* AVE *

rDADlA

MAJ 1952

f v /ar ta

Nabožni slovenski mesečnik

Majnik - A.N. 129

Pismo Mariji /pesem/- P.Aleksander ofm ... 130

Krščanska mati - P.Odilo ofm .  ]31

Materin Čredo .132

Nogavice .  133

Pot k Bogu - Priredil p.Inocenc ofm . 134

Devica najmodrejša - P.Kazi mir ofm .138

Ave Maria /pesem/- Limbarski .140

Novomašnika imamo - Fr.Ni kola j ofm.. 141

Češnjevo cvetje .143

Vitez naše ljube Gospe - Prev.p.Odilo.146

Baragovim življenjepiscem -P.Hugo ofm.149

Novomašniku /pesem/- P.Bazilij ofm .150

Po kraljestvu križa.151

Marija na Stari gori - Zdren . 153

Lemontski odmevi . 155

Kramljanje na zapečku ...;....................... 157

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških

Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM
Upravnik - Business Manager: Fr.Cyri I Shircel OFM

*

Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois

Telephone : Lemont 873

♦

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 ■ Za inozemstvo $ 3.00

*

Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom,
ki se v lemontskem semenišču pripravljajo
na duhovniški poklic.

Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska
družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri
svetih mašah.

*

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois

*

Published once monthly - twlce in October - by the Slovene Franciscan Fathers,
Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Cross.

Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the
act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided
for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945.

letnik  44. (yrw -/riaria m a j  1952.

a je spet prišel ljubi, lepi maj! Ve¬

seli smo ga, saj je spet zmagalo sončece nad
mrazom in prineslo v naravo novo življenje,
življenje cvetja in ptičjega petja. A verno srce
ima še globlje razloge, da se veseli in raduje
maja. Saj maj je za nas mesec ljubezni, milo¬
sti in posebnega blagoslova. Zato se tudi vsak
majnik ponavljajo po katoliških cerkvah nena¬
vadni prizori: veselo zvonjenje, pobožno petje,
nebroj lučic, šopki dehtečega cvetja. . . In pa
trume ljudstva, zbrane ob Marijinem oltarju,
kipeči izrazi vdanosti in iskrenega navdušenja,
ki ga pozna le katoliško srce. Naš pozdrav v
maju velja Kraljici nebes in zemlje.

“S cvetlicami Te venčamo in z limbarji Te zaljšamo,
pred Tvoj obraz poklekamo, usliši nas, Te prosimo!”

Že iz davnih časov so otroci Cerkve kar tekmovali med seboj, kako
bodo bolj počastili božjo Mater. V zadnjem stoletju pa je to češčenje pri-
kipelo do viška in razvilo svoje najlepše cvetove. Cim bolj se svet odtu¬
juje Bogu in Cerkvi, tem bolj raste v vernikih ljubezen do Marije. Po¬
zdrav, ki je nekoč prišel iz angelskih ust v tihi sobici nazareški, ponav¬
ljajo danes milijoni in celo mlačna srca pritegnejo za seboj v to majniško
razpoloženj e.

Iz vseh slojev in stanov, iz vseh dežel prihajajo pozdravi in se lepo
prelivajo v angelov pozdrav. Otroci in stare mamice, skrbne družinske
matere in krepki očetje dela, fantje v viharju svojih let in plemenita de¬
kleta - vsi hite k Mariji pred okrašeni majniški oltar. Celo grešnike in
grešnice skrivnostno vabi in s silo kliče v hišo božjo, kjer poleg prestola
božjega Sina žari slika nebeške Kraljice: polne ljubezni, usmiljenja in od¬
puščanja do vseh, ki se ji približajo.

Mična legenda pripoveduje, kako gre naša ljuba Gospa vsak večer
Preko vse zemlje. S tihimi koraki potuje skozi mesta in vasi, preko gora
ln  dolin in deli materin blagoslov vsem trudnim in trpečim na zemlji. In
božji angelci jo spremljajo ter trosijo na zemljo rože spanja, da prineso
olajšavo in za nekaj uric vsaj pozabljenje težav. Tedaj povsod nastane ti¬
hota in večerni mir. Ljudje pa pozdravljajo Mater božjo z angelskim če¬
menjem, da ji povsod zadoni na uho pozdrav:“Zdrava Marija!. . . ” Končno
Se  naša Gospa vrne domov in ves angelski zbor se razveseli. Nebeška
v rata se odpro in lepota nebes se pred nočjo še enkrat razlije čez širni
s vet in pozlati v prelepi večerni zarji vso zemljo. Tedaj Marija še zadnjič

130 AVE MARIA

dvigne svoje materine roke in blagoslovi vse, ki prebivajo tam doli v solz¬
ni dolini in so njeni otroci. . .

Tako legenda. V njej je lepa, globoka resnica. Ta namreč, da je Ma¬
rijina ljubezen večna, da se nas v nebesih spominja in prosi za nas. S
kolikšno ljubeznijo so se svetniki posvetili službi Njej! V nežni ljubezni
so ji dajali najlepša imena. Eni so jo imenovali Mater in se jim je res
povsod izkazala kot mater. Drugi so ji rekli Nevesta in nebeška Prijate¬
ljica - Marija je pritegnila njihova srca k sebi. Tretji so jo imenovali za
Sestro in prišla jim je na pomoč kot skrbna sestra.

Tudi mi se skušajmo v tem mesecu znova navdušiti za večnolepo, pri¬
srčno ljubezen do Marije! Kjer koli smo, sami ali v družbi, v veselju ali
trpljenju, nikoli naj nam ne izgine Marijina slika izpred oči! Nobena be¬
seda, noben pogled, nobena misel, nobeno dejanje naj ne žali naše nebe¬
ške Matere !

Marijino sliko nosimo v srcu, pa tudi v stanovanju ji določimo častno
mesto! Sleherno slovensko hišo po tujem svetu mora krasiti lepa Mariji¬
na podoba! Njen Materin pogled bo blagoslavljal naše delo. Naši predniki
so radi krasili njive in gozdove, travnike in ceste z Marijinimi kapelica¬
mi. Tako so imeli Marijo vedno pri sebi, tudi pri delu. Vsak hip so lahko
pogledali nanjo in govorili:“Glej, Mati, tudi ti si morala nekoč služiti
vsakdanji kruh!” Posnemajmo jih in nikdar ne poglejmo Marijine slike
brez prisrčnega pozdrava nebeški Mamici.

V maju bo naša ljubezen še večja. Pred Marijino sliko doma ali pa v
cerkvi se bomo zbrali prav vsak dan h kratki šmarnični pobožnosti. Kdo
ne bi imel dnevno nekaj minut časa za najlepšo in najboljšo Mater? ! Ona
pa nas bo v teh kratkih trenutkih, ki jih ji v otroški ljubezni posvetimo,
blagoslovila s svojo materino in kraljevsko roko! . . .

A. N

Maliji

Materi božji bon? pisn?o napisal,
njilostni Žestri vseh naših don?ov.
Nje si vse duše, vse roke želijo,
njena je hiša in njen je naš krov.

Mati Marija je potnica sveta,
pisenjca nosi vseh krajev zen?l je.
Pisen?oa nosi in pisnja odpira,
prošnje polaga na božje žrce.

Tole ti pičen?: Preprosi Očeta!

Dal nan? dobroto je, don? in denar.

Kaj nan? bo don?, denar in dobrota,
če nan? n® da še naj večji svoj dar?

Dar blagoslova in svete besede
n?islin? najgloblji^, najtišjin? željan?,
vsakenju delu in vsaki njolitvi,
vsen?u veselju ~ še grenkin? solzan?.

P.Aleksander ofn?

Maj 1952.

131

Krščanska
mati

P. Odilo OFM

katere vladajo svet. One vo¬
dijo usodo domov, ki so vsak mali svet
zase. Ti domovi ne bodo nikdar boljši, če
ne bodo dobre matere. Zato se Bog zana¬
ša na matere, da bodo ohranile Kristusa
v svetu, v domovih in naših srcih.

Domača vzgoja. Cerkev in šola,
duhovnik in učitelj, vsi si prizadevajo
oblikovati značaj mladine. Toda vsak od-
rastel človek hrani v svojem srcu najbolj
živo spomin na to, kar sta doma delala
oče in mati in ne toliko, kako sta ravnala
duhovnik ali učitelj v šoli. Duhovnik se
lahko na vso moč trudi onih 45 minut kr¬
ščanskega nauka, da bi prepričal fantiče
in dekliče, naj vedno govore resnico in
samo resnico, četudi je včasih težko. Naj
priznajo, kadar so pogrešili, četudi bi
zaradi tega morali trpeti. Ko pa se otroci
doma vsedejo okrog mize k večerji, slišijo
m ater, ko je povedala laž. In v teh nekaj
sekundah je uničeno vse duhovnikovo delo
P r i krščanskem nauku. Vse je izbrisano,
k °t bi zameglil z dihom ogledalo.

Slavni možje in velike žene niso toli¬
ko proizvod šole, kot pa cvetka dobrega
doma. Prvi korak vzgoje je storjen doma.
Ali bolje rečeno: temelj postavlja mati.

Zakaj tako? Zakonske žene je
&°g posebno odlikoval z dostojanstvom
materinstva. Naša duhovna mati, katoli¬
ška Cerkev, se zaveda velikih materinih
odgovornosti in zato jim hoče pomagati.
Pred nekako sto leti, v maju 1850., je bilo
v  francoskem mestu Lil le ustanovljeno pr¬

vo društvo krščanskih mater. To
ustanovo je potrdila tudi Cerkev. Njen
namen je, da matere molijo ena za drugo,
na svojih sestankih pa obravnavajo razna
razna vzgojna vprašanja. Namen je torej
duhovni in ustanova je postavljena pod
mogočno varstvo Žalostne Matere božje.
Organizacija stremi za tem, da vzgoji res
dobre matere, prave prve učiteljice otrok;
matere, ki bodo postavile trdnjave, iz ka¬
terih bodo izšli odločni in idealni katoli¬
čani .

Vinska trta in mladike. Leto
za letom je naraščalo število članic in or¬
ganizacija se je razširila po vsem svetu.
Na tisoč in tisoč krajih se zbirajo matere
na svoje sestanke,kjer obravnavajo pereča
družinska vprašanja. Vedno opravijo tudi
posebne društvene molitvi? In vsa ta po¬
samezna Materina društva so združena v
veliko družino, ki se imenuje nadbratov-
ščina.Za Združene države ima nadbratov-
ščina sedež pri očetih kapucinih v Pitts¬
burghu, Pa. V njej je včlanjenih že okrog
1500 podružnic. Kot vinska trta in njene
mladike. Vse članice velikanske ।družine
so deležne vseh zaslug in dobrih del cele
organizacije. V tem pa je velik duhovni
zaklad.

132

Ustnice vseh krščanskih mater po vsem
svetu se premikajo in šepetajo gorečo mo¬
litev: "Marija, pomagaj mi, da bom po¬
stala dobra mati!" Res potrebna molitev,
zakaj svet je tak, kakršne so matere. Ni

AVE MARIA
zastonj zaklical blaženi papež Pij |X.v
svet:"Dajte mi krščanskih mater in preno¬
vil bom ves človeški rod!"

Vsaka slovenska mati naj bo članica
Materinega društva svoje župnije!

frERUJEM , da so v vsakem otroku ne¬
skončne zmožnosti za dobro ali za slabo in da na
otroka silno vpliva njegova okolica. Predvsem odlo¬
čajo bodoči značaj otroka vtisi nežnih detinskih let.

VERUJEM, da je treba otroku povedati,
naj si izbere vselej to, kar je dobro, pravo in lepo.
Poučiti je treba otroka, da more in mora tudi on
doprinesti k sreči svojega bližnjega z besedo in z
dejanjem.

VERUJEM, da je treba otroku vzgojiti ra¬
zum in voljo. Verujem pa predvsem v vzgojo duše.
Iz te vzgoje pride pravo življenje in pravi, resnični
blagoslov, ki prinese sadove Duha: ljubezen, veselje,
mir, potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost, pri'
zanesljivost, krotkost, zvestobo, zmernost, čistost,
resnico, pravico, vero, upanje in spoštovanje do
Boga ter obzirnost do ljudi.

Taka je VERA dobre katoliške matere!

133

jaz

ater je kar vleklo k svojemu
sinu - vojaku. Dobila je sporočilo,
da leži ranjen v vojaški bolnišnici.
Težka in dolga je bila pot do tja, a
materino srce je bilo prepolno lju¬
bezni, da bi ostala doma. Preveč je
hrepenela po sinu, da bi se bala
težav dolgega potovanja. Zvečer je
že stopila v staro, sivo poslopje z
rdečim križem na pročelju. Z dr¬
htečim glasom je vprašala po sinu
in peljali so jo k njegovi postelji.

Moj Bog, kako se je prestrašila
uboga mati, ko je zagledala njegova
izmučena, bleda in upadla lica. In
te oči, te sinove mile oči! Kako so
svetlo in jasno sijale! Kje je zdaj
njih lesk in smehljaj ? . . .

Zajokala je uboga mati. Sin pa
jo je tolažil: “Ne žaluj, mamica ! Ve¬
sela bodi z menoj vred! Glej, dru¬
gim materam so sinove ubili,
pa bom še ozdravel. . . ”

Nogavice

Mati si je obrisala solze in se
rahlo nasmehnila. Spomnila se je,
da je sinu nekaj prinesla. Vzela je
iz torbice volnene nogavice in jih
podala sinu:“Na, dete moje! Sama
sem jih spletla zate, sinko!”

Žalostno se je nasmehnil bolnik.
Mati pa je že odgrnila njegovo odejo,
da bi mu takoj obula nogavice. Tedaj
pa je videla, da je sin - brez nog.
Sovražna mina mu jih je odtrgala. . .

Niti glasu tožbe ni bilo iz mate¬
rinih ust, kajti bolečina njenega sr¬
ca je bila prevelika. Onemoglo seje
zgrudila na sina in tiha solza mate¬
rinske ljubezni ji je posrebrila vela
lica.

Velika je bila žrtev slovenske
matere za domovino. Večja je bila
njena bolečina kakor sihova. Samo
močno materino srce jo je moglo
prenesti.

^nani borec za versko svobodo proti hitlerjanskemu nasilju, mOnsterski
Škof in poznejši kardinal Maks Gallen, je dal ob priliki svojega škofovskega posve¬
čenja tiskati spominske podobice. Imele so tale napis: "Sem trinajsti otrok v družini.
Večno bom hvaležen svoji zlati, dobri materi, da je imela toliko poguma in še mene
kot trinajstega otroka sprejela od Boga. Brez tega njenega pristanka danes ne bi bil
duhovnik in škof."

