"Poštnina plačana v gotovini.
DEM
O :v,	y
V,9r ,
Leto III. - Štev. 16
KRACIJA
Gorica-Trst, 22. aprila 1949
Spedi/. in abb. post. II. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli22/11. Tel. 62-75 Goriško uredništvo in uprava:
Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za Inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9 18127.
Izhaja vsak petek
UPRAVNE IRSKA	-	NE
VOLITVE
Rok, ki ga je Z VU določila za delovanje novoizvoljenih občinskih svetov, je tako kratek, da vzbuja vtis, da se ZVU bodisi ni zavedala potrebe po izvoljeni upravi, ki se bo ustanovila prvič po preteku četrt stoletja, ali pa da imajo volitve nek čisto drugi namen.
Sodeč po tisku in izjavah strank italijanske zveze, bodo imele volitve izrecno politični namen.
Zato se nehote vprašamo, kako naj take volitve sprejmejo stranke, ki se kot SDZ zavzemajo za spoštovanje mirovne pogodbe in v zvezi s tem za neodvisnost STO. V tem oziru moramo predvsem pripomniti, da so volitve nepotrebne ali vsaj neprimerne, ker so omejene samo na en del STO in ker se bo s tem še* boli poglobil prepad med obema conama.
Toda tudi brez tega se nam vprašanje javlja v drugi zanimivi luči: kratki čas za pripravo na volitve, ker se bodo te vršile že 12. oziroma 19. prihodnjega junija.
Lahko bi kdo pripomnil, da so bile te volitve že predhodno javljene v septembru 1948, ko je bilo odrejeno sestavljanje votivnih imenikov. Toda, Čeprav lahko rečemo, da sestavljanje votivnih imenikov še ne pomenja, da se bodo volitve vršile v tako kratkem času, moramo vendar opozoriti na drugo okolnost bistvene važnosti zlasti za oni del prebivalstva na STO, ki je za neodvisnost. S tem mislimo namreč na tristranski predlog od marca 1948. leta, ki ie bil poudarjen tudi v uradnih listinah kot n. pr. v poročilih poveljnika področja in večkrat ponovljen pri zasedanjih OZN s strani zastopnikov sil, ki so ta predlog stavile.
Mar bi pri tem SDZ in sploh vsaka druga stranka lahko resno mislila na to, da vzdrži z možnostjo usneha volivno borbo proti skupim strank, ki ne vodijo samo vseh tukajšnjih uradov in vsega volivnega aparata, temveč jih podpira celo zaupna uprava, ki se je odkrito in javno izjavila za priključi-
tev Trsta k Italiji. K temu moramo še dodati, da to skupino strank, to je italijansko zvezo, brezpogojno politično in finančno podpira Italija.
Šele pred kratkim se je ob priliki podpisa Atlantske pogodbe pojavil preobrat v političnem položaju.	T emu
vzrok je bila formalna in slovesna izjava italijanske vlade pred rimskim parlamentom, da se odpoveduje sleherni zahtevi po revizij mirovne pogodbe in v zvezi $ tem seveda tudi vsaki zahtevi po Trstu.
Zaradi ie odpovedi, ki pomenja grob tristranskega predloga od 20. marca 1948, bi se morala zaupna uprava odločiti za primeren odlog volitev, bodisi iz zgoraj navedenih tehničnih razlogov votivnih priprav, bodisi zato, da omogoči razvoj in dozo-ritev na novo nastalnega političnega položaja, ki ga nismo imeli pred tristranskim lanskoletnim marčnim predlogom.
Že v našem odgovoru na peto poročilo generalnega poveljnika našega področja smo postavili vprašanje: »Kako bi se sploh že mogla na STO razviti tržaška državna zavest, ko je vsak državljan pod stalno grožnjo, da ga bodo v primeru povratka Trsta pod Italijo smatrali kot izdajalca?«
Napoved volitev s tako kratkim rokom za pripravo nanje, pomenja popolno upoštevanje stališča iialijanskih šovinističnih skupin in dejansko »izvotlevanje« določil mirovne pogodbe. Tako politika ni ustvarjalna, ker v bistvu prizadeva življenjske koristi bodisi tržaških Slovencev kakor tržaških Italijanov.
Slovani smo morali v svoji tisočletni zgodovini mnogokrat reševati težka vprašanja v zvezi z našim obstojem in tudi danes bomo nova vprašanja reševali pogumno in dostojanstveno, ker vemo, da gre za našo svobodo in za naše življenje.
Vsekakor pa se že sedaj moramo zavarovati v pogledu pravne veljave Uh tako zvanih upravnih volitev.
Grčija in Tito
Grški zunanji minister Tsalda* ris je v ponedeljek govoril o izboljšanju odnošajev med Grčiš jo in Jugoslavija Poudaril je. da je to bistveni prispevek k ustalit* vi miru in reda na južnem delu Balkana. Ni pa hotel -povedati kakih podrobnosti, kdaj bo prišlo do dejanskih korakov za zbliža* nje med Atenami in Beogradom.
Glavni cilj, ki ga hoče grška vladn doseči po sporazumu s Ti* tom, je popolna ustavitev jugo* slovansko pomoči grškim komin* formistlčnim upornikom.
Glede Soluna jo Tsaldarjs dc* jal, da hoče Grčija spoštovati sporazum, po katerem ima Jugo* slavija pravico izhoda na Egejsko morje.
Na vprašanje, kakšni bodo od* mevi v Bolgariji in Albaniji, na zbližanjc med Grčijo jn Jugosla* vi jo, je TsaldaTis odgovoril: »To jo odvisno od navodil, ki Jih bo tema državama poslal Komin* form".
»TIMES« O TITU
Londonski »Times« je te dni objavil uvodnik o Jugoslaviji. List pravi, da mora biti poVtika zahodnih držav do Jugoslavije prožna. Zahodne sile bi morale izkoristiti vsako priložnost za izboljšanje odnošajev z Jugosla-vijo, Čeprav bi si ne smele delati nobenih utvar o tem, da bi mogla Jugoslavija pod sedanjim reži-mom postati članica Atlantske obrambne skupnosti.
Novi pregovori
Glasilo češkoslovaške komuni* stično partije »Rude Pravo« po* roča, da jo glavni tajnik češke partije, Rudolf Slanskv, kritiziral ob neki razpravi glede načrtnega gospodarstva stari rek »Človek obrača, Bog obrne«. Slamsky je trdil, da bi so danes omenjeni rek moral glasiti:	»Bog	obrača,
delavec pa obrne«.
Opolnoči med veliko nedeljo -in med velikonočnim ponedelj* j kom je 21 topovskih strelov v j Dublinu svetu oznanilo, da je Irska pretrgala poslednje rahle ; vezi, ki so jo vsaj na videz še | uradno družile z britansko krono in britansko državno skupnostjo ter postala povsem neodvisna in samostojna republika.
Tako je na veliko noč tudi uradno končai stoletni krvavi boj irskega naroda za svobodo. Kronan je bil s popolno zmago
— z uresničenjem sna o popolnf neodvisnosti in o lastni državi, kar je in mora biti najvišji pc* litični cilj slehernega zrelega in svobodnega naroda.
Ta irski uspeh dokazuje, da narod, kj ve, kaj hoče, in ki je pripravljen za lastno svobodo so boriti ter žrtvovati, nazadnje vedno zmaga.
Točno pred 350 leti so Irci za* čeli prvo vstajo, ki naj bj jih rešila izpod britanske oblasti. Anglija se je tedaj končno odec* pila od Rima. Kralj Henrik VIII. ter kraljica Elizabeta sta z brez* obzirnim preganjanjem dušila vsak verski in politični odpor proti svojim ciljem.
Ta odpor je bil že tedaj naj* hujši prav na Irskem. Irska je od nekdaj ena najbolj katoliških dežela na svetu. Kakor marsika* teremu drugemu narodu je tudi Ircem prav vera dajala močno oporo pri njihovem narodnost* nem jn političnem boju.
Ker kraljica Elizabeta ni mogla tega prvega irskega upora potla* čiti z lastnimi silami, je poklicala na pomoč špansko vojsko, 1čj pa tudi ni dosti opravila. Plamen, ki sta ga tedaj zanetila irska rodo* ljuba 0'Neill in 0’Conncll, je ostal živ stoletja in nobena sila ga ni mogla zatreti.
Irsko ljudstvo se je od tedaj spremenilo v narod zarotnikov, njegova zgodovina pa je poslej en sam niz uporov, bojev, proga* njanja in krvi.
Če je prizadevanje kakega na* roda za svobodo in samostojnost bilo na videz brezupno, potem jo bilo to pri Ircih. V britanski svetovni državi, ki se je prav te* daj začela oblikovati, so bili neznatna manjšina. Irsko gospo* darstvo je bilo — in je še vedno
— na življenje in smrt povezano z britanskim gospodarstvom. Ve* lika večina ljudstva n; več govo* rila lastnega jezika, prastare kelt* ske jrščine. Knjižni jn uradni je* zik je bil angleški. Ircem je torej že skoraj docela manjkalo tisto, kar velja za poglavitno zunanje znamenje o vsaki narodni samo* bitnosti. Angleži so vse do kon* ca prve svetovne vojne na irska prizadevanja za svobodo odgo* varjali s strogostjo in nasiljem, kakor mu v evropskih narodnost* n ih bojih ne najdemo primere.
Toda niti razlogi tako imeno* vane zdrave pameti ali politič* nega oportunizma, niti strogost gospodovalccv, niti žrtve — nič ni moglo Ircev ukloniti. Bili so v svojem boju prav tako neizpro*. sni in niso izbirali sredstev in zaveznikov. Sredi prve svetovne vojne, leta 1916, so skušali z nemško pomočjo zanetiti novo vstajo, ki naj bi jih b'la rešila angleškega gospostva. Prav za veljko noč tega leta so na skrivaj oklicali prvo republiko, katero so Angleži v krvi zadušili.
Med prvo in drugo svetovno vojno so Irci v glavnem opustili nasilne nastope ter skušali od Anglije na političnem področju 'n z zakonitimi sredstvi doseči tisto, kar so si postavili za cilj. Njihovim sposobnim in odločnim voditeljem sc je ob podpori vse* ga. naroda to tudi v veliki meri posrečilo.
REPUBLIKA
Po drugi strani je z nastopom novih časov tudj pri Angležih za* čela prevladovati uvidevnost in zdrava pamet. Videli so, da ir* skih teženj po polni svobodi in samostojnosti ne bo mogoče več zatreti, ne s politiko, ne z nasi* Ijem. Ko se je bližal drugi sve* tovnj spopad je bilo odločujočim ljudem v Veliki Britaniji jasno, da ho samostojna Irska kot na* klorijena soseda dosti koristnejša kakor pa Irska, ki bj bila le ne* zadovoljen in uporen del Zdru* ženega kraljestva.
In tako se je Irska ob začetku druge svetovne vojne znašla že v položaju dorniniona — to je, povsem svobodne države, ki je kot skupno vez z Anglijo prizna* vala le istega vladarja.
