List 21. dar Tečaj XXVffi rtniške m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici je pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr a celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 2 gld. 20 kr., pol leta 1 gld. 80 kr > četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 25. maja 1870. Gospodarske stvari. Razglas 9 kako se bodo premije delile za dobro narejena gnojišča Družba kmetijska kranjska, pooblast po slav nemu c. kr .uiv/tijoac* aidujouM j fv - ministerstvu kmetijstva od 11. novembra Da gnoj zemlji povračuje snovi, ktere žita in drugi sadeži izpivajo iz nje, to je vsakemu znano; zato vidimo, da vsi kmetovalci gnojijo svojo zemljo. Tudi to je znano, da gnoj pospešuje rast in da se živina, ktera dobiva obilo in dotične krme, krepi in debeli; nasproti pa medli in huj ša ona, ki dobiva malo in to netečne krme. Naši kmetovalci » V ce jih izvzamemo nekoliko, ki si morajo gno 1869. leta, štev. 6032., da razdeli iz državnega zaklada morejo kupiti umeten ali mineraličen gnoj, uiui^u guu-dovoljenih 300 gold, za premije umno napravljenih gno- jiti s tekočimi in trdimi živalskimi in človeškimi izmečki. Navadni ali gnoj iz hlevov so trdi ali tekoči živin-ski izmečki, z nastilom vred. Njegova moč je jako • • V V J1SČ bode jih razdelila tako y da odloči premije po 30 gold, za Notranjsko premije po 30 gold, za Dolensko, premije po 30 gold, za Gorensko y različna in to po krmi, soli in nastilu, kakor tudi po y • t i f v t • /^t » m ^ Tako premijo morejo dobiti kmetje, ne pa načinu, po kterem se ravná ž njim Gnoj grajščaki, in sicer taki, ki si napravijo gnojišč z gnojnično pump tako y kakor na podobah „Novi ne pridene nič nastila, je najboljše precej rabiti; zmešan z nastilom mora pa manj ali delj časa (6 tednov kteremu se g°oj cam pa priloženih kaže izgled A. podob in ali do mesecev) ležati, da malo zavre (segnjije) da se gled podob 1. in t/. , J^« jv guvjjov kakor poduk pod črkami pa sicer tako naprav lj III. IV. uči. 7 nastilo (slama, listje, zrezki) razmoči in porujavi, da je gnojišče tudi videti mastno in da se različne tvarine nekoliko zena- II čijo ; kajti tak gnoj se v zemlji naglo spremeni v Kdor želi dobiti tako premijo, ktera mu ni v dobicek, da si napravi prav dobro gnojišče, temuč tudi zat0 one razvezljive in gazove snovi, ki so rastlinam živež. Da se te premembe zgodé, treba je manj ali več časa na čast, da ima gnojišče tako, da je drugim v gled y ker je nastilo že samo po sebi več ali manj y naj se zadnji čas do sv. Mihel obrne do podpisanega odbora teg let razvezljivo, ali zato, ker je več ali manj ugoden letní in v pismu izkaže, da je s prošnjo £as in kraj, ki je ali v dolini ali visoki gori Da se gnoj tako vdela in da se ga pogubi kar po enem ali drugem izgledu naredil si gnojišče. Družba najmanj mogoče, treba je primernega gnojišča. kmetijska bode potem po posebni komisiji preiskavati Kako se primerna gnojišča napravljajo in kako je dala njegovo gnojišče in mu premijo izplačala. Ako bi treba ravnati z gnojem, to hočemo povedati v odgovo- pa gospodarjev, ki taka gnojišča pravili, bilo kakor je premij, bode se premija dala takemu, ki je med njimi najbolje gnojišče naredil; ako so si pa vsa enaka, bode srečkanje (lozanje) odločilo, kdo jo dobi rih na naslednja vprašanja Veliki posestniki, ki si tudi napravijo tako izgledna gnojišča, prejmejo častna