^ dan raren sobot, nedelj in prainikov. l-ued daily except Saturday*. Sunday, and Holktoft. PRO ETA GLASILO SLOVENSKE NAR0DNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravnlškl pro«tort: M97 South Lawndala Ave. Office of Publication: 1ÖS7 South Lawndala Ave. Talaphona, Rockwall 4804 YEAR xxxiil Cena UaU Je $6.00 to Ulic mu« jH«tnt i«, im. m ta« »o itftw C—afp «i IUnI t tU*. CHIC AGO. ILL« PONDEWEK. 14. NOVEMBRA (NOV. t4). 1941 Subscription 16 00 Yaarly ITEV.—NUMBER 221 Acceptance for mailing at »pedal rate of poataga provided for In sactlon 110S, Act of Oct I, lilt, authorlied on June 4. 1016. ngleška armada zavzela tri njavska mesta v Libiji | Podmornice torpedir&le italijanske bojne Udje in več parnikov na Sredozemskem morju. Hitlerjeve kolone začele prodirati proti Aitrakanu po okupaciji Rostova. Sovjeti priznali, da je situacija na centralni fronti kritična. Francija se morda pridruži osisču v vojni proti Veliki Britaniji in Rusiji | Egipt, 24. nov.—Angle- jokupirali Bardijo, Sidi Azeiz ,Sidi Omar Nuovo, italijanska njavska mesta v Libiji, in raz krožitve osiščnih čet pri Tobru-ku se je ponesrečil. Ta agentu-ra priznava, da So bila libijska mesta tarča silnega angleškega motorna armada z okupaci Rostova odrezana od oljnega v Kavkazu. Itotrakan je pristaniščno mesto Kasptfkem morju.- Zasedba va pomeni raztegnitev vojna Kavkaz. Nemškim arma-na tej fronti poveljuje feld- wial Ewald von Kleist. C, biro, Egipt, 22. nov — Britska «wda je obkrožila enote nem-fe motorne sile v libijski pu-hvi pod Tobrukom, poroča vrlino poveljstvo. Te enote so v i in preti jim uničenje. Tri-tot »o Nemci naskočili pozicije •jieikih čet in vsakikrat so bili ■toni nazaj z ogromnimi izgu- m. K»cijskim kolonam poveljuje [®*ral Erwin Rommel. Angle-to poveljstvo pravi, da je izgu-«1 že poi|)vico tankov, katere je v tli t ko. Angleži so razbili * nemških tankov v bitkah v in fH'tek, Srdite bitke so se razvile 45 •"J zapadno od trdnjave Čaja» na libijsko-eglptski meji. ^eva je, da sU na ozemlju J*1 to trdnjavo in Tobrukom J* nfmiki motorni diviziji, «vna n.-mška oklopna sila je ■pn-wkana na dvoje. Ena je i»«na na vzhodni in severni ■■»m britske armade. Anuleži »o okupirali osiščno PpM '«'ališče pri Zezeghu, 20 J) ju/nov/.hodno od Tobruka. PJ*»! osiščnih pilotov in več [«nikov je bilo na letišču. Vse P Ant-U-ii obkrožili in ujeli, r*J*n S». Sf zavedli, kaj se godi H'tekl letalci so bambardi- mesu ob obrežju Libije. * «Mine bomb so vrgli na ¡T"'" R«rdijo, Bengazi in Tri- ho zanetile požare in po-rlf rnn°Ro vojaških naprav. 22 nov —Ogromne bitke rfJ« V Libiji, ae glase poroči-|.y*lH*mkov fašističnih .listov z ■'ronte. Angleži so vrgli | «ilo in vojna vihri* na morju in v zraku, fa-" kr<»gi «o. priznali, da so-rn,k prekaša osiščno silo v J t* M Ca. N '"•rih. ' >'imka agentura Štefani da h, r^üéne motorne in *** kolona vzdržal« napade " 'ka in v nekaterih so ga ^"J Poskus glede ob- bombardiranja iz zraka. Poleg teh so Angleži napadli tudi Nea-pelj, Messino in druga italijanska mesta. London, 22. nov.—Ruska poročila priznavajo kritično situacijo v sektorju pri Tuli na centralni fronti. Sovjetsko poveljstvo je mobiliziralo vso silo, da prepreči obkrožitev armad po Nemcih tamkaj. Srdite bitke divjajo na vseh cestah, ki vodijo proti Moskvi, čeprav prevladuje hud mraz. Hitler je vrgel nove motorne in oklopne divizije na centralno fronto, da zlomi odpor sovjetskih čet, Fronta, na kateri se vrše bitke, se razteza v obliki loka od Tule do Kalinina in dalje do Možajska in Volokolamska. Kujblšev. Rusija, 22. nov.— Nemške dete so prebile sovjetsko obrambno črto pri Tuli, središču municijske industrije, sto milj južno od Moskve, a so bile pozneje vržene nazaj, poroča S. osiščno oboroženo silo. poveljtsvo poroča, da angleške podmornice torpedi-dve italijanski križarki, ene-nišilca in več parnikov v ope-jjah na Sredozemskem morju. Bitke, v katerih so zavojjevani divjajo v puščavah pri To-L Poroča se, da so Angleži i 600 osiščnih tankov in čez 15,000 italijanskih in ih vojakov. Roji nemških bombnikov in lete preko Sredozemskega •ja v Afriko, da ustavijo pro-rnje britskih čet. Naciji so ili tudi jadralna letala z vo-mi četami na libijska boji-Italijanske in nemške koso obkrožene pri Sollumu, it, in Halfajskem prelazu in jim uničenje. Berlin. 24. nov.—Vrhovno po-vo je naznanilo okupacijo va, važnega industrijskega ca, kjer se odpira pot proti škim pokrajinam, in začeli zi t- nanje c> , . , .. ni, naj izrtmjo svoje mnenje o Lozovski je dejal, da nemške Uwifu (My je b||. 70 ^^ izgube znašajo pet milijonov Število mož od začetka vojne, uključuje ubite, ranjene in ujete vojake. "Čeprav je sovražnik izvojeval več uspehov na ruskih frontah, je njegov položaj slabši sedaj kot je bil ob začetku vojne," je dejal. "Poraz Hitlerjeve vojne mašine je neizbežen." Berlin, 22. nov.—Nemške armade beležijo velike uspehe na ruskih frontah kljub močnemu odporu s strani sovjetskih čet, se glasi danes objavljen uradni komunike. Največje uspehe so dosegle v operacijah na centralni fronti in Donski kotlini. Ljute bitke divjajo na severni fronti pri Ladoškem jezeru. Nemci so začeli prodirati po pasu ozemlja 50 milj severno od Tikhvina, mesta, ki so ga prej zasedli, proti Leningrsdu? drugemu največjemu ruskemu mestu, ki ga naciji oblegajo že več tednov. Uradni krogi so objavili poročilo o ruskih izgubah. Te znašajo od izbruha vojne deset milijonov ubitih, ujetih in ranjenih ruskih vojskov. Nemci so uničili v tem času 15,877 ruskih bojnih letal, 27,452 tankov, 27.121 topov, 52 bojnih ladij in vojaških transportov in poškodovali 137 drugih. London, 22. nov.-Voditelji Francije in Nemčije se bodo kmalu sesuli in konferirali o sodelovanju in morda celo kapitulaciji in popolni pridružitvi Francije k osišču, se glase pon»-člls iz zanesljivih virov. Ta pravijo, da se bosta premier PHain in diktator Hitler sestala na konferenci. Kje in kdaj se bo vršila, ni znana Ameriški kongresnimi dospeli v Anglijo Javnost proti rudarski stavki Gallup Poll objavil izid glasovanja murray izvo ljen za predsednika cio M o g o i ne horporaci-je obtoimn» *abotaie RUDARSKA STAVKA PREKLICANA bi | WASHINGTON. D. Cm 23. nov. —John L. Lewis« predsednik rudarske unije UHWA, ee Je podal ln preklical stfvko v "kaptlvnlhv premogovnikih Jeklarskih korpo-racij. Natnaailo o preklicu stavke vsebuje plamo, katerega Je naslovil predsedniku Rooaeveltu. V tem Jt pristal na Rooeeveltovo sugestijo, na) posebni odbor Is* ravna konflikt med rudarsko unijo ln korporeeUamL sisvkar-JI pa naj se takoj vrnejo na delo. Odlok, ki ga poda ia odbor, morala sprejeti obe v sporu pri-sedeli stranki. Načelnik lege odbora Je dr. Jekn R. Steel man. direktor sprsvnege biroja federalnega delavskega departmenta. Detroit, Miclu 22. nov.—Philip Murray je bil ponovno in soglasno izvoljen m predsednika Kongresa industrijskih organizacij. Delegatje rudarske unije UMWA, ki so prej vodili oposi-cijo proti Murrayju, so tudi gla-sovsli zanj. Murrayja je nomlnlral za predsednika Thomas Kennedy, UUnik-blagaJnikjBMdarskt unije. Murray je na konvenciji CIO demonstriral svojo sposobnost kot delsvski vodja in da ni orodje Johna L. Lewisa, predsednika rudarske unije. Na delegate je napravil vtis, da mu je pot v Belo hišo znana. < V svojem govoru po izvolitvi je Murray udaril po represen-tantih mogočnih korporacij, ki imajo važne pozicije v obrambnih odborih in agenturah in delajo za plačo dolar na leto, obenem pa vlečejo velike plače od korporacij, za katere dobivajo mastne kontrakte na račun narodne obrambe. Obdolžil Jih je, da odrekajo delavcem pravice in sabotirajo oborožitveni program. Bendix, N. J» 22. nov,—F. Le- "Nekateri reprezentantje mo-roy Hill je naznanil, da je re- ^nih korporacij v obrambnih signiral kot predsednik družbe odborih ln agenturah se v nepo-Alr Associates na zahtevo voj-|4tenostl, zlobnosti in Izsiljevanju Princeton. N. J„ 22. nov.—Ne glede na to, kako so voditelji stavk prepričani, da je borba, katero vodijo, pravična, niso, kakor vse kaže, uverili javnosti, da je okli? stavk upravičen. Celo, ko so rudarji šli v kratko stavko v oktobru, preden je konflikt dosegel sedanjo stopnjo, je Zavod za javno mnenje (Gallup Poll) z glasovanjem ugotovil, da pritožbe ne upravičujejo oklica stavke. Glasovanje se je vršilo med reprezentativnimi grupami v prvem tednu tega meseca, kmalu potem, ko je John L. Lewis okli-cal stavko v "kaptivnih" premogovnikih jeklarskih korporacij, kateri je sledilo premirje do 15. novembra. Gallup Poli je stavil volil-cem vprašanje: "Ali mislite, da je bil John L. Lewis upravičen oklicati stavko?" Izid glasovanja je bil: osem odstotkov "da", šestdeset odstot-kov "ne", štirinajst odstotkov se ni moglo odločiti, osemnajst odstotkov pa je izjavilo, da niso slišali in ne čitali o oklicu stav- kov proti Lewisu, 14 odstotkov zanj, ostali pa se niso odločili. Oni, ki so se izrekli za Lewisa, so naglasill, da je on pogumen boritelj za delavske pravice, do-čim ga je večina obsodila kot-tr* moglavca in lopova, kateremu so lastne ambicije prve in glavne. Predsednik letalske družbe odstopil Pogoji za vrnitev tovarne stavljeni i Domače vesti Is Minaeeote Ely, Minn.—Z lova se nista vrnila John Lobe, star M0 let ln deček Jim Kočevar, star devet let. Prostovoljci ju ttčejo v gozdovih ob okrajni cesti it. 21 okrog enajst milj južno od Elv-ja,—Rojak John Moravec je pred nekaj dnevi na lovu šest milj severnozapadno od tukaj našel človeško okostje, o katerem sodijo, da je ležalo v gošči tri do Štiri leta. Lobanja je prebita s kroglo in zraven kosti sta ležala revolver in lovski nož. Neznanec je bil torej ustreljen ali pa si je sam vzel življenje. Koledar Olaaa Naroda prenehal New York.