■ o
¡ -í :o !o
iP^
Danes priloga
Gospodarstvo,
obrt, podjetništvo
Gospodarstvo Ptuj • Ptujska klet - klet z največ odličji v Sloveniji
O Stran 6
Po naših občinah Videm • Dve leti po odprtju vrtec že preurejajo...
O Stran 7
Po naših občinah Hrastovec • Kdo
je nastavil strup ob otroških igralih?
O Stran 32
Ptuj, petek, 29. maja 2009
letnik LXII • št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Ob tednu gozdov številne aktivnosti
Spet bodo zagorele oglarske kope
V tednu gozdov, ki poteka do 31. maja pod geslom Gozd za trajnost bivanja, poudarjajo pomen gozda za varnost in kakovost eksistence, človeške civilizacije, okolja in narave, ponovno pa spodbujajo tudi žganje oglja v oglarskih kopah.
Med okoli 100 aktivnostmi, ki jih v tednu gozdov pripravljajo v Zavodu za gozdove Slovenije, so tudi prižigi oglarskih kop, v katerem bodo v petek, 29. maja, ob 18. uri v okviru vseslovenskega prižiga hkrati zagorele oglarske kope v tistih delih Slovenije, kjer jih še znajo pripravljati.
Pri Plavčakovih v Žetalah 70 (na posnetku), kjer oglarske kope pripravljajo iz roda v rod že dobro stoletje in si s kopami režejo nekoliko širšo rezino težko prigaranega ha-loškega kruha, so kopo prižgali že v začetku tedna. Zanjo je potrebno veliko truda, saj jo sestavljajo po več dni skupaj, vanjo zložijo po 30 kubičnih metrov razkalanih bukovih drv, nato jo pokrito z mokro travo in zemljo žgejo 14 dni in vsakih 6 ur luknjajo, da oglje pravilno tli. Več o tem v skorajšnji reportaži.
-OM
•• •• •	' • Y 'V-
- .; ..: «fa&T	i; K - \ ÎSV 'f^V'.
Foto: Martin Ozmec
Kidričevo • Občina zaskrbljena J Ptuj • 28. seja mestnega sveta
Bo zagorelo tretjič? Z novo občino na hitrico
Vodstvo občine Kidričevo je resno zaskrbljeno zaradi kopičenja velikih količin odpadnih gum, ki jih podjetje Albin Promotion vozi na odlagališče v Lovrencu iz sosednje Italije, zato so na novinarski konferenci v sredo, 27. maja, izrazili zaskrbljenost, da ne bi po dveh katastrofalnih podtaknjenih požarih, lani in predlani, zagorelo še tretjič; to bi bil absurd in ekološka katastrofa.
Z dnevnega reda 28. seje mestnega sveta, ki je bila 25. maja in na kateri naj bi razpravljali o 17 točkah dnevnega reda, so ptujski mestni svetniki najprej umaknili predlog sklepa o soglasju k delovni uspešnosti direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj za leto 2008, zatem pa predlagani dnevni red razširili z novima dvema točkama: mnenjem mestnega sveta k predlogu za začetek postopka za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče ter s sklepom o izdaji soglasja Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož za pridobitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev.
Kot je povedal podžupan občine Kidričevo Jože Medved, so tiskovno konferenco sklicali na zahtevo predsednika občinskega odbora za varstvo okolja in požarno varnost, sicer pa želijo javnost seznaniti s prizadevanji občine, da bi sanacija gramoznice v Lovrencu potekala po določilih gradbenega dovoljenja, saj sumijo, da ta ne poteka tako, kot bi morala.
Lastnik in prokurist firme Albin promotion Albin Brenči pa je v zvezi s tem poslal izjavo za javnost, v kateri piše: »Enajst mesecev po podtaknjenem požaru prihajamo do resnic, ki bodo razkrinkale povzročitelje. Že lani oktobra
bi bila predelava gum na lokaciji Kidričevo ukinjena, če bi predstavniki Občine to res hoteli. Odločili so se za drugo pot - narediti nas krive in nas nagnati.«
O Stran 5
K podaji mnenja k predlogu za začetek postopka za ustanovitev nove občine je ptujski mestni svet pozval dr. Pavel Gantar, predsednik državnega zbora. Rok za podajo mnenja se izteče 15. junija 2009. Ptujski mestni svet je pohitel in pričakovano negativno mnenje podal že na majski seji, še pred tem pa so mestni svetniki o pobudi za ustanovitev nove občine polemično razpravljali na izredni seji, ki je bila 19. maja, kjer ni bilo podpore tej pobudi. Zdaj so dobili priložnost, da razpravljajo tudi o elaboratu, v katerem so podani geografski, zgodovinski in gospodarski razlogi za ustanovitev nove občine. Ker pa
so že predhodno ugotovili, da niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove občine, ker bi bila ustanovitev nove občine le iz dela naselja Ptuja v nasprotju z dosedanjo prakso ustanavljanja novih občin,
te razprave ni bilo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je predlagal, da o mnenju ne bi razpravljali, svetniki pa so priporočilo - in razprave ni bilo.
O Stran 4
Foto: OM
Foto: CG
Podravje • Kaj kažejo statistike kmetijskega ministrstva
O denarju in presoljenem slovenskem kruhu
Sklepno dejanje letošnje 20. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij se je zgodilo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, kjer se je zbralo bore malo obiskovalcev, ki so lahko prisluhnili nekaj statistikam o (ne)uspešnosti črpanja denarja iz naslova Razvoja podeželja, pa tudi nekaj podatkom o tem, kakšni smo Slovenci kot potrošniki.
Janja Kokolj Prošek (MKGP) je opozorila predvsem na spremembe temeljne evropske zakonodaje, kar se bo poznalo tudi pri javnih razpisih na področju kmetijstva (iz naslova Razvoja podeželja).
Marjana Peterman (ZPS): "Slovenci smo nadpovprečni porabniki soli, slovenski kruh pa velja za zelo presoljenega!"
Foto: SM
Foto: SM
Prvo temo je dokaj podrobno predstavila Janja Kokolj Prošek s kmetijskega ministrstva. Za začetek je povzela nekaj že znanih dejstev; da znaša skupni fond denarja za vse štiri osi iz omenjenega programa za obdobje od 2007 do 2013 1,16 milijarde evrov, da je največ tega denarja v drugi osi (dobrih 587.000 evrov), odkoder se brez razpisov izplačujejo subvencije oz. neposredna plačila kmetom, ves ostali denar iz preostalih treh osi pa je treba pridobiti preko razpisov. Kokolj Proškova je še povedala, da je MKGP doslej uspešno objavilo 139 različnih razpisov, da pa je bilo daleč najboljše črpanje denarja zabeleženo pri razpisih za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev; za ta ukrep je bilo na doslej sedmih izvedenih razpisih počrpanega že 34 milijonov evrov od skupno 82,3 milijona, kolikor jih je na voljo do leta 2013.
Sicer pa je, po pričakovanjih, doslej bilo največ denarja dodeljena iz druge osi,
torej tiste, od koder se izplačujejo subvencije, in sicer 21,4 odstotka, sledi ji prva os s skupno 19,16 odstotka porabljenega denarja, povprečni odstotek za vse štiri osi pa je obstal pri izračunu 17,97 odstotka, kar našo državo uvršča med srednjeuspešne porabnice evropskega denarja.
Proškova je ob tem opozorila še, da bo letos večina razpisov objavljenih v jesen-
skem času, da pa je že odprt javni razpis za naravne nesreče. Pri tem je poudarila, da so kriteriji za razpise marsikdaj res precej strogi in ostri, da pa po drugi strani opažajo, da s podeželja ne prihajajo nobene (ali zelo malo) ino-vativne ideje, ki bi jih lahko sofinancirali.
Povzela je tudi podatke o stanju zadnje čase precej aktualnih Lokalnih agencijskih skupin (LAS) v Sloveniji; trenutno je potrjenih 33, ki zavzemajo približno 59 odstotkov vsega ozemlja države (razen mest) s približno 47 odstotki prebivalstva. Povprečna velikost ene LAS je 586,4 km2, povprečno število prebivalcev na eno LAS je 38.464, v povprečju pa ena
I je za uvrstitev slovenske popevke na evrovizijskem tekmovanju "malo mar, približno tako kot za lanski sneg ali še manj," se jezi, da je Slovenija v Moskvi nastopila z "absolutno najslabšo skladbo" od vseh, s katerimi se je doslej udeležila Evrovizije."
S takšnim svojim pogledom seveda samo še dodatno dodaja (svoj) prispevek v znamenito slovensko zakladnico samopodce-njevanja in hkrati oholega, če ne celo prezirljivega pogleda na vse, kar se dogaja okoli nas. Hkrati je nekako težko biti povsem nezain-teresiran in ogorčen zaradi slabe popevke (ali česa drugega) ... Kolumnist seveda lahko misli, da je "Evrosong že sam po sebi postal kulturno in politično nepomembna neumnost, ki se šlepa na (domnevno) dobre stare čase, ko sta glasba in televizija - v okvirih kompetitivnega mednarodnega
LAS vključuje šest občin.
Ob koncu svojega predavanja je Kokolj Proškova povedala še, da je zaradi sprememb evropske zakonodaje v pripravi nekaj novih ukrepov za sofinanciranje, med katerimi bo za naše področje zanimiva predvsem možnost sofinanciranja uvedbe širokopasovnih internetnih omrežij na podeželju in ukrep sofinanciranja obnove strmih vinogradov, sicer pa naj bi se novi ukrepi navezovali na podnebne spremembe.
Druga zanimiva govornica na strokovnem posvetu je bila Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je dokaj brez dlake na jeziku povedala, da je znak Dobrote slovenskih kmetij že v sami Sloveniji bolj slabo
druženja - še imeli nek smisel." Je pa seveda vprašanje, na kakšnih domnevah in dejstvih utemeljuje to svoje "prepričanje". Tudi če bi bili soglasni, da gre za "cirkus", ki pove marsikaj (ne ravno najboljšega) o Evropi in predvsem Sloveniji, bi vendarle kazalo dobro pretehtati, ali se v njem izplača vztrajati ali ne. Konec koncev v tem "cirkusu" sodeluje (in želi sodelovati) malodane vsa Evropa, njen vzhod in zahod, ne samo EU ali kakšna druga politična grupacija. S tega vidika je "evropska popevka" (trenutno) eno izmed najbolj popolnih evropskih druženj, ki vsakič pritegne večmilijonsko televizijsko in radijsko gledalstvo ter poslušalstvo. Bolj množičnega in bolj učinkovitega javnega (skupnega) predstavljanja (in tudi promoviranja) evropskih držav preprosto ni. Zaradi tega ni toliko pomembno, da "odkrivamo" "idejne" napake Evrosonga ali da se nasploh zmr-dujemo nad njim, kot da bi imeli samo mi v Evropi prave vrednostne kriterije, kaj je dobro ali slabo, kaj je na dostojni kulturni ravni in kaj ne. Bolj bi se morali spraše-
prepoznaven, da premalo pove o tem, kakšne izdelke reklamira, vsekakor pa je po njenem mnenju vprašljiva vsebina deklaracij, saj naj ne bi bilo dovolj dorečenih standardov, ki bi, recimo, natančno določali, kaj pravzaprav pomeni zapis, da je nekaj pridelano »naravi prijazno«. Petermanova je povzela tudi nekaj rezultatov raziskav Eu-rostata, ki so pokazali, da so najbolj ozaveščeni in tudi zahtevni potrošniki Danci, med najmanj ozaveščene pa spadajo Italijani, Slovenci pa naj bi bili nekje vmes. »Po podatkih iz raziskav v povprečju 51 odstotkov potrošnikov verjame vsebini deklaracije na izdelkih, to pa še ne pomeni, da bodo izdelek tudi kupili. Predvsem je nujno,
vati, kaj je narobe z nami, z našimi zmožnostmi in našimi kriteriji. Če mislimo zares, če je za nas (ne) udeležba v finalnem tekmovanju tako rekoč nacionalna katastrofa, potem bi morale biti vsakoletne priprave na Evrosong nekaj povsem drugačnega, nacionalni projekt, ki bi združil vse, ki lahko na tem področju zares kaj prispevajo. Evropska popevka bi morala biti v Sloveniji pojem za skupne napore za najboljši (skupen) uspeh, ne pa - tako kot je zdaj - vir različnih škandalov in medsebojnih spoti-kanj.
Dnevnikov kolumnist proniclji-vo ugotavlja, da sta v Sloveniji za ocenjevanje različnih (ne)dosež-kov samo dve možnosti, ali evfo-rija ali negativizem. "Če smo vnaprej za, je dobro karkoli. Če smo vnaprej proti, ni dovolj dobro nič," pravi. Žal je (ne da bi se zavedal?) tudi sam "žrtev"tega. Tako se jezi na televizijskega reporterja z Evro-songa, ker je po odpeti slovenski pesmi v Moskvi dejal, da smo se "dobro odrezali", da "smo nastopili pred večstomilijonskim občinstvom in da je to tisto, kar šteje". Kritizira športne poročevalce, ker se jim zapiše, da je bil kdo od slovenskih (športnih) tekmovalcev "odličen osemnajsti".
Je zgolj nastop na Evrosongu
da so informacije na izdelku zelo jasne, resnične in ne-zavajajoče, da jih potrošnik res lahko razume in da lahko razbere, ali morda kakšen izdelek zanj zaradi morebitnih alergij ni primeren,« je povedala Petermanova in ob tem spregovorila še o eni problematični zadevi; da se sicer preverjajo prehrambni izdelki iz določene linije izdelkov, kar pa ni garancija za to, da bo prav vsak izdelek potem tudi kvaliteten, čeprav bi moral biti. Ob tem je navrgla še, da je vzorčenje izdelkov, ki jih opravlja ZPS, finančno precej zahtevna zadeva, zlasti ko gre za prehrambne izdelke, da je MKGP v vseh sedmih letih delovanja ZPS sofinancirala le en takšen projekt, večkrat pa okoljsko ministrstvo. Sicer je ZPS nevladna organizacija, ki se mora financirati iz članarin in uspešno izvedenih projektov.
Še dve zanimivosti je bilo med številnimi drugi podatki slišati iz ust Petermanove; da je, recimo, Irska že uvedla posebna opozorila na pre-hrambne izdelke, ki so lahko škodljivi (podobno kot poznamo na cigaretah), in pa, da smo Slovenci znani kot daleč nadpovprečni porabniki soli; slovenski kruh pa celo velja za zelo presoljenega, ne glede na vrsto!
SM
(brez uvrstitve v finale) že avtomatično neuspeh Slovenije? Zagotovo ne, saj ni malo držav, ki si (neuspešno) želijo, da bi lahko nastopile na tej prireditvi. Seveda ni razlogov za samozadovoljstvo, pa tudi ni za še dodatno (samo)pod-cenjevanje. "Odlično osemnajsto mesto" ni nujno zgolj napihnjen konstrukt nekritičnega športnega novinarja, ki ga je treba z gnusom ožigosati kot pretiravanje in nekaj, kar je nedopustno. Ravno te dni je slovenski vrhunski atlet Matic Osolnikar na televiziji preprečljivo pripovedoval, kako je lahko v določenem razmerju sil tudi osvojitev šestega mesta sanjski in tako rekoč težko dosegljiv vrhunski dosežek ...
Pri ocenjevanju dosežkov in spodrsljajev gre predvsem za pravo mero, za sposobnost (in pripravljenost), da se vse vidi v pravih razsežnostih. Brez pretiravanj. Morda bi kazalo pogosteje ugotavljati, kaj je s svojimi (ne)dosežki Slovenija v Evropi in po svetu. Je občutek, da je v marsičem nad povprečjem, resničen ali pa samo prevara? Nekoč mi je nekdo dejal, da se malokatera država tako vztrajno kot Slovenija (v vsem) primerja z najbolj razvitimi državami. To ni slabo, je še dodal. "To govori o vaši vitalnosti in ambicioznosti".
Jak Koprivc
Uvodnik
Strah
Cisto normalno je, da je vsakega človeka česa strah; to je pač eden izmed naših številnih občutkov. In zdi se mi povsem razumljivo, da nas je, recimo, strah ugriza zelo strupene kače, da nas je strah morebitne hude prometne nesreče ali bolezni, pa še kakšnih bolj ali manj strahu
vrednih zadev.
Sama se ne štejem ravno med bojazljivce; sploh me ni strah kakšnih stvari, ki se jih bojijo nekateri ljudje, kot je npr. letenje z letali - pri tem celo uživam. Pa ni me strah divjanja in visokih hitrosti vožnje, ni me strah vzpenjanja na gore, ni me strah potapljanja, ni me strah teme... Pravzaprav se sploh ne spomnim, česa od takšnih življenjskih, tudi ekstremnih situacij bi me bilo kdaj zelo strah.
Ampak zdaj moram priznati, da me je zadnje dni kar dvakrat zagrabil tisti pravi, prvinski strah. Ne takšen, ko ti začne srce nekoliko hitreje biti in človek postane malo bolj zadihan, ampak tisti strah, ko se človeku zaustavlja dih in ima občutek, da mu v trebuhu leži stokilogramska skala. In ta, resnično pravi strah se pojavi takrat, ko pogledam v nebo in se na njem začno razlivati tiste hudobne temne barve, od črnilasto modre do zlovešče kovinsko sive, ki napovedujejo krepko poletno nevihto. Pa so bile nevihte, zlasti poletne s kakšnim bliskom, gromom in nato krepkim škafom osvežilnega dežja v mojem spominu zelo dobro zapisane.
Od lanskega avgustovskega neurja naprej pa me že ob pogledu na zlovešče megle stisne v želodcu; ponavadi imam še to srečo, da sem ravno v času pripravljajoče se nevihte nekje na cesti v avtomobilu. In odkrito priznam, da me v takih trenutkih, še preden je jasno, ali bo z neba udaril le dež ali spet velike ledene krogle, pošteno strah. Prvič v življenju, čeprav si nikoli ne bi mislila, da me bo kdajkoli strah zgolj pogleda v nebo. Potem ko že pade, karkoli že pade z neba, bodisi dež ali pa tudi za odtenek koruzne toče, je strah mimo, zagrabi me jeza.
Ampak zdaj že točno vem, da me bo ob naslednji napovedi nevihte, če bom spet kje na cesti, ponovno strah. In sem prepričana, da nisem edina s tem strahom. Sprašujem pa se, kakšno za vraga bo potem to poletje, če nas bo kar naprej stiskalo od strahu, kaj bo priletelo iz neba.
Simona Meznarič
Sedem (ne)pomembnih dni
Drugi in tretji
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • 24. seja občinskega sveta
Sprejeli proračun in rebalans
Na 24. seji ormoškega občinskega sveta je bilo na dnevnem redu kar nekaj zahtevnih točk in temu primerno se je seja zavlekla v pozne nočne ure. Začeli so z bolj ali manj komunalnimi temami, ki pa jim je dr. Simon Kolmanič dodal še povabilo za ekskurzijo v javni zavod Ljudska univerza, župan Alojz Sok pa je svetnike obvestil, da imajo že nekaj časa odprto tudi povabilo za obisk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož na Ptuju.
Med tehtnejšimi točkami je bil odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2008. Vsebinsko je točko predstavil Mirko Šerod, ki je tudi takoj v začetku zatrdil, da je s klicem v Ljubljano preveril, ali je potrebno zaključnemu računu priložiti tudi poročilo nadzornega odbora (NO), kar pa naj ne bi bilo potrebno. Opozicijski svetniki so se, nasprotno, sklicevali na poslovnik, v katerem lepo piše, da je priprava takšnega poročila ena osnovnih dejavnosti NO. Slavko Kosi je šel še dalje in je povedal, da brez poročila NO in revizije zaključnega računa ne namerava podpreti. Stanko Podgorelec je zaplet očitno predvidel in je podal na NO pisno pobudo, naj izdajo poročilo, oziroma je pozval člane Marka Anto-liča (LDS), Marijo Glavinič (SLS) in Boštjana Štefančiča
(SDS), naj v nasprotnem primeru odstopijo. Župan Alojz Sok je pomanjkanje poročila NO razumel kot domislico levice, da se lahko napada župana in upravo, medtem ko predsednik LDS Marko Antolič kot predsednik NO ni v dveh letih sklical niti enega sestanka. Občina je za nove člane NO pripravila celo izobraževanje, zato ne sprejema nobenih kritik, da poročila ni. Na koncu so si bili vsi edini, da je čas, da nedelavni predsednik NO odstopi, spomnili pa so tudi na način, kako se je izbiralo člane NO. Dosegli so namreč dogovor, da se podpre Amalijo Lukner, a so se je nekateri očitno ustrašili in kljub sklenjenemu dogovoru glasovali proti njej. Mag. Tanja Vaupo-tič pa je bila mnenja, da se toliko govori o manjkajočem poročilu NO zato, da se odvrne pozornost od odlične-
ga proračuna, ki je vseboval čez 50 % investicij. Na koncu so z 10 glasovi za in 4 proti sprejeli zaključni račun.
Svetniki so soglasno sprejeli tudi rebalans proračuna, o njegovi vsebini pa smo v Štajerskem tedniku že poročali.
V Ormožu 100 novih stanovanj
Zanimiva je še novica o tem, da nek investitor želi pri vinski kleti v Ormožu graditi pet večstanovanjskih enot. Zato so svetniki morali potrditi odstopanje od podrobnega prostorskega načrta. Zaradi novih potreb se zemljišče, na katerem je bilo prvotno zamišljenih 13 samostojnih hiš, razparcelira na pet večjih parcel. Na vsaki naj bi stal večstanovanjski objekt s kletjo, pritličjem, nadstropjem in mansardo. Skupno naj bi se zgradilo 100 stanovanjskih enot. Temu so prirejeni tudi infrastruktura ter parkirna mesta. Podobno
odstopanje od prvotnega načrta so potrdili tudi za novo domišljeni igrišči za odbojko na mivki v Mestni grabi.
Tudi pri šestih kadrovskih zadevah, ki so sledile, je bilo zelo zanimivo. KVIAZ je vsem kandidatom podal pozitivno mnenje. Na sami seji pa so svetniki odločali vsak po svojem prepričanju. Ne da bi kakorkoli pojasnili, kaj je bilo narobe v ormoškem vrtcu, da so zadnjič zavrnili podajo pozitivnega mnenja, so tokrat kandidatki Marjeti Meško dali pozitivno mnenje za ravnateljico Vrtca Ormož, Klavdiji Zorjan Škorjanec za ravnateljico Gimnazije Ormož, dr. Bojanu Burger-ju za ravnatelja OŠ Ormož ter Ernestu Vodopivcu za direktorja Ljudske univerze Ormož. Zapletlo se je pri imenovanju direktorja Javne razvojne agencije dr. Slavka Gregureca. Zlatan Fafulic je opozoril, da agencija ne dela tako dobro, kot je moč razbrati v poročilih, in je predlagal, da se v njenih aktih spremenijo določila, ki opre-
deljujejo pogoje za delovno mesto direktorja agencije. S tem bi omogočili večji nabor kandidatov za direktorja. Svetniki so predlog podprli tako, da dr. Slavka Gregureca niso imenovali za direktorja agencije.
Koliko zaposlenih plačuje ptujska občina
Razpravo o soglasju k imenovanju vodje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, organizacijske enote Ormož, so prekinili in odločanje prenesli na naslednjo sejo sveta. To so podkrepili z utemeljitvijo, da zavod nima akta o sistemizaciji in organizaciji. Za vodjo je bila predlagana Nevenka Korpič. Točka je bila uvod v razpravo v zvezi z registracijo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Slavko Kosi je trdil: »Registracija je bila opravljena v nasprotju s sprejetim odlokom in so nas enostavno priključili, kar pomeni, da Občina Ormož ni soustanovitelj PM Ptuj-Or-mož, ampak so nas priključili na podlagi starejših ustanovitvenih aktov iz leta 1996.« Na sodišču je vložil svoje ne-strinjanje s takim aktom in sodišče na Ptuju je odločanje prepustilo višjemu sodišču v Mariboru. To je razsodilo, da Kosi kot občinski svetnik ne more biti pravno upravičen, da bi lahko podajal ugovore na registracijo. O sami vsebini ugovora pa se ni odločalo.
Kosi je v vsesplošnem nemiru v dvorani orisal potek dogodkov v zvezi z ustanovitvijo Muzeja Ormož in postopki z ustanovitvijo skupnega muzeja. Opozoril je, da v podpisani sousta-noviteljski pogodbi niso za-
ščiteni interesi premoženja Občine Ormož, da ni nikjer zagotovila, da bo javno pooblastilo preneseno na enoto v Ormožu, kar po mnenju Kosija tudi ne more biti, saj ne izpolnjujejo predpisanih kadrovskih pogojev: »To pa zaradi neodgovornega početja sedanjega vodstva občine Ormož, saj je enota izgubila strokovni kader. Oditi so morali Zdenka Kresnik, Marko Melete, Simona Menoni, na odhodu pa je tudi štipen-distka Nina Mertik.« Očital je tudi, da stroški muzeja ostajajo enaki kot prej, ko je bil samostojen, oziroma so na zaposlenega še višji. Danes Občina Ormož za štiri zaposlene zagotavlja 145.000, v samostojnem muzeju pa je za sedem zaposlenih 184.000 evrov. Predlagal je, da svetniki sprejmejo sklep, s katerim ugotavljajo, da je bila z ukinitvijo samostojnega muzeja povzročena velika škoda, ki onemogoča razvoj muzejske dejavnosti, ki je preprečila pridobitev javnega pooblastila, da je župan podpisal škodljivo pogodbo za interese Občine Ormož, da je izvršena registracija v nasprotju z ustanovitvenim aktom. Od župana je bilo zahtevano, da vloži tožbo na ničnost sklepa o registraciji. Takoj naj tudi pripravi vso potrebno dokumentacijo za izločitev enote v samostojen muzej in obvesti ministrstvo, da se javno pooblastilo za občino Ormož ne podeli nobenemu drugemu muzeju. Župana je tudi pozval, naj objavi zapisnik sestanka pri ministru Simonitiju leta 2007. »Država na Ptuju plačuje plače 54 zaposlenim, le enega plačuje Občina, nam pa so naprtili plačilo za zaposlene v naši enoti. Ali je to pošteno?«
Župan Alojz Sok je povedal, da je bila odločitev na referendumu takšna, kot je bila, da so ljudje odločili, da želijo muzej skupaj s Ptujem. Spomnil je tudi na dejstvo, da se je občina razcepila in da ostalima dvema ni bilo do samostojnega muzeja, rešitev so videli v skupnem. Zanikal je tudi, da bi kdo koga nagnal, menda je celo prosil bivšo direktorico, naj ostane, pa je protestno odšla. Pohvalil je delo zaposlenih, sedaj imajo celo z manj zaposlenimi enako število razstav letno. Veliko več bo jasnega tudi 9. junija, ko se bosta skupaj z Alešem Arihom, direktorjem muzeja, z ministrico Majdo Širca pogovarjala glede medsebojnih relacij.
Viki Klemenčič Ivanuša
Zupan krati pravico do dela
Na 24. seji občinskega sveta je župan Alojz Sok novinarjem prepovedal fotografiranje. Za to opravilo naj bi bilo zagotovljenih prvih 15 minut seje, nato pa je fotografiranje prepovedano, ker vznemirja svetnike in ker bi novinarji lahko ujeli katerega svetnika v neprijetnem položaju. Bogomir Luci je nato dovolil, da se njega fotografira vso sejo, saj ni, tako kot župan, fotogeničen le prvih 15 minut.
Zadeva bi bila zabavna in smešna, če ne bi opozorila na to, da si župan prilašča pravice, ki mu ne gredo, in da je po despotstvu presegel celo svojega predhodnika Vilija Trofeni-ka. Občinski svet v svojem poslovniku nima opredeljenega načina dela novinarjev, se pa obvezuje, da je dolžan omogočati delo novinarjem in jih obveščati o svojem delu. Seja je lahko zaprta za javnost, če vsebina to zahteva, sicer pa so lahko na seji prisotni vsi, ki popoldne nimajo kaj početi. S seboj lahko prinesejo fotoaparate in fotografirajo, snemajo ali vrtajo po nosu, prav nič od tega ni prepovedano.
Če bi imel kdo preveč časa in energije, bi lahko začel razmišljati o kršitvah, ki si jih je tega lepega ponedeljkovega popoldneva privoščil župan Sok in bi po stari ormoški navadi končal na sodišču. Začnemo lahko kar takoj pri Ustavi. Resno je posegel v pravico do dela kot eno temeljnih pravic. Diskriminiral je novinarje, saj je prepovedal le fotografiranje in onemogočil delo tistim, ki delajo za tiskane in elektronske medije. Zanimivo, da pa so lahko celo sejo nemoteno snemali naprej s kamerami. Tudi radijski novinarji so mirno nastavljali svoje mikrofone. Očitno ni bila težava v samem delu novinarjev, ampak v tem, da je želel onemogočiti delo točno določenih novinarjev. O novinarski svobodi ne bom zgubljala besed. Vse te kršitve pa bi najbrž bile lahko zanimive tudi kakšnemu inšpektorju.
Na način, kot si župan Sok predstavlja urejati reči, lahko morda v domači kuhinji prepove, da se kuha paradižnikova juha ali da se jedo bomboni. Če pa hoče svoje želje uresničiti v političnem življenju, pa potrebuje za to osnovo v zakonih ali drugih aktih. To bi od politika, ki je kar nekaj časa preživel v državnem zboru in se tega tako rad spominja, vsekakor pričakovali. Na občini bodo morali spisati kakšno pisarijo, jo nato sprejeti na svetu. Potem bomo vsi vedeli, kakšna so pravila dela v občinskem svetu, in se jih držali. Trenutne županove muhe in napadi togote pa zaenkrat nimajo pravnomočnosti. Je pa počasi zaskrbljujoče, kaj neki bo župana motilo prihodnjič. Ošiljenost svinčnika?
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • 28. seja sveta mestne občine
Svetniki na hitrico opravili z novo občino
Z dnevnega reda 28. seje mestnega sveta, ki je bila 25. maja in na kateri naj bi razpravljali o 17 točkah dnevnega reda, so ptujski mestni svetniki najprej umaknili predlog sklepa o soglasju k delovni uspešnosti direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj za leto 2008, zatem pa predlagani dnevni red razširili z novima dvema točkama: mnenjem mestnega sveta k predlogu za začetek postopka za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče ter s sklepom o izdaji soglasja Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož za pridobitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev.
MO Ptuj se je s pridobitvijo pooblastila strinjal, ker ta sklep tudi ne bo imel finančnih posledic za občinski proračun. Za opravljanje javne službe v pooblaščenih muzejih bo sredstva skladno z zakonodajo zagotavljal državni proračun.
Hitri postopek pa so svetniki izglasovali pri porabi proračunske rezerve, po katerem se bodo sredstva proračunske rezerve v letu 2009 v višini nekaj nad 903 tisoč evrov porabila za odpravo posledic neurja avgusta 2008 in za plaz v Maistrovi ulici. Namenska sredstva, ki so jih do konca aprila letos prejeli iz državnega proračuna v višini nekaj nad 193 tisoč evrov, so namenili za odvoz azbestne kritine, ki jo je Čisto mesto odpeljalo že lani. Od zavarovalnice Generali so prejeli dobrih 14 tisoče evrov, namenili pa jih bodo za obnovo streh v lasti MO Ptuj. Za sanacijo posledic neurja s točo so občanom in upravljavcem stavb dodelili še 20.320 evrov iz nerazporejenih državnih sredstev in 5020 evrov iz sklada rezerv. Stanje na skladu rezerv je bilo ob koncu aprila letos 620.585 evrov. Po zakonu o javnih financah se sredstva proračunske rezerve uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč - zemeljskih plazov, močnega vetra, toče ali druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile, in za ekološke nesreče.
K podaji mnenja k predlogu za začetek postopka za ustanovitev nove občine je ptujski mestni svet pozval dr. Pavel Gantar, predsednik dr-
Foto: Črtomir Goznik
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij, je svetnikom pokazal, kako je potrebno delati, ko gre za prireditve javnega značaja v MO Ptuj. Poročilo jim je bilo predstavljeno, še preden se je prireditev končala.
žavnega zbora. Rok za podajo mnenja se izteče 15. junija 2009. Ptujski mestni svet je pohitel in pričakovano negativno mnenje podal že na majski seji, še pred tem pa so mestni svetniki o pobudi za ustanovitev nove občine polemično razpravljali na izredni seji, ki je bila 19. maja, kjer ni bilo podpore tej pobudi. Zdaj so dobili priložnost, da razpravljajo tudi o elaboratu, v katerem so podani geografski, zgodovinski in gospodarski razlogi za ustanovitev nove občine, ker pa so že predhodno ugotovili, da niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove občine, ker bi bila ustanovitev nove občine le iz dela naselja Ptuja v nasprotju z dosedanjo prakso ustanavljanja novih občin, te razprave ni bilo. Predlagatelj zmotno navaja ustanovitve nove občine na območju treh naselij (Breg, Turnišče in Suha veja), saj ta dejansko nimajo
statusa samostojnih naselij, temveč so del naselja Ptuj, so med drugim v mestnem svetu zapisali v negativno mnenje.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je predlagal, da o mnenju ne bi razpravljali, ker so o pobudi že veliko razpravljali. Svetniki so priporočilo vzeli na znanje in tudi niso razpravljali o podanem negativnem mnenju.
Ob koncu seje je nezadovoljstvo izrazila svetnica SDS Silva Fartek, članica civilne iniciative, ker ni bilo mogoče razpravljati o mnenju za ustanovitev nove občine v povezavi z elaboratom za njeno ustanovitev. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je odgovoril, da je samo predlagal, da o mnenju ne bi razpravljali, ni pa razprave prepovedal. Ne drži pa tudi zapisano v negativnem mnenju, da so se o pobudi izjasnili tudi predstavniki društev na območju ČS Breg-Turnišče, je povedala Fartko-
Foto: Črtomir Goznik
Svetniki mestnega sveta so tokrat kar po vrsti izražali nezadovoljstvo nad odgovori občinske uprave na svoje pobude, predloge in vprašanja. Nezadovoljen je tudi svetnik SDS Milan Petek, ki tudi po dveh odgovorih še ne ve, kdaj bodo v resnici končana dela na magistralni cesti Ptuj-Grajena-Vurberk.
va. Na izredni seji ČS sta se negativno o pobudi izrekla predstavnika društva upokojencev in gasilskega društva, na območju četrti pa delujejo še druga društva.
Ptujski mestni svetniki so imeli na 28. seji tudi kadrovske zadeve, v paketu so sprejeli pozitivno mnenje k imenovanju Branka Kumra za direktorja Šolskega centra Ptuj, mag. Branke Kampl Regvat za ravnateljico Ekonomske šole Ptuj, dr. Vladi-mirja Korošca za ravnatelja Biotehniške šole Ptuj, Rajka Fajta za ravnatelja Elektro računalniške šole Ptuj in Bojana Lampreta za ravnatelja Strojne šole. Vsem mandat poteče junija. Še pred mestnimi svetniki so dobili podporo sveta zavoda. Albin Pišek (DeSUS) pa je bil mnenja, da bi se vodstvo centra oziroma vsi ravnatelji morali ob podaji pozitivnega mnenja tudi zavezati k temu, da bodo bolj skrbeli za okolje šolskega centra oziroma posameznih šol, ker je navsezadnje to del družbene odgovornosti, ki ga imajo do okolja, v katerem delujejo.
Ker je z mesta predsednika in člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja odstopil Jože Glazer, je bilo potrebno izvoliti novega predsednika in člana iz vrst SD, ki ji pripada mandat. Miran Meško (SD) je sicer postal član komisije, ni pa mogel prevzeti predsednikovanja, ker vodi že odbor za okolje in prostor, ker naj bi veljal dogovor, da svetnik naj ne bi vodil dveh odborov. Zato so za novega predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenovali mag. Mirana Kerina, ki je to komisijo vodil že v prejšnjem mandatu mestnega sveta.
Pod streho so ptujski mestni svetniki spravili tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Štuki-Marof, kjer naj bi Tuš gradil trgovski center. Razpravo o cenah pogrebne in pokopališke dejavnosti, Komunalno podjetje Ptuj je predlagalo nove cene, bodo še nadaljevali. Pripomb je veliko, Komunalno podjetje pa bodo pozvali, da pripravi vse strokovne podlage za nadaljnje odločanje. Na novem ptujskem pokopališču bodo potrebne številne spremembe. Tudi na 28. seji mestnega sveta je bilo več mestnih svetnikov nezadovoljnih z odgovori, ki so jih prejeli na svoja vprašanja, pobude in predloge.
Od tod in tam
Ptuj • Razglasili najboljše centre zdravja
Foto: Črtomir Goznik
V klubu Gemina XIII. hotela Primus so 20. maja podelili priznanja, plakete in skulpture, najboljšim slovenskim wellness centrom v sezoni 2008/2009. Centre je ocenila javnost, prvič pa tudi posebna strokovna komisija. Valens Augusta Wellness centru Term Ptuj so obiskovalci v kategoriji turizem - veliki namenili drugo mesto. Kot je po razglasitvi rezultatov povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, so z rezultatom zelo zadovoljni. Obiskovalci so ga ocenjevali prvič, saj so ga odprli jeseni 2007. Slovenski wellness centri se s svojo ponudbo lahko enakovredno kosajo s tovrstnimi centri v tujini. Pri tem pa se trudijo biti kar se da inovativni.
MG
Ptuj • Avtobus Nove Slovenije na poti
Foto: Črtomir Goznik
Evrobus s kandidati Nove Slovenije za evropske volitve se je 25. maja ustavil na Ptuju, kjer so si med drugim ogledali tudi razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Nosilec liste Lojze Peterle je povedal, da se na Ptuju vedno dobro počuti. Kampanja za volitve ni utrudljiva. »Od Slovenije se ne morem nikoli utruditi, v njej uživam. V mesecu dni, kolikor traja volilna kampanja, bomo kot edina lista obiskali skorajda vse kraje v Sloveniji, do zadnje vasi.«
MG
Ptuj • Novi prostori TA Kurent
Foto: Črtomir Goznik
Najstarejša ptujska zasebna družinska turistična agencija Kurent, ki je skupaj z mlado slovensko državo previharila že marsikateri vihar, je po številnih selitvah od leta 1992 naprej, končno le pristala v primernih prostorih. Tudi za sedanji lokal v lasti MO Ptuj je bila vrsta dolga, po petih letih čakanja pa je napočil čas, da seje v pritlične prostore z izhodom na ulico v Lackovi ulici preselila tudi TA Kurent Majde Pečnik in Suzane Sedlašek. »Odpustek« je ob tej priložnosti dobil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan s sodelavci, kije po številnih prošnjah le našel rešitev tudi za turistično dejavnost, ki mora biti dostopna. V teh časih pa še posebej, ko se že močno pozna, da denarja ni. Lastnica Majda Pečnik se bo po najboljših močeh trudila tudi v kriznih časih z dobrim in solidnim delom, ki ji je že doslej prineslo zveste stranke.
MG
Kidričevo • Občino in civiino iniciativo skrbi kopičenje gum
Ce bo zagorelo tretjič, bo to absurd in ekološka katastrofa!
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl: »Enajst mesecev po podtaknjenem požaru prihajamo do resnic, ki bodo razkrinkale povzročitelje.«
sicer s sklepom 30. januarja letos zahtevi občine ugodilo in dovolilo obnovo postopka ter v tem času zadržalo izvajanje obstoječega gradbenega dovoljenja. Na osnovi tega sklepa je gradbeni inšpektor podjetju AP izdal prepoved dovoza gum v jamo, vendar je podjetje s pritožbo uspelo izpodbiti ukrep inšpektorja, češ da se dovoz gum v jamo naj ne bi izvajal v okviru izpodbijanega gradbenega dovoljenja.
Medved je dejal, da je bila Občina Kidričevo prek svojih strokovnih sodelavcev, župana in podžupana v stalnem stiku z MOP in je vedno izvajala asistenco pri vseh ukrepih MOP, vendar so odločitve o sanaciji jame po dveh velikih požarih na MOP zastale, čeprav so prav na njihovo željo določili termine za sestanke, a iz strani ministrstva ni bilo odziva. Občinski svet je imel po drugem velikem požaru kar dve izredni seji, na katerih je razpravljal o sporni sanaciji deponije v Lovrencu, ki jo izvaja podjetje AP, in sprejel sklepe glede zahtev do MOP, kjer so izdali vsa dovoljenja za sanacijo. Sporna sanacija je tudi skoraj stalna točka redni sej občinskega sveta in tudi odbora za varstvo okolja in požarno varnost, vendar v okviru svojih pristojnosti ostajajo nemočni.
Razočarani so tudi nad ne-odzivanjem sedanjega ministra za okolje in prostor Karla Erjavca, saj kljub večkratnim pozivom ni našel časa za pogovor z njimi. Zaradi vsega tega razumejo strah občanov pred morebitnim novim požarom, saj bi to pomenilo ekološko katastrofo za širšo okolico. Zato si bodo prizadevali in naredili vse, kar je v okviru njihovih pristojnosti, da do tega ne bi prišlo, še naprej si bodo prizadevali, da bi do pogovora z ministrom Erjavcem prišlo čim prej, prav tako z odgovornimi v podjetju AP, saj želijo doseči rešitev
problematike, predvsem pa, da ne bo več ogrožena varnost okolja in občanov.
Da je tako mnenje celotne vladajoče občinske koalicije LDS, Zares in DeSUS, je novinarjem zatrdil vodja koalicije Zoran Žunko in ob tem poudaril, da občina kljub številnim prizadevanjem ostaja nemočna, saj na ministrstvu ni za rešitev tega problema nobenega interesa, »čeprav gume niso naš problem, ampak problem države«. Sicer pa je tudi on dejal, da ne bi bilo s sanacijo prav nič narobe, če bi se izvajala po pravilih in vseh veljavnih dovoljenjih. Pa se očitno ne, še več, gradbeni inšpektor naj bi pred mesecem dni ocenil, da je v deponiji ponovno od 5.000 do 6.000 kubičnih metrov odpadnih gum. Spomnil je na besede Bernarde Podlipnik, ki jih je lani izrekla pred kamerami, da te gume nimajo v jami kaj iskati, da morajo takoj ven, pa tudi na besede lastnika Albina Brenclja, ki je po požaru pred kamerami izjavil: »Jaz sem z gumami za vedno končal!« Žal se to ni zgodilo in občina več kot je do sedaj storila za rešitev tega problema, ne more, saj nima takih pristojnosti, zato je novinarje zaprosil za medijsko podporo in pomoč, da bi »ta zamotan klobčič vendarle pričeli odmotavati v pravo smer«.
Civilna iniciativa bo zahtevala odstop ministra Erjavca
Za skoraj iste cilje kot občina se zavzemajo tudi predstavniki civilne iniciative za sanacijo deponije odpadnih gum, ki je bila ustanovljena julija lani, po drugem velikem požaru odpadnih gum na lovrenški deponiji. Kot je poudaril Jože Medved, ki vodi tudi civilno iniciativo, so bile njihove zahteve takojšnja prekinitev dovoza in
Foto: M. Ozmec
Na zaskrbljenost občine Kidričevo in civilne iniciative sta novinarje opozorila podžupan Jože Medved (v sredini) in vodja vladajoče koalicije Zoran Žunko (desno).
Vodstvo občine Kidričevo je resno zaskrbljeno zaradi kopičenja velikih količin odpadnih gum, ki jih podjetje Albin Promotion vozi na odlagališče v Lovrencu iz sosednje Italije, zato so na novinarski konferenci v sredo, 27. maja, izrazili zaskrbljenost, da ne bi po dveh katastrofalnih podtaknjenih požarih, lani in predlani, zagorelo še tretjič; to bi bil absurd in ekološka katastrofa.
Kot je povedal podžupan občine Kidričevo Jože Medved, so tiskovno konferenco sklicali na zahtevo predsednika občinskega odbora za varstvo okolja in požarno varnost, ki pa kljub njegovemu pozivu na konferenci ni hotel sodelovati, sicer pa želijo javnost seznaniti s prizadevanji občine, da bi sanacija gramoznice v Lovrencu potekala po določilih gradbenega dovoljenja, saj sumijo, da ta ne poteka tako, kot bi morala.
Medved je pojasnil, da ima občina na svojem območju večje število opuščenih gramoznic, ki so v glavnem postale divja odlagališča odpadkov, zato si prizadevajo, da bi te gramoznice čim prej sanirali in s tem odpravili nevarnosti. Ena od takih odlagališč je bila tudi gramoznica v Lovrencu, za katero je podjetje Albin Promotion dalo ponudbo, da vse odpadke odstrani in jo sanira z granulatom odpadnih avtomobilskih gum, pomešanim z zemljo, za kar naj bi si pridobilo vsa ustrezna dovoljenja.
Občina Kidričevo je s sklepom občinskega sveta omenjenemu podjetju dala služnost na parcelah, kjer leži gramoznica, vendar se način sanacije po njihovih trditvah ni izkazal kot dobra rešitev, saj sta se podjetju Albin Promotion zgodila kar dva velika požara, v katerih je zgorelo več tisoč ton celih avtomobilskih gum. Zaradi tega je občinski svet sklenil, da je treba takšno sanacijo gramoznice prekiniti in jamo sanirati na ekološko nesporen način.
Pri tem je Medved poudaril, da občina Kidričevo pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za sanacijo ni bila stranka v postopku, zato tudi ne poznajo podrobnejše vsebine projekta sanacije. Do včeraj pa iz Ministrstva za okolje in prostor (MOP), kljub večkratnim pisnim zahtevam in opozorilom, niso dobili projekta za sanacijo gramoznice. Inšpekcijske službe so jim sicer zagotovile, da ima podjetje Albin Promotion vsa ustrezna dovoljenja, zato tudi ni smiselna zahteva nekaterih svetnikov po odvzemu služnosti, s čimer bi občina Kidričevo sicer lahko ustavila sporno sanacijo jame.
Po pridobitvi pravnih mnenj o možnih posledicah zaradi odvzema služnosti občinski svet ni sprejel take odločitve, ampak je občina izpodbijala gradbeno dovoljenje, saj bi občina kot lastnica zemljišča pri pridobitvi pravnih mnenj morala biti stranka v postopku. Ministrstvo je
predelave gum v gramoznici, takojšnja izdelava analiz podtalnice, zraka in poljščin po požaru in takojšnja sanacija deponije po dveh požarih na ekološko nesporen način. Pri tem so lani v predvolilnem času dobili veliko obljub od takratnega ministra Janeza Podobnika, vendar je bilo malo uresničenih.
Vlada RS je sicer septembra lani sprejela Program sanacije deponije gum, ki bi se moral začeti izvajati takoj po objavi v uradnem listu, vendar se še do danes ni zgodilo nič. Tudi po tem, ko je prevzel funkcijo novi minister Karel Erjavec, ne, čeprav so mu takoj poslali sklepe civilne iniciative in pismo, v katerem so ga podrobneje seznanili z vso problematiko.
Na njihovo veliko razočaranje pa je podjetje Albin Promotion v aprilu na dno jame ponovno navozilo velike količine gum iz Italije, ponovno so pisali ministru, ponovno so sledili telefonski razgovori, tudi z Bernardo Podlipnik in tajništvom ministra, vendar do ministra do včeraj še niso uspeli priti. Po njihovi trditvi pa se v jami ni zgodilo nič v smislu sanacije, v teh dneh pa so dobili nove, sicer neuradne informacije o nameravanem dovozu novih, še večjih količin odpadnih gum v gramoznico, zato jih je strah, da bi prišlo še do tretjega požara, kot se je to zgodilo že dvakrat doslej, čeprav je lastnik podjetja zatrjeval, da do požara ne more priti in da je on z gumo za vedno končal. Civilna iniciativa še vedno zahteva, da se ustavi dovoz gum v jamo, da se izvede sanacija po programu vlade RS ter da jih minister Karel Erjavec sprejme na po-
govor. Če se to ne bo zgodilo v 14 dneh , pa bodo zahtevali Erjavčev odstop, je povedal predsednik civilne iniciative Jože Medved.
Albin Brencl krivdo zavrača
Lastnik in prokurist firme Albin promotion Albin Brencl pa nam je v zvezi s tem poslal izjavo za javnost, v kateri piše: »Enajst mesecev po podtaknjenem požaru prihajamo do resnic, ki bodo razkrinkale povzročitelje. Že lani oktobra bi bila predelava gum na lokaciji Kidričevo ukinjena, če bi predstavniki Občine to res hoteli. Odločili so se za drugo pot - narediti nas krive in nas nagnati. Ker nismo krivi in kot edini oškodovanci, smo se začeli braniti. Z izsiljevanjem Ministrstva in inšpektorjev sta g. Medved in Občina Kidričevo proti nam sprožila 64 inšpekcijskih pregledov.
Do končne resnice sta ostala še dva problema. Prvi je kazenska preiskava proti odgovornemu za način gašenja. Izvedenska mnenja strokovnjakov dokazujejo, da je bilo nekaj hudo narobe. Požar bi moral biti pogašen v štirih urah in predvideni strošek okoli 20.000 evrov. Naš je trajal 24 ur in povzročil za 126.000 evrov stroškov. Če zjutraj ne bi bilo dima, škandala ne bi bilo. Postavlja se vprašanje: Ali je moralo goreti tako dolgo?
