Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE e ST. 49 • 9. DECEMBRA 1955 • LETO xrv • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El Z zasedanja Ljudske skupščine LR Slovenije POT JE LE ENA: DVIG STORILNOSTI DELA V ponedeljek, 5. decembra je zasedala Ljudska skupščina LR Slovenije. Sprejeli so odlok o spremembah im dopolnitvah družbenega plana za leto 1955, odlok o vodstvu kultumo-pro-svetnih, umetniških in znanstvenih zavodov, zakona o potrditvi lijard dinarjev nižja kot lani istega meseca, zmanjšal se je obtok denarja in cene industrijskih proizvodov že kažejo znake ustaljenosti. Zla našo republiko pa je zanimivo, da se kaže precej dru- konca septembra letos smo porabili 65 % lanskoletne vsote investicij po nominalni vrednosti. Končni obračun pa bo pokazal znižanje investicij, zlasti v republiških in investicij ljudskih odborov, medtem ko bodo investicije podjetij nekoliko višje. V notranji strukturi investicij pa so že znaki, sicer še precej neznatni, preusmeritve na kmetijstvo, gradnjo stanovanj in na predelovalno industrijo. Prav tako so v republiki že storjeni prvi koraki k preusmeritvi naše gospodarske politike, bi morali ljudski odbori in pod-! jetja že sedaj storiti vse, da bi ' do kraja uresničili smernice go-j spodarske politike po sklepih plenarnega zasedanja Zveznega odbora SZDLJ in posvetovanja pri tovarišu Titu. Pregledati je treba gradbena dovoljenja, dalje, kako je bil porabljen denar zn investicije itd. Zlasti delavski sveti naj bi te stvari resno proučili in ne bi smeli dopustiti, da ne bi oni sami odločali o investicijah, njihovem namenu, uporabi, utemeljenosti itd. Danes res živimo v v prelomnem obdobju In zakaj smo prišli do težav, ki prizadevajo življenjsko raven delavcev in uslužbencev? Nekateri dolže sistem, češ da je on kriv za vse težave. Menda ni treba posebej dokazovati, da so taka mnenja popolnoma zgrešena. Druge poti ni bilo, če nismo hoteli biti več zaostala ir: odvisna država. Bila pa je vrsta subjektivnih napak, ki bi jih ne bilo treba, če bi bolj pazili. Teh stvari | je precej in tudi znane so nam že, na primer razkošje pri gradnjah, zelo velike želje, zvrača-(Nadaljevanje na 2. strani) gačna slika kot druga leta. Do Tovariš Tito govori mlademu parlamentu ob Dnevu republike sklepnega računa, o izvršitvi republiškega proračuna LRS za leto 1954 ter še nekaj drugih odlokov. Republiški zbor in Zbor Proizvajalcev sta na skupni seji Poslušala obrazložitev predloga °dloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana za letošnje leto, ki jo je v imenu Izvršnega sveta podal tovariš dr. Darijan Brecelj. Spremembe letošnjega družbenega plana so manjšega polena, saj ne bodo v ničemer Spremenile odnosov republike do ljudskih odborov. Gre namreč le Ja notranjo razdelitev republiških sredstev. Predvsem mora topublika izpolniti svoje obveznosti do federacije, hkrati pa zagotoviti nadaljevanje del na hidroelektrarni Vuhred tako, da bo tohko začel obratovati prvi agre-jtot. izvršni svet je ugotovil, da “i se dalo pri republiških investicijah prihraniti okrog 200 miti ionov dinarjev, pri investicijah to sklada za pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski pa še okrog milijonov. Ti prihranki so jtostali bodi zategadelj, ker kre-f-uti do konca leta ne bodo v ce-tot-i izkoriščeni, bodi da z gradnjo sploh še niso pričeli ali ni |°spodarsko nujno, da gradnjo ® letos končamo. Takšen pre-investicijskih sredstev je y®ekakor v skladu s sedanjo investicijsko politiko. Razen tega je še eno dopol-uo. Železniškemu transportne-■"h podjetju je puščenih vseh 13 'ni'ijonov dinarjev dobička, ki bi fto moral kolektiv sicer deliti z ^cinami in okraji. Ta denar i0*3 porabili za povečanje skla-Plač. razpravi o spremembi drtiž-kJtoga plana za letošnje leto, v n?vri. 86 i® oglušil tudi predsed-Ljudske skupščine tov. Miha ^tofinko, se niso omejili zgolj na zadeve, marveč so govorili o v si splošni gospodarski politiki haslednjem obdobju. Znaki zboljšanja g, Za naše gospodarstvo je po-tskorajda značilno, da ob u bou leta doteče več sredstev, ^j . smo jih planirali. Ta der.ar c tohol kritja v blagu in zato so fjtoe rasle, življenjska raven (j tovoev in uslužbencev je pa-jgto, trg kmetijskih pridelkov pa r*toživljal konjunkturo. Zvezni svet je izdal zato vrsto /Štokov, da bi potegnil ta denar t °btoka. Učinek se je že po-v?f.l-..Oktobra letos je bila in-^ciiska potrošnja že za 20 mi- Junak socialističnega dela Delavci se z radostjo v srcu in ponosom pridružujemo čestitkam, ki jih je naslovil tovariš Tito svojemu staremu sodelavcu in revolucionarju, tovarišu Edvardu Kardelju, ko mu je izročal Orden junaka socialističnega dela. Tovariš Kardelj je vse svoje življenje posvetil delavskemu razredu, svojemu ljudstvu in graditvi socializma. Ko danes po desetih letih svobodne graditve pregledujemo spremembe družbenih odnosov pri nas, naše domovine in nas samih, se nam rišejo pred očmi liki tistih, ki so bili pobudniki za vzor neumornega dela in nesebičnega požrtvo-vanja za stvar socializma. Tak lik je tudi odlikovanec, Titov najbližji sodelavec, tovariš Kardelj. Zgodovina sodobnega socializma že danes ne more mimo imena tovariša Kardelja. Marksistične analize gospodarskega in družbenega razvoja pri nas in v svetu, teoretične osvetlitve graditve socialistične družbe v današnjih pogojih, vse to je njegov velikanski prispevek k razvoju socialistične misli. Danes ga ni iskrenega socialista na svetu, ki ne bi poznal Kardeljevega imena. S hvaležnostjo in radostjo v srcu stiskamo tudi mi roko našemu dragemu tovarišu ter mu iz vsega srca čestitamo. V___________________________________________________J TOVARIŠ TITO JE ODPOTOVAL V ETIOPIJO IN EGIPT ISKRENI PRIJATELJI Tovariš Tito je spet odšel v tujino. Tokrat v Afriko. Pričakujeta ga dve afriški deželi: Etiopija in Egipt, Pričakujeta ga z, istimi občutki prijateljstva, kot sta ga sprejeli azijski deželi Indija in Burma in kot so ga pozdravile številne evropske dežele, ki jih je obiskal kot najvišji predstavnik naših narodov in tolmač naših teženj. Pred letom dni je tovariš Tito odpotoval v Indijo in Burmo. To je Mo prvo srečanje najvišjih predstavnikov evropske države in dveh azijskih držav, ki v mednarodni politiki uveljavljata ista načela kot Jugoslavija* načela mirne in aktivne koeksistence, sodelovanja vseh narodov ne glede na njihovo družbeno ureditev. Titov obisk v Indiji in Burmi je veliko prispeval k razvijanju prijateljskih odnosa,jev med Jugoslavijo in temi dverrti azijskimi deželami. Obenem pa je tudi izredno koristil uveljavljanju idej enakopravnega sodelovanja vseh narodov in držav ter naporom, da bi človeštvo osvobodili strahu pred vojno in združili vse tiste sile, ki se bojujejo proti blokom, proti hladni vojni, ki naj bi pahnila svet v novo strahotno morijo. V mednarodnih dokumentih, M so jih takrat podpisali v Indiji in Burmi in ki so odigrali pomembno vlogo pri pomiritvi svetovnega položaja, so se državniki treh prijateljskih držav zavzeli za načela aktivne koeksistence. V boju za uveljavljanje teh načel so se Indija, Jugoslavija iln Burma uvrstile na čelo najbolj iskrenih in doslednih borcev za mir, enakopravne odnose med narodi, za splošni napredek človeštva. Ni slučaj, da je Tito prvi naj-vSšji državnik evropske države, ki bo obiskal Etiopijo in Egipt Tovariš Tito je predsednik neodvisne države, ki. je že dokazala svojo mednarodno pomembnost, ne samo kot evropski činitelj, ampak tudli 'kot važen miroljubni činitelj v svetu. Politika, ki jo Jugoslavija izvaja v, mednarodnih odnosih, pridobiva vedno nove in nove pristaše. Etiopija in Egipt sta neodvisni afriški državi, ki v mednarodnih odnosih vedno bolj odločno uveljav-(NačLaljevanje na 2. strani) S SEJE PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA Z S J PLAČNI SISTEM IN SKRB ZA ČLOVEKA Na svoji seji, ki je bila v po- , nedeljek, 5. decembra, je pred- J sedstvo Centralnega sveta ZSJ obravnavalo vrsto perečih vprašanj,- ki so zlasti važna, ker bomo kmalu vstopili v novo gospodarsko leto. Razumljivo, da je bilo vprašanje našega gospodarstva na prvem mestu. Ker še ni Slovo tovariša Tita na beograjski postaji pred odhodom v Etiopijo in Egipt znan družbeni plan za bodoče leto, seveda ni bilo mogoče sprejeti povsem določenih zaključkov. Usvojena pa so bila jasna stališča, ki bodo za orientacijo v delu naših organizacij. Glavno težišče obravnav je bilo na plačnem sistemu, ki je poleg razdelitve narodnega dohodka med najvažnejšimi elementi našega gospodarstva. Saj je prav od sistema plačevanja v znatni meri odvisen napredek našega gospodarstva. Dosedanji sistem ima poleg dobrih tudi mnogo slabih strani. Zato je CS ZSJ predložil nekaj predlogov za spremembo oziroma dopolnitev dosedanjega sistema. Za podrobno proučitev teh predlogov je imenoval posebne komisije. Obenem pa meni, da je treba te predloge praktično preizkusiti v nekaterih podjetjih. Vsem organizacijam, predvsem republiškim vodstvom je naloženo, da resneje in z vso odgovornostjo zasledujejo in proučujejo sistem nagrajevanja, da ga izpopolnimo tako, da bo najprimernejši za naše gospodarstvo in njegovo hitrejšo rast. V nadaljevanju razprave je bilo govora o delavski prehrani. Na tem področju je bilo po III. kongresu precej narejenega. Zal pa je to bila spet le kampanjsko izvršena naloga. Kasneje so sindikalna vodstva skrb za delavsko prehrano prepustila kolektivom samim. Zavoljo tega je prišlo do zelo neenakega reševanja tega vprašanja. Tako so nekatera podjetja dajala velika sredstva m krila celo stroške živil, med- tem ko drugje niso našli možnosti niti za vzdrževanje prostorov. Mnogokje so režijski stroški narasli daleč nad povprečje. Zopet drugje so izdatke za delavsko menzo v celoti prevrgli na materialne stroške. Tak položaj je nedvomno nezdrav in je bil vzrok, da se ima takšne menze in skrb za delavsko prehrano odveč. Centralni svet obvezuje vse organizacije, da skrbe za delavsko prehrano. Pri tem meni, da so podjetja dolžna vzdrževati prostore, kurjavo in razsvetljavo, to je, da dajo na razpolago osnovna sredstva in ustrezni obratni kredit. Vsi ostali stroški gredo na račun tistih, ki se v taki kuhinji hranijo. Med stroške šteje tudi amortizacija za drobni inventar. To je nujno Zato, da bo vsakdo, ki se tu hrani, imel interes, da so režijski stroški čim manjšj in da bo inventar čimbolj e čuvan. Centralni svet je mnenja, da naj velja tak način tudi za več manjših podjetij, ki naj se dogovore, da bodo za svoje delavce in uslužbence organizirala menzo izven podjetja. Posebno pa priporoča, da se uvede povsod tam, kjer se pokaže potreba in so možnosti, topel obrok za malico. Centralni svet obvezuje vse svoje organizacije in še predvsem republiška vodstva, da tudi o tem vodijo stalen nadzor in proučujejo možnosti čim cenejše in boljše prehrane delavstva. Na seji predsedstva so ob zaključku razpravljali o mednarodnih zvezah in nekaterih organizacijskih vprašanjih. Predsednik Tito predaja Orden junaka socialističnega dela podpredsedniku Edvardu Kardelju na svečani seji Zveznega Izvršnega sveta NE ODGOVARJA PREDPISOM Na občnem zboru sindikalne kati o zasebno gostišče, kjer svojo podružnice delaoceD Tovarne malico mnogo dražje plačujejo in obutve »Peko« v Tržiču so neka- j kjer je kupljena hrana često teri izvoljeni delegati ostro gra- manj sveža, kot so jo dobivali v jali ukrep, s katerim je bilo uki- j tovarniškem bifeju, njeno prodajanje malice med od- Zaradi vsega tega so delegati morom o tovarni. Delegati so za- j na občnem zboru odločno zahte-hteoali, naj jim vodstvo pojasni, j vali, da upravno vodstvo ponoo- I — opremi prejšnji prostor — zakaj je ukinilo skromni tovarniški bife. Na zahtevo delegatov je predstavnik uprave podjetja povedal, da je bilo prodajanje malice v tovarniških