—Glas^ Naroda od 18. novembra naznanja, da letos ne bo izdal običajnega koledarja. Pravi, da so stroški previsoki in v zadnjih desetih letih je bila naročba tako majhna, da je veliko koledarjev ostalo neprodanih. Če se razmere kaj izboljšajo, bo Glas Naroda izdal večji koledar ob svoji 50-letnici. K temu lahko pripomnimo, da je koledar G. N. izhajal čez 40 let. Veetl is Cievelanda Cleveland—Dne 18. t. m. je umrla Rose Možič, roj. Krivic In doma is Bele peči pri Kamniku. V Ameriki je živela 20 let in tukaj zapušča moža in hčer, drugo hčer pa v stari domovina—Mrtvega so našli v njegovem stanovanju Johna Kostelca. Star Jv bil 57 let in roien v Pregsrjlh na Primorskem, te ima tukaj kakšne sorodnike, nI znano, v stari domovini pa zapušča ženo in tri otroke —-V nedeljo, dne 23. t. m , Je prišel v Cleveland hrvaški ban dr. Ivan Subailč, ki je popoldne goVoril na velikem javnem shodu v Public Auditorlu-mu, zvečer Je pa bil gost počaščen z banketom v hotelu Hol-endenu, kjer je bilo navzočih veliko Število Hrvatov, Slovencev in Srbov. V Imenu Slovencev je. drja. Šubašiča pozdravil župan Lauache. — Rojak Anton Kordan je bil pred nekaj dnevi zelo pobit pri delu v tovarni. Člkaška vest Chicago.—Dne 20. ^ novembra je v bolnišnici v Mllwsukeeju umrl župnik in frančiškan An-zelm Mum, star 6ft let. V Ameriki je bil okro« 30 let ln žup-nlkovsl je med drugimi kraji tudi v Chicagu. Pokopali ao ga v Lemontu. (Poročilo ne pove, kje e bil rojen.) nega departmenta. Z njim vred je resignlral podpredsednik Harold I. Crow. nič ne razlikujejo od Bfowneja in Biofffi, ki sta bila kot uradnika mednarodne unije odrskih d»rd Kosebery. ko-misar za luke, in polkovnik J. J Umrlim tajnik vojnega ml-1 ne plkete m kompenijskih po-nistrs. jbojnlklh." staii in pretepeči izgnani tz Ml chlgana, če ne bodo nasilja ustavljena. .4 Pltlaborgh. Pa« 23. J un,—Do prvega nastljs v rudarski stavki je prišlo pred premogovnikom H. C. FrU k Coel k Coke Co. v Kdenbornu. ko Je grupa kompenijskih pobojnikov pričela stre-IJeti na pikete iz saeed« Deset plketov Js. bilo ranjenih William J. Hynes, predsednik četrte-ga radarskega dlstrtku UMWA, je dejal, "da Incident nI bil bitka. temveč zloben ne ped na mir Ia Olrarda, O. dlrarcf, O;—Anton Lapsjne, član društva 40 SNPJ, Je dobil pri delu v tovarni hude opekline po obrazu In se nahaja v bolnišnici,—Louls Pire, blagajnik društva 49 SNPJ, Je uspešno prestal težko operacijo na Želodcu in zdaj ae mu vrača zdravje.— Jos. Umek, član društva «4.1 SNPJ, je bil povožen po avtomob! lu, ki se ni ustavil ob zeleni luči in ko je udsrll Umeka, Je zbežal. —Družini Frsnk Preveč mlsjšl je umrl sinko, star dve meseca. —Albin Dobrovoljc, član društva 49 SNPJ, se zdrs vi v okrajnem «ari a toriju Obiski Chicago,—John Tomažtn Iz I* Salta, III., in član št 2 SNPJ je 21. t. m. oblekel glavni ursd KN. PJ In uredništvo Prosvete General Weygand dobil brco Prelom med Ameriko in Francijo? Vichy, PrancUa. 22. nov.—General Maxime Weygand, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile v severni Afriki, je bil upokojen in to strategično ozemlje je prišlo pod direktno kon trolo admirala Jeana f Darlana, podpredsednika vlade in «una-njega ministra. Slednji je znan kot zagovornik poglobitve kooperacije med Francijo ln na-cijsko Nemčijo. Weygsnd je star 74 let ln je poveljeval 'francoskim armadam v zadnji fazi vojne proti Nemčiji. • General Alfonse Juin, ki je bil izpuščen Kot poveljnik is nemškega ujetniškega taborišča v juniju, je nasledil Weyganda kot poveljnik francoskih čet v Afriki. Doznava se, da se je morsl Weygand umakniti, ker se ni ogreval sa kooperacijo z Nemčijo. Podadmiral H. A. Fenard, bivši Weygandov pomočnik, Je bil imenovan za generalnega tajnika francoske Afrike in bo odgovoren Darlanu. Za vojaškega poveljnika francoske Zapad-ne Afrike Je bil izbran general Jean Rarrau. Te izpremembe so prišle, ko je po necijlh kontrolirani pariški list Nouveaux Temps objavil uvodnik s zahtevo za francosko vojaško kooperacijo i Nemci v Afriki proti Angliji, ko je ta odredila veliko ofenzivo proti osi-šču v Libiji. Ta liât je napadel Wllliama D. Leahyja, ameriškega poslanika v Vlchyju, Weygand je poslal poslanico francoski kolonislnl armadi v Afriki, s katero se Je poslovil od nje. "Ostanite lojalni avojim slavnim tradicijam ln vladi mar* šala Petalna," ae je glasila poslanica. Washington. D. C» 22. nov.— Ustavitev ekonomske pomoči frsncoskl severni Afriki je bila naznanjena v izjavi državnega departmenta. Slednji je namignil možnost preloma diplomatič-nih odnošajev med Ameriko In Francijo. "Iz poročil, katera je dobil državni department, je očitno, d« se je frsncosks vlsds udsls Hitlerjevemu pritisku in poslsla generala Weyganda v pokoj," pravi izjava. "Iz tega razloga mora Amerika revidirati svojo politiko napram Franciji." Angleška akcija proti Finski Isjava zunan j.*. ministra Edana London, 22 nov,—Zunanji minister Anthony Eden Je dejsl v parlamentu, da je Anglija že podvzela vojaško akcijo proti nemške divizije zatirajo re-volto v srbu! Mtdzavezniiki o d bor orital nacijšhi terorizem CEZ 80.000 POLJAKOV USMRCENIH Ankara. TurtUa. 22. nov.—Tri nemške vojaške divizije okrog 45,000 mož) so zavojevane v bitkah s srbskimi četnikl, ki divjajo s nezmanjšano srditostjo v centralni, vzhodni in sapadnl Srbiji. Oborožena sila generala Milana Nediča, predsednika srbske vlade pod osiščno kontrolo, ne more zatreti revolto. Njegova armada Je utrpela ogromne Izgube v bitkah s četnikj. Mnogo vojskov se je pridružilo rebe-lem. Eksekucije talcev so po nemških poročilih is Belgrada zavzele velik obseg v zadnjih dneh. Med \aicl je čez 1500 zdrsvnl-kov, odvetnikov, čaanlkarjev In drugih profesionalcev. London. 22. nov.—"Interallied Information Commlttee", ki ga tvorijo reprezentantje Velike Britanije, Ruaije in devetih držav, katere Je usedla Hitlerjeva oborožena sila, je objavil poročilo o eksekucijah talcev v pod-Jarmljenlh državah; Čez &000 talcev ja bilo ustreljenih samo v Jugoslaviji. To število ne uključuje onih, ki ao padli v bitkah med četnlki In osiščnim vojaštvom. Okrog 18,000 grških prebival- cey je bilo ubitih v šestih mestih in vaseh v Traciji, pokrajini, ki Je prišla pod bolgarako oblsat, Na tisoče drugih ao pobili Italijani. Nemei ao požgali več mest na Kreti, grškem otoku, zaradi napadi na nemške vojake. Naciji so poklali čet 82.000 oseb na Poljskem v zadnjih dveh letih, Eksekucije so na dnevnem redu. Na stotina Čehov je bilo ustreljenih v nacijsk! krvavi čiatkl na obtošbo sabotaže In protinacijskih sktvnoati. Najmanj 280 Francozov je bilo pomor jenih radi napadov ln ubojev nemških častnikov In vojakov. Nacijska strahovlada Je v rszmshu v Belgiji, Hoiandlji, Danski, Luksemburgu ln na Norveškem. Na tisoče oseb je bilo aretiranih v teh deželah In mnogo ustreljenih. Ijtafk 22. nov,—Dva Hrvata sta bila obsojena na smrt na obravnavi pred nemškim vojaškim sodiščem, Spoznana sta bila sa kriva, da sta vrgla ročne granate ns avtobus, na katerem so ae nahajali nemški letalci, 12. s*p-tembrs. Dva letalca sla bila takrat ranjena. Httke so zsvzele značaj civilne vojne, se glaae v Zagreb dospe- Francosko sodišče oroti eketradiciji Caballera Vlchy, Francija, 22 no v—Sodišče v Nimeeu se Je izreklo proti ekatradldjl Francisco («arga Caballera, bivšega predaednike špenake lojalletlčne vlade Eka-t rad ici j o Je zahteval špenaki diktator Franco Mehiški poslanik Aguiiar Je vložil proteet pri fran-soaki vladi, da prepreči Izgon Cabellera. Kinaki, Rmnuniji in Ogr.ki, m u -rlasstelh krajev raz- hotel .» odgovarjati kritikom, ki Jugoslavije V spopadih ao hoteli vedeti, zakaj vlada ne vladnimi četami In uporni- nudi večje poriMičl sovjetski Hu-1k» v <,n#h )• P1"110 171 siji. Eden Je priznal, da bi Js- »^'".lltov. na stotine pe Je bilo ponaki napad n. Burmo uatvar.l «J*»* Več jih je bilo ustrelje-kritično situacijo j "lh ,V,M P'i/adHl «» bili Konservativec llenry O ¡'»Isti . ^^^^^^ Htrsuss Je zahteval od Edens Iz- ^ javo, da Je vlsda zavzela staliamerikkl šče "da sleherne ^va kl na- /of|#^ J, ^ \m\* Itusljo, Je napadalka tudi ^ ' Velike Britanije in vsak sovrsž Washlng(on. D C., 22 nov — nlk s«»vjetov Je tudi naš sovrež- Dlplomatlčnl krogi so namignili, nik " Eden je ignoriral zahtevo ' <1 a Ivi H*Mieevelt imenoval gene-IVjel je le, da Je vojaška akcija rala Jameae H Huinaa za posla-v teku. nika v Kun ji Sedanji poslanik Izborit Noel liaker je pripo l^urence A Ktetnhardt. ki ae ročal spojitev kolonialne politi-1 vrača domov, bo na svojo last-ke z bnUkimi vojnimi cilji. An- j m« >eljo razrešen dol j nos ti On gllje nej javno razglasi, "da se je bil imenovan za poalanlka i bori ne samo za svoji» svobodo, pred dvema letoma General lemveč tudi za svotKido vsega Burna je bil član ameriške mtat-' človeštva Prebivalci britakih j Je. ki je pred nekaj tedni obiska-kolonij nimajo svobode, čeprav' ia Muskvo in konferirals s SUlI-lee pogumno bore na strani ne nom tor drugimi sovjetaklmi vo-jsih armad." Jdi^-lj» PRD8 VÏTTÂr 1 ^GWDlLljEK - PROSVETA THE CNLIGllTENMEHT GLÁSILO M» LA8TNINA SLOVEN8XE NARODIfE PODFOIUTC JEDKOTE Organ oí and publiihcd h* SIovm» National Banofit Sociofy ■ * » ffaro¿nir \ ta Zdruiana driava (lavan Chicaga) In Kañado StJO na Uto. 13.00 sa pol lata. tl.Sf sa éatrt lataj aa Chicago I» CMMa $7.50 sa calo lato. $3.75 sa pol latas sa inoxamstro M-00. Subacription ralas: (or tha Unitad Btataa (axcapt Chicaffo) and Cañada $04)0 par yaar. Chicago and Cierno 17JO par fM*. foraign couniriat 19 00 par yaar. ^ ¿ A _ ^' Cana offlaaov po dogororu.