Leto XXV. 6t. 12
Ptuj, 30. marca 1972
Cena 0,70 din
Za boljšo
zdravstveno službo
Jutri, 31. marca popoldne bo
9. redna in razširjena seja plenuma
občinskega sveta ZSS Ptuj. Obravna-
vali bodo probleme zdravstva in
nadaljnjega razvoja zdravstvene služ-
be v ptujski občini ter o nalogah v
akciji za združitev zdravstvenega
zavarovanja delavcev in kmetov. Za
sejo je komisija za zdravstveno in
higiensko-tehnično varstvo, ki de-
luje pri občinskem svetu zveze sindi-
katov Ptuj, pripravila obširno gra-
divo s predlogom stališč - z name-
nom, da o gradivu udeleženci seje
predhodno razpravljajo v svojih or-
ganizacijah sindikata in s samo-
upravnimi organi.
Iz gradiva povzemamo nekaj misli
in ugotovitev:
Vodstva, samoupravni organi in
družbenopolitične organizacije v
Zdravstvenem domu Ptuj in v sploš-
ni bolnišnici dr. Jožeta Potrča v
Ptuju so vlagah vse napore za uspeš-
no in učinkovito zdravstveno var-
stvo in zdravljenje občanov. Kljub
stalnim materialnim, kadrovskim in
organizacijskim težavam je bil dose-
žen viden uspeh pri razvoju zdrav-
stvene službe. Komisija nadalje ugo-
tavlja, da sedanji prostorski, kadrov-
ski in stanovanjski problemi, tako v
zdravstvenem domu kot v splošni
bolnišnici, zaviralno vplivajo na nor-
malni razvoj zdravstvene službe. Re-
ševanje teh problemov ni mogoče
prelagati na čas, ko bo dograjen
cirurgični oddelek in zgrajen nov
zdravstveni dom. Takšno odlaganje
bi lahko imelo težje posledice za
razvoj celotne zdravstvene službe,
ampak je treba tisto, kar se da
urediti že prej, začeti tudi takoj
uresničevati.
Komisija meni, da hi morali vsi
dejavniki v občini, zlasti pa še
občinska skupščina začeti resneje in
konkretno uresničevati program raz-
voja zdravstvene službe na območju
občine. Že pred dograditvijo novega
zdravstvenega doma je potrebno
omogočiti normalno poslovanje
zdravstvenim delavcem, priskrbeti
ustrezne ordinacije za splošno am-
bulantno službo, delovanje speciali-
stičnih služb, obratnih ambulant in
dispanzer za medicino dela. "Tri
sestavi programa razvoja zdravstvene
službe je treba upoštevati tudi ka-
drovske in stanovanjske probleme,
ki bodo nastah z morebitno izena-
čitvijo pravic kmečkih in delavskih
zavarovancev.
Glede investicij v zdravstvTi ko-
misija meni, da bi morali že letos
podvzeti vse, da se dogradi prizidek
kirurgiškega oddelka splošne bolniš-
nice dr. Jožeta Potrča in da se
pripravi   idejni  projekt  za  novo
zgradbo zdravstvenega doma, ob
tem pa predvidi tudi način zbiranja
sredstev za financiranje te precejšnje
investicije. Prihodnje leto mora biti
pripravljena vsa strokovna doku-
mentacija, tako, da se bo že lahko
začelo z gradnjo prve etape novega
zdravstvenega doma.
Komisija tudi meni, da so družbe-
no-politični in samoupravni dejav-
niki v občini, prav tako pa tudi
občani, premalo seznanjeni s celovi-
to problematiko v zdravstvu, pre-
malo vejo o pogojih dela in drugih
problemih zdravstvene službe, za-
radi tega pa tudi pride včasih do
nesporazumov.
Ob tem še velja povedati, da
ptujska zdravstvena služba v celoti
pokriva območje občin Ptuj in
Ormož z okrog 84.500 prebivalci,
bolnišnica pa še nekatera območja
sosednjih občin. Značilnost tega
območja je tudi visok odstotek
kmečkega prebivalstva, v občini
Ptuj okrog 44 %, v občini Ormož pa
kar 64 odstotkov. Vsa leta po vojni
se s tega območja stalno odseljujejo
mladi ljudje, ostajajo starejši ljudje,
kar ima za posledico tudi višjo
umrljivost od rojstev. Celotno ob-
močje občine Ormož, v ptujski
občini pa Haloze in Slovenske go-
rice je torej območje praznenja in
odmiranja prebivalstva. Naseljeno je
celotno območje s slabimi promet-
nimi zvezami, kar zahteva široko
mrežo ambulant po terenu in otež-
koča učinkovitejšo organizacijo
zdravstvene službe.
F. FIDERŠEK.
Zaživel je klub
gospodarstvenikov
v Ptuju je bilo že precej dolgo
čutiti potrebo po organiziranem
sestajanju vodilnih ljudi iz delovnih
organizacij, ustanov in zavodov ptuj-
ske občine. Naposled je prejšnji
petek do tega le prišlo. Sklicatelj
prvega delovnega sestanka direktor-
jev je bil občinski sindikalni svet
Ptuj. Vsekakor koristni razgovor je
bil v dvorani gostišča Haložan.
Franjo Rebemak, predsednik
skupščine občine Ptuj je najprej
govoril o zbiranju in porabi letošnjih
proračunskih sredstev v ptujski ob-
čini. Povedal je, da bodo znašali
letošnji bruto proračunski dohodki
okoli 66 milijonov dinarjev. Po-
udaril je tudi splošno težnjo, da v
tem letu gospodarstva ne bi smeli
obremenjevati v večji meri, kot je
bilo obremenjeno lani.
Razprava je bila potem najprej
usmerjena na področje razpoližljivih
sredstev za vzdrževanje in moderni-
zacijo cest v občini. Glede na
izredno dolgo cestno kačo, ki se vije
skozi ptujsko občino, bi rabih ne-
dvomno več denarja kot bo na
razpolago. Razpravljavci so se za-
vzeli, da bi morala dobiti občina več
„cestnega" denarja od zadnje po-
dražitve bencina.
Razpravljavci so si v nadaljevanju
razprave nabirah ,,kondicijo" tudi
na področju športa v občini. Menili
so, da bi bilo nujno potrebno
ustanoviti občinsko telesnovzgojno
skupnost. Delovne organizacije pa bi
naj prispevale za razvoj telesne kul-
ture , dve promili od dohodka pod-
jetja. V ta ah podobni drugi občin-
ski sklad bi naj delovne organizacije
prispevale tudi sredstva za pomoč
drugim organizacijam in društvom.
V razgovoru so poudariU, da je
potrebno narediti konec nenehnim
prošnjam in podajanju kljuk pred-
stavnikov različnih društev in orga-
nizacij, ki iščejo sredstva za svojo
dejavnost v delovnih organizacijah.
Podjetja te pomoči tudi v bodoče
ne bodo odrekala le, da naj bo ta
pomoč bolj organizirana in usmer-
jena k dejanskim potrebam, kjer se
bo ta pomoč najbolj ,,obrestovala".
Razprava je v nadaljevanju ne-
koliko „izvrtala" vrtino na Turni-
šču, kjer je že več let govora o
izgradnji termalnega kopališča. Po-
udarili so, da je potrebno čimprej
nadaljevati raziskave in storiti vse,
da bo dolgoletna želja Ptujčanov in
okoličanov čim prej uresničena. (O
tem smo v Tedniku pred nedavnim
že obširno poročali.)
V zvezi z reaktiviranjem vrtine v
Turnišču, so opozorih tudi na drugi
zaenkrat samo še obatajoči-turistič-
ni paradiž, ki se ponuja ob izgradnji
nove ceste Ptuj-Macelj. Tu ne bi
smeli predolgo omahovati, saj se
lahko v nasprotnem primeru odpelje
po novi cesti, ki bo obšla Ptuj, -
marsikateri turistični dinar, ki bi
lahko ostal v ptujski občini. . .
Opozorili so tudi na problem
železniškega prehoda na Osojnikovi
cesti v Ptuju, ki v zadnjih letih ni
samo zavora za naraščajoči promet,
temveč je hkrati tudi izredno nevar-
na točka, kjer je izgubilo" doslej
življenje že več ljudi.
Razgovor je nanesel tudi na po-
dročje požarne varnosti v ptujski
občini. Sicer prizadevna gasilska
društva imajo šibko materialno
opremo, ki jo bo nujno potrebno
okrepiti. Ob tem so posebej omenili
pomembno vlogo gasilskega društva
Ptuj, ki pokriva takorekoč celotno
območje občine . . .
Tovrstni sestanki vodilnih ljudi iz
gospodarstva ptujske občine, bodo
vsak prvi ponedeljek v mesecu.
Klub gospodarstvenikov ptujske
občine je torej shodil, mi pa mu
lahko zažeUmo uspešno in ustvar-
jalno pot. -eks-
vreme
DO NEDELJE, 9. APRILA 1972
Polna luna je bila včeraj,
29. marca ob 21.05. Napoved: Bo
vetrovno, hladneje, spremenljivo,
oblačno, vmes sončno, plohe. Po
prvem aprilu bodo še snežne
plohe, vendar bo sneg sproti
skopnel.
ALOJZ CESTNIK
GLAVNI DIREKTOR IMPOLA
zaprosil
za razrešnico
V torek 28. marca je bila na seji
delavskega sveta Industrije metalnih
polizdelkov iz Slov. Bistrice prečita-
na prošnja za razrešitev glavnega
direktorja Štefana Podričnika, ki to
podjetje vodi že 20 let. Ker na seji
ni bil prisoten (službeno odsoten v
Švici) organi upravljanja na predlog
družbeno političnih organizacij pod-
jetja o razrešitvi niso razpravljali.
Sprejet je bil sklep, da bo delavski
svet o zadevi sklepal do 5. aprila
1972.
Slišali smo, da je glavni direktor
na sestanku družbeno političnih
organizacij navedel razloge za tako
odločitev v naslednjih petih točkah:
1. Osebni razlogi, ki nimajo vpliva
na podjetje
2. Osebne dileme v zvezi z vpraša-
njem koncepta nadaljnjega razvoja
podjetja in sodelovanja z drugimi
podjetji.
3. Osebni razlogi, ki izvirajo iz
očitkov nekaterih posameznikov v
višjih organih, kar lahko škoduje
podjetju.
4. Medsebojni odnosi in zaupanje
v podjetju so v krizi.
5. Kot član ZK se strinja s
političnimi in gospodarskimi kon-
cepti Jugoslavije, ne strinja pa se z
izvajanjem te pohtike.
ts
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
Žena - družbena
delavka
v soboto dopoldne je bila v
narodnem domu v Ptuju druga kon-
ferenca sekcije za družbeno aktiv-
nost žensk pri občinski konferenci
SZDL Ptuj. Kot gostji sta se udele-
žili konference Valentina Tomljeto-
va, podpredsednica RK SZDL in
Lojzka Stropnikova, republiška po-
slanka, sicer Ptujčanka. Kot edini
moški gost je bil na konferenci
(poleg dveh časnikarjev) še Jože
Stropnik, podpredsednik občinske
konference SZDL Ptuj.
Lizika Lackova, predsednica kon-
ference za družbeno aktivnost žensk
je uvodoma analizirala delo konfe-
rence in aktivnost žensk v občini
nasploh - v lanskem letu. V svojih
izvajanjih je ugotavljala živahno de-
javnost ob kateri pa so bile ženske v
svojih prizadevanjih vse preveč
osamljene pri problemih, ki niso
samo ženski temveč splošno - druž-
beni.
Zvonka Kneževič, inž., je pripra-
vila skrbno pripravljen referat o
„Ženi družbeni delavki". Z zaskrb-
ljujočimi podatki je okrepila ugoto-
vitev, da je žena, mati - delavka še
vedno preveč in ne po svoji krivdi,
zunaj okvirov skupščinskih in dru-
gih samoupravnih organov. Med dru-
gim je to trditev ilustrirala z ugoto-
vitvijo, da ni v skupščini občine Ptuj
niti ene ženske - odbomice. Ta
slika je nekoliko bolj spodbudna v
svetih krajevnih skupnostih, v ne-
katerih gasilskih društvih in drugih
organizacijah.
. Očitna in dovolj zgovorna je ugo-
tovitev, da je ženska v vlogi matere,
gospodinje, delavke in samouprav-
Ijavke - preveč obremenjena. Da bi
jo nekoliko razbremenih, pa delamo
to tam, kjer ji doslej še nismo daU
možnosti, da bi se bolj uveljavila.
„Razbremenjujemo" jo v vlogi sa
moupravljavke, namesto, da bi bila
ta razbremenitev v organiziranem
otroškem varstvu, celodnevnem bi-
vanju otrok v šoli in na drugih
področjih.
Zora Ilovarjeva je govorila o pre-
hrani otrok. Povedala je, da je v
Halozah in Slovenskih goricah iz-
redno velik odstotek nedohranjenih
otrok - okoli 75 odstotkov.
Mimica Šegulova iz Polenšaka je
opozorila na problem pitne vode na
Polenšaku in vprašala, kdo je kriv,
da pred leti zgrajena cisterna na
Polenšaku ne služi svojemu namenu.
Gradnja cisterne je stala okoli
90.000 din, koristi pa ni takorekoč
nobene. Občani razmišljajo, da bi
zgradili nov vodovod. Pričakujejo,
da jim bo pomagala pri tem tudi
skupščina občine.
Tovarišica Golobova iz I^ajšperka
je z vso odgovornostjo dejala, da se
bodo morah ptujski pa tudi drugi
družbeni dejavniki bolj zavzeti in
povprašati, kakšno je življenje, pred-
vsem pa otrok - v teh krajih.
Katica Bračkova ja dejala, da naj
bodo ženske predvsem in vsaj v
tistih samoupravnih in drugih or-
ganih, kjer se odloča o usodi otro-
škega varstva in drugih vprašanjih, ki
neposredno zadevajo njih.
Marica Fajtova je med drugim
dejala, da bo potrebna za rešitev
vseh problemov, ki tarejo zaposleno
ah ,,nezaposleno" mater - širša
družbena skrb, o kateri že' dolgo
govorimo in žal premalo storimo.
Seveda pa se bodo morale ženske
tudi same z vso potrebno skrbjo in
odgovornostjo vključiti v njihovo
reševanje.
Ob koncu razprave sta spregovo-
rih ptujskim ženskam tudi gostji
Tina Tomljetova in Lojzka Strop-
nikova.
Naj povemo še to, da so pozdravili
konferenco ptujski pionirji iz osnov-
ne šole Franca Osojnika, ki so
pripraviU tudi krajši kulturni spored
-eks-
Do 1975.
leta sto
preusmerjenih
kmetij
Strokovna služba obrata za ko-
operacijo pri KK Ptuj je izdelala
srednjeročni program razvoja privat-
nega kmetijstva v ptujski občini. Po
tem programu naj bi do 1975. leta v
ptujski občini preusmerih 100 pri-
vatnih kmetij. Vsekakor zahteva
preusmeritev tako številnih kmetij
izdatna finančna sredstva, po pred-
računu 13,521.640 dinarjev. Zato je
ta razvoj odvisen od hranilno
kreditne službe obrata za koopera-
cijo, kjer vlagajo svoj denar kmetje
sami, od deleža poslovnih bank in
tudi od sredstev iz repubhških virov.
Po predlogu strokovne službe bi
se na našem območju formirali
naslednji tipi tržnih kmetij:
Prva in verjetno najštevilnejše
bodo živinorejske kmetije. Postale
bi tržni proizvajalec pitane živine in
mleka. Za formiranje takih kmetij
so potrebne primerne travniške in
njivske površine, za pridelovanje
voluminozne krme in primerni pro-
stori za pitanje živine in za proiz-
vodnjo mleka. Ta proizvodnja pa
mora imeti zagotovljeno prodajo za
daljšo dobo in pod ugodnimi pogoji,
kar je v sklopu s KK Ptuj možno
doseči. Površin, ki so zaradi kolo-
barjenja in drugih prihk ne bi
uporabljale za proizvodnjo krme za
lastno čredo, bi izkoristili za proiz-
vodnjo žit in vrtnin, s tem da bi bile
tudi te kulture podvržene v proiz-
vodni program, ker bi si tako lažje
zagotovili prodajo pridelkov.
Druga vrsta kmetij naj bi bila
vinogradniško-sadjarska. Ta tip kme-
tije pogojuje tradicijo proizvodnje v
Halozah in Slovenskih goricah. Ven-
dar je preusmeritev take kmetije
pogojena z večjimi finančnimi sred-
stvi. Zraven tega pa zahteva tak tip.
kmetije tudi trajnejše vlaganje, ker
je moč proizvesti tržne pridelke šele
po nekaj letih. Verjetno pa ne bo
moč zgraditi čiste vinogradniško-
sadjarske kmetije, ker bi ostalo tako
precej zemlje neizkoriščene, ampak
bo treba tako kmetijo usmeriti tudi
v proizvodnjo lešnikov. Zelo primer-
na obhka pa bi bila tudi pitanje telet
do 20 kg, ker bi lahko tako bolj
izkoristih delovno silo, istočasno pa
bi bil to tudi vir dodatnega zaslužka,
zraven tega pa predstavlja ta proiz-
vodnja velik del proizvodnje obrata
in zaslužek 85 kmetijam v občini.
Mnogi kmetje zahtevajo, da naj se
kreditirajo tudi tako imenovane
strojne skupnosti, kjer gre za sku-
pinsko nabavo kmetijskih strojev.
Usmerjene kmetije zahtevajo dodat-
no mehanizacijo, kot so kombanji
za spravilo silaže, strojne hnije za
koruzo in podobno. Največji interes
za formiranje takih skupnosti je v
Sesteržah, v Majšperku, Levanjcih,
Markovcih, v Dornavi in v Sp. Ve-
lovleku.
Vsa ta preusmeritev kmetij pa je,
kot smo že omenih, pogojena z
razpoložljivimi tlnančnimi sredstvi,
saj bi bilo za gospodarska poslopja
vložiti 6,125.000 dinarjev, v zame-
njavo krav molznic 727.640 dinar-
jev, za stroje in opremo 6,044.000
dinarjev in v nasade 625.000 dinar-
jev. Od teh sredstev bi že v
letošnjem letu rabiU 4,307.000
dinarjev. V poznejših letih pa bi se
višina teh sredstev postopoma
zmanjševala in bi za leto 1976 rabih
samo še 65.00 dinarjev.
Od sto predvidenih kmetij so
orientacijski programi za 26 kmetij
že narejeni in se nekatere tudi že
preusmerjajo. V kohkor bo tak
akcijski program tudi sprejet bo
strokovna služba pri kombinatu na
željo kmetov izdelala potrebno
dokumentacijo, hkrati pa bo načrt-
no spremljala rezultate dosedanjih
vlaganj v kmetije.
