PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 294 (8082) TRST, četrtek, 16. decembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POSKUS SREDINSKO-DESNE OPERACIJE NI USPEL Strnjeni blok levice predlaga razgovore z demokratičnimi strankami o kandidaturi Kljub prispevku misovskih glasov, Fanfani včeraj izpod predvidenega kvoruma Republikanci in socialdemokrati o novi formuli «premostitve dveh blokov» Strupen poljub . Po demokristjanskih računih j® Oa današnjem dopoldanskem psovanju 16 fašistov oddalo glas za Fanfanija. Že pred dnevi je rimski naftni list predvidel tako glasuje in članek je nosil mo-^ naslov: «Mrtvaški poljub«. Predvidevanje se je izkazala točno. Že po prvem gla-“®janju republikanci niso več gorili o «demokratični večini** temveč se vračajo na izho-j®°oe in na večino, ki naj za-J«me vse antifašistične sile. Na-J1 so se kasneje navezali so-^aidemokratd z isto formula-jN°> čeprav pri njih obstajajo JJ^čna stališča, vendar pa prekuje težnja, da bi antifašizem blok — v širšem smislu ^ede, ponovno izvolil za predznaka republike njih leader-Saragata. .Prišlo je skratka do preokre-j ’ ko je blok levice predlagal ^govore z vsemi drugimi demokratičnimi strankami, da se Z de skupna rešitev, da se "ične s stvarnim razgovorom. pa obstajajo različne možati : razgovor med blokom j^ice in demokristjani, ki naj ”®hienjajo svojega kandidata z drugim in najbrž z P»hj opredeljenim, skratka s /»hdidatom iz tako zvane «se-B»; druga možnost pa je ?*teda tudi, da blok levice zadnja svojega kandidata in v zvezi se govori o Nenniju. obeh primerih pa gre za na-da se doseže plebiscitarna !®®na glasov za predsednika Zubldke, ■ ki bo resnično odra-dejansko razmerje politič-Z sil ter splošnih naprednih „ demokratičnih teženj, ki obijajo v veliki večini italijan-*oga javnega mnenja. ARETIRANI ROPAR *RopaI sem, dokler si nisem »»ropal 600.000 lir, kolikor sem Potreboval za praznike, ki sem Uh hotel preživeti s striptizer-ho Tepo v Opatiji,« je včeraj Po aretaciji izjavil kronistom »a tržaški kvesturi Gaetano Be-»edetto (na sliki). Več o are-*®ciji fantomatičnega roparja, ki ima na vesti šest uspelih *0 tri neuspele napade, vedno * samokresom - igračo, berite »a 6. strani. RIM, 15. — Enajsto in dvanajsto glasovanje ni prineslo za Fanfanija pričakovane novosti, ko naj bi se okrog njegovega imena strnjeno združili vsi demokristjani (to na enajstem glasovanju), katerim naj bi se na dvanajtem pridružili je predstavniki PSDI, PRI in PLI (ob morebitni tihi podpori neofaiistov, ki naj bi zamašili kakšno predvideno vrzel). Fanfani je napredoval, še daleč pa ne tako, kot je bilo v načrtu (pa tudi ta napredek je po vsej verjetnosti že rezultat prispevka misinskih glasov), na popoldanskem glasovanju pa so bili demokristjani prisiljeni, da se ponovno poslužijo taktike vzdrževanja glasovanja, ki jim edina zagotavlja notranjo enotnost, saj se morajo na tak način demokristjanski volivci javno opredeliti. Vse to je bilo v bistvu že pred videno, zaradi tega pa tudi pred- stavljal resnično vest dneva sklep delegacije PSI, KPI in PSIUP, neodvisne levice in MPL, ki so sicer potrdile, da bodo še nadalje glasovale za De Martina, so pa tudi bile enotne, da so pripravljene »ustvarili nov položaj, kolikor bodo tudi demokristjani izrazili podobno voljo.« V sklepu je nadalje rečeno, da so soglasni s pobudo, da pride do sestankov s krščansko demokracijo in z drugimi demokratičnimi skupinami, da se položaj preuči. Demokristjansko vodstvo je včeraj sklenilo, da bodo ponovno volili za Fanfanija, češ da bodo na ta način ugotovili objektivne pogoje, ki so menda možni, za njegovo izvolitev. Današnji rezultat pa ni bil zadovoljiv, saj se je izkazalo, da Fanfani ponovno ni prejel vseh glasov de- mokristjanskih velikih volivcev, pa čeprav je tokrat bilo prisotnih kar tisoč volivcev zaradi izrednega teh-nično-organizacijskega napora detno-kristjanskega vodstva, na kar je predsedujoči Pertini ironično pripomnil: «Jih je tisoč, toda manjka Garibaldi«. Po dopoldanskem glasovanju je tajnik PSIUP Valori izjavil, da se mora KD končno zavedati stanja in napraviti ustrezne zaključke. Po dveh dneh zapletenih manevrov se je dosegel rezultat, na katerega so najbrž odločilno vplivali misovski glasovi. Še zlasti oster pa je bil minister Donat Cattin, ki je izjavil: «Iz golega računa izhaja, da se je povišalo število glasov za kandidata KD in da gre morda za večjo strnjenost niimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiitiimiimiimiiifiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiif minil PO NAPOVEDANEM RAZVREDNOTENJU Poceni dolar ZDA na evropskih borzah Ameriško valuto naj bi razvrednotili za 8 odstotkov PARIZ, 15. — Borze v zahodni Evropi so takoj odgovorile na sporočilo, da so ZDA pripravljene razvrednotiti dolar. V Parizu je bila danes ponudba dolarjev tako velika, da je mogla poseči francoska narodna banka, da je lahko obdržala vrednost ameriške valute v znosnih mejah. Kljub temu pa je vrednost dolarja zdrknila na najnižjo ceno po 22. avgustu, se pravi po dnevu, ko so bili po Nixonovih ukrepih ponovno odprti menjalni trgi- Podobno usodo je doživel ameriški dolar tudi na frankfurtski borzi, kjer je prav tako dosegel najnižjo kvotacijo od 9. maja dalje, ko je bil uveljavljen nihajoči tečaj zahodnonemške marke. Zahodno-nemška narodna banka je posegla v podporo dolarja šele tik pred današnjo zaporo borze, čeprav je dopoldanska ponudba presegla po-praševanje za 35 milijonov dolarjev. Nič boljši ni bil položaj za ameriško valuto na drugih borzah in v Tokiu. V gospodarskih krogih v ZDA me nijo, da bo dolar formalno razvrednoten za okrog 8 odstotkov in da se bo zaradi tega cena zlata povišala od sedanjih 35 dolarjev na unčo na 37,80 dolarja na unčo. Nekateri ekonomisti pravijo, da je 8 odstotkov najvišja raven možnega razvrednotenja dolarja in ugotavljajo, da se bo dolar baje razvrednotil od 6 do 7 odstotkov. Isto mnenje prevladuje tudi v francoskih, britanskih in zahodnonemških gospodarskih in finančnih krogih. Hkrati pa v ameriških gospodarskih krogih poudarjajo, da bi se morale ostale trdne valute ovrednotiti, in sicer: japonski jen za 17 odstotkov, zahod-nonemška marka za 13 odstotkov, belgijski frank in holandski goldinar za 10 odstotkov ter kanadski dolar za 8 odstotkov. Sedanjo vrednost naj bi ohranili francoski frank, britanski šterling in italijanska lira. V resnici pa so se doslej vse zahodnoevropske valute zlasti pa za-hodnonemška marka dejansko že ovrednotile. Zahodnonemška marka se je z današnjo menjavo dolarja v Frankfurtu ovrednotila v primerjavi z dolarjem za 12,65 odstotka. Francoski časniki danes z navdušenjem pišejo o »uspehu« Pompi- douja na pogovorih z Nixonom. Pripisujejo mu zaslugo, da je dosegel to, kar si je pokojni de Gaulle dolgo želel: razvrednotenje dolarja. Hkrati pa v Parizu poudarjajo, da so pogovori Pompidou - Nixon odprli pot dokončni ureditvi mednarodne denarne krize. Formalni dogovor v tem pogledu naj bi dosegli v prihodnjih dneh v Washing-tonu predstavniki desetih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu, ki bodo obravnavali to vprašanje. Italijanski minister za zunanjo trgovino Zagari je danes izjavil, da je napoved o razvrednotenju dolarja pozitivno dejstvo centristično I janskega poslanca Speranzo, ki je Irpiamn iz- 1 slnišnl nrcrnnirirati naitrnr nori stranke, čeprav gre za usmeritev, kateri se podrejamo iz- 1 skušal organizirati nadzor nad de-ključno zaradi discipline. Pri tem mokristjanskimi velikimi volivci. O- ugotavljamo, da gre za netipičen primer volitev predsednika republike. Ko pa govorimo politično, je zelo zaskrbljujoč občutek, da so se pridružili fašistični glasovi glasovom oddanim za kandidata KD.» Takoj po enajstem glasovanju so se sestali republikanci, ki so ugotovili, da izidi potrjujejo njih oceno, da ni mogoče najti rešitve na osnovi dveh med seboj nasprotujočih si front ter so zaradi tega sklenili, da se bodo tudi na dvanajstem glasovanju vzdržali. Sestali so se tudi predstavniki levičarskih strank in je kasneje v imenu vseh Berlinguer dejal, da bodo nadaljevali s podporo De Martinu. Ferri pa je izjavil, da bodo socialdemokrati glasovali za Saragata. Po vsej verjetnosti je bilo razburljivo zasedanje delegacije KD, ki je vodila pogajanja in na katerem je bil prisoten tudi Fanfani. Demokri-stjanskim velikim volivcem so naslovili naslednje pismo: «Dopoldanske volitve so utrdile strnjenost demokristjanskih glasov in okrepile možnost osredotočenja demokratičnih sil. Da bi omogočili nadaljnja posvetovanja in da ne bi prišlo do značaja ostrega nasprotovanja med dvema blokoma, se bomo popoldne vzdržali glasovanja.« Liberalci pa so sklenili, da se popoldne vzdrže, veliki volivci Volks-partei pa da oddajo belo glasovnico. V bistvu je šlo torej za novi demokristjanski poskus, da naj dose žejo osredotočenost glasov na Fanfanija na osnovi lastnih vzdržanih glasov, vzdržanih glasov PLI in PRI, kar bi v resnici predstavljalo pritisk na socialdemokrate, češ če bi še oni glasovali, je možna izvolitev Fanfanija brez odločilnega prispevka fašistov. Tudi ta račun se je izkazal za netočnega. Zaradi tega je prišlo po drugem glasovanju do ponovnih posvetovanj in se je demokristjanska delegacija razgovarjala od 18.30 do 19.45 s predstavniki PSDI. Ferri je po razgovoru izjavil: »Demokristjanski delegaciji smo povedali, da upoštevajoč zadnja glasovanja in sklep PRI ostane veljavno naše stališče, da je mogoče izvoliti predsednika samo na ta način, da premostimo obstoječe nasprotujoče si bloke in da 'dosežemo sporazumno rešitev.« Današnje dopoldansko glasovanje se je pričelo v razburjenem ozrač stro sta se sporekla in vse je že grozilo, da se bosta tudi spopadla, vendar so jih drugi poslanci ločili. Danes je bilo zelo malo odsotnih, med senatorji demokristjan Segni in socialist Preziosi, med poslanci pa liberalec Cantalupo, demokristjana Degan in La Forgia ter končno deželni svetovalec KD Dettori. Dvanajst republikancev se je vzdržalo, Pertini in Fanfani pa kot o-bičajno nista glasovala. Pertini je bil danes izredno rezek in kot običajno tudi zelo duhovit. Komisar je Pertiniju podal glasovnico, na kateri je bilo napisano ime demokristjanskega poslanca Fracas sija in Pertini je pripomnil: »Dovolj je star. Če bi bfl ženska, ne bi tega rekel, ker pa gre za kolega lahko povem.« Ko je prestol polovico glasov, se je obrnil k predsedniku senata in ga vprašal: »Lepo izgovarjam ime Fanfani?«. Pertini si je na ta način privoščil neki dnevnik, ki ga je obtožil, da nepravilno izgovarja ime predsednika Fanfanija. Rezultat tisoč prisotnih pa je komentiral »Manjka Gari baldi«. SINOČI V KULTURNEM DOMU /i Spominska svečanost in razstava ob 30-letnici II. tržaškega procesa Razstavo sta priredila SPZ in odsek za zgodovino in etnografijo NŠK, svečanosti pa krožek «Pinko Tomažič* — O liku in boju Pinka Tomažiča je govoril Miro Kapelj, o namenih razstave pa Milan Bolčič — Kulturni program so izvajali člani SG, gojenci GM in zbor «Valentin Vodnik* jz Doline Pogled na občinstvo v dvorani Kulturnega duma med sinočnjo proslavo IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllltlllllltllllllllllllllllUlMlllllllltUlllllllllllllllllllll OBJAVLJENI SKLEPI 28. SEJE Naloge CK ZKH v boju proti pojavom nacionalizma in šovinizma na Hrvaškem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — V sklepih 23. seje CK Zveze komunistov Hrvaške, ki so bili objavljeni sinoči, se poudarja, da CK sprejema kritiko predsednika zveze komunistov Jugoslavije, ki je omogočila, da se temeljito oceni stanje ZKH. CK je ugotovil, da je do različnih mišljenj o nevarnosti nacionalizma prišlo posebno na 20. in 22. seji CK in po govorih najodgovornejših voditeljev Hrvaške, kar je povzročilo pačenje politike ZKH, zapostavljanje osnovnih načel partijskega življenja, demokratičnih odnosov, konstruktivnih razprav, samokritike in odgovornosti vodilnih ("'-nov. ju, ko je komunistični poslanec Zaradi teh slabosti je prišlo do Giancarlo Pajetta zalotil demokrist- povečanja destruktivnih akoij pro- tisamoupra.vnih, nacionalističnih in šovinističnih sil, ki so se vrinile v nekatere organizacije, ustanove, časopise in nekatera vodstva in organizacije zveze. To je bilo organizirano kontrarevolucionarno delovanje razrednega sovražnika z namenom, da se ogrožajo bistveni interesi Hrvaške in Jugoslavije. CK ZKH nalaga svojim članom, da se odločno zavzemajo za uresničenje postavljenih nalog, posebno za odstranitev nacionalističnih vplivov in njihovih nosilcev, za likvidiranje vseh nacionalističnih in šovinističnih žarišč. CK ZKH posebno opozarja na potrebo, da se mladina obvarje pred nacionalističnimi vplivi in vključi v odločno borbo v šolah, v zvezi mladine, proti razred- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIIIIIinillllltllllllltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllliiillIllllllllllllllllllllIlllllIlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIN OBLEGANA MESTA DAKA, KHULNA IN ČITAC0NC Indijski ultimat pakistanskim četam Ameriška sedma flota v Bengalskem zalivu - Še eno neuspešno zasedanje varnostnega sveta - Bela hiša je demantirala vesti o odpovedi Nixonovega potovanja v Sovjetsko zvezo nemu sovražniku. Razvoj nacionalnih občutkov mladine mora temeljiti na človeških socialističnih vrednotah, na bratstvu in enotnosti, na strpnosti do drugih narodov. B. BOŽIČ Nove aretacije v Zagrebu ZAGREB, 15. — Sinoči okrog 21. ure je na Trgu republike v Zagrebu ponovno prišlo do šovinističnih demonstracij. Okrog 400 demonstrantov je izzivalo meščane in miličnike, vzklikalo aretiranim študentom čičku in Budiši in razpečevalo letake s sovražno vsebino. Ker kljub opozorilom organov demonstranti, niso prenehali s provokacijami, so organi uporabili silo in pri tem aretirali 93 oseb. V Splitu so organi javne varnosti aretirali dosedanjega predsednika zveze študentov Splita. Anteja štambuka in ga prijavili sodišču zaradi protidržav-nega delovanja. Pod isto obtožbo so organi prijavili sodišču tudi člana predsedstva Zveze študentov Hrvaške Damira Petriča. Na Reki so na zahtevo javnega tožilstva aretirali zaradi delovanja proti državi in prijavili sodišču štiri študente. NOVI DELHI, 15. - Načelnik generalnega štaba indijske vojske ge neral Manekshaw je postavil ultimat pakistanskim četam, ki se bojujejo v Vzhodnem Pakistanu in katerih poveljnik gen. Niazi je pozval indijske vojaške oblasti k premirju. Ultimat zapade jutri zjutraj ob 9. uri (ob štirih po našem času): do tega roka indijska vojska — «kot znamenje dobre volje« — ne bo bombardirala Dake. General Niazi je preko ameriškega veleposlaništva v Novem Delhiju po pooblastilu pakistanskega predsednika Jahaja Kana pozval Indijce k premirju. Na njegov poziv je general Manekshaw odgovoril, naj pakistanski vojaki v vsem Vzhodnem Pakistanu položijo orožje ter naj se predajo indijskim četam. Zagotovil je, da bodo mrtvi »dostojno pokopani«, ranjenci »dobro zdravljeni« in da bodo z ujetniki ravnali po določilih ženevske konvencije. Tudi vlada Bangla de- ša se je obvezala, da bo spoštovala mednarodna določila glede vojnih ujetnikov. Pakistanci doslej na ultimat še niso odgovorili. Položaj za pakistanske vojake na vzhodi fronti postaja iz ure v uro bolj dramatičen. Tri indijske vojaške kolone, ki so se bližale Daki, so se danes združile samo nekaj kilometrov daleč od