Res junaškega poguma in nesebične ljubezni je pogosto treba, da krščanske matere
dvesto izvršujejo svoje dolžnosti materinstva: da najprej otroke sprejmejo, kakor jim
l'h Bog pošlje, potem pa jih požrtvovalno vzgajajo v dobre ljudi in prave kristjane.Od
takih mater v največji meri zavisi bodočnost naroda.

Na materinski dan bomo prosili Marijo, ki je tudi sprejela poklic materinstva in
Postala vzor ter pomoč vsem krščanskim materam, naj vlije vsem našim materam pogu¬
ba, zaupanja in požrtvovalne ljubezni,da bodo zvesto izvrševale svoj lepi poklic.

Priredil p. Inocenc OFM

r risilili so me, da opišem svojo pot
k Bogu. Napisal sem jo in ni mi žal, da sem jo
prehodil, četudi je bila zame trpka in naporna.
Danes se veselim vsega, kar sem doživel, ker
vidim, da me je Bog vzgajal zase. . .

Rodil sem se dne 14. aprila 1930. kot sin

Zadnji, ki je videl
Adolfa Hitlerja, predno je
obupani in nad svojim pora¬
zom razočarani Fuhrer na-

AVE MARIA

V zmešnjavi končane vojne
i e Martin Bormann našel Boga

pravil samomor,je bil njegov protestantskih staršev. Ko so mi dajali ime, me
najožji sodelavec Martin je držal v naročju kot boter - Adolf Hitler. Šti-

Bormann. Pravijo, da je bil
Bormann eden izmed zadnjih,
ki so bežali iz gorečega in
opustošenega Berlina po zad¬
nji še nezasedeni cesti. Ne¬
kateri trdijo, da je danes na
varnem, drugi pa mislijo, da
so ga podrle ruske strojnice
med razvalinami nacistične
prestolice. V Niirnbergu so
ga z dvanajstimi ostalimi na¬
cističnimi glavnimi zločinci
v njegovi odsotnosti obsodili
na smrt. Doslej za njim še
niso našli nobenega sledu.

Martin Bormann je sovra¬
žil Boga. Ni mu bilo enake¬
ga v uničevanju starodavne
nemške verske tradicije. Z
nogami je teptal pravice
vseh cerkva, kakor je tudi
pohodil in uničil pravice ne¬
štetih nedolžnih človeških
življenj. Odgovoren je za
tisoče in tisoče krivičnih
usmrtitev.

ri leta pozneje je oče vso našo družino uradno
izbrisal iz protestantske občine ter prav ves svoj
vpliv uporabil in usmeril v to, da otroke vzgoji
ateistično. Vsa moja mladost je bila popolnoma
brez vere.

Deset let pozneje, v letu 1940., me je oče
poslal v Feldafing na Bavarsko, v posebno šo¬
lo, kjer so vzgajali le otroke najviš jih uradnih
slojev nacistične partije. Vsa vzgoja je teme -
Ijila na nacističnih principih in največja važnost
se je polagala političnim vedam in vojaški iz-
vežbanosti. Tu se o veri ni Bogu ni nikdar go¬
vorilo, razen z zaničljivim nasmeškom o “stva¬
ri, ki jo je treba iztrebiti .in uničiti”.

Feldafing so smatrali kot vzor nacistične
šole in moj oče je bil nanjo ponosen. A v resnici
je bil strašen kraj. Gojenci smo rastli brez
vsakih moralnih načel. Izmikali smo se od pO'
uka ob vsaki priliki in se nam niti ni bilo treba
bati kazni, ker so se učitelji bali naših staršev.
Vse naselje smo ustrahovali ter kradli sadje in
podobno pri sosedih, najraje pa od krajevnega
župnika. Še zdaj vidim žalostni obraz revnega
duhovnika, ko nas je zagledal na svojem vrtu.
Mi pa smo se mu smejali in metali vanj ogrizke
v zavesti, da nam nič ne more. Za nami stoji

Maj 1952.

135

protiverska postava, za njim pa le njegove mo¬
litve in potrpežljivost. Pa to so najbolj nedolžne
iz moje mladostne vzgoje.

Prišli so časi, ko so se nemške zmage že
spreminjale v strašne izgube. Morala med nami

Lansko leto je Martin
Bormann mlajši, sin nacisti¬
čnega zločinca, dopolnil
enaindvajseto leto. Bog si ga
vedi katera skrita duša, mor-

pa je padla še niže. Celo tatvine v šoli so po¬
stale nekaj vsakdanjega. Toda zavezniške čete
so se bližale in v aprilu 1945. je bil naš razred
poslan na Brennerski prelaz. Tam pa so nam
povedali, da smo razpuščeni in naj gre vsak na
svoj dom. Naročili so nam še, naj držimo med¬
sebojno zvezo in naj bomo pripravljeni na pod¬
talno gibanje. Pa tega nihče več ni poslušal.

Dne 30. aprila 1945. se je zame začela trp¬
ka pot. Hihče več ni obračal posebne pažnje na
sina enega najuglednejših prvakov nacistične
Nemčije. Postal sem brezdomec, bežeč iz kraja
v kraj, vselej le en korak pred zavezniško tajno
policijo in ječo. V Tirolah sem zvedel, da je
veliki in oboževani Hitler mrtev. Rekli so mi,
da je umrl v zgodnjem jutru 29. aprila. ‘‘Padel
je s svojimi zvestimi tovariši, ” je poročalo

da preganjana od njegovega
lastnega očeta, je žrtvovala
zanj svoje trpljenje in ga vr¬
nila Bogu. Martin študira
bogoslovje v semenišču misi¬
jonarjev Srca Jezusovega
blizu Ingolstadta v Južni
Nemčiji, čeden fant je, da
bi ga njegovi nekdanji so-
člani Hitlerjeve mladine sko¬
raj več ne spoznali. Visok
po postavi in enakomerno
razvit, temnih oči po materi.
Prvi pogled nanj ti napravi
vtis resnega mladeniča, ki
ga je trpljenje bogato izuči-

tajno glasilo partije. Ker sem vedel, da je bil
s Hitlerjem tudi moj oče, me je mrzlo sprele¬
telo; torej je tudi oče umrl med razvalinami go¬
rečega Berlina. . .

Moja trudnost in vera v zmago nacistične
religije je bila do skrajnosti omajana. Izgubljal
sem tla pod nogami ter se boril sam s seboj, da
si nisem vzel življenja. Zlomljen telesno in du¬
ševno sem iskal sveta pri očetovem zaupnem
tajniku, ki se je skrival v Hitlerjevih gorskih

Na vprašanje milijonov
ljudi, ali oče še živi, je
fantov odgovor vedno isti:
"Res ne vem! Če je moj oče
še živ, tedaj trdno upam, da
ga bo Gospod pripeljal nazaj
na krščansko življenjsko
pot I..."

Father Hanne, predstoj¬
nik semenišča in eden Mar-

Tudi
“večni”
Berlin
I« našel
Sv °i konec
v  tem,
kar je
Popravil
tolikim
drugim

utrdbah. A Dr. Helmut von Hummel mi ni dal
nič drugega kot ponarejeno legitimacijo. Tako
sem iz petnajstletnega sina ene izmed najvišjih
aacističnih glav postal neznan Martin Bergmann.
Ostro so mi nasvetovali, naj se čim preje od¬
stranim iz kraja.

Tedne in tedne sem se potikal po gorah od
Pastirske koče do koče kot srna pred lovci. Bil
Se m izmučen in domotožen, ranjen v svojem
Ponosu. Kamor koli sem se obrnil, povsod so

tinovih učiteljev pripoveduje
o njem, da so malo upali,ko
so pred štirimi leti zagledali

136

mladega Bormanna pred se-
meniškimi vratmi. "Toda kaj
kmalu smo morali spremeniti
svoje mnenje, kajti fant je
pokazal toliko dobre volje,
kot malokateri kandidatov,"
je zaključil pater.

Mladi Bormann zelo ne¬
rad pripoveduje o sebi. Bo¬
lijo ga razne časopisne što¬
rije o njegovi družini. "Saj
ni res! Neumnosti pisarijo, "
je že večkrat trpko pripomni I.
"Izmučen sem že od vsega
tega!" Na prošnjo predstoj¬
nikov pa je sam opisal na
kratko svojo življenjsko pot,
ki jo tu priobčujemo v slo¬
venskem prevodu.

Kaj se je zgodilo z Bor-
mannovo družino? Stela je
osem članov. Mati Gerda,
temna, visoka in močna že¬
na, je ob koncu Hitlerjeve
Nemčije dosegla italijansko
mejo v tirolskih planinah.
Mučil jo je rak na želodcu
in sprejela jo je vojaška bol¬
nišnica v Meranu (Južne Ti¬
rale, Italija ). Tam je po
šestmesečnem trpljenju tudi
umrla. V istem času je umrl
njen najmlajši otrok.

V svoji zapuščenosti je
imela Gerda Bormannova le

AVE MARIA

bile zavezniške čete. Nato sem zbolel. Dobil
sem zastrupljenje od skvarjenih vojaških kon¬
zerv. Moral bi se nekam zateči in najti skriva¬
lišče ter vsaj malo tolažbe. A pred mano je bi¬
la le črna noč, kajti vere v Hilterja in v njegovo
čudežno orožje nisem imel več. Pri mnogih
kmetih sem prosil sprejema, pa nihče ni maral
za nacističnega begunca. Ni bilo varno, saj so
v hribih že ponehavali zadnji streli upornih
SS-edinic. Večkrat sem obstal nad gorskimi pre¬
padi in vselej se mi je zdelo, da ni rešitve ra¬
zen - samomora. . .

Pa sem končno le našel streho.

“Delo usmiljenja je. Naj bo za danes ! Kaj
misliš, Klavs ? ” je rekla kmetica svojemu možu,
pri tem pa nezaupno pogledovala name, bolnega
in boječega fanta na pragu. Več mesecev sem
ostal pri kmetu Hohenwarterju in njegovi ženi.
Opomogel sem si in postal domač. Bil sem na
varnem kot hlapček, za katerega ne ve nihče.

Delo je bilo precej lahko. Časa sem imel
dovolj in tako sem v čistem gorskem zraku na¬
šel zopet sam sebe. V kmečki hiši sem prišel
prvikrat v stik s krščanskim mišljenjem. Sprva
sem se smejal “neumni veri” svojih gostoljubnih
a preprostih gospodarjev. A hitro sem se prisi¬
lil spoštovati njih notranje prepričanje. Zave¬
del sem se, da me je Hohenwarter vzel pod
streho le zaradi nauka svoje vere, ki mu nare¬
kuje ljubezen do sočloveka, ustvarjenega po po¬
dobi božji. Čutil sem moč, ki sojo ljudje dobivali
tam, kjer sem jaz gledal le otroško bajko. Po¬
stajal sem vedno bolj radoveden in končno sem
segel po starih verskih koledarjih, ki sem jih
našel v hiši. Vse sem prebral, nato pa začel
prebirati - sveto pismo. . . Prvikrat v življenju-
Od strani do strani sem listal, a moj duh je bil
še preveč zastrupljen. Zdelo se mi je, da berem
knjigo pravljic in bajk, a vendar poučnih in pre¬
pričljivih. Nisem še mogel razumeti, kako mo¬
rejo ljudje imeti te štorije za resnične in dobiti
iz njih celo nauk za življenje.

Nekega dne je prišel na kmetijo mlad du¬
hovnik. Pripovedoval je o grozotah nacističnih
taborišč, o množicah ujetnikov, umrlih od bede
in lakote. Najraje bi zakričal:“Laznik! Vse je
le laž in prevara!” Saj nisem mogel verjeti vse
te strahote. Vendar me je kar nekaj privlačeva¬
lo k neznanemu duhovniku.

Umaknil sem se, da bi bil sam, pa je prišel
za menoj. Govorila sva nekaj časa in zdi se mi»

Maj 1952.

da je čutil, kaj se je godilo v meni. Ko sva se
poslovila, mi je pogledal globoko v oči in mi
rekel:“Gospod te ne bo pozabil! Zaupaj vanj!”

Vesel sem bil, da sem se ga znebil, a v
svojih mislih sem se zopet in zopet vračal k
njemu. Prvikrat se mi je zgodilo, da sem za¬
čel trezno presojati krivdo nacizma.

Proti koncu 1946. sem se preselil k druge¬
mu kmetu, ki pa je bil katoličan samo po imenu.
Ure in ure sva presedela skupaj in govorila o
nacizmu. Zidala sva nacistične gradove v obla¬
ke in si želela njegove zmagoslavne vrnitve. A
moja vera v zmago je bila omajana.

V zgodnji pomladi 1947. sem se ponovno
selil k prvemu gospodarju. Gospodinja je še
vedno hranila razne koledarje in druge knjige.
Ko sem listal nekega dne iz dolgočasja po njih,
mi je padel v oči tale stavek:“Od Tebe zavisi,
ali bo Bog nekoč Tvoj strašni Sodnik, ali pa mi¬
lostni Odrešenik. Ne moreš ubežati svojemu
Bogu!...” Te besede so me zaskelele prav v
dnu srca. Čutil sem se osramočen in solze so
mi privrele iz oči. Od tega trenutka dalje sem
se zatopil vase in začel premišljevati. . .

Bila je nedelja, mrzel marčev dan. Tri
ure sem gazil po zmrzlem snegu skozi alpsko
planjavo proti cerkvici Maria Kirchenthal. Po
cerkvenem opravilu sem se najprej nekoliko po¬
grel v vaški gostilni, nato pa sem se napotil
proti duhovnikovemu stanovanju. Obotavljal sem
se: nekajkrat sem šel mimo vrat ne da bi potrkal
in vstopil. Duhovnik pa me je verjetno videl
skozi okno, kajti sam je odprl vrata in me po¬
vabil v župnišče. Vstopil sem s sklonjeno glavo
in stal sem pred duhovnikom ne da bi vedel prav
začeti. Vzpodbudil me je in počasi sem izbruhal
Pred njim vse svoje predsodke in dvome. Dolge
štiri ure sva se pogovarjala.

Od takrat sem prihajal vsako nedeljo k Ma¬
riji Krichenthal, kjer me je duhovnik poučeval
0  veri. Četrtega maja sem bil pogojno krščen
( saj nisem vedel, če me je oče dal krstiti), bil
sem pri sveti spovedi, sprejel sem prvo sveto
obhajilo in zakrament svete birme. - - -

Leta 1949. sem po dolgem času prejel prvo
Pismo domačih. Pisala mi je sestra Eicke. Ves
sem bil srečen, ko sem ga zagledal, a izkazalo
se je, da je bilo prav to pismo zame - pot v
trpljenje. Eicke je naslovila pismo na “Martina
Bormanna” in me s tem izdala. V poštarja pre¬
oblečen detektiv me je takoj aretiral. Več kot

137
enega prijatelja. Zanjo se
je namreč zavzel vojaški
kaplan Father Theo Schmitz.
Bolna žena ga je na smrtni
postelji prosila, če bi spre¬
jel v varstvo njene otroke.
Po njeni smrti je duhovnik
res poskrbel zanje in ter jih
razdelil dobrim družinam po
Južnih Tirolah, kjer so še
danes.

