m GLASBENA AKADEMIJA V LJUBLJANI SREDNA GLASBENA ŠOLA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1939-40 IZDAL IN ZALOŽIL REKTORAT GLASBENE AKADEMIJE GLASBENA AKADEMIJA V LJUBLJANI SREDNA GLASBENA ŠOLA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1939-40 IZDAL IN ZALOŽIL REKTORAT GLASBENE AKADEMIJE NATISNILA TISKARNA MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI do glasbene akademije Naši kraji, predvsem bela Ljubljana, se ponašajo z zelo staro glasbeno tradicijo. To dokazujejo: zapiski starih zgodovinopiscev (Sidonij Apollinari, menih Ermenrih), takratne šole (Ljubljana 1. 1228. in 1. 1261.), stari očaki slovenske glasbene kulture (Jurij pl Sladkonja 1456—1522, Jakob Petelin-Gallus 1550—1591), dalje dejstva, da je Ljubljana poslušala italijansko operno predstavo že leta 1660., torej 10 let prej kakor Pariz in da je delovalo v Ljubljani drugo najstarejše glasbeno društvo v Evropi Filharmonična , družba (Academia Philharmonicorum), ustanovljena leta 1702,/[ medtem ko je bilo ustanovljeno najstarejše glasbeno društvo le teto dni prej na Nizozemskem. Da so bile šole z obveznim glasbenim poukom v naših krajih stalne ustanove, dokazujejo imena učiteljev, ki so na njih delovali in tudi imena slavnih pevcev, ki so izšli iz naših krajev in nastopali v tujini n. pr. Legat Andrej — Dunaj 1541—1549 ,Globokar Janez — Dunaj 1554—1560, Ogljar Mihael 1568—1564, Kovač Ivan 1519—1573 itd. Šole so se ustanavljale v krajih: Maribor, Ljub ljana, Škofja Loka, Ribnica, Kranj, Celje, Radovljica, Krško, Kamnik, Novo mesto, Vipava, Višnja gora, Bled, Šmarje, Velesovo, Črnomelj, Idrija itd., od 13. stoletja dalje. Prva javna, izrazito glasbena šola v Ljubljani, je bila ustanovljena z dvornim dekretom leta 1815. Kmalu nato je otvorila svojo glasbeno šolo (2. januarja 1821) Filharmonična družba pod vodstvom skladatelja Gašperja Maška, po rodu Čeha, ki je med prvimi oral ledino v naši glasbeni literaturi. Narodnostno gibanje, ki se je močno razgibalo sredi minulega stoletja je zahtevalo našo popolno osamosvojitev na vseh področjih. Zato je bila ustanovljena leta 1872 Glasbena Matica, ki je odprla 10 let pozneje svojo glasbeno šolo. Iz skromnih početkov se je v desetletjih močno razvila in uveljavila ter je imela tik pred svetovno vojno nad 500 rednih gojencev in v prvem letu osvobojenja okrog 1140. Izredni porast gojencev je opogumil odbor Glasbene Matice ljubljanske, da je sklenil na predlog ravnatelja Mateja Hubada na seji dne 21. maja 1919 razširiti glasbeno šolo v Prvi jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki je začel delovati s šolskim letom 1919/20. Tako se je uresničila davna želja slovenskih glasbenih krogov, ki jo je izrekel prvi tajnik Glasbene Matice Vojteh Valenta na ustanovnem občnem zboru dne 25. sep- 3 tembta 1872. leta: »Glasbena Matica mora torej s časom, ako Bog da srečo, nato delati, da sc ustanovi v Ljubljani višji glasbeni zavod, to je konservatorij«. Da se izvrše vse priprave za konservatorij, ki bi bil prvi v naši kraljevini, je imenovala Glasbena Matica dne 18. julija 1919 iz svoje srede posebno konservatorijsko komisijo v kateri so bili poleg predsednika dr. Vladimirja Ravniharja še naslednji odborniki: Hubad Matej, dr. Karlin Ivan, dr. Krejči Viljem, dr. Kimovec Franc, Lajovic Anton, Levičnik Albert, Premrl Stanko, dr. Sajovic Stanko, prof. Škerlj Ivan in dr. Žirovnik Janko. Poverjeništvo za uk in bogočastje pri deželni vladi v Ljubljani je poslalo v to komisijo svojega zastopnika dr. Milka I.ubca, eno mesto pa je bilo določeno tudi za zastopnika Slovenskega gledališkega konzorcija, ki je pripravljal leta 1918 zopetno otvoritev Narodnega gledališča v Ljubljani. Z ustanovitvijo konservatorija, ki je dobil že 5. januarja leta 1920 pravico javnosti, si je naložila Glasbena Matica veliko odgovornost in nove finančne skrbi. Število učnih predmetov in s tem učnih moči se je zelo pomnožilo in določeni učni prispevki niso mogli kriti vseh izdatkov, ki so bili potrebni za plače učnega osebja in za klitje učnih pripomočkov. Prvi proračun za leto 1919/20 je izkazal 289.000 kron dohodkov in 441.148 kron izdatkov, torej 248.148 kron primanjkljaja, ki se je ob koncu šolskega leta znižal na resnični znesek 173.000 kron in je bil pokrit s porabo vseh denarnih rezerv in s prostovoljnimi enkratnimi prispevki prijateljev Glasbene Matice. Za bodoče je moral računati odbor z izdatnimi podporami javnih oblasti, prav za prav s čimprejšnjim prevzemom konservatorija po državi. Med tem se je začelo tudi v Beogradu gibanje, da bi tam ustanovili državni konservatorij. Z rešenjem ministrstva prosvete U. br. 2488 z dne 20. decembra 1920 je bUa odobrena uredba o Državnem konservatoriju v Beogradu, ki je bila objavljena v Službenih Novi-nah dne 12. januarja 1921 štev. III/8. Člen 29. te uredbe pravi, da se sme uporabljati ta uredba trdi za državna konservatorija v Zagrebu in v Ljubljani in sicer toliko časa, dokler ne bo uveljavljen splošni zakon o konservatorijih in glasbenih šolah v državi. Ponovno je to izjavilo ministrstvo prosvete v odloku U. br. 21 od 5. januarja 1921. Odbor Glasbene Matice je storil vse, kar je bilo mogoče, da bi prešel ljubljanski konservatorij v državno upravo, ker bi bil le v tern primeru zagotovljen njegov nadaljni obstoj. Dosegel je, da je sporoč;l gospod minister prosvete ministrskemu svetu z dopisom U. br. 1136 z dne 20. junija 1920, da namerava na predlog Deželne vlade za Slovenijo proglasiti Konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani za državni zavod in da je zato vnešena v državni proračun za leto 1920/21 posebna vsota v znesku 400.000 kron, ki je določena za kritje izdatkov ob priliki prevzema konservatorija v državno upravo. Nalog za izplačilo prvega obroka v znesku 150.000 kron so podpisali vsi takratni ministri. Zaradi valutnih razmer, ki so 4 takrat vladale pri nas, so izdatki silno narastli in v letu 1920/21 je znašal proračun o izdatkih konservatorija 1,090.000 kron, dohodki bi pa znašali le 686.000 kron. Takratne razmere najbolje osvetljuje dejstvo, da so se morali povečati prejemki učiteljstva v teku dobrega leta za 90% in še vedno šo bile plače pod eksistenčnim minimumom. Glasbena Matica je vložila 29. novembra 1920 ponovno prošnjo, da se ji nakloni izredna državna podpora za kritje nastalega deficita in ministrstvo prosvete je odgovorilo Pokrajinski vladi z dopisom U. br. 120 od 17. januarja 1921 sledeče: Za kritje deficita mora najti izhod Glasbena Matica sama s podporo Pokrajinske vlade. To ji bo laže, ker bo konservatorij v Ljubljani prešel v letu 1921/22. v prosvetni budžet in bo tako Glasbena Matica popolnoma razbremenjena. V tem odloku je dobila