prostorih ukinjeno na zahtevo organov sanitarne inšpekcije, ki so ugotovili, da prostori, o katerih je začasno nameščen bife, ne odgovarjajo sanitarno-higienskim predpisom. Kako je torej s to rečjo? Na splošno željo delavstva je upravno vodstvo tovarne obutve »Peko« v Tržiču izpraznilo pred časom neko skladišče in ga začasno uredilo kot prostor za prodajanje malic. Seveda ta prostor ni bil prav nič preurejen, ker se je vodstvo podjetja ves čas zavedalo, da je taka rešitev lahko samo začasna, zavedalo se pa je tudi, da trenutno ne obstajajo najpovolj-nejši pogoji za zidanje novih ob- no opremi prejšnji prostor za bife in naj pouči organe sanitarne inšpekcije, naj pri svojih odločitvah razsojajo tako, da zaradi nekaterih neizvedljivih zahtev ne bodo prikrajšeoali delavcev in jih prisiljevali, da morajo uživati dejansko hrano, ki je spravljena v manj higiensko odgovarjajočih prostorih. Vsekakor je potrebno, da organi sanitarne inšpekcije vsestransko in smotrno bde nad tem, da so prostori, o katerih se prehranjuje delovni človek, urejeni čisto in higiensko, vendar pa morajo vedno računati s splošnimi objektivnimi razmerami, v katerih živimo. Morda ne bi bilo odveč, če bi se organi sanitarne inšpekcije temeljiteje pozanimali o sanitarno-higienskih problemih nekaterih poklicnih gostišč, kjer marsikdaj delavci res dobe zelo problematično hrano. Vse to pa seveda ne pomeni, da vodstvo podjetja »Peko« ne bo čimprej uredilo primernega prostora, ki bo bolj kot zasilni prostori, služil svojemu namenu, to je za prodajanje hrane. ra NAŠA PRVA DOLŽNOST Hudo se moti tisti, ki misli, da so sindikati ozko strokovne organizacije, ki naj skrbe le za vzgojo in sitrokoono izobrazbo svojih članov. Nikakor ne zanikam, da je tudi to danes sila važno, saj vemo, kako velikega pomena je za našo mlado indu- zu t* »ha/h«, i/u- [JisillCIIrcii JK hU I L-CloL/ II Učiti (J lllAJ.Lt- jektov, čeprav s finančnimi sred- ! strijo strokovno razgledan in iz-stvi podjetje ni v zagati. Hrano kušen delavec. Toda povojna doba so v ta prostor prinašali le nekaj je tako burna, družbeni razvoj ur pred delitvijo, to se pravi, da pri nas tako nagel, da bi vsakdo, ta prostor sploh ni bil namenjen ki bi ne sledil političnim dogod-za stalno shranjevanje hrane. De- kom pri nas, daleč, daleč zaostal, lavd so bili s tako rešitvijo za- i Glavna posrednika tega pri nas dovoljni, saj. so imeli tako rekoč ' pa sta časopis in radio. Zato se pri roki bife in tudi ose stvari so kupili občutno ceneje, poleg tega pa je bila hrana vedno sveža in skrbno pripravljena. Pred časom so prišli o podjetje organi sanitarne inšpekcije in po ogledu tega prostora, o katerem se je prodajala hrana, prepovedali, da bi podjetje še naprej prodajalo v tem prostoru hrano. Predstavniki podjetja so organom sanitarne inšpekcije dopovedovali, da je rešitev z bifejem začasna in da bodo, čim bodo dopuščale možnosti, stvari temeljito izboljšali, vendar vse to ni nič pomagalo. Vodstvo podjetja je moralo bife ukiniti. Delavci so se zaradi tega začeli upravičeno razburjati, ker si morajo sedaj prinašati malico s seboj in jo puščati v najrazličnejših, mnogo manj higienskih prostorih, kot je bil prostor, odrejen za prodajanje malice, ali pa se morajo zafe- mi zdi, da smo v sindikatu naravnost dolžni skrbeti, da bi bilo naše glasilo čimbolj razširjeno. Oglejmo si le en primeri Danes živimo v prelomnem času, ko zaključujemo graditev naše bazične industrije ter postaja življenjski standard ključni objekt naše graditve. V našem sproščenem gospodarskem sistemu je socialistična zavest nedvomno eden izmed tistih činiteljev, ki lahko bistveno vpliva na naš gospodarski razvoj. Boj za višjo produktivnost dela, za preusmeritev investicij in spremembo njihove strukture terja od nas, da ose te stvari dobro poznamo, po drugi strani pa, da si na moč prizadevamo, da bi smernice naše gospodarske politike čim temeljiteje uresničili. Povsod tam, kjer vedo, kaj so sindikalne organizacije dolžne napraviti, na široko razpravljajo o teh zadevah. bodo nekateri ose to napak razumeli, obenem pa dajo priložnost tistim, ki jim naša graditev ni RESNIČNA ZG ODRA Železniška postaja o Litiji. Potniki čakajo na vlak. Onstran postaje vozijo gramoz iz Save in ga stresajo ob progi. En ali dva voza na konjsko vprego in — traktor s prikolico. Tostran postaje stoji na slepem tiru tovorni vagon. Pred njim vrsta kmečkih voz. Jabolka so pripeljali. V vagonu je tehtnica. Jabolka so v lepih zabojčkih. Nekaj jih je tudi v koših in kar se je zabojev našlo pri hiši. Lepa, zbrana jabolka. Toliko in toliko zabojčkov jabolk te vrste, toliko in toliko zabojčkov jabolk one vrste. Na vozu stoji kmečki očanec in podaja zabojčke onim o vagonu. Tam stehtajo in — stresajo na kup. Rinfuza pravijo temu »strokovno«. Prej lepo zbrana sortna jabolka so sedaj osa na enem kupu... Zabojčki romajo nazaj na voz. Glej ga spaka! Tod okoli se motovili novinar, ki mu ni dala všeč, da s svojimi nazadnjaškimi \ Mica mini. ne da .bi vtaknil svoj - - . ” _ • _ _ n s-, n 7 7 0 I-./-1ZT Zli* Tl O 1 rf A TIT* OTI J11/> 11/1 nazori vplivajo na zaostali del delavcev. Kako naivni so tisti, ki so pričakovali, da bodo z novim letom povišane plače. Prav s tem so pokazali, da naše gospodarske politike ne razumejo in da ne vedo, v kakšnem premem sorazmerju morajo biti vedno kupni in blagovni fondi. In če še enkrat ponovim: prav z lastno razgledanostjo bomo prispevali k izboljšanju naše življenjske ravni. Večja delovna storilnost, boljša kakovost izdelkov — ose to je moč doseči z večjo socialistično zavestjo. Zato prepričevanje, jmjasnjevanje in pridobivanje delavcev ni za sindikate nek deseti opravek, marveč naša prva dolžnost. Šmajs nos tja, koder naj ga prav nič ne srbi. »Počem so vam plačali jabolka, oče?« »Po dvajset.« »In komu jih prodajateP« »I, zadrugi vendar.« Res, v vagonu je zadružni upravnik. Piše stehtane količine jabolk in težo zabojčkov, da bo čist račun. »Kam se je dejal tisti, ki prevzema vagon?« kličejo iz vagona. Že gre. Ljubljanska govorica. Torej gredo jabolka v Ljubljano. Ne! Železničar trga stari listek »uputne stanice« in prilepi novega. Novinar bere: Novi Bečej. Torej bodo odpeljali jabolka n Vojvodino. A kaj počne ta Ljubljančan ob vagonu? Novinar je radoveden. »Počem ste prodali jabolka?« vpraša upravnika. »Po štirindvajset. Zakaj pa vprašate? Od kod pa ste?« Novinar se predstavi. Kam bo šel ta vagon? V Vojvodino kajpak. Prodaja Kmetijska zadruga iz Vač. »Ima pri tem tale iz Ljubljane tudi kaj zraven?« »Seveda! Jabolka je kupila Agencija Vojvodina iz Ljubljane.« »In komu ona prodaja?« »Ne vem. Nekemu srbskemu trgovskemu podjetju menda .. ■« Kmet zadrugi, zadruga Agenciji, ta trgovskemu podjetju, to... Vsak primakne kakšen dinar pri kilogramu — za režijske stroške. Dobička niti ni treba. Novinar premišlja in ujamt pogled potnika, ki prav tako čaks na vlak in ki je ves pogovor slišal. »Izpod petintrideset jih tam ne, bodo dobili,« se oglasi ta, kot da je uganil novinarjeve misli. »Kaj! Stavim, da bodo po petdeset. Prevoz, marža sem, marža tja, pa bo petdeset. Tale iz Agencije ni storil drugega kot napisal tovorni list...« se oglasi še tretji. Čemu Agencija, čemu skozi toliko rok, vrta vsakemu po glavi. Če bi vsaka zadruga sporočila, denimo, Zadružni zvezi Ljubljana, koliko in kakšnega blaga ima in bi se trgovska podjetja obračala le na zadružne zveze, v kateri zadrugi bi lahko kupili krompir, jabolka, prašiče, živino itd., bi bilo tistih primaknjenih dinarjev precej manj in delavci bi ceneje prišli do hrane. Pa ne da bi Zadružna zveza kupovala in prodajala. Le zvedeli bi pri njej, kje in kakšno blago ima ta ali ona zadruga. Zadruga naj se potem sama pogovori o kupčiji. Sicer pa: zakaj enostavno, če se da zamotano? In zakaj poceni, če je lahko drago? Vlado Jarc ENI PRIJATELJI (Nadaljevanje s 1. strani) Ijata podobno politiko, politiko, ki sloni na istih načelih kot naša. Etiopija je dežela, ki je m svojo neodvisnost ogromno žrtvovala. To je dežela junaškega ljudstva, ki je goloroko in boso SAMO ZA ČLANARINO? Občni zbor sindikalne podružnice štev. 7 pri poklicni gasilski četi OLO Ljubljana je bil 21. novembra letos. Izvršni odbor podružnice je pismeno povabil mestni oziroma okrajni odbor sindikata komunalcev, naj pošlje na ta občni zbor svojega zastopnika. Člani podružnice so se navedenega dne zbrali točno ob dolo- Kjer tega nt, je nevarnost, da | čenem času, toda zastopnika na- POT JE LE ENA: DVIG STORILNOSTI DELA (Nadaljevanje s 1. strani) nje odgovornosti na druge, ko so z nekaj malega denarja začeli graditi velike tovarne in postavili višje organe pred izvršeno dejstvo: ali nam daste denar, ali pa je vse to, kar smo že zgradili, propadlo. Ob vsem tem dostikrat niso niti zračunali, če se taka investicija splača, kdaj se bo rentirala, so potrebe po takem blagu na trgu, itd. Potem so še nekateri pojavili na trgu z denarjem, ki ga še nikjer ni bilo in ki naj bi ga šele med letom dobili po predvidenih izračunih, kar je le poslabšalo položaj. Take anarhične težnje so morale izzvati administrativne posege v gospodarstvo. To pa je bila spet voda na mlin tistim, ki so načeloma proti sproščenosti trga in za administrativno distributerski sistem v gospodarstvu. Zato je dolžnost vseh nas in vsakega ljudskega poslanca posebej, da se bori z vso močjo, da bi bile smernice gospodarske politike za naslednje leto uresničene, ne pa da pošiljajo delegacije na višje organe, čeprav vedo, da jim ne morejo pomagati, ampak, da je stvari moč urediti le v občini ali okraju s sredstvi, s katerimi sami razpolagajo. Produktivnost dela — problem številka 1 Naslednja stvar, o kateri je bilo v Skupščini tudi veliko govora, je produktivnost dela. Investicijska politika je le del tega, kar želimo spremeniti, produktivnost dela pa je za nas »problem številka 1«. Tega se ne da rešiti z nekim idealnim sistemom nagrajevanja. Nekateri mislijo, da je le-ta tisti zlati ključek, ki bo odprl vrata k visoki produktivnosti. Ljudski poslanec tovariš Pavšič je opozoril na staro resnico, da tisti, ki zamenjuje storilnost dela z večjimi fizičnimi napori delavcev, ne bo daleč prišel. Produktivnost je odvisna tudi od organizacije dela, racionalizacije proizvodnje, cenejšega konstruiranja, dobrega transporta, nemotenega dotoka surovin itd. Seve pa je treba s premijami stimulirati vse tiste, ki so za to odgovorni. Predsednik skupščine tov. Miha Marinko pa je naglasil veliko vlogo socialistične zavesti in je treba tudi s tega stališča reševati vprašanje dviga delovne storilnosti. V našem gospodarstvu moramo upoštevati delovanje zakona vrednosti in ta mora biti merilo za uveljavljanje načel socialističnega nagrajevanja in da tisti posameznik in kolek- tiv, ki skupnosti tega tudi več ima. več daje, od Kratkovidnost se bo maščevala Jugoslavija itn tudi naša republika je po produktivnosti še precej za industrijsko razvitimi deželami. Po produkcijskih stroških se primerjajmo, ne pa da govorimo, kot nekateri že počno, da je za nas, ki gradimo socializem, produktivnost čisto nekaj drugega. V takem položaju, kakršen je pri nas, ko lahko na trgu brez večjih težav prodaš i drago i slabo blago, trg sam še ni tisti čJ-niitelj, ki bi pritiskal na proizvodnosti Podjetja, ki kratkovidno izkoriščajo današnji položaj na trgu, bodo na slabšem jiutri — in to veliko na slabšem. Edino pametno in perspektivno ravna tisti, kolektiv, ki se danes trudi, organizira proizvodnjo po sodobnih načetih, si prizadeva, da bi zvišal produktivnost. Le temu so na široko odprta vrata napredka. Tisti kolektiv pa, ki žanje danes dobičke zaradi še ne do kraja urejenih razmer pri nas, pa bo takrat v težavah in takrat se mu bo današnja kratkovidnost temeljito maščevala. In to kmalu! Republiški zbor je na ločeni seji