Politiški pregled. * NoTa avstrijska ustava. Državnozborski poslanec grof Sternberg je pod naslovom MNova ustava" izdal obsežno brošuro, v kateri razvija načrt, Bkako se reši Avstrija, ki propada". V tej brošuri zahteva iraperijalistično jnonarhijo, hoče, da se dualizem preosnuje in da se razširi federalizem. Velika zgodovinska gpdročja morajo pridržati svojo individualnost. češka ostane češka, Galicija Galicija, Moravsko treba združiti s Šlezijo, Tirolsko s Solnograško, Doljno z Gorenjo Avstrijo, Štfjersko s Koroško, Primorje, Dalmacijo in Kranjsko treba zediniti v vojvodino Noricum. Z Ogrsko naj stopi Avstrija v trdne pogodbene razmere in pridrže naj se sedanje kvote. Gospodarska skupnost vojske in mornarice se proglasi za nerazrušljivo. — Kontrola skupnih stvari se poveri parlamentarnemu odboru obeh državnih zbornie in zveznemu svetu. Vsaka poedina dežela ima svoje ministrstvo, na čelu mu je vrhovui tajnik. Tajniki so odgovorni deželnim zborom, ki tvorijo dve zbornici. Vrhovni tajniki zastopajo dežele v zveznem svetu, ki odločuje ob nesporazumu med državo in deželami. Za vnanje stvari, vojsko in lnornarico se postavi državno ministrstvo, na čelu mu državni kancelar. Ogrska vlada naj se uredi slično. Treba jo je razdeliti v 4 prefekture, 12 dijecez in 120 županij, kakorjebilo razdeljeno Dioklecijanovo cesarstvo, ter ima enako Avstriji zvezni svet in državnega kaneelarja. * Trozreza. Poluradni list ruske vlade nNovoje Vremja" se je v eni zadnjih številk zopet bavil s trozvezo ter piše mcd drugira nastopno: Trozveza Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije, ki je bila 28. junija 1902. podaljšana na šest let, poteče meseca junija" 1908. Ob obnovi pogodbe je bilo določeno, da se pogodba podaljša na nadaljnih šest let, ako ena izmed treh držav leto dni, preden pogodba poteče, ne izjavi, da jo odpoveduje. Dan 28. junij je minul, in Italija je molčala. d tem se je obstanek trozveze podaljšal na nadaljnih šest let do 28. junija 1914. Ni Avstrija ni Italija nista v nevarnosti od strani kake tretje države. Avstrija se nahaja v dobrih odnošajih s svojimi sosedi na vztoku, jugu iu zapadu. Italija je utrdila svoje odnošaje s Francijo. Zaraditega je trozveza za Avstro-Ogrsko in Italijo brezpotrebna potrata, brez katere bi lahko bili obe državi. Svoječasno je bilo v politiških krogih Italije jasno o brezpotrebnosti trojne zveze. Trozveza ne daje Italiji ničesar, marveč jo obvezuje, da si isti čas veže roke proti Avstriji, edini državi, s katero je ne veže ravno najpovoljneje prijateljstvo. Avstrijci so bili izgaani iz Lombardije in Beneške, ali Italiji ni uspelo, da združi vse italijanske dežele. To je rana, ki peče še danes italijanski narod in se ne zaceli dotlej, dokler se pokrajine, naseljene z Italijani, ne povrnejo domovini Italiji. Zaraditega tudi vodijo med Avstro-Ogrsko in Italijo velliko gospodarsko politiško borbo za vpliv na balkanskem polotoku. Avstro-Ogrska se je po berlinski pogodbi zasadila na Balkan kakor klin ter je tamkaj dosegla ¦prednosti, ki od dne do dne bolj škodujejo italijanski trgovini. Italija ne dobiva od trozveze ničesar. — Avstro-Ogrska, zavarovana do leta 1914. po zvezi pred italijanskimi stremljenji, bo umela, da se v tem easu okoristi in utrdi svoj vpliv na Balkanu ter da umiri in u d u š i italijansko iredentično gibanje v svojih d e ž e 1 a h. Zato se ima ona zabvaliti Nemčiji, ki ji pripravlja pota v Malo Azijo. Največjo korist odtrozveze ima Nemčija. Z zvezo z Italijo si je zagotovila mir pred Francijo, ki mora