Irska kot edina članica britan* ske državne skupnosti sploh ni šla v vojno. To je bilo Angliji zlasti med nemško letalsko in podmorniško ofenzivo v silno škodo. Toda britanski državniki so tedaj pokazali veliko politič* no modrost, ko niso marali Ircev s silo primorati v vojno, dasj bi bili tedaj njihova pristanišča kr* vavo potrebovali.
Seveda je Irska gospodarsko veliko pomagala pri britanskih vojnih naporih. A ker ni šla v vojno odkrito, se je obranila razdejanja, sc gospodarsko okre* pila in po koncu svetovnega po*
žara lahko nastopila s svojimi zahtevami kot močna in ustalje* na država,
Lani decembra je irska zborni* ca — prav za prav brez stvarne potrebe — sprejela zakon, po ka* terem se Irska popolnoma odcepi od Velike Britanije, neha hiti dominion jn postane samostojna republika. Dejanska neodvisnost, ki so jo Irci uživali že petnajst let, je dobila še uradni pečat.
Ta zakon je začel veljati na le* tošnjo veliko noč. Irski in bri* tanski narod sta zdaj stopila na novo pot v svoji odnošajih, ki bodo zdaj najbrž neprimerno te* snejši in stvarno koristnejši, saj bodo temeljili na popolni enako* pravnosti.
Značilno za mišljenje, ki ob proglasitvi popolne irske neodvi* snosti vlada v Angliji, je dejstvo, da sta prve čestitke novi republi* k; poslala prav angleški kralj Jurij VI, do včeraj uradno še irski vladar, in pa ministrski predsednik Attlee.
Neuničljiva želja irskega naro* da po svobodi ter zdrava pamet in demokratični duh nekdanjih gospodovalcev sta s tem dosegla veliko zmago, ki mora biti v po* budo in v bodrilo vsem malim in zatiranim evropskim narodom, ki svojih najvišjih ciljev še niso uresničili.
Od srede
do srede.
13.	APRILA : Glavna skupščin
Attlee napada Sovjete
Britanski ministrski predsednik Attlee je v nedeljo govoril na laburističnem zborovanju v Glas* govu, ki je največje središče bri* tanske pomorske industrije. Nje* gov govor je bil doslej eden naj* silovitejših napadov proti komu* ni zrnu jn Sovjetom.
Attlee je dejal, da so kremel* ski mogotci tisti, ki nosijo vso odgovornost, da je prišlo do razdelitve sveta v dva tabora. V Sovjetski zvezi ni nobene osebne prostosti, nobeno svobode govora in niti ne svobode misli. Sovjet* ska zveza ni nič drugega kot po* licijska država.
Kljub temu je britanski zunanji i minister Bcvin z veliko potrpe* j žljivostjo naredil vse, kar je bilo I v njegovi moči, da bj prenehala napetost med Zahodom in Vzho*
dom. »Mi ne maramo nesoglasja v svetu«, je govoril Attlee »in še zdaj nismo izgubili upanja, da bo nekoč prišlo do tega, da bo ves svet združen. To pa se bo lahko zgodilo le takrat, ko se bodo komunisti odpovedali svo* jemu ideološkemu imperializmu ter načrtu, da bi vsakemu poc* dincu oblekli prisilni marksistič* nodeninistični jopič.«
»Države vzhodne Evrope so želele pristopiti k Marshallovemu načrtu, toda moskovska vlada jim je to prepovedala. Vendar pa niti to ni Sovjetom zadostvo* valo. Sprožili so veliko ofenzivo in napeli vse svoje sile, da bi preprečili uspeh Marshallovega načrta tudi v državah zahodne Evrope«.
BEGUNCI PROTI SOVJETOM
V	nedeljo 10. aprila je kakih 10.000 evropskih protikomunista* nih beguncev priredilo v Mlin chenu protestno zborovanje proti preganjanju vero v Sovjetski zve« zi in podložniških državah. Po zborovanju so so uvrstili v spre* vod, na začetku katerega so no* sili velik križ.
Pred sprevodom so kozaki v uniformi nosili kozaško zastavo.
Ko so prišli pred sedež sovjet* sko komisije, so se. demonstranti pod \odstvom kozakov zagnali proti palači in jo napadli. Četa ameriško vojaške policije je ta* koj nastopila jn skušala demon* strante razgnati. Ker pa so za* čeli metati proti palači kamenje, je morala policija uporabiti sol* žilni plin. Le tako ji je uspelo razpršiti večino demonstrantov.
Kakih tri tisoč pa je še vedno ostalo na mestu ter nadaljevalo z demonstracijo. Med demon* stranti jn policijskimi agenti je bilo pet ranjencev. Polcija pravi, da je največ demonstrantov bilo
Ukrajincev. Zborovanja pa so se udeležile tudi skupino beguncev iz vseh ostalih držav, ki so padle v boljševiško sužnjost. Med nji* mi so bili Poljaki, Belorusi, Georgijci, Estonci, Letonci, Li* tvanci, Bolgari, Slovenci, Hrvatje, Srbi in Albanci.
Občinske volitve v Trstu in okolici
Zavezniška vojaška uprava je izdala ukaz št. 81, v katerem do* loča, da bodo volitve občinskih svetnikov v tržaški občini v ne* deljo dne 12. junija 1949. Volitve v vseh ostalih občinah na anglo* ameriškem področju pa bodo v nedeljo 19. junija 1949.
č i D I T F »DEMOKRACIJO*4
na Združenih narodov je s 30 glasovi proti 7 sklenila razprav-Ijati o obsodbi madžarskega kar-dinala Mindszentyja. — Ameriška poslanska zbornica je z velikansko večino odobrila 5 milijard 380 milijonov dolarjev za drugo leto Marshallovega načrta. — Odstop grške vlade. — Sovjetski minister za zemeljska raziskava-n ja, Mališev, odstavljen. Sov* je t ski tisk je povsem zamolčal štiriletnico podpisa prijateljske in obrambne pogodbe s Titovo Jugoslavijo. — Ameriški poslanik v Atenah, O’ Gradv, napoveduje, da bo grška vojska še letos obra-čunalii s komunističnimi uporni-ki. — Ne\vyorški kardinal Spell-man je s slovesno molitvijo začel seje ameriškega senata, na kale-rih bodo razpravljali o odobritvi Atlantske pogodbe. — Madžarska ljudska fronta, ki jo sestav--Ijajo stranke, zastopane v vladi, je sklenila pri volitvah 15. maja nastopili z enotno listo. ■— Za-hodne velesile so sklenile spora-zum, s katerim so zmanjšale število nemških tovarn, ki bi jih bilo treba razdreti, na 10 odstotkov prvotnega načrta.
14. APRILA : Predsednik glavne skupščine Združenih narodov. Avstralec L v uit bo znova začel posredovati za sporazum med Grčijo in njenimi komunističnimi sosedami. — Sovjetski zastopnik pri Združenih narodih, Gro* miko, je prvič uradno napadel Atlantsko pogodbo, češ, da je naperjena proti Sovjetom in Zdru-ženim narodom. — Nova grška vlada, ki jo je spet sestavil like* talec Sofulis, je prisegla. — Amerika se s Sovjeti ne more pogajati o ničemer, dokler ne bi pre-klicali zapore nad Berlinom, je znova poudaril predsednik Truman. — Predsednik finančnega odbora v* ameriški zbornici, Con* non, pravi, da bi ameriška letala lahko v treh tednih poiem, ko bi Sovjeti napadli, uničila z atomskimi bombami vsa sovjetska vojaško važna središča. — Turški zunanji minister se v W as hi ngtonu znova zavzema za sklenitev sre-
j dozemske obrambne pogodbe, ki bi jo povezali z Atlantskim sporazumom. — Ameriški pooblaščenec za sestavo avstrijske mirovne pogodbe, Reber, je obiskal Dunaj in se posvetoval z vsemi vodilnimi ovtstrtjskimi državniki.
15. APRILA: Ameriški zastopnik pri Združenih narodih, Austin, temeljito odgovarja na napade sovjetskega delegata Gro* mika proti Atlantski zvezi. — Ameriški izvoz v države za železno zaveso, zlasti v Jugoslavijo, jv letos februarja narasel za 25°/0.
—	Bivši član sovjetskega vrhovnega poveljstva v Nemčiji, polkovnik Tokajev, dolži Sovjete, da na debelo obnavljajo nemško vojno in letalsko industrijo. — Papež se je s posebno okrožnico zavzel za to, da bi Jeruzalem prišel pod mednarodno upravo. — Ameriške oblasti so ugotovile, da Sovjete motenje oddaj »Glas Amerike« velja prav toliko, kakor Ameriko oddaje same. — Zunanji minister Združenih držav, Acheson, sodi, da bi nadaljnja pomoč nacionalni Kitajski samo podaljšala državljansko vojno. — Sovjetski minister za petrolejsko industrijo toži o slabem stanju petrolejskih vrelcev na Kavkazu, ki dajejo dosti manj olja, kakor bi ga po načrtu morali. — Belgija se je odpovedala delu netnške-ga ozemlja, ki so ji ga prisodili po nedavnem medzavezniškem sporazumu o poprovi nemških zahodnih meja.
Od srede
do srede
J
16. APRILA : Zavezniško letal stvo je v 24 urah spravilo v Ben lin skoraj 13.000 ton blaga jn potolklo vse dosedanje rekorde v preskrbi nemške prestolnice po zraku. — Ameriške oblasti bodo odslej dovoljevale predvajati v VSA samo toliko sovjetskih prot pagandnih filmov, kolikor jih bo do smeli Amerikancl kazati v Sovjetski zvezi. — V romunski komunistični vladi so odstavili dosedanja podpredsednika Voite ca in Savulesca. — Ameriški pooblaščenec za sestavljanje avstrij: ske mirovne pogodbe, Reber, so di, da bo treba vsaj še dva me: seči pogajanj, če bi se hoteli spo--reiumeti o vsem, kar preprečuje sklep pogodbe. — Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« za> vrača trditve, da bi katoliška cer* kev odobravala novo vojno. — Češka jn Madžarska sta podpisali pogodbo o vzajemni pomoči
17. APRILA : Sovjetske oblasti v Berlinu so prebivalstvo glede prehrane razdelile v »izobražene« in »manj izobražene«. Prvi so za veliko noč dobili razne pribolj; ške. — Italijanska vlada namera* va izvesti delno agrarno reformo ter razdeliti milijon hektarjev zemlje tistim, ki je nimajo nič. — Kitajski komunisti so nacionalni vladi poslali ultimat glede brez* pogojne vdaje.