sprejel med drugim tudi odlok o vodstvu kultumo-pro-svetnih, umetniških in znanstvenih zavodov. Ze sam sklep, da se ta vprašanja ureja z odlokom in ne z zakonom, kakor bi pravzaprav moralo biti, priča o začasnosti ureditve teh vprašanj. Z zakonom o univerzah in zakonom o vodstvu šol je postavljeno družbeno upravljanje teh prosvetnih ustanov, ki je pokazalo doslej že precej vidnih uspehov. Razen tega je uvedeno družbeno upravljanje še pri Slovenski Filharmoniji, Slovenskem narodnem gledališču, medtem ko pri drugih prosvetnih, umetniških in znanstvenih zavodih, kot so na primer knjižnice, muzeji, druga gledališča itd. še ni bilo uvedeno. S tem odlokom se torej razširja družbeno upravljanje na nova področja in bodo nabrane izkušnje služile kot gradivo za zakon, ki bo te stvari lahko temeljiteje uredil. Verjetno pa bo treba za vrsto takih ustanov izdati še posebne predpise. Republiški zbor je sprejel še zakon o pokopališčih, izvolil nekaj sodnikov okrožnih sodišč v Celju in Mariboru ter za okrožno gospodarsko sodišče v Kopru. Zbor proizvajalcev pa je med drugim sprejel na znanje pojasnilo Izvršnega sveta o obrat- nih kreditih podjetjem. Poročevalec Izvršnega sveta tov. Zoran Polič je pojasnil, da bo to vprašanje v kratkem urejeno tako, da bodo podjetjem dodeljena stalna obratna sredstva. Na posebno zahtevo Zbora proizvajalcev pa bo državni sekretariat za gospodarstvo LRS proučil sedaj veljavne predpise o varnosti pri delu, saj je med njimi precej zastarelih, nekateri, menda celo iz stare Avstrije (na primer, da traktor ne sme čez železniške tračnice, če tega iti prej dovolila posebna komisija). Nekateri predpisi so spričo razvoja znanosti in tehnike že zdavnaj zastareli, medtem ko jih za nekatera področja sploh ni. Oba zbora sta sprejela vse predlagane zakone in odloke soglasno. šega višjega sindikalnega vodstva ni bilo od nikoder. Zato smo z občnim zborom še nekoliko počakali. Toda zaman. Začeli smo ga z žalostno ugotovitvijo, da zastopnika okrajnega odbora ni in je padlo na ta račun marsikaj branilo svojo domovino pred napadi italijanskih fašističnih hord. Danes je Etiopija dežela, ki se trudi, da bi premagala zaostalost, se uvrstila med napredne dežele in — kar je najvažnejše — ohranila svojo svobodo, svojo neodvisnost. Jugoslovanski narodi s simpatijami spremljamo ta prizadevanja; to smo že večkrat dokazali, posebno ob obisku etiopskega cesar ja Halle Selassd-ja, ki je povabil tovariša Tita, naj obišče Etiopijo. Prepričani smo, da bo obisk predsednika Tita v Etiopiji veliko koristil utrditvi političnih, gospodarskih in kulturnih stikov med našima dvema deželama, obenem pa pri- Egiipt uveljavil v mednarodnih odnosih kot neodvisna država, ki odločno in odkrito nasprotuje pikrih. Zedinili so se, da vso za- j speval k utrditvi svetovnega devo objavijo v našem glasilu, t miru. »Delavska enotnost« lepo zveni, \ Izredmo pomemben je tudi le kaj ko je nekateri ne uposte- obtok tovariša Tita v Egiptu. na;o, delavske enotnosti namreč. Tokrat se teta Tito m Naser že Naša sindikalna podružnica je dTUgijč ses,tala. ^ se se- bila ustanovljena^ šele lani. Ta gtaia 2etos januarja v Sueškem občni zbor je bil ze tretji toda iz prekopu, ko se je tovariš Tito mestnega odbora sindikata komu- vračal Indiijc ta Burme. Tedaj nalcev se teh občnih zborov ni se je predsednik Naser povabil Tita, nihče udeležil. Izkušenj v sindi- naj obi,:šče Egipt. Od takrat se je kalnem delu nimamo in zato ni - - - čudno, če precej životarimo, ker si sami ne verno pomagati. Članarino višjemu sindikalnemu svetu točno plačujemo in zato tudi pričakujemo pomoči. Takšen odnos okrajnega odbora pa dopušča vtis, da je s plačilom članarine že ose opravljeno. Letos smo imeli neke posebne težave, ki jih sami nismo mogli rešiti. Zato smo se obrnili za pomoč na mestni odbor sindikata komunalcev s prošnjo, naj pošljejo odbornika, ki bi nam vedel svetovati. Res je prišel, toda pomagati nam ni znal. Nič ni čudnega, če se vprašujemo: Smo res samo za to, da plačujemo članarino okrajnemu odboru sindikata komunalcev? Predsednik Deželan Tajnik Orešnik blokovski politiki in hladni vojni. Njegov pomen je vedno večji, obenem pa je vedno večji tudi njegov ugled. Po revoluciji se je Egipt uvrstil med dežele, ki s svojimi lastnimi sredstvi in na svoj način hočejo premagati zaostalost in zagotoviti vsemu ljudstvu boljše življenje, med dežele, v katerih se vedno močneje uveljavljajo socialistični elementi-Tovariš Tito in predsednik Naser se bosta razgovarjala o najpomembnejših problemih svetovnega miru, o utrjevanju stikov med obema državama in o izmenjavi izkušenj, ki so jih narodi obeh dežel pridobili v boju za napredek. Prepričani smo, da bode tudi ti razgovori izredno koristni, za Jugoslavijo in za Egipt, kakor tudi za prizadevanja mitroijubnih in naprednih sil sveta. Obisk tovariša Tita v Etiopiji in Egiptu bo odprl nove perspektive sodelovanju med Jugoslavijo in terna dvema prijateljskima državama, obenem pa okrepi tiste sile na svetu, ki se zavzemajo za mir in enakopravno sodelovanje vseh držav in narodov, za splošni napredek človeštva. Našim naročnikom Vsem naročnikom našega lista prilagamo dane« položnice. Želimo in upamo, da bodo naročniki, k’ so v zaostanku z naročnino, to poravnali in da bo čimveč naročnikov že v začetku leta poravnal0 naročnino za vse leto 1956. S tem bo upravi lista olajšano delo in odpadli bodo vsi nepotrebni stro" ški ter neljube terjatve. Uprava »Delavske enotnosti« OB ROBU DOGODKOV PRED ZAKLJUČKOM DESETEGA ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN ^dstva za rešitev mednarodnih sporov. _ Tak razvoj dogodkov se ” seveda odrazil tudi v Organizaciji združenih narodov. Miroljubne države so pridobile v tej ganizaciji zelo pomembne eije in začele opozarjati velesil®* vancev in nasprotovali sprejemu da s svojo blokovsko politiko na 18 držav na pragu OZX še nekaj dni in deseto zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov bo dijo in Burmo; 1949. leta Izrael in 1950." leta Indonezijo. Med tem so še mnoge druge držav iz nasprotnega tabora. končano. Navadno so v tokih države prosile za sprejem. Nji-dneb delegacije ze pripravljale hovo število je bilo iz leta v leto svoje kovčke in nestrpno čakale večje. Kolikor bolj pomembni so konca. Letos pa ni tako. Skupščina mora rešiti še nekaj pomembnih problemov. Med njimi je eden najpomembnejših — sprejem novih članov. Za sprejem novih članov v sprotujejo načelom Ustanovne . stine OZN, ki so obenem t®10 sprejemu novih elanov na6ela miroljubne in aktivne koeksistence. Organizacija združenih n**"?. mora praviloma odločati Varnostni svet. V tem organu pa sede postajali Združeni narodi, toliko več je bilo držav, ki so hotele sodelovati v tej organizaciji. Sčasoma je njihovo število naraslo na dvajset. Med njimi so države, ______ ki so med vojno sodelovale v OZN vlada veliko zanimanje. Vse boju proti zaveznikom in jih zato predstavniki obeh blokov. In ker dov se je v letošnjem letu znašD imajo pravico veta, so se pri pred številnimi velikimi nalog*' mi. Z bloki kaže, da je prišel čas, ko bo Organizacija združenih narodov odprla svoja vrata Albaniji, Avstri- po vojni niso sprejeli v OZN, pa tudi mnoge mlade države, ki so se šele po vojni osvobodile kolo- so se sprejemu novih članov te pravice obilo posluževali. Kadar je Zahod predlagal svoje kandidate, rešitev so se. Rusi oklenili veta. kadar je Sovjetska zveza predlagala sprejem držav iz svojega tabora, so zahodne velesile uporabile veto. In tako nikamor niso prišli. omilitvijo nasprotij so se odprle možnosti J?h mnogih Z zmago kitajske revolucije pa je nastalo novo sporno vpra- v OZN. ji, Bolgariji, Ceylonu, Finski, nialnega suženjstva in žele za-I tali ji, Irski, Japonski, Jordanu, vzeti v OZN mesto, ki jim pri-Kambodži, Laosu, Libiji, Madžar- pada. skl, Ljudski republiki Mongoliji, Nepalu, Portugalski, Romuniji in Španiji. Če bodo v teh dneh sprejeli omenjene države, bodo izven Združenih narodov ostale razen Ljudske republike Kitajske le tri »razdeljene« države: Nemčija, Koreja in Vietnam. Zgodovina sprejemanja novih članov v Organizacijo združenih narodov je stara povest, stara prav toliko kot OZN. Organizacijo združenih narodov je ustanovilo 50 držav. Ka- Podobno je bilo tudi z napori, da bi uredili kitajsko vprašanje. Mnoge dežele (med njimi tudi Jugoslavija) so vztrajno zahte- ______ „ vale, naj Združeni narodi sprej- šanje: ‘kdo naj~zastopa KitoMo ™fd.s® resnične predstav- nike kitajskega ljudstva, toda Združene ameriške države in še O teh problemih so Združeni nekatere druge dežele so temu nasprotovale in vneto podpirale Čang Kaj-šekovo reakcionarno narodi velikokrat govorili. Na vsakem zasedanju so na dolgo in široko _ razpravljali o sprejemu vladavino, novih članov, a sprejeli niso nobenega. Bili so časi, ko so zahodne države predlagale, naj nove člane sprejmejo skupno, V zadnjem letu je hladna vojna nekoliko popustila. Močneje so se uveljavile sile, ki se zavze- posamezno glasovanje o vsakem sneje so v OZN sprejeli še deset kandidatu. In bili so časi, ko je držkv: 1946. leta Afganistan, bilo ravno obratno. Državniki Island, Siam in švedsko; 1947. leta velikih držav so se vsak zase zajemen in Pakistan; 1948. leta In- vzemali za sprejem svojih varo- Sovjetska zveza pa je zahtevala majo za politiko mirnega sožit- ja vseh dežel in narodov, ki nasprotujejo blokovski politiki in razdelitvi sveta na ideološke tabore. Te sile so prisilile državnike velesil, da so začeli iskati moznv»*» mednarodni” vprašanj, ki vedno bolj silijo .j ospredje, od gospodarske pol®” nerazvitim državam, do Prob V« mov miroljubne uporabe atom5 energije in osvoboditve kolom* nih narodov. Vsa ta vprašam pa bi Združeni narodi lahko * tre je in tudi mnogo bolj struktivno reševali, če bi _ ” univerzalni, če bi združevali x’ države. Zato, lter nad dvajset ® žav ni bilo včlanjenih v OZN, ^ mnoge mednarodne probleme sevali mimo Združenih naroo in mnogokrat tudi v škodo n bov*h prizadevanj. Želja, da bi sprejeli vse ,n zave, ki so prosile za spre^m obljubile, da bodo izpolni®^'' obveznosti, ki izvirajo iz a novne listine, je bila "'skor0 v San Fr*»nei«eu na nem zasedanju. Tedai so vsi govorniki poudarili, sprejem novih članov ena pomembnejših nalog in vsako odlašanje ogromno da 7 sada bi škod”' Z OBČNEGA ZBORA PODRUŽNICE JESENIŠKE ŽELEZARNE Močnejše uveljavljanje v komuni geslo jeseniškega železarskega kolektiva V soboto, 3. decembra, je bil V veliki dvorani Delavskega doma na Jesenicah redni letni občni zbor sindikalne podružnice Železarne na Jesenicah. Občnega zbora se je udeležilo 130 delegatov, razen njih pa so občnemu zboru prisostvovali tudi vsi vidnejši predstavniki političnih in družbenih organizacij mesta Jesenice, zastopnik Republiškega odbora sindikata metalurgov in rudarjev Slovenije ter predstavniki tovarniških kolektivov »Cinkarne« iz Celja, Rudnika živega srebra iz Idrije in Železarne i3 Siska. O delu sindikalne organizacije za preteklo poslovno leto je obširno poročal njen predsednik Anton Pintar. Občni zbor je naglasil veliko vlogo naših delavcev v organih družbenega upravljanja, zlasti v komunah. Vsekakor bi bilo treba, da bi se glas članov sindikata v teh organih pogosteje slišal. Sindikalna organizacija pa bi morala pogosteje obveščati delavce o delovanju komunalnih organov. Obširno so razpravljali tudj o , delavskem upravljanju. Delavski svet Jeseniške železarne je ob učinkoviti pomoči družbenih organizacij častno izpolnil svojo vlogo. Sindikalna podružnica je Predlagala ustanovitev posebnih komisij pri delavskem svetu. Izkušnje so pokazale, da so se te komisije že uveljavile in da so bile v veliko pomoč delavskim organom upravljanja Železarne. Proizvodni plan so letos do konca oktobra izpolnili z 82 % v odnosu na celoletni