mesta. Indijske predhodnice so se utaborile samo tri kilometre pred obrambnimi črtami vzhodnopaki-stanske prestolnice. Okrog štirideset tisoč pakistanskih vojakov, ki branijo mesto, nimajo nobene možnosti, da bi se umaknili; ostajata jim samo dve alternativi: boj do zadnjega moža ali predaja. Nič boljši ni položaj v Čitagongu, ki ga indijsko letalstvo in mornarica še vedno bombardirata, medtem ko so enote partizanov Bangla deša dospele v neposredno bližino pristaniškega mesta. Krvavi boji pa so v teku v Khulni, kjer se 4.000 IZIDI DOSEDANJIH GLASOVANJ peto glasovanje 995 šesto glasovanje 996 sedmo glasovanje 986 osmo glasovanje 987 deveto glasovanje 984 deseto glasovanje 988 enajsto glasovanje 1000 dvanajsto glasovanje 993 De Martino 399 413 408 411 407 404 407 394 Fanfani 385 378 — — — — 393 — Malagodi 50 48 50 . • 52 47 48 48 — Saragat 51 50 51 50 ;; 55 56 56 48 De Marsanich 43 — — — — — — — razpršeni glasovi 1 7 2 2 4 3 22 14 bele glasovnice 62 91 51 48 48 50 60 62 Vzdržani 424 423 421 425 12 474 Pakistancev krčevito upira indijskim silam, ki so že zasedle nekatere predmestne predele. Ameriška sedma flota je danes dospela v Bengalski zaliv. Letalonosilko »Enterprise« spremlja večje število manjših ladij, povečini rušilcev. V Novem Delhiju trdijo, da se Američani pripravljajo na evakuacijo pakistanskih vojakov iz Vzhodnega Pakistana. Prisotnost sedme flote v bližini vzhodnopaki-stanske obale je povzročila veliko zaskrbljenost v Indiji, ki je že iradno protestirala pri ameriškem državnem departmaju. V številnih indijskih mestih so bile danes pro tiameriške demonstracije. Poročajo, da je tudi več sovjetskih ladij prisotnih v Indijskem oceanu, čeprav ne v bližini obale. V varnostnem svetu OZN, ki se je danes ponovno sestal, se nadaljuje težavno in doslej brezuspešno iskanje kompromisne rešitve. Pakistanski predstavnik je obtožil svetovno organizacijo, da je izbrala pot zavlačevanja ter da je nesposobna rešiti krizo na indijskem podkontinentu. V znamenje protesta je celo zapustil zasedanje. Poljska pa je predložila novo resolucijo o krizi, kj med drugim predvideva prehod oblasti v vzhodnem Pakistanu na vlado Bangla deša. Uradni glasnik Bele hiše Ziegler je zanikal, da bi ameriško - sovjetske polemike ob pakistanski krizi utegnile privesti do odložitve Nixo-novega obiska v Moskvi. Govorice o tej možnosti so se pojavile, ko je Nixonov svetovalec Kissinger včeraj sporočil, da so ZDA poslale sovjetski vladi »opozorilo« zaradi stališča sovjetskega delegata v varnostnem svetu OZN. Učenci osnovne šole »Piuko Tomažič« Iz Kopra med zborno recitacijo v koprskem gledališču ob spominski svečanosti 301etulce ustrelitve petih mučenikov Včeraj je poteklo 30 let od mu-čeniške smrti Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala pod fašističnim plotonom na openskem strelišču. V počastitev njihovega spomina je bilo več svečanosti. V dopoldanskih urah je bila v priredbi koprskega pododbora za proslavo spominska svečanost v koprskem gledališču, kateri je sledila otvoritev razstave v avli tamkajšnjega muzeja o Tomažiču in njegovem času, nato pa še tovariško srečanje svojcev ustreljenih, preživelih udeležencev zloglasnega drugega tržaškega procesa ter drugih protifašističnih borcev In predstavnikov oblasii, zvečer pa je bila otvoritev razstave in spominska svečanost v Kulturnem domu v Trstu. Razstavo sta priredila skupno Slovenska prosvetna zveza in odsek za zgodovino in etnografijo Narodne bi študijske knjižnice, spominsko svečanost pa je priredil Krožek za družbene in politične vede Pinko Tomažič. (Podrobneje poročilo o koprskih svečanostih objavljamo na tretji strani. Razstavo v Kulturnem domu je v imenu prirediteljev odprl Milan Bolčič, eden od obsojencev na drugem tržaškem procesu. Med drugim je v svojem kratkem nagovoru dejal: »Razstava naj bi vsaj deloma osvetlila delovanje tedaj delujočih pkupin in posameznikov, ki' so pripadali različnim nazorom in različnim stanovom z vse naše, Primorske, ki pa sta jih družila ljubezen do lastnega ljudstva in materinega jezika ter skupen odpor proti nečloveškemu zatiralcu, ki nas je ne samo socialno zatiral, temveč nas je hotel zbrisati z obličja te naše leDe slovenske Primorske. Naša želja je, naj bi razstava, ki bo potovala, dosegla vsa naša društva v mestu in vaseh, ogledalo naj bi si jo čimveč ljudi in naj bi se vsem vtisnila v globok spomin kot memento, da brez dela in požrtvovanja ni sadov. Zlasti naj bi si razstavo pazljivo ogledali mladi. Ob njej bodo znova spoznali, da se imajo zahvaliti tudi žrtvam in požrtvovalnemu delu padlih in njih tovarišev ter vseh tistih, ki so "za njimi nadaljevali delo, če danes lahko uživajo sadove tega dela. Raz stava naj bo tudi nova spodbuda zlasti mladim, katerim naj bo požrtvovalnost tovarišev pred tridesetimi le« za zgled, da bi z današnjemu času primernimi metodami nadajjevali delo za uresničenje vsega tistega, kar nam še vedno odrekajo ali pa nam odmerjajo z lekarniško tehtnico.« O razstavi, ki je urejena skrbno in pregledno po časovnem zaporedju dogodkov, bomo še poročali. Med udeleženci je zbudila živahne komentarje ob spominih na takratni čas, saj ga je večina prisotnih aktivno sodoživljala. Spominsko svečanost v polno zase-začel v imenu krožka «Pinko Tomažič« inž. M. Kodrič z željo, naj »nocojšnji večer obudi spomin na huda a obenem slavna leta, naj vse nas hrabri v nadaljnjih bojih za dokončno odpravo vseh zapuščin fašistične tiranije, za svobodo in demokracijo, mlademu rodu, ki ni okusil trpljenja in ki uživa danes sadove bojev naših najboljših bratov in sestra, pa naj bo vzpodbuden primer v njegovih zamislih in težnjah po napredku in miru«. Potem ko je pozdravil vse prisotne svojce ustreljenih m udeležence drugega tržaškega procesa, pred- (Nadaljevanje m 2. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK RAZPRAVA 0 PRORAČUNU NA VČERAJŠNJI SEJI PSI za socialno zavzetost S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Danes se bo zaključila diskusija tržaške občinske uprave o proračunu in programskem načrtu V svojem posegu je Dolfi Wilhelm počastil spomin Tomažiča, Ivančiča, Vadnala, Robka in Kosa - Posegi Rennijeve (KB), Zimola (PLI), Taddea (neodv.j, Ronclja (KPI), Monfaicona (PSIUP) in Roniciollija (PSI) Tržaški občinski svet je sinoči do pozne ure nadaljeval razpravo o proračunu za prihodnje leto. Kljub dolžini posegov in visokemu številu govornikov pa moramo le zabeležiti, da m prišlo do večjih polemik in da so diskusije svetovalcev zadevale predvsem podrobna vprašanja. Tako je demokristjanka Benni govorila o socialnem skrbstvu, vrtcih in pomoči upokojencem, liberalec Zimolo o kulturnih ustanovah in muzejih, misovec Mo-relli o finančnih zadevah, neodvisni levičar Taddeo o vprašanjih splošne uprave, komunist Rončeli o vprašanjih občinskega osebja, komunist Wilhelm o vprašanjih kmetijstva in Krasa, socialist Bonic-ciolli o nujnosti usklajevanja občinske dejavnosti z zahtevami po družbenih reformah in t.d. Vsekakor moramo omeniti pomemben dogodek, da so svetovalci zbra no poslušali kratko komemoracijo Pinka Tomažiča, Vadnala, Ivančiča Bobka in Kosa ob trideseti ob letnici njihove usmrtitve. Bilo je v začetku posega svetovalca Dolfija Wilhe!ma. Dejal je, da čuti dolžnost, da se vsa? na kratko spomni dejstva, da so bili pred tridesetimi leti usmrčeni na oipenskem vojaškem strelišču junaki slovenskega naroda, dosledni antifašisti, ki so doumeli nalogo zgodovine in uresničili v tistih težkih časih pomembno široko fronto vseh antifašističnih sil, fronto, ki je slonela na moči delavskega razreda in zatiranega slovenskega naroda, ki se je boril za svoje pravice. Svečani trenutek greni le misel, da je opensko strelišče, kraj muče-ništva junakov, še vedno zaprto javnosti in neustrezno urejeno. Ob koncu svojega pos°ga je Wil-helm sporočil, da predstavlja, skupaj z ostalimi člani komunistične skupine, resolucijo, ki jo mora svet odobriti ali zavrniti pred glasovanjem o samem proračunu. Gre za resolucijo, ki obvezuje občinsko u-pravo, da bo imenovala v vseh kon-zultah, kjer so slovenski svetovalca, tolmača za slovenščino, v de-centriranih upravnih enotah, ki delujejo ob konzultah, pa osebje, ki bo lahko občevalo s prebivalstvom v materinem jeziku. Za njim je govoril socialist Clau-dio Boniciolli. Priznal je, da se ta občinska uprava karakterizira zaradi naprednejših stališč, ki kažejo nh vpliv njegove stranke. To, kar je bilo uresničenega, je zadovoljivo, čeprav se socialisti zavedajo tudi omejitev, ki izhajajo iz finančnih in tehničnih zmožnosti občin- skega aparata. Predstavnik PSI se je zavzel tudi za resnično reformo prevozov v našem mestu. V tem pogledu je dejal, da se strinja z drugimi stališči, da je treba restrukturirati mestno prevozno službo in jo ločiti od drugih občinskih dejavnosti. Dejal pa je tudi, da je treba municipa lizirati zasebne prevozne družbe. Še posebej je Boniciolli poudaril pomen tiste dejavnosti te občinske uprave, za katero ni zakonsko zadolžen, ampak izhaja iz njenih političnih premis. Gre za spodbujanje družbenega in gospodarskega življenja v duhu zemljepisne in med narodne povezanosti. V tem pogledu je citiral primer gospodarske konference, ki jo je treba čimprej sklicati in posvetiti »darila mestni skupnosti* neke koalicije: nasprotno je bila to dolžnost občinske uprave, ki deluje na osnovi javnega denarja, ki prihaja iz žepov davkoplačevalcev. Psiupovec Monfalcon je najprej pohvalil sedanjo občinsko upravo, ker je razbila s prejšnjo prakso upravne stagnacije. Vprašal se je tudi, kaj pravzaprav hoče narediti uprava iz konzult, ki so marsikaj onesposobljene, da bi delale v pravem smislu. Govoril je nadalje o gospodarskem propadanju Trsta in s tem v zvezi ocenil tudi politični položaj v mestu. Obtožil je KD, da je pod volitvami našla svoj stari protikomunizem in zadušila svojo lastno levico. Kar zadeva redno upravo pa je Monfalcon dejal, da bi bilo treba preiskati špe- Komunist Roncelj je dalj časa govoril o stvarnih vprašanjih občinskih uslužbencev. dobršen del razprave tudi odprtim I ku]fcile zasebnikov za hrbtom uprave socialnim vprašanjem tržaškega prebivalstva. Še posebej pa mora gospodarska konferenca ugotoviti pomen sindikalnih zahtev po močni »vodilni* kovinarski industriji v Trstu, ki naj zagotovi našemu mestu pomembno podlago za nadaljnji razvoj. Daljši del svojega posega je Zimolo posvetil vprašanjem muzejev in kulture ter predlagal, naj bi občina najela za važne umetniške razstave palačo, v kateri sta sedaj ACEGAT in pristaniško poveljstvo. O socialnem skrbstvu in upokojencih je dalj časa govorila demokristjanka Benni, ki ni štedila s kritikami na račun občinske uprave. V samem začetku je pojasnila, da verjame v dobro voljo uprave in da bi zato rada izboljšala položaj s kritičnimi nasveti, za katere upa, da bodo sprejeti. Tako je predlagala ureditev novih otroških vrtcev, kar pa zadeva socialno skrbstvo se je zavzela za usklaje- Zanetti poudaril stališče pokrajine za zaščito tržaškega pomorstva ■ Svetovalca KPI o perečih problemih V prvem delu sinočnje seje pokrajinskega sveta je predsednik odgovoril na vprašanja nekaterih svetovalcev. Tako je odgovoril na vprašanje svetovalcev Fontanota in Coste (KPI) glede prekinitve dela pri gradnji suhega doka in glede napovedane preureditve pomorskih prog PIN. Rekel je, da nima še točnih informacij in je zagotovil, da bo obvestil pokrajinski svet, kakor hitro bo dobil uradna sporočila. Pripomnil je, da uspehi nastopa tržaške delegacije v Rimu niso zadovoljivi, in je poudaril, da pokrajinska uprava vztraja na svojem stališču, da je treba pri preureditvi prog PIN zaščititi interese Trsta in tržaškega pomorstva. Svetovalec Fontanot je poudaril, da mora pokrajina posredovati za nadaljevanje gradnje suhega doka. Pokrajinski svet je nato odobril nekatere upravne sklepe glede nakupa živil za psihiatrično bolnišnico in za ureditev ogrevanja v omenjeni bolnišnici. Sledila je diskusi- ja o pokrajinskem proračunu, v katero so posegli svetovalci Dragan (KD), Jurisevic (KPI), Berto-lino (KD) in Fontanot (KPI). Dragan je govoril o vprašanju šolstva, Bertolino pa se je dotaknil raznih postavk v proračunu ter poudaril nujnost turistične valorizacije Krasa, toda z dokaj čudnimi predlogi. Svetovalec Jurisevic je podrobno govoril o perečem vprašanju socialnega skrbstva, predvsem kar se tiče otrok, ki jih je hudo prizadela narava. Navedel je nekaj resnih primerov v Trstu ter poudaril nujnost učinkovitih ukrepov ter dolgoročnega načrta pokrajinske uprave s pomočjo dežele in s sodelovanjem občinskih uprav. Svetovalec Fontanot je omenil resolucije, ki jih je predložila njegova skupina, ter opozoril na nekatera zelo pereča gospodarska vprašanja ter na problem preventivne medicine dela. Problemi, ki jih je preprosto in učinkovito prikazal so: javni prevozi, APZ v Kulturnem domu v sredo. 22. decembra no akcijo z deželo, da bi upokojencem nudila na domu zdravstveno in gospodinjsko oskrbo s pomočjo potujočega specializiranega osebja. Predlagala je tudi, naj bi občina, skupaj z deželo, pomislila na možnost ureditve posebnega »hotela* za stare ljudi, ki naj se bistveno ločuje od zastarelih zavodov za upokojence. Bivši indipendentist, sedaj neodvisni levičar Taddeo, je pohvalil občinsko upravo za nekatere posege in važne uresničitve, čeprav je tudi takoj dodal, naj nihče ne misli, da so to ■MiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuuuuiiiiiiiiiiii VČERAJ NA POMORSKI POSTAJI Zaključena konferenca pristaniških delavcev Potrebno je poenotiti delovne pogoje v vseh italijanskih pristaniščih - Država mora investirati, da bodo pristanišča postala konkurenčna na mednarodni ravni Včeraj se je nadaljevala v dvorani pomorske postaje vsedržavna konferenca uslužbencev pristaniških ustanov, ki so jo organizirale enotne sindikalne organizacije prista-niščnlkov CGIL, CISL in UIL. Po uvodnih poročilih, ki so bila predvčerajšnjim, je bila včeraj na dnevnem redu razprava s poročili delegatov iz raznih italijanskih pristanišč, popoldne pa so izglasovali končni dokument. Zaključki kongresa so bili, da je treba spremeniti državno politiko da pristanišč in pristaniških ustanov. V Italiji je 244 pristanišč, ki so razdeljena na tri kategorije in so velike razlike v mezdnih in normativnih pogojih med pristanišči različnih kategorij kot tudi med samimi pristanišči iste skupine. V Trstu, ki je pristanišče prve kategorije, so velike razlike med pri-staniščniki, kj spadajo pod avtonomno pristaniško ustanovo in nameščenci pristaniških družb. Medtem ko je pristaniška ustanova javnopravni organ in ima torej lastne zakonske norme, so pristaniške družbe odvisne od ministrstva za pomorstvo, ki je mnogq bolj »oddaljen* organizem. Vsedržavna konferenca je imela namen, da preuči enotno politično in sindikalno linijo in da izglasuje konkretne smernice za delovanje sindikalnih organizacij Resolucija, ki so jo odobrili včeraj popoldne, jasno nakazuje potrebo, da se čimprej »publicizirajo* pristanišča, to se pravi, naj se odpravijo zasebne družbe, ki delujejo v pristaniščih in naj delavci teh družb preidejo pod upravo pristaniških ustanov. Obenem mora vlada povečati finančne podpore pristaniščem, vendar pa ne samo za kritje pasivov ampak za sodobne in premišljene investicije, ki naj pripomorejo vsem italijanskim pristaniščem, da spet postanejo konkurenčna predvsem na mednarodni ravni. Zato