18. APRILA : Italijanski zunanji minister Sforza se je pred od* hodom iz Washingtona še enkrat sešel z ameriškim zunanjim mini* strom ter skušal od njega doseči kaj glede bivših kolonij. — Per* zijska vlada je odpovedala tri najvažnejše člene iz pogodbe s Sovjetsko zvezo, med drugim tj* stega, ki pravi, da Sovjeti lahko v določenih primerih zasedejo perzijsko ozemlje. — Češke ko* munistične oblasti so ustanovile posebno policijo, kj bo varovala predsednika republike in druge rdeče glavarje ter onemogočala beg opozicionalcev v tujino. — Fdina stvar, k: Sovjete zadržuje pred vojno, je dejstvo, da Arne: rika lahko danes vrže atomsko bombo komor koli na svetu, trdi ameriški letalski strokovnjak, ge* neral Doolittle. — Kitajski komu* nisti go začeli z napadi ob reki Jang Tse, katero skušajo na več mestih prekoračiti. — Francoski katoličani so sklenili papežu />o--darjti najsodobnejši televizijski oddajnik.
19. APRILA :	Začetek doslej največjih vaj ameriške vojske v Evropi; pri njih sodeluje 70.000 vojakov in 10.000 vozil, poleg /e* talstva. — Kulturne zveze med Sovjeti in Jugoslavijo so danes po sovjetski krivdi docela pretrgane, je govor/t Titov kulturni pomočnik Ribnikar na občnem zboru Sovjetskotsrbskega društva v Beogradu, — Politični odbor Združenih narodov znova zahtes va, naj ta ustanova preuči tudi obsodbo zagrebškega nadškofa dr. Stepjnca. — Zahodna nemška področja in Jugoslavija so podpi* sat/ trgovsko pogodbo, ki določa izmenjavo blaga za 34 milijonov dolarjev. — Močne Združene dr: žave so zdaj in v bodoče ključ do miru na svetu, pravi predsednik Truman v svoji poslanici „11 če: ram revolucije«, največji ženski organizaciji v Združenih državah. — Zaradi pomanjkanja mesa in mleka je sovjetska vlada prish Ijena organizirati posebno trilet: ko. — Ameriški major Johnson je dosegel nov letalski rekord z brzino 1073 km na uro. — Iz romunske partije so izključili poslanca Angheiuja, glavnega taj: nika osrednje romunske komuni* stične delavske zveze. A meri: ški poveljnik v Berlinu, general tlowley je na vabilo poljske vla: de nenadoma odpotoval v Var* šovo. — Komunistični nemiri v severnoargentinskem mestu SaU ta, kjer je tudi precej Slovencev.
20. APRILA : M nože se potoči* la, da Sovjeti pri zahodnih za* veznikih tipajo za sporazum o Berlinu in Nemčiji. — Avstralska
JUGOSLOVANSKE GOSPODARSKE TEŽAVE
Beograjska »Politika« jc pred kratkim priobčila dolgovezen u* ' odni članek bivšega Titovega zunanjega ministra Simiča, ki se bridko pritožuje na krivico, ki jo delajo Jugoslaviji njeni kominfor* mistični prijatelji. Pritožuje se, da ti prijatelji nočejo izpolnje* vati prevzetih pogodbenih obvez* nosti ter ne dobavljajo Jugosla* vi ji dovolj strojev, industrijske opreme itd.
Tudi Tito je v svojih zadnjih govorih napadel svoje bivše vz* hodne prijatelje in priznal, da na Vzhodu ne more dobiti tega, kar potrebuje in da je bil zato pri* siljen začeti sklepati trgovinske pogodbe z zahodnimi kapitalistih nimi in imperialističnimi država* mi.
Poglejmo si malo, kakšen je jugoslovanski osnovni gospodar* ski položaj, da bomo lahko videli, kje Titove Jugoslovane čevelj žuli.
Jugoslavija je dežela mnogih in bogatih naravnih zakladov, ki jih v preteklosti niso izkoriščali tako kot bj jih mogli in morali. Vzro* kov je mnogo, vendar je verjetno najvažnejši ta, da se je dobršna polovica Jugoslavije približala na* prodnemu Zahodu šele pozno. Veliki deli Jugoslavije so še do nedavna bili del otomanskega ce* sflrstva, za katerega bolj težko trdimo, da je bil pospeševatelj naprednega gospodarstva v svo* jih provincah. Ravno v teh delih Jugoslavije najdemo najvažnejša naravna bogastva.
Severozapadni del Jugoslavije, to je Slovenija in Hrvatska je h;l do 1918 del avstroogrskega cesar* stva in ta del je že od nekdaj aktivno sodeloval v evropskem gospodarskem sistemu. Dve tret* ji ni jugoslovanske industrije naj* demo še vedno v severozahod* nem delu države in tudi poljcdel* stvo v teh pokrajinah se je razvi* jalo po razmeroma naprednih vi* dikih.
Izkoriščanje jugoslovanskih naravnih zakladov
Po prvi svetovni vojni jc novo nastala Jugoslavija nadaljevala in še razširila svoje sodelovanje z Zahodom. (Tukaj pripominja* mo, da bi to sodelovanje moglo biti uspešnejše, če ne bi večina evropskih držav vodilu v tem ob* dobju bolj ali manj avtarkično politiko).
L’red letom 1918. in 1939. je Ju* goslavija izgradila mnogo novih industrij in razširila obstoječe. V tej dobi je mednarodna trgovina kljub vsem oviram še vedno cve* tela jn pri ustanavljanju novih podjetij je bilo potrebno gledati la to, da bodo nove industrije vzdržale mednarodno tekmovat nje. Zato v predvojni Jugoslaviji niso polagali dosti važnosti na ustanavljanje gospodarskih pod* jetij, ki niso imela in ki morda, tudi danes nimajo primernih go* spodarskih temeljev. Vsi vemo, da je bila predvojna Jugoslavija »kapitalistična« država jn rekel hi, da je na svetu zelo malo takih kapitalistov (in ti so prišli vsi na boben), kj bi hoteli svoj kapital in trud vložiti v podjetja, ki nimajo zdravih temeljev.
Priznati pa ie treba, da je pred* vojna Jugoslavija zamudila mar*
katero priliko glede razvoja svo*
je industrije, vendar to večinoma zaradi tega, ker ni bilo na razpo* lago dovolj domačega kapitala.
Ali more Vzhod pomagati?
Ako hoče današnja Jugoslavija razviti tudi tako industrijo (na primer težko industrijo), ki ni mogla najti potrebnih podjetni* kov v preteklosti in ki danes iz* živa kritike celo bivših Titovih prijateljev v Pragi in Budimpešti, potem si lahko mislimo, da ima najbrže Jugoslavija zato potreb* ne razlage.
Ni mnogo smisla v pritoževa* nju, da države Kominforma no« čejo zalagati Jugoslavije s stroji in opremo, ki jo ta nujno potre* buje. Tudi ni preveč težko videti zakaj Jugoslavija ne more dobiti od vzhodnih držav naprav za tež* ko industrijo in za oboroževanje, saj vse kaže, da Titovi vzhodni prijatelji žele padec njegovega režima. Ne glede na to pa so še drugi, globlji razlogi za to. da Jugoslavija ne more dobiti stro* jev ter industrijske opreme od Vzhoda.
Vzhodnoevropske dežele (z iz* jemo Češkoslovaške ter delno iz* jemo Poljske in Madžarske), so poljedelske države z malo razvito industrijo, torej podobne kot Ju* goslavija. Za temi državami leži Rusija, ki je še vedno pretežno poljedelska država. In glej, vse te zahodne države so izdelale ze* lo ambiciozne načrte za industria* lizacijo. V vseh teh državah vla* dajo komunisti, ki sledijo kate* kizmu Marksa, Lenina in Stalina. Vse te države obvladujejo možje, ki so trdno prepričani, da stroji, mehanizacija, industializacija po* menijo za človeštvo zadovoljstvo in srečo. Ti možje vsaj enkrat na dan citirajo Lenina, ki je dejal, da je elektrifikacija alfa in ome* ga vsega napredka in torej tudi socializma. Razen tega hočejo komunisti pripraviti države, v katerih vladajo, za neizbežni spo*
j pad z Zahodom. (Tako sami pra« j v?jo).
! Vse te vzhodnoevropske drža* ! ve potrebujejo isto, kar potrebi!« j je Jugoslavija. Vse te države ima* ! jo velike načrte, njihovi viri za izdelavo strojev ter industrijsko opremo pa so omejeni. Vzhodne države enako kot Jugoslavija da* nos potrebujejo v prvi vrsti tako imenovane kapitalne dobrine.
Preprostemu človeku se zdi sa mo po sehi umevno, da gre h ko* vaču, če potrebuje podkev za svo* jega konja, ne pa h kmetu. Zakaj naj bi bilo z državam; drugače?
Zahodne države so bile indu* strializirane v velikj meri že pred sto leti. In tako najdemo danes najbolj uspešne in moderne pro* izvajalne naprave za izdelavo končnih izdelkov, strojev, indu* strijsko opreme ravno na Zaho* du. V času, ko so je evropski Vzhod šele prebujal jz srednjega veka, je Zahod že prebolel tri različne gospodarske sisteme. Ali je čudno, da v gospodarskih za* devah Zahod še vedno vodi?
Ce je danes gospodarski polo* žaj Jugoslavije težaven, ni ravno težko najti za to vzrokov. Geo* politična jn gospodarska dejstva so glavni vzrok zaostalosti Jugo« slavije na gospodarskem pod roč* ju. Govorenje o hudobnih kapi* talistih, ki niso hoteli investirati svojega denarja v jugoslovansko težko industrijo, je morda korist* no za propagando in razburjanje »širokih ljudskih množic«, zveni pa precej nesmiselno, če ga hoče kdo uporabljati kot gospodarske argumente.
Podobno jo tudi z bivšimi Ti* tovimi prijatelji v Pragi in Bu* dimpešti. Ni toliko kriva hudob* nost kominformističnjh sovražni* kov, da Jugoslavija' ne more do* biti strojev in industrijske opre* me. Krivd je dejstvo, da Vzhod ne more dobavljati teh kapitalnih dobrin, ker jih nima, ali če jih ima, jih nima dovolj.
(Nadaljevanje sledi)
vlada je - zaradi veleizdajalskih izjav in groženj postavila pred sodišče tri voditelje a\'strulske komunistične partije. — Truman je podpisal zakon o pomoči Ev* ropi v drugem letu Marshallove: ga načrta. — Politični odbor Združenih narodov že tretji dan razpravlja o bodočnosti nekda* njih italijanskih kolonij. — Ame< riško zunanje ministrstvo zanikut je poročila, da bi mislili poslati posebna ameriška vojaška zastop: stva t' vse države, ki so podpi: »ale Atlantsko obrambno po: godbo.
Namestnik načelnika misije ECA za Trst poudarja vlogo tiska pri obnovi
Na zakuski, ki je bila prirejena tržaškemu tisku ob prvi obletnici delovanja O.E.C.E., je g. Joseph J. Caputa, namestnik načelnika posebne misije ameriške uprave za gospodarsko sodelovanje v Tr< stu izjavil- sledeče:
»Vsak dan čitam časopise in moram priznati, da so vaši časo* pisi nadvse zanimivi kljub temu, da se ne morete posluževati tistih olajšav, ki jih lahko nudijo veli* ka mesta. Moram ugotoviti, da je krajevno časopisje zelo prjvlač* no; skrbna izbira poročil, resen značaj sta značilna za d cm okra* tičen tisk. Demokratični tisk igra v gospodarstvu ravno tako važno vlogo kot vse panoge industrije, trgovine jn finance.