Drugi problem je obnova postopka gradbenega dovoljenja, izdanega decembra 2007. Zahtevo za obnovo je vložila Občina Kidričevo oktobra 2008 z utemeljitvijo, da so za naše gradbeno dovolje-
nje izvedeli v sredini oktobra 2008, čeravno so po medijih že tri mesece pred tem zahtevali, da nam MOP gradbeno dovoljenje odvzame. To je večkratno kaznivo dejanje, saj imamo dokaz, da smo jih o dovoljenju obvestili že decembra 2007 in gradbišče je bilo označeno v skladu z zakonom. Ko se končata dokazna postopka, bo možnost Občine in g. Medveda za izsiljevanje MOP in pritiskov na inšpektorje, ki so v tem obdobju tudi prekoračili meje razuma, dokončno končana in ostalo bo vprašanje, kdo bo vse to plačal.
Stanje na gradbišču: trenutno je na njem zaposlenih 12 ljudi ter zunanji izvajalci.
Prevzemamo italijansko surovino, saj nam je bil prevzem slovenske gume takoj po požaru prepovedan. Kljub vsem dovoljenjem smo ostali brez prihodkov, obveznosti in stroški so ostali in morali smo reagirati, da ohranimo delovna mesta. Mletja gume ne smemo nadaljevati do končanja obnove postopka iz zahtevka Občine Kidričevo, ki kljub temu zahteva dokončno plačilo služnosti, čeprav je zaradi njih ne moremo koristiti.
Objekt je varovan 24 ur in v veliko pomoč nam je policija. Zaradi nespoštovanja približevanja gradbišču je bilo kaznovanih že nekaj oseb, posnamemo vse, ki se objektu približajo in te podatke posredujemo. Trenutna skladiščena količina gum je 3000 ton od 15.000 dovoljenih. Ker se bliža obletnica obeh požigov in je požigalec verjetno zelo nervozen, smo nadzor še poostrili.«
M. Ozmec
6 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 29. maja 2009
Vino • Ptujska klet - klet z največ odličji v Sloveniji
„Po sodih se ne trka!"
Zadnja v nizu številnih odlikovanj, ki jih je Ptujska klet prejela za svojo blagovno znamko vin Pullus, je bera kar sedmih priznanj s slovitega londonskega ocenjevanja vin Decanter. Pullus je v domačo klet tokrat prinesel kar sedem medalj; eno zlato, tri srebrne in dve bronasti.
Konkurenca na Decan-terju res ni bila majhna; za prestižna odlikovanja je se namreč potegovali kar 10.285 vin,, ki so jih kleti z različnih koncev sveta poslale v ocenjevanje, z zlatom pa je bilo odlikovanih le 2,8 odstotka vseh vin. Med temi je bil tudi pullus -laški rizling 2008, sladko vino.
„Na področju kletarjenja in s tem kakovosti vina smo na Ptuju uspeli narediti ponoven kakovostni preboj. Že lansko leto smo na domačih in mednarodnih ocenjevanjih dosegli enkratne uspehe, letošnje leto pa bo, kot kaže, prineslo ponovno potrditev," je po uradni podelitvi odličij povedal Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti, ki je še posebej ponosen na uspehe kleti v Londonu, predvsem zaradi majhne količine vzorcev, ki so prejeli odlikovanje.
Pullus pa je, kot rečeno, Ptujski kleti prinesel še šest odlikovanj oziroma medalj, zato je navdušenje vseh zaslužnih, zlasti enologa Bojana Kobala in pa seveda direktorja Sajka, povsem razumljivo: „Ob omenjeni zlati medalji so srebrne medalje osvojili pullus - sauvignon 2008, pullus - sauvignon G 2008 in sladki pullus - šipon 2008, bronaste pa pullus - sivi pinot 2008 in pullus -zvrst 7 sodov 2008. Poleg vseh medalj pa je posebno pohvalo dobil še pullus - tra-minec G 2008.
Poleg Decanterja pa se je pullus odlično izkazal tudi na bruseljskem vinskem ocenjevanju, kjer je zlato medaljo prejel pullus - sauvignon 2008. Tako pullus svojo kakovost znova dokazuje že od rojstva blagovne znamke naprej. Zadnje medalje bodo dodatno ozaljšale vitrino, med katerimi v lanskem letu izstopajo pullus - polsuha penina 2005, ki je osvojila sodnike na mednarodnem ocenjevanju Vinoforum 2008 in prejela svetovni šampionski naziv, pullus - suha penina 2005, ki je prejela šampion-ski naziv v Gornji Radgoni, in dva svetovna šampiona z ljubljanskega ocenjevanja vin - izjemni pullus - sauvignon 2007 ter pullus - penina rosé 2006. Vsa odličja, ki jih je zbral pullus, zagotavljajo Ptujski kleti mesto na čelu najbolj odlikovanih kleti v Sloveniji!"
Pullus G - vino za točko G
Sicer pa so letošnji Decanter ptujski vinski vodstveni možje izkoristili še za eno priložnost: javnosti so namreč prvič predstavili novo serijo polnitev pod imenom pullus G, o kateri Andrej Sajko pravi: „Pullus G potrošnikom zagotavlja najboljše. Pullus G je gospod Pullus, s pomočjo katerega lahko iščemo in tudi najdemo točko G okušalnih brbončic!"
Zanimivo je dejstvo, da je najvišje priznanje, zlato medaljo na Decanterju, prejelo sladko vino, čeprav Ptujska klet paradne konje svojih vinskih polnitev stavi na prodajne trende nesladkih, sadnih in lahkih pitnih vin. Sajko je to komentira takole: „Ptujska klet je na Decan-terju sodelovala s pullusi v različnih kategorijah, kjer se znotraj vsake ocenjuje in odlikuje le najboljša vina, ne ozirajoč se na morebitne prodajne trende. Slednje namreč oblikujejo ljudje, vina pa ocenjuje stroka. Ptujska klet ima ne glede na vinarske prodajne trende v svojem asortimanu celoten spekter vin. Glavnina so res suha in trendovska vina, še vedno pa v celoti izkoristimo naravne danosti Haloz in Slovenskih goric in iz grozdja potegnemo tisto, kar za posamezno sorto ocenimo za najbolj optimalno. Tudi v svetu je segment vin, ki je sladek in večno popularen. V mi-
Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti, je nad zadnjimi odličji za pullus na Decanterju navdušen: „Glede na hud tržni boj na vinskem trgu, izvozne ambicije in odnose do vinskih trgovcev že stara trgovska pravila v vinarstvu zapovedujejo, da se o količinah ne govori, dokler vino ni prodano. Na tej zakonitosti temelji dejstvo, da v kleti obiskovalcem ali vinskim trgovcem nikoli ni bilo dovoljeno trkanje po sodih."
slih imamo svetovno znana vina porto in šeri, marsalo ter podobne kategorije, ki s svojim sladkim okusom navdušujejo svoj segment vinskih ljubiteljev in kupcev. Stil svežih vin iz Ptujske kleti je ne glede na preostanek sladkorja takšen, kot ga narekujejo trendi: pullusi so izrazito sadni in sveži, iz njih pa veje primarna sortnost. Dokaz za pravilno širino so letošnja zlata odličja - na Decanterju je zlato medaljo prejel sladek pullus - laški rizling 2008, na bruseljskem pa suhi pullus - sauvignon
2008. Tudi v preteklih letih so se na ocenjevanjih izkazala suha vina. Spomnimo se samo dveh suhih šampionov - pullus - suha penina 2005 in pullus - sauvignona 2007 ter drugih, ki so navduševali v svojih kategorijah."
Z odličji raste tudi cena vin
Na vprašanje, koliko steklenic nagrajenega sladkega laškega rizlinga ima Ptujska klet in kakšna bo zdaj njegova cena, pa Andrej Sajko ne daje točnega odgovora, pač
Blagovna znamka vin Pullus iz Ptujske kleti je svoj uradni pohod na tržišča začela pred dobrim letom in pol; tako so ji ob prvi predstavitvi nazdravili generalni direktor PP Ptuj Roman Glaser, direktor Ptujske kleti Andrej Sajko in glavni enolog Bojan Kobal. Od takrat so ta vina na različnih tekmovanjih prejela številna visoka odličja.
pa pravi: "Več kot je medalj, bolj raste tudi cena vina. In to je tudi vložek Ptujske kleti ne le v lastna vina, temveč tudi v promocijo ptujskih, štajerskih in slovenskih vin. V Ptujski kleti bi najraje Slovenijo videli kot izjemno vinsko destinacijo, kjer bi vsi ponujali vrhunska nagrajena vina. Glede na hud tržni boj na vinskem trgu, izvozne ambicije in odnose do vinskih trgovcev že stara trgovska pravila v vinarstvu zapovedujejo, da se o količinah ne govori, dokler vino ni prodano. Na tej zakonitosti tudi temelji dejstvo, da v kleti obiskovalcem ali vinskim trgovcem nikoli ni bilo dovoljeno trkanje po sodih. Zaradi tega pričakujemo tudi vaše razumevanje, da v interesu vseh ptujskih vin in ustvarjanja ustrezne pogajalske pozicije v odnosih z vinskimi trgovci in drugimi kupci o količinah ne moremo govoriti, dokler vino ni v celoti prodano."
Sicer pa Sajko glede vinskih zalog v Ptujski kleti še dodaja: „Staro vinarsko izročilo govori, da se v gosteh ne spodobi trkati po sodih, saj bi lahko v tem primeru ocenili, koliko vina ima gostitelj še na voljo za prodajo. Skladno s tradicijo lahko zagotovimo, da je v Ptujski kleti dovolj vina, da zadovoljimo vinoljubce tako v Sloveniji kot tudi v drugih deželah. Sicer pa so zaloge v okviru zadovoljevanja vseh tržnih priložnosti, z njimi pa skrbno
upravljamo, tako da lahko oskrbujemo vse naše kupce v celotnem letu oziroma od trgatve do trgatve."
Letos manj vina, a vseeno z dobičkom
Prav tako ostaja zavita v skrivnost uspešnost prodaje pullusov v lanskem letu, saj direktor Sajko pravi le,da prodaja polnitev pullus teče po načrtih, največji prodajni delež pa ima haložan, ob njem pa še sveže polnitve pullusov vseh sort in pullus cuvee: „Sicer pa je leto 2008 v proizvodnji vina in grozdja zaznamovano kot leto katastrofalnih neurij, ki so se v poznih spomladanskih in poletnih mesecih odvijala na področju Haloz in Srednjih Slovenskih goric. Katastrofalna toča je v avgustu na področju Srednjih Slovenskih goric popolnoma uničila 80 hektarjev vinogradov in tam zaradi stoodstotne nastale škode trgatev sploh ni potekala. Posledice bodo vidne tudi letos in naslednje leto, ko lahko prav tako pričakujemo znižan pridelek. Tudi na področju Haloz, kjer je toča klestila kar trikrat, smo imeli pridelek zmanjšan za 30 odstotkov. Tako smo skupaj v lanskem letu prevzeli milijona kilogramov grozdja in pol, kar je za milijon manj od načrtovanega. Izpad bo seveda zaznati tudi na prodajnem področju, kjer letos pričakujemo nekaj manjšo realizacijo kot v lanskem letu, leto pa načrtujemo zaključiti z dobičkom."
Med zanimivejšimi izvoznimi trgi, kamor se s pul-lusom usmerja Ptujska klet, so po besedah Sajka ZDA, Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Rusija ipd. Sajko ob tem pravi, da ves čas vlagajo veliko energije v iskanje novih trgov: „ Trud se je izkazal že v preteklih letih, tudi v lanskem, ko smo v ZDA, ki so eden izmed naših strateških trgov, poslali prve pošiljke vin Pullus. Trend povečanega izvoza vin se nadaljuje tudi letos, največji tuji trgi Ptujske kleti pa so še vedno ZDA in Evropa, kjer poleg že omenjenih držav izvažamo še v skandinavske dežele, tradicionalen trg pa je še vedno tudi na območju držav, nastalih na območju republik Jugoslavije."
Foto: SM
Foto: SM
Videm • Z majske seje občinskega sveta
V nov vrtec bodo stisnili še en oddelek
Torkova večerna seja videmskega občinskega sveta, na kateri so si svetniki zadali obravnavati 15 točk dnevnega reda, je tokrat minila brez večjih nesoglasij ali glasnih besed; morda zato, ker je bilo toliko bolj glasno dogajanje zunaj, kjer se je pripravljala nevihta. Vsekakor pa so videmski svetniki in svetnice v primerjavi z obnašanjem ptujskega mestnega sveta na zadnji izredni seji izpadli pravi angelčki ...
Foto: SM
Med najglasnejšimi na tokratni seji je bil svetnik Boris Novak: »Vse v občini gradimo 'podmersko', potem pa naknadno rešujemo prostorske probleme, za katere smo vedeli, da se bodo pojavili!«
Na začetku seje je bilo sicer spet slišati nekaj ostrih na račun smradu iz čistilne naprave ob šoli, ki moti tamkaj živeče in tudi vse mimoidoče.
»Zanima me, ali ima ta naša čistilna naprava sploh uporabno dovoljenje?! Vsekakor pa je treba zdaj urgentno nekaj ukreniti in sprejeti primerne sklepe glede sanacije, sploh če čez poletje ne bomo imeli več sej, ker res zelo smrdi in bo čez poletne dni to le še huje,« je menil Boris Novak.
Župan Friderik Bračič pa je odkrito povedal, da sicer točno ne ve, ali ima čistilna naprava uporabno dovoljenje, da pa ga verjetno že mora imeti, saj ga sicer tudi šola, zaradi katere je bila čistilna naprava postavljena, ne bi mogla imeti, in še, da je Komunalno podjetje, ki je zadolženo za upravljanje, že nekaj saniralo, očitno pa bo pregled in popravilo spet potrebno.
Med pobudami je bilo nato slišati še nekaj zanimivih; Novaka je zanimalo, kaj bo občina naredila v zvezi z že veljavnim zakonom o strogem ločevanju odpadkov: »Saj veste, da zakon začne veljati 27. junija, občani pa nimamo več različnih posod za različne vrste odpadkov, niti ni za vse poskrbljeno na ekoloških otokih. Kazen za napačno odlaganje je 400 evrov, komunalni inšpektorji bodo imeli vso pravico izrekati kazni ob pregledu kant na dvoriščih! Kaj namerava občina storiti v zvezi s tem? Nadalje me zanima, kako poteka sanacija gramoznice; slišati je zelo čudne govorice, da ne teče dobro, da je bila izrečena kazen s strani pristojne inšpekcije?«
Iz odgovora župana je bilo razumeti, da občina zaenkrat glede ločevanja odpadkov še ni naredila ničesar in da čakajo na navodila Čistega mesta, glede gramoznice pa je povedal, da se tam izvaja redni letni pregled in da je tokrat zaradi nekoga, ki je v gramoznico odvrgel gradbeni material, res bil izdan opomin, da pa so zadevo že počistili. Stanko Simonič pa je bil malo bolj direkten in je povedal, da naj bi se v gramoznico odmetavali venci z grobov...
Premalo vlaganj v center občine, preveč v okoliška naselja?
Drugi rebalans letošnjega proračuna so svetniki potrdili soglasno, pred tem pa se je spet oglasil le Novak, ki ga je ujezilo dejstvo, da se bo denar prerazporejal pred-
vsem na investicije izven centra občine: za ceste, obnovo šole Sela in tudi za vodovod: »Glede tega bi še povedal, da premalo črpamo denar iz razpisov in se lotevamo nekih projektov, ne da bi si zagotovili sofinanciranje. Tako je naš proračun vedno bolj obremenjen in s takšnim delom bomo počasi prišli tako daleč, da bomo plačevali le še socialne transferje, naložb pa ne bo več. Nadalje pa, saj nimam nič proti, da se vlaga v vsa območja naše občine, dejstvo je tudi, da je drugo leto spet volilno leto, ampak naš center občine je čisto zapuščen, v njem se ne dela nič! Poglejte si, za primerjavo, kaj so uredili v centru Gorišnice, ki je danes skoraj neprepoznaven!«
Župan je na to odgovarjal, da morajo skrbeti za razvoj vseh delov občine, in še, da so na razpisih uspešni, da pa je res, da se niso uspeli uvrstiti v sofinanciranje za obnovo šole v Selih, ki zdaj pač teče na ramenih občinskega proračuna.
Nižji komunalni prispevek
Sprejemanje odloka o komunalnem prispevku za gradnjo je tokrat, zanimivo in v nasprotju s prvo obravnavo, kjer so predlog odloka svetniki gladko popljuvali in zavrnili, steklo praktično brez razprave. Kot je bilo slišati, so se politični možje občine v vmesnem času sestali s predstavnikom podjetja Oikos in dodobra premleli vse možne variante, po katerih so lahko precej visok prvotno nastavljen prispevek kar dobro
znižali, precej tudi po zaslugi svetnika Franca Stopajnika, ki se je dodobra oborožil s tovrstnimi odloki drugih občin, in tako na koncu dorekli cifre, ki so veliko bolj sprejemljive za občane-graditelje. Tako se višina komunalnega prispevka zdaj giblje v mejah številk sosednjih občin, še najbližje je višini prispevka v občini Podlehnik. Kljub temu je Stopajnik pred sprejemanjem sklepa o tem odloku poskušal še z enim predlogom: »Prispevek je zdaj že res nižji, vendar še vedno ni upoštevana razlika med gričevnatim in nižinskim delom občine; torej je ta prispevek še vedno enak za občana, ki bi gradil v samem centru občine ali pa nekje v haloškem hribovju. Mislim, da bi bilo dobro v
odlok zapisati dodatno olajšavo, recimo 20-odstotno, ki naj se upošteva pri gradnjah v Halozah. To bi bilo zelo stimulativno za občino, gotovo pa ne bi predstavljalo velike obremenitve proračuna!«
Stopajnik s predlogom ni uspel, dobil pa je zagotovilo župana, da bodo o tem razpravljali na eni izmed prihodnjih sej, saj spremembe odloka lahko potrjujejo oziroma sprejemajo tudi kasneje.
Napastu so popustili živci
Dobro novico, vsaj za občino kot celoto, pa je tokrat s seboj prinesel Stanislav Napast. Povedal je namreč, da jim je uspelo dobiti soglasja (tudi kmetijskega ministrstva) za
umestitev obrtne cone na območje gramoznice, za stanovanjsko cono v Pobrežju in za Dom upokojencev v centru občine. »Glede na zahteve ministrstva pa bomo morali del kmetijske zemlje vseeno nadomestiti, kar se bo lahko uredilo v okviru komasacij zemljišč,« je še povedal Napast.
To sicer še ni zagotovilo za sprejetje oz. potrditev občinskega prostorskega načrta, še manj pa za posamezne pobude za individualno gradnjo, ki so, kot je poudaril Napast, z vidika zakonodaje zelo problematične in gotovo ne bodo v celoti upoštevane. Prav zaradi problematike individualnih gradenj in ponovnih očitkov nekaj svetnikov, da nekateri občani že leta in leta čakajo na gradbeno dovoljenje in kaj da delajo za to plačani ljudje v SOU, pa je Napastu tokrat prekipelo; prvič je javno zarohnel, da zdaj pa ima tega resnično čez glavo in da je zadnjič na seji sveta, ker vse, kar dela, dela itak prostovoljno, na državno zakonodajo pa nima vpliva!
Na horuk še en oddelek vrtca
Za zadnjo vročo razpravo pa je proti koncu seje poskrbel spet Boris Novak, ki se je
glasno spotaknil ob predlog, da naj zaradi pomanjkanja prostora svetniki sprejmejo sklep o hitri ureditvi še enega oddelka vrtca. Kot je pojasnil župan Bračič, imajo v naslednjem letu v vrtcu prostora za 39 otrok, na vrsto pa čaka 63 otrok. Z odprtjem enega oddelka v OŠ Sela, ki je že v izgradnji, bi rešili en del prošenj, da bi rešili vse, pa bi bilo potrebno postaviti še en oddelek v Vidmu. Po besedah župana so si z Marle-sovimi zastopniki (podjetje Marles je postavilo videmski štirioddelčni vrtec, op. a.) že ogledali lokacijo in po izdelanem predračunu naj bi ureditev še enega oddelka, ki bi že prvega septembra lahko odprl svoja vrata, stala dobrih 32.000 evrov z opremo vred. Poleg tega, kot je še poudaril župan, bi lahko znesek plačevali 10 let, po 350 evrov mesečno.
Novak pa se je na vse te utemeljitve odzval tako: »Že ko smo začeli izgradnjo našega vrtca, je bilo jasno, da bomo potrebovali večjega kot le štirioddelčnega! Ves čas smo govorili o šestoddelčnem, potem pa se je popustilo, saj sami veste zakaj! Pa kje naj bi zdaj naredili še en oddelek, v avli? Saj je jasno, da na naši montažni vrteški gradnji ni možno ničesar nadgraditi! Težave ne vidim v teh nekaj tisoč evrih, še manj v 350 evrih mesečno, ampak v načinu dela naše občine! Kar naprej nekaj rešujemo ad hoc, na horuk, vse, kar gradimo, delamo 'podmersko', potem pa imamo kar naprej težave in ves čas gasimo požare za nazaj! Saj tudi ta en oddelek vrtca zdaj ni nič drugega kot posledica preteklih napak, ki bi se jim lahko izognili, za vnaprej pa spet ne bomo rešili nič, sploh pa ne problemov predšolskega varstva! Ali ne bi mogli vsaj zdaj narediti treh dodatnih oddelkov, da bo v prihodnje mir s tem?!«
Župan mu je odgovoril, da za tri oddelke nikakor ni možnosti, svetniki pa so nato pač potrdili, da se en oddelek uredi, saj se 350 evrov na mesec v proračunu ne bo poznalo, otroci pa bodo le v varstvu.
SM
Franc Stopajnik je potem, ko se je precej angažiral pri zniževanju višine komunalnega poskušal še s predlogom, da naj se uvede posebna 20-odstotna olajšava za gradnje v gričevju, a mu (zaenkrat) ni uspelo.
Foto: SM
prispevka, haloškem
Pojasnilo k članku Raje umrem kot odidem z Dravinjskega Vrha
Na naš članek z omenjenim naslovom se je odzvala Antonija Strnad s pojasnilom, da sama ni pravnica in da tudi nikoli ni službeno obravnavala zadev v zvezi z opisanim denacionalizacijskim postopkom, pač pa se je pri Duhovih oglasila le kot spremljevalka drugih pravnic.
SM
Destrnik • 11. občinski praznik
Nadaljevali bodo se z večjo vnemo
11. občinski praznik občine Destrnik, ki so ga s slavnostno prireditvijo obeležili v soboto, je potekal v znamenju spominjanja posledic, ki jih je za seboj pustilo lanskoletno neurje, pa tudi v optimističnem vzdušju, da se bo občina še naprej razvijala z vso močjo in vnemo.
Občina Destrnik, ki letos obeležuje svoj 11. rojstni dan, je praznovanje začela že v sredini maja. V mesecu zaljubljenih so izpeljali nogometni turnir, košnjo trave, kolesarjenje po mejah občine, teniški turnir, na osrednji prireditvi pa so še enkrat podelili občinska priznanja.
Podeljeni sta bili dve brona-
sti, eno srebrno in eno zlato priznanje. Bronasto občinsko priznanje za uspešno delo na področju turizma ter za uspešno vključevanje v družabno življenje v občini je prejela Jožica Horvat. Prav tako bron je za uspešno vključevanje v družabno življenje v občini in za skrb za varnost in red na prireditvah šel v roke Franca
Bolčeviča.
Srebrno priznanje si je po odločitvi občinskega sveta zaslužilo PGD Destrnik, in sicer za požrtvovalno delo na področju gasilstva v letu 2008 in za 40 let aktivnega dela. Tudi zlato je letos romalo v roke gasilcev, in sicer PGD Desenci, prav tako za požrtvovalno delo na področju gasilstva v letu 2008
Prejemniki občinskih priznanj v družbi Franca Pukšiča, župana občine Destrnik, in svetnice Sabine Žam-pa; (od leve) Franc Bolčevič, Jožica Horvat ter predstavnika PGD Destrnik in PGD Desenci.
Otroci so uprizorili igro, s katero so pokazali, kako so se Destrničani počutili, ko so videli, kakšno razdejanje je za seboj pustilo neurje.
in za 80 let aktivnega dela. Med pomembnimi razlogi, zakaj sta tako srebro kot zlato letos romala v roke gasilskih društev, je njihovo nesebično delo in požrtvovalnost, ki so jo pokazali ob odpravljanju posledic lanskoletnega avgustovskega neurja. Tega so se spomnili tudi na prireditvi, učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so namreč pripravili zanimiv skeč in prikazali, kako so se Destrniča-
ni spoprijeli s točo in viharjem, ki sta jih doletela.
Sicer pa so slavnostno prireditev obogatili tudi z odprtjem razstave, ki je nastala na srečanju likovnikov, ki na Destrniku letos obeležuje že 30-letnico obstoja. Čeprav je bila za letošnji praznik mišljena motivika neurja, so se likovniki lotili bolj veselih tem in sončni destrni-ški grič odeli v vesele barve. Kot kaže, so tudi sami tako kot
destrniški župan Franc Pukšič napovedali konec enega in začetek drugega obdobja. Če je neurje lanskoletni proračun dodobra oklestilo, je zato letošnji toliko bolj investicijsko naravnan. Ena izmed pridobitev, ki so jo odprli ravno na občinski praznik, so tudi novi prostori občinskega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., v Drstelji.
Dženana Bečirovič
Juršinci • 23. redna seja
Javni poziv, da občani prispevajo za obnovo zupnisca?!
Na majski seji občine JurSinci so svetniki obravnavali devet točk: sprejeli so zaključni račun za leto 2008, se seznanili s premoZenjsko bilanco in se dogovorili okrog izvedbe nekaterih investicij. Kot ponavadi pa so ob koncu seje podali Se pobude, najzanimivejša je vsekakor bila ta, da se občane, ki niso prispevali sredstev za obnovo Zupnišča, javno pozove k sofinanciranju.
23. redna seja se je začela z obravnavo Zaključnega računa Občine Juršinci za leto 2008.
Tega je predstavila Ida Ber-lak, referentka za finance in proračun, ki je prebrala tudi poročilo inventurnih komisij za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja in obveznosti ter terjatev, kjer nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.
Berlakova je svetnikom predstavila tudi premoženjsko bilanco občine, po kateri je prihodkovna stran znašala
2.141.808 evrov in odhodkovna 2.096.101 evrov.
Kot je še pojasnila, so bili prihodki v preteklem letu realizirani 97,83-odstotno, odhodki pa 91,31-odstotno.
Ob tem je nekaj pomislekov imel le svetnik Alojz Herga. Kot je dejal, je iz zaključnega računa razvidno, da je indeks realizacije v postavkah za kmetijstvo in gospodarstvo nizek. Za kmetijstvo je bilo izčrpanih 56 odstotkov vseh možnih sredstev, za gospodarstvo pa 62. »To
pomeni, da sredstva niso bila porabljena oziroma izčrpana. Menim, da je to posledica zahtevnih pogojev razpisa za dodelitev sredstev. Pogoji so pre-zaostreni,« je še dejal Herga.
Kot je pojasnil Drago Slamer-šak, direktor občinske uprave občine Juršinci, se v razpisu lahko upoštevajo le ukrepi, ki jih dopušča zakonodaja, saj je treba evropsko direktivo dosledno upoštevati. Župan občine Juršinci Alojz Kaučič pa je pojasnil, da se s tem problemom
soočajo skorajda vse kmetijske občine in dejal, da je denarja, namenjenega za kmetijstvo, občutno premalo.
Po kratki razpravi so svetniki zaključni račun za preteklo leto potrdili. Brez pomislekov pa so svetniki sprejeli tudi sklep, s katerim so spremenili obseg zadolževanja občine. S tem so potrdili, da se občina Juršinci lahko v letošnjem proračunu zadolži v višini 580 tisoč evrov, in sicer zaradi kritja presežka odhodkov nad prihodki. Letos bodo namreč najeli kredit, ki bo omogočil odplačilo dolga za večnamensko dvorano. Kot
Svetniki so na majski seji obravnavali devet točk.
Foto: DB
Svetnik Simon Toplak je predlagal, da se gospodinjstva, ki niso še nič prispevala za obnovo župnišča, pozovejo, da sredstva prispevajo po svojih zmožnostih.
je pojasnil župan, bodo že v kratkem začeli zbirati ponudbe bank.
Želijo si plezalno steno v večnamenski dvorani
Beseda o večnamenski dvorani v Juršincih je tekla še pri eni točki dnevnega reda. Svetnike je Slameršak seznanil s predlogom sklepa DIIP za projekt izdelave plezale stene za večnamensko dvorano. Kot je dejal, se Občina Juršinci prijavlja na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport, za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2010-2012. Občina Juršinci bo ponovno prijavila investicijo Izdelava plezalne stene v večnamenski dvorani OŠ Juršinci, s katero želijo omogočiti kvalitetnejši pristop k raznolikosti in vsestranskosti športne aktivnosti otrok, mladine, invalidov in druge zainteresirane populacije v občini Juršinci. »Investicija bo ob družbeno-sociološkem vplivu imela tudi pozitiven učinek na družabno življenje v občini, saj se lahko upravičeno pričakuje, da se bodo v okviru športnih društev v občini Juršinci usta-
novile sekcije plezalnega športa, ki bo to športno zvrst pro-moviral tudi v tekmovalnem smislu, kar predstavlja realne možnosti ustvarjanja pogojev popularizacije športa in športne zvrsti na območju Spodnjega Podravja in širše. Gre za investicijo izdelave plezalne stene, ki bo znašala 20.611 evrov, za katero želimo, da bi tokrat ministrstvo sofinanciralo investicijo v višini želenih 50 odstotkov, preostali delež pa Občina,« je pojasnil Slameršak.
Javni poziv, da se prispevajo sredstva za obnovo Zupnišča?!
Po seznanitvi z osnutkom analize organiziranosti lokalnih gospodarskih javnih služb v občini Juršinci so sledila še vprašanja in pobude svetnikov.
Najbolj zanimiva je bila vsekakor tista, ki jo je podal svetnik Simon Toplak. Županu je predlagal, da bi v občinskih Novicah objavil članek, v katerem bi pozval tiste občane, ki v letošnji prostovoljni nabiralni akciji še niso prispevali za obnovo župnišča - to je vodil župnijski urad -, da po zmožnosti prispevajo sredstva. Župan je predlog zavrnil.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Peti mednarodni Folkfest
Navdušili s prepletom plesa in pesmi o kruhu
Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj je v okviru 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij pripravila že peto mednarodno folklorno revijo Folkfest, ki so jo letos posvetili kruhu. O njem pa v večjem delu vsako leto pripoveduje tudi razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri slovenski in zamejski kmetje sodelujejo v pretežni meri z izdelki iz žit. V mestu stoterih dobrot in prijaznih ljudi sta v soboto odmevali tudi pesem in ples v povezavi z zgodbo o kruhu.
Člani otroške folklorne skupine Klopotec DPD Svoboda Ptuj so mednarodni folklorni festival začeli z valčkom, odplesali so tudi prvi dve sliki četvor-ke. V drugi polovici 19. stoletja so bile četvorke, polke, valčki in galop priljubljeni plesi ptujskih meščanov. V drugem nastopu pa so odplesali štajerske plese, mlinček, sotiš in rašplo. Solinarsko zgodbo, solinarsko življenje in delo, solinarsko orodje in običaje, povezane s pesmijo in plesom, so predstavili člani Solinarske družine Skupnosti Italijanov Giuse-ppeja Tartinija Piran. Z ljudsko
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na festivalu Folkfest se je predstavila tudi Solinarska družina skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
Foklorna skupina KUD Varteks Varaždin se je predstavila z običaji, plesi in pesmijo gradiščanskih Hrvatov.
pesmijo so se oglasili ljudski pevci Društva upokojencev in KD Staneta Petroviča Hajdina ter pevke ljudskih pesmi PD Ruda Severja Gorišnica. Z odrskim spletom Recept ali Kruh so zgodbo od zrna do kruha iz peči predstavili člani FS KUD Franca Ilca Loka-Rošnja, ki sodi med reproduktivne skupine, ki poustvarjajo plesno in glasbeno izročilo, šege in navade velikega dela slovenskih pokrajin. S plesi, običaji in pesmijo gra-diščanskih Hrvatov, ki živijo v avstrijski pokrajini Gradišče, je s koreografijo Četarski fašnjaki nastopila FS KUD Varteks Vara-ždin. Za podoživljeno večerno šumenje dravskih valov pa je z Večerom ob Dravi poskrbela FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, ki s svojim plesom razveseljuje že od leta 1976.
Organizatorji Folkfesta so nastopajočim podelili priznanja, zahvale in spominska darila za lepe trenutke, ki so jih podarili obiskovalcem in pripravljavcem letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij.
MG
Ptuj • Med ljudskimi pevci in godci
Javna radijska oddaja presegla pričakovanja
Tretja javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci je letos potekala v sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij. Edinstven izbor 12 nastopajočih skupin, odlično vreme, kopica dobrot in enkratni voditelj Marjan Nahberger so na dvorišče minoritskega samostana privabili izjemno veliko obiskovalcev.
Tudi letos je javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci presegla vsa pričakovanja. Ponovno je število prijavljenih skupin, ki so želele sodelovati, krepko preseglo število nastopajočih. Letos je možnost za predstavitev svojega dela dobilo 12 skupin, avtor in voditelj oddaje Marjan Nahberger pa jih je izbral zelo skrbno. Možnost je dal tako uveljavljenim pevcem in godcem kot tistim, ki so ohranjanje ljudske glasbe šele
začeli.
Oddaja, ki se je začela z nagovorom Nahbergerja in odgovorne urednice Radia Ptuj Anemari Kekec, je trajala nekaj manj kot dve uri.
Prvi so na oder stopili Ljudski pevci Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm, ki jih vodi Anica Kokol. Letos obeležujejo 30-letnico delovanja, na Ptuju pa so se predstavili s skladbama Se še spominjate in Furmani mi
Prvi so na oder stopili ljudski pevci Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm, ki jih vodi Anica Kokol.
Etno skupina Gudalo OS Ormož
vozijo.
Tudi ljudske pevke iz KD Rače, ki so si nadele simpatično ime Taščice, so skrbno izbrale svoj repertoar. Mlado skupino, ki skupaj deluje tri leta, vodi Majda Vake, pojejo pa pesmi različnih, tako poznanih kot
neznanih avtorjev. Kot tretja je nastopila ena najstarejših sekcij, Ljudski pevci KD Cirkulane, ki prepevajo pod vodstvom Joža Petroviča. Sedmo leto pa skupaj prepeva skupina, ki si je zagotovo nadela najbolj nenavadno in zanimivo ime pevci in godci KD
Klopotec Kog Porini pa počini. Prepevajo pod vodstvom Ivana Kocjana, doslej pa so izdali tri zgoščenke, na katerih predstavljajo svoje pevske zmožnosti.
Med nastopajočimi pa so bili tudi ljudski pevci DU in KPD Hajdina. Delujejo že 16 let, sedmerico pa vodi Maks Kampl.
S skladbama Luna za oblake se je skrila in Stara sem, nevolj-na sem so se publiki na tretji javni radijski oddaji predstavile ljudske pevke KD Skorba. Skupaj prepevajo že 13. leto, v tem času pa so izdale tudi tri zgoščenke.
Kot sedmi pa so na oder
stopili najmlajši nastopajoči na letošnjem dogajanju, etno skupina Gudalo OŠ Ormož. Simpatična dekleta in fantje so v sklopu glasbene vzgoje izdelovali različna godala in prepevali ljudske pesmi, kar jih je tako prevzelo, da so začeli tudi z nastopi na različnih koncertih.
Z dolgoletno tradicijo nastopanja pa se lahko pohvalijo pevke ljudskih pesmi iz Podlehnika, ki prepevajo pod imenom Tr-stenke, vodi pa jih Lojzika Merc. Veliko krajšo, a vseeno bogato kariero pa imajo za seboj Mejaši Repišče. Ime Mejaši so si nadeli, ker so vsi v člani skupini sosedje, skupaj pa je sedmerica začela prepevati lansko leto.
Deseti so na oder javne radijske oddaje Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci stopili pevci društva Zrelo Klasje iz Ormoža, ki jih vodi Dominik Pongračič.
Predzadnji so letos nastopili Ljudski godci FD Lancova vas, ki godejo pod vodstvom Toneta Širovnika, srečanje pa so sklenile Lukarice TED Lukari Dornava. S skladbama Študentovska in Venček napitnine so Dornav-čanke pod vodstvom Nežke Čuš zaključile letošnjo javno radijsko oddajo.
Dženana Bečirovič
Vurberk • Drugi srednjeveški dan
«iv yI	■ ^■ ■■ ■ ■ ■	v-■
Dediščina na doživljajski način
Drugi Srednjeveški dan na gradu Vurberk je potekal v organizaciji vaške skupnosti Vurberk v sodelovanju z Občino Duplek in Turističnim društvom Vurberk. Obiskovalci so bili 23. maja ponovno navdušeni.
To pa daje prizadevnim organizatorjem, ki jih vodi Jelka Roj-ko, še dodatni polet in zalet pri organizaciji tretje prireditve, ki bo maja 2010. Vurberčani so na svoj grad, četudi je porušen, zelo ponosni. Z bogatim kulturnim dogajanjem mu želijo povrniti nekdanjo slavo.
Prireditev ima zanje velik oziroma poseben kulturni pomen zaradi ohranjanja kulturne dediščine na doživljajski način, ki je hkrati tudi privlačen za obiskovalce vseh starosti. Na zgodovino gradu je vezanih veliko lepih ljudski izročil, še najlepša je tista o kresniku in velikanski kači, ki jo je pokončal in na tem mestu postavil grad, je poveda-
la Rojkova. V svojem nastopu je skozi to legendo vodila orientalska plesalka Ašajt s svojo orientalsko skupino. Vurberčani so bili letos še posebej veseli sodelovanja župana občine Duplek Janeza Ribiča. Njegova kočija je bila napadena, županov vitez je v neusmiljenem boju pokončal nasprotnika, za hrabrost je bil bogato nagrajen.
Majski popoldan je bil v znamenju srednjeveške tržnice, kjer so rokodelci predstavili nastanek številnih izdelkov. Vmes se je tudi barantalo. Družabno življenje srednjega veka so približali družinsko gledališče Ko-lenc, druščina Zlate ostroge iz Ljubljane in grajski pisar. Kdor
je želel, je lahko igral namizne igre, streljal z lokom in preizkusil še kakšne druge veščine, tudi hojo s hoduljami. Za posebno doživetje pa so poskrbeli vitezi dupleške konjenice. Otroci so jahali konje, se vozili s kočijo. Skupina tlačanov iz Spuhlje pa je navdušene velike in male obiskovalce drugega srednjeveškega dneva na gradu Vurberk prevažala v vozovih.
V večernem delu prireditve, ki jo je vodil grof Jože Grobler, so številni gledalci uživali v pevskih in plesnih nastopih. Nav-
dušili so rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, učenci OŠ Duplek, trubadur tenorist Tim Ribič in baritonist Jaki Jurgec ob odlični spremljavi Oksane in Olge Pečeny.
Gneča je bila tudi v grajski krčmi Pri bobru, tudi to ime ima zgodovinsko ozadje, nekoč je bilo v rokavih Drave največje lovišče bobrov na ozemlju današnje Slovenije.
Zadovoljni obiskovalci od blizu in daleč so obljubili, da pridejo tudi prihodnje leto.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Za bogato dogajanje drugega srednjeveškega dneva na gradu Vurberk so poskrbeli številni nastopajoči, med njimi so bili tudi tlačani iz Spuhlje.
Na stojnicah je bilo marsikaj ...
Foto: DB
Foto: DB
Goznik
Žetale • Z majske seje občinskega sveta
Ceste, ceste, ceste... in še enkrat ceste
Čeprav je ptujski župan Štefan Čelan na minuli izredni seji ptujskega občinskega sveta s slikovitim vprašanjem »Kaj je bolje: se voziti po makadamu v službo ali po asfaltu na zavod za zaposlovanje?« poskušal povedati, da infrastruktura ni ravno najpomembnejši razvojni izziv občine, zlasti ne v kriznih časih, v žetalski sejni sobi gotovo ne bi naletel na odobravanje, prej nasprotno.
Žetalski župan Anton Butolen je opozoril, da bo v prihodnje sofi-nancerskega denarja iz RRP za ceste manj oziroma ga sploh ne bo več, zato se bo treba znajti drugače.
Seveda je jasno, da primerjave med žetalsko občino in ptujsko mestno občino ne gre iskati niti v eni sami točki; razen morda v črpanju denarja iz Regionalnih razvojnih programov (RRP). Na blagajno RRP so namreč prav vse občine v minulem obdobju startale z vso močjo; posebej še na tisti »žakelj«, iz katerega se je dalo dobiti denar prav za infrastrukturo. Tako so se vse občine, seveda tiste z večjimi proračuni v večjem, z manjšimi pa v manjšem obsegu, lotile izgradenj cest in - kjer so lahko - še kanalizacije. RRP-jev žakeljček za te namene je tako danes že praktično prazen, večina občin pa se kljub temu še daje z desetinami kilometrov neurejenih, makadamskih cest.
Butolen: če ne bi velike občine pobrale vsega denarja za ceste iz RRP ...
Tudi Žetale niso nobena izjema, saj jih čaka še kakšnih 40 kilometrov kamenjastih tras, ki čakajo na asfalt, kljub temu, da so, kot je povedal župan Anton Butolen, v tem mandatu (od leta 2006 do 2010) krepko presegli plan asfaltiranja, saj so modernizirali kar 22 namesto planiranih 16 kilometrov cest. In
ko vse kaže, vsaj po sprejetem načrtu razvojnih programov (NRP) za obdobje do leta 2012, se bodo Žetale tudi v prihodnje ukvarjale praktično samo s cestami. Pri tem pa znajo v Žetalah (in še kakšni občini) imeti več težav kot doslej, saj je, kot rečeno, žakeljček državnega in evropskega denarja za ceste izčrpan, kar pomeni, da razpisov za te namene ne bo več ali vsaj ne veliko. Že-talam sicer iz RRP pripada še dobrega 1,1 milijona evrov za razvojne projekte, vendar je vprašanje, kako jih bodo lahko počrpali, saj drugih razvojnih projektov nimajo oziroma si jih ne morejo niti privoščiti. „Razlog za takšno stanje je ravnanje velikih občin, ki so počrpale ves denar za ceste in kanalizacijo, čeprav bi lahko kandidirale z drugimi projekti, ki jih manjše občine ne moremo izvajati in za ta sredstva ne moremo kandidirati. Zdaj bodo te velike občine lahko nemoteno črpale denar iz RRP za druge namene, saj jim pri tem majhne občine ne moremo konkurirati in tega so se gotovo zavedali!" Butolen je ob tem še omenil, da naj bi Slovenija porabila celo preveč denarja zgolj iz „žakeljčka" za infrastrukturo, medtem ko naj bi sredstva za ukrep razvoja človeških virov bila skoraj nedotaknjena; porabljenih naj bi bilo le 5 odstot-
kov namenskega denarja.
Do leta 2012 v ceste še 2,6 milijona evrov
Kakorkoli že, in ne glede na stanje še razpoložljivih razvojnih sredstev za sofinanciranje infrastrukture, bo naslednje žetalsko obdobje obarvano čisto cestno. Žetalski svetniki so namreč skorajda brez pripomb potrdili plan načrtov do leta 2012, v katerem naj bi se asfaltiralo kar 31 krajših odsekov cest v različnih koncih občine. V letošnjem letu se bo tako s pomočjo denarja iz RRP modernizirala trikilometrska cesta Doklece-Janški Vrh-Marinja vas, odsek Vinar-
je-Pšetna graba v vrednosti 340.000 evrov, ob tem pa še dva krajša odseka v skupni vrednosti približno 178.000 evrov. Sicer pa cestna dela tečejo tudi na drugih koncih občine; tako se sanira plaz na cesti Čermožiše-Gaj, izbran pa je tudi že izvajalec za sanacijo plazu na cesti Ledinca-Podpeč-Krhliče, prav tako se nadaljuje modernizacija ceste Kočice-Nadole.
Za leto 2010 je načrtovana ureditev šestih odsekov cest; med njimi je tudi 2,5 kilometra dolga cesta Do-brina-Varvasela-Gruškov-je-Žetale-Trebež-Stopnica, za katero je občina uspešno kandidirala na razpisu za Južno mejo in pridobila dobrih 496.000 evrov, vrednosti ostalih krajših odsekov cest pa znašajo skupaj okoli 380.000 evrov. Skupno bo torej za ceste v letu 2010 namenjenih kar 870.000 evrov. Podoben je tudi plan za leto 2011, v katerem naj bi se asfaltiralo sedem odsekov cest; skupna vrednost pa znaša približno 480.000 evrov (zaenkrat izključno iz lastnega proračuna), za leto 2012 pa so si v plan zapisali ureditev kar 14 odsekov cest v skupni ocenjeni vrednosti 860.000 evrov! V štirih letih naj bi tako, če bo NRP uresničen, v Žetalah za ceste porabili kar 2,6 milijona evrov!
Kljub enormni cifri za skromen žetalski proračun so tako svetniki kot župan NRP ocenili kot precej realnega, čeprav naj bi bil spisek cest za zadnje leto (2012) vseeno menda bolj spisek želja kot resničnih možnosti ...
Foto: SM
V občini so v tem mandatu asfaltirali 22 kilometrov cest, do leta 2012 pa so si zastavili ureditev še 31 odsekov v skupni vrednosti okoli 2,6 milijona evrov.
Od tod in tam
Ptuj • Peli in godli so
Foto: DB
Regijska revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki sta jo Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev organizirala minuli vikend, je k sodelovanju privabila 16 skupin. Na reviji so nastopile skupine z območja Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Skoraj dve uri trajajoči koncert se je začel z nastopom Pevk FD Pobrežje pod vodstvom Terezije Šimenko. Predstavitev posamezne skupine je obsegala dve pesmi, revija pa se je zaključila z nastopom Godcev izpod Tinja, kijih vodi Vili Vidmar. Revijo je spremljala tudi etnologinja Vesna Sever, izbor za nastop na državni reviji pa bo opravila selektorica Jasna Vidakovič.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Plesne vizije
Foto: arhiv JS KD
Na regijski reviji plesnih skupin severovzhodne Slovenije, na kateri so nastopili plesalci z območja Lendave, Maribora, Murske Sobote in Ptuja, se je predstavilo 20 nastopajočih skupin. Organizatorja prireditve Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ptuj in ptujska Zveza kulturnih društev sta prireditev poimenovala Plesne vizije. Petkovo dogajanje se je začelo z nastopom najmlajših sodelujočih, otrok iz Vrtca Lendava. Med 20 skupinami je ptujske plesalce predstavljal le Plesni klub Mambo. Koreografijo za obe točki je prispevala Božena Krivec, zaplesale pa so Jana Dobrijevič, Saša Zavratnik, Jana Filipič, Živa Habjanič, Tea Horvat, Neva Kumer, Rahela Majcenovič, Samanta Petelinšek in Nina Vučinič. Kostume za Ptujčanke sta izdelali Simona in Martina Toš.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Alko komedija na prostem
Foto:DB
Alko komedija Klinika Kozarcky, nastala v produkciji Šus teatra, vabi tokrat na teraso kavarne ptujskih študentov. Petkov večer so rezervirali za izvedbo na prostem, brez vstopnine pa si lahko ogledate prigode alkoholikov Vinka in Emila. Komedija, kije nastala v režiji Aljaža Godca, je že večkrat navdušila. Nastopajo Damijan Zagoršek, Danijel Noterzberg, Tanja Hauptman, Jana Žerak, Katja Svenšek, Matjaž Godec in Viktorija Petrena. Simpatično zgodbo ter prigode Vinka in Emila bo omenjena zasedba tokrat prvič uprizorila v vzdušju petkove noči.
Dženana Bečirovič
Podravje • Teden gozdov v znamenju breze
Gozd - lahko obnovljiv vir energije
Zadnji majski teden je že tradicionalno posvečen t. i. tednu gozdov, v okviru katerega gozdarji izberejo drevo leta, žival leta in seveda najboljšega kmečkega gospodarja leta. Letošnje tri naslove so po izbiri mariborske enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZZG) prejeli kmet Nikodem Hribernik iz Brezna, za drevo leta je bila razglašena breza, za žival leta pa najnevarnejša in najmanjša gozdna žival - klop!
Osrednja prireditev podra-vskih gozdarjev se je sicer že zgodila v aprilu, ko so v Žetalah potekali že 11. gozdarski dnevi s strokovno predstavitvijo individualnih in skupinskih sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter lesa kot odličnega obnovljivega vira energije, prav tako smo poročali tudi o gozdarskem tekmovanju v tej občini.
Za brezo kot drevo leta so se gozdarji letos odločili predvsem zato, ker gre za pionirsko drevesno vrsto, ki je ena izmed najbolj razširjenih drevesnih vrst pri nas. Gozdarji jo, kot pravijo, zelo cenijo, nič manj pa ni priljubljena pri lastnikih kaminov, saj poleg toplote razširja tudi zelo prijeten vonj.