plan. Vse kaže torej, da bo podjetje svojo Proizvodno nalogo v celoti izpolnilo, če ne bodo nastopile nepričakovane težave. Zlasti veliko je bilo govora o sistemu nagrajevanja. Tu je še precej dela, saj bi bilo. treba uveljaviti izkušnje lanskoletnega popisa delovnih mest pred sestavo novega tarifnega pravilnika. Boleče mesto je še premijski sistem. Ta daje prav majhno vzpodbudo pri delu in je več ali manj le pravilnik o delitvi dobička določenemu delu članov kolektiva. Sindikalna organizacija bo morala v bodoče premijski sistem dobro proučiti, da bo odgovarjal stvarnim potrebam podjetja, ne pa da bi se izrodil v premiranje za vsako ceno. Delegati so razpravljali še o prehrani in poslovanju trgovske mreže, zaščiti dela, o boju proti razsipništvu in o izobraževalnem delu. Občni zbor je končno izvolil 17-članski odbor sindikalne; podružnice . ter pet članov nadzorstva. Edo Žagar Z OBČNEGA ZBORA GRADBINCEV V DRAVOGRADU Marsikaj so se pogovorili | Vladislav Ribnikar Gradilišča, na katerih delajo člani naše podružnice, so raztresena od Dravograda do Maribora in od Šoštanja do Raven na Koroškem. Šestnajst je takih gra-dilišč in med njimi taka, ki so za naše gospodarstvo zelo pomembna. Že pred občnim zborom so bili na vseh gradbiščih predvolilni zbori, kjer so delavci izvolili svoje predstavnike za sam občni zbor. Saj je razumljivo, da ni mogoče zaradi raztresenih gradilišč, pa tudi velikega števila članov, vabiti na občni zbor, ki je bil v Dravogradu, vseh članov.. In občni zbor? Ta je po mojem mišljenju zelo lepo uspel. Le oglejmo si, o čem je vse razpravljali in sklepal. Seveda mi ni mo- Veliki in važni objekti so tik pred dograditvijo. — Ostanejo naj le najboljši delavci, da bodo gradnje cenejše in boljše. — Tisti, ki bodo odšli nazaj na deželo, naj skrbe, da bo vsak košček zemlje obdelan in bolje obdelan goče vsega in na dolgo povedati. Govorili smo o delovnih pogojih in sklenili, da jih je treba v okvirni možnosti še izboljšati Tudi o prehrani je bilo dokaj govora. Največ pa smo se zadržali pri. vprašanjih dela, proizvodnosti. disciplini in. podobno. Ugotovili smo, da naš kolektiv, ki so mu zaupane tako pomembne gradnje, kot so industrijski objekti Termoelektrarne Šoštanj (nakladalna, prekladalna in razkladalna postaja, dalje pepelovod, žičnica in več stanovanjskih zgradb) zasluži vse priznanje. Vsa gradbena pa tudi Pred občnim zborom krojačev in šivilj v Ptuju Člani podružnice krojačev in šivilj v Ptuju se živahno pripravljajo na letni občni zbor. Na nedavnem sestanku so se pogovorili zlasti o strokovnem izobraževanju. Sklenili so, da bodo v ja-huarju priredili prikrojevaini tečaj za vse člane krojaške in šiviljske stroke. Razen tega bodo v začetku leta priredili še druge strokovne tečaje, ki jih bodo vodili krojaški mojstri iz Ptuja. Sindikat bo še posebej skrbel vzgojo vajeniške mladine ter zanimal, pod kakšnimi pogoji žive in delajo vajenci ter kako hapredujejo v šoli in v stroki, -^ogovorili so se še, da bo občni 2bor 10. decembra. Po tem predvolilnem sestanku so se sestali mladinci in mladinke našega kolektiva in skle-nUi, da bodo ustanovili v počastitev občnega zbora mladinsko organizacijo. Feliks Bagar NAŠI PIONIRJI PRI MARŠALU TITU »Bodočnost je vaša« Predsednik republike maršal ■ naj bodo tudi naši otroci ponos- | In zato se mora naša ^mladina Tito je na Dan republike, 29. no- : ni, a vendar skromni državljani vzgajati v zavedne državljane, vembra, sprejel v dvorani Ljud- naše republike. _ j graditelje socializma, ker le v —’-x~ -- »Dragi moji otroci.« je dejal j socializmu je lahko v vsakem ske skupščine najboljše in najmarljivejše pionirje iz vse drža- pogledu zagotovljena bodočnost vsakega državljana naše domovine. Naše začeto delo bodo otroci nadaljevali. Zato se morajo že sedaj pridno učiti, postati morajo pravi nasledniki staršev revolucionarjev, otroci, ki bodo znali iti naprej še pogumneje, še bolj maršal Tito. »Generacija, ki je ve. Več "kot‘tisoč glav se je sti- ' nosila na svojih ramah glavno skalo okrog maršala in ga za- breme v ustvarjanju tega, kar verovano poslušalo. j imamo, bo polagoma odšla. Mno- Maršal Tito je vsem pionir- ftf med nami v boju in delu pojem čestital k prazniku rojstva lagoma izgorevamo m odhajamo naše republike. In mnogo, mnogo j mnogi padajo pod _ bremeni kot je mvedn.1 njim in njihovim red- | posekana debla m nam so pomikom. Z našo republiko, ki je trebnv novi ljudje, nova genera-| ponosno, še mlada, saj je minilo komaj j oja. ki bo dostojno nasledila | Svoj govor je maraal Tito za-deset let od njene ustanovitve, svoje starše, brate m sestre, kijključil: »Učite se m veselite se raste naš mladi rod. Nekateri sil so .šli skozi ta boj. Na vas je i svoje mladosti; če je mi mano še kot v snu spominjajo težkih Plodnost! To m prazna fraza, meh - imejte jo vsaj vl Želim vojnih let, drugi pa zvedo o ju- ^ bistvena stvar, beseda, ki vam obdo uspeha! Bodite mi zm naški borbi za svobodo od uči- ™a globoko vsebino.« I m zdravi m razvijajte se!« teljev, staršev in sorodnikov ter svojih prijateljev. Težka je bila pot za osvoboditev. V junaškem boju delovnih ljudi je bilo skovano bratstvo in enotnost naših narodov. In to enotnost in bratstvo je treba čuvati kot svoje oko. Očetje in matere, ki so pred vojno okusili vse krivice oblastnikov stare Jugoslavije, so prestali trnovo pot boja za bratstvo in enotnost naših narodov. montažna deta bodo skoro gotova. Seveda to na bifla lahka stvar. Delavci so delati noč in dan in to pridno delali, da bi bilo vse pravočasno izvršena Tudii kolektiv v Vuhredu, ki gradi 34 pomožnih objektov za hidirocentralo, moramo pohvaliti. Večina del mora biti do 15. decembra gotovih. Ta dan bo elektrarna zajezila Dravo in stekla bo prva turbina. Tedaj pa se bo pred zagozdo dvignila reka in potopila mnogo stanovanj. Zato z vso naglico in napori gradimo nova stanovanja, da ne bodo tisti, ki jiim bo voda zalila hišo, ostali brez strehe. Se in še smo razpravljala o delu, delovni disciplini in delovni storilnosti. Iz vsega je vel zdrav druh in pametno gledanje na vse stvari. Dobro poznamo smer našega gospodarskega razvoja. Zato so prenekateri podčrtali, da se bo del gradbenih delavcev, ker bo obseg gradbenih investicij v bodoče manjši, vrnil nazaj na podeželje. Tam naj skrbe, da bo sleherni kos zemlje obdelan in to dobro obdelan. V gradbeništvu pa naj ostanejo le najboljši in pravi delavci, katerih edini vir dohodkov so njihove roke. Ti bodo tudi mnogo bolje čuvali osnovna sredstva in jih pametneje uporabljali. Tako bo tudi storilnost večja in gradbene cene nižje. Pa naj končam. Mnogo lepih misli je Mo izrečenih in koristnih predlogov sprejetih. Novoizvoljeni odbor pa se bo trudil, da jih izvrši. Pri tem mu želim mnogo uspehov. Mlinarič Tine Boril se je vedno kot vojak Partije, z enim samim ciljem: biti borec za lepše življenje ljudi, za in ------------' zmago razuma m pravice nad mračnjaštvom in vsem kar je nečloveškega. .. Colakovič Prvega decembra je prenehalo biti srce tovarišu Vladislavu Ribnikarju, direktorju »Politike«. Po dolgotrajni bolezni je umrl v svojem petinpetdesetem letu starosti. Komaj petindvajset let mu je bila ko je postal direktor »Politike«, najvplivnejšega in najbolj IZ ŽIVLJENJA IN DELA ŽELEZARNE RAVNE MNOGO SO STORILI A PRECEJ DELA JIH ŠE ČAKA Občni zbor sindikalne podružnice Železarne Ravne je bil tak, Ti očetje in matere tudi danes: kakor že dolgo ne na koroških nosijo veliko breme, da bodo naši j ^eh. Prav je zato, da o njem otroci srečnejši. Zato naj otroci: spregovorim nekaj besedi, ki cenijo uspehe in pridobitve, ki smo jih v boju dosegli. Dan republike, 29. november, naj bo vsako leto nepozabni dan spomina junaške preteklosti, na katero smo tako ponosni. Naša država, državica s sedemnajstimi milijoni ljudi, je dosegla v svetu tak ugled, kot le redkokatera mala država. Zato Preklic sindikalnih knjižic Sindikalne knjižice eo izgubili in jih proglašajo z a neveljavne: Skočir Anica, otroška negovalka,. Zdravstvena postaja Štore (štev. knjiž. 06683S); Rojc Milan, delavec v valjarni železarne Štore; Zapnšek Jože, topilec v martinaraj železarne Štore. Sindikalno knjižico sta izgubila in jo proglašata za neveljavno: Vehovec Feliks, Ljubljana. Vegova ni. 6 in Glavač Gustav, Lendava, Partizanska 88. bodo morda mnogim v vzpodbuda Sindikalni odbor je stalno bedel nad proizvodnjo. Bil je v najtesnejšem stiku z organi upravljanja in jim pomagal. Skrbno je spremljal njiih delo in ocenjeval dlejavnost njenih članov. Zato je lahko na občnem zboru pohvalil delo teh organov, pa tudi upravičeno grajal tiste člane, ki so slabo delali in se redko udeleževali zasedanj. No, najslabše sb se odrezali člani delavskega upravljanja iz kladi-vame. Sindikalni odbor ni samo dajal vse podpore kolektivu pri gospodarjenju, temveč je stremel, da ee delovna disciplina dvigne Mnogi so zato v tem letu obiskovali strokovne tečaje in položili strokovne izpita Tudi napredek štipendistov je M večkrat predmet obravnave. V svojem deta. je smdlkat imel vedno pred očmi človeka: kako živi in dela v tovarni in kako doma. Tej skrbi je pripasati znaten napredek na področju higiensko-tehnične zaščite, ki je bil dosežen v tem letu. Saj se je število nesreč v letošnjem letu v primeri z L 1951 zmanjšalo za več kot eno tretjino. Toda kljub temu sindikat ni zadovoljen, kajti odstotek nesreč je še vedno zelo visok in med najvišjimi v Slovenil ji. Velikih naporov bo še treba, da se dvigne strokovnost in poveča previdnost ter varstveno znanje na stopnjo, ki je nujna, da se delavec ogne vsem nesrečam. In delavec zunaj podjetja? na vzgledno višino in da se njeni | Največje težave so s stanovanji, člani tudi kar v največji meri| Z razširitvijo tovarne je tudi strokovno usposabljajo. Na to je j stanovanj vse premalo. Kolektiv opozarjal svoje člane vse leto.! gradi sicer 62 stanovanj in de- lavci 37 enodružinskih hišic. Toda to je še vse premalo. Mnoge družine še vedno za silo vedre v barakah v »Ravenskem Dahau«. Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da je treba gradnji stanovanj posvetiti vso pozornost. Pri tem so obsodili primere, da se. nekateri iz lepih stanovanj šele v nove, medtem ko mnogi, ki stanujejo izven Raven, do stanovanj ne pridejo. In v Železarno se z vlakom vozi 322 delavcev! Kolikšna škoda nastane zaradi zamud vlakov, in koliko plačuje Železarna za prevoz teh delavcev! Ti delavci tudi razširjenega časopisa v tistem času. In tovarišu Ribnikarju gre zahvala, da je »Politika« v času januarske diktature in času fa-šizacije stare Jugoslavije trdno stala na naprednih stališčih, kar je še posebno prišlo do izraza ob napadu fašizma na revolucionarno Španijo. Tovariš Ribnikar je bil prvi med jugoslovanskimi novinarji, ki je obiskal leta 1927 Sovjetsko zvezo. Tam se je povezal s člani CK KPJ, ki so bili tamkaj v emigraciji. Bil je vojak Partije, za čigar ime je vezano nekaj izredno lepih dogodkov v naši revoluciji. Pri njem je bil leta 1941 zgodovinski sestanek CK KPJ pod vodstvom Tita, na katerem je bil sprejet sklep o vseljudski vstaji. Kmalu potem je bil tovariš Ribnikar prijet in odveden na Banjico. Kasneje je bil spuščen in postavljen pod strogi nadzor. Toda posrečilo se mu je sredi leta 1943 pobegniti. Kmalu za tem ga srečujemo na mnogih važnih položajih. V Jajcu na zasedanju AVNOJ je postal član njegovega predsedstva, kasneje pa poverjenik Nacionalnega komiteja za informacije in prvi direktor Tanjuga, Po osvoboditvi se je ves predal graditvi naše domovine. Povsod, kjerkoli je bil — od ministra prosvete Zvezne vlade do direktorja »Politike« — povsod je bil delaven in skromen, tovariški, vsem za zgled. In tak nam bo ostal v nepozabnem spominu. z nejevoljo ugotavljajo, da nihče ne zmeni zanje, ko se dre- DELAVCI PODJETJA »GRANIT« njajo v mrazu in dežju v mali postajni baraki, bolje podrtiji, in j utrujena čakajo na vlak. Ali ne j bi bil čas, da železnica tu zgradi i primemo železniško postajo? TERJAMO JAVNI ODGOVOR V kolektivu podjetja »Granit«, ki ima svoj sedež v Slovenski O teh in še drugih stvareh ! Bistrici in ki gradi stanovanjske Yalo. Ob tej priložnosti so mnogi državniki ugotavljali, da bi Zdru-Zehi narodi lahko veliko več storili, če bi bili univerzalni in 06 bi rešili vprašanje kitajskega ^topništva. V naslednjih mesecih so se zahteve vedno bolj množile, "led državami, ki so se posebno °dločno zavzemale za načelo univerzalnosti OZN, je bila tudi Jugoslavija. Tovariš Kardelj je ob desetletnici ustanovitve OZN med drugim dejal: »Zdaj se še bolj kot v obdobju d^Petosti kažejo negativne poledice pomanjkanja popolne d Porab e načela univerzalnosti pZN, ki po svoji koncepciji in Venieljnih načelih mora biti zares univerzalna. Zlasti sedaj, ko ®.e na vsem svetu krepe pozi-•rrne težnje in ko se začenjajo dvednarodni odnošaji naposled ^zvijati v smeri ustvarjanja pobojev za miroljubne ureditve Melikih svetovnih problemov, je Preprečevanje uresničenja načela dniverzalnosti zelo škodljiva ovi-a v nadaljnjem pozitivnem razvoju. Res je že skrajni čas, da c.1 na tem torišču uresničili odlo-ClIne pozitivne ukrepe.