pohvalna pisma. G1 v dbor Ljublj c. 15 družbe kmetijsk Kje naj bode gnojišče ? Pred vsem mora gnojni kup na dvorišču imeti dve lastnosti: prvič gnojni kup naj ne skruni dvora, ampak bodi mu kinč, — drugič gnojni kup bodi tak, da se maja 1870 gnoj v njem razkroj tako da dobimo podela y to je Najpripravnejsa in najpriprostejša gnojišča Predgovor. Skušnja vseh časov in dežel nas uči, da najrodo- 6UVJ » nj^m X WJ1 caau , ua uuuiuju masten, nekoliko vlažen in kratek gnoj Gnojišče bodi blizo in na senčni strani hleva naj se do njega in od njega z vozom hodi; ono ne sme y lahko biti pod kapom, pa tudi na takem kraj kakošna druga voda stékala va-nje ne y da bi se Gnojišče mora na senčni strani biti zato, da solnce ~--- -----""" , «W -----J----1----—--*------------/ vitnejša zemlja opeša in oslabí, ako mora vedno roditi, ne prepeka in ne suši na vrhu ležečega gnoja ne prejme pa nič ne. Od zemlje dan za dnevom čedalje več zahtevamo, in to iz dveh vzrokov; prvič zato, ker je čedalje več kajt tak gnoj ne segnjije in ne preprhne, nasproti se pa spodnj gnoj tako razgreje, da ga mnogo zgori ljudi ki toraj tudi čedalje več potrebujejo živeža Kap in vsaka voda, ki od drugod priteka, m -J----7 •vtwj \ vviuiju f vv ji/v»* vjv/ đji y V£JC* j 11 drugič zato, ker je obdelovane zemlje čedalje manj kajti čedalje več se je potřebuje in jemlje za stavbě ceste, železnice in druga pota. y y se pa od gnojišča odvračati zato, da gnoja ne spêre potrebnem ne naredi preveč gnojnice 9 se da lahko po 1Đ ki y J UVj JJUUCUUC IJLI 11C u«l VIU* flVVCiVŠ gUUJUiVO , XXI ako delj časa dežuje, odteče in seboj odnese mnogo tekočega gnojila. To pa je velika škoda y * Iz 1. zvezka „Naznanil k. kmetijske družbe za leto 1870 je to y ker kar po tej poti gré v zgubo, večidel veliko več vredno kakor to, kar ostane 166 II. Koliko bodi gnojišče » kakosno koŠne stene njegove ? njegovo dno ) ka- imajo nad zemlj več kakor 2, k većemu 3 palce (cole) v premerji; presajanje debelejih stebelc je drago Velikost ali obseg gnojišča naj se vselej ravná po rastej na dobri mlj 9 in ; če smo bili natančni pri Itevilu živine, ki jo redi kmetovalec. Na vsak način saJen.)1 bodi gnojišče toliko, da gnojni kup v njem nikdar ne j $ preseže 4y2 Na čevlja. tanka površina gnojišča se izračuni Najbolje, gotovo veselo rastó pa še nježne rastli nice, ako jih presadimo, predno so 2 č«evlja visoke tako-le : kajti Pr* ruvanji vse nepoškodovane koremice ostanejo 9 Da se gnoj spravi na gnojni kup, 4yfi čevlja visok, treba je 106 štirjaških čevljev za gnoj enega konja, 76 štirjaških čevljev za gnoj enega vola ali krave in štirjaških čevljev za gnoj ene ovce. Te številke po- Dadó se tudi veče rastline presaditi mani gotove kakor mlade rastlinice 9 ;al ke>r zmirom so pri ruvanj množi s številko konj, goveđi in ovac, ki jin reais, pí te pomnožke seštej , in znesek ti kaže štirjaške čevlje goveđi ovác ki jih rediš, pa 9 kolikor jih mora meriti tvoje gnojišče za vsega leta gnoj jim veliko koreninic potrga in potem niso v pravi razmeri z deblom. Naj se tedaj vse planjave, ki jih bomio zasadili, z majhnimi sajenkami nasadé, in samo v tistem slučaji, ako bi te ne mogle rasti, se veče preskrb)é. ako Ce hočemo zasadbo iz drevesnic napraviti in Dno in stene gnojišča naj bodo take, da ne spu- imamo na secih ali semenskih prostorih dosti sposobnih * ~ * , ni treba druzega kakor jih tukaj