiva pa so pri vsem tem gledišča neuvrščenih, katerih vloga tudi v Evropi brez dvoma raste. Vemo, da je njihovo temeljno načelo, pa tudi stališče, da problem razorožitve ni samo problem velesil, marveč vsega sveta ter da bi zato širša udeležba na pogovorih o tem problemu (denimo v Združenih narodih) bila tudi jamstvo za trdnejši in dolgoročnejši uspeh. Vzlic temu pa seveda pozdravljajo sleherni korak k razoroževanju, tudi če je to na ravni velesil, ki sta navsezadnje najbolj odgovorni za ustvarjeno nevarno stanje.
Glede na to je na dlani, da neuvrščeni jemljejo kot pozitivna ta novejša znamenja popuščanja, priporočajo pa, da bi jih pričeli uresničevati čimprej. Neuvrščeni kajpak vedo, da je težnja za popolno razorožitev še zmeraj vizionarska, zato pa tudi vztrajajo na stvarnih rezultatih, čeprav zaenkrat majhnih. Delna razorožitev v Evropi, zlasti če bo to jedrska, pa bi seveda bila kar velik uspeh.
MIRO KOCJAN
Po besedah vseh treh zagovornikov
Kršene obrambne pravice Parage?
ZAGREB — Mali senat občinskega sodišča v Zagrebu je 30. aprila v celoti sprejel obtožbeni predlog občinskega javnega tožilstva in tako ugotovil, da je 26-letni študent prava Dobroslav Paraga, s stalnim bivališčem v Zagrebu, z intervjujem Mladini in v pismu Novi reviji širil lažne novice in tako storil kaznivo dejanje zoper javni red in mir. Zato so ga obsodili na kazen 6-mesečnega zapora, pogojno na tri leta in mu izrekli triletno prepoved javnega nastopanja v tisku, radiu, televiziji in na javnih zborovanjih.
Taka je sodba v imenu ljudstva, kot se reče, ki jo je sodnik Ranko Marijan pospremil z besedami, da Paragi niso sodili zaradi političnega delikta, niti niso presojali pravilnosti bodisi nepravilnosti v zaporih na Golem otoku in v Lepoglavi, v preiskovalnem zaporu zagrebškega okrožnega sodišča in zaporniški bolnišnici v Zagrebu sploh, temveč le Paragovo »neresnično prikazovanje delovanja organov javne varnosti in drugih organov« v Mladini in Novi reviji, to pa je po besedah namestnice občinskega javnega tožilca Jasne Novak tudi stržen obtoženega dejanja, kot je poudarila v sklepnem govoru. Po njenem prepričanju je Paraga v inkriminiranih besedilih v Mladini in Novi reviji in med sodno obravnavo navedel mnogo obrekovalnih izmišljotin na račun delovanja organov varnosti, da je pri tem izigraval nekakšnega varuha pravice in žrtev krivic, čeprav je bil na sodnem procesu 13. maja 1981 obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki ga je »obsodila vsa demokratična svetovna javnost«.
Prvi Paragov odvetnik Srdja Popovič iz Beograda je v sklepnem govoru poudaril, da se po izrecnih besedah namestnice javnega tožilca počuti umsko podcenjevan. Kaže da ima izvršna oblast izključno pravico, da sama presoja svoje delovanje in ga tako nadzoruje.
Pred tem dejanjem je namreč mali senat občinskega sodišča zavrnil kakih 47 predlaganih pisnih dokazov in zaslišanje okoli 40 prič, ki naj bi potrdile Paragovo izpoved.
Četudi obtožencu niso dovolili zaslišanje njegovih prič bodisi branje pisnih dokumentov, so se po besedah zagrebškega odvetnika Slobodana Budaka v sodnem spisu pojavili pičli dokazi, ki pa vendarle potrjujejo, da je Paraga govoril resnico. Ob drugem je v sklepni besedi omenil poročilo uprave KPD »Rab -Goli otok«, da se prisilno dejanje s hrano le malokdaj uporablja, ker tako rekoč ne gre za medicinsko, temveč za disciplinsko metodo prisilnega hranjenja. Tretji Paragov odvetnik Stanislav Klep iz Kranja pa je v zaključnem govoru poudaril, da na procesu zoper Parago niso sodili le obtožencu, temveč tudi kritiki. Sodišču je zastavil vprašanje: kaj je večja vrednota — resnica ali sodba in ali pisni dokazi upravnih organov sploh lahko imajo ugovor? Na tem sojenju se je namreč slišala samo ena resnica in to resnica izvršne oblasti. Ni naloga braniteljev, da dokažejo resničnost trditev, ampak je to v domeni tožilstva. Ob koncu je Klep zastavil še nekaj vprašanj. Ali lahko obtoženec uresničuje svojo zakonsko pravico do obrambe brez prič? Ali to pomeni, da nekateri na oblasti nočejo slišati resnice in na koncu, ali bo sploh kdaj prišlo do socializma s človeško podobo, torej do cilja, ki si ga je družba že zdavnaj zastavila?
Namestnica občinskega tožilca in predsednik malega senata sta pri zavračanju predlogov Paragovih odvetnikov pogosto navajala kot vzrok takega odziva »ekonomičnost in učinkovitost sojenja«. Sodnik pa je ob koncu rekel, da se tudi sodišče zaveda nepravilnosti v zaporih, vendar le-te niso bile predmet tega sojenja, (dd)
Pod pritiskom javnega mnenja Reagan popušča v Nikaragvi
NEW YORK Ameriški predsednik Reagan je na proslavi 100. obletnice Združenja založnikov časopisov, ki je bila na otoku Ellis v Newyorškem zalivu, govoril o Nikaragvi v doslej prvikrat bolj pomirljivem tonu. Ponovil je sicer staro tezo, da je namen njegove politike v Srednji Ameriki zagotoviti »demokracijo v Nikaragvi«, zato morajo ZDA z vsemi silami podpirati antisandiniste, vendar ni izključil možnost diplomatske rešitve krize v Srednji Ameriki.
Nobenega dvoma ni, da se je predsednik Reagan odpovedal svojim dosedanjim bojevitim izjavam na račun Nikaragve predvsem zaradi spremenjene atmosfere v kongresu in v javnosti, ki sta vse manj naklonjena njegovemu predlogu, da bi ZDA v prihodnjem proračunskem letu dodelile antisandinistom novih 105 milijonov dolarjev vojaške pomoči. Drug razlog za to, da se je Bela hiša odločila nadeti svoji politiki v Srednji Ameriki videz »mirovnih naporov«, pa so javna kongresna zaslišanja o tako imenovani iranski aferi, ki se bodo začela danes. Kot vse kaže, bodo na teh javnih pričevanjih, na katerih bodo razen admirala Poindexterja in podpolkovnika Nor-tha, nastopili vsi najbolj pomembni udeležen-
ci te akcije, prišla na dan nova za Reaganovo administracijo zelo obtožujoča dejstva.
Predsednik senatne komisije, ki proučuje to afero, senator Daniel Inouje s Havajev, je na primer včeraj v oddaji TV mreže NBC, izrazil prepričanje, da je predsednik Reagan vedel za tajno finansiranje antisandinističnih sil.
Predsednik Reagan je po oddaji takoj zanikal trditve omenjenega senatorja, češ da je bila v zbiranje tajne pomoči antisandinistom vključena njegova administracija, priznal pa je, da je vedel za to, da določene zasebne grupe in posamezniki zbirajo pomoč za antisandiniste.
Bela hiša se je znova znašla v središču te afere. Federalno sodišče v Washingtonu je namreč pretekli teden spoznalo Carla Chan-nela vodjo sedmih zasebnih skupin, ki so zbirale pomoč antisandinistom, krivega protizakonitega delovanja, prikrivanja, goljufije in davčne utaje. Channel je pred sodiščem izjavil, da je deloval po ukazih podpolkovnika Northa, ki je vodil akcijo tajnega financiranja antisandinističnih sil. Znano je tudi, da se je predsednik Reagan nekajkrat sestal z vodjo
te zasebne organizacije. V času, ko je kongres izrecno prepovedal vsako pomoč antisandinistom je omenjena organizacija od posameznikov zbrala najmanj 2 milijona dolarjev prispevkov za nikaragovsko contro.
Bistveno vprašanje, na katerega bodo poskušali odgovoriti na javnih zasedanjih obeh kongresnih odborov, ki preiskujeta to afero, je v kolikšni meri je predsednik vpleten v te protizakonite akcije. Celotna kongresna preiskava je torej osredotočena na vlogo, ki jo je imel v tej dejavnosti predsednik Reagan. Tukajšnji komentatorji ne izključujejo, da bodo med zaslišanji prišla na dan mnoga za predsednika zelo obremenjujoča dejstva, še posebej potem ko bosta v zavetju imunitete pred kongresom čez nekaj tednov pričala tudi bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost admiral Poindexter in podpolkovnik North. Njuno pričanje bo za to, da ne bi onemogočilo kazenske preiskave, ki jo vodi neodvisni preiskovalec, sodnik Walsh, ostalo pred javnostjo skrito do začetka julija.
Razčiščevanje tako imenovane iranske afere se z jutrišnjim dnem torej znova na velika vrata vrača na ameriško politično prizorišče.
UROŠ LIPUŠČEK
Zavel je veter demokratizacije in zbegal sovjetske volivce
MOSKVA — »Predlagati morate delavca, komunista in da bo nemške narodnosti. Kakšni so vaši predlogi?« — S temi besedami je sklenil uvodni nastop na predvolilnem zborovanju sekretar partijske organizacije kmetijskega kombinata v rajonu Tavričevo vzhodnokazahstanske oblasti. »Taka je tale svoboda izražanja lastne volje, taka je ta demokracija!« — se ob prizoru zgraža dopisnik Izvestij, ko poroča, da so volivcem zastavili celih 29 pogojev, ki jih morajo izpolniti tisti, ki bi jih naj šele predložili za kandidate. Ključavničar V. Schmidt je dobil vse glasove delavk kombinata, pa čeprav bi raje predlagale svojo predstavnico, toda bila je veterinarski tehnik, ni bila nemške narodnosti...
Po vsej Sovjetski zvezi že visijo nalepljeni razglasi, na katerih volivci izvejo, kam spadajo, kje bo njihovo volišče, kje je »agitpunkt« in tako naprej. Letos 21. junija bo »volilski eksperiment«, na katerem bodo prvič v sovjetski praksi imeli po več kandidatov za eno deputatsko mesto. Volili bodo v rajonske oziroma mestne in vaške svojete (skupščine). V vseh zveznih republikah so določili po nekaj volilnih okrajev, v katerih bodo izvajali ta »eksperiment«. Tako bo največja med njimi, RSFSR, imela 76 takih rajonov, 47 srednje velikih mest in 87 vaških sovjetov.
Predsedniki prezidijev vrhovnih svojetov so po nedavni objavi datuma volitev pisali dolge traktate o »učenju demokracije«, kot se zdaj glasi obvezni nadnaslov vsem komentarjem in poročilom o pedvolilnih dejavnostih.
Ljudje sprašujejo uredništva: mar do zdaj nismo prav volili? Mar doslej volitve niso bile demokratične? In odgovarjajo jim navadno ljudje z
zvenečimi imeni »kandidat pravnih ved« ali kaj podobnega.
Vsa bogata tradicija formalizma se je izkazala na primeru uvodoma omenjenega poskusnega rajona v vzhodnem Kazahstanu. Iz oblastega komiteja partije so razposlali kupe navodil o tem, kakšne narodnosti morajo biti kandidatje, kakšnega spola, normo, da morajo imeti kandidati za deputate (odbornike) v vaške sovjete vsaj višjo izobrazbo... Skratka v kali so že vnaprej zadušili vsakršno možnost, da bi delavke kmetijskega kombinata (v glavnem molznice) smele predlagati žensko. V .enem od poskusnih rajonov so dobili za nalogo, da morajo tam kandidirati predstavnika čuvaške narodnosti, pa čeprav nimajo v rajonu (občine) niti enega čuvaša. V rajonu Tavričevo so imeli v omenjenem kmetijskem kombinatu med ženskami še enega Nemca, V. Zingelhagla. Ker pa je moralo po navodilih od zgoraj vse potekati »čim bolj demokratično«, so enemu od delavcev naložili, da poleg že kandidiranega Schmidta predlaga še Zingelhagla. Ta dela šele pol leta v kombinatu, niti ga vsi še ne poznajo in imel je pred kratkim celo nevšečnosti s partijsko disciplino - vnaprej je torej jasno, da ne more biti izglasovan za kandidata. To se je tudi zgodilo. Delavke so soglasno dvignile roke za V. Schmidta, pač po dobri stari navadi, da je treba glasovati za tistega, ki ga predlagajo »tovariši iz komiteja«.
Zingelhagel pa je postal nekakšen vzorec za tisoče in tisoče vrstnikov, ki jih bolj nasilno kot po pristanku predlagajo zato, da bi bilo vse skupaj »čim .bolj demokratično«.
ANTON RUPNIK
Za sedaj nobene odločitve o gradnji jedrskih central v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je v poročilu o stanju in problemih notranje in zunanje politike zavzelo tudi stališče do gradnje jedrskih elektrarn v državi. »Odločitev o gradnji jedrskih elektrarn v državi ni mogoče sprejemati, vse dokler ne bodo znani rezultati vsestranskih kritičnih preučevanj, ki bi morali biti vgrajeni v dolgoročni program razvoja energetike. Pri tem je treba predvsem upoštevati popolnost izkoriščanja lastnih naravnih virov (vode, premoga in nekaterih nekonvencionalnih virov) in aktualizacijo celovitega programa dolgoročnih ukrepov za racionalizacijo nadomeščanje in varčevanje vseh vrst energije«, piše v stališču.
Medtem je, kot dodaja predsedstvo SFRJ, potrebno, da pristojni inšpekcijski in drugi organi zagotovijo dosledno uresničevanje predpisov, ki se nanašajo na ekološko zaščito jedrskih in drugih energetskih objektov, (dd)
Pozitiven obračun Dežele v korist izseljencev
VIDEM — Pred dnevi se je v Vidmu sestal deželni odbor za izseljenstvo in na seji proučil posege, ki jih je deželna uprava uresničila od leta 1981 do konca lanskega na področju izseljenstva.
Glavno poročilo je na seji imel pristojni deželni odbornik Vinicio Turello, ki je med drugim poudaril, kako je bila deželna politika na tem področju v glavnem usmerjena v tri smeri. Najprej si je deželna uprava prizadevala za nudenje podpore izseljencem, ki se želijo vrniti v domovino, s čimer pa ni silila zaradi pomanjkanja delovnih mest — izseljencev, da bi se množično vrnili v FJK.
Deželna uprava je nadalje podpirala vse tiste izseljence, ki so si želeli začasno v rodno deželo, tako starejše osebe kot sinove izseljencev.
Kot tretji cilj delovanja deželne uprave na tem področju pa je bila skrb (kot je nakazala gradeška deželna konferenca o emigrant-stvu), da bi se ohranila živa kulturna vez med raznimi izseljenskimi skupnostmi in z mladimi, ki se nahajajo širom po svetu.
Pristojni odbornik je vsekakor pozitivno ocenil delo, ki ga je deželna uprava opravila v minulem obdobju na tem področju.
Na 10. sejmu stolic v Vidmu
L novim designom na ameriško tržišče
Podpredsednik deželnega odbora F-JK Renzulli med obiskom na sejmu
VIDEM Pred vhodom in tudi na razstavnem prostoru je na velikih plakatih napisano, da ni dovoljeno fotografirati ali na kak drug način narisati modele stolic, ki so v izložbi. Nič čudnega, saj gre v veliki večini primerov za unikate, za izdelke, ki so si jih v zadnjem času zamislili designerji, za izdelke, ki bodo, če prodrejo na trg, finančno in tudi drugače osrečili izdelovalca.
V mislih imamo mednarodni sejem stolice, ki se vrši v Vidmu. To je sejem, ki ga Furlani letos prirejajo že desetič. Nad 160 izdelovalcev stolic razstavlja svoje tradicionalne in čisto nove izdelke ma videmskem razstavišču. Razstava, ki so jo sicer odprli že v soboto, uradna svečanost je bila šele v nedeljo, nam kaže pridnost furlanskih delovnih rok, pridnost tistih, ki rišejo nove oblike stolic.
Okus kupcev se namreč spreminja. To lahko ugotovimo leto za letom na tej specializirani videmski razstavi, ki
ni letos odprta publiki. V štirih dneh so se tu zbrali izdelovalci in kupci -trgovci iz vseh koncev sveta. Ko smo se sprehajali po razstavišču smo videli v skoro vsakem standu za mizo poslovne ljudi, ki so sklepali pogodbe. Furlani so bili s prejšnjimi sejmi zadovoljni. Prav tako bodo zadovoljni s sedanjim.
V Furlaniji se z izdelovanjem stolic neposredno ukvarja okrog 8.000 ljudi. Če k tem dodamo še druge, prevoznike, izdelovalce in prodajalce barvil, lesno industrijo, prodajalce itd, dobimo še nadaljnih štiri tisoč ljudi. Pred leti jih je bilo še kak tisoč več. Prišla pa je kriza. Tisti podjetniki, ki se niso znašli v novih pogojih, ki niso znali pridobiti nove tehnike, so izginili. Kar je ostalo pa je solidno. V Furlaniji, pravzaprav v trikotniku Manzano -Buttrio — San Giovanni al Natisone, izdelajo tri četrtine vse italijanske produkcije stolic. Nad 80 odstotkov tega izvozijo.
Do pred nekaj leti so največ izdelkov izvažali v Nemčijo. Takrat je prišlo do krize, saj so nemški trgovci pričeli stolice kupovati v drugih deželah, zlasti v Vzhodni Evropi, kjer so bili izdelki cenejši. Furlanski izdelovalci stolic so se pozno zavedli, da je dober del stolic, ki so jih oni izdelovali, šel iz Nemčije v ZDA. Nemci so namreč s furlanskimi stolicami opremili delovne sobe, kuhinje, jedilnice, ter to prodali naprej.
V Videmski trgovinski zbornici, ki mora skrbeti predvsem za promocio-nalno dejavnost, so se takrat, ko je nje vodstvo prevzel Gianni Bravo, znašli v takem položaju krize. Zaradi tega so pogledali nekoliko čez lužo. Bravo je dal pobudo za ustavitev družbe Pro-mosedia, v katero se je včlanilo 70 furlanskih izdelovalcev stolic. Ta si je prevzela nalogo pogledati kako je na tujih tržiščih. V nekaj letih je tej družbi, ki sicer sama ne prodaja stolic, članom pa omogoča razstavljanje in prodor na te tuje trge, uspelo, da je prodrla na ameriški, avstralski in južnoafriški trg.
Še zlasti Furlane zanima ameriški trg. Zaradi tega tolikšno zanimanje za ameriške specializirane novinarje, za specializirane revije, sodelovanje z ameriškimi designerji itd. V Los Angelesu so letos spomladi, tudi s pomočjo ESA in Deželne uprave, imeli umetniško razstavo furlanske obrti, v katero sodi tudi stolica. Z ameriškimi gospodarskimi krogi so dosegli sporazum, da bodo v Los Angelesu odprli stalni salon furlanske stolice. Tu bodo občasno razstavljali svoje modele tudi svetovno znani designerji.
O vsem tem so govorili Gianni Bravo in drugi na nedeljski uradni otvoritvi sejma. V vse to seveda upajo izdelovalci stolic, saj dobro vedo, da je zanje danes Kalifornija prava meka, kot je bila v prejšnjem stoletju za iskalce zlata.
MARKO WALTRITSCH
Prihodnji teden srečanje novinarjev v Gradežu
Slika informacije v deželi
TRST — Informiranje v Furlaniji-Julijski krajini je edi-namična stvarnost, ki znatno presega tradicionalne meje dnevnikov in državne radiotelevizijske službe. Ob Štirih glavnih dnevnikih (Piccolo, Mesagero Veneto, Gazzettino in Primorski dnevnik) izhaja z najrazličnejšo periodičnostjo nad 300 publikacij, ob RAI pa dnevno oddaja še 22 zasebnih televizijskih in 60 zasebnih radijskih postaj.
O tem vprašanju bo govor prihodnji teden v Gradežu na srečanju Kje, kdo, kdaj, kaj in zakaj, ki ga prireja deželni novinarski sindikat v sodelovanju z deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Namen srečanja, ki povzema naslov po temeljnem pravilu novinarskega dela, je analizirati položaj informacije v deželi. Izhodišče analize, kot so poudarili včeraj zjutraj ob predstavitvi srečanja, je obsežna raziska-■ va zavoda za raziskovanje javnega mnenja SWG, ki je pripravil podrobno fotografijo informacije v deželi s kopico podatkov o stvarnostih, ki presegajo tradicionalne okvire informiranja in ob katerih se morajo zamisliti vsi, ki se z informiranje ukvarjajo. Poudariti velja tudi, da bo srečanje v Gradežu prvo tovrstno v Italiji, ki bo temeljilo na tako obsežnem gradivu, katerega bodo dopolnili še poročevalci iz posameznih področij. Naj omenimo, da bo med predvidenimi poročili tudi prikaz manjšinskega tiska.
Po podatkih, ki so jih anticipirali ob predstavitvi srečanja, je ob tradicionalnih listih in televizij, v deželi okoli 400 časopisnih, radijskih in televizijskih naslovov, ki dan za dnem, teden, za tednom, zasipajo ljudi z informacijami z najrazličnejših področij. V tem sitemu, ki gre izven tradicionalnih in uveljavljenih okvirov in ki dosega na desetine tisočev ljudi, je zaposlenih okoli 3.000 uslužbencev, kar
je približno trikrat več kot je članov novinarskih teles v deželi (predvsem novinarska zbornica in novinarski sindikat). Že to odpira vrsto vprašanj tako novinarjem kot tudi samim založnikom, saj gre za stvarnost, ki je trenutno izven vsake ustaljene sindikalne prakse.
Iz raziskave izhaja, da je Furlanija-Julijska krajina po branju časopisov precej nad italijanskim poprečjem, saj 15 ljudi na 100 kupi vsak dan časopis. Vendar prodajo časopisov znatno pogujeje bližina kioska: če je kiosk oddaljen manj kot pet minut od doma, se poprečje prodaje dvigne, že ko je kiosk odaljen od pet do deset minut o uporabnikovega doma, pa prodaja zdrkne pod poprečje. Pa tudi ob gledanju televizije je prebivalstvo F-JK izjema v italijanski stvarnosti. RAI je odločno na prvem mestu in zasebne mreže je ne ogrožajo, tudi ker ljudje raje kot Berlusconijevim netv/orkom sledijo krajevnim TV postajam. In sploh je TV najbolj priljubljen medij. Če bi se morali nekemu mediju odpovedati, bi v naši deželi ljudje najprej opustili radio, nato časopise in šele v skrajni sili televizijo.
Težnjo po zanimanju za krajevno informacijo potrjujejo tudi podatki o prodaji časopisov: levji delež v prodaji imata Piccolo in Messaggero Veneto, sledi jima Gazzettino, šele nato pridejo vsedržavni listi (tudi športni). K temu pa gre dodati še prej omenjene tisoče in tisoče izvodov krajevnih listov, ki z različno periodičnostjo dosegajo uporabnike in dopolnjujejo informacijo.
Srečanje v Gradežu je zato pomembna pobuda za spoznavanje deželne slike v informiranju in nedvomno bo imelo velik odmev med vsemi, ki delajo v informaciji, nedvomno pa tudi med uporabniki.
Renzulli
odstopil
TRST — Podpredsednik deželne vlade in odbornik za higieno in zdravstvo Gabriele Renzulli je deželnega tajnika PSI Sara seznanil, da je predsednikoma vlade Biasuttiju in skupščine So-limbergu sporočil svoj odstop tako iz deželnega odbora kot tudi sveta. To odločitev je Renzulli sprejel, da bi socialistični stranki, kateri pripada, omogočil čim širšo možnost izbire kandidatov za junijske parlamentarne volitve. Renzulli bo namreč po vsej verjetnosti kandidiral v poslansko zbornico na listi PSI. Ob tej priložnosti se je deželni sekretar Saro zahvalil Renzulliju za delo, ki ga je v teh letih opravil v korist stranke, Furlanije in celotne dežele FJK.
Načrti za popolno sanacijo tovarne Obir
ŽELEZNA KAPLA Strokovnjaki Tovarne celuloze »Obir« na Rebrci so v preteklih treh letih v sodelovanju s pristojnimi, mednarodno priznanimi strokovnjaki in institucijami izdelali projekt za rekonstrukcijo in ekološko sanacijo svoje tovarne, ki danes nudi nad 220 ljudem zanesljivo delovno mesto. Trenutno proizvajajo 38.000 ton celuloze letno. Od tovarne Obir pa ne živijo le njeni nameščenci in delavci, temveč tudi cela vrsta manjših podjetij ter manjših in srednjih proizvajalcev lesa, saj tovarna les, ki ga potrebuje za svojo proizvodnjo, odkupuje od njih. Vrh tega pa je Obir tudi življenjska žila za občini Železna Kapla ter Žitara vas, pa ne samo za ti, temveč glede na strukturo delovnih mest za celo Podjuno.
Novi lastniki so po prevzemu leta 1979 začeli tovarno postopoma izgrajevati oz. investirati na področju zaščite okolja. V te namene so v teh letih vložili že skoraj 200 milijonov šilingov. Najnovejša investicija pa je bila vgraditev elektrofiltra, kar so dokončali prejšnji ponedeljek. S tem ukrepom se je zmanjšalo onesnaževanje okolice s prahom za 98 odstotkov, se pravi skoraj popolnoma.