Father Schmitz je pono¬
sen na lep duhovni napredek
svojih varovancev. "Ni ne
prekletstva na Bormannovih
otrocih," je izjavil časni¬
karjem. " Bog jih je vodil
čudovito doslej in upam, da
pravi mir ne bo nikdar več
izgini Iz njihovih obrazov...
Najhujša stvar bi bila morda
zanje vrnitev očeta."

Za sveto leto so bili
Martin, Eicke,in Irma na o-
bisku pri svetem očetu. Ena
izmed sester, ki je še pro¬
testantka, mu je povedala,
da je že trdno odločena vr¬
niti se v vero svoje matere.

Father Schmitz pravi,da
Bormannovi nimajo nikakih
skritih zakladov, kakor to¬
likokrat poročajo razni ča¬
sopisi. Zavezniki so v glav¬
nem stanu nacističnega ge¬
nerala Hoferja res našli pet
skrinj Bormannove zasebne

lastnine. Toda vseh pet za¬
bojev je izginilo. Pozneje
se je izvedelo, da je neka
založba vTangieru v Severni
Afriki plačala nič manj kot
9.000 dolarjev za objavo
pisem med Bormannom in pa
njegovo ženo Gerdo. Torej
je nekdo v posesti teh zabo¬
jev, ki so vsebovala tudi to
korespondenco. "Nekdo je
dobro zaslužil, toda žal ne
Bormannovi otroci," je dejal
novinarjem Father Schmutz.

Gospod se poslužuje raz¬
nih potov, da vodi k sebi!

AVE /VARIA
šest mesecev sem presedel v zaporu. Neusmi¬
ljeno so me izpraševali vedno eno in isto:‘‘Kje
je oče?. . . ” Hoteli so me pripraviti do izjave s
čokolado, cigaretami, omotičnimi sredstvi.
Sredi noči so me budili, mi prižigali pred očmi
raznobarvne luči ter izpraševali eno in isto. A
brez uspeha, ker resnično nisem vedel odgovora
in ga še danes ne vem..

V šestmesečnem zaporu je v meni dozore¬
la misel. Cim so me izpustili, sem se napotil
v semenišče misijonarjev Najsv. Srca. Ali me
bodo sprejeli? Bodo hoteli sina nacističnega
prvaka, z brezversko vzgojo?.. .

Letos bodo pretekla že tri leta, kar sem
končal leto poskušnje v njihovem noviciatu. Zdaj
sem v prvem letniku bogoslovja. Pravijo, da
me bodo poslali na druge univerze, sam ne vem.
Pričakujem z velikim upanjem le eno - da me
posvete v duhovnika.

Govorijo, da je bila naša družina bogata.
Pa me ta stvar ne zanima. Vzdržuje me le ne-
omahljiva vera v Zveličarja, moj cilj pa je ta,
da postanem misijonar v družbi Najsv. Srca. Da
mi Bog podeli milost doseči ta vzvišeni cilj, za
to vedno molim in prosim.

euica

naim

P.KAZIMIR ofm

e

w tem nazivom pričenjamo
drugo kitico Marijinega litanijskega
slavospeva. V njej skušamo najti
najlepše bisere njenega devištva in
se nanje opiramo s svojimi prose¬
čimi “Prosi za nas ! ” Vseh šest na¬
zivov se zato pričenja z besedo “De¬
vica”. V njih se hočemo omejiti le
na proslavo in češčenje njenega de¬
viško čistega življenja dekliških let.

Res je, da je bila Marija Devica
pred porodom, v porodu in po poro¬
du vse svoje življenje do smrti. Ta¬
ko lahko govorimo o njej kot Devici

tudi ob dogodkih poznejših let. Ven¬
dar je vse, kar je' vršila pozneje,
vršila bolj kot Mati Jezusova, Mati
Odrešenikova in Mati božja, ne le
kot Devica.

Jasno je, da se ta litanijski na¬
ziv nanaša na Gospodovo priliko o
desetih devicah, ki so šle ženinu
naproti. Med njimi jih je Gospod pet
pohvalil, da so bile modre, in sicer
zato, ker so bile previdne. Mislile
so tudi na možnost, da se ženin za¬
kasni in so zato vzele s seboj več
olja.

Maj 1952.

Tem modrim devicam primerja
naš naziv Marijo in jo imenuje ne
samo modro, temveč najmodrejšo.
To pa ne le med temi modrimi peti¬
mi devicami, temveč najmodrejšo
tudi med vsemi modrimi devicami
človeškega rodu.

Res je, da je bila Marija od ve¬
komaj izvoljena božja Mati. Vendar
je pa tudi res, da je morala kot člo¬
vek s tem božjim izvoljenjem sode¬
lovati. Res je bila brez madeža spo¬
četa, a vendar je bila človek. Zato
si je morala toliko božje odlikova -
nje zaslužiti, kakor pojemo vveli-
konočnem spevu:“Raduj se, Kraljica
nebeška, aleluja, zakaj On, ki si Ga
bila vredna nositi, aleluja, je vstal,
kakor je rekel, aleluja. . . ”

Zato ji vtem nazivu povemo, ka¬
ko občudujemo njeno izredno dekli¬
ško modrost, najlepši biser njene
mladosti,’ da se je že v zgodnjih le -
tih posvetila Bogu z zaobljubo ved-
nega devištva in si tudi s tem za¬
služila božje materinstvo, o katerem
takrat še niti slutiti ni mogla. Bila
je najmodrejša Devica, da je že v
nežni mladosti iskala v vsem samo
Boga, vse svoje življenje usmerila
samo v Boga, vršila vse samo za
Boga in po božji volji, da, celo svo¬
jo mladost posvetila v službi Bogu .

Že v najnežnejših letih je zapu¬
stila dom svojih staršev in odšla v
tempelj , kjer so potekala leta v de¬
lu svetih obrednih oblačil in krasi¬
tvi hiše božje. S poslušanjem ju¬
dovskih učenikov se je potapljala
njena duša v skrivnosti božje. Ob
napovedih prerokov je hrepenela, da
bi že skoraj prišel oni veliki čas, ko
bo nastopil Mesija s svojim božjim
kraljestvom.

S tem litanijskim nazivom ji po¬
vemo, da je občudovanja vredna
n jena modrost, ki jo je privedla do
zaobljube kljub temu, da je bilo to
med judovsko žensko mladino skoraj
nekaj nezaslišanega. Vedela je, kaj
je s tem v zvezi: odpovedala seje s

139

tem upanju, da bi postala mati na¬
povedanega Odrešenika. A njena
modrost je bila dovolj velika, pa tu¬
di dovolj močna, da je gledala samo
na Boga in na službo Njemu, nase
pa pozabila. Hotela je samo to, kar
je vedela, da je Bogu všeč. A ravno
s to zaobljubo je nevede sodelovala
v božjimi večnimi sklepi tudi glede
sebe same. Ko bi ne napravila za¬
obljube, bi bila morda zamudila
kraljevo ženitnino božjega materin¬
stva. Tako pa je pokazala, da je
resnično Devica najmodrejša.

Sto zaobljubo je Marija prestala
tako preizkušnjo, da je z njo Bogu
nekako dokazala, da je ne samo
vredna tolikega božjega zaupanja,
Najboljša Mati

140

temveč je tudi zmožna velike naloge
božje Matere in jo bo s svojo mod¬
rostjo izvršila v najpopolnejši meri.
To je bila najvišja čast, ki je sploh
mogla biti kdaj izročena človeku.
Zato pa ji je nalagala tudi najvišje
in najtežje odgovornosti pred Bogom
in pred vsem človeštvom. Šlo je za
vredno Mater Bogu-Sinu, za Mater
vsega človeškega rodu, za Kraljico
nebes in zemlje. . .

O vsem tem, kakor rečeno, Ma¬
rija tedaj niti slutila ni. Samo njena
modrost, vse samo za Boga in ka¬
kor Bog hoče, jo je usposobila, da
je vse prav uredila in izvršila.

S tem nazivom povemo Mariji,
kako smo ji tudi hvaležni za to nje¬
no modrost. Za nas in zaradi nas je
postala božja Mati, za nas in zaradi
nas je bilo tudi njeno devištvo, s ka¬
terim si je zaslužila to neizmerno
čast. “Zato, Devica najmodrejša, ”
ji s tem nazivom govorimo, “strmi¬
mo nad tvojo modrostjo in te zaradi
nje častimo in poveličujemo. Čuti¬
mo, da imamo pravico obračati se
nate s prošnjami. Prosi za nas !. . . ”

Modrost “Device najmodrejše”
pa je zgled. Je kakor mogočno son¬
ce na nebu človeškega rodu, ki s
svojimi žarki osvetljuje pot zlasti
vsakega krščanskega ženskega živ¬
ljenja v predzakonskih letih. “Dajte
mi dobrih krščanskih mater, pa vam
bom obnovil ves človeški rod!” je
zaklical papež Pij IX. Res dobre
krščanske matere pa more človeški
rod dobiti samo iz vrst “modrih de-

AVL AAHIA
vic”: iz deklet, ki bodoresrazumele
Marijino modrost in se zavedale, da
gredo s svojo mladostjo nasproti
Bogu, ki jim bo izročil v varstvo,
vzgojo in v zveličanje neumrjoče
duše otrok. Samo dobro drevo rodi
dober sad. Kako pa naj matere rode
svetu “dober sad” nepokvarjene mla¬
dine, dobro vzgojenih otrok, dobrih
članov človeške družbe, če so same
malopridno drevo, ki se je pokazilo
v dekliških letih ? Devica najmodrej¬
ša kliče zato za seboj vso krščansko,
žensko mladino, naj ji sledi v njeni
modrosti, s tem pa tudi v čistosti
mladih let. Le s čisto mladostjo bo
zaslužila in vzgojila ženska mladina
matere po božji volji, blagoslov za
otroke, blagoslov družin in srečo
človeškega rodu.

Modrost “Device najmodrejše”
je pa tudi za nas vse kot sonce sve¬
tal zgled, ki vse kliče za seboj. Za
nas vse je prav tako nujno potrebna
prava božja modrost, ki v vsem
išče najprej Boga, vse presoja in
vrši samo v luči božjih naukov in
zapovedi, ki vse posvetno podredi
božji volji in Njegovi službi. Saj mo¬
ra biti življenje slehernega kristjana
tako usmerjeno.

Ko torej s tem nazivom častimo
Marijo - Devico najmodrejšo zara¬
di njene prave modrosti, mislimo
na vse to, zlasti pa tudi nase in jo
prosimo ponižno daru modrosti.

“Devica najmodrejša, prosi za
nas ! ”

Na gorici je večerni
ave zazvonilo,
tisoč cvetk se je Mariji
v slavo priklonilo.

Tisoč rok se je pobožno
ji na čast sklenilo,
tisoč src se je v molitev
zbrano zatopilo.

Tiha noč je božje lučke
njej na čast prižgala;
sladko bo pod njenim varstvom
slednja stvar zaspala.

Limbarski

Maj 1952.

141

imamo

„ Fr.Nikolaj ofm

kJzveti Janez Vianej je nekoč
v pridigi govoril o duhovniškem stanu.
Takole je opisal duhovnikovo veličino:
“Ne morete misliti niti na najmanjšo
dobroto božjo, ne da bi pri tem misli¬
li tudi na duhovnika. Darovi, ki jih
daje Bog, bi brez duhovnika ne mogli
koristiti. Kaj bi nam koristila hiša, ki
bi bila polna zlata, če ne bi bilo niko¬
gar, ki bi odprl hišna vrata? Duhovnik
ima ključe do nebeških zakladov. On
odpira vrata, on je Gospodov hišnik in
oskrbnik Njegovih posestev. Tudi ko bi
bilo tukaj navzočih dve sto angelov, ne
bi mogli dati odveze. Vsak duhovnik
pa, tudi najpreprostejši, lahko to sto¬
ri. Le on vam more reči: Pojdi v miru,
tvoji grehi so ti odpuščeni!. . . ”

Ako pomislimo na te besede, s ka¬
terimi je svetnik slikal svojim fara¬
nom veličino duhovništva, se mora v
naših srcih vzbuditi veselje in hva¬
ležnost, da je Gospod v svoji dobroti
Lemontu tudi letos podaril novomašni-
ka. Odpiral bo zaklade božje ameri¬
škim Slovencem in jih delil s polno
roko svoje mladeniške apostolske go¬
rečnosti, ki pri duhovniku nikdar ne
sme popustiti. Zato dragega novo-
mašnika iz srca pozdravljamo v svoji
sredi in mu želimo polnost božjega
blagoslova na duhovniško pot križa.

Letošnji lemontski novomašnik je
P. Valerijan Jenko. Rojenje
bil na praznik sv. Treh kraljev leta
1926. v Ljubljani. Ker je spadal v
Šišensko župnijo sv. Frančiška, se je
^e v svoji mladosti seznanil s fran¬
čiškani, zato ni čudno, da ga je za¬
mikala redovna pot. Največ mu je
k poklicu pripomogel pokojni p. Feliks

Tavčar. Nasvetoval mu je, naj se
udeležuje sobotnih in nedeljskih li¬
tanij z blagoslovom. Ker pa so ši¬
šenski ministrantje kaj radi zamu¬
dili, je Jenkov Jože zamenjal svoje
mesto ob cerkvenem stebru z me¬
stom na oltarnih stopnicah. Ob strežbi
oltarju pa je zahrepenel še više, do¬
seči je sklenil z božjo pomočjo du¬
hovniški ideal.