previdno ščajo gnojnice iz gnojišča, pa tudi da se voda iz zemlje ne more stekati v gnojišče. III. Kam se napelje odtekajoca gnojnica rastlinic ven vzetí, kjer jih je obilo. Ce pa rastlinic v ta namen Tekoče izmecke iz hleva po majhnem vodovodu imenovanem gozdnem vrtu. v drevesnicah ne najdemo niič sposobnih , moramo si jih izirediti v tako (kanalu) odpelji v jamo. Kapnico pa nabiraj v jamo napravljeno na takem kraji, s kterega ž njo lahko, kedar hočeš prosto narejeno gnojniško pumpo IV. Kako je dobro gnojišče napravljeno. So drevesa taka, ktera v naravnem ®tanu malo ' . IO UiOlU malo stranskih koreninic, pa debelo^ srčino korenino, v gnojišču poškropiš ves gnoj. To storiš s pri- posebno v dobri zemlji, razvijajo. Ce v:zamemo take presajemje dobre in rastlinice v starosti, v kteri so za jih presadimo, pri vsi previdnosti deblo nima toliko Gnojišče nikdar ne bodi kraj kamor na kùp v^uujiouc ungual no uuui xo aamvi nnice, Kamor tuai nrast spaaa, je po oi mečeš vso nesnago, blato, gospodarske zmečke, smeti itd., treba v mladosti, in sicer v visokosti od * t t • . t i • it # li v 7 ampak ono bodi tako, da se v njem zbira in děla močno gnojilo. Kako naj se napravi gnojišče, to hočemo na tanko povedati, in prav tako bodi izgled, po kterem si na- , f----------O---7 J^ ~ ------------------ pravi gnojišče, ako hočeš, da přejmeš denarno po- koreninic, da bi moglo se prijeti in rasti., Take rastlinice. kamor tudi hrast spada, je po obiilih skušnjah čevljev 9 moč 9 ki enkrat presaditi, ko pa so debelost puškinei cevi dobile zopet izruvati, in še le potem na pašnike presaditi. Po tem presajanji se rast srčne koirenine ovira in naredi, da pri prvi presadbi srčnica posjtane kepasta in več malih postranskih koreninic požene, in se potem lilo za gnojišča. jo je c. k. ministerstvo za poljedelstvo dovo- druga presadba gotovo prime Kdor še Najprej si izberi ugoden kraj za gnojišče (ki mora drevesnimi koreninami ni videi velikega razločka med takimi imeti površino, primerno število živine, kakor je bilo med takimi že razloženo), potem ondi izkoplji jamo 1 */a do 2 čevlja globoko, in sicer tako , ki 9 ki smo jih presiajali m pa napraviti jamo za gnojnico, viselo l/3 jmiu« /2 vivr ~ ^fijm da bode dno tje, kjer misliš naj se prepričsa vsaki sam pre 9 palca na čevelj palca na seženj. Da se bode gnojnica lože od- ali těkala, v sredi proti gnojničini jami izkoplji ^ _ v veo raasiuulll ua palcev zemlje. Na dno položi tlak iz kamena ali opek, ravno toliko število še za jih nismo, in našel bode, da vsa drevesa, ki smo jih dvakrat sadili, se dobro obnašajo, kakor je gori powedano. Raz loček je tako viděn, da se taka drevesca, ki niso bila presajena, po temni barvi listja in po majhniih poganjkih več let razločiti dadó, in imajo veči upaidek, kakor da zidom ne bode spuščalo gnojnice. Gnojišče obzidaj z 9 dreves, ki smo jih pripravili s pre- 9 do éevlje visokim; dobro Je 9 da tik za zi- sajanjem dom krog in krog trdno zatlačíš gline ali ilovice. sprednji ali vhodni strani izkoplji járek (graben) se va-nj steka in po njem kaka druga voda. ; odteka dežnica, snežnica Na da ali e nam to delo prav veliko stroškov prizadene na eni strani, jih pa na drugi gotovo bogato jpovrne Naj vsak 9 kdor bode 10 čevljev visoke rasitlinice sadil 9 to poskusi. Tik straní, kamor dno najbolj visí (ali v sredi ali 9 v kterem kotu, kakor je dolgo, 