Vendar se Obir s tem še ne bo zadovoljil. Omenjeni lastni in mednarodno priznani strokovnjaki so izdelali ekološki in rekonstrukcijski načrt, ki sta ga zastopnika tovarne, dipl. inž. Feliks Wieser (poslovodja tovarne) ter dipl. inž. Karl-Heinz Haller ta teden predstavila tudi tisku. Z uresničitvijo projekta bi se znižali energetski stroški tovarne skoraj na ničlo, produkcija bi narasla na 100.000 ton sulfitne celuloze letno, število delovnih mest v tovarni bi se povečalo, z vključenim konceptom ekološke sanacije pa tovarna tudi ne bi več bremenila okolja. Za vse te potrebne ukrepe pa so v tovarni izdelali tudi finančni predračun, ki predvideva za realizacijo tega kar 1,46 milijarde šilingov.
Kakor je povedal Feliks Wieser, bi lastniki vložili v projekt pol milijarde lastnega kapitala, sicer pa bi potrebovali 200 milijonov deželnega prispevka ter nekaj nad 750 milijonov posojil iz raznih postavk t. i. sklada za vodno gospodarstvo. Za to pa Obir garantira, da se število delovnih mest ne bo zmanjšalo, ter da je prodaja proizvedene celuloze zagotovljena najmanj za 18 let.
Načrte vodstva tovarne podpira tudi delavski svet. Njegovi zastopniki so pri tiskovni konferenci pozivali odgovorne politične forume, da odobrijo podpore oz. posojila ter tako ohranijo tovarno. Prav tako sta pri tiskovni konferenci zavzela jasno stališče tudi kapelski podžupan Stossier in žitrajski župan Posod.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
42.	FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Tragedija
neke
manjšine
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Zaupal ji je, kako se mu je pred večerno molitvijo nenadoma posvetilo in je takole ugovarjal dobremu Bogcu: »Ni res, da ona ne moli k Tebi. Molila in še mob. sleherni dan, s svojim trpljenjem in s tragiko svojega življenja. Vec in globlje moli kot jaz.«
Žena pa mu je v času pogovora poleg svoje topline prinesla tudi dih po svobodi, čeprav samo iz neznanega mesta, kjer je bila tudi ona tujka. Zjutraj ga je zbudil konjiček z zvončki: morda je vlekel voziček z mlekom, ki je prihajal tudi do hotela »Leon d'oro«. Potlej je prišel cas trgatve, ki mu je zadišala notri v celico. Verjetno so ravno pred jetniškim zidom na debelo prodajali grozdje za ^i10' kajti slišati je bilo glasno izklicevanje cen, škripanje koles pod težko naloženimi vozovi in hrzanje konj. Predstavljal si je Dani, kako bi bila zmožna postaviti prodajni pult kot kraške branjevke na Trgu Ponterosso, samo da bi lahko ostala ob njem. In res si jo je laže zamišljal, kako stoji takole s predpasnikom in s pisano ruto na glavi ah pa je vgnezdena na vrhu s senom naloženega voza, kot pa da sedi v kavarni s cigareto v ustih.
Dani se za te prebliske ni zmenila več tako, kot bi se bila včasih. Po bratovi smrti je še bolj vzljubila Kras kot Trst; Kras ji je blažil bolečino in očitke vesti. Se naprej je tudi nosila žalno obleko, ki se je bolje ujemala s to od sonca ožgano pokrajino. Možu je podrobno pripovedovala
o nekem mestecu, ki leži ob hudourniku Stura in vse leto živi v pričakovanju majskega praznovanja; tedaj njegovi prebivalci slavijo obletnico prisege Savojski hiši, ki so jo bili pred več kot šestimi stoletji dali njihovi predniki. Obiskala je grad plemenitašev Acaja in ugotovila, da je cerkev ob bolnišnici zanimivejša kot Duomo. Sadni in zelenjavni trg, podoben tistemu na Ponterossu, je bil postavljen na trg pred gradom, do katerega pelje ulica hotela »Leon d oro«. Presenetilo jo je, da je bilo na prodaj toliko različnih vrst sira, mehkih in z dodatki dišavnic, podobnih francoskim.
Stanko ji je v zameno pripovedoval o svojem življenju v celici, o dveh prijateljih, ki si ju je našel v zadnjih dneh: to sta bila pajek in stonoga. Kako zelo sta podobna njima dvema! Pajkec, previden in pameten kot ona, ni napravil niti enega giba odveč, sleherna njegova kretnja je premišljena in pride šele, ko se zanjo izkaže potreba; zato pa zmeraj obrodi sad. Nasprotno pa se mu zdi, da v stonogi vidi smešno podobo sebe: ves božji dan je neznansko zaposlena, teka sem in tja, spreminja smer in to brž obžaluje, zvečer pa, ko bi hotela preveriti, kaj vse je pametnega naredila, se izkaže, da ni napravila nič.
In tako jima je mineval teden za tednom, lep pred obiskom, žalosten po njem. Stanko se je na sestanke skrbno pripravljal, ne samo ker je hotel biti kos njeni eleganci, temveč že iz prirojenega čuta za urejenost. On, ki si je že pred predajo pošte tekel umit roke, je nekaj dni pred obiskom dvignil iz skladišča svoje osebne čevlje, »polikal« hlače pod slamnjačo, tako da so dobile lep rob in si očistil kravato. Sam sebi se je zdel smešen v svoji večni poletni obleki, sešiti iz grobega belega platna za rjuhe in Dani je pisal, da če se ne bo smejala, ko ga bo videla takole napravljenega, potem je njen občutek za smeh popolnoma na psu.
Ko se je neko dopoldne prikazala s kitkami, jo je prosil naj si jih ne razpleta in vseskozi nosi. Natanko tako si je
želel: že po naravi pridno in razumno punčko, ki si jo posadiš na kolena, oponašaš njen mehki »r«, popravljaš izgovarjavo in se posmehneš njeni jezici ob ugotovitvi, da se je zredila, saj zadrge, ki jo je imela na krilcu pod plaščem ni več spravila skupaj. Toda njegova ljubljenka, ki ji je bil na zidu v celici narisal mere višine in širine in ki bi jo bil tako rad videl, kako krevsa po njuni modri sobi v njegovih prevelikih čevljih, se je znala v govorilnici nenadoma dvigniti na prste in mu zašepetala na uho z vse prej kot otroškim glasom: »Dani ti bo zmeraj dala, dala ti bo vse.« Ali pa je s svojo široko pisavo, potratno kot je bila ona sama, povzemala in odgovarjala njegovim dolgim stranem in v dveh vrsticah postavila na mesto tisto, kar se je bilo v resnici spletlo med njima: »Najina ljubezen ni ne prva ne zadnja, ne edinstvena, ni ne zrela ne prava, je preprosto ljubezen.«
Z ozirom na vojni čas, ki so ga drugi mladi ljudje doživljali še veliko bolj kruto, sta se lahko imela celo za srečna. Kaj jih ni iz najožjega kroga kolegov na univerzi že osem padlo na fronti? Med njimi je bil risar Malni iz Gorice. Nič ni vedel, kako je z njegovim dragim Fritzem, ki je služil pri nemški aviaciji. Brž ko bo na svobodi, jo bo najprej popeljal v Benetke, samo v Benetke. Ni videl ure, da bi ji pokazal Ca' Foscari, ki mu je bila alma mater. Še prej pa bi telefoniral priljubljenemu slugi Bepiju in ga poprosil, da bi jima odprl vse prostore in prižgal vse luči. »Najlepša fakulteta na svetu in jaz sem bil njen študent!« Osvojil si je Machiavellijev moto: »Bolje je, če si drzen in se tega kesaš, kakor da nisi drzen in se tega kesaš.« Kako ji je všeč? Njemu je!
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Potem ko so jim prejšnji teden poslali sodni poziv
Delavci in tovarniški svet Aquile pri pretorju Zaključki obravnave bodo znani čez deset dni
Delavci in predstavniki tovarniškega sveta Aguile, ki so prejšnji teden prejeli sodni poziv, ker naj bi poverjenim osebam tehnikom podjetja Technipetrol preprečeli vstop v rafinerijo, so se včeraj predstavili na sodišču v spremstvu sindikalistov CGIL, CISL in UIL in odvetnikov, Pretor Morway, ki mu je bila poverjena sodna obravnava, je sprejel le odvetnike obeh strani in ravnatelja Aguile Novaka, ki so sporazumno sklenili, da za prijavljene delavce ne pride v poštev sodni postopek. Odvetniki so namreč potrdili, da delavci in predstavniki tovarniškega sveta niso ne moralno ne materialno zakrivili prestopka. Pogovor med odvetniki, Buiattijeva za Aguilo, Gei, Petracci in Berti za ostale, je nato potekal za zaprtimi vrati dobri dve uri.
Izid pogovorov je, resnici na ljubo dvorezen, kot je dvorezna celotna afera, ki se vleče že 18 mesecev. V glavnem sta se sprti strani dogovorili za ponovno sodno obravnavo dogodka, in določili datum 14. maja. Kot je v pogovoru s časnikarji pojasnil pretor Mor-way, je treba to odločitev pripisati zlasti dejstvu, da so sindikalne organizacije zavzele zmernejša stališča v zvezi z bonifikacijo strojne opreme ža-veljske rafinerije, pri čemer imajo glavno vlogo prav "oškodovani" rimski tehniki. Do tega datuma naj bi skupaj s sindikalnimi organizacijami in delavci Aguile poiskali najprimernejšo rešitev glede bonifikacije same,
Predstavitev sporeda kulturnih prireditev
Avtonomna pristaniška ustanova prireja v sodelovanju z odbor-ništvom za kulturo Gradca tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili spored kulturnih manifestacij ob 130-letnici južne železnice. Predstavitev bo v prostorih restavracije Bottega del vino pri Sv. Justu danes, 5. maja, ob 11.30. Srečanja s časnikarji in občinstvom se bo udeležil tudi inž. Helmut Strobl, odbornik za kulturo pri graški mestni upravi.
ki pa mora nujno upoštevati vse dosedanje dogovore in omogočiti dejanski odkup obrata. Družba Afamya, ki se edina poteguje zanj z oprijemljivimi predlogi, je namreč že potrdila, da je pripravljena prevzeti obrat, ne glede, če bo Total opravila bonifikacijo ali ne. Prihodnje obravnave na preturi pa se bo moralo udelelžiti milansko vodstvo francoske multiacionalke, saj direkcija Aguile ne more sama ničesar ukreniti. Ce bo torej prišlo do dogovora pred 14. majem, naj bi bonifikacija, vsaj v določeni obliki, stekla. Mnenje pretorja Morwaya je bilo torej, da so sindikalne organizacije stopile na zmernejšo pogajalno linijo.
Sindikalisti sami pa sploh niso tega mnenja. O bonifikaciji se je namreč govorilo zgolj iz birokratskega vidika, ne. pa .iz praktičnega. Zato so predla-
gali, da se do določenega datuma vzame v pretres tudi dokumentacija, ki jo je sestavila tržaška prefektura na podlagi pregledov strojev rafinerije. Slednje so opravili tržaški gasilci in tehniki civilne varnostne službe in vse kaže, da rafinerija vsaj zaenkrat ne ogroža okolice, kot je prvotno trdila družba Total. Prav v tem pa je dvoreznost; družba Total se je po večmesečnem sprenevedanju, ki ogroža kakih 400 delovnih mest, najprej oprijela izgovora o nevarnosti obrata, sedaj pa je stvar poprijela z izrecno juridičnega vidika in se znaša na zasedbo, privatne lastnine.
Prav gotovo bo zanimivo slediti razpletu teh, še dodatnih, zdrah, tudi z ozirom na dejstvo, da vlada med delavci vedno večja nezaupljivost, saj se vrednosti in protivrednosti, če jih tako lahko imenujemo, stalno spreminjajo in zavzemajo že kar groteskne okvire, (mi)
V soboto in nedeljo z raznimi pobudami
Proslava osvoboditve v zgoniški občini
Izreden nastop sovjetskih umetnikov v Zgoniku
Številni poslušalci, ki so v soboto napolnili tribuno in parter, so navdušeni in polni prijetnih občutkov zapuščali športno-kulturni center v Zgoniku. Nastop sovjetske umetniške skupine Fantazisti, ki ga je priredila sekcija KPI Just Pegan iz zgoniške občine, v sodelovanju z Združenjem italija-Sovjetska zveza, je namreč doživel izjemen uspeh in je bil res prava poslastica za ljubitelje kulturnega ustvarjanja. Predvsem treba podčrtati kakovost in vrhunsko profesionalnost vseh sedmih nastopajočih umetnikov, ki so vsak na svojem področju mojstrsko in kot pravi virtuozi, podali utrinke iz sovjetske in tudi klasične sve-, tovne kulturne zakladnice. V poldrugi uri pestrega programa, so se harmonično prepletale glasbene, plesne in čarodejne točke, katerim je občinstvo kot začarano sledilo kar z odprtimi usti in toplih (in tudi zasluženih) aplavzov kar pri odprti sceni je bilo še in še. Vsi izvajalci so dosegli kakovostni vrhunec, po našem mnenju pa je še najbolj izstopal izvrstni bas Sulemai-nov Stanislav Bogadanovič, solist opere gledališča Bolšoj, ki je z izrazito barvitostjo glasu odpel vrsto ruskih, opernih in ljudskih motivov. Nič manj
spretni niso bili harmonikar, pa muzikant z balalajko in čvrsti plesni par, ki je umetniško dovršeno izvajal ruske folklorne plese. Briljanten in razigran je bil tudi čarodej, ki je ustvaril neposredni kontakt s publiko in se poigraval tudi z našim fotografom (kot vi-
dimo na sliki). Na koncu je zgoniški župan Miloš Budin izrazil cenjenim gostom iz Sovjetske zveze zahvalo za enkratni kulturni užitek v imenu krajevnega prebivalstva in jim poklonil plaketo občine Zgonik v znak bratstva in prijateljstva. B. S.
V počastitev 42-letnice osvoboditve je enotni odbor zgoniške občine že na predvečer 1. maja priredil pohod okoli spomenikov padlim borcem v NOB, v nedeljo pa je bila v Zgoniku še osrednja proslava. V slavnostnem nagovoru je župan Miloš Budin naglasil, da imajo junaški dogodki izpred štirih desetletij trajno veljavo v prizadevanjih za krepitev skupnih vrednot miru in sožitja. Te vrednote treba prenašati na mladi rod in izrekel je javno priznanje šolskemu učnemu osebju, da se otroci obeh narodnosti redno udeležujejo proslav in se med seboj spoznavajo, tako pa se utrjuje njihovo prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Na koncu je župan odločno zahteval, da država izpolni svojo ustavno obvezo s priznanjem globalnega zaščitnega zakona slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
Pri kulturnem programu so sodelovali godba na pihala s Proseka pod taktirko Slavka Lukše, moški in ženski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, ki ga vodita Janko Simoneta oziroma Marta Volk-Werk, z deklamacijami in petjem pa so se predstavili učenci slovenskih osnovnih šol Lojze Kokora-vec-Gorazd iz Saleža, 1. Maj 1945 iz Zgonika, Jože Srebrnič iz Gabrovca in šole iz Brišnikov ter italijanske šole Emilio Gornici iz Zgonika.
B. S.
Reakcije na nacionalistični izpad na torkovem zasedanju tržaške KZE
Tržaška federacija KPI in pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti sta izdala tiskovni sporočili, v katerih ostro obsojata hud protislovenski izpad, do katerega je prišlo na torkovi skupščini tržaške Krajevne zdravstvene enote, na kateri je svetovalec SSk Lokar govoril v slovenščini. Kot znano, je to sprožilo glasen protest svetovalca LpT Gam-bassinija, ki je povabil člane svoje skupine, da zapustijo sejo, kar se je tudi zgodilo, v dobri družbi svetovalcev MSI. Skupščina je tako ostala nesklepčna, kar je preprečilo spre-jgm bilance, ki jo bo sedaj moral odobriti od dežele imenovan komisar.
Tajništvo tržaške KPI označuje dogodek kot necivilno in arogantno dejanje, ki ga je treba odločno obsoditi in zavrniti. Za politične sile, ki
sodelujejo z Listo, pa se po mnenju komunistov zastavlja vprašanje nadaljevanja tega sodelovanja z gibanjem, ki ga označuje taka raven nacionalističnega avanturizma in neodgovornosti, poleg nekulture. Posebno bi si ta problem morala zastaviti Slovenska skupnosti, katere predstavnik Lokar je bil tarča izpada svetovalcev LpT, s katerimi kot odbornik sodeluje v tržaškem občinskem odboru.
Pokrajinski izvršni svet Slovenske skupnosti je dogodek označil kot izpad narodnostne mržnje in ga odločno obsodil, Listi za Trst pa pripisal izredno veliko pravno odgovornost, ker je zavestno povzročila imenovanje komisarja. Še hujša pa je — pravi SSk v tiskovnem sporočilu — politična odgovornost LpT, saj je izko-
ristila dejstvo, da prihaja predsednik skupščine iz njenih vrst in si tako ob njegovem nezaslišanem molku dovolila javno groziti predstavniku SSk, kljub temu da je bil njegov poseg povsem zakonit.
Svojo verzijo dogodka je posredovala tudi LpT, ki pravi, da je njena skupina zapustila zasedanje iz protesta proti »nesprejemljivi provokaciji z zelo očitnim volilnim priokusom«. Lista se je že od umestitve nove skupščine zavzemala za preklic 2. člena pravilnika KZE, ki dovoljuje posege v slovenščini, in sicer z utemeljitvijo, da česar takega ne predpisuje noben državni zakon. Glede komisarske odobritve bilance pa dodaja, da se je to dogajalo že vsa pretekla leta, ne da bi predstavljalo kakšen poseben tehnični problem za tržaško KZE.
Umrl je Carolus L. Cergoly
V 78. letu starosti je v nedeljo popoldne v svojem stanovanju v Ul. Milano za vedno zatisnil oči grof Carolus Luigi Cergoly - Serini, tržaški pesnik in pisatelj, ki je s svojimi poezijami in prozo vtisnil močan pečat v tržaško medvojno in predvsem povojno kulturo. Z njim odhaja književnik, ki se je že v mladih letih predal srednjeevropski ideji, in ji ostal zvest vse do poslednjega verza.
»V meni je veliko mittelevropejca,« je omenil v intervjuju za naš dnevnik pred dobrimi tremi leti. Takrat je izrecno poudaril, da je študiral na nemških šolah. Star je bil le deset let, ko se je avstroo-grska monarhija sesula; kljub temu se je že takrat ih v naslednjih letih v srečanjih s Svevom, Sabo (»Spoznal sem ga kot enajstleten fantič«), z Joyceom naužil srednjeevropskega zraka, in ga dihal še .potem, ko so ga zgodovinski vetrovi neozdravljivo okužili.
Čeprav je Carolus L. Cergoly doživel velik vsedržavni uspeh šele pred nekaj leti s svojim proznim prvencem II com-plesso delllmperatore (leta 1979 je postal v. Italiji pravi »caso letterario«), je njegov opus večinoma vpet v verze in
Maj ene a v Dolini nekoč in danes
rime. Verzi so ga zamikali že od ranih nog. Sam je rad pravil, kako je kmalu po prvi vojni pogostokrat skupaj z drugimi »pobiči« zahajal v kino Italija v Ulici Dante. »No, v tem mestnem kinu so radi predvajali pustolovske filme, nas, radovedne dečke, pa je k predstavam pritegnila predvsem reklama, ki jo je neki Umberto Poli — Umberto Saba —- pisal v verzih,« je pripovedoval Cergoly. (Kakšna razlika s sedanjo reklamo v verzih za pornografske filme v kinu Radio!)
Cergolyju je bilo 20 let, ko je izdal knjižico pretežno futurističnih poezij z naslovom Maagaald. Deset let kasneje je izšla pesniška zbirka Dentro de mi v tržaškem narečju, zatem pa še Poesie a Barbara (1943). Med drugo svetovno vihro se je pridružil partizanom, najprej v Giustizia e liberta, zatem v Garibaldinskih brigadah.
Po koncu vojne je bil v prvih vrstah v boju za Svobodno tržaško ozemlje. Ustanovil je Corriere di Trieste in ga vodil do 1953. leta. Pred tem je že sodeloval z drugimi časopisi (tržaški Piccolo, veronska Arena, Gazzetta Veneta...). Cergoly je bil tudi velik ljubitelj likovne umetnosti: leta 1954 je odprl razstavno galerijo Rettori in jo vodil kar devet let.
Strojem ni uspelo izpodriniti tradicije
Spet smo obrnili stran na koledarju: maj je tu in z njim Majenca, starodavni vaški običaj, s katerim v Dolini pozdravljajo pomlad. Majenco gotovo pozna veliko ljudi. To je praznik, ki se še danes obnavlja z istim navdušenjem in isto zagnanostjo, kot pred davnimi leti. Še danes je to trenutek, ko so vsi Dolinča-ni le eno, vežejo jih vas, tradicija in občutek, da se z njihovim delom nadaljuje delo naših prednikov. V to starodavno ogrodje vnašajo mladi le novega duha, da bi se sporočilo praznika preneslo na čimveč ljudi in da ne bi vrednote kulturne dediščine izgubile svojega bistvenega pomena.
Nekoč so maj postavljali nekoliko drugače, kako, pa smo slišali iz ust starega vaščana, Lojzeta Krme-ca, ki ga v vasi poznajo kot Lojzeta Piškerca.
»Pred približno 70 leti smo z Majenco praznovali tudi delavski praznik. Do prihoda Italije smo maj krasili samo s slovenskimi zastavicami, šele pozneje smo morali nanj obešati barvane. Z razliko od drugih vasi, kot so Boljunec, Boršt in še druge, pa smo v Dolini postavljali maj na prvo nedeljo v mesecu, ker je bilo ob nedeljah največ fantov doma. Fantje smo se zbrali že prej, na t. i. "srednji praznik" (velikonočni ponedeljek), fantovske ure pa so bile strogo tajne, rekli smo jim "tihe ure". Vsako leto smo izvolili novega župana, ki je imel pri postavljanju maja glavno vlogo. Priprave so morale biti zelo natančne, zlasti
pravilno podiranje maja je predstavljalo veliko čast. Na urah so k fantovski pristopili mladi fantje, ki so za to morali plačati "likef": 1 goldinar, 2 kroni, pozneje pa 4 ali 5 lir. Dekleta pa so k "uram" pristopila šele po drugi svetovni vojni. Leta 1919 smo pod majem prvič priredili tudi ples. Parterji, starejši fantje, ki so morali v teku leta k vojakom, so med tednom šli do vaških deklet in jih spraševali, če bi pod majem rada plesala. To je bilo skoraj "obredno" vprašanje, na katero je mladenka odgovorila, da bi zaplesala, a še nima fanta. Mladenič je nato zagotovil, da bo že on vse uredil. Parterji so torej sami izbirali pare. Ob prvem nedeljskem plesu so se približali skupini deklet in vsak je svojo izvoljenko prosil za ples. Parterce so imele dva pušeljca: enega pripetega na prsi, drugega pa v roki. Le-tega je vsaka dala fantu, s katerim se je zavrtela. Ker je bilo več skupin fantov, je župan dal ples na dražbo in kdor je ponudil največ, je ples dobil. Vsaka skupina je imela tudi svoje godce. Že na tihih urah pa so določili, koliko bo vsak fant dal za ples, pa naj je plesal ali ne. Zato so v nedeljo terjali le "forešte", tiste, ki niso bili iz vasi.
V mojih časih smo imeli tudi lepo ljubezensko navado. Kdor je imel dekle v vasi, pa tudi kdor si jo je le na tihem izbral, je na njeno okno ponoči pritr-
dil majhno okrašeno čdšnjo: rekli smo, da ji je "prinesel maj". Ošabna dekleta pa so bila deležna le veje "bezgovine"!
Tudi češnja na vrhu "lentjene" je dolgoletna tradicija: poiskal jo je župan z drugima dvema, posekali pa smo jo samo fantje, šele nato smo jo vsi pozno ponoči na vilah prinesli v vas. Vsak fant je moral poleg pomaranč, limon in kolačev prinesti še dva gabra ter ju postaviti na določen kraj. Gabri so morali biti lepo zeleni, da je bila vsa vas praznično okrašena. Pozneje so z gabri ogradili tudi plesišče. Maj smo dvigali ročno. Pomagali smo si s "kavaleti", Škarjam podobnimi pripravami. Fantje so ga na županovo povelje začeli dvigati, dokler ni bilo veličastno drevo po .več urah truda postavljeno. Nato smo nategnili vrvi, zasuli luknjo, kjer je bil kamen z debelejšim koncem "lentjene", in pod majem zapeli dolinsko himno. Spomnim se, da smo takrat peli tudi druge pesmi, predvsem poslovilne in domotožne, saj je veliko mladih vsako leto odhajalo k vojakom!«
Tako nam je pripovedoval Lojze Piškerc, ki je tudi sam leto dni vodil dolinsko fantovsko. Časi in nekatere navade so se spremenili, pri Majenci pa z veseljem ugotavljamo, da niso ne modernizacija ne stroji izrinili stare tradicije iz src naših fantov, mož, pa tudi deklet in žena. (dam)
Svoje energije je seveda posvetil predvsem poeziji. Z zbirko Inter pocula in poznejšim Ponterossom je potrkal na vrata vsedržavnega uspeha, ki so se mu, kot rečeno, dokončno odprla z romanom II complesso delllmperatore. Leto kasneje (1980) je v zbirki Latitudine Nord zbral vse svoje »mittelevropske poezije v tržaškem jeziku«, tri leta zatem pa je izšla knjiga italijanskih poezij Opera 79 in sostantivo Amore. In že smo pri njegovih zadnjih stvaritvah: skupno s Fer-rucciom Foeklom je izdal Trieste provin-cia imperiale. Splendore e tramonto del porto degli Asburgo, knjiga Fermo la in poltrona je spet imela vsedržavni odmev, prav pred kratkim pa se je v knjigarnah pojavilo njegovo najnovejše in zadnje delo L allegria di Thor.