—Rokopiai dopiaor in nanaro6a*ih ¿lankoT sa na rraiajo. Rokopiai litararna vsabina (¿rtica. poraatt drama, paawi lid.) sa rrna)o poéUjatalju la v sluiaju. éa Ja pvUotll I Adrartising ratas on agraamani.—Manuscripts ol communications and unsoliciiad articlaa will not ba raturnad. Othar manuaaripta. such aa storias. plays, poems, ate., will ba raturnad to sindar only whan accompaniad by salf addraaaad and »tanipsd anralopa. Nas lor na vsa. kar Ima stik ■ listom i PROSVETA 2657 51 So. Lawndala Ara.. Chicago, Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (November 30, 1941), poleg vaJega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. 138 la združenje sveta GJas§vi iz naselbin Predi kratkim je Izila knjižica z naslovom "The Last Best Hope dt Earth," katero je spisal Harry Scherman. Drobna knjižica, ko-mäj 43 strani, toda na teh straneh je več realizma kot ga najdete * vagonu debelih drugih knjig. (Lahko Se omenimo, da nam je bila ta knjižica poslana od založnika ha priporočilo Louisa Adamiča.) ^ . ^ Pisec prIW, da je po Gallupovem dognanju 83% Američanov uverjenih, da bomo na vsej črti v vojni, preden bo končana, toda na vpraAanJe "Za kaj se bomo pa bojevali?" nima he nihče odgovora. Poraz Hitlerja, nacizma in falizma je negativen cilj. Vprašanje je, kaj naj postavimo namesto Hitlerja, nacizma in fašizma. Pozitivnega programa ali cilja miru še manjka. Samo "svoboda," "demokracija," "varnost" in "obramba" še ne zadostujejo po mnenju pisca. Ljudj* potrebujejo nekaj konkretnega in globokega, neko filozofijo ali vero, ki bo jasno razumljiva vsakomur, o kateri ne bo nobenega dvoma in katera bo upravičila vojno. . Nato pojasnjuje pisec kompleks današnje družbe in ugotavlja, da Je moderna tehnika združila svet v ekonomskem oziru. Vsi narodi so združeni gospodarsko ne glede na to, če se tega zavedajo ali ne. Vse države izmenjavajo med seboj blago, vse države občujejo med seboj in vse države se uče druga od druge znanstvenih resnic, iznajdb, odkritij itd. Socialni razvoj človeštva gre v to smer že dva tisoč let, zelo je pa bil povspeŠen z iznajdbo parnega stroja, torej t' industrijsko revolucijo, ki traja zadnjih 200 let. V teh dve sto letih Je svet ekonomsko tako tesno povezan med seboj * da je vaaka razrušitev te ekonomske unije nemogoča—razen če hoče kdo uničiti človeško družbo. ^ ] Tako je v ekonomskem oziru in nihče ne more zanikati tega dejstva. Ampak v političnem oziru je svet še sto let odzad za ekonomsko zvezo. Dočim gospodarstvo narodov potuje z vlakom, gre pplitični razvoj na polžu. In ta velika zaostalost političnega razvoja, ta velika razdalja med gospodarsko in politično unijo sveta, je vzrok vseh teh socialnih in ekonomskih potresov, vseh teh kriz in vojn v zadnjih petdesetih letih. Končno je svet prišel na točko razvoja, ko se mora politična faza hitro pomakniti kolikor je zaostala—pomakniti se mora zlepa aH zgrda. Ker se ni hotela zlepa, se mora zgrda! Sedanja svetovna vojna jo socialni proces politične združitve sveta s silo. Hitler je v tem procesu le naključje. Lahko bi bil kdo drugi in kje drugje. Važno pa je to, du namerava nacijska Nemčija združiti Svet pod svojo diktaturo, katera je diametralno protivna političnemu sistemu Zduženih držav, sistemu politične demokracije. Ce se opremo na to naziranje, na to filozofijo, tedaj je funda-mentalna razlika med nacijsko Nemčijo in vsemi onimi, ki so z njo, in med Ameriko jasna kot beli dun. Zdaj ne gre več za to, kakšno politično obliko naj imu Nemčija in kukšno politično obliko naj imu Ameriku, temveč gre samo "za to, ali naj politična oblika nacijske Nemčije objame ves svet ali nuj bo politična oblika Amerike (demokracija) bodoče yujilicne svetovne zveze. Tretje poti ni. Kdino vojna more odločiti, ruzen če se Nemčija poda in za*fže svojo svetovno misijo. Amerika ae ne bo podala "in svoje politične demokracije ne bo zavrgla!— - Ce nacijska Nemčija zmaga v tej vojni in usili svetu svoj totalni mir za HtiaoČ let," kot grozi, teduj zuvluda po vsem svetu Pax Germanica oziroma svetovna voja&ku diktatura s središčem v Berlinu; če pa zmagata Anglija in Amerika s pomočjo njunih zaveznikov, tedaj je logično, da mora dobiti bodoča politična unija sveta demokratično podlago. To so razlogi za vojno, kateri se ne moremo izogniti, če nočemo enostavno kapitulirati pred nacijsko diktaturo sveta. Tako ugotavlja Harry Scheiman današnjo situacijo. Prav nič nam ni /nun (a pisatelj, vendar se nam zdi, da je moral citati socialistični» knjige, kajti socialna in ekonomska stran njegove filrv zofije je zelo blizu socialistične analize človeške družbe, seveda brez onih filozofskih okraskov, ki so bili neizogibni pred sto leti. Demokratični socializem Je svetovna politična zveza narodov, ki proizvajajo vse |>otrcbščinc /a |>orabo in Jih zamenjajo med seboj kooperativno, v ostalem pa |>orabijo vse svoje organizirane znan stvene, intelektualne in umetnostne sile za izboljšanje svojega in-dividualnega kakor kolektivnega življenja, tako da bodo za člova ka res dobro na svetu. Poročilo zastopnika Pa.—Prvi teden v novembru sem obiskal naselbine Bridgeville, Sygan, Little Washington, Meadow Lands, nekoliko po Strabanu in par hiš v Libra-ryju. V prvi naselbini je J. Kvar-tich, bivši gt. predsednik SSPZ, ponovil Proletarca. Istega so ponovili v Cook Hill klubu, mre. Anna Beranik je na novo naročila Proaveto, ponovil pa jo je J. Nemanich. V Sygan u pa so ponovili Proletarca Lov. Kaučič, Joe Dermota ip Julius Lisjak. Zadnjega poznam še izza izredne konvencije SNPJ leta 1908. Bila sva skupaj na hrani za časa konvencije pri gostilničarju Košičku na Center ave. Tam sem prvič slišal peti po notah pesem "Morje Adrijan-sko". KošiČka so prišlf obiskat nekateri delegat je okrog polnoči, bili so večinoma Cleveland-čani. Med njimi sta bila tudi Kerže in Korče, ki je bil na la-sallaki kdnvenciji izvoljen za blagajnika. Med njimi je bil tudi neki pevovodja, ki je poučeval zbor v Clevelandu—ime sem pozabil. Peli so tako lepo, c^a me je petje dvignilo iz postelje, v kateri sem se že nahajal. Tiste noči ne bom pozabil, kakor tudi ne peami "Morje Adrijansko", ki je tako pomenljiva posebno v današnjih dneh. Iz Bridgevilla sem se peljal v Little Washington, ki šteje 30,-000 prebivalcev. V tem mestu še nisem bil na agitaciji; mislil sem že večkrat, da bi šel tja, ali mi jfc bilo vedno odsvetovano, češ da je tam le par Slovencev, dasi imajo društvo SNPJ. Prvega "koftumarja" sem poiskal na Wylie ave., namreč Franka Le-starja. Našel sem ga lahko. Možak je zelo prijazen, kakor tudi njegova soproga. Doma sta blizu Gorice. Po daljšem kramljanju me je Frank zapeljal do drugega rojaka, namreč Ignaca Samca. Ko me oredstavi, mi Safiicovi pravijd, da me poznajo. Mbgoče, ali jaz jih ne poznam. Mrs. Samec nato pravi, da bi jo moral poznati, ker je pri nas alužila pred 30 leti, ko je prišla iz starega kraja in ko je morala moja žena v bolnišnico na operacijo. Seveda sem se takoj spomnil, da so mi to žensko preskrbeli Pregradovi, pri katerih se je nahajala predno se je orno-žila. Mislil sem še tisti večer nazaj v Meadow Lands, toda dobri Ignac Samec je rekel, da me hoče peljati z avtom, da obiščeva še par drugih rojakov v naselbini. Seveda sem ponudbo rad •prejel. Obiskala sva M. Str'ni-sho, Johna Razvoza in Joeva Mravljlvca v Lincoln Hillu. Slednjega sva našla pri trgovcu Sternishu, ki ima poleg trgcivi-ne tudi gostilno. Joe Mravljivec Jt ie piihvtafi čluvek lit bečlai, pred več leti je bil tudi v okraju Westmorelandu, največ okrog Smithona. Kupil je Adamičevo knjigo "Two-Way Passage", ka kor tudi trgovec Strnisha. Zad nji je blagajnik društva 617. ker sem bil že malo v rožcah, si nisem vsega zapomnil, kar sta ■fetartIMH m prida i/. mi Strnisha in Mravljivec p po vedo vala, ampak mialfn, sta skupai v Ameriko pnsla TrboveljTajer sta tudi doma, če se ne motim Ko smo se v gostilni dogovorili, sva se s Samcem odpeljala proti domu. Tisti večer je zelo deževalo in nismo mogli obiskati še par ostalih rojakov., Ko pridemo domov, je imela mrs. Samec pripravljeno bogato večerjo.,, Well, Zorpik ni tako napravil kot br. Molek v Imperialu. Naredil sem kot kamela, ki se v puščavi napije Vode za več dni, ker ve, da je ne bo zopet kmalu dobila. Mislil sem si, da se bo že kako "zgli-halo" prihodnji dan. Ker je bila tudi postelja dobra, sem vseeno dobro spal, seveda sem pa tudi precej prehodil tisti dan, kar človeku privabi boljšo prebavo. Ignac Samec je blagajnik društva 521, čijega je bil tudi ustanovitelj in je ves čas njegov dober uradnik. Zakonca Samec imata tudi štiri "zauber" sinove, ki so tudi člani SNPT in zelo nadarjeni fantje. Eden je pri vojakih pet mesecev in je že kaprol, Stanley je steklar, Johnny In Willie sta pa profesionalna žogometna igralca. Willie je sedaj podpisal pogodtio z baseballskim klubom v Cincin-natiju za prihodnje leto. Tam bo hodil tudi v večerno šolo. Johnny pa bo premeščen iz tovarne za propelerje v Akron, O. Vsi štirje sinovi stremijo za večjo izobrazbo. \ Willie me je drugo jutro peljal z avtom po mestu in mi raz kazal tamkajšnje zanimivosti. Mesto itaa kakih šest steklarn, eno jeklarno in še par drugih tovarn. V tem mestu imajo tudi radijsko postajo, lepo bolnišnico, dom za bnlničarke in Washington-Jefferson College, ki so ga sedaj še povečali in olepšali park okrog njega. Pri tem delu sta bila par mesecev zaposlena tudi Samcova fanta. Se razume, da so okrog tega mesta tudi pre-mogorovi in ob času depresije je ta naselbina malo trpela. V tem mestu je tudi sodnija okraj* Washington. Potem tne je Bil-lle peljal v Meadow Lands, njegova pot pa Je taila v Pittsburgh. Hvala vsej družini za kooperacijo. Kupili so tudi knjigo "Two-Way Passage*'. l-V Meadow Landsu sem obiskal nekaj družin. Mrs. UniČek je ponovila Prosveto, mrs. Va-lenčič pa jo je naročila na novo. Tudi Jože Bizjak je isto ponovil, v Strabanu pa Ivana Sed-mak, J. Trohovi pa so kupili "Two-Way Passage". V Strabanu sem izvedel ža lostno novico, ki je bila že objavljena v Prosveti, da je preminul stari Žigon. Ko je bil v bolnišnici, sem o njem poročal. Takrat je zahteval, da ga pošljejo ven, kar mu je seveda skraj #ak> življenje, ker doma si je mdral sam kuhati in postrežba ni taka kot v bolnišnici. Poročal sem takrat, da se Je bal, da mu zapravijo dom, ker bolnišnica je predraga stvar. 