Prosim vas, da verujete, da je naša želja, da ostane vaš tisk na svoji sedanji višin j . Mi cenimo
vaše prizadevanje in enako ceni* mo tudi vašo konstruktivno kri* tiko. Prosimo vas, da računate na nas pri vseh različnih vprašanjih, mi pa smo prepričani, da lahko računamo na vaše sodelovanje pri delu za napredek tega industrij* skega in lepega mesta. Sporočiti vam moram obžalovanje trenutno v Washingtonu odsotnega mini* stra Galkwaya, ker ni prisoten na tem prijetnem sestanku. Spo« ločam vam njegov pozdrav jn prepričan sem, da bo kmalu dana prilika, da se z njim sestanemo.
Zakuske, ki je bila v hotelu Excelsir, so se udeležili, g. Albert Mer/, od uprave ECA, g. Fred Manor, tiskovni svetovalec ECA, g. Charles K. Moffly, ravnatelj PIO in druge zavezniške osebno* sti ter predstavniki mestnega in zunanjega tiska.
Anglija se obrata
Pri dopolnjenih volitvah v bri* tanske pokrajinske svete je kon* servativna stranka dosegla veliko zmago. Na novo je dobila 325 sedežev, laburisti, to je sedanja vladna stranka, pa so jjh 250 izgubili.
Ves angleški tisk razpravlja o tem pomembnem dogodku, ki ka* že, da je delavska stranka izgu* bila dokaj dosedanje zaslombe pri angleškem ljudstvu. Njeno glasilo »Dailv Herald« pravi, da bi bilo noro, čo se ob takšnem voljvnem jzidu ne bi resno zami* Silili- Odarec je bil hud in se mo*
rajo laburisti iz njega marsičesa naučiti. Zlasti bo treba nauk Upoštevati pri prihodnjih volitvah v poslansko zbornico.
Konservativni tisk pa piše, da t; voljvni izidi niso nič preše* netljivega. Štiri leta slabe labu* ristične vlade so angleško ljud* stvo odbila od nje. Volitve so dokaz, da britanska javnost od* klanja škodljive poizkuse socia* lizma v gospodarskem življenju.
Posledice
»»zaslepljene politike«*
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razruMti«
Cuto Domocraticus
»Voce Repubblicana« od 16. t. m. je prinesla članek o zadevi »barbarskega« uničenja italijanskih spomenikov na jugoslovanskem ozemlju. >■Voce Repubblicana« trdi, da je fašizem s svojo zaslepljeno nacionalistično politiko zaostril v slovenskem ljudstvu tisto sovražno razpoloženje proti Italiji, ki ga je že avstrijska vlada poživljala.«
Trditev, da je avstrijska vlada netila sovraštvo, je seveda prazna bajka, saj so že pod rajno Avstrijo bili Italijani, poleg Nemcev, nasprotniki Slovencev. Trditev, da ie fašizem kriv sovraštva med dvema narodoma, pa ie res-
nična. Mi smo v »Demokraciji« od 8. in 15. t. m. navedli nekaj primerov, kako so Italijani za časa fašizma uničevali slovenske spomenike na slovenski zemlji.
»Voce Repubblicana« tudi misli, da bi danes SloV&nci živeli raje v Italiji nego v trdem Titovem komunističnem režimu. Trenutno N utegnila »Voce Repubblicana« imeti prav, saj so vse diktature nepriljubljene: pod fašističnim terorjem so Slovenci bežali v demokratično Jugoslavijo, mnogi Italijani pa v Francijo. Danes bi se radi Slovenci in vsi Jugoslovani otresli komunističnega jarma.
Celo mrtvi Slovenci so jim v napoto!
Na tržaški mestni občini so zares iznajdljivi. Na vso moč se pretegujejo, da izkopljejo iz pozabljenja razne fašistične zakone, ki so Slovence kar brisali z zemeljskega površja. Tako so prav te dni oživeli prosluli fašistični predpis o nagrobnih napisih iz l. 1932., s katerim so v
čl. 32 prepovedali rabo našega jezika na nagrobnih spomenikih. Ogorčenje našega ljudstva je bilo ogromno.
Slov. demokratska zVeza je to upravičeno ogorčenje tolmačila pri šefu notranjega oddelka zavezniške vojaške uprave, ki je našim zastopnikom dal zagotovilo, da bo zadevo uredil.
Tržaški stanovanjski problem
Gradba dodatnih stanovanj na anglo*ameriškem področju Svo* bodnega tržaškega ozemlja, s ka* terjmi skušajo nadomestiti tu* kajšnje pomanjkanje stanovanj, je znatno napredovala. Poročilo oddelka za javne naprave pri ZVU sporoča, da je že ena tre« tjina stanovanj, katerih seznam so objavili 25. februarja 1949, skoraj pripravljena za naselitev. H koncu gredo tudj dela .pri pre* eejšnjem številu ostalih hiš in stanovanj. Oddelek za javne na* prave sporoča, da so ravnokar aokončalj 232 stanovanj v miljski in tržaški občini. Nadaljnih 132 stanovanj pa bodo dokončali me* seca maja. Prvotno je bilo mišlje« no, da bodo dokončali v tem ča* su vseh 364 stanovanj. Toda po* trebna so bila še dodatna dela v zvezi s potrebami, zgraditev ceste in temeljev za zgradbo. To pa ni bilo računano v prvotnih na* Črtih takrat, ko so bjli objavljeni iti se je zato vsa stvar zavlekla. Sedaj gradijo 120 stanovanj za Samoupravni zavod za ljudske hiše neposredno na stroške Za« vezniške vojaške uprave. Ta na* črt predvideva skupno 240 novih stanovanj.
Nadalje je že odotoren načrt za turistični hotel, ki ga bodo pričeli graditi meseca junija v Barkovljah ob Vialc Miramare. Hotel bo imel 62 sob in bo na razpolago ameriškim in britan* skim družinam. Na razpolago pa bo morda tudi domači turistič* ni industriji. Štirinadstropni hotel bodo gradili 9 mesecev.
Civilni tehnični urad (Genio Cjvile) pa izdeluje zdaj načrt za gradnjo 25 hiš v kmečkem slogu. Hiše bodo 2gradllj v občinah De* vin in Nabrežina. Za ta načrt je Zavezniška vojaška uprava naika« zala 45 milijonov lir.
Napredujejo tudi dela pri ob* novi poškodovanih ali nedokon* čarnih stanovanj. Sklenjeno je bi* lo, da se vsa ta stanovanja re* kvirirajo, obnovijo in popravijo ter stavijo na razpolago ameri* škim in britanskim vojakom, ki služijo na tem področju. Pri 25. stanovanjih so rekviziti jo odložjli, ker so jih njihovi lastniki sami pričeli popravljati in obnavljati. Gradbena dela za gradnjo in po*
pravilo ostalih jzbranili stanovanj bodo dana v zakup že 1. maja. Druga nova stanovanja bodo zgrajena z obširnim sodolova* njem tukajšnjih zadrug, kot jo imajo na primer nameščenci splošnih skladišč (Magazzini ge* nerali), ACEGAT*a in italijAn* ske banke (Banca d’ Italia), ka* dar bo ZVU izdala zakon, s ka* terim bo dovolila 50°/o prispevek za gradbene stroške, kot je' to storila Italija.
S tiskovne konference pri ZVU
Na vprašanje v zvezi' s previsokimi podnajemninami v Trstu smo prejeli naslednje pojasnilo:
Vprašanje: V zvezi s pripravljajočim se upravnim u-kazom, ki bo primerno prilagodil sedanje prilike novim povojnim prilikam, opozarjamo ZVU na dejstvo, da so podnajemnine v Trstu znatno višje kot kjer koli drugje v Italiji, in ker je verjetnOvda hodo skušali najemniki prevaliti razliko med starimi in novimi najemninami na svoje podnajemnike, je nujno potrebno normirati podnajem-nine, da bi se tako preprečile razne zlorabe ne samo tla račun tujcev, ki jih ie v Trstu malo, marveč na račun domačinov, ki so zaradi velikega pomanjkanja stanovanj prisiljeni, da žive kot podnajemniki
Da li bo ZVU to zadevo uredila s primernimi zakonskimi določbami, kakor je to že urejeno tudi v Italiji?
Odgovor: V Trstu sta sedaj v, veljavi dva splošna ukaza, 54 jn 64, ki vsebujeta določila o zaščiti podnajemniških pravic. Iz njih je razvidno, da so podnajemniki primerno zaščiteni. Podnajemnik je sam kriv, ako plačuje najemnino, ki se mu zdi previsoka in nepostavna. S stvarnimi pritožbami se je treba obrniti na mestni tirad za nadzorstvo najemnin (t)f-ficio Reclami Affitti) na trgu Verdi št. 1. Predpisi se lahko uveljavljajo samo tedaj, ako se nedovoljeni »posli« prijavljajo pristojni oblasti.
Let) Hi. - Štev. 16
DEMOKRACIJA
Stran J
Sclabo a n te portas
9 i rl i f Oll'i i <»	in	in	nrvnind	n	n	~	n'	^	.1.?	„	T
I
Pfetežni del italijanskega tiska doma in v bližnji soseščini stal* na govori in piše o slovenski ne« Vairnosti, ki naj bi pretila Trstu. To pisanje .gre taiko daleč, da se ne bi prav nič začudili, ako bi i/vedeli, da rodoljubne tržaške mamice krote svoje otroke tako, kot so jih nekdaj vrie Rimljan* K#: Hanibal, odnosno Sclabo »n* te portas!
Toda oglejmo si, če je to opravičena.
Koliko časa že traja sožitje roed Italijani in Slovenci na tem ozemlju, vedo že vrabci, le ured* nikl nekaterih listov ne. Da to šfltftie lii b3o in niti ni ka-zual* S6, je tiidi jasno, saj narodnost5 iH meje Slovencev ne teko na Ftoetičih, temveč gredo od Bar* fcovetj preko Trsterfka in Škork* tfi k FrKigom, od tam k Sv. Iva* tia in Lonjerju in tako dalje.
Tako je, recimo, danes.
In včasih?
Včasih je bilo še drugače. Ro* m je vdjal vse do prihoda Ita* ilje kot pretežno slovensko pred* mestje, kar danes ni več. Isto lahko trdimo za ostala tržaška predmestja in vsak stari Tržačan bo to lahko potrdil. Italija je po* tem v teh pretežno slovenskih naseljih naseljevala v novozgra« jene hiše pretežno importirano prebivalstvo, ki si je predstavlja« lo Slovenca kot polčloveka s pračloveSko kulturo. S takim na* seljevanjem je Italija leto za le* tom vztrajno izpodrivala sloven* sko predmestno prebivalstvo pro* ti kraškemu robu.