6 čevljev široko in treba) ; To pripravljenje drevesec se pa lahkco v gozdnih vrtih opravlja. Naj toraj kratek poduk o naipravi gozd- nega vrta načrtam. Kako se napravi gozdni vrt? Izvolimo) si tak pro-, ki je proti vetru zavarovan, ki je bllizo planjav, stor izkoplji jamo, 6 čevljev čevljev globoko, njeno dno in stene obzidaj ter rabi cementno malto; najtrdnejše, najcenejše in najboljše se pa obzida s petonom (peton ^ s'mo jih namenili nasaditi, in je tako vejlik, da mo- obstojí iz cementnega apna in drobno stolčenega ka- remo izrediti toliko rastlinic, kolikor jih potrebujemo; mena) ; na ta zid položi lesen oklep, kterega pokrij z tudi voda mora blizo biti. deskami. (Kon. prih.) Zàrod gozdov s presajanjem mladih sadik. (Dalje.) Tak prostor se mora večkrat preoratii ali pa globoko prekopati, da se zemlja zrahljá in vess plevel odstrani ; na kratko rečeno, tako se mora delžati, kakor bi poljski pridelek zasejati hoteli. J: l9sř 1 • Ko je to opravljeno, razdelimo prostor 'v več potov, ; potem Najbolj znameniten je pa pregled rastlinic, ki smo ki se križajo v ogranico, kakor vrt za zeljíenad jih namenili zasaditi, ker vspeh obdelanega prostora od pa se^mora ograditi, dobrih lastnosti rastlinic závisí. Tako obděláni svet naj se s kakimi sejmeni naseje Ce hočemo vspešno saditi, ne smemo takih sajenk jemati, ki so dolgo stale v tesnobi drugih dreves, ali pa so slabo zraščene, še celó poškodovane, ali ki imajo po vrsti. Ko vela očiščuje. premajhne koreninice. Tudi se ne priporočajo saditi taka drevesca ki je to delo končano, naj se zealiva in ple-— Pri pletji naj se pa pazi ma to, da se s plevelom tudi že pognale rastlinice ne V prihodnji jeseni pokrimo mlade rastííiňice z listin notem. najdalje v drugem poletji alli jeseni, ko rujjejo jem ; 167 smo seme v zemljo djali, presadimo rastlinice na drug nim davkom, dolžnost njena je tedaj, da na tej poti prostor, ki ga moramo pa se enkrat prekopati ; 2 čevlja saj nekoliko povrne deželi, naj bode vrsta od vrste, line saksebi. čevelj pa rastlina od rast- istem smislu govori dr. J. Ahačič in preisko vaje žalostni sklep nekdanje nemške zborove večine ne tako Ko smo to delo dokončali, zalivajmo zopet sajenke najde nikakoršnega poštenega vzroka, da je zadušiia dolgo, da po preteku nekoliko let so za presajenje poprejšnjo učilnico kmetijstva. na obděláni prostor dosti velike. *) Ako pa hočemo sajenke za pašnike izrediti, vze- Tudi vitez Grutmansthal zagovarja potrebo učil nice za kmetijstvo, v kteri bi se kmetiški mládenči mimo tište, ki so bile že v drugem letu presajene in učili umnega kmetovanja po sedanjih potrebah; učilnice so čevlje visoke postale; prikrajšajmo jim nekoliko za posebne razdelke kmetijstva ne zadostujejo • • # • j 1 !____ _« _ ^ ^ ^ ^ ^ ^ _ ^ _ ^ 1 * ^ # ^ I i # V j 1 ___ 1 * * J _ _ _ 1______V # 1 1 v # ker koreninic, in je zopet presadimo v neprekopano zemljo, niso celota ki pa mora dobra biti čevlja eno od druge, v vrstah > y f in stipendije, da v tuje dežele, so le pomoč v najveći sili. j .