so seveda najbolj potrebne investicije v raznih infrastrukturah. Končno je treba še poenotiti pristanišča, tako da bodo v vseh isti pogoji za delavce. To je namreč edini način, da se preneha s špekulacijami, na račun katerih se redijo zasebni brodarji. Udeleženci kongresa, katerih je bilo približno 100 (tržaške prista-niščnike je predstavljalo 14 delegatov), go sklenili ustanoviti poseb- no vsedržavno komisijo, ki bi morala stalno nadzorovati delovanje avtonomnih pristaniških usta nov in konzorcijev. Generalni konzul SFRJ B. Trampuž položil venec na grob P. Tomažiča Včeraj ob 11. uri je generalni konzul SFRJ Boris Trampuž položil na tržaškem pokopališču venec na grob narodnega heroja SFRJ Pinka Tomažiča ob 30-letnici njegove in Bobkove, Ivančičeve, Kosove in Vadnalove mučeniške smrti. •HiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiuiiiiiimuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmii SINOČI V KULTURNEM DOMU Spominska svečanost in razstava ob 30-letnici II, tržaškega procesa 2 otvoritvene razstave v Kulturnem domu (Nadaljevanje s 1. strani) stavnika matične domovine gen. konzula Borisa Trampuža, predstavnike borčevskih organizacij iz Slovenije ter predstavnike našega političnega, javnega in kulturnega življenja in prečital pozdravne brzojavke, je predal besedo govorniku Miru Kaplju. Miro Kapelj je začel s citatom iz Pinkovega pisma tri ure pred ustrelitvijo: cMiren sem in pripravljen. če bo vreme lepo, bom vesel. Še enkrat bom pozdravil naravo in svet. Saj ne bo nič hudega. Vse bo minilo v hipu in zemlja, ki sem jo vedno ljubil, me bo sprejela . . . Moja pot je začrtana in je ne izpremenim.» Dejal je, da časovna odmaknjenost ni zatemnila spomina na junake, ki so prižgali iskro upora proti fašizmu in da se spoštovanje do njih, ki so dali vse, kar more dati človek za ideale, v katere so neomajno verovali in se zanje žrtvovali, ni zmanjšalo. S toplo mislijo se je spomnil tudi vseh tistih, ki so kot žrtve procesa pred posebnim fašističnim tribunalom trpeli po ječah in konfinacijah širom po Italiji, nato pa svoja nadaljnja izvajanja posvetil pretežno orisu lika Pinka Tomažiča kot komunista in rodoljuba. »Kot zrel marksist — je dejal govornik — ki je imel trdno začrtano pot, je vedel, da brez socialne pravičnosti ne more biti narodna svoboda popolna. In ravno to načelo je vselej in povsod odločno zagovarjal in širil. Kot preizkušen poznavalec obstoječe stvarnosti se je z vso odločnostjo zavzemal za najširšo enotnost v protifašističnem boju, za enotno nastopanje najrazličnejših komponent slovenskega naroda, a hkrati tu pri nas tudi za enotnost med Slovenci in Italijani*. Govoril je o njegovem zaupanju v Sovjetsko zvezo in zvestobo komunistični stranki, o tem, kako je kot 16-letni mladenič prišel v partijske vrste, kako je sodeloval z Alojzem Budinom pri urejanju slovenskega glasila KPI »Delo*, o drugih njegovih ilegalnih akcijah, kako je bil osebno skromen, družaben in kako je ljubil naravo in zlasti gore. Podrobneje se je zadržal pri Pinku Tomažiču kot da-lekovidnemu političnemu voditelju, kar je prišlo do izraza tudi na ilegalnemu sestanku KPI pri Brišči-kih leta 1940, kjer je sodeloval skupno z drugimi slovenskimi in italijanskimi komunisti pri izdelavi akcijskega programa. Kapelj je u-gotovil, da so takratne besede Pinka Tomažiča še danes aktualne. Nato se je govornik zadržal še pri poslanici, ki jo je Pinko Tomažič naslovil mladini, za katero je vedno pravil, da je »najbolj pogumni, udarni in nesebični del naroda* in zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je sramotno in žalostno, da je «mučeniški kraj* na strelišču na Opčinah tak kakršen je, da je zaklenjen prostor in da niti Pinkova mati ne more položiti rož k spominskemu obeležju, kadar bi hotela. Prav tako je obsodil dejstvo, da bivši politični preganjanci niso prejeli niti moralnega zadoščenja za vse, kar so pretrpeli pod fašizmom. Sledil je kulturni del svečanosti, pri kateri so z recitacijami sodelovali člani Slovenskega gledališča Livij Bogateč, Leli Nakrstova, Stane Starešinič, Bogdana Bratuževa in Jožko Lukeš, ki je bral Pinkova poslednja poslovilna pisma; gojenci Glasbene matice violinist Črtomir šiškovič (ob klavirski spremljavi Mojce Šiškovič-Pani-zon), pianist Ravel Kodrič ter godalni kvartet GM (Oskar Kjuder, Črtomir šiškovič, Katja Kralj in Iztok Kodrič). Za zaključek je nastopil moški pevski zbor »Valentin Vodnik* iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Zapel je Maksa Pimika »Smrt v Brdih*, Ubalda Vrabca »Sinoči me dekle je vprašalo*, Matetič-Ronjgova »Pjesma slobodi*. Radovana Gobca »Le vkup uboga gmajna*, Rada Simonitija »Vstajenje Primorske* in za dodatek še «Pesem 14. divizije*. Zadnje tri pesmi je na harmoniko spremljal Oskar Kjuder. j. k. naročila ladjedelnici Sv. Marka, gradnja suhega doka in naprav za raz-plinjevanje petrolejskih ladij, okrepitev pomorstva in pomorskih prog, izvajanja sklepov Cipe. Ob koncu je še opozoril na škodljive posledice vojaških služnosti, poudaril nujnost de-rekvizicije vojašnice pri Lazaretu ter izrazil zaskrbljenost zaradi napovedane postavitve atomskih min na Krasu. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal danes ob 18.30 in se bo verjetno zaključila razprava o proračunu ter štiriletnem programskem načrtu. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom t Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija MARIO URŠIČ v torek, 21. decembra ob 15.30 v sredo, 22. decembra ob 15.30 Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih Danes, 16. t. m. 20. uri v KOPRU ob 16. in NA SKLEPNEM ZASEDANJU PROCESA 0 VREDNOTNICAH IMI Po deveturnem zasedanju sodniki prisodili skupno 40 let zapora Obtoženci bodo tudi morali plačati skupno skoraj 2 milijona fir denarne kazni • Glavnima obtožencema, Toniju in Samettiju, so prisodili trinajst oziroma devet let zaporne kazni Po devetih urah dolgega posvetovanja je sinoči, malo pred 20. uro, tržaško kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Corsi, izreklo obsodbo proti skupini devetih obtožencev, zapletenih v znano »goljufijo za eno milijardo lir*. Zaradi utrujenosti predsednika dr. Corsija je petnajst strani dolgo razsodbo prebral dvema obtožencema, petim odvetnikom in novinarjem prisedni sodnik dr. Falco. Sodniki so kazni tako porazdelili: 48-letnemu Agostinu Toniju iz Rima so zaradi bankrota, goljufije, odkupa ukradenega blaga in zamenjave oseb prisodili 13 let in 5 mesecev zapora ter 640 tisoč lir denarne kazni, 50-letnemu Gianniju Giuseppu Samettiju iz Legnana zaradi bankrota, odkupa ukradenega blaga, goljufije in ponarejanja u-radnih listin 9 let 5 mesecev za pora ter 590 tisoč Ur denarne kaz ni, 25-letnemu Giuseppu Lualdiju iz Milana zaradi bankrota in odkupa ukradenega blaga 6 let in 6 mesecev zapora ter 375 tisoč Ur denarne kazni, 29-letnemu Luciu Bergama-schiju iz Milana zaradi bankrota, goljufije, odkupa • ukradenega blaga in ponarejanja uradnih listin 4 leta in 2 meseca zapora ter 160 tisoč lir denarne kazni, 30-letni Geltrude Silenzi iz Padove zaradi goljufije in zamenjave osebe pogojno in brez vpisa v kazenski Ust 11 mesecev >n 5 dni zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni, 45-letnemu Enricu Gra-ziottiju (edinemu, ki ga poUcija še ni ujela) zaradi ponarejanja dokumentov 3 leta zapora, 46-letnemu Angelu Pedrazziniju iz Bnllata zaradi istega prekrška 2 leti zapora. 43-letnemu Olivieru Boatiju prav tako zaradi istega prekrška 1 leto zapora ter 44-lptni .Tole Giusti iz Milana zaradi odkupa ukradenega blaga 2 mospcg zapora in 40 tisoč Ur denarne kazni Vrh te?a so sodniki sprejeli še naslednje ukrepe: Tonija so progla- sih za poklicnega zlikovca, ga obsodili še na tri leta internacije v delovni koloniji po prestani kazni, poleg tega pa izdali varnostni u-krep, po katerem je obtožencu za dobo 10 let prepovedano opravljati katerokoli službo, pri kateri gre za svobodno razpolaganje z denarjem. Ta ukrep so izdali tudi za Lualdija in Samettija. Samettija so sodniki proglasili za nevarnega zlikovca ter ga prav tako obsodili na dveletno internacijo v delovni koloniji po prestani kazni. Samettiju so tudi odpustili eno leto, Lualdiju pa dve leti. Sodni zbor je poleg tega izrekel še vrsto oprostilnih razsodb, ki zadevajo posamezne manjše prekrške. Za kroniko včerajšnjega zasedanja naj omenimo še to, da se je obravnava pričela s sklepnim govorom branilca odvetnika Antoni ni.ja, nakar se je sodni zbor ob 1030 umaknil v posvetovalnico, iz katere je prišel malo pred 20. uro Svet Slov. skupnosti počastil openske mučenike Sinoči se je sestal svet Slovenske skupnosti na svoji redni seji. V začetku seje je predsednik sveta prof. Harej spomnil na junake, ki so padli pred 30. leti na Opčinah. Dejal je, da je pred 30. leti posebno sodišče sodilo zavednim slovenskih fantom in može^n, ki so hoteli rešiti svoj narod izpod fašističnega jarma. Po tej zloglasni obsodbi, so bili ustreljeni na Opčinah Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in I-van Vadnal, drugim pa so bile dodeljene dolge in mučne zaporne kožni. Ti junaki pomenijo simbol slovenskega odpora, ne samo proti zaničevanju in zatiranju zunanjega izraza naše narodne biti, kakor so jezik in kultura, temveč tudi proti naklepu, da se slovenski narod iztrebi in izbriše z zemeljskega obUčja. Pedagoško predavanje v Kulturnem domu Jutri, 17. decembra ob 17.30 bo predaval v mali dvorani Kulturnega doma prof. Mimico Lužnik O POUKU V SODOBNI ŠOU. Prof Lužnik je h predavat na seminarju za šolnike v Trstu ter žel splošno priznanje. Zaposlen je na Zavodu za šolstvo SRS v Ljubljani Na zanimivo predavanje vabi Sindikat slovenske šole profesorje in učitelje, učiteljiščnike in vse one, ki jim je šola pri srcu. AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL priredi v nedeljo, 19. decembra v Prosvetnem domu na Proseku ob 16. uri Budakovo veselo igro v treh dejanjih KLOPČIČI > Vljudno vabljeni ! MLADINSKI KROŽEK - TRST vabi v soboto, 18. t.m. ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano. Ulica Geppa 9. kjer bo prof. Samo Pahor predaval o: PRIMORSKIH SLOVENCIH V DESETLETJU 1918-28 Predavanju, ki je dandanes še posebno aktualno, bo sledila debata, nato pa ples. Vstop prost. Kdor je na sinočnji proslavi v Kulturnem domu zamenjal (Aešč (loden zelene barve), naj se javi' na tel. štev. 763751 (Volk). Zagonetna smrt Tržačana in črnke Iz Rima poročajo, da so ob Jezercu Martignano odkrili dve trupli in da poUcija ni mogla še u-gotoviti, ali gre za samomor, oziroma umor. Težave so tudi pri identificiranju, ker niso našli nobenega dokumenta. Med trupU je ležal na tleh samokres, blizu pa je bil parkiran avtomobil s tržaško evidenčno tablico, katerega lastnik je bil 34-letni Giuliano Carabei iz Trsta, Ul. Roesetti 8. Na podlagi tega do mnevajo, da gre za Carabeia in 24-letno črnsko lepotico M. Tereso Loray, znano kot Tiffany Hoyweld, v katero je bil Carabei zaljubljen mmmmm SPDT prosi izletnike, ki so se pri-javiU za zimovanje v Kranjski gori. naj se oglasijo v Ul. Geppa 9 čimprej zaradi poravnave. SPDT priredi v nedeljo, 26. decembra in v nedeljo, 2. januarja avtobusna izleta v KRANJSKO GORO. Cene: 1.600 Ur (člani) in 1.800 (nečlani). Poravnava ob vpisu. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II. SPDT priredi v nedeljo, 19. decembra, avtobusni izlet v Trbiž in v Sv. Anton. Cena 1.500 lir. Poravnava ob vpisu. Navesti kraj vstopa na avtobus. Ljudska prosveta PD »Valentin Vodnik* — Dolina vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 16. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini. V počastitev spomina 30. obletnice žrtev drugega velikega tržaškega procesa, priredi prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE v dvorani na stadionu «1. maj*, v soboto, 18. decembra ob 21. uri, vokalno-instrumentalni koncert. Sodelovala bosta harmonikarski ansambel MIRA MAR pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra In pevski zbor p. d. PRIMOREC iz Trebč, pod vodstvom Cezarja Možine. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva 1 Odbor DECEMBER 1941 - DECEMBER 1971 Pred tridesetimi leti so pod fašističnimi streli padli slovenski antifašisti, ki jih je posebno sodišče obsodilo na smrt: PINKO TOMAŽIČ, SIMON KOS, VIKTOR BOBEK, IVAN IVANČIČ, IVAN VADNAL V spomin na ta dogodek bo v nedeljo, 19. decembra, ob 15- uri. na openskem streUšču, na kraju mučeniške smrU spominska svečanost Ob tej priložnosti bo v Prosvetnem domu, Narodna ulica 51> dokumentarna razstava. Udeležite se ! Pripravljalni odbor ANPPIA, ANPI, ANED, FIAP GLASBENA MATICA TRST Četrti abonmajski koncert V nedeljo, 19. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 ZBOR IN ORKESTER CONSORTIUM MUSICUM iz Lj*ubljane G. F. HANDEL: MESIJA Oratorij za soU, zbor in orkester Solisti: Marija Gorenc, sopran Milka Evtimova, alt Mitja Gregorač, tenor Jože Stabej, bas Orgle: Tone Potočnik Dirigent: MIRKO CUDERMAN Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PD »FRANCE PREŠEREN* V BOUUNCU predvaja jutri, 17. t. m. ob 18. uri v srenjski hiši mladinski barvni film BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA I., II. in in. nadaljevanje) Vljudno vabljeni, posebno otroci ! PROSVETNO DRUŠTVO »KRAŠKI DOM* — Repentabor vabi na predvajanje slovenskega barvnega filma (I. del) «BRATOVŠČIN A SINJEGA GALEBA« ki bo danes, 16. t.m. ob 20. uri v dvorani občinske kopalnice v Repnu. Film je zelo primeren za mladino. MLADINSKI KROŽEK AKADEMSKI ODSEK t vabi vse slovenske študente danes, 16. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. Geppa 9, na diskusijo o sledečih temah: Obnavljanje fašističnih provokacij na univerzi in vloga slo- venskih akademikov tičnem trenutku. v tem poli- ZDRUŽENJE STARŠEV DIJAKOV državnega znanstvenega U-ceja v Trstu vabi starše in tiste, ki se zanimajo za problematiko mladostništva, na predavanje z naslovom: Otrokova pot do mladostništva. Predaval bo prof. Franc PedJček. Predavanje bo Jutri, 17. dec. v telovadnici na Vrdelski cesti št. 13. Začetek ob 20. uri. Ra/na obvestila Seja odbora za slovensko šolo bo danes. 16. decembra ob 18. uri na sedežu SSŠ. KRZNA SUPER ELEGANTNI Mttnnrr.i VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I K ST Vinic X* VEL 06-301 Sottembre M/II1 Danes, četrtek, 16. decembra ALBINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22. — Dolžina dneva 8.43. — Luna vzide ob 6.38 in zatone ob 14.56. Jutri, petek, 17. decembra LAZAR Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,4 stopinje, najnižja 3,8, ob 19. uri 7 stopinj, zračni pritisk 1033,8 mb., stanoviten, brezvetrje, vlaga 84-od stotna, nebo jasno, slaba vidljivost (megla), morje mirno s temperaturo 10,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. decembra 1971 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 12 oseb. Umrli so: 79-letni Antonio Poretti. 40-letni Carlo Avoscan, 22-letni Gio-vanni Steppini, 85-letni Ermanno Qua-drini, 89-letni Giovanni Tonnetti, 51-letna Maria Polarne, 55-letna Liha Ciacchi por. Lenardon, 71-letni Giordano Ballarin, 73-letni Giovanni Stel-la, 82-letna Antonia Fragiacomo vd. Ruzzier, 82-letni Giuseppe Zucca, 87-letna Maria Mittermaier vd. Parma. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM -Al CammeUo, Drevored XX. septembra 4; Ala Maddalena, Istrska ■ ulica 38; Chiari - Crottt, Ul. Tor S. Pie-ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.50) Busolini, Ul. P. RevolteUa 41; Plaziti - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dinl, Ul. T. VeceUlo 24; SerravaUo, Trg Camana L Gledališča VERDI Danes ob 20.30 za red C v pari*rj“ in ložah ter za red B na galenjan balkonih druga predstava Puccinijev opere »Turandot*. Dirigent LuiŽ1 folo, režija Aldo MirabeUa Vossatf* Izvajalci isti kot pri prvi Pre®s re Zadnja predstava Rossinijeve »Mojzes* bo v soboto ob 20.30 z® g C v parterju in ložah ter za K® , na galerijah in balkonih. Lamberdo GardeUi, režija Carlo nato. V naslovni vlogi Malcolm Za obe predstavi so v prodaji vs^^_ niče za prosta mesta v gledališču di (tel. 23988). POLITEAMA ROSSETTI Nadaljujejo se predstave koro^^ «IsabeUa, ljubosumna komec&F" ka». Današnja, jutrišnja in sff?vl predstava ob 21. uri, nedeljski 16.30 in ob 21. uri. AVDITORIJ Jutri uprizori eksperimentalno■ tlišče «015» v okviru »Gled&J"*« Kralj dttUšče danes* Shakespearovo dramo »J Lear*. Ponovitev v soboto in v ne’ del jo. Nazionale 15.30 «Messaggero 0 alIJa re». Julie Christie, Alan Bates. zija Josepha Loseya. Barvat film- Penice 15.30 «11 giorno det lunghi čili*. Prepovedano mladini P0® letom. Eden 16.00 «Trastevere». Nino M*® fredi, Rossana Sctitaffino, v'ltt°r’ De Sica, Vittorio Capriob-film. Prepovedano mladini P°d letom. Grattacielo 16.00 «Incontro». FlorU> Bolkan, Massimo Ranjen, f*1-vedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 »Una squillo P l ispettore Klute*. Jane Fonda, nald Sutheriand Prepovedano 11118 dim pod 14. letom. KHz 16.00 «Giu la testa*. Barvni h® Sergia Leone. Rod Steiger ID mes Coburn. Prepovedano pod 14. letom. Alubarda 16.30 «1 segreti delle mladin’ ___________ _ _ ^ _____________ cittš pič-tičde del mondo*. Prepoved®®® mladini pod 18. letom. Barvni m*®j Aurora 16.30 «Detenuto in attes* . giudizio*, Alberto Sordi. B**™ film. M Impero 16.30 «Era disposta a la ragazza con il bastone*. B*rvB’ film. _ Cristallo 21.15 «Zmenek s stripte*18®®! in z najbolj mikavnimi zvezd® sveta*. Revija. Capitol 16.30. 19.15. 22.00 «11 Picc° grande uomo* Dustin Hoffman je Dunaway Barvni film . Moderno 16.30 «1 diabolici convegn1^ Christa Nel, Saprtaco Santoni-barvah. Prepovedano mladini P** 18. letom. Zadnji dan. ^ Viltorio Veneto 16.00 »Una rnessa P Dracula*. Christopher Lee in Nayden. Prepovedano mladini 18. letom. Barvni film. e Ideale 16.00 »Le piacevoli esPerltypj di una giovane cameriera*. |in film Ulla Jacobson in Daniel Ge Astra 16.30 »Ciccio e Franco sul * tiero di guerra*. V barvah. Fr*®1^ Franchi in Ciccio Ingrassia. Abbazia 16.00 »Avventura nella O ,f glas. Margaret Brooks in Gosset. Barvni film. Razstave Tržaški slikar Ciro Russo, ki je P redil letos že vrsto razstav v oek terib mestih v deželi, razstavil* gaieriji modeme umetnosti v f*8 Rossoni. Za to razstavo je Ciro b so pripravil kakih 30 olj. Rastava odprta do 20. decembra. ^ V vhodu Kulturnega doma j« v dan od 11. do 13. in od 17. do 20. “ odprta slikarska razstava Jožeta sarja na temo »Gorski svet*. V Mestni galeriji v Ljubljani r stavljata Zvest Apollonio in Silv® Komel. V galeriji Torbandena bo do januarja »božična razstava* z ' rom Picassovih gravur in j^8 ^ Marina Marinija V mali dvoranj iste galerije pa bodo istočasno ^ stavljene jedkanice in litografij® chelangela Guaccija. t V Tržaški knjigami razstavil8 s] konca decembra mladi slovenski . kar Franko Vecchiet. Razstavi) je 20 grafik novejšega datuma- Darovi in prispevki Ob 26. obletnici smrti moža >n Stanka Milkoviča daruje družina lir za ŠZ GAJA. g V počastitev spomina ga. Katje ginčeve daruje družina Milkovl Gropade 2000 lir za šolo-spotne«* Cerknem. Ob 20. obletnici smrti drag® Kalc Frančiške, Gropada 82, d družina 3000 lir za Dijaško mat>®"j Ob 23-letnici smrti strica ‘"JV, Miklavca daruje nečakinja M Kette 1000 lir za Dijaško mati® ' Ob obletnici smrti matere in daruje Inči Pečar 5000 lir za SZ « V počastitev spomina pok. la Persinoviča od Banov daruj® q ka Vidau 1000 lir za SPD Tabor čine. GORIŠKI DNEVNIK 'm M M V PRIREDBI KOPRSKEGA PODODBORA ZA PROSLAVO Spominska svečanost v koprskem gledališču ob 30. obletnici drugega tržaškega procesa Čas pred 30 in več leti je orisal obsojenec na tem procesu tov. Vladimir Dujmovič — Presunljiv nastop šolskih ®*r°lt — Položitev venca pred spomenik Pinku Tomažiču — Odprtje razstave v pokrajinskem muzeju — Tovariško Ječanje v hotelu »Triglav* ob udeležbi svojcev ustreljenih in številnih preživelih obsojencev ter druoih borcev ^?Preki pododbor za spominsko •''eoanost ob 30-letnid drugega tr-Ja*®ga procesa je priredil včeraj ? koprskem gledališču svečanost, so se poleg ožjih svojcev ustreljenih rodoljubov, obso-{®*h na smrt na tem procesu, ude-tudi preživeli obsojenci s procesa iz zamejstva in iz ®*tične domovine, mnogi predstav-krajevnih oblasti, predstavniki •»venske zamejske skupnosti, med «»rimi predstavniki SKGZ, KPI, SLL, številni ugledni protifa-^tični borci iz časov med obema »Jnama in med vojno v NOB, ka-tudi mnogi javni in ku’tumi ®*3vei z obeh strani meje ter šol-**a mladina. Pred polnim avditorijem je spre-^vuril eden izmed obsojencev na zloglasnem procesu tov. Vla-“jhir Dujmovič. Potem ko je de H da je zgodovina našega ljud-na Primorskem in v Istri obema vojnama prežeta s jjT^vo epopejo narodnostnega in sobnega boja za osnovne pravice, . napredne ideje in za svobodo ^°d fašističnega jarma, je prešel »ris dogodkov, ki so se zvrsti-? °d same rapalske pogodbe dalje ® dejal: kPašizem se je ob svojem na-l®nku opiral predvsem na itali-"Oske skrajno desničarsko usmerja politične organizacije, gmotno “' moralno podprt od italijanskega gfjtapitala in zemljiških posestev. Tako je našel tudi v Trstu Istri plodna tla za zločinsko *’o®tje svojih zloglasnih škvader. oktobra leta 1922 je prevzel oblast j? postal državni režim. Za naše ljudstvo in za napredne, demokra-“Uno usmerjene Italijane, je to polnilo začetek narodnega zatirali nezaslišanega nasilja in brez-Ptavja.s, , Tov. Dujmovič je nato bežno pri-f9*®! glavne postaje slovenskega levega pota pod fašizmom od ^hndh odločb za poitalijančevanja slovanskih priimkov, krajevnih ladinskih imen, do likvidacije Scenskega šolstva z zloglasno radijevo reformo, od fašističnih »%>v slovenskih gospodarskih, **tičmh, kulturnih in drugih usta-in organizacij do objave po- i Ml SESTANEK ODBORA S0CI0-G0SP00ARSKE CONE Temeljita razprava o skupnem goriško-tržaškem gospodarstvu Odbor se je sestal v Gorici v torek zvečer - Po poletnih umestitvenih sejah odbor pričel z rednim delom - Predseduje mu tržaški župan Spaccini sama nepretrgana gospodarska ve-1 trofellu v Ulici Codelli 2. riga med Trstom, Tržičem in Go- Vodstvo gor iške sekcije omenje- Delegacija obsojencev na drugem tržaškem procesu polaga venec k spomeniku Pinta Tomažiča pred koprsko osnovno šolo V dvorani goriškega pokrajinskega sveta so se v torek zvečer sestali člani posvetovalnega odbora osme socio - gospodarske cone, ki zajema vse občine tržaškega ozemlja in večino občin goriške pokrajine. Izvzeti sta namreč občini Gra-dež in Dolenje. Omenjeni odbor se je prej sestal že dvakrat, obakrat v Tržiču. Na teh dveh sestankih, ki sta bila umestitvenega značaja, so izvolili predsednika, ki je tržaški župan inž. Spaccini in podpredsednika, ki .je naš goriški rojak odv. Peter Sanzi-n. Na tretji seji, ki je bila v Gorici, predsedoval ji je inž. Spaccini, so v glavnem razpravljali o notranjem ustroju odbora. Poleg številnih županov in njihovih namestnikov (v odboru so zastooane vse občine) sta prisostvovala seji tudi zastopnika goriške in tržaške pokrajinske uprave odbornika Lodi in Volk. Člani omenjenega odbora so si porazdelili delo v posameznih delovnih komisijah. Istočasno so začeli razpravo o deželnem gospodarskem načrtu. S tem v zvezi lahko omenimo, da se v zadnjem času vedno več govori o gospodarski integraciji Trsta s tržiškim okolišem. Na Tržaškem ni več prostora za tovarniške gradnje, zaradi tega i-mamo v okolici Tržiča vedno več tovarn. Deželni načrt predvideva, da se bo v bodočnosti razvila ena riga med Trstom, rico. Zaradi tega so načrtovalci večino občin obeh sosednjih pokrajin vključili v eno cono, medtem ko so tako videmsko kot por-denonsko pokrajino razkosali v več con, ki obsegajo ozemlje, ki je homogenega značaja. Delovanje zveze bivših internirancev Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča svoje člane, da so pričeli z obnavljanjem izkaznic za leto 1972. Izkaznica stane 500 lir, člani jo lahko dvignejo pri članu Ferdinandu Cu- Nabirajmo prispevke za gradnjo PROSVETNEGA D0MA» V SOVODNJAH Tov. Vladimir Dujmovič med govorom v gledališču Jjjjhih fašističnih zakonov v letu i s katerimi so ukinili okrog Jr® slovenskih in hrvaških politič-gospodarskih in prosvetnih or-"hizacij ter društev, od odvzema Polanskega mandata slovenskim in /Ohunistienim poslancem do ustave posebnega fašističnega so-jjj*®a za zaščito države in drugih *trepov zoper takodmenovane «sub-arzivne elemente*, ali bolje rečejo zoper našo slovensko ljudstvo 81 zoper vse nap-edno gibanje. .“Toda protifašistični borci — je jacla jevai tov. Dujmovič — niso pred nasiljem. Nasprotno! adoljevali so boj v težavnih ile-oK^h razmerah. Na eni strani je Rajala ilegalna organizacija ita-jJanške komunistične stranke, na strani so se organizirali za-J^ni slovenski proti fašisti, zlasti ^adinci in drugi že preganjani pod šjaizmom, v ilegalno na-odno - re-^"•eionarno organizacijo, poznata našim ljustvom tudi pod imp* '“m TIGR. Epilog te obsežne dj-fjTosti so bili razni procesi pred .pističrum posebnim sodiščem, kon-v"acijei ilegalni pobegi čez mejo . .Politično emigracijo, osnovanje iT’8rantskih društev in drugih an-‘ašističnih organizacij.* • Lrotem, ko je omenil ustrelitev Jakega rodoljuba Vladimira Gor-j®"8 v letu 1929 in ustrelitev backih junakov - obsojencev na j težaškem procesu leta 1930, - Prešel na obravnavanje druge-j? tržaškega procesa in dejal med ^gim: j «V času do velikega tržaškega i {j^aesa je treba omeniti zlasti skle-Ltev sporazuma o sodelovanju med j jjhunistično stranko Italije in na-^•V) - revolucionarnim gibanjem Slovenci in Hrvati v Istri, da-* izjavo komunističnih strank Ju-f?s|avije, Italije in Avstrije iz le-? 1934 o pravici narodnostnih J^hjšin do odcepitve in priključit-j? thatični deželi. Vse to je pogo-ir' nastanek ljudske fronte, to je flViitev protifašističnih borcev ne-na svetovnonazorsko oprede- litev posameznikov z enotnim ci- Jelačin v slovenščini in Lucija Škerl ’ - - - |-g *- •'------- v italijanščini recitirala svoji pesmi, posvečeni spominu ustreljenih rodoljubov. Program so zaključili šolarji koprske osemletke, ki nosi ime po Pinku Tomažiču, z zborno recitacijo in petjem o drugem tržaškem procesu, boju proti fašizmu in narodnoosvobodilni vojni. Recitaciaj je izzvenela v presunljiv splet, ki je tudi ob pogledu na mladi rod, ki se danes lahko prost izraža in izobražuje v svoji materinščini prav po zaslugi boja in žrtev naše starejše in srednje generacije, izvabila marsikatero solzo iz oči prisotnih preizkušenih protifašističnih borcev. Vzklik, s katerim so v imenu petih junakov, zaključili svoj nastop: «Ne pozabite nas!*, je zadobil že v njihovem nastopu samem svoje lepo, obetajoče potrdilo. Takoj po svečanosti v gledališču so predstavniki obsojenih na tržaškem procesu ponesli k spomeniku Pinku Tomažiču pred koprsko šolo venec in se tam poklonili njegovemu spominu in spominu njegovih so trpinov, vsi ostali udeleženci svečanosti pa so se podali v pokrajinski muzej, kjer je ravnatelj muzeja prof. Janež Kramar s krajšim nagovorom odprl razstavo, posvečeno delu in boju Pinka Tomažiča in tovarišev ter času, v katerem je naše primorsko ljudstvo z bojem in j žrtvami izpričalo svojo veliko lju- ‘ bežen in vero v zmago svobode nad tiranijo. Celotna svečanost se je zaključila v prostorih hotela «Trigtlav» s tovariškim srečanjem preživelih udeležencev procesa, svojcev ustreljenih in umrlih, nekaterih španskih borcev, spomeničarjev ter mnogih drugih predvojnih in medvojnih protifašističnih borcev, predstavnikov obalnega in zamejskega političnega, javnega in kulturnega življenja. Vsem se je za udeležbo na svečanosti z nekaj besedami zahvalil prcusedinik koprskega pododbora za proslavo in sam obsojenec na tem procesu, openski rojak tov. Vid Vremec. Izrazil je žeijo, naj današnja proslava ne bi bila sama sebi namen, ampak naj bi bila dejavna obveznost, da bomo s skupnimi močmi v bodoče nadoknadili, kar smo zamudili pri vrednotenju dogodkov med obema vojnama na Primorskem in v Istri, da bi širša javnost, zlasti pa mladi rod spoznal resnično podobo, prosto vsake retorike, tega velikega časa in velikih ljudi, ki so v njem živeli in se borili za uničenje fašizma, da bi zaživeli svobodno v svetu svobodnih ljudi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiimnuiiiimiiiiiMiinimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiniiiinn ljem, da se bore proti fašizmu za narodno in socialno osvoboditev.* Potem ko je na kratko omenil aretacije antifašistov spomladi leta 1940 in se spomnil žrtev v tem času v zaporih (Slavko Škamperle, Adolf Uršič) ter znane trosilne akcije ob drugem tržaškem procesu, ki jo je izvedla mreža prav tedaj nastajajoče OF, katero je organiziral član CK KPS Oskar Kovačič, je nadaljeval: «Posehnemu fašističnemu sodišču nas je bilo prijavljenih 60 obtožencev, med katerimi so bili po političnem prepričanju slovenski narodnjaki, komunisti, krščanski socialisti, liberalci in drugi neopredeljeni pripadniki različnih družbenih slojev od delavca do kmeta, uradnika, dijaka, študenta do intelektualca. Skratka ljudje, ki so zavestno stopili v boj za osvoboditev našega ljudstva. Neizbrisno mi bodo ostali v spominu dnevi tržaškega procesa, ki je trajal od 2. do 14. dec. 1941 pred posebnim so-itfiščem, v katerem so sedeli samo Višji oficirji fašistične milice pod predsedstvom konzula Tringali-Ca-sanove. Obtoženci so s ponosom odgovarjali na različne obtožbe. SNismo skrivali svojega političnega prepričanja, prav teko se nismo bali najhujšega, kar je bilo pričakovati iz obsežne obtožnice in poteka samega procesa. Državni tožilec je zahteval za nas 12 smrtnih obsodb in skupno 973 let zapornih kazni. 14. dec. 1941 nekaj čez poldne so razglasili razsodbo: 9 smrtnih obsodb za Viktorja Bobka, dr. Lava Čermelja. Ivana Ivančiča, Franca Kavsa, Simona Kosa, dr. Dorčeja Sardoča, dr. Antona Ščuko, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala. Ostali obtoženci so bili obsojeni na naslednje zaporne kazni: 23 obtožencev po 3U let, eden na 24 let, trije po 16 let, šest po 15 let, šest po 12 let, dva po 10 let, eden na 8 let, eden na 7 let, trije po 6 let in ostali na manjše zaporne kazni. Smrtne kazni za Lava Čermelja, Franca Kavsa, Dorčeja Sardoča in Antona Ščuko so spremenili med nočjo v dosmrtno ječo. še preden so nas uklenjene odpeljali v razne italijanske jetnišnice na prestajanje kazni, so ob zori 15. dec. 1941 pred fašističnimi puškami na openskem strelišču omahnili v smrt kot mlado zoreče klasje narodni heroj Pinko Tomažič, Simon Kos, Ivan Ivančič, Viktor Bobek in Ivan Vadnal.