Toda s tem ne mislimo kriviti samo Italije. To se je dogajalo v splošnem tudi že pod Avstrijo vse od takrat, ko je poleg starec ga mesta pričelo rasti novo in se širiti v slovensko narodnostno »remije. S širjenjem mesta pa se je širilo tudi njegovo italljanstvo. Ako je Trst v Srednjem veku imel komaj 5 tisoč prebivalcev in ne dosti več v začetku dobe Karla VI. odkod potem toliko Italijanov v Trstu?
Tržaško italijanstvo se jo stal* m širilo proti slovenskemu o* zemlju in na koncu prejšnjega stoletja že doseglo tudi kraški rob an ga prekoračilo. Primer: župni popis iz srede prve polo* vice preteklega stoletja izkazuje na Opčinah same Slovence. Ne samo to. Med cclofcnim prebival* stvom več sto duš so zastopane samo naslednje družine:
Sknlavaj, Daneu, Vidau. Sosič, Malalan, in Frluga. Tudi vsi po* sli so Slovenci iz najbližnjih oko* liSkiih vasi. Danes, po dobrih sto letih, je zunanji videz Opčin drugačen.
Takih in podobnih primerov za neposredno slovensko okolico Trsta bi lahko navedli še več. Lahko bi n. pr. poleg tega po* jasnili, da beseda Sclabo, Schia* vo ali S’ciavo ne pomeuiju na* ravnost sužnja, temveč pristnega Slovana, katerega so zasužnjili
in je potem postalo njegovo ime splošna oznaka za vse zasužnjen* ce. Prepoved družabnih stikov in posebni prezir do njih pa sta veljala v dobi Rimljanov jn v Srednjem veku, ko so Benečani na debelo trgovali s slovanskimi sužnji (Riva dej Schiavoni v Be* netkahl), toda danes na žalost živimo v dobi, ko se proglaša prava človekova osebnost za s v o* bodno in nedotakljivo.
Zato se moramo po všem tem le vprašati:
Ako Slovenci niso mogli ško* dovati italijanstvu Trsta v teku tisoč let ali pa vsaj v oni dobi, ko je bil skoro 700 let direktno povezan s slovenskim ozemljen, od katerega ga niso ločile nobe* ne meje, kako naj potem škodu* jejo Slovenci tržaškemu i tali jan* stvu danes, ko so od svoje ma* tične domovine odrezani z ne* prehodnim kitajskim zidom, ki se le od časa do časa odpre red* kim izbrancem in pristašem ko* munistične diktature in tiranije?
Že bežen pogled po imenih Tr* žačanov nam pokaže, da italijan* stvo nikdar ni bflo v nevarnosti, kajti sicer ne ba našli celo med najvidnejšimi eksponenti tržaške* ga italijanstva nemških, madžar* skih in — slovanskih priimkov. S tem nikakor nočemo žaliti njih narodnostnih čustev, saj je na* ravno, da je pripadnost h kate* remu koli narodu merodajna edinole po načelu osebnega priz* navanja. Omenili smo to le v zvezi z našimi izvajanji.
Toda s strani Slovencev preti nevarnost ne italijanstvu, temveč
italijanski asimilacijski politiki. Ta nevarnost obstoja v gosopdar* ski, kulturni in politični osamo* svojjtvi tržaških Slovencev, kajti ta osamosvojitev pomen ja konec narodnostne asimilacije.
Do te osamosvojitve imamo Slovenci po vseh pravilih samo* obrambe in po vseh božjih in človeških, (samo kot i zgleda, tr* žaških ne) postavah polno pravico.
Zato naj se v bodoče vsakdo, ki bo slišal ali bral o slovanski, odnosno slovenski nevarnosti, zaveda:
Za tržaško italijanstvo Slovenci po vsem tem, kar smo navedli, niso nikdar predstavljali nobene nevarnosti, pač pa so bili Slo* venci predmet raznarodovanja preko sedem sto let.
In če bi kdo rekel, »Sclabo an* te portas«, potem naj ve, da Slo* venec res stoji pred vratmi, toda ne kot i-nvazor, temveč kot ena* kovreden član človeške družbe, ki terja im bo terjal svoje zako* nite pravice.
S priznanjem pravic Sloven* cem, ki so vedno bili in so še miroljuben narod, pa bo doseže* no to, česar ni dosegla ne skrajna fašistična zatiralna politika, niti objemalna komunistična fratelan* ca: dokončna utrditev medseboj« nega spoštovanja in mirnega so* žiitja z italijanskimi sodržavljani.
In v tem smislu zdaj na vidiku upravnih volitev lahko zakličemo vsem, ki so jim pri srcu rasne in šovinistične ideje:
SCLABO ANTE PORTAS!
B. M.
KULTURA
Spacalova umetniška razstava
Pred velikonočnimi prazniki smo imeli priliko prisostvovati pomembnemu kulturnemu dogod* ku v Trstu, pomembnemu tem* bolj, ker ni šlo samo za zelo uspelo umetniško razstavo, tem* več za razstavo našega priznane* ga domačega umetnika Spacala.
Videli smo njegova dela. Spa* cal je v zadnjih letih pokazal ne* dvomno velik napredek, ako sme* mo sploh tako reči, saj je eden izmed tistih slikarjev, ki iščejo vedno novih potov in se ne ustav* ljajo ob doseženih uspehih. Spa* cal je realist, zastopnik tako z v a* nega magičnega realizma, s ka* terim sc je uveljavil pred dobrim desetletjem in žel lepe uspehe. Razstavljal je v Milanu, Rimu, Benetkah, Florenci, Moskvi, Pra* gi, Varšavi, Ljubljani in Reogra* du, nekatera njegova najboljša dela so v Galerijah moderne umetnosti v Rimu in Milanu ter
, številnih zasebnih zbirkah križem I Evrope.
Spacalova umetnost je svojska. : Hrani v sebi celo nekak primiti* S vizem, preprosti način risbe, kar i opažamo zlasti pri tihožitjih in pejsažjh, drugod je spet neizpro* sno geometrijska. V tem pogledu jc zelo ugajala kompozicija tržaške jeklarne in pa motiv iz mest* nu ulice. Kot je preprost način risbe, tako so preproste in jasne tudi barvne kompozicije, kar da* je delom čut harmonije in ubra* n osti.
Želeti bi bilo, da bi še večkrat prisostvovali v Trstu takim umet* niškim razstavam, ki. z ene strani splošno dvigajo ugled tržaške sli* karske umetnosti doma in v svetu
—	in Spacal je danes nedvomno ena najjačih slikarskih osebnosti v Trstu — z druge strani pa so tudi v veliko čast in ponos samim tržaškim Slovencem.	M.	č.
»Mešano ozemlje"
Pred kratkim je koroške Slov« vence presenetila uvedba nove napovedi pri slovenskih radijskih oddajah v celovškem radiu. Na mesto običajne napovedi v nem* ščini: »Prinašamo oddajo v slo« venščini«, napovedujejo sedaj: »Prinašamo oddajo za mešano govoreče področje«. Zanimivo bi bilo zvedeti, odkod izvira ta čud* na, pa tudi nesmiselna novotarija. Ne moremo si misliti, da bi taka nesmiselna uredba izvirala od vodstva slovenskih oddaj. Morda je to posledica londonskih razgo* vorov, kjer na eni strani dokazu* jejo svobodo koroških Slovencev, na drugi strani pa bi radi utajili njihov obstoj, ali vsaj zmanjšali število na nekaj tisoč.
Pred kratkim je obiskal Koro* ško nek švicarski časnikar, ki je potem v listu »Demokrat« obja* vil svoje vtise s potovanja po Koroški. Člankar hoče Zagovarja* ti koroški problem skozi nemška očala jn je v svoji sodbi še do* kaj objektiven. Naravnost sme* šno pa je, kar mu je natvezil nek vaški učitelj, da govore ko« roški Slovenci jezik Vcndov —
mešanico slovenskih, nemških, turških in Bog ve kakšnih še — besed. Neresnična je tudi trditev, da je celovški radio »samo po sebi umevno« prenašal Prešerno* vo proslavo iz celovškega gleda* lišča. Če bi švicarski časnikar obvladal slovenščino, bi mu k njegovemu članku napisali še več netočnosti, ki jih jc navedel. Tu* jim časnikarjem,	ki	obiskujejo
Koroško, pa bi priporočali, da poslušajo obe plati zvona, da se ne bodo pred svetovno javnostjo po nepotrebnem smešili.
Spominska svečanost
V	nedeljo 27. marca smo imeli v Celovcu spominsko svečanost za pokojnim škofom lavantinske škofije dr. Tomažičem. Ob pol deVotfh jo bila v slovenski cerkvi sv. maša, katero	je	daroval g.
prelat Valentin Podgorc. Med sv. mašo je bila kratka	pridiga o
pokojnem škofu,	ki	jo je imel
tajnik celovške škofije g. Muhar. Sv. maše se je udeležil tudi c e* lovski škof dr. Kostner, ki je po sv. maši oprav ji r egulem za po* kojnjm škofom. Izredno nas je
razveselilo, da je opravil škof molitve za rajne v slovenščini. Da jo bila svečanost lepša, je mnogo pripomoglo izredno lepo petje domačega cerkvenega zbo* ra ;n pa lepo okrašena notranjost cerkve.
Po sv. maši so se Slovenci zbrali v dvorani starega hotela Trabesinger, kjer je bila kratka prireditev v spomin 20 letnice škofovanja ljubljanskega škofa dr Rožmana. Zborovanje je v imenu »Karitas« otvoril g. višji svetnik Bayer, slavnostni govor pa je imel g. prelat Podfjorc, ki je v lepih besedah razložil pomen in veličino škofovskega dostojan* stva. Po govoru 90 zborovalci sklenili odposlati škofu dr. Rož« nvarnu pozdravno pismo in ga prosili, da bi jim po možnosti večkrat govoril po radiu. Že mu bo to v njegovi začasni domovin; možno. Izrazili so tudi prepriča* nje, da se bodo skupno s svojim škofom kmalu lahko vrnili v svo* jo domovino pod varstvo brez* janske Marije in deželnega pa* trona sv. Jožefa. S pesmijo »Povsod Boga« je bila, svečanost zaključena.
Obmejni promet in pre-laznice na Goriškem
Pred dnevi je dr. Olivo, kabi* netni šef na goriški kvesturi, po* vabil k sebi vse zastopnike go* riškega tiska in jim dal glede obmejnega prometa, obmejnih izkaznic in predpisov pri preho* du meje naslednja navodila:
Ponovno je vzpostavljen dvo* lastniški in drugi manjši promet med obema obmejnima pasoma v Jugoslaviji in Italiji. Ta promet bo uravnan po sporazumu, ki je bil sklenjen med obema dr* žavama pri videmskih pogajanjih od 3. februarja 1949. Obmejne dovolilnice, ki so potrebne za j prehod meje, bodo po poobla* stilu prefekta izdajali za Gorico na kvesturi v drugem nadstropju soba št. 17.
