Stiviar la Corregponden-£‘a a: Cas. Correo No 8. “Bcuisal 17 - Bs. Aires.
Kedaccioti y AdminlstraclOn C- BAMON USTA 515« T. A. 50 - 5502 Bs. Aires ★
S A R O Č N I N A :
Za eno leto $ 8,—
Za pol leta $ 5.— inozemstvo 2 dolarja
^umetna štev. 20 ct».
SlOmSKI Gl AS
REGISTRO NACIONAL DK LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 278386
(LA VOZ ESLOVENA)
PERJODIOO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (VUUOBSLAVA) PAKA TODA SUD AMERICA - OI4GANO DE LA SOCIBDAD YU GOESLAV A “HOGAR POPULAR E8LOVENO”
O a O 2 | w p -a 1 k 5 s		PRANQUEO PAGADO Concesi6n N’ 3159
I « 1 o 1 U	u £ O g S 3	TARIFA REDUCIDA Conceai6n N’ 1551
LETO (AnO) III.
BUENOS AIRES 20 DE ABRIL (APRILA) DE 1949
Num. (štev.) 28
Llnas palabras frente a la
ASAMBLEA GENERAL
El 24 de abril se ha de Uevar a cabo la Asamblea General de la colectividad eslovena con el fin de pasar revista a la actividad desarrollada y v,ei' eomo se encuentra la unidad tan bien afianzada en la Asamblea Cons-Jituyente de todas las organizaciones eslovenas efectuada el 21 de diciem-“re de 1947, asi, eomo en relacion a esta unidad, ver eomo hemos impulsado eJ Progreso de nuestras sociedades. Entendemos que esta Asamblea es histo-•'ica para el futuro de los eslovenos radieados en la Republica Argentina, l)0|,que por la posicion que esa Asamblea asuma se podra ratificar la unidad clue a eosta de enorm.es sacrificios hemos eonseguido y que servira a su vez e°iuo magnifico ejemplo de afianzar la unidad de toda la eolectividad Yugo-eslava que en los actuales momentos se encuentra desgraciadamente desuni-(la y desorganizada.
Como se encuentra en la actualidad “SLOVENSKI LJUDSKI DOM”, y las filiales que lo componen.
“SLOVENSKI LJUDSKI DOM” en la actualidad se encuentra in-activo, puede decirse en toda su actividad. El ejemplo de unidad y de fuerza los eslovenos que hemos demostrado el 21 de diciembre de 1947 y pos-teriormente, hasta la declaracion del Plenarium del Consejo Central \ ugo-• ftilavo, y servia c.om.o ejemplo para .todos los yUgooslayos, hoy dia, no lo Pepresentamos. La labor pro progreso y el cumplimierilo del programa que ante si tema trazado “SLOVENSKI LJUDSKI DOM”, se ha visto obsta-eidizado por la causa fundamental de ese pronunciaimiento del Plenarium <lel Consejo Central el 24 de julio de 1948, donde se resolvio que las socieda-c^es» agrupadas en el C. C. Vugoeslavo tendrian que pronuneiarse sobre el er‘tredicho entre el Cominform y el P. C. Y. en el sentido de condenar a las ‘ actuales autoridades de la RPF Yugoeslavia.
La labor de S. L. D. se encuentra paralizada y obstaculizada. V arias de sus filiales vacilan y algunas dan magos de alejamiento, de separacion no por la decision de sus socios — sino por algunos elementos divisio-‘Ustas eomo los J. Pečenko, Vinko Batagelj, Viktor Cernic de ex Gl OS P°i' sus ambiciones sectarias, personales y antiunitarias, que se han desli-gado de los compromisos contraidos dentro de la unidad eslovena y sin es-Perar el veredieto democratico de los asociados eslovenos, para arreglar los entredichos internos, se han tornado el trabajo de alejar al ex Ol S. L. D.
Estos dias, y antes de la Asamblea, vemos que entre los eslovenos se re-Pai'te un volante suseripto por la Juventud de S. L. D. el cual reproducimos lextualmente en otro lugar.
Čonsideramos la aetitud de la Juventud, por el simple heclio de lanzar este volante, atentatorio a la unidad y a la disciplina de la colectividad es-^°vena organizada. Debe entenderse que ninguna de las ramas cle S. L. 1). Pueden tomarse decisiones de tal gravedad de pasar por encima de la C. D.
S. L. D. y proponer lista propia, haciendo la division entre la posicion ^1 llamada de la “juventud” y de los “viejos”. Aqui no hay problema de ^a juventud y de los viejos, sino que se trata de la mareha unitaria y del progreso de nuestras sociedades eslovenas y de la unidad de todos los \ u-eoeslavos, para lo cual son utiles todos los eslovenos de sentimiento patno-tico y democraticos.
En el volante se dice: “ ... los motivos que causaron la suspension de publicacion de “MLADINSKI GLAS”.
En la reunion extraordinaria de S. L. D. convocada el dia 27 de julio Ppdo. se resolvio unanimamente y en presencia de los delegados de la javen-tud no aceptar las deciciones tomadas en el Plenarium del 24 de julio por °onsiderar, eomo lo dicen nuestras aetas, que produciria la escision en el s®no de S. L. D., (mas detallado al respeeto ver el N9 16 de “SLOVENSKI t»LAS” de 27 de septiembre ppdo.).
El 18 de sept. se ha traido a la redaceion de “SLOVENSKI GLAS” la ^Csolucion de la Fed. .Juvenil Yugoeslava, donde se identificaba con la to-u^ada por el Plenarium del 24 de julio y que era contraria a la resolucion ^nanime tornada por la reunion extraordinaria llevada a cabo el 27 de julio ppdo.
Se habla “sobre la desaparicion de un cuadro de Simbron 5148”.
El cuadro arraneado de la pared era del Mariscal Tito, heroe de la lu-cha de los pueblos de Yugoeslavia por su liberacion al cual todos conside'
ramos eomo tal. Nosotros entendemos que arrancar el cuadro del hombre qne guifi los destinos de nuestros pueblos y que es apoyado por esos her6i«os puebios que supieron obtener su liberacion y su soberania en la lueha san-grienla eontra el invasor nazi-fascista, y por encima del veridieto de los asociados, con procedimientos oeultos y dobiles, con procedimientos anti-democržticos y exentos de toda moral id ad societaria, debe calificarse y condenarse eomo un procedimiento suicida al progreso de nuestras sociedades.
Sobre “Juren y. .. procedimientos fascistas”, ningun eslovono de snno juicio y que tenga eomo argumento la mentira y la falsedad, puede aeusar a nuestras Sociedades, a S. L. D., a los hombres de responsabilidad en los mis-mos de usar “procedimientos fascistas” a que el manifiesto de la juventud alude ?
Se habla sobre: “la situacion de nuestra sociedad, con respeeto al Consejo C. Yugoeslavo”.
Nuestra posicion o sea de S. L. D. fue bien delimitada y aclarada en la reunion 27 de julio ppdo., en presencia de los delegados juveniles y tornada la resolucion al respeeto unanimamente. S61o podemos decir que sobre la posici6n tornada en ese entonces por S. 1j. 1). hoy la realidad de la situacion nos da la razon. Deciamos que tomar posiciones eomo las del Plenarium tra.er.fajn la escisičn entre los eslovenos y entre los yugoes!avos -en general, hoy dia desgraciadamente es esa la situacion : desuničn, desorganizacion y luclia iraticida.
Hov afirmamos que t«dos los eslovenos debemos estar unidos en con-junto con toda la familia Yugoeslava, por encima de los conceptos que čada vino pueda tener sobre el entredicho entre el Cominform y el P. C. Y. Entendemos que S. L. D. debe representar la unidad ferrea eomo lo fue en su creaeion del 21 de diciembre de 1947. Comprendemos que estamos totalmente atrasados en llevar a cabo los programas culturales, ayudistas, progresistas qua hemos trazado para S. L. D. y que a eso deben sumarse nuestras fuerzas colectivas. Declaramos que no mantenemos ni permitiremos mantener neu-tralidades” desfrazadas, eomo se dice, sino que tan s61o queremos mantener la lmea unica que puede salvar a S. L. D., a nuestra colectividad, a todos los uygoeslavos de un desastre total.
declaramos
que frente a esta situacion de desunion, de luchas intestinas, de incompren-sion, de mentiras, el que gana en este rio revuelto son los uatasis, los cliet-niks, que mas de 30.000 se eneuentran en Argentina.
declaramos
que esta unidad de los eslovenos y de todos Yugoeslavos es tan necesaria al lado de los hermanos de los demds colectividades eslavas, para fortalecer la UNION ESLAVA, tal eomo la quieren nuestros pueblos.
Nosotros debemos salir a la Asamblea General exentos de rencores y encausar la unidad de nuevo. Nadie debe alegrarse porque S. L. D. se de-bilite, esto es de reaccionarios. Hacemos un llamado a la juventud, que su posicion no debe ser la asumida, que es sectaria y divisionista, sino la que aqui senalamos y queremos la colaboracičn fratsrnal de todos los eslovenos libres y democraticos.
declaramos
estar de acuerdo con el MANIFIESTO lanzado a la colectividad yugoeslava por la Comision de Organizacion pro segunda Conferencia de la colectividad yugoeslava en la Republica Argentina, con el fin de afianzar la unidid de todos los yugoeslavos contra la reaccion, por su progreso y en-solidariedad con nuestros pueblos que edifican la Yugoeslavia nueva, socialista, al lado de todos los pueblos amantes del progreso, de la libertad y de la PAZ tan re-clamada hoy dia por toda la humanidad.
En Buenos Aires, abril 17 de 1949.
JOSE VIŽINTIN Secretario de S. L. D.
EMILIO SEMOLIČ Presidente de S. L. D.
Mladinski Glas
Priobčujemo v celoti in dobesedno manifest, ki ga je izdala mladina Slovenskega ljudskega doma.
A LOS SOCIOS, SIMPATIZANTES Y CGMPATEIOTAS
Como se ha venido publieando ultimamente en “Slovenski O las”, todos m: stros compatriotas liabran tenido oportunidad de observar que la sit.ua-cion del sector Eslovejio de nuestra colectividad, tanto en lo interno como i n J6 referenta a las relaciones con el Consejo Central Yugoeslavo, no son todo lo cJai-as y patrioticas que la liora actual •exige, y que nuestros compatriotas desearian que fueran.
Ante los cargos que en editoriales de imest.ro periodieo se hacen a la juventud dol “Slovenski Ljudski Dom”, nuestra Comision ,1 uvenil Central considera im deber dirigirse a nuestros socios en primer lugar, y a todos los eslovenos y yugoeslavos en general, para puntalizar y poner en su lugar, las opiniones que en fonom lan irrosponsable se vierten en nuestro periodieo. Para esto, en la ultima Asamblea General ds nuestra juventud, se lia deci-dido dar a publicidad los detalles y aclaraciones necesarios.
En primer lugar es necesario dar a eonocer los motivos que causaron la snspension de la publicacion de “Mladinski Glas”. A raiz del a čtivo del
C.	C. Yugoeslavo del 24 de julio ppdo., nuestra Federacion J a venil dio a conocer un manifiesto adhiri ;iidose a la resolucion del mencionado activo, y solidariz&ndoso con el C. C. Yugoeslavo, manimiesto que no se quiso publi-car en nuestra pagina juvenil por parte de la direccion del periodieo, por lo cual se suspendio la publicacion de la mišma. Hasta tanto se censure los materiales de la juventud, no se publicara “Mladinski Glas”.
En segundo lugar, como consecuencia de la desaparicion de 1111 cuaidro del local de Simbron 5148, en el que muneionaba la comision juvenil, por resolucion personal de un miembro de la Comision Directiva, sin consultar con la mišma, fue impedida la entrada al mencionado local, a la juventud, en presencia del presidente d6 nuestra Sociedad. Tambien se planteo la ex-pulsion de cuatro eompaneros de la juventud como consecuencia de la men-cionada desaparicion. Lo mas llamativo del caso era que quienes tenian mas interes en expulsar a esos cuatro eompaneros que eran los ex colaboradores de Hladnik y los que en el ano 1942 renegaron de la U. Eslava, y que, poi otra parte, nportaron menos a la unidad de nuestra colonia.
Todas estas maniobras solo pudioron llevurse a cabo ant e la pasividad coniplifee de los que en otro tiempo se llamaban a si mismos “izquierdistas”.