2igon je bil zvest naročnik Prosvete in imel je tudi Proletarca, ampak zad njih par let mu finance niso do- pUSčale in je moral eh list pil-fctitt. Jtadnjrf leta ae fe .skmmt.o preživljal od fertte.lier ni JHrtel drfavt prebisflfi svojih dveh mafHnih hHKČ, da bi dobil pert* zijo, dasi je bil upravičeni do nje, ker je dolgo let garal v tej deželi. Star je bil nad 70 let. Rojaki, bombardirajmo državne poslance in druge avtoritete, da se ta zakon amendira glede prepisovanja domov državi v zameno za penzijo. Menda misli predsednik Hoosevelt nekaj slič-nega priporočati kongresu, to Je izboljšanje zakona 'Socialne zaščite. Kot so nedavno listi poročali, bi po nameravanem izboljšanju tega zakona prišli vsi delavci pod socialno zaščito, to je nadaljnjih 27,00®,000 delavcev in delavk, ki sedaj niso kriti. Po tem načrtu bi "prišlo pod socialno zaščito 2,900,000 hišnih delavcev in delavk, 4,500,000 poljedelskih delavcev, 5,000,000 samoza-poslencev, 3,000,000. priročnih (casual) delavcev, 4,000,000 vladnih uslužbencev, 1,000,000 dobrodelnih delavcev in 7,000,000 malih obrtnikov in kmetov. Ako bo to sprejeto, bomo potem malo lažje dihali. Govori se tudi, da. bo tudi letnica znižana od 05. dp 60. leta. Vse to naj bi stopilo v veljavo vsaj do takrat, ko bo vojna končana. Govori se tUdI, da bodo zvišali brezposel-nostno podporo na 20 tednov na leto. Seveda se bodo zvišali tu di davki za te sklade. Sleer pa ta fond dobro obstoji, ker se v njem nahaja $4,750,000,000. Svojo turo sem zaključil na Libraryju. Tam je A. Potočnik, tudi bečlar/^ponovil Proletarca. Prenočil sem pri Stevu Ritoni-ju. Njegova žena je doma iz Soške doline in je pripovedovala, kako je bilo doma v zadnji, svetovni vojni'leta 1914-18. Njim se iz Soče ni bilo treba seliti, vendar pa ve, kaj se je godilo na soški fronti, katere kraje so skušali zavzeti Italijani. Med vojno je ona tudi pomagala prevažati pošto skozi tunel v Prebil, odkoder je šla pošta naprej v Trbiž. Tudi ona zna povedati, kako 90 sovražni vojaki uganjali vsake vrste nasilja. Anion Zornik, zastopnik. 11 novemJ Spomin na brata in drugo Harminia, Pa.—Nič posebnega nimam za poročati iz naše naselbine. Martinova nedelja je že minila in minil je tudi moj brat Martin. Prav te dni bo (21. nov.) tri leta, odkar se je moral radi nasilne smrti'posloviti od svoje družine, od mene edinega brata in od dveh sester, ki še živimo raztreseni — jaz tukaj v Herminieju, sestra Mary v Homer Cityju, sestra Fran-ces pa v McKeesportu. Ali včasih pa le .pridemo skupaj in ob vsaki priliki se sporni njamo našega brata Martina, k ga ni več med živimi, kakor tudi ne mlajšega brata, ki je padel v prvi svetovni vojni. Padla sta oba od svinčenk, Matija na krvavih poljanah "za domovino", ka kor pravijo, Martin pa od krogle treh razuzdanih pobalinov ki so mu ugasnili njegovo mlado življenje. T» twwai kot spomin dragemu bratu Martinu od nas ostalih, ki se še borimo za večji košček kruha in za boljšo bodočnost, Martin pa je rešen vsega zla i^ tako tudi ne ve, kaj se dandanes dogaja po svetu. Prav zadnje dni smo prazno- ti* Prosvete. 24 novembra 1921) Domača vaaii. 1/ Pennaylvanijc poročajo o,novih navalih na slovenske "munšajnarje," ki kuhajo žganje. ^ Delavska veati. IllinoUku delavska federacija se Je potegnila /a rudarje v Khhmi.su. ki Jih jp I«ewm izključil. ^ Amaiiika vasti. Mednarodna razorožitvena konferenca v Wa-»hingtonu m- je začela za — zaprtimi vrati kot versajaka mirovna konferenca Ii inoaamstva. Jugoslavija »e Je podala svetu Lige narodov t obljubo, da bo rcipcktirala meje Albanije, nakar Je antanta umaknila obtožbo. BovJataka Ruaija. Poveljstvo rdeče armada v Ceorgiji je dalo dve vojašnici na razpolago otrokom, ki so prtbežali iz >'l«dujočih pokrajin. 4 . Howard O. Hunter, načelnik administracije WPA. vali obletnico, ko je bilo končano prvo svetovno klanje. Kdaj se bo končala sedanja vojna, nihče ne ve. Če bi bil jaz vsega-veden, bi rekel: Proč z vojno in vsemi hinavskimi intelektualci, ki jih je toliko, da v najkrajšem času premotijo nevedno ljudstvo in to ubogo delavsko paro, ki se šopiri, kako visoko je naobražena, da ji nihče ne more do živega. Ko pa pride tako huda ura kot je danes, se pa kla-verrto uda Usodi, katera jo je objela s svojimi grozodejstvi. Menda je ves svet s hudičem obseden. Vse je tako od danes do jutri, kaj bo pojutršnjim, pa nihče ne ve. Frank Fink, 200. Major P F. Baraya. polkdvn&l fE lafete* In potWnflr P t. Beresïn. člani aov)atalta vojaška mWiJe ogledujejo «mer lik o bojno letalo. Caafnikt tO M mudili v Severni KaroilnL ko eo M tam vtüU vojaški manevri. Moje hrepenenje po t I Vil» •• Ameriki m doživljaji XX. Weat Middlesex. Pa. — Naj prvo bom povedal o smoli in nesreči. Bilo je nekega jesenskega dne leta 1927, ko se dogovorimo jaz, Joe Godina, Frank O-korn in Frank Hribar, da gremo na jago nad jazbece. "Peljali sit}0 se s Hribarjevim avtom na Klamfarjevo farmo. Tam hodimo pazno sem in tam in čakamo pri luknjah. Nobenega jazbeca ni bilo in smo šli praznih rok domov. S tem v zvezi naj one> nim in spodaj povem bolj jasno, da je sosed imel več koštrunov na svoji farmi, pa mu je eden poginil. - V mraku se pri Klamfarju Še mleka napljemo in odfuramo po glavni cesti proti Sharonu. Z Godinom sva sedela zadaj. Jaz imam to navado, da na lepi vožnji rad razdremljem in tako Sem tudi to pot. Naš šofer vozi za drugimi avti. Ko smo prišli do predmestja Sharona, se je znočilo. Nekako par sto korakov pred nami izstopi družina iz poulične. Ta potem zavije na stransko cesto, družina pa jo,mahne ob tlakovani cesti proti nam. Mlad mož in žena gresta drug poleg drugega naprej, za njima pa stara mati, ki vodi štiriletno deklico. Med avtnimi presledki so stopili na avtni tir na cesto in tako so se umikali s tira in zopet Mol in žena, ki sta bila spredaj, sta videla naš avto in se umaknila, stara mati z vnukinjo pa ni zapazila avta in ostala na cesti. 2e se zaletimo in s fenderjem udarimo deklico in o-be sta odleteli v jarek. Jaz sicer nisem videl, ^ čutil sem, da smo nekaj zadeli. Okom, ki je sedel spredaj, pravi, da smo povozili otroka. Kakih 50 korakov naprej ustavimo in gremo počasi ritenski do kraja nesreče, a je že neki drugi voznik odpeljal vse štiri v bolnišnico. Pristopi človek In nam pravi, kaj stojimo tukaj, najbolje je, da gremo takoj na policijo in se javimo, ker heareča je velika. Tako smo tudi storili in policiji naznanili nearečo. Nazajgre-de se ustavimo v bolnišnici, da izvemo, ali je nesreča težka ali lahka. Otrok ima počeno lobanjo, stara mati pa je hudo o-praskana. No. aedaj imamo, pa vraga. Nameato jazbeca smo o-troka in staro ženico zadeli. Drugi dan je bila nedelja In že smo izvedeli, da Je štiriletna deklica podlegla poškodbi. Zvečer že pride policija in odpelje našega šoferja v zapor. Po pogrebu o-troka je bila aodna obravnava Dokazano je bilo. da šofer ni kriv in bil je oproščen Mladi oče in mati *ta jokala in rekla, če aoditče neče kaxnovatKtake ga zločinca, ki ubije edinega o-Mfe da ga bo Bog kamovsl - 7. pora J sem omenil, da je jPf*n*arjevemu *edu M ktftrun Pa je, nas tutl 2 obdo Zil, da smo ga * U Žival Je JMtkopal in pr| Klamfarju vprašal, k jel ta ¿lan jagal tam okru, ln on pozna. Klamfa, nVslj sluteč, je odgovoril, da na*, da smo njegovi prijatelji gre* «menoj do njun. p J sed, ubili so mi koštruna far ugovarja, da to ni res smo tak», da bi komu šk« toli; ce bi se bilo res ka, po nesreči pripetilo. Je pobi se bili zglasili. plačal, 3 na in ga s sabo vzeli ZaJ farmar trdi svoje. Klam/ moral z njim. drugače bi farmarska jeza. Najprej prideta do Joevaj na, potem se do drugih vsi skupaj pridejo k menl -sem jaz koštruna ustrelil, dim se, koštrunov se vid< sem; in če bi ga ustrelil ne pustil tam. Zakaj bi delal škodo? Nihče izmei ga ni ustrelil, nedolžni sme, mar trdi svoje, da koštrun ustreljen, da ga je ¿e zakc, mu glavo odrezal za dokaj ne plačamo zanj $13, nas ral na sodnijo. Kaj hočemo? Nedolžni ampak on nam lahko napra nost, ker farmar ima b, Šihte bomo izgubili, hodili { diŠče in stalo nas bo vec. čajmo, da bo mir. Pa sr Šteli $13 po nedolžnem, vem od moje strani, ln če| bil res kdo ustrelil od naše ¿ii, bi bil po tolikih letih vedal Tako smo imeli dve msrj sti dan. Že sem zapisal, da smo za Slovenski dom in spl^ vse, kar je bilo koristnega brega za naselbino. Leta §mo Ustanovili pevsko dr Slavec pod pokroviteljstvo v korist Slovenskega domaJ bro je že šlo s petjem in sif nastopili v Aliquippi, Waj in Girardu. Prvi koncert imeli 28. jan. 1933. KmaU tem pa se je začelo meda no špikanje, petje je začelj rati in pevski zbor je mora nehati. Tudi godba na piha So "Stala lepe stotake, je ie v pozabnosti. Pri vsem bil vzrok preveč sebičnost naša samoglavnost.