Upravičenci
Pravico do obmejne prelaznice imajo .osebe, ki so navedene v členu 2. in 3. videmskega spora* zuma in ki imajo stalno bivališče v obmejnem pasu, v globini 10 km. V goriški pokrajini na tej strani imajo pravico do tega do* voljenja stalni prebivalci, ki bi* vajo v naslednjih občinah: Ko* priva, Krmin, Doberdob, Dole* nje, Fara, Foljan, Redipulja, Go* riea, Gradiška, Marjan. Tržič, Romans (samo vas Fratta), Ron-ke, Zagraj, Sovodnje, Škocijan (samo vas Bassette), Sv. Peter ob Soči, (brez vasi Cossegliano) in Starancan.
Za prehod so določeni obmejni prehodi na btoku pri Rdeči hiši
v Gorici in pa blok Pri Gradu (Castelletto Zeglio) blizu Kr* mina.
Nove obmejne izkaznice bo iz* dajala kvestura in so dveh raz« ličnih vrst. Prve veljajo za po« sestnike aij najemnike zemljišča, za lastnike čred ali posamezne živine, druge izkaznice pa bodo prejeli delavci in sorodniki dvo* lastnikov*gospodarjev, ki so stari nad 7 let in pomagajo gospodar* jem ali najemnikom pri obdelavi polja ali pri vodstvu kmečkega posestva. Da bi olajšali postopek pri izdajanju izkaznic je v pro* da ji posebna tiskovina za pro« šnjo, ki jo je treba izpolniti.
Na prošnjo za dovolilnico je treba nalepiti za 32 lir kolkov, ki jih bo potem uničil tisti urad, ki vzame prošnjo v pretres. Po* leg tega je treba prošnji prilo* žiti še naslednje dokumente.
Potrebne listine
1) Potrdilo o vplačilu 400 lir kvesturi s poštno položnico. Od tega zneska je 100 lir za obmej* no dovolilnico in 300 lir za dr* žavno pristojbino.
2) Dve fotografiji v velikosti za izkaznice, ki morata biti po« trjeni od župana.
3) Potrdilo stalnega bivališča (obmejno dovolilnico dobe lahko tudi jugoslovanski državljani, ki imajo stalno bivališče v obmej« nem pasu na italijanski strani).
4) Družinski list.
5) Katastrski list ali izvleček,
ki potrjuje posest onstran meje, za katero lastnik zahteva prelaz* nico.
6) Najemniško pogodbo za zemljišče za oglarje in drvarje. (Najemninsko pogodbo sklepajo oglarji jn drvarji z lastniki zem* ljišč na oni strani meje, kjer na* meravajo delati).
7) Seznam živine, ki jo rabi običajno kmetovalec pri delu na polju ali ki jo misli gnati na pašo v obmejHem pasu.
8) Seznam orodja in vozov, ki jih mora prepeljati preko me* je za obdelavo polja.
9) Seznam in približno količino pridelka, ki ga predvideva po končanem delu in ga namerava pripeljati preko meje v Italijo.
Kakor smo že omenili za dru* žinske člane, ki še nimajo 7 let starosti, ni potrebna posebna do* voljlnica, ampak jih lastnik vpi* še na svojo. Za delavce in go* spodarjeve sorodnike oziroma družinske člane, ki jmajo nad 7 let, pa je treba priložiti prošnji naslednje dokumente:
1. Dve fotografiji.
2. Potrdilo o stalnem bivališču.
3. Izjavo delodajalca, v kateri potrjuje, da je pri njem v službi
4. Potrdilo o plačilu kvesturi 320 lir s poštno položnico (od
(Nadaljevanje na 4. strani)
Popravek
V	10. sonetu Judeža iSkarjota dr. Antona Novačana, ki smo g* objavili v zadnji itevilki, nadot mesti v drugi kitici, četrtem ven zu, besedo »nekega« z besedo »dekleta*. Verz se pravilno gtoti: »nahruli Judež dekleta tako«
Križev pot
Sedeli smo v tesni emigrantski jančka nad mojo njivico? Kje so
M>bici, prijatelj Matija z očali, drugi Matija brez očal, Pcpuša in jaz. Skozi edino visoko okno je gledal dan brez sonca, ne ža* loster> no vesel, kakor so dnevi velikega tedna, ko je v zraku pomlad in med ljudmi slavnostno pričakovanje. Pili smo črno ka* vo iz šibkih nvlonskih skodelic in govorili o bližnjih praznikih. Bil sem slabe volje, zakaj na ti* hem sem se »pomnil, pa ne na glas povedal, da bo letos že de* veta velika noč, kar sem zdoma. Oba Matija sta so zapletla v ve* lik pogovor o svetovnem nazoru krščanstva in O svetovnostriem stremljenju koftumifcma, jaz pa sem zasanjal o mojem domu tam pri Celju, ob žuboreči Hudinji... Kdo skruni niojo last, kdo biva v tisti hišici, ki sem si jo pozidal sam za svoje, kdo posluša škr*
moji rokopisi, kje moje ljube kniige, kje moje slike? Kam je izginila lepa kopija slavne slike kavkavškega mojstra Aleksandra Gesja? Kdo jo je zmaknil, kdo sedaj vladajočih si jo prisvojil? Videl sem original svoje dni v Tretjakovski galeriji v Moskvi. Sončno jutro je jn pred Pilatom stoji Kristus. Roke ima vezane, utrujena okrvavljena lepa glava mu pada na prsi, Pilat pa na* smejan, še ne hudoben, vprašuje zviška: Kaj je resnica? Pod sliko sta dve besedi v ruščini: Čto isti* na? — Kaj je resnica?
Da, kaj je resnica?
— Evangelisti Matevž, Marko, Lukež in Janez — jc dejal Mati* ja z očali — so danes veliko bolj jasnj in tudi bolj sodobni kakor Marx, Engels, Lenin in Stalin! Čo bi jih ljudje danes
prebirali... Bol ji bi jih razumeli, k srcu si jih vzeli, skrivnost in pomen našega	življenja razu«
melj...
Govoril jo s tihotnim odmer* jenim glasom brez velikih pou* darkov in, kakor vedno, stavek završi! z lahnim vzdihom.
— Evangelisti so sveti! Oni drugi pa... jc	odvrnil Matija
brez očal in se v stavku prekinil. Zakaj k	oknu jc priletel	golob
in sedel na odprto lino. Kakor bi nas hotel prešteti, jc iztozal vrat in si nas ogledal zdaj z enim zdaj z drugim rdečim očescem. Nasmehnili smo se, tiho in s p o* razumno, Pepuša mu je vrgla drobtinic, a golob je že odletel. — Morda nam je prinesel po* zdrave z	doma! —	je	dejala
resno.
Tedaj	je potrkalo	in	v sobo
je stopil	mlad človek	s	široko
slovansko lobanjo, na kateri so sc razdivjali bujni pesniški kodri. Uprl jc oči vame in suho. rekel:
— Pošilja me urednik. Oblju* bili ste mu za velikonočno šte* vilko nekaj proze. Če ste napi*
sali, prosim, dajte meni ali pa pošljite jutri do enajstih!
Obljubil? Ne spominjam se, da bi bil kaj obljubil. Nič nisem napisal... Če sem obljubil, nisem zares, kar tako sem morda rekel, da napišem...
— Vidite, da ja« nikoli ne la* žetn! — sem še zaklical slovesno.
—■ To pa ni res! Čisto za go« tovo si obljubil, zraven sem sta« la, ko si besedo dal! — je rekla zdaj Pepuša.
Moral sem molčati. Ni bilo prvič, da me je žena tako izdala. Žene imajo	preštete	vse naše
slabosti, ponoči in podnevi, in nam jih pomole pod nos, kakor smo najbolj brez hrambe.
— Torej jutri do enajstih! — jc rekel kakor da bi razsodil mož s široko slovansko lobanjo, pogladil si	pesniške	kodre in
odšel.
Tudi oba	Matijata	sta sc po*
^lovila in še žena sc je nekam odpravila. ■
Le kaj bi napisal? — sem vzdihnil nesrečen.
Pisati prozo v teh časih? Do
jutri že... Saj porabim, kakor se šal! Oskar \Vildc, eno dopoldne, da postavim vejico in potem ves popoldan, da tisto vejico izbri* šem. In pa, o čem naj pišem? Tudi slabo prozo ni lahko pisati, to se vidi pri tržaških pisateljih... Naposled... Morda uvodni članek za veliko noč? O vstajenju v naravi, o vstajenju človeka... Ali pa nekaj o naših beguncih, ki romajo križem po svetu brez do« ma in ognjišča... Tam po Argen« tiniji, po Kanadi in Avstraliji, bog vedi, kod vse ne! O domo« vina! Kako je že napisal Cankar v »Hlapcih«, katere v Ljubljani kar naprej igrajo, menda zato, da bi Slovencem vtepli v glavo, da so danes res hlapci? Kaj pravi Cankarjev Jerman o sodrgi, ki jc ostala na oblasti? Pol tistih, ki niso upognili tilnika, so pobi* li... in kako estetično; so takrat pobijali, moj Bog, kako, rekel bi, ljubeznivo so jjh pobijali v sta* rih časih... pol izgnali, da je slo* venski genius moral med Germa* ne daleč na sever, visoko med Švede... Hej, ti slavni švedski
Snoil, nekoč slovenski Znojilšek, koliko naslednikov boi imel iz krvi današnjih beguncev tam po Argentiniji, tam po Kanadi i« Avstraliji? Kaj je res bil naš zel« nik pregost, d* ste ga tako kr« vavo zredčili in so doma ostale same prave, res trde zelnate gla» ve... O tem bi se dalo pisati, ampak to bi bila že politika... toda napisati nekaj moram in zdaj sem v zadregi kakor za ša* hovsko potezo!
Slonel sem pri oknu. Dan se je nagnil jn mračilo se je naglo. Vzel sem s police Murna, prebral dva verza in moral knjigo odlo* žiti. Mrak me je obje! in ne vem, ali sem zadremal ali nisem. Zo« pet sem videl sliko Aleksandra Ge»ja, videl Kristusa in slišal Pi* lata: Kaj je resnica? Zajelo me je kakor omotica in kakor 12 ve* like daljave seffi čul šumenje, mrmranje, rohnenje ljudi, ki je prihajalo bliže jn bliže. In že sem rezločil obraze, znane obrarze slo* venskih ljudi, s katerimi sem bil svoje dni veliko, skupaj, Vsi so imeli podivjana razorana lica, oči
tega zneska je 20 lir za obmejno dovolilnico in 300 lir za državno pristojbino).
Za živino, ki gre preko meje, si morajo lastniki preskrbeti tud' žfvimozdravniško spričevalo, jz katerega je razvidno, da živina ni okužena. Prošnja za jzvoz gnojil in semena, ki je potrebno za obdelavo zemlje na drugi stra* ni, mora biti potrjena od krneč* kega inšpektorata.