na italijanski meji držati veliko vojno silo. Zveza z Avstro-Ogrsko ji zagotavlja priporočila v Carigradu in Mali Aziji, kamor so sedaj uprta podjetja Nemčije. AvstroOgrski dopušča ta zveza svobodne roke na Balkanu in v Albaniji. Italija plačuje drago svojo čast. da more biti v društvu dveh velikib držav. Nemčija in nemškofilsko časDikarstvo tolaži Itali.jane, da trozveza zavaruje za nadaljnib šest let mir v Srednji Evropi. Podaljšanje trozveze je gotovo dejstvo, a avstrijski minister vnanjih stvari Ahrenthal je znal o tej priliki povedati italijanskemu ministru toliko reči, kolikor je bilo potrebno. Knez Bismark je urprl, ali grof B(ilow, kakor se vidi, ni zastonj dobil knežjega naslova. * Hrvaška kriza. Bivši sekcijski načelaik E o j c se je mudil te dni v Budapešti ter izjavil napram nekemu časnikarju, da brvaški sabor ne bo nikoli sprejel službene pragrnatike železničarjev. Ban pač more pragmatiko saberu oktroirati, toda zakon nikoli ne postane brez saborovega dovoljenja. Potem je govoril o madjarskib šolab na Hrvaškem ter povedal. da je odredil, da se mora iz madjarskih šol odstrauiti vse, kar je pioti hrvaški narodni zavesti. * Protl Poljakom. Nemška vlada je prepovedala za dve leti razpečavati v Nemčiji poljski list ^Slovo Polskie". * Mlrorna konfcrenca t Haagn. V seji dne 23. pret. mes. je prvi nemški delegat baron M a r s e b a 11 priporočal ustanovitev stalnega mirovnega razsodišča v H a a g u. — V aDgl. nižji zbornici je vprašal S. Bobert, ali so prišle od angleškib delegatov iz Haaga kake vesti glede predloga za omejitev oboroževanja. Državni tajnik zunanjih del G r e y je odgovoril, da so pae prinesli časopisi pogoje takega sklepa. toda konferenci se dosedaj še ni predložil tak sklep. Tudi ne more reči, kaki pogoji bi se eventualno predlagali, toda bilo bi želeti, da bi take pogoje konferenea sprejela, ako je količkaj mogoee. * Za ženska praTa na Angleškem. Iz Londona poročajo: Višja zbornica je sprejela v tretjem branju zakonski načrt, da smejo ženske, ki imajo volilno pravico v občinske zastope, postati tudi odbornice v občinskih in okrajnih zastopib. * ,,Narodna delarska organizaeija" t Trstu. V Trstu so ustanovili društvo, ki se imenuje ,Narodna delavska organizaeija". * Za slOTensko šolstvo. V seji državnega zbora dne 16. pret. m. je predložil in priporočal državni poslanec Matko Mandid kakor predsednik »delavskega podpornega družtva" v Trstu prošnjo tega društva za ustanovitev sloveESkih Ijudskib šol v tržaškem mestu, za slovenske sredDJe in strokovne šole in končno za slovensko vseučilišee. * DelaTsko ministrstTO. Eazne parlamentarne stranke zahtevajo ustanovitev novega, takozvanega delavskega mistrstva, Novi minister bo družil v svoj delokrog razne, sedaj še razkosane panoge državne uprave. Predvsem bo obsegal njegov delokrog državne gradnje, parobrodstvo na jezerib in rekah, zakonodajstvo, rudarstvo, varstvo rudarjev, delavsko statistiko in delavsko zavarovanje. * Knltnrni boj na Fraucoskem. 0 priliki izvedbe zakona o ločitvi cerkve od države so se župnik Cuincam in njegovi kaplani branili umakniti se iz župnišča. Zato sta 22. pret. m. obkolila hišo bataljon 48. pešpolka in orožništvo. Eazbili so vrata ter po podprefektu in policijskem komisarju s silo odstranili duhovščino. * Za splošno in enafeo volilno pravico češkega deželnega zbora. Oeška socialna demokracija namerava uprizoriti veliko akcijo za splošno in enako volilno pravico za češki deželni zbor. Akeija bo tako velika, kakor ona za splošno in enako volilno pravieo v