Al mismo tiempo, el coinpafiero Juren, eneargado de la cobranza de las mensualidades, fue expulsado de la C. Directiva y de la Central por defen-der a la juventud, y decir que los metodos que se estaban empleando en nuestra sociedad, eran propios de fascistas.
Pero en vista que todas estas maniobras 110 daban el resultado apeteci-do, la filial Paternal y los socios del ex GPDS realizaban sus asambleas, di-rigidas por los miembros de la C. Directiva peileneeientes a dichos sectores, el mismo dia que nuestra cojectividad organizaba su pic-nic en V. Lopez, esto es el 2 de enero del , corrente ano, sin haber notificado previamente a la ( entral como debia lmbeiio liocho la filial Paternal. E11 cuanto a los socios del ex GPDS, es de lmcer notar que forman parte de la Central lo cual quicre decir que formaron un grupo 110 reconocido estatutariamente.
Esta fue, pr;icticameni o, ima punalada pod la espalda aplicada a nuestra unidad. En dielias Asambleas se decidio el retiro del S. L. D. de la filial Paternal, cuya comuiucaeion so recibio oficialmente segun consta en Actas, el dia 19 de enero del cte. ano. En cuanto a los integrantes del ex GPDS comunicaron su retiro el dia 2 de maržo del cte. ano.
Ademas, segun las manif.staciones de los delegados de la filial Paternal, apoyadas ampliamente por los miembros de la C. D. partenecientes al ex GPDS, se dejo claramente establecido que la filial Paternal 110 se someteria a la opinion de la mavoria de nuestros socios, libremente manifostada en Asamblea General. Asi puos, que ante esa situacion se pone de manifiesto que la colaboraeion de dichos sectores en cualquier empresa que beneficia a nuestra colectividad, y jue no fue ra do su agrado, seria nula. Esto en cuanto a la situacion interna se refiere. Pero la situacion de nuestra sociedad, con respeeto al C. C. Vugoeslavo, a la que ha sido llevado por el grupo que ahora la dirige, es mucho mas grave, por cuanto atenta contra la unidad de la colectividad yugoeslava.
En este sentido es necesario lmcer notar que a raiz de la declaracion emitida por el C. C. Čugoeslavo en el Activo General de la Colectividad del dia 24 de julio ppdo., aprobada por la inmensa inayoria de^ los delegados asistentes, y reohazada por aigunos miembros de la delegaeion de nuestra sociedad, se produjo la renuncia de los miembros del sector esloveno que in-' t egraban el Consejo conjuut; mente con aigunos miembros del sector yugo-eslavo en general, lo cual trajo como consecuencia el retiro de nuestra sociedad del Consejo C. yugoeslavo, sin la previa consulta de los socios, y la inioiaei6n ide una oampafia destinada a hacet desaparecer el Consejo C. Y. Es de lmcer notar quo una Hemana antes, esto pk el 17 de julio del no ppdo. «*? intento tomar piiaicion oficialmente en “Slovanski Glas”, a favoi’ de P, C. Vugoeslavo, lo cual sigiiificaba la ing«v«neiu direeta en politica de nuestra Mneiedad c.ontvaHabiento n in »stablepido por los estatutos »le In hlifinirti AcUmlmeiltej sienjgre con «1 inanto de una pretendida “neutrftlidad algii'-Hos di> los principiilcs diritfent.ps de mtestrn colectividad, eolabohiron y for-hifcrou Otfo Conseco Central VubomIrvo, destinado a consumai’ Ja division t>n la čoleciividhd Vugoeslovrti con lo e.ual ha n puesto ju deseubierto sus >;Hcias maniobras qile en nndn benefieian n nuestra sociedad haciendola apa-
ATLANTSKI PAKT
Vojni pakt proti delo v n emu ljudstvu
Noben mednarodni dogovor po vojni ni tako vznemiril sveta, kot ravno Atlantski pakt, kateri je bi] prve dni t. 111. podpisan v VVashigtonu med sledečimi državami: ZDA, Anglijo, Francijo, Kanado, Bolgijo, Holandsko, Luksemburško, Norveško, Dansko, Islandijo, Portugalsko in Italijo.
O	njem se ne razpravlja samo v parlamentih in diplomatskih krogih, ampak je predmet širokih razpravljanj povsod, zlasti med delovnim ljudstvom, ki se je po drugi svetovni vojni naučilo presojati vse svetovne dogodke s stališča miru ali vojne.
Ravno to splošno zanimanje in razburjanje daje Atlantskemu paktu pečat vojnega pakta, sklenjenega med kapitalističnimi državami, da bi uničile demokratične pridobitve delovnega človeka, ki si jih je izvojeval v revolucijah druge svetovne vojne.
Brez dvoma pomeni Atlantski pakt odkrit in načrten pričetek pripravljanja nove vojne, čeprav njegovi pobudniki zatrjujejo nasprotno, da predstavlja obrambo krščanske kulture in civilizacijo proti nekemu namišljenemu sovražniku, ki bi jo hotel uničiti. To so pač stare fraze in preveč obrabljeno ravno v drugi svetovni s strani nacistov in fašistov.
Ljudstvo se danes ne da več zavajati od takih fraz in predobro pozna cilje in metode izkoriščevalskega razreda, da bi mu verjelo.
Zlasti je imela sklenitev Atlantskega pakta velik odmev v Italiji, kjer se je demokristjamska vlada z vsemi silami trudila, da je v ta pakt vpregla italijansko ljudstvo in tako privedla državo zopet v vojne avanture in propad.
Vršila so se po vsej italiji protestna zborovanja in demonstracije proti novi vojni, proti Atlantskemu paktu, v obeli zbornicah pa ogorčene debate med de-mokristjansko večino in opozicijo. Voditelj italijanskih socialistov'Nenni je zahteval, naj se izvrši ljudski referendum o pristopu v pakt. Volitve 18. a-prila š1 ne pooblaščajo demokristjane, da napravi ta usoden korak, ker se to protivi ustavi in obljubam volilcev pred državnimi volitvami. Takrat so demokristjanski demagogi dobili večino ne samo zaradi podpore od zunaj in iz Vatikana, temveč tudi zaradi tega, ker so ljudstvo nalagali, da se ne bodo vezali z nobenim taborom. Danes so to obljubo prekršili, zato naj bi stopili 2 referendumom pred ljudstvo in bi videli, da bi se večina izrekla proti vstopu v Atlantski pakt, katerega smatra za vojni pakt, naperjen proti vzhodnim demokratičnim državam. Ljudstvo je sito vojne.
Atlantski pakt in OZN
Atlantski pakt je Washigtonska z®' rota proti miru in pristaši pakta trdijo, da je v skladu z ustanovno listino OZN' To dejstvo prav posebno poudarjaj0 ter s tem nehote izražajo svoje sposW' vanje do te mednarodne organizacij®; Oni namreč dobro vedo, da narod' kljub vsem težkočam še naprej gojU0 zaupanje v OZN. in hočejo ljudem do* kazati, da je namen podpisa atlant-skega pakta okrepiti to organizacij0'
Tudi ni atlantski pakt v skladu z bistvenimi določbami ustanovne listine, temveč je nasprotna popolnoma 1 opreki s samimi načeli, na katerih ‘"j listina sloni.	|
Tudi ako bi bila Atlantska pogodb9 “regionalna” (kakor člen 52 ustanoy' ne listine izrecno dovoljuje sklepanj" pogodb ali ustanavljanje regionaln1" organizacij, katerih delovanje je reg10' nalnega značaja), je jasno, da bi nje110 dovoljenje bilo podrejeno odobrit'') Varnostnega sveta, torej odobrit'’1 Sovjetske zveze same. Člen 53 te listi' ne namreč pravi, da brez privolit^ Varnostnega sveta ni dovoljeno P0<*' vzeti nobene akcije na osnovi regioii®1" nih sporazumov ali ustanov. Jasno je> da se podpisniki protisovjetskega P® . ta nočejo podrediti tej osnovni točk' listine. Podpisniki pakta se tudi "e sramujejo izjaviti, da je njihov s°v' ražnik ZSSR.
Protislovja med atlantsko pogodbo in listino OZN so tako številna in p>’°' zorna, da se niso podpisniki niti P°' trudili obvestiti OZN o poteku svoji*1 pogajanj, kar je po členu 54 njih ob; veznost. Oni so videli, da bi jim java) nastop ni' bil v korist in da bi zlasti* ne mogli dokazati, da je njih delovanj® v skladu s cilji in načeli Združenih »a' rodov (člen 52).
Kar se tiče načrtov .ameriških vod1' Uljev, dati državam podpisnica!®* atlantskega pakta finančno pom0*! (2.'000,000.000 do.arjev), ki bo tiame' njena utrjevanju njihove notranje P°' litike s pretvezo borbe proti komunizmu, je jasno, da so 1i načrti očitn3 kršitev določb ustanovne listino, ki do' loča: nobena določba te listine ne P°' oblašča Združenih narodov posegati v notranje zadeve, ki bistveno spadajo ’1 kompetenco držav samih.
Tako z vseh gledišč, pa naj se uveljavi kakor koli, atlantska pogodb® uničuje same temelje OZN. Na n obe11 način ni mogoče izjavljati svojo pred' nost OZN in hkrati tudi atlantski P°" 'rodbi. Sovjetska zveza je to pot še eH' krat pokazala svojo voljo po miru s tem, da je v odgovor washingtonsk1 zaroti izjavila, da se bo vse odločneje borila za okrepitev OZN.
recer como tomando una posicion que nada tiene en comun con el deseo de la inmensa inayoria de nuestros asoeiados. E11 todas estas maniobras col«* • boran aelivamente personas conocidas desde hace tiempo entre nosotros P01 sus actividados destructivas y sectarias.
Es por todo esto, que nuestra juventud ha decidido en su ultima Asani' blea General lo siguiente:
1?—Presentar una lista de candidatos para integrar la futura Comisio11 Centr.". 1 de! Slovenski Ljudski Dom, para la cual se solicita el apoyo de tou« la opinion sima de- nuestra colectividad, haeiendose neoesaria la preseli«111 en la Asamblea General de la sociedad, do todos los socios que apoyen a juventud.	...
2V—IJ.ii.eer puhlica esta declaracion, haciendola llegar a Ihs manos (l todos tmeslios asoeiados, r	.
De tfiunfui' la lista,que la juventud presontarA, se desarrollard un ttraiiii) fiesti mul o a beneficiar a Uueatra colectividad, mediante el estud]^ UcUjnisieloti y ri<alinttcUii dc un ciimpo dfportiVo, ciilturRl y Social cjutf fftija lan HsiMriHniiuos de todos miestros asoeiados e»i genefal y de juventud eii littrticillar, Al fiiiahio iiehipo Se iratard d« piicifieHr todas 1^ eue-tinnes siiseitadiis y <jiie.(»m iiadil b^idfician ii intest^a colectividad. A« i:i iiio sc' im|friii!ira al periodieo el enrAet»q iijflirtuativo «jue debe tener;
LA JUVENTUD DE “SLOVENSKI LJUDSKI DOM”
Sl/OVfi^SKI GLAS
Str. 8
Svetovne vesti
KP Grčije zavrača spletke okrog Makedonskega vprašanja
Radijska postaja Svobodne Grčijo jo j?r®.išiiji mesec oddajala demanti CK , ®rčije, ki pravi med drugim: Zad-''•le dni se je z različnih strani, predam iz monarhofašističnih Aten , °ndona
in
pojavila v različnih oblikah j*} n8 različne načine ista lažna ter ~®^6tnjSka vest, da je sklenila KP
v,., ..1: X.. „	r#n	liof
ie
'®i.ie različne sporazume za ustvari-
. v balkanske komunistične federacije 1,1 makedonske države, ki bi zdruzila ^Se 4ele Makedonije f Jugoslaviji, Bol-*8{jii ali Grčiji.	j
yse. f.e vesti so lažne in kleVetiiiilke.
I
. _-iv namen .h pomagati monarh o-'^istom v borbi proti fiain, razbiti jP°tnont grškega in makedonskega bistva in zasejati razdor med bal-
kansko narode.