Pokrajinska vlada nalog, da izdela in vnese v svoj proračun vse osebne in materialne izdatke za nameravani drž. konservatorij v Ljubljani. Glasbena Matica je nato s posebno vlogo dne 5. februarja 1921 prosila Pokrajinsko vlado za Slovenijo, da takoj ukrene vse v smislu prej navedenega odloka ministrstva prosvete, ker bi sicer morala glasbena šola in konservatorij prenehati s svojim delovanjem. V zvezi z odlokom ministrstva prosvete je imenovala Pokrajinska vlada za Slovenijo (poverjeništvo za uk in bogočastje) z odlokom štev. 779 od 11. februarja 1921 posebno komisijo, ki naj bi pripravila vse potrebno za prevzem Konservatorija Glasbene Matice v državno upravo. Komisija naj bi stavila določene predloge o učnem načrtu in pravilniku, finančni strani in ureditvi razmerja med državo in Glasbeno Matico in o osebju, ki bi se prevzelo v državno službo. Posamezna poročila so prevzeli: pravilnik in učni načrt — ravnatelj Hubad, izročitev in prejem inventarja šole Glasbene Matice v državno last — dr. Janko Žirovnik, predlog za sprejem učiteljev in sestavo preračuna — dr. Milko Lubec. Poleg navedenih sta bila člana komisije še vladni svetnik dr. Janko Bezjak in skladatelj Anton Lajovic. Prve seje se je udeležil tudi učitelj Glasbene Matice Niko Štritof, druge pa državni prokurator dr. Hubert Souvan. Ta komisija je imela pod predsedstvom univ. prof. dr. Gojmira Kreka, ki je bil od vlade imenovan za šolskega nadzornika vseh glasbenih šol in ustanov v Sloveniji (odlok štev. 477/20) v času od 16. februarja do 27. maja 1921 šest sej (16. II., 7. V., 12. V., 19. V. in 27. V.). Seja 9. maja 1921 je obravnavala novo besedilo uredbe o Državnem konservatoriju v Ljubljani in besedilo pogodbe med Glasbeno Matico in državo, kakor jo je predložil odbor v smislu sklepov izrednega občnega zbora dne 27. aprila 1921. S to pogodbo je dala Glasbena Matica na najširokosrčnejši način na razpolago vse svoje imetje v korist konservatorija in države r.a dobo prvih desetih let obstoja novega državnega zavoda. Naslednje seje so obravnavale učno osebje. Za sprejem v državno službo so bile predlagane naslednje Matične učne moči: Ravnatelj: Hubad Matej. 5 Profesorji: Brezo všek Ivan (klavir, teoretični predmeti), Erzin-Chlumecka Jara (klavir), Jeraj Karel (violina, komorna glasba, orkestralne vaje), Ravnik Janko (klavir), Vedral Josip (violina). Suplenti: Kogoj Marij (klavir), Macher Marija (klavir), Šešek Vida (klavir), Štritof Niko (klavir, zborovsko petje), Švajger Marija (klavir) in Trost Ivan (violina). Stalni učitelji: Bučar Fran (solopetje), Paulus Rudolf (violončelo, klavir) in Praprotnik Klotilda (klavir). Začasni učitelji: Kramolc Luka (teorija, mladinsko petje), Lubec Hermina (klavir), Nolli Ema (klavir) in Sancin Karel (violina). Honorarni profesorji: Dolejš Marta (klavir). Honorarni suplenti: Černy Ladislav (violina, viola), Naprstek Zdenka (klavir), Šmirovs Amalija (klavir) in Zika Rihard (violina). Honorarni učitelji: Pap-Stockert Berta (solopetje) in Wisting-hausen Vanda (solopetje). Vsi navedeni s polno zaposlitvijo 24 ur tedensko. Po potrebi bi bili zaposleni in nagrajeni od ur kot honorarni profesorji: dr. Breznik Anton (slovenski jezik, literatura), Čap Ivan (rog), Laun Vaclav (klarinet), dr. Mantuani Josip (glasbena zgodovina), Paučič Josip (klavir), Poljakova Helena (balet), Premrl Stanko (harmonija, orgle), Šest Osip (dramatična igra), Vaupotič Ivan (kostumi, dekoracije, rekviziti; kot honorarni učitelji: Černy Ludvik (oboa), Karaš Franc (pozavna), dr. Karlin Ivan (violina), Lesica Ivan (srbohrvaščina), Man-ner Josip (flavta), Petrič Kazimir (violina), Rock Anton (trobenta) in Trost Fran (violina). Za administrativnega ravnatelja je bil predlagan Mahkota Karel. Poleg tega je bilo v načrtu, da bi se pritegnile na zavod še druge učne moči, ki so imele najboljši sloves, a še niso bile v službi Glasbene Matice ljubljanske: Golia-Kobler Dana (klavir), Finžgar Marija (klavir), Michel Josip (violina, teorija), Novak Marija (klavir), Ondriček Stanislav (violina), Prasch-Cornet Robert (solopetje), Prochazka Josip (kompozicija itd.), Putjata Boris (dramatična igra), Sowilski Marcel (solopetje) in Šlais Jan (violina). Od navedenih so delovali na zavodu vsi, razven Prohazke in Ondrička. Vse predloge komisije je odstopila pokrajinska vlada za Slovenijo dne 4. avgusta 1921 pod štev. 4181 ministrstvu prosvete in predlagala, da se konservatorij v Ljubljani podržavi s 1. septembrom 1921, da se pooblasti Pokrajinsko vlado, da sklene z Glasbeno Matico potrebno pogodbo ter da se prevzame in imenuje učno in administrativno osebje za konservatorij. Pokrajinska vlada je ponovno poudarila nujnost rešitve ter v dopisu omenila, da bi morala sicer glasbena šola in konservatorij Glasbene Matice prenehati s svojim delovanjem, kar bi bilo neizmerne škode za glabeno kulturo, saj deluje zavod že 48 let ter je imel konec šolskega leta 1920/21 43 učnih moči in 814 gojencev, ki so obiskovali: solopevski, klavirski, violinski, glasbeno-teoretični oddelek in oddelek za učitelje glasbe; poleg tega še odd. za orkestrske inštrumente in dramatično šolo. 6 Kakor strela iz jasnega je prišla iz Beograda vest, da navzlic vsem obljubam zavod ne more biti podržavljen. Glasbena Matica je bila ponovno v silnih zadregah, obrnila se je na vse strani za pomoč in prvo je dobila ob novem letu 1922 iz ministrstva za socialno politiko. Ta pomoč je močno olajšala izredno težko stanje in omogočila nadaljnje delo. Dne 4. julija 1922 leta je prosila Glasbena Matica s posebno vlogo predsedstvo Pokrajinske vlade za Slovenijo, da ono prevzema vsaj del učnega osebja v svojo oskrbo in dodeli nato v službovanje šoli in Konservatoriju Glasbene Matice, kakor se je to zgodilo v Zagrebu. Tej prošnji je bilo ustreženo šele 30. maja 1924 z odlokom ministrstva prosvete O. N. br. 27.067. V državno službo je bilo sprejetih 9, odnosno 10 učnih moči Glasbene Matice, in sicer: pokojna Dolejševa in Vedral, Foedransperg Jeanetta, Jeraj Karel, Machcr Marija, Ravnik Janko, Šešek Vida, Šmalc Marija, Kumer Srečko, jeseni istega leta Škerjanc Lucijan Marija in dodeljena sta bila Grobming Adolf (1922/23) in Trost Angela, ko je položila državni izpit iz glasbe. Leta 1922 pa je bil sprejet v državno službo ravnatelj Matej Hubad s teni, da je postal upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Ves čas je stremelo vodstvo Glasbene Matice ter ravnateljstvo in učiteljsko osebje Glasbene Matice, da se je konservatorij od leta do leta spopolnjeval. Njegova razdelitev na posamezne oddelke je bila z začetkom šolskega leta 1922/23 urejena takole: 1. Nižja šola konservatorija (4 pripravljalni razredi). 2. Srednja stopnja konservatorija (3 letniki). 