« In res se je na letošnjem zajedanju Generalne skupščine Premaknilo to vprašanje z mrtve jdčke. Pobudnik akcije za spre-novih članov je bila kanad-jka. delegacija, ki je v sodelo-, aniu z nekaterimi drugimi deflacijami (tudi z jugoslovansko) estavila resolucijo, v kateri za-dteva, naj Varnostni svet odobri ‘Prošnje za sprejem« vseh tistih držav, ki niso razdeljene kakor Odreja in Vietnam. To resolucijo. ki zahteva sprejem 18 držav, je podprlo 29 delegacij. rada škodovala sama sebi. Go- Amerike, ki bi rade videle, da bi vorili so tudi, da Anglija na- takoj sprejeli Španijo in Italijo, Sovjetska zveza se je spočetka sprotuje sprejemu Albanije, s govore, da bodo, če bo Čang zavzemala za sprejem 16 držav, katero nima urejenih odnosov, Kaj-šekov delegat v Varnostnem Kasneje pa je podprla tudi kan- toda želja po sprejemu novih svetu preprečil sprejem katere didaturo Japonske in Španije, ker članov je bila tako močna, da se koli države (in s tem vseh, ker ni hotela preprečiti kolektivnega ji nihče ni upal odkrito upreti. bi Sovjetska zveza takoj upora-sprejema, za katerega se zavze- V nekaj tednih so na zaseda- bila veto, če neka država, ki jo ma večina držav. Ameriški pred- nju Generalne skupščine pa tudi je predlagala, ne bi bila sprejeta), stavniki pa so do nedavnega go- na drugih sestankih, med kate- zahtevale sklicanje izredega za-vorili o sprejemu 17 držav in rimi je posebno pomemben že- sedanja Generalne skupščine, ki niso hoteli podpreti kandidature nevski sestanek zunanjih mini- bi »vrglo Čang Kaj-šekovo dele-Ljudske republike Mongolije, strov štirih velesil, odstranili gacijo iz Združenih narodov«. Toda delegacija Sovjetske zveze največje ovire. Ameriška delega- Položaj torej ni za Čang Kaj-šeka je zagrozila, da bo uporabila veto cija, ki je spoznala, kako. popu- prav nič ugoden. S svojo trmo-"em vseh kan- lama je zamisel o razširitvi OZN, glavostjo si sam sebi koplje grob. bodo sprejeli je obljubila, da ne bo nasproto- Prevladuje pa mišljenje, da bo vala sprejemu Ljudske republike formoški diktator popustil, če Razen Združenih ameriških Mongolije. Generalna skupščina mu bodo ZDA obljubile, da ga držav, ki se nikakor niso mogle je na priporočilo delegacij azij- vsaj še leto dni ne bodo vrgli iz odločiti za sprejem Mongolije, sko-arabske skupine začasno Organizacije združenih narodov, so se izjavile proti sprejemu ne- črtata c dn vnega reda alži sko katerih .kandidatov tudi druge vprašanje, in Francija, ki se je zahodne države. »Christian Sci- vrnila v OZN, ne bo nasproto- obljubo_______________„r_______________ ence Monitor« je tedaj napisal: vala kanadski^ resoluciji. Tudi želji, da bi sprejeli v OZN resnic »Takšen sklep (sprejem 18 držav) Anglija je obljubila, da bo pod- ne predstavnike kitajskega Ijud-bi povzročil velike spremembe v prla vse kandidate.^ Kazalo je že, stva, se ne bodo mogli več dolgo sestavu OZN in v glasovalnem da je problem rešen in da so upirati. stroju. Protikolonialni arabsko- Združeni narodi odprli vrata 18 ^ Zadnje dni razpravljajo v po-azijski blok bi dobil osem novih novim članom. Tedaj pa se je litičnem odboru OZN o kanadski glasov in skupno s sedanjimi 16 oglasil formoški predstavnik, ki resoluciji, ki zahteva sprejem postal najmočnejša skupina v le zaradi ameriške pomoči sedi vseh 18 držav. Doslej so se vsi Generalni skupščini. ZDA bi lab- v Varnostnem svetu, in napove- govorniki zavzeli za kolektivni ko izgubile možnost, da mobili- dal, . da bo z vetom preprečil sprejem vseh 18 kandidatov. Po zirajo tretjino skupščine in v sprejem Mongolije. Štrena se je sprejemu kanadske resolucije v in preprečila sprejem vseh kan didatov, če ne Mongolije. To bodo Američani najbrž tudi obljubili, ni pa gotovo, če bodo lahko izpolnili, zakaj primeru nujne potrebe blokirajo spet zamotala. Političnem odboru bo o njej raz- dvotretjinsko večino. Tretjina od Združene ameriške države so pravljal še Varnostni svet in nato 78 bi bila 26. Organizacija ame- sicer takoj pritisnile na formoški Generalna skupščina. Čeprav še riških držav, od katere je Wa- režim (pravijo, da je celo Eisen- niso odstranili nekaterih ovir shington vedno odvisen, pa ima hower pisal Čang Kaj-šeku, naj (med njimi je največja Čang le 21 glasov.« bo pameten), toda stari kitajski Kaj-šekova grožnja), vendar vla- Prerokovanj, o katerih piše diktator je zelo trmoglav. Mo- da v palači OZN optimistično raz-omenjeni časopis, je bilo precej, rebiti ga bo ^spametovalo šele položenje. številne delegacije so Razširile so se govorice, da Fran- močno razpoloženje v OZN, ki prepričane, da bo imela Organi-cija ne bo podnrla sprejema pro- zanj ni prav nič ugodna Poseb- zacija združenih narodov čez ne-tikolonialnih držav, ker ne bi no med delegacijami Latinske kaj dni 78 članov. so se pogovorili. Talko o trgovini in njenih slabostih. Da se bodo morali tudi sami kdaj pa kdaj pozanimati zanjo in videti upravičenost ati neupravičenost draženja tega, kar kupujejo. To je le nekaj stvari, ki so jih obravnavati na občnem zboru in ki kažejo na dejavnost sindikata. Seveda pa je bilo tudi nekaj slabosti in ne med zadnjimi je ta, da je v kolektivu še vedno nekaj delavcev nevčlanjenih v sindikatu, čeprav se je v letošnjem letu povečalo število članov za 12 %. Večina teh, ki nočejo slišati nič o sindikatu so tisti, ki niso navezani izključno na zaslužek v tovarni. In če so taki, bi morda Mo prav, da se ti povsem posvete obdelovanju zemlje, ki jo imajo. Ob zaključku občnega zbora pa so najboljše odbornike pohvalili in tudi nagradili. Ob tej priliki so se poslovili od dosedanjega predsednika tov. Kugovnika. ki odhaja na drugo, odgovornejše mesto. bloke za Tovarno dušika v Rušah, vlada zadnje čase precejšnje nezadovoljstva Danes, ko to pišem, smo že 23. novembra, pa še nismo dobili plače za oktober. Po tarifnem pravilniku je izplačilni dan vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec. Nikakor ne moremo razumeti, da vodstvo ni moglo v petnajstih dnevih izračunati plač in izplačati delavcev. Tokrat so se izgovarjali, da so posodili denar nekam v Zagreb, drugič spet govore, da v banki nimajo denarja, da ni kreditov itd. itd. Vse to so jalovi izgovori, s katerimi se nikakor ne moremo strinjati. Zato si vsi iskreno želimo, da bi se te stvari vendarle dokončno uredile in da bi se v podjetju odgovorni uslužbenci točno držali rokov. Pričakujemo, da bo delavski svet podjetja trdo prijel vse, ki so za to odgovorni, upravni odbor podjetja pa pozivamo, da nam javno odgovori, zakaj nismo dobili plač v določenem roku. Zorko Razpis za natečaj Politične šole pri GIC ZKS (od 1. februarja do 30. junija 1956) Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd. in si žele razširiti in poglobiti politično znanje. Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11., do 31. decembra 1955, hkrati pa tudi na svoj občinski komite. y prijavah navedite osebne podatke, podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov. Šola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. UTRINKI Tudi jaz hočem pripomoči, da bodo vražji Švabi poginili.' Ves ta čas ni Matilda niti enkrat povzdignila glasu. Toda silovitost njenih predlogov, trepetanje ozkih ustnic in voščenih lic, skoraj neznosni blesk običajno previdnih in ugaslih oči so huje vplivali na mojo prijateljico, kot bi to moglo vpitje. .Delala boste v našem okraju. Raznašala boste naš tisk,' je rekla. .Ničesar ne boste vedela o drugih. Povelja boste dobivala samo od mene.' Mislim, da se je Matilda, ko je slišala ime časnika ;in se še enkrat ozrla na nespodobni nered v sobi, na tihem borila s svojo vestjo. Toda sprejela je. Skraja so ji zaupali en del ulice, potem celo ulico, potem celo okrožje. To je bilo neizmerno delo, ki ga je vršila metodično in z neprimerljivo skrbjo za podrobnosti. Nikoli se ni upirala. Vedno je imela čas za vse. Nikdar ni bila utrujena. Šla je stat v vrste bolj zgodaj. Obleke in perilo je likala pozneje. To ni bilo nikomur nič mar. Njen mož ni vedel ničesar. Včasih, ko je zarana stopila k svoji sosedi po navodila, je našla tujca v postelji študentke. ,Bojni tovariš,' je ta rekla. Matilda se je medlo nasmehnila, vzela naročilo in šla. Še bolj je shujšala, a na obrazu se ji ni bralo več sovraštvo do življenja. Najbolj je bila srečna, kadar je morala debelim zavitkom tiskanih listov dodati še eksploziv. In veste, kako je to raznašala po Parizu? Časopise, in o priliki tudi zavitke dinamita, je naložila na dno vozička svojega najmlajšega, poldrugoletnega deteta. Dve malo večji deklici sta jo spremljali. Pod pelerinama sta imeli polno listov ilegalnega tiska. Kdo bi sumil zgarano resno ženo, ki je svoje nedohra-njene otroke vodila na zrak?« Gostje so se dvignili od mize v jedilnici in se podali v veliki salon. Midva tudi. A sem se tega komaj zavedal, tako me je moj sosed povedel za stopinjami te mršave postave v obledeli in skrbno zakrpani obleki, ki je ob vsakem vremenu od jutra do večera porivala po gladnem in žalostnem Parizu slabokrvnega otroka na ležišču iz prepovedanih časopisov in eksploziva. »Vendar se je zgodilo, da so zaradi neprevidnosti, ki je ni ona zakrivila, Matildo prijeli,« je nadaljeval moj sosed. »Nič je ni moglo pripraviti, da bi govorila. Ko sem zapustil Francijo, policija še ni bila določila njene usode.« Belolasi služabniki so nudili kavo, alkoholne pijače, cigarete in cigare. Moj sosed je pripomnil: »Jaz ne kadim, pač pa mi je všeč, če okrog mene kade tobak iz Virginije ali Havane. Pred-, vsem tu. Čutite, kako se ta duh prilega temu okolju?« Moj sosed me je umel pripraviti do tega, da sem neprestano nihal od enega vesolja do drugega. Toda medtem ko je njegov duh znal najti ravnovesje in brez -težave spraviti v sklad dramatične in skoraj pošastne vizije, sem jaz z nekako nadčutno grozo motril ta bogati in topli prikaz, to obilje in varnost. Bil sem še tako blizu francoskemu trpljenju in borbi, tako vajen njunega ozračja, da se mi je zdelo življenje polno lakote, pritiska, grožnje in podzemlja v teh časih za človeka najnaravnejše. Če bi se bil pomešal med skupino, zbrano okrog naše gostje, je verjetno, da bi s pomočjo zmožnosti, ki dremlje v večini bitij, lahko pozabil, se šalil in mirnega srca pokadil cigaro in pil whisky. Taka reč se mi je v Londonu že primerila. Ako se mi sedaj to ni posrečilo, je bil kriv moj tovariš. Vendar mi ni padlo na um, Nisem se mogel premagati, da ne bi vprašal: »Ste stalni gost v predmestju Saint Germain?