^ Več sreče imamo z gosp skim klubom, ki je bil pre leti ustanovljen v prid Sl^ skega doma. Ta klub je še bolj aktiven. Pridno dela hinji, vsako pomlad pridne zakajene sobe in prostore sem pa tam pa tudi porini copak v Domovg blagajno Pri nas se je dalj časa pc lo, da bi ustanovili angl<šk( slujoče društvo SNPJ. Pa m govoriva z Garmom in s sva vzela še CvelbarjevcKa na in šli smo od hiše do Kmalu smo imeli 17 novih didatov. Dogovorimo se ti tajnikom društva 262 Frar Stambolom, ki je tudi prip gel k novemu društvu. Sk mo skupaj nove kandidat««, s mo potrebne listino in pote zdravniku. Povabili srn« negu predsednika br. C aink daje prišel 2. julija 1938 . prisegel vse kandidate. » pa je bil slavnostni banko ples. In tako imamo kM Sharonu tudi angleško društvo Keystoners St. PJ. ' Tako imamo pri nas štiri porna druitva. in »i<*r _ ski dom 31 SNPJ v Sharl Slovenec 282 SNPJ v M (25-letnlco je obhajalo 1941 z lepim programom! stoners 755 SNPJ i'M Sloga 174 A HZ v Sharon t08 je praznovala mamo lep P™0"*1 * * dom. ki se prt lično v/dr u^ cer ne z velikimi, toda»* nimi dohodki Tud, naa M ml vsi skupaj smo nal^ praznovali njegovo lW«um> Poleg teh or*an»/JC.j J gUnov imamo tudi mUd» kUk št 21 SNP^i K stanovljen , H voditeljica * J ces Novak in ^ H vodatvoml^ra^^ lek naa večkrat r»> ^ n*P~uct l n-m ni « ^ ne zaw nadomeščeno z vlada. Glav-mdzorstvo nad gospodarji Srbije je poverjeno prej-pnu generalnemu konzulu iausenu."—S tem se poroci-iončuje. Donavska komisija je iyiela ino na Dunaju. Sedež kopje so iz Bel g rada premestili jratislavo. Jugoslovanskega anca so izključili iz komi-Uradni jezik v komisiji je nški in voznina po Donavi se plačuje več s švicarskimi ki. temveč z nemškimi mar-t V komisiji je tudi Italija V Zagreb so prišli italijanski ipodarski "strokovnjtffci," da skupaj s Paveličevimi "strO-vnjaki" uredili gospodarstvo lodvisne Hrvatske." Sejam je ldsedoval italijanski poslanik figrebu Casertano, Na seji Paveličeve 'Vlade' se Pavelič posebno toplo zahva-Hitlerju, ker je vzhodno Sta «ko odstopil 'neodvisni'. Po 1 io Budak, Kvaternik ih Lor-obiskali nemškega poslala Katscheja, da mu sporoče ojo hvaležnost za vrnitev ti- vasi, ki so nekdaj 'spadale savsko banovino, pa so poz Kje bile priključene dravski ba-ivini Mussolini jc sprejel generala elehija, odposlanca fašistič-stranke pri vstaški organi-aciji v Zagrebu in vodjO faži-Iw v 'neodvisni Hrvatski'. Ste-poroča"; da je Mussollniju čal o sodelovanji! vstašev in Hitov pri pobijanju 'komuniz-f v Hrvatski. "Vojskovodja* Kvaternik je |J sofijski "Zori" izjavo, češ, da »ie pred zimo strt odpor 'ko-istov', ki delujejo po nekakih krajih Hrvatske. Dejal je, * ljudstvo junaško razbija 'ko-nistične oddelke'. S Pavelieevim ukazom bodo lenih imetja vsem, ki jim bo torto hrvatsko državljanstvo »prav tako vsem tistim, ki bo- * brc/, dovoljenja zapustili fnlje 'neodvisne'. Zaplenitev Jv korist države'. Nemika po-P&valna družba poroča, da je *W,„ 7f),000 delavcev ir Hr-¡¡¡•ke m da je zanje nedavno izhajati list "Hrvatska Do- %ivina". hvHič jc poslal dučeju slede-« brzojav: "Ob devetnajstletni-® Miod;i na Rim Vam v imenu hrvatskega naroda najpri-čestitam. Hrvatski na-r"l ve in ne bo nikdar pozabil, ■ vstaja črnih srajc, ki ste « prvi dvignili njihovo zasta-M /ru.k za protibolj/teviško J"«ucjo. Brez Vas in brez fa-NWior„ t evolucij« bi Italijo vrg-llz SrHo/emlja In uničili sre-klavne kulture. Vi ste jo i**1' » /ato je pomen pohoda p Hm; moralna moč za vse na- 'I" le s svojo izdajalsko pltiko dal nov dokaz 'samo-m neodvisnosti' Hrvat-u' (>. spomenice pozdravil Philan. rav- tvarjenja nove Evrope, kot si jo Mednarodnega urada de- zamišlja Hitler. - "Frankfurter ^ k* Je b^'clu Masaryku, Zeitung". nallttr ie ttt govorfl o osnovah te- Spričo vesti o streljanju tal-p mednai-odnega dela. Po go-cev v Bel^radu so zasedne ob- vom Dimitratosa v imenu tirči-lasti v Srbiji izdale X novembra je in SUnčika v imenu Poljske sledečo uradno izjavo: je burno pozdravljen govoril pr- "Določene komunistične sku- vi podpisnik Jugoslavije, mini-pine so uod vplivom Londona ster Sava Kosanovu , ki je dejal in Moakve v zadnjem času izvr- sledeče: šile nekoliko napadov na pred- "Jugoslavija skupaj s Češko-staynika nemške vojske v Sr-1 slovaško, Grčijo in Poljsko bo biji. Zato so skupno s svojimi Ltorila vse, kar j« v njenih mo-pomagači dobili zasluženo ka- Leh, da olajša ureditev Balkana zen. Te varnostne odredb« proti in Vzhodne Evrope, a s tem vse tistim, ki rušijo red in mir odo- Evrope omogoči ustvarjenje bravajo vsi Srbi, ki zdravo mi- novega gveti politične in gospo-slijo tem bolj, ker ti komuni- demokracije stično-židm^ki elementi delujejo 4Urih d proti politiki generala Nedica. I .. . Štefani poroča »z Ljubljane, da ^ J« * se je vrnil domov del slovenskih demokratske «kup*čine z ujetnikov, rojenih v krajih, kij^^U« jih je zasedla Italija. Prvi korak k srednjeevropski federaciji ki je pobegnil la Paveltteve dršav« , (Nadaljevanje) Neodvisna" Ima svojega komu* la v Splitu Da je Dalmacija zares sestavni del "neodvisne", dokazuje najbolj dejstvo, da ima "neodvisna" v Splitu svojega —• konzula! Mislim, da vsakdo ve, da nobena država nima, ter ga ne po trebuje, svojega diplomatskega ali konzularnega predstavnika v svoji lastni državi, doma! Ta "To ti daje Jugoslavija!" Dekle ubijaka ni spoznalo in zaradi tega so v Zagrebu ustrelili petdeset Srbov in iidov. Ko Je nemška vojska prišla v Zagreb in vse ulice napolnila s tanki, so nemški vojaki Jedli M kruh s surovim maslom in v steklenicah nosili čaj s rumom, mi »mo Jih pa gledali — lačni. Tri dni po njihovem prihodu nismo več imeli ne kfuha ne drugih stvari Vsi razen listih, ki jim Je dovoljeno, da lahko ropajo, pričakujejo hitrega konca vojne in konzul v Splitu za masten denar pritiska vizume na potne liste,I ratftirjenje Jugoslavije. Narod čeprav ti Vizumi nič ne veljajo dan moli, naj Bog pošlje in imajo potniki samo sitnosti Angleže s bombami na nemško-Lotita Deasbits Brandets. btv*i|Mractt njih, rasen če potujejo v I italijansko-vstaška gnezda. V ¿lan vrhovnega sodišč«, ki )e ne Nemčijo, Italijo ali v "neodvis- mdnjem času so se sklepale sta- davno umrl v Washington». FUmaka unija mora pi*6+ti štroike obrambe Bioffa Rasmerje med Italijo ln "neodvisno" ni ravno tako prllatellako... x Da razmerje med Italijo in I vt, da bo vojne konec v marcu IMS. Tudi tisti, ki prej niso bili zadovoljni v Jugoslaviji, danes jočejo sa njo. Taki pravijo: nič več ne bomo zahtevali potice zraven kruha, kajti sicer smanj-ka kruha in ostunemo lačni. Naš Skupna izjava vladnih, delavskih ln delodajalsklh odposlancev Češke. Grške. Poljske in Jugoslavije na Mednarodni skupščini dela New York, 4. novembra (JCO) Na skupščini dela v New Yor-ku so imeli odposlanci vlad, delavcev in delodajalcev Češkoslovaške, Grške, Poljske »»-Jugoslavije, ki predstavljajo vodeče narode v borbi proti osišču, priložnost, da izmenjajo poglede na gospodarska in politična vprašanja, ki vplivajo na bodočnost narodnega in političnega vstajenja omenjenih držav. Glavnih razprav o teh vprašanjih so se udeležili Masaryk, Kosanovič, Dimi-tratos, Stančik in njihovi ugled ni sodelavci Necas, Subotič, Lo-gotetis in Falter. Zaključki teh razgovorov so prinešeni v sporne niči, ki pomeni največji dogodek na skupščini dela. Ta spomenica se glasi: s svojim duhom kot s svojimi besedami kaže pot, po kateri bomo šli. Vsem narodom, ki kažejo resnično in dejansko borbo za svobodo in ki pokazujejo razu mevanje za naše skupne težnje— politično in goapodarsko demokracijo, sodelovanje in složnost, .ike Britanije, Sovjetske unije in I bomo ponudili roko za sodelova-velikemu ameriškemu narodu, nje." • V mislih pošiljamo svoje prija- Južnoameriškim odpo-teljske občutke tudi kitajskemu slanstvom je minister Kosanovič narodu. " i 1 dejal v španščini: 3) Slovesno zagotavljamo na-1 cKipo.Uanccm Juinoame-narode, da se bo borba za nji- riških držav, "obodnih demo- hovo osvobojen je, ki se bojuje krači j Južne Amen ke, kt imate skupaj z velikimi demokracijami to srečo, da niste v sosedstvu slo- gveta, neutrudljivo nadaljevala činskega nacijskegs stroja, v tem dO dneva /maiie svečanem trenutku rečem: na- do dneva zmage. daljujte v tem duhu popolne 4) Sledeč tej borbi računamo ^^ proU fa. s pomočjo in polno podporo vseh i g dtjanjem upMt VR#gft demokraUkega skega ljudstva. Trajanje vojne | ^ Uhhu uniči -tra4no okuže-v mnogočem zavisi od te«a, do k{ -Une toUko krvi katere stopnje bodo ti narod £v ln AriJo in ^ kcr u zlasti njihovi delavci,^ P0*®2* I si0in0Bt lahko tudi vaa reii pred duh požrl vovanja. okužen Jem." 5) Države Srednje Evrope in Te be-e<^ ministra Kosanovi-Balkana vnovič zatrjujejo svojo Lg ^ y§i ude^i^ci skupAČIne globoko udanost demokrstskim burno ^adravili, slasti pa Juž-načelom in izražajo svojo slož- noamerj4ka odposlanstva, ki so nost z velikimi demokrscijaml. bU- zei0 Janjena, ker Jim Je od 6) Globoko smo prepričani, da ^Unec govoril v njihovem na- "neodvisno" nI ravno tako pri New York, 21. nov.