Kljub velikim oviram mu pogum ni
upadel-Takratše ni poznal angleškega
jezika in ni vedel za angleški prego¬
vor: “Kjer je volja, tam je pot!" Rav¬
nal se je pa že po njem, četudi je bilo
težko. Za duhovniški poklic je bila
namreč potrebna gimnazija, on pa je
končal meščansko šolo in enoletni tr¬
govski tečaj na Krištofovem zavodu.
To se pravi: začeti znova in sicer
s prvim gimnazijskim razredom. Tako
dobimo fanta med delavci na železniški
progi, obenem pa večer za večerom
doma pri knjigah. V dveh letih je na¬
pravil izpite čes štiri gimnazije, ki so
mu odprle pot v frančiškanski red. Dne
6. septembra 1943. je v Novem mestu
začel leto poskušnje. Noviciaški mir
je bil pretrgan s komunistično zasedbo
Novega mesta, z nemškim bombardi-

142

ranjem in begom noviciata iz goreče
dolenjske prestolice. S p. magistrom in
sonovincem je preživljal burne mesece
negotovosti pod Gorjanci. Ko pa so se
razmere malo uredile, je drugo leto
le mogel končati noviciat. Nato je v
Ljubljani nadaljeval gimnazijske štu¬
dije, a tudi tu ni bilo sreče. Ni še
minilo leto, ko je moral že zopet se¬
či po potni palici. Komunisti so mu
ubili brata, on pa je le srečno ostal
v Avstriji in na begunski gimnaziji
nadaljeval šolo. Toda čim bolj hoče
Bog koga prikleniti nase, tem več
preizkušenj mu pošlje. Fr. Valeri-

AVE MARIA
janu je zdaj poslal bolezen in neka¬
teri so s strahom napovedovali, da “ta
ne bo dočakal nove maše”. Na srečo
so se izkazali kot krivi preroki. Naš
novomašnik se je toliko popravil, da
je prišel srečno v redovno študijsko
hišo v Južne Tirole, kjer je zaradi
bolezni takoj začel z višjimi študi¬
jami. Dne 29. novembra 1948. je v
Boznu napravil slovesne obljube, na¬
slednje leto pa se je zaradi svojih
pljuč pričkal'z ameriško komisijo.
Zdravniki mu niso mogli več do ži¬
vega in tako najdemo za božič 1949.
našega Valerijana že na ameriških
Brezjah, kjer je do zdaj pridno štu¬
diral in si utiral pot do oltarja. Tudi
zdravja mu več ne manjka.

Fr. Valerijan bo dne 11. maja pre¬
jel diakonat, 18. maja pa bo posvečen
v duhovnika. Na nedeljo dne 25. maja
bo pri Mariji Pomagaj zapel svojo
prvo glorijo. Gospodova volja je, da
na ta dan ne bo imel krog sebe svojih
najdražjih: matere, očeta, sestric in
bratov. V Ameriki ima od svojcev le
dva že tu rojena bratranca, ki živita z
družinama v državi Wyoming.

Vsi znanci p. Valerijana in prijate¬
lji Lemonta se ta dan zberimo na ame¬
riških Brezjah! Skupno z novim duhov¬
nikom bomo zapeli zahvalno pesem, da
ga je Gospod po tolikih preizkušnjah
pripeljal do oltarja. Novi mašnik,
bod’ pozdravljen!

DUHOVNIK  jedrugiKristus. Spoštuj ga! Je božji namestnik. Zaupaj
mu! Je tvoj dobrotnik. Bodi mu hvaležen!

Pred oltarjem daruje tvoje molitve Bogu, zato ga ne pozabi!
Moli -za tebe in tvoje drage v vicah. Prosi Boga, da se tudi duhovnikove
duše usmili! V spovednici je zdravnik tvoje duše. Pokaži mu vse nje¬
ne rane! Naravnava te proti Bogu, zato poslušaj njegove opomine in na¬
svete! V svojem vsakdanjem ž i vi j e n j u je duhovnik obdan z vse¬
mi človeškimi slabostmi. Ne obsojaj ga prehitro in neprevidno! Tvoja do¬
brohotna beseda ga more razveseliti in dvigniti. Ge moraš govoriti o nje¬
govih napakah, jih povej najprej Bogu! On naj mu da luči in moči napake
popraviti!

Duhovnik ima veliko odgovornost. Prosi Boga, naj ga vodi v
Življenju in naj mu bo milostljiv ob njegovi smrtni uri!

Maj 1952.


143

zgodaj spomladi je mlad misijonar
potoval v daljno japonsko deželo.

Ko se je vozil po morju že veliko,ve¬
lika dni in se je bilo treba izkrcati, da po
suhem dospe na odkazano mu mesto, je
strahoma spoznal, da so mu moči odpove¬
dale in poti ne bo mogel zmagati. Ladijski
zdravnik mu je napravil listek za sprejem
v najbližjo državno bolnišnico.

To so bili za misijonarja težki dnevi:
bolan, daleč od domovine, komaj da je
razumel kako besedo tistih, ki so mu stre¬
gli. Tam v neznani daljavi ga nestrpno
čakajo bratje misijonarji, ki ne zmagujejo
več dela in morda že omagujejo, on pa v
bolnišnici gine in hira...

V brevirju — duhovniški molitveni
knjigi — je hranil Marijino podobico, ki
mu je bila posebno ljuba in draga. Že
dolgo jo je nosil s seboj. Zdaj na svoji
bolniški postelji jo je večkrat vzel
v roke in se zagledal vanjo.

Mlade, živahne in radovedne
japonske bolniške strežnice so brž
opazile tujčevo zatopljenost. Ena
ga je vprašala, čigavo sliko tako
prijazno ogleduje.

Misijonar je za hip pomislil.
Strežnice-poganke niso najbrže še
ničesar slišale o Mariji, sam ne zna
jezika, da jim dopove, kar bi rad.
Kako naj odgovori na ljubeznivo
vprašanje?

"To je moja Mati," je dejal na
kratko in pokazal podobico.

Ljubka Japonka je sličico ra¬
dovedno ogledovala, potem pa je
vsa vesela odhitela pravit svojim
tovarišicam, kako neizrečeno lepo

mater ima beli tujec.

Sedaj so prihajala poganska japonska
dekleta druga za drugo, da si ogledajo
čudovito Mater. Misijonar je moral podo¬
bico postaviti na omarico obsvojj postelji,
da so se je mogle vse do volje nagledati.

Tiste dni — bilo je meseca maja — se
je odprlo belo češnjevo cvetje po vrtovih
japonske dežele in poganska japonska de¬
kleta so naravnost tekmovale, katera bo
prinesla lepših vejic v bolniško sobo. O-
marico ob misijonarjevi postelji so spre¬
menile v en sam nebeško lep šmarnični
oltarček,napravljen v čast tujčevi in svoji
lastni lepi in dobri Materi. Marijo so
vzljubile, čeprav je še niso poznale, vso
dobro, vso lepo, vso čisto, vso sveto, vso
ljubezni vredno, vso tako, kako pesem
poje:

Vsa si lepa, vsa si sveta
dvanajst zvezd Ti venec spleta,
vsa si lepa, čista vsa,
ni na Tebi madeža.


Duhovnik-jezuit je komaj ušel smrti. Pri železniški
nesreči v Elwoodu, Ind. je Železniška tračnica prodrla
skozi okno, pod katerim je spal.

Ameriška dekleta po mnogih višjih šolah so začela
gibanje proti nespodobni modi. Slika dokazuje, da je
dekle lahko čedno tudi v spodobni plesni obleki.

Ameriški Kolt
obhajajo lete
ustanovitve. 1
vitelj Rev.

Mivney, Nev

Dne 28. aprila je obhajala svoj 83. rojstni dan kor* 'ska
sestra Genovefa, zadnja se živeča rodna sestfHale
Cvetke. Slika jo predstavlja še kot deklico v očete®M
Ob njeni strani stoji mlajša sestra - svetnica.

“The Soldier Saint” je naslov
novemu filmu o sv. Ignaci ju
Lojolskem, ki so ga izdelali
v New Yorku. Slika predstavlja
igralca v vlogi svetnika. •

spom
bila v /
drugih i
Isto? Tal
d® deček
Psičkom

kršče
2® vero
svojemu
Petkih mt

vetnicai

jstni dan kor^Mo
rodna sestale
■klico v očetoma.

[Ameriški Kolurribovi vitezi
obhajajo letos 70-letnico
ustanovitve. To je ustano¬
vitelj Rev. Michael J.
Kivney, New Haven,Conn.

Ta poljska družina je bila zadnja izmed
339,000 beguncev, katerim je Kongress leta
1948. dovolil prihod v Združene države.

Iz belega hrastovega lesa izklesana podoba sedme postaje križevega
pota je delo umetnika s Fordham University, New York. Je sedem
čevljev dolga in jo je umetnik delal pet let.

' )e  spomnite te slike, ki je
bila v Ave Mariji in mnogih
Plugih časopisih predlansko
le »o? Takrat še ni bilo znano,
do deček z rožnim vencem in
Psičkom ni bil katoličan. Zdaj
krščen v Crookstonu,Minn.
vero je tako goreč, da še
svojemu psu noče dati ob
P e *kih mesa.

146

VIT£Z K

Leo E.
Lova si k
* 1921 .
11943 .

LJUBE GOSPE

Prevedel p.Odilo OFM

x rrl dela čez glavo
//rama, ne moreš si predstav¬
ljati, kako silno me je osrečilo
Tvoje drago in zanimivo pismo, ki
je včeraj dospelo na cilj. Nestrpno
sem ga  pričakoval. Vlilo mi je toli¬
ko poguma, da se čutim močan in
zmožen za vsak boj in vsako zmago.
Imam se za najbolj srečnega sina
na svetu. Hvala Ti, mati!

Moram Ti povedati, da sem zelo
zaposlen od ranega jutra do poznega
večera. Trikrat na dan se dvignem
v zrak in med vsakim poletom imam
le štiri ure za počitek. Kadar pa
nimamo vežbanja v zraku, imamo
pouk v šoli. Tako resnično nimam
časa, da bi pisaril komu drugemu
razen Tebi.

A svojo zaposlitev in zlasti delo
pri radiu imam zelo rad in prav vsak
dan se kaj novega naučim. Vesel
sem, da sem zaposlen na ta način.
Tako ne samo, da mi hitro mine čas,
ampak je tudi moj duh zaposlen v
dostojni in dvigajoči se smeri. To
pa je veliko bolje, kakor brezdelje,
ki bi me izpostavljalo raznim sum¬
ljivim prilikam, katerih je polno v
vojaškem življenju. Zlasti dobro
sem razpoložen vselej, kadar se
vrnem iz zraka. Vedno čutim, da
sem izvršil nekaj velikega in ponos
napolnjuje moje srce. (Tucson,Ari¬
zona, 16. februarja 1943.)

MIR - OZNANILO Z NEBA
Nocoj je bilo nebo tako očarujo-
če, mati. Polna luna je razsvetlje¬
vala ves nebesni svod. Polno volnatih
oblakov se je zbiralo okrog nje in
počasi so se sprehajali po svojih
nočnih stezicah. . .

Ta krasni prizor sem opazoval
skozi lino na vrhu bombnika, prav
nad mojimi radijskimi pripravami.
Kadar nisem bil zaposlen s poročili,
sem mirno sedel in se popolnoma
predal občudovanju neba.Skušal sem
šteti migljajoče zvezde. Opazoval
sem srebrne oblačke in se jim ves
srečen smejal, ko .so hiteli mimo
mene. Mnogo misli je napolnjevalo
mojo dušo, ko sem se čudil lepoti
narave, ki jo je Bog ustvaril v naše
veselje. Kako mirno in spokojno je
to široko žametno nebo v jasni noči!
Nič ga ne motijo načrti sovražnika.
Da, mati, izplača se boriti za ta ve¬
liki mir! Taki prizori vlijejo vselej
v moje žile poguma in moči, da zno¬
va obljubim storiti svojo dolžnost,
da sovražnik ne bo vznemirjal naše¬
ga neba. Nobena cena ni pre-

Moj 1952.

velika.da odkupimo ta dra¬
goceni zaklad! Želel bi, da bi
vsi ljudje večkrat pogledali proti
nebu in bi občudovali njegovo lepoto
in mir, To naj bi bil opomin vsemu
človeštvu, da ga je Bog ustvaril za
naše veselje in pouk, ne pa za to, da
bi po njem iskali sovražnih bombni¬
kov. Morda bo kdo rekel, da so te
misli smešne. Toda fant, ki je tako
srečen kot jaz in deležen tolikih
prednosti, ne more misliti drugače.

Dobro vem, draga mama, da si z
delom preobložena. Vedno mislim
na to z bolestjo v srcu, da ne mo¬
rem biti ob Tvoji strani in bi Ti od¬
vzel vsaj malo bremena. Toda pre¬
pričan sem, da vsi razumete, kako
silno važen je prav zdaj moj posel.
Mir, za katerega se borimo, mora
pomeniti za nas več, kot vse drugo!
Ko se bo mir povrnil med nas, bomo
zopet prosti in delali bomo drug za
drugega. Naj nam vsemogočni Bog
kmalu podeli to srečo! Ko bom tu
končal svoje delo, se bom z vese¬
ljem poprijel onega, ki me čaka do¬
ma. Zdaj pa moram zbrati vse sile
v izvrševanju svoje življenjske dol¬
žnosti. Še je čas, da stremo duha
sovraštva, ki se hoče polastiti vse¬
ga sveta! Kakor je gotovo, da bo
jutri vzšlo sonce, tako sem gotov,
da bo naša ljubljena Amerika, ka¬
teri sem posvetil vse svoje mlado
življenje, ponesla v svet baklo miru
in bo zadavila kačo strahovite vojne.
Odprla bo nebo, da bodo ptički letali
Pod njim brez strahu in da se bo pod
svetlimi oblaki zopet razlegalo an¬
gelsko petje:“Mir ljudem na zemlji,
ki so dobre volje ! ”

DARILO ZA OBLETNICO

Nisem pozabil, draga mama in
ata, da bosta kmalu obhajala ob¬
letnico svoje poroke, zato sem kupil
za Vaju skromno darilo. Ni polovico
tistega, kar bi Vama rad poklonil.
Saj vesta, da je moje največje dari¬
lo in najdragocenejše vezilo v mojem

147
srcu. Upam, da sem Vama dal za to
že veliko dokazov. Moje molitve Va¬
ju neprestano spremljajo. Naj Vama
dobri Bog podeli še mnogo srečnih
in svetih let! Naj Vama zlasti po¬
maga v teh bridkih časih in Vama
da nekoč srečo, da me bosta pozdra¬
vila ob prihodu domov. Seveda ta¬
krat, ko se vrnem od vojakov ne le
za teden dni, temveč za vselej. To
pa zdrav in močan, da Vama bom še
dolga leta v oporo in pomoč. Kako
srčno rad bi bil danes doma, da bi
videl Vajino srečo in jo čutil tudi
sam od blizu!

Ravnokar sem prejel pismo Fa-
thra Lavrencija (Father Lawrence
Lovasik SVD je rodni brat našega
Leona, iskani misijonar in pisatelj
v Družbi Božje Besede. Živi v Sac<-
red Heart Mission House, Girard,
Pa. - Op. prevajalca ).Kako težko
sem ga pričakoval, saj ima zame
vedno besedo toplega nasveta in
vzpodbude, ki pride vsakemu vojaku
tako prav. Ko prebiram njegovo pi¬
smo, se vedno živo zavedam idealov,
za katere moram živeti. Ob branju
njegovega pisma tudi včasih zapa¬
zim, da sem stopil malo vstran od

Ko bi
bile vse
matere
kot mati
našega
Leona

148

AVE MARIA

ravne poti. Toda prav njegovo pismo
me takoj zopet naravna v pravo
smer. V zadnjem pismu je Father
omenil, da je daroval sveto mašo
zame in da mnogo moli za varstvo
in mojo srečo.