Breza uspeva skoraj povsod po Evropi, razen v južni Grčiji, Španiji in na Portugalskem, v gorovju pa jo je najti tja do 1500 metrov nadmorske višine. Poleg navadne breze v Evropi raste več različnih vrst brez, med njimi tudi puhasta ter pritlikava breza, ki pa v Sloveniji velja za izumrlo.
Gozdarji opozarjajo: klopi so lahko smrtno nevarni!
Klop pa si je svoj naslov leta prislužil kot najmanjša, a daleč najnevarnejša žival slovenskih gozdov. S prenašanjem nevarnih in zahrbtnih bolezni v Sloveniji samo za klopnim meningitisom in lymsko bo-reliozo letno zboli med 2000 in 4000 ljudi. Obe bolezni v najhujši obliki, če nista pravočasno zdravljeni, puščata za seboj trajno invalidnost ali celo smrt. Klopi postanejo aktivni (in nevarni), ko se zunanja temperatura dvigne na okoli 7 stopinj C. Parijo se običajno na gostitelju, preden začnejo sesati kri, vse razvojne stopnje klopov pa se hranijo s krvjo. Klop je razširjen po vsej Evropi, poleg gozdov pa pogosto biva na travnikih in pašnikih.
Klopi prenašajo različne infekcijske bolezni, najpogostejši pa sta borelioza in meningoen-cefalitis. Najpogostejši zgodnji znak pri okužbi z boreliozo, ki ga opazimo, je sprememba na koži v obliki rdečine, ki se pojavi od nekaj dni do nekaj tednov po okužbi, vendar ne pri vseh okuženih. Rdečina nato v sredini bledi, rdečkast rob pa se širi kot kolobar po koži; lahko je nepravilnih oblik in različne velikosti. Lahko tudi srbi ali peče. Nekateri imajo
ob tem tudi druge znake bolezni: slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah, nekoliko povišano telesno temperaturo. Da bi se izognili kasnejšim pojavom bolezni, je treba ob pojavu kožnih sprememb čim prej k zdravniku, ki bo začel bolezen takoj ustrezno zdraviti z antibiotikom. Drugi zgodnji pojavi bolezni, ki pa se pojavijo čez nekaj tednov do mesecev, so lahko: prizadetost živčevja, prizadetost srca in prizadetost sklepov ali mišic ter oči. Zdravljenje borelioze poteka z antibiotiki in je večinoma zelo uspešno, še posebej če začnemo zdraviti čim bolj zgodaj. Cepiva za boreliozo še ni na voljo. Prebolela bolezen ne zapušča imunosti, zato je ponovna infekcija možna.
Pri klopnem meningoencefa-litisu se lahko po enem ali dveh tednih po okužbi pojavijo znaki prehladnega obolenja, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in trebuhu, driska ... Nato nastopi obdobje brez simptomov, ki traja od enega dneva do treh tednov, ko nastopi druga faza, v kateri se pojavijo znaki prizadetosti centralnega živčevja: vročina in glavobol, bruhanje, trd tilnik; lahko tudi motnje zavesti, ravnotežja,vedenja, krči,

Za drevo leta so gozdarji letos razglasili brezo.
ohromitve mišic. Bolezen v	voboli, motnje koncentracije,
večini primerov mine brez po-	slabo počutje. Pomembno je,
sledic, pri nekaterih pa lahko	da lahko bolezen skoraj 100 %
dlje časa ostanejo prisotni gla-	preprečimo s cepljenjem. Ce-
pivo je varno, cepi se trikrat v določenih časovnih presledkih, nato se na 3-5 let prejme poživitveno dozo.
Klopa je potrebno odstraniti čim prej, čeprav je večja verjetnost okužbe šele po 24 urah. Klopa najbolje odstranimo s posebno pinceto, ki se lahko kupi v lekarnah. Primemo ga tik ob koži in počasi vrtimo v nasprotni smeri urnega kazalca, dokler ugriz ne popusti. Nikoli ne dajemo na klopa olja, alkohola ali drugih tekočin, da bi ga zadušili, ker s tem povečamo verjetnost okužbe.
Naj gozdar leta
Pri letošnjem izboru dobrega gospodarja na območju severnega Pohorja in Kozjaka z drobno posestjo pa, kot pravijo gozdarji, niso imeli težav, čeprav odločitev tudi ni bila ravno lahka. Naslov si je z dobrim gospodarjenjem prislužil Nikodem Hribernik z Brezne-ga, ki že dolga leta skrbi za dobrih 100 hektarjev gozdov in sedem hektarjev kmetijskih zemljišč, pretežna površina gozda se nahaja na strmih pobočjih nad reko Dravo in Brezniškim potokom. Kot so v obrazložitvi zapisali gozdarji, ima Hribernik »prirojen in privzgojen pozitiven odnos do gozda. Načrtno odpira gozd z gozdnimi prometnicami in jih vzorno vzdržuje. Skrbi za takojšnjo sanacijo škod po ujmah in insektih. Posebno pozornost posveča gozdni higieni, gozdnemu redu, obnovi in negi gozdov ter zaščiti pred divjadjo. Na kmetiji se ukvarjajo tudi z ovčjerejo. Pretežno gozdna kmetija je vzorčen primer so-naravnega gospodarjenja.«
SM
Podravje • Uspešno zaključena kampanja
Zamudniki imajo čas še do 9. junija
Petnajstega maja se je uradno zaključila letošnja kampanja pošiljanja zbirnih vlog in zahtevkov za subvencije. Kot je povedal vodja ptujske svetovalne službe na KGZ Ptuj Peter Pribožič, je letos kampanja tekla brez večjih zapletov, ki jih je v prejšnjih letih povzročala predvsem nedodelana računalniška aplikacija.
Gozdarske dneve, letos so bili enajstič zapored, že več let tradicionalno gosti občina Žetale; v okviru prireditev je izvedeno gozdarsko tekmovanje, letos tudi predavanje na temo lesa kot vira energije, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi najnovejšo tehnologijo s področja obdelave in izrabe lesa.
Spomladanske ugodnosti
Adriatica Slovenice na Ptuju in v Ormožu!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas na predstavništvu AS-a na Ptuju in v Ormožu.
AS, Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 1, Ptuj T: 02 780 6800
AS, Predstavništvo Ormož
Vrazova ulica 5, Ormož T: 02 740 0204
AdriaticSlovenica R
Zgorevalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
Na ptujskem KGZ je bilo v času poteka kampanje skupno izpolnjenih in odposlanih 8455 vlog; od tega so jih na izpostavi v Lenartu izpolnili 1443, v Ormožu 1486, v Slovenski Bistrici 1179, v Radljah 730, na Ptuju pa 3617. »Kmetijskim
svetovalcem je na vseh lokacijah uspelo v rednem roku za oddajo zahtevkov za leto 2009 pomagati vsem vlagateljem, ki so zaprosili za pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov,« je ob tem povedal Peter Pribožič.
Zamudniki, ki do 15. maja
Vodja svetovalne službe na ptujskem KGZ Peter Pribožič pravi, da je letošnja kampanja izpolnjevanja in pošiljanja vlog potekala brez večjih težav.
niso uspeli izpolniti in odpo-slati vloge, lahko to še vedno storijo, in sicer vse do devetega junija, kar je zadnji rok, vendar se bo zamudnikom znesek odobrenih sredstev za vsak posamezen zahtevek za vsak delovni dan zamude znižal za en odstotek. Zbirno vlogo morajo oddati vsi nosilci kmetij, ki bodo v letu 2009 vlagali zahtevke za katerikoli ukrep kmetijske politike.
»V primerih, ko so bili blokirani KMG MID-i in so bile blokade odpravljene na agenciji, pa bodo vlagatelji pozvani za dopolnitev vlog,« je še opozoril Pribožič.
Sicer pa je Agencija za kmetijske trge na državni ravni zaključila skupno 60.633 vlog, od teh je bilo kar 99,5 odstotka oddanih s pomočjo svetovalnih služb, le 322 vlog pa so kmetje izpolnili in poslali sami.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Skorba • 25 let gledališke skupine KD Skorba
Da bi slovenska beseda in pesem še dolgo odzvanjali
Gledališka skupina KD Skorba je 24. maja praznovala 25-letnico uspešnega delovanja. Jubilejno proslavo so pripravili v Domu krajanov Skorba. Na prehojeno pot gledališke skupine je spomnil predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc, ki je tudi dal pobudo za ustanovitev gledališke skupine.
V programu so sodelovali otroška gledališka skupina, pevke KD Skorba, sedanji in bivši igralci z odlomki komedij in s predstavitvijo kronike. Za desetletno delovanje v gledališki skupini so priznanja, bronaste Linhartove značke, prejeli Tanja Furek, Drago Brumec in Emil Ogrizek.
Gledališka skupina je bila ustanovljena 24. novembra leta 1983 kot gledališka skupina mladinskega aktiva Skorba. Njen prvi mentor je bil znani slovenski režiser Peter Malec. Ostala režiserska dela je pri prvi premieri opravil Jože Skok. Prvo delo, ki so ga postavili na oder, je bila drama Domačija. Svečana premiera je bila 25. marca leta 1984. Štiri leta kasneje se je skupina prvič udeležila občinske revije gledaliških skupin na Ptuju, od takrat dalje
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc je spomnil na nekatere pomembne mejnike v delovanju gledališke skupine KD Skorba.
sodeluje na vseh območnih srečanjih gledaliških skupin.
Gledališka skupina Skorba je delo začela v skromnih razmerah, s starimi aparaturami, brez reflektorjev, brez vsake
kulise, v dvorani Doma krajanov tudi še ni bilo centralne kurjave. Začeli so z mladinsko skupino, z njo nadaljevali, še danes je tako. Odrasla gledališka skupina, v kateri so igralci
Foto: Črtomir Goznik
Na prireditvi so nastopili otroška gledališka skupina, pevke KD Skorba in sedanji ter bivši igralci z odlomki iz nekaterih komedij, ki so jih nekoč igrali; ponovno je nasmejal tudi skeč Zmagovita ljubezen (na fotografiji) iz leta 1999.
Ljubljana • Še o subvenciji dijaške prehrane
iz Skorbe, Hajdoš in Hajdine, je v vseh teh letih veliko gostovala, s komedijami razveseljevala mlado in staro. Stkala je pristne in tesne vezi z nekaterimi drugimi gledališkimi skupinami, kot PD Frankolovo, Benedikt, Miklavž pri Mariboru in Videm pri Ptuju. V otroški gledališki skupini se udejstvujejo mladi iz Skorbe, Hajdoš in Slovenje vasi. Potrebnega je veliko odrekanja, preden se zavese odprejo in steče predstava, je povedal Ogrinc, ki se je za dobro delo zahvalil še posebej predsednici gledališke skupine Tanji Furek ter zdajšnji režiserki odrasle in otroške gledališke skupine Simoni Haze-mali. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri delu in ustvarjanju gledališke skupine. Leta 1999 so v Dom krajanov napeljali centralno kurjavo in obnovili odrske zavese ter reflektorje. Po lanskoletnem neurju je bilo potrebno obnoviti streho in strope dvorane in odra, za kar so zelo hvaležni Občini Haj-dina. Ivan Ogrinc si želi, da bi slovenska beseda in pesem še dolgo odzvanjali v prostorih Doma krajanov Skorba in da bi bila slovenska besed tudi v naši zavesti in v naših srcih. Na veselem druženju, ki je sledilo uradni slovesnosti, so zdajšnji in nekdanji igralci obudili marsikateri veseli in tudi žalostni trenutek, ki je spremljal vaje, odrske nastope in gostovanja.
V tekoči sezoni je gledališka skupina KD Skorba na oder postavila komedijo Niti tat ne more pošteno krasti, s katero so občinstvo nasmejali na devetih predstavah.
MG
Dijaki se ne strinjajo z doplačilom
Dijaška organizacija Slovenije, ki vztraja pri ohranjanju sedanjega sistema subvencioniranja dijaške prehrane, nasprotuje predlogu ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča glede napovedanega doplačila dijakov za subvencioniran obrok v srednji šoli.
DOS se ne strinja s predlogom ministra dr. Igorja Lukšiča, da bi morali dijaki oz. njihovi starši plačevati del stroškov za zagotavljanje tople subvencio-
nirane dijaške prehrane. »Poleg tega je bilo glede ukinjanja subvencionirane dijaške prehrane že nekaj polemik, ki pa so med dijaki in njihovimi starši pov-
Foto: DB
Andrej Čuš je prepričan, da bi država lahko ubrala različne ukrepe za varčevanje.
zročile veliko negotovosti. Ukinjanje socialnih pravic v današnjem času zagotovo ne prinaša pozitivne naravnanosti šolajoče se mladine,« je uvodoma dejal Andrej Čuš, predsednik DOS.
Kot je dejal, je bilo sprejetje Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane korak v pravo smer, saj je bil s tem zagotovljen topel obrok za dijake, kar ima po mnenju Čuša pozitiven vpliv na njihov razvoj in na sam izobraževalni proces. »Vendar pa je DOS že ob sprejetju opozarjal na številne težave, ki bodo nastale ob izvajanju tega zakona. V vsakem primeru je potrebno najprej narediti analize obstoječega stanja in strategijo, kako sistem izboljšati, ne pa ga ukinjati ali del stroškov prestaviti na ramena staršev. Ne moremo se strinjati s tem, da bi dijaki sami doplačali del subvencio-
nirane tople dijaške prehrane. Če so odvečne malice sistemski problem, zakaj bi jih morali plačevati dijaki? Obstajajo tudi drugi ukrepi, na račun katerih bi lahko država privarčevala finančna sredstva. Tukaj mislimo predvsem modernizacijo sistema naročanja na malico in večji oz. strožji nadzor nad količinsko porabo malice. Upamo, da saniranje primanjkljaja v državnem proračunu ne bo šlo v smer zmanjševanja pravic dijakov, in to tistih pravic, ki vplivajo na zdravje dijakov in na kakovost izobraževalnega sistema,« še dodaja Čuš. Prepričan je, da se ravno na področju modernizacije sistema naročanja malic lahko dobijo natančni podatki, s pomočjo katerih bi država privarčevala sredstva, ostanki hrane pa bi bilo gotovo manjši.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Vsa čast stripu!
Spominjam se iz mladih dni, da strip ni bil ravno čislano branje. Še več, mnogim staršem, vzgojiteljem in učiteljem se je posedovanje stripov zdelo skrajno neprimerno in vse graje vredno. In vem, da se je veliko otrok naučilo branja ravno s pomočjo stripa. No, tako je bilo v davnih časih, ki so, jasno, vse kaj drugega od današnjosti. Strip je oblika umetniškega dela, ki združuje likovno in besedilno umetnost z določenimi zakonitostmi. Strip, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS,1994), je zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom, navadno v oblačkih. Seveda ta trditev drži, a tudi na Slovenskem je zadnja leta izšlo kar nekaj knjig, ki daleč presegajo prej navedeno razlago besedice strip, npr.: avtobiografski roman v stripu Odeje (Cra-ig Thompson. Prevedla Mojca Krevel. Mladinska knjiga, 2006), avtobiografska vojna epopeja o židovskem vprašanju in genocidu Maus I in II (Art Spiegelman. Prevod Oto Luthar. ZRC, 2003), zgodba o odraščanju, begu in vrnitvi muslimanskega dekleta v Iran Perzepolis (Marjane Satrapi. Prevod Uroš Zorman. Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, 2008) ... to so literarne in likovne poslastice, sicer prevedene, a tudi med domačimi avtorji stripa ne gre zanemariti vrhunskih dosežkov npr. Mikija Mustra, Marjana Mančka, Tomaža Lavriča, Boža Kosa, Zvonka Čoha, Matjaža Schmidta ... med zadnjimi knjižnimi izvirnimi domačimi izdajami pa knjige Slovenski klasiki v stripu! (Uredil in ilustriral Tomaž Lavrič. Mladina, 2009). V polje devete umetnosti, kot velja pojmovanje za strip, sodi knjižna novost založništva Mladinska knjiga, ki je nedavno izdala Grimmove pravljice v stripu avtorice Rotraut Susanne Berner.
Ej, to vam je zabavno branje za male in velike bralce!
Knjiga je sicer uvrščena v zbirko Velike slikanice (urednik Andrej Ilc), čeprav izdaja nekako ne sodi povsem v okvir slikaniških izdaj. Slikanica in strip imata veliko skupnega, pa vendar ju ne gre enačiti, ne zamenjevati. Osem pravljic bratov Grimm zajema navedena stripo-vska knjiga, ki jo je prevedla Polonca Kovač, poznavalka pravljičnih podob bratov pravljičarjev Grimm (prevod in spremna beseda k Pravljicam Jacoba in Wilhelma Grimma v zbirki Veliki pravljičarji, 1999): Žabji kralj, Gospa Pehta, Palček, Motovilka, Jorinda&Joringel, Presrečni Anže, Janček Ježek in Rdeča kapica. Avtorica pričujoče stripovske izdaje slovenskim bralcem ni neznana, pri isti založbi, v zbirki Čebelica, je izšla odlična avtorska slikanica Ah ne - daj no, priljubljene so tudi Karelčkove zgodbice (2004) in Dajmo, Karelček, še en gol! (2006), Obleka lepo-in-prav (1999). Rotraut Susanne Berner (rojena v Stuttgartu, živi in dela v Munchnu) sodi med najuspešnejše nemške ilustratorke in avtorice. Grimmovim pravljicam, ki jih poznajo mali in veliki, je avtorica oblikovala presenetljivo slikovno podobo in hudomušni okvir, oboje pa deluje »narodno prepoznavno«, nekako Pickasto in Packasto, če spomnim na znamenita junaka. Tudi Grimmovim pravljicam v stripu ne manjka, kot se spodobi, humornega pogleda na železni pravljični repertoar: pastorka mukoma riba tla, prava hči pa z materjo pri mizi sedi, v roki pa kavica in cigaret (v Gospa Pehta), žabec je plomf, plomf vržen v steno kraljičine spalnice in naslednji hip je že mladenič, le stopala so še žabasta (v Žabji kralj), da ne govorim o Palčku, ki .
Grimomove pravljice v stripu zelo priporočam tudi odraslim, če nimate časa za branje, če ste v stresu in besu ob krizi, naj bo vsaj dobra knjiga na mizi!
Liljana Klemenčič
Cirkulane • Ob 90. obletnici rojstva dr. Vladimirja Bračiča
Razstava, kip in simpozij
Letošnje leto v Cirkulanah obeležujejo dve pomembni obletnici, 90. obletnico rojstva domačina, pobudnika ustanovitve in prvega rektorja mariborske univerze doktorja Vladimirja Bračiča ter 110-le-tnico delovanja domačega kulturnega društva.
Uvod v številne prireditve, ki se bodo skupaj z občinskim praznikom v začetku junija vrstile skozi vse poletje do pozne jeseni, se je zgodil minulo soboto; že dopoldne je cirkulanski Radioklub organiziral srečanje radioamaterjev, popoldne pa je bilo posvečeno širokemu strokovnemu simpoziju o življenju in delu rojaka Bračiča, ki je s svojimi raziskavami in publikacijami veliko pripomogel k večji prepoznavnosti Haloz nasploh, bil pa je tudi častni član Kulturnega društva in častni občan. Na simpoziju so številne vidike Bračičevega življenja in dela predstavili: Miro Lesjak, Martin Prašnički, o njegovi vlogi pri razvoju visokega šolstva v Mariboru je govorila profesorica Lučka Lorber z mariborske filozofske fakultete, njegov zgodovinski opus del je predstavil profesor Andrej Hozjan z istoimenske fakultete, Bračičev vpogled na naravne vire Haloz pa je predstavila profesorica Ana Vovk Korže. Profesorja Uroš Horvat in Vladimir Drozg, prav tako kot ostali iz mariborske filozofske fakultete, pa sta simpozij zaključila s predstavitvijo demografskih značilnosti Haloz ter problematike urejanja naselij v tem območju.
Dogajanje se je v večernih urah preselilo pred OŠ Cirku-lane, kjer sta doprsni kip rojaka Bračiča, ki ga je izdelal akademski kipar Franc Tobias, slavno-
Doprsni kip rojaka, pobudnika ustanovitve in prvega rektorja mariborske univerze dr. Vladimirja Bračiča sta slavnostno odprla župan Janez Jurgec in profesor mariborske Filozofske fakultete Uroš Horvat.
V okviru letošnjega praznovanja 90. obletnice rojstva Vladimirja Bračiča in 110-letnice cirkulanskega KD so minulo soboto v Cirkulanah odprli tudi razstavo o delu in življenju znanega rojaka, ki bo na ogled do 17. septembra.
stno odkrila župan Janez Jurgec in prof. Uroš Horvat. Župan je ob tem v slavnostnem nagovoru med drugim povedal: »Lokacija postavitve kipa ni izbrana naključno; v čast učenjaku, ki je vse svoje življenje posvetil učenosti, je prav, da kip stoji pred hramom učenosti, kjer se je začela njegova izobraževalna pot. Kip pa naj predstavlja spomin in opomin na Bračičeve ideale o tem, kakšna bi družba morala biti. Njegovega dela res ne moremo nadaljevati, lahko pa nam je neizčrpen vir zamisli in idej, kaj lahko še naredimo in izboljšamo!«
Odprtje kipa sta s pesmijo in igranjem pospremila otroški pevski zbor OŠ Cirkulane in tamburaši, program pa je povezovala predsednica Kd Antonija Žumbar.
Sledilo pa je še odprtje razstave, za katero so v občini domiselno izkoristili prostore starega, opuščenega vrtca. Razstavo so pripravili člani Društva za oživitev gradu Borl, Mira Jerenec in člani KD Cirkulane ob pomoči številnih drugih posameznikov in institucij, ki se jim je Martin Prašnički posebej zahvalil. Razstava, ki vodi obiskovalce skozi prostore po kronološkem redu v 12 razdelkih in v slikah ter dokumentih, govori o življenju Vladimirja Bračiča in bo odprta vse do 17. septembra.
SM
Gorišnica • 3. regijsko tekmovanje OPZ in MPZ
Dvakrat zlati domači pevci
Mladi člani gorišniškega mladinskega (MPZ) in otroškega pevskega zbora (OPZ) so se s tretjega regijskega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov vrnili vsak s svojim zlatim priznanjem.
Otroški pevski zbor je na tekmovanju, ki je potekalo 14. maja v Šentilju v Slovenskih goricah, ob klavirski spremljavi Tanje Kozar Stošič osvojil tričlansko žirijo s štirimi skladbami: Palčki pozimi, Želje, Mačja polka in Malim so všeč. Mladinski pevski zbor pa se je izkazal z odpetimi skladbami Pozdravna pesem, Jaz pa vrtec bom kopala, Es ist ein Ross entsprungen in Muha.
Oba gorišniška pevska zbora že več let vodi zborovodkinja Slavica Cvitanič, ki je seveda nad zadnjim uspehom svojih varovancev zelo navdušena: »Naši mladi pevci imajo že lepo bero visokih priznanj z raznih tekmovanj; tako so imetniki kar šestih zlatih priznanj z regijskih tekmovanj, z državnih tekmovanj smo doslej prinesli štiri zlata in eno srebrno priznanje, na mednarodnih tekmovanjih pa smo dosegli eno zlato, dve srebrni in eno bronasto medaljo. To so brez dvoma dokazi, da delamo resno in da so naši mladi člani pevskih zborov res odlični pevci!«
Oba pevska zbora se vsako leto dvakrat predstavita tudi domačemu občinstvi na samostojnih koncertih.
SM
Mladinski pevski zbor OS Gorišnica je prejel zlato priznanje.
Odlično se je odrezal tudi Otroški pevski zbor OS Gorišnica, ki si je pripel zlato priznanje.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kakšna Evropska unija
V trenutku, ko se pripravljamo na volitve za evropski parlament, se je prav vprašati, kaj Evropska unija sploh pomeni v mednarodnem prostoru. Je evropska skupnost nekaj jasnega ali samo utopija, v kateri bi radi živeli?
Nekateri svetovno znani analitiki so prepričani, da bo EU v kratkem predstavljala skupaj z ZDA in Kitajsko tretjo najmočnejšo silo na svetu, ki bo znala zaradi svojega posebnega, specifičnega kulturno-političnega značaja obvladati del sveta, torej svojo vplivno cono.
Unija naj bi zaradi svoje moralne moči prevzela nadzor na delu planeta, ki nasprotuje ameriški arogantnosti, sočasno pa se počuti oddaljen od kitajskih interesov.
Carl Schmitt je oni dan trdil, da se dela norca iz nas tisti, ki nam govori o morali in etiki. Evropska unija predstavlja in vidi samo sebe kot "moralno silo", ker si s tem prikriva lastno realpolitično nesposobnost. Druge države pa ji s takšnim pristopom laskajo in hvalijo, v resici pa jo ponižujejo na nivo "neškodljivega" sogovornika.
Evropska unija, naslednica evropskih skupnosti, je uspešen projekt, ki izvira iz katastrofalne zapuščine dveh svetovnih vojn na Stari celini in iz stare panevropske ideje, ki se je izoblikovala skozi celotno prvo polovico XX. stoletja v Evropi, ki oa so jo kasneje politično izoblikovale tri velike krščanske osebnosti, kot so bili Adenaur, De Gasperi in Shuman.
K novi rešitvi skupnega življenja so veliko pripomogli tudi zunanji pritiski iz ZDA, saj so želele, da bi se Marshallova gospodarska pomoč razdelila na federativni podlagi, ker naj bi se takšen sistem za analitike tamkajšnjega državnega sekretariata izkazal za najprimernejšo obliko pravične redis-tribucije.
Vendar medtem ko se je projekt evropskih skupnosti oziroma Unije izkazal zmagovit navznotraj je popolnoma neučinkovit v zunanji politiki zaradi pomanjkanja jasne vizije, ciljev, vojske, skupne vlade, opredeljenega "sovražnika" in popolne notranje neenotnosti.
Evropa ostaja nekaj več od zavezništva ter nekaj manj od Unije. To je dejansko normalno stanje, ki ne omogoča globokih integracij, tako kot ne omogoča razkrojev.
Evropsko območje je sestavljeno iz držav, ki imajo zgodovinsko močno oblikovane interese in konsolidirane strukture. Znotraj takšnega scenarija je največja možna integracija konvergenca določenih interesov na posameznih področjih, nikoli pa njihova popolna združitev.
Evropski vrh v Lizboni je Evropsko unijo znova streznil. Voditelji so se dogovorili za preoblikovanje nesprejemljivih »ustavnih«temeljev in s tem jasno dali vedeti, da ima vsaka država interes pri članstvu v nekem skupnem prostoru, nika-korpa ne za pretesne vezi, ki omejujejo suverene pravice.
Živimo znotraj institucionalnega okvira, ki v resnici temelji na logiki ravnovesja moči, brez kakršnekoli skupne filozofije, kulture ali vizije življenja. Manjka nam notranjo lepilo. Živimo v miru, ker nas pred ponovnim razkolom varuje dejstvo, da smo del ameriškega imperija, ki nas je varoval med hladno vojno, sedaj pa nas nadzoruje in usmerja v upanju, da mu bomo vrnili vsaj del investicije, s katero smo si privoščili nizke obrambne proračune in visoko gospodarsko rast.
Da še vedno razmišljamo in živimo pod zaščitnim dežnikom Združenih držav, dokazuje dejstvo, da so vse naše širitve od padca berlinskega zidu do danes potekale vzporedno s širitvenim procesom Severnoatlantskega pakta.
Novim poslancem, ki bodo v Bruslju predstavljali našo državo, položimo na srce, naj se borijo za močnejšo Unijo. Da ponovno primerno preoblikujejo institucijo, ki pravkar prihaja v obdobje zadnje velike širitve - na Balkan, torej verjetno ponovno v krizo identitete in smisla.
Kot je poudaril Nicolas Sarkozy ob prevzemu funkcije predsednika Francije:»V Evropo moramo vrniti politiko, ker smo jo predolgo pustili brez.« Samo aktivna politika lahko reši naša protislovja, kjer različni državni interesi in vizije seveda preprečujejo, da bi bilo današnje stanje znotraj Unije idilično. Pričakovanja se razlikujejo, Eu predstavlja neke vrste »makrosvet«, povzetek globalnega multilateralizma z vsemi njegovimi protislovji, vendar prav zato katerakoli rešitev, pobuda ali enotno stališče, izvirajoče iz Unije, lahkopredsta-vlja pomemben primerjalni kamen za ves svet.
Naša želja mora biti, da se Evropska unija čimprej premakne z današnjega statusa quo ter znova pokaže svetu, da je sposobna sprejeti strateške, dolgoročne odločitve.
Sedaj ni pomembno, ali Francija - tako kot vedno - vidi Unijo le kot svoj podaljšek in kot nepogrešljivo krojiteljico mednarodnih odnosov. Francozom lahko za trenutek tudi pihamo na dušo in jim priznamo neizogibno »grandeur« (veličino), Angležem, da so - kot je rekel v svojem zadnjem govoru Tony Blair - največji narod na svetu, Nemcem pa, da so najbolj delavni. Evropa je mešanica vseh naših vrlin. Zagotoviti nam mora mir in medsebojno spoštovanje. Unija mora čimprej postati ponosna nase in na svoje dosežke. Potrebuje smiselni notranji projekt, ki nam bo še naprej zagotavljal sodelovanje med partnerji in nas reševal pred vojaškimi neumnostmi, sočasno pa potrebuje zunanji cilj, zaradi katerega bi se počutila enotna ter odgovorna.
Evropa si zasluži možnost za močnejšo prisotnost v mednarodnem prostoru.
Laris Gaiser
Ptuj • Z Braillom po Sloveniji
Optimizem in sprejemanje drugačnosti
Letošnji projekt dveh prijateljev, slepega Borka Kregarja in videčega Ernesta Večka, ki poteka pod naslovom Z Braillom po Sloveniji 2009, se je začel 15. maja in se bo zaključil predvidoma 23. junija. V tem času bosta prehodila okrog 1200 km.
Foto: Črtomir Goznik
Borko Kregar in Ernest Večko sta se na poti po Sloveniji v spomin na dvestoto obletnico rojstva Luisa Brailla 18. maja ustavila tudi na Ptuju, v prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
Osnova za letošnjo pot je bila Pot kurirjev in vezistov Slovenije, ki sta jo nekoliko razširila. Začela sta jo v Murski Soboti, v tem času bosta obiskala vseh devet medobčinskih društev slepih in slabovidnih Slovenije, hkrati pa se poklonila 200. obletnici rojstva Louisa Brailla. Njuna vsakokratna pot je sporočilo optimizma, zaupanja v življenje, sprejemanja drugačnosti, ljubezni do narave. Želita si, da bi njuna sporočila dosegla čim več ljudi. Ljudje, ki jih srečujeta na svojih poteh, ju sprejemajo z naklonjenostjo.
Borko Kregar in Ernest Večko sta Celjana, Borko je popolnoma slep, Ernest je delovni invalid. To pa ni ovira za njune skupne projekte, ki se mnogim zaradi njunih posebnih potreb zdijo skorajda neizvedljivi. Skupaj sta mesec dni vsako leto na poti že od leta 2003, za vsako pot, ki presega več kot tisoč km,
se pripravljata celo leto. Leta 2003 sta peš prehodila pot od Celja do Kopra, leta 2004 1000 km dolgo pot od Piri-nejev do Atlantika, vključno s slovito špansko romarsko potjo Camino. Leta 2005 pa sta prvič prehodila 1200 km dolgo pot kurirjev in vezistov, leta 2006 Slomškovo pot, leta 2007 sta se ponovno podala na pot kurirjev in vezistov, lansko pot sta poimenoval Objemi Slovenijo, v njej sta obhodila državne meje Slovenije. Posvetila sta jo slovenskemu predsedniko-vanju sveta EU. Lansko pot si bosta še posebej zapomnila, v 30 dneh ju je dež pral celih 19 dni. Poscana Zofka jima je lani pošteno zakurila, letos je bolj prijazna. Vse omenjene poti prehodita v enem kosu, dnevno opravita tudi do 50 km, prenočujeta v glavnem v naravi, včasih pa tudi prosita za prenočišče. V nahrbtniku nosita tudi šotor, hrano si ku-
pujeta sproti, za obisk gostiln se odločita redko. Na nahrbtnika sta se že tako navadila, pravi Borko, da ko jih postavita v kot, traja kar nekaj časa, da se privadita na hojo brez teže. Večko, ki vodi Kregarja po vseh poteh, je povedal,
da se skušata čim bolj ogniti glavnih prometnih poti, vedno pa se tudi ne da. Lažja pot je vedno tam, ko lahko hodita po gozdovih. Kljub temu da na poti živita zelo skromno, dvakrat tedensko prespita v katerem od prenočišč, da
se lahko temeljito umijeta in opereta perilo. Hvaležna sta vsem, ki jima na poti pomagajo na kakršnikoli način. Ernest ob tem tudi pove, da mnogo ljudi ob poti ne ve, da je Borko slep. Hodita tako, da se Borko drži za njegov nahrbtnik. Doživljajev ob poti je veliko, pravita, lahko bi že napisala knjigo, a sta zanjo še premlada.
Popotnika nosita s seboj tudi Popotniško poslanico, ki jo je napisal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepili in slabovidnih Slovenije. Ob prihodu jo bosta izročila vsakemu od devetih medobčinskih društev slepih in slabovidnih Slovenije v dveh izvodih, v brajici in v povečanem tisku. Brajica je doslej že milijonom ljudi po svetu omogočila, da so se kljub izgubi vida izobrazili in našli delo. »Čeprav brajice ne uporabljamo vsi člani, pa jo vsi lahko sprejmemo kot
simbolno povezavo naših skupnih želja in hotenj po neodvisnem življenju. Zato je prav, da ob okrogli obletnici poudarimo njen praktični in povezovalni pomen,« je med drugim v poslanico zapisal predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Za obisk na Ptuju in izročeno Popotniško poslanico se je v imenu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj zahvalil predsednik Anton Žerak. Vesel je, da sta se odločila za to pot in da sta na njej obiskala tudi Ptuj. Hkrati pa jima je zaželel, da jo opravita uspešno, tako kot že vse doslej. Tudi v letu 2010 bosta Borko in Ernest šla na pot, iz Celja do Atlantika, do Campostele, pot je dolga kar 3000 km. V preteklosti je to pot prehodil eden od celjskih grofov, pa tudi Prešeren ji je posvetil eno od pesmi.
MG
Gerečja vas • Šesta košnja trave nekoč
Tradicija, ki druži vse generacije
V občini Hajdina deluje več društev, ki se trudijo ohraniti stare ljudske navade, šege in običaje, s tem pa tudi identiteto okolja. Tako še marsikatera stara navada živi skozi etno prireditve. Ena takih je tudi Košnja trave nekoč v Gerečji vasi, ki jo pripravlja Društvo žena in deklet Gerečja vas v sodelovanju z vaškim odborom in prostovoljnim gasilskim društvom Gerečja vas.
Letošnja prireditev je bila že šesta po vrsti. Začeli so jo s pesmijo mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja vas. Privabila je 41 koscev iz naselij občine Hajdina, prvič pa so se domačim koscem pridružili kosci iz Vareje, Varejski krokarji. Med kosci je bil tudi hajdin-ski župan Radoslav Simonič, ki ostaja zvest tej prireditvi in jih je tudi vodil. Prvič letos pa so se koscem pridružile tudi ženske, ki so pokazale, da se lahko tudi pri tem opravilu enakovredno kosajo z moč-
nejšim spolom. Hajdinski župan je organizatorje pohvalil, da skrbijo za ohranitev dediščine naših dedkov in babic. V letošnji prireditvi so dali poudarek košnji z ročno koso. V prejšnjih letih pa so obudili različne košnje iz različnih obdobij. Za končno pogostitev pa so letos poskrbele ekipe občinskih naselij, ki so tekmovale v kuhanju najboljšega golaža. Tekmovanje v kuhanju golaža so letos organizirali prvič. Sodelovale so ekipe iz Gerečje vasi, Haj-dine, Hajdoš, Slovenja vas je
sodelovala z dvema. Kuhanje golaža je potekalo pod budnim očesom komisije, ki so jo sestavljali kuharski mojster Robi Lukas, Boštjan Perpar in Jelica Kovše. Potem ko je po-kusila vse vzorce, je zmagovalni pokal prisodila prvi ekipi Slovenje vasi, druga je bila ekipa Zgornje Hajdine, tretja pa ženska ekipa Gerečje vasi. Za dosežke so jim stisnili roke predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Anica Drevenšek, župan občine Hajdina Radoslav Simonič in predsednik vaškega odbora
Gerečja vas Marjan Rozman. Golaža je bilo toliko, da so ga razdelili tudi med vse obiskovalce prireditve, ki so se pred tem že sladkali z domačimi dobrotami, ki so jih spekle gerečanske gospodinje. Veselo druženje je trajalo še pozno popoldne, organizatorji so bili zadovoljni, da je prireditev uspela, da je vzdržalo vreme, vse, ki so jih letos obiskali, pa so povabili na sedmo prireditev, ki bo najmanj tako uspešna kot letošnja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Klepača sta se trudila, da kose ne bi umolknile.
Foto: Črtomir Goznik
Nemčev travnik je letos kosilo 41 koscev, ki so bili tako urni, da so prehiteli celo kuharje.
Foto: Črtomir Goznik
V kuhanju golaža se je pomerilo pet ekip, prvo mesto si je prikuhala prva ekipa Slovenje vasi.
Rokomet
Jeruzalem Ormož odličen sedmi
Stran 16
Rokomet
Korekcija ciljev in šesto mesto
Stran 16
Tenis
2. liga: odločili štirje izgubljeni tie-breaki
Stran 17
Atletika
Tri dekleta in tri medalje
Stran 16
Nogomet
64 ekip, skoraj 1000 nastopajočih
Stran 18
Ormož
Mali rokometaši z velikim srcem
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Kvalifikacije za obstanek/napredovanje v 1. SNL
Naj se zgodi spektakel!
Epski zaključek rednega dela prvenstva v 1. SNL, ko je odločitev o izpadu in obstanku padla šele v zadnjih sekundah, se bo konec tedna nadaljeval s finalno tekmo Pokala Slovenije in prvim kvalifikacijskim srečanjem za obstanek/napredovanje v 1. SNL med Labodom Dravo in Aluminijem.
Ko beseda nanese na moštvo Laboda Drave, še vedno ne moremo mimo 94. minute srečanja zadnjega kroga v Domžalah, ko so v tretji minuti sodnikovega podaljška prejeli gol, ki jih je v tistem trenutku potisnil v 2. ligo. »Vsi smo bili obupani in nismo mogli verjeti svojim očem. Tudi sam sem mislil, da je konec. Niti sam ne vem, kako sem stekel v napad, kako je žoga prišla do mene in kako sem jo zabil v mrežo. To je bilo božje delo, ne moje,« pripoveduje glavni junak te zgodbe, 21-letni Nigerijec Ogu John Ugochukwu.
Podobne občutke je doživljal tudi vratar Nemanja Jozič: »Katastrofa, pravi šok, ko smo prejeli gol. Mislili smo, da je konec, a nas je predramil šef s klopi, ko je kričal: Ni še konec, imate še pol minute, potrudite se.' In smo dali gol! Potem res nismo vedeli, ali naj se jočemo ali veselimo, vsi občutki so bili pomešani. Šele na poti domov v avtobusu nam je postalo jasno, kaj smo naredili. Najpomembnejše je, da še imamo možnosti za obstanek, planirani dopusti bodo že počakali.«
Prav Jozič je s svojim prihodom med vratnice prinesel preobrat v rezultatskem smislu, saj so Ptujčani takrat začeli serijo zmag. »To se ni zgodilo samo zaradi mene: nekaj je pač bilo treba narediti, saj prej nikakor nismo mogli zmagati. Trener mi je zaupal mesto v začetni enajsterici, sam pa sem priložnost izkoristil. Na srečo
Nemanja Jozič (Labod Drava) je dosegla tudi sedem zaporednih
mene in celotne ekipe so prišli tudi boljši rezultati,« je svoje videnje opisal Jozič, ki bo za mesto v začetni enajsterici kandidiral tudi v nedeljo v Kidričevem. »To so lokalni derbiji, ki so popolnoma nepredvidljivi in v katerih veljajo posebne zakonitosti. Za nas bosta to dve najtežji, najpomembnejši tekmi v prvenstvu, takšnih še nismo imeli. Smo favoriti za končni uspeh, a Kidričanov nikakor ne smemo podcenjevati: v svoji ekipi imajo izjemno hitre igralce, ki bodo še kako nevarni,« je svoje videnje prihajajočega obračuna podal vratar, ki je v četrtek dopolnil 25 let.
Ptujsko strokovno vodstvo se bo moralo posvetiti predvsem manjšemu upadu forme v zadnjih krogih, ko so po fantastični seriji sedmih zmag vse postavili na kocko in skoraj izgubili. Na drugi strani prav obratno velja za Kidričane, ki
so v zadnjih šestih krogih v 2. SNL zabeležili pet zmag in enkrat igrali neodločeno, ob tem pa so dosegli zavidljivih 18 zadetkov. Nazadnje je v Ljubljani orožje položila še Olimpija.
»Mi smo v ligaškem delu
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Spehonja, trener Aluminija: »Vsi so govorili, da nimamo nobenega interesa, mi pa smo jim odgovorili s svojimi rezultati.«
Nogomet • 1. SNL
Še dve neznanki
Prvenstva v najmočnejših evropskih ligah so v večini primerov že odločena (izjema je Francija, kjer se za naslov še borita Bordeaux in Marseille): v Italiji je prvak postal Inter, v Nemčiji Wolfsburg(!), v Španiji Barcelona in v Angliji Manchester United. Slednja dva kluba sta sezono zaključila s sredinim finalom evropske Lige prvakov v Rimu, ki ga je prepričljivo dobila Barca s trenerjem Pepom Guardiolo ter Xavijem, Iniesto, Messijem in Etoojem na čelu.
Svojega novega prvaka smo dobili tudi v Sloveniji, to je postal Maribor. Znana sta že tudi dva udeleženca evropskih tekmovanj (Hit Gorica in Rudar Velenje), tretjega pa bomo dobili po sobotni finalni tekmi Pokala Slovenije v Mariboru, v kateri se bosta merila Interblock in Luka Koper. Iz lige je neposredno izpadlo Primorje, dodatne kvalifikacije za obstanek pa si je priigrala ptujska Labod Drava.
Deset moštev je v prvenstvu 2008/09 odigralo 180 tekem,
»Veliko vprašanje ...«
»Pričakujem lep nogomet in polna stadiona - najprej v Kidričevem, nato še na Ptuju. Objektivno je Drava močnejša, vendar je veliko vprašanje, v kakšnem stanju so po zadnjih dogodkih. Mi takšnih težav nimamo, saj je forma naših fantov v vzponu. Odlično so se v prvo ekipo vključili tudi mladinci, ki trdno držijo 2. mesto v 1. mladinski ligi. Kdorkoli se pojavi v ekipi, vsak igra dobro,« je zadovoljen predsednik NK Aluminij, Zvonko Jevšovar, ki je izredno ponosen na dosežke mladih. »Mladi domači igralci bodo v prihodnosti še bolj cenjeni. K temu nas še dodatno usmerja finančna kriza in posledično manjši proračuni. Drage nakupe si bodo lahko privoščili le redki.«
Foto: Črtomir Goznik
branil večino tekem v zadnji četrtini prvenstva, ko je ptujska ekipa zmag.
tekmovanja v 2. ligi naredili vse, kar je bilo možno, ter si priborili mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo. Do sedaj so nam vsi govorili, da nimamo nobenega interesa, mi pa smo s svojimi
od tega so gostitelji zmagali na 89 (49,44 %), gostje na 43 (23,89 %), neodločeno pa je bilo na 48 tekmah (26,67 %). Najvišjo zmago je v 25. krogu nad Nafto na svojem štadionu dosegel Interblock (5:0). Strelci so dosegli 468 zadetkov, kar je povprečno na tekmo 2,6. Sodniki so dosodili 37 enajstmetrovk, doseženih je bilo 12 avtogolov, igralci pa so prejeli 922 rumenih in 59 rdečih kartonov. Najbolj nedisciplinirani igralci so Sebastjan Gobec (MIK CM Celje), Siniša Jan-kovič (Nafta) in Martin Šarič
rezultati odgovorili vsem tem nejevernežem. Naši tekmeci iz Ptuja imajo zelo dobro ekipo, ki bi morala biti v samem vrhu ali pod vrhom prvenstvene razpredelnice, ne pa v borbi za obstanek. So favoriti, vendar pa se mi ne mislimo predati. Upamo na dober rezultat, v pravem nogometnem ambien-tu,« je dejal trener Aluminija Bojan Špehonja.
Veliko priložnost te ekipe v teh dveh obračunih z Dravo vidi tudi Rok Letonja, ki je nekoč kratek čas že nosil dres ptujskega prvoligaša. »Gre za stari derbi, kjer ne bo manjkalo številnih gledalcev in zagotovo bo šlo na naši strani za vrhunec letošnjega prvenstva. Želimo si zmage, kaj pa bosta prinesli sami tekmi, pa bomo videli. Zagotovo pa bomo dali vse od sebe, da bi čim dražje prodali svojo kožo. Pomembno je tudi to, da je vzdušje v ekipi na zares visokem nivoju,« je povedal popularni Roki.
(MIK CM Celje), ki so v tej sezoni dobili po 11 rumenih ter 2 rdeča kartona.
Največ zaporednih zmag (7) je uspelo Labodu Dravi od 28. do 34. kroga, isto moštvo pa je nanizalo tudi največ zaporednih porazov (6 - od 11. do 16. kroga). Maribor je bil brez poraza 12 tekem (od 5. do 16. kroga), Labod Drava pa brez zmage rekordnih 17 tekem (od 11. do 27. kroga).
Na tekmah je nastopilo 306 nogometašev. Kralj strelcev je postal Etien Velikonja s 17 zadetki. Največ nastopov, vseh 36, sta zbrala Aleksander Šeliga (MIK CM Celje) in Tim Lo Duca (Nafta). Šeliga je hkrati prebil največ minut na igriš-
Najboljši strelci: 17 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 15 za-dekov: Tavares (Maribor); 13 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar), Dario Zahora (Interblock); 11 zadetkov: Jože Benko (Domžale), Darijo Biščan (MIK CM Celje); 10 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor), Milan Osterc (HIT Gorica); 9 zadetkov: Aleš Čeh (Labod Drava), Nedzbedin Selimi (Primor-je), Josip Iličič (Interblock); 8 zadetkov: Sead Zilič (Labod Drava), Robert Berič (Interblock), Enes Demirovic (HIT Gorica), Ozren Peric (Rudar Velenje); 7 zadetkov: Borut Semler (Labod Drava), Dragan Jelič (Maribor ), Andraž Kirm (Domžale), Sacripanti (MIK CM Celje); 6 zadetkov: Da Silva (Labod Drava), Elvedin Džinic (Maribor), Patrik Ipavec (Luka Koper), Siniša Jankovič (Nafta Lendava), Uroš Korun (MIK CM Celje), Vladimir Milenkovic (Primorje) ...
Papirnati favoriti so torej Ptujčani, ki imajo tudi precej izkušenj glede dodatnih kvalifikacij, kjer so bili doslej kar trikrat uspešni, nazadnje lansko leto, ko so bili v dveh tekmah boljši od Bonifike. A dobri stari derbiji z Aluminijem so nekaj povsem drugega - naj se torej zgodi spektakel, v katerem bodo ugibanja o končnem rezultatu stranskega pomena, v prvem planu pa bo atraktiven nogomet!
JM, DK
Karte že v soboto
Zaradi velikega zanimanja za nedeljsko tekmo med Aluminijem in Labodom Dravo, ki se bo v Kidričevem pričela ob 17. uri, bodo lahko ljubitelji nogometa vstopnice kupili že v soboto med 9. in 12. uro na blagajni stadiona v Kidričevem ter v nedeljo od 15. ure dalje. Vrata stadiona bodo za gledalce odprli ob 16. uri.
ču (3.214), sledita mu Andraž Kirm (Domžale, 3.128) in Juan Sebastian Cruz Vitagliano (Luka Koper, 3.123).
Skupno si je tekme PLTS v sezoni 2008/09 ogledalo 215.830 gledalcev, povprečno na tekmo 1200. Največ gledalcev, 9000, je bilo na tekmi 33. kroga Maribor - MIK CM Celje. Najmanj gledalcev, 150, je bilo na tekmi 27. kroga Luka Koper - MIK CM Celje. Gledalci so si v neposrednih prenosih lahko ogledali 58 tekem, od tega 18 na TV Slovenija in 40 na Šport TV. Po pričakovanju ima najboljši obisk na domačih tekmah Maribor, Drava je na 5. mestu:
1. Maribor 66.500, 2. Rudar Velenje 27.900, 3. Nafta 24.500, 4. MIK CM Celje 19.300, 5. Labod Drava 17.950, 6. Interblock 17.400, 7. HIT Gorica 12.880, 8. Domžale 12.800, 9. Primorje 11.000, 10. Luka Koper 5.600.