-mn-
Kdaj bo pritekla v Slov. Bistrico
kvalitetna pitna
voda iz Sikol
To vprašanje smo zastavili Stanetu
Tišlarju, direktorju Komunalnega
podjetja Slovenska Bistrica, ki je
investitor gradnje novega vodovoda
za Slovensko Bistrico.
Dela pri gradnji novega vodovoda
so v teku. Prva etapa del, to je
gradnja črpališča v Šikolah, cevovod
skozi Pragersko do Velenika in
gradnja rezervarja v Veleniku bo
gotova v juUju ali avgustu 1.1.
Kateri kraji bodo dobili iz rezer-
varja v Veleniku?
Pragersko, Gaj, obe Polskavi,
Leskovec, Rače, Cirkovce in ostala
okohška naselja.
Vodovod se bo gradil v dveh
etapah. Ah so sredstva za celotno
investicijo zagotovljena?
Prva etapa izgradnje bo stala
okrog 350 milj. S dinarjev. Sredstva
za prvo etapo so zagotovljena,
drugače pa je z drugo etapo od
Velenika do Slovenske Bistrice, kar
bo veljalo nadaljnjih 280 milijo-
nov S dinarjev. Za drugo etapo
gradnje, ki bi se morala nadaljevati
že letos in naslednje leto končati,
imamo le 60 milj. dinarjev, se pravi
manjka še 220 milj. S dinarjev.
Kako boste potrebna sredstva
zagotovili?
Tega sedaj še ne vem. Za 200
milijonov dinarjev smo se prijaviU na
republiški natečaj, vendar smo dobi-
U le 60 milijonov. Lokalnih sredstev
v letošnjem letu ne moremo zbirati,
ker so podjetja sprejela obvezo za
vročitev sredstev za gradnjo prve
etape. Banka pa tudi nima več
sredstev.
Katera podjetja so sprejela obvezo
za vročitev sredstev za gradnjo
vodovoda in koliko?
Z večjimi zneski so se obvezala:
Granit 20 milijonov. Steklarna 20,
LIO 20, GO 20, Planika 15, EMMI
15, Tovarna olja 10, Kemocid 10,
ŽTP 10, Vodna skupnost DRAVA-
MURA 8, Povrtnina 5, Mlekarna 5
milijonov itd. . ., seveda vse v starih
dinarjih. Žal pa je dosti takih, ki ne
izpolnjujejo pogojev za vročitev
sredstev in jih banka ne more
sprejeti. Med takimi je tudi Impol,
ki je sicer obljubil 50 milijonov S
dinarjev.
Če bo program za gradnjo vodo-
voda uresničen, kar menimo, da
mora biti, ah bo Komunalno pod-
jetje zmoglo odplačevanje kredi-
tov?
Letne anuitete bodo znašale
okrog 60-65 milj. dinarjev. Pri
sedanjih cenah vode pa Komunal-
nemu podjetju ostaja za ta namen le
40-45 milijonov dinarjev. Mi pa smo
že dah zahtevek SO za podražitev
vode od sedanjih 90 par na 1,30
dinarja za gospodinjstvo in od 2,60
na 3,20 dinarjev za industrijo. V
kohkor bodo te cene sprejete, bo
podjetje lahko odplačevalo kredite.
Kaj, če podražitev ne bo spreje-.
ta?
Skupščina občine je dala garanci-
jo za razliko.
Za kohko let bo zadostoval novi
vodovod?
Do leta 2000. Po novih ceveh bo
priteklo 117 htrov vode v sekundi.
Iz naravnega izvira nad Zg. Bistrico,
kjer je sedaj črpahšče, priteče 8
htrov v sekundi. Ostalo vodo sedaj
zajemamo iz bistriškega potoka, ki
jo mehanično čistimo in kloriramo.
Največje težave so zato ob nalivih in
v času večjega deževja. Voda iz
Šikol pa je kvalitetna in ni potrebno
nobeno čiščenje.
In na koncu: ali dela po programu
ne kasnijo?
Res je. Z deh prve etape bi že
morah končati. Zastoj pa je nastal
na repubhškem sekretariatu, ki je
lokacijsko dovoljenje pisal „samo"
od maja do oktobra. Zaradi tega
uveljavlja izvajalec gradbenih del
GRANIT že 20 milj. S dinarjev na
račun podražitev.
Hvala za pogovor tov. direktor.
Zehmo vam v imenu občanov
Slovenske Bistrice in okolice, ki
bomo kvalitetno in ,,zdravo" vodo
pili iz novega vodovoda, da bi
program gradnje čimprej uresničih
in da bi tudi vi osebno prenehah
uporabljati naslednje leto „mleko"
iz bistriškega vodovoda.
tf
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
STRAN 3
USKLAJENA
AKCIJA
Na posvetu predsednikov komisij
pri posameznih družbenopolitičnih
organizacijah in skupščini občine
Ptuj, ki ga je vodil sekretar komiteja
ZKS Franc TETICKOVIC, so se do-
govorili za vsebinsko in organizacijsko
usklajeno akcijo pri uveljavljanju
ustavnih dopolnil v delovnih organiza-
cijah. To velja predvsem za 21. do 23..
dopolnilo ustave SFRJ in 26. do 30.
dopolnila ustave SRS. Pri tem gre tudi
za mobilizacijo vseh družbenopolitič-
nih dejavnikov in strokovnjakov v
občini in v delovnih organizacijah, da
se ta izredno pomembna naloga uspeš-
no izvede v korist nadaljnjega razvoja
samoupravljanja in v interesu delav-
skega razreda. Te naloge ne smemo
prepustiti stihiji, da bi vsaka delovna
organizacija ustavna dopolnila tolma-
čila in prilagajala po svoje. Izkušnje
pri uveljavljanju 15. ustavnega amand-
maja so to potrdile, saj so takrat v
marsikateri delovni organizaciji delav-
ci pri neposrednem odločanju več
izgubili kot pa pridobiU, ker si je
dejansko odločanje prisvojil strokovni
vrh s svojimi poslovnimi odbori ipd.
Na posvetu so se dogovorili o
naslednjih skupnih nalogah:
- Skupščina občine Ptuj naj skup-
no z družbenopolitičnimi organi-
zacijami skHče v aprilu posvet z
direktorji in predsedniki delavskih
svetov vseh delovnih organizacij in se
z njimi konkretno dogovori o načinu
in vsebini uveljavljanja ustavnih dopol-
nil. Na posvet se naj povabi tudi
Zvone Dragan, predsednik komisije za
ekonomska vprašanja in socialno poli-
tiko pri CK ZK Slovenije.
V čim krajšem času je treba v vseh
delovnih organizacijah ustanoviti ko-
misije za pripravo samoupravnih aktov
v skladu z ustavnimi dopolnili. Komi-
sije imenujejo delavski sveti, ki se jim
priporoča, da vanje vključijo poleg
strokovnih delavcev tudi predstavnike
družbenopolitičnih organizacij. Po-
drobnejša navodila v zvezi s tem bo
poslal občinski svet zveze sindikatov
Ptuj vsem delovnim organizacijam.
- Komisijo za samoupravne odnose
in notranjo zakonodajo delovnih orga-
nizacij pri skupščini občine Ptuj je
potrebno kadrovsko dopolniti pred-
vsem s predstavniki družbenopoUtič-
nih organizacij, ki naj poskrbijo, da
bodo njihovi predstavniki v komisiji
tudi aktivno delovah.
- Občinski svet ZSS Ptuj pripravlja
prvo konferenco sindikatov ptujske
občine o aktualnih vprašanjih samo-
upravljanja. V zvezi s tem so se
predsedniki komisij ZKS, ZSS in "MS
dogovorili, da bodo sestavili enotni
vprašalnik za zbiranje podatkov o
samoupravnih odnosih v delovnih or-
ganizacijahptujske občine. Na osnovi
tega bodo člani vseh komisij enotno
sodelovali pri zbiranju in pripravi
gradiva.
Naloge so tako dobro zastavljene in
razdeljene, treba jih bo tudi dosledno
opraviti, to pa je najvažnejše. Pri tem
prav gotovo ne bo šlo lahko in gladko.
Treba je vedeti, da uveljavljanje ustav-
nih amandmajev ah dopolnil v bistvu
pomeni novo revolucijo za uveljavlja-
nje samoupravljanja, revolucija pa po-
meni boj. Ta boj pa ne bo uspešen, čc
se vanj ne bodo aktivno vključili vsi
delavci in delovni ljudje, saj gre v prvi
vrsti za uveljavitev pravic neposred-
nega odločanja, ki jim jih dajejo
ustavna dopolnila; to pravico pa sije
treba izbojevati v konkretni praksi in
v vsaki delovni organizaciji posebej.
FRANC FIDERSEK
Osebni dohodki in hranilne
knjižice
izplačevanje osebnih dohodkov je cesto problem
V zadnjem času se veča število
delovnih organizacij, ki imajo velike
težave z izplačevanjem osebnih do-
hodkov. Za dan, ki je običajen za
izplačilo, si namreč na svojem žiro
računu ne morejo zagotoviti dovolj
sredstev, prav tako pa tudi banka ni
vedno v stanju, da bi mogla v ta
namen odobriti kredit, ker tudi tej
zmanjkajo sredstva. Razumljivo, da
zaradi tega prihaja v prizadetih
kolektivih do nezadovoljstva, ki se
kaže v raznih oblikah in se stop-
njuje, kolikor dalj časa ne pride do
izplačila.
nelikvidnost
ne popušča
Medsebojna zadolžitev delovnih
organizacij je takorekoč dosegla
maksimalno višino. Ogromen del
obratnih sredstev je »zamrznjen" v
dolžnikih in zalogah, ki se obrača
vedno počasneje in le mali del se
preliva in prihaja na žiro račun in ta
del je cesto premah, da bi zadosto-
val za' pokritje osebnih odhodkov z
vsemi obveznostmi. Ce pa ima de-
lovna organizacija žiro račun še
blokiran zaradi drugih neporavnanih
obveznosti, je situacija še težja. O
vzrokih, ki ,so privedli do takega
stanja.-^e bilo že mnogo napisanega.
Podvzeti so ukrepi, ki bi naj odpra-
vili ali vsaj omilili nelikvidnost,
vendar pozitivnih učinkov je za-
enkrat bore malo. Skratka, nelikvid-
nost je povzročila skrajno zmanjša-
nje sredstev na žiro računih in s tem
tudi na računu področne banke.
Težave s sredstvi pa niso le v ožjem
področju, temveč se pojavljajo po
vsej Sloveniji, oziroma državi. Zato
so nekatere poslovne banke v Slove-
niji že v preteklem letu pristopile k
reševanju tega problema s tem, da so
sporazumno z delovnimi organizaci-
jami spremenile dosedanji način iz-
plačevanja osebnih dohodkov. Naj-
večji uspeh pri tem je dosegla KB
Koper, sledi področje Novega mesta
in Kranja.
v čem je sprememba
izplačevanja od?
Dejstvo je, da dosedanji način
izplačevanja v denarju ni najboljši,
zlasti ne v sedanji situaciji. Delavec
namreč prejme svoj zaslužek takoj v
denarju, z njim pa mora pokrivati
svoje življenske potrebe dalj časa,
oziroma mesec dni do novega pre-
jemka, ker pomeni, daje del denarja
začasno izvzet iz prometa. Zakaj?
Prav gotovo noben delavec ne po-
troši vsega zaslužka še isti dan, ko ga
je prejel, ampak ga uporablja po
svoji odločitvi in potrebi postopoma
v naslednjih dneh ali tednih. Ves ta
vmesni čas pa nosi gotovino pri sebi.
Nošenje gotovine pri sebi pa po-
meni, da je za ta čas izven kroženja
in ne prinaša nobene koristi posa-
mezniku, pač pa družbeno škodo,
ker doprinaša k poslabšanju likvid-
nosti. Pri tem moramo namreč
upoštevati več tisoč zaposlenih in
skupno vsoto denarja, kijih ti tisoči
drže pri sebi. Ta negativen pojav je
moč zelo zmanjšati tako, da izpla-
čilo osebnih dohodkov ne bi bilo v
celoti takoj v gotovini, ampak le oni
del, ki ga delavec rabi takoj, dočim
bi oni del prejemkov, ki ga bo rabil
v naslednjih dneh ali tednih prejel
tako, da bo vpisan v hranilno knji-
žico. Ako pa delavec ne namerava
nobenega dela prejemka takoj upo-
rabiti, se lahko odloči, da se mu
vpiše ves dohodek v hranilno knji-
žico. S takšnim načinom izplačeva-
nja osebnih dohodkov so nekatere
poslovne banke v Sloveniji s sodelo-
vanjem področnih delovnih organi-
zacij že dosegle velike rezultate in
na področjih, ki so že omenjena, ni
težav z izplačevanjem osebnih do-
hodkov. Pri teh bankah se je namreč
stanje hranilnih vlog toliko poveča-
lo, da so vedno sposobne odobriti
kredite onim organizacijam, ki same
ne bi imele dovolj sredstev.
kako bo s takimi
hranilnimi vlogami?
Kakor druge banke v Sloveniji se
je tudi Kreditna banka v Ptuju
odločila, doseči gornji način izpla-
čevanja OD. Bili so že razgovori s
predstavniki 4 gospodarskih organi-
zacij, ki so pokazali polno razume-
vanje in pripravljenost za sodelova-
nje. Vsekakor je potrebno, da so o
tem seznanjeni vsi delavci in da se ti
odločajo sami, zlasti glede zneska,
ki se naj vpiše v hranilno knjižico.
Banka bo vsem delavcem izstavila
nove  hranilne knjižice in jih ob
prvem vpisu vloge izročila delavcem.
Z vpisanim zneskom vsak delavec
prosto razpolaga in ga lahko trosi po
svoji volji. Denar bo lahko dvigal
kadarkoli v banki ali pri najbližji
pošti. Banka ima namen preiti na
opisano izplačevanje OD pri vseh
delovnih organizacijah, vendar po-
stopoma, ker ta akcija predstavlja za
banko znatno povečanje dela. Ob
tem je treba poudariti, da bodo te
hranilne vloge izenačene z ostalimi
vlogami in jih bo banka obrestovala
po 7,5%. Dalje je treba poudariti, da
pri tem ne gre za pravo varčevanje,
ampak samo za to, da delavec ne
nosi ves mesec denarja v svojem
žepu, temveč ga ima krajši ali daljši
čas na hranilni vlogi. Pri tem ni
važno, ali bo denar porabil že prvi
teden ali šele na koncu meseca,
važno je le, da ostane vsaj nekaj
časa, pa četudi en dan ah dva.
Bodočnost bo pokazala, da bo ven-
darle ostal znaten znesek stalno
naložen in da bo z meseca v mesec
verjetno večji, ob koncu leta pa se
bo povečal še za obresti, kijih sicer
ne bi prejel.
odpiramo tudi tekoče
račune občanov
Delavci in ostali občani imajo
možnost, da odprejo pri KB Ptuj
svoj tekoči račun in da se poslužijo
(Nadaljevanje na 15. strani)
Kakšne cene kruha
po juniju?
Do 30. junija letos ne bi bilo treba
spremeniti cen moki, kruhu in
drugim izdelkom iz moke. Takšen
predlog je zvezni izvršni svet posre-
doval zvezni skupščini in ta je zakon
sprejela po hitrem postopku. S tem
je naša vlada popolnoma odstopila
in ni dovohla formiranja ekonomske
cene za moko, kot je to storila npr.
z rasthnskim oljem. Cene moke
bodo ,,branih" s kompenzacijo
(doplačilom) v dosedanjem znesku,
to je 0,24 din za kilogram.
Takšen predlog opravičuje zvezni
izvršni svet z relativno visoko
udeležbo moke v življenjskih stro-
ških. Ce bi kompenzacijo ukinih, bi
se cene moke in njenih proizvodov
povečale za 15 odstotkov. Ukinitev
kompenzacije pa bi lahko tudi
»psihološko vplivalo" na premik cen
drugih kmetijskih pridelkov. Tako
zvezni izvršni svet.
Kmetijci, mhnska industrija in
peki pa niso zadovoljni s takšno
odločitvijo. Najbolj jih prizadeva
sklep ZIS,' da bodo po 30. juniju
kompenzirah samo tisto vrsto moke,
iz katere se dela tako imenovani
»ljudski kruh". Cene drugih vrst
moke in izdelkov bodo morale biti
ekonomske. Industrija kruha misli,
da je sklep ZIS premalo natančen:
nihče namreč ni povedal, kakšen bi
naj bil »ljudski kruh". Če bi cena
tega kruha naj bila 1,60 dinarjev za
kilogram in ZIS ni razpoložen za
višjo ceno, potem se ne ve, iz
kakšnih vrst moke bi se naj ta kruh
proizvajal in kakšno višino stroškov
bi vlada kompenzirala.
Na drugi strani se proizvajalci ne
veselijo, ker se še naprej uvajajo
kompenzacije pa četudi samo za
eno vrsto moke. Proizvajalci se
namreč bojijo in za to imajo že
izkušnje, da ne bi vlada ,,zatajila" in
jim ne bi priznala vseh stroškov. Po
njihovem bi morah misliti bolj
ekonomsko. Takšna odločitev, če se
bo resnično osvojila, bo za njih
imela nezaželjene posledice.
Tisto, česar se proizvajalci najbolj
bojijo pa je možnost preusmeritve
potrošnikov na tako imenovani
,,ljudski kruh". Za utemeljenost te
bojazni imajo proizvajalci tudi teht-
ne razloge. V Ljubljani, npr. povpra-
šuje po ,,ljudskem kruhu" že 60
odstotkov potrošnikov. Po občut-
nem povečanju cen drugih proizvo-
dov pekarske industrije, bo ta
odstotek nedvomno občutno večji.
Proizvajalci spominjajo tudi na
svoj dosedanji položaj. Ves čas so
bili postavljeni v položaj podpiranja
standarda in trdijo, da so se od te
zadolžitve že skrivili.
Na predlog zveznega izvršnega
sveta je zvezna skupščina sprejela
tudi kompenzacije za umetna gnoji-
la, ki bodo veljale do konca
letošnjega leta. Medtem ko še ni
jasno, kako bo s cenami kruha po
30. juniju, so sredstva za izplačilo
kompenzacij za moko (tri mesece)
in umetna gnojila (devet mesecev) v
višini 510 milijonov dinarjev so
zagotovljena v letošnjem proračunu
federacije.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
101. SEJA SO PTUJ
Danes dopoldne je 101. seja ob-
činskega zbora in zbora delovnih
skupnosti skupščine občine Ptuj.