Carolus L Cergoly je bil, kot rečeno, po lastnem prepričanju mittelevropejec. Kot takemu mu je bila - z razliko od Umberta Sabe, ki je Slovence skorajda abstrahiral — prisotnost Slovencev v teh krajih dobro znana. To je jasno izpričal med pogovorom izpred dobrimi tremi leti: »Vi Slovenci v marsičem zgrešite, saj mene in ženo Lidio jezi, da sedeva za mizo v kraški gostilni, na primer v Bazovici, prinesejo pa nama jedilnik, ki je natisnjen zgolj v italijanskem jeziku. Premalo ste samozavestni!« nam je takrat očital...
Liste za politične volitve je treba vložiti do 13. t. m.
Tržaške stranke morajo do nedelje sprejeti odločitve o kandidatih
Priprave za junijske politične volitve so tudi pri tržaških strankah v polnem teku, saj so roki, ki jih predvideva postopek, relativno zelo kratki, zaradi česar so vodstva prisiljena nujno sprejeti ustrezne odločitve po možnosti še v tem tednu. V nedeljo je, že zapadel rok za predložitev pri notranjem ministrstvu volilnih znakov za tiste stranke oziroma volilne grupacije, ki
nimajo svojih zastopnikov v parlamentu. Kolikor nam je dano vedeti, so za volilna okrožja, ki zadevajo našo po-
krajino, volilne simbole vložili »zeleni«, indipendentisti, iz previdnosti pa tudi Slovenska skupnost (ki si še prizadeva za volilno zavezništvo s Sardinci in drugimi manjšinskimi grupacijami) in Lista za Trst (čeprav je v soboto sklenila, da bo svoje kandidate predložila na listah PSI in PLI).
Kandidatnih list razen neofašistov MSI ni še dokončno sestavila nobena tržaška stranka, oziroma krajevna KPI je sicer že izbrala kandidata za senatni volilni okrožji, in sicer Rossettija in Spetiča, medtem ko za poslansko zbornico potekajo v teh dneh (še danes) posveti na ravni partijskih celic za določitev nosilca liste med dosedanjim poslancem Antoninom Cuffarom, univerzitetno profesorico Assantijevo in miljskim županom Bordonom. Na osnovi teh posvetov bo ustrezen sklep sprejel deželni odbor KPI, nato pa še dokončno centralni komite partije v Rimu.
Kandidatne liste je treba vsekakor vložiti pri tržaškem sodišču od nedelje do srede, 13. t. m., zaradi česar je časa na razpolago bolj malo. V tem tednu bodo morale torej stranke sprejeti ustrezne odločitve. Demokristjani, ki so komaj opravili svoj pokrajinski kongres, še niso zbrali pokrajinskega vodstva, da bi sprejeli sklepe o kandidaturah, toda težko je dvomiti, da ne bi postavili na čelo liste sedanjega poslanca Sergia Colonija. Socialdemokrati po vsem videzu iščejo dogovor z Giuricinovimi listarskimi odpadniki nove grupacije Mestne liste, ki naj bi pristopili v liste PSDI.
Nekoliko bolj zapleten se zdi položaj pri tržaških socialistih. Izvedelo se je namreč, da so se v Rimu vodstva PSI, PSDI in radikalcev dogovorila za skupno nastopanje na senatnih volit-
vah tudi v naših volilnih okrožjih, in da v tem okviru radikalci zahtevajo (najbrž za Pannello) prvo tržaško volilno okrožje. Obenem je pa Lista za Trst v soboto sklenila, da pristopi k zavezništvu s PSI, po katerem naj bi v tem okrožju kandidiral (s podporo LpT) na listi PSI socialist Agnelli, v zameno za prvo mesto zastopniku LpT na listi PSI za poslansko zbornico. Katera odločitev bo prevladala? Doslej krajevni socialisti se še niso uradno izrekli o odločitvi listarjev, jutri pa se sestane deželno vodstvo PSI, ki bo sklepalo o kandidaturah.
Ni torej povsem izključeno, da deželni odbor PSI prepreči (če bi prevladala usmeritev iz Rima) tržaško zavez-
ništvo med socialisti in LpT, ki resnici na ljubo vzbuja precej pomislekov in negodovanja v samih vrstah tržaške PSI, in še zlasti med slovenskim članstvom. Mimo brezčutnih grobih volilnih računic je namreč zares težko pojmljivo zavezništvo med napredno PSI in nazadnjaško-nacionalistično LpT, kar je prišlo do izraza že prejšnji teden na sestanku slovenskih socialistov s Tržaškega, o tem pa se bodo slovenski člani PSI iz vse dežele pomenili tudi v petek zvečer na skupnem sestanku v Medji vasi.
Slovenska skupnost pa ima v teku stalne stike s Sardinsko akcijsko stranko in drugimi organizacijami manjšinskih skupnosti za morebitno volilno zavezništvo.
Za svet brez jedrskega orožja
Zbiranje podpisov v dolinski občini
Pred časom so denuklearizirane občine dale pobudo za podpisovanje posebne peticije, s katero bi se občani izrekli za odpravo jedrskih poskusov v svetu.
Občinski svet občine Dolina, ki je edina denuklearizirana občina na našem območju, je osvojil pobudo in naslovil na prebivalstvo poziv, da podpiše peticijo v podporo zahtevi po ukinitvi jedrskih poskusov. Podpisovanje se je začelo in se nadaljuje ne le na županstvu v Dolini vsak dan od 8. do 14. ure, temveč zbirajo podpise tudi kulturna društva v omenjeni občini.
Ker se bo zbiranje podpisov zaključilo 1. junija, smo se obrnili do župana Edvina Švaba, da nam pove nekaj več o sami peticiji, pa tudi o tem, kako podpisovanje poteka.	. .
»Tu gre za nekakšno ljudsko peticijo, ki so jo sprožile denuklearizirane občine, to so občine, ki so imele svojo mednarodno konferenco lani v Perug-
Za izpolnjevanje obrazcev pri vstopu tujih državljanov v Italijo
Na mejnih prehodih čakajo navodila
Obrazci, ki naj bi jih ob prihodu v Italijo izpolnjevali državljani, ki niso iz držav-članic EGS, so že na voljo na mejnih prehodih, vendar te obveznosti obmejne službe še niso začele izvajati. Na poveljstvu obmejne policije v Trstu so nam povedali, da čakajo na navodila iz Rima, ki jih notranje ministrstvo za enkrat še ni izdalo in se niti ne ve, kdaj se bo to zgodilo. Ali temu molku botruje predvolilno obdobje, v katerem ima prav to ministrstvo največ dela, ali pa so razlogi morda v previdnosti, bi le težko sodili.
Vsekakor je novost še pred začetkom dejanskega izvajanja že zbudila obilico slabe volje in protestov z jugoslovanske strani. Znano je namreč, da bo od italijanskih sosed prav Jugoslavija edina prizadeta država, saj ukrep predvideva vrsto izjem; poleg držav EGS so izvzeti tudi državljani Avstrije, Švice, Cipra, Malte, Norveške, Švedske in Turčije. Na rešetu ostajajo tako Jugoslavija, Albanija in države vzhodnega bloka, kar toliko bolj preseneča, če upoštevamo, da naj bi ukrep imel protiteroristične namene. Ali imajo v Rimu podatke o tem, da so prav te države kovnice teroristov? Kolikor nam je znano, kaj takega res ne bi mogli trditi.
Kaj bi torej morali storiti jugoslovanski državljani ob vstopu v Italijo (med drugim še ni znano, ali bo ukrep veljal tudi za tiste, ki gredo čez mejo s prepustnicami)? Dolgim kolonam vozil — ki se navadno, posebno v polet-
ni turistični sezoni nabirajo pred mejnimi prehodi — navkljub naj bi nekaj minut porabili za izpolnitev obrazca, v katerem bodo morali poleg izčrpnih osebnih podatkov (kraja in datuma rojstva, bivališča, številke potnega lista itd.) navesti tudi kraj, v katerega so namenjeni, koliko časa se bodo mudili v Italiji in razloge za svoj prihod. Tudi če bodo vpisali najenostavnejšo verzijo namena svojega obiska (v Trst po nakupe), bodo tujci zamudili najmanj pet minut, in če to pomnožimo s kolono vozil in s številom njihovih potnikov, si lahko predstavljamo, kakšne zamude oziroma čakalne dobe se nam obetajo.
Toda zadeva ne sproža le tehničnih problemov, pač pa tudi načelna vprašanja. Vsaka država ima sicer pravico samostojno urejati svoja notranja vprašanja, vendar ukrep v tem primeru trči ob obojestranska prizadevanja po čim bolj svobodnem kroženju dobrin in oseb ob tej — kljub vsemu — še vedno "odprti meji". Posebno vprašanje pa zadeva prehode meje po videmskem sporazumu, ki jih ne bi smeli obravnavati v okviru splošne zakonodaje, saj gre za mednarodne dogovore, ki jih morata vzajemno urejati in spoštovati obe podpisnici. Vsekakor je vsak preplah tačas odveč, saj ukrepa še niso začeli izvajati, a je prav tako na mestu opozoriti na škodo, ki jo bo v primeru izvajanja nedvomno povzročil ob naši meji.
Izid včerajšnjih volitev na tržaški Univerzi
Paolo Fusaroli potrjen za rektorja
Kot je bilo pričakovati je bil prof. Paolo Fusaroli včeraj ponovno izvoljen za rektorja tržaškega vseučilišča. To so že tretje volitve, na katerih je njegova kandidatura zbrala največ glasov. Za včerajšnje je bila edina nezna-ka v številu volivcev, kajti Fusaroli je praktično bil edini kandidat, ki je imel vse pogoje za uspeh. Toda poglejmo nekaj številk: od 650 upravičencev se je volitev udeležilo 468 docentov raznih stopenj; belih glasovnic je bilo 75, neveljavnih pa 12. Za Fusarolija se je izreklo 342 volivcev, torej 73 odstotkov.
Zanimivi konferenci v krožku CCA
Krožek za kulturo in umetnost CCA (Ul. San Carlo 2) prireja ta teden dve srečanji: nocoj ob 18.30 bo arh. Pietro Cordara predstavil knjigo »Elogio della disarmonia«, ki jo je napisal Gillo Flores. Prisoten bo tudi avtor.
V četrtek, 7. t. m., pa bo, prav tako ob 18.30, konferenca na temo »Temelji človekovih pravic«. Predaval bo prof. Francesco Gentile, konferenca pa spada v ciklus srečanj, posvečenih človekovim pravicam.
Tudi letos natečaj za Trst v cvetju
Združenje trgovcev in gostincev in Odbor za Trst v cvetju prirejata tudi letos natečaj za cvetlično okrasitev mesta, katerega pokroviteljstvo je prevzela Pokrajina. Trajal bo dva meseca, junija in julija, nagradil pa bo najlepše okrašene (samo s svežim cvetjem in lončnicami) balkone, terase, napušče, vhode, izložbe in parkirišča, pod pogojem, da jih je dobro videti z ulic in trgov.
Letos so območja, ki pridejo v poštev za natečaj, nekoliko omejena, saj so prireditelji hoteli dati večji poudarek krajem in lokalom, ki so najbolj zanimivi za turiste. V poštev pridejo tako območja ob meji, vzdolž pokrajinskih cest, ob vseh črpalkah, parkiriščih in gostinskih lokalih ter še Miramarski drevored, Rojanski trg, Trg svobode in vse mestno središče. Namerno bodo tako* letos zanemarjena predmestja, saj sredstva ne dovoljujejo širše zasnove natečaja; v zameno pa prireditelji nameravajo vsako leto nagraditi tudi eno od mestnih četrti, ki se odlikuje po skrbi svojih stanovalcev za lepo okolje.
Vsi, ki bi se želeli udeležiti natečaja, lahko dvignejo prijavnice na sedežu ACEPE (Associazione commercianti ed Esercenti pubblici esercizi), Ul. Rettori 1 (Palača Marenzi). Rok za prijavo zapade 31. maja.
Zanimiv večer ameriške balade v škedenjskem društvu L Grbec
Na predvečer prvomajskega praznika so imeli v KD Ivan Grbec v Skednju prijeten in zanimiv »Večer ameriške balade«, katerega izvajalka je bila mlada študentka Glasbene akademije v Ljubljani Tanja Kuštrin, ki je svoj program pesmi in balad sama odpela ob spremljavi kitare.
Tanja Kuštrin se je občinstvu, predvsem mladim (prav njim je bil večer v glavnem tudi namenjen) predstavila z vrsto starih in novih balad, pa tudi z dvema pesmima, ki jih je sama uglasbila in glasbi pripravila tudi primeren tekst. Angleške pesmi je Tanja pred izvajanjem obrazložila v slovenščini, pesem »Bangladeš« je sama prevedla v slovenščino, za svoji pesmi pa je izbrala oba jezika.
Bil je to lep večer intimnega glasbenega podajanja, po načinu kot ga zna dovršeno podajati znana ameriška pevka Joan Baez. Tu nista v ospredju le glasba ali melodija, ampak predvse teksti in pa podajanje posameznih skladb, ki ustvarjajo v poslušalcu različna čustvena razpoloženja.
Gostji se je v imenu društva zahvalila predsednica Devona Černič, ki je tudi izrazila upanje vseh, da bi mlado pevko in glasbenico lahko še poslušali na tako prijetnem večeru.
Izšla je revija Trieste economica
Te dni je izšla nova številka trimesečne revije tržaške trgovinske zbornice »Trieste economica«, ki obravnava nekatere zanimive teme in dogodke iz zadnjega trimesečja preteklega leta.
Uvodni članek je posvečen obračunu lanskega gospodarskega leta v tržaški pokrajini v ocenah od predsednika deželnega odbora Biasuttija, predsednika pokrajine Locchi-ja in predsednika tržaške Trgovinske zbornice Tombesija. Ni pa naključje, da naslovu (»1986: Neponovljivo leto?«) sledi vprašaj, saj v prispevku poleg izredno pozitivnih ugotovitev, ki se nanašajo predvsem na deželno zakonodajno dejavnost z gospodarskega področja in na paket za Trst, ne manjka seznam odprtih problemov tako v zasebnem kot predvsem v javnem proizvodnem sektorju.
O vidikih in problemih trgovinske menjave med Italijo in Jugoslavijo ter o vlogi Trsta v njej piše podpredsednik milanske mešane zbornice Italjug Giulio Petrucco, tako kot je o teh vprašanjih poročal na zadnjem skupnem zasedanju obeh zbornic, Italjug in Jugital, konec novembra v Portorožu. V prispevku najdemo tudi besedilo zaključne resolucije,
ki so jo sprejeli v delovni skupini za trgovinsko in obmejno menjavo.
Enrico Fraulini je prispeval analizo zgodovinskega trenutka, ki ga je lani živela italijanska borza, medtem ko Alberto Nicoli piše o pokrajini Imperia, katere trgovinska zbornica se je lani pobratila s tržaško. Za kmetijce bo zanimiv članek o leasingu kot o alternativnem kreditu v kmetijstvu, zelo izčrpen pa je prispevek o pomorskih storitvah »round the world«, se pravi o ladjah, ki krožijo okrog sveta. Eliana Calza je prispevala razmišljanje o skupnosti Alpe-Adria kot resničnosti, ki se razvija, in v katerem najdemo njen geografski in operativni prerez ter vlogo zborničnih ustanov v tem sodelovanju. Franco Rota obravnava delovanje sklada FR1E v lanskem letu in na temelju podatkov sklepa o podjetniški vitalnosti Trsta. Med gospodarskimi novicami najdemo vse pomembnejše dogodke, obiske in srečanja s konca lanskega leta, vesti o dejavnosti Agencije za poddobave FJK, deželne zveze trgovinskih zbornic in italijansko-jugoslovanske mešane zbornice, izbor iz tujega tiska in običajni statistični dodatek.
Na železnici 72 delovnih mest za brezposelne
V okviru izrednega načrta za mladinsko zaposlovanje bo Ustanova italijanskih železnic zaposlila skupno 2.500 mladih. 72 od teh bo dobilo zaposlitev v Furlaniji-Julijski krajini. Urad za osebje tržaškega oddelka Italijanskih železnic obvešča, da je razpisan natečaj za sledeča delovna mesta: za 4 strojevodje in za 13 kvalificiranih delavcev (obvezna nižješolska izobrazba s srednjo oceno 8, za strojevodje tudi znanje tujega jezika); nadalje za 21 strojnih delavcev, za 10 postajenačel-nikov, za 8 upravnih vodij, za 6 tajnikov z znanjem računalništva in za skupno 10 tehničnih vodij (za ta mesta je potrebna višješolska izobrazba z oceno najmanj 48/60).
Prosilci morajo biti italijanski državljani, stari od 18 do največ 29 let in morajo biti vsaj eno leto vpisani v sezname uradov za zaposlovanje v Trstu, Gorici, Vidmu ali Pordenonu.
Rok za prijavo prošenj zapade 1. junija letos. Obrazce za prošnje lahko interesenti dvignejo v vratarnici vodstva tržaškega oddelka Italijanskih železnic, Trg Vittorio Veneto 3 ali pri vsaki železniški postaji v Furlaniji-Julijski krajini.
O liku Slovana
v italijanski književnosti
V sklopu predavanj o prisotnosti in prispevku slovenske kulture v Trstu, ki jih prireja Skupina 85 v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE, bo danes ob 16. uri predavanje z naslovom »Lik Slovana v italijanski književnosti« Predavanje bo v prostorih tehničnega zavoda Carli, Ul. Teatro romano 7.
Danes v krožku Che Guevara
Krožek za politične in družbene vede »Che Guevara« prireja danes ob 18. uri predavanje z naslovom: »Amerika 87: se je postreaganovska doba že začela?« Predaval bo prof. Malcolm Syilvers, docent zgodovine ZDA na beneški Univerzi.
gii in ki s to svojo iniciativo v bistvu zahtevajo zagotovitev miru v svetu. Ta peticija naj zahtevo po miru le še okrepi, saj jo nameravamo, kot tudi peticije ostalih občin, nasloviti preko vlad vsem državam - proizvajalkam atomske bombe. Poziv je po vsebini zelo enostaven ter zahteva odpravo jedrskih poskusov, saj bi brez teh ne mogli v svetu proizvajati atomskega orožja
»Kakšen je odziv v vaši občini na zbiranje podpisov ?«
»Zbiranje podpisov se bo končalo 1. junija, ko bo tudi svetovni dan vseh denukleariziranih občin in ko bodo lete zbrane podpise poslale vsedržavnemu odboru omenjenih občin. V naši občini se je že precej občanov pridružilo s svojim podpisom našemu pozivu. Zbrali smo že nad 500 podpisov in če bi dosegli število 1000, bi bili, po mojem, lahko zadovoljni.«
t
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
Ljudmila Brecelj vd. Živec-Viviani
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 10. uri iz barkovljanske kapele v cerkev in nato na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo sinova Vladimir z Gianno, Alfred z Aleksandro, vnuki Frančišek, Martina, Elena in Julija, sestre Marica, Marta in Valerija in drugo sorodstvo.
Trst, 5. maja 1987
t
Zapustil nas je naš dragi
Sveto Mohorčič (Santo Macorsi)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 6. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, hči Majna z možem Edvinom, vnukinja Veronika in drugo sorodstvo.
Barkovlje, 5. maja 1987
Učiteljstvo celodnevne osnovne šole Ivan Trinko Zamejski in Mara Samsa sočustvuje s kolegico Majno ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta.
“j” Pogreb našega dragega
Angela Žerjala
bo danes, 5. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
SVOJCI
Boljunec, 5. maja 1987
Ob težki izgubi dolgoletnega in požrtvovalnega cerkovnika ANGELA ŽERJALA izreka iskreno sožalje svojcem Župnijska skupnost Boljunec
ZAHVALA
Ob izgubi drage
Emilije Petaros
por. Ota
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. _ Posebna zahvala dr. Danijelu Žerjalu.
SVOJCI
Boljunec, Reka, 5. maja 1987
Z rednega občnega zbora te miljske ustanove
Velik pomen gospodarske zadruge Vesna pri uveljavljanju miljskih Slovencev
Ob zaključku prvega leta rednega delovanja zadruge Vesna iz Milj, je bil v četrtek, 30. aprila, v zadružnih prostorih redni občni zbor. Kljub nerodnemu dnevu in številnim obveznostim, je bilo na občnem zboru prisotnih 45 odstotkov članov. Po odobritvi dnevnega reda in imenovanju predsedstva občnega zbora, je predsednik Corrado Švab podal poročilo upravnega sveta, v katerem je v glavnih obrisih prikazal delovanje zadruge v letu 1986 ter njeno premoženjsko in finačno stanje. V poročilu je predsednik Švab tudi povedal, da so člani opravili čez šesto ur prostovoljnega dela pri urejanju poslopja, dvorišča in parkirišča. V razpravi, v katero je poseglo deset zadružnikov, so bili predvsem pojasnjeni uradni predpisi in birokratski zapleti, ki jih je moral upravni svet rešiti.
Iz poročila nadzornega odbora izhaja, da premoženjsko stanje odgovarja dejanskemu stanju. Dobiček poslovnega leta je znašal 84 milijonov lir, izkaz poslovne dobe 1986 pa je po dohodkih in izdatkih uravnan na 106.350.000 lir. Prisotni zadružniki so soglasno odobrili obračun in poročilo upravnega sveta ter na predlog tega sprejeli in sklenili vključiti posojilo elanov v brezobrestna posojila ter dobiček poslovne dobe prenesti v rezervni sklad. Predlog nadzornega odbora o rednem pomladanskem in jesenskem srečanju članov so prisotni soglasno sprejeli.
Tako je bil sprejet tudi predlog o nadaljnjem prostovoljnem delu za olepšanje dvorišča, razširitev parkirišča in ureditev dveh sob v prvem nadstropju za zadružne ali kulturne potrebe. Nadzorni odbor je tudi poimensko pohvalil najbolj prizadevne člane, ki so največ doprinesli k delovanju zadruge za moralno, družabno in materialno uveljavitev miljskih Slovencev.
Po končanem rednem občnem zboru se je vršil se izredni občni zbor v pri-
sotnosti notarja zaradi izpopolnitve 14. člena statuta, po katerem mora biti izrecno omenjeno, da gre najmanj 20 odstotkov poslovnega’ dobička v redni rezervni sklad, ostalo pa v izredni rezervni sklad in kulturno socialne namene.
Po končanem uradnem delu občnega zbora se je razvil med zadružniki pogovor, med katerim je vsak iznesel lastne izkušnje in predloge. Upravni svet je te pripombe z veseljem sprejel.
Tudi gropajska zadruga Skala pregledala opravljeno delo
Člani gospodarske zadruge Skala iz Gropade so se v nedeljo, 26. aprila, zbrali na 2. rednem občnem zboru v lastnih prostorih. Predsednik Saško Kalc je po pozdravu vsem članom podčrtal pomen novih prostorov in dejavnosti zadruge, ki si je v zelo kratkem času znala zagotoviti zaupanje vseh članov, skoraj vseh vaščanov in širokega slovenskega prostora. Vsi člani so nesebično prispevali s prostovoljnim delom in tudi z denarjem; vodstvo samo je bilo vseskozi agilno in je zato tudi vredno zaupanja. Res so bile tu in tam napravljene tudi napake, vendar je treba upoštevati, da je vodstvo še novo, še ne povsem vpeljano v kompleksne birokratske zadevščine. Finančno stanje je še kar dobro. Zadruga je zaprosila za prispevke in naletela na ugoden odziv. Prispevke so zagotovili SKGZ iz Trsta, Hranilnica in posojilnica na Opčinah ter Tržaška kreditna banka. Predsednik Kalc se je tem ustanovam zahvalil za
njihovo tankočutnost. Člane pa čaka še ogromno delo. Da bo zadružni dom lep, funkcionalen in pripraven za vsako dejavnost, ki so si jo vaščani zamislili, je bil potreben poseben načrt, ki ga bo v kratkem odobrila občinska uprava. Zadeva bi morala steči čim-prej, tako da bodo morda še pred zimo glavna dela končana.
Sledila so nato poročila nadzornega odbora .ter razsodišča.
Po volitvah novega odbora (ki je v bistvu ostal nespremenjen) so bile še volitve za sprejem petih novih članov, volitve za vpis v ARCI ter za brezobrestno posojilo zadrugi s strani članov.
Obračun komaj enoletnega delovanja je nedvomno pozitiven. Če bodo člani še naprej kazali takšno zanimanje in podjetnost za skupno delovanje, bomo lahko že v prihodnjem letu sklepali o novih načrtih v prenovljenem domu. (A. R.)