Žrebanje za novo sezono bo 23. junija, nova sezona v 1. SNL se bo začela 8. julija s tekmo superpokala v Mariboru, prvi krog novega prvenstva, v katerem bo še naprej igralo 10 klubov, pa bo 18. julija.
Rokomet • MIK 1. A liga, 10. krog Lige za obstanek
Jeruzalem Ormož odličen sedmi
Riko hiše - Jeruzalem 33:34 (17:17)
Riko hiše: Grm (2 obrambi), Ilc, Torlo (12 obramb); Majnov 4, Šti-mec, Mikulin 5, Nikolič 6 (2), Škaper 1, Abrahamsberg 3, Ostarčevič 6, Podvršič 4, Pipinic, Košmrlj, Nosan 4. Trener: Tomaž Tomšic
Jeruzalem: G. Čudič (6 obramb), Belec (8 obramb); Kovačič, Korpar 1, Krabonja 8, Melnjak 3, Rajšp, Bez-jak 3, Radujkovic 4, B. Čudič 5 (5), Ivanuša, Sok, Žuran 10. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Riko hiše 2/2; Jeruzalem 5/5.
Izključitve: Riko hiše 6; Jeruzalem /..
Igralec tekme: Primož Krabonja (Jeruzalem Ormož)
Z zmago v Ribnici so roko-metaši Jeruzalema prvenstvo v sezoni 2008/2009 končali na odličnem 7. mestu. V Ligi za obstanek so Vinarji v osmih tekmah nanizali kar sedem zmag, edini poraz so doživeli na gostovanju v Škofji Loki pri Merkurju. V derbiju Lige za obstanek so gostje vodili skozi celotno tekmo, v 54. minuti
Foto: Stanko Kozel
Rokometaši Jeruzalem Ormoža (na sliki Alen Melnjak) so si v Ribnici z zmago v zadnjih sekundah tekme zagotovili končno sedmo mesto v 1. A SRL.
z 31:27. Ribničanom je uspelo izenačiti na 33:33, delitev točk pa bi varovancem Tomaža Tomšiča prineslo 7. mesto. V zadnjem napadu so Ormoža-
ni zaigrali z vratarjem v polju in Krabonja, najboljši igralec tekme, je štiri sekunde pred koncem zadel za zmago s 34 :33. 7. mesto je za rokometaše
iz Ormoža izjemen uspeh, saj je bil pred sezono edini cilj obstanek v elitni druščini.
UK
Rokomet • Mercator Tenzor Ptuj
Korekcija ciljev in šesto mesto
Rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja so v končnici tekmovanja zasedle dobro šesto mesto v prvenstvu 1. A-lige. Pred prvenstvom je bila njihova želja, da ponovijo uspeh iz zadnjih dveh sezon, ko so bile odlične v prvenstvu in pokalu, le ljubljanski Krim je bil prevelika ovira za njih. O tem nam je trener Ptujčank Nikola Bistro-vič dejal: "V letošnjo sezono se je ekipa ŽRK Mercator Tenzor Ptuj podala z ambicijami, ki so bile enake uspehom prejšnjih dveh sezon. Klub so okrepile izkušena levoroka Anja Fre-šer, ki je prišla iz Krima, mlada leva zunanja igralka Stela Ma-teša iz varaždinske Koke ter vratarka Tjaša Pikl iz Žalca. Klub je pred sezono zapustilo kar nekaj ključnih igralk; Martina Strmšek je odšla v Žalec, Vesna Puš in Miša Marinček v ljubljansko Olimpijo, Danijela Volarevič in Katja Kelenc sta se posvetili materinstvu. Rehabilitacija Jelene Kikano-vič je trajala do januarja, tako da se je priključila ekipi šele v zaključnem delu sezone."
Ptujčanke so tako v novo prvenstvo krenile s precej spremenjeno igralsko zasedbo. O pričetku priprav, kjer je imel na voljo še državno reprezen-tantko Kristino Mihič, je trener Nikola Bistrovič povedal naslednje: "V pripravljalnem delu sezone se je ekipa dvigala in kazala zavidljivo formo, kar so dokazovali tudi izidi pripravljalnih tekem, kjer so Ptujčan-ke premagovale ekipe, kot so Lokomotiva iz Zagreba, Zamet iz Reke ter ostale močne ekipe z vrha avstrijske in švicarske lige. Prelomni trenutek sezone se je zgodil s težjo poškodbo motorja' ekipe, Kristine Mihič, tik pred začetkom prvenstva. Ekipa si po tem nesrečnem dogodku ni opomogla in je izgubila pomembni tekmi na začetku prvenstva s Celjem in
Foto: Črtomir Goznik
Katja Bolcar je kljub mladosti postala ena od nosilk igre Mercatorja Tenzorja Ptuja.
Krko. To je precej vplivalo na psihično stabilnost ekipe."
V klubu so poskušali rešiti nastalo situacijo z angažiranjem zunanje igralke Vanje Raškovič, ki je pred letom že igrala na Ptuju, vendar neuspešno. Sledil je dogovor in v klubu so zastavili nižje cilje, ki jim je vzrok tudi finančna kriza. Tako so se sporazumno razšli s Frešerjevo in Raškovi-čevo. Priložnost je dobil klubski podmladek, gre za vrsto mladih deklet, starih od 15 do 17 let, na čelu s Katjo Bolcar, Patricijo Korotaj, Marušo Križanec, Nastasijo Erha-tič, Urško Levstik in Anjo Ozmec. Vendar se je zaradi mladosti pojavil problem nihanja v igri in številne poškodbe zaradi intenzivnost treninga. To je nekako razumljivo glede na dejstvo, da so punce prešle iz kadetske lige v boj za visoka mesta v prvi ligi. Prav zaradi
neizkušenosti in pomanjkanja zunanjih igralk so večino tekem igrali s krilnimi igralkami na zunanjih položajih, kar se je občutilo predvsem v obrambi. Rezultati in igre so med letom nihali od zelo dobrih in atraktivnih iger do slabih tekem ter končnega sedmega mesta po rednem delu. V pokalnem tekmovanju so izpadli v četr-tfinalu. V končnici prvenstva se je ekipa pobrala in prehitela Celje in Kočevje ter zasedla končno šesto mesto v državnem prvenstvu.
"Naša ekipa je letos pokazala zelo dinamičen rokomet z drugim najboljšim napadom v ligi, vendar s slabo in nekompak-tno obrambo, ki jo bo treba v bodoče dvigniti na višjo raven. Glede na turbolentnost dogodkov v letošnji sezoni, v katero se je startalo s prenovljeno ekipo, predvsem na zunanjih položajih, številnih poškod-
bah, prekinjenih pogodbah, uveljavljanju mladih igralk ... lahko sklenemo, da je šesto mesto realen domet te ekipe. Ne gre pozabiti, da smo z letošnjo sezono z dobrim delom dobili kadetski reprezentantki pri letnicah 1992 - Katjo Bolcar in Patricijo Korotaj -, ki sta kljub svoji mladosti postali nosilki igre v klubu. V ekipi je več domačih igralk kakor punc iz drugih klubov, kar je pritegnilo tudi več gledalcev na tribune ptujske dvorane Center. Tudi generacije, ki prihajajo, imajo vrsto potencialnih reprezentantk, predvsem v letnikih 1996 in 1997. Tudi na treningih mlajših selekcij je vedno več deklet, kar so dobri obeti za prihodnost ženskega rokometa na Ptuju. Seveda pa bo veliko odvisno od nadaljnjega vodenja kluba," je zaključil Nikola Bistrovič.
Danilo Klajnšek
Judo • DP U-23
Urška do zlata
Letošnje državno prvenstvo mlajših članic in članov je minilo ob skromni udeležbi v organizaciji JK iz Slovenske Bistrice. Nastopilo je samo 45 članov in 23 članic. Kljub temu pa je bilo kar precej zanimivih borb. Največ zlatih medalj je osvojil JK Sankaku, in sicer 4 pri članicah in 2 pri članih, zlato medaljo pa je za Ptujčane osvojila Urška Urek.
Izmed Ptujčanov je v moški konkurenci v kategoriji do 81 kg Rok Tajhman osvojil 7. mesto. V zelo okrnjeni ženski konkurenci je Urška Urek postala državna prvakinja v kategoriji nad 78 kg (premagala je Tino Jazbec iz Jesenic). Barbara Rižnar je bila peta v kategoriji do 57 kg.
Rezultati:
Mlajše članice: -48 kg: 1. Kristina Vršič - JK Duplek; -52 kg: 1. Fito-re Zenuni - JK Slovenj Gradec; -57 kg: 1. Tina Trstenjak - JK Sankaku, 5. Barbara Rižnar - JK Drava Ptuj; -63 kg: 1. Maja Uršič - JK Sankaku; -70 kg: 1. Ana Velenšek - JK Sankaku; -78 kg: 1. Urška Gračner - JK Sankaku; +78 kg: 1. Urška Urek
-	JK Drava Ptuj.
Mlajši člani: -60 kg: 1. Matjaž Trbovc - JK Sankaku; -66 kg: 1. Tadej Zalaznik - JK Sankaku; -73 kg: 1. Žiga Vuzem - JK Šiška; -81 kg: 1. Aljaž Sedej - JK Bežigrad, 7. Rok Tajhman - JK Drava Ptuj; -90 kg: 1. Miha Kavčič - JK Partizan Jesenice; -100 kg: 1. Matija Erjavec - JK Branik Broker; +100 kg: 1. Mitja Jenuš
-	JK Železničar.
Sebi Kolednik
Pasovno prvenstvo 2009
V Slovenski Bistrici je v nedeljo potekalo pasovno prvenstvo, na katerem so tekmovalci lovili norme za osvojitev višjih pasov (barva kategorije pomeni, za kateri pas so tekmovalci tekmovali).
Črni pas pri članih sta osvojila Dorijan Jamnišek (JK Duplek) in Miha Kavčič (JK Partizan Jesenice), pri članicah pa Katja Senekovič (JK Duplek) in Ana Velenšek (JK Sankaku). Rezultati tekmovalcev iz Ptuja in Gorišnice: članice: za zeleni pas -57 kg: 3. Barbara Rižnar - JK Drava Ptuj; za rjavi pas: +57 kg: 3. Tanja Kociper - JK Gorišnica; za črni pas: +57 kg: 3. Urška Urek - JK Drava Ptuj.
Člani: za rjavi pas: -73 kg: 3. Tilen Vidovič - JK Drava Ptuj, 5. Peter Kuharič - JK Gorišnica; za črni pas: +73 kg: 7. Ervin Vinko - JK Drava Ptuj.
Atletika • DP v mnogoboju
TVi dekleta in tri kolajne
Konec prejšnjega tedna, v soboto in nedeljo, je v Brežicah potekalo državno prvenstvo v mnogobojih. Iz AK Cestno podjetje Ptuj so se ga udeležile tri dekleta, vsaka v svoji starostni kategoriji in vse so bile uspešne, saj so se povzpele na oder za zmagovalke. Najbolj naporno atletsko tekmovanje je trener Gorazd Rajher poetično opisal kot »zrelostni izpit pred nadaljnjim življenjem. Mnogoboj je skupek sedmih disciplin pri dekletih in 10 disciplin v moških. Zahteva odločnost pred vsako novo disciplino in vztrajnost, dokler se ne zaključi zadnja disciplina tekmovanja.«
Med pionirkami (U16) je bila Nastja Klanjšek v sedme-roboju tretja, zbrala pa je 4340 točk. Najbolje sta ji uspela nastopa v sprinterskih discipli-
nah, na 80 metrov z ovirami (12,60 sekunde) in na 100 metrov (13,20 sekunde), kljub poškodbi gležnja pa je stisnila zobe v skakalnih in metalnih disciplinah ter v teku na 800 metrov. Mlajša mladinka Nuša Turk je bila prav tako tretja, v skupnem seštevku pa je zbrala 3714 točk. Največ jih je dobila na 100 metrov z ovirami za čas 15,31 sekunde. Tudi sicer je bila boljša v tekaških disciplinah, 200 metrov (27,25 sekunde) in na 800 metrov, nekoliko manj pa v skokih in metih. Najboljša pa je bila najstarejša med ptujskimi dekleti Živa Sabo, ki je zmagala v konkurenci starejših mladink. V vseh disciplinah je bila konstantna, kar je pravzaprav osnovni pogoj za dobro uvrstitev.
UE
Varovanke trenerja Gorazda Rajherja so se veselile kolajn na DP v mnogoboju.
Gospodarstvo, obrt in podjetništvo
Zg. Senarska 5e, 2235 Sv. Trojica
Tel.: 02/72011 00, Fax: 02/72012 60 GSM: 041/631 451
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za dobro poslovno sodelovanje in zaupanje! Priporočamo se s slikopleskarskimi storitvami.
25 let
' z vami!
MIR AL
DIAMANTNO REZANJE, VRTANIE IN BRUŠENIE BETONA
Prednosti naših storitev:
* brez prahu * brez poškodb brez vibracij lep zunanji videz
Miran Krajnc s.p.	tel.: 02/ 761-0552
Dravinjski vrh 63	fax: 02/ 761-0553
2284 Videm pri Ptuju gsm: 041/ 416 444
www.miral-sp.si E-mail: miral@amis.net
Krizni časi kot izziv za boljši jutri
Tudi na območju Spodnjega Podravja so posledice svetovne recesije in gospodarske krize vse bolj občutne, o tem, o nekaterih svetlih točkah in tudi o možnih izzivih za boljši jutri vas želimo seznaniti tudi v tokratni prilogi Štajerskega tednika.
Med svetlimi točkami našega gospodarstva, ki jih kriza še ni prizadela, je zagotovo tudi tovarna ekstraktov Vitiva, d. d., v obrtni coni Novi jork (na posnetku) na območju občine Markovci, kjer izdelujejo naravne eks-trakte in zaposlujejo 50 ljudi, v glavnem iz domačega
okolja, med njimi kar pet doktorjev znanosti in dva z magistrsko izobrazbo. Kot je pojasnila direktorica dr. Andreja Rižner Hraš, proizvajajo največ naravnega ekstrakta rožmarina, ki se uporablja v prehrambni industriji. Prek 95 odstotkov svoje proi-
zvodnje izvažajo v tujino, največ v ZDA. Zaradi vse večjega povpraševanja po njihovih proizvodih so v letošnjem letu zgradili še dodatno skladišče, načrtujejo pa še izgradnjo dodatnih prostorov za laboratorije in upravo.
-OM
Gospodarstvo
Perutnina se dobro drži
V skupini Perutnina Ptuj ugotavljajo, da so v zadnjih desetih letih podvojili obseg priprave in prodaje živil ter da uspešno širijo in utrjujejo pozicijo na domačem trgu, trgu EU, trgih na prostoru nekdanje Jugoslavije in drugih trgih, kar predstavlja zavidljivo rast in trdno socialno varnost za več kot 3.600 zaposlenih in 500 kooperantov. Skupino Perutnina Ptuj danes sestavlja 18 družb v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Srbiji, Romuniji ter Avstriji, ki skupaj pripravljajo živila za več kot 20 različnih trgov. Priprava in prodaja živil perutninske-
ga izvora kot osnovna dejavnost Skupine Perutnina Ptuj danes predstavlja že 90 odstotkov celotne realizacije, ostalih deset odstotkov pa ptujski perutninarji ustvarijo na področju živinoreje, vinarstva in storitev. Glede na kazalnike uspešnosti predstavlja Perutnina Ptuj zagotovo pomemben gospodarski subjekt v ožji in širši regiji in tako zagotavlja trdno osnovo za nadaljnjo rast družbe. Da so na zanesljivi poti, pričajo tudi podatki o realizaciji, saj je Skupina Perutnina Ptuj kljub gospodarski recesiji v lanskem letu rasla z načrtovano, nekaj več kot 21-odstotno sto-
pnjo, in ustvarila več kot 241 milijonov evrov prihodkov. Osnovno poslanstvo družbe je priprava zdrave, varne in okusne hrane, ki jo zagotavljajo v okviru tako imenovanih vertikalnih reprodukcijskih verig. Tako je vsak grižljaj okusnih živil pripravljen v okolju, kjer ni nič prepuščenega naključju. Končni produkt so izvrstna živila, ki jim potrošniki zaupajo že več kot sto let in med katerimi je tudi najbolj popularna perutninska salama - POLI. Živila Perutnine Ptuj danes konceptualno skupaj trdno veže trženjska strategija Naravno fit, ki ponuja sodobnemu človeku
s spremenjenim sodobnim načinom življenja slastna živila, polnega okusa in prilagojena času. Za njimi stoji vsa stoletna tradicija priprave hrane na ptujski oziroma štajerski način ter nutricio-nistične zahteve jutrišnjega dne.
Zaradi zavedanja svoje poslovne odličnosti in okusno-sti živil, ki jih vsakodnevno uživa več kot milijon in pol ljudi, bo Perutnina Ptuj zagotovo dosegla cilj - do leta 2013 postati najpomembnejši proizvajalec perutninskega mesa in perutninskih izdelkov iz srednje in jugovzhodne Evrope.
-OM
2 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 29. maja 2008
_Financiranje dejavnosti malih podjetij
Zahtevajo varuha pravic obrtnikov in podjetnikov
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič, v. d. sekretarja Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Gospodarska aktivnost v Sloveniji še vedno peša, dostopnost do kreditov pa je zelo otežena, poudarja v. d. sekretarja OOZ Ptuj Boris Repič, s katerim smo se pogovarjali o kreditiranju obrti in podjetništva. Jamstvena shema, kjer bo s poroštvom države omogočen lažji dostop do posojil, še vedno ni zaživela. Sicer pa je jamstvena shema bolj namenjena velikim kot pa mikro in malim podjetjem. V tem trenutku mali podjetniki najbolj pogrešajo dostopne vire financiranja in predvsem enostavne postopke pri kandidiranju za ta sred-
V ponedeljek, 25. maja, so v Trstenjakovi ulici 5 a, v Domino centru v Ptuju, odprli poslovalnico, oziroma pisarno zavarovalnice Grawe. Slovesnosti so se poleg domačinov udeležili tudi najvišji predstavniki zavarovalnice Grawe v Sloveniji.
Kot je povedal regionalni vodja zavarovalnice Andrej
stva. V tem trenutku bi mali podjetniki potrebovali bolj fleksibilne poslovne banke, ki bi morale del poslovnega tveganja prevzeti tudi nase.
Kaj lahko poveste o virih za kreditiranje obrtnikov in podjetnikov?
»V stikih s svojimi člani opažamo, da se je bistveno zmanjšal obseg kreditiranja malih podjetij v primerjavi z letom poprej. Vse banke sicer poudarjajo, da niso zaostrile pogojev odobravanja posojil, kljub temu pa vse posvečajo večjo pozornost boniteti podjetja, zavarovanju in okoliščinam, v katerih podjetje deluje. Denar
Gregorič, je zavarovalnica Grawe v slovenskem prostoru prisotna že 17 let, do leta 2001 je bila to zavarovalnica PRIMA, od tedaj pa je del mednarodnega zavarovalniškega koncerna Grawe, ki deluje v desetih evropskih državah.
Pisarna zavarovalnice Grawe v Ptuju je že trinajsta v Sloveniji, v njej pa delujejo
podjetnikom pa ni na voljo samo v bankah, v Sloveniji obstaja kar nekaj finančnih virov, ki so pogosto tudi primernejši od bančnih posojil. Svetla točka za financiranje obrti in malih podjetij so garancije Slovenskega podjetniškega sklada za posojila, ki jih najemajo mala podjetja ter Slovenska razvojna banka, vendar se mi osebno pri SID banki poraja vprašanje, zakaj je banka dobila toliko sredstev, če pa mali podjetniki ne morejo priti do njih normalno in v razumnem času.
Slovenski podjetniški sklad je 24. aprila v Uradnem listu RS objavil razpis za dodatnih 43 milijonov evrov garancij za zavarovanje kreditov, ki jih bodo preko sodelujočih bank lahko najemala mala in srednja podjetja. Objavili so razpis za 7,6 milijona evrov pripadajočih subvencij obrestnih mer. Letos so garancije sklada, zraven kreditov za investicije, namenjene tudi bančnim kreditom za obratna sredstva. Obstaja pa tudi precej razpisov ministrstev. Med najbolj aktualnimi sta razpis za nepovratna sredstva za živilsko in lesnopre-delavo industrijo ter razpis Eko sklada za nepovratno finančno pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih to-
njihovi zavarovalniški agenti, sicer samostojni podjetniki Milan Mlakar, Stanko Lovrenčič, Rajko Kralj, Slavi-ca Pavlič, Jovita Dukarič in Dušan Pernek. Vsi so doma iz Ptuja ali bližnje okolice in se bodo v pisarni menjavali tako, da bo vsak delovni dan za poslovanje s strankami zadolžen drugi agent, sicer pa bodo še naprej delovali
vornih vozil.«
Kakšen pa je vpliv lokalnih skupnosti s programi financiranja, urejanja obrtnih in gospodarskih con na razvoj obrti in podjetništva na Ptujskem?
»Lokalno okolje je za podjetniško pobudo bistveno, s pozitivnimi ukrepi in ustrezno politiko lahko na svoje področje privablja podjetnike ali pa jih odbija. Urejene obrtne in gospodarske cone so vsekakor eden izmed načinov, kako v svoje okolje pritegniti podjetnike, ki so pripravljeni investirati in se razvijati ter seveda zaposlovati delavce.
V kriznem času seveda postanejo podjetniki bolj zadržani in investirajo precej bolj premišljeno in počasi, vendar pa je ravno to pravi čas za lokalne skupnosti, da s pravimi vzpodbudami - nizke ali oproščene takse, vzpodbude za zaposlovanje, urejena infrastruktura - na svoje območje pritegnejo najbolj prodorne in inovativ-ne podjetnike. Razumljivo je, da so vzpodbude občin pogojene s proračunom posamezne občine. Na našem območju je nekaj občin, ki na tem področju dobro delajo. Žal se dogajajo tudi takšni spodrsljaji, kot se je pred kratkim zgodil v MO
Zavarovalništvo
na terenu, med ljudmi. Trak ob vhodu v novo pisarno zavarovalnice Grawe v Ptuju sta simbolično prerezala Andrej Gregorič in področni vodja Bojan Po-gorelčnik, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik uprave zavarovalnice Grawe Slovenija mag. Božo Emeršič.
-OM
Ptuj, kjer se je povišala taksa za letne vrtove gostincev, ki se bo zagotovo negativno odrazila v utripu starega mestnega jedra Ptuja.« Čeprav vemo, da ni idealnega financiranja oziroma kreditiranja neke dejavnosti, pa vendarle, kaj bi kazalo na tem področju še izboljšati, da bi se tudi Slovenija lahko pohvalila, da večino njenega BDP ustvarijo mala in srednja podjetja?
»Mikro, mala in srednje velika podjetja so gibalo razvoja in konkurenčnosti v Sloveniji in v celotni EU. Njihov delež znaša 96,2 odstotka. Gospodarska kriza je v zadnjih petih mesecih zaprla vrata več kot 14.000 zaposlenim pri obrtnikih in malih podjetnikih, članih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, število obratovalnic pa se je zmanjšalo za več kot tisoč. Na Ptuju imamo zelo zanimiv položaj, saj število obratovalnic celo rahlo narašča. Trenutno imamo na Ptujskem že čez 1500 obrtnikov. Sočasno pa se je v zadnjih petih mesecih število zaposlenih pri naših članih zmanjšalo za več kot 500. Bistvenega pomena za male podjetnike je likvidnost, zato se morajo vse finančne injekcije bančnega sistema prelivati tudi k malim podjetjem. Zdajšnje stanje je žal takšno, da le malo denarja pride do obrtnikov in malih podjetij. Za mikro in mala podjetja so pravočasna plačila storitev in blaga celo pomembnejša od dostopnosti posojil. Zato smo v OOZ Ptuj prepričani, da mora biti prvi ukrep uvedba 30-dnevnega plačilnega roka za vse proizvode in storitve, še posebej tiste, ki jih naroča država, nespo-štovanje plačilnih rokov pa sankcionirati. Ob tem je potrebno povečati sredstva za spodbujanje mikro in malih podjetij in poenostaviti javne razpise.
Letos morajo obrtniki in podjetniki plačevati davke na osnovi lanskih prihodkov, ki pa so letos bistveno nižji.
Zato se morajo nujno spremeniti tudi preveč zapleteni postopki za znižanje plačil davkov in za nižje prispevke za zavarovanje samostojnih podjetnikov posameznikov. Mala podjetja se za razliko od velikih v kriznih časih ne zadolžujejo, ker ne vedo, ali bodo posojila lahko vrnila. Zato raje zmanjšujejo stroške, iščejo nove posle in so bistveno bolj fleksibilni kot velika podjetja. Največje breme za mala podjetja je plačilo DDV na osnovi izdanih računov, ne glede na to, ali bodo ti računi sploh kdaj plačani ali ne. Zato se danes tudi dogaja, da mala podjetja ne izstavljajo računov za opravljene storitve oziroma prodane proizvode, ker nimajo sredstev, s katerimi bi lahko poravnali DDV. Zato moramo v Sloveniji čim prej rešiti prepočasno vračanje preplačanega davka. Podjetniki v tem trenutku 'kreditirajo' državo več kot 60 dni s preplačanim DDV, toliko namreč traja, da ga država vrne podjetju. Rešitev, ki naj bi začela veljati naslednje leto in bo uvedla 21-dnevni rok za vračilo preplačanega DDV, ni dovolj dobra, predvsem pa ne dovolj hitra. Podjetja potrebujejo denar sedaj, saj so nelikvidna. Pri tem je treba tudi povedati, da se velika podjetja rešujejo na račun malih, zato jih prisiljujejo v daljše plačilne roke in tudi nižje cene, kar še dodatno otežuje delo malih podjetij. Zato v Zahtevah obrti in podjetništva, ki jih je OZS predstavila 14. in 15. maja 2009 v Portorožu, zahtevamo uvedbo varuha pravic obrti in malega podjetništva. Gre za institut, ki ga pozna EU in neodvisno nadzira uresničevanje načela Akta za mala podjetja. V Zahtevah obrti in podjetništva smo obrtniki in podjetniki letos zapisali 116 zahtev, ki so predlog akcijskega načrta, kako pomagati najmanjšim gospodarskim subjektom preživeti največjo preizkušnjo v zadnjih letih.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
V OOZ Ptuj ocenjujejo, da se bo povišanje taks za gostinske vrtove negativno odrazilo v utripu MO Ptuj.
Zavarovalnica Grawe v Ptuju odprla pisarno
Foto: M. Ozmec
Ptujski agenti in najvišji predstavniki zavarovalnice Grawe Slovenija pred novo pisarno v Trstenjakovi ulici v Domino centru v Ptuju.
_Jeklena volja premaga vse / Pogovor z Bogdanom Babškom iz Šikol
Kljub invalidskemu vozičku uspešen podjetnik
Foto: M. Ozmec
Kolektiv podjetja Batis (z leve) aranžerka Tamara Kralj, ki skrbi tudi za razrez in tekstil, lastnik in direktor podjetja Bogdan Babšek, ekonomska tehnica Tea Cimprič, ki skrbi tudi za vso administracijo, ekonomist Damjan Peklar, ki je tudi tampo-tiskar, sito-tiskar Evgen Krajnc in grafični oblikovalec David Petrovič.
V času, ko se vsi ukvarjamo z mislijo, kaj in kako bi ukrepali, da bi nas posledice finančne krize čim bolj obšle, je še kako dobrodošel dober vzgled, ki lahko m arsikom u pom eni tudi boljšo možnost za zaslužek ali preživetje. Bogdan Babšek iz Šikol v občini Kidričevo je zagotovo svetel zgled vsem, ki jim manjka poguma, saj je kljub temu, da je priklenjen na invalidski voziček, z jekleno voljo in trdim delom uspel s svojim lastnim podjetjem. Zasebno podjetje Batis plus iz Šikol sredi Dravskega polja, ki prav v teh dneh praznuje 10-letnico samostojne poti, ni nastalo po naključju, ampak je to plod velike želje, jeklene volje, boja za obstanek in trdega dela njegovega lastnika in direktorja 32-letnega Bogdana Babška, ki se s tiskarstvom in grafičnim oblikovanjem ukvarja že skoraj dve desetletji. »Žal imam prirojeno mišič-
no distrofijo, tako da sem od drugega letnika srednje šole na električnem invalidskem vozičku. Osnovno šolo sem obiskoval v domačem kraju v Cirkovcah, po končani osemletki pa sem se odločil za odhod od doma in se v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku izučil za elektronika. Pri izboru poklica sem naredil morda napako, saj bi moral izbrati kakšen drugi, morda ekonomski ali grafični poklic, ki bi mi pri sedanjem delu tudi koristil. Veliko prostega časa ob šolanju v Kamniku sem posvetil glasbeni šoli. Glasba je še dandanes moj največji hobi zraven streljanja s zračno puško.« In kako ste nadaljevali, kdaj ste se pričeli ukvarjati s podjetništvom? »Po končanem šolanju leta 1995 sem se vrnil domov in toplo upal na uspehe v svojem poklicu. Po slabih izkušnjah in po zelo slabem zaslužku sem zelo hitro
spoznal, da mi ta poklic ni pisan na kožo. Še v istem letu sem s pomočjo staršev kupil prvi računalnik, tiskalnik in skener. Lahko bi rekel, da sem pri 18 letih starosti s tem nakupom začel razmišljati drugače - podjetniško, saj je bil ta nakup kar precejšen finančni zalogaj. Sledilo je učenje po knjigah rokovanja z računalnikom in delo z različnimi programi. Februarja leta 1996 pa sem začel izdelovat prve vizitke, voščilnice, priznanja, seminarske in diplomske naloge za različne stranke, ki jih je bilo takrat zelo malo. To je bila edina svetla pot do nekega resnega samostojnega dela, zato sem tudi vsak zaslužen ali privarčevan denar obrnil v nakup novih strojev, predvsem plastifi-katorja in sitotiska.«
Torej ste dokaj hitro uspeli?
»Trudil sem se, da sem nenehno širil in povečeval ponudbo ter tudi kvaliteto, s tem pa se je konstantno večalo število strank. Z večjo kapaciteto dela sem pridobival dragocene izkušnje in prišel je čas, ko sem moral pričeti razmišljati o ustanovitvi podjetja. Žal pa so bile moje takratne želje po invalidskem podjetju s strani slovenske zakonodaje samostojnega zaposlovanja invalidov onemogočene. Vendar sem imel veliko srečo, ker sem poznal gospoda Kovačca, ki mi je ponudil, da lahko nadaljujem z mojim delom na domu v okviru njegovega podjetja kot poslovna enota.« Kdaj in zakaj pa ste potem ustanovili svoje podjetje?
»Z gospodom Kovačcem sva zaposlovanje realizirala novembra leta 1999, takrat so se odprla vrata nove samostojno delujoče poslovne enote z nazivom Chiptronic - REHA center, d. o. o., poslovna enota Reklamni atelje - Babšek. Posel se je
iz dneva v dan povečeval, svojim strankam sem nudil vedno več grafičnih in tiskarskih storitev, zato sem leta 2003 z veseljem ustanovil tudi lastno podjetje BATIS plus, d. o. o. To je bila zelo modra odločitev, saj se je leta 2006 zgodil nepričakovan stečaj REHA centra. Od takrat dalje pa sem vse svoje moči namenil v razvoj svojega podjetja.« In danes je to vaše podjetje že zelo drugačno, lahko rečemo kar uspešno. »Danes je v mojem podjetju že šest zaposlenih delavcev, ki delujemo že na okoli 350 kvadratnih metrih proizvodnih prostorov. Ob občasnih povečanjih obsega dela sodelujemo z zavodom za zaposlovanje in študentskimi servisi, saj nas je v prednovoletnem času tudi do deset.«
Se je razširila tudi dejavnost vašega podjetja?
»Glavne dejavnosti podjetja
so grafično oblikovanje, reklamni napisi (avto-grafike, reklamne table, transparenti ...) in tiskarske storitve (majice, kape, dežniki, katalogi, zloženke, vizitke, novoletna darila (koledarji, kemiki, obeski ...). Predvsem se trudimo, da nudimo kvalitetno storitev in tako zadovoljujemo obstoječe in pridobivamo nove stranke.« Torej ste kot direktor in lastnik firme zadovoljni s tem, kar ste dosegli? »Kot direktor in lastnik vodim podjetje po svojih najboljših močeh s premišljenimi, stabilnimi, hkrati pa odločnimi koraki. Izredno se trudim, da sledimo smernicam modernega razvoja tiska oziroma grafike. Imamo okoli 150 rednih strank, za katere s ponosom soustvarjamo tudi podobo njihovih podjetij. Delamo z veseljem za vse, male in velike stranke, gotovo pa moramo s ponosom ome-
niti naše referenčne stranke: Tenzor, Wienerberger - Opekarna Ormož, Zavod A. M. Slomška, KGZ Ptuj .... in se tudi vsem zahvaljujemo za izkazano zaupanje.«
Kljub invalidskemu vozičku ste pogosto tudi mobilni. Kako se znajdete? »Julija 1999 sem z nakupom prilagojenega kombiniranega vozila z dvižno ploščadjo postal veliko bolj mobilen. Zaradi prezahtevne predelave in prevelikega finančnega stroška se še zaenkrat nisem določil za predelavo, da bi lahko to vozilo vozil sam, vendar si danes mojega življenja brez avtomobila ne morem predstavljati. Okrog po opravkih me vozijo prijatelji, delavci, starši.«
Videti je, da ste tudi v novih preurejenih prostorih?
»Ob koncu lanskega leta smo se preselili v nove poslovne prostore z razstavnim salonom in pisarnami. Urejujem oziroma dokončujem pa tudi mansardno stanovanje, prilagojeno mojim potrebam. Za čim lažje premagovanje osnovnih življenjskih potreb uporabljam električni voziček, dvigala v kopalnici in spalnici ter osebno dvigalo za I. nadstropje.«
Poleg tega pa ste aktivni še marsikje drugje, na drugih področjih?
»To je moje veselje, sem tudi predsednik in eden izmed ustanoviteljev Športnega društva Šikole, podpredsednik nadzornega sveta rehabilitacijskega doma Dva topola v Izoli. Vsem ljudem bi po svojih izkušnjah svetoval, naj se aktivno vključujejo v življenje in družbo, si zastavijo realne cilje, ki jih bodo z veliko mero volje, truda in vztrajnosti tudi uresničili.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Bogdan Babšek na svojem delovnem mestu kot direktor in oblikovalec v svoji firmi Batis plus.
Družba za projektiranje visokih in nizkih gradenj, izvajanje projektantskega inženiringa in prostorsko načrtovanje.
2250 Ptuj, Trste nja kova ul. 2 www.projekta-ptuj.si
Foto: M. Ozmec
Bogdan je tudi uspešen predsednik Športnega društva Šikole, ki ima okoli 100 aktivnih članov.
4 / /TEDNIK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 29. maja 2008
_Cvetka Gobec iz Nove KBM / O varčevanju in varnosti naložb v skladih
Kljub kriznim časom je treba skrbeti za varno prihodnost
Foto: M. Ozmec
Cvetka Gobec iz nove KBM: "Tisti, ki so pripravljeni sprejeti večja tveganja, se odločajo za naložbo v vzajemne sklade in vrednostne papirje."
Vsi tisti, ki dajo kaj nase, se zavedajo, da je kljub kriznim časom potrebno skrbeti tudi za varno prihodnost, oziroma za lepše preživetje jeseni življenja. O najprimernejših oblikah varčevanja za starost, o življenjskih in rentnih zavarovanjih ter o varnosti naložb v vzajemnih skladih smo se pogovarjali s Cvetko Gobec, pomočnico direktorja ptujske podružnice Nove KBM iz Maribora.
Časi, ko so naše babice in dedki svoje prihranke varovali doma v nogavici, so vsekakor mimo, saj se nam to ne obrestuje, po drugi stra-
ni pa ni varno, saj je polna nogavica denarja lahek plen za vlomilce in nepridiprave.
Gospa Cvetka Gobec, kako bi podkrepili trditev, da je kljub kriznim časom potrebno varčevati za varno starost, kaj priporočate občanom za varnejšo starost?
»Po trenutnih izračunih bomo ob izpolnitvi starostnih kriterijev in polni delovni dobi upravičeni do 50 odstotkov povprečja mesečnih plač osemnajstih zaporednih najugodnejših let. Ta podatek nas opominja na dejstvo, da mora danes vsak izmed nas poskrbeti tudi za prihodke po upokojitvi in
da pokojnine niso več tako zanesljive, kot so bile v preteklosti. Zato je pomembno, da se odločimo za aktivno varčevanje za varnejšo pokojnino, ne glede na našo starost in ne glede na trenutno globalno gospodarsko situacijo. Bančne oblike varčevanj kljub finančni krizi še naprej predstavljajo varno naložbo v varčevanje, ki se nam bo v kasnejših letih obrestovala bolj kot pregovorno skrivanje denarja v nogavici. K dodatni varnosti varčevanja v bankah sta pripomogli tudi Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije, ki jamčita za zavarovane vloge v bankah na ozemlju Slovenije brez omejitve zneska.« Katere oblike varčevanja za starost pa so najprimernejše za občane s povprečnimi dogodki? »V naši banki, Novi KBM, svojim komitentom zagotavljamo širok nabor varčevanj, ki jih dodatno prilagajamo potrebam in željam vsakega posameznika. Izbirajo lahko med kratkoročnimi ali dolgoročnimi oblikami varčevanja, pologi pa so lahko mesečni ali enkratni. Med najbolj primernimi oblikami varčevanja so depoziti, ki predstavljajo varno naložbo za denar, ki
ga komitenti določen čas ne bodo potrebovali. Daljši kot je čas vezave, višje so obresti, zato depoziti omogočajo gospodarno ravnanje s premoženjem. Komitenti se pogosto odločajo tudi za varčevanje z odpovednim rokom, saj jim omogoča prosto razpolaganje s sredstvi, ko za polog poteče dogovorjeni odpovedni rok. Komitentom, ki želijo skleniti dolgoročno varčevanje, pa v Novi KBM ponujamo Rentno varčevanje, ki ga z banko sklenejo za obdobje od 3 do 30 let in je namenjeno zagotavljanju boljšega življenjskega standarda v kasnejših letih. Tisti, ki so pri plemenitenju njihovega premoženja pripravljeni sprejeti večja tveganja, pa se lahko odločijo za naložbo v vzajemne sklade in vrednostne papirje, saj zagotavljajo večje donose. Pri tem je seveda pomembno, da svoj naložbeni portfelj primerno razpršijo in da naložbe z višjim tveganjem obsegajo manjši del le-tega.« Kašne so izkušnje banke, za katere od oblik življenjskih in rentnih zavarovanj se občani najpogosteje odločajo?
»Naši komitenti se najpogosteje odločajo za že opisano Rentno varčevanje, ki
zagotavlja varno in donosno investicijo za svojo lastno prihodnost ali prihodnost svojih najbližjih. V zadnjem času smo komitentom ponudili tudi naložbeno zavarovanje Prizma FlexPension Plus, ki predstavlja varno naložbo z visokim donosom. Namenjeno je posameznikom, ki imajo na voljo večji znesek sredstev in ga želijo oplemenititi za obdobje desetih let. Davek od prometa zavarovalnih poslov se pri tem zavarovanju ne plačuje, izjema je le morebitni odkup zavarovanja.«
So naložbe v vzajemne sklade dovolj varne?
»Vzajemni skladi predsta-
vljajo pomembno alternativo bančnemu varčevanju. Z vlaganjem v vzajemne sklade lahko posameznik posredno varčuje v vrednostnih papirjih, zlasti delnicah in obveznicah, in s tem učinkovito razprši svoje premoženje. Vsak komitent lahko glede na svoje zmožnosti in želje izdela svoj varčevalni načrt. Manj tvegane naložbe prinašajo manjše donose, bolj tvegane pa posledično večje donose. Nova KBM vsakemu posamezniku svetuje, naj svoj naložbeni portfelj primerno razprši in s tem poveča varnost svojih investicij.«
-OM
Foto: M. Ozmec
Z različnimi oblikami varčevanja si lahko zagotovimo tudi dostojno življenje na stara leta.

VEIT MIRAN
INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA
z VAMI ŽE 10 LET!
Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255
XX
buditka
89,8 98,2 104,3 Mla
f-iilulajte nad tudi na Spletu: www. radlo-ptuj-ii
Podjetje z bogatimi izkušnjami s področja geodezije, arhitekture, gradbeništva in nepremičninskega prava vam omogoča ureditev vse dokumentacije na enem mestu:
-gradnja enostanovanjskih hiš (gradbeništvo in arhitektura)
-	pridobitev gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja
-	parcelacije, ureditve meje, vriši objektov, geodetski posnetki, zakoličba objektov -vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Večjim investitorjem prav tako nudimo ureditev vseh pravnih postopkov in uradnih vpisov v uradne evidence zemljiškega katastra in katastra stavb:
-	predhodni etažni načrti in splošni pogoji prodaje
-	etažni načrti in vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
-	geodetski posnetki za potrebe projektiranja objektov nizke in visoke gradnje -zakoličba gradbenih objektov
-	parcelacije in ureditve mej.
Izvajamo tudi evidentiranje objektov gospodarske javne infrastrukture (komunalni vodi)
Ptujske šole odlično sodelujejo s podjetji
Šole in podjetja z roko v roki
Usklajevanje in sodelovanje izobraževalne na eni in gospodarske sfere na drugi strani, ki omogoča kvalitetnejše pridobivanje uporabnih znanj za oboje, lahko predstavlja pomemben napredek tudi na drugih področjih. Za podjetja so znanja, pridobljena v šolskih klopeh, nepogrešljiva, dobro sodelovanje šol z gospodarstvom pa je koristno iz več razlogov, med drugim lahko predstavlja pomemben prispevek
k hitrejšemu zagotavljanju sodobnih tehnologij.
Koristi, ki nastanejo pri sodelovanju šol z gospodarstveniki, so obojestranske. Predvsem v času naraščajoče potrebe po vseživljenj-skem izobraževanju je vez med njima postala nepogrešljiva. Med drugim tudi zato, da šolsko znanje ne ostane zgolj mrtva črka na papirju, temveč zagotavlja uporabnost tudi v delovnem procesu.
Ravno iz razloga, da bi se število nepotrebnih in neuporabnih znanj, pridobljenih v šolah, zmanjšalo in da bi se potrebna teoretična in praktična znanja bolj poudarila, gospodarstvo nemalokrat sodeluje tudi pri oblikovanju učnih načrtov. To je postala praksa skorajda v vseh programih, poudarek pa je na poklicnem izobraževanju. Akademiki so postali veliko bolj odprti za povezovanje z gospodarstvom, saj se zavedajo, da je v času nenehnih
Hiša naprednih tehnologij je bila odprta z donatorskimi sredstvi.
sprememb na vseh možnih področjih nesmiselno zastavljati dolgoročne plane. Okrepljena interakcija obeh sfer tako zagotavlja usklajevanje izobraževalnih profilov potrebam gospodarstva, sočasno pa tudi večjo konkurenčnost posameznika. Pomembno je tudi dejstvo, da lahko dobro sodelovanje šol s podjetji pomeni tudi nezanemarljiv tehnološki napredek. Praksa, da dijaki ali študentje, ki delajo v podjetjih, tja prinašajo nova, sveža znanja, postaja stalna. Na drugi strani pa podjetja v zavedanju pomena le-tega za njihovo delovanje nesebično donirajo različne naprave in aparature.
Primerov dobre prakse je veliko
Da mora učni proces združevati nujno potrebna teoretična in aktualna praktična znanja, se zavedajo tudi na ptujskih šolah. Šolski center Ptuj z lokalnimi gospodarstveniki izjemno dobro sodeluje. Nekatere šole so si tako v zadnjih letih tudi s pomočjo donacij gospodarstvenikov uspele zagotoviti najmodernejše naprave, potrebne za učenje. Med pomembnimi je tako prido-
Podjetje Klasand je pred dvema letoma ptujski Strojni šoli podarilo najsodobnejši varilni aparat.
bitev Elektro in računalniške šole, ki si je pred dvema letoma ravno z donacijo priskrbela najsodobnejši varilni aparat.
Maja letos pa je Šolski center s pomočjo donatorskih podjetij postal bogatejši tudi za Hišo naprednih tehnologij. Enega od propadajočih vojaških objektov na Vičavi sta Višja strokovna šola in Šolski center Ptuj s pomočjo partnersko-dona-torskih podjetij preuredila v nov, sodoben objekt. Kako pomembno je takšno sodelovanje, dokazuje tudi trditev Boštjan R. Zgonca iz Ministrstva za šolstvo in
šport RS, ki je ob odprtju dejal: »Treba je stopiti skupaj. Brez sodelovanja s podjetji bi ta objekt najbrž bil neo-premljen še vsaj deset let.« Sicer pa Šolski center Ptuj sodeluje s 100 podjetij, med katerimi so tudi firme iz tujine, z 20 ima podpisane partnerske pogodbe. Šolski center Ptuj izvaja tudi izobraževanja, namenjena delavcem. Teh je bilo posebej veliko v zadnjih mesecih. »Krizo smo skupaj s podjetji izkoristili za različna izobraževanja,« je o aktivnostih Šolskega centra Ptuj na trgu dela povedala mag. Darja Harb.
Dženana Becirovic
Poslovni uspeh pride v paketu.
Za vse, ki boste odprli transakcijski račun v SKB, smo pripravili naslednje ugodnosti:*
■	brezplačno vodenje transakcijskega računa za 6 mesecev;
■	brezplačna uporaba elektronskega bančništva za 6 mesecev;
■	brezplačne transakcije domačega plačilnega prometa (elektronski plačilni nalogi v breme TRR, razen SEPA nalogov) za 6 mesecev;
■	financiranje po konkurenčnih pogojih.
V pravi banki je vaše finančno poslovanje lahko bistveno bolj preprosto. Obiščite najbližjo poslovalnico SKB in se prepričajte!
■	Ptuj, Trstenjakova ul. 2, tel.: (02) 749 29 00
■	Ormož, Vrazova ul. 4, tel.: (02) 719 89 62
■	Maribor I, Ljubljanska 9, tel.:(02) 333 85 28
■	Maribor II, Heroja Bračiča 1, tel.: (02) 234 77 08
■	Maribor Tabor, Kardeljeva 94, tel.: (02) 333 85 45
■	Maribor Leclerc, Tržaška 67/a, tel.: (02) 333 85 00
■	Slovenska Bistrica, Žolgarjeva 12, tel.: (02) 620 43 30
■	Gornja Radgona, Partizanska 22, tel.: (02) 564 33 86
■	Murska Sobota, Kocljeva 9, tel.: (02) 588 31 20
■	Ljutomer, Stari trg 7, tel.: (02) 581 12 27
* SKB bo produkte odobrila skladno z veljavnimi postopki odobravanja in glede na predviden obseg sodelovanja z banko. Dodatne informacije si priskrbite v poslovni enoti Maribor in Murska Sobota, Heroja Bračiča 1, 2000 Maribor oziroma v poslovalnicah SKB.
SKB
Lepo vas je videti.
SOCIETE GENERALE CROUP
Foto: DB
Foto: DB
6 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 29. maja 2008
_Markovci /Nad nekdanjo gramoznico obrtna cona
Z novimi obrati pridobili že 100 delovnih mest
V občini Markovci, ki sicer sodi med najbogatejše slovenske občine, so pred devetimi leti dobro usmerili svoje aktivnosti, saj so s sanacijo nekdanje gramoznice in divjega odlagališča odpadkov ponudili nove možnosti razvoja obrti in podjetništva z ureditvijo obrtne cone, ki so jo vmes že dvakrat razširili, tako da se sedaj razteza na 12 hektarjih komunalno opremljenih zemljišč.
Nedvomno ima pomemben delež zaslug za to pomembno in dolgoročno uspešno investicijo župan občine Markovci Franc Kekec, saj je na čelu občine Markovci vse od njenih začetkov in v razvojnih prizadevanjih skupaj z občinskim svetom in vodstvom občinske uprave daje velik poudarek razvoju obrti in podjetništva: »Aktivnosti za ureditev obrtne cone Novi jork smo pričeli leta 2000 in tedaj je prva faza zemljišč, ki smo jih komunalno in infrastrukturno opremili, obsegala okoli 4 hektarje zemljišč. Ker se je zadeva obnesla, ker je bilo med domačimi in drugimi podjetniki zanjo veliko zanimanje, smo leta 2004 z drugo fazo to cono razširili še za okoli 5 hektarjev, v lanskem letu pa smo v tretji fazi dodali še okoli 3 hektarje zemljišč. Tako se naša obrtna cona Novi jork danes razteza že na dobrih 12 hektarjih komunalno in infrastrukturno opremljenih zemljišč, s tem da še vedno obstaja možnost nadaljnjega širjenja proti zahodu za novih 4 do 6 hektarjev.« Kakšnim dejavnostim pa je vaša obrtna cona namenjena?