3. Višja stopnja konservatorija (3 letniki). Poleg tega je bil samostojen oddelek: Pripravljalni tečaj za državni izpit iz glasbe, ki je imel takrat tri letnike. Absolventi so položili državni izpit iz glasbe pred posebno, od ministrstva prosvete imenovano komisijo. Nadaljevalo se je delo za podržavijenje, a izpolnitev te želje so ovirale zlasti takratne razmere, ko je država ponovno delala, mesto z rednim proračunom, s proračunskimi dvanajstinami. V takih razmerah ni bilo mogoče navzlic najboljši volji odločilnih oseb, uveljaviti nobene nove postavke v proračunu. Vrstile so sc* prošnje in intervencije in nazadnje se je odločila Glasbena Matica, da bi spravila pod državno upravo samo konservatorij, medtem ko bi glasbeno šolo še nadalje obdržala v svojih rokah in je pripravila vse, za delitev glasbene šole od konservatorija. To misel Glasbene Matice je osvojil tudi veliki župan ljubljanske oblasti leta 1925 in predlagal v predlogu za proračunsko leto 1926/27, da naj prevzame država v svoje breme in proračun poleg 10. učnih moči, ki jih že plačuje in ki so dodeljene v službovanje Glasbeni Matici še ravnatelja, 3 nove učne moči, administratorja, pisarniškega zvaničnika in služitelja za konservatorij. To se je z izjemo administratorja tudi zgodilo in tako je prešel konservatorij Glasbene Matice s 1.aprilom leta 1926. v državni proračun ministrstva prosvete kot državni konservatorij v Ljubljani. 7 Prav zanimivo je, da je takrat predsednik Glasbene Matice po posredovanju aktivnega ministra in po ljubeznivi naklonjenosti predsednika proračunskega odseka Narodne skupščine sam zagovarjal v skupščinskem proračunskem odseku sprejem postavk za državni konservatorij. Nadaljnji potek kaže sledeča razpredelnica: Proračunsko leto Število gojctKCV Drž i > S C avni n 8 £ o s ut 3 astavl]( E 'cC •nci "3 «75 Honor. kons. Držav, na Matici Honor. na Matici Dr?., kredit za konservatorij 1926 27 136 1 1 1 i 10 16 262.490 — 1927/28 130 1 3 1 i 8 16 293.390 — 1928 29 134 1 4 1 i 16 8 10 315.546 — 1929'30 141 1 4 1 i 15 7 11 385.690 — 1930/31 187 1 8 1 i 18 3 15 535.240 — 1931/32 201 1 9 1 i 17 2 16 579.800’— 1932/33 192 1 11 1 i 15 2 15 505.314'— 1933 34 222 1 11 1 i 15 2 15 526.710'— 1934 35 228 1 13 1 i 21 2 14 573.930'— 1935/36 216 1 14 1 i 19 2 14 500.148'— 1936 37 212 1 14 1 i 19 1 19 500.148'— 1937 38 211 1 14 1 i 18 — — 617.664'— 1933 39 211 1 15 1 i 20 — — 854.440'— Do konca šolskega leta 1986/37 je dal odbor Glasbene Matice ravnateljstvu državnega konservatorija na razpolago za pouk tudi vse svoje učno osebje. Od državnih učiteljev, ki so bili imenovani leta 1924 in dodeljeni v službovanje šoli Glasbene Matice, jih je polagoma prešlo 7 v stalež državnega konservatorija, dva sta umrla in ena učna moč pa še deluje na šoli Glasbene Matice. Zadnja leta je imel državni konservatoriji naslednje stopnje: a) Nižjo šolo (4 razredi). b) Srednjo šolo (6 letnikov). c) Visoko šolo (4 letniki) Poseben oddelek drž. konservatorija so tvorili: č) Dirigentska šola (2 letnika). d) Operna šola (3 letniki). e) Pedagoški — učiteljski oddelek (4 letniki — 8 semestrov). Ad a). Nižja šola je imela 2 razreda za solopetje, 4 razrede za inštrumetalni pouk (klavir, violina) ter 2 razreda za violončelo s pripadajočimi teoretskimi in pevskimi predmeti. Gojenci in gojenke nižje šole so obiskovali po veliki večini prve tri do štiri razrede Glasbene Matice, ki se je smatrala kot pripravnica za državni konservatorij. Po dovršenem tretjem in četrtem razredu 8 sole Glasbene Matice so lahko napravili sprejemni izpit za konservatorij. Ad b). Srednja šola konservatorija je imela šest letnikov za solopetje, klavir, violino, violončelo, kontrabas, flauto, oboo, klarinet, fagot, rog, trobento, pozavno; za kompozicijo 5 letnikov, za orgle 4 letnike; za tolkala 2 letnika s predpisanimi obveznimi stranskimi predmeti: splošna glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, skladba (kompozicija), inštrumentacija, nauk o inštrumentih, parti-turna igra, oblikoslovje, forme in analiza, glasbena estetika, akustika, glasbena zgodovina, psihologija, ansamblske vaje, komorne vaje, klavirsko spremljevanje, orkestralne vaje, zborovo petje, operna šola, uvod v operno dramaturgijo, ples in plastiko. Za sprejem v srednjo šolo je bil potreben sprejemni izpit in ako le mogoče, dovršeni 4 razredi gimnazije, odnosno meščanske šole. Ad c). Visoka šola je imela 4 letnike. Na visoko šolo se je sprejemalo posebno nadarjene gojence, ki so absolvirali 3 letnike srednje šole konservatorija ter izvrstno prestali sprejemni izpit za visoko šolo. Poučevalo se je: klavir, violina, violončelo, solopetje, kompozicija in orgle. Ad č). Dirigentska šola je bila poseben oddelek visoke šole, katerega so posečali oni gojenci, ki so absolvirali vsaj tri letnike kompozicije. Pouk je trajal 2 leti. Ad d). Operna šola je bila namenjena v prvi vrsti gojencem oddelka za solopetje. Poučevali so se sledeči predmeti: dramatična igra, deklamacija, balet, korepeticija. Ad e). Pedagoški — učiteljski oddelek državnega konservatorija v Ljubljani je bil namenjen za izobrazbo učiteljev glasbe na srednjih in strokovnih šolah. Imel je 8 semestrov, absolventi so dobili po osmem semestru na podlagi diplomskega izpita diplomo o izvršenem pedagoškem — učiteljskem oddelku državnega konservatorija. Sprejemni pogoji za pedagoški — učiteljski oddelek so odgovarjali dovršenemu drugemu letniku Srednje šole konservatorija. Od leta 1922 do sklepa šolskega leta 1938/39 je imel konservatorij Glasbene Matice in pa državni konservatorij tole število absolventov: Državni izpit iz glasbe je opravilo od leta 1922 do leta 1928 2'o kandidatov. Leta 1927 so opravili 4 kandidatje izpit za strokovne učitelje petja na meščanskih šolah. Absolutorij srednje šole konservatorija ima 52 gojencev. Absolutorij visoke šole konservatorija ima 20 gojencev. Diplomski izpit učiteljskega — pedagoškega oddelka je opravilo od leta 1929 dalje 37 gojencev. * Ko je bil po skupnem naporu vseh domačih glasbeno kulturnih sil ustanovljen Državni konservatorij in ko so se v njegovem okviru javljali in postopoma rasli vsestranski uspehi, so se na osnovi nepremagljivih razvojnih silnic kmalu pojavila vsestranska stremlje- nja po ustanovitvi najvišjega glasbeno kulturnega zavoda v Ljubljani. Ta stremljenja so nastopila po neki nujnosti, izhajajoči iz posebno ugodne glasbene atmosfere, ki objema slovensko zemljo in ki je ob izredno napetem glasbenem utripanju zahotela v osrčju doseči najvišjo umetniško zgostitev v samosvoji Glasbeni akademiji. Ta močna, a tiha hrepenenja je sprožila v dejalnost vest, da se pripravlja v ministrstvu prosvete v Beogradu nova uredba o