---"""J^J^ y se domači mládenči pošljejo in čistimo zemljo plevela. Od leta do leta jim pore- žimo od spodaj nekoliko vej, da počasi dobijo čisto to ne gre, da bi učilnica bila na dvoje razdeljéna Zatem še enkrat govori g. Dežman ter pravi, da ; stéblo, in jih pustimo tako dolgo 9 stati močne. Potem jih previdno vzamemo iz j «v o f «m v* r v/j u iciûucljg da so pravilno eno leto v Ljubljani, drugo na deželi; kaj tacega zemlje, in pre- pravi ni nikodar. Prof. Konšek zagovarja ob- stánek dozdanje šole kmetijstva na gimnaziji ljubljanski. sadimo z obilními koreninicami na pašnike. Na ta način bomo z malo semenom na majhnem prostoru neverjetno veliko rastlinic si odgojili; trud in stilo na stran in le sklenilo, da se ustanovi deželna stroški bodo nam pa dvakrat povrnjeni Dr. Toman misli, naj bi se za zdaj vse drugo pu Franj o Padar. Veliki zbor dražbe kmetijske kranjske. (Dalje.) Ko je dr. Bleiweis tako glavna vodila razložil, zagotavlja zdatno pomoč, ni niža učilnica kmetijstva in ministerstvo za osnovo njeno prosi prav izdatne pomoči. Dr. Bleiweis kot poročevalec ima poslednjo besedo. On pobija ugovore Dežmanove ter pravi, da sklep deželnega zbora, na kterega se Dežman opira, zdaj, ko ministerstvo samo za popolno učilnico kmetijstva po kterih naj bi se osnovala učilnica za kmetijstvo na y Kranjskem, začel vreden nobenega prevdarka a da popolna učilnica kmetijstva ne odstraňuje se je razgovor o nj ej več specijalnih učilnic; če Dežman pravi, da so naši mla Prvi je poprijel g. Dežman besedo, da po svoji denči s pridom šli na Moravsko predivstva učit se navadi podira, kar bi drugi radi zidali zato, ker vidijo ■I ■ JM I I I vendar vedeti moral, da ta primera je silno šepasta, kajti potrebo očitno in vidijo, da to tudi vdrugih deželah imajo. to vsak vé, da tacih reči mora člověk iti na tuje se On se skličuje na neki sklep deželnega zbora, po kte- učit, ki jih do má ni; v nižo učilnico kmetijsko pa rem naj bi se pred vsem ustanovile učilnice le za po- naših mladenčev ni treba na tuje pošiljati sebne oddelke kmetijstva: za sadjerejo, vinorejo itd. ker imamo domá lahko prav dobro tako šolo in to v domačem jeter pravi, da je družba tudi z dobrim vspehom poslala ziku, za-njo edino pripravnem; če se g. Dežman boji, G mládenče v moravski Schonberg predivstva se učit,— da bi ta šola ne imela učencev, kako da ga ni strah, nemško večino deželnega zbora, ki je pokopala učil- da bi jih tud i njegove ,,specijalke" ne imele ; Dežman ki nico kmetijstva, ktero smo že imeli, zagovarja s tem, s takim ugovorom celó premalo skriva one namere da ni bila zmožná živeti kmetijstvo bili bi silni ) da stroški učilnice za vse jih je imela nemška stranka v deželnem zboru 1a o a1 o Ir I riHArturir« Irai » l^nnmnnn mAHnílrní ivi rt ol a w a(Í ^ vtam« aV.ttt/\vm m/i y vu um mi ouui, — da je solski program , naj g. jl/calučiuu mai o i tvoj j^ujcgicuu ^vorouu vvuuiuiou ) , j&ar se v tej učilnici učilo, mèglen in nepravilen, je drugim o potrebah dežele naše jasno, to skušamo že kaj Dežmanu marsikaj „megleno y da (verschwommen) naj ker obsega 3 vrste učencev } da učilnica ne bode učencev imela in še več enacega, kar je Dežman več let; hvala Bogu pravi dr. Bleiweis da mi m govoril pod glasnim mrmranjem blatt" rad pisaril „šolskih fantov", ne, kakor Je » Tag- bilo treba, kakor je Krištof Kolumb še le Ameriko iskal šolskega programa iskati za učilnico kmetijstva y ampak pod mr- takih šol je že dokaj v Evropi in treba je y po kajti teh mranjem obilo zbranih veljavnih mož in tudi vélikih po- izgledih jih osnovati za domače potrebe; da tacih na sestnikov iz dežele. dvoje razvrstenih kmetijskih šol (v mestu in na de- Prvi mu odgovarja dr. Toman ter se čudi. da x i vi uju uuguv ai j a ui< i urnau ici ou uuui , u« more kdo zdaj tako govoriti, ko ministerstvo polje- želi) ni nikjer, je pa le spet pomota Dežmanova gré - . . . 