« »Kontesa ima Steinway s čudovitim zvokom,« je dejal moj sosed, smejoč se. »Včasih sem šel k njej igrat.« Pogledal, sem tovariša z novim zanimanjem. Zakaj sem mislil, da je laboratorijski učenjak? Zaradi kodrastih las, močnega čela, resnih in prostodušnih oči, načina smejanja. A vse te poteze bi se prav tako, če ne še bolje, lahko prilegale umetniku. Nekdo je položil ploščo z jazzom na gramofon, skrit v nekem kotu velikanskega prostora. vlakih, brez spanja in skoro brez jedi. Vlamljal je v zapore, zavohal past, več kot desetkrat je tvegal verjetno smrt in pri tem vedno praskal mozolje s svojimi nitastimi prsti. Prijeli so ga in mučili. Niso mu mogli iztrgati besedice. Stara kontesa ga je izvlekla. Ko je vračajoč se iz zapora prišel k njej, je komaj vlekel noge za seboj. Iz mozoljev so postale rane. Samo takrat je govoril o svojih občutkih. .Mislim, da mi ne bo mogel nihče očitati, da sem se med vojsko potuhnil,' je rekel.« To jasno razumevanje vsega življenja nekega človeka me je tako presenetilo, da nisem mogel zadržati vzklika. Moj sosed se je zasmejal. »Kaj ne, presenetljivo zdravljenje manjvrednostnega kompleksa!« je dejal Odvrnil sem: »Vi pa res poznate mnogo ljudi in mnogo njihovih skrivnosti.« »Imam poklic, ki zahteva zaupljivosti« je rekel moj sosed. Njegov smeh je bil še bolj tih kot sicer. Spet sem pozorno pogledal tega človeka in si misli: »Kaj, če je nevrolog ali psihiater?« Kar začeti je treba Z graditvijo sodobnih upokojenskih domov bi osvobodili mnogo stanovanj. A glavno je: željam in potrebam upokojencev bi ustregli »Te melodije imajo vsaj to prijetno lastnost, da ne ovirajo razgovora,« je rekel moj sosed. »V predmestju Saint Germain smo muzicirali pa smo tudi konspirirall Stara kontesa je vpregla vse zveze, s katerimi je razpolagala, ves svoj vpliv, vse oboževalce, kar jih je imela v svojem dolgem življenju, o katerem pravijo, da je bilo dobro izpolnjeno. Mnogo visokih funkcionarjev je bilo med temi prijatelji iz drugega veka. Terorizirala jih je, prisilila, da so se odrekli maršalu in jih pripravila k sodelovanju. Tajnik, čigar predniki so skrivali listke, napisane od Lauzuna in vojvode Richelieua, so imeli žepe nabasane s ponarejenimi osebnimi izkaznicami nalogi potnimi dovoljenji brez vpisanih imen, priporočilnimi pismi za sodnike, policijske komisarje, kaznilniške ravnatelje. Kontesa je------ neverjetno neprevidna, a njen nekoliko smešni despotizem jo rešuje. »To je stara prismoda,« pravijo in jo puste. Nova plošča... Spet jazz. Moj sosed je nadaljeval: »Kontesa ima pranečaka kakih trideset let starega, ozkih in vdrtih prsi skoro plešastega, zapetega, ki neprestano praska svoje mozolje da bi ga pustil. »V ulici de Lille imamo francosko inačico te »Njeni saloni so hišne gospodinje,« je rekel, malce ledeni, obedi skromni in cigarete delijo na štiri dele kot povsod. A kar se tiče svežine, oboževanja izročil, duhovitosti in destpotičnega temperamentna moja kontesa ne zaostaja v ničemer za to dražestno staro lady.« s suhimi, kot predivo tankimi prsti Študije srednje, brez poklica, majhna renta. Prava slika degeneriranega, nezmožnega sina dobre družine. Vstopil je v odpor, ker mu je stara teta to naročila. Čudovit tip!« Tokrat sem pa ra vpil: »Vprašal bi se zakaj?« »Zato,« je rekel moj sosed, »zato, ker je ta fant postal najboljši zvezni agent. Kljub svojemu slabemu zdravju je preživel cele tedne na Zamisel, da bi zgradili upo-, ko jenske domove, zlasti za upokojence, ki so izgubili družinsko (Ognjišče, in tiste, ki stanujejo v stanovanjih raznih podjetij, je 'našla v javnosti in pri organih ) ljudske oblasti več odziva, kakor so ga pričakovali tudi največji ' optimisti Če se je pa slišalo iz j zbora odobravajočih kak glas po-( misleka, so bili to tisti, ki so /videli v računski zasnovi te ak-(cije prepočasno naraščanje gradbenega sklada. Prav z ozirom na te glasove (in po nasvetu najmerodajnejših, [naj sklad ne obremenjuje plač in / pokojnin, je iniciativni odbor pri (Društvu upokojencev to vpraša-f nje ponovno proučil in naročil /izdelavo takega finančnega načr-(ta,ki bo omenjene ugovore in (nasvete upošteval Pri novem finančnem predlogu, ki je v izdelavi bo upoštevana misel, da se nasloni zbira-/nje gradbenega sklada predvsem (na upokojence same kot nosite-(lje in koristnike te akcije, dalje /na javne stanovanjske sklade, ki ) jih zbirajo pri okrajnih in občin-i skih ljudskih odborih, in na stanovanjske sklade tistih podjetij, \ki žele osvoboditi svoja stanovanja, zasedena po upokojencih, z 'namenom, da jih dajo na raz-Ipolago svojim aktivnim delavcem (in uslužbencem. Prednost gradnje novih stanovanjskih prostorov v tej zasnovi , je tako za ljudske odbore kakor ; za podjetja očividna. V domovih bo sprostila vrsto večjih družinskih stanovanj. Upokojenci pa bodo prišli na ta način do stanovanj, katerih cena ne bo prekoračila njihovih plačilnih zmogljivosti, prišli bodo v prijetnejše okolje, ki bo neprimerno bolj odgovarjalo njihovim potrebam. Seveda ne smejo pri tej zamisli ostati ob strani delavci zlasti tisti katerim poteka delovna doba in se pripravljajo na upokojitev. Tudi ti naj si s podpiranjem te akcije zagotovijo ob upokojitvi topel dom. Po tej lepi zasnovi lahko računamo s hitrejšim uresničevanjem tega načrta. Pereče pa postaja vprašanje stavbenih načrtov ra upokojenske domove. Za njihovo izdelavo bo treba premagati zlasti dve občutni težavi. Prva je v tem, da so stavbeni načrti v splošnem zelo draga stvar. Če imamo pa nameh pripraviti upokojencem čim cenejša stanovanja, ne da bi okrnili njih lično in solidno izdelavo, bo treba gledati pri investiciji na vsak dinar. Druga težava pa je v tem, da najdemo takega arhitekta, ki se bo znal poglobiti v posebnosti graditve Doma ža tovariše, ki imajo čisto drugačne potrebe, od onih, ki so upoštevane v navadnih družinskih stanovanjih. Naši inženirji in arhitekti so zlasti v povojni dobi pokazali, da znajo graditi zelo lepe in solidne hiše, čeprav njihova notranja ureditev ni zmeraj praktična, racionalna in cenena. Za gradnjo Doma upo' /upokojencev bodo stanovanja j kojencev bo pa moral projektant 1 mnogo racionalnejša in zato iz- pridružiti svojemu stavbarskemu [ datno cenejša. Njihova graditev znanju še kopico socioloških mo- Ročno delo: lahko: pisanje, ročno pletenje; težko: pisanje na pisalni stroj; Drobno ročno delo: lahko: ročno stavljenje, pletenje košar; težko: zabijanje žebljev (čevljar); Delo s celim telesom: lahko: piljenje, oblanje; srednje: stepanje preprog, ribanje poda; težko: lopatenje, kopanje jarkov sekanje; zelo težko: prenašanje zelo težkih bremen. Seveda lahko dobimo tudi vmesne vrednosti. Tako zidarja lahko uvrstimo med težkega ročnega in lahkega 'telesnega de- t ura težkega ročnega dela 3 ure lahkega telesnega dela 1 lA ure srednjega teles, dela 2 Vi ure čakanja in odmori 8 ur 1100 kkal Celodnevna potreba: osnovna vrednost................................... 2300 kkal urna vrednost za položaj telesa (A.) 460 kkal urna vrednost za vrsto dela (B.) 1100 kkal skupaj delovnih kalorij............... 1560 kkal 3860 kkal A: — Ta cenitev pomaga do- zadnje odvisne od tega, da dojemati delovno zmogljivost Ne- bro poznamo zahteve dela. dvomno je treba pozdraviti vsak j B: — Še vedno slišimo, da v postopek, ki omogoča boljšo pre- minogih obratih gledajo z neza-sojo dela. Tud j druge številne ‘ upanjem na štoparico, medtem naloge, kakor predpriprava dela, ko jo imajo drugod že dolgo za priprava akorda, povečanje od- 'nepogrešljiv instrument pri premora, oblikovanje dela, so navse- I vilni oceni dela. lavca. Kakor določamo urne vrednosti za telesni položaj, tako jih na podlagi časovnega študija določamo tudi pri vrsti dela, n. pr.: 50 kkal 600 kkal 450 kkal — kkal A: — Če z delavcem pametno govorimo in mu pojasnimo pomen takih meritev, bomo naleteli pri njem vedno na razumevanje. Razumljivo je, da moramo štoparico uporabljati nepristransko, kakor tudi vse druge merilne priprave. B: — Morda ne bo odveč, če še enkrat poudarimo, da ocenjevanje delovnega mesta nima namena ocenjevati delavca. Namen ocenjevanja delovnega mesta je zgolj v tem, da ugotovimo bistvene zahteve delovnega mesta. Če je nek delavec zahtevam dorasel, je treba uporabiti posebno določevanje s popolnoma drugimi metodami. PRESOJA OSEBNE ZMOGLJIVOSTI A: — Ali imamo metode, ki jih lahko uporabimo v praksi, da merimo in ugotavljamo zmogljivost določenega delavca, če iz- teka približno vzporedno z mišično težo. Mišično moč določimo lahko tudi neposredno s posebnimi meritvenimi pripravami. Vedno je važnejša tam, kjer pride v poštev bolj vztrajnostna moč, kakor pa obvladanje velikega učinka grobe sile, na pr. pri kovaču, kurjaču na lokomotivi, prevažalcu piva itd. Če zadeva vztrajnost, tedaj merimo vpliv določene zmogljivosti s številom utripov, kar pa je individualno zelo različno. Človek z veliko zmogljivostjo se prilagodi delu brez posebnega povečanja pulza, medtem ko srce šibkejšega delavca že pri malo večjem naporu hitreje udarja. To mero kot indeks zmoglji- označujemo vosti pulza A: — Ali ni hitrost pulza tako zelo odvisna od duševnih momentov, da pride lahko do napačnih rezultatov? B: — Pri hudih psihičnih pretresih je to mogoče. Najbolje se polnjuje zahteve delovnega me- ''sakodnevnim^nerazpo pri delu pulz praktično nemoten. A: — Ali te metode za določanje zmogljivosti lahko že upo- sta? B: — Tudi tukaj ne smemo zmogljivost vrednotiti kot celoto, __ _______ ampak jo moramo za vsako vrsto ! rabimo v obratu? zahteve ločeno določevati, Mi j B: — Da. V ta namen smo na-smo se v prvi vrsti ukvarjali z me- redili prenosne naprave, s kateri t vi jo telesne zmogljivosti. Gro- rimi lahko zbiramo meritve bo mero nam da pri mišičastem možu že telesna teža, ker ta po- zmogljivosti v raznih poklicih, računajoč srednjo vrednost. A: — Da lahiko ločeno dojemamo zmogljivost posameznih telesnih organov, vem iz preiskovanj sposobnosti sluha in vida, sposobnosti razločevanja barv itd. V mnogih poklicih je prefinjenost okusa in vonja poglavitna stvar, na pr. pri pokuševalcih vina, čaja, kave in tobaka. B: — Gotovo. V drugih primerih zahteva poklic posebno veliko sposobnost prilagoditve v izrednih okoliščinah, kot velja to na pr. za gorskega vodnika in letalca v velikih višinah. Tudi sposobnost prilagoditve v vročem podnebju, bodisi v tropičnih deželah ali pa v obratih, kjer imajo delavci opravka z ognjem in vročino, je pri različnih ljudeh različna in jo lahko ugotavljamo s primernimi metodami. Na žalost smo s temi metodami šele v začetku. Pa ne zato, ker ne bi znalj tega narediti, ampak zato, ker nam še primanjkuje sredstev. Že danes bi moralo biti mogoče mladega človeka fiziološko preizkusiti, preden si izbere poklic, kakšne posebne telesne sposobnosti in slabosti ima ter kakšni obremenenitvi je dorasel in kakšni ne. A: —■ To je nedvomno cilj. katerega se izplača vložit? znatna sredstva. Zmogljivost bi se vsekakor zvečala, če bi se vsakdo oprijel tistega dela, za katerega je najbolj sposoben. Tudi storilna pripravljenost bi se povečala, če bi odpadlo nezadovoljstvo, na katerega naletimo vedno takrat, če delo človeka ne zadovoljuje ali presega njegove sposobnosti. B: — Premalo smo tudi storili, da bi preiskovali pojemanje zmogljivosti po 50. letu starosti. Doma samega, lahko bi pa take potrebe služile tudi drugi® ustanovam, kakor otroškim f3' vet iščem, šolam in podobni®" Komaj si moremo zamisliti, kako ljubeznijo bi upokojenci, 10 so se izučili raznih obrti (Pr°' fesij), izgotavljali igrače za otroške domove svojega okraja, P°' magali šolam izdelati predmet za nazorni pouk in pouk ročni/1 del. Našli bi se tudi taki, ki D izdelali marsikateri okrasni pr ed- met ra Dom, v katerem so nas prijetno zatočišče, ali za ka> drugo prej omenjeno ustanov • To pa ne zaradi morebitni skromnih priboljškov, ki bi si J s tem prislužili, temveč pred vse zaradi zavesti, da so še vedn koristni člani skupnosti. Za sta rejšega človeka, ki je bil val vse življenje delati, pomeni °e ohranitelja njegovih telesnih ® či in vzdrževatelja duševneS ravnotežja. V domovih, kjer to ni" poskrbljeno, se ustvari vedno znova vzdušje nape®= nergaštva, medsebojnega zbaClje nja in prepirov. Zato so na> besede predsednika mariborskem/ okrajnega ljudskega odbora UXV1. Ctjiicgd XJ , AQ~ vdušen odmev, ko je dejal ° legaciji upokojencev, ki S3 * obiskala, tole: »Ne zidajte svoj^ ga Doma v kakem zakotnem oddaljenem kraju, temveč na P . mernem mestu v samem Mari/ boru. Upokojenci so najčvrs sodelavci v vseh raznih ,°P*ni nizacijah in ustanovah in 1® mogoče pogrešati!