* Tov. Dujmovič je zaključil svoj govor s pozivom na solidarnostno misel z vsemi antifašisti ki se po svetu še dalje borijo proti imperializmu in neokolonializmu, proti bednim ostankom neofašizma v trdni veri, da bodo narodi zaživeli v miru, svobodi in neodvisnosti. Pet šolark je po svečanem govoru izročilo svojcem petih žrtev šopek rdečega cvetja, nato pa sta Andrej PO ANDREJEVEM SEJMU Nazadovanje vinske razstave posledica slabe organizacije Od nekdanjih 75 smo prišli na 41 hi prodanega vina - Danes razdelitev diplom zal najboljša razstavljena briška vina iz Steverjana in z Oslavja Srečanje, ki je poteklo v pravem tovariškem duhu in v obnavljanju poznanstev po dolgih letih ločitve med starimi borci, ki jih je življenje raztreslo na vse kraje naše slovenske zemlje in še preko nje, je poživljal koprski moški zbor s petjem partizanskih in narodnih pesmi. i. k. f I TMM tei 9M m Teden dni po zaključku razstave in pokuševalnice tipičnih briških vin so bolj ali manj znani uspehi in neuspehi letošnje tovrstne manifestacije. Po podatkih občinskega trošarmskega urada bi šla prodaja lahko mnogo boljše, kot pa je bila v resnici. Po teh podatkih so namreč prodali letos na razstavi okrog 41 hi vina, kar je mnogo manj kot prejšnja leta, ko so ga prodali po 70 do 75 hektolitrov. Vzrok za tako nazadovanje? Po mnenju nekaterih prizadetih je predvsem v pomanjkljivi organizaciji. Tisti, ki so pri tem prizadeti, ali jim je poverjena organizapija razstave, namesto da bi sodelovali složno z vsemi tistimi, ki so pri tem pripravljeni sodelovati v korist briškega vinogradništva, si mečejo polena in si postavljajo medsebojne ovire pri delu. Poleg tega pa nekateri odgovorni kažejo pri vsej zadevi pre.malo resnosti in solidnosti ter si s trenutno večjo koristjo zapravljajo kredit in dobro ime za prihodnje. V tem smislu nam je zaupal svoje mnenje nekdo, ki je od blizu sledil letošnji vinski razstavi. Zadeva je vredna temeljitega premisleka in jo je treba upoštevati tudi pri gradnji nove zadružne vinske kleti v Krminu. Briški vinogradniki so že od samega začetka zahtevali, naj se predeluje vino iz Brd ločeno od tistega v ravnini in naj se sprejmejo strogi ukrepi, da se zajamči pristnost tipičnega vina. Le teko bo imel potrošnik dovolj jamstva, da bo v resnici dobil tisto vino, katero zahteva in da bo to pristno. Omenimo naj še, da bodo danes opoldne na sedežu Ooldiretti v Gorici podelili diplome za tista vina, ki so jih posebna komisija in ob- Mea vinogradniki, ki bodo prejeli tako diplomo, so številni briški rojaki, ki so že tako dali svoj pečat celotni razstavi. Naj navedemo njihova imena: Za belo briško Emil Sfiligoj z Oslavja; za rizling Marij Mikluš iz Steverjana; za briški tokaj in ža beli pinot bratje Humar iz Štever-jana; za sivi pinot Alojz Pintar iz Steverjana, kakor tudi za briški merftft; te je predlagala za diplomo komisija. Po izbiri občinstva pa so bili odlikovani z diplomo: za belo briško vino Emil Sfiligoj z Oslavja: za briško malvazijo bratje Terpin iz Steverjana; za briški rizling Marij Mikluš iz Števerja-na; za briški tokaj Gravner z Oslavja; za beli briški pinot Humar iz Steverjana; za sivi briški pinot Emil Sfiligoj iz Steverjana; za briški sauvignon bratje Humar iz šte-verjana; za briški merlot bratje Gravner iz Štverjana; za briški tokaj Aleš Komjanc iz Steverjana. Ženi iz Sovodenj sta se prevrnili z avtom Včeraj nekaj po 13. uri se je peljala 24-letna Ana Benedetič por. Florenin, doma iz Sovodenj, Ul. XXIV. maja št. 49, s svojim avtom giulia iz Gradišča proti Sovodnjam. Približno na pol poti pa je zaradi poledenele ceste izgubila kontrolo nad vozilom ter zašla s ceste. Pri tem je dobila telesne poškodbe, kakor tudj njena svakinja 26-letna Karmela Tomšič poročena Florenin iz Rupe št. 10, ki je bila z njo v avtomobilu. Obe so odpeljali v splošno goriško bolnišnico, kjer so Ani ugotovili zlom leve ključnice in druge poškodbe ter so jo pridržali za 20 činstvo v ločenih ocenah, izbralil dni na zdravljenju. Karmela pa je kot najboljša na letošnji razstavi, dobila le manjše poškodbe in so iiiiiMiiiiiimmiiiiiunuiiiiiiiiiiii SINDIKALNE VESTI Enotna in odločna borba rodila zaželen uspeh Tako so ugotovili predstavniki treh sindikalnih organizacij pri proučevanju nove pogodbe za slaščičarje W \\ Na tovariškem srečanju se Je udeležencem zahvalil predsednik koprskega pododbora tov. Vid Vremec Pokrajinska tajništva treh jest-vinskih sindikatov pri CGIL, CISL in UIL so na posebnem sestanku skupaj proučila uspehe v borbi te kategorije za boljše delovne pogoje in prejemke, ki so jih dosegli z novo delovno pogodbo. Na. Goriškem je pri tem zainteresirana predelovalna mesna industrija v Ro-mansu in slaščičarska industrija na področju proste cone v Gorici. Na sestanku so predvsem ugotovili, da je bila borbenost prizadetih delavcev in njihova enotnost velika in zato tudd učinkovita. To so lahko ugotovili tudi na številnih notranjih zborovanjih prizadetih de lavcev po posameznih podjetjih in na zunanjih manifestacijah, med katere spada tudi demonstracija po goriških ulicah, s katero so opozorili na svojo borno tudi široko javnost in pripravili krajevne organe do posredovanja. Predloženi sporazum, kj so ga delavci na svojih zborovanjih že odobril', predvideva razdelitev na sedem kategorij, delovni teden po 40 ur razdeljen na pet dni, ter zajamčeno mezdo, kar so tokrat prvič dosegli v državni pogodbi za slaščičarsko industrijo. Dalje predvideva nova pogodba po 30 dni počitnic za vse, 100 odstotno dopolnilo v primeru bolezni za 180 dni na leto ter prav tolikšno dopolnilo v primerih nesreč na delu; predvidel*) je nadalje povišanje mezde za 16 tisoč lir mesečno za vse delavce, poleg nekaterih drugih izboljšav. Na osnovi teh podatkov so na omenjenem posvetu ugotovili, da dosežene izboljšave, ki so predvidene v novi pogodbi pomenijo va žen korak naprej za delovne ljudi, ki so zaposleni v mesni predelovalni in slaščičarski industriji v državi, zlasti pa na Goriškem. Za ohranitev teh pridobitev in za njihovo utrditev pa ho potrebno, da prizadeti delavci na svojih zborovanjih in pri izbiri svojih sindikalnih predstavnikov (na beli glasov niči) dajo svoj glas tistim, ki bo do delovali v tem smislu. ji nudili prvo pomoč s prognozo o-krevanja v dveh dneh. Zapisnik o nesreči so napravili orožniki iz Gorice, ki so ugotovili tudi nekaj škode na avtu. Darovi in prispevki Za Slovensko planinsko društvo v Gorici je daroval N.N. 10.000 lir. Za Dijaški dom v Gorici je darovala Marija Gravner Iz Gorice 1000 lir. nega združenja javlja, da bo kmalu dospela knjiga o raziskavi Doxa, pri kateri so sodelovali nekateri goriški člani združenja (An-versa, Bressan, Collini, Kodrič, Leo-poli, Tiberio, Villa, Zuri). Istočasno javlja, da je v knjigarni Pater-nolli na razpolago knjiga o taborišču Dachau. V Rimu je vodstvo združenja poslalo precej rekurzov državnemu poglavarju in prizadeti upravičeno pričakujejo odgovore. Prav teko so se vsedržavni voditelji združenja večkrat sestali z zastopniki zaklad nega ministra ter se pogovarjali o možnosti za dosmrtno podporo preživelim internirancem. Vodstvo goriške sekcije bivših deportirancev želi vsem članom in njihovim družinam obilo sreče prihodnjem letu. Danes stavka kovinarjev Danes bo splošna stavka kovinarjev na Goriškem v podporo delavcev podjetja ASGEN iz Tržiča. V tej tovarni bodo stavkali od 8.30 do 12. ure, po drugih kovinarskih podjetjih pa od 9. do 12. ure. Ob 9.30 bo zborovanje na Trgu Republike v Tržiču, kamor bodo pri šli delavci v sprevodu, medtem ko se bodo ob 9.30 zbrali pred ladjedelnico. Medtem so se tudi včeraj nadaljevala pogajanja za ASGEN v Ri mu s posredovanjem ministra Do-nat Cattina in senatorja Torosa in na katerih so preučili nove predloge vodstva tega podjetja, kj pa še vedno ne sprejema sindikalnih zahtevkov. Avto podrl skuterista iz števerjana Sinoči ob 19.30 so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 69-letne-ga Jožefa Perina iz Števerjana, na Dvoru št. 5, ki so mu zdravniki ugotovili poškodbe na obeh kolenih in na nosu ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Perin, ki je bil za oskrbnika pri baronici Tacco ter je Bricem dobro znan, se je peljal s svojim motociklom od Pevme proti Gorici. Na križišču v Ul. XX. septembra pa ga je podrl neki avto, ki je pri; hajal iz Ul. Brigata Pavia. Zapisnik je napravila cestna polipija iz Gorice. Iz tehničnih razlogov predstavi Trnuljčice* v Doberdobu odpadeta. Otroci iz Doberdoba, Ja-melj, Vrha in Dola si bodo ogledali predstavo cTmuljčice» v Kulturnem domu v Trstu v torek, 11. januarja 1972. Slovensko gledališče v Trstu Za krvno banko v Gorici so darovali: člani filatelističnega društva 5750 lir; Lions club iz Gorice 20.000 lir; Isolda vd. Cargnel 10.000 lir; družine Trevisan, Bonat, Colla, Capovilla in Ferrara 25.000 lir; Picci, Ballaben, Olivo, Belli, Levi in Braulin 15.000 lir; prof. Bancheri 5000 lir. milili...................................... V ZVEZI Z DIJAŠKIM GIBANJEM Solidarnost socialistične stranke stavkajočim dijakom dveh šol Dijaki slovenske trgovske šole in zavoda < Fermi» so javnost opozorili na nerešena vprašanja Tajništvo posoške federacije PSI je na svoji zadnji seji proučilo tudi nedavne pojave dijaškega gibanja na dveh goriških srednjih šolah, tj. na slovenski trgovski šoli in na šoli za podjetniške izvedence, ki spadajo v območje zavoda «Fermi». Goriški socialisti so prizadetim dijakom, ki so več dni stavkali, izrazili svojo popolno solidarnost, posebno še ker so srednješolci s svojo akcijo javnost In oblast opozorili na nekatere pomanjkljivosti in odprta vprašanja, ki jih je treba čimprej rešiti. V zadevi slovenske trgovske šole, je v tiskovnem poročilu goriške federacije PSI rečeno, da te izraža svojo popolno solidarnost prizadetim srednješolcem. Istočasno meni vodstvo goriških socialistov, da ni možen v šolskem letu 1971-72 odpust nekega profesorja s strani ravnatelja na podlagi določil iz leta 1924, tj. iz fašistične dobe. Tak avtoritativni ukaz je povzročil protest ne le vseh dijakov, marveč tudi protest sveta staršev, večine profesorjev in seveda prizadetega profesorja. Federacija PSI dalje meni, Ha je nedopustno, da se na omenjeni šoli skuša na vsak način ovirati delovanje svete staršev ter da zahtev tega sveta sploh ne upoštevajo. Goriška federacija socialistične stranke meni, da je treba v zvezi s tem tudi dokončno proučiti vprašanje poslopij v katerih se nahajajo šole s slovenskim učnim jezikom. Stavbe so še izpred prve svetovne vojne, zaradi tega je treba zgraditi nova poslopja, ki pa ne smejo biti decentralizirana, kot predlagajo nekateri. Goriška federacija PSI je izrazila tudi svojo solidarnost z dijaki store. Zaradi tega je goriška federacija PSI prepričana, da bo pokrajinska uprava, ki je prejšnji mesec dobila od vlade nakazilo za gradnjo dvanajstrazrednega šolskega poslopja čimprej pripravila u-strezne načrte in tudi čimprej rešila birokratske težave, tako da bo to novo poslopje zgrajeno čimprej. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Nikolaj Robertovič Erdman Samomorilec Komedija v petih dejanjih Prevod: Mile Klopčič Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: France Lampret Režija: IGOR PRETNAR DANES, 16. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (Abonma red A in B) Vozni red avtobusov: Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.40 pred občino Jamlje ob 19.50 gostilna Pahor Dol ob 20. Boneti, Palkišče, ec stilna Peric Rupa Peč Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno Steverjan ob 19.50 Bukovje Steverjan ob 19.55 Dvor Oslavje ob 20.05 pri kostnici Pevma št. Maver 20.10 pri spomeniku. «Štandreški zvon» Pred dnevi je izšla 11. številka drugega letnika glasila katoliškega prosvetnega društva iz Štandreža <&tandreški zvon*. V njej je tajniško poročilo z občnega zbora tega društva, Id prinaša podroben pregled delovanja društva. Dalje je v njej govor o vaškem patronu sv. Andreju, o zahvalni nedelji v domači vdsi, o delovanju športnikov ter pregled gledaliških nastopov doma m po drugih krajih. Med temi je govor tudi o nastopu Slovenskega gledališča iz Trsta v štandrežu. Pleskar je padel z odra Včeraj dopoldne ob 9.20 so v splošni bolnišnici v Gorici pridržali za 20 dni na zdravljenju 51-letne-ga pleskarja Emila Bressana iz Gradišča, Ul. Bedeschini 32. Zdravniki so mu ugotovili verjeten zlom desne rame ter poškodbe na čelu in na nosu. Bressan, ki je zaposlen kot pleskar pri podjetju Officine Giuliane iz Tržiča, je malo prej padel z delovnega odra z višine 2 metrov na delovišču v bivši tovarni Mucchiut v Gradišču. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija: MARIO URŠIČ V soboto, 18. t.m. ob 10. in 16. uri v Katoliškem domu v GORICI J. S. Popovič SKOPUH ALI KIR JANJA Komedija v treh dejanjih V nedeljo, 19. L m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI v ponedeljek, 20. t.m. ob 20. uri v TOLMINU Iz goriškega matičnega urada Dne 15. t. m. so na goriškem matičnem uradu prijavili 6 rojstev in oddelka za podjetniške izvedence zavoda «Fermi». Ti so s svojo ak-; dve smrti, cijo obvestili javno mnenje o polo- Rojeni: Maurizio Prinčič; žaju svoje šole. Stavka ni bila napovedana zaradi morebitne pomanjkljivosti šolskih prostorov, marveč zaradi njihove razkropljenosti. Dijaki omenjenega zavoda morajo iz leta v leto menjati zasilne pro- Maria Elena Gurani; Barbara Schugur; Maria Rosa Lokar; Serena Bucheri, An-drea Peressini. Umrli: 75-letna gospodinja Cecilia Boaro; 22-letna gospodinja Luciana Calligaris. Odlikovanje vojaških veteranov V sejni dvorani občinskega sveta v Gorici bo goriški župan Martina jutri ob 16. uri razdelil 22 vojaškim veteranom, bivšim borcem iz prve svetovne vojne kolajne, značke in diplome vitezov Vittoria Veneta. Prodaja božičnih drevesc Z odredbo goriškega župana bo letos dovoljena prodaja božičnih drevesc v Gorici samo v Ljudskem vrtu ob Korzu Verdi. Na ta način bo Travnik ostal pro6t in na razpolago za parkiranje avtomobilov. VERDI ob 20.30: na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul-Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul- sv' Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prisp® ' ki na sedežu SPZ, Ul. Malta Zri in na sedežih vseh prosvetnin društev na Goriškem. Življenjepis goriškega nadškofa Sedeja Pred dnevi — natančneje 28-vembra — je preteklo štirides od smrti goriškega nadškofa ^ Frančiška Borgie Sedeja (1&* 1931). Za jubilej je v Zagrebu, samozaložbi izšla brošura ;0nad- Frančišek Borgia Sedej, knezo škof gorički in metropolit •l*'-5 Življenjepis». Brošuro je napisal dejev nečak odvetnik dr. JosiV dej. Brošura je nastala P° PJ*. ^ vanju oziroma govoru na Seon proslavi v Cerknem poleti leta Vu :hče budila ugotovitev, da se ni ni „ sicer pa je pisca k pisanju sp° budila ugotovitev, da se ni ra odzval na poziv za zbiranje 9r ^ im «za žinlienienis velikega P0., lotil- nikat, zato se je dela sam O nadškofu Sedeju iz naše J&jJ^ riografije ne izvemo veliko- pP no znano je njegovo zadržanJ . časa fašizma in seveda s tet# ^ tesneje povezana smrt, ki nI ,. pila zgolj kot fiziološki faktor, več kot posledica doživetij in ' f čaranj, človeka, ki je stoPfri^, osernivčedemdeseto leto žiOT® ^ Sedejevo delovanje, zlasti njev poseg v politične sfere goriške litike izpred prve svetovne M ^ nam je ohranil Andrej Gabrsce svoji zajetni monografiji. PraV Lsal nam je brošura, ki jo je njegov nečak, zelo koristna ,n^j macija in napotek, kje in f°rJ0-naše znanje dopolnjujemo. Inf0'' tivno poročanje seveda ne moje v voriti v prid znanstveni edicj)*, kršno bi Sedej lahko zaslužil- Zavoljo izvirnih pretenzij ca, o kateri