-UniJal [«ttljakoJttjt se mi.ll, Jt odrskih delavcev in filmskih k«ov V /neodvisni J« ^e ? JugoaUviJo in v njeno vata- operatorjev ADF Je morala pla- i»» ¿oraj izključni JM»*« VJ razlike Srbi, llr- čati stroške za obrambo 0eo. nemški poslanik Katsche Kar on 8loV0Ildi «jru^ni v bp- Brow ne j a in Willleja Bioffa, «vo pravi, to se mora zgoditi. Pave- ^ lr|)lj.njU> ja uradnika, ki sta bila na obrav- H* •• J« večkrat poskušal zne- « (Konec.) na vi pred federalnim sodiščem tega "varuštva", ter.se bolj I _I J A .. A 1 CllAMkB i ^ I/imI a.lll >t spoznana za kriva izailjevaflja in približati Rimu, pa je Katache raketirstva ter obsojena v zapor to znal vedno spretno prepihi- ln plnčltev denarne kazni. Dom- U. »«vraštvo med Hrvati in ita- neva je, da stroški obrambe obeh "J«"sko vojsko Je selo pogo-U) ' _____. .. J« iMi.ttMB iialn «t liut Ml U iti Dalmacija vstaja obeh obsojencev v smislu pra vil, ki Jih Je sprejela konvencija Ameriške delavske federacije. Federalna vlada prevzela državni je* Odposlanstva vlad delodajal- ^ ^ fcJ ^ gledil zmaKif princ- rodn-m ^ziku. cev in delavcev srednjeevropskih ln balkanskih držav pri Mednarodni skupščini dela so po sestanku in skupnem razglabljanju stanja soglasno sprejelo sledečo izjavo: 1) S čustvi neopisljive potrtosti se spominjamo naših trpečih narodov, njihovega nepremagljivega duha, njihove hrabrosti in veličine njihovih žrtev. Naznanjamo složnost naših držav v skupni borbi za svobodo. 2) Pred civiliziranim svetom protestiramo proti neštevilnim in neverjetnim okrutnostim, ki jih dan za dnevom počno osvoje-valci ln njihovi prisrajčniki. radi edinega zločina-ker so bili udani svoji državl. so btti tisocf mož, žena in otrok obsojeni na trpljenje v prisilnih taboriščih ali pa na smrt. Osvojevslec ne spoštuje ne božjih zapovedi ne človeškega prava. Posebej protestiramo proti divjaškemu je manju in ubijanju talcev. Pošiljamo brataki pozdrav dru Kim podjarmljenim narodom Evropi. Dajemo spoštovanje ve likim ln hrabrim narodom Ve- sel našim narodom in vsem na-J Svečano dejanje podpisovanja rodom po vsem svetu štiri sVo- le »kupne spomenice o bodoči aode, opredeljene v izjavi Roose- ureditvl Južnovzhodne ln bal-velta in Churchilla. kanake Evrope,'ki predstavlja Upamo, da bo konec te vojne, najvažnejši in najotipljivejši doki nam je bila usiljena, rešil mi- godek na skupščini dela, je iz-lijone prebivalcev Srednje Evro- Izvalo navdušenje pri vseh delavne in Balkana iz njihovega seda- nih močeh, ki jim Je do tega, da nJega stanja v bedi, jim zavaro- pripravijo jutrišnjo preustrojitev val možnosti stalne zaposlitve Evrope in sveta. Zgled, ki soga krajev. Ce n. pr. kdo ptibegne ___________ is "neodvisne" v Nemčijo ln Pa- v Splitu ranjenih čez štiri m velič zahteva njegovo izročitev, dvajset italijanskih vojakov ln ga nemške oblasti takoj isroče. pet ln dvajset meščanov, En vo- Z Italijo pa nI tako, kajti itali- jak Je za ranami umrl. Oblasti janske oblasti se vedno branijo so takoj prijele sto petdeset o* vrniti tiste, ki so pobegnili |a seb ln Jih obdržale kot ta ce. Na- 1 Oklahoma City, Okla., 22. W ^ki'dW^uJ^pt -Federalna vlada je vzela ^ Sm^ K vljala i« «lavnostno spuščanje «vojo kontrolo jez ob reki Grand, " narTaon Tl\ Tri bombe so padla na kat^ga je zgradila drUva vU^arti, ^ ^ BOd' Oklahoma in Jo Je stal IA000,- p ^ je be. 000. Jez e v smislu Roosevelto- « «■^ I H italijanske ob- V Istem Času se Je «godil nov ve odredbe prevzela federalna v ZagXčel, da napad Iz skritih strojnic «o za- uprava za javna dela. Guverner ^ ^^ .. ntoTe regija11 «trelt na tovorni avto- Leon C. Phillips Je označil akcU ^TitittlnaKZ no- mJbll poln vojakov, kt ^ odha-jo za nedemkoratičns in diHU^ ^ P«v.l,č J1»11 ^ Več vojakov Je torsko. | j Mhitva v^krill ponovil. I ^t'0 ranjenih, - Vendar zaradi tega Hrvatje V uradni isjavl ki so Jo o do-in Slovenci ne delajo nobtnt MJ^» V razlike v sovraštvu do ^iča «¡¡ft -3-a ^ zm^r^ vrinjeni divjaški sili. ^ " ^^ ^^ „ m|ČUu Slovenci «o besni I države. Dalje poročajo Italijani Slovenci besnijo ln Javno gro- v uradni isjavl, da Je bilo takoj Vieok fašistični val možnosti siamc- »h«-»" »•• • zagotovljene s preustrojem »n dale mednarodni svobodni javfff«r,t oseb, večj-iki li^neral čluar smrt Je bila Slovenci morajo izseliti ln ko so noma komunističnih elementov, naznanjena v^ ^dnjl devetih njegovi "fuehrerčki" začeli p,.- ki Jih ^ največ "prUlo U nekega dneh N "zrianllo ne omenja da- ganjatl, ^ Slovenci dvignil, v drugega del. Balkana", turna in ne bojišča, na katerem «rak vse železniške proge, pre- ♦ i*. Braun nadel. I d«) so zapustili rodno zemljo. f Dalmaelja vstaja proti I- J 1 Dolgo časa ni bilo po Sloveniji U|IJunrtm. Znebiti se skuša ita- nobenega železniškega prometa. ujÄn»kega Jarma, ttplil Je na če-Uničili so vse, do česar so mo- «u dalmatinskih vstaj in uporov: gli ln kar so utegnili, proden so ni i-u,Tt tlgu, kjer Je pied sto- stanju. tem velikem ln pomembnem de- l/lavo so v imenu Ceškoslova-llu. Posebno zaslugo ima mini-Ä ; Jan Masaryk, mi- sler Koanov^ki * bi na «tar nuiter notnsn j ih in d»lav-|ičlal deli l^^ ^ljiv in ^ Rim, 22. nov.-Cluseppe Mon- odšli. Podobno Je bilo tudi v ti- i^tjl splitsko vojaštvo pognalo tagno, uradnik v ministrstvu zs »tem delu Slovenije, ki so ga zs- beneške tlačitelje v beg ln *a-korporaclje in bivši feUn ekseku- »cdll Italijani. Prometa ni bilo, pt,lu « Kraljeviču Mar- tivnega (idbora f a š i • 11 č n e ker so mostove dvignili v irak.Uu; na istem trgu, kjer so iste stranke, Je bil spoznana železniške proge porušili. Ita-L^mice pred šestdesetimi leti o-za krivega grmadenja živil in lijani so poprsvili proge prej ^u, |X •samostojnih' Italijan-oderultva. Na obravnavi precJ kot Nemci In danes je redni Mjkih rok splitsko občino in Jo sodiščem Je bil obsojen na ¡ml-1 leznlškl promet samo na P»<>«» rgIgiasile ktit hrvatsko, Jugo-drugr» Mo /ujmjiu in plači te v UubUani-Trst-Wlm,|>gV»od 4riH Mi0yanako in slovansko kazni »000 lir. Podmornica potopila turški pärnik Istanbul, 22 nov,—Podmornica, katere Identiteta še ni ugo- Podpisovanja p» se udeležili notranji hit minister', sodni in i niniater' in voditelj manjšine v Hrvatski | nikom nemškega posla 1 v Zafrebu 8 posebnim «o voditelju nemške H»m«» priznali položaj 'mini-***'< ki tebno odgovarja samo I in s tratern " .V, M„rlivi. in J(»iu K<>«ln;Uod*Iuv«nJu « Juinovthodnlmi In nik Je bil naložen z bombufem I in na priti v bolgarsko luko, ko je bil napaden ln potopljen • Finska izključila šest poslancev Helsinki, Finska. 22. nov Državni tožilec Je formati*< «»bto-žil šeet članov parlamenta sim-pati) napram aovjetiim ln izdajava N um ao bili obtoftefin avtomatično izključen» kot poslan- u. • Prelom odnošajev med Irakom in Francijo , Vlcby. Francija. 22 nov -Poj slanlk Iraka )e v imenu svoje 1 vlade formalno obvestil Franci. )o o prelomu dlplomallčnih od-hitšajev. klanja Iraška vlada Vol.kl pred tcrraroo Air končal stavko Haaov avtne sledi angleAkemu vodstvu v tu-I nanjl politiki. god po Jugoslsviji pa sploh n železniškega prometa ali pa ae ne ve, kdaj bo na kskftn! progi ustavljen, ker vsak čas sr mostovi podirajo v prepade Hevrda smo se zanimali tudi za prilike v drugih delih Jugo« slavlje. tal vam ne morem povedati nič zanesljivega Od prve-ga dne sem bil pod nadzorstvom, jiotem v *aporih, nato v taborišču. zatem sem se skrival ln bežal pred dnevom in pred ljudmi, končno sem pobegnil čez mejo in piM v Buenos Al res. Mislim, da so te stvari boljše rnanr vam, ki ste zunsj Jug««s!avl)e kakor pa nam, sli vsaj meni «a mo to mija znan*), da so v Sarajevu ustrelil dr Priča skupaj n petdesetimi »rt>l, ker so v fta-rajevu nekega dne ubili nekoliko nemških vojakov M*d tisti mi Je bil tudi nek» moj sorod ntk, doČim je drugi padel v pi vlh bojih "To 11 dale Jttfeelevllar Neki nemški častnik — pr» liovvduje gospa — ae Je s avo jim dekletom sprehajal v Tuš keiMii proti fcofijlnemu polu Nekoliko mladoničev )u je opa /ilo, šli m trn njimi in ubili nlka Na »o*u. s katerim so ga PotrtfliV fci so ^ed nekoliko dnevi prispeli Iz Hpllta, prlp«»-vedujejo, da se v v»ej Dalmaci-1 govori o vstajenju Jugoalavl-hUivratnlkon» se niso posrečile zločinske nakane, šaman so v Dalmaciji Ičuvall llrvate pro-ti Hrliom, namesto prelivanja bratske krvi ao Hrb» In Hrvstl ns knlnskem K<»sovu In v Kavnih KotarJIh pognali Italijane beg V Hplltu ae Srbi bratl-Jo s Hrvati, Hrbl Is Hrblje, Ribi iz Bosne, Krbl Iz Hereegovine In Hrbl Is peklenske Paveliče-ve drtave, ki ee jim Je poereči* lo |iobegn»tl v objem brataklh Hrvatov V času, ko Pavellčevi jzdujalei jioskušajo prevpltl avo-jo krvavo bratom**»*» veet s kričanjem v svet, da so tlerma-n( in ne SUivani, si trtje »lova-nl. |>obegli Hrb, pravi Hrvat In i/gnani Hlovemev v sončni Dalmaciji podajajo roko In skupaj bore proti vsem sovražni-kotu s klir»m "Nazaj Jugosla-vl|o,M. "Hmrt a»»vražniku!" — "Mmil i/dajalcem'" . flodblnaks steče Naš Mihec )e straino neu-msn Pred densmim plamoni»-Irn. š*/» W t hsrkuiorju ubili, ao našli listek l napisom | pa pravi stric (Se nadaljuj«.) Zofij« ga je pozorno pogledal« v oči, tod« Jakob se je brž ozrl v strop, kakor d« bi bilo n« njem razen mušjlh pik ¿e k«j pooebno zanimivega. "Meni se pa ne vidi tako prazna," je izjavila s povdarkom Zofija. "Nasprotno: jako zgovorna se mi vidi t .." "Mislil reči: klepetava? Še več je: sentimentalna čvekarija!" Zofija je napela drugo struno. "Jakob, pa je Stanko res — mrtev? . . Jakob, ki mu je začelo postajati neugodno pri duši, se je prisiljeno zasmejal. "Gotovo. Na galiških poljih je izdihnil. Granata mu je odtrgala roko in sanitejci so ga našli v poslednjih izdihih. Ne, te zgodbe nisem izvil iz trte, resnična je. SUnka sem poznal . . Zofija je narahlo zmajala z glavo in zarezica ob levem kotu njenih ust je vzdrhtela. "Jakob, meni se pa zdi, da nisi več iskren pred menoj, da mi nekaj prikrival . . . Zakaj zadnje čase tako žalostno pišeš?" "Ker ljubim lepoto," jo je zavrnil Jakob ter uporno nadaljeval s proučevanjem z mušjimi pikami posejanega stropa. "In tudi žalost je lepa, čeprav je njena lepota boleča! —1" "Kaj jo poznaš?" "Kdo je pa ne pozna? — Otroku v zibelki skremži obraz, brezskrbni mladosti izbriše s cvetočega obraza solnčni smeh, njena žgoča lepota oslepi mladeniča, ki ljubi, a ni ljubljen, možje in žene zrelih let so njeni sužnji in «tarči drhte pod njenim plaščem, čakajoč smrti ... Vsi jo poznamo! —" Zofij« je nemo prikimala. Da, vsi jo poznamo. Tudi ona. Jakob to ve, saj mu Je zaupala svoje življenje, kakor sestra bratu. 