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona. V
petek ob 20.30otvoritveni koncert z orkestrom gledališča Verdi pod vodstvom Jamesa Judda. Kot solist bo nastopil Pi-erre Amoyal. Na sporedu Beethovnove, Chaussonove, Ravelove in Šoštakovičeve skladbe. Ponovitev koncerta v soboto ob 18. uri._______________________
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Uomini, kom., 1985, 96'; r. Doris Dbrrie; i. Heiner Lau-terbach, Ulrike Kriener.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Stand by me, dram., ZDA 1987, 90'; r. Rob Reiner; i, Will Wheaton, R. Phoenix.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Camera con vista, kom., VB 1986, 120'; r. James Ivo-ry; i. Helena Bonham, Julian Sands.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Spettri, srh., It. 1987, 94'; r. Marcello Avallone; i. Do-nald Pleasence, John Pepper, □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Night Life, porn. □□
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Le foto di Gioia, krim., It. 1986, 95'; r. Lamberto Bava; i. Serena Grandi, Daria Nicolodi,
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Desideri bagnati di Samantha, porn. □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 I pirati, akc„ Fr./Tuniz. 1985, 124', r. Roman Polanski; i. VValter Matthau, Cris Campion.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA/Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. Willi-am Hurt, Raul Julia.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Ulti-mo tango a Parigi, dram., Fr./It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 La calda notte di Lindaculiers, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
čestitke
Komemoracija pred barkovljanskim spomenikom
V cvetu mladosti so se morali posloviti od sveta, Slovenci in Italijani, trdno združeni v enotnem boju zoper nacifašizem. Hoteli so, da bi človeštvo zaživelo v novih demokratičnih odnosih bratstva, dobrega sosedstva, enakopravnosti in sodelovanja, toda še danes je v svetu preveč nasilja, a prihodnost se nam ne obeta rožnata. Zato postaja izročilo, ki so nam ga zapustile žrtve osvobodilnega boja, vedno bolj aktualno.
To je srž nagovora, ki ga je imel v četrtek, 30. aprila, pred spomenikom 17 padlim domačinom na barkovljanskem pokopališču Mario Gregori v imenu krajevne skupnosti. Spominsko svečanost, ki se je odvijala dvojezično - pa ni imela dvojezičnega odziva v zaželenem merilu - so začeli učenci in učenke osnovne šole F. S. Finžgar pod vodstvom Vere Poljšak, ki so izvedli lepljenko - splet recitacij (Majska pesem, Domovina, Ne jočite za nami) in zapeli Puntarsko ter Katjušo.
Nato je mešani pevski zbor Milan Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot zbrano zapel nekaj pesmi, vmes sta Aljoša in Drago Gašperlin izpovedno podala Kajuhovo Kmetovo pesem, Gattovo La chiusa angoscia, Kajuhovo Naša pesem in Calamandrijevo Kesserling.
Še prej je bilo seveda polaganje vencev, ki so jih poklonili SKD Barkovlje, VZPI-ANPI in klub Sirena. Nazadnje so udeleženci komemoracije z minutnim molkom počastili še spomin na Maria Matjašiča - Milana, ki so ga ustrelili fašisti v Ul. Boveto.
Občni zbor prosvetnega društva Kolonkovec
PD Kolonkovec je imelo prejšnji torek 8. letni redni občni zbor. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je bilo društvo v pretekli sezoni zelo aktivno in da je tako samo kot v sodelovanju s KD Ivan Grbec in Domom J. Ukmarja pripravilo vrsto prireditev. Med drugim so priredili razstavo domačih vin, razstavo solate, tekmo v sajenju solate in še druge prireditve. Novembra so počastili spomin padlih v NOB ter položili vence. V lanski sezoni so priredili tudi tri izlete. Na koncu se je odbor zahvalil vsem, ki so prispevali k uspehu društva, ki je velikega pomena za obstoj naše etnične skupnosti, naše kulture in našega jezika posebno v tem tako ogroženem predmestju. (mm)
Danes praznujeta 50-letnico skupnega življenja KARLO in MILKA GRILANC iz Saleža. Vse naj, naj... jima želijo vnuki.
vazna obvestila
Odbor za doraščajo mladino pri SKGZ in Dijaška domova S. Kosovel — Trst ter S. Gregorčič — Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino:
- Na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
—	V Tolminu od 1. do 15. 7., za otroke od 10. do 17. leta;
—	V Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 10. maja na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III, tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bo redna seja upravnega odbora jutri, 6. t. m„ ob 9.30 v društvenih prostorih.
šolske vesti
Vodje bralnih značk osnovnih in nižjih srednjih šol so vabljeni na sestanek, ki bo v četrtek, 7. t. m., ob 17. uri v šoli F. Bevk na Opčinah. Dnevni red: prevzem bralnih značk, porazdelitev ustvarjalcev, po podeljevanju razno.
SLOVENSKI KLUB
V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/II
vabi danes, 5. t. m., ob 20.30 na okroglo mizo
Sedanji goriški utrip
«,5*. SLOVENSKO T;,STALNO„ „ "GLEDALIŠČE V TRSTU
H. Ch. Andersen - M. Sosič
OLE LUK
Pravljica
Režija MARKO SOSIČ
Do sobote, 9. t. m., vsak dan ob 10. uri
PREDSTAVO JE OMOGOČILA
TRŽAŠKA
POKRAJINA
Danes praznujeta zlato poroko
KARLO in MILKA
iz Saleža. Mnogo zdravja in dobre volje jima želijo otroci z družinami.
Naša
PAOLA in PAOLO BONATTI
iz Castelnuova Magra (SP) praznujeta danes 25. obletnico poroke. Da bi se jima srebrni jubilej srečno pretapljal v zlatega, želi svojemu članu in soprogi
Tržaški oktet
včeraj - danes
Danes, TOREK, 5. maja
ANGEL
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20,16 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 11.11 in zatone ob 2.28.
Jutri, SREDA, 6. maja
DOMINIK
PLIMOVANJE DANES: ob 9.09 najnižje -26 cm, ob 19.23 naj višje 21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1006,4 mb narašča, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 88-od-stotna, padlo je 13,8 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo 'razgibano, temperatura morja 15,2 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Cristina Barisi, Barbara Massimi, VValter Kermez, Matteo Che-ber, Aliče Napolitano, Francesco Sai, Daniel Favento, Giada Schrey, Vito Marino, Lisa Notaro, Lorenza Guina.
UMRLI SO: 77-letni Stanislao Češarek, 61-letni Gennaro Calabria, 74-letna Ines Susic, 63-letna Margherita Giammetta, 67-letna Enrica Sardo, 64-letna Berta Finzi, 76-letni Bruno Ercolessi, 72-letna Giovanna Čendak, 82-letna Luigia Ma-tassi, 72-letna Ondina Degrassi, 54-letni Riccardo Marino, 63-letni Alessandro Avezzu, 49-letni Renato Bastianutto, 48-letni Mario Doria, 77-letna Maria Doma-ri, 82-letni Martino Jurisevich, 82-letni Giuseppe Nemaz, 81-letna Isabella D'Er-rico, 60-letna Eufemia Alessio, 66-letna Antonia Pescatori, 67-letni Rodolfo Žagar, 93-letna Rosalia Degusin, 76-letna Letizia Savro, 87-letna Emilia Basso, 88-letna Giovanna Cok.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. maja, do sobote, 9. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Gldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TABOR MLADIH
Mladinsko gledališče KRESNA NOČ
Samo malo jih zaide v te kraje...
(Gledališki show o nespameti)
z delovno skupino MG Kresna noč
zbral in uredil
SERGEJ VERČ
PREMIERA: danes, 5. maja, ob 20.30 Ponovitve: jutri, 6. maja, ob 20.30 v četrtek, 7. maja, ob 20.30 V Prosvetnem domu na Opčinah Omejeno število mest. Listke dobite v Prosvetnem domu - bar od 19. do 22. ure ali na ZSKD od 9. do 13. ter od 16.'do 19. ure.
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke ELENE TALLERI, ki bo trajala do 14. maja.
V	umetnostnem ateljeju Nadte Bas-sanese razstavlja svoja dela ARNALDO GRUDNER.
V	tržaški Občinski galeriji bo do 14.
maja odprta razstava CARMELA VRANIČNA.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK.
prispevki
Namesto cvetja na grob Bertove mame darujeta Zofka in Serena z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Štefanije Grgič (Bazovica) daruje podjetje Velox 50.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na pok. Mirando Mihočič daruje sestra Danica 30.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Milko Starc-Rupel darujeta Gička in Mario 10.000 lir za ŠD Kon-tovel.
Ob obletnici smrti dragega sina Marina Milkoviča darujejo starši 30.000 lir za KD Skala - Gropada.
mali oglasi
V NAJEM DAJEM - sezonsko: eno dvosobno in dve enosobni stanovanji v Mandrah na otoku Pag. Tel. 003851/898118.
JUST ŠKERLJ - Salež 44 - je odprl osmi-co. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Švara v Trnovci št. 14.
PAROVEL v Mačkoljah je včeraj odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ZAPOSLIMO sposobnega uradnika z znanjem angleščine za delo na področju uvoza-izvoza. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Uradnik«.
PRODAM vespo primavera 125 letnik 80 za 400.000 lir ter windsurf komplet z novim jadrom za 400.000 lir. Tel. 762228.
PRODAM lahko jadrnico 470 znamke nautivela. Tel. po 20. uri na št. 299360.
PRODAM kamper fiat 238 arca 350, letnik 1978, na plinski pogon, prevoženih 29.000 km, v odličnem stanju. Tel. 212635 od 13. do 15. ure.
PRODAM voziček in motorni plug. Tel ob uri kosila_ na št. 225320.
MARIO KROŠELJ - Jamlje - je odprl osmico. Toči domače vino in nudi tudi domačo zakusko.
PRODAJAM akacijeva drva. Tel. v večernih urah na št. 0481/88161 - Znider-
_ čič (Števerjan).
ČOČEVI so v Doberdobu v Ul. Bratuž odprli osmico. Nudijo svoje vino in domač prigrizek.
SLOVENSKO PODJETJE išče za tajniško delo dinamično osebo z višješolsko izobrazbo. Zahteva se pismeno in ustno poznanje nemškega jezika (po možnosti tudi angleškega) in vozniško dovoljenje. Predvidena so občasna potovanja v tuje države. Delovno mesto v Trstu. Poslati pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Slovensko podjetje«.
OSMICO je odprl Milan v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Emil Purič - Repen 15.
OSMICO je v Slivnem odprl Frandolič. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante Praprot 18.
PRODAM osebni računalnik AM-STRAD-SCHNEIDER 61283 z barvnim
monitorjem, disketnikom ter mnogimi uporabnimi programi in zvočnike PANASONIC 30 watt za avto. Tel. 302748.
PODJETJE import-export zaposli uradnika/uradnico , tudi brez izkušnje, po možnosti z znanjem srbo-hrvaške-ga jezika. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Podjetje«.
menjalnica
4. 5. 1987
Ameriški dolar............. 1265.
Nemška marka .............. 712.
Francoski frank............ 212.—
Holandski florint ......... 629. —
Belgijski frank....7....... 33.40
Funt šterling.............. 2090,—
Irski šterling............. 1889.
Danska krona............... 186.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 930.
Japonski jen................... 8.50
Švicarski frank ............ 867.-7-
Avstrijski šiling.......... 101.—
Norveška krona ................. 188
Švedska krona   ........... 201.
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 860,-
Debeli dinar................... 1.80
Drobni dinar................... 1.80
dHi/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel,: Sedež 61446 - 68881 DLIIVb TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Prijetna jesen s filmskim varietejem
Televizijske oddaje se običajno pripravljajo in snemajo, nekaj mesecev preden jih navadni smrtniki-gledalci lahko občudujemo na malih ekranih. Druga televizijska mreža ta trenutek skrbno pripravlja jesenske oddaje, med katerimi bo tudi variete z naslovom dnema che follia, ki ga pravkar snemajo v studiu Dear.
Režijo so poverili Antonellu Falguiju, med igralci pa so zanimiva imena kot Daniele Formica, Cristian De Sica, Iris Peinado, Maurizio Micheli. Pri oddaji bodo sodelovale tudi plesalke, med njimi Brigit Keil in Alessandra Martinez (na sliki). Vsaka oddaja bo namreč vsebovala balet, ki ga je navdihnila neka filmska tema. Martinezova na posnetku pripravlja balet, ki bo posvečen slavni filmski zvezdi Mar-lene Dietrich. Variete ne bi mogel biti variete brez komikov. Med mlajše in obetavne sodelavce pri omenjeni oddaji spadata Paola Cruciani in Rodolfo Lagana, ki jih vidimo na drugi sliki.
Niz dvanajstih oddaj, ki bodo vsebovale običajne in klasične sestavine zabavnih oddaj, kot so glasba, balet, zabavni škečei in seveda slavni gostje, bo stekel oktobra v prvih večernih urah.
Rešitev prvomajske križanke
Samoiniciativa - Anaksimander - 1 - lopatka - f - r - TF -omet - Oktavijan - Mara - turmalin - ol - Milančanka -nirvana - A. E. - žp - jasniti - iredentizem - Izak - valuta -ne - Alpe - s - ezoterični - Alma - D - L. N. - Irak - otoki -navoziti - pik - N. V. - Katalinič - R. K. - tin - Italija - vdreti
-	kolina - as - I. E. - N. N. - S - imo - Atene - mladoletnica -risa - Ira - Aare - enormen - I. J. - K. O. - ara - J. V. - Niko -A. P. - d - kalupi - H. N. - caca - živeti - a - iterbij - Melinte
-	ero - tajen - Isa - avto - učiniti - Ivan - akt - d - Izrael -AIDS - A. K. - PRI - L - žamet - Eol - Jamlje - amen - Goggi
-	Raabe - rat - Gonars - at - stelit - let - Dunaj - ker - noreti
-	Erato - Ar - Havana - netek.
Rešitev križanke
ki je bila objavljena v nedeljo, 3. maja
VODORAVNO: 1. Milan; 5. Šparta; 11. knap; 13. luter; 14. R.K.; 16. Avala; 18. iti; 19. era; 21. Atene; 23. A.J.; 24. nereden; 26. TV; 28. meter; 29. marec; 31. Kanin; 32. žepar; 33. ak; 34. Palatin; 36. N.P.; 38. anali; 40. aki; 41. sit; 43. iveri; 45. ax; 46. aport; 48. caca; 50. Santin; 51. namen.
NAVPIČNO: 1. Miren; 2. L.K.; 3. Ana; 4. navaden; 6. plan; 7. Au; 8. rti; 9. teta; 10. arijec; 12. pater; 15. krema; 17. len; 20. arena; 22. etapa; 25. etika; 27. vrata; 29. meliran; 30. Erika; 31. Kansas; 32. Žalec; 34. pav; 35. Nixon; 37. pipa; 39. niti; 42. ton; 44. ica; 47. rt; 49. A.M.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Tokrat bomo objavili le mesečno lestvico, tedensko pa bomo izpustili zaradi pomanjkanja prostora, kar je nekaj povsem običajnega, če upoštevamo prvomajske praznike, med katerimi se je nabralo prispevkov v ogromnih količinah... Vendar je tudi mesečna lestvica dovolj zanimiva in zgovorna...
1.	Bon Jovi - Living On A Prayer
2.	Europe - Carrie
3.	Level 42 - Running In The Family
4.	Simply Red - The Right Thing
5.	Morandi, Ruggeri, Tozzi - Si puo dare di piti
6.	Spandau Ballet - How Many Lies
7.	Bangles - Walk Like An Egyptian
8.	Europe - Rock The Night
9.	Whitney Houston - AH At Once
10. Colin James Hay - Looking For Jack
Tako ste torej postavili stvari v aprilu, ki je sicer znan po muhavosti, kar pa se na lestici ni preveč poznalo. Bon Jovi so vas očitno dobro preparirali, Europe nadaljujejo svoje segrevanje na naš račun, Level 42 so na nivoju tekanja v družinah, Simply Red so očitno res napravili pravo stvar, neumorna trojka se še naprej vrti na približno 45-tih obratih, kar niti ni tako presenetljivo za malo ploščo... Spandau Ballet še. iščejo korenine zla v lažeh, Banglice pa se privajajo na vroče egipčansko sonce kar pri nas. Europe so na lestvici z dvema motivoma, kar zanje ni nič nenavadnega, Whitney Houston se tali, Colin James Hay pa Jacka še ni našel...
In zdaj nagrade: majico Vročih 10 bo prejela Tjaša Cotič iz Škrbine 62 (Komen), darilni komplet koprske Splošne Banke bo razveselil Alenko Čav-dek iz Velikih Žabelj 75 (Dobravlje), kaseto dobi Vesna Fon iz Brij pri Komnu 12, bedža Vročih 10 pa bosta dobili Nadja Leghissa iz Brestovice 43 (Sežana) in Adrijana Blaško iz Predmeje 38 (Ajdovščina). Čestitamo, ostalim pa več sreče drugič, seveda z glasovnicami, brez njih namreč ne gre...
Z nagradami sodelujejo še:

L A Zoloinltivo
r i rr-r.,
i
Iskra TOZD Eleklroskustlka

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:............................................................:..
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi



7.20	Rubrika: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokument: II mondo di Ouark
15.05	Rubrika: Italijanske kronike
15.30	Izobraževalna oddaja: Shede -Kulturne dobrine
16.00	Risanka: Richie Rich
16.30	Inf. oddaja: Svet je tvoj
17.45	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.05	Inf. oddaja: Odprti prostor
18.30	Nanizanki: La baia dei cedri,
19.00	Luomo che parla ai cavalli
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Primer
21.30	Variete: Serata da campioni
22.30	Dnevnik
22.40	Serata da campioni (2. del)
23.00	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dokumentarec: Pogovori o preventivi pri rakastem obolenju
^ RAI 2	____
11.15	Izob. oddaja: Monografije
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
15.45	Jahanje (prenos iz Rima)
16.50	Inf. oddaja: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: I magnifici sette (vestern, ZDA 1960, r. John Sturges, i. Yul Brynner, Steve McOueen, Robert Vaughn, James Coburn)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativna oddaja: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Europa '51 (dram., It. 1952, r. Roberto Rossellini, i. Ingrid Bergman, Giulietta Mašina)
PA-	RAI 3
12.05	Dokumentarec: Arno - pustolovščina neke reke
12.35	Aktualnosti: Arhitekt, slikar in kipar Anton Gaudi
13.05	Informativna oddaja: Avdiovizualna sredstva v medicini
13.35	Tečaj ruskega jezika
14.00	Informativna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.20	Informativna oddaja: Stiffelius
16.20	Aktualna oddaja: Vse o nas
17.25	Film: Re Burlone (kom., It. 1935,
r. Enrico Guazzoni, i. Armando Falconi, Luigi Cimara, Luisa Fe-rida)
19.00	Dnevnik
20.05	Informativna oddaja: Nehvaležna starost in vzgoja čustev
20.30	Film: Black out (dram., ZDA 1980, r. Harry Falk, i. Georg Stanford Brown, Raymond Burr, David Cassidy)
22.00	Dnevnik
22.05	Rubrika: Delta
22.50	Dnevnik
23.15	Informativna oddaja: Stiffelius
{far RTV Ljubljana ______________
10.00	TV mozaik - Šolska TV: Prometna vzgoja, zemljepis, obrambna vzgoja
11.00	Poučna oddaja:
Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.15	TV mozaik (ponovitev)
17.20	Poročila
17.25	Mladinska oddaja: Kuža - Luža, portret akademskega slikarja in ilustratorja Danijela Demšarja (Levstikova nagrada 1. 1985)
17.40	Otroška oddaja: Tedenski zabavnik (6. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	TV drama: Vmesni časi (avtor Stanislava Bergoč, r. Anton Tomašič, i. Milena Zupančič, Lidija Kozlovič, Stanislava Boninsegna, Stojan Colja, Dare Valič; drama je bila snemana v okolici Kopra)
21.15	Integrali
21.55 Dnevnik
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Priprave na politične volitve
TRST — Proces proti delavcem rafinerije Aguila
ŠTEVERJAN — Odprli muzej vina DOMJO — S četrte prireditve Glas harmonike
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes 19.55 Nanizanka: II re del guartiere
20.20	Loterija, nato TV Novice
20.30	Film: Tomahawk, scure di guer-ra (vestern, r. George Sherman)'
22.15	TVD Vsedanes 22.25 Film: Tatort - L'angioletto dell’-Est (krim.)
ifg| CANALE 5
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
8.00	Rubrike: Volti di oggi, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
. 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Le donne hanno sempre ragione (kom., ZDA 1975, r. Nunnally Johnson, i. David Ni-ven, Ginger Rogers)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Gala predstava: Mednarodna televizijska nagrada (vodi Mike Bongiorno)
24.00	Šport: golf
1.00	Nanizanka: Missione impossibile
i	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
12.50	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Occhi di Laura Mars (krim., ZDA 1978, r. Irwin Kershner, i. Faye Dunaway, Tom-my Lee Jones)
22.20	Film: Vivere alla grande (kom., ZDA 1978, r. M. Brest, i. George Burns, Art Carney)
0.15 Nanizanki: Ironside, 1.05Switch
^|> ITAUA1 ^
8.30	Naniz.: Fantasilandia
9.15	Film: I ragazzi di An Lac (kom., ZDA 1980, r. John Llewellyn Mo-xey, i. Shirley Jones)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny peperina, Sandy, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka:	Mike
Hammer
22.20	Variete: Lupo solitario
23.30	Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Sim-ple Minds alive in Rotterdam
0.40 Nanizanka: A-Team
raeM TELEPADOVA
13.00	Risanki: Gašper, 13.30 Jabber Jaw
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi, Hurri-cane Polimar, Tran-sformers, Kyashan il superman, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Amore mio non farmi male (kom., It. 1974, r. Vittorio Sindo-ni, i. Walter Chiari, Valentina Cortese)
22.30	Nadaljevanka: Capita-ni e re
23.30	Film: Ti ho sempre amato (dram., It. 1953, r. Mario Costa, i. Ame-deo Nazzari)
1.00	Nanizanka: California Fever
^ TELEFRIULI__________
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: La bel-la Otero
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 0.30 Glasbena oddaja
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Steklenica vode (Gregor Strniša, režija Rosanda Sajko); 18.45 Glasbene skice
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odras-' li tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Simfonična glasba; 21.05 Od premiere do premiere; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.00 čestitke ob prazniku DS.O. Ajdovščina; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija pihalnih orkestrov; 18.00 Sotočje; 19.00 Žaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost;
11.00	Knjižne novosti; 11.30 Na prvi strani; 11.35 O prehrani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Pleši z nami; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.45 Sedemdeseta leta; 17.00 Bubbling; 18.00 High power;
19.00	Dance parade (pon.); 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00 Za vsakogar nekaj; 16.00 Reportaža o lestvici slovenskih diskotek;
17.00	Okno na Benečijo; 18.30 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Smeh in glasba (pon.); oddaje povezuje glasba.
Novi predpisi o vstopu tujcev v Italijo
Na meji bodo morali izpolniti prijavo Enaka obveznost je predvidena ob odhodu
Iz Rima naj bi prišla v kratkem točna navodila
V Gorici zanimiva okrogla miza
Italijanska slavistika odkriva »pozabljeni« balkanski svet
Obrazci so že, manjkajo točna navodila, kdaj se bo ukrep pričel izvajati. V mislih imamo nove predpise glede nadzorstva nad vstopanjem, bivanjem in zaposlovanjem tujih državljanov v Italiji. Na vseh mejnih prehodih v naši deželi (suhozemskih, na letališču v Ronkah, v pristaniščih) so že prejeli posebne obrazce, ki jih bodo morali ob vstopu in ob izstopu iz države, izpolniti državljani držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti in Evropskega sveta. Obrazca sta dva: plave barve, ki ga je treba izpolniti ob vstopu, rdečkaste ob izstopu. Kartončka bo moral izpolniti tuji državljan, naloga dežurnega funkcionarja na mejnem prehodu pa bo preveriti točnost navedenih podatkov.
Kdaj bodo novi predpisi stopili v veljavo? Vprašanje smo zastavili dr. Oresteju Daviniju, načelniku obmejne policije.
»Konec marca smo prejeli okrožnico, ki govori o uvedbi posebnih obrazcev za državljane iz držav, ki niso članice EGS in Evropskega sveta, vendar ni omenjen datum, kdaj naj bi ta določila pričeli izvajati. Prejeli smo medtem tudi obrazce. Čakamo pa dodatna pojasnila, ker smo na pristojnih mestih opozorili na poseben položaj v krajih ob meji in tudi posredovali naše predloge.«
Nobenega dvoma ni, da se bodo novi ukrepi, ki so bili sprejeti s ciljem zajezitve nenadzorovanega priseljevanja in zaposlovanja tujih delavcev na črno, začeli izvajati. Z ozirom, da na mejnih prehodih že razpolagajo z obrazci, bi se utegnilo zgoditi to že kaj kmalu. »V kratkem pričakujemo tudi ustrezna in točna navodila na naše
vprašanje in na naše predloge,« pravi dr. Davini.
Uvedba strožjih formalnosti je v odnosu do državljanov iz azijskih in afriških držav razumljiva. Trenutno in ob pomanjkanju točnejših navodil, pa bi morali isti postopek uveljavljati tudi v odnosu do jugoslovanskih državljanov. Okrožnica, ki so jo prejeli iz Rima, konec marca, ne omenja nobenih izjem. Recimo za lastnike prepustnic, pa čeprav za le te veljajo posebni sporazumi.
Ob tem pa ne gre pozabiti, da je na mejnih prehodih na Goriškem tudi v mednarodnem prometu (s potnimi listi), delež jugoslovanskih državljanov prevladujoč. Predstavljajo namreč kar okrog 80 odstotkov vseh tujih državljanov, ki vstopajo preko meje na Goriškem.