»S potrebno infrastrukturo je obrtna cona Novi jork opremljena za potrebe različnih dejavnosti in ta se že odvija na celotnem območju prve in druge faze, saj so vse parcele razprodane in do konca zasedene. Nekateri lastniki svojih parcel
sicer še niso pozidali, kajti svetovna gospodarska kriza se že odraža tudi pri nas. Verjetno tudi zaradi tega še nismo prodali vseh parcel v tretji fazi cone, čeprav je bila namenjena znanim interesentom, ki si zaradi recesije za sedaj pač niso mogli privoščiti novih investicij.«
Sicer pa stoji v novi obrtni coni že več uspešnih obratov.
»Res je, že kar ponosni smo nanje, saj je v obrtni
coni že več uspešnih podjetij, ki zaposlujejo skupaj okoli 100 delavcev. To so podjetja Vitiva, Eco inžene-ring, Kovinostrugarstvo Ze-mljarič, Kovinostrugarstvo Hanželič, SP Projekt, MCK Janžekovič, nekaj je sicer še manjših obratovalnic, pa vendar je za nas vsaka zase pomembna. Na območju cone nujno potrebujemo gostinski lokal, za katerega se je sicer že odločil eden od kupcev, ki pa svoje na-
mere še ni uresničil in pričakujemo, da bo to storil čim prej. Negotova pa je tudi usoda okoli 1,2 hektarja velike parcele, ki jo je že pred leti kupilo podjetje Eko-les iz Ptuja, vendar pa še zmeraj nima svojega programa, pričakujemo, da se bo to sedaj uredilo z novim lastnikom, podjetjem Saubermacher.« Vsekakor pa nudi obrtna cona Novi Jork nove razvojne možnosti celotni občini pa tudi širšemu okolju.
»Naša obrtna cona zagotovo pomeni za celotno občino Markovci močan gospodarski in razvojni potencial, predvsem pa povečuje tudi zaposljivost naših občanov, kar se je do sedaj že dobro odrazilo, saj smo brezposelnost v občini zmanjšali. Kako se bo na vse skupaj odrazila sedanja kriza, še ne vemo, zagotovo pa ne bo obšla tudi naše obrtne cone Novi jork.«
Torej je bila naložba občine v obrtno cono dobra, saj se njeni učinki odražajo pozitivno. Koliko vas je pravzaprav do sedaj že veljala?
»Prepričan sem, da je bila
občinska naložba v ureditev obrtne cone Novi jork pravilna in da se nam bo še bogato obrestovala, čeprav nam je država pri tem le malo pomagala; v prvih dveh fazah smo z velikimi napori uspeli pridobiti le okoli 8 milijonov tedanjih tolarjev ali okoli 33 milijonov evrov, vse skupaj pa nas je v vseh treh fazah veljalo že vsaj 600.000 evrov. Kljub temu sem prepričan, da je celotna naložba v obrtno cono koristna tudi za razvoj širše regije, v vsakem primeru pa pomeni dobro in obetajočo dolgoročno naložbo.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Markovski župan Franc Kekec: "Z obrtno cono, ki se razteza že na 12 hektarjih opremljenih zemljišč, smo pridobili 100 delovnih mest!"
Foto: M. Ozmec
Na mestu nekdanje gramoznice in divjega odlagališča so v nekaj letih zrasle sodobne poslovne stavbe in obratovalnice, ki nudijo nove razvojne možnosti.

za udoonejše bivanje
Keramične ploščice španskih in italijanskih proizvajalcev. Inštalacijski material za centralno kurjavo. Vodovodne in plinske inštalacije. Kopalniška oprema tujih in domačih proizvajalcev. Računalniški izris kopalnic.
P iko opravljamo montažo centralne kurjave, vodovodnih in plinskih inštalacij ter keramičarska dela. Vso opremo, kupljeno pri nas, vam tudi dostavimo in zmontiramo. Izvajamo ( ovito prenovo kop i lic, ki jo opravimo v enem tednu.
VI
j£
MCK d.o.o.
Nova vas pri Markovcih 103 2281 Markovci, Obrtna cona Novi Jork
tel.: 02 754 00 90 fax: 02 754 00 91 e-mail: info@mckdoo.si
odprto:
pon - pet 07.00 -18.00 ure sobota 07.00 -12.00 ure
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.1esarstvo-matjasic.si
POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
-	tesarska dela
-	krovska dela
-	pokrivanje z opeko, s pločevino ter
-	kleparska dela.
Z vami 15 let!
					
r^JO PREPROSTO, ODLIČNO GRADBENIŠTVO d.o.o. Zabovci 82, 2281 Markovci gsm:031 /476-841					
•	novogradnje •	adapatcije •	pleskarstvo			•	nadzor •	keramičarstvo •	tesarstvo		
Z'	l/A	M	151	E1	■i •
Zaenkrat 200, v prihodnje se 200 novih delovnih mest
Gorišnica / V načrtu dve obrtni coni
Obrtna cona v Moškanjcih je že razprodana; investitorji so bodisi že začeli proizvodnjo bodisi so v izgradnji proizvodnih obratov in bodo začeli poslovati v letošnjem letu. Delovno mesto naj bi imelo zagotovljeno 200 ljudi.
Foto: SM
V	občini Gorišnica so prvo obrtno cono v Moškanjcih, na območju med železniško postajo in letališčem, začeli urejati že pred več kot petimi leti. Potem ko je bil sprejet takrat še družbeni plan (danes občinski prostorski načrt), je občina takoj odkupila zasebna zemljišča v skupni velikosti dobrih pet arov in jih v celoti komunalno opremila.
V	prihodnje načrtujejo širitev te obrtne cone za še štiri hektarje, v planu pa je že tudi ureditev nove, kme-tijsko-predelovalne cone v Muretincih.
Prodaja zemljišč v moškanj-ski obrtni coni je stekla zelo hitro, saj so bili interesenti
za nakup znani že pred komunalno ureditvijo območja, cena za kvadratni meter zemljišča (z DDV in komunalnim prispevkom) pa je znašala 25 evrov/m2. Kot je povedal župan Jožef Kokot, so skupaj z občinskim svetom že ob planiranju cone soglasno sklenili, da okolj-sko spornih dejavnosti v coni ne bodo dopustili. Vsa zemljišča v obrtni coni so bila razparcelirana v skladu z željami investitorjev in danes gorišniška obrtna cona deluje kot veliko gradbišče; večina proizvodnih objektov že stoji, nekaj jih je že v zadnji fazi izgradnje, dva pa v začetni fazi. »Med našimi investitorji je podjetje Ilkos
za izdelavo sveč, ki obratuje že več let, nadalje svojo veliko proizvodno halo za bodočo kovinarsko dejavnost dokončuje podjetje POK, d. o. o., z enako dejavnostjo se bo v bodoče v novih prostorih ukvarjal tudi zasebnik Tili, s. p. Prav tako kot Ilkos že obratuje samostojni podjetnik Babosek z izdelovanjem vzmeti, kmalu bo začelo obratovati tudi podjetje Belcont, ki se ukvarja z izdelavo vrat in oken, v coni ima svoje prostore tudi Kočevar, s. p., kjer se bodo lahko servisirala in popravljala manjša letala, pa Zelenik, s. p., z dejavnostjo načrtovanja infrastrukturnih objektov in Boštjan Kokot, s. p., z dejavnostjo vseh vrst strojnih instalacij,« našteva podjetja in podjetnike z njihovo dejavnostjo župan ter ob tem dodaja, da je približno pol hektarja že urejene cone še nepozidane: »Ta del cone ima rezervirano zase družba iz Ljubljane, ki namerava pri nas izdelovati različne vrste električne opreme. Ker pa želijo oziroma nameravajo odpreti večji obrat, kjer naj bi bilo zaposlenih približno 200 ljudi, potrebujejo več zemlje. Zato smo v novem občinskem prostorskem načrtu že predvideli širitev cone za štiri dodatne
hektarje, kar bi bilo dovolj za omenjeno družbo. Trenutno je v izdelavi študija vpliva na okolje in upam, da večjih težav s soglasji vseh pristojnih ministrstev ne bo. Tako bi lahko s pričakovano letošnjo potrditvijo OPN komunalno opremili še predviden dodatni del zemljišč in zagotovili delo še 200 ljudem, poleg dvestotih novih zaposlitev v že omenjenih podjetjih, ki že gradijo oz. dokončujejo svoje proizvodne hale. Večino teh zaposlitev bi dobili naši občani,
kar je seveda zelo vzpodbudno in res si želimo, da ne bi bilo nobenih zapletov pri potrjevanju OPN, zlasti ne s strani kmetijskega ministrstva!«
Obrtna cona v Moškanjcih, ki ima zaradi neposredne bližine letališča in železniške postaje odlično logistično lokacijo, bi tako po županovih besedah zagotavljala delo približno 400 ljudem, kar je gotovo vredno pohvale, tudi zato, ker zaenkrat še nobeden od investitorjev ni nakazal na nobene morebi-
tne težave poslovanja zaradi gospodarske krize. Sicer pa ima občina Gori-šnica v rokavu še eno podjetniško karto; na območju gramoznice v Muretincih bodo v prostorskem planu predvideli novo, t. i. kmetij-sko-predelovalno cono, kjer naj bi se po načrtih zgradili rastlinjaki, pakirnica, vzdrževalni prostori in kompostar-na. Po načrtih občine naj bi se ta cona v prvi fazi uredila na 10 do 12 hektarjih zemljišč.
SM
Foto: SM
Na območju Muretincev, kjer je zdaj še gramoznica, naj bi se po planih občine v prihodnje uredila večja kmetijsko-predelovalna cona.
KOKOTSP
plin - ogrevanje - vodovod - prezračevanje - klima
Kokot Boštjan s.p., Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 02 26, Faks: 02 743 02 27, Gsm: 041 676 822, e-mail: kokotbsp@siol.net
Podjetje KOKOT BOŠTJAN, s. p., je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1996 s sedežem v Moškanjcih 45 a, 2272 Gorišnica, in zaposluje 11 delavcev.
Na osnovi izkušenj je naša dejavnost širše zasnovana. Ukvarjamo se z instalacijami s področja plina, ogrevanja - toplotne črpalke, vodovoda, prezračevanja, klime, solarnih sistemov in servisiranja. Strankam nudimo svetovanje in izvedbo instalacij. Trudimo se, da naše delo temelji na strokovnosti in kakovosti.
Z industrijsko cono v Moškanjcih so se ponudile nove možnosti za širitev podjetja in selitev na novo lokacijo, kar bi nam omogočilo predstavitev izdelkov v salonu.
Zaupanje in zadovoljstvo kupcev je naše vodilo pri nadaljnjem razvoju podjetja.
Začinite ga po svoje. NLB Poslovni paket
NLB Poslovni paket za enostavno, hitro, varno in sodobno poslovanje.
Sami se lahko odločite, katere storitve iz NLB Poslovnega paketa boste izbrali. Enostavno se odločite za NLB Poslovni račun in NLB Poslovno kartico MasterCard, nato pa sami naredite svoj izbor storitev iz paketa.
Če pa NLB Poslovni račun že imate, storitev zgolj razširite v paket.
NLB Poslovni paket vsebuje: • enoletno brezplačno vodenje NLB Poslovnega računa (za nove stranke).
■	NLB Poslovno kartico MasterCard z enoletno brezplačna uporabo varnostnega SMS sporočila,
■	NLB Poslovno kartico BA Maestro z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila,
1 polovično enkratno pristopnino za
elektronsko banko NLB Proklik,
1 direktne obremenitve za enostavno in cenejše plačevanje,
1 NLB E-račun za izdajatelje - 3-mesečno brezplačno opravljanje storitev e-računa.
NLB®
www.nlb.si/poslovni-paket
8 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 29. maja 2008
_Ormož/Iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož
Treba bo pognati gospodarsko kolo
Ivan Babič, predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice, se je nedavno udeležil dnevov slovenske obrti v Portorožu, ker so obrtniki ugotavljali, da je problematika njihove branže v vseh koncih Slovenije približno enaka. V zadnjih treh mesecih je bilo v obrtništvu, ki ga tvori 60.000 gospodarskih subjektov, odpuščenih 14.000 zaposlenih, največ v marcu, kar 7000. Tudi na Ptuju je delo izgubilo nekaj čez 200 ljudi. Podatka za Ormož ni, ampak po njegovih ocenah se številka približuje 50.
»Gre za svetovno krizo, ki pa jo počasi čutimo tudi na ormoškem koncu. Na Carre-ri se potem, ko so preklicali 97 odpovedi, stanje umirja. Situacija sicer ni rožnata, vendar na slabše tudi ne gre. Tudi pri marsikaterem obrtniku je že čutiti krizo in začeli so odpuščati svoje zaposlene. Na udaru so predvsem zaključna dela v gradbeništvu - slikople-skarstvo, keramičarstvo ipd. Dobimo tudi veliko pritožb obrtnikov, ki imajo težave z večjimi gradbenimi podjetji, ki se na račun njih še držijo nad vodo in jim storitev ne plačujejo. Plačila tako ne pridejo do zadnjega, končnega izvajalca, ki je delo dejansko tudi opravil. Zato sem zadnjič na Ptuju ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku predlagal, da naj država pri vseh razpisih zahteva tudi potrdilo, da imajo podjetja, ki se prijavljajo na razpise, poravnane vse obveznosti do svojih podizvajalcev. Pri tem mislim vse do za-
dnjega, ne le do svojega hčerinskega podjetja, kot to počnejo nekateri,« je bil konkreten Ivan Babič.
Industrijska cona sameva
Obrtniki v Ormožu so zelo razočarani, ker se v industrijski coni že leta nič ne dogaja. Čeprav so res slabi časi, pa v obrtni zbornici upajo, da se bo kriza obrnila v razcvet. V zbornici nenehno iščejo predloge in možnosti, kako spodbuditi razvoj v obrtni coni, kako privabiti investitorje. Predsednik Babič je povedal, da pogosto pošilja županom in drugim subjektom primere dobre prakse, predloge in članke, kako to rešujejo drugod. Pri tem je kar nezadovoljen ugotovil, da dobi bolj mlačen in nedoločen odgovor, v podjetništvu pa je tako, da je treba idejo kovati, ko je vroča. »Ormoška obrtna cona predolgo stoji, če bi bilo tam nekaj firm v pogonu, bi se tudi okrog njih kaj dogajalo. Pa enostavno ni ideje, kako začeti. Pri tem je veliko kriva tudi politika, ker kar ena stran pripravi, druga ruši. Pri tem je le škoda in nič koristi. V podjetništvu greš pogosto skupaj z največjim nasprotnikom, če vidiš interes, zaslužek in napredek. Tako bi moralo biti tudi na političnem področju, vsaj kar se tiče lokalnega nivoja. Nam je edini interes, da se na področju nekdanje TSO spet začne kakšna dejavnost, pa je povsem vseeno, kdo si bo potem pripel zasluge za to,« je bil jasen Babič. Pravi, da neustrezne cestne
povezave še ne pomenijo, da nikogar ne bo k nam. Navdušen je nad primerom poslovne cone v Komendi, kjer je občina 80 % lastnik podjetja, ki se ukvarja z nakupom zemljišč in opremo parcel. Podjetje nenehno išče investitorje, njihov glavni interes je, da služijo. Zaposlenega imajo sposobnega menedžerja, ki na to mesto ni prišel po politični liniji, ampak zato, ker je sposoben in zna delati.
Izobraževanje za prihodnost
Z mag. Vlasto Stojak, direktorico ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje, sta v imenu Ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Podravja pripravila predlog, da država financira izobraževanje vseh, tudi zaposlenih, še posebej tistih, ki bi se želeli izobraževati za deficitarne poklice. »Kajti kljub temu da je kriza, je povpraševanje po nekaterih poklicih še vedno veliko. Ljudje bodo ugotovili, da se je treba tudi prekvalificirati, ker problemi z zaposlitvijo bodo ostali. Nekdo, ki morda sicer ima službo, a v sedanji službi nima perspektive, naj se
Foto: vki
Ivan Babič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož, ima številne dobre zamisli.
preusmeri v poklice, ki so vedno iskani. Taka investicija državebi se hitro povrnila, saj nezaposlen iskalec zaposlitve na borzi stane več.
Zanimivo je, da se kljub krizi število obrtnikov na Ormoškem povečuje prav na račun krize, saj se marsikdo, ki ostane brez službe, samo-zaposli. Takšno odločitev na zbornici podpirajo, saj velja, da več kot 70 % samozapo-slenih ostane v tej dejavnosti in veliko jih zaposluje tudi druge. Razmah obrtniške dejavnosti vidi Babič v
Ormožu predvsem, če bi dobili v okolje kakšno industrijo, ki bi potrebovala kooperante. Nekaj obrtnikov so izgubili na račun zaprtja TSO, predvsem avtoprevo-znikov in drugih, ki so delali kot kooperanti. Povprašali smo ga tudi, kakšno srednjo šolo bi si obrtniki želeli v Ormožu. Jasnega odgovora ni imel. »Poklicne šole so izjemno drage, saj zahtevajo drage delavnice in opremo, čeprav morda niso tako učno zahtevne za učence. V Avstriji šole zelo dobro sodelujejo s podjetji v okolju, učitelji morajo celo iti na prakso v firme, od koder prihajajo njihovi učenci. Gimnazija je v primerjavi s poklicnimi šolami relativno poceni. V Ormožu bi morali poiskati program, ki ga daleč naokrog ni. In začeti bi morali lobirati z enim samim programom, ne več,« je pove-
dal Ivan Babič. Moti ga tudi naš sistem štipendiranja, ki določa, da če podjetje hoče pridobiti dijaka in ga štipendira, je ta dijak prikrajšan za socialno štipendijo. »To ni v redu, socialna štipendija mu pripada po določenih kriterijih. Če pa se odloči za deficitaren poklic, pa naj ima štipendijo podjetja kot stimulacijo, da je izbral poklic, ki je iskan. Problematičen se mi zdi tudi prehod iz triletne v tehnično šolo. Menim, da bi morala biti omejitev vpisa. Na tehnično šolo naj gredo tisti, ki so najboljši, najbolj pridni. Ostali pa naj gredo delat, se morda odločijo za mojstrski izpit. Sedaj gredo vsi naprej in se s tem rešujejo brezposelnosti, podjetja pa ne najdejo kadra s 4. stopnjo, ki drži pokonci celo industrijo,« je zaključil Ivan Babič.
Viki Klemenčič Ivanuša
hišne inštalacije - oprema kopalnic kanalizacije - Pluvio sistem iGeberit zunanje in notranje hidrantne mreže popravilo vodovoda
VODOVODNI INSTALATER STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24 a 2272 Gorišnica
Tel:GD3B6 2 74DB 163 Fax:DD3B6 2 74DB 1 64 G5M:OG3S6 41 705 491 GSM:DD3B6 41 793 461 Email:donaj@teleing.cdm HTTP://WWW.VDDDVnD-DnNAJ.CDM
Storitve s hiapdm * najem dvižne ploščadi *
zemeljska dela - izkopi
KROVSTVO, KLEPARSTVO, HIDROIZOLACIJE, SPLOSNA GRADBENA DELA

Janez Lah S.p., Mezgovci ob Pesnici 70/c, 2252 Domava, tel & faks: 02 / 755 74 20, GSM: 041 /375 838
Aleš Horvat s.p. Pobrežje 158 2284 Videm pri Ptuju
telefon 02 746 45 71
gsm 041 639 797 e-mail: mit@amis.net
Izvaiamo
-	plinske instalacije
- centralno ogrevanje
-	toplotne črpalke - solarni sistemi
-	vodovodne instalacije
-	servis oljnih gorilnikov
Nadstreški in balkonske ograje
LIGHTLINE nadstreški so optično in funkcionalno dovršeni. V različnih oblikah, velikostih in barvah ščitijo in hkrati krasijo vaše vhode.
Kvalitetno in cenovno ugodno! Preverite!
ENERGETSKO VARČNA GRADNJA
VSE ZA GRADNJO!
PTS VAUDA d.o.o., Hajdina, 041 667 734 www.vauda.si
S-MEttL GEE3ED ?»f»i
POKRIVAMO VSE VRSTE KRITIN POSTAVLJANJE OSTREŠIJ
Kolesarstvo m KK PP
Bedenik prvič na stopničkah
Teniške novičke
2. liga: odločili štirje izgubljeni tie-breaki
Ob koncu tedna sta bili na sporedu dve kolesarski dirki za pokal Slovenije. V soboto je kolesarski klub Radenska KD Finančna točka organiziral tekmovanje za 3. veliko nagrado občine Komenda, v nedeljo pa KK Adria Mobil in KD Papež Podgorje-Gabrje Pokal Sandija Papeža. Obeh so se udeležili tudi mladi Ptujčani. Največji uspeh so dosegli v nedeljo na Dolenjskem, ko je Manuel Bedenik med dečki B osvojil drugo mesto. Na 20,7 kilometra dolgi krožni progi je za 55 sekund zaostal le za Jonom Božičem (Adria Mobil), ki je bil nepremagljiv že pred dve-
V začetku tedna se je končala spomladanska podjetniška bowling liga, ki je v zadnjem trenutku postregla z nepričakovanim razpletom. Ekipa Avtoprevozništva Novak, ki je skozi celotno ligo prepričljivo vodila in imela pred zadnjim krogom »neulovljivih« pet točk prednosti, je imela izredno slab dan (k temu so precej pripomogli slabši pogoji na stezah, saj je več igralcev doživelo precej nevarnih zdrsov in padcev), kar je izkoristila ekipa DaMoSSa in se z visoko zmago zavihtela na sam vrh. Igralcem A. Novak za tolažbo ostaja najboljše povprečje podrtih kegljev na igro (172,4) v celotni ligi ... Odlično predstavo so za konec prihranili igralci VGP Drava, saj so kar trije dosegli najboljše rezultate kroga, skupaj pa so se močno približali meji 2900 podrtih kegljev.
Za nekaj dodatne slabe volje so ob koncu poskrbeli še igralci ekipe Projektis, ki se niso udeležili zadnjih dveh krogov in so tako posredno vplivali na vrstni red, tudi pri vrhu. V skupnem seštevku posameznikov je kljub nekoliko slabšemu dosežku v zadnjem krogu prvo mesto zadržal Bojan Klarič (ima enako povprečje kot Sebastijan Kotnik, a ima slednji manj nastopov). Včeraj je potekalo še zaključno tekmovanje najboljših posameznikov in posameznic, o katerem bomo poročali naslednji teden.
Skupina 1-8
Rezultati zadnjega kroga: Da-
MoSS - Talum 7:1, Avtoprevozništvo Novak - Tames 1:7, Bowling center Ptuj - VGP Drava 1:7, Radio-Tednik - Projektis 8:0 (b. b.).
1.	DAMOSS	38 168,2
2.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK 37 172,4
3.	VGP DRAVA	35 169,9
4.	TAMES	31 169,0
5.	TALUM	27 157,8
ma tednoma na Ptuju. Klubski uspeh sta s šestim in enajstim mestom dopolnila Simon Vo-grinc in Tilen Jankovič.
Dan prej v Komendi so se perutninarji v vseh kategorijah dečkov uvrstili med deseterico najboljših. Med dečki A na 33,3 km dolgi progi je Matic Širec osvojil deveto mesto, dečki B so vozili na 23,4 km dolgi progi, na devetem mestu pa je bil najboljši Bedenik, med dečki C (13,5 km) pa je bil osmi Nejc Rogina. Nastopili so tudi mlajši mladinci (49,8 km), kjer je Blaž Zelenko kot najboljši Ptujčan osvojil 11. mesto.
UG
Najboljši posamezniki zadnjega kroga: 1. Blaž Ivanuša In Jože Vaupotlč (oba VGP Drava) 740, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 737, 4. Marjan Kokol (db Transport) 729, 5. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 707, 6. MIlan Berghaus (db Transport) 704,
7.	Andrej Vajda (DaMoSS) 687,
8.	Tadej Vreže (MO Ptuj) 685,
9.	Monlka Kolarlč (Radio-Ted-nlk) 681, 10. Franc Malek (VGP Drava) 678.
6.	RADIO-TEDNIK PTUJ	25 154,8
7.	BOWLING CENTER PTUJ 19 159,9
8.	PROJEKTIS	12 161,7
Skupina 9-16
Rezultati zadnjega kroga: Ilkos
-	MP Ptuj 5:3, Mestna občina Ptuj
-	Projekta 8:0 (b. B.), PSS - Garant zavarovanje 4:4, Boxmark - db Transport 5.3.
9. DB TRANSPORT	38	164,1
10. MESTNA OBČINA PTUJ	35	153,6
11 PSS	35	145,3
12. BOXMARK	32	148,1
13.ILKOS	31	150,8
14. MP PTUJ	28	143,8
15. GARANT ZAVAROVANJE	25	13Z,4
16. PROJEKTA ING.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Bojan Klarič (Avto. Novak) povprečje 186,9, 2. Sebastijan Kotnik (Projektis) 186,9, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,3, 4. Marko Drobnič (Talum) 180,5, 5. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 178,4, 6. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 178, 7. Romana Čuček (Avto. Novak) 176,7, 8. Tomi Držaj (db Transport) 174,5, 9. Robert Šegula (Tames) 173,8, 10. Silvester Strauss (DaMoSS) 172,5.
JM
Reiffeisen Open
U-14 dekleta: 1. krog: Nina Potočnik - Sara Djurdjevič 6:1, 6:1, 2. krog: Potočnik - Ksenia Sharifova (Rusija, 1) 2:6, 2:6;
U-16 fantje: 1. krog: Urh Kraj nc-Domiter - Johannes Schretter 1:6, 2:6;
U-16 dekleta: 1. krog: Nuša Lisjak - Veronika Vogrin 0:6, 3:6.
Bergantov memorial
U-14 dekleta: 1. krog: Nina Potočnik - Neja Krajnc-Domi-ter 6:1, 6:1, 2. krog: Potočnik - Karla Popovič (Hrvaška, 2) 0:6, 0:6;
U-16 fantje: 1. krog: Urh Krajnc-Domiter - Joshua Ward Hibbert 3:6, 3:6;
U-16 dekleta: 1. krog: Marina Baklan - Eva Schiffrer 4:6. 2:6.
2. moška liga
Končal se je redni del tekmovanja v obeh drugih ligah, sledi le še zaključni dvoboj obeh prvouvrščenih moštev (TK Koper in ŠTK Velenje) za napredovanje v 1. ligo. Ptujča-ni so potihem računali na ta zaključni dvoboj, vendar sta jim nesrečna poraza v 2. in 3. krogu to onemogočila. Pred-
Peti letošnji kasaški tekmovalni dan je na ljutomerskem hipodromu spremljalo okoli 800 gledalcev, ki so v sedmih točkah sporeda videli zanimive dirke z razburljivimi razpleti in dobrimi kilometrskimi dosežki. V dirki najboljših slovenskih kasačev je po izjemnem teku v ciljni ravnini slavila sedemletna kobila Jo HV z Mirkom Gregorcem iz Domžal in s tem preprečila jubilejno, šestdeseto zmago enajstletnega žrebca Jasina GL (Matej Osolnik, Komenda).
Prireditelji - KK Ljutomer -so prvič izvedli dirko z obrata, v kateri so se na različnih razdaljah od 2140 do 2200 metrov pomerili ljutomerski kasači. Digedo (Janko Sagaj) je bil vse do končnice v prednosti, končnica pa je pripadla Frnikuli AS (Simon Slavič), lanskoletnemu državnemu prvaku med dvo-letniki. Kljub 60-metrskem dodatku se je odlično odrezal Lary King (Slavko Makovec) in
Andrej Artenjak (TK Terme Ptuj)
vsem dvoboj z ekipo iz Laškega je bil prava teniška srhljivka, v kateri so kratko potegnili varovanci trenerja Luke Hazdovca. Čeprav so imeli že v treh posamičnih dvobojih zaključne žoge za končno zmago (Kraljič, Adamčič in Artenjak), so vse tri izgubili v tie-breakih! Namesto da bi povedli s 4:1, so zaostajali s tem izidom ... Za tolažbo so v 4. krogu premagali ekipo iz Velenja ter jim s tem zadali edini
s 3. mestom dosegel najboljši kilometrski čas - 1:17,4.
KK Ljutomer bo naslednjo dirko znova pripravil v soboto, 27. junija, s spominskima tekmama Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča.
Rezultati:
1. dirka za 3- do 4-letne kasače z zaslužkom do 500 evrov, 2100 m:
1. Magnum Vita (M. Žan, Komenda) 1:20,5, 2. Play Catch (Zorko) 1:20,6, 3. Mystical Way (J. Slavič, oba Ljutomer) 1:21,0; 2. dirka, za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 2500 evrov, 2100 m: 1. Mobi Dyck (J. Slavič) 1:20,5, 2. Lady Luna (Han-žekovič) 1:21,0, 3. Fiorela (Seršen, vsi Ljutomer) 1:21,0; 3. dirka, za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 5000 evrov, 2100 m: 1. Piton I (Franko, Šentjernej) 1:18,1, 2. Pra-tolina OM (Orel, Ljubljana) 1:18,1, 3. Prince November (Osterc, Ljutomer) 1:19,1; 4. dirka, za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 9000 evrov, 2100 m: 1. Maxi Gerd (Babič) 1:17,9, 2. Profit (T. Slavič) 1:18,5, 3. Hand Right (Šadl, vsi Ljutomer) 1:18,5; 5. dirka, denarni handicap
poraz v ligaškem delu.
Skupina B:
2.	krog: TK Krško - TK Terme Ptuj 4:3
3.	krog: TK Marija Gradec Laško - TK Terme Ptuj 5:2
4.	krog: TK Terme Ptuj - ŠTK Velenje 5:2
5.	krog: TK Hoče - TK Terme Ptuj 2:5
Končni vrstni red: 1. ŠTK Velenje 12, 2. TK Krško 9 (-1), 3. TK Terme Ptuj 9, 4. TK Matija Gradec Laško 9 (-1), 5. TK Brezina 3, TK Hoče 0 točk.
JM
3. slovenska liga: Gorišničani hitijo proti 2. ligi
V 3. moški ligi - skupina B so odigrali pet krogov. V vodstvu je ekipa Gorišnice, ki je v 5. krogu, v derbiju kroga v Slovenskih Konjicah visoko premagala drugouvrščeno domačo ekipo in s tem naredila velik korak k osvojitvi prvega mesta, ki vodi v višji rang tekmovanja.
Gorišničani so bili uspešni tudi v prvih štirih krogih, ko so visoko premagovali svoje nasprotnike: TK Rogaško 5:0, TK Šentjur (5:0), Partizan Ljutomer (5:0) in na koncu Sloven-
za ljutomerske kasače z zaslužkom do 5000 evrov, 2140 m: 1. Frnlkula AS (S. Slavlč) 1:18,2, 2. Dlgedo (Ja. Sagaj) 1:19,4, 3. Lary Klng (Makovec, vsl Ljutomer) 1:17,4; 6- dirka, za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom nad 9000 evrov, 2100 m: 1. Jo HV (Gregorc, Domžale) 1:16,7, 2. Jasln GL (Osolnlk, Komenda) 1:16,8, 3. Alaln Delon (J Sagaj ml., Ljutomer) 1:16,9; 7. dirka z mednarodno udeležbo, za 3- do 14-letne kasače, 2100 m: 1. Lester (J. Sagaj ml., Slov. gorlce, Lenart) 1:16,9, 2. Super TD Llmburgla (Katanlc, Komenda) 1:17,4. 3. Topmaker Llmburgla (M. Žan, Komenda) 1:17,4.
Niko Šoštarič
Kasaške dirke v Italiji
Šestletna ltalljanska koblla Gazza d'Asolo, kl je v lastl člana KK Slovenske gorlce Lenart Zvonka Osterca lz Krlževcev prl Ljutomeru, je na med-narodnlh dlrkah v Trstu osvojlla tretje mesto. Vozll jo je Italljan Antonlo Vol-pe, na 1660 metrov dolgl progl pa je zabeležlla kllometrskl čas 1:18,5.
Podravska rekreativna liga
A-LIGA
Rezultati 2. kroga (25. 5.): TD
Duplek - Kldrlčevo 3:3, TC Luka
-	Gorlšnlca 4:2, TK Skorba - Kellersports 4:2.
1.	KIDRIČEVO 7:5 3
2.	KELLERSPORTS 7:5 2
3.	GORIŠNICA 6:6 2
4.	TK SKORBA 6:6 2
5.	TC LUKA	6:6 2
6.	TD DUPLEK 4:8 1 V 2. krogu sta TC Luka ln Skorba
na domačlh lgrlščlh tesno, a zasluženo premagala svoja nasprotnlka, Duplek ln Kldrlčevo pa sta se razšla z delltvljo točk. Vsl dvobojl so blll slla lzenačenl, saj so povsod o končnl od-ločltvl odločale lgre dvojlc. B-LIGA
Rezultati 2. kroga (25. 5.): Štraf
-	VSB Mravljlce 4:2, Kldrlčevo 2
-	Skorba gad 4:2.
Vrstni red: Kldrlčevo 2 4 točke, Štraf ln Skorba Gad 2, VSB Mravljlce ln Kapodol 0 točk.
ske Konjice (4:1). Vodja ekipe Žan Horvat je po teh dobrih igrah povedal naslednje: "Do sedaj smo zmagovali zelo prepričljivo. Naša odločitev o nastopu je bila pravilna, saj smo na dobri poti, da se uvrstimo v drugoligaško konkurenco."
Danilo Klajnšek
M. nogomet
Društvo malega nogometa Lenart
SUPER A1-liga
Rezultati 18. kroga: ŠD Trnovska vas - ŠD Zavrh 4:5 (1:3), Orfej
-	KMN Remos gradb. Anžel 7:11 (4:4), KMN Mobicom - ŠD Selce 6:7 (2:3), ZGD slik. B. Goričan
-	KMN Sv. Trojica legija 4:9 (3:1), KMN Torpedo 05 - KMN Sv. Ana ml. 3:0 (b. b.).
1.	TORPEDO 05 18 15 1 2 119:61 46
2.	ŠD SELCE 18 12 3 3 94:71 39
3.	SLIK. GORIČAN 18 11 2 5 104:72 35
4.	REMOS (-1) 18 10 1 7 93:91 30
5.	SV.TROJICA-L. 18 7 4 7 82:79 25
6.	ŠD ZAVRH 18 7 4 7 72:71 25
7.	MOBICOM (-1) 18 8 0 10 104:110 23
8.	TRNOVSKA VAS 18 6 1 11 70:83 19
9.	SV. ANA ml. (-1) 18 5 1 12 73:99 15
10.	ORFEJ 18 0 1 17 62:136 1
A-liga
Rezultati 17. kroga: ŠD Destrnik virtuozi - ŠD Vitomarci 4:7 (2:3), M-trgovina Lormanje - DMNR Sand. Faž-vartom 8:3 (5:1), ŠD Cerkv. Lotos ml. - ŠD Žerjavci 11:7 (5:1), ŠD Pernica ml. - ŠND Old boys ml. 7:4 (3:1).
1.	DESTRNIK-VIR. 17 13 0 4 115:69 39
2.	M-T. LORMANJE 17 11 2 4 93:51 35
3.	CERKV. LOTOS 17 10 0 7 90:99 30
4.	VITOMARCI (-1) 17 8 2 7 86:79 25
5.	PERNICA ml. (-1) 17 8 1 8 107:118 24
6.	OLD BOYS ml. 17 7 2 8 83:87 23
7.	SAND. FAŽ -VAR. 17 4 2 11 67:103 14
8.	ŠD ŽERJAVCI 17 2 1 14 48:83 7
B-liga
Rezultati 17. krog: KMN Sv. Trojica II - KMN Sv. Trojica 4:6 (1:3), ŠD Pernica veterani - KMN Benedikt 17:5 (7:2), Rdeči vragi - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. III 3:8 (0:3).
1.	SV. TROJICA 17	14	2	1 140:54	44
2.	RDEČI VRAGI 17	10	0 7 93:78 30
3.	BENEDIKT (-1) 17	10	1 6 99:88 30
4.	PERNICA V. (-6) 17	8	1 8 89:76 19
5.	CERKV. ml.III (-3) 17	5	1 11 56:100 13
6.	SV. TROJICA II 17	1	1 15 43:124	4
UR
Foto: Marjan Kelner
Manuel Bedenik (zgoraj levo) je na dirki za pokal Sandija Papeža osvojil 2. mesto.
Bowling • Podjetniška iiga
DaMoSS v ciljni ravnini prehitel A. Novak
Kasaštvo m Dirke v Ljutomeru
Dirka »z obrata« pripadla Frnikuli AS
Frnikula AS (št. S) - zmagovalec 5. dirke
Foto: NS
Nogomet m Veliki turnir »Mladi dravaš 2009«
64 ekip, skoraj 1000 nastopajočih
V soboto, 23. maja, je na igriščih Mestnega stadiona na Ptuju potekal 5. mednarodni nogometni turnir mladih. Tudi tokrat se je pokazalo, da ima Ptuj široko bazo ljubiteljev najpopularnejše igre, saj se je v toku celotnega turnirja ob igriščih zvrstilo vsaj 3000 obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali kvalitetne predstave. Turnir za selekcije U-6, U-8 in U-10 je na Ptuj privabil uveljavljene ekipe od blizu in daleč, tako da so se igralci pošteno oznojili. Skupaj je nastopilo 64 ekip, ki so igrale na šestih igralnih površinah - na vseh terenih Mestnega stadiona Ptuj. Skupno število igralcev se je tako približalo številki 1000! Vse tekme so bile odigrane v prijateljskem vzdušju.
Ob samih tekmah so se ves dan odvijale različne družabne aktivnosti za udeležence, njihove spremljevalce in gledalce. Organizatorji so izrazili zadovoljstvo, da so si gledalci, starši in predvsem najmlajši udeleženci ta dogodek vtisnili v prijeten spomin. Morda bodo nekoč vrhunski nogometaši, morda pa le aktivni ljubitelji nogometa in športa. V obeh primerih bi bil osnovni namen - mladim približati šport in zdravi način življenja - v popolnosti dosežen.
»S potekom turnirja in pogoji za izvedbo smo zelo zadovoljni; tako v tekmovalnem kot tudi v spremljevalnem delu. Od predstavnikov so-
Foto: Črtomir Goznik
Mladi igralci so na turnirju Mladi dravaš 2009 pokazali veliko nogometnega znanja.
delujočih ekip smo prejeli precej pohval, kar nam veliko pomeni. Turnir je bil največji te vrste v Sloveniji, saj je bilo v enem dnevu odigranih kar 212 tekem. Priprave, pri kateri je sodelovala peščica ljudi, so potekale približno dva meseca, saj je šlo za velik organizacijski zalogaj. Pri sami izvedbi so priskočili na pomoč starši otrok, približno 30 jih je bilo, ki se jim zahvaljujem za prizadevnost.
Za takšno širino turnirja smo se odločili iz preprostega razloga: čim več otrok in njihovih spremljevalcev pripeljati na Ptuj ter jim pokazati le-
pote našega mesta. Podporo pri tem smo iskali tudi v širši lokalni skupnosti: v enem delu smo jo dobili (MO
Rezultati:
U-6 (12 ekip): 1. Rudar Velenje, 2. Simer šampion, 3. Dravinja, 4. Jarenina, 5. Croatia Sesvete, 6. Aluminij, 8. NŠ Poli Drava ...
Najboljši igralec: Sandro Jovano-vič (NK Rudar Velenje).
U-8 (28 ekip): 1. Maribor, 2. Var-teks, 3. Croatia Sesvete, 4. Fotex, 5. Domžale, 6. NŠ Poli Drava . , 21. Aluminij, 23. NŠ Poli Drava 2, 25. NK Hajdina ...
Najboljši igralec: Matic Kuhta (Maribor).
U-10 (24 ekip): 1. Domžale, 2. Triglav, 3. Rudar Velenje, 4. NŠ Poli Drava .
Najboljši igralec: Luka Sotlar (NK Domžale). Najmlajši igralec turnirja: Leo
Čeh (NŠ Poli Drava), roj. 1. 3. 2005.
Ptuj), v drugem pa ne (Terme Ptuj). Tukaj bi lahko v naslednjih letih naredili še več, saj imamo obiskovalcem kaj pokazati. Želimo si namreč, da bi se mladi nogometaši v naše kraje vračali tudi izven termina turnirjev,« je povedal Boris Emeršič, vodja NŠ Poli Drava Ptuj.
Jože Mohorič
Pokale najboljšim ekipam sta podeljevala župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in Marijan Pongrac, predsednik NŠ Poli Drava.
Foto: Črtomir Goznik
Turnir »MLADI DRAVAS 2009« so omogočili:
Asfalti Ptuj, D. O. O., Zavarovalnica Triglav, Feluka bar Ptuj, Zavod za šport Ptuj, Ptujčanka, D. O. O., Radenska, D. D., TMD Invest, D. O. O., Jagros, Trgovine Jager, Gostilna Lužnik , Barbara Lužnik, s. p., Office one superstore, D. O. O., Gastro Ptuj, Mark 69, Marko Perger, s. p., BM Asfalt, Ibrahim Hasanagič, s. p., Beecom - Handy shop Ptuj, Andrej Do-beršek, s. p., Moto center Ptuj.
Medijska pokrovitelja turnirja - Radio Ptuj in Štajerski Tednik.
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, Ü-14
1. SML: uvod v dobri stari derbi
Minula nedelja je minila v znaku medsebojnih srečanj mladinskih ekip Aluminija in NŠ Poli Drava, kar je bil lep uvod v kvalifikacijski srečanji članskih ekip, ki bosta dali odgovor na to, kdo bo naslednjo tekmovalno sezono igral v 1. slovenski nogometni ligi. Na kadetski in mladinski tekmi se je zbralo lepo število gledalcev, ki so imeli priložnost spremljati igro mladih nogometašev, ki bodo v prihodnosti nosili največji del bremena članskega nogometa našega področja. Pri mladincih so bili uspešnejši domačini, za katere tokrat nista nastopila mladinski reprezentant Martin Milec in Boban Jovič. Pri kadetih pa sta se ob kakovostni in dinamični igri moštvi razšli z neodločenim izidom.
REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - Labod Drava 1:0, HIT Gorica
-	Maribor 2:1, Luka Koper - Rudar Velenje 2:2, Bilje Primorje - Dravograd 6:0, Simer šampion - Slovan 7:1, Krka - MIK CM Celje 0:5, Triglav
-	Mura 05 1:1.
1. INTERBLOCK	2S	21	6	1	73:22	69
2. ALUMINIJ	29	21	1	7	79:42	64
3. DOMŽALE	2S	16	6	6	76:39	54
4. HIT GORICA	29	15	7	7	62:33	52
5. TRIGLAV	29	16	4	9	64:39	52
6. LUKA KOPER	29	14	9	6	60:37	51
7. MARIBOR	29	15	5	9	5S:42	50
8. MIK CM CELJE	29	13	6	10	69:46	45
9. MURA	29	13	6	10	46:51	45
10. SIMER ŠAMP.	29	12	5	12	60:51	41
11. BILJE- PRIM.	29	9	6	14	5S:65	33
12. DRAVOGRAD	29	7	6	16	37:70	27
13. POLI DRAVA	29	7	3	19	36:5S	24
14. KRKA	29	4	5	20	29:91	17
15.SLOVAN	29	4	3	22	19:66	15
16. RUDAR (V)	29	1	S	20	22:S7	11
STRELEC: 1:0 Lončarič (81) ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, Pis-lak, Lončarič, Meznarič, Mlakar, Tominc, Črnčič, Rešek (Šešo), Petek (Koren), Krajnc (Gašperšič). Trener: Bojan Flis.
NŠ POLI DRAVA: Kocen, M. Krajnc, Pečnik, Dirnbek, Kozar, Feko-nja, Šoštarič (Sahiti), Roškar, Kurež, D. Krajnc, Vidovič. Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - NŠ Poli Drava 0:0, HIT Gorica
-	Maribor 1:2, Luka Koper - Rudar Velenje 3:0, Bilje Primorje - Dravograd 5:0, Simer šampion - Slovan 1:2, Krka - MIK CM Celje 3:4, Triglav
-	Mura 05 0:1.
ALUMINIJ
(0:0)
NS POLI DRAVA l:0
1. MARIBOR	29	20	7	2	6S:1S	67
2. LUKA KOPER	29	16	6	7	52:2S	54
3. INTERBLOCK	2S	15	S	5	60:37	53
4. DOMŽALE	2S	16	5	7	50:32	53
5. MIK CM CELJE	29	15	4	10	54:40	49
6. HIT GORICA	29	14	5	10	40:33	47
7. MURA 05	29	14	5	10	35:33	47
8. ALUMINIJ	29	13	7	9	45:24	46
9. SIMER ŠAMP.	29	12	7	10	50:39	43
10. RUDAR V.	29	12	6	11	45:51	42
11. POLI DRAVA	29	10	6	13	3S:34	36
12.SLOVAN	29	9	S	12	2S:3S	35
13. TRIGLAV	29	6	6	17	32:59	24
14. KRKA	29	5	7	17	2S:67	22
15. BILJE-PRIM.	29	3	6	20	29:77	15
16. DRAVOGRAD	29	1	7	21	20:66	10
Trener: Simon Vidovič.
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Sominič, Kocuvan (Strel), Goričan, Topolnik, Kajzer, Denis Perger, Ljubec, Pukšič (Pauko), Matjašič (Pernek), Haupt-man (Trep). Trener: Damjan Vogri-nec.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - Nissan Ferk Jarenina 0:2, NŠ Poli Drava - Simer šampion 1:1, Dravograd - Maribor 1:2, Železničar - Rudar Velenje 3:1, Brežice - Mura 05 0:7, Nafta - Tehnostroj Veržej 2:4, Ljutomer - Radgona 2:0.
1.	MARIBOR 29 25	2 2 134:15
2.	DRAVOGRAD 29 23	0
3.	MURA 05 29 22	3
4.	RUDAR VELENJE29 18 5
5.	MIK CM CELJE 28 17	4
6.	TEHNO. VERŽEJ 29 17	3
7.	SIMER ŠAMP. 29 16 5
8.	ŽELEZNIČAR 29 16 4
7 9 S 9
9. NŠ POLI DRAVA 29 13 1 15
10.	F. JARENINA	29
11.	ALUMINIJ	29
12.	BREŽICE	29
13.	NAFTA	29
14.	A. E. BISTRICA	2S
15.	LJUTOMER	29
16.	RADGONA	29
6 74:24 4 112:19 6 S9:31 71:25 9S:31 95:30 94:39 59:59 65:62 27:40
9	4	16
S	7	14
9	1	19 3S:104
S	2	19 47:76
5	0	23 30:127
3	2	24 11:120
0	1	2S 2:209
Mladinska ekipa NK Aluminij
ALUMINIJ - NŠ POLI DRAVA 0:0 ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Polajžer (Pulko), Holcman, Žurej, Puč-ko, David Perger (Vindiš, Babšek)), Greifoner, Cesar, Rumež (Jevšovar).
ALUMINIJ - NISSAN FERK JARENINA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Boškovlč (37), 0:2 Jerkovič (68)
NŠ POLI DRAVA - SIMER ŠAMPION 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Verstovšek (10), 1:1 Trep (45)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA 1. SNL
V	nedeljo ob 17.00 bo na stadionu Aluminija v Kidričevem na sporedu prva kvalifikacijska tekma za uvrstitev v 1. slovensko nogometno ligo med domačim Aluminijem in ptujsko Labod Dravo.
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tehnostroj Veržej - Stojnci, Mons Claudius - Trgovine Jager, Malečnik - Paloma, Odranci - Dravinja
-	Kostroj, Šmartno - Črenšovci, Čarda - Koroška Dravograd, Kovinar Štore - Simer šampion.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: AHA EMMI Bistrica - Holermu-os Ormož, Tehnotim Pesnica - Podvinci, Jarenina Šentilj - Peca, Brežice
-	Pohorje, Partizan Fram - LKW Gerečja vas, Šoštanj - GIC Gradnje Rogaška, Zreče - Bukovci.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 21. KROGA - NEDELJA ob 17.30: Središče - Gorišnica, Pau-man Pragersko - Oplotnica, Cirkulane - Boč, Dornava - Hajdina, Apače
-	Rogoznica, Skorba - Videm.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Zavrč - Hajdoše, Grajena
-	Spodnja Polskava, Makole - Markovci, Podlehnik - Zgornja Polskava, Tržec - Slovenja vas; NEDELJA ob 10.30: Leskovec - Lovrenc.
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA
PARI 22. KROGA - PETEK ob 18.00: Bukovci - Leskovec, Gorišnica
-	Dornava, Grajena - Stojnci Korant, Videm - Markovci.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 18. KROGA - PETEK ob 18.00: Boč - Hajdina, Podlehnik - Apače, Skorba - Polskava, Lovrenc - Zgornja Polskava, Prepolje - Pragersko.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
30. KROG: NŠ Poli Drava - Interblock (sobota ob 16.00), MIK CM Celje - Aluminij (sobota ob 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
30. KROG: NŠ Poli Drava - Interblock (sobota ob 14.00), MIK CM Celje - Aluminij (sobota ob 16.00)
LIGA U-14 VZHOD
30. KROG: Radgona - Aluminij (sobota ob 11.00), Maribor - NŠ Poli Drava (nedelja ob 16.30)
Finale Pokala Slovenije za dekleta
V	nedeljo, 31. maja 2009, bo ob 19. uri na nogometnem stadionu Arena Petrol v Celju finalna tekma Pokala Slovenije med ekipama ŽNK Krka in ŽNK Pomurje. Vstop je za vse ljubitelje ženskega nogometa prost.