Oglarji in drvarji, ki se morajo nuditi zaradi svojega dela več kot en dan na drugi strani meje, si jnorajo poleg obmejne dovolil* njce preskrbeti na kvesturi tudi posebno dovoljenje, za katerega pa morajo po pošti plačati še nadaljnjih 25 lir.
Izjemni primeri
Imamo pa še eno, tretjo vrsto obmejnih dovolilnic, katere bo kvestura izdajala za nujne prime* it: kakor primere smrti, bolezni in raznih naključij višje sile. Ta dovoljenja bodo veljavna samo za enkratno potovanje v roku 10 dni od dneva izdaje. Lastnik takega dovoljenja bo lahko ostal preko meje največ tri dni. Poleg kvesture bodo izdajali taka do* v oljenja obmejni policijski urad proti plačilu 200 lir v kolkih. Do* v oi j en j e velja samo za enkratni prehod tja in nazaj.
Prehod preko določenih ob* mejnih blokov bo odprt samo ob delovnikih od sončnega vzhoda pa do sončnega zahoda. Za po« samczne mesece je ta čas takole določen: Januar in december od 8. do 17. ure, februar in novem* ber od 7.30 do 17.30, marec jn oktober od 7. do 18. ure, april in avgust od 5.30 do 19.30 ure, september od 6. do 19. ure, maj. junij in julij od 4. do 21. ure.
Obmejne dovolilnice, ki i ib bodo izdali v Italiji, morajo biti potrjene od jugoslovanskih obla* sti, in one, ki jih bodo izdali v Jugoslaviji, pa od italijanske kvesture v Gorici. Lastniki dovo* Minic sc ne bodo smeli pod no* benim pogojem oddaljiti od kra* ja, kjer leži polje, go«d, travnik ali kmetija, za katero je bilo izdano dovoljenje.
Za kraje izven Gorice je treba nasloviti prošnjo za izdajo dovo* lilnice na krajevne policijske urade ali vojaška poveljstva.
laži, s katerimi so krivi pastirji spravili tržaško ljudstvo s prave poti, in danes vsakdo ve, vključi no onih 1990 od 2000 oseb, ki še kupujejo današnji list, ki je le medli odsev starega in slavnega x>Lavoratora«, da so bili prodanci ravno avtorji napisov in njihovi gospodarji. Če že ne ravno Angležem, pa oni danes tako blate> ni »beograjski kliki«, s čije kroži nika so zajemali še do včeraj, medtem ko danes vanj pljujejo in kažejo celo pripravljenost, da bi si poiskali nov krožnik narav* nost na nasprotni strani. Tr> žačani se tudi spominjajo, kdo
je poslal 3. II. 1946 na zborovanje v »Politeama Rossetti« besneče trume pod poveljstvom znanih plačance\\ da bi pljuvali na trza* ško zastavo, ravno tako kakor vedo, da je sloves »znanega Tok loya« vezan z borbo, ki jo je on pošteno in požrtvovalno začel za svobodo svoje zemlje in ne s kriminalnimi pustolovščinami in plačanim ovaduštvom.
Prepis tega odgovora sem po* stal vsem političnim listom anglo-ameriške cone Svobodnega trza* škega ozemlja.«
C. To,llov
(~Desft	Qocišfzega
Slov. prosvetna matica v Trstu
V četrtek 28. t. m. ob poide* vetj uri zvečer bo v Prosvetni ma* tiči v ulici Machiavelli 22/11. pre* daval dr. J. Agneletto »o prav* nem razmerju med možem in r ženo ter o razperoki po ital. in avstrijskem pravu«. Vabimo vse člane in prijatelje.
Izboljšanja luke v Miljan pred* videvajo naprave valoloma in dveh pomolov; predviden je jzda? tek 31 milijonov lir. Pri Sv. Križu bodo razširili valolom za okoli 20 m, kar bo stalo okoli 8 milijonov lir, v Sesljanu pa bodo izboljšali naprave za pristajanje. Sesljanski načrt predvideva izdatek okoli 23 milijonov lir.
Poslano SpoStooano ucedniSfoo 1
Hvaležen Vam bom, če objavit te v Vašem listu naslednje moje sporočilo:
»V teh dneh sem slučajno /z* vedel, da je »Lavoratore« z dne 15. marca objavil v zvezi z mojo osebo in delavnostjo strupen nat pad, ki izdaja sovražno zavist in nemir. Jasno je, da možna de* lavnost »znanega Tolloya,« za> skrbi j n je vse one, ki so napisati alt ki o njem vedo samo to, kar so napisale na zidove druge osebe, ki so listu zelo blizu, nam* reč, da je »Tolloy prodan Angle, žem«. Toda čas, ki je velik po* štenjak, je razgalil nesramne
Smrtna kosa v Borštu
V starosti 42. let je umrl v Bor* štu 19. t. m. gospod Bizjak Marij, ki zapušča ženo, trinajstletno hčerko, očeta in brata. Pokojniku il, da soi prispele tekom za d* j naj sveti večna luč. Svojcem naše
Prihod ladij v tržaško pristanišče
Pristaniški urad ameriških vo* jaških sil v Avstriji je te dni ob javi'
njih 7. dni iz Združenih držav v tržaško pristanišče 4 ladje s to* vori Uprave zai gospodarsko so* delovanje, katere bodo predelali in razdelili v Avstriji. Ladje so pripeljale skupno 19.001 ton to* vora, in sicer 13.292 ton rži, 3.500 ton ječmena, 350 ton volne, 454 ton riža in 1005 ton moke.
Dela na stadionu pri Sveti Soboti
Dela na stadionu pri Sveti So* boti, kj so vršijo po načrtu urada za javne naprave ZVU in katere so začeli pred dobrim letom, se približujejo h koncu. Ko bodo ta dela dokončana, bo stadion nudil sedeže 30.000 osebam. Predhodno je imel stadion samo 18.000 sede* žev. Poleg pomnožitve sedežev, je urad za javne napravo dal zgraditi tudi nov vhod, rezervno atletsko polje, bar, in je poskrbel za popravilo sten ter tekališča. Stroški teh del znašajo 65,000.000 lir. Pri delih je bilo zaposlenih 180 delavcev.
Načrti za izboljšanje pristanišč v Miljah, Sv. Križu in Sesljanu
Oddelek ZVU za javne napra* ve preučuje zdaj trj načrte za pri* stani ško izboljšanje in tozadevna dela, katerih strošek bi znesel pri» bližno 62 milijonov lir. Ta dela bodo oddana na dražbi. Načrti se tičejo izboljšanja pristanišč v Mi* Ijab, Sesljanu in Sv. Križu, ki naj omogočijo ribiškim ladjam in o* balnim parnikom, da pristajajo v <®h lukah.
iskreno sožalje.
Ceste v Zgoniku
Oddelek ZVU za javne napra* ve je na dražbi oddal popravo nekaterih cest v občini Zgonik stavbni družb; »Rondini Bosco« v Trstu za najnižji ponudbeni zne* sek 2,485.000 lir.
Gradnja novega mostu pri Nabrežini
Oddelek ZVU za javne napra* ve je oddal delo za gradnjo mo* stu na cesti Trst*Padriče»Sesljan
v bližini Nabrežine tržaški »Gradbeni družbi Alfa« za 15,050.000 lir. Družba je stavila najnižjo ponudbo. Most bo iz ma* kadama in bo služil prometu na občinski cesti, ki veže Nabrežino in Slivno.
Popravilo obrtne šole v Nabrežini
Urad za javne naprave ZVU je poveril popravilna dela obrtne šole v Nabrežini podjetju Ernest Makuc. To podjetje je za ta dela predložilo najnižjo ponudbo, ki znaša 2 milijona 600 tisoč lir. Dela predvidevajo novo streho kakor tudi beljenje in pleskanje notranjosti.
Občinska seja
Goriški občinski svet je imel v četrtek 21. t. m. v dvorani na gradu sejo, ki je trajala s kratkim presledkom od štirih popoldne do skoro druge ure zjutraj. Več bo* mo poročali prihodnjič.
Vedno več pribežnikv
Iz Titovega raja prihaja semkaj vedno več pribežnikov, ki izjav* Ijajo, da je tam življenje zmeraj bolj neznosno. Pri Gorici je v torek 19. t. m. prekoračila mejo trojica: dva moška in ena ženska. Nad Dolenjami v Brdih jc prišlo na to stran par družin, skupno 18 oseb, z živino in tovori. Pripeljali so s seboj tudi nekaj vina. Ubež* niki prihajajo zaporedoma vsak teden.
Zimska pomoč brezposelnim
Goriška prefektura sporoča, da [ je Nacionalni odbor za zimsko pomoč podelil goriški pokrajini še naknadnih deset milijonov lir. Medtem je bilo v goriški pokra* jini nabranih še nekaj zneskov, ki s preostanki od prej nabranih, znašajo 1,108.817 lir. Goriški po krajinski odbor za zimsko pomoč je zato sklenil izplačati vsakemu brezposelnemu, ki ima pravico do pomoči 838 lir.
Trije mrtvi eden težko ranjen
Na državni cesti, ki pelje iz Trsta v Gorico, sta se letošnji veliki četrtek, 14. aprila, pripetili dve strašni nesreči, ki sta zahte* vali troje mladih življenj. Tisti dan sta se na velikonočni dopust vozili iz Trsta v Gorico dve dvo* jici policistov, uslužbenih na Sv ob, tržaškem ozemlju. Peljali so se na lastnih motornih kolesih. Na prvem sta sedela Ervin Štanta iz Podgore in Anton Stanič. Ko sta po kratkem oddihu v Palki* šču sedla na svoje vozilo, sta tre* ščila v nek zid. Štanta je zaradi dobljenih poškodb drugi dan umrl, Stanič je bil težko ranjen in se zdravi v goriški bolnici, ka* tero bo zapustil kot pohabljenec. Na drugem vozilu, ki je brzelo proti Gorici nekaj ur pozneje, sta sedela policijski narednik vod* njk Stanko šušmelj in njegov tovariš policist Leonid Muzulin prvi iz Ravnice, drugi iz Gorice. V bližini mirenskega pokopališča sta nesrečna mladeniča trčila ob kamion, ki je stal na cesti. Suš* melj je obležal na mestu mrtev, Mužulin je umrl v bolnici. Straš* na nesreča je pretresla jn raszža*
lostila vse mesto. Sočustvovanje z žrtvami in njihovimi svojci je bilo splošno. Na veliko soboto se je vršil skupni pogreb, kj je bil nadvse slovesen in mu je priso* stvovalo izredno veliko ljud* stva. Žalujočim ostalim izrekamo sožalje, vsem kolesarjem, š< fer* jem in zlasti motociklistom naj bo pa grozna nesreča resen opombi
Natečaj
Razpisan je natečaj za osem poizkusnih pomočniških mest pri upravi državnih arhivov. Zadnji rok za vlaganje prošenj z doku* menti poteče dne 10. maja 1949. Prošnje je treba predložiti na go* riško prefekturo — kabinetni urad —, kamor se reflektcnti lah* ko obrnejo zaradi pojasnil.