'Meja in prizadevanja za kar najbolj neovirano pretakanje ljudi v obeh smereh, je del tukajšnje družbene in gospodarske stvarnosti. Ob najrazličnejših priložnostih ugotavljamo, kako je prav prisotnost meje treba izkoristiti kot potencialni element razvoja, tudi gospodarskega, tega področja. Izvajanje novih, strožjih predpisov v odnosu do jugoslovanskih državljanov bi bilo prav gotovo močan zaviralni element za tako usmeritev. Kako smo reagirali pred kakšnim letom na omejitve zaradi uvedbe depozita v Jugoslaviji? Razlogi so bili sicer drugačni, efekt pa je bil isti: drastičen padec števila prehodov. Najbrž bi bile posledice tudi tokrat podobne.
Seveda, v kolikor bo predpis začel veljati nespremenjen, tako kakor je bil zasnovan, najbrž ob dokaj posplošenem poznavanju in neupoštevanju de-
janskih razmer ob italijansko-jugoslo-vanski meji. Na osnovi do zdaj izdanih navodil, ne bo treba izpolnjevati posebnih kartončkov ob vstopu oziroma izstopu iz Italije državljanom Avstrije, Belgije, Cipra, Danske, Francije, Velike Britanije, Grčije, Irske, Islandije, Luksemburga, Liechtensteina, Malte, Norveške, Nizozemske, Portugalske, Zvezne republike Nemčije, Španije, Švedske, Švice in Turčije. Ukrep ne velja niti v odnosu do državljanov San Marina in Vatikana.
Včeraj eno uro brez avtobusov
Uslužbenci javnih avtobusnih podjetij na Goriškem so včeraj izvedli enourno protestno stavko. Avtobusi v mestnem in medkrajevnem prometu niso vozili od 12. do 13. ure. Podobno protestno stavko napovedujejo za jutri in sicer med 13. in 14. uro ter v soboto med 12. in 13. uro. Vzrok za protest je velika zamuda pri uresničevanju načrta o združitvi javnih avtobusnih podjetij na Goriškem v eno samo podjetje.
Sindikati delavcev s področja javnih prevozov CGIL- CISL —UIL so oklicali stavko, ker pokrajinska uprava še ni predložila točnega načrta o predvideni preureditvi.
Se pred včerajšnjo stavko so se predstavniki pokrajinske uprave sestali s predstavniki sindikatov in jih seznanili, da je do zamude prišlo zaradi objektivnih razlogov. Poudarili pa so veljavnost dosedanje politične usmeritve, to je, da pride v doglednem času do poenotenja vseh treh javnih avtobusnih podjetij v pokrajini.
Italijanska zgodovina, predvsem v naših krajih, je skoraj celo stoletje trpela za kompleksom "pozabljanja", če že ne namernega zakrivanja zgodovine in' kulture sosedov na Balkanu. Šele po drugi svetovni vojni se je pozornost proučevalcev zgodovine ponovno usmerila na proučevanje balkanskega sveta in se s tem navezala na tradicijo, ki je bila tja do polovice prejšnjega stoletja na italijanskem polotoku dokaj živa in razvita.
S temi ugotovitvami je prof. Fulvio Salimbeni, predsednik Inštituta za versko in socialno zgodovino v Gorici, utemeljil pobudo za okroglo mizo o italijanski slavistiki predvsem v odnosu do balkanskega sveta. Priložnost za srečanje je bil izid knjige »Zgodovinske študije o vzhodni Evropi«, zbirke člankov in raziskav rimskega slavista prof. Angela Tamborre. Knjiga je izšla pred kratkim v počastitev 70-letnice učenjaka, ki velja za največjega italijanskega slavista. Zanimivo je, je povedal med drugim prof. Salimbeni, da se je tak raziskovalec našel v notranjosti Italije. V naših krajih pa, ki bi morali biti nekako privilegirano opa-zovališče dogajanja na sosednem Balkanu, razni nacionalizmi in zapiranja niso dopuščali, da bi pogledali čez plot, ki nas je ločeval od sosedov.
V želji, da bi prispevali k odpravi te hude pomanjkljivosti, je zato Inštitut povabil v Gorico prof. Marca Doga z Univerze v Trstu ter dva "učenca" prof. Tamborre, prof. Rito Tolomeo in prof. Francesca Guido, oba z rimske Univerze »La Sapienza«. Vsi trije so prispevali k osvetlitvi zgodovine italijanske slavistike in poznavanja balkanske kulture, zgodovine in tradicije v italijanskem svetu. Prof. Dogo se je posvetil metodološkim vprašanjem, prof. Tolomeova je spregovorila predvsem o stikih na področju verske zgodovine med rimskokatoliškim in pravoslavnim svetom, prof. Guida pa je
postregel z obsežnim pregledom italijanske kulturne, gospodarske, vojaško-pustolovske prisotnosti v balkanskem svetu.
Sklepne misli je iznesel prof. Salimbeni, ki je ob že navedenih ugotovitvah izrekel tudi željo, da bi se v italijanski kulturi povečalo zanimanje za slovanski svet, s katerim Italija meji.
Madžarski film o prvi vojni
V Verdijevi kinodvorani bodo nocoj ob 18.30 predstavili madžarski film o prvi svetovni vojni »Tudi jaz sem bil na Soški fronti«. Predstavitev filma, katerega premiera je bila pred kratkim v Budimpešti, prirejata Inštitut za mittelevropska kulturna srečanja in občinska uprava. Vstop je prost.
Film je madžarska ekipa delno posnela tudi v Gorici, deloma pa v kraju Fossalta di Piave ob obisku madžarskih veteranov iz prve svetovne vojne, ki so pred nedavnim obiskali nekdanja bojišča in pokopališče, kjer so pokopani njihovi takratni tovariši. Takrat so se tudi srečali s skupino še živečih italijanskih borcev. Simboličen prizor v filmu je krst novorojenčkov - potomcev veteranov. Obred pomeni pregon zla (v tem primeru vojne) in poudarja prijateljstvo ter mir.
Prisotna bosta avtorja filma Gulyas Gyula in Gulyas Janos, dr. Monika Rota in madžarski veteran iz prve svetovne vojne prof. Ivan Kirdly.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
Do 16. maja vložiti prošnje za prenovo ali nakup starih hiš
Občina bo do konca meseca pripravila načrt
Postopek za ugotovitev in omejitev področja za prenovo stanovanjskih objektov — v smislu deželnega zakona 18/86 - prehaja zdaj v izvršilno fazo. Tako izhaja iz poročila za tisk goriške občine, ki obvešča, da so že na razpolago obrazci, s katerimi zasebniki, podjetja in drugi operaterji zaprosijo za vključitev v načrt, ki bo izdelan predvidoma do konca maja letos. Rok za predložitev prošenj pa poteče 16. maja.
Občina posebej opozarja, da vložitev prošnje v tem obdobju še ni obvezujoča in da bodo morali naknadno, ob upoštevanju posameznih zakonskih določil, zaprositi za finančni prispevek pri deželni upravi. Prošnje posameznikov, oziroma podjetij služijo v tem trenutku za oblikovanje občinskega načrta predvidenih posegov, oziroma za točno opredelitev območja, kjer bodo interesenti imeli možnost zaprositi za prispevek dežele.
Predvideni so finančni prispevki (do 60 milijonov lir) za posodobitev zaseb-^nih stanovanja in finančni prispevki (do 72 milijonov lir) za nakup in posodobitev stanovanj na območju starih mestnih jeder, oziroma na območju, ki ga bo občinska uprava posebej opredelila.
Obrazci, ki jih morajo interesenti izpolniti in predložiti na občini do 16. maja letos, so na razpolago na županstvu, v oddelku za urbanistiko in pri protokolnem uradu, kakor tudi na sedežih raznih strokovnih združenj (trgovcev, obrtnikov, industrij cev, za-
družnih zvez), kjer interesenti lahko zaprosijo za podrobna pojasnila.
Na občini priporočajo, da interesenti izpolnijo obrazce, kar se da točno, ker je to predvsem v njihovo korist.
Kakor smo pred kakšnim tednom že poročali, prevladuje na občini usmeritev, da naj bi omogočili prenovo stanovanjskih in drugih stavb predvsem v starem mestnem središču in pa,na posameznih področjih občine, kjer se bo tak ukrep pokazal kot najbolj nujen, oziroma od koder bodo prejeli prošnje za prenovo.
Zračni vrtinec v Marianu
Zračni vrtinec je včeraj zjutraj, nekaj po 8. uri, zajel ožje območje v Marianu ter povzročil precej škode zlasti na objektih podjetja Compen-sati del Friuli in na dveh stanovanjskih hišah v neposredni bližini. Sunek vetra je odkril okrog 300 metrov strehe na industrijskih halah omenjenega podjetja ter povzročil nekaj škode tudi na bližnjem objektu, kjer ima sedež obrtniško podjetje Stiva-nin in Braida. Delno je zračni vrtinec odkril streho dveh stanovanjskih hiš, kjer stanujeta družini Mario Braida in Nevio Rusig.
Škodo še ocenjujejo. V industrijskem objektu bodo morali po vsej verjetnosti za nekaj dni deloma prekiniti proizvodnjo, da odpravijo posledice.
Kar nekaj ur so se reševalne skupine gasilcev, obalne straže in finančne straže ter gorske reševalne skupine iz Trsta trudile, da so iz težko dostopnega mesta, pod obalno cesto pod Križem dvignile truplo 26-letnega Gian-franca Palombe iz Gorice, Ul. del Pra-to 23.
Palomba je, kot kaže, naredil samomor, še prej pa naj bi o svoji nameri po telefonu obvestil policijo. Za usodni korak se je odločil v neposredni bližini naravnega predora na obalni cesti pod Križem, kjer je tudi manjši parkirni prostor, v soboto ponoči, reševalna akcija pa je trajala do zore.
Usoden padec
V Tržiču je močno odjeknila vest o smrti 48-letnega občinskega uslužbenca Maria Dorie z bivališčem v Ulici Volta 30. V teku je sicer preiskava, ki naj bi pojasnila ozadje tragičnega dogodka. Pred dnevi je Do-ria menda imel lažjo prometno nesrečo ter pri tem udaril z glavo ob tla. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Men-
da je Doria odklonil, da bi ga pridržali v bolnišnici za kakšen dan. Pred prvomajskimi prazniki se mu je stanje poslabšalo. Odpeljali so ga v bolnišnico v Tržiču, od tam pa na Katinaro, kjer pa je umrl. V teku je preiskava.
Hudo ranjena
Slabo vreme je botrovalo celi vrsti nesreč na cestah na Goriškem. Najhujša se je pripetila v Drevoredu Venezia Giulia v Krminu včeraj dopoldne malo pred 11. uro. 47-letna Daniela Venier iz Krmina je s fiatom 500 zbila 65-letno Florindo Fravetta iz Milana, ki je hodila po cesti, v isti smeri kot avto. Zenski so ugotovili pretres možganov, zlome v nogah in druge poškodbe. Premestili so jo v Videm, kjer se zdravi s pridržano prognozo.
Pri Devetakih se je z lancio HPE zaletela v zidek 34-letna Marina Tag-liaferri iz Krmina. Zdravila se bo 10 dni. V nekaj dneh bosta okrevala 55-letni Cesaric Grassi iz Gorice in Paolo Pozzeto iz Gradeža. Oba sta se ponesrečila v Ul. Terzarmata.
razna obvestila
MO KD Jezero vabi jutri, 6. t. m., ob 20. uri na predavanje Duška Jelinčiča o alpinistični odpravi Karakorum 86. Predvajali bodo barvne diapozitive.
kino
Gorica
VERDI 18.30 madžarski dokumenta-rec»Cero anchho sul fronte delllson-zo«.
CORSO 18.00-22.00 »Nessuna pieta«. VITTORIA 17.30-22.00 »Vania, voglio farlo con te«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rr' 'Z • v
Trzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Piaceri erotici di Moana«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Koncert Dua Gulli-Cavallo in ansambla Ouartetto Aca-demica.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Poljubi me za slovo«. DESKLE 19.30 »Dirka Kanobal II«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 85136.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri Francesco Orzan in Trsta na glavno pokopališče, ob 11. uri Luigia Zorzut vd. Zuleger iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob
12.30	Erminija Sredinšek vd. Vramič iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri sv. Ivanu in na glavno pokopališče, ob 14. uri Jožica Misigoj vd. Gravnar iz splošne bolnišnice v cerkev in na poko-| pališče v Števerjan.
Okrog 900 udeležencev na nedeljskem spominskem pohodu Števerjan-Gonjače
S spominskim pohodom Števerjan-Gonjače in nastopom plesne skupine se je v Števerjanu, v nedeljo, zaključilo tradicionalno prvomajsko slavje, ki se ga je udeležilo zelo veliko ljudi.
Nedeljski spored se je pričel s tradicionalnim, tokrat 7. spominskim pohodom Števerjan-Gonjače. Lepo vreme je bilo kot nalašč naročeno za tako pobudo, ki je v Števerjan privabila skoraj 900 udeležencev z obeh krajev meje. Dolga kolona rekreativcev je tako sproščeno in v veselem razpoloženju prehodila 10 km dolgo progo in
Lep jazz koncert v Kulturnem domu
!/*•
Kulturni dom v Gorici je bil v soboto zvečer poln. Skoro tristo mladih ljubiteljev jazz glasbe je poslušalo ameriškega kitarista Brucea Formana na koncertu, ki ga je priredilo društvo slovenskih univerzitetnih študentov Unifax.
Bruce Forman trio, ki ga poleg ameriškega kitarista sestavljata še Giulio Capiozzo na bobnih in Ares Tavolazzi na basu, je v dveurnem nastopu navdušil prisotne, ki so ves čas, v popolni tišini, poslušali izredno glasbeno tehniko tria. Poleg izvirnih del so na odru zaigrali še nekaj klasičnih jazz komadov, ki so jih Forman, Tavolazzi in Capiozzo preuredili s številnimi solo igrami.
Usodna odločitev mladeniča
šolci s Kojskega (107) oziroma z Dob-rovega (94). Najštevilnejšo zamejsko skupino so sestavljali člani in prijatelji Slovenskega planinskega društva (61), ki so za deset enot prehiteli KŠD Naš prapor, Krajevno skupnost s Kojskega (47), KD Briški grič (43) in KŠD Vipava s Peči (32).
V večernih urah pa so se Na Dvoru predstavili člani skupine za južnoameriške plese iz Furlanije, za ples in zabavo pa so igrali Novi Laposi. Prijatelji dobre kapljice pa so v kleti lahko pokušali žlahtna briška vina.
se poklonila spominu padlih pred spomenikoma v Števerjanu in Gonjačami, kjer sta delegaciji položili venca. Ob koncu pa so na Dvoru vsi udeleženci prejeli spominsko kolajno in topel prigrizek. Prireditelji pa so najbolj številnim skupinam izročili tudi spominske pokale in plakete.
Prvo mesto na tej posebni lestvici so si priborili člani Društva upokojencev iz Nove Gorice, saj se jih je na štever-janskem pohodu prijavilo kar 159. Za njimi so bili najbolj številni osnovno-
Kolesarstvo: važna mednarodna etapna dirka
Danes start 21. dirke Alpe-Adria
Danes se bo v Ljubljani začela 21. mednarodna etapna kolesarska dirka Alpe-Adria. Okoli sto kolesarjev se bo namreč do nedelje, 10. t. m., ko se bo šestdnevno tekmovanje končalo na zadnjem cilju v Novem mestu, merilo na cestah Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške.
Danes bo na sporedu krožna dirka na progi Vižmarje—Črnuče—Mengeš Brnik—Vodice—Vižmarje, dirko pa bodo slovesno odprli ob 9.30 na ljubljanskem Trgu revolucije.
V zadnjih letih so na tej mednarodni kolesarski preizkušnji imeli največ uspeha jugoslovanski kolesarji, še posebej uspešni pa so bili v zadnjih dveh letih, ko sta naša ekipa in z njo Jure Pavlič ugnala vse nasprotnike.
To pot Jugoslavije ne bo zastopala izbrana ekipa najboljših. Ker dirka velja tudi za svetovni pokal (kategorija B), bodo za jugoslovanske barve vozili kolesarji novomeške Krke, medtem ko bo Jure Pavlič vozil v ekipi Ljubljanskega Roga. To seveda precej spreminja položaj, ki daje precej več upanja za uspeh zlasti Avstrijcem, ki bodo nastopali z zelo močno postavo,, ker bo to zanje ena izmed kvalifikacijskih preizkušenj za svetovno prvenstvo v začetku septembra v Dobroljah pri Beljaku.
Organizatorji pričakujejo zelo dobro zastopstvo tudi iz ZRN, Poljske, Italije, SZ (po tradiciji ekipa iz Tbilisija), Madžarske in CSSR. V zadnjem hipu so zaradi poškodb udeležbo odpovedali Nizozemci, prvič pa bodo na dirki nastopili kolesarji iz Kolumbije.
Druga etapa bo na sporedu jutri, kolesarje pa bo vodila iz Ljubljane preko meje do Tržiča. Tekmovalci bodo morali premagati vzpon na Col, na sporedu pa bo tudi nekaj letečih ciljev.
Zelo zahtevna zna biti četrtkova etapa, ki bo startala v Tržiču ter se preko Čedada, Humina in Tolmeča podala do Kotschacha v Avstriji. Pojutrišnjem se bodo med drugim povzpeli na težak prelaz Plocken na italijansko—avstrijski meji.
V	četrti etapi bodo kolesarji vozili od Kotschacha preko Grafenburga in nato po dolini Zilje do Dobrolj pri Beljaku. V soboto, 9. t. m., pa bosta na vrsti kar dve etapi: dopoldne ekipna preizkušnja od Dobrolj do Borovelj, popoldne pa krožna dirka okoli tega koroškega mesteca. Zadnja etapa od Borovelj do Novega mesta bo se kar trda, na tej pa si lahko »plezalci« zagotovijo lepo prednost.
V	obdobju 1980-1986 so na dirki Alpe-Adria zmagali: 1980 - Herzog (NDR) in ekipa Slovenije; 1981 - Ga-lik (Inter - ČSSR) in NDR; 1982 -Marn (Sava Kranj) in Sava; 1983 -Čerin (Rog) in Sava; 1984 - Čerin (Jug.) in Jugoslavija; 1985 - Pavlič (Jug.) in Jugoslavija; 1986 - Pavlič (Jug.) in Jugoslavija.
alpe-adria
A vtomobilizem: na V N San Marina v Imoli
Slavje N. Mansella
Nogomet: po nedeljskem porazu
Eriksson dal ostavko
RIM Sven Goran Eriksson je dal ostavko kot tehnični vodja italijanskega nogometnega prvoligaša Rome. Švedski trener se je odločil za ta korak po pravi katastrofi, ki jo je doživela rimska ekipa v nedeljskem prvenstvenem srečanju proti Milanu (1:4).
Eriksson (rojen 5.2.1948 v Torbyju) je v svoji trenerski karieri uspešno vodil Goteborg, ki je med drugim osvojil pokal UEFA leta 1982, in nato Benfico iz Lisbone. V Italijo je dopotoval v sezoni 1984/85 in z Romo tedaj osvojil sedmo mesto.
Košarka: V. Bianchini trener Scavolinija
PESARO Valerio Bianchini, trenutno še na krmilu italijanske košarkarske reprezentance, je novi trener Scavolinija iz Pesara, ki nastopa v A-l ligi. Še ni znano pa, kdo bo prevzel vodstvo reprezentance. Baje naj bi bila dva kandidata: Alessandro Gamba ali Dan Peterson.
IMOLA Nigel Mansell na willi-amsu je v nedeljo zmagal na VN San Marina, veljavni kot druga vožnja SP v formuli 1. Zmaga britanskega pilota je bila povsem zaslužena, saj je v bistvu vodil od prvega do zadnjega kroga, tako da je nanj »pozabila« tudi italijanska TV, ki si je privoščila, da je med mnogimi komentatorji imela celo Nelsona. Pigueta. Le-tega namreč, po znani nesreči s poskusnih voženj, ni bilo na startu.
Nedeljska dirka je potekala v znamenju presenečenj. V prvi vrsti velja omeniti odstop svetovnega prvaka Alaina Prosta in »preporod« pred domačimi in navdušenimi gledalci italijanskega pilota Micheleja Alboreta, ki je na ferrariju osvojil odlično tretje mesto. Drugi je bil Ayrton Senna na lotusu. Še posebno smolo pa je imel italijanski pilot Riccardo Patrese na brabhamu, ki je bil dolgo časa na drugem mestu, potem pa se je moral zaradi popuščanja jakosti motorja svojega vozila zadovoljiti le z devetim mestom.
Odličen nastop italijanskih pilotov kaže tudi dejstvo, da je Teo Fabi opravil najhitrejši krog v 1'29"246.
Z nedeljsko zmago je Mansell prevzel tudi prvo mesto na skupni lestvici pred Proštom, ki ima točko manj. Prihodnja preizkušnja za SP bo v Belgiji (17. 5.).
Vrstni red v Imoli: 1. Mansell (VB) williams 1.31'24"076 s poprečno hitrostjo 193,807 km na uro; 2. Senna (Braz.) lotus po 27"545; 3. Altroreto (It.) ferrari po 39"144; 4. Johansson (Šve.) mclaren po 1'00"588; 5. Brundle (VB) zakspeed po 2 krogih; 6. Nakajima (Jap.) po 2 krogih; 7. Danner (ZRN) zakspeed po 2 krogih; 8. Streiff (Fr.) po 2 krogih; 9. Patrese (It.) brabham po 2 krogih; 10. Alliot (Fr.) lola po 3 krogih.
Skupna lestvica pilotov: 1. Mansell (VB) 10; 2. Prost (Fr.) 9; 3. Johansson (Šve.) 7; 4. Piguet (Braz.) in Senna (Braz.) 6.; 6. Alboreto (It.) 4.
Lestvica avtomobilskih hiš: 1. McLaren in Williams 16; 3. Lotus ih Ferrari 7; 5. Zakspeed in Benetton 2.
V 1. jugoslovanski nogometni ligi
Splitski Hajduk ujel vodilno ekipo Vardarja
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Po krajšem premoru so jugoslovanski nogometni prvoligaši odigrali 28. kolo, ki je bilo povsem v znamenju moštev velike četverice. Vsi štirje »veliki« so namreč zmagali, čeprav so kar trije med njimi gostovali. Vsi so si tudi bistveno popravili položaje, Hajduk in Partizan sta v konkurenci za naslov, Dinamo in Crvena zvezda pa za uvrstitev v pokal UEFA.
Derbi kola je v Mostarju z golom Deveriča dobil Hajduk, s to dragoceno zmago pa so Spličani ujeli vodilno moštvo Vardarja. Crvena zvezda je z 2:0 dobila v Titogradu, strelca pa sta bila Mrkela in Cvetkovič. Crvena zvezda bi lahko zdaj prodrla blizu vrha, če bi seveda dobila še zaostalo tekmo prihodnjo sredo v Nikšiču s Sutjesko. Zagrebški Dinamo je imel v Subotici več težav, Spartak, za katerega je bil to usoden poraz, je vodil z 1:0, nato pa je z dvema goloma vse odločil Ivan Cvijetkovič. Zagrebčani so zadnje pol ure igrali celo z igralcem manj, izključen je bil Malbaša, a so obdržali prednost. Partizan je potreboval celo uro, da je strl odpor žilave Sutjeske, strelca sta bila mlada upa Djordjevič in Pantič, najboljši igralec tekme pa je bil Ljubljančan Katanec.
Eno najlepših tekem pa so gledalci videli na reški Kantridi, kjer je Rijeka po hudem boju ugnala odličnega Že-Ijezničarja, za katerega je prvič po vrnitvi iz JLA zaigral reprezentant Baž-darevič. Rijeka je povedla z golom Radmanoviča, izenačil je Mihajlovič, zmagoviti gol pa je dosegel Škerjanc, priložnosti pa je bilo še veliko. Rijeka je tako še naprej v konkurenci za uvrstitev v pokal UEFA, v soboto pa jo v Beogradu čaka še veliki finale pokala s splitskim Hajdukom..
Vodilni Vardar je pokleknil v Vin-kovcih, Dinamo je vodil že z 2:0, skopsko moštvo pa je znižalo na 1:2. Na lestvici strelcev je Sarajevčan Mihajlovič povečal naskok, zdaj ima 19 golov, Rečan Jankovič je drugi s 17, Rančev iz Vardarja pa tretji s 15. Med njimi je treba iskati golgeterja prvenstva, največ možnosti pa ima seveda
Mihajlovič, ki je v odlični formi in se bo kmalu spet znašel v reprezentanci.
V drugi zvezni ligi je edini slovenski predstavnik Maribor nesrečno izgubil v gosteh z Leotarjem. Vse do 17 minut pred koncem so »vijoličasti« zlahka obvladovali položaj, potem pa so v nekaj minutah dobili dva gola. Položaj Maribora je tako še naprej zelo kočljiv, saj bo bržkone izpadlo pet moštev. Vojvodina je krepko prva in je na pragu prve zvezne lige, prvoligaš z vzhoda pa bo eno izmed beograjskih moštev --- Beograd ali Rad. V slovenski nogometni ligi zaradi prvomajskih praznikov niso igrali.