Tudi jaz dnevno molim za Vas
vse: za vse Vaše potrebe, za zdrav¬
je, srečo in uspehe. Božji blagoslov
naj Vas spremlja vsa bodoča leta!
(Tucson dne 18. februarja 1943.)

PONOSEN NA DELO

Dela imam dosti kot vedno, mati.
Cel kup pisem čaka na odgovor, pa
ne pridem do tega. Polovico dneva
sem v šoli, drugo polovico v zraku.
Dnevno delamo po štirinajst do šest¬
najst ur. Nič nam ne preostaja časa
za neumnosti, pač pa je včasih celo
za najpotrebnejši počitek težko vze¬
ti nekaj uric. A ne misli, draga ma¬
ma, da se pritožujem! Samo povem
Ti, da boš vedela. Kajti ponosen
sem, da imam dosti dela, saj gre
za tako važno stvar.

VODIL SEM BOMBNIK

Morda boš težko verjela, mama,
a je le res: oni dan sem vodil veliko
letalo. Prav sam sem ga vozil in
naravnaval.

Ko sem sedel pri svojem radij¬
skem aparatu, je pristopil k meni

inženir. Povedal mi je, da želi pi¬
lot nekoliko razbremenitve in naj za¬
to jaz za nekaj časa primem za kr¬
milo bombnika. Naravno, da sem se
nasmejal, saj sem bil prepričan, da
se šali. Toda zatrdil mi je, da mi¬
sli resno. Čim sem se približal ka¬
bini, se je pilot takoj dvignil ter je
prepustil mesto meni. Začudil sem
se, saj nisem skoraj nič vedel, kako
je treba s takimle ptičem ravnati,
posebno še, ker je bil to eden naj¬
večjih modelov bombnega letala.
Sedel sem za krmilo na sedež, s
katerega pilot kontrolira letalo. Pi¬
lot mi je na kratko razložil, kako je
treba z letalom ravnati. Sledil sem
navodilom in preden sem vedel, je
bil velikanski bombnik v moji obla¬
sti: obračal in premikal se je, kakor
sem jaz hotel. Vodil sem ga  na levo
in desno in krožil z njim nad viso¬
kim pogorjem. Brzeli smo 125 milj
na uro v višini osem do deset tisoč
čevljev. Prvih deset minut kar ni¬
sem mogel priti do sape, ko sem
opazoval, kako je bombnik po moji
volji rezal zrak. Kmalu pa se mi je
zdelo, da vozim avto. . .

Moj pilot-poročnik mi je zago¬
tovil, da mi bo dal še velikokrat
priliko, da ga razbremenim.

Naj Vas Bog čuva in obilno bla¬
goslavlja ! (Tucson,19.febr.1943.)

Dalje prihodnjič

Afč ni tako sladkega na svetu kot biti mati. Kajti mati biti se
pravi - biti ljubezen. In materinska ljubezen je življenja poln vir,ki
žubori iz božanstvenega srca ter poji vso zemljo. Gorje svetu brez te
ljubezni I

Biti mati je skoraj prevelika sreča in sladkost. Zato pa jo zasen-
čuje tudi bolečina. |n vendar nikjer ni videti kake žrtve. Vse je tako
lepo, tako opojno.

Materina duša - raj . Pozorišče nebeških uprizarjanj. Angelci se
poigravajo z detetom. V senci lilij in rož ti dorašča. Materina duša -
svetišče, stolnica —

Mati biti, oj mati biti! To ti je svetle radosti globina, ki se v njej
naslajaš, ne da bi se v njej kdaj docela potopila.

Mater biti pa tudi mater imeti - o čudež ljubezni božje!

P .Hugo
dr.Bren

O F M

dr. Sajovičevo. Za časa nacistične
okupacije je bila na Bledu, kjer je
bil njen mož uslužben.Na običajnem
sprehodu je zadel vanjo drveči mo¬
tociklist, da je omahnila. Zadela je
z glavo tako nesrečno ob cestni ka¬
men, da si je prebila lobanjo.

Umevno me je že ob prvi slutnji
smrti gospe Marije zaskrbelo, kaj
je z dragoceno Baragovo ostalino ,
ki jo je ona tako zvesto hranila: z
izvirnimi pismi in zlasti z Barago¬
vim dunajskim dnevnikom, ki sem
ga pred leti zasledil pri njej. Saj je
tolikega pomena za Friderikov pre¬
obrat od jurista - bodočega grašča¬
ka - pa do duhovnika in prihodnjega
indijanskega misijonarja.

Gospod Gressel mi je že v dru¬
gem pismu sporočil, da je vsa ta
Baragova ostalina za vedno izgub¬
ljena. Dr.Sajovic, mož rajne Mari¬
je, zdaj kot upokojenec živi pri njem
in mu je tole povedal: V Ljubljani
smo vse nepremičnine prodali in se
hoteli preseliti na Dunaj. Premični¬
ne pa smo zaupali neki prevozni
tvrdki, ki jih je začasno spravila v
svoje skladišče, dokler se ne na¬
stanimo. Pri zadnjem bombardiranju
Dunaja je bilo zadeto v polno tudi to
skladišče in je z vsem inventarjem
zgorelo, torej tudi Baragova ostali¬
na. . .

Bodoči Baragov življenjepisec
naj torej ve, da je njegov dunajski
dnevnik končal tam, kjer se je rodil.
Res velika škoda, katero pa odtehta
vsaj to, da je ostal prepis dnevnika
v arhivu "Minnesota Historical So -
ciety” v St. Paulu. Pa tudi Mr. Jožef

149
pcislano in ga  prosil na-
daljnih podatkov o Gres-
slovih, zlasti o Mari.
Moja slutnja je bila res¬
nična; šlo je za Marijo

zasebnih p-ismih se naj¬
dejo včasih zlata zrna, ki pa se z
njimi vred izgube, če se pravočasno
ne izločijo in spravijo na varno. Čez
sedem let vse prav pride, se glasi
naš zelo moder pregovor.

Te dni sem iz Koroške dobil
nemško pisano pismo od nekega do¬
slej nepoznanega gospoda. A dru¬
žinsko ime sem že prej velikokrat
slišal; Gressel. Preden sem pismo
prebral, sem že slutil, da mora biti
pisec v kakem daljnem sorodstvu z
možem Baragove sestre Amalije. In
res se mi je takoj v začetku pred¬
stavil kot tak; Karel Jožef Marija
Gressel, pranečak Baragov. Dosta¬
vil je svoj rodovnik in fotografski
posnetek nekega Baragovega pisma
Amaliji z dne 18. avgusta 1861. , ka¬
terega izvirnik hrani.

Pisec je upokojeni polkovnik in
Posestnik. Po gospe Bachmannovi,
avstrijski pisateljici novega romana
0  Frideriku Baragu z imenom “Gold-
sucher”, je izvedel zame in mi je
sklenil poslati to pismo. Dostavil
je, da mu ga  je svoj čas izročila
njegova sestrična, Baragove prane¬
čakinja Mara, “katere tragična smrt
da mi je gotovo znana”. Takoj sem
slutil, da misli gospo Marijo dr. Sa¬
jovičevo, ki je svoj čas živela v
Ljubljani in je imela še največ Ba-
ra gove ostaline. Le o njeni smrti
doslej še nisem nič slišal.

Baragovemu sorodniku sem ta-
K°j odpisal. Zahvalil sem se mu za

150

Gregorich sporoča, da ima fotograf¬
ske posnetke vseh Baragovih doku¬
mentov v tem arhivu, tudi dnevnika.
Ostalo nam je vsaj to, kajti dva dru¬
ga prepisa - moj in pa dr. Jakličev -
sta morda tudi izgubljena. Njegove¬
ga je mogoče prevzel v varstvo
ljubljanski muzejski arhiv. Moja
lepa Baragova zbirka, ki sem jo dal
pred nemško okupacijo spraviti pri
nekem kmetu, je z dnevnikom vred
izginila. Vsaj tako se glasi zadnje
poročilo, da je nekdo oblasti ovadil
in je ves inventar zasegla. Med dru¬
gim so bila tudi dragocena pisma
kitajskega misijonarja p. Baptista
Turka OFM.

Veseli me, da sem svoj čas z
omenjenim šentpavelskim arhivom
napravil izmeno. Dal sem mu v pre¬
pis vsa Baragova pisma z dunajskim
dnevnikom, on pa mi je poslal pre¬
pis vseh pisem Fur Company, ki ti¬
čejo Baragove misijone in je med
njimi tudi več misijonarjevih pisem.
Tudi v vseh teh pismih so za zgodo¬
vinarja zlata zrna. Seveda so šla z
ostalo mojo zbirko kdo ve kako pot.
- Le škoda, da so šentpavelski pre¬
pisi tako slabi. Očividno jih je pre¬
pisoval nekdo, ki ni znal prav nič
nemškega jezika. Jezikovne napake
kar mrgole.

AVE MARIA

Pisma g. Gressla s Koroške pa
vsebujejo še nekaj drugih zanimivo¬
sti, ki utegnejo kakemu zgodovinarju
prav priti. Baraga je - kot vemo -
svoj dedni grad v Trebnjem prodal
svaku Jožefu Egidiju Gresslu, možu
sestre Amalije. Za njim ga je pode¬
doval sin Karel Friderik Ignacij
Gressel. Ta se je poročil z Avstrij¬
ko Marijo pl.Barisani, s katero sta
imela pet otrok. Umrl je šele štiri¬
deset let star in vdova je opravljala
posestvo do leta 1896. Takrat pa je
stekla dolenjska železnica in z njo
je prenehal poštni in vozni promet,
ki je imel v trebenjskem gradu svo¬
je zbirališče in izhodišče. Zato je
vdova Marija Gressel dolenjsko po¬
sest prodala in se preselila v Gra¬
dec, kjer je dne 21. decembra 1914.
umrla. Njeni otroci so se povečini
oklenili vojaškega stanu. Jožef, stric
mojega dopisnika Karla Gressla, je
postal podpolkovnik in je bil kot tak
leta 1898. povzdignjen v plemiški
stan z naslovom pl. Baraga. Njegova
najstarejša hčerka je bila Marija
dr. Sajovičeva, ki se je na Bledu
smrtno ponesrečila. - Ce ni v tem
plemenitem Baragovem nečaku iska¬
ti vira tiste zmote, da je bil Baraga
misijonar že po očetu plemenitega
rodu, a ni hotel o tem nič vedeti.

Veselje ti danes z obraza odseva,
kljub mrzli tujini žare ti oči
in hvalnice radostno duša prepeva,
za pesmijo pesem z nje k Bogu kipi.

K oltarju si danes slovesno pristopil,
za vzvišeno službo na veke izbran,
v skrivnost neizmerno se tiho potopil,
privabil te mirni je božji pristan.

A ni za počitek Gospod te izvolil:
za delo težavno pripravi roke!
On stal bo ob strani, te  truden bi klonil,
On vedno bo znova ti vžigal srce!

P. Bazilij ofm

Mai 1952.

151

^a velikonočno jutro
je imel isti duhov¬
nik sveto mašo ob isti
uri na različnih krajih.
Kaj že majete z glavo?
In vendar je res. Capt.
Timothy J. Larkin ima
naslov “leteči pater Ti¬
hega oceana” in je nje¬
gova “fara” gotovo naj¬
obsežnejša na svetu.

Za veliko noč je ma¬
ševal na otoku Johnsto¬
nu, takoj po maši pa je
napravil z misijonskim
letalom 1800 milj dolgo
pot do svoje podružnice
na Marshallskih otokih.
Ti otoki pa so na drugi
strani datumske linije,
0  kateri ste gotovo že
kaj brali. Tako mu ni
bilo treba prav nič hi¬
teti, pa je vseeno ma¬
ševal lahko tako daleč
proč ob isti uri in
na  isti datum.

ljubljanska in maribor¬
ska škofija, brez koro¬
ških in goriških cerkva,
katerih število nisem
mogel ugotoviti. Od teh
jih ima ljubljanska ško¬
fija 267, mariborska pa
1 29.

Ko bi imel naš narod
še vedno tako močno
vero, kor so jo imeli
naši pradedje, ki so te
cerkvice postavljali!

Pisali smo že o le¬
tošnjem medna¬
rodnem evharističnem
kongresu v Barceloni na
Španskem. Posebna in
res pomenljiva sloves¬
nost na njem bo mašni-
ško posvečenje tisoč
novomašnikov, ki so po
večini Španci.

Komaj nekaj let je
od krvave španske re¬
volucije, ko so komuni¬
sti divjali po vsej deže¬
li in hoteli uničiti za

Na svetu so res vseh

vedno katoliško Cerkev.

vrst zanimivosti.

pjič ne pretiravamo,
če imenujemo Slo¬
venijo deželo Marijinih
cerkvic. Tako majhen
Prostorček, pa ima kar
^96 Marijinih cerkva in
kapel. In tu sta šteti le

Skoraj 16.000 duhovni¬
kov in redovnikov so
pobili in kaj imajo zdaj
od tega? Vrste katoli¬
ških duhovnikov rastejo
iz leta v leto. To posve¬
čenje tolikih novih mla¬
dih delavcev je res lep
dokaz neminljivosti ka¬

toliškega duhovništva in
s tem tudi neminljivosti
katoliške Cerkve.

Prav je imel Tertu-
lijan, ki je že v tretjem
stoletju zaklical prega¬
njalcem krščanstva:“Kri
mučencev - seme novih
kristjanov!

Upamo in pričakuje¬
mo, da se bo isti izrek
uresničil tudi v sloven¬
ski preizkušam domovi¬
ni.

K da . j , bomo izvedeli
za tretji del Mari¬
jinega naročila v Fati¬
mi ? Saj gotovo vsi po¬
znate zgodbo fatimskih
treh pastirčkov, od ka¬
terih pa živi le še Luci¬
ja, zdaj sestra v stro¬
gem karmeličanskem
redu. Leta 1927. ji je
Marija dovolila objaviti
prva dva dela fatimske
skrivnosti, v katerih je
napovedala drugo sve¬
tovno vojno, če ne bo
poboljšanja in tudi kon¬
čno spreobrnjenje Ru¬
sije, za katero moramo
veliko moliti.

Tretji del pa je še
vedno tajen. Lucija ga
je napisala in ga razen
nje še nihče ni videl. Je
zapečaten in shranjen v
leirijskem škofijskem
arhivu. Nekateri so pi¬
sali, da bo objavljen v
letu 1960. , toda škof ni
doslej ničesar izjavil.
Bo že Marija pravi čas
poskrbela za objavo, ka¬
kor je poskrbela za čim
večjo razširitev prvih
dveh delov fatimskega
naročila. Tako nam ne
preostane drugo, kot

152
vestna izvršitev tega,
kar že vemo: Pokora ,
pokora, pokora!. . .