Dnevni red je zelo obsežen in
obsega:
Poročila o delu pravosodnih orga-
nov za leto 1971;, poročilo o
problemih investicij in financiranje
zdravstvenega zavarovanja za leto
1972; poročilo temeljne izobraže-
valne skupnosti za leto 1971; poro-
čilo o delu krajevnih skupnosti za
leto 1971 in programih krajevnih
skupnosti za leto 1972; odlok o
proračunu občine Ptuj za leto 1972;
odlok o zagotovitvi sredstev za
financiranje vzgoje in izobraževanja
v občini Ptuj za leto 1972; odlok o
določitvi vrednosti posameznih ele-
mentov za izračun volerizirane vred-
nosti posajTieznih hiš v občini Ptuj;
odlok o prispevku za uporabo
mestnega zemljišča v občini Ptuj;
odlok o višini nadomestila osebnega
dohodka ter o povračilih stroškov
voljenim in imenovanim funkcionar-
jem ter odbornikom in članom
kolegijskih organov skupščine ob-
čine Ptuj; odlok o spremembi in
dopolnitvi odloka o izdatkih za
potne in druge stroške, ki se,
priznavajo očbinskim organom v
občini Ptuj med materialne stroške,
ki se priznavajo občinskim organom
v občini Ptuj med materialne stro-
ške; imenovanje članov iniciativnega
odbora za ustanovitev interesne
skupnosti za telesno kulturo v
občini Ptuj; imenovanje članov
skupščine cestnega sklada občine
Ptuj; razrešitev sodnika občinskega
sodišča v Ptuju, razrešitev nekaterih
dosedanjih in izvolitev nekaterih
novih sodnikov porotnikov občin-
skega sodišča v Ptuju, ustanovitev
oddelka štiriletne upravno-admini-
strativne šole v sestavu šolskega
centra za gospodarstvo in upravo
JOŽETA LACKA Ptuj; poročilo o
pogojih in možnostih za ustanovitev
dislocirane poslovne enote ZP
ISKRA Kranj v Ptuju; določitev
programa proslav 30 letnice ustano-
vitve in poslednjega boja Slovensko
- goriške čete in imenovanje članov
prireditvenega odbora.'
Pod zadnjo točko dnevnega reda
101. seje SO Ptuj pa so zopet na
vrsti vprašanja in predlogi odborni-
kov, -mn-i
ZACETNA DELA V NJIVERCAH
IN APACAH
Kot je našim bralcem že znano,
ima krajevna skupnost Kidričevo v
svojem programu tudi asfaltiranje
cest v Njivercah in v Apačah, saj
smo o vsem tem že precej poročah v
našem listu. Njiverce in Apače so se
na lanskem referendumu o uvedbi
krajevnega samoprispevka odločih,
da se v glavnem usmerijo v asfaltira-
nje svojih krajevnih cest in se tako
rešijo dosedanjega neprijetnega pra-
hu. Vaščani Apač in Njiverc so že
do sedaj mnogo žrtvovali, da bi
končno dobili tohko pričakovani
asfalt. Prav v tem času so v Apačah
obširna dela, saj smo oni dan videli
vehki greder pri ravnanju cestišča,
pozneje pa je nadaljeval delo težki
buldožer z nalogo, da bi čimprej
pripravih cestišče za drugo fazo del,
to je za navoz gramoza. Ista dela so
že predtem opravili tudi v Jivercah.
Vaščani mnogo pomagajo s prosto-
voljnim delom, predvsem pa izstopa-
jo tisti, ki so se trudih in borih, da
bi čimprej v svoji vasi dobili asfalt.
To so že znani požrtvovalni aktivisti
iz Apač in Njiverc, ki jim ni žal
časa, da se njihovi va^i uresničijo
čimprej njihove največje želje.   MF
Ocenjevanje in izobraževanje
delavcev
ormoškega kombinata
Na večini občnih zborov sindikal-
nih odborov v posameznih delovnih
enotah SVL obrata »Jeruzalem"
Ormož so bih nakazani podobni
problemi, beremo v Obvestilih št. 4
te delovne organizacije. Med obrav-
navana vprašanja spadajo predvsem
ocenjevanje delavcev, izobraževanje
na delovnem mestu, družbena pre-
hrana, počitniški domovi, dopusti in
drugo.
Na Vinskem vrhu pa se je pojavil
tudi sum, da pri ocenjevanju delav-
cev ni bilo vse v redu, ker so delavci
morah podpisati prazne tiskovine.
Po navedbah zgoraj omenjenih Ob-
vestil pa je tak sum neosnovan.
Podpisati je bilo namreč treba le
drugi prazen izvod, medtem ko je
bil prvi izpisan. „Komisija je bila
sestavljena iz samih poštenjakov in ji
lahko brez rezerve vsi zaupamo"
pravijo Obvestila.
Zaradi razhčne ocenitve in zaradi
drugačne kvalifikacije, pišejo Obve-
stila naprej, imajo sedaj delavci na
enakem delu razUčno plačo. To je
problem, katerega smo poznah pred
prehodom na nov sistem nagrajeva-
nja in se v Vinskem vrhu zaradi tega
ne bi smeh grdo gledati.
V vinogradniških enotah in v kleti
želijo, da si tudi tisti, ki lansko leto
niso prišh v poštev ali pa so zamudiU
priložnost, pridobijo polkvalifika-
cijo.
V sadjarstvu in delavnicah so malo
zahtevnejši. Hočejo tečaje za prido-
bitev kvahfikacije in s tem speciah-
zacije.
Obvestila pa pišejo: „Testi za
polkvahfikacijo, ki smo jih uvedh
lansko leto, so bih izjemen ukrep.
Ponovih jih bomo le pri tistih, ki so
lansko leto upravičeno izostah. V
bodoče moramo izobraževati delav-
ce v šolah ah v rednih tečajih. Ce bi
.nadaljevah s testi, potem mladi ne bi
šh več v nobeno šolo."
Na področju prehrane delavcev na
delovnem mestu so napravili velik
napredek. Pred leti so še morah sihti
ljudi k družbeni prehrani, sedaj pa je
kritika, če je ni. Pojavljajo se tudi
zahteve po izboljšanju obrokov in
po prehrani tudi izven delovnih
konic. Čedalje bolj se tudi povprašu-
je po brezalkoholnih pijačah. Tistim
delavcem, ki škropijo s strupenimi
preparati pa bodo morah priskrbeti
mlako. Glede obrokov so menili
tudi, da naj bodo bolj pestri in zlasti
še toph.
Delavci v proizvodnji želijo preži-
veti nekaj dni dopusta v tophcah, ki
so nekaj bhžje. Za dopuste na morju
namreč ni,toliko navdušenja pred-
vsem zaradi oddaljenosti. Glede
počitniških domov je kritika, da so
preslabo opremljeni in da koristniki
preslabo varujejo skupno premože-
nje. Izvršni odbor je glede tega
sprejel sklep, daje potrebno izdelati
pravilnik o koriščenju počitniških
domov.
V vinogradniških enotah je čutiti
težnjo po združitvi sindikalnih od-
borov v sindikalne organizacije na
nivoju delovnih enot. To je bilo
povedano na ivanjkovskem in tudi
miklavževskem območju. Pravilno
so ugotovili potrebo po organizira-
nem sindikalnem delu na nivoju
delovnih enot, vendar ob tem ne bi
smeh pozabiti na sindikalne aktiv-
nosti v posameznih deloviščih.
Zaradi drugačnega načina obraču-
navanja osebnih dohodkov v tem
letu ne bo več tako imenovanih
priložnostnih delavcev. Več kot 120
delavcev je letos sprejeto v delovno
razmerje za določen čas. V mesecu
marcu letos je bilo v delovnr
organizaciji SVL obrat Jeruzalem
Ormož zaposlenih 649 delavcev. Od
tega je bilo 228 žensk in 421
moških. V rednem delovnem raz-
merju za nedoločen čas je bilo 119
žensk in 407 moških; za določen
čas pa je bilo 109 žensk in 14
moških. Glede na število zaposlenih
je obrat Jeruzalem največja delovna
organizacija na področju ormoške
občine.
Na sindikalnih sestankih so bili še
obravnavani problemi in postavljene
zahteve po enakomerni razporeditvi
delovnega časa in preskrbi s pitno
vodo. Delavci pa so zahtevali tudi
kopalnice, da bi se po delu lahko
pošteno umili in pa večjo merico
tovarištva predvsem uslužnosti.
Izvršni odbor sindikalne podružni-
ce je analiziral vse nakazane proble-
me in jih rešuje sam ali pa s
pomočjo organov upravljanja.
USPOSABLJANJE KOMUNISTOV
Ta teden seje na območju ptujske
občine začelo izvajanje programa
idejnega usposabljanja komunistov v
organizacijah ZKS, ki ga je pripra-
vila komisija za idejna vprašanja,
sprejel pa komite občinske konfe-
rence ZKS Ptuj. Program obsega 10
akutnih pohtičnih tem, od katerih
je vsaka organizacija ZKS izbrala
najmanj 4 teme, ki jih bodo
obravnavah do konca letošnjega
prvega polletja. Tako se bo vsaka
organizacija v tem času sestala 1 do
2 krat mesečno. Glavni namen je v
tem, da se oživi študijsko obravnava-
nje nekaterih vprašanj, ki bodo
komunistom osnova tudi za večje
poznavanje družbenih odnosov, kar
jim bo v pomoč pri obravnavanju
problemov in vprašanj, s katerimi se
komunisti dnevno srečujejo, da
bodo tako lahko do njih zavzemah
preudarna staUšča in sklepe za
akcijo.
Za izbrane teme je komite dolo-
čil, v sodelovanju z organizacijami
ZKS, 57 predavateljev, usposoblje-
nih komunistov, ki bodo posredo-
van uvodne mish iz posameznih
tem. Organizacijsko-tehničfto izved-
bo predavanj pa je prevzela Delavska
univerza Ptuj.
V tem tednu se je sestalo že
6 organizacij ZKS, štiri pa se bodo
še danes in jutri. Od desetih
predloženih tem, se jih je v orga-
nizacijah največ odločilo, kar 80 od-
stotkov, za temo ,,problemi social-
nega razlikovanja", kar je glede na
aktualnost in naloge, ki jih je
postavila III. konferenca ZKS tudi
razumljivo. Sledita ji temi, za kateri
se je odločilo okrog 50 odstotkov
organizacij ZKS: „Splošni ljudski
odpor, družbena samozaščita in
ZK" ter „Delovni človek v samo-
upravnem odnosu združenega dela".
Tako organizirano idejno usposab-
ljanje komunistov v organizacijah
ŽKS brez dvoma pomeni velik
napredek, zlasti še glede na prakso
zadnjih let.
F. FIDERŠEK
Nov krajevni odbor Naselja I
Pred kratkim so izvolili tudi v
Naselju I v Kidričevem krajevni
odbor, kot jih imajo že druga naselja
krajevne skupnosti. Za predsednico
je bila izvoljena Ana Vrabič, za
namestnika pa Miro Dugohn.
Odbor bo obravnaval in reševal
probleme   Naselja  I.   Ustanovitev
odbora je bila več kot nujno
potrebna. Po sklepu naj bi svet
krajevne skupnosti poslal organom
samoupravljanja TGA zahtevo, da se
stanovanjski fond v Kidričevem
osamosvoji in ustanovijo ustrezne
službe za vzdrževanje tega fonda,
ker vedno bolj propada. Treba je
izdelati predlog obnove objektov.
Delovne organizacije bodo morale
bolj skrbeti za urejen videz svojih
lokalov pa tudi za notranjo ureditev
prostorov. Promet v naselju je treba
preučiti in predlagati ustrezne ukre-
pe za varnost in urejenost. Organe
milice bi morah spodbuditi k večji
učinkovitosti. Kršilcev prometnih
predpisov je vedno več in je že
skrajni čas, da se' proti njim ustrez-
no ukrepa. Pešpot od naselja do
tovarne je zgrajena za pešce in je
vanjo vloženih precej milijonov pa je
danes vse drugo, samo pešpot ni, saj
se mora pešec izogibati vse številnej-
šim kolesarjem in mopedistom.
Gre tudi za spodbudo kmetoval-
cem iz okohce, da bodo prinašah na
tržnico v Kidričevem več vrtnin. To
je sicer bilo v programu že lani.
Odbor je izrazil soglasje k zvišanju
najemnin za vrtove, ki znašajo
15 par za kv. m.
V razpravi je bilo tudi ugotovlje-
no, da je treba v Kidričevem
ustanoviti društvo upokojencev in
ustanoviti klub za upokojence.
V naselju se vse bolj kaže potreba
po ureditvi centralne kurilnice, ker
mnogi dimniki poleg tovarniškega že
močno onesnažujejo okolje.
Krajevni odbor je torej zaživel v
smislu, kot se je pričakovalo in v
naselju upajo, da to ne bo samo
trenutna aktivnost. FM
DOBILI SO AVTOBUS
Podlože, Sesterže in Medvedce so
vasi, ki ležijo ob vznožju Ptujske
gore ob cesti, ki pelje tod skozi v
Slovensko Bistrico. Nekateri hudo-
mušneži pravijo tem ljudem, da
živijo za ,,polajnskimi vrti."
Dolgoletna želja prebivalcev teh
krajev pa je bila, da bi dobih svojo
avtobusno progo, kajti do .sedaj so
bili skoraj odrezani od sveta, ker so
morah hoditi na avtobus v Majšperk
na Ptujsko goro ah pa na Pragersko.
Mnogo poti, prošenj in besed je
bilo potrebno, preden se jim je
njihova želja uresničila. Natanko
prvega marca letos je skozi vse te
vasi peljal prvi avtobus iz Slovenske
Bistrice v Ptuj po svoji novi in redni
progi. Veselja in sreča ljudi to pot ni
manjkalo. Na vsaki postaji je čakala
gruča ljudi z jerbasi kruha, mesa in
steklenicami vina. Na vsaki postaji je
stari muzikant teh krajev Margetak
zaigral kako domačo in poskočno.
Avtobus je spremljal do Ptuja in ista
,,pesem" je bila, ko se je vračal
nazaj v Slovensko Bistrico. Težko bi
bilo opisati hvaležnost ljudi, ki jo
izražajo Avtobusnemu prometu Ma-
ribor, saj jim je le ta končno odprl
okno v svet. Bojijo pa se, da bo
sedanji avtobus nekoliko premah,
ker je proga vedno močno zasedena.
Potrudilo pa se je tudi komunalno
podjetje, ki je prej zelo slabo cesto
popravilo. -mn-
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
STRAN 5
ormož:
Več discipline gasilcev
Lansko leto je bilo za gasilsko
društvo Ormož še posebej pomemb-
no, saj je proslavljalo visok jubilej,
85-letnico delovanja društva. Ob tej
obletnici so ormoški gasilci dobili
tudi nov gasilski avtomobil.
O svojem delu v minulem letu so
se člani gasilskega društva Ormož
pogovarjali na svojem rednem let-
nem občnem zboru, kije bil prejšnji
teden. Poleg 85-letnice je ormoško
gasilsko društvo priredilo dvoje
silvestrovanj, prevzelo postrežbo pri
otvoritvi novih delovnih prostorih
tovarne Jože Kerenčič, priredilo
veliko tombolo (zaradi slabega vre-
mena celo dvakrat) in vinsko trga-
tev. Vse te prireditve so od gasilcev
zahtevale mnogo truda in dela. Za
plačilo so jim bili dobri finančni
efekti, ki so pomagah izplačati dolg
za nov gasilski avtomobil. Pri vsej
zadevi je finančno pomagala tudi
občinska gasilska zveza, vendar gre
priznanje predvsem članstvu gasil-
skega društva, ki je največ prispe-
valo s svojim požrtvovalnim delom.
Društvo pa se ni ukvarjalo samo z
veselicami in proslavami. Poleg tega
so imeh redne (tedenske) gasilske
vaje. Članstvo se je udeležilo parade
ob 100-letnici gasilskega društva
Maribor. Udeleževah so se tudi
raznih drugih prireditev okohških
gasilskih društev.
Tudi na vzgojo vodstvenega kadra
niso pozabih. Trije člani obiskujejo
tečaj za podčastnike. Prizadevah pa
si bodo, da bi se v bodoče tega
tečaja, ki ga organizira vsako leto
občinska gasilska zveza, udeležilo
čim več gasilcev. Pri tem bodo še
posebej stimuhrali ženske, saj med
temi še nimajo nobene z izpitom
podčastnika.
Zadovoljni so tudi z delom
pionirjev in mladine, ki dela v
njihovih vrstah. Vaj se udeležujejo
vestno in točno. Izkazali so se tudi
pri prodajanju novoletnih koledar-
jev. Skupaj s svojim vaditeljem so
nabraU kar lep znesek, ki so ga
porabili za nakup gasilskih rekvizi-
tov.
Za gasilsko društvo Ormož pa je
leto 1971 pomembno tudi zaradi
nečesa kar je pri delu takšne
organizacije, kot je gasilska, zelo
pomembno. Članstvo in seveda tudi
vodstvo društva je uvidelo, da je v
ormoškem gasilskem društvu po-
trebno začeti z resnim delom.
Poskrbeh so in bodo tudi v bodoče,
da se ne bodo pojavljala razna
negodovanja, neresnost in osebnost-
ne težnje. „Med članstvo je potreb-
no vpeljati več gasilske discipline" je
v svojem poročilu dejal predsednik
društva Franc Pucko. V složnem
delu in disciphni je moč, le-ta pa
edina zagotavlja uspeh.
Gasilstvo se je v Ormožu pričelo
razvijati pred 85 leti. Takrat so
zgradih tudi gasilski dom, ki je
simbol varovanja premoženja pred
ognjem. V novejšem času gasilstvo
dobiva drugačne oblike dela. Močna
preventiva je zelo zmanjšala število
požarov, zato se gasilci usposabljajo
tudi za razne druge naloge kot je
npr. SLO. Pri tem pa seveda ne
pozabljajo na svojo osnovno nalogo:
priskočiti na pomoč, kadar ogenj
prične uničevati tisto, kar je človek
ustvaril.
Beseda je tekla tudi o sodelovanju
ormoških gasilcev z občinsko gasil-
sko zvezo, drugimi društvi in druž-
benopohtičnimi organizacijami. Gle-
de na dejstvo da so skoraj vsi člani
GD Ormož tudi člani kakšne druge
organizacije ah društva, je to sodelo-
vanje izredno tesno povezano.
Ob koncu so se zahvalili vsem
tistim, ki so kaj dobrega storili za
društvo, posebej pa še predsedniku
SO Ormož Francu Novaku za
njegovo izredno razumevanje do
gasilstva. Izvolih so tudi nov upravni
in nadzorni odbor.
jI
Delavnost brez opravičila
Komisija za statutarna vprašanja,
organiziranost in razvoj pri komiteju
občinske konference ZK Slovenije
Ormož sije za letošnje leto postavila
pomembne naloge. Glede na potre-
be v občini in pooblastilo, ki ga ima
JO statutarnem sklepu, je ta delovna
comisija svoje težnje strnila v štiri
točke. Predsednik komisije Drago
Zabavnik je na zadnji seji komiteja
občinske konference ZK med dru-
gim poudaril, da si niso postavili
programa, ki bi bil plan fraz in
nemogočih nalog. Ralje štiri uresnič-
ljive točke kot pa obširen program
in nerealen.