poročamo, ne m ■ biti postavljena na ostro rešeto tike, ki bi poleg nekaterih sPfzJa Ijajev našla še katero vrzel. * $ ugotavljamo: knjižica ne laže tem svoj namen v celoti izPolnl^ča Skrb za bodoče raziskave pisec upanju, »da se bodo ' jj strokovnjaki, ki bodo nadalje to delo in izdali sistematsko delan življenjepis». Tako zastavljena Sedejeva 0 grofija pa bi bila lahko štud*P^ primorski duhovščini, povsem obdelanem problemu iz naše P teklosti, ki še zadnje čase k®**-. jo značilnost v nekaterih me„ijč skih razmišljanjih (dr. L -^uvCZel:-v «Srečanjih», «Primorskem a nifcu* itd.). Naj Sedejev življenjepis na^0 bralce in opomni našo javnost, . je jubilej tragične Sedejeve sm hote ali nehote pozabila. b m- Mene so prijeli. Povedal sem jim, da sva s Furlaničem slučajna popotnika, namenjena v dekansko trgovino, zato nimava nič skupnega s pobeglima. Naju so uklenili in odvedli v bližnjo priložnostno gostilno - osmico, da bi vprašali domačine, če poznajo Furlaniča, Domačini so jim odgovorili pritrdilno, nato so Furlaniča izpustili, medtem ko se je zame začela prava kalvarija. Ob dvaindvajseti uri sem se že nahajal na dekanski karabinjerski postaji. Tam m« je zasliševal z brutalnimi metodami karabinjerski poveljnik. Nazarij Vatovec - Luio Albiii Vodopivec - Leuac FORCES - HYDRO - QUEBEC N. 15 — 1971. Revue d’information trimestrelle publiče par les Re-lations publiques de l’Hydro -Quebec. Regione autonoma Friuli - Venezia Giulia: Resoconti consiliari 2.a legislazione. Vol. X (dali’ 11 mag-gio al 13 cttobre 1970); Vol. XI (dal 14 ottobre al 26 novembre 1970). Regione autonoma Friuli - Venezia Giulia: RELAZIONE DISEGNO Dl LEGGE concernente »Rendi conto generale della Reg. Aut. Friuli - Venezia Giulia oer 1’eser-cizio finanziario 1972» INDICATORE GRAFICO. Rassegna bibliografica mensile. Roma, novembre 1971. . /»j Zaplemba protifašističnega propagandnega gradiva m klestila je bila za policijo nedvomno velik uspeh in važD dogodek po dolgi dobi protifašistične dejavnosti. Na kara njerski postaji so se pojavili še dekanski župan, obči1'®, tajnik ter njuni sodelavci. Prispeli so tudi koprski polici funkcionarji. Neprenehoma so me zasliševali in pretepali T. noč do jutra, vendar sem vztrajno zanikal vsako Trdil sem le, da nam je dal neki nepoznani moški vsak®1® po pet lir — imel sem jih slučajno pri sebi — naj mn uslugo nesemo obe vreči do potoka zraven zaselka Borite^ kjer naj bi ju prevzela neka nepoznana oseba. Naslednje m so me zasliševali v koprskih zaporih še kvesturini iz Tr“f in Pulja. Z vedno enakim zagovorom sem uspel prikriti ganizatorje in sodelavce strankine tehnike. V samici s® ostal do 10. oktobra 1932 ko sem bil izpuščen zaradi m11 stije Narciz Vatovec in Angel Peharc sta se skrivala s®*5 mesec dni, nato sta ilegalno pobegnila v Jugoslavijo.« ARETACIJA KOLARIČA IN NJEGOVIH SODELAVCE^ Z represalijami zoper osumljene protifašiste so r®9.^ rale oblasti na demonstracije. V Gabrovici so aretirali dreja, Fedorja, Meta in Alberta Ivančiča, Lazarja Pur*®” in Benjamina Purgerja ter Alojza Primožiča. V koprskih * porih so jih držali šest mesecev, toda pravih pobudnikov. daj niso uspeli izslediti. Antona Bernetiča so na karahinJ skl postaji v Črnem kalu zmerjali tn neusmiljeno PTetepZi Izbili so mu sedem zob. Pustili so ga sicer domov, ven® . se Jim je moral občasno javljati, ker so ga uvrščali m ((subverzivne elemente«. Q Cez čas Je policiji uspelo vriniti svojega agenta v munistlčno organizacijo. Bilo Je 12. julija, ko so Kolarl. nastavili past. Le-ta je prišel na dogovorjen sestanek °h Jjg kopališču pri Sv. Ani v Trstu. Namesto pričakovanega lavca so se pojavili kvesturini (policijski agenti v civllu) ga aretirali. (Nadaljevanje sledi) bia = = ^ o? a1) s «-p » c. ?> o ^ >f- m ^.-3.% ~ ^ ~ ^ ^ %-u. ^ *•• s 53 s.§ t = %? « 4 i s «*■ & 'f'? *f-»f-.«».'ia. ? a1? ŠPORT ŠPORT ŠPORT TEDENSKI PREGLED PRVENSTEV V ODBOJKARSKIH LIGAH Moška ekipa Bora razočarala navijače nepričakovana hladna prha !® odbojkarje Bora in bridko razo-J5ranJe za njegove navijače. Letoš-:* Prvenstvo tržaškega drugoliga-53 se je res pričelo pod nesrečno Ndo. Prav gotovo pa pomeni so-"tao srečanje v Vercelliju z Olirrt-™ višek vsega. j®® je moral na gostovanje brez igralcev, od katerih sta kar p standardna člana prve šester-**■ Srečanje pa je bilo kljub tem ^nostim, ves čas izenačeno in rij^v je bila postava gostov dokaj NJena, je bilo vsekakor priča-, *ti njihovo zmago. Naše "ante * Poprej zdelala dolga vožnja in .najbolj kritičnih trenutkih sreča-Pa je prišla še smola, saj je zapustiti igrišče zaradi slasti ključni igraiec Sergij Veljak, ^takih okoliščinah je imel domala zelo olajšano pot do zmage in ~ dveh dragocenih ter nepričako-?^h točk. hiA slovenskih odbojkarjih so se p to pot pokazale stare napake, ekipi sta še vedno slaba tako Jtramba kot tudi blok in v bodoče ? treba nekaj ukreniti, da se te Trosti (če ne popolnoma pa vsaj J*110) odpravijo. Menimo pa, da se dalo ta poraz gotovo prepre-2 nekoliko boljšim odnosom ne- 1 - ‘ICRVUIiU JOllil UU1IUOUUI 11-- *aterih igralcev do društvenih barv ® seveda toliko bolj do sotovarišev. Mrtvi tek CUS iz Turina in Ales-^ndtie se nadaljuje. Njima sledita . sttrimi točkami zaostanka SPEM j? Gritti, Bor pa je peti. Šesterka ,unea se je dokončno odpovedala JSdaljnjemu tekmovanju, potem ko * Uvidala, da v drugi ligi nima več JN. Ferroni Intrepida in še po-jN Čelana pa ne plavata v mir- vodah. REZULTATI 9. KOLA OUmpia — Bor 3:2 Čelana — Alessandria 0:3 "ltrepida — La Torre 2:3 CUS Turin — Ferroni 3:0 Onipoi - Gritti 3:2 LESTVICA CUS Turin in Alessandria 18; ,pEM in Gritti 12; Bor 10; Unipol, r5 Torre in Olimpia 8; Ferroni 6; ““frepida 4; Čelana 2 PRIHODNJE 10. KOLO Climpia — Unipol Bor — CUS Turin Gritti — SPEM Alessandria — Ferroni Ca Torre — Čelana * * * y preteklem kolu je v 2. ligi Nic zmagal samo Bor v derbi-■ s Sokolom. Nepričakovano pa * klonil Breg proti letos precej rabljenim odbojkaricam mestnega Neca OMA. Brežanke so zaigra-J izredno slabo kot že dol|o' iie ?. Poraz je bil pri teh okoliščinah Sfzbežen. Tudi pri dekletih kaič, J bomo v bodoče doživeli* zarii- bive razplete, .j.- ---- Borovke so opravile eno svojih prečnih tekem. Mnogo so grešile P sprejemu servisov, pa tudi o-Nhba in napad nista zadovoljila. N>1 je pokazal viden napredek v zadnje tekme proti Bregu. Za »kj žinke je to hvalevredno toda Ne na njihov položaj na lestvici izredno potrebne točk. Res, da j® se v prvih treh kolih srečale f? vsej verjetnosti s tremi najbolj-N šestericami v tej skupini s jjhniavero, z Bregom in Borom. ® treh zaporednih spodrsljajih no Nfa le posijal žarek upanja, že prjhodnjo nedeljo proti OMA. Ker nismo izvedeli rezultatov 0-J®l*h dveh srečanj, danes ne mo-N> objaviti popolne lestvice. REZULTATA 3. KOLA: OMA _ Breg 3:1 Bor - Sokol 3:1 PRIHODNJE 4. KOLO: Cibertas Brescia — Breg Bfimavera — CUS Padova Bor — Vignoni Sokol - OMA # # « Po dveh uspešnih in spodbudnih Izstopih je Kras v preteklem tretjem I0lU ostal praznih rok. V Mestrah I l4 ie premagala istoimenska šester-£ kljub temu, da so ji Kraševci ffePustili v prvem nizu le dve toč-?■ Ni prvič, da naše šesterice (ko hdijo, da jim nasprotnik ni do-; J*®6!) popustijo in tak0 prepustijo ™budo nasprotniku, ko bi morale še naprej igrati z istim tempom in poletom. Tako pa po nepotrebnem prihaja do porazov in bridkih razočaranj. Poleg tega pa je vsako gostovanje izredno težavno in prav ti zunanji nastopi jasno kažejo, kaj lahko doprinesejo domači gledalci. Še bolj zanimivo (in graje vredno) je dejstvo, da naše šesterke često naletijo na skrajno nešportno publiko, ki se poslužuje tudi čisto šovinističnih parol. Doma pa ne znamo odgovoriti na vse to s pravim športnim navijanjem, ker je večina naših gledalcev preveč pasivna. Na vrhu lestvice so Mestre, katerim sledijo tri ekipe s štirimi točkami, med katerimi je tudi Kras. za njim druge tri z dvema, Merano pa je zadnji brez točk. REZULTATI 3. KOLA Merano — Caldini 1:3 Mestre — Kras 3:1 UGI Goriziana — Libertas Padova 0:3 Libertas Trst — Dall’Acqua Treviso 3:2 LESTVICA Mestre 6; Kras, Libertas Trst in Libertas Padova 4; Dell’Acqua Treviso, UGI Goriziana in Caldini 2; Merano 0 PRIHODNJE 4. KOLO Caldini — Kras Libertas Padova — Merano DalTAcqua Treviso — UGI Goriziana Libertas Trst — Mestre V prvi ligi članov vodita po devetih kolih Panini in Ruini. Njima sledita CUS Parma in Lubiam Virtus s 4 točkami zaostanka. Vse ostale šesterke pa imajo precej manjši izkupiček. Trenutno je že en resen kandidat za nazadovanje in v prihodnje je pričakovati, da bo vsako kolo še bolj zanimivo, ker nekaterim že sedaj gori pod nogami. Tržaški prvoligaš ARC-Linea je izbojeval letošnjo tretjo zmago, toda z igro, ki ni navdušila in še toliko manj prepričala. REZULTATI 9. KOLA CUS Milano — Baby Bruro-mel 2:3 Panini — Casadio 3:0 CUS Parma — Ruini 0:3 ARC-Linea — Gargano 3:1 CUS Catania — Minelli 3:2 Petrarca — Lubiam Virtus 2:3 LESTVICA Panini in Ruini 18; CUS Parma in Lubiam Vuftus 14; Minelli in Bhbv’ Brurhmčl 8) Casadio,'1 ARC-Linea'' ih CUS Catania 6; Gargano in Petrarca 4; CUS Milan 2 Prihodnje kolp iio dbkaj zanimivo in bo nedvomno potekalo v znamenju dvoboja Ruini — Panini, dvema trenutno najboljšima italijan-kima ekipama, ki imata enake možnosti za zmago. Lahka prednost pa je na strani državnega prvaka Rui-nija, ki igra doma. Privlačen bo tudi spopad med Lubiam Virtus in CUS Parma. ARC-Linea igra v Anconi proti vse boljši ekipi Baby Brummel. Po dosedanjih medlih nastopih Tržačanov bo izredno težko osvojiti v gosteh točki. * * * V 6. kolu prve lige članic je prišlo do ponovnega poraza AGI iz Gorice. Goričanke so iztrgale letos za enkrat kot edine niz državnim prvakinjam CUS Parma, katerim v Gorici ni šlo najbolje od rok. Trinajstičeva četa Casagrande, ki letos nastopa nekoliko oslabljena (brez Jaffaldanove) pa v Firencah ni imela proti zadnji ekipi z lestvice težkega dela. Tudi zadnje kolo ni prineslo bistvenih sprememb na lestvici. Presolana in AGI sta z dvema osvojenima točkama ter Coma Cabassi in CS Firenze brez točk brez dvoma še vedno v največji nevarnosti za izpad. LESTVICA FINI 12; CUS Parma in Bartoli La Torre 10; Casagrande in Cogne 8; Confit 6; AGI Gorica in Presolana 2; Coma Cabassi in CS Firenze 0 Prihodnjo soboto se bosta spopadla Casagrande in AGI. Verjetno bo tudi letošnji derbi pripadel boljšim odbojkaricam iz Sacileja. Kot pri članih bo tudi pri članicah prišlo v tem kolu do ključnega dvoboja dveh ekip, ki sta največja pretendenta za končno zmago, med CUS Parma in FINI iz Modene F. G. NOGOMET V tekmi eldp »under 23» Jugoslavija-Itali j a 0:1 ITALIJA; Bordon; Oriali, Mazzini; Zazzaro, Vavassori, Marchetti; Orazi, Moro, Magistrelli, Bergama-schi, Pulici. JUGOSLAVIJA: Svilar; Diani, Glujič; Vabeč, Rutonijski, Ilatu-nič; Vukotič, Jankovič, Nikezič, Jerkovič, Kafka. Mlada nogometna reprezentanca Jugoslavije je bila danes v Rovinju pred 5.000 gledalci poražena zaradi neučinkovitosti svojega napada in nepazljivosti svoje obrambe. Tekma bi se končala neodločeno, če krilec Vabeč v 16. minuti prvega polčasa ne bi tako neprevidno vmiJ žoge vratarju Svilarju, da je žoga obtičala v mreži. Italijani so prikazali izvrstno obrambno igro in so onemogočili napad Jugoslovanov, ki svoje terenske premoči ni mogel realizirati. Za zmago svojega moštva se morajo Italijani zahvaliti (poleg obrambi) vratarju Bordonu, ki je bil eden najboljših na terenu. » * * V Charles' e v mednarodnem nogometnem anju ligaških reprezentanc ;a premagala Italijo z 2:1 (, ,. Libertas TS — Breg: veselje «plavih» po doseženem golu NA MU NI TENIS TEDENSKI PREGLED Drevi Sokol-S. Michele B liga V sedmem kolu moške B lige je Sokol zopet zmagah in ohranil prednost štirih točk, ki ga ločijo od dru-gouvščene ekipe Duomofolgore. Izidi 7. kola j ;uibs Sokol - TT Bolzano 5:1 Duomofolgore - Montedison 5:4 ARS - S. Marco BM 5:2 Lestvica Sokol 14 Duomofolgore in ARS 10 S. Marco BM 6 Montedison 2 TT Bolzano 0 Prihodnje kolo: S. Marco BM - Sokol ARS - Duomofolgore TT Bolzano - Montedison REZULTATI 6. KOLA AGI Gorica — CUS Parma 1:3 Cogne — Presolana 3:0 Bartoli La Torre — Coma Cabassi 3:0 CS Firenze — Casagrande 0:3 FINI — Confit 3:0 TRŽAŠKI POKAL Zaključil se je ženski ekipni turnir za tržaški pokal. Na prvem mestu lestvice sta z enakim številom točk Kras in Julia. Tako so zgoniška dekleta ..letos pripravila veliko presenečenje, saj so obakrat premagale tržaški ARAC in enkrat deželnega prvaka Julio. Za osvojitev prvega mesta bo tako potrebno še eno medsebojno srečanje, ki ga bosta ekipi odigrali v sredo, 22. t.m. ob 21. uri na sedežu ARAC v Ljudskem vrtu v Trstu. Izidi zadnjega kola: Kras - ARAC 5:0 Juha - FARI 6:3 Končna lestvica: Kras 6 5 1 35:15 10 Julia 6 5 1 32:19 10 ARAC 6 2 4 19:28 2 FARI 6 0 6 15:39 0 * * * Danes pa se nadaljuje tudi moški turnir za Tržaški pokal. Sokol bo igral doma proti ekipi S. Michele. Tekma bo odločala o prvem mestu in seveda o vstopu v finalno kolo. Na-brežinska ekipa se bo verjetno predstavila z okrnjeno postavo, ki bo vsekakor vplivala na rezultat. Mislimo pa, da bo kljub temu Sokolu uspelo ! osvojiti obe točki. Spored četrtega kola: Sokol - S. Michele Libertas Rocol - Julia A Rangers - -CSI Friuli Tekma Sokol - S. Michele bo drevi ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. S. J. Na Sokolovem namiznoteniškem turnirju neregistriranih igralcev je nastopil tudi znani glasbenik Sergij Radovič DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI 'fOKE SVETIKA (TLI Vil TRETJA KNJIGA c Dopust — to bo nekaj nebeškega,)) je premišljal Wer-Nr. «Doma me čakajo žena, stari prijatelji, krčma, pivo in Nhasice Vrt ne bo še povsem gol. Pozno zelje bo še v fedah, repa še v zemlji. Pa kaj to!... Spati pri ženi!... , zadnjem času so se vse ženske v mestu poskrile — ni JJJh bito ne za maslo ne za margarino ne za kaj drugega, N sem dobil od intendanta, ki je rad malo globlje segel ^skladišče... Moram dobiti to bando! Saj pravijo, da sem N bolj zvit. Pri gorskih lovcih sem opravil že dokaj tvega-N dejanj, zavoljo katerih me stotnik ceni, čeprav mu dru- Ne nisem pri srcu. ,če jih vi ne boste, jih ne bo nobeden,’ je dejal pomočnik, ko sem odhajal. Povabil sem ga s se-H pa je odrekel, češ da ima druge naloge. Ha, jaz že Ni, da mu taka reč ne diši in da spada med tiste ptice, T se rade kitijo s tujim perjem. No, opravil bom tudi brez %a...» , Sam je splezal na visoko drevo in ugotovil, da se nad sredi gozda še dviga dim. Jazbece bo torej dobil v Ntgu. Morda so celo tako predrzni, da spijo, te diverzantske Nte ptice! Hiši so se bližali z dveh smeri. Ena skupina naj bd dl-. Nantom presekala umik, on pa bd prvi udaril nanje, i Tihotapsko so se privlekli v bližino hiše. Med debil Je N že opaziti njeno obledelo steno in strohnelo streho. Nitharju je od ugodja drhtelo srce. Naslonjen na drevo je preudarjal, kako bi partizane čimbolj zmedel. Tedaj je zagledal stražarja, ki je prišel do vogala, pogledal na njihovo stran in se obrnil. Prestopil se je, da bi ga bolje videl, pa je z okovanim čevljem stopil psu na taco; žival je zacvilila. V skrajni živčni napetosti se je spozabil in ga brcnil v zadek, nato je pes še zarenčal. Upal je, da so banditi dovolj daleč in niso mogli slišati. Toda Werther se je zmotil. Takoj ko so se njegovi možje porazdelili, da bi šli naprej v strelski vrsta, so se usuli proti njim rafali. «Naprej! Los!. Los! Los!» Je pognal svoje v tek. Z,oken so žvižgali mednje izstrelki avtomatov, da so bili prisiljeni poleči. Werther se je razbesnel. »Dvignite svoje usmrajene in preplašene riti! Obkoljuj! Obkoljuj!