Evropski časopisi se
zadnji čas bavijo z
vprašanjem, koliko ča¬
sa bo nosil krono bel¬
gijski kralj Baudouin.
Prerokujejo namreč, da
se bo odpovedal presto¬
lu in postal menih.

No, tako daleč mi ne
bomo šli, dasi nemogo¬
če ni, saj je v zgodovini
več takih primerov. Ce¬
lo med svetniki imamo
celo vrsto svetih kra¬
ljev in kraljic, ki so se
popolnoma darovali Bo¬
gu. - Zanimivo pa je, da
belgijski kralj po poro¬
čilih premoli po dve, tri
uri sleherni dan. Ni dne¬
va, da bi se ne razgo-
varjal s kakim duhovni¬
kom in tedensko hodi k
spovedi. Njegova osebna
knjižnica vsebuje naj¬
več verskih knjig.

Naj belgijski kralj
res odide v samostan
ali ne, vsekakor je lep
zgled vsem, ki se sra¬
mujejo pokazati, da so
kristjani.

Pa je res svobodna
vera v Jugoslaviji !
Zato pa od februarja ni
v šolah nič več verouka
niti za one otroke, ka¬
terih starši žele, da bi
otroci dobili vsaj malo
verske vzgoje. Jugo¬
slovanski ministrski

predsednik Tito je dne
15. marca v nagovoru
študentom med drugim
dejal: “Ne smemo več
dopustiti, da bi našo
mladino zastrupljevala
vera!” Mora pač šola,
kakor beremo v “Slo¬
venskem poročevalcu”
z dne 7. marca, "vzgaja¬
ti le po načelih marksi¬
zma - leninizma. ” Zato
pa isti članek tudi po¬
udarja, da “ne more bi¬
ti pravi učitelj sociali¬
stične mladine tisti, ki
eno uči, dela pa druga¬
če. . . Čevljar lahko
obiskuje cerkev in iz -
delava dobre čevlje. Za
prosvetnega delavca pa
ni mogoč e dvojno življe¬
nje. . . ” Vsak učitelj, ki
hoče hoditi k nedeljski
službi božji, zdaj tako
rekoč po postavi izgubi
službo. Iz uradnih virov
nam je znan mariborski
slučaj,ko je bilo postav¬
ljenih na cesto 30 uči-
teljiščnikov“zaradi zvez
z duhovniki”.

Kaj pravite na to ve¬
liko “versko svobodo”?

afriških misijonih
je bilo. Drobno
dekletce, komaj kršče¬
no, je videlo druge otro¬
ke, ki so se pripravljali
na prvo sveto obhajilo,
še ona je prišla k misi¬
jonarju, naj vendar tudi
njo pripusti k prejemu
J ezusa.

“Koliko let pa imaš?”

AVE MARIA
jo je vprašal med sme¬
li om pater.

“Pet!” je povedala.

“Malo premajhna si
š e, nič ne bo ! ”

Otrok pa je le prosil
in prosil. Ko ga le ni
mogel odgnati, je po¬
skušal drugače. Takole
ji je rekel: “Vse mlečne
zobke še imaš, vidiš, ni
ti še mogoče dati Jezu¬
sa. Ko pa ti bodo izpa¬
dli, kakor drugim, boš
pa že dovolj velika. ”

Otrok pa je vzel vse
dobesedno in res videl
v svojih zobkih vzrok,
da ne more k obhajilu.
In kaj je storil? V svoji
gorečnosti se je kmalu
vrnil k misijonarju. Iz
ust mu je tekla kri.

“Kaj pa se ti je zgo¬
dilo, Marija ? "se je pre¬
strašil pater.

“Zdaj pa mi le daj Je¬
zusa, oče! Nimam več
mlečnih zobk!”

Dekletce si je samo
izbilo vse zobe, samo
da bi moglo k obhajilu.
Kaj je mogel storiti mi¬
sijonar? Toliki goreč¬
nosti se je moral uklo-
n iti.

(J k y a j inski kristjani
prosijo molitveno
pomoč vsega sveta, da
vzdrže v preganjanju.
Komunisti so jim doslej
pobili 3600 duhovnikov.

Za

pogosto obhajilo mladine


MESEČNI
MOLITVENI
NAMEN

Nia slovenski zemlji je ve¬
liko božjih poti. Pravijo pa, da je
med njimi najstarejša božja pot 618
metrov visoka Stara gora nad Čeda¬
dom. Če jo gledaš s Furlanske niži¬
ne, se zdi kot bi počivala na prvih
grebenih Julijskih Alp. Če hočeš
priti do nje iz Gorice, napraviš naj¬
bolje, da sedeš v avtobus. Peljal se
boš ob robu Goriških Brd mimo sta¬
re avstrijske meje do Čedada.

Večkrat na dan vozi poseben av¬
tobus iz Čedada po strmih serpenti¬
nah navzgor pa Staro goro. Vedno
više se vzpenja cesta in vedno lepši
je razgled. Na levi se ti odpre po¬
gled na Slovensko Benečijo. Globoko
pod teboj je reka Nadiža, od katere
se cepijo potoki kot velika pahljaša.
Od gora vidiš Matajur, nato Kolo¬
vrat^ daljavi Krn. Daleč na severu
boš štel grebene Muzcev nad Rezijo
in videl Karnijske Alpe.

Ko še ni bilo tod slovenskih ro¬
dov, je stal verjetno na tem kraju
Poganski tempelj za rimske vojake
in njihove družine. Takrat v prvih
stoletjih krščanstva so rekli Čeda¬
du “Forum lulii”. Iz tega imena je
najbrž prišla beseda Furlanija.

O krščanski božji poti nam prvi

govori rokopis čedadskega kapitelj¬
skega arhiva, ki popisuje, kako so
leta 762. iz Čedada romale na Staro
goro sestre benediktinke.

Tudi naše ljudstvo, ki je živelo
tam okrog, je že zgodaj rado hodilo
k Mariji na Staro goro. Svetišče je
postalo tako znano, da so mu Habs¬
buržani podarili leta 1273. srebrni
kip Matere božje, papež Inocenc IV.
pa mu je že leta 1247. podelil iz¬
redne odpustke. Lahi mu pravijo
Castelmonte - Trdnjavska gora, ker
je svetišče podobno trdnjavi. Okoli
cerkve je bila res trdnjava, ki so jo
zgradili v času vojska in ropanj.

Svetišče Matere božje krasi lep
kip i,z XV. stoletja. Marija sedi na
bizantinskem tronu. V naročju ima
Jezuščka in gleda tako živo, da ji
ljudstvo pravi “Živa Mati božja”.

Zob časa se pozna tudi na tej
božji poti. Devetnajsto stoletje, pol¬
no materializma, je napravilo svojo
škodo tudi tukaj. Samostan so začeli
podirati. Dragocen okras v cerkvi
so pobrali, pobožnost je omrznila.
Romanja so se znova poživila v za¬
četku našega stoletja, zlasti pa malo
pred prvo svetovno vojno, ko je vi¬
demska nadškofija izročila svetišče

154

AVE MARIA

Starogorska Marija
na Stari gori v varstvo oo. kapuci¬
nom beneške provincije. Po presta-
nih vojnih grozotah so leta 1922. ob
velikanski množici kronali Marijin
starodavni kip. Žal so ga neznani
sovražniki božji deset let pozneje
okradli in je bil leta 1933. ponovno

kronan.

Odslej se zbirajo skozi vse leto
na Stari gori velike množice. Vsaka
fara Beneške Slovenije roma večkrat
na leto k Materi božji na Goro. Pa
tudi iz Furlanije prihaja mnogo po¬
božnih vernikov in skoraj ni dneva,
da Marije ne bi obiskala kaka ro¬
marska skupina.

Pripovedujejo, da so v zadnji
vojni začeli obstreljevati Staro goro
Nemci. Ko so prvi top pripravili za
strel, se je razpočil in ubil več vo¬
jakov. Menda so takrat poslali proti
svetišču okrog 300 granat.

Žal boš danes na Stari gori za¬
man povpraševal za slovenskim pa¬
trom. Sami Italijani so. Eden teh
zna za silo slovensko. Naučil se je
pred desetletji v okoliških vaseh. A
ko pridejo z romarji slovenski du¬
hovniki, po domače molijo in slo¬
vensko zapojo. Pojejo stare ljudske
pesmi, kot jih pojo po Kobaridu in
Bovcu. Imajo pa tudi nekaj lepih
svojih. Poslušajte eno !

“Zapuojmo, častimo to svjeto
Nevesto ,

in Mater to zvjesto presvet’ga
Boga!

O živi Marija, o živi Marija,
kjer Buoh te je nam dal! ”
Beneški Slovenci so zvesti Ma¬
riji. Težko je njihovo življenje,revna
je njihova zemlja. Pri Mariji na Sta¬
ri gori pa najdejo tolažbo in moči.
“Hvaljen Jezus in Marija!” vas po¬
zdravijo na poti. In' ko se zvečer vsi
trudni vrnejo s košem na hrbtu do¬
mov, se oddahnejo in pravijo;“Čast
bodi Bogu in Mariji ! ”   .

+ + +

Marija, lepa vsa,
si brez madeža I
Skrbno varuj nas,
da ne zgubimo Jezusa
za ta in večni čas! Amen.

S to ljudsko molitvico so začeli Gorenj¬
ci leta 1947. klicati Marijo na pomoč.

Maj 1952.

Remont je zopet
v cvetju in zelenju, ki
nam ga je prinesel Ma¬
rijin mesec maj. Bara¬
gov park in prostor ob
jezercu in lurški votli¬
ni so vedno prijaznej¬
ši kraji in imajo vsako
nedeljo več obiskoval¬
cev. Ko se bodo začela
še romanja, ne bomo
noben dan več sami. In
prav je tako, saj so a-
meriške Brezje last
vseh dobrotnikov, ki jih
vzdržujejo. Prav vsak
romar bo gostoljubno
sprejet.

*

Velika noč nam je
dala veliko dela. Poma¬
gali smo v spovednici
in pri obredih po okoli¬
ških župnijah: v Lemon-
tu, pri slovenskih in
poljskih sestrah, v Joli-
etu, Downers Grove-u,
Elmhurstu, Argu, Lock-
portu. . . P. Rafael ml. je
bil vse dneve v Coal
Cityju, p. Rafaela st. pa
je to leto p. gvardijan
poslal na pomoč v India¬
napolis, Ind. P. Alfonz je
bil dva dni pri Sv. Šte¬
fanu v Chicagu; tam je
imel p. Bazilij govore
°b priliki tridnevnice
Materinega društva. Po¬
joči misijonar - p. Odilo
je bil ves veliki teden
na misijonu v Kanadi. V
tednu po veliki noči pa
je odšel v Cleveland,
kjer je vodil misijon v
Collinwoodu.

vesnejši način. Naš za-
kristan, novinec fr. Av¬
guštin, je prav lepo o-
krasil stranski oltar,
kjer smo imeli shranje¬
no Sveto Rešnje Telo.
Tudi veliki oltar je bil
na velikonočno nedeljo
kot prenovljen. Je do¬
bro, da imamo v Le-
montu precej fantov, ki
imajo veselje do dela in
se vedno spomnijo kaj
novega.

Na petek dne 25. apri¬
la so v nadškofijskem
semenišču vMundeleinu

155
delali izpite za ordina¬
cije štirje naši kleriki.
Fr. Valerijan bo prejel
11. maja diakonat, teden
pozneje pa bo posvečen
v duhovnika. Fr. Mark,
Hochevar, fr.Blase Che-
mazar in fr. Lawrence
Grom pa bodo 4. maja
prejeli subdiakonat.

Vsem štirim želimo
obilo sreče in jih pripo¬
ročamo v molitev.

*

Na 141. strani berete
lahko več o našem no-
vomašniku p. Valerija¬
mi Jenku. Svojo prvo

Lemontski
Baragov
park je
ogrni la
pomlad...

D
M
E
V

Doma smo opravili
v se obrede na čim slo-

LEMONTSKI

156

AVE MARIA

daritev bo opravil zad¬
njo nedeljo v maju v na¬
ši romarski cerkvici.
Pridigal mu bo njegov
šišenski rojak p. Mirko
Silvester ofm. Sloves¬
nost bo prisrčno doma¬
ča in ste nanjo vabljeni
rojaki od blizu in daleč.
Nikomur ne bo žal.

*

V aprilu nas je obi¬
skal Very Rev. Paschal
Kinsel OFM, vrhovni
predstojnik komisariata
Svete dežele v Washing-
tonu, D. C. Kot general¬
ni vizitator slovaškega
komisariata je želel vi¬
deti tudi slovaške kleri¬
ke, ki študirajo pri nas.
Bil je prvič v Lemontu
in so mu bile ameriške
Brezje zelo všeč. Kot
dolgoletni urednik se je
posebno zanimal za naše
delo pri Ave Mariji. Ni
Slovenec, pa je vzel s
seboj letošnji Koledar
in vse številke.

Visokega gosta sta
spremljala slovaška pa¬
tra Amand in Bernard.

*

V molitev priporoča¬
mo pokojnega župnika
clevelandske slovenske
fare sv Vida, Rt. Rev.
BartolomejaPonikvarja.
Rojen je bil dne 21. av¬
gusta 1877. in je prišel
v Ameriko kot mlad štu -
dent ter takoj začel z
bogoslovjem. Posvečen
je bil 24. junija 1906. , že
naslednje leto pa je do¬
bil v oskrbovanje faro
sv. Vida in zanjo v teh
dolgih letih veliko na¬
pravil. Cent za centom

je moral zbirati, da je
iz stare lesene cerkvice
nastala današnja veli¬
častna zidana cerkev.

Father Ponikvar je
veliko pomagal zlasti
revnim študentom, več
kot vedo farani. A delal
je skrito in je bil vedno
hud, če so kak njegov
dar objavili v časopisu.
Naj mu bo Bog milost¬
ljiv Sodnik!

Novi župnik Sv. Vida
je Rev. Louis Baznik,
kateremu želimo vsi
slovenski frančiškani na
novem mestu obilo lepih
uspehov. Father Baznik
nas je že večkrat obi¬
skal in upamo, da ga kaj
kmalu spet vidimo.

*

Nekatere dobrotnike
za lemontske orgle za¬
nima, kakšne bomo do¬
bili. Kakor je predvi¬
deno, bodo pele v naši
cerkvici prave orgle na
piščali, ne nove, elek¬
trične. Zdi se nam. da
piščali lepše in bolj do¬
mače pojo in bo ob njih
zvoku več spominov na
slovenske cerkvice v
stari domovini. Kaj pa
Vi mislite? Ali nimajo
moderne električne or¬
gle za melodična slo¬
venska ušesa čudno vo¬
tel in brezbarven glas ?