Kot prvo bo komisija napravila
analizo, kako povečati organizacijo
ZK in izboljšati organiziranost ko-
munistov na področju občine Or-
mož. Predvsem jih zanima, kako
obstoječa organiziranost vpliva na
dejavnost komunistov. Ce bodo
ugotovitve negativne, bodo predla-
gah spremembo sedanjega sistema
organizacije. Pri analizi bo šlo za to,
da ne bi na pamet postavljah nekih
novih oblik organiziranosti, naj bo
to aktivov ali kakšne druge obhke
dela ZK ter bi s tem in tako
opravičevah nedelavnost članov ZK.
Tako npr. neka organizacija ne bi
delala in bi se njeni člani izgovarjah
na neprimerno organiziranost. V
bistvu pa bi bil razlog nedela
ležernost in lagodnost članov. Kjer
bo ugotovljeno, da organiziranost
resnično ovira delo ZK, tam bodo
šh v reorganizacijo.
Lansko leto je bila izvedena
anketa o aktivnosti posameznih
članov ZK. Komisija bo letos te
podatke preverila. Mogoče bo uspe-,
la anketo dopolniti z ugotavljanjem
aktivnosti tistih, ki so na vodilnih
gospodarskih aH pohtičnih položajih
3a niso člani zveze komunistov. Po
lončanih analizah bodo izoblikovali
sklepe in predlagali določene ukre-
pe.
V prizadevanjih za povečanje
števila članstva ZK bo komisija
sodelovala z mladinskimi organizaci-
jami. Pomlajevanje v zvezi komuni-
stov bo v začetku kampanjska
akcija, ki bi naj pozneje prešla v
sistem. Pri tem je poudarjeno, da
dosedanja praksa, ko so mladino ali
posameznika vprašali, češ hočeš
pristopiti v zvezo komunistov ali ne,
ni najbolj primerna. Potrebno je
sistematično pristopiti k pripravlja-
nju mladih za vstop v ZK. V ta
namen bodo organizirali skupne
sestanke z aktivi ZMS in mladino v
delovnih organizacijah, kjer mladina
ni organizirana.
Komisija bo nadalje pomagala
osnovnim organizacijam in aktivom
ZK odstraniti iz vrst zveze komuni-
stov tiste člane, ki niso nikdar nič
napravili ali pa delajo zaviralno pa
tudi tiste, ki kakorkoh škodujejo
ugledu ZK. Nekatere organizacije
imajo takšne posameznike. Vodstva
organizacij tudi za njih vedo, se o
njih pogovarjajo, vendar niso spo-
sobne ali pa nočejo z njimi priti v
kakšni osebni spor. Taki posamezni-
ki bodo morah organizacijo kljub
vsemu zapustiti.
O svojem delu bo komisija poro-
čala komiteju in konferenci ZK, po
potrebi pa tudi članstvu zveze
komunistov in javnosti.
VEČ DENARJA ZA TELESNO KULTURO
V družbeno-političnih in telesno-
vzgojnih organizacijah ptujske obči-
ne je že precej časa prisotna
zahteva, da se sistemsko uredi način
financiranja telesne vzgoje in šport-
ne dejavnosti v občini. Tako sistem-
sko rešitev vidijo v ustanovitvi
samoupravne interesne skupnosti za
telesno kulturo, po vzoru šolstva in
kulturnih dejavnosti.
Občinska zveza za telesno kulturo
Ptuj je predlagala občinski skupščini
ustanovitev take skupnosti. O tem
predlogu bo odločala skupščina
občine Ptuj na današnji seji. Ce bo
prišlo do uresničitve predloga, se
lahko nadejamo, da bo prihodnje
leto za to dejavnost, ki je za zdrav
telesni razvoj občanov izrednega
pomena, finančno nekoliko bolje
poskrbljeno. Za letošnje leto bo
občinska skupščina dala, kolikor bo
največ mogla. V proračunu je
predvideno za telesno kulturo in
društva 210.000 dinarjev ah kar
41,5 odstotka več kot lani.
Kako je bilo v preteklosti s
financiranjem telesno-vzgojne in
športne dejavnosti v ptujski občini
najbolj nazorno in duhovito ilustrira
primerjava, ki jo je dal Gvido
CEPIN, ravnatelj osnovne šole Mar-
kovci in aktivni delavec v telesno-
vzgojnih organizacijah. Takole pra-
v;:
,,Za enega športnika v ptujski
občini je bilo letno dano toUko
denarja kot stane 10 sendvičev, ali
en par ,,Borovo" copat, ah toliko
kot stane polovica stroškov zdravni-
škega pregleda enega športnika, ah
da bi v desetih letih za ta denar
lahko kupili ene trenirke s copati,
ali toliko kot stane prevoz v
Ljubljano (nazaj bi moral z avtosto-
pom ali peš) ah pa tohko, kot znaša
ena dvatisočinka letnega dohodka
profesionalnega nogometaša! Za ko-
nec še to: Vse telesno-vzgojne
organizacije v ptujski občini so
letno dobile toliko denarja, kot
stane na TV 10 minut reklame!"
Tako je izračunal Gvido Cepin in
prav gotovo se ni dosti uštel. Kljub
taki porazni primerjavi pa posa-
mezni športniki in telesno-vzgojna
društva z območja ptujske občine
dosegajo pomembne uspehe na
repubhških in tudi zveznih tekmova-
njih. Toda vsakega entuziazma je
enkrat konec, zato je problem
načrtnega financiranja te, tudi za
obrambno vzgojo prebivalstva po-
membne dejavnosti toliko bolj pe-
reč in terja nujne rešitve.
F. FIDERSEK
malomarnost
za volanom
29. julija 1971 smo v Tedniku na
14. strani objavih notico z naslovom
Alkohol za volanom iz katere izhaja,
da je bil voznik Rajmund Bogme iz
Lovrenca na Drp. vinjen, ko se mu
je pripetila nesreča.
Iz sodbe ptujskega sodišča št. K
732/21 z dne 27. 12. 1971 (dan
pravnomočnosti) pa izhaja, da je
voznik povzročil nesrečo zaradi
malomarnosti. j
leskovCani v pragersko
Občinska skupščina Slov. Bistri-
ca je pred kratkim sklenila, da se
naselje Leskovec pripoji k matične-
mu uradu krajevnega urada Prager-
sko. S tem je izpolnila željo 348
prebivalcem, katere so do sedaj
vodili pri Matičnem uradu Slov.
Bistrica, vendar so na številnih se-
stankili in zborih volivcev izražali
željo, da se priključijo matičnemu
uradu Pragersko.
Viktor Horvat
Market in višje cene
Market je največji in najsodobnejši trgovski lokal na področju
občine Slov. Bistrica. Medtem ko kupci nimajo večjih pripomb na izbiro
pa se pogosto vprašujejo, zakaj je cena temu ah onemu artiklu višja od
cene v ostalih (predvsem konkurenčnih) prodajalnah samo nekaj metrov
od Marketa. Čeprav samo nekaj dinarjev višje cene so vehkokrat tudi
vzrok, da se kupci odločijo storiti še nekaj korakov do prodajalne, kjer
lahko dobijo isto stvar za nižjo ceno.
» Foto in tekst: Viktor Horvat
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
z letne konference
dpd svoboda, ptuj
24. marca t. 1. je delavsko prosvet-
no društvo Svoboda iz Ptuja ocenilo
svoje delo v preteklem letu in ga
začrtalo za tekoče.
Dejavnost je bila živahna, tako da
je včasih v Narodnem domu pri-
manjkovalo prostora. Tajnik je s
tem v zvezi izrazil misel, da ne bi
smeli opustiti načrtov za gradnjo
kulturnega doma, kar smo pred leti
planirali in zbirali sredstva.
Predsednik zveze kulturno-pro-
svetnih društev Stane Stanič je
izrazil zadovoljsto nad izvršenim
delom in izrekel čestitko godbeni
sekciji za uspel koncert v gledahšču
in za pomladitev sekcije.
Na zboru so razdelih GaUusove
značke: osmim zlate, dvema srebrne
in enemu bronasto.
Kulturni program je obsegal na-
stop tamburašev, pevskega zbora,
godbe na pihala, esperantistov, har-
monikarjev. O programu dela dru-
štva bomo poročah prihodnjič.
-č-
kritika je rodila
uspeh
Pred nekaj dnevi so končno
uredih okolico zgradbe občinske
skupščine Slov. Bistrica. Priznati
je treba, da se je sedaj kar
prijetneje pribhžati tej zgradbi kot
pred kratkim, ko je bilo treba
dobro premisliti kam stopiti, da bi
lahko prišel suh do vrat. Dohodne
poti so posute z belim peskom.
Novo postavljeni prometni znak
prepoveduje parkiranje ob sami
zgradbi, v ta namen pa so uredih
poseben parkirni prostor. Seveda
pa velja prepričanje, da tukaj še
niso izrekh zadnje besede, ko
govorijo o ureditvi parka pred
zgradbo. Dokončno bodo uredili
okohco, ko bo zgrajen Dom
upokojencev, katerega gradijo v
neposredni bhžini za ostarele Bi-
stričanc.
Da so v tem času uredih
okolico, je prav gotovo tudi zaslu-
ga mnogih kritik občanov na
sestanku pa tudi posameznikov ni
manjkalo. Ob tem pa je pomem-
ben rezuhat. Kritika je prišla na
pravo mesto.
VIKTOR HORVAT
grobo izsiljevanje
prednosti
Na cesti II. reda v vasi Žerovinci
se je  pripetila prometna nesreča
zaradi izsiljevanja prednosti.
Voznik Anton Kranjc iz Ormoža,
uslužbenec PM Ormož, sc je peljal s
svojim osebnim avtomobilom iz Lju-
tomera proti Ormožu. V avtomobilu
je bila tud[ njegova žena Curila in sin
Kari. V Žerovincih je s stranske
ceste na prednostno cesto pripeljala
voznica osebnega avtomobila Geno-
vefa Crvič iz Kamenščaka pri Ljuto-
meru. Crvičeva se ni prepričala, če
je cesta prosta ter s svojo vožnjo
zaprla pot Kranjcu. Tako je prišlo
do trčenja, pri katerem so bile
poškodovane štiri osebe.
Anton Kranjc je dobil hudo teles-
no poškodbo: kompliciran zlom
desne noge in poškodbo na čelu;
žena Cirila si je zlomila roko. Oba so
odpeljah v ptujsko bolnišnico, med-
tem ko je sin Kari dobil lažje
poškodbe in ni iskal zdravniške
pomoči. Sopotnica Genovefe Crvič,
Rozahja Golob iz Kame»ščaka je
dobila poškodbe na tilniku in je
iskala zdravniško pomoč v Zdrav-
stvenem domu Ljutomer.
Materialna škoda znaša 9.000 din.
Vinjen ni bil nihče. jr
velika nedelja:
Gasilci spet delavni
Pred nedavnim je v Šardinju pri
Pavlu Segula gorelo. Na požarišče so
med prvimi prišh tudi gasilci iz
Velike Nedelje. Sedež gasilskega
društva je pravzaprav v Mihovcih,
vendar to ne moti, da se ne bi
društvo imenovalo GD Velika Nede-
lja. O uspehih tega društva smo se
pogovarjah z predsednikom Fran-
cem Bezjakom. Gasilec je že od leta
1939. Od takrat pa do danes je z
vmesnimi prekinitvami opravljal
skupno 20 let predsedniško funkcijo
društva. Prekinitve je povzročila
tudi II. svetovna vojna. Najprej je bil
mobiliziran v nemško vojsko, odšel
na zahodno fronto kjer so ga zajeh
Angleži. Pozneje se je kot prostovo-
ljec boril več kot eno leto v Peti
prekomorski brigadi. Danes skupaj s
svojo zmanjšano družino obdeluje
10 hektarjev vehko posestvo.
Zmanjšano družino pravimo zato,
ker sta mu dva sinova odšla (eden v
tujino).
Najprej smo predsednika Bezjaka
vprašah, kako so prišh do novega
avtomobila?
Bezjak: V primerjavi z drugimi
gasilskimi društvi, ki kupujejo pred-
vsem tipske avtomobile znamke
IMV, smo se mi odločih za nekaj
močnejšega. Kupih smo velik kombi
ruske izdelave. Ima pogon na
prednja in zadnja kolesa. Krst je
doživel pred kratkim, ko je gorelo v
Sardinju. Brez težav je po razmoče-
nem terenu prepeljal 17 gasilcev in
brizgalno ter drugo opremo. Izkazal
se je zelo dobro. Ker smo ga kupih
po delih, je tudi cena neprimerno
manjša. Stal je nekaj nad 2 stara
milijona. Denar smo prigospodarih
lansko in prejšnja leta. Tudi občani
so mnogo prispevali. Samo v vasi
Mihovci smo nabrali 550 starih
tisočakov.
Krajevne skupnosti so po zakonu
dolžne skrbeti za gasilska društva
svojega območja. Ali vam vaša KS ni
nič pomagala?
Bezjak: Krajevna skupnost nam
ne daje nobenih posebnih dotacij.
Ob naših prireditvah nam navadno
zastonj odstopijo dvorano v zadruž-
nem domu. Kupih so tudi nekaj
opreme, vendar je vsa ta pomoč
minimalna.
Kako je pa kaj z članstvom?
Koliko vas je in „kakšni"?
Bezjak: Članstvo se dobro razume
in v zadnjem času spet bolj pridno
dela. Sedaj je v društvu 42 članov, 7
mladincev in 2 članici. Imamo pa
tudi precej podpornih članov. Zani-
mivo je, da je v našem članstvu več
delavcev kot kmetov. V zadnjem
času so zgledi, da bosta tudi naši
dve članici dobili družbo še nekaj
tovarišic. Ženske so se pričele
zanimati za naše delo in upamo, da
bomo dobih žensko desetino.
Omenih ste, da z pristopanjem
mladine nimate težav. Druga gasil-
ska društva se navadno najbolj
pritožujejo ravno nad tem proble-
mom. Kako vam je uspelo pritegniti
mlade?
Bezjak: Začeh smo pri otrokih.
Res je, da nekaj članov pio'nirske
desetine, potem ko končajo osnov-
no šolo, odide, nekaj pa jih ostane.
V tem je naš uspeh.
Znaiio je, da se gasilec mora, kot
bi lahko dejah, „non-stop" izobraže-
vati. Gotovo ste poskrbeh tudi za
to?
Bezjak: Vsi naši mladinci so pred
kratkim opravili izpit za izprašane
gasilce. Dva člana sta obiskovala
tečaj za podčastnike in ta izpit
opravila z odhčnim uspehom.
In kakšni so vaši gasilski načrti?
Bezjak: Radi bi kupih novo
motorno brizgalno. Sedaj, ko ima-
mo nov avtomobil, bo naša glavna
skrb posvečena nabavi orodja in
opreme. Sedaj imamo sicer dve
črpalki, vendar je ena že stara druga
pa malo prešibka. Denar bomo
skušah dobiti na naš običajen način,
to je s prireditvami, od občanov in
delovnih organizacij našega požarne-
ga okohša. V sredi vasi bi radi
uredih tudi vodno zajetje. Dvoje
zajetij vode že imamo, eno smo sami
zgradili, za drugega pa je poskrbela
narava.
Prostovoljno gasilsko društvo Ve-
hka Nedelja ima torej vse pogoje, da
se razvije v še bolj aktivnega
dejavnika društvenega življenja pri
Vehki Nedelji. Ce bo disciphna in
marljivost - videti je da bo - potem
bodo resnično usposobih svoje član-
stvo in se s svojim delom ter
pomočjo drugih prebivalcev kraja
povzpeh med najboljša gasilska
društva na področju požarnega
okoliša občine Ormož.
Gasilski dom velikonedeljskega gasilskega društva stoji v Mihovcih ob cesti
Ormož-Ptuj.
Sprejet program
XI. tedna bratstva
in prijateljstva
Na 3. redni seji medobčinskega
odbora občinskih svetov Zveze sin-
dikatov Hrvatske in Zveze sindika-
tov Slovenije - Cakovec, Koprivni-
ca, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica
in Varaždin, ki je bila v Koprivnici
25. marca 1972, so dokončno spre-
jeli program kulturnih in drugih
prireditev v XI. tednu bratstva in
prijateljstva. Sklenjeno je bilo, da so
letošnje tradicionalne prvomajske
prireditve - Teden bratstva in prija-
teljstva posvečene 80-letnici rojstva
tovariša Tita, delavskemu prazniku
1. maju in 30-letnici ustanovitve
Slovenskogoriške-Lackove čete.
Na seji so tudi sprejeli sklep o
letošnji podehtvi plaket MED-
OBČINSKO SODELOVANJE
BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA,
ki jih bo prejelo 28 najzaslužnejših
posameznikov, organizacij in dru-
štev.
Med najpomembnejše odločitve
medobčinskega odbora sodi sklep,
da občjnski sveti Zveze sindikatov
občin Cakovec, Koprivnica, Ormož,
Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin
podelijo zlato plaketo MEDOBČIN-
SKO SODELOVANJE BRATSTVA
IN PRIJATELJSTVA tovarišu TITU
ob njegovi 80-letnici.
Medobčinski odbor je tudi sklenil,
da bo svečana akademija v počasti-
tev 80-letnice rojstva tovariša TITA
v Ormožu, v soboto, dne 22. aprila
1972.
Program prireditev XI. tedna brat-
stva in prijateljstva bomo objavili v
prihodnji številki Tednika.       F. B.
OSEBNA KRONIKA
ROJSTVA:
Berta Emeršič, Cirkulane 5 3 —
Simono; Marija Lah, Tibolci 46 -
Smiljano; Marija Selinšek, Čučkova
3 — Matejo; Ivanka 'Slameršek,
Markovci 4 - deklico; Marta Mora-
vče, Vičanci 62 - dečka; Helena
Kunej, Makole 15 — Benjamina;
Roza Hržič, Drakšl 13 - Jožeta;
Angela Peger, Podlehnik 17 -
dečka; Olga Vidovič, Hajdoše 78/b
- Mitja; Katarina Ljubeč, Gibina 17
— deklico; Lojzka Bezjak, Mihovci
90 — Tanjo; Antonija Vučina,
Tr'novci 26, Tomaž - Heleno in Ido;
Marija Foštnarič, Spuhlja 51 —
deklico; Marija Arnuga, Belšakova
31 — dečka; Marija Vindiš, Trnovec
7 - Marjano; Cecilija Narat, Črmo-
žiše 21 - dečka: Julijana Zamuda,
Vičanci 4 — Marjana.
POROKE:
Stanislav Hanželič, Ptujska 17 in
Anica Tašner, Ob železnici 9; Miro-
slav Sinič, Sp. Hlapi 34 in Marija
Plohi, Juršinci 70; Ivana Lazar,
Lovrečan 112 in Alojzija Brunčič,
Črmljenšak 1; Anton Vute, Panon-
ska 6, Maribor in Berta Malek,
Ferkova 1; Marjan Žnidarič, Svetin-
ci 34 in Darinka Tement, Sobetinci
39.