5 naJ čez Ljubelj na Koroško, pa kar brž najde tako delstva družbi kmetijski samo ponuja zdatno denarno „zweitheilung-o"; če naposled Dežman pomoč, in ko gre zares misli, da y za to, da tudi mi na Kranjskem do- se ta šola namerava za kmetiške fante, za preparande kar drugej že imajo. Potem pa razjasnuje no- in bogoslovce, je pa le spet v grozni pomoti; šola je bimo tranje nagibe tadanje večine deželnega zbora raje pošilja naše mládenče v tuje dežele, da ; ktera bi jih tudi za kmetiške mládenče namenjena, al nekterih naukov se prav lahko in z velikim pridom mogli udeležiti poti v nemščino vtopila, kakor pa da jih dajala tudi preparandi in bogoslovci. doma v slovenskem jeziku podučevati; če nekdanja učilnica ni bila zadostno obširna, zakaj je ni popravil de- dovanje spoznal, kajti pri glmuv/ v uuj A. v JL/4 vulvg želni zbor in razširil? — če bi stroški za to šolo tudi je dr. Bleiweis stavil v imenu odborovém Vse ugovore Dežmanove je zbor za puhlo bese- glasovanji o predlogih, ki jih obilni bili, ima dežela dolžnost, kmetiški mladini y časi diti pripomočkov, da se izuri v umnem kmetovanji, ka- zahtevajo , da naši kmetje ne zaosta- tudi država ima dolžnost, da z denarjem pomaga učilnici kme- ponu- vsi soglasno potrjeni. bili (Dal. prih.) ; SO kor današnji jajo za drugim na škodi sebi in vsi deželi ? Politične stvari. tij s k i y saj je vlada ravno kmetije preobložila z grunt- Y novejSi dobi take gredice tudi s pepelom gnojijo. Šara, kjer hočemo vrt narediti, se v kup spravi in sožge. Pepel ves vel že v koreninah zaduai, zbog vročine, ki v zemlji nastane, smo gnojili s pepelom, naj se 5 do 6 palcev globoko v brazde dene. Rastlinice moramo pa že v drugem letu presaditi, da se izredijo. Pis. Državopravno stališče in ustava vojvodine kranjske pred 100 leti. Pod tem naslovom je „Triglav" v listu 37. in 38. prinesel nekoliko sila zanimivih odlomkov iz važnega pisma kranjskih deželnih stanov (zastopnikov), v kte- rem se pod napisom „Allerunterthanigste Vorstellung der treugehorsamsten Stànde des Herzogthums Krain" * dne 27. julija 1790. leta pritožujejo pri cesarji Leopoldu II. zoper prenaredbe deželne ustave vojvodine kranjske , ki jih je ukazal cesar Jožef II. Ne k da nj i zastopniki kranjski, če tudi so zastonali le 4 stanove in če tudi se ne moremo po vse skladati s tem, kar so storili, vendar moramo reči, da so bili zmirom iskreni varhi državnopravnega stališča, dokler jih dunajska vlada ni zadnji čas celó v nič pripravila; vzela jim je starodavne pravice, vzela premoženje , in vzefa celó lastnega deželnega glavarja in cesarskega guvernêrja jim postavila na čelo. Že v gori omenjenem pismu od leta 1790. beremo, da odločno zahtevajo, da se deželnim stanovom ne ža-lijo njihove pravice. ,,Vse, kar se opira na pravice, je sveto in nedotikljivo. Temveč mora deželno stanovstvo čuti nad tem, ker je ono v imenu naroda pogodbo podložnosti deželnemu vladarju ravno v tem namenu sklenilo, da se prvotne pravice njegove in pravice naroda varujejo vsakoršnega žaljenja vnanje sile". „Še takrat — pravi nadalje omenjeno pismo — ko so slovenska okrajna in Metlika, Kras in Istra same za-se bile, je vsaka teh dežel (provincij) svojega lastnega cesarskega deželnega glavarja