Izidi 28. kola 1. ZNL: Spartak Dinamo (Z) 1:2 (1:0), Rijeka Željezni-čar 2:1 (1:0), Čelik — Osijek 2:0 (0:0), Sloboda Priština 0:0, Budučnost Crvena zvezda 0:2 (0:1), Partizan Sutjeska 2:0 (0:0), Dinamo (V) Vardar 2:1 (2:0), Sarajevo — Radnički 2:1 (0:0), Velež — Hajduk 0:1 (0:0).
Skupna lestvica: Vardar in Hajduk 33, Partizan in Velež 29, Dinamo (Z) 27, Budučnost, Rijeka in Osijek 26, Crvena zvezda 24, Radnički 23, Željezni-čar, Sutjeska, Čelik in Dinamo (V) 22, Priština 21, Sarajevo in Sloboda 20, Spartak 17.
Prihodnje kolo (10. t. m.): Velež Spartak, Hajduk — Sarajevo, Radnički Dinamo (v), Vardar Partizan, Sutjeska — Budučnost, C. zvezda Sloboda, Priština — Čelik, Osijek — Rijeka, Željezničar — Dinamo (Z).
Izidi 26. kola 2. ZNL - zahod: Lectar Maribor 2:0 (0:0), Proleter -Mladost 3:1 (2:1), Gošk Jug Iskra 1:0 (1:0), Sloga — Borac 0:1 (0:0), Jedinstvo Vrbas '0:0, Vojvodina — Split 4:1 (1:1), Dinamo Novi Sad 0:1 (0:1), Šibenik Kikinda 2:0 (2:0), Famos — Rudar 3:1 (1:1).
Skupna lestvica: Vojvodina 40, Novi Sad 36, Kikinda in Leotar 31, Proleter 29, Borac 28, Gošk Jug, Iskra in Rudar 26, Šibenik in Mladost 25, Famos in Jedinstvo 24, Vrbas, Dinamo in Maribor 22, Split 16, Sloga 15.
Prihodnje kolo (10. t. m.): Maribor Famos, Šibenik Proleter, Kikinda — Leotar, Rudar — Dinamo, Novi Sad Vojvodina, Split — Jedinstvo, Vrbas Sloga, Borac - Gošk Jug, Iskra Mladost.
Hokej na ledu: svetovno prvenstvo
Švedom zlato odličje
Na mednarodnem jahalnem turnirju v dresuri v Lipici
DUNAJ — Na Dunaju se je končalo 52. svetovno prvenstvo v hokeju na ledu,-ki je veljalo tudi za 63. evropsko prvenstvo. Novi svetovni prvaki, in to kar po 25 letih, so presenetljivi Švedi, ki so prav v zadnjem srečanju premagali Kanado kar z 9:0, medtem ko je SZ odpravila ČSSR in s tem napravila Švedom »odločilno« uslugo. Sovjeti so tako osvojili srebrno, Čehoslovaki pa bronasto kolajno.
Pri tem pa ne moremo mimo skoraj »smešne« formule tega SP. Po tej nesrečni formuli so reprezentance v drugem delu startale brez točk (čemu je torej bilo predtekmovanje?) in tako se’ je zgodilo, da je skozi vse SP nepremagana SZ ostala brez zlate kolajne.
Naj omenimo, da je iz A skupine izpadla Švica, ki je na Dunaju ostala brez točke.
Izida zadnjega kola: Švedska - Kanada 9:0 (3:0, 2:0, 4:0); SZ - ČSSR 2:1 (0:1, 0:0, 2:0).
Končna lestvica: 1. Švedska, 2. SZ, 3. ČSSR, A Kanada, 5. Finska, 6. ZRN, 7. ZDA, 8. Švica.
Tenis: Ivanu Lendlu turnir v Hamburgu
HAMBURG Čehoslovak Ivan Lendl je osvojil mednarodni teniški turnir v Hamburgu, s tem da je v finalu premagal rojaka Miloslava Mečirja s 6:1, 6:3, 6:3.
Hokej na kotalkah:
Italiji bronasta kolajna
Na evropskem prvenstvu v hokeju na kotalkah je Italija osvojila bronasto kolajno. Prva je bila Portugalska, druga pa Španija.
		totip		
1.	— 1. Edyz	1
	2. Eliano	2
2.	— 1. Carabinero	X
	2. Bioscal	2
3.	— 1. Baluze	1
	2. Dimpres	1
4.	— 1. Bisliante	1
	2. Embassy Lp	2
5.	— 1. Calcutta Fa	2
	2. Blindato	X
6.	— 1. Brumoro	X
	2. Braka	1
	KVOTE	
12 (63 dobitnikov)		7.775.000 lir
11 (1.499 dobitnikov)		323.000 lir
10 (13.007 dobitnikov)		37.000 lir
Na mednarodnem jahalnem turnirju v dresuri ob 407. obletnici ustanovitve kobilarne v Lipici, z udeležbo 39 izbranih jahačev iz desetih evropskih in ameriških držav s skupno 60 konj L so imeli največ uspeha tekmovalci iz Švice, ki so v sedmih tekmah osvojili kar pet zmag, dve pa so prepustili Nizozemki Ellen Bontje.
Ascoli - Inter	1
Avellino - Atalanta	1
Como - Napoli	X
Florentina - Torino	X
Juventus - Sampdoria	1
Milan - Roma	1
Udinese - Empoli	1
Verona - Brescia	1
Parma - Bologna	1
Pescara - Vicenza	1
Taranto - Cagliari	X
Prato - Piacenza	X
Salernitana - Casertana	X
KVOTE
13 (3.187 dobitnikov)	2.857.000 lir
12 (6.184 dobitnikov)	136.000 lir
Najpomembnejša tekma tega turnirja, naloga v prostem programu z glasbo za svetovni pokal Mednarodne konjeniške zveze (FEI) pod pokroviteljstvom ameriškega podjetja kopirne tehnike Nashua, je tudi postala plen najuspešnejšega švicarskega tekmovalca, dobitnika bronaste kolajne na olimpijskih iger v Los Angelesu 1984 in evropskega podprvaka iz Koben-havna 1985, 43-letnega trgovca z embalažo Otta Hoferja.
Tekmo v prostem programu za svetovni pokal je Otto Hofer dobil z 10-letnim AndiamOm (Intermediaire II in Grand prix special pa z Limandusom) pred Američanom, 30-letnim Robertom Doverjem, največjim presenečenjem tega tekmovanja, in mladim Švicarjem, 24-letnim trgovcem s konji Danielom Ramseierjem, tretjemu v ekipi Švice na svetovnem prvenstvu lani v Kanadi, ki je zmagal v grand prixu z Orlandom in v nalogi St. Georg z Rondonom.
Odlični švicarski tekmovalec Otto Hofer, ki živi z dvema potnima listoma v Liechtensteinu in jaha že od desetega leta, 14 let na tekmovanjih v mednarodnih arenah, je dosegel izjemno bilanco na lipiškem turnirju: tri zmage, dve drugi mesti, eno tretje in eno peto.
Rezultati, naloga prosti program z glasbo za SP: 1. Hofer (Švi., Andiamo)
69,6; 2. Dover (ZDA, Federleicht) 68,3;
3.	D. Ramseier (Švi., Orlando CH) 67,8;
4.	Mavec (Jug., Pluto Canissa) 67,8; 5. Lah (Jug., Maestoso Monteaura).
Nogomet: meddeželna liga
Gorizii peto mesto
Gorizia - Vittorio Venelo 1:1 (0:1)
STRELEC za Gorizio: Giacometti, GORIZIA: Briško, Da Dalt, Marche-san, Peressotti, Macuglia, De Marco, Lazzara, Sesso, Voljč (Agnolotti), Giacometti, Grop.
V zadnjem srečanju meddeželnega prvenstva je Gorizia igrala neodločeno proti enajsterici iz Vittoria Veneta. Srečanje ni bilo zanimivo in poznalo se je, da je to sklepno srečanje prvenstva med postavama, ki nimata nobenih problemov, kar zadeva napredovanje oziroma nazadovanje.
KONČNA LESTVICA: San Marino 42, Riccione 41, San Lazzaro 40, San Dona 38, Gorizia in Santarcangelo 35, Miranese 33, Clodia 29, Rovigo 27, Opitergina, Russi in V. Venelo 26, Contarina 23, Fontanafredda 21, Conegliano 20, Pro Cervignano 18.
San Marino napreduje v C-2 ligo, Conegliano, Fontanafredda in Pro Cervignano pa bodo prihodnje leto igrali v promocijski ligi.
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (10.5.): Atalanta - Inter; Brescia - Ascoli; Empoli - Avellino; Milan - Como; Napoli - Fiorentina; Roma - Sampdoria; Torino - Udinese; Verona - Juventus; Arezzo - Piša; Catania - Taranto; Cam-pobasso - Cremonese; Lecce - Genoa; Sambenedettese - Pascara.
Nogomet: Napoli vse bližji svojemu prvemu naslovu
Vezuv bo kmalu spet bruhal
Nogomet: v drugi italijanski ligi
Triestina: kaj pomaga dobra igra?
Samo še dve koli do konca in tri točke naskoka: tak je položaj Napolija pred zaključkom italijanskega nogometnega prvenstva. Vezuv bo lahko po približno 2 tisoč letih spet bruhal, tokrat ne razdejanja, temveč veselje, na vse prebivalce te južne metropole se bo razlila kri sv. Gennara, čudež je tako rekoč oprijemljiv.
Napoli se je skozi nedeljsko kolo prebil srečno, Inter pa je proti Ascoliju izgubil. To se pravi, da je skoraj konec upanja.
Zaradi tega se bomo danes preselili na rep lestvice. Udinese, ki že domuje v drugi ligi, je v zagato spravil še Empoli. Videmčani so namreč zmagali proti »nomadskim« Toskancem in jih potisnili na mesto, kjer se vrata nižjega tekmovalnega razreda na stežaj odpirajo.
Na pragu tega vhoda je tudi že Atalanta, ki ima po nedeljskem porazu proti Avellinu le malo upanja na rešitev, medtem ko je Ascoli z zmago nad Interjem prižgal srečnejšo lučko.
Skratka, bolj ko se konec prvenstva približuje, več je na dnu lestvice negotovosti. Nazadova-
nje seveda pomeni pravi pekel, saj klubi izgubijo vreče denarja, to pa je v italijanskem nogometu nedopustno.
Ali se bodo zaradi tega vrste »revežev« pomnožile ? Najbrž ne, saj italijanski nogometaši znajo še vedno »iztržiti« nekaj zase in zaenkrat res nimajo skrbi, kako preživeti te težke čase... (mč)
Izidi 28. kola: Ascoli - Inter 1:0; Avellino -Atalanta 2:1; Como - Napoli 1:1; Fiorentina - Torino 0:0; Juventus - Sampdoria 2:1; Milan - Roma 4:1; Udinese - Empoli 3:0; Verona - Brescia 4:1.
Lestvica: Napoli 40; Inter 37; Juventus 36; Verona 34; Milan in Roma 33; Sampdoria 31; Avellino 26; Čomo 25; Torino 24; Fiorentina 23; Brescia 22; Ascoli in Empoli 21; Atalanta 19; Udinese 14.
Prihodnje kolo (10. 5. ob 16.00): Atalanta -Inter; Brescia - Ascoli; Empoli - Avellino; Milan -Como; Napoli - Fiorentina; Roma - Sampdoria; Torino - Udinese; Verona - Juventus.
Messina - Triestina	1:0 (0:0)
STRELEC: v 71. min. Napoli.
MESSINA: Baleari, Napoli, Mancuso, Gobbo, Rossi, Bellopede, Venditelli, Orati, Schillaci (v 88. min. Diodicibus), Catalano, Mossini.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Bagnato, Orlando, Čerone, Menichini, Salvade (v 79. min. Scaglia), Strappa, De Falco, Causio, Di Giovanni.
Kaže, da je letošnje prvenstvo za Triestino začarano. V Messini je namreč igrala dobro, z lahkoto je nadzirala nasprotnike, vendar pa je na koncu ostala praznih rok. Že res, da kdor doseže zadetek več od nasprotnika, ta pač osvoji celotni izkupiček in da torej ne veljajo... zmage in porazi po točkah, vendar pa moramo vseeno poudariti, da so bili Tržačani boljši nasprotnik na igrišču.
Igralci Messine so dosegli zadetek po napaki tržaške obrambe, saj je nedopustno, da igralec poda žogo iz kazenskega strela čez živi zid, ki so ga na robu kazenskega prostora postavili igralci Triestine, tu pa se je polasti nasprotnikov branilec (!) in neovirano posije v mrežo.
Kakorkoli že, Triestina ni, kljub porazu, poslabšala svoj položaj na lestvici. Še vedno je cele štiri točke nad »vročo cono«, prvenstvo pa se s hitrimi koraki bliža svojemu zaključku.
Izidi 31. kola: Bari - Modena 3:0; Cesena -Campobasso 1:1; Cremonese - Arezzo 2:0; Genoa - Catania 2:0; Lazio - Sambenedettese 0:0; Messina - Triestina 1:0; Parma - Bologna 2:0; Pescara -Vicenza 2:0; Piša - Lecce 3:2; Taranto - Cagliari 1:1.
Lestvica: Piša in Cremonese 37; Genoa in Cesena 36; Messina, Pescara in Parma 35; Bari in Lecce 32; Triestina in Modena 29; Lazio in Arezzo 28; Sambenedettese 27; Bologna in Campobasso 26; Vicenza in Catania 25; Taranto 24; Cagliari 20.
Prihodnje kolo (10. 5. ob 16.00): Arezzo -Piša; Bari - Cesena; Bologna - Cagliari; Campobasso - Cremonese; Catania - Taranto; Lecce -Genoa; Modena - Messina; Sambenedettese -Pescara; Triestina - Lazio; Vicenza - Parma.
V 30. (zadnjem) kolu košarkarske B-2 lige Jadran popustil na domačih tleh
Konec, ki ni ustrezal željam
Marko Ban (levo) je bil spet najboljši strelec Jadrana, a protagonist srečanja je bil Peter Žerjal (desno)
Preden se lotimo zadnjih torkovih, razglabljanj, je nujno, da poudarimo nekaj, kar morda nismo dovolj v komentarju tekme: duh, v katerem sta moštvi Jadrana in Stefanela odigrali sobotno srečanje. Glede na to, da sta obe postavi rešeni in da v zadnjem kolu ne bi nobena od dveh bistveno izboljšala oziroma poslabšala svojega položaja, smo si pričakovali tako košarko, ki je značilna za počitniško vzdušje na poletnih turnirjih. V resnici pa so se igralci »grebli« za zmago kot, da bi bilo srečanje nadvse pomembno. Zato pa sta imela oba tekmeca dovolj motivacij. Jadranovci so se želeli z zmago posloviti od domačega občinstva in tudi gledalci sami so si tak.razplet obetali ter v to verjeli. Poleg tega so Brumnovi košarkarji v povratnem delu prvenstva spet dokazali, da so na domačem igrišču nepremagljivi, in to so verjetno hoteli potrditi tudi na sklepni tekmi, a jim je spodletelo. Plavim je verjetno tudi ostalo v spominu prvo letošnje srečanje s Stefanelom v Trevisu, kjer so morali kloniti pred domačini po podaljšku, kljub temu da so bili večji del srečanja boljši tekmec. Kaj pa Stefanel? Menimo, da nismo daleč od resnice, kadar trdimo, da bo Jadran vedno predstavljal posebno motivacijo za ekipo iz Trevisa, odkar so Ban in ostali pred dvema letoma zatrli upanja Trevisa in mu onemogočili napredovanje v B ligo. Dodatni impulz za angažirano igro in za slo po zmagi, pa so verjetno prispevali Luci-ano Metlica in Videmčani (Turello, Berzanti in Gervasutti), za katere pridobi sleherno srečanje z Jadranom nekaj »derbijskega« priokusa. In spet so slavili igralci Stefanela, predvsem po zaslugi boljšega skoka pod košema in pa zaradi zvrhane mere tiste lastnosti, ki bi jo evfemistično lahko označili kot »hudobijo« na igrišču, in na račun
katere, so se morali naši košarkarji že večkrat odpovedati uspešnemu izidu. Film tekme ne nudi nobenega posebno privlačnega prizora. Gledali smo že mnogo boljših tekem in še jih bomo gledali. S' tem pa ni rečeno, da je bilo sobotno srečanje slabo, saj so se vsi posamezniki na terenu skrajno naprezali, in če sta Pathos in agonistični tonus prevladala nad tehnično dovršenostjo in taktiko, je to posledica orjaške želje po uspehu, ki sta jo postavi vložili v ta poslednji spopad.
Če se za trenutek usmerimo v analizo ekipne statistike, bo takoj jasno zaradi česa je Jadran utrpel poraz. Naši centri so skupno polovili 16 odbitih žog, kar je povprečni »plen« dveh igralcev, v boljših dneh celo enega samega. Pri tem velja poudariti, da so Jadranovi skakalci ujeli samo tri odbite žoge v napadu in da jim v tem se-
gmentu igre ni uspelo se postaviti ob rob balastnemu Metlici, čokatemu Barzantiju in mlademu »bilderju« (letnik 1970) Sartoriju, ki bo naslednje leto baje zapustil »podružnico« v Tre-visu in se preselil v Trst. Glede ostalega pa so fantje igrali še kar solidno, upoštevajoč razmere, v katerih so se znašli zaradi dobro znanih poškodb iz zadnjega obdobja. Podčrtali bi zelo dober nastop Petra Žerjala, ki je običajni zvrhani meri agresivnosti in hitrosti, dodal tudi izjemno preciznost v zaključevanju akcij. Vsi ostali pa bi nemara lahko igrali malce bolj značajno.
Letošnjega dolgotrajnega prvenstva je tako konec in sedaj pride še čas obračunov, analiz, ocen in načrtovanja. Za enkrat lahko ugotovimo, da letošnji tekmovalni sistem z enim samim napredovanjem in ukinitvijo play-off res ni bil najbolj posrečen in da bi morali pri košarkarski zvezi ne-
kaj ukreniti, zato da bi še več ne razvrednotili lige, ki ji je poenotenje elitne B lige že precej škodilo. Za naše bralce in za Jadranove navijače pa pripravljamo obsežnejši zapis — obnova letošnje sezone s podrobnejšim pregledom ekipnih in posameznih statističnih podatkov. (Cancia)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 TOČKI; Žerjal.7:9, Čuk 7:16, Starc 0:1, Sosič 2:4, Štoka 2:4, Terčon 0:2tRauber 6:11, Ban 6:10.
TRI TOČKE: Žerjal 0:1, Sosič 0:1, Rauber 0:ll Ban 2:5
SKOKI: Cuk 3 v obrambi, 1 v napadu; Sosič 1,0, Štoka 2,0, Rauber 4, 1, Ban 3, 1,
IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 7, 4; Čuk 0, 5; Starc 0, 1; Sosič 2, 4; Štoka 0, 3; Rauber 3, 5; Ban 6, 5;
ASISTENCE: Žerjal 2, Starc 1, Ban 1.
IZIDI 30. KOLA
Virtus PD - Caveja	100:83
Castellranco - Spinea	70:63
JADRAN - Stefanel Tv	82:84
Vicenza - Costa Imola	69:99
Oderzo - Ferrara	73:82
V. Murano - Montebelluna 102:108 Malaguti - Petrarca PD	95:85
Icot Forli - San Dona	90:96
LESTVICA
Costa Imola
Ferrara
Montebelluna
Spinea
Stefanel Tv
Petrarca
Virtus PD
Virtus Murano
JADRAN
Castellranco
San Dona
Malaguti
Oderzo
Vicenza
Icot Forli
Caveja
30 22 8 2652:2368 44 30 21 9 2590:2412 42 30 19 11 2594:2482 37 30 17 13 2380:2284 34
29	17 12 2338:2281 34
30	16 14 2537:2420 32
29	16 13 2557:2480 32
30	}5 15 2600:2550 30 30 15 15 2576:2593 30 30 15 15 2119:2236 30 30 15 16 2644:2687 30 30 14 16 2524:2489 28 30 14 16 2331:2342 28 30 11 19 2419:2569 22 30 10 20 2548:2776 20 30 2 28 2371:2609 4
Costa Imola napreduje v B-l ligo, Caveja, Icot in Vicenza so izpadli v C ligo, Oderzo in Malaguti morata odigrati dodatno tekmo za obstanek v ligi
JADRANOVI STRELCI
Ban 628 (182:217); Čuk 508 (65:89); Rauber 337 (48:78); Lokar 305 (55:70); Gulič 274 (71:116); Daneu 234 (41:67); Žerjal 96 (21:29); Štoka 85 (17:24); Sosič 83 (19:39); Terčon 12 (3:12).
Na deželnem finalu v mladinski kategoriji under 16
Naši šesterki praznih rok
MOŠKI
Mladim odbojkarjem Našega prapora Vala ni uspel veliki met, da bi osvojili deželni naslov v prvenstvu under 16. Igralci trenerja Ivana Markiča so namreč v odločilnem srečanju brez večjega odpora klonili pred vrstniki videmskega društva Chemio Ado. V meddeželno fazo (prvo srečanje bodo odigrali z deželnimi prvaki iz Veneta) so se tako uvrstili Videmčani.
Če je res, da so bili Videmčani favoriti za končno zmago, je treba, povedati, da smo od naših fantov pričakovali več. To je tudi mnenje trenerja Markiča, ki je po tekmi dejal: »Jasno je bilo, da so naši nasprotniki bili tehnično bolje pripravljeni in da so razpolagali z boljšo serijo shem. Edino naše orožje sta bili agresivnost in borbenost. Teh pa je danes našim fantom zmanjkalo, saj so igrali dokaj zmedeno, brez prave zagrizenosti. Ob tem pa je treba povedati, da veliko točk so si sami zapravili z zgrešenimi sprejemi in podajami.«
Prvi set je bil zanimiv le v začetku, ko sta si bili ekipi enakovredni. V nadaljevanju pa so Videmčani »pritisnili na plin« in brez večjih težav dobili prvo igro. Najzanimivejši je bil verjetno drugi set. Gostje so vodili 6:1, nakar so Goričani (ob dobrem serviranju Petejana) prešli v vodstvo 8:6. To pa je bilo vse. Tudi v tretjem setu se igra ni bistveno spremenila in Videmčani so zasluženo osvojili naslov deželnega prvaka.
IZIDA
FINALE ZA 3. MESTO: CUS Trst -Libertas Sacile 3:0 (15:5, 15:7, 15:9)
FINALE ZA 1. MESTO: Chemio Videm - Naš prapor Val 3:0 (15:6, 15:8, 15:7)
NAŠ PRAPOR .VAL: Bensa, Petejan, Makuc, Volčič, Šuligoj, Černič, Aleš Feri, Koršič, Mitja Feri, Cuel.
Rudi Pavšič
ŽENSKE
Med ženskami je naslov deželnega prvaka na sklepnem tekmovanju v Repnu zasluženo osvojila videmska šesterka Pav Ideal cose, ki je v finalu z gladkim 3:0, vendar po napetem boju, premagala presenečenje turnirja, tržši-ki Fincantieri. Bor Friulexport se je moral žal sprijazniti z zadnjim mestom, saj je po porazu v kvalifikacijah s kasnejšimi zmagovalkami, nekoliko nesrečno klonil še pred Fontanafreddo.
Ženski turnir je povsem izpolnil pričakovanja. Kakovostna raven je bila dobra, ekipe so pokazale veliko borbenosti. Nedeljski finalni tekmi sta bili tudi zelo dobro obiskani, saj so Furlani in Tržičani napolnili repensko telovadnico, pogrešali pa smo tržaške ljubitelje odbojke. Skratka, ozračje in boji na igrišču so bili enkratni, pravo nasprotje žalostne podobe, ki jo to mladinsko prvenstvo nudi na pokrajinski ravni. Praktično vse ekipe so se pritožile, da v svojih pokrajinah niso imele enakovrednih nasprotnikov. Ker se imena društev, udelženk deželnih finalov, vsako leto bolj ali manj ista, je
na dlani, da se v deželi brezno med nekaterimi ekipami in večino, stalno poglablja. Za tržaško pokrajino je to še posebej zaskrbljujoče', saj so bile borovke na tem tekmovanju objetkiv-no najslabša ekipa, v pokrajini pa jim je bila enakovredna le A ekipa Sloge.
Borovke v tolažilnem srečanju s Fontanfreddo res niso imele veliko sreče. V končnici prvega niza jih je najprej oškodovala sodniška napaka, nato pa so si igralke same zapravile priložnost, da bi povedle. Drugi niz je bil izenačen le do 9:9, nato so nasprotnice povedle in kljub številnim izbojevanim menjavam, ni našim dekletom uspelo iztržiti več kot dve točki. V tretjem nizu so borovke vendarle igrale, dobro, a upanja so bila kratkotrajna, saj so v zadnjem nizu, zaradi velikega števila napak, kmalu dovolile, da jih je nasprotnik nadkrilil. Med posameznicami sta pri Boru izstopali le Knezova in Superina.
Finalno srečanje je bilo zelo lepo, zmagala pa je ekipa, ki je razpolagala z večjim številom enakovrednih napadalk, a Tržičanke niso razočarale.
IZIDI
FINALE ZA 3. MESTO: Fontanaf-redda - Bor Friulexport 3:1 (15:13, 15:11, 8:15, 15:7).
FINALE 1 MESTO: Pav Ideal Cose -Fincantieri 3:0 (15:10, 15:4, 15:12).
BOR FRIULEKPORT: Knez, Superina, Viller, Bandelj, Vitez, Vidali, Sancin, Pahor, Grbec, Visentin, Gulič, Fučka.