srednjih in visokih umetniških šolah za Beograd, uredba, ki jo je pozneje tudi izdal minister Stoševič pod MS br. 235 z dne 31. marca 1937. To dejstvo je sprožilo k enakim prizadevanjem tudi vse zainteresirane kroge v Zagrebu in v Ljubljani. Od tedaj se ta prizadevanja niso več polegla, dokler niso dosegla svojega uresničenja. V Ljubljani so se rodili vsi ti napori iz dveh virov, pa se združili v tok prizadevanj k skupnemu cilju. Z ene strani so se sešli predstavniki Državnega konservatorija in Glasbene Matice ter napeli skupne sile za oživitev slovenske Glasbene akademije. Z druge strani pa je nastala izredno močan napor v tej smeri z ustanovitvijo »Društva prijateljev glasbenega naraščaja«, ki si je že na svojem ustanovnem občnem zboru 20. januarja 1937 spremenilo ime v »Društvo Glasbene akademije«, to pa zato, da s tem tudi navzven podkrepi svoj osnovni nagib in smoter, oživiti slovensko Glasbeno akademijo kot najvišji glasbeni kulturni zavod, ki naj bi držal ravnotežje med najvišjimi umetniškimi zakor\i in med dejanskim glasbenim življenjem slovenskega naroda. To društvo, ki so mu bili pokrovitelji najvišji predstavniki slovenskega naroda in ki je povezalo v sebi pomembne osebnosti slovenskega izobraženstva, je v dosego svojega smotra stopilo najprej v stik s predstavniki zagrebške Glasbene akademije, nato pa zainteresiralo za svoje cilje vse odločilne slovenske politične osebnosti dr. Antona Korošca, dr. Miha Kreka, dr. Marka Natlačena in še vrsto vplivnih osebnosti. Poleg društva Glasbena akademija z dr. I. Tavčarjem na čelu so z intervencijami na odločilnih mestih še podprli delo za GA: dr. Vladimir Ravnihar ter član Akademije znanosti in umetnosti Anton Lajovic, kot zastopnika odbora Glasbene Matice, rektorati glasbenih akademij v Beogradu in Zagrebu ter odseki za umetnost in književnosti pri min. prosvete s svojimi referenti. Po skupnih naporih je bil dosežen že leta 1937. amandma, ki se je glasil: Pooblašča se minister prosvete, da po odobrenju ministrskega sveta predpiše uredbo z zakonsko močjo, ki bo obsegala organizacijo, ureditev in vse odnose na umetniških šolah v vsej kraljevini Jugoslaviji, kakor tudi, da izda uredbo z zakonsko močjo o umetniškem svetu. S temi uredbami se ne smejo izpremeniti odredbe uradniškega zakona. Tako se je rodil prvi utrip slovenske Glasbene akademije in poslej oživljal ves sledeči razvoj. Na osnovi omenjenega amand-mana se je začela sestavljati nova uredba o umetniških šolah in to ob posebni zaščiti in skrbi prosvetnega ministra prof. Magaraševiča, ki je osebno sodeloval pri izboljšavanju uredbe. V Beograd je bila 10 sklicana posebna komisija, ki naj bi uredbo z dne 31. III. 1937 predelala tako, da bi se prilegala tudi glasbenim razmeram v Ljubljani in Zagrebu. V tej komisiji, ki je zasedala v dneh od 26. XI. do 1. XII. 1937, je zastopal težnje slovenskih glasbenih razmer takratni ravnatelj konservatorija Julij Betetto, ki je bil že preje v najožjih stikih in posvetih z zagrebškimi oredstavniki. Ob skupnem delu komisije je dobil končno zasnutek nove uredbe svojo zrelo obliko in tudi potrebni denarni krediti so bili za ljubljansko Glasbeno akademijo že določeni v preračunu za leto 1938/39.' Predsed nik takratne vlade Stojadinovič pa je podpis odložil in dal zasnutek uredbe še drugim strokovnjakom v pregled in tako je dozorevanje zastalo ter se zategnilo do nastopa prosvetnega miinistra Čiriča. Tu pa se je vse prizadevanje za stvar zgostilo ob slovenskih političnih osebnostih. Z vso vnemo je zastavil v to smer svoje sile takratni slovenski minister Snoj, nič manj pa se nista trudila minister dr. Krek ter ban dr. Natlačen za končno uresničenje naporov ob slovenski Glasbeni akademiji; za njimi pa je stal ter se z neomajno napetostjo boril za zastavljeni smoter takratni prosvetni inšpektor Marko Bajuk. S peresom in intervencijami ali drugače so pomagali še ravnatelj J. Sodija, ravn. V. Ukmar, dr. Fr. Kimovec, šef budž. ods. P. Flere, ravn. dr. V. Vrhunc, dr. J. Ravnik in mnogi drugi. Plod vseh teh prizadevanj je bil, da je minister Čirič sklical ponovno isto komisijo, ki je uredbo še enkrat pregledala, nato pa uredbo podpisal 24. VIII. 1939. Uredba je izšla v »Službenih novinah« 9. avgusta 1939. Po tej uredbi ima glasbeni zavod dva oddelka: Glasbeno akademijo kot najvišji učni zavod z značajem visoke šole ter Srednjo glasbeno šolo. Akademija ima redne in izredne profesorje, docente ter administrativnega direktorja, Srednja glasbena šola pa profesorje, suplente in strokovne učitelje. Oba zavoda pa moreta razpolagati tudi s honorarnimi učnimi močmi za vse v poštev prihajajoče stroke. Po določilih te uredbe je bilo učiteljsko osebje Državnega konservatorija na novo prevedeno ter dobilo nove naslove in nove položajne skupine, in sicer z veljavnostjo od 9. avgusta 1939 dalje. To pa je bilo že delo novega prosvetnega ministra dr. Maksimoviča, ki se je za dokončno izoblikovanje Glasbene akademije zavzel ter dne 25. decembra 1939 tudi že imenoval prve tri redne profesorje akademije: Julija Betetta, Stanka Premrla in Antona Trosta in še prvega administrativnega direktorja Karla Mahkoto ter kmalu nato drugega administrativnega direktorja Adolfa Grobminga. Kako so se poslej razvile razmere na šoli, je obenem s podatki o profesorskem zboru razvidno iz letnega poročila za leto 1939/40. Glasbena akademija v Ljubljani še danes ni dokončno urejena s personalne strani. Toda oživljena je in v njej se je pričel razvijati tisti duh glasbenega sveta, ki pozna najvišje umetniške postave. Upajmo, da se nam ta duh v našem najvišjem glasbenem zavodu tudi resnično razvije in v njem ostane, da bo naša Glasbena akademija res predstavnik in kažipot vse slovenske glasbene kulture. 