1 V zanikrnem mestecu v Pennsylvaniji jo je prvič srečala. Sest let ji je bilo tedaj. Rudarji so stavkali. Hudo je bilo tedaj, okrog rudnik« je večkrat tekla nedolžna rudarska kri. Mati je prosila očeta, naj ostaja doma» a zaman. "Dolžnost!" je kratko odsekal oče ter odhajal na stavkovno stražo. Nekega dne so ga prinesli domov na nosilnici — mrtvega. Ubili so g« razbojniki, ki jih je bila najel« kompanij«. Potem so šli v stari kraj, v solnčno Vipavsko dolino, kjer je v skromni bajti sivela sključena ženica, njena stara mati. Tam je preživela Zofija dobrih deset let svojega mladega življenja, potem je sledila hrepenenju, ki jo Je klicalo v široki svet. V svetu je videla prav malo lepega, mnogo pa grdega in ko se je po štirih letih vrnila dombv, je prinesla s seboj bolehavo dete — otroka svojega prvega razočaranja v ljubezni. V domači vasi je bilo vsled tega mnogo .škodoželjnega spogledavanja in prišepetavanja in to tudi še potem, ko so malo Ado pokopali, zato je Zofijo vleklo zopet v svet, kjer ni vse tako majhno in oploteno kot doma. Tedaj je prineslo naokrog Blaža, ki je prišel iz Amerike na obisk v domačo vas. Blažu je dekle ugajalo in vprašal jo je za roko. Zofija ga ni ljubila, videla je tudi, da je že v letih» mnogo starejši od nje, vzlic temu je sprejela njegovo ponudbo. Samo zato, da bi lahko zopet odšla v svet, v Ameriko, svojo rojstno deželo, kjer je obzorje bolj Široko. Toda možu v Ameriki ni obrnila hrbta. Ostala je pri njem, mu skušala biti dobra žena ter se sprijazniti z usodo. Menila je, da mu to dolguje, ker jo je rešil zasmeha v starem kraju. Da bi ji bil tudi on kaj dolžan, ko je vendar tako poceni pri-barantal njeno mladost, ji ni prihajalo na misel. "Da, poznam jo," je prikimala Jakobu. "Poznam žalost razočaranja in zablod. Toda nimam je rada in odženem jo od sebe, če jo le morem. —" "Jakob, ta tvoj Stanko mi ne da miru," je povzela čez čas. 'Tako se mi zdi podoben — tebi samemu ... Ali ti nisem nekoč rekla, da te imam rada kot — rodnega brata? —" "Se ne spominjam," se je ročno zlagal Jakob ter mahnil z roko po zraku. "Čudno, kako te ta sentimentalna zgodba moti . . . Čakaj, nocoj bom napisal veselejšo zgodbo, tako brez solz in vzdihovanja . . ." "Pa bo iskrena?" Zofija je stegnila roke preko mize ter vzela med prste Jakobovo levico, ki je' ležala malomarno na mizi. "Jakob, bom pa jaz bolj iskrena, če ti nočeš biti: sinoči sem cele ure mislila o tebi . . ." "Res?" Jakoba je nenadoma zgrabila želja, d« bi bil brutelen z njo, ki mu je priz«dela, da-si brez vednosti, že toliko muk. "No, sestrica, poslej boš še lažje premišljevala o meni, kajti jutri odrinem od tod in nazaj me ne bo več ..." "Odšel boš? Kam? Zakaj? Ne šali se tako kruto!" Zofija je prebledela in oči so ji postale še večje in plašne. "Jakob, saj se le šališ?" "Prav nič. Puc me vabi, naj prevzamem mesto pomožnega urednika pri "Novem času," ker je enega izgubit" "In ti si sprejel?" "Gotovo. Taka priložnost bi se mi morda nikdar več ne nudila." "In kdaj si se odločil, da pojdeš od tod? Danes?" • * "Pred tremi dnevi" Jakobu je bilo že žal, da je na tako brezobziren način sporočil Zofiji vest o odhodu. "Pred tremi dnevi? In meni poveš šele danes, tik pred odhodom!" 4 Zarezica ob levem kotu njenih ust je postala globokejša in v očeh ji je zatrepetalo razočaranje. "Torej sem se motila? Torej sem zastonj zasanjala . . . ?" "Motila se — o čem?" Zdaj je Zofija uprla pogled v strop in njene oči so bile žalostne. Jakobu so se odprle oči. ~"Bedak sem, slepec!" si je zabrusil v mislih, pozabil v hipu vse stare predsodke, se dvignil ter malone planil k Zofiji. . Pijani kvartopirci v obednici so bili tako hrupni, da zamolklih glasov iz priprte kuhinje ni bilo mogoče slišati. - Jakob, ki je bil postal brezmočen otrok trenutka in svojih čuvstev, je prijel Zofijo za roke ter jo potegnil k sebi. "Da moreš biti tako slepa! Dekle, mar ne vidiš, da sem že cele mesece ves nor nate?! Saj se bojim, da bom zaradi tebe znorel! O, niti malo se nisi motila o meni, ne to pot! Toda kako dolgo sem moral čakati, čak«ti, d« se je vzbudilo tudi v tebi . . ." - Objel jo je, jo prižel k sebi ter obsul njen obraz z vročičnimi poljubi. Šele, ko se je domislil, da bi l«hko vsak Čas kdo stopil v kuhinjo ter ju zasačil v objemu, se je toliko streznil, da jo je spustil iz rok. "Tako sem nepreviden!" je zamolklo dejal ter se ozrl proti vratom. Zdaj se je Zofija oklenila njega. "Ne boj se, njim so kvarte in pijača tako pri srcu, sem sploh ne bo nobenega, saj ne vedo, da je kdo v kuhinji ... In če bi kdo prišel? Mar se boji-va? Kaj moreva zato, če se imava rad«? Veš, dragi, o čem razmišljam?" "Ne vem." (Dalj« prihodnjič.) Pomladanske muhe Pr. Mllčinaki H /. Falzifikat, doma brez spodnjega trupa in prrenstro * Slovencev Suhi filozof in suplent Matej Vrbajs je vsako pomlad nekoliko brenčal. Čudak je bil sicer zmeraj, ne le kar se tiče prekratkih hlač in Ulitega klobuka, ki ho trdili prijatelji o njem, da je izknpina iz dobe mostišč in ukraden iz muzeja, ampak tudi kar ne tiče nazorov. Saj je prav »n nič ne rečem: mladina naj le ima, dokler je še ni pohujšal zakon in je ne kloni skrb za družino, naj le ima mladina, pravim, ideale in nazore in sploh in vse kam pa pridemo drugače! Ali Matej VrbajM je v tem pogledu pretiraval in njegovi etični na-sori so preaegali meje dopust-noeti in meščanske dostojnosti! Najhujše Je bilo vsako pomlad; ta«'a» je naravnost brenčal Morda je vse stvarstvo vzbujajoča i/prememba letnega časa tako silno vplivala na njegove vsled nezadostne telesne hrane itak prerahle možgane, morda je bil drug vzrok . . skiatka: vsako pomlad je naravnost brenčal Tako je imel n pr, predlansko pomlad tisto afero t deseti- cami! Že dalje čaaa je bil hnr-nil v denarnici ponarejeno de-setico; neki večer pa se mu je zamešala med pristne novce in pomotoma jo je izdal v gostilni. Dom« jo je pogrešil, « ker je bil filozof in suplent, je šel in jo hotel sledeči dan zamenjati s pristno, da ne bi natakarica trpela škode. Ali natakarica — Pavla ji je bilo ime, lepa je bila in sijajno neumna — je že ni več imel«; spozn«vši jo za falzifikat, jo je bila hitro zaigrala pri kočevskem krošnjarju, kaj ve pri katerem: mar so ji stari Kočev-ci — je rekla. Mar «o p« bili Mateju Vrbajsu, ki je potem teden dni zasledoval po goatilnah in kavarnah istega, ki je oškodovan po njegovi ponarejeni desetič*. In imel je precej ugoden uspeh: nabral je okoli petdeset takih penezov! Seveda ni bilo izključeno, da na pravega oškodovanca vendarle nI naletel, ds( je nesrečni falzifikat že v četrti ali peti roki in da torej škod« le še ni poravnan«. Ta misel je preganjala Mataja Vrbajsa podnevi in ponoči. Ljudje pa oo mu smejoč vkup« znašali zamenjavat vsega spaka ponarejenega Slednjič se je pričela še slavna policija zanimati za sumljivi slučaj in nt manjkalo dosti, da ga niso zaprli, češ. da je deležen ponarejanja denarjev. Reanično res! Tri tedne ga je tako imelo! nas ko se je prtceio osi p« ti ko* stanj evo cvetje, mu je zopet odleglo. Od deželnega šolskega sveta pa je dobil nos. No, in lansko leto je razbur-jala najširše kroge njegova lju-bezen z damo brez spodnjega trupa Tiste dni se je bilo v slovenski javnosti pravkar veliko govorilo in piaarilo na eni strani o lepoti, na drugi strani o pregrešnosti ženskega akta in strastna ta polemika je v zvezi s gorko pomladansko vlažnostjo izpahnila Mateju Vrbajsu občutljive možgane. Lotil se je do-kasovanjs, da se Stvarniku človeško telo v umetniškem in estetskem oziru ni poarečilo; ne odreka Stvarniku sicer dobre Vpije in marljivoati, uverjen pa je, da bi bil na Stvarnikovem mestu eden sli drug profesor bogoslovja izvršil to stvsr sigurno lepše in čednejše. Zlssti žensko telo! Povzpel se je končno do trditve, d« v sedanjih okolno-stih za količkaj dostojnega moža sploh ni spodobna in mogoča Jfubeten t ženskim bitjem, rasen kvečjemu i damo brez spodnjega trup«, kakršna je bila baš na pregled v kolibi ob drevoredu! — 2enstvo je bilo močno rasfcurjeno. ko je izvedelo, da je Vrbajs v istini začel ljubimsko ratmerje s to poldamo in da ga ni niti sram, javno razmotrivati, kaj bi bilo in kako, če bi sto- Grim Allies-War and Tuberculosis J HOLD A LIST OF THOUSANDS WHO THtS YEAR ARE BETWEEN IE ANDHS WHO WILL NEVER TOUCH AMBITION'S LADDER TO BECOME ARTISTS, MUSICIANS\ ENGINEERS • FARMERS OR FATHERS " £ TOO. HOLD AN EVEN LON6ER UST OF THE SAME - BUT ' MINE CONTINUES ON TO THE NEXT YEAR AND THE NEXT AND ON AND ON UNLESS..., " pil z njo v sveti zakon. Stvar se je končala precej misterijozno. Sigurno je le to, da je dobil zopet nos. Letos «o se mu p« pojavili