imela. Po njihovem ze-dinjenji pa je v Ljubljani, glavnem městu cele vojvodine, zmirom bila najvišega postavodajalca namestujoča oblast pod imenom: deželno glavarstvo. V tej oblasti bilo je središče druženja med stanovi, narodom in po-stavodajalno oblastjo; bila je vir vzajemnega zaupanja. Zvesti deželni stanovi mislili so se bliže vladarjevemu prestolu, ker na tem mestu so brez ovinkov do njega prišli. Bridko jih je zadela naredba leta 1783., ko se je v Ljubljani odpravilo deželno glavarstvo in podvrglo guberniji v Gradcu itd." Kako zeló so se že tadanji deželni zastopniki (stanovi) tujcev bali, kaže ravno to pismo na drugi strani, kjer želje stanov cesarju Leopoldu odkriva pod črko c) tako-le: „vse cesarske službe naj imajo domači; zoper temeljno deželno ustavo (Grund-verfa8sung des Landes) je, ako se gospodarstvo njeno t ujce m izroča, kajti kranjska dežela ima svoj poseben jezik, národ posebnega plemena in se po lastnih običajih in navadah loči od druzih, saj nikakor ni pričakovati, da bi tujci imeli tis to ro-doljubje in tisto sočutje za blagor dežele, ktero bi moralo navdajati vsacega uradnika, in nebilo bi pravično tujce rediti v deželi, domači zaslužni možje pa da bi morali kruha stradat i." Tako so stanovi 1790. leta na prid domačiji govorili — ne samo natihoma med seboj, ampak očitno so svoj glas povzdignili do prestola cesarskega na Dunaj. Ce pa dandanes deželni poslanec se pritoži v deželnem zboru, da nam tujce silijo v deželo, domače pa gonijo po svetu, kako vihrajo in kričijo — ne tujci, ampak domačini , ki si v tujcih zveze in podpore iščejo, in kako napadajo časnike narodne, ki isto pravo zahtevajo ---in dogodbe na Ježici in Jančjem so jim sad národně intolerancije! Da bi Ljubljana že 1790. leta bila imela „Tagblatt", to bi bili tadanji deželni stanovi križani za „Aufvviegler des Volkes", „Schurer des Nationalhasses", „Mitarbeiter an der Janzhberger-literatur" itd. Mi omenivši starodavnih naših deželnih stanov ne rečemo druzega kot---et meminisse juvat, ali „éez 7 let spet vsaka stvar prav pride". Za kratek cas in poduk, Mojster skaza. Ste kedaj stišali od njega? ste ga kedaj videli, mojstra skazo? Kaj hočete meni dati, da ga vam po- kažem? Nebo treba daleč iti, da bi ga wideli. Kamor koli pridem, najdem ga hitro in vam ga lathko pokažem. Mojter skaza se po vnanjem malo raazloči od druzih ljudi, razun da je njega obličje vSasi prisiljeno modro; ko se ž njim meniš o opravilu njeegovega roko-delstva, hitro ti bo zasmrdela njega samtohvala; zakaj veliko ti bo povedal od svoje zastopnosti in umetnosti. Ce kak drug kaj ume, tudi on zastopi; če drugi še tako čvrsto delajo, vendar se nobenega me vstraši; ni ga, da bi kako reč bolj prav, dobro in čisto izdelal, kakor on. Kdor se klati po deželi, da delà išče — tak je večidel mojster skaza — ne pecaj se ž njim, maj ima še to-likanj dobrih pisanih pričevanj; nič mu me verjemi; — gotovo te bo osleparil. Kedar se dóma a ni bilo mar, da bi bil k umnim mojstrom na delo prrišel; s skaže-nimi tovarši se je pečal, krčme, igre in še kaj hujega ž njimi obiskoval; zdaj je iz tega mesta na dom pisal, da ni bilo nikakor mogoče k delu pritti; iz druzega spet, da je bil do golega okraden, ali pa, da je nevarno bolan. Mamka so mu od ene strani skrivaj, očka od druge očitno denarjev pošiljali, dokler mi nazaj přišel, veči tepec in bolj nakažen, kakor