11 Ustroj glasbene akademije in srednje glasbene šole Glasbena akademija (GA) Naloga glasbene akademije, ki ima stopnjo univerzitetne fakultete, je izpopolnjevati glasbeno umetnostno kulturo, pripravljati in izobraževati do najvišje stopnje produktivne in reproduktivne r.me nike ter glasbene pedagoge. Povk obsega osem oddelkov, in sicer: I. oddelek za kompozicijo in dirigiranje, II. oddelek za solopetje (kocertno in operno), III. oddelek za klavir, IV. oddelek za violino, V. oddelek za violončelo, VI. oddelek za orgle, VII. oddelek za odersko umetnost (dramsko in operno), VIIT. oddelek za glasbene pedagoge (pedagoški oddelek). Na čelu vsakega oddelka stoji upravitelj, ki je istočasno upravitelj odgovarjajočega oddelka na SGŠ, ako je ta pri GA. Pouk v oddelku za kompozicijo in dirigiranje traja 5 let, v vseh ostalih oddelkih 4 leta. V vsakem oddelku se predavajo glavni in obligatni stranski predmeti. Za slušatelje GA, ki so opravili d plomski izpit, se smejo pri posamejnih oddelkih otvoriti posebni tečaji za izpopolnjevanje doseženega znanja in tehnične spretnosti. Pouk se vrši individualno in v skupinah- Akademske oblasti so: rektor, administrativni direktor in senat (profesorski svet). Člani profesorskega sveta GA so vsi redni in izredni profesorji, administrativni direktor in docenti. Slednji nimajo glasovalne pravice. Učno osebje tvorijo: redni in izredni profesorji, docenti, honorarni profesorji in honorarni nastavljenci. Šolsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra. Pouk se deli na dva semestra, in sicer: I- semester od 16. oktobra do konec februarja, II. semester od 1. marca do 15. junija. Letne počitnice trajajo od 1. julija do 25. septembra. Slušatelji GA so samo redni. Obiskovati morajo redno vse glavne in stranske predmete ter od rektorata določene vaje v zboru in orkestru, dalje vaje v komorni glasbi, hospitacije itd. 12 Sprejemni pogoji Poleg uspešno opravljenega sprejemnega izpita se zahteva za vpis: 1. v oddelek za kompozicijo in dirigiranje, absolvirana SGŠ završnim izpitom; 2- v oddelek za solopetje, završeni izpit SGŠ- Starost največ 30 let; 3. v oddelek za klavir, violino in violončelo, završni izpit SGŠ. Starost največ 25 let; 4. v oddelek za orgle, završni izpit iz orgel ali klavirja v SGŠ-Starost največ 25 let; 5. v oddelek za gledališko umetnost, završni izpit SGŠ (oddelka za gledališko umetnost) ali višji tečajni izpit srednje ali tej enake šole. Starost največ 25 let; 6. v oddelek za glasbene pedagoge, višji tečajni izpit srednje ali tej enake šole. Starost največ 25 let. Izjemoma smejo biti sprejeti na akademijo kandidati brez za-vršnega izpita SGŠ, ako so izpolnili ostale sprejemne pogoje in opravili z uspehom sprejemni izpit. Ta izjema ne velja za Vlit. (pedagoški) oddelek. V primerih nadpovprečne nadarjenosti je sprejem dovoljen ne glede na starost v vse oddelke, razen v osmega (pedagoškega). Izpiti na GA so: sprejemni, kontrolni, letni, ponavljalni, dopolnilni in diplomski- Razen letnih izpitov v oddelkih I.—VIL, se vršijo vsi izpiti pred komisijo. Po uspehu opravljenega sprejemnega izpita je mogoče uvrstiti kandidata v 1., 2. ali 3. letnik oddelkov I—VI. V VII- in VIII oddelku je sprejem dovoljen samo v 1. letnik. Vsi novi slušatelji se sprejemajo pogojno. Konec 1. septembra morajo z uspehom opraviti kontrolni izpit, sicer morajo zapustiti glasbeno akademijo. Prestop v višji letnik je mogoč le po uspešno opravljenem letnem izpitu iz glavnih in stranskih predmetov. Diplomski izpiti v oddelkih I—VI se polagajo samo iz glavnega predmeta. V VII- in VIII. oddelku pa po predpisih posebnega pravilnika. V oddelkih I—VII se sme ponoviti diplomski izpit samo enkrat, v VIII. oddelku dvakrat. Slušatelji, ki so opravili z uspehom diplomski izpit, dobe diplomo. Ako žele po opravljenem diplomskem izpitu stopiti v državno službo, morajo imeti vse ostale kvalifikacije, ki so po zakonu predpisane za službo, v katero žele biti sprejeti- 18 Srednja glasbena šola (SGŠ) SGŠ ima stopnjo popolne srednje šole. Naloga SGŠ je, da razvija umetniški okus in sposobnosti gojencev, da izpopolnjuje njih tehnično znanje, jih usposablja- za praktično delo v umetniški stroki, za katero so se odločili ter jih pripravlja za uspešno polaganje sprejemnega izpita na glasbeno akademijo. Pouk obsega sledeče oddelke: I. oddelek za teoretične predmete z glasbeno zgodovino in obligatnim klavirjem; II. oddelek za solopetje (koncertno in operno); III. oddelek za klavir in orgle; IV. oddelek za orkestrske instrumente; V. oddelek za dramsko, operno in baletno umetnost ter operno zborno petje. V I. in V. oddelku traja pouk 4 leta s sledečimi izjemami: za baletno umetnost 6 let; za zborno petje 3 leta. V II., III- in IV. oddelku traja pouk 6 let, razen v oddelku za orgle, kjer traja pouk le 4 leta. V vseh oddelkih se predavajo glavni in obvezni stranski predmeti. Poleg teh tudi obče kulturni predmeti za one gojence, katerih splošna šolska izobrazba ne ustreza zahtevam završnega izpita SGŠ. Poučuje se individualno in v skupinah. Starešina SGŠ je direktor. Ako je SGŠ pri GA upravlja šolo rektor dotične Akademije ter po njegovih navodilih administrativni direktor, ki je istočasno direktor šole. Učno osebje tvorijo: direktor, profesorji, suplenti, strokovni učitelji in honorarni nastavljenci. Člani profesorskega (nastavniškega) sveta SGŠ so direktor in vsi redni nastavljenci šole. Ako je SGŠ pri GA, sta člana tudi rektor in administrativni direktor akademije. Šolsko leto traja od 15. septembra do 31. avgusta. Pouk je razdeljen na dva semestra: I- semester od 15. septembra do 31. januarja; II. semester od 1. februarja do 15. junija. Šolske počitnice trajajo od 1- julija do 25. avgusta. Gojenci SGŠ so samo redni. Obiskovati morajo redno glavne in vse obvezne stranske predmete ter od ravnateljstva določene vaje. Sprejemni pogoji za posamezne oddelke Poleg uspešno opravljenega sprejemnega izpita se zahteva za vpis: 1. v oddelek za teoretične predmete, dovršena nižja srednja ali tej enaka šola- Starost 16 do 25 let; 2. v oddelek za solopetje, dovršena osnovna šola. Starost 16 do 25 let; 14 3- v oddelek za klavir in orgle ter v oddelek za orkestrske inštrumente, dovršena osnovna šola. Gojenci, ki se uče violino, violončelo, klavir in harfo, smejo imeti največ 16 let; tisti, ki se uče kontrabas, pihala in trobila pa 14 do 20 let. 4. v oddelek za odrsko umetnost: a) za dramo: dovršena nižja ali tej enaka šola. Starost 16 do 20 let; b) za opero: dovršena nižja ali tej enaka šola in tri leta solopevskega študija. Starost 14 do 25 let; c) za balet. Starost 7 do 12 let; č) za operno zborno petje, vsaj 4 razrede srednje ali tej enake šole. Starost 17 do 25 let. V primerih nadpovprečne nadarjenosti je sprejem v SGŠ dovoljen ne glede na starost. Izpiti na SGŠ so: sprejemni, kontrolni, letni, ponavljalni in završni. Vsi izpiti sc vrše pred komisijo- Po uspehu opravljenega sprejemnega izpita je mogoč sprejem v vse letnike razen v zadnja dva. V najugodnejšem primeru traja torej študij na SGŠ tri leta. Vsi novi gojenci se sprejemajo pogojno. Ob zaključku prvega semestra morajo opraviti kontrolni izpit, ki odloča o njih definitivnem sprejemu odnosno odstranitvi. Pogoj za prestop v višji letnik je uspešno opravljen letni izpit iz glavnih in stranskih predmetov. Letnik se sme ponavaljati samo enkrat in to z odobrenjem profesorskega (nastavniškega) sveta. Završni izpit se polaga v vseh oddelkih samo iz glavnega predmeta. Ta izpit smejo polagati le tisti gojenci, ki so z uspehom dovršili vse predpisane študije iz glavnih in stranskih predmetov ter so redno obiskovali od ravnateljstva določene obvezne vaje. Završni izpit se sme ponoviti samo enkrat- Gojenci, ki so z uspehom opravili završni izpit, dobe absolutorijsko izpričevalo. Gojenci, ki žele po opravljenem završnem izpitu stopiti v državno službo, morajo imeti vse ostale kvalifikacije, ki jih zakon predpisuje za službo, v katero žele biti sprejeti. 