Razne reči.
* Turščica zobanje za konje. Pariška družba za vožnjo z omnibusi, ki ima nad 10.000 konj, pridela je uže L 1874. poskušati krmiti jih s turščico. Konji so dobivali, kadar so se počasi te krme navadili, na din po 3 fy turščice, 5 % ovsa ter nekaj sena in slame in 1 kjg otrobov ali pa korenja. Ob tej krmi bili so konji prav dobro rejeni in so še nekoliko več delali nego poprej. Družba je zaradi tega, ker je nekaj ovsa nadomestila s turščico, prihranila pri vsakem konji na leto 48 fraukov. Po izkušnjah   imenovane družbe je najbolje
----    386   -----
dajati konjem strte turščiee, in sicer se prav dobro spo-nese, če se zrnje ob enem s storžem zdrobi. Zdrobljena turščica, koji so primešani zdrobljeni storži, je toliko tečna kot oves, S tako zmesjo je mogoče pri konjih f/5 ovsa nadomestiti.
*  Kravam mleko pregnati. Ako hočemo kravam, kojih ne mislimo več mlesti, mleko pregnati, skuhajmo orehovega listja ter jim potem z orehovko na dan najmanj 4 do 5krat umivajmo vime vsaj po 5 minut dolgo. Ako hočemo še prej uspeh doseči, dajmo kravi zjutraj in zvečer kake 3/4 litre te vode piti. To sredstvo je pa le tedaj rabiti, kadar krave sploh ne mislimo več mlesti, na priliko, ako jo hočemo opitati, kar gre dosti hitreje, če je ue molzemo.
*  Tudi čisti zrak pomnožuje mleko. Zakaj dajejo krave po planinah in sploh po pašnikih več mleka? Temu so razni vzroki. Pravijo, da vsled izvrstne krme. Samo krma pa tega ne stori ni na planini niti ne v hlevu, ampak sveži zrak. Zato naj se zidajo tudi po dolinah in ravninah le taki hlevi, skozi katere kroži neprenehoma nepokvarjen, zdrav in svež zrak. Glede prezračevanja naredili so zanimive poskuse v frankobrodskem zavodu za zdravljenje z mlekom. V vzorno zidanem hlevu imenovanega zavoda imajo vedno po 80 švicarskih krav, katere posebno dobro krmijo. Te Krave dajale so povprek v 1. 1877. po 3700 litrov, v 1. 1878. ravno tako po 3700 litrov in v 1. 1878 po 3618 litrov mleka. V ). 1880. naredili so pa v hlevu posebno prezračevanje. Po tej naredbi moizle so krave povprečno v L 1880. po 4040 litrov, v 1. 1881. po 4152 litrov in 1882. po 4345 litrov mleKa. Boljše prezračevanje naredilo je toraj pri tistih kravah, da je povprečno vsaka ob isti krmi dajala na leto po 483 litrov več mleka. Torej: Kdor daje živini slabega zraka, ta si sam prazni žepe!
*  Kako zeleni vzrediti debele korenine? Znano je, da po mestih sploh pridevajo mesu zeleno zato, da je juha bolj okusna, pa meščani tudi korenino od zelene, kuhano in zabeljeno z oljem in jemhom, zelo radi mešajo med Krompirjevo, pesno in drugo zeleno salato, zato se tudi debele zeleno korenine prav dobro plačujejo. — Pa zeleue ima pod zelenjavo svojo brezštevilno tankih koreninic, a sama od sebe vzredi prav droben koren. Kdor si hoče pa vzrediti debelo korenino, naj ravna tako le: V drugi polovici meseca avgusta odkoplje naj Krog in krog vsake zelene prst, obtrga vse stranske koreninice ter pusti samo srednji glavni koren, potem pa zeleno zopet obsuje z gnojno kompostno prstjo. Za daljno gnojenje nameša se v posodo med vodo pepela in saj ter s to redko mešanico zelena zaliva ves mesec september vsak teden po enkrat, in tako se zelena nenavadno debeli, nima rjavih lis in je prav lepo belega in okusnega mesa.
*  Kako mah odpraviti s sadnih dreves. Sadno drevje se mahu najbolje očisti, če se iz navadnega pepela precej močen lug skuha, na 10 litrov tega luga l/4 kilo
karbolne kisline pridene in to še enkrat dobro prekuha, ta lug naj se potem še gorak z navadno metlo namaže na debla, z mahom obraščena. V malo dneh odpade — kakor poroča „Der Obstgarten" — popolnoma ves mah in se nič več ne prikaže. Ni se treba bati, da bi lug drevesu škodoval, marveč še celo mrčes v tako omita debla ne poklada svoje zalege.
-----    387    -----