UMRLI SO:
Terezija Krušič, Črmožiše 33,
Roj. 1902, umrla 19.3.1972.; Janez
Svenšek, Sp. Hajdina 45, roj. 1910,
umrl 26.3.1972.; Franc Lesjak, Sel-
ška 35, roj. 1896, umrl 26.3.1972.
JCapetan vpraša novodošlega voja-
ka:
,,Si si med služenjem vojaškega
roka zastavil kak določen cilj? "
,,Da, gospod kapetan!"
„In ta je? "
„Da pridem čimprej spet do-
mov!"
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
STRAN 11
Veliki načrti Lovrenčanov
Kjompir je bil nekoč glavni vir
(joliodkov lovrenških kmetov. Kjer-
koli povprašate, kako je s pridelova-
njem krompirja sedaj, povsod odgo-
vorijo, da vse slabše kaže, ker so
cene krompirja v primerjavi s proiz-
vodnimi stroški, prenizke. Zato ga
Icmetje v večini primerov uporablja-
jo za krmo živine in svoje kmetije
preusmerjajo v živinorejo. Lovrenča-
ni prav te dni z veliko vnemo
opravljajo pomladanska dela na nji-
vah, le s to razliko, da so pred leti
orali in branali s konji, sedaj pa to
opravljajo s traktorji, ki jih v Lov-
rencu ne manjka, saj ima skoraj
vsaka tretja kmetija traktor.
Tokrat nas zanima delo krajevne
skupnosti in delovni načrti za letoš-
nje leto. V sklopu krajevne skup-
nosti vasi: Lovrenc, Župečja vas in
Pleterje, , ki štejejo skupno
1.200 prebivalcev, od katerih jih je
okrog 30 zaposlenih v tujini. Kot je
značilno za Dravsko polje, so tudi
površine lovrenške krajevne skupno-
sti večinoma njivske in travniške in
le neznaten del je zasajen z borovimi
gozdovi.
Anton Pulka, predsednika KO
SZDL Lovrenc na Dr. polju in
predsednika gasilskega društva sem
našel doma. Pogovor sva pričela v
lepo urejeni predsobi njegove nove
hiše. Najprej pa sva se pomenila o
modernizaciji in asfaltiranju cest v
krajevni skupnosti, kajti znano je,
da je Lovrenčane in okoličane v
zadnjem času prijela „cestno-asfalt-
na mrzlica." Imajo obsežne načrte,
saj mislijo v bhžnji prihodnosti
asfaltirati i 2 km dolgo občinsko
cesto, ki je precej obremenjena z
vaškim in avtobusnim prometom.
Cesta pa bo vodila prek Apač,
Lovrenca, Pleter do Šikol.
Od 12. km dolge ceste spada pod
lovrenško krajveno skupnost
4.280 m ceste ah 17.000 m2 površi-
ne. To pa je delo, ki zahteva
precejšnja finančna sredstva, vendar
se jih Lovrenčani niso ustrašili.
Domenili so se za nabiralno akcijo
in so v ta namen izvolih 27 članski
odbor za modernizacijo in asfaltira-
nje cest, katerega predsednik je
Rudi Brencelj. Odbor je takoj pričel
z delom in v zelo kratkem času
pogodbeno nabral
32.0000.0000 starih dinarjev. Tu so
torej vidi, kako resno se ljudje
zavedajo potrebe po boljših cestah,
saj so gospodinjstva prispevala od
2.500 do 3.000 dinarjev. Tako
Uspešno akcijo je pohvalil tudi pod-
predsednik ptujske občine Anton
Žagar, ki je ob enem tudi obljubil,
bo apeliral na skupščinske orga-
16, da naj preostala sredstva, ki
^do potrebna za asfalt, prispeva
ptujska občina. Lovrenčani upajo,
'iajim bo to uspelo.
Omeniti velja, da v Lovrencu ni
°stalo samo pri nahkalni akciji,
^nipak so tudi pričeli s prvimi deli
"3 cesti ter imajo že opravljena
J^nieljska dela in gramozirano traso,
je tako popolnoma pripravljena
^3 polaganje asfalta. Polagati naj bi
Sa pričeli istočasno z gradnjo repu-
°uške ceste Ptuj-Majšperk, ki naj bi
^pričela v maju letos, ker so že vse
Priprave končane. Ob gradnji ceste
°°do morah porušiti tudi kapehco
križišču v Lovrencu, ki pa jo
?°do pozneje vaščani postavili na
°r"gem mestu.
. 'stočasno z že tako vehkim na-
ftom pri gradnji ceste pa je pred
°vrenčani še druga nevšečnost, ki
^ prav tako zahtevala precejšnja
""ančna  sredstva.   Direktor  PTT
službe v Mariboru zahteva, da mo-
rajo že letos adaptirati prostore
pošte, ker so dotrajali, sicer jim
bodo pošto ukinili. S tem so postav-
ljeni pred nalogo, zbrati sredstva ali
pa ostati brez pošte. Kljub že tako
velikemu bremenu so se odločih, za
zbiranje sredstev in bodo prostore
letos adaptirah. Na nedavnem zboru
volivcev so izrazili veliko ogorčenje
nad PTT službo, ki bi morala po
njihovem mnenju prispevati nekaj
več, kot samo notranjo opremo
prostorov. Želja občanov je, da bi v
ta namen tudi skupščina občine
prispevala vsaj nekaj sredstev.
V krajevni skupnosti že nekaj let
redno deluje dramska sekcija, ki od
časa do časa pripravi kako igro,
tako da vsaj delno odtegnejo ljudi
od njihovega stalnega dela in skrbi.
Najbolj aktivni so gasilci, ki imajo v
svojem sklopu tudi športno sekcijo.
Društvo, ki je lani v avgustu prazno-
valo 85 obletnico obstoja, šteje
28 aktivnih in 26 ostahh članov ter
članic. Kot je že v navadi pri vseh
gasilskih društvih, se tudi lovrenški
gasilci ubadajo s pomanjkanjem fi-'
nančnih sredstev, kajti njihova ga-
silska oprema je še precej pomanj-
kljiva, manjka pa jim tudi precej
orodja. Še sreča, da naletijo pri
ljudeh na veliko razumevanje in
tako dobijo precej sredstev z na-
biralnimi akcijami, nekaj pa tudi
dotacij od občinske gasilske zveze.
Menijo, da bi morala občina dajati
več dotacij občinski gasilski zvezi,
da bi lahko le-ta dajala več sredstev
posameznim vaškim gasilskim dru-
štveni Lovrenško gasilsko društvo
že vrsto let zelo uspešno vodi Mirko
Ivančič, saj je kot poveljnik društva
dosegel že lepe uspehe. Vse bolj pa
se pojavljajo težave zaradi pomanj-
kanja mladega gasilskega kadra, ker
gasilci nimajo možnosti nuditi mla-
dim vseh ugodnosti, ki jih le-ti
zahtevajo.
V Lovrencu na Dr. polju zelo
uspešno deluje tudi KO SZDL, kije
prisotna pri vseh krajevnih akcijah
in ima tudi levji delež pri moderni-
zaciji in asfaltiranju cest. Ob dnevu
žena je organizirala tudi proslavo z
bogatim kulturnim sporedom, ki so
ga pripravile učiteljice osnovne šole
iz Kidričevega ob sodelovanju pev-
skega zbora Veselih bratov in Lov-
renca. Udeležba na proslavi je bila
zelo številna in vsi so bili zadovoljni.
Razprava na zadnjem zboru voliv-
cev je izrazila nezadovoljstvo nad
predvideno pokojnino kmetov ka-
kor tudi nad starostno mejo. Disku-
tanti so menili, da bodo za pokoj-
nino morali več prispevati, kot pa
bodo pozneje dobili vrnjeno. Močno
so se zavzemah za izenačitev kmeč-
kega in delavskega zdravstvenega
zavarovanja. Premalo prostora ima-.
mo, da bi lahko pisali o vsem, kar so
nam povedali Lovrenčani, ki smo jih
srečah na cesti, na kmečkem dvo-
rišču ah na njivi. Izraziti želimo le
prepričanje, da bodo realizirali vse
svoje načrte le složni, kot so.
Anton Pulko, predsednik KO SZDL
Z OBČNEGA ZBORA OB ZTK PTUJ
Prejšnjo soboto, 18. III. 1972 je
bil v Sindikalnem domu v Ptuju
redni občni zbor Občinske zveze za
telesno kulturo Ptuj.
Iz poročila upravnega odbor^
zveze je bilo razvidno, da obstoja na
ptujskem območju 42 osnovnih
organizacij z okoli 5.000 člani.
Največji uspeh na športnem polju so
dosegli atleti Partizana in vozači
Carting kluba, ki so osvojili' več
državnih naslovov. Od nogometašev
sodelujeta „Drava" iz Ptuja in
„Aluminij" iz Kidričevega v sloven-
ski nogometni ligi, dočim so roko-
metaši in košarkaši v vzhodnoslove-
nski ligi. Zelo uspešni so bih tudi
telovadci iz Kidričevega in ptujski
strelci. Pa tudi ostale športne
dejavnosti, ki tekmujejo, bodisi v
občinski ligi ali pa tudi izven nje, so
bile za pogoje ki vladajo pri nas
uspešne, ter aktivne.
Največ razprav je bilo okrog
pomanjkanja finančnih sredstev.
Dotacija SO Ptuj v znesku 142.000
din nikakor ne zadošča za vse
športne dejavnosti, ki se odvijajo v
okviru zveze, čeprav društva iz
Kidričevega financira tamkajšnja to-
varna. Zato so pozvali družbene
pohtične organizacije občine Ptuj,
naj te čimprej skličejo posvet s
predstavniki gospodarstva, da bi se
dogovorili o ustanovitvi telesno
kuhurnc skupnosti na območju
občine Ptuj. V ta namen je svet za
šolstvo in telesnovzgojo že imenoval
inciativni odbor.
Vchke težave zaradi pomanjkanja
denarja, so tudi pri vzdrževanju
športnih objektov. Tako po legi lepi
športni stadion ,,DRAVE" vsak dan
zaradi slabega vzdrževanja bolj in
bolj propada. Tudi kegljišče na njem
bi morah modernizirati. Na podeže-
lju ni nič boljše. V Slovenskih
goricah ni nobene telovadnice. Na
Dravskem in Ptujskem polju ter
Halozah pa v vsakem območju le
ena. Nadalje bi bilo treba misliti v
mestu na rekreacijski center in
kopališče. Problemov in težav ceh
kup, katere lahko reši le širša
skupnost, ne pa samo ObZTK.
Za novega predsednika ObZTK je
bil izvoljen Jože Štrafela, za pod-
predsednika pa Albin Pišck in prof.
Milan Cimerman.
OP
ŠE: KDAJ TERMALNO KOPALIŠČE
V PTUJU?
V Tedniku z dne 16. marca 1972
sem prebral sestavek o termalnem
kopahšču v Ptuju. Iz njega je
razvidno, da občina Ptuj ni opustila
misli na termalno kopališče, kar je
vsekakor hvalevredno. K zadevi
imam nekatere pripombe.
Občina se je sedaj odločila za
vrtino na Zg. Bregu, nekje južno od
odvodnega kanala. Mislim, da tod ne
bo več uspeha kakor pri prejšnji
vrtini. Mislim, da bi bilo več uspeha,
če bi vrtali čim bhže ribnika v
bližini turniškega gradu. Tam je več
mlak, ki jim pravijo okohčani tunf,
za katere tudi trdijo, da nimajo dna.
Ljudsko izročilo pravi, da je bilo
nekoč na tem prostoru naselje s
cerkvijo. Cerkev da se je z nekate-
rimi stavbami vred pogreznila v
globino. Res ne vem, če je to res ah
ne, okoličani pa bodo potrdili, da
voda v ribniku še nobeno zimo ni
zmrznila. Leta 1929 smo imeli ves
januar temperature od 25 do 34 pod
ničlo pa niti takrat voda ni zmrzni-
la. Takrat še ni bilo hladilnikov, pa
tudi umetnega ledu v Ptuju še niso
izdelovah. Zato so si mesarji in
gostilničarji polnih svoje kleti z
ledom iz Drave. Vozniki so od jutra
do večera vozih led z desnega brega
Drave v Ptuj. Turniški graščak si je
tudi moral oskrbeti led iz Drave, ker
ribnik ni bil zamrznjen.
Vodo v turniških tunfih bi morali
izmeriti v globini. Jaz sem danes,
24. marca 1972 ob 8. uri zjutraj
izmeril temperaturo vode v Dravi,
Studenčnici in v ribniku, ko je bila
temperatura zraka +6 st. C. Voda v
Dravi je imela 7 st., v Studenčnici 8
in v ribniku 14 st. C. Meril sem ob
bregu. Meriti bi bilo treba seveda
bolj vstran od brega, vsekakor pa je
voda v ribniku za 7 st. C toplejša od
dravske.
Preden bi vrtali na drugem kraju,
bi mogoče bilo dobro, natančno
izmeriti temperaturo vode v ribniku
ali v katerem izmed globokih
tunfov. Včasih slepa kura zrno
najde.
Alojz Cestnik
Krvodajalstvo
v poletnih mesecih
Pod predsedstvom dr. Jožeta
UDOVICA je bila v soboto 25. mar-
ca 1.1. seja komisije za krvodajal-
stvo, ki deluje pri občinskem
odboru RK v Ptuju. Ugotovili so, da
so bile doslej krvodajalske akcije
zelo uspešne, kar gre prvenstveno
zasluga požrtvovalnim aktivistom v
krajevnih organizacijah Rdečega kri-
ža.
Glede na to, daje med krvodajalci
največ kmečkih'ljudi, ti pa so od
spomladi do jeseni močno obreme-
njeni z delom, zato bodo krvodajal-
ske akcije v tem obdobju nekoliko
težavnejše. Upoštevajoč to so na seji
sprejeli program nalog v tem ob-
dobju, ko se bodo bolj osredotočili
na krvodajalske akcije v delovnih
kolektivih, pa tudi na podeželju se
bo dalo z dobro organizacijo,
predvsem pa z voljo marsikaj nare-
dtiti, tako, da bo tudi v tem času
možno zagotoviti prepotrebne koh-
čine krvi za ptujsko bolnišnico.
F.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca i97j
mirko šoštaric
Izleti v ptujsko okolico
in preteklost
(Nadaljevanje)
V dvorišču gradu rastejo pirami-
dalni hrast, tisa in balzamov topol.
Grad stoji na strmem griču, ki so ga
obdajali s treh strani grajski ribniki:
nekoč je bilo okoli Negove 14
ribnikov, danes samo še Negovsko
jezero spominja na tradicionalno
slovcnjegoriško ribogojstvo.
Negovsko jezero se odhkuje po
izredno mikavni in značilni slovenje-
goriški ambientalni okolici: na jezer-
ski gladini je cvetelo na tisoče belih
lokvanjev - nekoč, preden so jih
odkrih turisti, danes je te lepote že
polovico manj. Lokvanj, blatnik,
perunika, vodni orešek, trstika, ro-
goz, rižolica in druge so najznačil-
nejše vodne in obalne rastline. Pod
jezom je Frasov mlin in v bhžini
mogočni Zorkov hrast z obsegom
debla 525 cm (največji v Sloveniji
sploh je v Sp. Ščavnici 82 pri
Nidrlovem dvoru, ki ima obseg kar
675 cm). Pod jezerom je samo 10
minut oddaljeno zajetje Uitarske
slatine, ki v ničemer ne zaostaja za
Radensko in brezplačno teče iz
zajetja ob robu Ščavniške dohne. Iz
bhžnjega Ivanjskega vrha 296 in je
lep razgled čez okolico do Kapele in
zvonikov cerkva na Stari gori in
Cerkvenjaku ter v Negovi. V bližnji
Kunovi je rojstni kraj zgodovinarja
M. Slekovca, pomembnega posebno
za ptujsko krajepisje.
Preden se poslovimo od Ščavniške
dohne, se seznanimo še na hitro z
bližnjim Vidmom ob Sčavnici, ki
ima gotsko cerkev iz 15. stol., v
bližini pa Blaguško jezero, ob kate-
rem stoji spomenik 12 tod ustrelje-
nih talcev. Tu je rojstni kraj pesnika
E. Kocbeka, književnika B. Krefta,
družbenega delavca I. Krefta, pa
tudi domovina arhitektov Kocmu-
tov, v Biserjanah sta bila rojena
politika A.-Korošec in A. Brumen, v
Brezju je roj.stni dom F. llešiča, v
Sovjaku pisatelja I. Vuka-Starogor-
skega, v Kraljevcih ilirista D. Trste-
njaka, v Slaptincih slikarja F. Košar-
ja ter pesnika in narodnega buditelja
J. Košarja, vendar to še zdaleč niso
vsi znameniti ljudje, ki jih je dala
Slovencem ta pokrajina. Videm ob
Ščavnici je bil znan po narodni
zavednosti in naprednem gibanju
domačinov pred vojno. Ogleda vred-
na je značilna vinogradniška pokraji-
na na Sovjaku s kužnim znamenjem
iz leta 1627. V bhžini je Zrinjskega
vinska klet, ki ima stene pletene iz
vrbovega protja. V Ženiku je pri
Cušu videti zelo zanimivo zbirko v
zasebnem domačijskem muzeju et-
nografskih in kulturnozgodovinskih
predmetov. Od naravnih znamenito-
sti v okolici so vredni ogleda zani-
miv hpov gaj petnajstih lip na Stari
gori, ki soji še od nekdaj pravili ,,pri
sedmih lipah", Vrhnjakov bor v
Grabonošu s premerom debla
87 cm, v Trbegovcih so Zamudove
smreke z obsegi debla 280, 270 in
245 cm, prav tam je zanimiv stari
potočni mlin na dve kolesij štorklje
gnezdijo v Slaptincih in Čakovi, v
Sp. Ivanjcih 6 pa so pri Senekoviče-
vih ob obnovi strehe razdrli štork-
ljam gnezdo.
Cerkvenjak je vas, ki je slikovito
razpoložena vrh vinskih gričev in se
razgleduje daleč naokrog po gori-
cah. Zanimiva je gotska cerkev z
napisi iz 16. stoletja na cerkvi in
župnišču, na kugo leta 1529 spomi-
njata stebrasti znamenji v Cerkvenja-,
ku in Cenkovi. Ogleda vredna je
kulturnozgodovinska zbirka v šoli,
ki jo rad razloži tamkajšnji učitelj in
zavzet polihistor Lorber. Od tod
proti vzhodu se pa začenja značilen
tip prleških vinogradniških naselij s
hišami v razloženih grebenskih nizih
s svojevrstnimi lesenimi kletmi z
dvojnimi vrati, zunanji gater ima
lepo ornamcntirane lesene rešetke,
ponekod tudi še baročno okovje. V
Bačkovi je kužno znamenje, ki
spominja na leto 1681.
Nadaljevanje prihodnjič.