neizogibni pomladanski popadki v znamenju kriminalne statistike. Stvar se je pričela tako: Neki večer je vrgel kar izlepa med rodoljubno društvo "Pri piščalki" izzivajočo trditev, da gre našemu skromnemu narodu na enem polju vendarle prvenstvo med vsemi neštevilnimi narodi naše ljube države. Omizje je radovedno umolknilo, on se je pa s pikrimi besedami obregnil ob naše prvake, ki niso znali te okolnosti, lu Jo ima v mislih, spretno porabiti in doseči z njo pomnožitev slovenskih mandatov, ko so bils pogajanja za-stran volilne reforme. In z oči-tajočim pogledom je pokimal orjaškemu »doktorju Ivanu Koširju, ki je bil občinski svetovalec in ki ga je zaradi tega skromnega dostojanstva delalo omizje. "PTi piščalki" ob vsaki priliki odgdvornega za vesoljno slovensko {Politiko. L "Šema," se je branil dr. Košir, "kaj rp* tako zijaš? Mar sem jaz iznašel volilno reformo? Kolikokrat. sem že povedal, da z visoko politiko nisem v drugi dotiki, nego da imarft v občinskem svetu referat o pasjih markah! Zoper to moje javno delovanje pa še ni bilo pritožbe. Razumeš!" Dvignil je z mezincem vrček k ustom in se okrepčal. "Prvenstvo! Bog se nas usmili!" je zaječal komisar Česen, ki je bil po vplivu cvičkove kisline pesimist. "Slovenci pojdimo spat — morebiti se nam kaj lepega sanja! Prvenstvo!" Vzdih-nil je in si naročil še eno četrt in pa Škatljico s sodo. Gospa dr. Koširjeva, v rdeči bluzi in brez nedrca, je zdajci namignila, da se ji je snoči nekaj jako, jako smešnega sanjalo. Njen prijetni smeh je obetal nekaj pikantnega. Zato se je morsl Vrbajs požu-riti, da obrazloži svojo trditev. "V statistiki sem čital," je rekel, Mda je prišlo leta 1901. — poznejša leta gradivo še ni obdelano — na vsakih 10,000 prebivalcev na Češkem 0.97, na Tirolskem 1.25, na Dolenjem Avstrijskem 1.28 itcU v Bukovini 3.89, na Štajerskem 5.56, s končno v nsši blaženi Kranjski najvišje število, namreč 6.47 hudo-delstev težke telesne poškodbe. Te številke so neovrženo dejstvo, ki se gs nam ni treba šele sanjati! Niti niso izjemen slučsj, kajti ta ponosni vrhunec zavzemamo že vso vrsto let in ss tudi izleps ne umaknemo s njega, ssj poznamo vztrajnost žilavega našega rodu. Ali je to prvenstvo, ali nt, kaj? Krohot peklenaki!" In s mrkim pogledom ss je zamek-nil v strop. (Dalje prihodnjič) V seek strah« — Zakaj pa je bil včeraj v vaši pisarni tak dirindaj? — V pisarno je prišel po našo strojepisko njen zaročenec, policaj, pa je blagajnik omedlel. Maribor nekdaj in do okupacije (Nadaljevanje.) Mogočen je bil razvoj kemič ne industrije, ki zaposluje že 600 delavcev. Na prvem mestu je Tvornica za dušik v Rušah s 460 delovnimi močmi, drugo največje podjetje so Zlatorogove tvor-nice mila in pralnih praškov. Ra zen teh so v Mariboru še štiri tovarne za kemične predmete. Lesna industrija je bila pred prevratom v Mariboru precej močno razvita ter se je v prvih povojnih letih še rapidno dvignila, pozneje pa je nastal zastoj v tej stroki ter je začela nazadovati. Nekatere velike žage so popolnoma izginile ter je ostalo samo eno samostojno podjetje te stroke, dočim se je drugo preuredilo skoraj izključno za izdelovanje zabojev za eksport. O-hranile so se tudi žage, ki so priključene h gradbenim podjetjem. Pohištveno industrijo tvorijo štiri tovarne, nekaj lesnih industrij se je obdržalo tudi še v okolici. Lepo se razvijajo tvor-nice celuloze in lepenke, ki so se naselile v širšem mariborskem okolišu. Svoječasnc najvažnejša je bila v Mariboru usnjarska industrija, ki pa se novim povojnim razmeram največ zaradi zastarelih obratov ni mogla prilagoditi. Edino Freundova tovarna usnja je ostala v polnem o-bratu. Na novo pa je nastala y Mariboru po vojni čevljarska industrija, ki šteje danes tri večje obrate. V civilski stroki je mli-narska industrija shirala, le Franzovo podjetje se je obdrža lo, ker je priključilo svojemu mlinskemu obratu tovarno testenin. Tudi industrija mesnih izdelkev se je po prevratu lepo razvila, pozneje pa je nastal zastoj zaradi otežfcočenega izvoza. Tudi pivovarniška industrija je shirala, pač pa smo dobili tovarno čokolade, industrije sadnih konzerv in sokov, bučnega olja ter dve tovarni likerjev. Zelo velik razmah je zavzelo tiskarstvo, ki je bilo pred prevratom v Mariboru slabo razvito. Naglemu porastu industrije v novi državi se ima Maribor zahvaliti tudi pametni gospodar-ski politiki mestne občine, ki je nudila tovarnam pri naselitvi razne ugodnosti, kakor poceni stavbišča, razne davčne olajšave in — kar je najvažnejše — najcenejši industrijski tok za pogon elektromotorjev v Jugoslaviji. Zaradi tega je danes vsa mariborska industrija brez Izjeme že elektrificirana, tudi one tovarne, ki — kakor v tekstilni stroki — nujno potrebujejo i svoj obrst paro ter Imajo velike kotlarne, raje uporabljajo za pogon strojev električno energijo, ki jim jo dobavlja mestno električno podjetje. RasvoJ mariborske trgovin« Maribor }e bil že od nekdaj živahno trgovsko mesto. Ležal je na važnem križišču glavnih prometnih žil, ki so vezale jug In sever ter vzhod in za pod. poleg tegs pa je bila zelo ugodna bližina Drave, ki V je zaradi pomanjkanja primernejših prometnih zvez dosti uporabljala kot prometna trgovska pot. Od za- pada je prihajal v Maribor ter se je pošiljal naprej predvsem les, od vzhoda pa žito zaradi bližine Slovenskih goric pa se je razvijala vinska trgovina. Gradnja železnic je prinesla nov dvig mariborske trgovine. Karakteristična za predvojni Maribor je bila trgovina z vinom. Ostala trgovina je bila le lokalnega značaja. Ob prevratu je štel mariborski trgovski gremij 335 članov. Po prevratu je nastal v Mariboru v trgovskem svetu nekakšen trenutni zastoj. Precej nemških trgovcev se je v prvih časih, p6 prevratu preselilo v Avstrijo, kar pa je bilo za razvoi slovenske trgovine le dobro. Število nemških trgovcev je s tem precej nazadovalo. Pač pa se je začel kmalu naseljevati v mestu nov mlajši slovenski trgovski rod, ki je ustanavljal trgovine vseh mogočnih strok, ki so si pridobile v teku 20 let sloves uglednih tvrdk ter segajo s svojim poslovanjem daleč preko mej ožje slovenske zemlje. Precej je bila prizadeta mariborska trgovina s prenosom raznih državnih in samoupravnih uradov iz Maribora v Ljubljano in druga mesta Ta udarec pa se je izravnal z dvigom tekstilne industrije, ki je dala mestnemu in okoliškemu prebivalstva nove možnosti zaslužka. Lepa bodočnost pa se obeta mariborski trgovini z dvigom tujskega prometa, ki se zaradi smo-trene tozadevne propagande od leta do leta dviga. Zlasti je o-meniti ustanovitev "Mariborskega tedna", ki je s svt jimi prireditvami razširil sloves Maribora po vsej državi. Danes, po 20 letih, šteje mariborski trgovski gremij 600 članov. V 20 letih torej ogromen prirastek, kar je nazoren dokaz, da se mariborska trgovina v svobodni državi krasno razvija. Razvoj se ne kaže samo v številu obratov, temveč tudi v poglobitvi izobrazbe trgovskega naraščanja in v socialne zavarovanju trgovstva. Pred osvoboditvijo je imel Maribor le enoten trgovski tečaj, ki je bil v zasebnih rokah, sedaj pa ima trgovsko akademijo, dveletno trgovsko šolo in več trgovskih noletnih tečajev, poleg trgovske nadaljevalne šole 2a . Mariborski trg0vc, *> si U+ojo trgovsko m oh bojiško blagajno, «ko samopomoč ter « tudi svoje trgovsko zavarovanje. Izvozna trgovina Ne bomo rekli, da pr, Maribor ni imel nikake ne , ce smemo tako ieči ne, vendar se ta zdalekal primerjati z današnjo kol nbor v Izvozni trgovini svoje lege ob meji zaigra no vlogo, vsaj gre pre£ skoraj ves naš sadni is* Madžarsko, -izvoz ¿1Vine sa v Nemčijo, pa tudi di vozne panoge v marsicei preko Maribora. Za slovensko gospodar brez dvoma najvažnejši produkt, ki gre preko 1 ra, sadje. V zvezi s tem zadnjem času pokrenila aL gradnjo silosa, ki bi olal voz, ker bi omogočal čaka godnih izvoznih konjunk] s tem pomagal sadnim pro torn do boljših cen, na strani pa bi tudi sadnimi nikom omogočil večje dc zlasti s tem, ker bi se mnogo manjši meri poli kakor pa se je to jalo v neprimernih sklati Tudi uvozna trgovina ra ni majhna, saj rabi ... ska industrija mnogo sure prihajajo iz sosednjih se držav in o čemer pt iča ka mariborske carinam pove tudi mnogo o vlogi dovalca, z južnimi ki a ji n žave, ki jo ima mariborsi sto. (Dalje prihodnjič) Vnaprej se Je laloii Gledališki ravnatelj sv ni: "Zbogom, draga! Če nepričakovanega pripeti dališču, da ne bi utegnil kosilu, ti pošljem slugo i čilom." Žena: "Ne trudi se, Juri ga že dobila. Sinoči je pa tvojega žepa." Ali ste naročeni na "Prosveto"? Podpirali« TISKARNA S.N.PJ > SPREJEMA VIA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tiska vabila sa malica In shoda. vUltnlce. tunika. I koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slorask« češkem, angleškem jeslku In dnugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI I Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskane—Cen« smern«. unij.ko veto narofn» Cena listu Prosveto Jei Za Zdruš. drševe in 1 tednik in.____ t tednike in.____ 0 tednike In.--------140 4 tednike In______1 JO ki______mU Ze Cicero in Chicsgo J« 1 tednik Ii-- t tednik« i«------------ $ tednik« in----------- 4 tednik« In § tednikov le ITJ S • M u 00.00 Ze Evrope Je-------------------- ^ ajnarJ« ^ I spolni te spodnji kupon, prilošit« potrotao Money Order vpfemu in ri naročit« Pre.*eio. Ust. ki ^ ^ PROS VET A. SHPJ. MOT So. Lewndela Ave. Chicago. IiL ; Prilošono pošiljam 1) taw---- M list Pros««t« rtote I CL droites tt h g. prtptrif k moji n^«'»' *