« je vpil na ves glas izza zajetnega debla in pošiljal rafale na hišo. Spustili so p$e, ki so se kot ponoreli pognali naprej. Dva sta se kmalu privlekla nazaj ranjena, obupno cvileč. Werther je zagledal na drugem koncu hiše postave, ki so bežale navzdol proti Idriji. «Saj so znoreli, hudiči! Saj letijo naravnost v kasaano.» Bill so že čisto blizu poslopja, iz katerega je odjeknilo še nekaj rafalov; potem so videli nekoga, ki je zgrbljen oddirjal na konju, in moža v nemški policijska uniformi, v katerega se Je zakadil pes. Padla sta po tleh, se valjala, dokler pes ni obležal ubit. Predrznež pa je izginil med točo krogel za drugimi. ((Prekleti drek! Popihali so nam jo pred nosom!» je brcnil v priprta vrata Werther. V hiši je dišalo po suhem mesu. Stotnikov pes je nategnil jermen. Zato ga je Werther se enkrat strnil v zadek. Ta prekleta mroina požrešna, ki je pokvarila vso akcijo in si ni niti upal pognati se z drugimi psi v spopad, že spet dela zgago! (Nadaljevanj* «MH) SOCIALNI PROBLEMI BOLJE ŽIVI KDOR JE PREVDEI nbGh.,. Pred časom sem spoznal zelo nadarjenega mladeniča, ki se je obupno trudil, da bi dokončal šolanje. Študiral je na umetnostni šoli, za kar ni bila predvidena nikakršna pomoč iz javnih skladov. Z nekaterimi prijatelji smo skušali mladeniču pomagati, toda na koncu je študent brezupno odjenjal, to se pravi, da je opustil šolanje. Že samo dejstvo, da je bil odvisen od drugih, je bilo zanj nevzdržno breme. S tem je bil uničen ali močno o-kmjen morebiten veliko obetaven umetniški talent. Pomagati otrokom, da se posvetijo poklicu, je prirodna želja slehernega očeta, sleherne matere. Seveda, se je treba boriti za to, da bi ustvarili družbo, v kateri bi smrt očeta, smrt rednika ne pomenila za otroke istočasnega pomanjkanja sleher ne gospodarske pomoči. Toda danes je družina — kljub krizi, ki jo pretresa — še vedno nekakšna zaključena samozddost-na celica. Zaradi česar smrt o-četa - rednika predstavlja včasih nepremagljivo dramo. Toda mimo realnega, objektivnega dejstva, da ob smrti očeta, ki služi, pride v družinah do izrednih težkoč, obstajajo še številni duševni zapletljaji tudi tedaj, če do dramatičnega dogodka ne pride. Nekateri zakonski možje na primer delajo vsi zaskrbljeni in se krčevito trudijo — to se pravi, da se trudijo več kot bi bilo potrebno in da je učinek njihovega dela manjši kot bi bil sicer — prav zato, ker vedo, da če zbolijo ali Fauslo Antonini če umrejo, bo njihova družina uničena. Obstajajo celo oblike že blaz ne ljubosumnosti — bolj pogoste kot bi se sicer zdelo — ljubosumnosti, ki izbruhnejo na dan v takšnih primerih. Neki mož bo na primer o svoji ženi mislil takole: če umrem, ne bo mogla ostati zvesta mojemu spominu; da bi mogla vzdrževati sebe in otroke, se bo morala nujno združiti z nekom. In kako bo očim ravnal z mojimi o-troki? Naravno, kot sem že rekel, v tem primeru gre za bolestno ljubosumnost; z moralnega vidika gre za beden egoizem. In vendar je osnova te ljubosumnosti tega egoizma, težak problem negotovosti. Negotovosti, ki jo neprestano oživlja misel, da je blaginja tolikšnega števila ljudi odvisna od zdravja in življenja ene same osebe. Danes je v mnogih družinah zaposlena tudi žena. Delo žene izven doma je socialna pridobi tev, pravica, včasih duhovna o-bogatitev, pa čeprav smo često priča tudi drugi strani kolajne, da mora namreč ženska, ki je sicer zaposlena, opravljati tudi domača, gospodinjska dela in tako opravlja dvojno delo, zaradi česar je bolj utrujena m manj negovana. Tudi zaradi tega se v zadnjih letih ženska zaposlitev izven doma krči, oziroma manjša. Toda če umre družinski poglavar, postane j ? razmere, v katerih se znajde njegova vdova z otroki, prav tako nevzdržne pa čeprav ta o-pravlja neko službo izven doma. Nujnost, da se otroci poverijo v skrb neki osebi, ki jo je treba zato plačati, ustvarja težko rešljiv problem. Korenito in dokončno rešitev za vse to je brez dvoma iskati v novi in drugačni družbeni u• reditvi, v kateri se družini odvzameta breme in odgovornost, ki ju mora prevzeti nase druž■ ba. Toda dramatični problemi, kako ' zagotoviti najnujnejše za obstoj, da bi določene vezi mogle ostati plodne, in kako nuditi ustrezno jamstvo ne glede na negotovosti in nevarnosti individualnega obstoja, ostanejo nerešeni z vsemi ustreznimi psihološkimi, normalnimi in tudi patološkimi zapletljaji. In danes e-dino jamstvo, da bi naši otroci mogli še nadalje razvijati svoje sposobnosti ali da bi mogli e« nostavno, normalno živeti, je življenjsko zavarovanje, ki je odmerjeno v smislu naših individualnih in socialnih potreb. Zares, življenjsko zavarovanje zagotavlja članom družine tar kojšnjo izterjatev že vnaprej določene vsote, v primeru, če bi prišlo do nesrečnega dogodka. To predstavlja torej odločilno pomoč prav v trenutku, ko je potreba največja. Vrhu tega obstaja še en videz problema, ki ga je treba upoštevati. Ta previdnostni u-krep za bodočnost nudi tistemu, ki ga stori, varnost in vedrost že od danes dalje: človeku odvzame določene skrbi in določeno tesnobo, razbremeni mu duha težkih skrbi, okrepi čustvene odnose z ljubljenimi osebami, skratka pripomore mu k boljšemu življenju. vedra družina... • ) * A 1 • | hf,* • l I I ^ t f . ‘(l JT I Af •*' «/ 4 n r i a A Ti •> ...vedra je zato, ker ji bodočnost varuje polica Informacije, nasvete in pomoč vam nudi 5016 zastopstev INA, ki jih nahajamo po vsem ozemlju državo IST1TUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 16. decembra 1971 * s,rj . r*!Ss °rL,o«r "o. s: ,v “"r :,x3ž» Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca "0°''**' 20°K./.'"^lasi, upravni 300 legalni 400 osmrlr ice m sožalja 200 lir «Mal og 50 lir beseda Oglasi za tržaške in goriško pokrajino se . ®jiana,. upravi. Iz vseh drugih ookraiin Italije pri «Socie*š Pubblic Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdale in tiska ZTT - Trst TRŽAŠKI DNEVNIK POJASNJENA ZAGONETKA ROPARSKIH NAPADOV NA TEKOČEM TRAKU V NAŠEM MESTU Ob sodelovanju tržaških in reških organov javne varnosti so fantomatičnega roparja aretirali in pripeljali v Trst Z oropanim denarjem je hotel preživeti praznike z lepo «striptizerko» v Opatiji ■ Humoristične pinti napadov, vedno s samokresom-igračo, po pripovedovanju zgovornega 23-letnega mladeniča Aretirani Gaetano Benedetto, ki je bil že dve leti v kriminalistični umobolnici, je neprišteven ? Fantomatični ropar, ki si je predvčerajšnjim privoščil pet drznih in bliskovitih napadov, ki jih je izvedel z izredno hladnokrvnostjo in predvsem ob podpori sreče, se nam je včeraj predstavil v svoji človeški podobi. Je to sicer droben, vendar eleganten in lep fant 23 let, rojen v Mesini, a že 16 let stanuje v našem mestu. Ul. Valentini 5. Piše se Gaetano Benedetto in čeprav izhaja iz spoštovane družine, se je kaj kmalu začel razlikovati od 5 sester in 2 bratov. Ko so ga sinoči malo pred 20. uro pripeljali pred kvesturo, ga je skupina kronistov in fotografov že nestrpno čakala. Menili smo, da se bomo znašli pred grobim, robatim roparjem trdih potez, v resnici pa je bil pred nami elegantno, športno sicer, oblečen fant nežnega in celo simpatičnega obraza. Spočetka si je pred fleši fotografov zakrival obraz s puloverjem »boucle* svetle barve, ki ga je ' imel zapetega čez črno majico z visokim ovratnikom, na kateri j? blestel velik križ na dolgi verižici. Niti v sobi podčastnika Furlana, ki je imel z dr. Petrošhiom', majorjem Morandinijem in drugimi preiskovalci letečega oddelka kvesture levji delež pri identifikaciji Benedetta,, se ropar ni hotel izpostaviti, flešem. Seje na prigovarjanje agentov in drugih je, ko so mu ponudili cigareto, po kateri je hlastno segel,' popustil. «Saj si vendar lep fant*, so mu pravili fotografi in novinarji. Benedetto se je sprostil, na ustih se mu je pojavil nasmešek in medtem ko si je z elegantnimi prav nič nervoznimi kretnjami nosil cigareto v usta, je odprl, lahko rečemo, svoje srce številnim zasli-ševalcem... novinarjem. Medtem ko je. podčastnik Furlan na mizi prerešetal preostanek z ropom pridobljenega denarja (nad 500.000 od 598.000 lir), je Benedetto v razgovoru s predstavniki tiska, ki se take . . . poslastice niso niti najmanj nadejali, pokazal svoj značaj veselega fanta, humorista in predvsem dovzetnega za humor. »Si zadovoljen z ropi?* so ga vprašali. «Bil sem, sedaj pa ne, ker bom moral plačati. Sicer me bo | je zanj sploh niso zmenili že moj odvetnik potegnil na začasno svobodo.* Sproščeno, s tekočo besedo včasih v tržaškem narečju, včasih z naglasom narečja rojstnega kraja, je »simpatični* ropar pojasnil, da je hotel preživeti praznike do novega leta in še dlje v Opatiji, kjer je imel dekle, striptizerko Tepo. Izračunal je, da bi potreboval kakih 600.000 lir. Teh pa ni imel. In ta ko si je ogledoval razne . . . cilje. Lotil se je trgovine z oljem »Ber-tolli* v Ul. Cadorna in nato prodajalne- srečk v Ul. Mercadante. Imel je še premalo denarja in tako je začel »zbiranje* v trešarinskem uradu na postaji, izvedel rop pri Lokarju, ubežal policiji, ki mu je bila za petami, oropal lastnico prodajalne pečenega mesa na Trgu Benco, kjer ga je oropana ženska opeharila: namesto svoje torbice, kot je zahteval, mu je izročila prodajalkino, kjer je bilo prav gotovo manj denarja. V kinu Aldebaran je kmalu spoznal, da ne bo nič, še posebno ker je biljeterka pozvonila in je obstajala nevarnost, da ga zasačijo. Končno se je lotil še urada za zapadle menice v sodni palači, že zjutraj je šel mimo poizvedovat in je celo dr. Terranovo (on ga je sicer označil kot majhnega priletnega človeka) vprašal, kje je urad za posinovljenje otrok. Videl je, da je »priletni človek* štel desettisočake in ker je bilo precej ljudi v pisarni, je obljubil, da se bo vrnil kasneje. Vrnil se je zvečer. Kp je potrkal, mu je glas iz notranjosti naročil, naj po čaka. »Bom, bom* si je mislil in ko .je neka stranka odšla, ■ je on stopil v pisarno, se napotil k priletnemu človeku in ga pod grožnjo samokresa prisilil, da mu je izročil pol milijona lir. Dr. Terra-nova je stekel za njim in ko je menil, da se ga je iznebil, .je nekaj časa pozneje opazil priletnega moža komaj 2 metra za seboj. Ta je začel kričati «primite tata*. Kričal .je tudi on in tako se 'jud- * I zaželenega iz države in ga odpe- * 1 inll rln 61rnfi 1 Ir C/\ rf P T\TVX. »Šesti rop* je nadaljeval, neko- ljali do Škofij, kjer so ga pre- Podčastnik Furlan (desno) s preostankom naropanega denarja in Be-nedettom, katerega so pripeljali včeraj z Reke naravnost na tržaško kvesturo liko resneje, Benedetto, katerega so začudeni novinarji prekinili. O šestem ropu namreč nihče ni vedel ničesar. Niti policija. In vendar je tega hotel izvesti na Trgu Ospedale, kjer je stopil v pisarno dimnikarske zadruge. »Stopil sem pred lepo gospodično* je izpovedal Benedetto, «in z naperjenim samokresom zahteval denar. Ko mu je prestrašeno dekle reklo da nima ničesar, je on spravil samokres v žep. «Neumnica, kaj ne vidiš, da se šalim*, ji je dejal, odšel domov, se preoblekel, vzel potovalno torbo, se podal do Trga Ospedale, kjer je najel taksista, ki ga je za 15.000 lir od peljal skozi škofijski obmejni prehod v Opatijo. Tu se je nastanil v hotelu «Adriatic». Ponoči, ker je v nočnem lokalu «Podmomica», preveč zapravljal, ga .je jugoslovanski organ javne varnosti legitimiral, vendar se mu je nato o-prostil in ga ni več... motil. Šele sredi dopoldneva so ga povabili, zaradi informacij, na postajo milice. Tu so ga začeli zasliševati, in kmalu zatem se je znašel pred funkcionarji letečega oddelka. Zavedel se je, da ga čaka zapor. »Zakaj si se poslužil ropov in ne več tatvin kot pred leti?* smo ga vprašali. S čisto svojstveno filozofijo je povedal, da se tatvine ne izplačajo več. Poskusil je že pri Spear, a ni našel ničesar. »Sploh so se ljudje spametovali* je dodal, »ne puščajo več denarja v mizni-cah*. «Kaj bi storil, če bi se kdo u-prl?*. Ničesar. Zbežal bi, kot je napravil po ponesrečenem ropu v Ul. Milano, ali kvečjemu udaril koga s samokresom po glavi. Streljati pač ne bi mogel, ker je imel v rokah samokres - igračo znamke »jaguar*. Kam je odvrgel samokres? »Pojdite na Ponterošo. Če bo morje čisto, ga boste videli na dnu*. In končno zakaj je izvršil rope prav na dan, ko so zabeležili kar dva ropa na škodo uslužbencev bencinskih čtjpalk? «Mislil sem, da bodo iskali onega, rnene pa ne bodo odkrili. Odkrili pa so mene, onega sploh ne iščejo* je pikro pripomnil in pogledal podčastnika Furlana, ki se je zasmejal in dodal, da bodo tudi drugega staknili. Nismo si mogli drugače, kot da smo se prijaznemu roparju, ki je pač športno priznal poraz in je pripravljen na plačilo, zahvalili in se poslovili. In še na kratko, prostor nanv-reč ne dopušča podrobnejšega opisa, kako so Benedetta indentificirali in ga aretirali. Dva policijska podčastnika, ki sta bila v torek zvečer na obhodu, sta v Ul. Valentini srečala prijatelja, ki jima je zaupal, da je malo prej opazil sumljivega mladeniča. Policijsta sta zadevo javila načelniku letečega oddelka. Vsi agenti so začeli pregledovati seznam stanovalcev in tako so obstali pri Benedettu, ki si je pred 4 leti umazal roke z naravnost smešnimi tatvinami. Tedaj fantu niso sodili, temveč so ga poslali zaradi slaboumnosti za dve leti v kriminalistično umobolnico v Ca-stiglione delle Stiviere. Oropanim osebam so tedaj pokazali njegovo sliko iz 1966. leta, vendar fanta niso spoznale. Šele ko so pokazali dve leti novejšo sliko, ni bilo več nobenega dvoma. Ker so vedeli, da zahaja v Opatijo, so njegove podatke javili reškim organom javne varnosti, ki so že ugotovili, da prenočuje v hotelu »Adriatic*. Povabili so ga na postajo milice in kmalu zatem, ker je dr. Petrosino pokazal dokaze o njegovih roparskih podvigih, kar je fant tudi priznal, so Benedetta izgnali kot ne- vzeli funkcionarji letečega oddelka, ki so ga spravili v belo giulio s civilno registrsko tablico in ga pripeljali na kvesturo. Tja je kasneje prišel tudi namestnik državnega pravdnika dr. Tavella, kateremu je Benedetto, kot že prej nam kronistom, zopet priznal roparske napade v mestu, zanikal pa je odgovornost za napada na uslužbence bencinskih črpalk, kjer je ropar tudi streljal. On namreč, tudi če bi hotel, s svojo »jaguar* ne bi mogel streljati. ...............•••»•..............»