državni zbor. :;: IzjaTa kneza Earla Auersperga o jngosloranskem Tprašanju. ,,Agrar_er Zeitung" je objavila govor svojega specialnega poročevalca s knezorn Karlom Auerspergom o jugoslovanskem vprašanju in njegovem razmerju do nagodbe. Knez smatra jugoslovansko vprašanje za najvažneje v Avstriji. Avstrijska politika se bo morala s primernimi prometnimi zvezami tesneje združiti in zvezati med sebo.j, bodisi direktno, bodisi preko Hrvaške. Življenjska politika Avstrije je sedaj dalmatinska politika. Najvišji smoter ne sme več biti, za vsako ceno skleniti pogodbo z Ogrsko, ampak njena prva naloga je zdaj režiti jugoslovansko vprašanje. Kar se tiče hrvaško-ogrskega spora, meni knez Auersperg, da je stališee Hrvaške vsekakor ugodno, da je pa največ odvisno od vnanjih faktorjev, kako ia kdaj hočejo pomagati Hrvaški. * Kongres ogrskih Romnnov. Iz Budimpešte poročajo : Voditelji romunskega narodnega gibanja so sklenili sklicati narodni kongres ogrskih Eomunov, ki bo imel sklepati o organizaciji deželne strauke in ki bo določil smer romunskim poslancem v ogrskem državnem zboru. Aradska ,,Tribuna" urgira sklidaDJe kongresa, češ, da potrebuje sedanji položaj razjasnitve. * Agrarna zreza in nagodba. Agrarna zveza v državnem zboru je o svojem zborovanju glede na nagodbeno vprašanje izdala sledeči komunike: Agrarna zveza bo presojala vprašanje o nagodbi s stališča varstva interesov avstrijskega poljedelstva in bo svoje stališče precizirala tedaj, ko bo uagodba predložena parlamentu. * Socialnl deuiokrat Schnhmeier je imel v poslanski zbornici 22. pret. m. znamenit govor. Z neizprosno ostrostjo se je lotil proračuna in vse naše finaučne politike, ki pozna samo državne potrebščine in nikdar ne tudi ljudskih. L. 1848. je živelo v Avstriji 17 milijonov prebivalcev in izdatki so bili tedaj 300 milijonov kron. Leta 1900. je bilo pri nas 25 milijonov prebivalcev, a že 1583 milijonov izdatkov, letos (1907) v tej državi Di niti 27 milijonov prebivalcev, od katerib tirja nad 1892 mlijonov kron. Prebivalstvo se torej niti podvojilo ni, dočim so se izdatki v tem času šestkrat povečali. Davki rastejo od leta do leta neprestano, le veleposestniki plačujejo maDJ! L. 1869, so morali plačati še 70 milijonov kron, I. 1904. so plačali le še 51 milijonov kron. Vsi drugi davki so v tem času narasli: davek na žganje od 14 na 87 milijonov; davek na pivo od 34 na 77; davek na sladkor od 26 na 122 milijonov itd. — Direktni davki znašajo 308 milijonov, indirektni (v obliki raznih doklad, kakor na kavo, sladkor itd.) pa 843 milijonov. Povsod sedi pri mizab še nepovabljen gost, ki poje najboljše: finančni minister s svojimi davki. — Dohodki rastejo od leta do leta, a vzlic temu ima država vedno vee dolga. — Militarizem pbžre letos 400 milijonov K, dočim gre za ljudske šole le 6 milijonov, vse druge potrebščine za šole (90—95 milijonov) je naložila država občinam, da ima zato denar za vojaške _amene. Jako Ijuto je napadel militarizem kot upravo, ki služi samo nekaterim glavam mnogo bolj proti nasprotniku znotraj, kakor proti sovražniku zunaj države. Dejal je, kar je provzročilo cele salve smehu, da ima dovolj že nebeške trojiee iu ne še pozemeljske: infanterije, kavalerije in artilerije. * DeloTanje preteklega parlamentarnega zasedanja. V ravnokar zaključenem zasedanju poslanske zbornice je predložila vlada 16 predlogov. Nujnib predlogov je bilo vloženih 25, za podpore 184. Nadalje našteva zapisnik 247 inicijativnih predlogov in 577 interpelaeij. Prošnj za izročitev poslancev sodiščem je dGŠlo 27.