15 Profesorski zbor ob koncu šolskega leta 1939-40 A. Glasbena akademija Zap. štev. Priimek in ime r Značaj «3 r* =3 Preveden z odlokom min. prosv. Z dne 1 Betetto Julij redni prof. um I. št. 211/40 25. XII. 1939 25. XII. 1939 *t 2 Premrl Stanko redni prof. III/l I. št. 211/40 25. XII. 1939 25. XII. 1939 3 Trost Anton redni prof. III/l I. št. 211/40 25. XII. 1939 25. XII. 1939 4 Ravnik Janko redni prof. III/l I. št. 7872 8. III. 1940 5 Grobming Adolf admin. direktor I V/l I. št. 8403 22. III. 1940 6 Lipovšek Marijan docent VI I. št. 40322 22. XII. 1939 9. VIII. 1939 7 Mahkota Marijana docent VII I. št. 40318 22. XII. 1939 9. VIII. 1939 8 Rupel Karel docent VI I. št. 40320 22. XII. 1939 9. VIII. 1939 9 Šivic Pavel docent VII I. št. 46319 22. XII. 1939 9. VIII. 1939 16 Honorarni nastavljenci glasbene akademije Zap. štev. Priimek in ime Značaj: Poučuje: Mesečno: 10 Cvetko dr. Dragotin dr. filozofije in abs. kompozicije teoretične in znanstvene predmete ter vodi hospitacije 18 ur 11 Darian Ado tajnik Nar. gledališča, prej operni pevec solopetje 12 ur 12 Dernovsek Karel hon. učitelj glasbe klavir 7 ur 13 Hrasovec Silva učiteljica glasbe klavir 9 ur 14 Jeraj Karel upokojeni prof. glasbe na SGS, abs. dunajskega kons. in ped. tečaja violino in violo 31 in 'A ur 15 Moravec Feliks pogodb, član radijskega orkestra rog 6 ur 16 Miiller Gustav pogodbeni član opernega orkestra čelo 15 ur 17 Pfeifer Leon učitelj Glasbene Matice, absolv. mojstrske šole v Pragi violino i 5 ur 18 Švara dr. Danilo pogodbeni dirigent Narodn. gledališča zbor, orkester in dirigiranje 25 ur 19 Tomc Matija profesor glasbe orgle 14 ur 20 Ukmar Vilko pogodb, ravnatelj opere Nar. gledal. zgodovino in estetiko 23 ur 21 Wistingbausen Vanda učiteljica petja na Glasb. Matici solopetje 14 ur 22 Zarnik Zora bivša suplentka glasbe na SGŠ klavir 14 ur 17 B. Srednja glasbena šola Zap. štev. Priimek in ime Značaj Skupina in stopnja Preveden z odlokom min. prosv. Z dne 1 Foedransperg Jeanetta prof. VI I. št. 4(5314 22. XII. 1939 9. VIII. 1939 2 Osterc Slavko prof. IV/2 I. št. 10678 12. IV. 1940 9. VIII. 1939 3 Ravnik Anton prof. VI I. št. 10679 12. IV. 1940 9. VIII. 1939 4 Škerjanc L. M. prof. VII I. št. 46313 22. XII. 1939 9. VIII. 1939 5 Šlais Jan prof. VIII I. št. 46312 22. XII. 1939 9. VIII. 1939 6 Šmalc Marija prof. VI I. št. 46315 22. XII. 1939 9. VIII. 1939 7 Trost Angela prof. IV/1 I. št. 10676 12. IV. 1940 9. VIII. 1939 Honorarni nastavljenci srednje glasbene Žolc Zap. štev. Priimek in ime Značaj: Poučuje: Mesečno: 8 Dareš Josip pogodb, član opern. orkestra Nar. gled. oboa 13 ur 9 Cvetko dr. Dragotin dr. filozofije in absolv. kompozic. teoretične in znanstvene predmete 54 ur 10 Darian Ado tajnik Nar. gled., bivši operni pevec solopetje 18 ur 11 Dernovsek Karel hon. učitelj glasbe klavir 38 ur 12 Godina Pavel pogodb, član opern. orkestra Narodn. gledališča kontrabas 5 ur 13 Colovin Peter pogodbeni baletni mojster Nar. gled. operno šolo, mimiko in ples 32 ur 14 Hubad Samo slušatelj GA korepetitor operne šole in solopetja 25 ur 18 Zap, štev. Priimek in ime Značaj: Poučuje: Mesečno: 15 Hrasovec Silva bivša suplentka glasbe klavir 65 ur 16 Jeraj Karel upok. prof. glasbe, abs. dunajskega kons. in ped. tečaja violino in violo 33 ur 17 Karaš Franc pogodb, član opern. orkestra Nar. gled. trobento, pozavno, tubo 26 in Vi ure 18 Korošec Slavko pogodb, član opern. orkestra Nar. gled. flavto 9 ur 19 Laun Vaclav pogodb, član opern. orkestra Nar gled. klarineto 13 in 'A ure 20 Lipovšek Pia učiteljica glasbe klavir 35 ur 21 Miglič Rado hon. učitelj glasbe koralno petje 13 ur 22 Moravec Feliks pogodb, član radijskega orkestra rog 18 ur 23 Miiller Gustav pogodb, član opern. orkestra Nar. gledališča čelo 15 ur 24 Pfeifer Leon učitelj Glasb. Matice in abs. mojstrske šole v Pragi violino 22 ur 25 Šest Osip bivši režiser Nar. gledal, v Ljubljani deklamacijo 9 ur 26 Švara dr. Danilo pogodbeni dirigent Narodn. gledališča operno šolo, korcpeticijo, ..bor. šolo ter vodi orkestr. vaje 45 ur 27 Tomc Matija profesor glasbe orgle 22 ur 28 Wistinghausen Vanda učiteljica solo-petja Glasb. Matice solopetje 65 ur 29 Zarnik Zora bivša supl. glasbe SGS klavir 65 ur 19 Uradniki in služitelji GA in SGŠ Z.ip. štev. Priimek in ime Značaj: Opomba 1 Strniša Julka, roj. Banovec arhivska uradnica glasbene akademije X. pol. grupe, prevedena z odi. min. prosv. I. St. 46309 od 22. XII. 1939 2 Novak Anton služitelj v I. polož. skupini služiteljev 3 Novak Antonija dnevničarka- služiteljica 4 Bergant Marija dnevničarka-služitel jica 20 Imenik slušateljev in gojencev Imena odličnjakov v glavnem predmetu so tiskana z ležečim tiskom, imena s prav dobrim uspehom z razprtim tiskom. Glasbena akademija I. Oddelek za kompozicijo in dirigiranje I. letnik i. Šubic Janek 2. Tavželj Stanko II. letnik 1. Gregorc Jurij IV. letnik 1 Hubad Samo 1. Ramovš Primož II. Oddelek za solopetje IV. letnik 1, Zupanič Ljiljana III. Oddelek za klavir I. letnik 1. Burger Ada 3. Schroll Eleonora Loger Edita III. letnik 1. Bradač Zorka 2. Primc Olga IV. letnik j. Roeger Marija 21 IV. Oddelek za violino II. letnik i Gregorc Jurij i. Lubec Roza III. letnik i. Burger Kajetan i Ornik Francka V. Oddelek za če 1 o II. letnik i. Ravnihar Adolf III. letnik i. Čehovin Bogomil VIII. Oddelek (pedagoški) I. letnik 1 Breznikar s. Ines, klavir 6. Papler Albert, solopetje 2. Cvetko Ciril, skladanje 7- Pleiweiss-Stari Rozanda, 3. Jakeševič p. Julije, solo - klavir petje 8. Rus Jelka, solopetje 4 Kutin Dana, klavir 9- Skrbinšek Miloš, solopetje 5. Marolt Sveto, klavir IC. Zakrajšček Majda, solopetje II. letnik 1. Kruljc Štefka, solopetje 2. Pipan s. Judita, klavir III. letnik 1. Baukart Janja, solopetje 4- Šegula Josip, solopetje 1 Humek Miloš, skladanji c 5 Stefančič p. Franjo, orgle j. Ogrin Ksenija, klavir 6. Zapletal Anton, klavir IV. letnik t. Gregorc Josip, solopetje 4 Strasser Irmgard, klavir 1. Jelenc Olga, klavir 5. Žižmond Janez, violina j Jefabek Jaroslav, violina Neocenjeni: Jelenc Olga Pipan s. Judita Marolt Svetozar Pleiweiss-Stare Rozanda 22 Koeger Marija Schroll Elconora Skrbinšek Miloš Štefančič p. Franjo Tavzelj Stanko Žižmond Janez Pozneje smejo polagati izpit: Gregorc Josip Jelenc Olga (dipl.) Rus Jelka Schroll Eleonora (zborna šola) Izstopili: Lubec Roza Šubic Janek Ravnihar Adolf Srednja glasbena šola I. Oddelek za teoretične predmete II. letnik