« a„ Arhitekt, ki bo hotel naP viti res dober načrt za upokoj -ske domove, bo moral vse te sebnosti temeljito proučiti m J upoštevati. Mnogi so take m dobne domove že videli v zemstvu. Tudi Društvo upokoj . /n-iTT c«zx ia aVivmiJa TT O v cev se je obrnilo na nekaj ustanov s prošnjo, da jim P UCU.AV v o VOIŠJV, VAC* J inO" ljejo svoje načrte. Toda tudi jj zemskih vzorcev ne bomo s zemsKin vzorcev ne enostavno posneti. Saj imaj° e " razmei^ v mnogočem drugačne in zato tudi drugačne potreb • takih predlogov bo treba nap viti nekaj svojstvenega, - baIti, dom odgovarjal našim potre ~ _ da bo lep na oko, notranja ^ ditev praktična in trpežna, zidana vendar poceni. - s. Zavedamo se težavnosti u ničenja teh načrtov. Zato D ^ zelo hvaležni vsem, ki_ bi . z nasveti pomagali, in še no bomo veseli, če bomo v " -n kem mogli obvestiti čitatelj ,Q vso javnost, da nam je te težave premagati Svet Toda medtem ko sem vprašal njegov obraz, se je obrnil in postal nekako nedostopen, nedosežen. Vložili so novo ploščo v gramofon: Bachov oratorij. V lepoti je zanesljiva moč pomirjen ja. Slednjič sem se počutil dobro v salon3 na Belgrave Squaru med razkošnimi opaži ® trepetajočimi sulicami sveč, ki so se čarobno pomnoževale v zrcalih. In lahko sem odprl to dvorano in njen sijaj temu malemu brivcu, študentom, Matildi, nesrečnemu plemiškemu sinu-Še bolj sem jih ljubil, ko so bili tam, zasledovani, slabo oblečeni, nedohranjeni, premraženi m medli s ponižno in sveto skrivnostjo svojega poguma. . Glasovi orgel so izzveneli. Polagoma je spe1 oživel razgovor. »Ko sem zadnjič igral ta oratorij, je Thomas poslušal,« je rekel moj sosed. »Nikoli nisem imel prijatelja kot njega in nisem še srečal človeka čistejšega znanja, ne bolj vzvišenega duha.« Moj sosed je govoril s svojim običajnim glasom, to se pravi tekoče in mirno. Vendar sem razumel, da je njegov prijatelj umrl tragične smrti. Uganil je, da sem razumel. tivov, za kar v našem stavbarstvu še nimamo izkušenj. Razvrstitev prostorov v takem Domu mora biti taka, da ni gneče na hodnikih in da je čimveC posebnih vhodov. Za samce morajo biti urejeni stranski prostori in kopalnice, ra zakonce polež stanovanjskega prostora še pred-sobica in oddelki za morebiti® kuhanje, dalje stranišča in kc/ palnice. Predvideni morajo bi*1 prostori ra centralno kurjavo, kuhinjo in jedilnico, pralnic3 perila, ki naj bi služila tudi zunanjim upokojencem, prostori ® shrambe jedil, ki bi omogoča® nakup tudi zunanjim upokojencem (jesenski skupni nakupi živil, kurjave itd.). Potem je s® ena stvar, ki nam leži še PraV posebno na srcu. V domovih upokojencev bi morali biti predvideni tudi prostori za vsaj neka! vrst delavnic. Opremljene bi seveda bile kot delavnice v Pr°' izvodnji. In tudi orodje, ki bi ® s časom nabavljajo iz raznih Prl' hrankov in volil, bi ne bilo V°' polno, kakor je ono v proizvod' nji. To tudi ni treba. Saj te d®' lavnice ne bi izgotavljale nov®’ najmanj pa serijskih proizvodov To bi bile prvenstveno popra®" Ijalnice, predvsem za potreb/ 9- DECEMBRA 1955 • ST. 49 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« $ Deset let Mestnega gledališča na Jesenicah »KRALJ NA BETAJNOVI« V soboto, 12. novembra je s s>aonostno predstavo Cankarjevega »Kralja na Betajnovi* proslavilo Mestno gledališče na Jesenicah desetletnico svojega obstoja. Poleg mnogih povabljencev so se sJaonostne prireditve udeležili tuni nekateri gostje iz Ljubljane, naed njimi člani Slovenskega na-rodnega gledališča in predstavniki Akademije za igralsko umetnost ‘ovarišica Juvanova, Slavko Jan, ^arišica Danilova, dr. France Koblar, književnik Fran Albreht zastopniki Prešernovega gledalca o Kranju, Primorskega gledališča iz Kopra, Šentjakobskega Medališča iz Ljubljane, sekretar 0krajnega komiteja ZKS za Go-fenjsko Mirko Zlatnar, sekretar “testnega komiteja ZKS Jesenice Po Ščavničar, predsednik jeseniške občine Maks Dolinar in drugi. Pred pričetkom slavnostne Predstave je goste in navzoče ob-stvo pozdravil delavec jeseniške železarne in član Mestnega gledališča tovariš Stane Jagodic er v kratkih besedah orisal de-šetletno zgodovino gledališča, ki š.vga leta 1945 ustanovili jeseniški delavci, nameščenci in profe-švrji. Tako je bila izpolnjena že davna želja jeseniškega delavstva, de bi imeli svoje gledališče. Mest-?° gledališče Jesenice je v desetih Mih svojega delovanja izpolnje-6®lo vsa pričakovanja ljubiteljev fedališča na Jesenicah. Poleg del svetovne klasike in sodobnosti ',e posvečalo skrb slovenski drama-'ki. Na jeseniškem odru so zabele Cankarjeve stvaritve: Po- hujšanje v dolini Šentflorjanski, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi in Hlapci; Kreftovi Celjski grofje; Klinarjevi drami >Plavž* in »Vida-Staša*; Čufarjev »Polom*, Tomažičev »Mlinarjev Janez*, njegova pravljična igra »Pohorska bajka* ter njegova. dramatizacija Jurčičevega »Desetega 'brata*, Devova »Zankaš, Finžgarjeva »Razvalina živ-l jen jas, Golieva »Triglavska bajkas in »Princeska in pastirček*, Levstik-Kreftov »Tugomeri, s katerim so leta 1948 mladi člani Mestnega gledališča osvojili na mladinskem tekmovanju igralskih družin Slovenije prvo, na mladinskem festivalu v Beogradu pa drugo mesto. Koliko truda in koliko požrtvovalnosti je bilo treba, da so člani jeseniškega gledališča, ki so večinoma delavci in nameščenci jeseniške železarne, poustvarili ta in druga dela. Kolikšen trud so imeli režiserji in dramaturgi Emil Frelih, Mirko Mahnič, Srečo Tič, Riko Poženel, Ivo Pušnar, Franjo Štebilj, Jože Tomažič, Danilo Gostiša, Bojan Čebulj in Marijan Stare ter sedanji upravnik gledališča tovariš Košak ki se je Jeseničanom prvič predstavil s sedanjo režijo Cankarjevega »Kralja na BetajnovU. Cankarjevega »Kralja na Betajnovi* so na Jesenicah igrali že pred vojno na Delavskem odru »Enakosti* v režiji pokojnega upravnika Mestnega gledališča Alfonza Oblaka. Po vojni je Ljudsko gledališče, kakor se je takrat imenovalo Mestno gledali- šče, otvorilo s tem Cankarjevim1 tor, čisto in poosebljeno hrepe-delom svojo drugo sezono, v režiji nenje je doživeto podala Slava takratnega dramaturga in reži- j Koroščeva. Francko, Kantorjevo OB RAZSTAVI TOVARIŠA MA VILA Poln optimizma Za svojo prvo samostojno raz-špo° si je Mario Vilhar izbral Koper, važno središče dejavnosti Primorskih Slovencev. V prosto-gledališča nam lepo in okus-a\\\\\\\\\\\\V\\>\W«^^ RAZMIŠLJANJA O IZOBRAŽEVANJU Neizkoriščene možnosti si Zadnjič smo zapisali, da Ijud-ev knjižnice niso razvile vseh ifpžnosti. Tudi dosedanje izkuš-,e izobraževalnih odsekov prodnih društev in ljudskih uni-■er* kažejo, da so neizkoriščene številne možnosti izobraževa-9a' Z danimi sredstvi bi lahko več Morili za razširitev delovnih ljudi. Na mnogih Pp-ferencah in sestankih smo P°tovili, da se moramo v svojem otresti šolskega, prakticistič-Sa načina izobraževanja, da je - tfebno preiti od neživljenjskih Jogramov k metodam, ki nas že H , Nekdaj opozarjajo, da je le ig to poučevanje in izobraževanje pPešno, kjer se teorija in stoar-st skladno dopolnjujeta, pi ^rančois Rabelais (1494?—1553), fjec znanega humorističnega ro-. aaa Gargantua in Pantagruel, ^Jnočno osmešil poučevanje mla-. .Sa Gargantua, ki ga je »odličij učitelj - sholastik v treh letih . Petih mesecih tako temeljito Pupeval, da ga je naučil na pa-abecedo od A—t in obratno, je njegov oče uvidel nekorist-. s‘ takšnega poučevanja, je si-q Poiskal učitelja, ki je učil sprSantua astronomije, ko sta se pi.fhajala v zvezdnati noči, ki je <6U botaniko o prirodi, kjer je k °le besede utemeljeval z dokazi sj rastlinah. Ta, nad štiri sto let iJjpi primer nam kaže, kako so že Kratni humanisti čutili potrebo po izobraževanju, kjer se misel povezuje z dokazi v prirodi in življenju. Podobnih metod se v svojem delu poslužujejo vsi napredni pedagogi. Zal pa se marsikatero delavsko prosvetno društvo, m&rsi-kak sindikat še ni dokopal do te resnice. Mnogi se teh načinov izogibajo in raje ubirajo najkrajšo pot. Obračajo se na izobražence za predavanja in jim prepuščajo izbiro teme. Pogosto pa se zgodi, da predavatelji ne razumejo potreb in ne poznaje prilik, o katerih žive tisti, ki so jim predavanja namenjena. Prav dobro vemo, da je kaj težko govoriti tako, da bi bilo predavanje vsem razumljivo in obenem zanimivo. Znanje poslušalcev je tako različno in raznoliko, da bi bile zahteve v takšnih predavanjih pretirane. Dobri predavatelji, ki so občutili, da med njimi in poslušalci ni bilo pravega stika, skušajo doseči dober stik z zanimivimi temami. Pogosto pa se zgodi, da so predavanja zanimivejša za predavatelja samega kot pa za poslušalce. Za ponazoritev bomo navedli dva primera. Nekega predavatelja zanima, ali so na luni živa bitja ali jih ni. Kadar ga naprosijo za predavanje, se mu zazdi, da bo ta snov močno zanimala tudi poslušalce. Po predavanju pa se čudi, da ga nihče o ničemer ne povpraša. Po- dobno se godi fizikom in inženir- zelo dobre izobraževalne sekcije jem, ki predavajo o atomski ener- in ljudske univerze na leto 10 do giji. Bilo bi napak, če bi mislili, 15 predavanj ki jih obišče poda ta vprašanja niso zanimiva, vprečno 50 do 100 poslušalcev. Toda podana brez ponazoril, so Če strnemo te številke z uspehi, zanimiva predvsem za izobražen- vidimo, da z njimi ne bomo do-ce, ki so se nekaj let učili zemlje- segli tega, kar čas od naših de-pisja, ki obvladajo osnove fizike lovcev že zahteva. Ob tem ne in imajo tudi brez ponazoril že smemo pozabiti, da je deset raz-določene predstave o tujih deže- ličnih tem lahko zanimivih samo lah in materiji. V naših društvih zelo razgledanim poslušalcem, pa imamo na tisoče članov, izven Prav zaradi te raznolikosti in društev imamo na deset tisoče de- zahtevnosti prisostvuje večini pre-lavcev, ki so le tu in tam nekaj davanj na ljudski univerzi več slišali o nedeljivosti materije•, o nameščencev in dijakov, kot pa protislovjih v prirodi in družbi, delavcev in kmetov. Izjeme so le o prehodu količine o kakovost nekatera predavanja, ki jih prire-itd. Brez dokazov, brez poizkusov j a jo društva po delovnih kolekti-in ponazoril so takšna predava- vih in na vasi. Slabost izobraže-nja podobna uri iz veronauka, oanja v vaških izobraževalnih kjer duhovnik razlaga vsepriču- dnistvih je v tem, ker je pretežna jočnost svetega duha.