Naši predstojniki se
kar ogrevajo za prave
orgle na piščali. In pa
seveda lemontski orga¬
nist p. Vendelin, ki mu
piščalke novih orgel go¬
tovo vsako noč plešejo
po zglavju. To bodo po¬
tem zadonele Marijine
pesmi z našega kora!

Dne 19. aprila je bil
pri Sv. Stefanu v Chica¬
gu pogreb gospe Mary
Grili. Naša dolžnost je,
da se je spomnimo v le-
montskem kotičku naše -
ga lista. Pokojnica je
namreč darovala ame -
riškim Brezjam enega
izmed zvonov, ki jih vsi
romarji tako radi poslu -
šajo. Marija je njeno
dobroto gotovo že po¬
plačala, mi pa se bomo
spominjali blage gospe
Grillove v svojih mo¬
litvah. Iskreno sožalje
vsem preostalim!

Naš VEČNI POPOT¬
NIK - br. Antonin je že
lep čas na obisku pri
naših naročnikih. Pa
kakor nam piše ga še
prav nič ne bole noge in
jo bo v maju mahnil tja
proti New Yorku. Torej
ga newyorški naročniki
le pričakujte in mu pri¬
dobite kaj novih, ki še
niso naročeni na Ave
Marijo!

*

P.  Ciril se je v apri¬
lu udeležil konvencije
ameriških katoliških fi¬
lozofov v Clevelandu. -
P. komisar in p. vikal
Rafael pa sta bila v Cle¬
velandu ob priliki po¬
greba Msgr. Ponikvarja.

CLEVELAND, Ohio - Piše Josephi -
ne Kocin: Častiti očetje frančiškani ,
moram se Vam enkrat tudi jaz iz srca
zahvaliti za vse dobrote, ki nam jih
delite. Vsak mesec pride med nas res
lepa Ave Marija in vsako leto nas obi¬
šče njen Koledar. Prav vsaka sloven¬
ska ameriška družina bi morala biti
naročena na lemontski tisk. V njem
je toliko poučnega in zanimivega in
tako lepe slike. Bog Vam blagoslovi
trudapolno delo!

CHARLEROI, Belgija - Piše Rev.
Zdravko Reven: Iskreno se Vam za¬
hvaljujem za list Ave Maria. Ker je
pisan poljudno, mi bo kar prav prišel
v dušnem pastirstvu. Tu je težko, ko
je človek za vse skoraj sam. Ljudje
so preveč raztreseni in maloštevilni
ter je tako dela še več.

Iz srca želim, naj po Marijinih
rokah pride na vse delo oo. frančiška¬
nov v Ameriki bogat blagoslov božji!

UNIVERSAL, Pa. - Piše Paula Ko¬
bal; Kmalu bodo zopet romanja v Le-
nnont. Lani sem bila tam pri Vas na
dan Ženske zveze. Nisem mislila, da
ste tako daleč, pa mi ni bilo prav nič
žal dolgega pota. Moram reči, da me
kar vleče nazaj k Mariji Pomagaj in
kar nekaj pogrešam. One pridigarje¬
ve besede, da Marija gleda za nami
in pričakuje naše vrnitve. Škoda, da
ne živim bliže ameriških Brezij. Pa

tudi tako bom letos prav gotovo zopet
v Lemontu, če le ne pride kaj vmes.

CAMPINAS, Brazilija - Pošilja
Ivanka Regali: S kakšnim veseljem
dobivam Vaš prelepi list “Ave Ma¬
ria”. Iz srca se zahvalim zanj Vam
vsem pri listu kakor tudi osebi, ki
mi ga je naročila. V redu prihaja,
četudi mora narediti dolgo pot. Se¬
veda ga oddam tudi drugim sloven¬
skim družinam, ki so v naši bližini.
Nepričakovano nas je razveselil tudi
Koledar.

Tu nas je raztresenih po Campi-
nasu samo pet slovenskih družin. Več
jih je v S. Paulo, ki je od nas odda¬
ljen kakih 60 milj. Pokrajina je lepa ,
valovita. Mi stanujemo zunaj mesta
Campinasa, na prijaznem gričku S.
Bernardo. Tu je tudi podružnična
cerkev, ki ima vsako nedeljo sveto
mašo. Najbolj pa nam je priljubljena
mestna cerkev S. Jose s samostanom
holandskih patrov, ki so bili naši prvi
dobrotniki ob prihodu semkaj.

Tu je veliko pomanjkanje duhovni¬
kov. Le en pater mašuje doma vse tri
maše, ostali patri gredo po podružni¬
cah. Cerkve so dobro obiskane, posebno

MESEČNI
NAMEN
MOLITVE

Za obrambo japonskih družin

158

stolnica. Zelo so pri nas v navadi pro¬
cesije, pa*tudi mesec maj lepo praznu¬
jemo. Poleg jutranjega opravila je še
večerni govor, nato pa darovanje cvetja
na Marijin oltar. Ob takih prilikah se
živo spominjamo slovenskih navad in
Marijinih slovesnosti, posebno petih
litanij. Pridružujemo se vsem, ki kli¬
čejo Marijo za Kraljico maja, s pesmi¬
jo, ki je nekoč donela po naših cer¬
kvah in jo zdaj tako potrebujemo:

Z visokega prestola,

o Mati vse dobrote,
ozri se v nas, sirote,
enkrat, samo enkrat. .

WILLOUGHBY, Ohio - Piše Stanko
Zadnik: Lepo bi Vas prosil, če bi mi
pošiljali list Ave Marija. Tako se mi
je priljubil, ko vedno piše o Mariji in
objavlja včasih tako domače slike iz

Rt.Rev.B.J.PONIKVAR, Cleveland,Ohio
Theresa TROBENTAR, Cleveland,Ohio
Frances ZUPEC, Barberton,Ohio
Anton BENCAN, Chicago,Illinois
Katherine PRUS, Joliet,Illinois
Anna BELEC, Waukegan,Illinois
Rose CHAMPA, Cleveland,Ohio
Jennie HROVATIN, Cleveland,Ohio
Anna KOVAČIČ, Cleveland,Ohio
Johana STERLE, Virginia,Minn.
Jernej LAVRIČ, Chisholm,Minn.
John VOLF, Lake City,Michigan
Joseph KASUN, Greaney,Minn.
Jacob PETRICH, Eveleth,Minn.

Johana BELAJ, Virginia,Minn.
Mary GLIHA, Cleveland,Ohio
Anton SKALA, Cleveland,Ohio
John LUPSINA, Cleveland,Ohio
Vince SOVAR, Lebanon,Pa.
Mary GRILL, Chicago,Illinois
Anton STIGLITZ,Sheboygan,Wis.

gaj počivajo u miru!

AVE MARIA
stare domovine. Ave Marijo sem do¬
bil v roke že v taborišču v Italiji.

Marija me je že tolikokrat rešila
iz hudih stisk. Saj bi mi ne verjeli,
ko bi Vam začel pripovedovati.

SEATTLE, Wash. - Piše Mrs. An¬
dr ew Kaluža; Povedati Vam moram, da
list Ave Maria vselej redno in res z
velikim veseljem prejemam. Kako lepo
branje je v njem! Toliko piše o ameri¬
ških Brezjah. Res srečni so Slovenci,
ki so bliže Lemonta in morejo večkrat
obiskati Marijo Pomagaj ! 'Tudi želja
naše družine je, da bi poromali kdaj
tja na lemontski griček. Tolikim ame¬
riškim Slovencem je Marija že poma¬
gala in jim izprosila srečo in zdravje.
Vse oo. frančiškane prisrčno pozdrav¬
lja vsa naša, družina!

CLEVELAND, Ohio - Pošilja Janez
Mihelič: S takim veseljem sem prebral
v Koledarju članek o Sveti Gori. Saj mi
je vse znano, kajti tudi jaz sem poma¬
gal dolgi dve leti. Saj p. John menda
ne bo hud, če malo opišem, kako sva
odkopavala granate in jih nosila proč.
Nekatere so bile po tri čevlje dolge
in se na srečo niso razpočile, midva
sva jih pa spravljala na nosilnico.
Šmenta je bil P. John takrat močan!
“Zdaj pa le nesiva, ” je dejal in že
vzdignil, jaz pa nisem zmogel. Pa
pogleda nazaj in mi pravi: “To si pa
zanič!” In me je popadla jeza. Sem
hitro vzdignil - zdaj pa p. John ni
zmogel. Pa se je tole spomnil: “Kar
zatrkljajva jo po bregu!” Bal sem se
malo, da se razpoči, pa John je bil
tako korajžen. Kar valila sva jih po
bregu. O, dragi Johan, lepi časi so
to bili !

In kako smo kuhali apno in nosili
pesek! Če smo bili trudni, nas je
znal p. John potolažiti: “Fantje, že
boste pridni, boste nekaj dobili!” I n
res jo je po delu primahal k nam dobri
fr. Stefan in nam med smehom raz¬
kladal iz kute razne dobrote. Potem
pa smo zapeli, da so nas gotovo tja v

Gorico čuli.

Najlepše pa je bilo takrat, ko so
prinesli Marijino podobo iz Gorice.
Ves dan prej smo nosili zelenje na
razvaline. . . Kdo bi si takrat mislil,
da jo bo p. John še pred mano prima-
hal v Ameriko. Ali bova še kdaj na
Sveti Gori? Bog mu daj še mnogo let
in pa zahvalim se mu, da me je ta¬
krat leta 1921. sprejel za delo!

Tako žalostno je: Slovenci imamo
božja pota Marijina, pa žal tudi to-
Hko kletvine. Dobro se spominjam
Sasov, ko se ne bi noben Slovenec
upal kleti Mater božjo. Pa je prišla
italijanska kuga tudi med nas in še
po prvi svetovni vojni se ni nič, spre¬
menilo, po drugi pa še manj. Nič ne
pomislijo ljudje, da s tem kličejo nase
111  na narod prekletstvo Marijino na¬
mesto blagoslova.

HOLLYWOOD, Calif. -Miss Frances
Levstik; še  enkrat se poslužujem Vaše
Prijaznosti in Vam pošiljam v objavo
Še preostanek imen darovalcev za faro
Loški potok. Po br. Antoninu so dali:
Mrs. Aszeg $ 25, Mr s. Lužar $ 10, An¬
gela Fink $ 2, Mary Fink $ 1, Josephi-
ne  Gorup $ 1, Mary Ciuha $ 1. Vsem
Log plačaj !

G. župniku sem kot že omenjeno po-
s ^ a la paket z različnimi stvarmi. Zdaj
s ta naročena dva plašča: zeleni mašni

159

K SLIKI: Prizor iz vese¬
loigre "Glavni dobitek", ki
so jo na pustno nedeljo pri¬
redili newyorški Slovenci v
farni dvorani sv .Cirila in Me¬
toda na Osmi cesti.

plašč in pa zelo lepi plašč
za rabo pri večernicah in
pri procesijah. Morda bo
darov še kaj in bom kupi¬
la še velum za blagoslov.

Vso lemontsko samo¬
stansko družino in pa vse
bralce iskreno pozdrav¬
ljam. In za konec naj re¬
čem še to, da je Ave Ma¬
ria vedno lepša. Vsaka

številka je lepša od prejšnje.

OKLAHOMA CITY, Okla. - Pošilja
John Bizal: Prav z užitkom sem pre¬
bral v Vašem koledarju članek o naši
Sveti Gori. Da, lepa zgodovina je za
njo, pa tudi težka in žalostna. Imam
še od doma staro podobico te božje
poti, ki jo hranim za spomin, četudi
je že vsa umazana od otroških pr¬
stov. Tale lepa pesem je natiskana
na zadnji strani:

MARIJA, k Tebi vsi hitimo,
pomoči Tvoje si želimo!

O, daj pomoč nam vsaki čas,
pred božji vedi nas obraz,
Ti milostljiva Priprošnjica !
V nobeni sili, ne v trpljenju,
ob smrti, kakor zdaj v življenju,
nas ne zapusti, o Kraljica,
ljubeznipolna Pomočnica!

Otroci hočemo Ti biti,
in s čednostmi Te veseliti!

Vsi s slavospevi Te častimo
iz dna srca, dokler živimo!

DILLON, Mont. - Piše Mr s. Marga¬
reta Butala: Naj Vas še jaz enkrat iz
srca pozdravljam in se Vam zahvalim
za Ave Marijo. Brez nje ne bi mogla
živeti, saj tako lepo piše v dragem
materinskem jeziku.

Tam v Lemontu tako lepo Marijo

160

x Ro :X- c °'°-

pel« c ' e ''’!'"' a fi. oh '°

‘‘ w J'c^«'»“ 1 ' 0hi< ’
pi«” c  Č'« e '’ nd  torf°O>»
Anno BA ‘jj O*« . g^o

častite. Zdaj za maj bo zopet pri Vas
tako lepo kot je bilo v starem kraju.
Tu pri nas pa ni nič šmarnic. Ave
Maria mesečnik je moja edina to¬
lažba.

MORGANTOWN, Ind. -Piše Alojzij
Jeršin: Pošiljam Vam dar za orgle,
ki so romarski cerkvi res potrebne.
Saj smo Slovenci narod, ki rad po¬
je. To bo zdaj odmevalo tam v Le-
montu!

Ob tej priliki prisrčno pozdrav¬
ljam vse lemontske frančiškane, po¬
sebno pa zlatega jubilanta p. Kazi¬
mirja. Spomnite se še mene kaj pri
Mariji Pomagaj ! Čez sedem križev
imam že na grbi in živim sam kot

AVE MARIA

DAROVI

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO- Po $10: N.G., Mr.
Mrs.J.Asseg, J.Speh, J.V., M.Madronich; po $8;
M.Krall; po $5.50: F.Knauss; po $5: J.Planecki,
M.Knez, F.Pierce, G.Laurich, F.Kamin, A.Sam-
pson, J.Habjan; po $4: F.Muhic; po $3: M.Selak,

J. Vidmar; po $2.50: F.Hribar, I.Perčič; po $2:
T .Sušnik, M.Florjance; po $1.50: R.Koporc, J.
Bokar, R.Kenik, A.Vranichar, F.Juratovec, J.
Sercel, J.Lunder, J.Sernel, Č.Mrezar, M.Mozic,
M.Starich, M.Rojc, M.Nose, F.Lekan, M.Lokar,
M.Brezar, M.Otonicar; po $1: Druz.Simic, T.
Sega, A.Sernel, J.Brodnik, M.Bulic, Mrs.Prah,
F.Omahne, M.Maniza, J.Umek, F.Branisel, J.
Turk, A.Hren, A.Kobal, N.N., L.Grabelsek, M.
Košir; po 50$: R.Urbančič, J.Pelan, F.Jenko,

K. Mavser, M.Kuhar, A.Zalar.

ZA POTREBE KOMISARIATA: Po $80: Miss
Kness; po $25: F.Kosmafc, E.Pucelj.