Peti plenum CK KP Grčije, ki je zboroval od 30. do 31. januarja 1949, je razglasil, da bo posledica zmage demokratično armade ta, da bo vzpostavi! makedonski narod svojo nacionalno suverenost, kakor to sam hoče. Da bi to dosegel, preliva tudi sedaj svojo kri. To je stališče KP Grčije do makedonskega vprašanja. Oba naroda, grški in makedonski, se skupno borita za svojo svobodo. Posledica zmage bo, da bo vsak narod svobodno in suvereno odločil o svoji nadaljnji poli. Terra ljudskega, demokratičnega stališča KP Gfrfije no more popačiti nobena klevetni.ška	in	polemika
sovražnikov naše borlVe'.-
"giščefde” KP oroČihi pM.vi.lo, da' ie V
> V Bolgariji le bil odstavljen prvi Wmiinister „F. Kostov, ki ,]e hil.obe-l’.Pn' predsednik komiteja fin.ačnih in !; ni<imski.h zadev. CK KPB jeJCosto-* odstavil vsled njegovih voli kih po-'^Kkov na prafti partiji ip radi nepra-v,lriih metod pri vodstvu državnih
^dsv.
y Isfprii času, ko se i'1 javilo odstra-''£v Kostova, SP tudi opozorilo,_da ^ bo izvršilo V večjem
Aarske. Poročila pi  ............
Dariji zaprtih nad 200 komunistov I (U s'1 med temi nahaja tudi Kostov j*) zadnjo poročilo pa ni Uradno po-
. sekakor izgloda, da v Bolgariji m e v .redu.
j."- V Londonu je pričelo stavkati ‘000 pristaniških delavcev, radi od-^.titvo 32 delavcev. Delavska Prisl a-^ka zveza je to delavce odslovila pod J^ezo starosti, slabega zdravja ali Sposobnosti za delo. i,"- Nova država Izrael je odklonila /briško pomoč”, katero se n hoče Ufliti potom Marshallovega načrta.
ifl odličnih nacistov je sodišče y ‘'!p?nbergu obsodilo na od 3 do Ja let Nlnega dola, za zločine, ki so uh . nad liudstv.om za časa zadnjo >vno voine. Obtočenci bodo s nrav kazniio r»lni(nli izvwenp /ločine. i > Hružba Swift Internacional io po-
> letno poročilo, v katerem
]’ .10 bilo v letu 1948 samo 1.446.-00
, '^iev dobička, medtem ko io /naša 6-097 dolarjev v letu 1947. Da so
tako znatno padli. dvnaha
m dolži argentinsko vlado._ čos da
” ip ta primorala izpolnjevati vladne
loko in druga pravila.
,, Angliia bo potrošila milnarde za vOr	*	•	i	i--	ti..
\ . rf>tnho v današnji mirni dobi. I arja-i e,lt je odobril proračun za oboro/,e-
vaiije,- Iti znaša 759.86O.0QO angleških
funtov. Oferflmbni minister Aleksander je dejal, da je potrebno oboroževanje toliki kisa,.dokler mil Sovjetska unija veto nar mirom in zaščito.
— Iz nekega porodila grškega mo-nnrhpfasističitoea^ notranjega ministra Rendisa j« razvidno, da šo grški rodo-liurn pripraviia1 i atentat tla' ameriškega generaffl Van Fleeta, ki ,ie kot šef ameriško vojaško misijo pridobil ha.sbrv krvnika grškega ljudstva.
— Sovjetska vlada je izdala poseben odlok, ki določa znižanje cen od 10 do 28 odstotkov. Dekret je osebno podpisal Stalin. Do toga znižanja je prišlo ra di dobre leline in splošnega napredka v obnovi težke in lahke industrijo.
— V ZDA je tudi velika stanovanjska kriza.. Po vojni se je vrnilo domov milijone veteranov, med katerimi jo tudi veliko število onih, ki so se v easu vojne poročili. V stanovanja se stisne skupno po več družin.
Medtem, ko se občuti pomanjkanje stanovanj, je na tisoče hiž praznih, ki jih delavci vsled visoke cene ne morejo zakupiti. V Washingtonu je praznih približno 1.200 izgotovljenih hiš, v Clevelandu okrog 800. v Portlandu, Ore 1.300. prav tako v Detroidu in drugih mestih.
  Velika skupina ameriških vojnih
Ij^lii so nahaja v grških pristaniščih. Javljajo, da gre za mornariške manevre.
_ Velika suša. Po celi Evropi, posebno pa od Baltiškega do Sredozemskega morja vlada velika suša, kakršne ne poznajo že nad 30 let.
__ V Washigtonu so prve dni t. m. pričeli stavkati tiskarji. Strojni delavci so zahtevali povišanje plač. Vsled stavke niso izšli, prvič v zgodovini, glavni dnevniki.
Zagrebški velesejem
bo
na
1 predstavljal pregled industrije in kmetijske moči Nove Jugoslavijt tei‘ Pokazal visoko kvaliteto proizvodnje in proizvodov jugoslovanski rodov ki v naporni borbi za. izvršitev Petletke ustvarjajo pogoje za nagel ekonomski razvoj svoje zemlje.
,r Velesejem se bo vršil od 1.7. septembra do 2. oktobra 1949.
7* potrebne informacije o Zagrebškem velesejmu se dobijo pri l rgo-v,,>skeni Izaslanstvu FLRJ v Buenos Airesu, A v. de Mayo 1370-111 telefonska številka 37 - 4551 in 37 . 8726
Mehanična delavnica v, Josip hlača
V j J)
* Real 140. J. Ingenifros. U. T. 757-640
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U.	T.	67-1411
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
“Jugoslavija ne bo šla nikdar na sfran reakcionarnih vojnih
mešetarjev
n
JE REKEL MARŠAL TITO NA TRETJEM KONGRESU NARODNE
LJUDSKE FRONTE
Dne !•)' t. m. je pričel z zasedanjem tretji kongres Ljudske Narodne Fronte, na katerem je govoril maršal Tito. V svojem govoru je izjavil, da se med najvišjimi vrhovi Komunističnih partij najdejo voditelji, ki so agenti nekaterih kapitalistični^ držav. “V nekaterih državah — je dodal — so ti ljudje padli v mreže Gestapa v času zadnje vojne.”
Maršal Tito je obtožil Kominform, da skuša zanetiti državljansko vojno v Jugoslaviji z namenom, da bi tako odvzeli oblast ter suverenost državi. “Mi — je dejal — »e borimo proti tem namenom KominformS, ker nimajo nič skupnega z načeli marksizma-loninizma v enakopravnosti pravic in suverenosti mafifl narodov."
Titov goVOr jc*t)il eden izmed najbolj ostrih proti Kominformu. V istem je poseno naglasil, da “Jugoslavija ne bo šla nikdar na Stran reakcionarnih vojnih mešetarjev, ki upajo, da računajo z nami v svojih vojnih načrtih radi težkega stanja v katerem se nahaja naša država.”
Obtožil je svoje stare prijatelje Ko-minfbrma in pozival Narodno Fronto naj se upre in vztraja napram vsem pozivom, ki so naperjeni na narode Jugoslavije, da bi se s silo odstranilo iz vodilnih in odgovornih mest sedanje voditelje Jugoslavije. “S takimi sredstvi -skušajo povzročiti v naši deželi državljansko vojno. To je nazadnjaški in sovražen postopek proti eni zavezniški in tudi sicoalistični državi.”
Zanikal je. da sp Jugoslavija nagiba na zapad ali da je v katerem si bodi oziru opustila naklonjenost do Sov. Rusijo ter svoje stališče proti “zapad-nim vojnim mešetar jem. ” Rekel je: “V poročilih, da nam zapad prodaja
vse kal' želimo, je več opravljanja kot pa resnice. Mi bomo trgovali, da nakupimo vse one stvari, ki jih potrebujemo ter bomo prodajali vse kar moremo. da tako lahko plačamo uvoz strojev. Ril bi zločin proti naši socialistični državi, da bi tako ne postopali. Oni nam bodo dali stroje in tovarne in mi jim bomo dali kar premoremo in kar lahko zmoremo v denarju in obratno;”
Ko i' omenil o sedanjih aretacijah visokih funkcionarjev bolgarske vlade, jo Tito med drugim rekel, “da so bili v službi nekih šnijonskih kapitalističnih organizacij.”
“V zadnjih dneh — jo dostavil — io bilo večje število voditeljev komunistične kompartijo razkrinkanih in aretiranih. Oni ljudje so bili na splošno najbolj strupeni obrekovalci naše države. bodisi pred in po resoluciji Ko-minforma. Hočem omeniti tu edino slučaj Trajka Kostov (podminister bolgarske vlado in član centralnega odbora Komunistične partije Bolgari io). Za časa vojne, pod režimom kralia Borisa. je bil Kostov aretiran in skupno 7 eno skupino komunistov interniran. Fašisti so pobili vso to skupino in navzlic' temu. da je bil Kostov poznan kot eden najbolj važnih voditeljev, so samo njega pustili pri življenju. Zakaj? Naravno. da je pri tem obstojal neki vzrok Mi smo dobro let sumili, da je bil„“agent neke skunine” in nekateri tovariši so že davno izrazili svojo miš-1 ienje v tej zadevi. Medtem ko bi nekateri lahko dali natančne informacijo, so zbežali v Stambul ali v zapadne države. Naravno in več kot gotovo je, da bi vsi ti dali podatke, katero imajo o Kostovu, da je pripadal tuji špijo-naški službi.”
VESTI IZ JUGOSLAVIJE...............
“BORBA” DOSEGLA NAKLADO PREKO POL MILIJONA
Pred vojno jo bila naivišja naklada dnevnega časopisja 384.900 primerov. Danes pa tiskajo v Jugoslaviji 1 milijon 268.000 časopisov. Največjo naklado doseže glsilo KP “Borba”, t. j. od 510.000 do 570.000 izvodov. Če vzamemo. da povprečno čitajo vsak dnevnik tri osebe, pomeni, da ima “Borba” 1.POO.OOO čitateljev.
Da lahko precenimo razširjenost osrednjega jugoslovanskega časopisa, moramo njegovo naklado primerjati z drugimi časopisi, ki uživajo sloves “svetovnih časopisov”. Naklada ameriškega “Newyork Times” doseže v delavniku naklado 550 tisoč, londonski “Times” dnevno 250.000 izvodov, pariški “Monde” je dosegel 175 tisoč izvodov.
25.000 DOLARJEV ZA TRAKTOR
“RAD” (Delo) je prve dni lega meseca v svojem uvodniku opozoril države, ki predstavljajo Kominform, da: “no kritike, no ekonomske sankcije nobenih vrst in tudi ne ‘prepričevalne’ metode nas ne bodo odvrnile iz zmagoslavne poti.”
Nadalje se v članku omenja izjava maršala Tita, ko je rekel, da njihovi kritiki hočejo, da Jugoslavija ostane “nazadnjaška, zasledovana in ,nepismena, založnica proizvodov in pridelkov po znižanih cenah in to za “prijateljske” države, ki so se industrializirale.
Toda — dodaja — metode za izmenjavo proizvodov med socialističnimi državami so se nadaljevale kakor v preteklosti,t . j. po kapitalističnemu sistemu in prostih predlogih : prodajati po najvišjih cenah in kupovati po najnižjih.
Nadalje “Rad” pojasni kako so novo demokracije izkoriščale Jugoslavijo in navede primer: “za traktor, ki ga .io kupila naša država, .ie morala, izvozili 36.250 kg koruze, 377 ton bauksita ali 60.042 kg bakra ali svinca. TTpošteva-ioč, da je svetovna cena bakru 0,23!> dol., je torej Jugoslavija plačala posamezni traktor nad 25.000 dolarjev.
“Dodati je treba, da v'mnogilr slučajih, naši “prijatelji”, kakor tudi imperialistične države so nas kratkoma-lo ropali, kakor slučaj Ogrske, ki zahteva 350 odst. poviška za potrebščine, ki jih mi potrebujemo.”	*
PROIZVODNJA ZDRAVIL V JUGOSLAVIJI
Jugoslovanska industrija proizvaja sedaj veliko količino zdravil, kirurgič-nih instrumentov in drugega zdravstvenega materiala, ki so jih pred vojno uvažali iz inozemstva. Tovarna “Pliva” v Zagrebu, ki predstavlja eno najboljših tovrstnih podjetij v Jugoslaviji, je v zadnjih dveh letih izdelala 14 vrst zdravil, ki so jih prej uvažali. To podjetje izdeluje tudi številne kirurgične instrumente.
(nadaljuje na str. 5)
Str. 4
»'LOVtarifi*ki OLAB
SiomsKt glas
20. aprila
Ntim. (štev.) 28
domače VESTI
Propietario: Sootedad Yncoe«lava "HOGAK POPUT/AH KSI/OVTCNV)"
CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (ttevoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador; VlCENTE SUBAN
UST OP NI Ki :
X« C6rdt>bo in	okolico: Franc	Kurinčič — Pin*6n 1639.