i Pogačar Anton, skladanje III. letnik Goršič Stanislav, skla- %. Marolt Sveto, skladanje danje 4. Smolinsky Miroslav, skladanje Koncut Anton, skladanje II. Oddelek za solopetje I. letnik 1 Brecelj Božidara 2 Čepe Anica 3. Gerdej Marija 4 Gregorc Krista 5 Hočevar Herta 6. Kobal Ljubomir 7 Markizeti Milica S. Merz Aleksander 9. Pestotnik Maruška 10 Viršek Milena 17 Vozelj Vida 12. Smrekar Srečko 1 j Srečnik Viktor 14. Stegne Katica 15. Tiran Josip ic Rebolj Edvard ii. Rojina Vladimira II. letnik 1. Colnarič Ivan 2. Česnik Stane Kovič Pavla 4 Marenk Karel 6. Rogi Draga 7. Trtnik Olga ?, Ur banic Erna 5. Mihel j Franc III. letnik i. Dobrsek Milena ■>'. Letnar Stanislava i. Godina Lidija 6. Praprotnik Marija 3. Jančar J igela 7. Senegačnik Franja 4 Koritnik Terezija i. Frlan Pavla 1. Kos Marijan 3. Lipušček Janez IV. letnik 4. Sladoljev Jolič Ante 5 Stritar Nada 6 Tonja Sonja V. letnik i. Gostiša Alojzij 2 Tiran Marija VI. letnik t. Heybal Valerija z. Polajnar Ljudmila III. Oddelek za klavir in orgle I. letnik ; Božič Milena, klavir 9 Kričej Drago, klavir 1 Ciglič Zvonimir, klavir 10. Novšak Valerija, kla- 3 Čander Tatjana, klavir vir 4 Grilanc Josip, klavir 11. Pečnik Lea, klavir S- Heybal p. Pavlin, 11. Popovič Desanka, klavir orgle 'i Primc Olga, orgle 6 Jeriha Viktor, klavir 14 Spec Erika, klavir 7. K 1 a v č i č Nevina, klavir '5- Trtnik Olga, klavir 8 KorJidenti Peter, klavir ib. Zidarič Ksenija, klavir II. letnik X Adamič Bojan 10. Palčič Sonja, klavir 2. Bušič Rudolf 11 Pišlar Ivan, orgle 3- Cvetko Ciril, klavir 12 Prinčič Mileva, klavir 4- Hrehorič Marija, kla- 13 Puhar Majda, klavir vir 14. Rajgelj Pavle, orgle >'• Ivančič Neda, klavir 15 Ravnikar Marija, klavir 6. Laurenčič Otmar, klavir 16. Ražem Fedor, klavir 7 Leskošek Hedvika, klavir 17- Suhadolnik Jela, klavir 8 Oper man Lidija, klavir 18. Skrabar Niko, orgle 9 Osana Jože, klavir 19- Weiss Božo, klavir 24 III. letnik i Bajde Hedvika, klavir 6. 2. Capuder Peregrin, orgle 7. 3. Cimperšek Zlata, klavir 8. 4. Fabiani Viktor, orgle 9. 5. Kruljc Štefanija, kla- 10. vir IV. letnik 1. Eiletz Rafael, klavir 1 Hanc Jože, orgle >. Lovše dr. Samo, klavir Mele Ivan, orgle O r S i č Marija, klavir Ravnikar Dragica, klavir Stritar Janja, klavir Šubic Janek, klavir Povše Jože, orgle Sagadin Erik, klavir V. letnik 1 Avguštin Jožica, klavir 3 Ličan s. Marija Simona, klavir 4 Seifert Herta, klavir Šeber Anica, klavir VI. letnik 1. Kuštrin Jože, klavir 2- Zelenik L j u b i c a, klavir IV. Oddelek za orkestrske instrumente I. letnik I. Baloh Janez, violina 10. Kovač Janez, violina 1. Bertoncelj Mirko, 11. Legat Leopold, violina violina 1 _ Matelič Milica, violina 3 BušiiS Rudolf, rog 1 3 Ogrizek Franc, violina 4- Dolmovič Slavko, vio- 14. Ozim Igor, violina lina IS- Ravnikar Adolf, vio- 5- Gregorc Franc, oboa lina 6 Gunzek Mihael, violina 10 Sorgo Engelbert, violina 7 Hladnik Milivoj, trobenta 17. Šinkovec Branko, violina 8. Hribar Svetozar, oboa 18. Zazvonil Oton, violina 9 Hvala Ludvik, violina 19 Žargi Miloš, violina II. letnik i Bartol Stanislav, klarineta z. Brzulja Pavel, pozavna 3. Hladnik Milivoj, violina 4. Jenko Ivan, oboa j. Kranjc Danilo, violina 6. Kumer Janez, violina 7. Mizert Klaro, violina 8 Mlakar Jože, kontrabas 12 šola prof. 11 2 >» >> >. 3. n n „ 4. 7 n 5» 10 >> >> „ 6, 13 >> >> „ 8, 14 „ doc. n I I „ ravn. Wistinghausen Ant. Ravnika T rostove Miillerja Pfeiferja Šivica 1. Bach: Fajgelj: 1 Hiindel: Hochreiter: Dugan: 3. Bach: Reger: 4 Hochreiter: Bach: 5. Krek: Rhcinbcrgcr: 6. Rhcinberger: Bossi: 7. Goli er: Premrl: III. SKLEPNA PRODUKCIJA Skladbe za orgle 19. junija 11)40 ob 18. in pol v Hubadovi dvorani Preludij in fuga v F-duru. Fuga na temo »Aleluja«. Muller Marija (1. razr. šole Glasbene Matice). Fuga v B-duru. Intermezzo. Preludij in fuga v G duru. Skrabar Niko (I. letnik SGŠ.). Tri koralne predigre. Ave Maria. Primc Olga (I. letnik SGŠ.). Žalni preludij. Preludij in fuga v g-molu. Rajgelj Pavel (I. letnik SGŠ.) Slavnostna predigra. Ricercar. Bušič Rudolf (II. letnik SGŠ.). Vizija. Finale iz varijacij. Mele Ivan (III. letnik SGŠ.). Slavnostni preludij. Fuga v Es-duru. Capuder Peregrin (III. letnik SGŠ.). 8. Tomc: Cesar Franck: 9. Bach: Springer: Preludij in fuga na temo »Ite missa est«. Preludij, fuga in varijacije. Fabiani Viktor (III. letnik SGŠ.). Preludij v c-molu. Pastorale št. 2. Hanc Jože (orgle IV. letnik SGŠ.). Št. 1, 2, 3, 4, „ 5. 6, 7, 9 šola prof. Tomca „ redn. prof. Premrla IV. SKLEPNA PRODUKCIJA 21. junija 1940 ob IS. in četrt v veliki Filharmonični dvorani 1. Beethoven: Sonata v A-duru, op. 2., I. stavek Allegro Vivace. Cvetko Ciril (klavir — II. letnik SGŠ). 2. Ponchielli: Arija iz opere »Gioconda«. Puccini: Arija iz opere »Madame Butterfly«. Senegačnik Franja (sopran — III. letnik SGŠ). Pri klavirju: Ogrin Ksenija. 3. J. S. Bach: Koncert za violino in klavir v a-molu. Allegro non tanto Andante, Allegro assai Stanič Jelka (violina — II. letnik SGŠ). Pri klavirju: Ramovš Primož. 4. Mozart: Rondo. Knific Ivan (flavta — III. letnik SGŠ). Pri klavirju: docent Pavel Šivic. 5. J. S. Bach: Largo, ma non tanto za 2 violini. Osim Rudolf (II. letnik SGŠ). Kumer J[anez (II. letnik SGŠ). Pri klavirju: Hubad Samo. 6. B. Ipavec: Menih. Gerhič: Kam? Kos Marijan (bariton — IV. letnik SGŠ). Pri klavirju: Ogrin Ksenija. 7. Bcriot: Sc^ne de Ballet. Stanič Jelka (violina — II. letnik SGŠ). Pri klavirju: Ramovš Primož. 8. Demersseman: Op. 30. Introdution et Polonaise. Vrhovnik Josip (pozavna — VI. letnik SGŠV Pri klavirju: Hubad Samo. 9. Debussy: Suite bergamasque: Prelude Menuet Clair de lune Stritar Janja (klavir — III. letnik SGŠ). 10. Schumann: Op. 99. Tri skladbice. Noveleta. Sagadin Erik (klavir — IV. letnik SGŠ). 40 O ii. Mozart: »liKultate, jubilate«. Polajnar Milica (sopran — VI. letnik SGŠ). Pri klavirju: Osana Jože. St. 2, 3. 4 5 8 9 11 šola prof. Lipovškove „ „ Wistinghausnove „ „ Šlaisa „ „ Korošca ,, doc. Rupla „ prof. Karasa „ „ Škerjanca „ Trostove V. SKLEPNA PRODUKCIJA zborne in orkestrske šole 25. junija 1910 ob 18. in četrt v veliki Filharmonični dvorani Vodja: prof- dr. Danilo Švara. ANTON DVORAK Op. 58. STABAT MATER oratorij za mešan zbor in orkester. Dirigira: dr. Danilo Švara. Solisti: Sopran: Milica Polajnar Alt: Angela Jančar Tenor: Svetozar Banovec (član opere) Bas: Friderik Lupša (član opere) Mešani zbor in orkester Glasbene akademije in srednje glasbene šole s sodelovanjem članov opernega orkestra. I. Kvartet in zbor II. Kvartet III. Zbor. IV. Bas solo in zbor V. Zbor. VI. Tenor solo in zbor VII. Zbor. VIII. Duet za sopran in tenor IX. Kvartet in zbor VI. SKLEPNA PRODUKCIJA 26. junija 1910 ob 18. in četrt v veliki Filharmonični dvorani 1. Chcpin: a) Nocturno v F-duru. b) Valček v a-molu. Jelenc Olga (klavir — IV. letnik GA, pedag.). j. Mozart: Koncertna arija »Pridi na moje srce«. 