Koncert
Tria Lorenz v Ptuju
v dvorani glasbene šole Ptuj bo 3.
aprila 1972 ob 20. uri koncert
priznanih umetnikov, treh bratov
Lorenz, ki tvorijo Trio Lorenz in
igrajo viohno, violončelo in klavir. Z
njimi sodeluje odlična pevka mezzo-
sopranistka Eva Novšak - Houška.
Vsi štirje umetniki so pravkar
prispeli s koncertne turneje po
Sovjetski zvezi, kjer so dosegli velike
uspehe in odlična priznanja. Pred
tem pa so bili na koncertni turneji v
Avstraliji in Kanadi, kjer so prav
tako dosegh izredna priznanja za
svoja odlična izvajanja.
Vstopnice za koncert bodo v
prodaji v pisarni glasbene šole v
petek, dne 31. marca od 16-17 ure
in v ponedeljek, 3. aprila dve uri
pred koncertom.
USPEL PLESNI TURNIR V PTUJU
V soboto je bil v Narodnem domu v Ptuju plesni turnir. Obiskovalci
so se scznanih s standardnimi plesi, ki so na podobnih tekmovanjih
obvezni.
Turnirja se je udeležilo trideset parov iz vse Slovenije, razvrščenih v
D, C, B, A in I razred. Tudi Ptujčani smo imeh svoje predstavnike in
sicer: v D razredu plesni par Stanko Zoreč in Erika Zupančič, ter v C
razredu plesna para Anton Cuš - .A.nica Šepec in Franc Grabovec -
Alenka Rojko, vsi člani PŠS ,,Svoboda Ptuj". Pari višjih razredov so
prikazali zares veliko znanja in elegance pri izvajanju plesnih korakov.
Zmagoviti par iz I razreda Lazar Rataj in Marjeta Simonič iz KUD
„J. Hermanko" - Maribor sta prejela zasluženi pokal in osvojila prvo
mesto.
Ptujčani si želimo še več takšnih prireditev.
Tekst in foto: Petra Langerholc
drobni nasveti
- Tintne madeže odpravite s
kamnitih stopnic s klorovim apnom,
ki ga zmešate v vodi in pridenete
malo ocetne kisline (na 20 g belega
apna 5 g kishne).
- Presno maslo, ki je postalo
žarko, bo spet užitno, če ga v mleku
izperete, nato pa ga izplaknete v
vodi tako dolgo, da postane čista.
Nato maslo še nasolite in dobro
pregnetite.
- Star, zanemarjen porcelan oči-
stite z zmesjo iz poldrugega litra
vode, v kateri ste skuhale malo
klorovega apna, nekoliko ocetne
kisline in soli. Ko se ta zmes ohladi,
zdrgnete z njo umazana mesta na-
porcelanu nalahno s ščetko. Potem
posodo dobro izplaknite v mlačni
vodi in zdrgnite še s platneno krpo.
- Ce je stanovanje na novo
prepleskano in je ostal v stanovanju
neprijeten vonj po barvah, postavite^
vanj posodo z mlekom. Mleko bo
vsrkalo neprijetni vonj.
- Čajne madeže s posode odpravi-
te z milom in kuhinjsko soljo.
- Vonj po apnu in barvi v sveže
slikanih prostorih odstranite, če v
takšno sobo položite 1 do 2
prerezani čebuli. Čebula v nekaj
urah vsrka ves neprijetni vonj.
- Plesnobo odpravite s formalino-
vo kishno.
- Kremi za čevlje, ki se je
posušila, primešajte nekoliko ter-
pentinovega olja.
- Ribe najhitreje očistite, če jih
za hip položite v skoraj vrelo vodo.
- Čevlji ne bodo več škripah, če
jim podplate premažete z lanenim
oljem.
PRODAM visokopritlično stano-
vanjsko hišo, primerno za gostišče
na periferiji Ptuja, Gajzerjfeva 23
(Naselje bratov Reš).
Prvenstvi v šaliu
Prejšnjo nedeljo je bilo končanj
občinsko prvenstvo v šahu, v kat»
rem so tekmovala TVD Partizani
območja ptujske občine, s S-član.
skimi ekipami. V zadnjem kolu 1,
ekipa Dornave premagala svoje«,
najresnejšega nasprotnika iz Mji
šperka z rezultatom 3,5:1,5. S to
zmago je postala ekipa TVD Partj,
zan Dornava občinski prvak v šah«
sledijo pa ji Majšperk, Kidričevo uj
Videm pri Ptuju. _^
Prejšnjo soboto je občinska zvezj
društev prijateljev mladine Pt^i
pripravila občinsko prvenstvo
osnovnih šol v šahu. Udeležilo segj
je 42 ekip, ki so bile razdeljene m
4 skupine; mlajše pionirke in pionit
ji ter starejše pionirke in pionirji,
prav tako so se za občinsko
prvenstvo pomerili tudi posamezni-
ki. Rezultati:
- Mlajši pionirke: zmagovalec je
osnovna šola Grajena, sledita pa ji
Gorišnica in Majšperk.
- Mlajši pionirji: zmagovalec je
osnovna, šola Leskovec, pred oj
,,Tone Žnidarič" in ,,Ivan Spole-
njak" iz Ptuja.
- Starejše pionirke: zmagovalec
OŠ ,,Franc Osojnik" iz Ptuja, sledita
pa ji Majšperk in Cirkulane.
- Starejši pionirji: zmagovalec
,,Ivan Spolenjak" iz Ptuja, pred OŠ
„Tone Žnidarič" in Dornava.
Med posamezniki so postali ob-
činski prvaki v Šahu:
- pri mlajših pionirjih Jernej
ŠOEMEN iz OŠ „Tone Žnidarič" iz
Ptuja;
- . pri maljših pionirkah Vida
ALIČ iz OŠ ,,Ivan Spolenjak" v
Ptuju;
- pri starejših j)ionirjih Marjan
ŠILAK iz osnovne sole Dornava;
- pri starejših pionirkah pa Milka
DOLSAK iz osnovne šole Majšperk.
Na občinskem pionirskem prven-
stvu v šahu je sodelovalo 206 mladih
šahistov iz 17 osnovnih šol. Občin-
ski prvaki so prejeli v trajno last
pokale in diplome; na prva tri mesta
uvrščeni posamezniki in ekipe pa
tudi knjižne nagrade, ki jih je
prispevala občinska zveza društev
prijateljev mladine Ptuj. Tekmova-
nje je bilo uspešno, dobro organizi-
rano; rezultati pa kažejo na dobro
kvaliteto in množičnost.
F,
SAJ RAVNO ZATO!
Šh smo na iziet: trije moški intr.
ženske. Dež nas je nagnal v kavarno
Do vlaka je bilo še nekaj ur. Pc
neskončni partiji taroka se jf
ženskam le posrečilo svoje kavaliq|
prisiliti, da so jim posvetili vei
pozornosti.
Ana je predlagala neko družabni
igro: po razhčnih odgovorih na isti
vprašanje bo vsakomur povSdaia
kakšne sorte tiček je. Možje so s
vdah v usodo.
- Zraven koga bi bil najraj
pokopan? vpraša najprej svojeg
moža.
- Zraven Krištofa Kolumba!
- Zanimivo! Pa vi? vpraša drug'
ga.
- Najraje bi počival poleg Dai
teja.
- Okusi so pač razhčni! Zrave
koga pa bi vi najraje ležali? se obri'
k tretjemu.
- Zraven Brigitte Bardot.
- Toda, ta še vendar ni mrtva!
- Saj ravno zato!
1,1
„Ti, Emil se je poročil s svoj
sekretarko."
„Idiot!"
,,Toda prosim te, ona je vend«
prav očarljiva in sposobna."
„Saj! Take sekretarke zlepa ne''
več imel!" ^
fEDNIK — Četrtek, so. marca 1972
stran 13
rudi ptujsice upolcojenl(e so slavile
Občinsko društvo upokojencev
Ptuj je priredilo proslavo dneva žena
ja članice društva 11. marca v
fjarodnem domu z zelo pestrim
sporedom.
Predsednik društva Miha Rogina
jg s pozdravom navzočih otvoril
proslavo, nakar je predsednik odbo-
ra kulturno prosvetne dejavnosti
Franc Tomanič v zelo lepem govoru
gfisal težko življenjsko pot žena -
upokojenk in poudaril njihovo važ-
no vlogo pri graditvi svobodne -
sociahstične Jugoslavije.
Učenki osnovne šole Vesna in
Marjanca Zoreč sta recitirali dve
pesmici: „Mamica moja" in ,,Mami-
cam za dan žena", nakar se je
marsikatero oko zarosilo ob tako
ljubkem nastopu sestric.
Nato je moški pevski zbor DU
pod vodstvom pevovodje Rudolfa
Krajca zapel štiri lepe pesmi. Najbolj
pa je  poživil  spored  brezplačen
nastop ansambla ,,Lajoš", ki je zelo
efektno zaigral 6 poskočnic in sicer
ognjene koračnice, venček Strau-
sovih valčkov. Češko polko, angle-
ški valček Ultimo, Ko lepi san
madžarski in kukavica - fox, za kar
so se žene Oddolžile z navdušenim
aplavzom.
Sledile so zopet tri pesmi moškega
pevskega zbora DU in to partizanska
Ob Kolpi, Vasovalec in Ljubezen in
pomlad. Tudi povcem so se navzoči
oddolžili s hvaležnim aplavzom.
Spored je zaključil ansambel La-
još, ki je zopet zaigral vrsto poskoč-
nih, po katerih so se upokojenke še
kar živo zavrtele. Omembe vredno
je, da igra pri tem ansamblu tudi
znani ptujski harmonikar Franc Lu-
garič, ki vkljub svoji starosti nad 78
let svojo harmoniko zelo dobro
vleče.
Posebne pogostitve ali obdaritve
društvo upokojencev ni zmoglo
zradi pomanjkanja sredstev, vseeno
pa so se vsi udeleženci po zaključku
sporeda zadovoljni in veselo razpo-
loženi razšh z željo, da bi se drugo
leto zopet videli. Večina seje potem
podala v klub upokojencev, kjer se
je „lušno" nadaljevalo s petjem in
plesom še pozno v noč ah bolje
rečeno v rano jutro.
Alojzij Tumpej.^
RADIJSKI PROGRAM
NEDELJA, 2. APRILA - 6.00 -
8.00 Dobro jutro, vmes ob 8.05
Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmeto-
valce; 7.50 EP; 8.00 Poročila; Radij-
ski in TV spored; 8.05 Radijska igra;
9.00 Poročila; 9.05 Srečanja v stu-
diu 14; 9.55 EP; 10.00 Poročila;
10.05 Se pomnite, tovariši; 10.25
Pesmi borbe in dela; 11.00 Poročila;
11.15 - 13.00 Poslušalci čestitajo;
12.00 Poročila; 13.00 Poročila;
13.15 Obvestila in zabavna glasba;
13.30 Reportaža; 13.50 Domači
ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Ve-
liki orkestri; 14.30 Humoreska;
14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05
Opere; 16.00 - 18.00 Športno
popoldne; 17.00 Poročila; 18.00
Radijska igra; 18.44 Lahka glasba;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgled-
. niče; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Godala; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DAN ZJUTRAJ, RAZEN
V NEDELJO, JE NASLEDNJI SPO--
RED; 4.30 Dobro jutro; 5.00 Poro-
čila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija (ob ponedeljkih, sredah
in petkih); Na današnji dan (ob
torkih, četrtkih in sobotah); 7.00
Poročila; 7.15 EP; 7.25 Radijski in
TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 3. APRILA -
14.00 Poročila; 14.10 Zbori Todor-
ja Skolovskega; 14.30 Poslušalci če-
stitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40   Dela   Gola Porterja;  16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester belgijskega
radia; 17.00 Poročila; 17.10 Glas-
beno popoldne; 18.00 Poročila;
18.15 Lepe melodije; 18.35 Interna;
19.00 Lahko noc, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Alpski kvintet;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Berlioz: Romeo in Julija;
21.35 Orkester Ray Coniff; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15
Zaplešite; 24.00 Poročila.
TOREK, 4. APRILA - 14.0Gr
Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Pianist Borut Lesjak; 14.40
Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Recital violinista
Pogačnika; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester Mario Ruiz Armengoi;
17.00 Poročila; 17.10 Simfonični
koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V
torek nasvidenje; 1,8.45 Poti medi-
cine; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Pavla Kosca; 19.25 EP; 19.30 Ra-
dijski dnevnik; 20.00 Prodajalna
melodij; 20.30 Radijska igra; 21.30
Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15
Dukas: sonata za klavir; 23.00 Po-
ročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Melodije; 24.00 Poročila.
SREDA, 5. APRILA - 14.00
Poročila; 14.10 Zamejski zbori po-
jo; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55
EP; 15.00 Poročila; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Glasba franc. ba-
ročnih mojstrov; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester madžarske RTV;
17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni po-
govori; 17.25 Glasbena galerija;
18.00 Poročila; 18.15 Slovenske
popevke; 18.30 Naš razgovor; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni
večer; 21.*35 Prijetne melodije;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
2 3.15 Zabavna glasba; 24.00 Poro-
čila.
ČETRTEK,. 6. APRILA - 14.00
Poročila; 14.10 Pesem mladih;
14.30 Ansambel Jožeta Privška;
14.45 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Spomini sklada-
telja Milhauda; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester jugozahodnega nem-
škega radia; 17.00 Poročila; 17.10
Po željah poslušalcev; 18.00 Poro-
čila; 18.15 Kitara v ritmu; 18.30 Iz
kasetne produkcije; 18.45 Znanstve-
niki pred mikrofonom; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Franca Puharja; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Domače pesmi; 21.00 Literarni ve-
čer; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 Poročila; 22.15 Skladatelji iz
Maribora; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 2 3.15 Jazz;
23.40 Popevke; 24.00 Poročila.
PETEK, 7. APRILA - 14.00
Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje
glasba: 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Poročila; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Lahka glasba;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Ro-
nald Binge; 17.00 Poročila; 17.10
Človek in zdravje; 17.20 Operni
koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Si-
gnali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-
pops; 21.15 Oddaja o pomorščakih;
22.00 Poročila; 22.15 Iz logov do-
mačih; 23.00 Poročila; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00
Poročila.
SOBOTA, 8. APRILA - 14.00
Poročila; 14.10 Sobotno popoldne;
14.55 EP; 15.00 Poročila; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Operni
pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orgle;
16.45 S knjižnega trga; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Gremo v kino; 17.50
Ansambel Silva Štigla; 18.00 Poroči-
la; 18.10 Operete; 18.50 Pogovor s
poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Mihe Dovžana; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Mladinski
radijski klub; 21.30 Radijska igra;
22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za
izseljence; 23.00 Poročila; 23.05 V
novi teden; 24.00 Poročila
IN še kuharski
nasvet
Riževa juha z vinom
Potrebujemo: lOdkg riža, sol,
tričetrt htra vode, limonino lupino,
košček cimeta, pest rozin, sladkor
po okusu, 4 dl belega vina ah
jabolčnika, sok ene limone in 1
rumenjak.
Opran riž zakuhamo v nekohko
slano, vrelo vodo, dodamo košček
limonine lupine, cimet, rozine in
sladkor. Ko je riž mehak, ga
odstavimo, primešamo vino, limonin
sok, sladkamo. Legiramo z vmeša-
nim rumenjakom.
Mrzh mesni cmoki
Potrebujemo: četrt kg zmletega
mesa, 1 rumenjak, 1 skodelico
mleka, malo soh, papriko, 2-3
sardele, 1,5 skodehce kuhanega in
nastrganega krompirja, pol skodelice
drobno narezane, v kisu vložene
rdeče pese, 1 žličko pesinega kisa,
1-2 žlici belih drobtin, maščobo,
gorčico, trdo kuhana jajca in hste
zelene solate.
Meso, rumenjak, mleko, sol, pa-
priko, sesekljane sardele, krompir,
peso in kis dobro zmešamo. Iz te
mase obhkujemo okrogle cmoke, jih
sploščimo in na obeh straneh lepo
ijavo zapečemo. Po potrebi dodamo
malo drobtin. Popolnoma mrzle
<:nioke tanko namažemo z gorčico,
na vsakega položimo jajčno rezino,
i'h denemo na steklen ah porcelan-
ski pladenj in okrasimo z hsti zelene
solate.
Perutninska solata
Potrebujemo: 80 dkg kuhane pe-
rutnine, 4 reziqe ananasa, 2 jabolki,
'kislo kumarico, 3 mandarine, 1
žličko sesekljanih lešnikov, majone-;
^0 iz 3 dl olja in 2 rumenjakov, sok j
^ne hmone, sol, poper in glavnato
solato.
Meso narežemo na tanke rezine,
podamo na koščke zrezan ananas,
jabolki, kumarice, olupljene
'^rhlje mandarin in lešnike. Iz olja in
J^rnenjakov umcšamo majonezo,
'dodamo limonin sok, poper, sol in
J° rahlo primešamo solati. Pladenj
obložimo z hsti glavnate solate in
"adevamo z dobro ohlajeno perut-
ninsko solato. Poleg ponudimo
'oast.
ODDELEK ZA UPRAVNO-PRAVNE
ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
razpisuje po 11. in 12. členu Zakona o urejanju in
oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66)
JAVNI NATEČAJ
1. Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča za zgraditev
družinskih stanovanjskih hiš v Majšperku. Predmet
natečaja je oddaja zemljišča družbene lastnine v k. o.
Lešje, ki ga tvorijo parcele označene z začasno številko:
- parcela št. 1 v približni izmeri 555 kv. m., '
- parcela št. 2 v približni izmeri 638 kv. m.,
- parcela št. 3 v približni izmeri 875 kv. m.,
- parcela št. 6 v približni izmeri 635 kv. m. in
~ parcela št. 7 v približni izmeri 532 kv. m.
Izklicna cena za kv. m. ponudenega zemljišča znaša 14 din.
Na parcelah, ki so predmet razpisa, je dovoljena gradnja
visokopritličnih družinskih stanovanjskih hiš ob pogojih
lokacijske dokumentacije Zavoda za urbanizem Maribor in
posebnega lokacijskega dovoljenja.
2. Javni natečaj je usten in bo v petek, dne 14. aprila
1972, R pričetkom ob 12. uri v sejni sobi skupščine
občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 23/1. Interesenti morajo
eno uro pred pričetkom predložiti potrdilo o vplačilu
varščine v višini 1.000 din, ki jo je treba nakazati iia
račun komunalnega sklada občine Ptuj
št. 624-652-9-041.
3. Odškodnino za uporabo zemljišča mora najugodnejši
ponudnik plačati v 30 dneh po pravnomočnosti
odločbe o dodelitvi zemljišča.
4. Stroški komunalne ureditve zemljišča bremenijo gradi-
telja v obsegu, ki bo predpisan z lokacijskim dovolje-
njem.
5. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po izdaji odločbe
o dodelitvi zemljišča. Če investitor po tem roku ne
začne z gradnjo, izgubi pravico do uporabe zemljišča, ki
je predmet natečaja.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem dobite na
oddelku za upravno pravne zadeve skupščine občine Ptuj,
soba 29/11.
Oddelek za upravno pravne zadeve
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
KAKO ODPRAVITI PRHLJAJ?
Čezmerno luščenje kože lasišča (prhljaj) je pogost pojav.
Luščenje je lahko tako močno, da je lasišče z luskami kar posuto.
Poleg srbenja, ki ga pojav pogosto spremlja, moti prizadete osebe
predvsem neestetski izgled lasisča; pri obilnem prhljaju se nabirajo
luske celo na obleki, na ramenih.
Prhljaj je suh ali masten. Masten je največkrat združen s preveč
mastnimi lasmi. Pri prhljaju gre za dve bolezenski dogajanjj: za
posledico motenj pri poroževanju kože povrhnice, mastno lasisče pa
je v večini primerov posledica motenj pri delovanju žlez lojnic. Tako
spremenjena koža se rada okuži; za alergične procese je bolj
dojemljiva.
Vzroki obolelosti lasišča so različni. Zelo odločajo horrnoni,
obremenitve živčnega sistema in tudi dednost. Prhljaj sam cesto
spravljajo v zvezo z raznimi mikrobi, ki jih najdemo na lasišču teh
bolnikov. Mnogi primeri^ kažejo, da gre lahko pri prhljaju tudi za
določeno infekcijo lasišča, ki nastopa kot kofaktor pri nastanku
prhljaja. Nekatere pacientke omenjajo, da so dobile prhljaj ali
ponovitev prhljaja pri obisku v frizerskem salonu, po uporabi
določenega^lavnika in podobno.
Na tržišču je dandanes že kar precej šamponov, vodic in
losionov^ ki obljubljajo izgubo prhljaja. Najpogosteje s temi sredstvi
ne dosežemo, dosti več kot z običajnim umivanjem glave. Prhljaj za
zelo kratek čas izperemo iz lasišča, po nekaj dneh pa nam že spet
dela preglavice.
Tovarna farmacevtskih, kemičnih in kozmetičnih proizvodov
LEK je pred kratkim končala s kliničnimi testiranji in dala na tržišče
nov proizvod DUET losion proti prhljaju. Klinike so sprejele
raziskavo učinkov tega novega preparata sprva s precejšnjim
nezaupanjem, že prvi poiskusi, pa so pokazali, da gre za nenavadno
uspešen preparat, saj je 25 % pacientov že po prvi uporabi odpravilo
prhljaj tako da niti ponovna uporaba tega losiona ni bila več
potrebna. Pri ostalih 75 % pacientov je uporaba DUET losiona proti
prhljaju sicer pokazala dober ali celo odličen uspeh, vendar le ob
ponovni uporabi preparata. Te osebe so kasneje uporabljale losion po
vsakem tretjem ali četrtem pranju glave. Zanimiva je bila ugotovitev,
da so bili učinki DUET losiona proti prhljaju najboljši pri pacientih,
ki so imeli največ prhljaja. Pri vsem tem so raziskave dokazale, da
losion ohranja zdravo lasisče.
Novemu Lekovemu proizvodu je v prid tudi preprosta uporaba.
Na dobro šamponurano in nato izprano, vendar še mokro lasišče
boste nanesli približno za dve jedilni žlici losiona in ga s prsti razdelili
po lasišču. Losion bo učinkoval od 5 do 10 minut, nato boste lasišče
izplahnili z vodo in osušili.
Klinično poročilo, ki so nam ga pokazali v Leku, se zaključuje:
osebe, ki bi jim preparat v začetku pomagal, kasneje pa bi bil povsem
brez učinka, v naši 10 mesečni raziskavi nismo srečali.
USPEHI PTUJSKE STRELSKE ZVEZE
Kljub temu, da članstvo strelskih
družin v državi močno stagnira, se je
v ptujski strelski zvezi v zadnjem
letu povečalo za dvakrat. Temu
primerni so bih tudi rezultati, ki so
jih ptujski strelci dosegh na raznih
tekmovanjih šhom Slovenije in tudi
v sosednji Hrvatski. Strelci so se v
številni udeležbi udeležili jubilejnega
strelskega tekmovanja ob 30 letnici
socialistične revolucije, zmagali so
na tekmovanju bratstva in prijatelj-
stva, katerega se je udeležilo šest
občin iz Hrvaške in Slovenije. Pre-
več bi bilo naštevati vse pokale,
diplome in trofeje, ki so jih ptujski
strelci v preteklem letu osvojih.
Upamo, da bodo s tako napornim
delom tudi nadaljevah in da bodo
letos uspehi še večji.
Vsem uspehom ptujskih strelcev
pa moramo posvetiti še posebno
pozornost, ker so bili doseženi v
zelo pomanjkljivih in težkih pogojih
treniranja.   Že  samo   dejstva, da
ptujskim strelcem manjka precejšrije
število zračnih pušk, da nimajo niti
enega urejenega strehšca za zračno
puško in da jim v precejšnji meri
primanjkuje finančnih sredstev, nam
nazorno pokažejo, kaki so pogoji za
delo. Velika želja Strelske zveze je
bila, da bi v Ptuju odprli šolo za
inštruktorje in sodnike strelskih dru-
žin, vendar zaradi pomanjkanja sred-
stev ni prišlo do reahzacije teh želja.
Mnogi vabljeni gosti so se čudili
takim uspehom, ki so bili doseženi
ob takih pogojih. Najboljšo oceno
uspehov in neuspehov ptujskih strel-
cev je sekretar Strelske zveze Slove-
nije, Miro Marn, ki je med drugim
dejal, da je ptujska strelska zveza
med najboljšimi v republiki in daje
SD „Jože Lacko" najboljše strelska
ekipa v Jugoslaviji. Predsednik ob-
čine Ptuj Franjo Rebernak je ptuj-
skim strelcem tudi obljubil mnogo
večjo materialno pomoč.
MESOKOMBINAT »PERUTNINA«,
PTUJ
razglaša
PROSTI DELOVNI MESTI
1. VARNOSTNEGA TEHNIKA z nepopolnim delovnim
časom, 2 uri na dan.
2. ELEKTROMEHANIKA
Pogoji:
Pod 1. Varnostni ing. z 2 leti prakse iz varstva pri delu.
Pod 2. KV elektromehanik s 3-leti prakse.
Prijave je poslati v roku 8 dni, od dneva objave.
veselo tekmovanje
učenci 4. razredov smo si naredili
pri tehničnem pouku hodulje. Se-
veda so se začeli takoj učiti hoditi z
r\jimi. Kmalu pa so jih začeli po-
snemati še drugi učenci in tako je
bilo na enkrat na naši šoli mnogo
hoduljistov. Pionirska organizacija je
pripravila v četrtek v telovadnici
tekmovanje. Zbralo se je mnogo
gledalcev, ki so navijali za svoje
tovariše. Tekmovali so y skupinah.
Vsaka je štela po štiri člane. Tova-
rišica Anka Hojnik je dajala znak za
začetek in konec. Nekateri hodu-
Ijisti so bih zelo spretni. Seveda ni
manjkalo skoraj vratolomnih pad-
cev. Na srečo se ni zgodilo nič
hudega. Presenetljivo je zmagala
skupina mlajših učencev.
Po tem tekmovanju se je število
hoduljistov še povečalo.
Darinka Šošter,
8. raz. OŠ Makole
osmi marec
BHžal se je mamin praznik. Zato
smo se zmenili Jožica, Jariko in jaz,
da pojdemo po šopke. Šli smo v
sredo zjutraj. Natrgali smo zvonč-
kov in nekaj mačic. Dolgo se nismo
vrnili. Po 7. uri smo prišli domov.
SkrUi smo šopke in odhiteli v šolo.
Ko smo se vrnili, smo hitro poiskali
šopke. Teta je ravno med tem
časom odšla k sosedovim. Jaz sem
pospravila sobo in kuhinjo, na mizo
v kuhinji pa sem razgrnila bel prt.
Šopek sem dala v vazo, darilo in
čestitko pa sem položila na mizo.
Potem sem odšla na vrt. Ko se je
teta vrnila, mi je rekla: ,,Le okoplji
še to solato!" Nato je odšla v hišo.
Kmalu za tem pa me je poklicala
noter; Objemala me je in po obrazu
so ji tekle solze. Hlipala je od
veselja. Bila sem vesela, da sem teto
tako presenetila. Čutila sem, da je
moja oskrbnica to z veseljem spreje-
la. Rekla mi je, da tega ni pričako-
vala od svoje rejenke.
Lija Štuhec, 6. raz.
OŠ Tomaž pri Ormožu
naš likovni krožek
Na naši šoli deluje mnogo krož-
kovj med njimi tudi likovni, katere-
ga članica sem že tretje leto. Šteje
devet članov in vsi komaj čakamo,
da bo teden naokoli, ko se bomo
zbrali in preživeli nekaj ur pri
risanju in oblikovanju. Žal nam je,
če krožek odpade, ker nam tovari-
šica pokaže mnogo takih tehnik, ki
jih pri pouku zaradi kratkega časa ni
mogoče narediti. V 6. razredu je
bilo zelo prijetno, ko smo imeli dve
uri risanja in smo lahko marsikaj
naredili. Zdaj pa se dela komaj
dobro lotimo in že je konec ure.
Tako nam je krožek nekakšno na-
domestilo, ker imamo likovni pouk
zelo radi, v eni uri pa pri najboljši
volji ne moremo veliko narediti. V
tem krožku spoznavamo tudi vse,
kar je lepo in unietniško ter razliko-
vati takšno od kiča.
Njorajši pa imamo linorez. Včasih
se kar težko odločimo za kaj dru-
gega. Mnogokrat marsikateri zareže
v prstj toda kdo bi se na to oziral?
Še rajši pa odtiskujemo matrice. Ko
smo s tem začeli, je bilo tovarišici že
najbrž žal, kajti bili smo črni kot
dimnikarji. Smejali smo se drug
drugemu in nazadnje še tovarišici ni
preostalo nič drugega, kot da se
nam je iz srca nasmejala. Doma pa
ni šlo nobenemu na smeh. Črne so
bile namreč tudi obleke. Tako smo
porabili precej praška ali mila, pa
zlodej nikakor ni hotel iti z rokavov.
Vendar dosegamo pri grafiki naj-
lepše uspehe. Sodelovali smo na II.
grafičnem bienalu v Kostanjevici,
pri Modri lasti in lani na Kurirčko-
vem festivalu. Bili smo zelo razoča-
rani, ker se je letos odzvalo Kurirč-
kovemu festivalu tako malo šol in
razstave ni bilo. Izdelke smo poslali
tudi v Šoštanj, kjer so bili trjje
razstavljeni, Ivan Kop pa je prejel
knjižno nagrado. Ivan iz šestega
razreda pa je postal pravi mali
grafik, saj je skoraj na vseh razpisih
ki smo se jih udeležili, oclnesei
kakšno nagrado. Sodelovali smo
tudi na razpisu AMD zveze^ kjer
smo risali prometno nesrečo in
tekmujemo v natečaju ,,Smejte in
igrajte se z nami!" Linoreze priprav.
Ijamo tudi za Naš oglas.
Potrudili se bomo, da bo naše
delo še plodnejše.
Janica Rojs
8. raz. OŠ Makole
nedeljsko popoldne
Bilo je nedeljsko popoldne. Gle-
dala sem skozi okno in opazovala
ptice, kako letajo z brajc k hlevskim
vratom.
V hlevu sem nastavila kuram
pšenico in koruzo. Ker so to opazili
vrabčki, so neprestano čakali, kdaj
se bodo odprla vrata. Odprla sem
jih, da sem lahko opazovala ptice,
kako se v hlevu gostijo. Ptic pa
nisem opazovala samo jaz. To je
delal tudi sosedov macek^ ki je
spreten lovec na vrabčke. Čepel je
za vrati in ko so vrabci prileteli, je
skočil. Njegov naskok ni bil zaman,
Z ostrimi kremplji je držal pernato
živalico, ki se Je obupno branila
njegovega objema. Ostali vrabčki so
vsi zbegani odleteli. Mnogo jih je
bilo, le enega ni bilo več z njimi. Na
mestu, kjer se je gostil maček, sem
našla drobno kapljo krvi. Mačka
sem zasovražila. Natepla sem ga in
spodila.
Kazen si je dobro zapomnilj saj ga
od takrat ni več na naše dvorišče.
Irena Sakelšek,
7. raz. OŠ Podlehnik
sprehod po polju
Večina vaških otrok lahko opažu- j
je vsak dan polje, saj jih pot v šolo j
vodi mimo njega. Ne posvečajo mu i
posebne pozornosti. Mestni otroci ■
pa smo obdani s stavbami, z asfal- ,
tom in prometnim vrvežem, zato
nam je sprehod po polju pravo
doživetje. j
Imel sem čas, zato sem se napotil-
v naravo. Hodil sem po ozarah med .
njivami. Ogledoval sem si vse. Oce-j
njeval sem, kateri kmet je že več
naredil na svoji njivi. Nekatere so'
bile   na   novo   zorane   in   čakajo
pridnih delavnih rok, da spravijo v j
zemljo seme, iz katerega bo zrastel ■
nov pridelek. Ponekod si je jeseni j
posejano žito že lepo opomoglo in
ozelenelo.  V daljavi sem zagledal
traktor, ki je rezal sveže brazde. Tu
ni redko opaziti oranja s traktorjem.
Vem pa, da se še marsikje po njivi
potita  kmet   in  konj.  Pravzaprav
nikoli nisem pomislil, ko sem jedel
kruh, da je  bilo treba zanj trdo
delati na polju.
Kamorkoli sem pogledal, nikjer ni
bilo več sledu o zimi. Vesel sem bil
spoznanja, da se bliža spet pomlad.
Pomlad, ko bo vse v cvetju, ko bodo
vsa drevesa zelena in povsod se bo
slišalo veselo ptičje petje. Ob tej
misli mi je j)Ogled nehote ušel v
zrak. Saj so ze tu! Prve ptice selivke
so se vrnile. Začuden sem bil. Tega
še nisem pričakoval. Pravijo, da se z
njimi vrne tudi pomlad. Torej je le
prišla. Tako zgodaj, kdo bi jo
pričakoval? Ne morem opisati ob-
čutkov, ki so me navdajaH. Presene-
čenje, veselje, pričakovanje ... vse
skupaj. Pomlad, to mi je bil vedno
najlepši letni čas. Narava se prebuja,
vse se začne znova.
Nisem bil več zbran za opazovanje
narave. Vrnil sem se domov, tu nie
je čakalo delo. A težko je vzdržati?
knjigami med zidovi, ko je zunal
pomlad.
Borut Vič ar, 5. a
Os. šola Franc Osojnik.,
Ptuj
fEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
STRAN 15
)f. Fran Brumen:
Koze ali osepnice
Pojav koz v naši državi, zaenkrat
na Kosovem in verjetno tudi v
Beogradu, je toliko pomemben do-
godek, da prekinemo setavek o
boleznih jeter. Nadaljevanje bo sle-
jilo pozneje.
Koze ali osepnice, zdravniki pravi-
nio Variola, je med izpuščajskimi
nalezljivimi boleznimi najbolj kužno
obolenje. Značilnost te bolezni so
posebni gnojni mehurčki na koži.
Ta bolezen se pojavlja predvsem pri
ljudeh, pa tudi pri nekaterih živalih,
npr. pri kuncih in kravah. Človeške,
kakor tudi živalske osepnice so si
med seboj po izgledu in poteku zelo
podobne. Pa tudi v njih povzroči-
telju je očitna sorodnost. To nam
dokazuje vakcinija, kakor imenuje-
mo virus^ ki ga dobirno, če prece-
pimo kužni material s človeka ali pa
i obolele živali na primerno drugo
živo bitje, npr. na telička, kakor to
delamo pri postopku za pridobiva-
nje cepilne limfe.
Koze povzroča torej virus, ki je
filtrabilen virus; je tako majhen, da
ga lahko filtriramo skozi poseben
Berkfeldov filter. Nahaja se pred-
vsem v tekočini osepnicnih mehur-
čkov. Zgodovina osepnic je najbolj
tragična med vsemi kužnimi obole-
nji preteklosti. Pred odkritjem cep-
ljenja so koze^ razsajale po celem
svetu in označene kot črna kuga
občutno redčile človeški rod.
Zdravniška znanost je to bolezen
uspešno odrinila s civiliziranih pdro-
čij. V današnjih časih se še pojavlja-
jo v Indiji, Egiptu, Mehiki in celinski
Aziji. V sev. Ameriki, Kanadi, An-
gliji in ponekod tudi v Evropi se
pojavljajo koze v manjših obsegih in
v posebno mili obliki, imenovani
.^.lastrim, po naše majhne osepnice.
Osepnice ne izbirajo ljudi po
starosti. Obolevanje sega od dojen-
čkove pa tja do starostne dobe.
Umrljivost je sorazmerno zelo veli-
ka. Epidemija, ki je razsajala v
Angliji 1870. leta je pomorila
420.0 00 ljudi, to je 45 % od
934.000 obolelih.
ŠIRJENJE, PRENAŠANJE BO-
LEZNI ALI OKUŽITEV SE VRŠI
POTOM KAPLJIČNE INFEKCIJE,
TO JE POTOM VDIRANJA OKU-
ŽENEGA ZRAKA, ki ga okuži
oboleli s svojim izdihom. Pa tudi
potom vdihanja okuženega prahu v
zraku, npr. iz izsušenih v prah
zdrobljenih delcev oseptičnih krast.
Možen je tudi prenos potom drugih
okuženi predmetov, ki posredno
okužijo zrak.
KLINIČNA SLIKA BOLEZNI.
Inkubacija traja do začetnega izpu-
ščaja navadno 14 dni. Včasih tudi
dalje ali manj časa. Bolezen se
začenja zelo burno z mrzlico in
sledečo visoko vročino, močnim
glavobolom, POSEBNO ZNAČILNE
SO SILNE BOLEČINE V KRIŽU.
BOLNIK JE OD VSEGA ZAČET-
IH TEŽKO PRIZADET, toda na-
vadno pri polni zavesti, kar je po
s^ojs tudi značilno za sicer zelo
'«žko sliko prizadetosti. Otroci za-
padejo včasih mučnim krčem, kijih
spremlja visoka temperatura. Očes-
"6 beločnice so pordele, jezik je
"ločno obložen. Včasih se pojavi
^goden predhodni izpuščaj, podo-
l'^" škrlatinki ali ošpicam in ja
'nienujemo Rash (reš). Ta izpuščaj
nastopa najbolj vidno v predelu
J''cke, torej v zgornjem delu trebu
IJa izpod rebrnega loka. ČE POKA-
TA REŠ PODKOŽNE PIKČA-
STE KRVAVITVE, NAPOVEDUJE,
TOKSIČNO HEMORAGIČNO
OBLIKO ČRNIH KOZ, ki imajo
^*lo slabo prognozo. Reš traja 2 dni,
"jikar nastopi pravi izpuščaj. To so
'deckaste pegice, velikosti glavice;
"^cike, podobne bolšjemu piku,j
J'^ndar opazno pridvignjene nad i
Površino kože. V le nekaj urah se te'
Pegice spremene v papule, 3—4 mm
^•ike teninorožnate neznatno goba-
vo   nabreknjene   pege,   ki   jih   v.