5?« Rosario in	okolico: Stefan	Žitron — Avenlda La (ros	y Horquet».
Ta Lomo Neerro in okolico: Golobič Marko.
Za Vlila Calzada in TemTier1ey	ter okolico: Lui? Furlan	— On el.	Floms. V. Ctlttdt.
Za Montevideo:	Vera in Milka	Ogrizek — Recttficaci6n Laranacra	ŽitSS.
Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962.
Ka Mar del Plato: David Grilj. Calle 90 No. 58 — Mi\r del Plata.
Num. (Štev.) 28 — 20. aprila 1949
No. 28
NAŠ OBČNI ZBOR
Loči nas komai par dni od ohenpori zbora Slovenskppra liudskejra dorra. ki bo brezdvomno pden naivažnpiših v noši jzselieniški zoridovini. Naše članstvo bo v nedelio izrpklo svoio besedo in dalo svoi p^la« od katerega ie odvisno bodor« delovanje no samo nas Slvencev, temveč £e\o nase jugoslovanske naselbin«.
Skupina, mlodine, odvisni ]f> od t.niih vplivov si že v°č časa nrinrovlia teren za ta občni zbor. kateri terpen so r»o d?>nps moie Tfnlro’’ smo vpčkra* nnv^nrili. ceie nri t»m npsoodnsia in tiovroStvn	našimi	Xloni	nmo
9o rekli, da, s e nosliiži'>i'» lo£5 in vsakovrstnih mptod zo dosop-a svoiiii oilipv. r»a ir. naša trditev rr^Tnflna,. *np^ to notri«if» irmnifejit ki P’a 1e t«. ^knrnnn i^rlala \r imen« Ullfl^iTl* fflov linflak^n^ ^o^na., Vi o*n ■no«;o'hoi iti rloVi^cpri-no obiRvlif»iro. Kdor trozno nrov/lpri vsflhipo icst.^jrn 1“*^ ra.^vid^l fin, io rR-V-no mlačna, ki Dovrroifo. rn*^vfa«ko ^*>1o v roči -nonplVn-ni
V r^OTllf^t« rinitrntrari	(1 ST.OTTf^^ClTri^IVrTT fiT.A ffU” ir»
ZNANT SO NAM W T7H!* * ASA TiT A TVrT^TMT TTC/1A P OV A P..TP.NJ A IN/HorHn* llirnn človeka, ki bi 'f liflbi V»m-nil niiV»nv<"» e+ol’c>f(**# ”hi TVQol v sVl0^!! fT. T (Tipna, iji 7»to rp }iaX#» ‘'RT.nVRVRTTT nT.AR” litv^H.i.	^nvoHnio t.i
lindie. d*» list mom r nisanjem ustreči želiam vseh naročnikov in ne ambi-ciiam ma.ihne sknnine.
Kakor ie razvidno it našem list.u. mlodinoki odeoV i» omist.il RVoio mladinsko stran ir to tokoi no rpsobieiii Tnfofmhi^oia V manifestu so iziovlio da ie mladino omjst.ilo “Mladinski trias” vRl°d tetra. kpr sn ni hotelo f' bstn ohinviti resolne.iio l^ed. iiicr. mlp^ine Vnrosanio r>o Tr.’aH’no, čemu i® r>'ro-Iriniia svoio stran že v par številkah rirrdno ie b’la izdana resolnciia ' P. J. M.?
Prepričati s« hoče tudi naše čitatelie da. so nismo. i?. domovine, ohiav-lieno. v našem listu, rionareiena ter dn se nisma. s slnhimi in na.snrotnimi ti«, ročil’ noče v list” ohinvit.i. V uredništvu irnnmn vso, do s®dai obiavliena, Pisma. in so ta no. raznola^o vsakomur, ki se hoče T>r°nričati. da so ista mvten-tična. Tndi nismo odklonili šp nobenetra t)ioma. ki nam ie bilo noslano v obiavo. Obiavili bi no lahko nismo, ki so b’ln noslann Argentine našim noirratnikom. v katerih s" iih nanroša, na.i piše.io vesti, ki bi služile razbi-iaškim namenom gotove skupine.	v
čudno iz£rleda, ko se v manifestu očita hivšemn	in nodm^niei
Paternal da so se gotovi sestanki vršili zahrbtno. Podobnih “<rrehov” ima mladina toliko, da bi morala v t,ei zadevi tionolnomn molčati. Celo občni zbor je mladinski odsek nrinravil. brez nrivolienia 0. odbora. Tn ne samo to. zahtevalo se ie tudi. da naši st.areiši člani n« smeio prisostvovati na tem občnem zboru. Mladina no. ni uspela v tem oziru.
V manifestu se tudi tovori, do ie ta namenjen vsem našim članom i« ” jakom simnatizantom. Razpečuje se nn t.“ro le zonnnim planom, ki mladmo nodniraio. Kai nai to nom°ni. si vsak lahko nredstav’io. Zokasnih smo izidom lista prav zato, k^r pokali smo do manifest, za.jvleda. luč ter da 0-0 Tr listu obiavimo. S tem nokažemo našemu članstvu rvavo "liko "“poštenih m pravih” namenov in eiliev, zo katerimi stremiio. Razkrinkano ie t.orei ono “nepristransko” stališče katero se hoče zavzeti v Slov. liudskem domu
Razvidno ie. da na«o mladina hoče zavzeti stališče, ki ni in ne ho neodvisno od tujih vplivov. Ali ie to pravo stališče do vprašanja enotnosti, katero zahtevaio naše notrebe? Bodo naši člani na občnem zboru resno pomnil’ in razvideli, kie ie bistvo nesoglasja in spora v naših vrstah? 0 teh zakliuo-
kih bomo v bodoče covorili.
Danes sta pred nami odnrti dve poti: ena i** not, enotnosti- kn.t®rn sm^ si začrtali na ustanovnem občnem zboru; spoštovati tudi v bodoče nosa. društvena pravila in kot naivažneiše ne se vmešavati v nastali snor, ki je nastal med Kominformo in KPJ. ki je postalo osrednie vnrasanie v naših organizacijah. Drupa pot je: zrušiti enotnost, ki .1» toliko naporov in cerom-ne^a truda zahtevalo od nas, kršiti naša pravila (ki v t®m slucaiu bi sp moralo te spremeniti, kakor je to zahteval nek član na zodmem sestanku) m kot glavno: potrditi resolucijo plenaria J. C. S., kot,ero nai obtožimo v imenu Slov. ljudskega doma sedanje jugoslovanske voditelie. Ta zadn.ia. pot nas vodi v propast.
Naše članstvo ima sedaj besedo!
NO V J »4&&N ZA PRISELJENCE JF, STOPIL V VELJAVO
S 1. aprilom t. 1. |e steiVil v veljavo novi «akoii za vžfe priseljence brez razlike, kateri določa, da. vsi.turisti, pre-hfttlni potniki ali poirtitu, si morajo poskrbeti tozidevno vizitko kontrole, ka-ielrft izdaja Glavno Ravnateljstvo za Priselience.
Med ostalimi odredbami gori omenjenega zakona ie tudi določeno, da vsi tulci, kateri še nima jo argentinskih osebnih izkaznic (cedula de identidad) ali dovoljenje za stalno bivam« V državi. morajo v roku 180 dni zadevo urediti.
Opozariamo naše con j. čitatelie in vse rojake, ki nimajo še osebnih izkaznic, katere izd.aia policija, naj si iste čimprej preskrbijo.
“KOZARE” V BUENOS AIREST1
Dne 11. t. m. je priplul v tukaišnie pristanišče naš jugoslovanski parnik “Kozare”. Pripelial ie velik tovor raznega lesa. ki spada v okvir trgovskega suorazuma med FLRJ in Rep. Argentino. Potnikov ni pripeljal, ker je ‘ ‘Kozare” izključno tovorni parnik.
Jugoslovanski izseljenci imamo ponovno priliko, da pozdravimo našo narodno imovino in preko tega naše narode, brate in sestre. Spet imamo priliko da dokažemo naklonjenost do naše daljne domovine od kntere smo toliko let že odtrgani. Dokažemo tudi. da smo ponosni ter da se smatramo del našega naroda, tistega naroda, ki se ie v času osvobodilne vojske tako hrabro boril za, napredek narodov celega sveta in ki danes v domovini gradi sociali-
zem-	,.v	,	.
Posadki “Kozare” kličemo: dobrodošli med nas in pozdravljeni!
težke WV5V6d\'ie in V .^oft}ispici> -pTV itaiiKir je bil J.akoj odpeljan, so vili, d ji j.e nje^ev"' stanje resno. Ni # več reT.il Ve itv naslednji ^dan je v P1^ jutranjih itrah preminul.	,
Pokojni Gomišček je bil doma iz » kana in je star 63 let. Poznan je . med našimi rojaki, ker s? je pred _ aktivno udejstvoval v naših organi, cijah. Leta 1931 je bil tnd^ predsedn bivšega Ljudskega odra, ki se je go trudil ža napredek .tega drnrf V požrtejlih.letiK.se,je oddaljil od <jn štvenega delovanja in si v okraju <■ 1 vos postavil lepo hišico, kjer n«,1 J mirno užival stara leta. Sreča pa 11,11 , bila naklonjena in nepričakovano g« • zadela smrtna nesreča.
Njegovo truplo je bilo prepeljano ^ (lom komaj v soboto in naslednji <\!”1 ■ je vršil oogreb. Da je bil pokojni Pr ljubljen med sovaščani in vsemi znalii so to pričali številni venci, ki so ^ ji}, poklonili, kakor tudi posrreh. » t.erega se je udeležilo lepo število šili rojakov.	..	»
Tukaj zapušča soprogo Terezijo. ' roeeno ličarko Almiro in sina ®
mirja.	v	.
Ostalim naše iskreno sožalje!
BOLNI ROJAK NAPROŠA PO
i]VI0C'
SMRTNA NESREČA
V četrtek 14. t. m. opoldne sr je Franc Gomišček vračal na svoi dom. Neoprezno ie na ^a kariti nrekoraeil ulico, da bi vstopil v kolekt.ivo in v istem času sn .ie pojavil pred njim omnibus štev. 168, ki ga je s sunkom pro-vrgel. Vsled padca je zadobil na glavi
Naše uredništvo je preielo pismo^.. Jožefa Keržič, ki se nahaia v zdr?v' ču Santa Maria (CordobaV SpoJJj do se zdravi že leto in ppl na pl bolezni ter da njegovo stanie ie m p-o boliše. Da se popolnoma, reši te ^ de bolezni, so mu zdravniki predpis{ še maihno količino streptomicina, • sicer 15 srramov.	_ JL.
Bolnik je porabil že vse svoie V branke in ne more nabaviti notreDn^ strentomicina. Obrača se do nas, ^ posredujemo, da bi mn društvo < nsmilien« roiaki nriskočili na no ,, Obliuhlia. da bo dobrotnikom v b° novrn’1 vsoto, ki bi jo za zdravi o trošili.	y
A ko bi kdo uslišal prošnioroia, nai to snoroči na, naslov: J°se — Sanatorio Santa Mora — Cor ali pa na naše uredništvo.
Jug. Društvo "Slovenski Ljudski Dom
‘glo-
ČLAN, ČLANICA!
TVOJA DOLŽNOST JE, DA SE OBČNEGA ZBORA UDELEŽIŠ! TVOJ GLAS BO ODLOČIL O NAŠI ENOTNOSTI IN BODOČEM OBSTOJU NAŠEGA SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA. f
vabi na
BEDNI OBČNI ZBOB
ki se bo vršil dne 24. aprila t. 1. oh 3 nopoldne v centralnem sedežu venskega ljudskega doma” v uulici Coronel Ramon Lista 5158 dnevnim redom:
J. Pozdravni govor tov. predsednika,
2..Izvolitev predsednika omizia in dveh zapisnikarjev.