ZA CESTO: Po $8: M.Hajdinjak; po $2: M.Hraster.

JAVNO SE ZAHVALJUJEJO
presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Po¬
magaj in sv. Frančišku: Mrs. James
McAsey, Mary Usnick, Mary Fabi¬
an, družina Pečnik, Barbara Sed¬
mak, Frančiška Radulovič, Johanna
Suscha, Mr. John Trček, Mary Zu-
gel, Mrs. Vihtelič v imenu hčerke
Angele Svigert.

puščavnik. Ave Marijo pa vso pre¬
berem in z veseljem. Kakor bi se z
Vami pogovarjal, se mi zdi, dragi
lemontski bratje v Gospodu.

R
o
m
a
r

e
m

Vse lemontske romarje, ki žele prenočiti v našem Baragovem do¬
mu, prav lepo prosimo tole: Sporočite nam pravočasno - nakjasneje en
teden prej - kdaj pridete, koliko oseb želi prenočišče ter za koliko
dni. Za skupine naj nam vodstvo čim preje pošlje seznam imen v istem
vrstnem redu, kakor so se priglasile.

Ob prihodu v Baragov romarski dom bo dobil vsak priglašeni listek
za določeno posteljo. Kdor se ob dnevih velikih romanj pravočasno ne
bo priglasil, ali pa sploh nič pismeno javil, bo dobil posteljo le,čebo
še katera na razpolago.

Romarje iz okolice Lemonta ob tej priliki prosimo, da ob velikih
romanjih (4.,5.,6. in 13.julija) prenočujejo doma, da bo tako več po¬
stelj na razpolago oddaljenim gostom.

Glede prenočišča in ostalih informacij pišite na naslov: Baraga Home,
Box 608, Lemont, Illinois.

Uprava Romarskega doma

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

ZA SV.MAŠE: Po  $50: J.Champa, J.Macek; po
$40: J.Pullman; po $35: R.Stefanich; po $30:
M.Gorup, J.Hegler; po $20: J.Schier, J.Polk, P.
Kokal Sr., F.Malnar; po $15: M.Lupsina; po $12.50:

J.Gornik; po $12: M.Omerza, A.Skala; po $11:
E.Ponikvar, J.Stepic; po $10: F.Brezovar, J.
Mihelich, A.Zeleznik, F.Pirš, A.Russ, I.Mishmash,
Mr.Mrs.J.Petrovič, A.Chunta, J.Maver, J.Petrich;
po $8: T.Migvar; po $7: A.Poglajen, I.Drobec,
M.Koncilia; po $6.50: P.Laurich, F.Mihelcic;
po $6: M.Lokar, M.Ferkulj, A.Sega, A.Ljubi,
A.Rupar, J.Scufsa, M.Verbic; po $5: J.Asseg,

J. Suscha, A.Cukjati, K.Kambic, F.Jenko, G.
Laurlch, J.Pelan, M.Gornik, M.Marinko, M.Ko-
vaclc, J.Zajc, R.Lobdell, R.Plut, Mr.Udovich,
Mrs.Angela, R.Ujcic, Mrs.Jezek, T.Zdesar, M.
Meitzen, J.Skufca, J.Poljak, Mrs.Simonisek, J.
Simec, M.Koželj, A.Arko, M.Jamnik’, L.Grabelshek,
M.Garaz, A.Laeders, A.Vihtelic, A.Požar, L.
Novak, M.Orelonsik, A.Bencan, Tretjired Bar-
berton,Ohio, J.Grjol, M.Rus, T.Gubane, J.Peru-
sek, F.Brancel, J.Ovsenik, A.Hochevar, J.Mo¬
horko, J.Stepanich, J.Čebašek, J.Grili, M.Stare;
po $4.50: M.Lovko, A.Sernel, M.Sodec, M.Bra-
nisel; po $4: A.Levar, A.Treven, L.Kernz, Mrs.
Arko, M.Roseman, M.Glatz, P.Rihtar, M.Kapla,

K. Germovsek, M.Bojc, M.Cekada, M.Kovach, F.
Kastigar, F. Laičen, F.Novak, J.Cimperman, L.
Raddell, J.Gombač, M.Viscek, MPeternell; po
$3.50: F.Pirman; po $3: M.Malovrh, M.Zabukovec,
A.Mozina, M.Jalovec, M.Stefancic, J.Brodnik,
A.Novak, Druz.Pečnik, V.Pogačnik, A.Rasich,
A.Skolar, M.Tomec, K.Toporis, A.Kogovšek, J.
Logar, M.Zajc, F.Zakrajšek, A.Bukovec, C.
Gregory, M.Vidmar, M.Fortuna, A.Susman, J.
Poles, M.Vidmar, M.Pirc, M.Knapp, A.Ljubi,
M.Gornik, F.Branisel, A.Ferbezar, J.Orazem,
J.Resek, H.Dolinar, F.Gorenc, F.Juns, A.Piks,
M.Gorše, F.Škulj, J.Kersman, Mr.Mrs.F.Skuble;
Po $2.50: T.Zupančič, S.Mohorko, F.Korenchan,

L. Kozelj, A.Savnik, J.Jalovec, J.Gombac, L.
Jalovec, F.Jalovec, M.Korosec; po $2: Androjna
Fam., Mr.Mrs.L.Segulin, A.Perše, F.Snyder, A.
Kobal, M.Lautar, M.Evetz, K.Gersich, J.Turk,
A.Ambrozic, A.Skrabec, W.Wackerlin, T.Migvar,

M. Mencin, J.Lozar, F.Drasler, Kosnjek Fam.,
J.Štajerk, U.Strmole, M.Mlinar, F,Levec, A.
Klemenčič, A.Zupančič, J.Trobentar, M.Wolf,
Mr.Mrs.A.Belaj, M.Jurincic, G.Celesnik, M.Kucic,

N. N., B.Sedmak, F.Novak, A.Pinculich, J.Sernel,
J.Čebašek, C.Bokal, K.Gerbec, M.Cimperman,

I. Oberstar, Mrs.Slanovich, S.Forti, L.Raddell,

J. Pintar, M.Zabcic, J.Menart, M.Dreshar, M.Selak,

M. Borstnik, F.Kastigar, K.Zerdin, F.Laken, F .
Kastigar, M.Knap, M.Sutulovic, Dr.Plese, M
Furar, F.Lekan, A.Koprivetz, D.Strnisa; po $1.50:
A.Vranichar, M.Vihtelich, J.Lavrič, F.Sterle,
J.Pianecki, A.Kastelc, J.Vidmar, R.Russ, F.
Pirman, J.Baznik, J.Krnc, U.Peternell, A.Rozman,

N. Tomc, M.Koprivec, J.Hribar, L.Vidmar, M.
Hočevar, T.Hrovat, A.Klancar, K.Tomc, M.Ze-
rovnik, A.Milautz, M.Crtalic, M.Pisek, J.Martincic,
M.Sadar, C.Bartol, J.Kolence, J.Mertlc, M.Kegler,
Mrs.Fraus, S.Intihar; po $1; M.Mencinger, J.
Barbich, Mrs.Drobnich, G.Ivančič, C.Klancer,
Druz.Simic, M.Notch, M.Zore, F.Orazem, A.
Stariha, A.Zaller, M.Bencina, J.Kuznik, J.Champa,
Dr.Skur, F.Kosmerl, A.Larriccla, C.Kolar, J.
Pelhan, P.Vrecar, F.Bittenc, M.Klep, J.Lustik,
M.Oblak, M.Viscek, J.Zupančič, B.Hlade, A.
Habjan, M.Staric, A.Zakrajsek, F.Shenk, L.Zak-
rajsek, A.Košir, I.Oblak, J.Makovec, F.Brancel,
M.Novlan, T.Balazic, M.Kostelec, Mrs.Sutulovic,
Panchur Fam., M.Slobodnik, M.Zore, F.Cimperman,

A.Klopčič, F.Lukane, M.Ivancic, A.Koren, F.
Pernac, M.Gornik, G.Raly, M.Golobich, J.Sko-
renshek, J.McAsey, J.Barborich.

ZA LUČKE: Po $7.50: T. Gubane; po $5: J.
Champa, K.Kambic, J.Persin, M.Kovacic, L.
Kocjan, M.Kuhar; po $3: M.Pirnat; po $2.50: R.
Šimenc, U.Zobec; po $2: L.Dragovan, M.Dezelan,
V.Pogačnik, M.Stiglitz, M.Bercic, J.Dremelj, M.
Gorup, F.Knaus, K.Tome, M.Fink, V.J., M.Aj-
disek, J.Vidmar, R.Železnikar, A.Kobal; po $1.50:
Mr.Mrs.A.Belaj, T.Troha, J.Dolgan, J.Turk, J.
Hlad, A.Svigel, J.Lube, J.Klopcic, J.Macek; po
$1.30: L.Voncina; po $1: N.N., A.Arko, J.Bar-
bcrich, J.Erlach, A.Franciskovic, F.Kastigar,
J.Turk, A.Hren, K.Bartol, A.Milautz, M.Crtalic,
A.Kameen, M.Koncilia, Panchur Fam., P.Pod¬
gornik, F.Zuzek, M.Slak, F.Krall, A.Levar, A.
Susman, A.Klemenčič, M.Sodec, J.Poles, M.Sta¬
nonik, J.Strauss, J.Hribar, F.Russ, C.Smrekar,
A.Zupancic, M.Marinko, M.Skulj, J.Krnc, E.Po¬
nikvar, J.Staric, J.Pelan, L.Chulick, M.Jugovich,
A.Habjan, P.Rihtar, M.Kocman, I.Gombac, M.
Gorše, M.Kompare, M.Kovach, M.Roseman, E.
Širok, D.Strnisa, M.Cekada, U.Sustarsic, A.
Rudman, J.Brodnik, U.Legan, R.Russ, A.Skolar,
M.Cimperman, G.Zallar, J.Gombach, M.Tomec,
J.Bučar, C.Kalan; po .50<t:  T.Kerhin, G.Ivancic,
M.Malarich, F.Videmsek, J.Bradač, M.Hrastar,
A.Pinculich, M.Sturm, J.Kmet, M.Bencina, K.
Gerbec, J.Skebec, P.Vrecar, J.Lustik, J.Zdovc,
F.M.Zupancic, J.Zajc, F.Zakrajsek, F.Levec,
A.Korošec, J.Kuznik, F.Novak, L.Kralj, M.Gornik,
F.Sterle, M.Maniza, V.Breznik, A.Drobnic, S.
Gerdin, A.Novak, F.Mocilnikar, M.Kovacic, J.
Polc, F.Skulj, R.Cimperman, F.Petrich, F.Pernac,
F.Snyder, F.Necemar, A.Cadonic, L.Teush; po
25£: LKrek; po 10<f: J.Bučar.

DAR LISTU: Po $7.50: J.Potokar; po $5: T.
Narobe, Rev.J.Kapus, Mr.Mrs.Pirš, M.Kolaric,
U.Strmole; po $3: A.Jeglic; po $2.50: Rev.S.
Kraljic, Rev.L.Mihelich, M.Hrovat; po $2: M.
Malarich, J.Kranjc, J.Mirtič, A.Strnisa, J.Tutin,
po $1.50: A.Doles; po $1: J.Menart, I.Oberstar,
H.Preotle, J.Pelhan, A.Bukovec; po 504:: A.
Penko, Mrs.M.Thompson, E.Ponikvar, M.Turk,
M.Msitzen; po 25: H.Anderson, L.Riley, F .
Pirman.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $30: L.Zizek; po
$10: J.Stergar; po $5: J.Starc, A.Luzar; po $2:
U.Strubel, J.E.Cornelius; po $1.50: F.Pierce; po
$1: G.Zaman, F.Bittenc, A.Nemanič, M.Ferkul,
H. Caron.

ZA ROMARSKI DOM: Po $5: F.Skulj, A.Bajt, F.
Kamin, F.Novak, T.Gubane, R.Champa, J.Champa,
P.Stimac; po $2: F.Marolt; po $1.50: M.Sebenik,
M.Mohorcic; po $1: M.Pisek.

ZA APOSTOLAT SV.FRANCIŠKA: Po $20: F.
Lukane; po $10: J.Petrich, L.Chemazar, M.Vidmar,
M.Vard, U.Struble, F.Drobinc, Mrs. Payne, M.
Lovko, M.Jalovec, M.Zabukovec; po $2: M.Kovach.

^emontiki

romarski zvon

vabi,,.

25. maja: Praznik Marije Pomagaj. Romanje Društva Marije
Pomagaj KSKJ in Društva Sv .Mohorja,Chicago. Nova maša p.Vale -
rijana Jenka OFM.

5. in 6. julija: Obletnica kronanja lemontske Marije Pomagaj.
Romanje za vse ameriške Slovence, zlasti pa za nove naseljence. Na
predvečer duhovna igra, kresovanje, procesija z milostno podobo. V
nedeljo ob 10.uri sveta maša pri turški votlini, nato Telova procesija
z Najsvetejšim in štirimi blagoslovi .Po popoldanski sklepni pobožno¬
sti telovadni nastop clevelandskih fantov in deklet.

Ta dan bo med nami prevzv. škof ljubljanski,dr.Gregorij Rož -
man, ki bo imel glavni govor.

13. julija: Zlata maša p. Kazimirja Zakrajška OFM, očeta
Lemonta. Slavnostni govornik bo prevzv. škof dr .Gregorij Rožman.
Udeležite se v čim večjem številu te prisrčne proslave našega jubi¬
lanta, tako zaslužnega za ameriške Brezje!

20. julija; Zvezin dan. Romanje Slovenske Ženske Zveze.
Velika slovesnost s procesijo z lučkami na predvečer.

It,  JUIIJ3: Romanje Prekmurskih Slovencev pod okriljem

Društva sv.Ane KSKJ, Chicago. /

2. in 3. avgusta :Porcijunkulske slovesnosti. K naši Ma¬
riji poromajo vse tri fare mesta Lemonta. ,

17. avgusta: Romanje Oltarnih in Maternih društev iz Cleve
landa. Duhovna obnova za članice.

24. avgusta :Romanje fare sv.Jurija iz So.Chicaga, lil.

31. avgusta ! Sklepno romanje letošnjega leta.Priredi ga
chicaška fara sv.Stefana. Isti dan vsakoletni MEDENI PIKNIK. J

Manjša romanja in duhovne obnove po dogovoru.
Pišite glede njih na naslov:

FRANCISCAN FATI
P .O . Box 608
LEMONT, Illinois