Zenski deželni odbojkarski pokal
Sloga Koimpex v polfinalu
Konec minulega tedna se je naposled končal četrtfinalni del ženskega deželnega pokala za odbojkarske ekipe C-2 in D lige. Od naših petih še-sterk, se je le Slogi Koimpex posrečila uvrstitev v polfinale, sicer pa je šlo vse po pričakovanjih, saj so zmago v skupinah dosegle ekipe, ki so bile tudi na papirju najmočnejše, vsaj sodeč po ligah, v katerih so letos nastopale in po uvrstitvah, ki so jih dosegle.
Kljub določeni nečednosti in tudi neresnosti (včasih ni bilo sodnikov), je bilo tekmovanje (dokaj zanimivo. Zopet je prišlo do izraza, kot že na kavli-likacijah za obstanek v C-2 ligi, da je med obema deželnima prvenstvoma dokajšnja razlika v kakovosti, saj so polfinalisti sami tretjeligaši.
Prvi polfinalni srečanji med Slogo Koimpex in Vivilom Ceramiche d'Arte ter med Villacherjem in Latisano bosta že v soboto, 9. maja, povratni pa teden dni kasneje. Finale za osvojitev pokala bo 30. maja.
SKUPINA A
IZIDA 2. KOLA: Vivil - Agorest 2:1, Vivil - Pieris 3:0. IZIDA 3. KOLA: Agorest - Vivil 0:3, Agorest - Pieris 3:0.
KONČNA LESTVICA: Vivil 8, Fie-ris 5, Agorest 1.
SKUPINA B
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -MOBILCASA CORRIDONI 3:1 (15:12,7:15,15:10,15:9).
KONTOVEL: Hrovatin, Danieli, .Čer-njava, Prašelj, Maver, Conestabo, Štoka.
Sodnikov ni bilo do začetka tekme, zato sta se ekipi sporazumno odločili, da bosta vseeno igrali, ni pa gotovo, da bo odbojkarska zveza tekmo odobrila. V glavnem smo bili priča stalnemu izmenjavanju vodstva, v ključnih trenutkih pa so bile Kontovelke odločnejše in vsakokrat so obrnile izid v lastno korist, razen v drugem setu, ko so očitno popustile in so jih nasprotnice presenetile s številnimi šiki. Slab blok je botroval enolični igri, ki je temeljila na močnih udarcih ob mreži, po zaslugi katerih sta si ekipi priborili največ točk. Kljub temu da je bil končni rezultat nepomemben glede uvrstitve, sta se ekipi srčno borili in prikazali dobro odbojko. (Maja Štoka)
IZIDA 2. KOLA: Sloga Koimpex -Kontovel Electronic Shop 3:0, Corrido-ni - Breg Agrar 1:3. IZIDA 3. KOLA: Kontovel Electronic Shop - Corridoni 3:1, Breg Agrar - Sloga Koimpex 2:3.
KONČNA LESTVICA: Sloga Koim-pex 6, Kontovel Electronic Shop 4, Breg Agrar 2, Corridoni 0.
SKUPINA C
IZIDA 2. KOLA: Sokol Indules - Vil-lacher Bier 0:3, Sokol Indules - Killjoy 2:1. IZIDA 3. KOLA: Killjoy - Villacher Bier 3:0, Killjoy - Sokol Indules 2:1.
KONČNA LESTVICA: Villacher Bier 6, Ki!ljoy 5, Sokol Indules 4.
SKUPINA D
V polfinale se je brez poraza uvrstila ekipa Foče Colori Latisana.
Košarka: promocijska liga
Domovci že jutri doma s Fortitudom
Atletika: na dvodnevnem deželnem ekipnem prvenstvu za mladince v Vidmu
Že sam nastop je bil za atlete Bora Infordata uspeh
V nedeljo so na Goriškem odigrali predzadnje kolo letošnjega košarkarskega promocijskega prvenstva. Domovci so počivali, najvažnejše srečanje pa je bilo v Redipuglii, kjer je vodeča Ardita brez večjih težav strla odpor Corridonija. Domovci bodo že jutri nadoknadili zaostalo srečanje s Fortitudom. Tekma bo v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 20. uri.
IZIDI 10. POVRATNEGA KOLA: Corridoni - Ardita 66:82, Polisontina - Libertas 80:66, Senators - Fortitudo 58:50, Goriziana - Alba Gioia 60:88, Edera - Grado 97:82.
Ardita
Edera
DOM
Alba Gioia
Grado
Corridoni
Goriziana
Libertas
Polisontina
Fortitudo
Senators
LESTVICA 19 16 3
19	15 4 18 14 4
18	13 5
20	12 8
19	10 9 19 8 10 18 6 12 19 4 15 17 3 14 19 2 17
1719:1412 32 1650:1537 30 1794:1516 28 1446:1248 26 1635:1578 24 1442:1485 20 1558:1582 16 1361:1582 12 1264:1451 8 1115:1263 6 1142:1402 4
PRIHODNJE KOLO: Ardita - Goriziana, Dom - Edera (9. 5. ob 20. uri), Libertas - Senators, Alba Gioia - Polisontina, Fortitudo - Corridoni.
M. Čubej
VIDEM — Z dvodnevnih bojev na deželnem ekipnem prvenstvu za mladince v Vidmu se atleti Atletskega društva Bor Infordata resda ne vračajo s ščitom, vendar tudi ne na njem. Dve furlanski ekipi sta bili za ostala društva premočan nasprotnik, zato je bil cilj naših atletov le boj za primat v naši pokrajini, ki sta jo poleg našega, zastopali še dve društvi - Prevenire in Cus. V tem boju je slednji zelo zgodaj omagal, zmagalo pa je z nekoliko več sreče bolj homogeno moštvo Prevenire. V deželnem merilu je absolutni zmagovalec ekipa Libertas iz Vidma, naši pa so peti.
Pri ocenjevanju uspešnosti oziroma neuspešnosti nastopa naših mladincev, je treba imeti dvoje meril. Prvo je strogo tehnično in po tem je nastop naših manj uspešen, predvsem zaradi nekaterih zares velikih »lukenj«. Po drugem merilu pa je uspeh že samo dejstvo, da je društvo ekipo sploh zmoglo sestaviti, česar mnoga močnejša društva niso. Čeprav je atletika šport individualcev, so ekipna tekmovanja v mladinskih kategorijah v vzgojnem smislu izredno koristna. Prav to daje nastopu naših posebno težo. Ker je bilo to prvo pomembno tekmovanje v sezoni, si poleg razvrstitve na-
ših tekmovalcev po doseženih točkah in njihovih rezultatih, dovoljujemo še kratek komentar k natopu in izgledih za v bodoče: Aljoša Škabar -	15"9 na
110 m ovire (3.) in 60" na 400 ovire (3.), zbral je 1457 točk. V prvem primeru, zardi specifičnega treninga, v mejah pričakovanega, z nadaljnjimi natopi bi moral doseči normo za državno prvenstvo. Uspešen in koristen je predvsem njegov debit na daljših ovirah. Igor Sedmak 13,61 m v troskoku (2.) in 6,21 m v daljini (2.), zbral je 1391 točk. Nastop v okviru pričakovanega, v troskoku je postavil društveni rekord, norma za državno prvenstvo je na dosego roke. Mitja Mužina — 54"1 na
NOGOMETNA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bosta treninga osnovnošolcev za medšolski nogometni turnir ZSŠDI v četrtek, 7., in v ponedeljek, 11. maja. Uro in kraj bomo naknadno javili. Turnir za osnovnošolce se bo začel v četrtek, 14., za nižješolce pa v petek, 15. maja.
ŠD MLADINA
vabi člane in prijatelje na REDNI OB-
400 m in 24" na 200 m, zbral je 1280 točk. V prvem primeru zaradi strahu in spoštovanjapred disciplino nekoliko pod pričakovanji, čeprav zaradi dolgotrajne poškodbe, hitrosti še ni. Marjan Gustinčič — H"8 na 100 m in 24"4 na 200 m, zbral je 1230 točk. Za ta čas rahlo pod normalo, upati pa je na bistveno boljše rezultate zlasti na krajši razdalji. Jaro Kozlovič — 17.52" na 5.000 m (društveni rekord) in 2.11"7 na 800 m, zbral je 1085 točk. Slabše od pričakovanega zaradi maturantskega izleta. Borut Race 40,14 m v kopju (3.) in 1,70 m v skoku v višino, zbral je 1081 točk. V kopju pričakovane forme še ni, po svojih sposobnostih pa je prav gotovo vreden bistveno več.
ČNI ZBOR, ki bo v Domu A. Sirk v Križu v petek, 8. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi; 4. volitve; 5. razno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 7. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška.
Alan Oberdan — 44,16 m v kopju (2.) in 9,88 m v metu krogle, zbral je 1003 točke. V kopju za ta čas v mejah pričakovanega. France Beorchia 102"4 na 400 m in 25"8 na 200 m, zbral je 851 točk. V prvem primeru pod pričakovanji, v drugem pa je dosegel osebni rekord. Luciano Lippolis v skoku s palico težave z začetno višino, 170, zbral je 588 točk. Zanj je atletika koristen dopolnilni šport, koristen je društvu zlasti v skokih. Aljoša Grego-ri in Peter Klinc vskočila sta namesto obolelih tovarišev, hrabro sta pomagala po svojih močeh, za kar jima gre posebna zahvala. (I. P.)
Gabrijel Sedmak odličen v kopju
Na nedeljskem tekmovanju v Vidmu je Borov atlet Gabrijel Sedmak premočno zmagal v metu kopja in z 62,16 m dolgim metom dosegel resnično dober rezultat. Ta uspeh, dosežen z novim kopjem, mu daje možnost, da stopi na najvišjo stopnico v deželi v tej disciplini, daje pa mu tudi realno upanje za normo, ki jo zahteva nastop na državnem prvenstvu. (I. P.)
Odbojka: mladinske igre
»Ivan Trinko« deželni prvak
Dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so letošnji deželni prvaki v okviru odbojkarskega prvenstva mladinskih iger, deželne podprvakinje pa so dijakinje nižje srednje šole S. Kosovel z Opčin. Nadvse uspešen nastop naših predstavnikov so obogatili dijaki šole z Opčin, ki so zasedli 3. mesto.
Uspeh goriških dijakov je bil povsem zaslužen. Že lani so se predstavniki šole Trinko, potem ko so zmagali v deželnem finalu, uvrstili na državno končnico prvenstva. Na žalost pa ni to uspelo dijakinjam šole z Opčin, ki so v odločilnem srečanju v telovadnici Kulturnega doma v Gorici klonile Videmčan-kam.
Glede moškega finala za 3. mesto povejmo, da so Tržačani premagali, ne brez težav, ekipo iz Pordenona, Goričani pa so se pomerili z Vi-demčani. Srečanje se je zaključilo dokaj hitro, saj je bila premoč naših fantov očitna. Dijake goriške šole čaka sedaj kvalifikacijski del za nastop na državnem prvenstvu, ko se bodo pomerili z deželnimi zmagovalci s severovzhodnega predela države.
IZIDI
MOŠKI: Trinko - Kosovel 2:0 (15:9, 15:3); Videm - Pordenon 2:0 (15:10, 15:10); FINALE ZA 3. MESTO: Kosovel - Pordenon 2:1 (8:15, 15:13, 16:14); FINALE ZA 1. MESTO: Trinko - Videm 2:0 (15:5, 15:4).
ŽENSKE: Kosovel - Gorica 2:0 (15:13, 16:14); Videm - Pordenon 2:0;
FINALE ZA 3. MESTO; Pordenon - Gorica 2:1 (12:15, 15:9, 15:1); FINALE ZA 1. MESTO: Videm - Kosovel 2:0 (15:5, 15:1) (Rudi Pavšič)
Namizni tenis: državno mladinsko prvenstvo
Velik uspeh Kr asovih deklet
Letošnja izvedba 40. državnega mladinskega prvenstva v Riminiju je bila za Krasove barve nadvse uspešna. Čeprav so Krasova dekleta šla na pot polne optimizma, pa je le malokdo pričakoval, da se bodo vrnila s tako bogatim izkupičkom. Kot smo že poročali, izstopa predvsem uspeh v ekipnem delu. V izredno ostri konkurenci 16 ekip, ki so si s predhodnimi deželnimi kvalifikacijami priborile pravico do nastopa na državnem prvenstvu, se z bronasto medaljo vračajo igralke Krasa Globtrade A v postavi Alenka Obad, Tanja Ukmar in Damjana Guštin. Se bolj pa preseneča uvrstitev sester Tanje in Martine Raubar, ki so le zaradi pravilnika tekmovanja (kdor v polfinalu izgubi s kasnejšim zmagovalcem, zasede 3. mesto, drugi ekipi pa pripade 4.) pristale mesto niže.
V uvodnem nastopu se je A postava z neoporečnim 3:0 otresla Polisportive Pontevecchio, medtem ko sta sestri
Raubar z istim izidom izločili San Gi-ovanni XXIII iz Ternija. Svojo zmagovito pot polfinalu naproti sta Krasovi postavi nadaljevali na račun TTC San Giuseppe iz Novare (končni izid 3:1), a Ukmarjeva si je v odločilnem srečanju privoščila zmago s 14:21, 21:17, 21:17 proti solidni Degli Esposti, ki je med posameznicami zasedla celo 4. mesto. Kras Globtrade B pa je s 3:1 premagal Borgo San Pancrazio iz Verone. V tej tekmi je Martina Raubar z veliko lahkoto (21:7, 21:16) presenetila Eleno Pic-coli, ki je na jakostnih lestvicah še mesto višje od krasovke Tanje Ukmar. Torej prestižni zmagi naših predstavnic, ki sta srečanji obrnili v pravo smer. V polfinalu pa sta Ukmarjeva in Obadova naleteli na premočni Comit iz Milana, ki ga sestavljata odlični dvojčici Semenza, proti katerima sta bili brez moči. Trije neoporečni 2:0 jasno pričata o razmerju sil za zeleno
mizo. Ne smemo pozabiti, da bo milanska ekipa sodelovala na kvalifikacijah za prestop v A ligo in verjetno jo bomo v prihodnji sezoni srečali med prvoligaši. Veliko lažji razpored sta imeli Martina in Tanja, ki bi se, kot kažejo tudi rezultati posameznih srečanj, lahko uvrstili v veliki finale. Zanje Tennis Tavolo Follonica nikakor ni bil nepremagljiv tekmec. Med posameznicami sta tako Ukmarjeva kot Obadova pristali na 7. mestu. V igri dvojic sta krasovki nerodno izpadli v četrtfinalu. Krasova predstavnica Si-monetova ni med mlajšimi naraščajni-cami zdržala prevelike psihične obremenitve, vseno pa je zasedla zadovoljivo 7. mesto. Veliko bolje se je odrezala v dvojicah, kjer je bila s Tržačanko Pannovo tretja. V mešanih dvojicah so bili uspehi bolj skromni. Le Ukmarjeva se je s Coscianijem (GMT) uvrstila med osmerico najboljših. (Z. S.)
Kolesarstvo: dirka po Španiji
Herreri etapa in skupno vodstvo
LAO DE COVADONGA - Na 11. etapi kolesarske dirke po Španiji (San-tander - Lao de Covadonga, 179 km) je zmagal Kolumbijec Luis Herrera, ki je za več kot minuto prehitel domačina Belda in obenem prevzel prvo mesto na skupni lestvici, ki je naslednja:
1. Herrera (Kol.) 54.40:20"; 2. Kellv (Ir.) po 39”; 3. Dietzen (ZRN) 50"; 4. Vargas (Kol.),2'07"; 5. Belda (Šp.) 2'37"; 6. Delgado (Šp.) 2'49"; 7. Cubino (Šp.) 3'37"; 8. Fuerte (Šp.) 3'57"; 9. Madiot (Fr.) 4’27"; 10. Aroyo (Sp.) 510".
Hude kazni
BEOGRAD - Tekmovalna komisija združenja jugoslovanskih košarkarskih prvoligašev je zaradi izgredov na polfinalni tekmi play offa med Cibono in C. zvezdo za 8 kol izključila Aleksandra Petroviča, Ušiča za dve, Dražena Petroviča za tri, pomožni trener Novosel ne bo mogel na klop tri tekme, a Gibona bo tri srečanja morala odigrati izven Zagreba.
V nedeljo tretja tekma Alabarda - Bor Radenska
Tretja in odločilna polfinalna tekma končnice promocijske lige med Alabardo in Borom Radenska bo v nedeljo, 10. t. m., ob 11.00 v telovadnici Poggi Paese (Ul. Fres-cobaldi) in ne v soboto, kot je uvodoma javila košarkarska zveza.
Kot je znano, so v prvem srečanju zmagali borovci, v drugem pa košarkarji Alabarde. Tudi drugi polfinalni izid Stella Azzurra -Santos je izenačen (1:1).
Nogomet: v 2. amaterski ligi Primorje izkoristilo zastoj S. Sergia
PRIMORJE - C. ELISI	0:0
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Milani, Sciarrone (v 75. min. Mesar), Samese, Husu, Di Benedetto, Manzin, Starc, Ma-ranzina, Kozlovich
Tekma ni bila preveč privlačna. Tržačani so prišli na Prosek s trdnim namenom, da ne izgubijo in so pri tem uspeli. Rdeče-rumeni niso pokazali nič posebnega in so bili nevarni le v prvem polčasu. Prvi strel na vrata gostov je dal Starc. Nekaj minut zatem pa je Maranzina preigral branilca in nazadnje še vratarja, a z zelo težkega položaja ni uspel zaključiti akcije z zadetkom. Zelo dobro priložnost je imel tudi Di Benedetto. Kljub temu, da so se gostje v glavnem branili, so enkrat bili zelo nevarni, a na srečo je žoga končala naravnost v Negrinijeve roke. Do konca tekme sta imeli ekipi še po eno priložnost. Najprej se je Starc pognal na strel Maranzine, vendar znova ni imel sreče, nato so bili Tržačani nevarni iz prostega^ strela, toda žoga je šla čez prečko. (M.Š.)
MUGGESANA - ZARJA 0:1 (0:0)
STRELEC: Kalc v 70. min.
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, D. Fonda, Gotti, Kalc, Bon (v 85. min. Žagar), Lenarduzzi (v 26. min. E. Fonda), Sulčič, Franza.
Končno je Zarja zmagala tudi v gosteh. Pred nedeljsko tekmo ni verjetno nihče mislil, da bodo Bazovci na tak način zaključili pomembno gostovanje pri nepos-
rednem tekmecu v boju za obstanek. Poleg tega, da sta točki izredno pomembni za položaj na lestvici, pa sta tokrat prišli kot naročeni za razpoloženje, ki zadnje čase res ni bilo na višku, prav nasprotno. Tekma je bila tudi tokrat prevelikega pomena, da bi bila igra lepa. Takoj lahko povemo, da je trener Križmančič odlično razvrstil svoje moštvo in da domačini, z izjemo začetnih minut, ko so imeli lepi priložnosti, niso nikoli resneje zaposlili vratarja Racmana. V napadu pa tokrat Bazovci niso zaigrali kot znajo, saj so le poredkoma streljali proti vratom. V drugem polčasu pa se je Zarja opogumila in prešla v napad, ki v resnici na ljubo ni bil preveč nevaren. Toda v 71. minuti je Sulčič z izredno lepo osebno akcijo speljal na led vso domačo obrambo in s peto podal do Kalca, ki je s kakih 25 metrov silovito streljal-in premagal nizkega vratarja. Po golu so zarjani zagospodarili na terenu in popolnoma nadigrali gostitelje, ki so se nekajkrat rešili s precejšnjo mero sreče. Veselje Bazovcev je skazila hujša poškodba Bona nekaj minut pred koncem. (Big)
STARANZANO - KRAS 1:2 (0:1)
STRELCI: Mosetti v 40. min., Gratton v 55. min. (11-metrovka), Martini v 73.min.
KRAS: Mezzavilla, Purič (v 57. min. Ferluga), Gnezda, Martini, Škabar, Fa-nigliuolo, Granata, Battaini, Mosetti, De-meglio, Filipaz.
Kras je tokrat poskrbel za lep podvig, pa ne zato, ker se je vrnil z obema točkama, temveč zato, ker je prisilil k predaji ekipo, ki se je lahko ponašala kar s 15-tedensko nepremagljivostjo. Naloga kra-sovcev je bila tokrat še nekoliko težja kot po navadi, saj so naleteli na nezanesljivega in pristranskega sodnika, ki je opomnil kar štiri njihove igralce, 10 minut pred koncem pa nerazumljivo izključil še Ferlugo. V prvem polčasu smo bili priča dopadljivi igri in gostje so z Mo-settijem zapravili tri izrazite priložnosti, enkrat pa je moral resno poseči tudi Mezzavilla. Na srečo se je Kraševemu najboljšemu strelcu v četrtem poskusu vendarle odprlo, saj se je v gneči pred nasprotnikovimi vrati odlično znašel in povedel Kras v vodstvo, ki je trajalo do 55. min., ko je sodnik dokaj radodarno dosodil najstrožjo kazen. Ko je vse izgle-dalo, da bo Staranzano ohranil nepremagljivost, je Martini s krasnim neubranljivim strelom izven uspešno zaključil skupno akcijo Kraševega napada. (Z.S.)
ZAULE-VESNA	2:1 (1:1)
STRELCI: Millo v 10. min. (11-metrov-ka), Potasso v 36. min. (11-metrovka), Crisman v 57. min. (11-metrovka).
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Guštin, Verbich (v 76. min. F. Candotti), Bestiac-co, Pichierri, Petagna, Potasso, Kostnap-fel, R. Candotti, Tonelli (v 76. min. Bruno).
Kriška Vesna je drugič zapored klonila, tokrat proti solidnim Zaulam. Tekma
je bila vseskozi zelo prijetna, saj sta bili obe ekipi razmeroma sproščeni, ker sta praktično izločeni iz boja za napredovanje. Igra se je v glavnem odvijala na sredini, predvsem zato, ker so bile tudi moči enakovredne. Rezultat so gotovo odločile 11-metrovke, ki jih je sodnik upravičeno dosodil. Prvo so imeli na razpolago domačini, a v 36. min. je Vesni prislužil najstrožjo kazen Guštin, tako da je kapetan Potasso lahko spet vzpostavil ravnovesje. Vesna je nato do konca prvega polčasa igrala zares izvrstno in se tudi večkrat približala zadetku. Toda v drugem polčasu so se stvari spremenile. Domačini so ostreje pritisnili in si ustva-. rili nekaj lepih priložnosti. V tem delu tekme so bili Žaveljčani dokaj boljši od Križanov, ki so bili brez prave iznajdljivosti in učinkovitosti, kar so gostitelji znali dobro izkoristiti. Zgledalo je, kot da bi »plavi« ne vedeli kam z žogo, povezanost iz prvega polčasa se je v trenutku razblinila. S svojo, pa čeprav neučinkovito napadalnostjo, so si domačini priborili še eno 11-metrovko, s katero so praktično zapečatili izid. Po daljši odsotnosti se je v kriške vrste vrnil napadalec Bruno, ki je v zadnjih minutah srečanja dosegel tudi zadetek, ki je bil po mnenju Sodnika neregularen. Čeprav je v vrstah Vesne manjka še nekaj igralcev, je zares škoda, da prav na koncu prvenstva popušča, saj bi lahko brez težav ohranila visoko uvrstitev na lestvici.
(A. Kostnapfel)
Nogomet: v 3. amaterski ligi Primorec še pri vrhu
PRIMOREC - CAMPANELLE 1:0 (0:0)
PRIMOREC: Serra, Marko Kralj, lan-narelli, Florean, Mauro Kraj, Coppola, Edvin Kralj, W. Milkovič, I. Milkovič, Husu, Fachin (v 88. min. Andrej Kralj).
STRELEC: W. Milkovič v 68. min.
V zelo napeti tekmi je Primorec zopet zmagal, in to proti nasprotniku, ki velja za enega boljših te skupine. Igra sicer ni bila lepa, bila pa je vseskozi živahna in tudi ritem je bil dober. Oboji so pokazali voljo do zmage in ni manjkalo hitrih preobratov in priložnosti.
Ključni dogodek tekme je bil gol Wal-terja Milkoviča, ki je s prostega strela ukanil nasprotnikovo obrambo. Odtlej so gostje napadali, nekajkrat je prišlo do gneče pred vrati Serre, ki pa ni bil resneje ogrožen. V protinapadu pa so bili Trebenci še nekajkrat nevarni.
Sedaj čaka Primorca še nekaj razmeroma lahkih tekem, vsaj glede na položaj nasprotnikov na lestvici. Upati je, da bo ta srečanja uspešno izpeljal, tudi ker se bodo vrnili nekateri standardni igralci. Vsakokrat pa bi moral tudi pokazati tako prepričanje v zmago kot v nedeljo.
(Kralj)
GAJA - DOMIO	2:0 (2:0)
GAJA: Zemanek, M. Grgič, W. Kalc, Milkovič, Gabrielli, A. Kalc, B. Grgič, Vrše, Aversa, Bortolotti (v 88. min. Kante), Tome (v 65. min. Stranjščak).
STRELCA: Aleksander Kalc v 10. min., Gabrielli v 17. min.