3. Poročilo	glavnega tajnika,
4 Poročilo	glavnega blagainika.	(
5. Poročilo	urednika “Slovenskega	glasa’
6. Izvolitev	novega odbora za poslovno	le^o 1534J- .
7. Razno.
Član, članica! •	rpS»
Iskrena želja današnjega odbora je, da se članstvo "v_ ‘ oln* liudskega doma” udeleži občnega zbora stoodstotno, kei le P P udeležba bo pričala, da obstoja med našim članstvom visoka mo <
in društvena zavednost.	__,	• urizo P9
V zadniih mesecih je društvo preživljalo veliko notranjo kiu. .
uravnovesimo vse nedostatke, ki sledijo vsaki krizi, j®”0. trebno treznih korakov za zajamčenie društvenega o s, .1	g.jj,
kakor tudi za ohranitev v celoti vseh aktivnih močii nayJse 1 edjn» društvenega udejstvovanja na podlagi društvenih P1 ,	•
moralna podlaga in jamstvo za normalno društveno delovanje.
Cenjeni tovariš-ica! V upanju, da boš izpolnd svojo društveno o^ nost s svojo aktivno prisotnostjo na obenem zboru 2 - P ’ kličemo: zavedna disciplina je predpogoj vsakega delovalija.	jJf
JOSIP VIŽINTIN, generalni tajnik EMIL SEMOLIČ, p
IZ JUGOSLAVITIH) jja pfiu)] afin.zisk.em velesejmu v
“ragl razstavlja Jugoslavija kmetijske Pridelke, proizvode lahke in težke industrije. Zadnje razstavlja Jugoslavija P^vič v inozemstvu. Obiskovalci z za-111 manjem ogledujejo predvsem razne stroje, mlatilnice, kamione, izdelke kemične industrije, steklarske, razne ru-,,® to kovine ter model generatorja za
Mariborski otok’*.
1-r Ljubljana je sprejela proračun ■pitnega ljudskega odbora, ki doseže milijonov dinarjev. Samo za zgrad-nl° stanovanj je določenih 365 milijo-n°v dinar, jev.
, —V LR Hrvatski je že nad 500 ®Jie6kih obdelovalnih zadrug: pripravijo pa še nadaljnjih 138.
, Jožefa Babič in njen mož sta zverinsko umorila svojega očeta oz. tasta, hi sr> polastila njegovega premo-26111 a. Svoj zločin sla pri spovedi posedala župniku Pavliču, ki ne samo. 5*a je zločin prikril, temveč jr» celo “‘agoslovil hišo zločincev, da hi odvrnil sum. Ljudska oblast je župnika obsoja na 9 mesecev zapora. Tu pravilna r?zsodba pa je razburila prebivalce Va-Tl«ana in ti so se razpisali o preganja vere in duhovnikov v Jugoslaviji. ...— Letos je določenih več kot 10 mi-aiard dinarjev za železnice v Jugoslaviji.
Pomočila pravilo, da so na tihem odit Ha tihem h Jugoslavije vsi diplo-^atični zastopniki novih demokracij. ^lso pa s tem pretrgane diplomnlične ^veze med Jugoslavijo in ljudskimi f*Ptnokracijami.
ftoinealel** ^
medtco
^**«a 2381	IT	T. 50-2815
Primorske vesti
Velike investicije za napredek Primorske in Istre
V upravi ministrstva za novonsvolm-jene kraje v Opatiji je bfla važna konferenca,na kateri so razpravljali o gospodarskih vprašanjih Slovenskega Primorja in Istre. Pta posvetovanju je minister za novoosvobo-iepe kvaje 'Venčeslav Tloljevac poročal, da je dodelila zvezna vlada Tstri in Slovenskem Primorju poseben kontingent 170 milijonov dinarjev za izboljšanje preskrbe prebivalstva iz teh krajev.
Poleg tega bo zvezna vlada vložila veliko, vsote za obnovo Istre in Slovenskega Primorja. Tako bodo v Istri ob-noviliv letošnjem letu 900 kmečkih hiš. Pola. ho dobila za izgradnjo 90 milijonov dinarjev. R''ka 78 milijonov itd. Vsega skupai bo vloženih za obnovo teh krajev 370 milijonov dinarjev ter tudi potrebni maferial.
Poleg obnovitev bodo izvedli v Tstri
velika dela kot železniško progo Lupo-gl.av—Paša, ki bo dolga 53 km, - Pi‘i njeni gradnji bo sodelovalo preko (i.OOO delavcev.. Dalje bodo obnovili. rešk-o luko, za kar bodo investirali 12;mi1\T jonov dinarjev, za regu-lacijo; Ka-šepa je odobrenih 50 milijonov. Za popravilo cest v Istri in Slovenskem Primorju je zvezna vlada odobrila kredit 67 milijonov dinarjev, za gradnjo cistern na Krasu pa 11 milijonov.
Poleg teh investicij zvezne vlade, ki znašajo skupno okrog ene milijarde dinarjev. je treba prišteti še sredstva iz republiških proračunov I-P Sloveni1A in LR Tlrvatske in investicije zveznih ministrstev. Zvezna vlada in Partija posvečajo Istri in Slovenskem Primor-iu veliko skrb. da bi sc prebivalstvo v l teh novo osvobojenih krajih čim prej zagotovilo boljše življenje, kakor pa ga je imelo v preteklosti.
rrrToc
HlNrr HAI prON
Specijalist notranjih bolezni Ordlnira vsak dan od 16 do 20 ure
SAN MARTIN 955 - 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829
FRANC! ŠTOKA TN TOVARIŠI ZOPET NA SVOBODI.
Dne 10. marca so bili po odsluženi krivični kazni, na katero jih je obsodilo lani v noveirfbru vojaško sodišče, izpuščeni na-svobodo prvoborci za pravice tržaškega delovnega ljudstva, tovariši Ukmar. T/avrenti, Franc Stoka, Sorta in Solieri, člani stavkovnega odbora dvanajstdnevne stavke pred tremi leti.
Tovariši, izpuščeni na svobodo, so takoj zavzeli svoja stara mesta v prvih borbenih linijah Slovansko-italijanske ljudske fronte, mesta na katerih so potrebni zlasti sedaj v težki predvolivni borbi za zmago na junijskih volitvah. Na teh mestih bodo izpolnili kakor vedno svojo dolžnost.
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
. Sala espeeial para trntnmlentoB del reumntismo y sala de CirugU Atienfd: Lunes - Miereoles y Viernes Pedir hora por telMono
Defensa 1153
U. T. 34-5319
PONAVJ TAJO SE ČRNI DNEVI FAŠISTIČNIH POGROMOV
Sedanja rimska dega spe rijeva vin-da je ubrala svoje stopinje no noti fašizma. Vse kaže. da se trlcde Slovnn cev, ki smo ostali v Ttaliii. ivonavljač črni dnevi nekdanjih barbarskih- fašističnih pogromov. Razbijaška sOd^o-n ie v Gorici hajpreie preprečila Prešernovo proslavo. Potem so z bombam! nanadli nrireditev slovenskih nlanin-cev v Gorici. Napadalci, med katerimi nnifle« v prvi vrsti istrske becrunce in fašistične priSleke, so Čutili potuho oblastvenih organov. In zaradi tora nadaljujejo s svojim prostaškim početjem. Zlorabili so zborovanje sorodnikov deportirancev v kinu “Odnon”. Po končanem zborovaniu so se noiavili poklicni teroristi, ki iib zelo dobro poznamo, sai so zmerom eni ter isti Pričeli so loviti Slovence po ulicah. iib napadali, srairiO+ili in pret.ennli. Mod drugim so nanadli trgovca- Adolfa Klavoro. tov. Vero Rojčevo, nekega slovenskega profesorja. Hoteli so vdreti v trgovino Ivana Lebana ter v prostore zdravnika dr. Karla Butanja. Poli-
cija je vse to mirno gledala in ni zn-prrla nikogar od napadalcev. - Mislite, da bomo Sedaj verjeli izgovorom, češ da gre za neko neodgovorno immišino? Motijo se oni, ki menijo, da bodo lahko nemoteno nadaljevali svoje nasilno počet’'V Na zborovanju, peiiiokratične fronte Slovencev t Gfond Ro jjbovovjjl-ci ostro povzročitelje novega vida fašističnega teroria,,. ki, ga. organizirajo izrodki lidHJurisk^a- ferraa *i»*4 nim slovenskim prebivalstvom. Budno bomo onazovaM, kako se bo še dalje obnašala goriška niliciia. Naj opomnimo. da so vd italijanski demokrati#-.
1 ii.-ti obsodi1! nizkotno početje goričkih prenanetežev. NasiHe ne bo poma-rpalo. ampak pameten sporazum.
/ ’ K \ ! NEPRAVILNOSTI A7 ODNOSI’ DO SI.OVENSKE MANJŠINE Zastopniki Demokratične fronte Slovencev so ro zglasili pri Goriškem prefektu in toHali. pojasnilo glede miiogih nepravilnosti. ki jih kaže oblast v odnosu Ho 'lovenskf manjšine. Protestirali so proti temu, ker ni v Soriškem pokrajinskem odboru nobenega zastopnika Demokratične fronte Slovencev. Nadalje so terjali poiaS-«*la zaradi tega, ker se prSdktAvniki Hl(J* vem-kega tiska ne vabijo na tiskovne konference, sprožili so vprašanje voliteV. ki naj se izvedejo čimprej v Doberdobu. So-vndnjah in Ateverianu. iGovora je bito tiirtl o slovenski Poli v T.ornikii iti t># ft gtistr) '•n.nju Slovenskega narodnega gledališča iz Trr-ia v ttorlct. Goriški prefekt je izjavii. da sc bo zanimal za ta vprašanja, ki jih za letos ne bo mogoče rešiti. Slične izjave ubiti že večkrat slišfi-li. PttdovpdPi šmB, kdaj bodo fiejanja v skladu z Obljubami.
tfr. t. ^ir94*hhaiKW9t
JHT i r'*<*h bati tti
Ž6b67.DRA’/KIKA t opi? pk vWt?a »2^1 T. A. So-t.l>«7
Dr. Francisco Jose Cespa
DENTtStA ClRUJANO
Consultas de 15 a ŽO hs.
Coronel R. Lista BOOfl T. A. BO - 578«
^ANO BEVK:
3tan[
apiaa
o)HaeKa Ged
ecrnac
9 9
(Nadaljevanje)
Vstopi]
je s tihim korakom, kakor o9 ^e hoji motiti, in obstal za vrati. . akin.ja, ki je sedela ob postelji, ga nilP°gledala s solznim pogledom. Dvig-v.a se je in mu tiho Stisnila roko. j,.v. se je, da mu jc hotela nekaj (L11’ a je nato molče odšla iz kamre, p e£a se je Čedrmac komaj zavedel, trP	uPb'al	v mater. Bilo mu je v
blMUtk” j.asno’ kilko .ie * njo. Koščena, So ..a’ sinjkasta lica, a oči, kakor da žen'* ^?ffr'nj°nc -s siyo tančico; v dnu ljer1? ji .ie gorela poslednja iskra živ->Hk',a' ?b 1em pogledu ga je obšla ]ja]a f\nšna stiska, da je glasno zasto-ji11* «e vzdržal drgeta. Toda ni se •Hotv n' sP*'eg°voril kakor da sc boji ll-v bolnico. g3 lsala ga jc, ko je vstopil. Iti četudi je v bila slišala, bi bila čutila, da Di[a ®mri- Počasi, z muko je premak-’iRa«-g aVo	Predala z napol
Ce]0 1111 Pogledom. Poizkusila sc mu jc jo • llaspielmiti, kakor vselej, kadar ^eka'	a	se .l'i "i posrečilo. Le
^Pfel3 +r®hleSa» komaj zaznavnega ji je Ut-.,..,	0 upali, mrliški obraz in takoj
Jl°. Tako kot liuškne svetel ža-
rek preko mračne pokrajine. Le s te-žavo je odpirala veke, ki so ji lezle vkup kakor za večno spanje, in ga ni nehala gledati. Prsi so se ji burno dvigale pod odejo.
Po prstih je stopil do postelje iti sc nagnil nad nio.
“Kako je, mati?”
Zdelo se .je, da 'se je zopet hotela nasmehniti. Trudila se je, da bi spregovorila, a ji je le nerazločno grgranje prišlo iz grla. Sl t esnila je z glavo, kakor da bi mu hotela dopovedati: Ne morem! Suha, žitiata roka, ki jc ležala na odeji, mu jo namignila, naj sede.
Ubogal je. Sedel jc k postelji in prijel mater za roko. Njeni suhi prsti so se ga nemirno- dotaknili, tiha blaženost se ji je razlila po obrazu. Bil jo >ganjen, nekaj časa ni mogel dvigniti oči, opazoval je njeno roko. Bilo je prvič, da jo jc tako pozorno ogledoval.
njo ga je družilo tisoč spominov. Neliote mu jc prišlo, da -jo je. božal. V življenju si nista nikoli izkazovala tiste nežnosti, ki sta jo drug do drugega čutila. Zdaj pa mu je to prišlo
samo od sebe... Preteklo je nekaj minut v popolnem nnolku.