Somomor
Mladenka Viktorija Šuligoj, biv* ša blagajničarka v kinu »Vittoria« na Travniku v Gorici, potem bol* ničarka v neki zavezniški bolnici v Trstu, jn sedaj brezposelna, je na veliki petek izvršila samomor: vrgla sc je v Sočo. Obupala je, ker je bila brezposelna in se ni mogla izseliti v Švico.
Za male posestnike
Male kmečke posestnike opo* zarjamo na ugodnosti, ki jih do* loča zakon od 24. 2. 1948 štev. 114, po* katerem imajo pravico, da plačajo pri kupnoprodajni po* godbi samo polovico takse tisti, ki si kupijo ali dokupijo zemlji* šče in imajo zadosti lastne delov* ne moči za obdelavo. Zakon dolo* ča, kako prizadeti dosežejo zniža* nje takse določa pa tudi. da ta* kega zemljišča ne morejo prodati predno poteče deset let, sicer mo* rajo plačati državi ostalo polo* vica neplačane takse.
Velikonočnica zapornikom
»Slovensko dobrodelno društvo« v Gorici je podarilo velikonočni priboljšek dvaindvajsetim jugo* slovanskim državljanom, ki tre* nutno bivajo v goriških zaporih.
(S. CD. CD. „'Zarja na 'Jadeaiui"
 . VABILO
Naše dijaško društvo Va* Ijudno vabi, da se udelečite ».Pomladanskega plesa", ki bo v soboto 23. IV. 1949. v ulici Machiavelli 22/11. ob 20h.
Pester 8pored^=— — -	-	—■	==
Pridite vsi. S svojo prisotnostjo boste podprli naše mlado društvo
napete od srepe domišljavosti, roke oskrunjene od krvi jn blata in podplute v zapestjih. Valili so se kakor divje pobesnelo vodov* je hudournika in od njih je šlo vpitje vse do Pilata.
— Križaj ga, križaj ga!
Pilat je vprašal:
— Kdo je, ki ga hočete križati?
Zatulili so:
— Meso našega mesa, duša na* še dušo!
In zopet Pilat:
— Česa je kriv?
Odgovor je /ropotal, bil stoter, bil tisočer, le posamezno jasen:
— Snedel je ko« kruha manj kakor mi... Hodil je obut, mi hodimo bosi... Svojo srajčko je trikrat na teden opral.... Stavil je visoke hiše ... odpiral kamna« k>me... zidal fabrjke ... zemljo vrtal... rudo sledil... stroje iz* miiijal... zdravila Iskal... knji* ge pisal!...
Smehljal sc je Pilat in 5c enkrat je vprašal:
— Kaj je resnica? Kaj se vam zdi?
In spet je zaropotal odgovor, bil stoter, bil tisočer, le posamič razumljiv:
— Mi hočemoi žreti, da bi žrl on, mi hočemo b'ti bosi, da bi hodil bos tudi on, mi hočemo ostaiti umazani, da bi se valiai v blatu on!... Mi nočemo visokih hiš, mi nočemo fabrik, mi nočemo strojev, mi nočemo knjig... Mi hočemo bič, mi hočemo trpeti, žalovati, jokati... Mj hočemo fa* brjke, ne kakor on, mi jih hoče* mo, tla bi trpeli, gladovatf, mi hočemo škorpijonov, da bi nas tolkli do krvi ... Mi hočemo biti sužnji trpljenja... Tega on ni hotel, zato... pribij ga na križ!... Križaj ga!... Njegovo kri prelij, naj pride na nas in na naše otro* ke!...
Pilat jc zamahnil z roko... Gnetli so se in pritiskali protj nekomu, ki ga je množica zastrla in zagrnila, tla sem ga slutil sa* mo in. videl ga po občutju in ve* del, tla je tam in da mu ni več pomoči. Za ča« pa so trume za* stale, pogledi vseh so se skrčili
na eno točko. Tisti nevidni je pa* del in vsi so zahruli zmago* sla\no: Na tleh je! A zopet, ka* kor da se je dvignil in iz valu* iočih skupin so se pokazali trije vrhovi velikega gorečega križa jn plapolaje zasikali nad glavami vseh. Tedaj sem zaslišal jok že* na, cviljenje otrok jn obupno kli* canje na pomoč tistih, ki so jih nedolžne in brez brambe pobijali med silnim kričanjem zbora; Kri* žaj ga, križaj ga! In sprevod se jc valil naprej nebrzdano besno tuleče. Videl sem široko odprta peneča se usta nekdanjih sloven* skih znancev, videl njih vesti, kako so zardevale, oči, kako so se izmikale pred zavestjo laži, jezi* ke jzplažene med zobmi, ki so jim bili krvavi od razgrizenih dlesen. Objel me je velik strah in sem vedel, če se jjm približam, da bi tudi jaz pobesnel, razklenil v sebi žival in sovražil kakor te razpenjene množice. Umaknil sem se in glej, zopet sem bil v svoji emigrantski sobici jn meni nusproti je stal Pilat, tisti gospod Pilat s slike Aleksandra Ge*ja
in hripav sarkazem je bilo nje* govo vprašanje:
— Kaj je resnica?...
In bil sem v zadregi pred Pi* latom in odgovarjal sebi in nje* mu v svojih mislih, da je resni« ca tam, kjer je v vsakem člove* ku meja meti dobrim jn. hudim, ki nam jo kaže vest. meja, ka* dar človek jenja biti človek jn se začenja zver... In kO' sem tako v mislih odgovarjal, je Pilat po* kril svoje lice z belv> togo in ni bilo več Pilata. Na tistem mestu je stal pred mano nekdo drugi in jaz sem vedel, da je on, tisti, ki so ga križali in je zopet vstal. Bil je eden in bil je število... In sem se veselil, da je ta eden in da je to število narod moj v slavi svojega vstajenja... Pljunki na njem so j z m iti, strjena kri zopet oživljena, zaceljene rane svetle in svete...
Ali, glejte, tudi on vprašuje; potem, ko je vstal, vprašuje on:
— Kaj je resnica?
Vprašuje in terja odgovor!
A. Novačan
Števerj
an v Brdih
Na veliki četrtek smo iz Ste* verjaria opazovali sledeči prizor, ki so je odigral na Humu onstran meje. Neka žena iz Kozane je umrla v bolnici v Vipavi, kjer so jo zakopali, no da bi obvestili nje;* ne sorodnike v Brdih. Ko je neka njena nečakinja s Huma zvedela za to, jo šla v Vipavo ter dosegla, da so ji tetino truplo odkopali in izročili. Pripeljala jo jo na Hum in tu se je na veliki četrtek po* poldan zbralo kakih sto 1 jud\. za pogreb. Čakali so več kot eno uro, pogreba pa le ni hotelo biti. Naenkrat pa so vsi čakajoči za* čeli urno bežati na vse strani in ln šele čez nekaj časa za njimi je bilo videti duhovnika in štiri no* silce rakve, kako so tudi oni skoro bežali z mrličem iz hiše.
Očividno je posegla vmes poli* cija, ki je gotovo prišla na pomoč kakemu rdečemu oblastniku, ki rad preprečuje cerkvene pogrebe.
Radio Trst II
(na valovni dolžini 318.8 metra alr 941 ke na sekundo)
DNEVNE ODDAJE: 7.15 * ?.«*
11.30 « 14.30, 17.30 * 24.00,
OB NEDELJAH : 7.15 * 24.00 »e.
prekinjeno.	<
POROČILA : dnevno 7.45, 1145 14.00 (izvzemši nedelje), 19,45; 23.15.
DNEVNI pregled tiska: Dnevno ob 14.15 (izvzemši nedelje).
Nedelja, 24. 4.: 9.30 Kmetijska ura. — 12.15 Nedeljska glasba.
16.00 Sprehodi po našem po-deželju. — 17.00 To kar vsakdo rad posluša. — 18.30 Glasba po željah. -	20.00 Simfonična
glasba. — 21.00 Radijski oder ponovitev.	22.15 Večernj
koncert.
Ponedeljek, 2.5. 4.:	13.00	Jugoslo*
vanska narodna glasba. — 18.15 Komorni kvarteti. - 19.00 Go* spodinjska ura. — 20.30 Filmski trak. — 20.45 Bizet: Oarmen
Torek, 26. 4.: 13.00 Glasba po že* Ijab. 19.00 Angleščina po radiu. — 20.30 Z domače knjiž* ne police. — 21.00 Lov na jele* ne v Loški dolini. — 20,30 Ča'j* kovski: Simfonija št. 5. — 22.12 Pester večerni koncert.
Sreda, 27. 4.: 13.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov.
18.00 Mamica pripoveduje.
19.00 Tehnika in gospodarstvo.
— 20.00 Baletna glasba. — 20.3*' Zdravniški vedež. — 21.00 Racs* govori pred mikrofonom.
21.30 Rahmaninov:	Simfonija št. 3. — 22.10 Operetne melo* dije.
Četrtek, 28. 4.:	18.00	Glasbeno
predavanje. — 1900 Sloven-šči* na za Slovence. — 20.30 Človek in priroda. — 21.00 Morski ko* njiček — veseloigra v 3 dej.
Petek, 29. 4.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 18.15 Vaški kvintet
19.00 Angleščina po radi«.
20.30 Tržaški kulturni razgledi.
— 21.00 Mojstri besede: Fran* coska proza. — 20.30 Beethoven: Eroica. - 22.13 Simfonič* ne slike.
Sobota, 30. 4.: 12.00 Ljudje in na* zor;. — 18.00 Griegove skladbe. - 18.30 Oddaja za najmlajše, nato slovenski zbori. — 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. — 22.15 Filmska glasba. — 22.45 Večerne melo* dije.
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Mizarji
kmetovalci
podjetniki
t
Deske smrekove, macesnove iti trdih lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
CALEA
rit.
90441
TRST
Viol« Sonnino. 24
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO - Via Guastalla 12, l* p specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje :
»Spoštovani g. N. BECCHI V svojo dolžnost si štejem, da Vam sporočim svoje zadovoljstvo za posebno napravo, ki ste mi jo poslali in s katero sem v par mesecih zadržal skrotalno kilo, ki jo mnogo let z nobeno drugo napravo nisem mogel zdraviti Prisrčno se Vam zahvaljujem ZENATF.LLO ROMANO Montecchla di Crosara (Verono)*
Ortopedik sprejema :
v GORiCl: v petek 29. aprila v hotelu -Pošta*
HLAČE, JOPIČE, POVRŠNIKE (trenC - kote), DEŽNE PLAŠČE v veliki izbiri in PO NIZKIH CENAH dobite pri tvrdki
M969ZZ1NI DEL CORSO
CORSO 1 - GALLERIA PROTTI - TRST
15