^cetku okroža svetlejši nas. Popu-j
lozni stadij traja 2-3 dni. Tekom
24 ur se spremenijo vse pege v
mehurčke^ nabreklo polnjene z bi-
stro tekočino. Mehurčki so opazno
bolj napeti, kot pri noricah. OBLI-
KA VSEH MEHURČKOV JE
OKROGLA IN MED NJIMI NI
OVALNIH, KOT JE TO PRI NORI-
CAH. To je tudi viden znak razloče-
vanja Mehurčki so veliki 7 — 8 mm.
Drugi dan postane vsebina mehur-
čkov motna in se značilno vdolbejo
na vrhu. Tekom 2 dni se mehurčki
zagnojijo. Gnojenje traja 4 dni, po-
tem začno usihati in se končno
posušijo v rjavkasto črne kraste. To
gnojenje uniči globlje plasti kože,
zato nastanejo brazgotin, ki so
trajne ^kozavost obraza).
Značilen je vrstni red nastopanja
peg^ najprej se pojavijo na čelu in v
lasisču, obenem tudi na zapestju.
Potem se širijo na obraz, podlakti,
trup, posebno hrbet nazadnje na
noge. Vedno so bolj prizadete
iztezne strani udov.
S pojavom papuloznega izpu-
ščanja navadno temperatura pade,
ko pa se mehurčki zagnojijo, zopet
naraste. Pri drugem dvigu tempera-
ture ob zagnojitvi mehurčkov cesto
nastopa smrt zaradi okvare srčne
mišice.
Poznamo več inačic osepnic. Na-
stopajo tudi različne komplikacije,
na srcu, živčevju, možganih, dihalih.
Ugotavljanje bolezni je v začet-
nem stadiju pred izbruhom značil-
nega izpuščaja zelo težko, skoraj
nemogoče. Posebno še pri prvem
edinstvenem primeru. Drobnogledna
ugotovitev značilnih PASHENOVIH
telesc v novih, še ne zagnojenih
mehurčkih, ali že v pegah je najza-
neslivejši način ugotovitve bolezni.
Zdravljenje. Kavzalnega, vzroč-
nega zdravila tudi pri tej bolezni še
nimamo. S primernimi antibiotični-
mi sredstvi uspešno posegamo v fazo
zagnojitve mehurčkov, kar znatno
omili potek bolezni.
Najvažnejše je preprečevanje. Vse
obolele in osumljene moramo nuj-
no, obvezno, najstrožje izoHrati v za
to posebej improviziranih bolnišni-
cah. Uspeširo je efektno cepljenje.
Zaščitni učinek nastopa peti do
šesti dan z nastajanjem mehurčka.
Zaščita traja navadno 10 let, ponov-
no pa cepimo po potrebi tudi že po
treh letih. Vedeti je treba, da ni
dokazana odpornost, če ponovno
cepljenje ne uspe. Včasih je potreb-
no ponovno cepljenje ponoviti tudi
dva do tri krat in to na različnih
mestih in ne v okolici starega
cepišča, ker tam domnevamo lokal-
no odpornost.
DOBER DEN NO BOTE LEPO'
POZDROVLENI! >
No, zaj pa smo po v tisten letnen I
cajti, gdo se začnejo jajca no potroš-;
niki forbati. Ja, ja ob totih vejko-'
nočnih proznikih de po provi cir-j
kus. Jas van poven, drogi lidje, če še !
nikol neste vidli socialne diflerencia-'
cije, te si ite tote dni poglednite — J
kaj de keri meščon aU podeželon k ;
vejkonočnemi žegni nesa. Eni doj
nesli na glovi ali pa pelali v avti;
vejke iz šibja pletene krpače, v kerih
de skoro pul praseta, lepo pisana
povitica, beli koloč kruha, hren,,
poštrihana jajca no druge dobrote. \
Socialno razštelani oziroma diferen-1
cirani lidje pa do meli samo male :
cekare ali pa culice, v kerih ta dve \
jajci, kuplena štruca no še kokšno
klobašče, ki so ga šparali samo zato,;
da do |a lehko dali požegnati. '
Koksne jajca te te letos forbali? *
Pri nas mo bele!
Ja, pret sen van napoveda, da je to *
tudi cajt za forbaje potrošnikof. Ja, i
pa še resen je. Samo si poglednite )
naše gospodije no gospodinjce kak^
ob najrazličnejših podražitvah forbe ;
spremijajo. Zaj nan je še podražitev^
mesa zagrožena. Če do te drožišje'
naše šeke^ teleta no gujdeki - te jas j
neman nic proti turni. Samo, kaj do j
rekli naši pejdoši iz mesta, ki si'
morejo vsoko kost kupiti v štacuni.;
Jas predlogan vsen tistin, ki tan I
okoli stu jurjof zaslužijo za svojo i
familijo, da se prekvalificirajo v
rastlinojedce, saj si mesa tak aH tak"
več nedo mogli privoščiti. Da pa je ■
smola še vejkša, majo naši vrli!
mesori svoje voge tak razštelane no i
računajo po nekšno novi mate-i
matiki, da več ne veš, kejko je pet-
krat pet. Pa še to si enkrat vi
mesnicah poglednite, pret pa še;
seveda na odkupnih postajah živine.'
Tele z rdečo dlako kosta tejko,'
šekasto tejko, svetlosivo pa ma«.
drgoč drgočišjo ceno. V mesnici pa i
je novadno obeleženo vse fkup z ■
najvišjo pofprečno ceno. Mesori
provijo: ,,Naj bo mujcek ali pesek —1
samo, daje mesek . . .!" i
No, zaj pa še te poglednimo, kaj j
nan je napisala Micika iz Prlekije:     j
Spoštovani Lujzek! j
Po dugen cajti me je po drgoč;
jezik zasrbeja no se ti moren malo.;
vun skašlati. Večkrot štejen, ke
pišeš o naših lukjastih no puklastih;
cestah. Veš, tudi_ naša cesta, ki je:
spelana od Runča, prek Žvoba vi
Lahonce, je čista v tokšnen stili -'\
sama jama no lukjica pri lukjici pa le ;
vodo drži. Na vsoki stroni ceste je i
malo sodra, sredina ceste pa je glih;
tak kak drovska struga s toto razli-;;
ko, da še na naši cesti nega rib.
V zimskem cajti je cesta prepove-;
dana za ves promet iz čista prepro-;
stega razloga, ker nemarno zimskega
pluga, da bi jo malo razplužili.
Lujzek, če bos gdo v naše kraje
zajadra, pridi te gdo nede blata no
de se po cesti proh kadija. Pa ne
pozobi si prinesti kre sebe gasmaske,
drgačik de se ti nos no druge
življenjske lukje čLsta doj zaštopfale.
Tejko ti n^ bo za gnes, tebe no
fse brolce Tednika lepo pozdrovla
Micika iz Prlekije.
Micika, hvala za tvojo opozorilno
pismo. Kokšne so naše ceste^ to tak
dobro ven. Jas sen moji hčeri, ki
dela v Nemčiji že pisa pismo, naj mi
kupi helikopterj saj naši jorki no
klonci resen vec neso prevozni no
niti ne prehodni. Mon pa še eno
drugo pogruntacijo. Kak dobro veš,
sen jas duma na Suhen bregi v
Prlekiji, ki je seveda suhi samo te,
gdo nega deža no blata. Naš vaški
odbor je na zodji seji predlaga, da bi
si erodli vlačugo. To je neke tokš-
nega kak majo Mariborčani, ki se po
droti gor na Pohorje vozijo. To bi
bila joko pametna zadeva, samo nan
za toti hec še penezi falijo. Prosili
mo za turistični kredit, saj mislimo
začeti razvijati kmečki turizem. Pari-
škega lufta mamo zadosti, druga pa
si naj turisti kre sebe prinesejo . . .
Za gnes naj bo po zadosti, Fse
fkup lepo pozdrovlan, dopisnike pa
prosin, da mi še se kaj jovijo na
antres Uredništvo Tednika, Ptuj —
za Lujzeka.
OSEBNI DOHODKI
IN HRANILNE KNJIŽICE
(Nadaljevanje s 3. strani)
brezgotovinskega plačevanja s čeki.
Kdor želi imeti tekoči račun, naj
sporoči banki, ki mu bo poslala v
izpolnitev potrebne obrazce in na-
vodila.
kaj želimo doseči?
V prvi vrsti želimo zbrati čim več
prostih denarnih sredstev prebival-
stva z namenom, da zadovoljimo
številne potrebe po kreditih delov-
nim organizacijam, za splošne po-
trebe, za zidanje hiš in stanovanj in
za potrošniške kredite. Z opisanim
načinom porabe osebnih dohodkov
je moč doseči viden uspeh, ne da bi
bil kdo pri tem oškodovan ali za kaj
prikrajšan, pač pa nasprotno, očitne
so le koristi, kajti denar je varen
pred izgubo, krajo, požarom, pri-
naša dodatni dohodek - obresti in
ker ni vedno pri roki, varuje vsakega
pred nepremišljeno porabo. Nastaja
pa lahko še dobra volja, da se del
sredstev tudi prihrani.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. marca 1972
NEDELJA, 2. APRILA    •
9.40 Ansambel Savski val in trio
Franca Baharja; 10.12 Kmetijska
oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otro-
ška matineja; 11.45 Mestece Peyton;
12.35 TV kažipot; nedeljsko popol-
dne; 18.05 Otroci galerije; 19.45
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.30 Vaščani luga; 21.20
Zabavno glasbena oddaja; 21.35
Športni pregled; 22.05 Poročila;
22.10 Hokej: Jugoslavija:Japonska.^
PONEDELJEK, 3. APRILA
9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v
šoli; 10.30 Angleščina; 11.00 Osno-
ve splošne izobrazbe; 14.45 TV v
šoli; 15.40 Angleščina; 16.10 Fran-
coščina; 16.45 Madžarski T V pre-
gled; 17.45 O. Wilde: Srečni princ;
18.00 Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30 V avtobusu; 18.55 Mozaik;
19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek
film; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnev-
nik; 20.25 3-2-1; 20.35 V ogleda-
lu časa; 21.55 Kulturne diagonale;
22.35 Poročila.
TOREK, 4. APRILA
9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina;
11.00 Osnove splošne izobrazbe;
14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina;
15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina;
16.45 Madžarski TV pregled; 17.45
F.Bevk: Pestema; 18.05 Risanka;
18.15 Obzornik; 18.15 Od zore do
mraka; 19.00 Mozaik; 19.05 Tabor-
niki in vseljudska obramba; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 ,.Dom na griču";
22.55 Poročila.
SREDA, 5. APRILA
8.20 T V v šoli; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.50 Don Kihot;
18.15 Obzornik; 18.30 Po domače;
19.00 Mozaik; 19.05 Na sedmi stezi;
19.30 Cikcak; 20.00 T V dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Igralci; 21.25
Civilizacija; 22.25 Poročila.
ČETRTEK, 6. APRILA
9.35 T V v šoli; 10.30 Nemščinar
11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli;
15.40 Nemščina; 16.10 Osnove
splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.40 Veseli tobogan;
18.15 Obzornik; 18.30 Čarni svet
živali; 18.55 Mozaik; 19.00 L. Bern-
stein predstavlja; 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1;
20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 Bos
skozi pekel; 22.20 Jazz; 22.45 Po-
ročila.
PETEK, 7. APRILA
9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina;
14.40 T V v šoli, 16.10 Osnove
splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.35 Gledališče; 18.15
Obzornik; 18.30 Rezerviran čas;
18.40 Gospodinjski pripomočki;
18.50 Ekonomsko izrazoslovje;
19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cik-
cak; 20.00 TV dnevnik; 2p.25
3-2-1; 20.30 Kviz 72; 21.40 Črno
SOBOTA, 8. APRILA
9.35 TV v šoli; 16.30 Državno
košarkarsko prvenstvo; 18.05 Ob-
zornik; 18.20 Štirje tankisti in pes;
19.10 Mozaik; 19.15 Humgristicna
oddaja; 19.45 Kratek film; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.30 Zabavno glasbena
oddaja; 21.30 Na poti k zvezdam;
21.55 Tekmeca; 22.45 TV kažipot;
23.05 Poročila.
BISERNA POROKA NA POLENŠAKU
Prejšnji teden sta praznovala na Polenšaku biserni jubilej Terezija in
Jože Kranjc iz Lasigovec. Terezija je dočakala jubilej stara 85, Jože pa 86
let.
V"60 let trajajoči zakonski zvezi se jima je rodilo osem otrok.
Sedem je še živih. Vjesen življenja pa jim krajša čas tudi 18 vnukov in 13
pravnukov. S čilima zakoncema se je pripeljalo na matični urad na
Polenšaku okoh 40 svatov. Slovesno biseroporočno zvezo sta sklenila
matičar Alojz Berlak in Janko Vičar, občinski odbornik.
Terezija in Jože preživljata stara leta na svoji domačiji v Lasigovcih
skupaj z vnukinjo Ciliko.
Zgovorna biserna nevesta je bila do pred nedavnim še aktivna vaška
babica, ki je pomagala prijokati na svet številnim dojenčkom. Jože je
invahd iz prve svetovne vojne.
Jubilanta si želita v prihodnosti zdravja, predvsem pa to, da bi
čimprej dogradili novo hišo, ki raste poleg stare domačije. -ec
Jubilanta skupaj z ožjo „žlahto" pred krajevno pisarno na Polenšaku.
PODJETJE »MODA«. KONFEKCIJA
GORNJA RADGONA,
PARTIZANSKA 24
razpisuje na temelju določil 3., 4. in 5. točke 48. člena
statuta ter sklepa DS podjetja naslednja
PROSTA DELOVNA MESTA
A) 94 delovnih mest v šivalnici,
B) 4 delovna mesta skupinovodij in medfazne kontrole,
C) 1 delovno mesto hišnika in skladiščnika,
D) 1 delovno mesto čistilke.
Razen splošnih pogojev, veljavnih za sklenitev delovnega
razmerja, se zahtevajo za našteta delovna mesta še naslednji
posebni pogoji:
A)-l. popolna osemletka, ali vsaj 7. razredov osnovne
šole,
2. starostna doba do 25 let, pri moških še odslužen
kadrovski rok,
B) VKV, ali K V delavec krojaške ali konfekcijske stroke, z
najmanj 5 letno prakso.
Podjetje bo strokovno usposobilo kandidate za delovna
mesta v šivalnici, na posebnem 6 mesečnem tečaju, ki bo v
Tomažu pri Ormožu. Tečaj se bo predvidoma pričel v
mesecu avgustu letos. Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki v
šolskem letu 1971/72 končajo šolsko obveznost.
Prijave s potrebnimi dokazih in kratkim življenjepisom
pošljite na naslov podjetja, do 10. maja 1972.
Horoskop
OVEN: Lepo boste razvrstih oprav,
ke, najbolj tisti dve osebi, ki ju
imate radi. Ohrabri vas priznanje na
delovnem mestu. O nedelji naj
odloča sorodnik.
BIK: Nekdo vas trdno ljubi, vampa
se še ne bo dalo, da bi se podredili,
Dejanje v nedeljo vas bo povzdigni^
lo. Mika vas prijetno poznanstvo.
DVOJCKA: Na noge spravite sorod-
nika in bo nekaj vehkega storil.
Naročena družba poskrbi za udob-
nost. Potovanja ne bo, ker pride k
vam.
RAK: Odkrili boste dober značaj
nekoga. Ljubezensko priznanje, ki
bo enkrat pozneje upoštevano. Ro-
mantični izlet z rožicami. Pojedina v
dvoje.
LEV: Zdravi boste, dobre volje in
dobih boste denar. Največji smisel
za ljubezen vas obdeluje takoj po
nedelji. Praznoglava oseba bo zo-
prna, vendar dobra.
DEVICA: Naklonjeni vam bodo:
star znanec, mlada sorodnica in
tovariš pri delu. Obisk po nedelji
koristi, pred njo pa ne. Navdušenje
vas čaka med mladimi.
TEHTNICA: Učih boste sebe in k
nekatere. Od dveh možnosti se
boste takoj odločih za drugo,
Prijetna oseba iz soseske hoče, da bi
pričeh na novo.
ŠKORPIJON: Tista oseba, ki jo
najbolj cenite, bo v nedeljo samo
vaša. Na koncu mračnega hodnika
bo sonce sreče. Redkost pa vseeno
doživhe podnevi.
STRELEC: Prijetnost doživite v
dveh lokalih. S tistimi, ki so
poročeni, se res ne splača meniti.
Smešen obisk sproži idejo za polet-
je. Temnolasa oseba bo še dolgo
upala. »
KOZOROG: Zanesljiv prijatelj po-
staja nekomu vsiljiv. To boste
zlahka popravili v nedeljo in potem
še enkrat. Sodelovanje z domačimi
pri obnovitvi.
VODNAR: Preglednost nad opravki
bo nujna. Pri tem dobite ljubo
pomoč. Imelo vas bo, da bi zmerjali.
Za nedeljo vse uredite že v petek.
Rdeče rože.
RIBI: Hudomušna oseba bo še bolj
navihana, ker je tak čas. Navezanost
ostane kljub temu neskaljena. Na
zmenek pojdite v nedeljo, v torek je
lahko nevarno.
INŠTRUIRAM angleščino in nem-
ščino za srednjo in osnovno šolo.
Nada Jurkovič, Volkmarjeva 5, Ptuj.
PRODAM 1000 kg sena in otave z
deteljo ter kompletno opremljen
vprežni voz za par krav. Ivan
Vinkler, Budina46, Ptuj.
ENOSOBNO stanovanje v II. nad-
stropju v Ptuju menjam za enako v
pritljičju. Vprašajte v Železnini, Ob
Dravi.
POSLOVNE prostore dam v najem.
Ema Sluga, Vrazov trg 1, Ptuj.
PRODAM vseljivo hišo s trisobnim
in dvosobnim stanovanjem v centru
Ptuja. Pritljičje možnost lokala,
60 m2. Naslov v upravi.
ŠTEDILNIK na trdo gorivo uevi)
prodam. Vprašajte v Dražencih 45.j
PRODAM poltovorni avtombilj
znamke IMV - kurir - letnik 1966.]
Jurij Jerič, usnjarstvo, Zg. Polskava.;
ZA STANOVANJE z odločbo dam!
lepo nagrado. Naslov v upravi.       i
PRODAM 80 htrski hladilnik. Na-
slov v upravi.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauraan. - Izhaja vsak četrtek.
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14. ^