Moj Bog! To telo, ki je tako dolgo hodilo po svetu, je bilo zdaj brez moči. Včasih jo je popustila bolečina, tedaj je ždela kot napol v nezavesti. Bila je izmučena, predsmrten spanec ji je legal na oči.. In kakor da njen duh neprestano preži v bojazni, da ne bi za zmeraj zaspala, se je zdaj pa zdaj zdrznila, veke so se ji odprle, oči so .ji za trenutek zagorele v prejšnjem ognju. Samo za trenutek, že ji je mrak znova zastri zenice. Tvazno jc bilo, da se z vso silo bori proti blodnjam, ki so ji prihajale.
“Kaj je, mati?” se je oglasil. “Ali hudo trpite? Ali česa želite?”
Ni mu mogla odgovoriti. Le z roko 'je naredila znamenje, da ničesar ne potrebuje. Začelo jo jc dušiti, tedaj so sc njeni prsti krčevito oprijeli sinove roke. Nenadoma, kakor strašno prebujena od neke misli, mu jc pogledala naravnost v obraz, ustnice so se ji za spoznanje premaknile. Kazalo jc, da bi mu bila rada nekaj povedala-Nagnil se je nad njo, z ušesom tik njenih ust, da bi jo slišal. Njene besede so bile rahle kot dih. kakor da so ji iz sanj prišle na jezik. Njihov smisel je ujel bolj s slutnjo kakor s sluhom.
“Martinae! Sveti oče so naši sveti Materi jezik odrezali... To ni pravično. .. To ni dobro ... ”
Samo to, z izrazom dušne bolečine na obrazu, in nič več. Čedrmaca je obšla vročina po telesu. Ali se materi bledel In vendar se ji iii bledlo. V 1em trenutku so ji bile oči čisto jasne, duh buden. Dolgo zadrževane besede so ji prišle dna osuple duše.
Tedaj, ob materi, niti za hip ni bil še vedno je skrbela zanj. Saj je znal ceniti njeno skrb, toda do dna jo je spoznal šele ta trenutek. Da, sam ostane na svetu. Priznal si je, da ga je bilo strah te osamljenosti. Toda ni smel ka-;-at 1 svoje ganjenosti in potrtosti.
“Tudi jaz sem že v letih in bom kmalu umrl”, je božal njeno roko. “Ne bom doživel take starosti kot vi, mati. Potom sc bova zopet videla. V nebesih se bomo razgovarjali v vseli jezikih in tudi po slovensko. Tega nam nihče ne bo branil; nihče, mati. Tam bomo vsi enakj, Tam boste zopet peli. . . Ali se spominjat?, kako ste nekoč peli nam otrokom ?”
Da gotovo se je tega še spominjala, a mu ni odgovorila. Kaj so bili zanjo spomini v teni hipu! Le rahlo, kakor da s tem pritrjuje njegovim besedam, mu je stisnila roko...
Gospod Martin se ni ganil od njene postelje, ni čutil ne utrujenosti ne lakote. Prišla je bila Katina, tiho jokala za vrati, pred večerom je zopet odšla. Bolnica se jc ves čas težko borila s sapo. Da bi ji olajšal bolečino, jo je
OORlJO noMACIJFi BENEŠKIH SLOVENCEV
Naše lk(|stvo v Italiji vedno boij Miti, kako se uveljavljajo metodo iz žalostne Preteklosti. V "demokrščanskP’ Italiji uživajo fašisti potuho ih prostost židčiMsfceKi* delovanje, varnostht organi še Vedejo brez: skrbno, so jgluhi in slepi. Nov val terorja je ižadivjai pfeko Stdvensi<r> Btfriečiije: V mrzli zimski noči je zločinska roka zažgala domačijo zavedne sloverike, vztrajne protifašistične borke, predstavnice Zveze slovanskih žeila in Bemokratičtie ffbrite §l&* vencev tov. Marjete Bledič, ki so ji fašistični zločinci pahnili moža v prezgodnji grob. je mati dveh hčera, preživlja se z marljivim delom )io vast-h v okolloi Ažie, Tisto noč je ostala v Ažii pri znancih, dd-mo sta ostali hčerki 16 letna Irma in dveletna Mihojka. Irma se je rešiia s skokom iz prvega nadstropja, nakar je splezala po lestvi nazaj in rešiia sestrico Milojko, bgenj je bil podtaknjen v hlevu, od koder se je raiširii na domačijo. Ko se je Bledi-čeva vračala domov, so jo šovinisti psovali in sramotili, in kaj so ukrenili karabi-nerji? Privoščili so si nesrečno pogorelko ih jo ošteli, češ naj se ne izdaja za Slo-vtšHkb in h(ij se ne zavzema za slovenske šoie. Toda to nesramrio ravhaiije karabi-her.iev in požig ne bosta stria ljudi, kakor jr Bledičeva. Požiganje slovenskih domačij doživljamo na tleh Slovenske Benečije po zlomu fašizma in v času često ponavljajočih se lepo zvenečih besed degasperi-jevskih oblastnikov. Upravičeno so se zglasili predstavniki Demokratične fronto Slovencev pri videmskem prefektu, ki so ga opozorili na trpljenje 60.000 beneških Slovencev ter za htevali od njega, da se napravi konec metodam, ki se v ničemer 110 razlikujejo od onih v času fašističnega razbojništva.
TRGOVTNA TERTVT1
"PRT Č E N N 1 C TT "
C. Ram6n Lista 5G5< - U. T. 64-1509
^Jaaa (Sopeic c fiiio HORMIGON ARMADO Coronel Dominguez 944 T. A. 652 - 0244
VILLA MATTTCRO
SLOVENSKO ITALiJANSKA LJUDSKA FRONTA PROTESTIRA PROTI NEDE-\ffittflAtie\HV< VOLILNIM PREDPISOM
Slovensko italijanska ljudska froiitil poslala R. Gaitlierju, generalnemu ravnatelju «a civilne zadete v Trstii, protest proti nedomokratičnim vdilVltiiH predpisom ter njihovemu nepravičnemu izvajanju. Hkrati s protestom je sporočila konkretno predloge, iti boaS v primeru upoštevanja zagotovili pravilen potek volitev ter i>rč-prečili potvarjanje prave volilne volje. Ali bomo ttldi to pot naleteli na gluha ušesa? Dobro vemo, kakšen je nahigti pristranskih volivnih predpisov. Dvojni volilni postopek kaže težnjo, da bi se v Trstu samem uveljavile le najmočnejše skupine, po vaseh na naj bi prišie do l)e§6d<? ttldi nttjJinat-nejše reakcionarne skupine. Sum vzbuja tudi silno pristranski postopek pri imenovanju Volivnih komisij. Med 54 člani in namestniki so le trije Slovenci, ostali pa Italijani. Značilno je nadalje, da ne navaja zadevni ukaz, kakšne so naloge in pravice predstavnikov list. Nn ta način naj bi bila predstavnikom posameznih strank onemogočena kontrola nRd potekom volitev. Tržaško delovno ljudstvo pa se bo borilo proti takšnim metodam.
RAZNE NOVicE
, PODGORSKI mladinci so ^ostov&li s svojim “JurSkom” na Doberdobu. Podgorski mladinci so svojo nalogo lepo opravili. Njihovem zgledu hoče slediti tudi ddber-dobska mladnia.
V MIRNU je telovadno društvo odprlo dobro opremljeno telovadnico, ki so jo preuredili mirenski mladinci s prostovoljnim delom.
V TRSTU so splovili v ladjedelnici sv. Marka .novo 360 tonsko tovorno ladjo, s hitrostjo 12 vozlov. Ladjo so zgradili delavci omenjeno ladjedelnice, ki so lahko ponosni na svoje delo.
V STANDREU smo proslavili stoletnico 'Prešernove smrti. Dvorana pri Lutmanu je bila premajhna, da bi sprejela vse ljudi.
TTFJ1RFRTA D K ORRA
HUMAR y MAKUC
š$.
A v. Ontral 3720
Caite No. 2 3729	IT.	T.	741-45?«
y PETEJAKt v Slovenski Benečiji Je umrl d zavedna Slovenka Jfuša Marisa, doživela je stžrOst 67 let.
KRITIČNE ČASE preživlja tržaška ko-nfipifJrnfl. tlelavci delajo samo 48 ur tedensko. BrlftVCi iii dfeiitvke zaskrbljeno gledajo v bodočnost.
275.028 prebivalcev šteje Trst. Od tega jih je Žfif.i-lO stolno naseljenih.
NA PROSEKU so proslavili 100 letnico smrti največjega slovenskega pesnika Frančetit Prešerna, Nastopili so domačini • z deklamacijami, reclCtlČij&rn), prizori ter solističnim In zborovskim petjem.
V 6TANI)IM52U je umrl najstarejši duhovnik goriške nadškofijo,- župnik Josip Kosovel. Doživel je častitljivo siaroSt 91 let. V štandrežu je živel in deloval 53 let. Med vaščnni ni imel sovražnikov, ker je pravilno ražuniei svčije duhovniške naloee. V časih naihuiših fašističnih pre^Snj/iH.) je l<ot zaveden Slovenec branil slovensko ljudstvo. Vso mlajšo generacijo jo naučil čitati in pisati v materinščini. Tudi na smrtni postelji je pokazal 91 letni Starček, da je zvest sin svojega slovenskega ljudstva.
V PEVMI je bila proslava stoletnice smrti našega največjega slovenskega pesnika Fr. Prešerna. Na sporedu so bile recitacije Prešernovih pesmi in spominski govor. Domači pevci so ilbrfuio zapeli "Zdravico” in ‘Pod oknom’. _	_
Društveno delovanje pri sl7. ii('HJI OB »060 v okviru društva “Padli antifašisti” je zeio žvahnft Pevci so povezani v svojem pevskem zboru. Niihovo prosvetno prizadevanje dopolnjujeta dramski in godbeni odsek.
F I D E O S FR E S C O S de N ATA7.TO DOMINI Rnzurrn 3425	IT.	T.	S0-S911
BAZAR "DANUBIO"
D.	ITOLESSTCH \ vdn. San Martin 2902 U. T. 59-083*
^revozno Podiptie "GORICA
lojjk Franc
Villnrroel 1476	U.	T.	54-517?
V PODCSORI smo dosegli lep uspeh * Lipahovo ogro "Glavnj dobitek”. Bregan-tova dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Igralci so pokazali, da so pod spretnim vodstvom dobro pripravili-Goriški organi so delali velike sitnost} gle" de dovoljenja, ki smo ga po vztrajnem prizadevanju le dobili. Na vsak načiij J<* obnašanje organov na goriškt kvesturi zelo sumljivo.
KA RLOKV v ŠENTPETRU prj Gorici sta se sestali jugoslovanska in italijanska komisija, da določita iiovd razmejitve^’ črto na odseku od Šempetra do seVeftte P®' staje V Dorici. Ta odsek je zelo delikaten in bo treba tukttj ižfesti rtekatere' spremembe.
PRKlWAijCI GORIŠKEGA RAFRITA
so slovesno proslavili Ustanovitev svoje kmečke obdelovalne zadruge, ki	**
nadeli Ime ‘‘Novi Gorica”. Je to že sedert' na.jsta zadruga te vrste v goriškem okraj« pod Jugoslavijo. Ža ustanovitev podobni" zadrug se pripravljajo Uidi V Biljah, kovici iti Vrtojbi,
V TRSTU aio 11 iii ril 25 letni Fraink? Obersnel, 64 letna Frančiška štoktt, 67 M*' na Joslpina Lokar, 56 letni Alfred Smerdu, 73 ietni Henrik Rožič, 68 letna Ivank* Starc, 72 letna Ana Brus',, poročena čuček, 7’ letna Karolina Ferluga vd. Škerl, letni Anton Sudič, 20 letni Ivan Milkovič. 78 letna Marija Mia in 69 letna Klotild* 'Jejčič, H letna StrotlČ Ana, 0» letna VoW Ivanka, 73 lelnl 1 vitri Žiberiia, 68 tfftn* Frančiška Magajna vd. ČerligOj, 6’5 le tri' (^ebuiec Anton, 51 ietni Gvido Brajda. ietna tvUriktl litidč, fS ietna Jakomin* Surdič, 59 letni Franc Jordan, 15 lei#1 Anton čok, 89- ietna Ivanka Bubnič in letna Marija Krejfič.