5. rekreacijski kolesarski maraton
Ljubitelji kolesarjenja vabljeni na 5. rekreacijski kolesarski maraton, ki bo v nedeljo, 7. junija. Start maratona bo ob 10. uri izpred baročnega dvorca v Dornavi.
Tenis
Podravska rekreativna liga
A-liga - 3. krog: Keller - Kidričevo (v soboto, 30. 5., ob 16.00 v TC Luka), Gorišnica - TD Duplek (v ponedeljek, 1. 6., ob 17.00 v Gorišnici), Skorba - TC Luka (v ponedeljek, 1. 6., ob 16.30 v Goya Centru).
B-liga - 3. krog: VSB Mravljice - Kapo dol (v soboto, 30. 5., ob 9.00 v Slov. Bistrici), Kidričevo 2 - Štraf (v ponedeljek, 1. 6., ob 16.30 v Kidričevem). Prosta je ekipa Skorba Gad.
DK, JM
11. Evropsko prvenstvo slepih in slabovidnih v kegljanju
Slovenska reprezentanca slepih in slabovidnih pod vodstvom glavne trenerke Andreje Razlag v nedeljo odpotuje na 11. EP, ki bo v poljskem mestu Tomaszow Mazowiecki. Med devetimi nastopajočimi bosta tudi člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Marjan in Mitja Žalar.
Marjanu bo to že deveto EP, Mitju pa peto. Oba sta nastopila tudi še na SP leta 2007. Uspešnejši je Marjan, saj je leta 2002 osvojil srebrno medaljo v kategoriji B3, leta 2003 pa bronasto. Na lanskem EP v Budimpešti je Mitja osvojil 4. mesto, za bronasto medaljo pa je skupaj po dveh nastopih zaostal vsega l5 kegljev. »Tudi letos pričakujem dobre rezultate tako od Marjana kot Mitja. Dobro formo sta pokazala skozi celotno pripravljalno obdobje, posebej še na pravkar končanem državnem prvenstvu invalidov, kjer je Marjan zmagal s 732 podrtimi keglji, Mitja pa je bil s 684 četrti. Morda se bo bera medalj slovenske reprezentance slepih in slabovidnih na EP povečala prav po njuni zaslugi,« je svoje napovedi strnila glavna trenerka Andreja Razlag.
Tekmovanje se bo pričelo v ponedeljek, 2. junija, z zdravniškimi pregledi, nato pa od torka, 3. junija, do sobote, 6. junija, na kegljaških stezah.
Silva Razlag
Foto: DK
Športne novičke
Strelstvo • 3. turnir lige VKPR: Alojz Raušl z najvišjim rezultatom
Na tretjem turnirju lige s pištolo In revolverjem velikega kalibra, ki je potekal v soboto na avstrijskem strelišču v Jagerbergu, je v pištolski disciplini drugo zaporedno zmago s 191 krogi slavil Dejan Vignjevič iz ekipe SD Dušan Poženel I pred Andrejem Fingostom in Bojanom Miklavcem, SD Policist, ki sta oba dosegla 190 krogov. Med ptujskimi strelci se je z letošnjim najvišjim rezultatom v pištolski disciplini s 175 krogi na 26. mesto prebil Alojz Raušl, ki je
Foto: Simeon Gönc
Ptujčan Alojz Raušl je po treh turnirjih najvišje uvrščen tekmovalec s pištolo.
tako najvišje uvrščeni ptujski tekmovalec tudi v skupnem seštevku, kjer po treh turnirjih v konkurenci 80 strelcev zaseda 40. mesto. Borut Sagadin in Zlatko Kostanjevec sta s 155 in 149 krogi osvojila 43. in 45. mesto. V ekipnem seštevku so Ptuj-čani dosegli identičen rezultat 479 krogov kot na predhodnem turnirju in bili uvrščeni na 14. mesto, presenečenje pa je pripravila druga ekipa Policista iz Maribora, ki je z dvema krogoma prednosti in skupnimi 564 krogi premagala prvo ekipo Policista na 2. in domačine s 553 krogi na 3. mestu.
V streljanju z revolverjem Ptujčan Borut Sagadin tokrat ni uspel ponoviti visokega dosežka iz druga turnirja, ko je s 190 krogi pristal na 7. mestu, bil pa je znova najvišje uvrščen Ptujčan, saj je s 176 krogi pristal na 29. mestu, 38. Alojz Raušl 162 krogov. Tudi tukaj je med posamezniki slavil zadnje čase nepremagljivi Dejan Vignjevič iz Rečice s 193 krogi, pred dvema strelcema prve ekipe Policista Marjanom Krašovcem in Bojanom Miklavcem s 191 in 190 krogi na 2. in 3. mestu. Ekipno: 1. SD Dušan Poženel Rečica 555, 2. SD Policist I 554, 3. SD Dolič Teh-novar 550 krogov, 14. SK Ptuj 338 krogov.
Naslednji, četrti turnir lige VKPR bo potekal že naslednji konec tedna v Trbovljah.
Simeon Gonc
Košarka • Maska Caffe U-12: pričeli polovično uspešno
Mladi košarkarji ptujskega kluba Maska Caffe so pod vodstvom tre-
nerja Bojana Skoka prejšnjo sredo odigrali prvo tekmo letošnjega prvenstva. S KŠ Haloze so v telovadnici OŠ Majšperk sprva izgubili na parketu (23:18), nato pa še za zeleno mizo. Zaradi neurejene dokumentacije za tri igralce je bila tekma registrirana z rezultatom 20:0. Precej boljši so bili v soboto na domačem parketu. V športni dvorani ptujske gimnazije so premagali košarkaško šolo Sanija Bečiroviča iz Slovenske Bistrice (39 :28). Najučinkovitejši ptujski strelci so bili Kodrič (22 točk), Vrbnjak (7) in Tetičkovič (6). Najboljša ekipa tretje skupine je v uvodu tekmovanja mariborski Primorac - Branik, ki je obakrat visoko zmagal in bo samozavestno v soboto pričakal tudi »maske«.
UG
Rokomet • Sanja Potočnjak v Španijo ali na Dansko
Tekmovanje v 1. A slovenski ženski rokometni ligi se je končalo in sedaj bo zanimivo spremljati delo klubov v prestopnem roku. Tako bo tudi v Celei Žalec, kjer je dve leti in pol igrala tudi 21-letna Sanja Potočnjak. Igralka krilnega položaja je namreč dobila dve mamljivi ponudbi iz tujine: prvo od španskih prvoliga-šinj iz kanarskih otokov, drugo pa iz Danske. O tem, kje bo nekdanja standardna kadetska in mladinska reprezentantka iz Ormoža zares igrala naslednjo sezono, pa bo več znanega naslednji teden.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet •
Rekreativna liga Haloze 2009
Minuli teden so organizatorji rekreativne lige malega nogometa Haloze 2009 načrtovali odigravanje dveh krogov, vendar jim je uspelo pod streho spraviti samo sobotni, in sicer osmi krog na Ptujski Gori (petkov 7. krog je odpadel zaradi slabega vremena). V 8. krogu sta obe vodilni ekipi zabeležili visoki zmagi. V domačem derbiju dveh ekip ŠD Ptujska Gora je zmago s 7:2 slavila letos bolj uspešna ekipa Ptujska Gora II.
REZULTATI 8. KROGA: ŠD Stopno
-	ŠKD Sestrže 1:2, ŠD AS Euroavto
-	TD Naraplje 0:2, ŠD Rim - Abulc 2:2, ŠD Medvedce - ŠD Žetale 5:0, ŠD Breg - Planjsko 0:8, ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Ptujska Gora II. 2:7.
1.	MEDVEDCE	7	7	0	0 36:7	21
2.	PLANJSKO	7	6	0	1 27:9	18
3.	ŠKD SESTERŽE	7	5	0	2	27:17	15
4.	AS EUROAUTO	7	4	1	2	24:9	13
5.	ŠD RIM	7	4	1	2	18:18 13
6.	ABULC	7	3	2	2	24:20 11
7.	PTUJ. GORA II.	7	3	0	4	26:26 9
8.	TD NARAPLJE	7	2	1	4	11:16 7
9.	ŠD STOPNO	7	2	0	5	14:17	6
10.	ŠD ŽETALE 7 1 2 4 14:29 5
11.	PTUJ. GORA I. 7 1 1 5 15:26 4
12.	ŠD BREG 7 0 0 7 4:38 0
Naslednji krog bo odigran v petek, 29. 5., v Vareji, ena bolj zanimivih tekem pa bo tista med domačini ŠD As Euroavto in ŠDK Sestrže, 3. in 4. ekipo na lestvici.
DK
Ekipa KK Maska Caffe U-12
Ormož • Rokometaše sprejel župan Alojz Sok
Mali rokometaši z velikim srcem in rezultatom
Ormoški rokometaši v fantovski konkurenci so letos osvojili dva naslova državnih prvakov. Rokometaši OŠ Ormož in mlajši dečki B RK Jeruzalem Ormož so osvojili naslov državnih prvakov, vsak v svojem tekmovanju. Ob tej prijetni priložnosti je župan Alojz Sok mlade rokometaše in trenerja Uroša Krstiča in Mladena Grabovca povabil na sprejem v ormoški grad, kjer jim je po sklepu komisije za šport izročil tudi občinske značke.
Župan je čestital novope-čenim državnim prvakom, trenerjema Urošu Krstiču in Mladenu Grabovcu ter seveda staršem, ki s svojim angažiranjem omogočajo, da otroci lahko trenirajo. Občinske značke so prejeli igralci: Jurček Kor-pič Lesjak, Nino Ulaga, Rene Plavec, Miha Kolmančič, Tilen Kosi, Gašper Horvat, Nejc Zi-darič, Timon Grabovac, Matic Štumberger, Tomaž Žganec, Dejan Kociper, Rene Rizman, Dominik Ozmec, Martin He-bar, Vid Lukman, Kevin Caf, Matej Niedorfer, David Lukner, Renato Kozel, Luka Voljč, Lan Voršič, Kristjan Petek, Gašper Hebar ter trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Večina fantov je igrala v obeh konkurencah in nekateri so trenirali kar petkrat na teden. Mlajši dečki so imeli tri treninge tedensko, po dva treninga pa so imeli mini ro-kometaši. Za prihodnje leto trenerja mlajšim dečkom obljubljata celo štiri treninge tedensko, saj brez trdega dela v ostri konkurenci ne gre. Igralci konkurenčnih ekip so namreč kar za glavo višji in imajo po pet kilogramov več, vendar so
Ormoški rokometaši - mini rokometaši OŠ Ormož in mlajši dečki B RK Jeruzalem Ormož so bili na sprejemu pri županu Alojzu Soku.
ormoški mali rokometaši za nekaj razredov boljši v tehniki in po hitrosti. Prav to jim omogoča hitro, agresivno in moderno igro, ki je pripeljala do letošnjega uspeha.
Mini rokometaši so svoj uspeh izborili v konkurenci 3000 mladih rokometašev. Klubski državni prvaki v kategoriji mlajših dečkov B pa so v sezoni nanizali 21 zmag in 2 poraza. Na zaključnem turnirju je bil za naj igralca sezone izbran Miha Kolmančič, na levem krilu pa Tomaž Žganec.
Kot je ob tej priložnosti povedal trener Uroš Krstič, jim šele sedaj, teden dni po finalu, prihaja v zavest, kaj so dosegli, saj je na samem zaključnem turnirju vladala taka nervoza, da niso razmišljali, da so naredili kaj velikega. Zelo je ponosen, ker so Ormožani z dvema
Twirling • Državno prvenstvo
Uspeh Lenartčank
Sredi aprila je v Kranju potekalo IX. Odprto državno prvenstvo Ma-žoretne in twirling zveze Slovenije. Prvenstva se je udeležilo tudi 43 tekmovalk Twirling, plesnega in ma-žoretnega kluba Lenart. Twirlerice so uspešno tekmovale v različnih nivojih in disciplinah - basic strut, solo, dance twirl, v parih in skupinah.
Na nižjem nivoju so v Solo programu prejele medalje Lana Žabčič, Marsela Markuš in Kaja Kobale, na višjem nivoju pa je Maxime Emeršič prejela medalji v Solo programu in Solo programu z dvema palicama.
Med pari sta dosegli medaljo Tja-ša Fišer - Emerih in Gabrijela Gra-bušnik, med skupinami so prejele zlato medaljo tekmovalke Male šole 1 v kategoriji Kadeti, na višjem nivoju pa so tekmovalke skupine Junior dosegle 4. mesto.
Predstavilo se je tudi 18 najmlajših tekmovalk kluba iz Lenarta, ki so v disciplini Osnove korakanja (Basic strut) osvojile 1 zlato, 7 srebrnih, 6 bronastih medalj in 4 priznanja.
Izreden uspeh je dosegla Maxime Emeršič v Solo programu in Solo programu z dvema palicama, ki je
ekipama v vrhu slovenskega fantovskega rokometa in za prihodnje leto napoveduje, da se bodo za najvišja mesta potegovali kar s tremi ekipami. Za cilj so si postavili, da se z vsemi tremi ekipami uvrstijo v finale. Zato bodo seveda morali trdo delati in tega že do sedaj ni manjkalo. Uroš Krstič je namreč mnenja, da morajo vsi najboljši športniki sezono začeti v Mestni grabi, in to avgusta: "Spomnim se, kako so bili lani fantje mokri, kako so trdo delali, do potankosti so se spoznali z znamenitimi stopnicami v Mestni grabi in tudi letošnjo sezono bomo začeli v Mestni grabi na stopnicah in asfaltnem igrišču."
Kljub trdemu delu pa se fantje očitno zelo dobro počutijo na rokometu, saj je udeležba na treningih 90 %, kar je
bila dvakrat tretja in se je uvrstila na največje tekmovanje v sezoni, na 5. Svetovni pokal Svetovne zveze twirlinga, ki bo v mesecu avgustu v športni dvorani Dunc Gray v Sydne-yu v Avstraliji. Tudi skupina Junior je dosegla zadostno število točk in bila predlagana za tekmovanje na Svetovnem pokalu, vendar se tekmovanja zaradi finančnih težav ne bo udeležila. Maxime Emeršič in skupina Junior so se na podlagi doseženih rezultatov uvrstili tudi na meddržavno tekmovanje Twirling open Hungary na Madžarskem.
Twirling, plesni in mažoretni klub je prejel posebno pohvalo, saj mu je bila zaupana organizacija naslednjega, jubilejnega X. Odprtega državnega prvenstva MTZS, ki bo aprila naslednje leto v Lenartu in Benediktu.
UR
zavidanja vredno. Na klubske treninge se vozijo dečki iz Središča ob Dravi, Obreža, Miklavža pri Ormožu, Koga. "Gre za zelo nadarjeno generacijo, ki pa še ima rezerve, saj je precej fantov, ki letos niso trenirali tako, kot bi lahko, in niso dobili možnosti, jo bodo pa gotovo prihodnjo sezono. Sezona še ni zaključena, čez dober mesec bo rokometni tabor, ki je neke vrste priprava za nastop na Ev-rofestu v Izoli. To je velik mednarodni turnir, ki se ga bomo udeležili s štirimi ekipami in računamo na visoke uvrstitve. Imamo odlične ekipe letnikov 1997, 1998, najboljši pa šele prihajajo, in sicer letnik 1999. V starejših generacijah namreč ni nobenega levičarja, v letniku 1999 so kar trije in eden boljši od drugega."
Viki Klemenčič Ivanuša
Šolski šport
Izenačeni finalni turnirji
Na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol v nogometu za učence in učenke, rojene leta 1996 in mlajše, sta bili v konkurenci petnajstih šol najboljši OŠ Videm in OŠ Gorišnica. Med dekleti je bila udeležba bolj skromna, med šestimi moštvi so bile najuspešnejše učenke OŠ Grajena in OŠ Dornava. Vse štiri ekipe so se uvrstile na področno prvenstvo.
Videmčani so bili prepričljivo najboljši na finalnem turnirju štirih moštev v Gorišnici. Visoko so premagali vrstnike iz OŠ Ljudski vrt in OŠ Gorišnica (obakrat 4:1), manj strelsko učinkoviti so sicer bili proti Dornav-čanom (1:0), a še vedno dovolj za zmago. Gorišničani in Ptujčani so Dornavčane premagali z rezultatom 1:0, med seboj pa so igrali neodločeno. Uvrstitev na področno prvenstvo so si domačini zagotovili šele po streljanju kazenskih strelov.
Med dekleti je bil finalni turnir prav tako zelo izenačen, kar obeta zanimivo nadaljevanje tekmovanja. Zmagovalke turnirja so le enkrat slavile zmago proti domačinkam iz Jur-šincev (0:3), proti Dornavčankam ter OŠ Zavrč-Cirkulane pa so igrale neodločeno (obakrat 1:1). Dornavčan-ke so bile uspešnejše od sošolcev, sicer pa je bila to edina šola, ki se je na finalni turnir uvrstila z moško in žensko ekipo.
Področni tekmovanji bosta na sporedu v sredo, za dečke ponovno v športni dvorani Gorišnica, za dekleta pa v športni dvorani Mladika.
UG
Foto: vki
Ptuj • 40 let turizma na kmetijah
Turistične kmetije izgubljajo avtentičnost?
V prostorih ptujskega Revivisa je bil v petek prvi od dveh strokovnih posvetov v okviru 20. jubilejne razstave Dobrote slovenskih kmetij. O prehojeni poti v 40-letnem organiziranem delovanju turizma na kmetijah je podatke zbrala Milena Kulovec iz KGZS, sektorja za kmetijsko svetovanje.
Posvet je organizirala Komisija za razvoj turizma na podeželju pri Turistični zvezi Slovenije, ki ji predseduje Jernej Golc; ta je uvodoma tudi pozdravil udeležence posveta. Med drugim je povedal, da bodo zaključki posveta služili kot osnova za širši posvet na to temo, na katerega bodo povabili vse kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V TZS vseskozi spremljajo razvoj turizma na kmetijah, pri tem pa ugotavljajo, da se zastavljeni cilji na tem področju ne uresničujejo. Več se je pričakovalo na marginalnih območjih, kjer je bil eden od ciljev, da se ohrani poselitev. V imenu TD je govoril predsednik Albin Pišek, v imenu Revivisa pa direktor dr. Oto Težak, ki je prisotne seznanil, da se na Ptuju ustanavlja visoka šola, ki bo imela v svojem programu tudi predmet Turizem v lokalnem okolju.
V Sloveniji se je organizirani razvoj turizma na kmetijah pričel pred 40 leti, čeprav je obstajal že med obema vojnama na Jezerskem in v Zgornji Savinjski dolini, kamor so prihajali na počitnice bogati posamezniki iz Vojvodine in Slavonije. Leta 1968 je Skupščina SRS razpravljala o turizmu in o priporočilih, da občine z ustreznimi ukrepi podprejo zlasti razvoj turizma na hribovskih kmetijah. V začetku sedemdesetih let je bil
ustanovljen odbor za kmečki turizem pri Zadružni zvezi Slovenije, takrat so bile tudi dane pobude za kreditiranje tovrstne turistične dejavnosti. Prve kredite za te namene je HKS odobrila leta 1971. V prvi vrsti naj bi turizem na kmetijah razvijali zaradi ohranjanja poseljenosti, ohranjanja značilnosti pokrajine, da bi omejili razkroj rural-nega prostora in njegovo neracionalno rabo, da bi kmetije pridobile dodaten dohodek, da bi se ohranila arhitekturna in siceršnja identiteta posameznega območja, kulturno-zgodovinske vrednote in kulinarična dediščina. Problem pa je bil, ker ni bilo ustreznih projektov za adaptacije in tudi novogradnje in ker je primanjkovalo strokovnega kadra. Postopoma je Zadružna zveza Slovenije postavila kmetijsko gospodinjsko pospeševalno službo v vseh regijah. Danes deluje že 45 svetovalk, vendar žal ne le za turistično dejavnost na kmetijah. Današnja svetovalna služba obsega svetovanje za vse dopolnilne dejavnosti, v večini sodelujejo tudi pri izpolnjevanju subvencijskih vlog. V letu 1980 je bil sprejet družbeni dogovor za pospeševanje kmečkega turizma. V tem času je nastala tudi definicija kmečkega turizma, ki bolj ali manj velja še danes, da gre za dopolnilno dejavnost kmetije ter kmetijsko
	POZOR!	-
		
	Nevarnost	
_	padajočega ometa!	_
- --		
POSVET TURIZEM

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Brez komentarja ...
in turistično dejavnost kmetijskega gospodarstva. V začetku so kmečki turizmi delovali po pogojih obrtnega zakona, pozneje je začel glede ureditve prostora, higiene, odpiralnega časa veljati gostinski zakon, zakon o kmetijski dejavnosti pa je prinesel omejitev dejavnosti v okviru dopolnilne dejavnosti na deset sob oziroma 30 ležišč ter 60 sedežev. Veljajo pa tudi drugi pogoji, da mora kmečki turizem kot dopolnilna dejavnost uporabljati 30 odstotkov svojih surovin in doma pridelano hrano in pijačo, če pa hoče ponujati kupljeno pijačo, mora imeti posebno občinsko dovoljenje.
40 let delovanja turizma na kmetijah, kje smo in kako naprej, je predstavila Milena Kulovec iz sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Slovenije
Velik pritisk gostincev
V glavnem pa naj bi kmečki turizmi ponujali lastno hrano in pijačo. Kot opozarja Milena Kulovec, se morajo ponudniki kmečkega turizma sami dovolj zavedati, kaj je pristnost ponudbe na turistični kmetiji. Nekateri pogoji za dejavnost kmečkega turizma so se v zadnjem obdobju omilili, pozna se tudi vpliv EU, omilili so se pogoji na področju predelave mesa, sicer pa, kar zadeva ostale predpise, so v veliki meri izenačeni z ostalimi sorodnimi ponudniki v turizmu. Ugodnost so morda sami
davki za turistične kmetije, ki se odločijo za normirane stroške.
Ob začetku organiziranega delovanja turističnih kmetij je bilo v Sloveniji za to dejavnost registriranih 160 kmetij, največ na Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini. Danes je vseh turističnih kmetij že čez 600. Na območjih, ki so turistično že razvita, je razvoj kmečkega turizma večji kot drugje. Prvi katalog počitnic na kmetiji je izšel leta 1980. Danes za promocijo turističnih kmetij, usposabljanje in informiranje skrbijo v Združenju turističnih kmetij Slovenije. Ponudba se je v zadnjih letih zelo spremeni-
la, včasih so turistične kmetije ponujale samo hrano in pijače, danes najrazličnejše doživljaje. Tudi same se veliko angažirajo za lastno promocijo. Vsako drugo leto izdajo tudi novi katalog v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. Čeprav imajo slovenske turistične kmetije veliko pokazati, imajo še vedno tudi velike težave. Ena takih je neenotno tolmačenje predpisov, kako šteti stole ali tudi tiste pod drevesi na dvorišču, kako določiti 30 odstotkov lastnih surovin in podobno, velik problem so tudi veliki pritiski ostalih ponudnikov v gostinstvu za enotno ureditev pogojev dejavnosti, s čimer se izgublja posebnost, avtentičnost, pristno gostoljubje turističnih kmetij. Nekatere kmetije so že prerasle turistično dejavnost na kmetiji, kmetije, ki na novo investirajo, pa že gradijo objekte za maksimalno dovoljene zmogljivosti, kar pa ogroža domačnost, ki je tudi veliko več vredna kot neka poštirkanost. Tudi na kmetijah je trenutni dobiček primaren, ne razmišljajo, kaj lahko na dolgi rok s tem izgubijo. Zaradi manjših ugodnosti je tudi pritisk gostincev, da bi se registrirali kot turistična dejavnost na kmetiji.
Ker je problemov veliko, bo širši posvet več kot dobrodošel.
MG
Zgornja Gorica • Botanični vrt, ki ga premalo poznamo
Spoznajmo pestrost in razsežnost narave
Prvi in edini zasebni botanični vrt v Sloveniji TAL 2000, ki leži tako rekoč pred našim nosom, je v začetku maja po zimskem premoru ponovno odprl svoja vrata. V pisanem rastlinskem in živalskem svetu v vodi in ob njej je na ogled veliko zanimive flore in favne, predstavljeni pa sta tudi izjemni zbirki strupenih in zdravilnih rastlin.
Lastnik botaničnega vrta Roman Hergan je z zbiranjem in urejanjem rastlin začel leta 1993, podobo, kot jo ima danes, pa je vrt dobil leta 2000. Ustanovitelj in lastnik je v urejanje vrta vložil veliko truda, saj je bilo šest tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče treba urediti tako, da je primerno za bivanje rastlin. Tal 2000, ki se nahaja v Zgornji Gorici pri Pragerskem, nudi občutek neokrnjenosti narave, saj je vsak košček urejen v sožitju s floro in favno.
Zbirka vodnih, obvodnih in močvirskih rastlin je ena največjih v Sloveniji, poudarek pa je na avtohtonih vrstah. Precejšen delež rastlin, ki danes domu-jejo v Talu, zaradi izsuševanj mokrišč, zastrupljevanj in ev-troflkacije sodi med ogrožene vrste. Največ teh je med vodnimi rastlinami. Zanimiv je vodni orešek, ki ga prepoznamo po značilnih bodičastih plodovih, ki vsebujejo užitno tkivo. Med redkimi rastlinami je tudi navadna grebenika. Med najredkejše rastline pa zagotovo spada mar-zilika, saj sta zanjo v Sloveniji poznani le dve nahajališči.
Vsaka rastlina ima ob sebi tudi označbo z imenom, družino in stopnjo strupenosti ali zdravilnosti. Strupenih rastlin je v vrtu veliko, kar ne pomeni,
Foto: DB
Lastnik in ustanovitelj botaničnega vrta Roman Hergan
Odrasle dvoživke
Botanični vrt se razprostira na 6 tisoč kvadratnih metrih.
Ena najbolj ogroženih vrst je marzilika, podobna štiriperesni deteljici.
Mandragora je strupena.
Foto: DB
Rumeni blatnik je ogrožen. Je tipična rastlina stoječih voda, cvetovi imajo vonj po alkoholu.
da vse delujejo smrtno, nekatere so le haluciogene. Ena zanimivih je mandragora, ki je znana predvsem po tem, da so jo v čarovniške namene uporabljali v filmih Harry Potter.
Tako po obliki kot svojem cvetu je poseben tudi mante-ggazijev dežen, ki pri stiku s kožo povzroči opekline.
Svoj prostor v sožitju z rastlinami pa je v vrtu našla tudi kopica različnih živali. Najbolj domače so žabe, veliko je ptic, hroščev, kačjih pastirjev in metuljev, med najbolj posebnimi pa so dvoživke, ki živijo v akvariju.
Zaradi izjemne zbirke rastlin,
ki je edinstvena, je Tal 2000 odličen kraj tudi za šolske ekskurzije. Teh je v zadnjih časih veliko, predvsem osnovne šole tam preživljajo naravoslovne dneve, ob vodenem spremstvu pa izvedo kopico zanimivih informacij o življenju v botaničnem vrtu. Tal pa ponuja tudi dodatne možnosti, lani so v vrtu izpeljali poroko, nudijo možnost ribarjenja in piknikov. Za vsakega obiskovalca pa se glede na njegovo nebesno znamenje v zanimivi zbirki mineralov in kamnin najde tudi kamen sreče. Maj bodo v Talu popestrili še s predstavitvijo kač, kaktej in bonsajev.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Nagradno turistično vprašanje .
Kje si, mestna fontana?
Ptuj je v majskih dneh doživel svojo tradicionalno majsko ocvetličenje v koritih in nekaterih gredicah. Najstarejše mesto, ki je pred leti uspešno tekmovalo v mednarodnem projektu Entente Florale in celo prejelo srebrno priznanje, bi nujno potrebovalo mestnega cvetličarja, ki bi popisal vsa območja, kjer bi bila primerna cvetlična zasaditev, in bi zanjo skupaj z mestnimi oblastniki tudi poskrbel.
Škoda tudi, da še nihče od odgovornih ni poskrbel za ureditev območja pred samo tržnico, kjer raste neugledno zeleno grmičevje. Sedenje na klopcah bi bilo prijetnejše, če bi bila tudi okolica urejena. Tržniški cvetličarji bi zagotovo pridali svoj delež k tej ureditvi, samo nihče še jih ni vprašal o tem.
Dvajseta razstava Dobrote slovenskih kmetij je zaprla vrata. Bila je zelo uspešna tako po obisku kot prodaji, kakovost pa je že njena stalnica. Letos so za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje podelili 56 novih znakov kakovosti. Zdaj naj bi začela pisati tudi evropsko zgodbo, ki je toliko blizu, ker bo leta 2012
tudi Ptuj sestavni del Evropske prestolnice kulture, o projektu pa bi rad več vedeli tudi sami Ptujčani. Podrobno predstavitev projekta si že dolgo želijo tudi mestni svetniki, pa tudi razpravo o projektu za mestno jedro, ki naj bi nakazal smeri njegovega razvoja. Upati je, da bo do takrat - če že ne prej - mesto poskrbelo tudi za javno stranišče in za najmanj eno fontano, kjer se bodo turisti lahko vsaj malo osvežili na svoji poti skozi mesto; no, tudi klopi za posedanje so zelo redke. V Mestnem parku jih je veliko poškodovanih oziroma neuporabnih, nikomur pa se ne zdi vredno, da bi jih usposobil, čeprav smo na ta problem že večkrat opozorili.
Ptujski redoljubci bi lahko naredili malo inventure po mestnih ulicah in tudi sami ugotovili, da na nekaterih mestnih območjih ni košev za smeti, zato se ni čuditi, da ljudje odpadke odlagajo kar na ulice.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje (koliko znakov kakovosti so podelili do 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij - bilo jih je 344 znakov) bo prejela Nevenka Perkovič, Vičava 99, Ptuj. Danes sprašujemo, katere kulturne poti si lahko ogledamo na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raiče-va ulica 6, do 5. junija.
Foto: Črtomir Goznik
Kdo bo uredil prostor pred mestno tržnico?
Piše: Uroš Žajdela • V Senegalu (9.)
V vasici Podor
Za konec najinega popotovanja po Senegalu, sva se podala še do majhne vasice Podor, kjer so Francozi leta 1744 oblikovali mogočno utrdbo kot del obrambnega sistema na reki Senegal. V neznanju sva se odločila zapustiti Saint Louis v nedeljo, kar je bila huda napaka, saj so transportne zmogljivosti zreducirane na skoraj nemogoče. Tako sva vso dopoldne preživela med »lokalno mafijo« (beri otroki) v tamkajšnji garaži, saj je voznik čakal na zapolnitev vseh sedežev. Vendarle smo dočakali še tega sedmega potnika in se podali na pot. Obrečna cesta reke Senegal te popelje med številne tradicionalne vasice, kjer ljudje ohranjajo prvobiten način življenja, vključno z ovalnimi glinenimi hiškami in slamnato kritino. V teh vasicah živijo predvsem starejši člani družbe, ki izkoriščajo vse danosti reke Senegal, saj se ukvarjajo z ribolovom in poljedelstvom. Stresa ne poznajo, pa
vendar vedno več mladih zapušča vasico v upanju po zaslužku v mestih. Še sreča, da elektrovod poteka blizu vasi, saj se vaščani lahko, sicer nelegalno, oskrbijo s to moderno dobrino. »Zaradi nezmožnosti plačevanja se je vlada namreč odločila presekati dobavo elektrike v našo vas,« z otožnim glasom pripoveduje mlad fant, ki se še ni odločil zapustiti hiše očeta. Fant izgleda precej srečen, a njegova prihodnost nikakor ni zelo rožnata na vasi, brez izobrazbe. Medtem se postanek konča in že nadaljujemo pot med avtohtonimi drevesi baobabi, ki so naselili porečje reke Senegal. Pogled v drugo smer pa razkrije brezmejnost polpuščavske pokrajine Sahel. Preprosto fantastika narave. Osem ur vožnje je bilo potrebno do vasice Podor. Dan se je že krepko razpotegnil v noč, vasica pa seveda ne premore javne razsvetljave. Še sreča, da domačini ob glavni ulici na žaru
obračajo jagnjetino in tako zagotavljajo vsaj malo vidnost. Seveda pa peščena podlaga ni ravno pretirano velika grožnja ob hoji. Sprehodiva se do centra vasice in upava na srečo v tamkajšnjem katoliškem misijonu, ki oddaja postelje popotnikom za precej primeren denar. Precej mlada nuna nama je osorno predstavila možnosti spanja v sobah za 40 dolarjev, kar je seveda smešna cena za popotnike. Prosila sva za cenejšo možnost, a naju je z besedami: „Vzemita, kar sem ponudila, ali se obrnita drugam,« odslovila. Kar nisem se mogel načuditi aroganci osebe, ki bi morala pomagati ljudem v stiski. Presenečeno sva zapustila misijon. Vendarle pa je življenje na vaseh v vsakem trenutku izjemno zanimivo in naključje je hotelo, da sva pristala v majhni sobici hotela, katerega lastnik je bil vaški glasbeni zvezdnik Baaba Maal. Pristna glasba v pristni afriški vasici je nedvomno višek vsakega potovanja. Tudi žabe in ogromnimi ščurki v kopalnici tega ne morejo preprečiti.
Vasica Podor je ena najstarejših vasic v Senegalu, ki je že v desetem stoletju prevzela muslimansko religijo. Stoletja poprej je bil Podor del Tekrur kraljestva z izrazito centralizirano obliko vladavine. Ker se nahaja neposredno ob mejni reki Senegal, je moč na obrežju spremljati dogajanje v vasicah sosednje Mavretanije. Ljudje še danes preprosto prečkajo mejno reko s kanuji, brez vseh carinskih formalnosti. »Pa saj smo bratje,« pripoveduje gospod na sosednji klopci. Na peščenih uličicah, namesto avtomobilov, taksi dolžnost opravljajo oslički. Nenazadnje pa se vasica lahko pohvali z mogočno utrdbo, ki jo je leta 1854 dogradil znani Faidherbe. Nanjo so lokalci tudi izjemno ponosni. Utrdba sicer razpada, vstopnina je precej zasoljena, bujno rečno rastje bo kmalu premagalo obrambne stolpe, pa vendar je to del senegalsko-evropske zgodovine. V neposredni bližini se prav tako nahaja šola in pogled na razigrane in znanja željne otroke je vsekakor pravi pristop pri reševanju kronične revščine Zahodne Afrike.
Nekajdnevno ležerno vaško življenje se je bližalo koncu, saj sva želela končati obisk Senegala v mestecu Richard Toll, kjer je znameniti istoimenski francoski znanstvenik, ki se je ukvarjal z odkrivanjem patentov tropske vegetacije, preživel zadnja leta svojega delovanja. Mestece se sicer lahko pohvali s propadajočim dvorcem Richarda Tolla, kjer lokalni »veseljaki« zahtevajo denar za ogled. Več kot očitno senegalska oblast ne daje prevelike teže svojim zgodovinskim obeliskom, saj stavba v tem
stanju ne bo doživela naslednjega desetletja. Prav tako pa se lahko v Richard Tollu podaš na vožnjo po reki Senegal. Gre za prav posebno doživetje, ko se s »pirogue« popelješ med nepregledno množico raznovrstnih ptic. Domačini se preprosto ne zavedajo lepote narave in njenega turističnega potenciala. Le nekoliko spremenjena miselnost in sama percepcija življenja. Namesto nesnage na ulici, uničenih ali dotrajanih zgodovinskih stavb, neuporabnih rečnih pomolov in bogatenja vrhnje oblastne strukture Senegal potrebuje
ozaveščenost ljudi o potencialih, ki jih nedvomno imajo.
S temi mislimi se poslavljam od prečudovite narave ob reki Senegal, saj naju lokalni pobalini s taksijem peljejo v smeri mavretanske meje. S precej mešanimi občutki zapuščava to državo, ki naju je očarala in hkrati razočarala, vsekakor pa je bila vredna ogleda. Vendar pa je pred nama še ena najzapletenej-ših meja na svetu, saj je vstop v ekscen-trično islamsko republiko Mavretanijo vse prej kot lahek zalogaj.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: UZ
Fantastične tradicionalne hiške v pristnem afriškem okolju. Mistična Afrika...
Foto: UZ
Najrevnejši sloji prebivalcev si zgradijo svoje hiške izključno z mešanice posušene savanske stepe v kombinaciji z živalskimi iztrebki. Gre za predvsem starejše člane družbe, ki so takšnega načina življenja povsem vajeni.
Rastje v Sahelu le redko ponuja zavetje pred neusmiljenimi sončnimi žarki.
Foto: UZ
Kuharski nasveti
Češnje
Češnje so eden izmed najstarejših in najbolj priljubljenih sadežev, ki jih te dni že nabiramo na mogočnih drevesih ali krasijo in vabijo na trgovinskih policah.
Poleti zrele češnje naznanijo začetek sezone domačega sadja. Domovina češenj sega od Turčije do zahodne Sibirije. Ta rdeč sadež so od mlajše kamene dobe poznali skoraj po vsej Evropi. Rdeče, rumene, črne in še marsikakšne te dni že vabijo na svojo gostijo. Češnje se uvrščajo med občutljivo sadje in niso primerne za pogosto pre-sipavanje. Pri obiranju pazimo, da nabiramo res zrele plodove, saj po obiranju ne zorijo več in ne dosegajo tipičnega okusa.
Pri nakupu izbiramo sladke, okusne, čvrste, svetleče plodove, ki nimajo uvelih pecljev. Z dan ali dva jih lahko shranimo v hladilnik. Če jih imamo preveč, jih izkoščičimo ter jih shranimo v zamrzovalno skrinjo ali posušimo. Češnje brez koščic se pri zmerni temperaturi posušijo v enem do dveh dneh. Suhe češnje pridejo še kako prav pozimi, ki jih namočimo v topli vodi oziroma uporabimo za kompote ali slaščice.
Glede hranilne vrednosti so češnje cenjene zaradi sladkorjev, mineralnih snovi, zraven kalija, kalcija, magnezija in fosforja vsebujejo še nekaj železa, od vitaminov pa v češnjah najdemo precej vitamina C in nekatere vitamine iz B-skupine, še posebej veliko vitamina B2. Zraven tega uživanje presnih češenj ugodno vpliva na delovanje prebavil in pospešujejo izločanje toksinov iz vsega telesa. Zraven tega je češnja vsestranska rastlina. Iz češnjevih
pecljev si lahko pripravljamo tudi čaje. češnje imajo po večini meso od svetlo rumene do rumene barve, ki je lahko sladko ali grenko, v zrelosti pa redkokdaj kislo.
Sorte češenj razlikujemo tudi po teži plodov, ki znaša od 4 grame pri najzgodnejših sortah in do 10 gramov pri poznejših sortah češenj. Zgodnje sorte imajo mehko meso in jih imenujemo srčike. Pozne sorte imajo čvrsto meso in jih imenujemo hrustavke. Tako v kuhinji mehke sorte pogosto skupaj z drugim sadjem skuhamo v manjši količini vina ali druge aromatične tekočine ter jih pretlačimo in tako uporabimo kot sadno omako. Lahko pripravimo kislo slano omako, ki jo ponudimo zraven mesa, in sladko, ki jo ponudimo zraven biskvitnih slaščic ali sladoleda.
Češnje še vedno najpogosteje uporabimo za pripravo slaščic, češnjevih sokov in sirupov, v kombinaciji s sadjem, ki vsebuje veliko pektina pa iz njih pripravimo tudi okusne marmelade in džeme. Vedno bolj priljubljeno pa je tudi češnjevo vino. Češnje pogosto ponudimo tudi s sladoledom, najbolje je, da jih najprej flambiramo v sladkorju in poljubnem likerju, lahko pa jih ponudimo in pripravimo tudi z mesnimi jedmi, tako jih v Franciji pripravljajo z raco in drugo perutnino, v Avstriji v tem času pripravljajo češnjeve pite in zavitke. Tudi pri nas pogosto pripravimo če-šnjev zavitke, pite, kupe, sladke
Tačke in repki
Problematika ustne votline, zob in ustna higiena pri mucah
Pogosta vprašanja bralcev Štajerskega tednika so v zvezi s težavami v ustni votlini pri njihovih mucah. V prejšnjih dveh prispevkih sem se posvetil ustni votlini kužkov, v današnjem pa bom poskusil opisati najpogostejše težave, ki se pojavljajo v ustni votlini pri naših mucah.
Muce imajo prav tako kot kužki difiodontno zobovje, kar pomeni, da mlečni zobki izpadejo in jih nadomestijo stalni zobje. To se zgodi v starosti od 3 do 6 mesecev. So pa muce bistveno bolj dovzetne za vnetja ustne votline kot psi in to že od rane mladosti dalje. Že zelo male, mlade, komaj nekaj tednov stare muce imajo lahko vnete očke, izcedek iz nosu in obilne razjede v ustni votlini in jeziku. Najpogostejši povzročitelji so virusi, predvsem calcii in herpes virus. Take muce se močno slinijo, nehajo piti in jesti, zaradi tega jim pade odpornost in tako se namnožijo v ustih še bakterije, ki lahko prive-
Foto: Martin Ozmec
Češnje
omake, biskvitne rezine, torte, pudinge, narastke in podobne jedi. Češnje se po okusu ujemajo tudi s skuto, sladko in kislo smetano in tako lahko pripravimo tudi številne sladice, ko med sabo mešamo skuto in češnje. Češnje so tudi najprimernejšo sadje za kandiranje.
Zelo znana in cenjena jed je tudi češnjev puding, ki ga pripravimo tako, da namočimo 10 dekagramov belega kruha skupaj s skorjo. Lahko namočimo samo skorje belega kruha. Ko se kruh zmehča, tekočino odlijemo in ga pretlačimo skozi cedilko. Posebej penasto ume-šamo 8 dekagramov surovega masla in mu dodamo kruh. Nato dodamo en vaniljev sladkor in enega za drugim med mešanjem dodamo tri rumenjake. Posebej skuhamo 40 de-kagramov češenj, ki smo jim že pred kuhanjem odstranili ko-ščice. Kuhane odcedimo, ohladimo in jih prisipamo k masi. Preden dodamo češnje k masi, jih lahko odišavimo s poljubnim sadnim likerjem. Posebej stepemo tri beljake in 10 de-kagramov sladkorja v trdi sneg ter ga s kuhalnico primešamo k masi. Model za šarkelj dobro namažemo z maslom , potrese-mo z drobtinami in vanj damo
pripravljeno maso. V modelu lahko surova zmes sega do 3/4 modela. Nato model pokrijemo z alu folijo in ga postavimo v pekač z vročo vodo in v pečici kuhamo 35 do 40 minut. Kuhamo tako, da voda v pečici ne zavre. Kuhani puding zvrnemo na ploščo in ga prelijemo z če-šnjevo omako in potresemo s poljubnim lupinastim sadjem in okrasimo s smetano.
Za model lahko uporabimo tudi čajne skodelice, ki jih prav tako polnimo do 3/4 skodelice in preden maso nadevamo v skodelice, jih dobro namažemo z maslom in potresemo z drob-tinami. Tako pripravimo puding porcijsko in ga prav tako prelijemo s češnjevo omako in okrasimo s smetano. Češnjevo omako pripravimo tako, da češnjam odstranimo koščice in jih razpolovimo. V lonec prili-jemo manjšo količino vode in dodamo sladkor ter kuhamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Nato dodamo češnje in jih med kuhanjem večkrat premešamo. Ko se češnje zmehčajo, jih po želji pretlačimo, po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Omako lahko po želji izboljšamo tudi z nekaj kapljicami kirscha.
Vlado Pignar
dejo do smrti živali. Take muce potrebujejo intenzivno terapijo z zdravili pri veterinarju in tudi intenzivno nego s strani lastnika. Lastnik mora poskrbeti vsaj za pitje svoje muce in pogosto je potrebno, da ji vodo vbrizgava s posebno brizgo v usta, saj drugače pride do dehidracije živali. Razjede v ustih muce so zelo boleče in zaradi tega muca sama noče piti. Virusi se pogosto naselijo tudi v dlesni živali, povzročajo karakterističen rdeč rob nad zobmi in so razlog za mnogotere ponavljajoče izbruhe močnih vnetij v ustni votlini in zaradi tega pogoste ponovitve terapij pri veterinarju in pogosto slabo voljo lastnikov takih muc, saj želijo, da veterinar predpiše tako terapijo, da bodo njihove živali zdrave. Zdravstveno stanje ustne votline pri mucah je izrazito odvisno od imunskega sistema živali. Če je imunski sistem zdrav in močan, so tudi usta in ustna votlina, dlesni in sluznica v redu, če pa
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju
Premium ï^W
je imunski sistem okvarjen, pa imajo virusi in bakterije prosto pot in prihaja do ponavljajočih se ulcerativnih gnojnih vnetij ustne votline, ki jih spremlja popolna neješčnost in močan smrad iz ust. Tudi pitje vode je izrazito zmanjšano ali pa žival sploh ne more piti. Taka vnetja so pogosto znak, da je muca okužena z mačjim aidsom ali levkozo.
Kot pri kužkih je tudi pri mucah pogosta parodontalna bolezen, ki ima genetsko predispo-zicijo in določene muce so zelo hitro brez zob v ustni votlini. Zaradi odmikanja dlesni od zob in gnitja hrane v raznih žepih v dlesnih prihaja do propadanja zobne sklenine, do nabiranja zobnega kamna, majavosti in izpadanja zob. Muce so bolj občutljive na bolečino v ustni votlini kot kužki. Zelo hitro se pojavijo motnje pri jemanju hrane, predvsem če se bolečina pojavi pri žvečenju hrane. Napredovanje bolezni zavremo s higieno ustne votline, z umivanjem zob mucam, kar pa je največkrat v praksi težko izvedljivo, saj moramo z umivanjem zob začeti že v rani mladosti, kasneje se muce čiščenju preveč upirajo. Najbo-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
lje je, da muco vsaj dvakrat letno pripeljemo k veterinarju, ki se ukvarja tudi s problematiko zob in ima v ambulanti opremo in instrumentarij za izvajanje zobozdravstvenih storitev. Na podlagi lastnih izkušenj lahko trdim, da je potrebno nekaterim mucam dvakrat letno odstraniti zobni kamen, populiti gnile in propadle zobe in le tako lahko kontroliramo in upočasnimo posledice parodontalne bolezni in ostalih procesov v ustih. Ker imajo muce res težave z ustno votlino, svetujem lastnikom, da če opažajo znake neješčnosti in slinjenja ter močan zadah pri njihovih mucah, pripeljejo le-te v ambulanto, kjer jih bomo pregledali in naredili plan zdravljenja in preventive. Bolje je ukrepati, preden gredo procesi predaleč in je ustna votlina muce podobna gnojni jami, tako po videzu kot tudi po vonju. S pravočasnim reševanjem opisanih težav poskrbimo tudi za kvalitetno in sproščeno življenje brez bolečin pri naši muci. Lastnikom tudi svetujemo, kako dvigniti imunski sistem. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Ko vrtnice cveto in češnje zore
Izteka se cvetoči pomladni mesec maj, prelil se bo v poletni mesec rožnik z najdaljšimi dnevi in najkrajšimi nočmi. Ime junij je dobil po stari rimski boginji Juni, ženi rim— skega boga Jupitra. Slovenska imena so mu pogosto menjavali: bobov cvet, rožencvet, prašnik, velnik, senšak, vemenjak, najdalje pa se mu je zadržalo ime rožnik. Vsa pa so s podobnim pomenom - izražajo pomen cveta ob izteku pomladi ter v začetku poletja, iz katerega se bosta razvila plod in seme v obdobju najbujnejše rasti in razvoja, lepote in prijetnega razpoloženja v vrtni naravi.
V SADNEM VRTU v juniju zore že mnoge sadne vrste. Najzgodnejše med njimi so vrtne jagode in češnje. Zorenje vrtnih jagod je v tem sončnem in toplem vremenu naglo, zato se obiranju zrelih plodov v jagodnjak posvečamo vsakodnevno, da ne prezorijo. Na prezrelih plodovih se pojavi plesen, z njo pa se okužujejo ostali, še zdravi plodovi. V jagodnjaku med obiranjem sproti odstranjujemo poškodovane plodove, bolne liste, odvečne pritlike, populimo plevel ter dopolnjujemo zastirko, po potrebi pa jagodnjak zalivamo.
Junija je tudi čas zorenja in obiranja češenj. Le koga ne zamika, da si utrga in pozoblje sveže plodove neposredno z drevesa! Češnje obiramo s pecljem vred, da se pred uživanjem iz plodov ne izceja sok. Obiramo jih tako, da ne poškodujemo rodnih vej, na katerih se bodo kmalu po obiranju že pričeli tvoriti cvetni brsti za rod v naslednjem letu. Češnjev les je krhek, mladostne veje so lahko lomljive, v starejši drevesih pa veje rade trohnijo, zato lahko pride pri obiranju, če nimamo ustreznih lestev in pripomočkov ter nismo dovolj pozorni, do težkih telesnih poškodb.