^ Tudi pre- večina predavanj posvečena um-davanja o tujih deželah brez nemu kmetovanju, le majhno šte-zemljejnsa in dik so marsikatere- vilo pa razširitvi duševnega ob-mu poslušalcu prav tako nejasna, zorja. Dobro nam je znano, da so Društva bodo morala bolj skr- PfSD delavci najbolj potrebni iz-beti za ponazorila, da bodo s pre- obrazbe. Naloga prosvetnih dru-daoanji dosegala večji uspeh in Pa ni toliko v tem, da širijo vzbujala zanimanje pri poslušal- strokovno izobrazbo. To je cih. Denar, izdan za nabavo teh PTedosem naloga vodstev tovarn ponazoril, se bo bogato ^obrestoval. raznih šol, naloga društev pa Večina delavcev in kmetov še ie’ Pomagajo širiti splošno ob-vedno ni željna poslušati vsa- zorle- kršno predavanje, žal še nismo telo čudno se nam zdi, zakaj tako daleč, da bi vsi člani dru- današnja prosvetna društva tako štev čutili potrebo po izobraževa- počasi oživljajo metode, ki so bile nju. Za izobraževanje moramo preizkušene že v predvojnih na- Ijudi nenehno pridobivati. Pri prednih delavskih društvih. Totem pa je zgrešeno, če se društva variši, ki so delali v teh društvih, o svojem delu poslužujejo zgolj vedo, kako težko je bilo dobiti predavanj, ki so pravzaprav že predavatelje. Marsikdo takrat ni višja oblika izobraževanja. Samo upal govoriti delavcem, malokdo s predavanji ne bomo dosegli za- je znal povedati tisto, kar je de-žel jenih uspehov. Dosedanje iz- lavce najbolj zanimalo. Vseeno pa kušnje so pokazale, da priredijo delavci niso vrgli puške o koruzo. Ker je bilo v njihovih vrstah malo izobražencev, ker od drugod niso dobivali potrebne pomoči, so se izobraževali sami. Čutili so živo potrebo, da so svojim tovarišem povedali vtise iz pravkar prebrane knjige, vzgajali so drug drugega, izobraževali so se drug ob drugem. Tisoče drobnih, vsakodnevnih razgovorov jim je pomagalo, da so vzljubili knjige, da so začutili strastno željo po znanju. Ne moremo razumeti, kako da so ti tovariši na to že pozabili in da teh bogatih izkušenj ne prenašajo na mlajše tovariše. Že zadnjič smo zapisali, da za prirejanje predavanj nimamo dovolj strokovnjakov, nimamo dovolj razgledanih tovarišev, ki bi lahko predavali o zanimivih vprašanjih. Toda v društvih imamo precej razgledanih, izobraženih članov, ki bi lahko marsikaj zanimivega povedali. Zanimivejši od predavanj bi bili lahko razgovori. V pevski sobi, v knjižnici, vsepovsod jih lahko društva prirejajo. Zdi se, da bo prav zato potrebno misliti na ustanovitev klubov, ali kakor bomo pač imenovali prostore, kjer se bodo člani društev neobvezno sestajali in se razgo-varjali o vsakodnevnih vprašanjih, o knjigah in o znanosti. V te klube bomo morali pritegniti čimoeč razgledanih ljudi, o njih bomo najlaže odstranjevali pre-grajo, ki je še marsikje med delavci in vodilnimi uslužbenci. Za takšno delo bo tudi veliko lažje dobiti izobražence kakor pa za predavanja, ki vzamejo preveč časa. Nekatera društva imajo tudi svoje gostilne, ki so postale marsikje samo vir dohodkov. Prav te gostilne bi bilo potrebno preurediti v takšne klube, v nje bi morali vnesti razgovore o vsakodnevnih vprašanjih, ki zadevajo delavce in nameščence. Gostilne v predvojnih naprednih delavskih društvih so odigrale pomembno vlogo pri prevzgoji delavcev. Takrat delavski revolucionarji niso mogli ustanavljati klubov, ker jim oblast tega ni dovolila. Zato so komunisti o teh gostilnah v neprisiljenih razgovorih širili svoje ideje med delavci. Marsikak delavec zato še danes ne ve, kdaj je postal simpatizer komunistov, kdaj je sam postal komunist. V številnih drobnih razgovorih se je ogrel za napredne ideje in jih potem širil med svojimi tovariši. In prav o teh oblikah izobraževanja kaže razmišljati v tej sezoni. Brez jKjsebnih materialnih sredstev bodo društva z njimi lahko dosegla znatno večje uspehe. Izobraževanje bo uspešno šele takrat, kadar bodo društva razvila vsestransko izobraževalno dejavnost in se poslužila takih metod, da bodo delavci začutili nenehno potrebo po znanju. Izobraževanje bo uspešno šele takrat, kadar delavcem predavanja in razgovori ne bodo več zadoščali in bodo iskali knjige, da bi jim kaj več povedale o vprašanjih, ki jih zanimajo. Šele takrat, kadar ho delavec spoznal, kako malo pravzaprav zna in kako mu je znanje potrebno, šele takrat bomo lahko z našim delom zadovoljni. IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO PRED FRANCOSKIMI PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI Francija brez parlamenta Pet tednov so v francoski skupščini razpravljali o predčasnih parlamentarnih volitvah, za katere se je zavzemal ministrski predsednik Faure, podpirala Pa ga je desnica. Trikrat so vladi izglasovali zaupnico, v četrtek, 29. novembra, pa je parlament vrgel enaindvajseto povojno francosko vlado, ki ji je 279 dni načeloval radikalni s cialist Edgar Faure. Vlada Pa ni odstopila. Faure je izkoristil 51. člen Ustave (»Če v osemnajstih mesecih izbruhneta dve vladni krizi .. . lahko vlada razpusti skupščino . . .«.) in parlament razpustil. Nove volitve bodo 2. januarja. Dosedanja skupščina je bila izvoljena 7. julija 1951. leta. Živela je 53 mesecev. V tem času je bilo v Franciji osem vlad. od katerih je bila vsaka na krmilu povprečno 6 meseoev in 18 dni. To je bila ena najslabših francoskih skupščin. Nobenega vprašanja ni pravočasno rešila. V njej je bilo trinajst različnih strank in te so se spet delile na številne frakcije. Nobena vlada ni mogla zadovoljiti njihovih zahtev in tndj ne zbrati potrebne večine, ki bi jo podpirala, pri važnih in Franciji nujno potrebnih reformah. Faure je s kompromisi in nedo- Nove volitve bodo 2. januarja. — Veljaven bo stari volilni sistem, ki ga zagovarjajo predvsem desničarske stranke. — Komunistična partija poziva socialiste in radikale, naj skupno nastopijo. — Predvolilna kampanja se je začela ga, ki bi omogočil izvolitev trdnejšega parlamenta. Volilni zakon, na osnov.j katerega je bila izvoljena zadnja skupščina, predvideva, da-dobi stranka, ki ima v okrožju absolutno večino, vse poslanske mandate, do- oionalni volilni sistem, M bi ji omogočil od 150 do 180 poslancev, je sprejela dosedanji volilni sistem, kajti »okrajni«, katerega predlagajo nekatere stranke, bi ji odvzel še kakih 40 mandatov. Pri tem pa ima tudi ločene za to okrožje. Če absolutne druge želje. Predvolilno kampanjo je večine ni, potem si nekaj strank, ki : začela z geslom: »Obrnimo njihovo so se za vsak primer že prej zdru- j lastno orožje proti njim samim« in se žile, razdeli poslanske mandate. Tak- . zavzela za enotno fronto levice. »Hu-šen volilni sistem so pri volitvah 1951. mani te« piše, da b,i si lahko pri prejš-leta uporabili proti Komunistični | njih volitvah razdelili komunisti in partiji, sedaj pa je naperjen proti socialisti okoli 100 mandatov, če bi socialistom, komunistom in radika- se združili; ker se niso, »o jih mo- ALŽIESKA DILEMA Francoska vlada spet pošilja vojaške okrepitve v Alžir. kjer se vstaja še vedno širi. Po poročilih agencije AP so francoske kolonialne čete ubile v pokrajini Constantine samo v enem dnevu (28. novembra) 30 upornikov. Število ubitih in ranjenih Francozov ni znano. Iz Francije poročajo o številnih uporih vojakov, ki Severno Afriko. jih pošiljajo v RAZPRTIJE V ITALIJANSKI SOCIALDEMOKRATSKI STRANKI RESNA KRIZA V kratkem bo v Italiji kongres Saragatove socialdemokratske stranke, ki skupno z demokrščansko, liberalno in republikansko stranko sestavlja vladno koalicijo. Prav pred kongresom pa je v social demokratski stranki izbruhnila kriza, o kateri sodijo, lom, ki so zbrani okrog Mendes-Francea. Priprave za volitve so ee že za- i \T n rvo -ri člzi Vi nli/va.V* ha cn nnia rali prepustiti desnici. Pri socialistih, ki so jih dogodki nekoliko iznenadili, je ta poziv na- čele. Na pariških ulicah so se poj a- na usrodneiši odziv kot v ore- 3y®,SS$Jp. SS£,S rssSvii« pt&sBS ■£= šsF; partije, ki pa kljub vsemu pozivajo na enotnost in že vnaprej dolže socialistično vodstvo, da bo krivo morebitnega poraza delavskih strank. Taiko skušajo kompromitirati vodstvo socialistične stranke, ki vztrajno odklanja sodelovanje s Komunistično partijo. Predvolilna kampanja bo kratka, toda zelo ostra. Poživljali jo bodo nemiri in socialni spori, ki jih je vedno več in ki so vedno bolj resni. radikalom za skupno akcijo, za nekakšno Ljudsko fronto. KP Francija, ki je doslej imela 98 poslancev in se načeloma zavzema za proipor- Vsakdanji prizor iz Francije. — Policija razganja trgovce, demonstrirajo proti zviševanju davkov Francija v Severni Afriki. Do zob so oboroženi, francoski kolonialni imperij pa se kljub temu ruši pod udarci osvobodilnih gibanj KAJ SE DOGAJA V B3D0KM Ljudska oblast v Laosu Dne 25. decembra bodo v Laosu parlamentarne volitve. Za skupščino, ki im.a 39 mest, kandidira 235 kandidatov. Med njimi ni niti enega kandidata Pa tet Laoa, osvobodilnega gibanja Laosa. Kraljevska vlada je preprečila osvobodilnemu gibanju, da bi sodelovalo na volitvah, ker se boji, da bi Patet Lao zmagal. Na lanskoletni ženevski konferenci o Indokini s<> razpravljali tudi o Laosu. Že tedaj je bilo v Laosu močno osvobodilno gibanje, ki se je bojevalo proti francoskemu kolonializmu in kraljevskemu laoškemu režimu, za novo, naprednejšo družbeno ureditev. To gibanje se imenuje Pa-tet Lao. Njegove oborožene enote so zavzele skoro tri četrtine Laosa. Ženevska konferenca ni mogla mimo ločnostjo umetno podaljševal življenje svoji vladavini. Podpirala ga je desnica; večina v njegovi lastni stranki pa mu je skoro vedno nasprotovala. Faurova vlada ni dosegla nobenega pomembnega uspeha. Odgovorna je za številna nerešena domača in zunanjepolitična vprašanja'. Morebiti je njen največji uspeh razpustitev skupščine in razpis novih volitev, kj bodo po starem volilnem zakonu, za katerega se ogrevajo predvsem desničarske stranke. Francoska skupščina, ki jo je Faure razpustil, bi morala delovati do 30. junija 1956. Desničarske sile pa so zahtevale nove volitve, ki naj bi bile čimprej, tako hitro, da parlament ne bi mogel spremeniti dosedanjega volilnega sistema. Faure je poizkusil vse, kar je mogel, da bi ustregel zahtevam desnice, pa tudi za ceno svojega položaja v radikalni stranki. Levičarske sile niso odločno nasprotovale predčasnim volitvam, zahtevale Pa so 1©. naj skupščina zavrže stari volilni zakon in sprejme nove- MEZDNO GIBANJE NA AVSTRIJSKEM Nezadovoljstvo raste Draginja Je vedno večja. — Sindikati zahtevajo draginjske doklade. — Vlada odklanja delavske zahteve Avstrijski sindikati že nekaj tednov zahtevajo, naj delodajalci izplačajo delavcem enkratni draginjski dodatek. Draginja je namreč vedno večja, plače pa n© rastejo v sorazmerju z draginjo in zato je kupna moč delavcev vsak mesec manjša. Sindikalni voditelji predlagajo, naj z draginjskimi dodatki uravnajo razmerje med mezdami in cenami, vlada Pa ta predlog vztrajno odklanja. Sindikat gradbenih delavcev in delavcev lesne industrije se je že sporazumel z delodajalci o izplačilu en- Telefon: uredništvo in "uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni *“* - 1 ‘ List izhaja vsak *na 120 din, pol-din. tega dejstva, čeprav je delegacija; ne. In SEATO se tudi zanima za te kraljevske vlade zahtevata brezpogoj- pokrajine. no predajo osvobodilne armade. V Že- j Patet Lao ima veliko pristašev nevj so sklenili, naj se enote Patet , ^ vsej deželi. Ce bi nastopil pri Lao umaknejo iz 'južnih delv . v gospodarstvo ki škoduje M^n0. iniciativi in ki je zelo n?vinnj3 Louis med drugim tudi ned ki so se v Angliji pojavi laburistično vladavino uporatm . ^ orožje proti laburistom, kabu tja pa niso skušali rešiti ta x?afPtixne z ukrepi, ki bi utrdili social is__ pozicije. Ugotovili eo, na P1* izda tudi nacionalizirana Podjet,55eli koriščajo delavce, zato nis© nasprotovati nacionalizaciji. njg© pa nadaljevali boja, ničesar storili, da v nacionalizirani 1 sfcriji ne bi izkoriščali deda^ niso napravili koraka naprej _ _v. nacionalizacije do delavskega- UP 1 jan j a. in Med programi konservativn___ laburistične stranke so zaradi . g© tega tako majhne razlike, nekateri začeli govoriti o en ©s karskem sdstemu. ki da J© I-v©g* gliji že zamenjal dvoetrankars . ^ Po proračunski razpravi P-a ocen ni več. Prevladuje Tcmef}^ pa se je z laburističnim naPa<^ro ob-Buttler jev proračun začelo dobje. v katerem bo l^J^Latojn0 stranka- skušala najti samo® pot k napredku. Prizor z nedavnih parlamentarnih volitev v Indoneziji. Ind ^ zijke so prvič v svojem življenju stopile na volišče in enak°Pr ^ sodelovale pri izvolitvi prvega parlamenta svobodne indonez j republike