V GORICI so um ril 47 letni trgoveč Avgust Erzetič. 84 letna gospodinja Adrl' jana. Brešan, 76 letna gospodinja Srebrn^ vd. Brumat, 67 letni delavec Bregant An/ ton. 84 letna . gospodinja Francka GasPa: rin, '6-6 letni kovač Edmund Pertot in 4* letna Rozalija Lazar.
RESTAURANT . . ,. . .	.
MIRO MERKU ZA
LORIA
ELECTR rCTD AD Y PT.OMERIA JOSE RADAN
• r' ‘ R«rnnldp7 1550	Ruenos Alre»
TRGOVINA TESTIH "TRST" STANKO MIHEIJ
Charcas 3120	IT.	T.	7^-495?
obrnil ?. obratom n roti oknu. Sl-ozi ?.:i-prasene šipe le zdai pa zdaj zastrniela
v jesensko sonce, ki se je medlo pretakalo čez pobočje, v drevje, ki se je zgibalo v sani Čedrmgcu se je neizmerno smilila, Počutje mu je zamamilo vse j drn fr p občutke. Misel se mu je tu pa t»m nnmndila le pri kakem snominu ki je bil združen z materjo. Minute so mn notekale v tihi molitvi. Ni več molil. da bi mn Bocr še ohranil mater; storili bi bil moral čudež. Prosil ga je, naj jo čimorej reši trpljenja.
Znočilo so ie. Brlevka je medlo gorela. senee so trepetale na stenah. Zunaj je šumelo listje, zdaj pa zdaj je veja udaril« oh vejo. Včasih je zadremal, molitev m n jo umrla na ustnicah in se je izgubila v tihoto. Bil je do kraja iz-mnčen. Kadarkoli je potišala materina sapa. se je zdrznil in preplašen odprl oči. Še je živela. . .
Občutil je žejo, v grlu ga je žgalo o<1 suhote, a se ni dvignil, da bi popil kozarec vode. Z materjo sta se sporazumevala le še z znamenji. Da ga ne bi bil mučil spanec se ji je zazrl v bledi obraz. Znova ga ie obvladala čudovita nežnost do nje. V .medlem svitu so mu ustnice venomer trepetale, kakor da tiho, vročično izgovarja misli. Od njenih pos^rlnjih besed pa do te minute .jo preteklo le nekaj ur, a njemu se je zdelo, da sjo minila dolga leta. Nehote
se je spomnil tistega dne, ko je v Črnem talarju stal pred njo, a ona ga je zgrnbMa za roke: “Martinac, preudari, še ie čas...” Rada bi bila imela sina duhovnika, a tisočkrat žal in hudo bi ji bilo ako bi bil nevreden služabnik Oosnorlov. Tega mn ni rekla, bral ji je v očeh. Odločil se .ie. Teda i mu je iz globoke hvaležnosti poljubila roko, prvič in zadnjič v življenju... tu pozneje, ko i- bil šf> mlad. po'n življenj;!. in <ra ie z'i duh vabil na stranska pota Saj je bila komaj misel, komaj grešen pogled, a mati ga je videla do dna. Tresoča se ie stala pred njim: “Martinac, ali nisi prisegel Gospodu?” Zavedel se je. se osramočen oprl na steno ni se razjoka1. Vse mu je dala : ni skrbela le za njegovo telo, bala se ,je tudi za njegovo dušo.
Tn kakor da ji iz hvaležnosti vrača 1i"ti davni poljub, ie zdaj pritisnil ustnic'' na njeno uvelo roko. Bila je sko-rai mrzla. Popustila ea je potrtost, ki gn ir* prei .mehčala in mu izvabljala solze. Sedel ie ko+ omvrtvičen, .ii gledal v obraz, nq posinele ustnice: kakor da od trenutka do trenutka pričakuje ničnega posledniega diha.
Zadremal je. V dremavici je zaslišal dolar vzdih, nato še enega. Potem ie bilo vse tiho. Prepišen je odprl oči in pogledal bolnico. Ležala ie vznak. Zdelo sc je, da je hotela dvigniti roko do
glave, a ji ie obstala na pršili.
“Mati!” jo je poklical, “Mati, slišite!”
Pogledala ga je še enkrfit z odsot-tiilii, začudcmnl pogledom, kttkor da jc zastrmela ž-"* iz onega sveta.
Čedrmac ie planil k vratom in na hodnik. Poklical je družino, ki ie si>a-la. .. Mati je umrla šele proti jutru.
Gospod Martin ie že. dolgo čutil, da mu pojemajo te]esne moči in se ga kdaj pa kdaj loteva mrzlica. Posušil se je bil ko trska, obraz se mu je nagubal, toda bil je močne narave, pomagala mn je tudi železna volja, da se je vzdržal na nogah.
Po materini smrti bi ga bilo skoraj zlomilo. Noge so se mu tresle, le s težava je opravljal službo, vzelo mu je spanec, lotevala se ga je mrzlica. Jedi niso imele okusa, občutil je le veliko žejo. Razburjal se je za vsak nič, venomer se je moral krotiti, a obenem ie vedno bolj občutil krvavečo bolečino ob srcu. Bib) mu je, kakor da mu srce neizmerno veliko in težko visi v praznem prostoru in se bo vsak hip utrgalo.
Ali je zbolel? Ali je res zbolel? Vpraševal sc je z začudenjem in grozo, V življenju j? bil le redko bolan, same neznatne slabosti. Misel, da bo kot nebogljen starec Bog ve koliko časa
priklenjen na posteljo, mu je bila n?® vse težak. Spožnftl je, da telesne i*' črpnnosti, ki ga. j« obdajala. ri6 bo gtiče premagati le t močjo njegov*' volje. Treba bi bilo Več, mnogo več.-
1	egel ie vsak dfln po mtfši in ni vsW rjo nas’ednieera dne razen po naj tuj.1' ne i.ših opravkih. Učival je ie nialo. K*' lina mu je kuhala pomirjevalne in kr*' pilne čaie.
“Ali si bolan?” Dekle je preplaši,0 strmelo vanj. “Ali naj koga poki*' čem?”	I	'	;J
“Saj nisem bolan,” je odgovar.l*] osorno. ‘‘Kdo pravi, da sem bolan? nikomur tega ne pravi! Utrudilo ie. zelo me ie utrudilo, potreben počitka. C'9 kdo vpraša po meni,_ re®” 'la počivam, in takoj me pokliči!
Katina se ni upala ugovarjati. Bi* io ie sama skrb. Z materino smrtjo s' ie bila sama po sebi izravnala naPe tost. ki je prej vladala med njima. dermnčevemu bistremu očesu ni b' ^ ušlo, da Katina ni žalovala le za 1,13 terio. ampak istočasno tudi za li’1'1' ] niio. KHnjon jo ie bil najbrž prifiak kj-' na klancu in za vedno razdrl n.l no sanje. Saj se mu je smilila,, ki b'la ranjena do dna duše in ji t,s, dni niso nehale teči solze; slednjič . ie ura.vnovesi'a in se topo vdala. 1 r.j kakor je pedrmac pričakoval, Post8 (Nadaljevanje.)
t
IZ LOMA NEGRA
ko
črt'
t • ^ ?T: K8 >u, 7* /18, 1(19 *af
trii
55
inš
■fn*
75
ve^
tiri-
rntf
Xn;
Čutim si v dolžnost, da se včasih kaj °glasim v našem listu in potom njega Pozdravim vse prijatelje in cenjene či-tatelje “Slovenskega Glasa”.
Več let je že preteklo, ko smo v Lo Negri ustanovili naše društvo Svo-“odna Jugoslavija, v katerem smo bili ganjeni vsi zavedni Jugoslovani. V društvu smo se čimbolj spoznali, postali res pravi tovariši in uspešno na-Predovali. I 3rirejali smo zabavne veče-plesne zabave in tudi kolikor je mogoče pomagali smo našemu na-lodu v dam ovini, ki jo toliko pretrpel v zadnji osvobodilni borbi.
Razmere pa so se v tem letu tudi Janami spremenile. Kakor v drugih r®jih, tako se tudi tukaj v Lomi Ne-?ri nahajamo popolnoma razcepljeni 1,1 naše, prej cvetoče društvo kaže da-’.es žalostno sliko. Ni več onega vese-Ja in navdušenja, ki je prej vladalo ^ nami. Kdo je temu kriv? V prvi rsti sami, ker se ne razumemo, a krivi i Pa največ oni, ki sejejo sovraštvo in 'tem povzročajo cepljenje naših vrst. ,r&mota je, da danes blatimo drug rugega, ki smo si bili do včeraj tova-lfil' Čemu se vtikati v spor, ki ga mi e nioremo rešiti. Boli nas vse zavedne ^8°slovane, da se blati naše narode in Jiliove voditelje ter da se o njih širi Sramno in lažnjivo propagando. Ka-‘nore človek blatiti narod, ki se je j {^aŠko boril v zadnji osvobodilni bor strmoglavil fašizem in bil v ponos
niti z ono, ki je v ustaški “Svobodni Sloveniji”.
Tovariši, ostanimo zvesti sinovi našega naroda, podpirajmo in širimo edino naš napredni tisk, okrepimo spet naše organizacije in delujmo v skladu naših pravil in zakonov gostoljubne republike Argentine.
t95’
J8^ Jugoslovanom, ki se nahajamo a‘ee od domovine.
. ^ pisem, ki jih prejemamo od svoj-.6v 'z naše' domovine, razvidimo, da so 8(; obtožbe gorostastna laž in neranljivo je, kako morejo naši ljudje v Jttii nasedati vsem lažem in kleve-ter obsojati voditelje jugoslovan-^ narodov. Partizani, ki so z žrtva-'n krvjo zmagali, so jih volili in .°stavili na vodilna mesta in ako so V<aj zagrešili, oni naj jih tudi sodili111 dajo po delu plačilo. Mi iz tujine ''6 moremo in ne bomo sodili. ,^'ajni čas je, da bi se sporazumeli f stopili ponovno na pot edinstva. (Nehati je treba z razširjanjem laži (.vsakim napadanjem. “Jugoslaven-. Iseljenički Glas” naj bi nehal "
Kakor ]>o vsem svetu, tako se tudi v Lomi No.gri najdejo obrekljivci in žaljivci. Ta je namreč nek N. K. (Nič-koristi in Kukavica), ki je mene napadel v štev. 28 “J. I. Glasa”.
Člankar piše, da je bil pri meni tov. Oguič iz Buenos Airesa in da sva tu v Lomi Negri organizirala sestanke, na katerih smo širili neko propagando. Seveda so pridane še druge razne laži in ostudne psovke.
To je vse lažnjiva propaganda divi-zionističnih elementov, kajti popolnoma mi je neznano o sestankih, ki jih N. K. omenja. Tov. Oguič je prišel v Lomo' Negro po zasebnih opravkih, in sicer glede nakupa cementa. Po teh opravkih je že parkrat dospel sem. Ob zadnji priliki ;me je tudi obiskal, ki ]»a ta obisk ni bil namenjen v svrho nobene propagande.
Nesramni in lažnjivi N. Kukavica, ki ga tu prav dobro poznamo, je izko-risii] Oguičev obisk in načečkal one laži v J. I. G. Sedaj sem še bolj trdno prepričan, da kar objavlja ta J. I. G.
KROJAČN1CA
CIRIL PODGORNIK
Tinojrasta 52*‘
jetijem ostudnih laži, kajti njego-'Sebino ne moremo več primerjati
RESTAURACIJA
PRI ŠKODNIKU”
KrogliSče in Keglišče
TRADUCTOR PUBLICO
Esloveno, servio-croata, checoeslo-vaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones.
San Lorenzo 937, Rosario (Sta. Fe)
HADIO
Udeloranje novih aparatov t*f vsakovrstna popravila izvršili e
JAKOB KREBELJ
CESPEDES 3783 (rogal Avda. Por«st
Tel. štev. 54 - 4660
EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja
Jožef Shodnih
«sco 2652
U. T. 59-8995
Huis Huidobro 4554-58
Seccidn VVGOESLA VA
Atendida por exper/o personol de esla nocionaliddd.
• TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Femiliar a Yugoes/«vi*.
• CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Doi m«gn//lco» Sarvioioi a dispotlelon da la Calaetividad Yugoeslava.