Zimsko rez češenj opravimo spomladi, ko že brste, pomlajevanje, redčenje pregostih vej in nižanje vrhov na lažjo dosegljivost pa opravimo ob obiranju ali takoj po tem. Veje odžagamo vselej ob osnovi, štrcljev, ki bi nam služili za lažje plezanje po drevesu, ne puščamo, ker strohne že v letu dni. Večje rane zgladimo in premažemo, da jih ne zalije smolika.
V	OKRASNEM VRTU prično cveteti vrtnice - rože, kraljice vrtov, po katerih je prvi poletni mesec z najdaljšimi sončnimi dnevi in kratkimi nočmi v letu poimenovan mesec rožnik. Ob dobri negi in zdravem razvoju bodo žlahtno cvetele in dehtele do poznih jesenskih dni, ko se s poslednjimi cvetovi poslavljajo od zelenega leta ob prvo zapadlem snegu. Najbolj bogato cveto v rožniku, ob dohranjevanju, okopavanju, pletvi, sprotnem odstranjevanju odcvetelih cvetov, izrezovanju poškodovanih poganjkov ter varstvu pred boleznimi in škodljivci se med vegetacijo dobro obraščajo in se obnavljajo s cvetnimi poganjki. Izredno so občutljive na plesen, ki jo preprečujemo z žveplenimi pripravki, na mladih poganjkih pa se hranijo s slastnimi rastlinskimi sokovi listne uši. Manjše in začetne pojave listnih uši zmečkamo in uničimo na vršičkih mladik, ko nam to ne uspeva več, škropimo z ustreznimi insekticidi, učinkovito pa je tudi zalivanje vrtnic s koprivovo brozgo, ki ob neposrednem uničenju škodljivcev rastline naredi odpornejše na bolezni in škodljivce. Koprivova brozga pa ima poleg varstvenih lastnosti tudi hranilno vrednost, saj rastlino prehranjuje in spodbuja k jesenskemu cvetenju.
Po deževnih nalivih, ki nastajajo ob vročinskih nevihtah, brž ko se deževnica odcedi, zaskorjeno in zbito zemljo zdrobimo ter zrahljamo, da na okrasnih in zelenjavnih gredicah bolje ohranimo talno vlago, omogočimo zračnost korenin in uničimo kaleče plevele.
Lončnice, balkonske in vrtne cvetlice, ki so v tem času pričele cveteti, ob plitvi obdelavi, rahljanju zemlje, pletvi in zalivanju pričnemo prehranjevati. Z gnojili ne pretiravajmo, porabimo raje polovične odmerke od priporočenih, vselej pa šele po zalivanju, ko je zemlja pri koreninah že primerno vlažna, da ne prihaja do poškodb korenin.
V	ZELENJAVNEM VRTU plitvo rahljamo zemljo, da omogočimo boljšo zračnost pri koreninah. Paradižnike, paprike, jajčevce, fižol, kumare, bučke in podobne ob obdelavi, ko so prerastle 20 cm, stebelca 10 cm visoko osipljemo z rahlo zdrobljeno zemljo, da jim vzpodbudimo razvoj korenin, večjo stabilnost ob poletnem vetrovju ter lažje črpanje talne vlage in hranil.
Miran Glušič, ing. agr.
Emkdedan 2% maja- 4. junija
29-petek	30-sobota *	31-nedelja	1-ponedeljek y
2-torek	3 - sreda	4-četrtek	
Premium proizvodi po konkurenčnih cenah, strokovno svetovanje. AKCIJA: vsak torek in sobota vse -5% (tudi živali)
Krvodajalci
Astrolog Tadej svetuje
19. februar - Marica Vidovič, Dolena 19/c; Damjan Golob, Kicar 140/c; Jerneja Čeh, Juršinci 74/a; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Emil Šterbal, Slovenja vas 1; Maksimi-Ijan Črnko, Selska c. 29; Branislav Svenšek, Žetale 105; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Boris Emeršič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Mirko Horvat, Podgorci 62; Boris Klinger, Borovci 3/a; Barbara Kokol, Skorba 19/a; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Edvard Lubec, Biš 43; Stanka Lah, Pongrce 15; Klementina Prevolšek, Tržec 2/b; Branko Leben, Rimska ploščad 17, Ptuj; Katarina Holc, Zagorci 81; Goran Bren-holc, Mali Brebrovnik 22; Silvo Kocuvan, Vitomarci 4/a; Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Miran Valenko, Draženci 10/b; Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 15, Cerkve-njak; Robert Vesenjak, Potrčeva 48, Ptuj; Karina Pintarič, Zagorci 61/a; Igor Kvar, Ritmerk 1/a; Vlado Bedenik, Kočice 25; Tomaž Valenko, Senešci 73; Anton Gavez, Korenjak 11; Robert Merc, Ul. Jožefe Lackove
22,	Ptuj; Miran Plejnšek, Rucmanci 30; Jože Mohorič, Slovenja vas 39/d; Fredi Kmetec, Podvinci 40.
23.	februar - Majda Turk, Vintarovci 64; Barbara Vidovič, Slomškova 12, Ptuj; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Avguštin Ros, Planjsko 7; Stanko Kurbos, Videm pri Ptuju 28; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Janez Zavec, Zgornji Leskovec 9/b; Irena Gajšek, Placar 7; Andreja Gajšek, Žetale 99; Aleksandra Turk, Slovenja vas 34/a; Viktor Zamuda, Spolena-kova 23, Ptuj; Boris Ilec, Gorca 81/a; Emil Pravdič, Rucmanci 6, Vojko Dražkovič, Sta-rošince 34; Marjeta Pšajd, Bišečki Vrh 16; Stanko Hriberšek, Stojnci 137/c; Tatjana Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Gregor Ljubič, Pacinje 27/a.
26. februar - Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Robert Stajnko, Razlagova 52, Ljutomer; Igor Podplatnik, Obrež 1; Milenka Malek, Podvinci 75; Janko Pihler, Moškanjci 27; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Franc Marušič, Zgornji Velovlek 22; Boris Čuš, Hlaponci 5; Franc Kump, Senčak 11; Alojz Gojčič, Starše 43; Franc Majcen, Podlože 40; Franc Sa-kelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Ignac Skaza, Slovenja vas 42; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Vlasta Krajnc, Ločič 1/a; Danijel Sužnik, Jiršovci 15; Vlado Mohorko, Kungota 11; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Roman Sok, Moškanjci 124; Roman Železnik, Nadole 4; Branka Galun, Sestrže 48, Majšperk; Vesna Šuligoj, Apače 59/a; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Drago Smo-linger, Golobova 8; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Marija Feguš Friedl, Volkmerjeva 28, Ptuj; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Ptuj; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Peter Kovačič, Jelovec pri Makolah 3; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Dragica Grmič, Paradiž 67, Cirkulane; Janez Čeh, Volkmerjeva 9, Ptuj; Zdenka Šijanec, Skorba 38. 2. marec - Silvija Mencigar, Ulica Nikola Tesla 15, Radenci; Bela Bohnec, Spodnja ulica 54, Lendava; Kristofer Bohnec, Spodnja ulica 54, Lendava; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Franc Vindiš, Soviče 18; Matej Bezjak, Tržec 43; Matjaž Kitak, Stoperce 71/a; Andrej Matjašič, Krčevina pri Vurber-gu; Anton Jus, Kupčinji Vrh 39, Stoperce; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33, Stoperce; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3, Stoperce; Antonija Kidrič, Grdina 7; Adolf Kopše, Stoperce 82; Marjana Dolšak, Stoperce 52; Katarina Drevenšek, Zakl 38/c; Majda Kidrič, Grdina 25; Ivan Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Dragica Kidrič, Grdina 25/c; Aleš Ozvaldič, Dravci 2; Janez Golob, Kupčinji Vrh 2; Marija Tašner, Ločič 25; Jože Žnidarko, Stoperce 32; Nataša Martinčič, Pacinje 26; Ivan Le-skovar, Zg. Sveča 9; Boštjan Žunkovič, Gr-dina 2; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovski Vrh 14; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Ksenja Habjanič, Stoperce 78; Franc Leskovar, Zg. Sveča 19; Boris Frlež, Zg. Sveča 16/c; Marija Petrena, Prežihova 19, Ptuj; Boris Žnidarko, Stoperce 32; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Borislav Habjanič, Stoperce 78; Vera Kopše, Stoperce 82; Rafael Hronek, Stoperce 22; Ivan Sle-dič, Stoperce 23; Franc Kidrič, Grdina 25, Stoperce.
Šifra: Upanje
Vprašanje: Ali mi bo uspelo, da si začnem graditi v kraju, kjer sem živela v otroških letih, da bi imela svoj dom?
Odgovor: Spoštovana bralka, vaše vprašanje mi zveni nekoliko mistično. Prepričani ste namreč, da ste v otroštvu in s tem posledično v preteklosti imeli srečo in popolnost. Ravno zaradi tega si tako želite graditi majhno hišico v rojstnem kraju. Zavedati se morate, da stvari gredo po svoji poti. Notranje ste zelo pogumni in intenzivno stopate naprej po brazdi usode. Pomembno je, si naredite načrt in razmislite, kaj vas veseli. Odgovoriti si morate tudi na vprašanje, kaj je za vas sreča. Seveda je odgovor na to vprašanje lahko zelo splošen in na drugi strani morate biti pogumni. Pretirano dokazovanje ljudem okoli sebe se ne izplača in je naivno. Vaša preteklost je bila po eni strani lepa in po drugi strani vas obremenjuje. Spomine nosimo v srcu. Razbrati je, da morate pri sebi kmalu narediti določene spremembe in dati stran tisto, kar vas moti. Dom je tam, kjer se človek počuti in kjer
Člani so v enajstih točkah dnevnega redu delali konstruktivno. Prisluhnili so poročilu predsednika Janka Mlakarja, tajnika Stanka Menonija, bla-gajničarke Lizike Vilčnik, predsedniku nadzornega odbora Vinku Vajdu ter poročil u ve-rifikacijske komisije. Članstvo društva upokojencev je precej veliko ter iz leta v leto narašča. Štejejo 507 članov, od tega 190 moških ter 317 žensk. Opozorili so na dejstvo, da bi po njihovem mnenju Mestna občina Ptuj lahko dala večji poudarek na društvo ter upokojence na
ga ustvari. Če bi svoje zdajšnje domovanje nekoliko polepšali in vanj spustili svežo energijo, bi kmalu ugotovili, kako ste lahko srečni in zadovoljni. Živeti v preteklosti se ne izplača, živeti v prihodnosti je prevelika uganka in tako vam ostane naslednje, da se prepustite sedanjemu trenutku, da v njem uživate in da se veselite vsega tistega, kar vas čaka. Tako boste našli svojo srečo. Moram priznati, da so zvezde prepričane, da imate v življenju vse na dosegu dlani in da je od vas odvisno, ali to sprejmete ali ne. Včasih ljudje iščemo priložnosti vsepovsod, in ker jih ne najdemo, se jezimo. Nakazano je tudi, da vas čaka cela paleta nekih novosti, ki jih morate sprejemati postopoma, korak za korakom. Pomembno je, da nikoli ne prenehate poslušati svojega srca in se odločite, da
splošno, saj se preživljajo izključno s članarinami ter prispevki od prodanih koledarjev. Glede na dobro gospodarjenje jim kljub vsemu uspe končevati leta v pozitivnih številkah.
Člani so se v preteklem letu uspeli udeležiti kar nekaj sedaj že standardnih projektov, kot na primer kolesarjenja, ki poteka vsako drugo soboto v mesecu; trening in igra pikada vsak torek ob 16. uri v Domu krajanov Rogoznica; ob dnevu žena so se odpravili na izlet v Prek-murje; udeležili so se križevega pota pri svojem pobratenem
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
morate aktivno stopati naprej po svoji poti. Tako bodo žarki sreče večni. Ob vas so tudi ljudje, ki bi vam z veseljem pomagali, ampak vaša naloga je, da jih zaprosite za pomoč. Pravzaprav ni nič tako težko in vedno je lepa beseda tista, ki najde lepo mesto. Od časa do časa ste gotovo tudi zelo trmasti in zaverovani vase. Življenje je nevidna igra usode, ki vam je naklonjena. Iz vsake situacije lahko izvlečete nekaj dobrega in se kaj naučite. Sprosti vas tudi narava in sveži zrak. Odločno stopate naprej in vedite, da ste ljubljeno bitje.
Šifra: Mir
Vprašanje: Zakaj imam že vse življenje občutek,
društvu Sveta Trojica; udeležba na pohodu ob 27. aprilu; izpeljali so izlet na Pohorje; kopalni dan v Banovcih, udeležili so se regijskega srečanja upokojencev Spodnjega Podravja v Moškanjcih in pripravili tradicionalno silvestrovanje na turistični kmetiji Kavčevič pri Benediktu. Prav tako so obiskali vse člane, ki štejejo 80 let, ter tiste, ki so slavili jubilej 90 let in več ter jih obdarili s simboličnim darilom. Ugotovljeno je bilo, da se udeležba na njihovih srečanjih in projektih znižuje, kar kaže na staranje članstva
da mi nihče resnično ne prisluhne, me ne razume in občutek, da me nihče ne mara. Kar izgovorim, ljudje razumejo narobe.
Odgovor: Zrno modrosti se skriva v tem, da ima vsaka beseda svojo moč in sklop besed svoj namen. Besede so tiste, ki so lahko lepe in prijetne ter tiste, ki prinašajo veselje ali žalost, če so izgovorjene na napačen način. Zvezde so mnenja, da so vaše besede preveč impulzivne.
V navalu silovitih čustev lahko izrečete tudi tisto, kar kasneje obžalujete, toda omenjeno je za vas breme. Napredek boste dosegli tedaj, ko se boste pri vsem začeli sprejemati in iz dneva v dan uživati. Spodbudno je, da krepite svojo intuicijo in da se predvsem umirite. Ko boste zadeve delali v miru, lahko v sebi najdete moč in navdih za naprej. V navalu jeze, ki se v vrtincu duše odvija občasno,
samega društva. Lansko leto so, zaradi ujme v avgustu, nekatere aktivnosti društva odpadle. Slišati je bilo, da so člani proti znižanju pokojnin ter da se bodo izdatki društva povišali za 10 %, ostali finančni plan ostaja nespremenjen.
Podelili so dve priznanji za delo v DU Rogoznica svojima članoma Jožetu Pihlerju iz Podvincev ter Alojzu Zorcu iz Kicarja. Stanko Menoni pa je prejel priznanje Pokrajinske zveze upokojencev Spodnjega Podravja. Na zboru članstva so z velikim veseljem sprejeli medse 26 novih članov ter povedali, da so se na žalost v preteklem letu poslovili od dvanajstih članov, katerim so namenili minuto molka ob za-
je lahko povod za slabo voljo. Drug vzrok je dejstvo, da v življenju verjamete v lastno nemoč in se oklepate tistega, kar je staro in neuporabno. Spremembe ostajajo oaza nekih priložnosti in pričarajo tudi mir v duši. Kajti skozi to vam ni nikoli dolgčas. Res pa je, da je zdravilo za vaše težave tudi ljubezen, da imate v prvi vrsti radi sebe in potem svojo okolico, naravo, da radi živite in da vsak dan uvidite kaj novega. Vsak dan se lahko veselite novega dne in uvidite v vsem neko upanje prihodnosti. Tako bodo postopoma prišli v vaše življenje takšni ljudje, ki vas bodo imeli radi in se bodo ob vas dobro počutili. Pravilno je, da se ločite od preteklosti in uvidite priložnost v vsakem trenutku bivanja!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
četku srečanja. Na srečanju so jih obiskali tudi predstavniki Mestne občine (Marjan Kolarič, svetnik), Franc Kramberger iz Pokrajinske zveze upokojencev Spodnje Podravje, Društvo upokojencev Sveta Trojica, Društvo upokojencev Dornava, Društvo upokojencev Spuhlja, Društvo upokojencev Destrnik, Društvo upokojencev Grajena, predsednik čestrtne skupnosti Rogoz-nica Janko Čeh ter predstavniki prostovoljnih društev gasilcev Podvinci in Kicar. Člani so se po opravljenem uradnem delu zabavali ob zvokih ansambla Odmev in pokazali, da se znajo pri svojih letih še zmeraj dobro zabavati in da je v njihovi družbi še kako prijetno.
Foto: Langerholc
Podvtnct • Upokojenci zborovali
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Premalo pozornosti upokojencem
V nedeljo, 22. aprila, je bil v gasilskem domu Podvinci 56. redni zbor članov društva upokojencev Rogoznica. Program se je pričel s kulturnim vložkom, ki sta ga prispevala mlada glasbenika Polona Kolarič na violini ter Tomi Petek na flavti.
Vpliv krize na delu
Kriza je, kot kaže, zavladala na vseh ravneh, tudi v medosebnih odnosih na delovnem mestu. Vse več je primerov hudobije, dis-kreditacij dela drugega, ki v tako že načete odnose vnašajo dodatni nemir. Kaj narediti v takih primerih in kdo je tisti, ki mora prvi ukrepati v takšnih primerih?
Vsekakor je odgovornost za reševanje sporov na delovnem mestu vedno pri nadrejenih. Diskreditacija dela drugega, ki se ponavlja, sodi v mobing, ki je po naši zakonodaji kaznivo dejanje in lahko vsakdo, ki je neupravičeno trpinčen in diskreditiran na delovnem mestu, poišče tudi ustrezno pravno zaščito s prijavo kaznivega dejanja.
Res je, da je kriza, ki je sedaj v ospredju našega razmišljanja, tista, ki krepi negativne osebnostne lastnosti pri posameznikih in je seveda tudi hudobije in diskreditiranja drugega vedno več. Toda ne smemo pozabiti, da je v ozadju takšnih vedenjskih in besednih reakcij pravzaprav strah za izgubo delovnega mesta. Ta strah je seveda v današnjih razmerah popolnoma objektiven, saj vsak dan beremo o tem, koliko novih delavcev je izgubilo službo in koliko se še pričakuje, da jo bo.
Seveda, če nisi zaposlen in moraš skrbeti za družino, za preživetje, ni čudno, da ljudje reagirajo pač tako, kot reagirajo.
Delodajalci z ustreznimi pristopi lahko vsekakor vplivajo na to, da blažijo takšen strah in skrbijo za dobre medsebojne odnose v delovnem okolju. Tam, kjer se krepi solidarnost med zaposlenimi, pa vsekakor ne glede na krizo ni veliko diskreditacij in nestrpnosti med sodelavci.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
StereoTipi, idrijska pop skupina, kije na slovensko glasbeno sceno prinesla svež glasbeni veter v spevnih in pozitivno obarvanih skladbah Ljubi me (brez milosti), Naravnost v srce in Pokaži mi jo mal, je pred kratkim predstavila novo pesem Elektrika, v kateri so uglasbili svoj pogled na najslajše občutke ljubezni, pravi pevec Janez Rupnik, sicer strasten jadralec oziroma skipper, ki vse v življenju zajema z veliko žlico in na pozitiven način. Te dni so člani razpeti med dve njim najljubši stvari - glasbo in morjem oziroma snemalnim studiem, kjer s producentom Martinom Štibernikom pripravljajo prvenec, in pa jadranjem, kamor se odpravijo po navdih in na oddih.
■k-k-k
Rok Kosmačpravi, da ne počiva, temveč se trenutno zavzeto pripravlja na festival etno glasbe Etnokostel, ki bo v soboto, 27. junija, na prireditvenem prostoru pri Fari v Kostelu. Predstavil se bo s skladbo Kadar odhajaš. Izvajalci bodo skladbe izvajali v živo ob spremljavi vrhunskega tamburaškega orkestra iz Subotice, kar pomeni, da bo festival res nekaj posebnega in drugačnega. Glede na to, da sta bili zadnji dve skladbi hitrejši, je tokrat ponovno na vrsti balada. Tako kot vse dosedanje skladbe je tudi ta Rokovo avtorsko delo.
■k-k-k
Marko Vozeljpo izidu albuma Moj svet in singlih Te ni, Zdaj moj svet in Moje srce je tvoje pripravlja novo pesem, ki bo na radijskih valovih konec meseca. Po koncertni predstavitvi albuma s spremljevalnim bendom se v teh dneh največ posveča prav koncertnemu repertoarju, številne oboževalce pa bo navduševal na poletnih nastopih po vsej Sloveniji.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ICE: ŽIVIM BREZ NAVODIL
9. ANJA RUPEL: NISI MOJ 8. ADI SMOLAR: ZGUBU, ZGUBU 7. TABU: NAMESTO SRCA 6. JAN PLESTENJAK: SI OK? 5. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE 4. MI2: PORNO ROMANTICA 3. SAMUEL LUCAS: KJE SI TI 2. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 1. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Mancin edini
»Moj edini« je fraza, ki si jo Manca Špik zadnje čase vse pogosteje prepeva. Tako se namreč pričenja refren njene letošnje poletne pesmi, prav tak pa je tudi njen naslov.
Manca, ki nas vsako poletje preseneti z novim poletnim hitom, na radijske valove pošilja svojo poletno uspešnico »Moj edini«, ki jo je zanjo zložil Raay, besedilo pa sta skupaj napisala Tea Vindiš in Raay. Besedilo je zelo pozitivno in v njem se bo zagotovo našlo veliko zaljubljencev, ki jih v tem letnem času ni malo.
»V mojih skladbah ste lahko slišali že španski temperament, pa ciganski melos, tipični evro-pop, našli boste tudi mandoline, tokrat pa sem se kot velika evrovizijska navdušenka skupaj z avtorjem skladbe Raayem odločila, da zaplujeva na polje švedskih uspešnic. Simpatično melodijo sva podkrepila s tako
imenovanim »shufflom«, ritmom, v katerem neizmerno uživam in ki bo zagotovo spravil na noge vse, ki si bodo v teh vročih dneh želeli pošteno naplesati. V skladbi se zelo najdem in komaj čakam, da jo pričnem prepevati na svojih koncertih,« je povedala Manca, ki bo v kratkem posnela svoj šesti videospot; tudi tokrat z režiserjem Miho Tozonom in ekipo To3, s katero je sodelovala že pri snemanju videospotov za svoj prejšnji poletni uspešnici »Baila, baila, baila« in »Que sera, sera«.
Sicer se pa postavna, prikupna in nadvse prijazna pevka ne ustraši prav nobenega izziva, najsi bo to nastopanje na največjih festivalih ali pa spogledo-
Filmski kotiček
Angeli in Demoni
Vsebina: Peščica CERN-ovih znanstvenikov izkoristi hadronski trkalnik za izdelavo antimaterije, a že nekaj minut po uspešnem poskusu jo nekdo ukrade. Kmalu se pojavi na neznani lokaciji v Vatikanu skupaj z odštevalnikom časa. Opolnoči bo antimate-rija eksplodirala in uničila Sveti sedež, ravno ta večer pa poteka konklave, izbira novega papeža, a štirje kardinali, ki so veljali za favorite volitev, so prav tako izginili. Nemočna policija v obupu na pomoč pokliče profesorja Roberta Langdona, ki jim je v preteklosti sicer delal težave, a nihče ne more zanikati njegovega ogromnega znanja. Tekma s časom se prične, medtem pa prično ugrabljeni kardinali umirati na najbolj krute načine ...
Knjiga, na kateri temelji
Angels & Demons
Igrajo: Tom Hanks, Režija: Ron Howard, Ewan McGregor, Stellan Skarsgard, Ayelet Zurer Scenarij: David Koepp in Akiva Goldsman Žanr: triler Dolžina: 140 minut Leto: 2009 Država: ZDA
film, je nastala pred Da Vin-cijevo šifro, a filmarji so se jo odločili časovno umestiti za dogodke prejšnjega filma. Ostala vsebina knjige je ostala bolj ali manj nedotaknjena, z izjemo malce spremenjenega konca (manj akcije) ter občasnega odrezovanja delov, ki ne vplivajo na potek zgodbe. Kljub temu je konec filma takšen, da je videti kot opravičilo za vso proticerkveno sporočilnost prejšnjega filma. Film je videti kot ponujena roka sprave Vatikanu, da bi poslej vsi bili prijatelji, 'pobotanje' pa temelji na dejstvu, da tudi vodilni duhovniki delajo napake, saj so vendar le zmotljivi ljudje.
Ravno to je razlog, da knjiga Angeli in demoni ni dvignila toliko prahu kot njena naslednica, Da Vincijeva šifra. Vatikana namreč ne moti udrihanje po Cerkvi, papežih, preteklosti, duhovnikih itd. Ni problem prikazovati notranji boj za oblast, finančne poneverbe, zakrivanje zgodovine itd. To so sicer neprijetne, a človeške napake. Zalomi se le v primeru, ko se prične dvomiti v dogmo vere. Ob razgradnji temeljev vrag šalo vzame, in ker je ravno to počela Da Vincijeva šifra, je nastal vik in krik. Popolnoma po nepotrebnem,
vanje z različnimi glasbenimi zvrstmi. Manca vedno poskrbi, da pusti svoj pečat in svoje glasbeno ustvarjanje nenehno nadgrajuje. Tako jo bo v bodoče na odru na njenih nastopih spremljal tudi band. Manca in ekipa glasbenikov so že v začetku leta
pričeli s trdim delom »preobrazbe« vseh njenih uspešnic v poseben ritem in njihov trud se jim je obrestoval. Ker so vsi člani banda zelo izkušeni glasbeniki, so se še kako hitro ujeli.
MZ
Foto: Internet
Manca Špik
saj sta obe knjigi in filma le žanrski kriminalki iz podža-nra arheološkega trilerja. Gre zgolj za razmeroma preprost eskapizem in nič več. Edini pisateljev 'zločin' je tako mojstrsko vpletanje izmišljenih in izkrivljenih dejstev (ki jih v tem filmu kar mrgoli), da povprečen bralec in gledalec ne loči več, kje se konča resničnost in začne pisateljeva domišljija, čeprav bi za to bilo potrebno le malce počasneje brati in si vmes postaviti nekaj preprostih vprašanj.
A kaj bi to. Ker gre za plaža literaturo, so takšni tudi filmi. Ron Howard, večna dru-
ga violina Hollywooda, si še naprej prizadeva postati eno od nesmrtnih režiserskih imen, a s takšnimi po pravilih in nedomiselno posnetimi filmi mu še dolgo ne bo uspelo. Film je verna preslikava knjižne predloge, ki si ne upa izstopiti iz svojih žanrskih okvirjev, a svoje delo opravi dovolj profesionalno, da je gledljiv. Tokrat je celo Tom Hanks manj anemičen kot v prejšnjem delu, s čimer si je spet kupil kakšno leto ali dve (finančne) popularnosti, da si najde kakšno boljšo vlogo v kakšnem boljšem filmu.
Matej Frece
* Published by Glu	•* Published by Gametoft
Pogoji uporabe feJungs porabniki predptečniške letefonije - pre-.-erfte stanje rw vašem računu. Qmegcote prejemanje wap povezav in GPRSAJMTS prenos podatke« Rjslan SMS je zaračunan po ceniki opermeija (Motael, Simobil. Detaei J. cevi powarnega sms-3 je 1,88 EUR. I uporabo Korfive se strnete s sptešnim pogqi na w^vsmscitynet'lxniunga felunga je naročniška Sortev ¿n uporabnikom prinaša rtajvei 5 sporočil na mesec z wap povezavo db gatorijie, iz kaiere si lahko ratožio 3 vsebine brez ctopiatila Cena sporočila je 1,88 EUR. V vse ceneje vštet D0V. Od pogodbe.ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odsropiii kadarkoli. Odjava iti step na 3030. Reklamacije. 02-4£44-595, icklamacije^amscfiyxiev Ponudnik;IhreeAres Koban&Co. djio., Zg. Bistrica 22,2310 Slov. ftstuca. Oeiekics laz> je zabavna aplikacija.ki ne zagotavlja txrosti pri preverjanju resničnosti izjav posameznika Fingerprint Hancbmakerjs zabavna aplikacija, kisimuha jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezuSaia
Štajerski TEDNIK
Ugankarski slovarček: AJKA = mesto na Madžarskem, AKOLIT = mašni strežnik, AUDE = reka v južni Franciji, NARIN = kraj pri Pivki, OGRIN = slovenski hokejist (Matjaž, 1957-), OSS = mesto na Nizozemskem, TEODERIK = kralj vzhodnih Gotov.
■ejeis 'ueis 'eujisuA '^SUB 'sud
'^usposi 'iuuoj. 'e|oj 'jeunjis 's\\ 'uqo 'ojv 'ei!0 '!! 'SI1V 'woujg 'si 'lueqej} 'ejod 'ouewoy 'jesnj 'euv 'OIAI 'ei|!|9Jd 'e^juoiejp 'e^iv 'ssos 'gujsssjd 'usjp 'ueoe~| 'uugo 'souje :ouAejopoA:a>(uez!.i>i 8( Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 30. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagor-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
NEDELJA, 31. maj: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI
IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
PONEDELJEK, 01. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
TOREK, 02. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje.
17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Sora).
SREDA, 03. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
(še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
ČETRTEK, 05. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja To-mašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
PETEK, 05. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Pridobili boste veliko pozitivne energije in se ukvarjali s tistim, karvas bo veselilo. Uspehi glede denarja se bodo nadaljevali. Ugodnosti vas čakajo na delovnem mestu. V tem tednu se boste naučili, da boste morali doma uporabljati srce in v službi razum. Veselo in zabavno bo.
BIK
povečani delavnosti in pridnosti si boste morali vzeti čas zase. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in polni izvirnih idej. Energije bo veliko in se bo še stopnjevala. Telovadba vam bo koristila in ugotovili boste pozitivne učinke.
DVOJČKA
Pogumno boste stopali po svoji poti. Napredovali boste v samozavesti in odprla se vam bo cela paleta priložnosti. Odločili se boste in stopili korak naprej v ljubezni. Pomembno bo, da dogodkov ne prehitevate. Če v tem tednu praznujete rojstni dan, se vam bo izpolnila srčna želja.
RAK
Sreča je na strani pogumnih, pravi pregovor. V tem tednu boste zelo romantični in polni navdiha. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebni razvoj in tako boste stopali naprej po razpotjih duhovne resnice. Okrepila se bo delavna vnema in nazadnje boste denarno cveteli.
LEV
■Tj Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Partner vam bo ta ko učitelj kot učenec. Z roko v roki gresta prijateljstvo in svoboda. Osvobodili se boste starih prepričanj in napredovali na osebni ravni. Samozavest vam bo koristila in z njeno pomočjo boste kos obveznostim na delovnem področju.
DEVICA
Zavihati si boste morali rokave in biti pri vsem zelo pridni in marljivi. Močno bo v tem tednu izstopala kreativnost. Največ se boste naučili, če na življenje pogledate kot na izziv. Blesteli boste v pridobivanju znanja in imeli srečno roko pri nakupih. Ne bodite skopi do sebe!
TEHTNICA
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Rast Lune bo okrepila delavne obveznosti in prinesla notranjo srečo. Seveda ne boste smeli pozabiti nase in narediti nekaj za svoje zdravje. Odlično bo delovala telovadba, vsekakor ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste vnašali svetle barve.
ŠKORPIJON
Ljubezen vas bo zdravila in vam prinesla harmonijo. Tako boste na življenje pogledali romantično. Odločili se boste in odšli po majhnih korakih naprej in sledili svojim ciljem. Na delovnem mestu se bo potrebno prilagoditi in izpiliti diplomacijo. Notranjo izpolnjenost najdete v tišini!
STRELEC
Utrinki sreče bodo nekaj edinstvenega in od vas bo odvisen razplet dogodkov. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pokazali pravo pot in natresli kopico nasvetov. Odločitev, kaj boste sprejeli in kaj ne, bo vsekakor vaša. Če se v dvoje odpravite v naravo, doživite prijetnosti.
KOZOROG
Zanimivo je, da bo teden minil v znamenju učenja. Največ se boste naučili od svojih otrok. Kljub povečani delavnosti si boste vzeli čas zase in naredili načrte. Spoznali boste, da pojem resnice sega preko tistega, kar lahko vidite ali občutite. Rane na obliž vam bo podaril srčni izvoljenec.
VODNAR
Muza navdiha bo na vas vplivala pozitivno. Tako boste imeli paleto plodnih idej in zamisli. Korak za korakom boste odšli naprej in sprejemali vse z odprto žlico. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in zvezda stalnica tega tedna.
RIBI
Odločili se boste in stopali korak ali dva naprej v komunikaciji ter pri intelektualnih stvareh. Zelo radi pridobivate znanje in se boste učili o vsem tistem, kar vam bo tako ali drugače neznanka. Na delovnem mestu bo zelo pestro in zanimivo, še posebej tam, kjer je veliko ljudi in mnenj.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Povejte svoje mnenje - od ponedeljka do petka ob 14.40!
Miklavž pri Ormožu • Izbrali frajtonarja Prlekije
Frajtonar Prlekije 2009
Po prleških krajih so doma številna gasilska društva, ki se še ukvarjajo z organizacijo dobrih starih gasilskih veselic. Ko so pred kakšnimi šestimi leti v PGD Miklavž pri Ormožu razmišljali o svoji gasilski veselici, so ji želeli dodati nekaj posebnega, kar bi pritegnilo obiskovalce. Tako se je rodilo tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko za naziv frajtonar Prlekije.
Foto: vki
Najboljši trije v družbi organizatorja Branka Kosajnča (PGD), pokrovitelja Stanka Pesrla in podžupana Branka Šumenjaka
Ko je v soboto popoldne izzvenelo letošnje tekmovanje, so organizatorji priznali, da so s prireditvijo zelo zadovoljni ter da je bila ponovno zelo uspešna. Tekmovalo je 44 tekmovalcev iz vse Slovenije v različnih kategorijah. Glavni organizator Dejan Jurkovič, ki menda tudi sam igra na harmoniko, a jo je doslej puščal doma, je zatrdil, da bodo prireditev v prihodnje še razširili in se potrudili, da bo prerasla v še kvalitetnejše dogajanje. Glede števila tekmovalcev so miklavže-vski gasilci povsem zadovoljni, saj je prireditev v tem obsegu še obvladljiva in jo lahko kvalitetno organizirajo. Seveda pa prireditve ne bi uspeli organizirati brez številnih sponzorjev, glavni pokrovitelj pa je Prevozništvo Pesrl. Dogajanje se je pričelo že v petek zvečer, ko so nastopili Dan Ponjer, skupina Skater, Manca Špik, Niki in Sara, vendar je večji obisk preprečilo neurje. V soboto po tekmovanju pa je sledila veselica z ansamblom Modrijani in pevko Mojco Zorjan.
Člani strokovne komisije, ki je imela tudi tokrat precej težko delo, so bili Franc Štuhec, Brane Klavžar in Rok Vlah. V skupini do 13 let so najbolje
ocenili Mitja Bukovca iz Raka, sledila pa sta mu Ana Jeseno-vec iz Škofje Loke in Jan Pušnik iz Dravograda. Tudi konkurenca v skupini od 13 do 19 let je
bila huda. Najboljši je bil Sandi Zajc iz Apač, drugi je bil Jani Pušnik iz Dobrne, tretji pa Žan Bregar iz Radeč. V skupini od 19 do 35 let sta bila le dva tek-
movalca - Robi Rampre s Ptuja in domačinka Janja Kocjan. V skupini nad 35 let je slavil Ivan Srpčič iz Cerkelj, drugi je bil Stane Makovec iz Prese-rij in tretji Vinko Ušeničnik iz Žabnice. V konkurenci vseh tekmovalcev je naziv frajtonar Prlekije letos pripadel Sandiju Zajcu iz Apač, drugi je bil Jani Pušnik iz Dobrne, tretji pa Žan Bregar iz Radeč. Najboljša tekmovalka je bila Tamara Vandur iz Spodnjega Dupleka, najboljša tekmovalka KS Miklavž pri Ormožu pa Janja Kocjan. Naj-
starejši tekmovalec prireditve je bil Franc Lukman z 80 leti, najmlajši tekmovalec je bil sedem letni Domen Baša, najmlajša tekmovalka pa Manca Vagner z devetimi leti.
Frajtonar Prlekije Sandi Zajc harmoniko igra štiri leta in se rad udeležuje takšnih prireditev. Zmage je bil zelo vesel, počasi pa se že pripravlja na podobno tekmovanje v Ljubeč-ni. Mladi harmonikar razmišlja tudi o ansamblu.
Prireditev je vodil šarmantni Marjan Nahberger. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Festival športa in kulture
Z vseslovenskega sokolskega zleta
V minulem tednu je na Ormoškem potekal Festival športa in kulture, ki je združil številne institucije, da so v okviru projekta izvedle kakšno športno aktivnost več kot sicer. Vrhunec dogajanja je bil petkov vseslovenski sokolski zlet v športni dvorani na Hardeku.
KÍÍIÍUIIÍMJÜÍÍH.IÍÜÜÍÍ,
■ ¡SBSBi Si pS MÜS gpffiiE
ffifikjiSiJ .¡MŠJŠ! Sp!»5!l|itpfl ¡fe®
Težko je reči, kdo je najbolj navdušil občinstvo, bilo je namreč obilje izjemno zanimivih nastopajočih, občudovanje in spoštovanje pa je nedvomno šlo veteranom.
Deklice so očarale s svojim nastopom.
Pokrovitelji projekta so bili Ministrstvo za šolstvo in šport RS, častni pokrovitelj je bil minister dr. Igor Lukšič, Sokolska zveza Slovenije, Fitnes zveza Slovenije, Fundacija za šport RS, Občina Ormož in Sokolsko društvo Ormož. V odsotnosti ministra Lukšiča je zbrane pozdravil Boris Černilec, direktor direktorataza vrtce in o snovne šole RS, ki je pohvalil projekt in športno aktivnost nasploh, saj izboljšuje kvaliteto življenja. Dejan Crnek, predsednik Sokolske zveze Slovenije, se je domačinom zahvalil za dvorano in gostoljubnost. Spomnil je, da je sokolska zveza nastala daljnega leta 1863, ko so se naši predniki poleg telovadbe krepili tudi v slovenstvu. V zvezi s tem je omenil današnjo Sokolsko šolo, ki poleg športa vključuje tudi domoljubje. S kratkim nagovorom v simpatični mešanici slovenščine in češčine je zbrane pozdravil tudi predstavnik češkega veleposlaništva v Sloveniji, ki je poudaril, da obe deželi druži med drugim tudi ideja sokol-stva. Gostitelj, župan občine Ormož Alojz Sok, je bil navdušen nad polno dvorano, mlade pa je pozval, naj pridno vadijo, starejšim pa zaželel, da jim dnevne obveznosti ne bi preprečile ukvarjanja s športom.
Po izmenjavi vljudnostnih
pozdravov so sledili nastopi, ki so zares navdušili. S programom so sodelovali Gimnazija Ormož, Vrtec Ormož, OŠ Ormož, OŠ Ivanjkovci, OŠ Središče ob Dravi, Narodni dom Ljubljana, Sokolsko društvo Partizan Renče in Sokol Bežigrad. Domače šole so prispevale kulturne in športne točke. Telovadna društva pa so predstavila vadbo in so sodelovala z več ekipami. Izpostaviti
je potrebno nastop veteranov, ki so navdušili s svojo čilostjo in pokazali, da lahko tudi v zrelejših letih ob redni vadbi zmorejo marsikaj. Čudovite so bile plesno akrobatske točke mladih telovadk, očarali so drzni skoki sokolskih mladcev in vse simpatije občinstva so si priborili najmlajši telovadci. Vrhunec prireditve je bila so-kolska vadba ob zvokih koračnice, kot se je izvajala nekoč.
Prireditvi je prisostvoval tudi Mitja Petkovšek, dvakratni svetovni prvak na bradlji. Vsi smo po tihem pričakovali, da bo izvedel kakšno vajo, vendar je povedal, da smo v dvorani na Hardeku videli že vse, zato nima več kaj dodati. Malce pa so si ga sposodile jezične voditeljice, ki so ga v prleščini želele nekaj »pitati«, pa je bil odličen športnik za trenutek na tankem ledu in v precejšnji zadregi, ko pa je voditeljica omenila še tujke, kot so »tun-ka« in »zobl«, pa se je znani športnik predal prednosti domačega terena, ki so jo uživale voditeljice. Seveda si je prislužil gromek aplavz, podobnega je požel tudi Omar Naber, ki je zaključil večer, ki je pri marsi-kakšnem otroku vzbudil željo po ukvarjanju s športom. Viki Klemenčič Ivanuša
Mitja Petkovšek, prvi z desne, svetovni prvak na bradlji, je bil med številnimi gosti gotovo največji magnet za mlade.
Foto: Vki
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Mednarodno sodelovanje OŠ Ljudski vrt
Švedski obisk na Ptuju
Na Osnovni šoli Ljudski vrt smo od 11. do 15. maja že osmič gostili švedske učence, njihove starše in učitelje. Za 54 gostov so se trudili nekateri učenci 7. in 8. razreda in njihovi starši, nekatere učiteljice in ravnateljica Tatjana Vaupotič.
Vsa leta, odkar poteka izmenjava, za bivanje švedskih otrok in njihovih staršev poskrbimo skupaj z učenci naše šole. Tako je v začetku maja 27 učencev, starih od 13 do 14 let, na svojih domovih gostilo švedske vrstnike, večina med njimi pa tudi 22 njihovih staršev. Skupaj z učenci osnovne šole Tingvallaskolan iz Saffleja na Švedskem je pripotovalo tudi 5 učiteljic, njihov ravnatelj in vodja tamkajšnjega šolskega okoliša Srečko Mlakar, po rodu Ptujčan.
Švedi so na Ptuj prispeli v ponedeljek, 11. maja, v poznih popoldanskih urah. Prvi večer, ki so ga preživeli v našem mestu, je bil namenjen ponovnemu snidenju po enem letu ter posredovanju prvih vtisov in občutkov ob tem obisku.
Naslednji dan, v torek, 12. maja, smo vsem našim gostom -tako učencem kot tudi njihovim staršem in učiteljem - pripravili prijazen sprejem ter jim ponosno razkazali naše šolske prostore. Ta dan so švedski učenci svojim slovenskim vrstnikom delali družbo pri pouku, odrasli pa so dopoldne preživeli z ogledom izdelave korantij v Spuhlji. Popoldne pa smo se odpravili na Ptujsko Goro,
Foto: arhiv OS Ljudski vrt
Utrinek z zaključne prireditve, na kateri so svoj del programa prispevali tudi naši gostje.
Foto: arhiv OŠ Ljudski vrt
Le kakšen bi bil švedski obisk, če ne bi bila med gosti Pika Nogavička?!
kjer smo si najprej ogledali mul-tivizijo o Ptujski Gori, nato pa še prelepo cerkev, nad katero so bili naši gostje izredno navdušeni.
Stalna želja naših švedskih gostov, ki jim jo uresničimo skoraj vsako leto, je obisk ene izmed slovenskih kraških jam. Tokrat smo jim pokazali prelepe Škocjanske jame, pot pa smo podaljšali še do Portoroža, kjer so se Švedi, vajeni nižjih temperatur, veselo kopali v morju.
Četrtkov dopoldan smo namenili Ptuju. Goste smo peljali na grad in na ogled starega mestnega jedra. Zanje je bilo povsod organizirano vodenje. Nato so se z turističnim vlakom odpeljali do Term Ptuj, kjer so si med drugim ogledali tudi grand hotel Primus.
Zadnji dan njihovega obiska v Sloveniji smo v program za starše in učitelje vključili obisk pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu. Nato jih je p. Mirko Pihler peljal še na ogled cerkve svetega Jurija in minoritskega samostana. Petkov dopoldan se je zaključil z de-gustacijo vin v Ptujski kleti.
Popoldneve so Švedi preživljali v družbi ptujskih gostiteljev, ki so jim v tem kratkem času pokazali delček Slovenije in jim približali utrip življenja na Ptuju. Zadnji, petkov popoldan smo popestrili z zaključno prireditvijo, na kateri so svoj del programa prispevali tudi naši gostje. Po skupni večerji so se švedski gostje podali na 2000 km dolgo pot nazaj proti Saffleju.
Upamo, da so s seboj odnesli nepozabne spomine na kratek, a za mnoge nepozaben švedsko-slovenski teden.
Martina Prejac
Ptuj • Zlato za otroški pevski zbor OŠ Mladika
Uspeh mladih pevcev
I k m t
Foto: arhiv šole
Podlehnik • TD povabilo na pohod
Desetič spoznavali občino
Člani TD Podlehnik so letos pripravili 10., tradicionalni pohod po občini.
Pohodniki so se zbrali pred krajevno dvorano, kjer je bil krajši kulturni program s pogostitvijo. Vsak pohodnik je prejel
spominsko priponko ob 10-le-tnici pohodništva. Pohodnike sta nagovorila predsednik TD Milan Vidovič in podžupan Ivo
Ban. Vodja letošnjega pohoda je bil Ludvik Maučič. Nato so se podali proti Plajškovim, Gosa-kovim, ob Dravinji čez Igličeve
V četrtek, 14. maja, je otroški pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom zborovodki-nje Jasne Drobne na regijskem tekmovanju Štajerske in Prekmurja osvojil zlato priznanje.
Tekmovanje je potekalo v Šentilju. Tokrat se je zbor prvič preizkusil na tovrstnem tekmovanju. Tričlansko žirijo so prepričali z izvedbo treh skladbic: slovenske ljudske Komar pa z muho pleše, Počakaj, odrasti Tomaža Habeta in Čira - čara skladatelja Radovana Gobca, ki so jo posvetili 100. obletnici skladateljevega rojstva. Otroški pevski zbor je nastopil v zasedbi 32 pevk in pevcev od 2. do 5. razreda.
Želimo jim še veliko uspešnih nastopov.
Sara Vučkovič, 6. b OŠ Mladika
klance do zapuščene Igličeve domačije, nato skozi lep nov nasad vinogradov, ki jih je zasadil Gros, do Križančevih, od tam pa v hrib na Gorco. Zaključek pohoda je bil v novo zgrajenem etnografskem muzeju, kjer še člane TD čaka veliko dela. Pogostili so jih z ovčko, ki jo je podaril Štefan Fošnarič, in odojkom, ki ga je podarila Angela Večerič. Tudi vino so podarili člani TD. Kuharji Ivan, Martin, Franc in Stanko so postregli okrog 150 pohodnikom, ki jih je na cilju pozdravil tudi župan Marko Maučič. Obdarili so tri najmlajše pohodnice, stare pet in šest let, ter najstarejša pohodnika Angelo in Ludvika. Zaigrali so člani turističnega podmladka OŠ Podlehnik, Haloški trio, ljudski godci Haloški veseljaki TD in zapele ljudske pevke TD. Po-hodniki so tako tudi zaplesali in se v poznih popoldanskih urah vračali zadovoljni in polni prelepih vtisov proti domu.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Od tod in tam
Tržec • Zlata poroka Mlakarjevih
Foto: ZG
V soboto, 18. aprila, sta praznovala zlato poroko zakonca Stanislav Mlakar, rojen leta 1933, in žena Katarina, rojena leta 1937, iz Tržca. Najprej je bil obred na občini Videm, kjer ju je ponovno poročil župan Friderik Bračič, nato pa so se napotili v župnijsko cerkev, kjer je obred ponovnih zaobljub opravil p. Tar-zicij Kolenko. Stanislav in Katarina, oba vajena trdega kmečkega življenja, sta ostala na kmetiji moževih staršev in nadaljevala delo. Stanislav je izučen kolar in je delo nadaljeval doma, nato se je zaposlil, da je družini priskrbel lepše življenje. Katarina je doma gospodinjila, skrbela za družino ter delala na polju. Veliko pridelkov je pridelala, zato se je na pobudo snahe odločila, da domače izdelke ponudi na tržnici in še danes jih rada odnese na tržnico. V zakonu sta se jima rodila Slavko in Zdenka. Razveseljujejo ju tudi vnuki Aleš, Anja in Damijan. Njuna velika ljubezen je morje, kamor rada hodita, če jima le dopušča zdravje. Dan so ovekovečili še ljudski pevci iz Dolene, ljudske pevke TD Podlehnik, citrarka in ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik ter mladi harmonikarji. Celotni dan pa je popestril mu-zikant Dejan, saj so vsi zaplesali, tudi zlatoporočenca.
Zdenka Golub
Videm • Zaključek bralne značke na OŠ
Foto: R. Murko
V letošnjem šolskem letu je bralno značko na OŠ Videm osvojilo 213 učencev, 23 devetošolcev pa je dobilo naziv Zlati bralec. Zaključno prireditev so imeli v dveh delih, in sicer so za učence 3. triade povabili nadebudno mlado pisateljico in popotnico Meo Valens, za mlajše in najmlajše pa je zaključek popestrila pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je pripovedovanje popestrila z jogo.Obe prireditvi sta bili čudoviti , uživali so učenci in obe povabljeni.
T. P.
Tržec • Blagoslov križa
mrnrn
Foto: ZG
V nedeljo, 4. maja, je bil v Tržcu blagoslov obnovljenega križa. Opravila sta ga p. Tarzicij Kolenko in brat Franc Svetličič. Zapeli so ljudski pevci iz Lancove vasi, govoril pa je tudi župan Friderik Bračič in pohvalil zavzetost, da križ obnavljajo, saj ima poleg globoke verske tudi kulturno vrednost. Križ stoji v bližini križišča že več kot dvesto let, postavila ga je v 18. stoletju Josef Burg. Zanj skrbi 85-letna Micika Vaupotič, ko pa ne bo mogla, bo to delo prevzel Franček, kiji že sedaj rad pomaga. V nedeljo popoldan se je na blagoslovu zbralo veliko krajanov, ob koncu pa so se zadržali na družabnem srečanju.