Tik pred tekmo s čvrsto ekipo Domia je trenerju Kozini zmanjkalo kar šest standardnih igralcev. Na igrišče je zato poslal vse, ki so mu bili trenutno na voljo. Nekaj jih je bilo tudi poškodovanih in brez pravega treninga. Ni čudno, da so gajevci takoj v začetku ubrali izrazito
obrambni način igre in skušali ogrožati nasprotnikova vrata s hitrimi protinapadi tokrat izredno razpoloženega in požrtvovalnega srednjega napadalca Averse. Tekla je 10. minuta. Sodnik je prisodil Gaji prosti strel na levi strani. Izvedel ga je Aleksander Kalc in žoga je po izredno natančni paraboli mimo presenečenega vratarja obtičala v mreži. Zeleno-rumeni so se opogumili in nekajkrat ogrozili vratarja gostov. Kaj kmalu je bil kapetanu Gabrielliju poverjen kazenski strel z več kot 25 metrov od vrat po grobem prekršku nad Bortolottijem: silovit in učinkovit strel in Gaja je že v 17. minuti proti vsakemu pričakovanju vodila z 2:0, zdržala pritisk nasprotnika, rezultat pa bi lahko še povišala.
Bruno Rismondo, bivši dolgoletni Ga-jin odbornik, ki še vedno prostovoljno skrbi, da se naši fantje dostojno predstavljajo na igrišču v lepih dresih, nam je po tekmi izjavil:
»Izredno sem zadovoljen z rezultatom in tekmo samo. Vsi fantje brez izjeme so se borili kot le malokdaj. Pokazali so ganljivo navezanost na svoje društvo. S požrtvovalnostjo so nadoknadili tehnično znanje. Ta zmaga je res lep dar za novoizvoljenega predsednika združenja Staneta Kalca, ki je bil nekaj let zadolžen za nogometno sekcijo. (A. R.)
MLADOST - FINCANTIERI
1:1 (0:1)
STRELEC za Mladost: E. Gergolet.
MLADOST: Zanier, Devetak, Lavrenčič, Frandolič, Uhan, Lakovič, Sclauzero, Gergolet, Cianci (D. Gergolet), E. Kobal, H. Kobal.
Doberdobska Mladost je v nedeljo bila brez nekaterih standardnih nogometašev, ki pa so jih dobro nadomestili trije domači igralci, ki so bili dalj časa odsot-
ni z nogometnih igrišč. To so Zanier, Uhan in D. Gergolet.
Neodločen rezultat je na koncu morda pravilen, tudi če bi si Doberdobci lahko kaj več zaslužili glede na to, kar so pokazali. Ferletičevi varovanci so igrali požrtvovalno, tako da je bilo občinstvo z njihovo predstavo res zadovoljno.
V	prvem polčasu je Mladost večkrat postavila v hude težave solidno ekipo iz Tržiča, ki pa je ob koncu polčasa povedla. Doberdobci pa se tokrat niso hoteli sprijazniti s porazom, navalili so na nasprotnikova vrata in večkrat za las zgrešili gol. V 75. minuti pa je odlični Frandolič lepo preigral nasprotno obrambo ter podal na sredino, kjer je Gergolet
zlahka potisnil žogo v mrežo. (Zanier)
BREG - CGS	0:1 (0:0)
BREG: Hrvatin, Igor Tul, Sternad, Jež, Pavletič, Germani, Miloš Tul, Albertini, Giuressi, Corbatti, Zonta (Tamaro).
STRELEC: Pagatin v 75. min.
V	prvem polčasu so »plavi« z organizirano igro in z zelo živahno sredino igrišča zaustavili hitre nasprotnikove napadalce. Povejmo, da CGS sodi med ekipe, ki predvajajo zelo atraktiven nogomet in je zasluženo na 3. mestu lestvice. Igra se je v glavnem odvijala na sredini, čeprav so gostje nekajkrat resno ogrozili Hrva-tivnova vrata, ki pa se je zelo dobro odrezal. Omeniti je treba tudi priložnost, ki jo je imel Zonta, in še strel Ježa, ki je zadel prečko. V drugem polčasu se je dogajanje na igrišču nekoliko spremenilo. Gostje so namreč 20 minut gospodarili na sredini in z lahkoto napadali. »Plavi« so s precejšnjo težavo prebrodili te trenutke in ko se je že zdelo, da večjih zasukov ne bo več, so gostje prišli do gola. Tokrat je Bregova sredina nerodno izgubila žogo in nasprotnikovemu napadalcu pustila prosto pot do gola. »Plavi« so te-
daj odločno pritisnili in prej s Tulom ter nato še z Albertinijem in Sternadom resno ogrozili vrata gostov, a ves ta napor ni obrodil sadov. (T. M.)
SAN LORENZO - JUVENTINA
1:0 (1:0)
JUVENTINA: Di Dionisio, Caiazzo, Travagin, Sermino, Costa, Medeot, Mar-vin, Bastiani, Nanut, Cingerli (Lauri), Del Negro.
Standreška Juventina je v Šlovrencu doživela svoj 8. zaporedni poraz. Čeprav je marsikdo pričakoval tak razvoj dogodkov proti ekipi, ki se bori za napredovanje, je treba povedati, da bi si gostje zaslužili zmago. Bilo je namreč očitno, da so Štandrežci boljši, dovolj spretni pa niso bili, da bi v končnici akcije tudi znali zatresti mrežo.
Že od vsega začetka je bilo razvidno, da gostje ne bodo odigrali podrejene vloge. Kljub temu pa so gostitelji povedli po avtogolu štandreške obrambe. Odtlej pa so bila vsa prizadevanja naših, da bi vsaj remizirali, zaman.
SOVODNJE - SAGRADO 0:0
SOVODNJE: Gergolet, Košič, Vižintin, Bicciato, Černigoj, Tomažič, Grilj, M. Fajt, Sambo, A. Fajt, Gulin (Gomišček).
V srečanju, ki ni imelo velikega pomena na razpredelnici, so se igralci iz Sovodenj in Zagraja pred maloštevilnimi gledalci razšli ob neodločenem izidu. Če tak rezultat zadovoljuje goste, tega ne moremo reči za domačine, ki so le nekaj več pokazali in si tudi ustvarili nekaj dobrih priložnosti za gol. Najlepši sta se ponudili Sambu, ki ni znal primerno izkoristiti ugodnega trenutka.
Kot smo že dejali, srečanje ni bilo posebno zanimivo, tudi zato, ker je v domači postavi manjkalo nekaj standardnih igralcev.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 26. KOLA
Zaule - Vesna	2:1
S. Luigi - Olimpia	0:0
Muggesana - Zarja	0:1
Stock - Op. Supercaflč	1:7
Primorje - C. Elisi	0:0
Opicina - S. Sergio	2:1
Staranzano - Kras	1:2
Giarizzole - L'Architrave 1:5
San Sergio	LESTVICA 26 12 10			4	33:17 34
Primorje	26	12	10	4	29:15 34
Zaule	26	10	10	6	24:16 30
Kras	26	10	9	7	30:21 29
Vesna	26	9	9	8	26:24 27
Staranzano	26	7	13	6	25:26 27
Opicina	26	8	10	8	25:21 26
C. Elisi	26	6	13	7	29:32 25
Stock	26	6	12	8	20:28 24
Zarja	26	4	16	6	25:32 24
Supercaffe	26	8	8	10	33:33 24
Muggesana Giarizzole	26	4	15	7	33:33 23
	26	5	13	8	24:32 23
Olimpia	26	6	10	10	21:31 22
S. Luigi	26	6	10	10	22:31 22
L'Architrave	26	5	12	9	32:39 22
PRIHODNJE KOLO (10. 5.) Čampi Elisi Prisco - Staranzano, San Sergio - Primorje, Zarja - Opicina, Kras - Muggesana, L'Architrave -Stock, Opicina Supercaffe - Zaule, Vesna - San Luigi Vivai Busa, Olimpia - Giarizzole.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 23. KOLA
Torriana - Pro Farra	1:2
Piedimonte - Poggio	2:2
San Lorenzo - Juventina	1:0
Fossalon - Medea	3:1
Azzurra - Brazzanese	1:1
Moraro - Isonzo	1:1
Sovodnje - Sagrado	0:0
LESTVICA
Piedimonte	23	12	9	2	31:16 33
Poggio	23	10	11	2	28:15 31
Moraro	23	12	5	6	31:13 29
San Lorenzo	23	8	13	2	25:16 29
Pro Farra	23	8	10	5	27:27 26
Fossalon	23	7	12	4	29:23 26
Torriana	23	5	12	6	22:26 22
Sovodnje	23	7	8	8	16:16 22
Isonzo	23	5	11	7	13:17 21
Sagrado	23	4	12	8	18:21 20
Brazzanese	23	6	6 11		29:32 18
Juventina	23	4	8 11		19:32 16
Medea	23	5	5 13		18:33 15
Azzurra	23	3	8 12		13:33 14
PRIHODNJE KOLO (10. 5.) Juventina - Torriana, Sagrado - Piedimonte, Sovodnje - Medea, Isonzo -Pro Farra, San Lorenzo - Moraro, Azzurra - Fossalon, Brazzanese -Poggio.
Skupina L IZIDI 24. KOLA Domus Arr. - S. Anna	0:4
Rabueise - Roianese	4:1
Union - Don Bosco	0:0
Gaja - Domio	2:0
Breg - CGS	0:1
GMT - CUS	0:0
Počitek: San Vito	
LESTVICA
S. Anna	21	16	4	1	41:10 36
Rabuiese	19	13	4	2	38:16 30
CGS	19	10	7	2	36:20 27
Gaja	21	10	7	4	27:13 27
Domio	20	10	4	6	25:13 24
S. Vito	20	8	5	7	31:25 21
Roianese	20	8	4	8	40:32 20
Breg	20	6	6	8	23:19 18
CUS	19	6	5	8	27:33 17
Domus Arr.	19	4	6	9	13:21 14
GMT	22	4	6	12	24:41 14
Union	20	2	3	15	13:47 7
Don Bosco	20	1	3	16	14:59 5
ZAOSTALE TEKME (10. 5.) Roianese - S. Anna Rizzotti, Don Bosco - Domus Arredamenti, Domio - Rabuiese, CGS - Union, CUS -Gaja, San Vito - Breg; počitek GMT.
Skupina M
IZIDI 24. KOLA
S. Marco - CGS Carsia	2:0
Primorec - Campanelle	1:0
S. Andrea - Hermada	1:1
Romana - Arrigosport	0:0
Mladost - Fincantieri	1:1
Chiarbola - Aurisina ,	4:0
Počitek: San Nazario LESTVICA
LESTVICA
S. Nazario	20	12	7	1	43:18 31
Primorec	20	13	4	3	39:16 30
S. Marco	20	12	6	2	35:15 30
Fincantieri	20	9	7	4	34:16 25
Chiarbola	21	8	6	7	34:35 22
Campanelle	20	8	5	7	39:34 21
Mladost	20	8	5	7	27:24 21
Arrigosport	18	4	8	6	19:22 16
Romana	20	4	7	9	25:33 15
Hermada	20	3	8	9	18:27 14
S. Andrea	18	4	4	10	14:27 12
CGS Carsia	19	3	5	11	28:47 11
Aurisina	20	2	4	14	12:53 8
ZAOSTALE TEKME (10. 5.) Campanelle - CGS Carsia, Hermada - San Marco, Arrigosport - Primorec, Fincantieri - Sant'Andrea (9. 5.), Aurisina - Romana, San Nazario - Mladost; počitek: Chiarbola.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZT"r
in tiska	Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG

5. maja 1987
»Princeso Paolo« je priganjal močan severni veter
Nesreča v ostendski luki trajekt trčil ob pomol
BRUSELJ Veliko strahu, a nobenih hujših posledic, je terjalo trčenje belgijskega trajekta Princesa Paola ob pomol v ostendski luki. Princesa Paola je linijski trajekt, ki krije povezave med Ostendo in Doverjem. V nedeljo proti večeru se je trajekt bližal vhodu v belgijsko luko, ko mu je ta manever onemogočil močan veter, ki je pihal s severa. Iz Ostende so zato odpluli vlačilci, ki so Princeso Paolo privlekli v pristanišče. Žal je trajekt močno udaril ob pomol, tako da se je ladja postavila počez.
Ko se je pripetila nesreča, so se vsi zbali, da bi se lahko tudi Princesa Paola nagnila na bok in se, kot britanski trajekt Herald of Free Enterprise, potopila. V Ostendi pa se je vse končalo brez hujših posledic. Vsi potniki in člani posadke so zdravi in vozila na krovu niso bila poškodovana. Edine
posledice trčenja so vidne na trajektu in na pomolu.
Povsem drugačno vzdušje pa vlada v Zeebruggu, kjer še vedno iščejo posmrtne ostanke brodolomcev britanskega trajekta. Do danes so reševalci prešteli 183 žrtev. Od teh so zadnjo našli v kabini nekega britanskega tovornjaka. Trenutno je namreč na vrsti praznjenje krovov za vozila, nadvse delikatno delo, ki ga bodo najbrž zaključili že v tem tednu, šele nato bodo lahko ostanke trajekta odpeljali v vojaško bazo, kjer bodo nadaljevali s preiskavo in bodo začeli popravila.
Medtem ko je Herald of Free Enterprise še vedno v Zeebruggu, se skupine tehnikov ukvarjajo z odstranjevanjem drogov, ki so jih namestili, da bi preprečili nadaljnje utapljanje trajekta. Ko so odpeljali trajekt, so drogovi ostali zakoličeni v peščenem dnu in predstavljajo, ob plimi, hudo nevarnost za ladje, ki plujejo mimo.
Tudi tokrat jo je skupil bik
Kljub posnetku, ki ga vidimo na sliki, kjer je biku uspelo zbiti na tla svojega »mučilca«, se je dvoboj v areni končal s torerovo zmago. Tako je pač. Ko se je torero Espartaco prvič prekucnil, so mu priskočili na pomoč trije kolegi in bika je bilo, žal, kmalu konec	(Telefoto EFE — AP)
Samomor pevke Dalide
PARIZ Dalida si je vzela življenje. V njenem stanovanju v Montmartru, pariški četrti, kjer je pevka preživela 24 let, so v nedeljo našli njeno truplo, prazno stekleničko barbituratov in pismo, v katerem je napisala »Oprostite mi, življenje je neznosno«.
Jolanda Gigliotti, njeno pravo ime, - I se je rodila v Kairu pred 54 leti, a se je kaj kmalu uveljavila kot pevka v Franciji in v Italiji. Njeno življenje je bilo profesionalno bagato, njeno zasebno življenje pa je bilo manj uspešno in posuto s samomori. Življenje so si vzeli njen mož Lucien Morisse ter Luigi Tenco (skupaj sta nastopila v San Remu s pesmijo Ciao amore) in Richard Chamfray, ki sta ji bila posebno blizu.
Prijatelji trdijo, da se je Dalida čutila osamljeno, da se je bala samotne starosti, da si je želela otroka. Morda ji je bilo življenje že dolgo let pretežko, saj je večkrat iskala smrt. Z uspavalnimi tabletami se je poskusila zastrupiti po Tencovi smrti (v svoji hotelski sobi), nakar se je zaljubila v »grofa« Chamfraya, ki je bil prav tako nagnjen k samomoru.
Avstrijski vojak z brzostrelko prestopil mejo
PORDENON — Avstrijski nabornik Michael Ratkovich, 19 let, ki služi vojaški rok v Beljaku, se je včeraj predstavil policiji na železniški postaji v Casarsi pri Pordenonu in rekel, da je v Italijo prišel skrivoma. Bil je v uniformi, za pasom bajonet, v nahrbtniku pa... brzostrelka. Zaprepadenim agentom je povedal, da je čez mejo prišel peš, in to blizu gradbišča na obmejnem prelazu Kekovo, kjer je potem stopil na vlak in se mirno odpeljal do Casarse.
Se mu na vlaku nihče ni začudil, ko pa je imel na sebi avstrijsko vojaško uniformo? Kaže, da ne, kaže pa tudi, da ni devetnajstletni Michael kdove kako umsko priseben. Kakorkoli že, policisti so ga lepo aretirali in prijavili sodstvu zaradi ilegalnega vnosa orožja na italijansko ozemlje. Sodili mu bodo z nujnostnim postopkom, brž nato pa ga bodo izročili avstrijskim oblastem.
Nacistični vojni zločinec Klaus Barbie bo v ponedeljek sedel na zatožno klop
PARIZ V ponedeljek, 11. maja, bo sedel na zatožno klop vojni zločinec Klaus Barbie, znan tudi kot »mesar iz Lyona«, kjer je vodil zloglasno nacistično tajno službo Gestapo. Proces naj bi trajal osem tednov, razsodba bo znana domnevno 4. julija. Barbie je bil že obsojen na smrt, vendar za zločine, zaradi katerih ga ni danes več moč preganjati. Leta 1983 ga je Bolivija, kjer se je skrival, izročila Franciji, ki mu bo zdaj sodila za zločine proti človeštvu: med drugim ga obtožujejo deportacije 41 otrok in 5 odraslih iz židovske kolonije blizu Lyona.
Francoski Židje bodo ob priliki procesa priredili vrsto javnih shodov in debat, ki naj javnosti prikažejo vojnega zločinca v pravi luči in torej preprečijo kakršno koli izkrivljanje zgodovinskih resnic. Klaus Barbie in njegov odvetnik Jacgues Verges hočeta namreč spremeniti sodno obravnavo v nekakšno obtožnico na rovaš židovskih organizacij in francoskega odpor-
ništva, češ da je bilo takrat med njimi nič koliko kolaboracionistov in izdajalcev. V tej zvezi je znana npr. polemika okrog tega, kdo je izročil vodjo francoskih partizanov Jeana Moulina šefu Gestapa, ki ga je strahovito mučil in umoril: »Lažje je reči, da ga je ubila zverina, kot pa da so ga izdali njegovi lastni tovariši,« je preteče rekel Barbie. Z drugimi besedami: na procesu bodo prišla na dan imena, ki bi jih mnogi Židje in Francozi najrajši pozabili. Obtoženčev odvetnik je pribil, da je bil kolaboracionizem razširjen prav med vsemi sloji prebivalstva, od vojaških osebnosti do duhovščine, od sodnikov do delavstva. Vse to je tudi v intervjuju, ki ga je Barbie te dni neznano kako dal londonskemu tedniku Mail on Sunday, v katerem grozi, da bo spravil Francoze v krizo.
Predsednik vlade Chirac je odredil, da ta mesec na vseh šolah predavajo mladini o rasističnih zakonih, ki so jih uvedli nacisti v Franciji leta 1942.
Iz arhivskega gradiva: Klaus Barbie v nacistični uniformi	(AP)
H min, kako dobro dišijo!
Malo gorilo, zaenkrat še brez imena, so očitno omamile dišeče miinchenske narcise	(AP)
Pred 200 leti so prvi izgnanci izpluli na pot proti Avstraliji
LONDON — Iz Portmoutha bo 13. maja izplula eskadra jadrnic, da bi na 20 tisoč kilometrov dolgi poti obnovila trnjevo pot, ki so jo pred 200 leti začeli britanski izobčenci, da bi v Avstraliji ustanovili novo državo. Eskadra bi morala prijadrati v Botany Bay in v Sydney 26. januarja prihodnjega leta. Na krovu seveda ne bodo kaznjenci, temveč petičneži, ki bodo za to pot odšteli 14 tisoč funtov (približno 28 milijonov lir). Na jadrnicah bo poskrbljeno za vse udobje, eskadro pa bo vodila jadrnica, ki so jo zgradili za snemanje filma Upor na Bountyju.
Odhod bo torej precej drugačen od tistega, ko so 13. maja 1787 prvi kaznjenci v verigah stopili na krov 11 ladij, da bi se kot izgnanci oddolžili družbi za svoje zločine na kontinentu, ki ga je le 17 let prej odkril James Cook. 548 mož in 188 žensk je namreč pristalo, da jim zaporne kazni in smrtne obsodbe spremenijo v izgnanstvo. Postali so predhodniki tisočev, ki so bili v naslednjih desetletjih izgnani v Avstralijo. Od leta 1787 do leta 1850 so namreč britanske oblasti deportirale v Avstralijo 28 tisoč kaznjencev, ki so postali jedro nove nacije. Izobčence in zločince
so izredno težki pogoji v Avstraliji prevzgojili do take mere, da so potomci teh kaznjencev današnja avstralska elita. Resnici na ljubo, so bile nekoč meje med zločinom, prestopništvom in nesrečnimi naključji labilnejše od danes, da so bili tedanji kriminalci predvsem nesrečneži.
Tistega 13. maja 1787 je Portmouth zapustil tudi Henry Cabell, ki je bil skupaj z očetom in nekim prijateljem obsojen na vešala zaradi kraje nekaj liber mesa. Očeta in prijatelja so obesili, Henryju pa smrtno kazen spremenili v 14 let strogega zapora. V londonskem zaporu Newgate mu je 19-letna Susannah Holmes povila otroka. Ko so ju izgnali v Avstralijo, se je Cabell hotel poročiti, a mu tega niso dovolili, prav tako so skušali preprečiti, da bi otrok sledil staršem v izgnanstvu. Lord Sydney pa se je zavzel za par, plačal potnino za otroka in na novem kontinentu omogočil poroko dvojice. Cabell je danes simbol Avstralije, saj je vsestransko uspel: ustanovil je namreč prvo avstralsko prevozno družbo in ko je umrl v 82. letu starosti, je bil lastnik šestih kmetij in pravega brodovja tovornih ladij.
Kljub večji prisotnosti v premogovnih jaških
Raški rudarji še stavkajo
LABIN - V prvi izmeni se je včeraj v jame istrskih premogovnikov Raša spustilo 358 rudarjev, medtem ko je v spremljajočih službah prišlo na delo 368 delavcev. V jami Tupljak, kjer se je začela stavka, je delalo 228 rudarjev, 36 več od običajne dnevne navzočnosti, kakršna je bila pred ustavitvijo dela. V tozdu Premogovnik Labin je odšlo v jamo 130 rudarjev, približno 80 pa jih je ostalo zunaj na običajnem zboru.
V prvi izmeni istrskih premogovnikov Raša je včeraj skupno delalo 726 od 1687 zaposlenih. Če upoštevamo, da običajno zaradi bolezni, letnih dopustov in drugega manjka na delu 388 delavcev, je očitno da stavka ni preki-
njena. Glede na to, da bosta danes zasedala centralni delavski svet istrskih premogovnikov Raša in občinski sindikalni svet, je mogoče tudi pričakovati razplet že maratonske stavke. Sindikat naj bi se izrekel o predlogu za uvedbo začasnih ukrepov prisilne uprave v Raši.
Centralni delavski svet premogovnikov bo med drugim sklepal tudi o tem, ali bodo in kako, uporabili določila samoupravnih aktov, predvidena za izostanke z dela, glede na to, da so na zadnji seji sveta 24. aprila sklenili, da bodo za vsak neupravičen izostanek z dela od 25. aprila naprej ugotavljali odgovornost in izrekali disciplinske ukrepe, (dd)
Predsedstvo SFRJ o varnosti v državi
BEOGRAD — Ekonomske težave, zastoj v razvoju samoupravljanja in premajhna učinkovitost političnega gospodarskega sistema imajo negativen vpliv na celoten politično-varnostni položaj v državi. Vse to, še zlasti pa počasnost pri spreminjanju stanja in odpiranju možnosti za izhod iz sedanjega položaja, povzroča povečano zaskrbljenost in vznemirjenost delovnih ljudi in občanov, pa tudi njihovo nezadovoljstvo.
To poudarja poročilo predsedstva SFRJ o stanju in problemih notranje in zunanje politike, ki so ga poslali skupščini Jugoslavije in v katerem je poseben del namenjen politično-varnostnemu položaju in zaščiti ustavnega sistema.
Predsedstvo SFRJ opozarja, da se je v minulem obdobju okrepila dejavnost s protisocialističnih in protisamouprav-nih pozicij. Posamezniki in skupine pripravljajo in razširjajo programe in izhodišča, v katerih se zavzemajo za uvedbo večstrankarskega sistema ali centralistično etatistične družbene ureditve. Kot dodaja poročilo, le-te negirajo posamezne narode, zagovarjajo ukinitev nekaterih republik in pokrajin in poskušajo Jugoslavijo predstaviti kot državo, v kateri niso spoštovane človekove pravice in svoboščine.
Izhodišče za vse take napade je nacionalizem, ugotavlja predsedstvo in poudarja, da se to zlo krepi v vseh okoljih. V povezavi z nacionalizmom je posebej postal agresiven del reakcionarnega klera.
Zaradi tega, ker je družba pri onemogočanju sovražnih elementov poleg idejnopolitičnih uporabljala tudi zakonske ukrepe, določeni krogi v tujini poskušajo predstaviti Jugoslavijo kot državo z velikim številom tako imenovanih političnih zapornikov. Takšne neutemeljene trditve predsedstvo zanika s prepričljivimi podatki, poroča Tanjug. V poročilu je na primer zapisano, da se v zadnjih nekaj letih število obsojenih oseb za ta dejanja zmanjšuje in da znaša približno 5,2 odstotka od celotnega števila obsojenih oseb za vse vrste splošnega, gospodarskega in drugega kriminala. Gre za osebe, ki so storile kazniva dejanja združevanja zaradi sovražne dejavnosti, protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve, vohunstva, izzivanja nacionalnega, rasnega in verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, terorizma, vojnega zločina in sovražne propagande.
Jugoslavija se v boju za stabilen politično-varnostni položaj v okviru svojih meja nenehno in aktivno zavzema tudi za preprečevanje vseh oblik mednarodnega terorizma in obsoja prakso dvojnih meril v njegovem obravnavanju, je med drugim rečeno v poročilu predsedstva SFRJ. (dd)