% SECClON OtSCUENtOi. II Banco elandarš da inmadlalo tu Soliolhid da Gridito,
eONiULtfNOt FtRSONAlMtNtt O POR tSGRlTO
SS2S
so zame nesramne laži. Dopis iz lome N t gre mi je to v dokaz.
Mesto blatiti poštene ljudi, naj bi si rajši položil roko na prsa, gospod N. Iv., a tako močno, da bi si izbil iz srca izdajalca Miliajloviča, ki si ga je svoje-časMo postavil na prsa in se z njim slikal. Obenem naj tudi z roko na prsih reče:	“Moj	Bog, odpusti mi, saj ne
vem, kaj delam.' Težko pa bi bilo odpustiti grehe takim izdajalcem. Tudi ti ljudje ne najdejo več mila, da bi si oprali svoja zamazane in lažnjive jezike.
Priporočal bi tudi, naj se člankar podpiše s pravim imenom, da ga tako spoznajo vsi rojaki in tla bodo vedeli, kdo so elementi, ki sejejo razdor.
Marko Golobič.
Tov. Marko Golobič tudi piše: Sporočani, da sem prejel od brata pismo, v katerem mi javlja o nesreči, ki se je pripetila v vasi Krašnji Vrh pri Radoviči (Metliki).
FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiale« de construcci6n A vda. Fco. Beii6 5671	U.	T.	50-588<
Queueria y Fiambreria “LA IBERICA" de Cuervo y Ferndndes
A vda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8583
Dne 21. 3. t. 1. je v eni noči pogorelo sedem gospodarskih posestev. Prizadela poslopja so: Jožefa Režek h. št 10, Magdalena Režek, h. št. 11, pok. Matija Cesar, h. št. 9, pok. Markota Režek, h. št. 29, Jožefa Šavor, h. št. 18, Franca Golobič, h. št. 15 in Ane Rus, h. št. 35.
Vsa poslopja so do tal pogorela. Ogenj je uničil tudi več skednjev drugih posestev ter veliko klet, v kateri so vaščani spravljali vino. Pogorelih je 24 streh. Požar je nastal ob 4. uri zjutraj.
Kar ni uničila vojna, je prebivalcem Krašiijega Vrha uničila velika nesreča ali zlobna roka. Priskočimo na pomoč ubogim nesrečnežem in pomagajmo jim!
M E R C A D O "Las Magdalenns”
OARNICERIA — RAVBAR
iJuest08 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA
Pripravni prostoii *a kroglanje
JANKO POUAK
ltuiainK6 4267	MUNRO
ŽELEZOBETONSKO PODJETJE
F R $ N C URSie
Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567
Buenos Aires
TRGOVINA JESTVIN Srcčho Turel
TRELLES 1402
U. T. 59-4104
KROJACNICA
F rune Melinc m
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
Buenos Aires
Foto - Arte MARCftS
Najpopularnejša n* Doek Sada Kacundo Quirofa 1325	U.	T.	12-8317
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polknu
FRANC BANDELJ Avdb. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
MIZARSKA DELAVNICA
“LA PRIMERA” PETER JONKE
Lastnik:
S« izdeluj« vsa v to stroko spadajoča dala.
FAS03 LOS ANDES — HIO CEBALLOS C O H D O B A
J E K š E E K T O R
;t MIZARSKA DELAVNICA
Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
PIV ARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnes 2111	L*	Paternal
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ
Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P.
T. E. 757 - Santos Lugares - 271
SLOVENSKA BABICA
Filomena Benes de Bilek
LIMA 1217. U. T. 23-1389. Bnenoa Aires
Stavbinska Kovača
G. fiTAVAR A K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida, FCCA
Poziv na vpisovanje državljanov F. L. R. Jugoslavije
Z ozirom na člen 11 Pravilnika za izvršitev zakona o državljanstvu FLRJ od 25. januarja 1946, obveščajo se vsi državljani FLRJ, da se obrnejo na Poslanstvo FLRJ v Buenos Airesu, ulica Charcas 1705 z zahtevo, da bodo vpisani v državljanski knjigi FLRJ v inozemstvu.
Potrebno je, da vsi državljani izpolnijo v triplikatu formular prijave, katerega dobijo na Poslanstvu FLRJ v Buenos Airesu.
Prijava se mora spisati na pisalnem stroju ali z dobro čitljivo pisavo v našem jeziku, S prijavo je potrebno dokazati, da so navedeni podatki resnični in točni, To je lahko potni list, krstni list, poročni Ust, domovnica ali podobno.
Prijave so prosto vsakih pristojbin.
OMENJENO PRIJAVLJANJE DRŽAVLJANSTVA JfE OBVEZNO ZA VSE JUGOSLOVANSKE IZSELJENCE,
POSLANSTVO FLRJ V BUENOS AIRESU
   -■ •.   . . .        ....................................
LA VOZ ES L O VENA
KJ»l'FAPO 1*011 LA SOCIEDAD VUGOE,SLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO”
tti
tit
-E
Penicilin se lahko skrije pred kraškim brinoveem
STROKOVNJAKI BI SICER TEMU OPOREKALI, TODA “LJUDSKI GLAS JE
ROŽ JI O LAS”
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Brinova jagoda in.a rdečkasto rumeno meso. če Jo žvečimo, je najprej sladko, potem pa postaja vedno bolj grenka. Vse 1110-g.oče sestavine vsebuje:	sladkor, kafro,
smole, hlapljiva olja. Stari župnik Knajp priporoča vsem, ki imajo slab želodec, da žvečijo brinove jagode, in sicer Štiriindvajset dni zaporedoma. Začnemo prvi dan s petimi jagodami, potem pa vsak dan po eno več, tako da vzamemo 12 dni petnajst jagod, potem pa vsak dan eno manj. Tudi meni Knajp, da je brlnovec priznano zdravilo za želodec In proti prehladu.
Pravijo tudi, davzanvejo brinove jagode slab duh iz ust; brinje da žene vodo iz človeka — zato so ga zelo cenili proti vodenici. Na vinu kuhano brinje ozdravi kašelj, je dobro za krče v črevesju; brinje odstrani otekline. In še nas uče stare knjige ln ljudska izkušnja: brinovo olje zdravi- vodenico, zlatenico, bolečine v želodcu ln mehurju, pa pij ga po kapljicah ali pa si z njim' drgni obolelo mesto. Pravijo, da ga ni boljšega proti glistam kot je to olje po kapljicah na vodi, če ga drgneš po koži telesa, kjer te znotraj dražijo nesrečne gliste.
Že Valvazor ga je cukal
Znameniti zgodovinar Valvazor pravi v III. knjigi svojega znamenitega dela Slava
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA CaMeron 277»	U.	T.	50-6655
MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. C0X A vda. Riestra 1115	U.	T.	61-0656
VUGA ALFONS
KONTRATIST STA VBINBKIII CEMENTNIH DEL Specialist v cementnih ogrodjih in stopniščih Se priporoča rojakom ESPINOSA 257G — T. A. 5» - «772 Buenos Aires
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domača postreže. Pridite, pa se boste prepričali l Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14	U.	T.	67	-6250
Buenos Aires
Recreo “Kuropa”
Pripraven za nedeljske izlete ▼ Tigre. Prevoz s postaje Tifre FCCA. do He-crea in u«a)i Lastnika
BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — V. A- 749 - 589 Rio Caroqiachay
Vojvodine Kranjske, da so naši predniki — saj je takrat Kranjska obsegala ves primorski Kras — stresali v sode grinove jagode in na njih nalivali vode. To vam je bila pijača, ki je rezala v jezik, dišala po brinju in odžejala, posebno poleti, da je bilo veselje. Kolikor so odpili pijače, toliko so na vrhu nalili nove vode, in dobre pijače zlepa ni zmanjkalo.
če te je v prejšnjih časih, bilo je to še pred prvo svetovno vojno, prišel kdo obiskat s Krasa v Trst, nikoli ni bil v zadregi, kaj naj ti prinese v dar; staro “cilerco’ pravega domačega brinovca in če si imel gllšfiave otroke, še steklenico brinovega olja, pa je bil gost vedno dobrodošel. Sa.1 si ga lahko kupil v trgovini, toda nikoli nisi vedel, kaj se je prav za prav še kuhalo poleg brinja v kotlu.
In če hočeš prav dobro prekaditi meso, da bi dišalo kot pečenka na angleški pojedini, nikoli ne bo pravi gospodar pozabil, da bo prekadil meso z brinovim dimom. Ali ko tlačijo zelje, bo dobra gospo-
HESTAVRACIJA
IVANČIČ 1'UDOLF
Anasco 2622
TISKARNA Kudolf tivee
SARMIENTO 40	Caseros
T- A. 757 (Santos Lugares) 1101
Bar 'Munleh'
Peter Rojc
Especialidad en Reposteria Te-Copetines
a nna cuadra del barrio VILLADELLAGO - CORDOBA
Ferdinand Cotič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
Zobozdravnika Dr a. Samoilovifi Dr. Feliks Falieov
Sprejemata od 10—12 In od 15—20 ur* DONATO ALVAREZ 2181
SLOVENSKA JUR1DIČNA PISARNA
Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, DedSčine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTE 1119 - Piso 8 (Nasproti Obelisku) Escritorio 823 T. A- 35 - 6243	Buenos	Aires
dinja poleg soli vedno vrgla nekaj brinovih jagod pod noge tistemu, ki tlači zelje. Ponekod dodajo te jagode tudi v pečenke, posebno gosi so baje zelo dobre in okusne, če med vse dišave pridamo še nekaj brinovih jagod.
Tak je torej brin in take so njegove dobre lastnosti. Toda nehvaležnost je plačilo sveta, na gmajni, kjer že raste od dav- ! na, mu vzamejo don.ovinsko pravico, šči- 1 tijo gmajno, brin posekajo, še prav izkop- j ljejo ga in dostikrat dajejo njegov les in ! veje in jagode toploto v apnenici, kjer zgo ^ njegovo tovarišico k raško skalo v apno. In kg v ognju ppkaže svojo moč, kadi se z go- j stim črnim dimom. (“Ljudski tednik”) i
l U V A R N A POHIŠTVA
IIOtiKLJ
BLANCO ENCALADA 249-261 /ILLA E8CASO	U	T.	652-01JU	:
LASTNA PEKARNA in TRGO\ JESTVIN
“TRIESTINA” 2
Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2608 CORDOB
Kadar se želite naužiti čisteg kordobskega zraka in se v mir odpočiti, obrnite se na
Hostčria “LOS ALPES”
■ lastnik Peter Jonke Rio Ceball« Cordoba Postrežba izvrstna in zmerne cen
WAV.V.".V.W.W%*.W0VA'V*«W.V.’.V.V.W.W.V.V.V,W.,.WiV^|
Tiskarna "Cordoba”
Tiskarsko podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
hoi
Co;
y i
<IU<
lilo
Pai
tor
«ac
niz
vai
de
ij
otr
cor
!ori
S _
de
BUENOS AIRES
Gutenberg 3360	T.	A.	50-303^
S	Nasproti	postaje	tramvaja	Lacioze	na	Avenidi	San	Martin	Pp<
_________________________________________  i*iei
Slovenska Cvetličarna “LOS ALPES”
iMostar An tor
Triunvirato 4223	U.	T.	51-07112
KROJ AČNICA “LA TRIESTINA" Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ &
Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228
Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084
F r « n c Steka (JJ
STAVBINSKI PODJETNlK|p0I
m
y v 8ej<
-------------------------- |Pac
PRODAJALNA -•TOBAKARl'l8o(
Prodaja raznih časopisov, revi ^ slaščic ter raznovrstnega mošk« ^ ln ženskega perila.
Stroj ačns«» ^ftorica” Franc Leban
WARNES 2191	Buenos Airea
Naproti postaje La Paternal X. A. 50 - 0357
VLADIMIR BENKO
A vila. Francisco Beir6 B709
VILLA DEVOTO - BUENOS Al* Ja.C
oac el
Krojačnica L E O P O L 19 V £
£u<
&U(
ir0
Krojacnica Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642	T.	A,	59	-
E U t) C L r 1\ fl_ /i R 1 €
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO 663
Talleres Gr&ficos “CORDOBA'’ — Gutenberg 3300 — 2O-IV-1940
de son ene
A vda. FRANcj^1 BEIRO 5380,
T. A. 50-45^ ^ic
villa n£' ni2, 'Cul y Col, J e ■Par itiit 'efte Ma «lai * 1
'iue
sirii *Uv tiei
BUENOS
ti