41 Jomelli: Škrjanček. Zupanič Ljiljana (sopran — absolv. IV. letnika GA). Pri klavirju: Hubad Samo. Zupanič Ljiljana (sopran, absolv. IV. letnika GA). Pri klavirju: Hubad Samo. Allegro-moderato Scherzo Adagio Allegro Čehovin Bogomil (čelo, III. letnik GA). Pri klavirju: Osterc Marta. Loger Edita (klavir — I. letnik GA). Žižmond Ivan (violina — IV. letnik Ga, pedag. odd.). Pri klavirju: Osterc Marta. Zupanič Ljiljana (sopran — absolv. IV. letnika GA). Pri klavirju: Hubad Samo. V Binički: Grivna. Chantinadc: Poletje. 4. Beethoven: Sonata v A-duru za čelo in klavir: 5. Chopin: Scherzo v b-molu. 6. Vitali: Ciacona. 7. a) Peterelka: Mesečna noč. b) Musorgski: V kotu. c) Hubad Samo: Veter. č) Krek: Kaj mi to ... 8. Chopin: Dve etude. Gregorc Jurij: Burleska. Bradač Zorka (klavir — III. letnik GA). St. 1, 5 Sola redn. prof. J. Ravnika 2, 3, 7 „ ravn. Betetta „ 4 „ prof. Mullerja Pfeiferja Zarnikove 42 Ponavljalni in diplomski izpiti Na glasbeni akademiji Ponavljalni izpiti iz obligatnih stranskih predmetov bodo' od 25. do BO. septembra. Za glavne predmete niso določeni ponavljalni izpiti (čl-28. Uredbe o umetniških šolah). Prijave za ponavljalne izpite se sprejemajo v pisarni rektorata do vključno • 21. septembra. Do tega roka morajo biti vložene tudi prijave za prestopne izpite tistih slušateljev, katerim je dovolil profesorski svet opravljanje izpitov ter letno redovanje od 25. do 20- septembra. Diplomski izpiti: Slušatelji, ki imajo po čl. 34. Uredbe o umetniških šolah dovoljene profesorskega sveta, da smejo polagati izpit v drugi polovici septembra, morajo vložiti prošnje za pripustitev k diplomskemu izpitu do vključno 1. septembra. Na srednji gla beni šoli Ponavljalni izpiti se bodo vršili v roku od 25. do 31. avgusta (čl. 60. Ur. o um. šolah). Prijave za te izpite je treba poslati ravnateljstvu do 15. avgusta. Diplomski izpiti. Gojenci, ki imajo dovoljenje profesorskega sveta, da smejo opraviti diplomski izpit v jeseni (čl. C0. Ur. v um. šolah) morajo vložiti prijave do 1. avgusta. Izpiti se bodo vršili v prvi polovici septembra. 43 Navodila glede vpisovanja in sprejemnih izpitov za šolsko leto 1940-41 Drž. glasbena akademija Novi slušatelji se morajo prijaviti k sprejemnemu izpitu do vključno 23. septembra. Sprejemajo se samo redni slušatelji. Vsa pojasnila glede, sprejemnih pogojev dobijo v pisarni rektorata- Sprejemni izpiti bodo od 25. do 80. septembra. Vrstni red bo objavljen na razglasni deski. Novi slušatelji se sprejemajo le pogojno. Definitiven sprejem je odvisen od uspešno opravljenega kontrolnega izpita ob zaključku prvega polletja- Za slušatelje, ki so opravili z uspehom sprejemni izpit, kakor tudi za slušatelje, ki so bili vpisani v šolskem letu 1939/40 bo vpisovanje od 1. do vključno 15- oktobra v pisarni glasbene akademije, Gosposka ulica 8/1. od 9. do 12. ure. Le v izjemnih primerih sme dovoliti profesorski svet vpis do vključno 1. novembra. Pričetek pouka v vseh oddelkih je 16. oktobra. Razdelitev pouka bo pravočasno objavljena na razglasni deski- Drž. srednja glasbena šola pri glasbeni akademiji Za vpisovanje gojencev je določen rok od 1. cio vključno 15. septembra. Le v izjemnih primerih je vpis mogoč do vključno 1 oktobra. Prijave se sprejemajo v pisarni, Gosposka ulica 8/1. od 9. do 12. ure. Sprejemajo se samo redni gojenci. Za nove gojence so poleg sprejemnega izpita določeni Še sledeči pogoji: 1. V oddelku za teoretične predmete: vsaj dovršena nižja srednja ali tej enaka šola. Starost 16 do 25 let- 2. V oddelku za solopetje (koncertno in operno): vsaj dovršena osnovna šola. Starost 16 do 25 let. 3. V oddelku za klavir in orgle, kakor tudi v oddelku za orkestrske instrumente vsaj dovršena osnovna šola. — Starost: za violino, čelo, klavir in harfo največ 16 let, za kontrabas in pihala ter trobila 14 do 20 let. 44 Izredno nadarjenim gojencem sme profesorski svet dovoliti sprejem ne glede na starost- Prijave novih gojencev za sprejem v srednjo glasbeno šolo mo-.norajo biti izročene v pisarni do vključno 5. septembra. Sprejemni izpiti bodo od 6. do vključno 10. septembra. Vrstni red izpitov bo objavljen na razglasni deski. Vsi novi gojenci se sprejemajo le pogojno. Definitiven sprejem je odvisen od uspešno opravljenega kontrolnega izpita ob zaključku prvega polletja. Razdelitev pouka bo za vse gojence srednje glasbene šole v sredo 18. sepembra ob 16. uri v Hubadovi dvorani. Želje glede določitve urnika za predmete z individualnim poukom se bodo pri razdelitvi pouka upoštevale le v kolikor bo mogoče- Zato ;e prisotnost gojencev pri razdelitvi pouka nujna. Redni pouk se prične v vseh oddelkih v četrtek 19. septembra. Ravnateljstvo opozarja na določbe disciplinskega reda: Vsak gojenec, ki obiskuje klavir kot glavni ali stranski predmet, si mora pravočasno preskrbeti inštrument za vežbanje. Vpisne formalnosti za glasbeno akademijo in srednjo glasbeno šolo I. Novi slušatelji in gojenci morajo predložiti: z.) Pravilno kolkovano potrdilo pristojnega davčnega urada o višini predpisanih davkov staršev a tudi lastnih, če imajo svoje premoženje. b) Zadnje šolsko izpričevalo, kot dokaz splošne šolske izobrazbe. c) Natačno in razločno izpolnjeno prijavo za sprejem, ki mora biti kolkovana, in sicer za Glasbeno akademijo s 25 din, za srednjo glasbeno šolo s 50 din. Prijave se dobe v pisarni (Gosposka ulica 8/1.). Ako se prijavljenec vzdržuje sam, jo podpiše on, sicer pa njegov oče ali varuh, odnosno oseba, ki ga vzdržuje- č) Svojeročno podpisano izjavo, ki se dobi v pisarni zavoda, da bo redno obiskoval pouk in obvezne vaje. d) Domovnico. e) Krstni list. II. Dosedanji slušatelji in gojenci predlože pri vpisu: a) Indeks. b) Izpričevalo GA ali SGŠ za šolsko leto 1939/40. c) Razločno napisan seznam vseh doslej z izpitom dovršenih obligatnih stranskih predmetov. č) Svojeročno podpisano izjavo, da bodo redno obiskovali pouk in obvezne vaje. d) Davčno potrdilo za leto 1940. 45 e) Zadnje šolsko izpričevalo, kot dokaz splošne šolske izobrazbe. f) Vpisno prijavo- Državna "šolnina se odmeri po tarifni postavki 318/a zakona o taksah. Tabela bo objavljena na razglasni deski. Vsi novi slušatelji glasbene akademije in gojenci srednje glasbene šole so dolžni redno obiskovati glavne in vse po učnem načrtu predpisane stranske predmete ter od vodstva zavoda določene vaje v zboru, orkestru, komorni glasbi, operni šoli itd. Gojenci, ki imajo samo ljudskošolsko izobrazbo morajo obiskovati tudi obče-kulturne predmete- Rektorat glasbene akademije. Ravnateljstvo srednje glasbene šole. ■ . 'S ' ■