Zdenka Golub
Podlehnik • Uspešno zaključen projekt Policist Leon svetuje
Za varnost je treba skrbeti povsod
Podlehniški petošolci so konec maja uspešno zaključili projekt Policist Leon svetuje. »Gre za projekt Generalne policijske uprave, namenjen seznanitvi učencev z različnimi vrstami nevarnih situacij, v katerih se lahko znajdejo in s ciljem poučiti jih pravilnega obnašanja, ki smo ga v OŠ Podlehnik nadgradili z dodatnimi vsebinami in več urami,« je ob zaključku povedal vodja projekta policist Damijan Bračič.
Izvedba projekta je temeljila na vsebini posebnega delovnega zvezka z naslovom Policist Leon svetuje, ki so mu v Podlehniku po zaslugi Bračiča in učiteljice petošol-cev Zdenke Golub dodali še nekaj dodatnih vsebin. »Naš osnovni namen je bil, kot rečeno, šolarje na primeren način opozoriti na nevarnosti, jih seznaniti s tem, kako se lahko pred njimi zaščitijo ali se jim izognejo, predvsem pa jih vzpodbuditi k pravilnemu obnašanju tako v prometu kot tudi drugje. Tako smo v okviru projekta govorili tudi o nevarnostih, ki so jim otroci izpostavljeni, ko so sami doma, pa o obnašanju na kopališčih, pri čemer smo z našimi peto-šolci še posebej obdelali pravilno obnašanje na t. i. črnih kopališčih, prav tako smo se seznanili z nevarnostmi pri izletih v gore, govorili smo o varnosti na smučiščih itd. Tematika je bila zelo široka in v sodelovanju z vodstvom podlehniške šole ter vod-
stvom PP Podlehnik smo projekt razširili na precej več kot predvidenih pet šolskih ur,« je še povedal vodja projekta Damijan Bračič in dodal, da so v projektu sodelovali s svojimi pripombami in pobudami tudi starši osnovnošolcev, zelo pohvalno pa je ocenil samo delo učencev, ki so po njegovih besedah res aktivno izvajali vse naloge.
Za nagrado so nadobudni petošolci ob koncu projekta prejeli posebna priznanja, ki jim jih je podelil Bračič, razred kot celota pa je za odlično delo dobil še maskoto medvedka Leona.
»Upam, da bomo lahko s takšnimi ali podobnimi projekti nadaljevali tudi vnaprej, v naslednjem šolskem letu, predvsem zaradi izobraževanja učencev, sicer pa je projekt dobil zelo dobre ocene tudi s strani staršev,« je še povedal Bračič.
Tudi Zdenka Golub je projekt Policist Leon svetuje označila kot enega najboljših
Podlehniški petošolci (z učiteljico Zdenko Golub in policistom, vodjem projekta Policist Leon svetuje, Damijanom Bračičem) so ob zaključku projekta za zgledno sodelovanje prejeli posebna priznanja.
tovrstnih projektov, ki se navezujejo na problematike varnosti otrok v najrazličnejših situacijah in poudarila: »De-
lovni zvezek se je izkazal kot odličen učni pripomoček, učenci so ga dobili brezplačno, vsebuje pa pet tematskih
sklopov, ki se nanašajo na promet, pirotehniko, nasilje, kriminaliteto in kolo. Vse te teme smo v razširjenem ob-
segu vključili tako k pouku družbe kot k razrednim uram, ki so pravzaprav pomenile omenjeno vsebinsko nadgradnjo projekta in kjer smo se lahko posvetili najrazličnejšim vprašanjem, povezanim s problematiko varnosti. Za dodatno delo se seveda posebej zahvaljujemo našemu policisti Damijanu Bračiču, s katerim odlično sodelujemo že vrsto let. Naša šola pa bo na pristojno šolsko ministrstvo poslala še pobudo, da naj se tematika varnosti v prihodnje vključi v predmet družbe.«
Projekt, ki ga je Generalna policijska uprava pripravila v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, so sicer prvič poskusno izvedli na Policijski upravi v Slovenj Gradcu, zaradi njegove uspešnosti pa so ga nato razširili na območje celotne države in je bilo v tem šolskem letu vanj vključenih okoli 20.000 osnovnošolcev.
SM
Foto: SM
Občina bo dvorec prodala
Ljutomerska občina, ki je gostišče ob cerkvici na Jeruzalemu kupila leta 2002, bo prenovljen objekt poskušala prodati, v svoji lasti pa želi zadržati Turistično informacijski center, ki stoji v neposredni bližini Dvorca Jeruzalem
Ljutomer • Konec sporov glede dvorca Jeruzalem M Podravje • Regijski štab CZ o minulem obdobju
Največji porast pri številu prometnih nesreč
Člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje so na drugi letošnji seji, v ponedeljek, 25. maja, analizirali vrste nekaterih izrednih dogodkov in nesreč, ki so se pripetili v zadnjih petih letih, seznanili so se tudi z nekaterimi aktualnimi dogodki v regiji, nato pa so se v okviru dodatnega izobraževanja seznanjali s pravilno uporabo topografskih kart.
Občina Ljutomer je leta 2002 za takratnih 50 milijonov tolarjev (208.646 evrov) kupila gostišče ob cerkvici na Jeruzalemu ter se odločila objekt predati v najem. Zainteresirani sta bili podjetji Ljutomerčan in Jeruzalem Ormož VVS, po odstopu Lju-tomerčana pa se je občina Ljutomer odločila dati objekt v najem za 50 let družbi Jeruzalem Ormož VVS. Pozneje je bil z aneksom k pogodbi dodan podnajemnik, ormoška družba IGD Holermuos, ki se je tudi lotila obnove gostišča. Dogovorjeno je bilo, da bodo vlaganja v objekt v višini 1,2 milijona evrov (brez DDV), zaradi zapletov pri prenovi objekta pa se je tudi večkrat preložila sama otvoritev prestižnega objekta za petične-že. Maja 2007 je bil uporabi

predan prenovljen Turistično informacijski center (TIC), objekt z imenom Dvorec Jeruzalem pa je bil odprt septembra 2007.
Novi zapleti so se pojavili po otvoritvi, ko bi se morali dogovoriti za končno vrednost vlaganj v objekt. Dosežen je bil sporazum, da se vlaganja poračunajo z najemnino, ki naj bi znašala mesečno osem evrov za kvadratni meter objekta. Družba IGD Holermuos je na sedež najemnika posredovala popis del in končni izračun vloženih sredstev v višini okoli 2,4 milijona evrov (brez DDV), ki pa s strani prejšnjega nadzornega odbora družbe Jeruzalem Ormož VVS ni bil potrjen. Prejšnje vodstvo ormoške kleti je vztrajalo, da se podnajemniku potrdi vlaganja v prvotno do-
govorjeni višini. Za vlaganja v višini 1,2 milijona evrov je bil s strani najemnika že podpisan zahtevek, ki pa bi ga morala podpisati še lastnica objekta, Občina Ljutomer. To vodstvo ljutomerske občine ni storilo, kot je pred kratkim povedal ljutomerski župan Franc Jur-ša, pa se niso hoteli vmešavati v spor med najemnikom in podnajemnikom.
Zaradi nerešenih zadev iz pogodbe ter iz razloga, ker naj bi se pojavil zainteresirani kupec, se je občina Ljutomer odločila Dvorec Jeruzalem prodati, s prodajo pa so na minuli seji občinskega sveta soglašali tudi svetniki. Izvedeli smo, da se za nakup Dvorca Jeruzalem zanima družba Ljutomerčan iz Ljutomera, ki je sedaj v večinski lasti bratov Vladimirja in Janeza Puklavca, ponujena cena za objekt pa je okrog 300 tisoč evrov. Občina Ljutomer bi tako prodala prenovljen in leta 2007 odprt Dvorec Jeruzalem, še vedno pa bi ostala lastnica TIC-a, ki stoji v neposredni bližini. Po opravljeni cenitvi se bo pristopilo k javnemu zbiranju ponudb, kupec nepremičnine pa bo prevzel tudi vse pravice in obveznosti iz najema in podnaje-ma objekta. Občina Ljutomer bo v primeru prodaje objekta vknjižena s predkupno pravico.
Niko Šoštarič
Vodja ptujske izpostave Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje Jože Korban, ki je na pobudo poveljnika regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje Draga Klobučarja pripravil analizo nekaterih najpogostejših izrednih dogodkov v zadnjih petih letih, je ugotovil, da so od leta 2003 beležili največji porast pri številu prometnih nesreč v cestnem prometu. Leta 2003 so na regijski center za obveščanje prejeli le 34 klicev o prometnih nesrečah, medtem, ko jih je bilo leta 2006 že prek 100.
Glede števila nesreč pri delu so beležili med posameznimi leti izrazita nihanja, saj jih je bilo najmanj, le 7, v letu 2003, že naslednje leto pa kar 28, vendar je splošni trend teh nesreč v rahlem upadanju. Na približno isti ravni so požari na objektih, saj se jih letno pripeti od 60 do 70, rahlo upadanje beležijo tudi pri številu požarov na prometnih sredstvih, v upadanju je tudi število požarov v naravi, saj so od 111 požarov v letu 2003 lani beležili le še 48 tovrstnih požarov. V porastu je število
nesreč na vodi, saj so leta 2003 obravnavali le dva primera, predlani pa že 11, naraslo pa je tudi število industrijskih delovnih nesreč, in sicer od 0 na 16. Sicer po številu naravnih in drugih nesreč oziroma dogodkov izstopa leto 2007.
Ob tem je Jože Korban pojasnil, da so po izjavah izvajalcev del uspešno sanirali zemeljski plaz v Maistrovi ulici, ki je ob koncu zime ogrožal kar tri stanovanjske hiše. Kot so sporočili iz Mestne občine Ptuj, so s plazišča odpeljali vse viške zemlje, položili pa so tudi drenažne cevi, tako da je plazenje zemlje za sedaj uspešno ustavljeno.
O delu s topografskimi kartami pa sta nato člane regijskega štaba podrobneje seznanila stotnik Darko Skok in poročnik Domen Jurše, ki sta predstavila tudi nekaj praktičnih modelov različnih tipov topografskih kart in primerjave med posameznimi kartografskimi kartami, saj se med seboj razlikujejo po metodah merjenja in merilih samih. Sicer pa imamo v Sloveniji na voljo že digitalno topografsko karto reliefa, v katero lahko primerjajo podatke povsod tam, kjer jih potrebujejo.
-OM
Foto: M. Ozmec
S pravilnim branjem topografskih kart sta člane regijskega štaba CZ za Podravje seznanila stotnik Darko Skok (desno) in poročnik Domen Jurše.
Pikado • Državno prvenstvo
Ekipa Divjih mačk iz Grajene na vrhu
Pretekli konec tedna se je v Kulturnem domu v Pišecah pri Brežicah v organizaciji PK Kobra odvijalo 7. državno prvenstvo v elektronskem pikadu. Na posamičnem turnirju se je zbralo 50 moških ter 23 žensk. Med ženskami je naslov državne prvakinje pripadel domačinki Karmen Kerin (Kobra), druga je bila Karmen Antolič (Top Gun), tretje mesto pa je s svojim prvim nastopom na državnem prvenstvu osvojila Valerija Tašner (Divje mačke iz Grajene). V moškem ekipnem tekmovanju je naslov državnega prvaka v 1. A-ligi pripadel ekipi Top Gun, ekipi Zeleni gaj in Bullshoot, obe iz Ptuja, pa sta dosegli 5. in 6. mesto.
V ženskem ekipnem tekmovanju pa je naslov državnih prvakinj zasluženo osvojila ekipa Divjih mačk iz Grajene, ki je do naslova prišla brez poraza. Do finalne tekme je zmagovala brez težav, favorizirano ekipo
Top Guna pa je premagala s tesnim rezultatom 9:7. Ekipo Divjih mačk so sestavljale Anita Potrč, Jasna Bezjak, Iris Furjan, Valerija Tašner in Alenka Kuko-vec, ki so s svojo dobro igro dokazale, da pikado ni samo šport za moške in da tudi pripadnice nežnega spola lahko dosežejo vrhunske rezultate.
Rezultati:
moški posamezno 501 DO: 1.
Mitja Habjan (Top Gun), 2. Sebastjan Pečjak (Ljubljana), 3. Andrej Gorjak (Top Gun) ... Ženske, posamezno 301 MO: 1.
Karmen Kerin (Kobra), 2. Karmen Antolič (Top Gun), 3. Valerija Tašner (Divje mačke), 4. Anita Potrč (Divje mačke) .
Ženske, ekipno: 1. Divje mačke (Ptuj), 2. Top Gun (Grlava), 3. Kobra (Pišece), 4. Friends team (Sv. Jurij). Državno ekipno A-liga 501 DO: 1.
Top Gun (Grlava), 2. Strela (Velenje), 3. Kobra (Pišece), 4. Bandoleros (Černelavci), 5. Zeleni Gaj (Ptuj), 6. Bullshot (Ptuj).
Športno društvo Center se je spet podalo na gostovanje k nogometašem v Brčko, s katerimi se redno obiskujejo ter gojijo prijateljske odnose. Le da so se tokrat v mesto na bosansko-her-cegovski strani meje s Hrvaško podali preko Beograda, kjer so se srečali z slovenskim veleposlanikom v Srbiji dr. Miroslavom Lucijem in njegovo ženo Ireno (na fotografiji). Sicer pa je tudi obisk pri bivšem ptujskem županu minil v športnem vzdušju, saj so se med ogledom mestnih znamenitosti ustavili na sloviti Marakani, kjer do-muje nekoč evropski velikan Crvena zvezda, pa na bližnjem stadionu največjega mestnega rivala Partizana, izpustili niso niti športne dvorane, ki sprejme kar dvajset tisoč gledalcev
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
Državne prvakinje: ekipa Divje mačke iz Grajene (Valerija Tašner je v sredini)
SO Center
V Beogradu in Brčkem
- beograjsko Areno.
Štiridnevno potovanje so nadaljevali v Bosno in Hercegovino. Predsednik ŠD Center Jože Maučec je ob prihodu prenesel pozdrav predstavniku vlade di-strikta Brčko, s strani ptujskega župana dr. Štefana Čelana in direktorja občinske uprave mag. Stanka Glažarja, oba sta tudi navdušena nogometaša. "Raja sa Ficibajera" tradicionalna gostiteljica Ptujčanov je v sklopu dogodka organizirala rekreativni nogometni turnir, ki se ga je ob ekipah prijateljskih mest udeležilo tudi moštvo iz Sarajeva. "Rezultat ni bil pomemben, glavno, da se družimo, rekrei-ramo in seveda malo prepoti-mo," so še sporočili člani eks-pedicije.
UG
GRADBENIŠTVO Janko Vidovič, s. p., Repišče 51 a, 2285 Zg. Leskovec, GSM 041 804 721 se priporoča s svojimi storitvami: zidanje hiš, fasade, polaganje tlakovcev, betonske škarpe, ometi ...
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
v •/
muume
il
J
™i
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
RADIOPTUJ
89,8 «98,2 «104,3
-ÎAST^
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
ENOSOBNO stanovanje, 41 m2, na Ptuju, takoj vseljivo, prodam. Inf. na tel. 041 617 948.
NA PTUJU v centru mesta prodam stanovanje, 76 m2, pritličje. Telefon 031 784 619, 031 619 562.
NEPREMIČNINE
PRODAMO gradbeno parcelo, delno komunalno opremljeno, na Ptuju, velikosti 7,80 ara. Tel. 031 392 514.
IŠČEM DELO: pospravljanje, čiščenje in likanje. Tel. 031 352 705.
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
IŠČEMO ŠTUDENTA za prodajo sladoleda, medenjakov na Ptujski Gori. Čebelarstvo, medičarstvo Damjan Medved, s. p., Dragonja vas 40 a, Cirkovce, tel. 040 217 542.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KIPERSKI IN HIAB prevozi do 5 kubičnih metrov. Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, 2250 Ptuj, tel. 041 676 971.
UGODNO KVALITETNO IN HITRO izvajamo manjša gradbena dela, oblaganje tal in sten Knauf ter urejamo terase. Golob Srečko, s. p., Posredništvo, Aškerčeva 9, Ptuj, telefon 041 245 054.
KMETIJSTVO
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
PRODAM breje telice. Tel. 041 560 639.
UGODNO prodam mešana drva, bukova in kostanjeva. Tel. 040 892 309.
PRODAM kravo simentalko in brejo telico in dva bikca, stara en mesec. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva z dostavo, tel. 031 532 785.
PRODAM domačo koruzo, trdiko, v vrečah, 0,15 €/kg. Tel. 041 615 754.
PRODAMO telico in kravo v devetem mesecu brejosti, možna menjava za neplodno kravo z doplačilom, ter kupimo bikce simentalce in neplodno kravo ter prodamo svinjsko polovico. Tel. 041 240 003.
PRODAM različne vrste lesa, fosnov, desk, bukova in mešana drva in breje telice. Tel. 031 775 996.
KOZE, kozice in kozla za nadaljnjo rejo prodam. Pokličite na tel. 041 783 224.
PRODAM sveže balirano seno, cena bale 1,5 evra. Telefon 031 83 9 764.
PRODAM prašiča, težkega 160 kg, in telico simentalko, brejo sedem mesecev. Telefon 781 06 81.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM vzamem dvosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 578 999, popoldan po 16. uri.
ODDAM v najem opremljeno garsonjero. Telefon 041 676 994.
APARTMAJI na otoku Viru, blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00385 95 8449 677 ali 0049 1601 906924.
PRODAM ali dam v najem trisobno stanovanje v Trnovski vasi. Tel. 031 596 932 ali 031 591 029.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. Tel. 041 764 693.
STAREJŠA zakonca najameta po možnosti 1,5- ali dvosobno mirno stanovanje v pritličju ali prvem nadstropju, z dvigalom, lahko višje, na Ptuju s širšo okolico. Tel. 031 812 674.
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avto Peugeot 406, 1,8, in traktor IMT 560, vse dobro ohranjeno. Tel. 031 548 666.
PRODAM renault clio, letnik 93, dobro ohranjen. Tel. 031 258 158.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leaslngl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM prikolico Adria, letnik 1984, za 4 osebe, ohranjeno, kot novo, vozna s tretjo tablico, cena 3.700 €. Tel. 688 37 31, 031 560 127.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner, 96-basno, 72-basno in 40-bas-no, primerno tudi za začetnike. Cena ugodna. Telefon 041 733 973.
UGODNO PRODAM večji gostinski štedilnik, nerjaveče vinske sode, nerjavečo globoko pomivalno korito. Telefon 041 245 054.
www.radio-tednik.si
Alojz Cugmajster s.p.f
Cesta v Železnike 8,3215 Loče e-mail: alojz.cugmajster@siol.nef
V našem podjetju lahko kupite les raznih dimenzij in vrst:
-	tramove
-	deske
-	morali
-	ladijski pod
-	mizarski les
-	drva za kurjavo
-	sekance ter
-	žagovino.
Možna je dostava na dom!
Telefon: 03/759 2170 GSM: 041/ 665 373,031/ 343 209, 031/709744

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC ČIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / ( 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
AVTOHISA HVALEČ
CENTER RABLJENIH VOZIL
Opd. Novckkj«, bo|9 avtoreMI.
Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, Tel.: 02 / 796 33 33
OPEL ZAFIRA ENJOY 1.616V115 KM FORD MONDEO KARAVAN 2.0 DIESEL PEUGEOT 306 XR 1.6 65KW PEUGEOT 206 1.1 BENCIN OPEL ZAFIRA 2.2147KM RENAULT ESPACE 1.9 DCI RENAULT SCENIC 1.5 DCI FORD FIESTA 1.3 60KM TOYOTA YARIS 1.3 WT-i TERA+ VW PASSAT 1.9 TDI VW PASSAT 1.9 TDI OPEL VECTRA B 1.616V COMFORT HYUNDAI GEIZ 1.3 FUNKY CHEVROLET KALOS 1.4 STAR OPEL AGIIA 1.3 CDTI
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02/788 13 81
KM KLIMA
2007	12.550,00	38.700	DA
2003	5.400,00	172500	DA
1998	1.800,00	103000	NE
2003	4.600,00	82000	NE
2001	5.450,00	145000	DA
2003	8.850,00	144000	DA
2004	6.750,00	133000	DA
1996	600,00	109000	NE
2007	9.950,00	18500	DA
2003	8.750,00	107000	DA
2004	5.250,00	176000	DA
1999	1.990,00	185000	NE
2004	4.350,00	90000	DA
2005	5.000,00	38600	DA
2004	5.550,00	95000	DA
Financiranje z 10% pologom, nad 40% pologa na osebno izkaznico. Ob nakupu pri nas do 60% popusta na osnovno in kasko zavarovanje. PREPIS ZA VOZILA Z DO 60% POPUSTA NA OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJA.
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. maja 2009
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velia za vse tipe vozil starejših od 3. leti
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004(T)	10.190,-
BMW320D	ČRNA	2001	7.790,-
FIAT PANDA 4X41.28V CLIMBING, 5V	SREBRNA	2008(T)	9.990,-
FIAT PUNT01.216V, 3V	SREBRNA	2003	4.190,-
FIAT PUNTO 1.48V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003(T)	7.990,-,¡
OPEL CORSA 1.3 DTI.3V	BELA	2006	6.490,- i
RENAULT ESPACE 1.9 DCI, 5V	T. SIVA	2004	9.590,-j
wmmmm\\mw	SREBRNA	2007(T) 2005	9.490,-î
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA		10.990,-1
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Si/F
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 29.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 30.5.
8.00 Folklorni večer v Markovclh 9.30 Mini zvezda - otroška oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER Hm odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 14.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Blagoslov konj In traktorjev v Novi vasi 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
NEDELJA 31.5.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Dobrote Slovenskih kmetij 11.00 Oddaja Občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL
13.00 V objemu šole - oddaja OŠ Dornava
15.00 Gorišnica - Iz naših krajev
17.00 Praznik Občine Destrnlk
18.00 VRATA MED ZVEZDE
19.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 1.8.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.00 VRATA MED ZVEZDE 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Folklorni večer v Markovcih
montaža KRITIN
MONTAŽA KRITIN
Robert Vek s.p., Ptujska Gora 100a tel 041 639 521
BM-MOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
Ugodno financiranje do 7.let, možnost kredita ali leasinga na položnice, prepisi.
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA	CENA
				
MEGANE 1,5 DCI GRAN OTO	UR 2006	7.690,00	DIGIT. KLIMA	SREBRNA
MB C 200 GDI	2003	8.390,00	CLASSIC	ČRNA
GOLF 1,9 TDI	2002	6.500,00	KLIMA	ČRNA
GOLF 1,416V	2000	4.390,00	KLIMA	MODRA
FOCUS 1,6 TDCI	2005	8.500,00	KLIMA	SREBRNA
MEGANE1,416V	1999	2.990,00	KLIMA	BELA
HONDA CR-V 2,0	2003	11.350,00	KLIMA	MODRA
POLO 60	1997	1.600,00	SERVO VOLAN	ZELENA
CLIO 1,5 DCI	2004	4.950,00	KLIMA	MODRA
TWING0	2002	3.500,00	KLIMA	B0RD0 RDEČA
A31,8	1998	2.990,00	SERVO VOLAN	ZELENA
CLIO 1,2	2004	4.740,00	KLIMA	SREBRNA
OCTAVIA 1,9 TDI	2000	5.300,00	KLIMA	SREBRNA
TWING0	2002	2.900,00	PLATNENA STREHA	RDEČA
ASTRA 2,0 D	2002	4.750,00	DIGIT. KLIMA	ČRNA
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
0 družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
w«fw.radio-tednik.si
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALFA 1471,9 JTD	2005	8.390,00	KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A41,9 TDI KARAV.	2000	5.490,00	AVT. KUMA	SREBRNA
AUDI A4 2,5 TDI QUATTRO	2003	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
RAT CHOMA 1,9 JTD MULT1WAG0N	2006	10.300,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORD FOCUS C-MAX 1,8 TDCI	2006	8.490,00	KLIMA	SREBRNA
OPEL AGILA 1,216V	2004	5.690,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL COMB01,6	2003	4.790,00	KLIMA	SREBRN
OPELASTRA 1.616V KARAVAN	2007 kup. »Slo	9.790,00	AVT. KUMA	KOV. PEŠČENA
OPEL VECTRA 2,0 TDI UMUZ.	2002	6.980,00	KLIMA	BELA
OPEL ZAFIRA 1,9 COI	2005	10.990,00	KLIMA	KOV. MODRI
PEUGEOT 3071,6 HDI EXECUTIVE	2006	8.980,00	AVT. KUMA	SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI C0MF. EXPRE UMUZ. 2006		8.680,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI EXPRESSION	2007	8.490,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
ŠKODA FABIA 1,4 TDI	2007	8.100,00	KLIMA	BELA
VW GOLF IV 1,9 TDI UMUZ.	1999	4.590,00	AVT. KUMA	MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AUDI A3 SPDRTBACK 1,9 TDI	2005	14.590,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
AUDI ALU10AD 3,0111	2007	55.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 DUATT11D 3,0 V6 TDI DPF Tiptr.	2000	52.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:318d	2004	11.890,00	KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:320d	1999	6.990,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERUA 3:320d Touring avt.	2000	15.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2.5CRD	2003	0.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT ST1L01.9 JTD Dynamic	2006	7.590,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 TDCi Future	2005	7.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
MERCEDES C-RAZRED 220 CDI	2007	40.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID	2003	14.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
OPELASTRA 2,0	2001	3.990,00	KLIMA	BELA
PEUGEOT IM PACK	1999	1.550,00	TONIRANASTEK	IA KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2005	5.990,00	KLIMA	KOV. SV. SIVA
Montaža S-METAL kritine
Še več stila z brezplačno panoramsko streho!*
Prepoznavnost nove generacije modela Verso temelji	brezplačna panoramska streha*, zložljive mizice na
na dinamičnem dizajnu in izboljšani funkrionalnosti.	hrbtiščih sedežev, senčila, osrediščena konzola z
Poleg nadgrajenega sistema za enostavno podiranje	merilniki in vzvratna kamera za lažje parkiranje. Verso
sedežev skriva v sebi vrsto novih izvirnih prostorskih	ostaja pregovorno zanesljiv, varen, po novem pa je še
rešitev, še posebej prilagojenih zadaj sedečim	poln prijetnih presenečenj. Na vas in vaših bližnjihje,
sopotnikom. Novo dimenzijo udobja opredeljujejo	da jih odkrijete. Vabljeni v salone Toyota.
* Ponudba velja za omejeno serijo vozil. Emisije CO140 g/km - 178 g/km; poraba goriva: 5,4 - 6,9 l/100 km
Today
Tomorrow
Toyota
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolfianova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
•	MARKIZE
•	Al-U ŽALUZUE
•	ROLOJI
•	LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik
FIAT PUNT01,2 SX PEUGEOT 2061,41 CITROEN BERLING01,41MULTIS. PEUGEOT 206 BREAK 1,41 TOYOTA AURIS 1,4 D D4D TERRA RENAULT LAGUNA KAR. 1,9 DCI PRIVILEGE VOLKSWAGEN POL01,0 MPI RENAULT MODUS 1,216V ALIZE AUDI A41,9 TDI QUATTRO KARAV. SEAT IBIZA 1,4
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI CITROEN SAX01,01 AUDI TT 1,8 T ROADSTER RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI
FIAT PÜNT01,2
ŠKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC BMW 530 D AVI. KARAVAN RENAULT MEGANE 1,9 DCI OPEL ZAFIRA 2,0 DT1 SELECTION PEUGEOT 2061,11 NISSAN PRIMERA 2,0 AÏÏ.LIMUZ. RENAULT THALIA 1,416VRT PEUGEOT 406 COUPE 2,2 HDI
2004 2001 2000 2002 2002 1999 2002 2001 2002
2.990,00 3.290,00 2.790,00 4.900,00 13.350,00 5.980,00 3.190,00 6.790,00 10.390,00 2.990,00 5.490,00 1.350,00 14.690,00 8.950,00 2.850,00 4.700,00 3.870,00 7.450,00 6.250,00 6.150,00 2.990,00 7.500,00 3.450,00 6.990,00
Oprema Barva
PRVI LAST. PRVI LAST. SERVO VOLAN KLIMA KLIMA
AVT.DEU. KLIMA PRVA REG. 2001 SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERVO VOLAN PRVI LAST. SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA AVT.DEU. KLIMA KLIMA
SERVOVOLAN PRVI LAST. AVT.DEU. KLIMA KLIMA KLIMA
SERVOVOLAN AVT. KLIMA PRVI LAST. PRVI LAST.
KOV. SV. ZELENA KOV. T. MODRA KOV. ZLATA KOV. ZELENA RDEČA
KOV. SREBRNA BELA
KOV. ČRNA T. MODRA BELA
KOV. SV. MODRA KOV. ZELENA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. B. RDEČA RDEČA
KOV. SREBRNA KOV. M. SIVA MODRA KOV. SREBRNA KOV. SV. MODRA KOV. M. SIVA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Rogaška 13
(02) /885 4?/
www.toyota.si
Prireditvenik
Petek, 29. maj
16.00 17.00 17.00 17.30
19.00
19.00 19.30
Stoperce, dom krajanov, dan šole Stoperce, 17. kmečki praznik v Stopercah Cirkulane-Mali Okič-Veliki Okič, odprtje ceste
Slovenska Bistrica, Kulturni dom Slomšek, predstava Boter zmeda ali Micika, premisli si v izvedbi dramske skupine KUD Lojzeta Avžnerja Zg. Ložnica
Gorišnica, kozmetični salon Šuman, otvoritev razstave slik ljubiteljskega slikarja domačina Zdravka Petka
Zamušani, gasilski dom, podelitev priznanj ob 5. putarskem prazniku vin Ptuj, dvorišče minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer Pešec monokomedija Gregorja Čušina, avtor in igralec Ptuj, terasa Kavarne ptujskih študentov, predstavitev alko-komedije Klinika Kozarcky, v primeru slabega vremena bo predstava v Stari steklarski delavnici
Podlehnik, dvorana, predstavitev pesmarice ljudskih pesmi pevk ljudskih pesmi Trstenke, gostje večera: Ljudski godci iz Rošnje, Jablovške pevke TD Podlehnik, Kopače KFD Podlehnik
Ptuj, CID, koncert meseca Olala, repertoar sestavlja čista brazilska glasba
Ptuj, slikarski atelje Jožeta Foltina v Cankarjevi 2, razstava slik Igorja
Dolenca iz Žlebiča na Dolenjskem
Borl, zbiranje vzorcev vina za vinski turnir
Cirkulane, razstava intarzij Voja Veličkoviča Občinske značilnosti in grbi, razstava je na ogled vse do 31. maja
Sobota, 30. maj
7.00
7.00
11.00
14.00 17.00
19.00
19.30 20.00
Cirkulane, pred gostiščem Krona, 18. pohod po haloški planinski poti od Cirkulan do Majskega Vrha in Podlehnika, pohodnike bodo izpred železniške postaje Ptuj vozili posebni avtobusi ob 7.00, 7.30, 8.00 in 8.30 uri
Slovenska Bistrica-Majšperk-Makole, vseslovensko srečanje starodob-nikov
Ptuj, prostori zunanjega kopališča Term, letno srečanje ob 20-letnici Sončka, Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Šalovci, odprtje ceste in kapele
Slovenska Bistrica, Kulturni dom Slomšek, gledališka predstava Čaj za dve v izvedbi Gledališke skupine KD Franceta Prešerna Videm Borl, 1. koncert Tamburanja z degustacijo vin, nastopajo Tamburaški orkester KUD Majšperk, Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej, Folklorna sekcija KD Cirkulane
Borl, predstavitev vinogradnikov vinskega turnirja
Slovenska Bistrica, Kulturni dom Slomšek, gledališka predstava Kako so v Butalah preimenovali ulice, v izvedbi KD Slomšek Slovenska Bistrica
Nedelja, 31. maj
10.00
Brezovec, pohod po Halozah, možnost plezanja po plezalni steni, prireditev ob 2. občinskem prazniku občine Cirkulane Cirkulane, strelsko tekmovanje za prvaka občine Cirkulane
Ponedeljek, 1. junij
10.00 12.30
Ptuj, Mestno gledališče, Smeti na luni, za šole in izven Ptuj, Mestno gledališče, Smeti na luni, za šole in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Jubilejna, 20.
razstava dobrote slovenskih kmetij. Poslanski večer z dr. Ivanom Svetlikom. Predsednik Državnega zbora obiskal Ptuj. Hiša naprednih tehnologij. Breški osnovnošolci zmagovalci v znanju prve pomoči. Ples četvorke ptujskih maturantov. Ptujski župan sprejel delegacijo iz Švedske. Novo na Ptuju - Optika Ela. V salonu umetnosti razstava Mož zemlje. Novi prostori grafičnega kabineta Franceta Miheliča. Mednarodna karting dirka. 6. srečanje prijateljev ljudskega petja in glasbe.
Kino Ptuj
29., 30. in 31. maj ob 17.30 Deklica in lisica (za otroke od 5. leta dalje) - družinska avantura. Ob 19.10 Možje X na začetku: Wolverine - domišljijska akcija. Ob 21.00 Art program: Prehod - psihološki triler.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c«fi), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
fllHilillMiiiUiWIIfiP
C 02/2280110
SOUS d.a.0. Razlago va 24, Maribor
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Liljana Kekec, dr.dent. med. Na Tratah na Ptuju
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

¡m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva S (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Svet je kot gledališče, prideš, vidiš in odideš, v neskončno praznino. Ko pošle so ti moči, zaključil življenjske si poti, zdaj tiho, mirno spiš in bolečine ne trpiš, a z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubljenega moža Johana in našega dragega tateka
Janeza Rajšpa
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 121
*9. 10. 1934 t 18- 5. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sveto mašo in cerkev. Hvala za vse izraze sožalja. Hvala br. Klemnu iz župnije sv. Ožbalta za opravljen obred in molitev ter br. Mateju za pogreb in darovano sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, DUR za spremstvo s praporom in zastavonoši.
Posebno iskrena hvala Veri Kokol za molitve in ganljive poslovilne besede njegovega življenja.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kje so tisti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni! Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomin nate nam daje moč, da brez tebe učimo se živeti.
Za vso dobroto, ki si nam jo dala, mama, najlepša ti hvala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, omice in sestre
Angele Ploj
IZ DORNAVE 79 A
Težko je izbrati primerne besede in vsa imena, ki bi jim želeli izreči zahvalo. Zahvaljujemo se vsem za vso iskreno dobroto in pomoč, topel stisk roke, besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Predvsem hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornici za lepe besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi, ki te imamo radi
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre,
ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata
Antona Emeršiča
IZ PARADIŽA 46
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob njegovi zadnji poti stali ob strani in nesebično pomagali. Hvala vsem za darovane sveče, sv. maše in darove za župnijsko cerkev. Prisrčna hvala g. dekanu Emilu, govorniku, pevcem, zastavonošu in podjetju Mir. Iskrena hvala vsem!
Žalujoči njegovi domači
Pojdem,
ko pride moj maj,
pojdem na rožne poljane,
kjer najdem
vse svoje
zbrane
od včeraj
in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj vseh majev...
(T. Kuntner)
Za vedno je odšel naš dragi
Milan Marinič
ROJEN V DOLENI
ŽIVEL V KARLOVCU V HRVAŠKI
Od dragega očeta, dedka, tasta, strica in svaka smo se poslovili 18. maja 2009 na pokopališču Dubovac v Karlovcu.
Žalujoči: hčerka Davorka z družino in sorodniki
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi! Kjerkoli si, naj angel čuva te! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi!
ZAHVALA
ob prerani in boleči izgubi drage mame, tašče, babice, sestre, svakinje in tete
Marije Vidovič
IZ HAUPTMANIČEVE UL. 5, STANUJOČE V FINŽGARJEVI UL. 29, PTUJ
Iskrena zahvala vsem bližnjim in dobrim sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju ptujske bolnišnice, p. Mateju za opravljen obred, pevcem in godbeniku ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala govorniku g. Šeguli za ganljive besede slovesa. Hvala družinam Vidovič in Marinič za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih žalosti.
Z žalostjo in bolečino v srcu njeni najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, dedija in tasta
Jožeta Polajžerja
STANUJOČEGA V ZIDANŠKOVI ULICI 19 A V PTUJU
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, govornikom g. Šegulu, g. Lepeju in g. Kirbišu, župniku Marjanu Feslu, pevcem Feguš, g. Kozelu za odigrano Tišino, gasilcem PGD Draženci za častno stražo in vsem ostalim gasilskim društvom, Društvu gospodinj Draženci, upokojencem Hajdina, Zavodu Dornava, strokovni službi, sindikatom in delavcem Perutnine Ptuj, Vrtcu Ptuj, enotam Vijolica in Mačice, Ptujski tiskarni, patronažni sestri Suzani Burjan, oddelku URL MB in pljučnemu oddelku na Pohorju za lajšanje bolečin ter sestri Marici Brglez za vso skrb in podporo.
Žalujoča žena Pavla, hčerke Jožica in Sonja z družinama ter Nataša
Prazna je hiša in dvorišče in oko zaman te išče. Harmonika tvoja nič več ne poje, vidimo le še sledi, ki so jih ustvarile roke tvoje. Zdaj spočij se v zemljici hladni in vedi, da ne boš nikoli v pozabi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, botra, strica in svaka
Martina Kolednika
IZ MEDRIBNIKA 14 A roj. 09. 08. 1943 t 21. 05. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. dekanu Emilu Dreuu za slovesno opravljen cerkveni pogreb, pevcem MPZ Cirkulane za odpeto sv. mašo in žalostinke, godbeniku za odigrano slovo, govornikoma g. Miru Lesjaku in g. Francu Korenjaku za lepe poslovilne besede, zastavonošu, obema nositeljema križev, gospe Mariji Kelc za molitve in podjetju Mir za opravljene storitve. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju v bolnišnici na Slivniškem Pohorju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Pepika, hčerki Marija z Miranom in Martina z Mitjem,
vnukinja Manuela ter sestri
Hrastovec • Malomarno In neodgovorno dejanje
Črna kronika

Strup ob otroških igralih?
Pred kratkim je prišel v naše uredništvu Jože Karo iz Hrastovca 104 in nam povedal, da je že pred prvomajskimi prazniki ob svoji hiši, le kaka dva metra od otroških igral, našel nastavljeno svinjsko taco, ki je bila posipana z neznanim granulatom, roza in modrikaste barve, po vsej verjetnosti s strupom.
Jože Karo je upokojeni uslužbenec ministrstva za pravosodje, sicer doma na Ptuju, čez poletje pa z ženo Jožico raje živita v svojih Halozah, v stanovanjski hiši v Hrastovcu 109 ali po domače v »Kojuhovi grabi«.
Ko smo ga konec tedna obiskali, je bil še vedno zaskrbljen in negotov, saj mu po tolikem času še vedno ni uspelo najti ustrezne rešitve. Niti tega mu nihče ni mogel povedati, kam naj zastrupljeno taco da, da bo varno pred dosegom otrok in živali, zato je vse skupaj zavil v vrečko in nato dal še v drugo ter zavitek skril v domači hiši na tako mesto, da ni dosegljivo.
»Bilo je dan ali dva pred prvomajskimi prazniki, ko sem ob kozolcu pripravljal teren,
da bi svojim vnukom, ki sem jih pričakoval čez praznike, postavljal šotor. Tik ob kozolci sem na narobe obrnjenem lesenem čebru opazil sveže razsekano svinjsko taco, posipano z nekim modrikastim kristalnim granulatom, nekoliko večjim od drobtin. Zgrozil sem se, saj sem takoj posumil, da gre za nastavljeno zastrupljeno hrano, namenjeno kdove komu. Saj me ne bi tako ujezilo, če ne bi bilo to le slaba dva metra vstran od otroške gugalnice in drugih igral, ki sem jih postavil za vnuke.«
Na koga ste posumili, so morda strup nastavili lovci?
»Ne vem, kdo je to storil, ampak, kdorkoli je, ta ni normalen, saj bi se lahko pripe-
Foto: M. Ozmec
Pogled na dvorišče v Hrastovcu 109, desno je šotor, ki ga je Jože postavil svojim vnukom, tik ob njem pa kozolec, pod katerim je bila nastavljena zastrupljena taca.
Foto: M. Ozmec
Jože Karo kaže prostor na sodčku, na narobe obrnjenem lesenem čebru, na katerem je našel zastrupljeno svinjsko taco.
tilo marsikaj, otroci so radovedni, vse radi poskusijo, ne vem, kar groza me je.«
In kaj ste potem storili z najdeno zastrupljeno taco?
»Vse skupaj sem pazljivo in s pomočjo palice spravil v vrečko in to vrečko zavil še v drugo, tako da je bilo vse skupaj bolj varno. O najdbi sem obvestil tudi moje sosede v Hrastovcu, in ko sem jim pokazal, kaj sem našel, so mi brez odlašanja rekli, naj se pazim, da gre za močan strup, ki naj bi ga včasih uporabljali za zaščito sladkorne pese. Povedali so mi tudi, da je v teh dneh poginil pes, za katerega je veterinar Veselič ugotovil, da je bil hudo zastrupljen, pri neki drugi sosedi pa je zaradi zastrupitve poginilo kar 15 mačk.«
Ste zadevo prijavili po-
Foto: M. Ozmec
Zastrupljena svinjska taca, ki jo je Jože našel tik ob otroških igralih. Čeprav je v dvojni vrečki, se vidi, da je posipana z modrikastim granulatom.
»Seveda, vse skupaj sem odnesel na policijsko postajo v Gorišnici, kjer so mojo izpoved vzeli na zapisnik in mi svetovali, naj se oglasim še na veterinarski inšpekciji. To sem tudi storil, in ko sem v prostorih inšpekcijskih služb
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE Nft NOVO VREDNOSTI
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v vzhodni Sloveniji bo zjutraj rahlo deževalo. V popoldanskem času se bodo v notranjosti pojavljale krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C. V soboto bo zjutraj delno jasno, čez dan se bo od severovzhoda pooblačilo, v vzhodni Sloveniji se bodo že dopoldne pojavljale padavine in se čez dan razširile nad večji del Slovenije, le na Primorskem bo suho.
v Prešernovi ulici dal vrečko s taco na mizo, da bi jim pokazal, kako vse skupaj izgleda, so me brž opozorili, naj to takoj spravim z mize, saj gre zagotovo za strup. Ko sem jim povedal, kje sem to našel, mi je inšpektorica vljudno odgovorila, da oni ne morejo storiti ničesar, če ne vedo, kdo je storilec.«
In kaj ste storili potem?
»Vztrajal sem še naprej, saj ni prijetno nositi ob sebi karkoli zastrupljenega, nekakšen strah in odpor čutiš, zato sem se odpravil še na veterinarsko patologijo, ki je tik ob veterinarski bolnici na Ormoški cesti v Ptuju. Ko sem o najdbi obvestil dva uslužbenca, sta mi vljudno pojasnila, da je treba, če želim izvedeti, ali in s čim je taca zastrupljena, vse skupaj poslati v Ljubljano ter da bi takšna toksikološka preiskava veljala od 3000 do 6.000 evrov.«
Neverjetno, to je res veliko. Kako ste po vsem tem ukrepali?
»Ker si kot upokojenec takega denarja enostavno nisem mogel privoščiti, sem se z zelo slabimi občutki in z veliko negotovosti odpravil pač nazaj domov. Ne vem, kaj naj storim, vse skupaj se mi zdi enostavno povedano neverjetno, pravzaprav na moč neumno. Če so vsi po vrsti ugotavljali, da je po izgledu sodeč taca zagotovo zastrupljena, ne vem, zakaj ni nihče tega dal preveriti. Tega res ne razumem, kajti če gre res za hudo nevaren strup, ki naj bi
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Du pleska casta 10 2000 Man bor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832 »
deloval podobno kot cianka-lij, potem je tako obnašanje državnih organov zame skrajno neodgovorno. Z grozo se sprašujem, ali bi moral kdo umreti, da bi potem vendarle ukrepali. Ali smo občani v takih primerih res prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, po drugi strani pa te kaznujejo za vsako malenkost?!«
Da bi izvedeli kaj več, predvsem pa, da bi dobili odgovor na vprašanje, kdo bi moral omenjeno svinjsko taco, za katero obstaja sum, da je zastrupljena, prevzeti in dati v preiskavo, smo se obrnili na inšpekcijske službe v Ptuju, kjer nam je mag. Darja Mlina-rič pojasnila: »Gospod Karo je prijavil najdbo omenjenega predmeta na Policijsko postajo, ki je tudi obravnavala zadevo in je edina pristojna za obravnavanje takšnega primera. Veterinarska uprava RS je bila o dogodku obveščena tako s strani policije kot s strani g. Kara, ki se je oglasil v prostorih VURS OU Ptuj, kjer mu je bilo pojasnjeno delovanje in pristojnost Veterinarske uprave RS. Glede na navedeni dogodek bi morala v skladu s svojimi pooblastili v okviru svojih možnosti posredovati policija.«
Za pojasnilo pa smo zaprosili tudi komandirko Policijske postaje Gorišnica Otilijo Medved, ki nam je pojasnilo tudi obljubila, vendar smo pred zaključkom redakcije prejeli njeno elektronsko sporočilo, da ona v zvezi s tem ne more dajati nobene izjave, ker je na policijski upravi Maribor za stike z javnostmi zadolžen Bojan Kitel, zato naj za pojasnila prosimo njega. To smo tudi storili, vendar do zaključka redakcije še nismo prejeli odgovora. Zagotovo pa ga bomo objavili, brž ko ga bomo prejeli.
M. Ozmec
S motorjem v traktor
16.	maja ob 18.50 je 18-letni moški iz okolice Ormoža vozil traktor po lokalni cesti iz smeri Vuz-metincev v smeri Miklavža. Ko je izven Zasavcev pripeljal po klancu navzdol v levi, oster nepregledni ovinek, je iz nasprotne smeri pripeljal 14-letni voznik kolesa z motorjem iz okolice Ormoža, ki je na zadnjem sedežu peljal vrstnika. Voznika nista upoštevala pravil o srečanju in se z vozili nista umaknila na skrajno desno stran vozišča ter nista zmanjšala hitrosti vožnje ali se po potrebi ustavila. Posledica tega je bila, da je voznik kolesa z motorjem s sprednjim delom kolesa z motorjem trčil v stopnico traktorske kabine in v pnevmatiko zadnjega levega kolesa in nato skupaj s potnikom padel po asfaltnem vozišču. Voznik traktorja je po trčenju zapeljal v desno izven vozišča, s prednjimi kolesi preko 80 cm globokega obcestnega jarka, kjer je trčil v travnato pobočje in tako obstal. V prometni nesreči se je voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodoval, njegov sopotnik pa lahko.
S kolesom v jarek
17.	maja ob 0.05 je 68-letni moški iz okolice Ormoža vozil kolo v naselju Grabe. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je zapeljal desno izven vozišča v obcestni jarek, globok približno dva metra, ter tam obležal. Tako ležati ga je našla mimoidoča in takoj obvestila reševalce. Moški je bil nato z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj, kjer so ugotovili, da se je v prometni nesreči hudo telesno poškodoval.
Tatvine, ropi
V noči s 14. na 15. maj je neznani storilec vlomil v prodajalno z očali na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil večjo količino sončnih očal. Premoženjska škoda znaša več kot 10.000 evrov.
21. 5. 2009, ob 5.50 uri so policisti PP Gorišnica v bližini Zavrča kontrolirali sedem oseb. V postopku so ugotovili, da so osebe državljani Bosne in Hercegovine, kateri so istega dne okoli 3. ure nedovoljeno izven mejnega prehoda prestopili državno mejo s Hrvaško. Tujci pri sebi niso imele listin za prehajanje državne meje. Policisti so jim izrekli globo in jih izročili hrvaškim varnostnim organom
Napihal je ...
21. maja ob 13. uri so policisti PP Ptuj na Maistrovi ulici v Ptuju ustavili 49-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,72 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Prepovedane substance
20. maja ob 19.15 je na vstop v Republiko Slovenijo, na Mednarodni mejni prehod Gruškovje kot sopotnik v osebnem avtomobilu pripotoval 34-letni državljan Bolgarije. Pri temeljiti mejni kontroli vozila je policist v prtljažniku v PVC vrečki odkril 40 x 100 mg ampul testosterona in 200 x 5 mg tablet stanozolol, ki spadata med nedovoljene snovi v športu. Bolgaru so policisti snovi zasegli in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju.
Zasegli avtomobil
25. maja ob 23.20 so policisti Postaje mejne policije Gruškovje 38-letnemu državljanu Poljske zasegli osebni avtomobil VW sharan 1,9 tdi, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je bilo navedeno vozilo ukradeno na Poljskem v letu 2007. Policisti bodo osumljenca kazensko ovadili na državno tožilstvo.