■.mumiumii.....mn.... DELO DEŽELNEGA ODBORA Prizadevanja za preventivno zdravljenje poklicnih bolezni Naša dežela bo v tej pobudi prva v Italiji ■ Propaganda v prid zadružništvu ■ Odobren načrt za nove gradnje v Fari na Goriškem Pod vodstvom podpredsednika Mora se je v torek popoldne sestal deželni odbor, ki je med drugim pripravil dva nova zakonska načrta. Prvi načrt, ki ga je predložil odbornik za zdravstvo Devetag, pooblašča deželno u-pravo, da organizira deželni center za preventivno zdravljenje bolezni, katerim so izpostavljeni delavci na delovnem mestu. To je prvič, da se neka italijanska dežela zavzema za to pereče socialno vprašanje, deželni center za preventivno zdravljenje pa je toliko bolj potreben, ker se število delavcev, ki bolehajo za poklicnimi boleznimi, zlasti v zadnjem času naglo veča. To je med drugim pokazala tu- in zdravstvo. Drugi zakonski načrt določa vrsto deželnih posegov za razvoj zadružništva v Furlaniji-Julijski krajini. Po tem zakonu, ki ga je predložil odbornik Varisco, bo dežela namenila določena finančna sredstva propagandi v korist zadružništvu. Med drugim bodo skušali okrepiti zadružno miselnost s primernimi oglasi v dnevnem tisku, s prirejanjem strokovnih srečanj, z izobraževanjem zadružnih voditeljev in strokovnjakov, z raznimi oblikami podpore zadružnim organizacijam in s podobnimi pobudami. Poleg tega bo sama deželna uprava sprožila vrsto zadružnih pobud. Na predlog odbornika za šolstvo in di anketa, ki jo je nedavno tega opra-. vilo dežcinn odborništvo za higieno | kulturo Giusta je deželni odbor nato odobril načrt o razdelitvi razpoložljivih finančnih sredstev za študijske štipendije otrokom izseljenih deželanov za šolsko leto 1971/72. Štipendije ve Ijajo tako za nižje kakor tudi za višje šole, vključen študij na univerzi. Odbor je nadalje sprejel vrsto sklepov na podlagi predlogov, ki jih je dal odbornik za kmetijstvo Comelli, na predlog odbornika za finance Tri-panija pa je odobril izdatek 90,5 mi lijona lir za redna in izredna vzdrževalna dela na nepremičninah, ki jih deželna uprava ima v Rajblju Končno je odbor sprejel predlog od bornika za urbanistiko De Carlija ter sprejel pravilnik in načrt za gradnjo novih stavb v občini Fara v goriški pokrajini. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.10 Prosvetno društvo «Rečan* iz Ljes 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 A. Strindberg »Smrtni ples*; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Operni odlomki. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.45 Barok v glasbi; 10.05 Medigra; 10.30 Prisluhnimo jim; 11.30 Operni odlomki; 12.10, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Plošče; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Tenorist Rajko Koritnik; 17.10 Radijska igra: »Človek je človek*; 18.00 Glasbeni klasiki; 13.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.35 Jazz; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Četrtek; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 18.15 Plošče; 19.30 Nove italijanske popevke; 20.20 Italijanske balade; 21.00 Simfonični koncert; 22.00 Neapeljske podoknice; 22.30 Skeči. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 ČETRTEK, 16. DECEMBRA 1971 Popevke; 8.40 Orkestri; 9.50 «Quo vadiš?*; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 s Al to gradimento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Kulturna oddaja; 16.05 Glasbena oddaja; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 «Supercampionissi-mo»; 21.00 Glasba 7; 22.00 Brez naslova; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.30 Polifonska glasba; 12.20 Mojstri izvajalcev 13.00 Medigra; 14.00 Tenorista A. Pertile in C. Ber-gonzi; 14.30 Plošče; 16.00 Italijanska sodobna glasba; 17.20 Strani iz albuma; 18.45 Radijska i-gra: «Večer z gosti*; 21.30 B. Cimarosa: «Le trame deluse*. FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.40 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Scenska glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Tenorista M. Fleta in P. Domingo; 12.30 Kodalijeva komorna glasba; 13.50 Brahmsova glasba; 14.15 Glasba XX. stoletja; 15.30 Lahka glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Pesmi jugoslovanskih narodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 R. Savin: odlomki iz opere Matija Gubec; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Z ansamblom «Ad hoc* 14.45 «Mehurčki»; 15.30 Intermezzo; 15.40 Igra violinistka N. Grumlikova; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Ronny Aldrich; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Godala v ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Znanstveniki pred rm-krofonom; 19.00 Lahko noč, o cil; 20.00 Četrtkov večer domačin pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 B. Bartok in Z. Kod -ly; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Popevk na tekočem traku. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13-0° Oddaja za potrošnike; 13-30 Dne nik; 14.00 Tečaj francoščine. 17.00 TV za najmlajše: Fotograf; ske zgodbice; 17.30 Dnevni . 17.45 TV za otroke: Risanke m 18.10 Povej svojo zgodbo; l°-Anketa o poklicih; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kroffl-ke; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV redba Nobili jeve povesti: «Ne- morie lontane*; 22.10 Spored Lucianom Tajolijem; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Rischia-tutto*; 22.15 Svet pri obedu. JUG. TELEVIZIJA ČETRTEK, 16. decembra . 9.35 TV v šoli; Jesen v vasi, Prvi hrvatski pisani spomeniki, Akumulatorji; 10.30 Nemščina. 10.45 Angleščina; 1100 Francoščina; 16.10 Osnove splošne iz0*?r^. be; Mila in detergenti, Tobak. 17.45 Glasbeni ciciban: Pokbci. 18.00 Obzornik; 18.15 Hokej Jef niee:KAC; 20.00 TV dnevnik; 20-» Četrtkovi razgledi; 21.25 G. B°ch caccio: O opatu in duši v vica (Dekameron); 22.05 Simfonični or kester RTV vam predstavlja. " P. I. Čajkovski: Romeo >' Julil3• 22.25 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 18.15 Prenos hokejske tekme Jesenice - Kac; 20.00 Otroški kotiček: Sejavka; 20.15 Poročna- 20.25 TV film: Nova zemlja. 21.15 Ples in moda. Po ponujeni cigareti je postal Benedetto izredno zgovoren s kronisti .................................................................................................................................................................................................................1111 Hilli'1* ŠPORT ŠPORT ŠPORT TEDENSKI PREGLED AMATERSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA 2. IN 3. LIGE Juventina «specialist» za slovenske derbije 2. AMATERSKA LIGA Niti enajsto kolo ni prineslo presenečenj. S. Michele nadaljuje s svojo zmagovito potjo. Na drugem mestu mu sledi ekipa CMM s šestimi točkami zaostanka JUVENTINA — ZARJA Juventina je tudi v tem derbiju dala od sebe vse svoje sile, saj je zdaj za Bregom in Vesno na domačih tleh premagala še Zarjo. Tekma je bila napeta in ostra. Domačini so izkoristili prednost domačega igrišča in so potisnili Ba-zovce v obrambo. Ko je po prvem zadetku Juventine sodnik izključil Križmančiča je vse upe Zarje dokončno pokopal avtogol Babudra. Juventina si je s to zmago precej popravila položaj na lestvici, za Zarjo pa menimo da poraz ni bil odraz krize tega moštva, ampak le trenutne slabosti. BREG Tekmo Brega z Libertasom si je ogledal tudi znani športni delavec in košarkar Branko Lakovič. Njegovo mnenje: »Petarosova poškodba je vsekakor pogojevala igro Brega. Že po treh minutah je moral novi trener Kozina vse spremeniti in improvizirati. Domačini pa so zaigrali dobro in delitev točk je pravično plačilo za obe ekipi. Breg brez Zonte in Visintina nima dovolj ostrine v napadu. Os ekipe tvorijo še vedno vratar Favento, prosti branilec Vatta, branilec Čr-melj in režiser Mikuš. Na splošno pa je Breg ekipa brez večjih ambicij, ki sicer lahko marsikomu nepričakovano prekriža račune.* VESNA Križani so se morah zopet zadovoljiti le s točko. To je bil za Vesno že četrti delni spodrsljaj na domačem igrišču. »Plavi* so doslej zmagali doma le enkrat (proti In-ter SS) v drugem kolu. Če upoštevamo, da je CRDA dokaj skromna ekipa, potem lahko ugotovimo, da Vesna trenutno res ni v najboljši formi. Vesna bi lahko v tej tekmi doživela tudi poraz, če ne bi CRDA prav so še minuto pred Loncem vodih z 2:1. V opravičilo jim je treba šteti dejstvo, da so stopili na igrišče brez Možine in Saine, zelo uspešno pa sta zaigrala Bogdan Čuk in Pavel Kralj. IZIDI Primorec — ACEGAT 2:2 Cartimavo — Giarizzole 4:0 Portuale — Devin 1:1 Bar Veneto — Lib. S. Marco 1:1 CMM B — Roianese 2:2 LESTVICA Cartimavo in Portuale 14; Devin 13; Giarizzole 12; Libertas S. Marco in Primorec 9; CMM B 7; ACE GAT 4; Bar Veneto in Roianese 3; Viani 0 PRIHODNJE KOLO Viani - ACEGAT Giarizzole — Devin Portuale — Cartimavo v zadnjih minutah srečanja ljala enajstmetrovke. IZIDI zastre- Juventina — Zarja 2:0 Flaminio — S. Anna 2:0 Libertas — Breg 1:1 Vesna — CRDA 1:1 CMM — Inter SS 1:0 Aurisina — Muggesana 1:1 S. Michele — Staranzano 3:0 LESTVICA S. Michele 22; CMM 16; Flaminio in Aurisina 13; Zarja 12; Mugge-sana in Vesna 11; Breg, Inter SS in Juventina 10; Libertas 9; S. An-na 8; Staranzano 5; CRDA 4. PRIHODNJE KOLO , Staranzano — Flaminio S. Anna — CRDA Inter SS — Libertas Aurisina — Zarja CMM — Juventina Vesna — S. Michele Muggesana — Breg 3. AMATERSKA LIGA Skupina N PRIMOREC Po dveh uspehih so se morali Trebenci zadovoljiti le s točko, če- Bar Veneto — Roianese CMM B - Primorec (8.30 Ul. Sanzio) Skupina O OLIMPIJA Pe seriji neuspešnih nastopov je Olimpija preteklo nedeljo le zmagala. Igralec tega društva Živec je uspeh svoje ekipe komentiral tako: «Vesei sem te zmage, posebno pa dobre igre, ki smo jo končno pokazali. Zadovoljen sem tudi, ker sem dosegel dva gola in upam, da nista zadnja v tem prvenstvu. V prejšnjih tekmah Olimpija ni igrala ravno najbolje, zlasti ker se igralci niso držah navodil trenerja in niso bili preveč disciplinirani. Z boljšo igro pa bi se morali ustaliti na sredini lestvice.* PRIMORJE Med tistimi, ki je bil verjetno največja žrtev grobe igre v srečanju Primorje —. Union je bil gotovo srednji napadalec Prosečan Oskar Rustja: «Do izenačenja je prišlo, ker smo morda nasprotnika nekoliko podcenjevali. S prikazano igro sicer res nismo zaslužili več kot točke, toda izid je bil pogojen z drugimi dejstvi. Ni namreč prav, da je Union, katerega sem prišteval med naše ekipe, igral tako ostro in grobo. Menim, da je bil razveljavljeni gol (ki je razgrel duhove) dosežen pravilno. Na splošno ne protestiram rad. Igram že šest let in sem prejel le en opomin. Toda v nedeljo nisem mogel molčati. Za dogodke ob zaključku tekme lahko rečem le to, da so bili zanje krivi nasprotniki, ki so nas poleg drugega tudi izzivali. Menim pa, da res ni prav, da prihaja 2:0 3:2 1:1 0:0 1:1 •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii,,,,,,„,„11111111111111 med našimi društvi do takih godkov.* IZIDI Libertas Rocol — India Olimpija — C OOP Primorje — Union Esperia — Lib. Barkovlje Virtus — Libertas Prosek LESTVICA De Macori 15; Primorje BL bertas Prosek 12: Libertas BarK Ije 11; Esperia 10; Libertas B01 7; Olimpija 6; Union 5; Virtus India 3; COOP 1 PRIHODNJE KOLO j Libertas Barkovlje — De Ma COOP - Union (10.30 Sv. AloF zij) Primorje — Olimpija (14-30 Prosek) Esperia — Libertas Prosek -Virtus — Libertas Rocol ...* KOŠA UKA TEDENSKI KOMENTAR Lep napredek mladink openskega Polete pod vodstvom trenerja Adrijana Zavadlale D LIGA Borovi člani so v nedeljo proti Trevisu igrah slabo. »Plavi* so bili predvsem poprečni pod obema košema, kjer niso dobili skoraj niti ene odbite žoge. Že to dejstvo zgovorno kaže, da bi naši košarkarji lahko zmagah le, če bi bili v napadu brezhibni. Tokrat pa tudi v napadu nikomur ni šlo od rok. Poraz je bil torej neizbežen, zmaga gostov, ki res niso pokazali nič izrednega, pa je povsem zaslužena. Kaj meni o tem trener Mari? «Poraz je bil zaslužen. Gostje so zaigrali bolje od nas, tako v napadu kot v obrambi. Pripomniti pa je treba, da mi nismo pokazali vsega kar znamo. Sicer pa je jasno, če ekipa neredno trenira," se to na tekmi tudi vidi. In zadnje čase je naša ekipa trenirala le z nekaterimi igralci, kar se tudi pošteno pozna v igri. Prav zato bomo v prvo ekipo vključili mladince, ki so do sedaj vestno in požrtvovalno trenirali. Morda bomo doživeli tudi višje poraze, toda vedeli bomo, da resno delamo. In to mislim, da je za naš odsek (in seveda tudi za društvo) bistvene važnosti.* »V Borovih vrstah lahko torej pričakujemo spremembe?* »Odločili bomo v tem tednu.* Po nedeljskem porazu so borovci zgubili prvo mesto na lestvioi. Trenutno vodijo tri ekipe, ki so doslej igrale prepričljivo in vse kaže, da bodo imele glavno besedo v tem prvenstvu. Te ekipe so: Friulana Videm, Lido Šanson Benetke in Tiger iz Gorice. In prav proti moštvu Tiger bodo borovci igrah že , to nedeljo. NEDELJSKI IZIDI Pro Pace PD — Tiger GO 53:57 Hannibal — Castelfranco 65:80 Virtus PD — Cianocolori 74:66 Bor — Treviso 47:60 Friulana UD — CUS PD 81:50 Počitek: Lido Šanson VE LESTVICA Tiger GO, Friulana UD in Castelfranco Veneto 6; Bor, Treviso, Virtus PD, Lido VE in Hannibal 4; Cianocolori, Pro Pace PD 2; CUS Padova 0. PRIHODNJE KOLO (19. 12.) Cianocolori — Friulana UD CUS Padova — Hannibal Tiger GO - Bor (11.00) Treviso — Lido VE Castelfranco — Virtus PD Počitek: Pro Pace PD MLADINCI Tržiški POM je dal borovcem v nedeljo pravo lekcijo moderne košarke. Domačini so namreč s hitro in učinkovito igro popolnoma strli odpor naših košarkarjev, ned katerimi je na zadovoljivi ravni igral edino Stojan Hrvatič. In prav slednjega smo vprašali za mnenje o nedeljski tekmi: »Domačini so bili vsekakor boljši od nas, pristaviti pa moram, da smo mi igrali dokaj slabo. Predvsem smo odpovedali v obrambi, saj so nasprotniki s sorazmerno lahkoto zadevali koš.* V tem prvenstvu bodo morali odigrati še eno odgodeno tekmo med Servolano in Ferroviariom. S tem srečanjem se bo zaključil prvi del prvenstva, ki je za naše predstavnike potekal po predvidevanju. NEDELJSKI IZIDI POM - Bor 80:45 Lloyd — Ferroviario 112:50 Italsider — Servolana 95:41 LESTVICA Lloyd Adriatico 10; Italsider 8 In POM 6; Bor 4; Servolana isn Ferroviario 0. Odgodeno tekmo Servolana - Ferroviario bodo odigrali v nedeljo, 19. decembra. «PRVENSTVO «POMLAD» V tem prvenstvu so poletovci počivali, saj so njihovo tekmo proti Arditi iz Gorice odgodili na soboto, 18. decembra. Tudi to prvenstvo je pri koncu prvega dela. Manjka še le odgodeno srečanje. NEDELJSKI IZIDI POM — Ricreatori 72:70 Ardita GO — Polet odg. Lloyd — Arte 56:54 Italsider — Spltlgen GO 43:55 LESTVICA Arte, Lloyd in Spltlgen 12; POM 8; Italsider 6; Ricreatori 2; Polet in Ardita 0. NARAŠČAJNIKI Borovci so doživeli v tem prvenstvu svoj tretji poraz. Proti Ital-sidru so nastopili z okrnjeno postavo. Manjkali so ramreč kar trije standardni igralci: Košuta, Ervin Žerjal in Bertok. Res preveč, da bi lahko upali na zmago proti močnemu Italsidru, ki jih je tako prehitel na lestvici. NEDELJSKI IZIDI Italsider — Bor 67:62 Juventus — Cianocolori 51:36 Servolana — Lloyd 76:45 Inter 1904 — SABA 81:50 LESTVICA Inter 1904 in Servolana 12; Italsider 8; Bor 6; Lloyd 4; SABA in Juventus 2; Cianocolori 0. PRIHODNJE KOLO LIoyd — Italsider Servolana — Inter 1904 Cianocolori — Bor (15.30) SABA — Juventus MLADINKE m Proti Calza Bloch so P°^ner igrale presenetljivo dobro. ir .. Tavčar pravi: »Ekipa, katero v nira sedaj Adrijan Zavadlal, J ^ zadnjem času zelo napredoval ^ se je v glavnem otresla trein«^ jo je zajela v začetku PrveJj0br° Tokrat pa je presenetljivo bjjs igrala Mira Krausova, ki Je uspešna pod obema košema.* NEDELJSKI IZIDI ,„.54 Polet — Calza Bloch „,!o7 SABA - Julia Italcantieri — Inter LESTVICA c.cA Italcantieri in Calza Bloch 4: s in Interclub 2; Polet in Julia • PRIHODNJE KOLO (19. »J Inter — Calza Bloch Julia — Polet (12.30) Italcantieri — SABA b. !• ■KZZSB** V Lagosu je po krajši ,)(^je umrl bivši svetovni prvak SI\w^i-in srednjetežke boksarske je Dick Itheu, bolj znan P° Dick Tiger. Star je bil 49 Je^ačff je leta 1968 premagal tudi na Benvenutija. Odbojkarska ekipa SZ SJjjS A čestita svojemu predsa"”^ Karlu Grgiču in njegovi solr\, gi Savici ob rojstvu P1#*, jenke Dunje, kateri želi v Ijenju vso srečo. _,