jes iz doma šel. Mamka so rekli mu štacuno napraviti, im vse bo prav. Očka pa, dasiravno se jim je zdelo, dai bo ta prazna, so — svoji ljubi gospodinici od nekdaj zv«,j tukaj-le mladi mojster štacuno odprl?" kaj ne ) da je bil štvo s praporom, spremljano od godbe kratko ----- r--r----, -r-----j---». sv. masi. ju cerkvenem obhajilu napravi društvo, če bo vreme ugodno Po nikar _____o_ _ __o. mojster-skaza!" Kako, Ljubljančanje! ioiui uuvjotci 8wvjuuu uu.jj114 — --vcravcucuj uuuajiiu uapidvi urusivo, ce do Vreme UgOunO, so drugi odgovorili — ne mojster, temuč izgred čez Rakitnik in Matenjovas, od koder se proti služijo, pri tem Tudi drugi mestni rokodelci lepšega imena ne za- ali je ta res? poludné vrne. Ob lovci uri po poludné se snideio Soko- v • > y • » * u na vrtu gosp. Lavrenčiča (pri Lebanu), kjer bo kakor gori imenovani, če se prevzamejo; če prosto razveseljevanje do mraka. ostanejo, kar > so se nekadaj delavci naučili, če Ob v Čitalnici beseda s sledeČim programom : J"- * «v ULI VUVWU w j w y ~ ~ ~ ^ , W. —-----"7--' W V* WWAUtVA VVWVUW WP J/4 WUi V/UJ • J. # j y JJ jim ni zeló nié več mar, se v svojem rokodelstvu iz- od A. Nedveda. Poje moški zbor. 2. Tombola. uri zvečer bo Moj dom" Go J--* — - --------------7 O----------w ~ — » -------- " —• ^ Mv/iu« V« ff\JtUm uriti. Tako se prigodi, da s časoma in nezamerkljiviši lobičica". Poje moški zbor. 4. „Domači prepir", vesela slabše ali skažene izdelke, ali saj vendar ne tako čisto rok igra v iz ali trdno ali dopadljivo izdelanih, kakor drugi, lů XVI* UUJC ne dajejo; in tako še ne vedó, kedaj in kako imé za- moljubi. dobijo, da so mojstri-skaze. Kdor enkrat med ljudmi djanji. 5. Ples. Povabljeni so vsi častiti udje Sokola in Postojnske čitalnice, kakor tudi vsi do- Odbor Sokolove podružnice vero pride } za tega je vse zgubljeno. Mojstrov brez ob števila okoli po mestih je po tej poti že pod zló prišlo! (Konec prihodnjic.) Postojnske. Novoraesto 20. maja * emljiškeg davka delih za uravnavo po postavi.) O kraj na cenilna ko misija za uravnavo zemljiškega davka je za ta okraj > 5 Cy Dopisi. Iz Koroskega 20. maja. Mikalo bode vas Kranjce Izvedeti, ali je kaj resnice v tišti pravljici, ktero je Tagblatt" po svetu zatrosil, da je v Vratni vesi (Nemci so skovali „Rattendorf" iz tega imena!) neki krčmar v svinjo bil zaklet in potem na Kranjsko bil gnan, udj nam stuj< tavlj Ali so pa tudi vsi te komisije sposobni za to zeló važno voljeni in imenovani bo V se prihodnost pokazala kajt opravilo, to tu ne zado- nevedno prikimovati storjenim predlogom } am misli pak treba je, razun popolnoma poštenih ■M .tudi razumnosti, previdnosji in znanja nasledkov vrsti , v prvi da bi ga Mati božja v Brezji rešila. bena živa duša ne vé o tej celi istoriji nič. gola laž. ki bodo izvirali iz tega delà. Ze to se mi zeló nepři Vratni vesl no- pravno zdi, da je imenovan en sam poročevalec (refe 7 Vse }Q se „Wand." piše da češnje; dunajski agenti Iz Gorice 18. maja danes so se razposlale prve so zavoljo njih že vec dni tukaj; cena je zgodnjemu času primerna, 50 do 70 gold, cent na kolodvor pripe-ljane. Lani se je zgodnjih češ in j prodalo za 60.000 goldinarjev iz Ravnic, Prebačine, Gradiškute in Dorn- za dve okrajni glavarstvi, namreč za Novomesto Crnomelj. Vsak okraj je pa za-se cenitveni okraj, in ima svojo posebno komisijo, svoje ude in svojega predsednika. Delo samo na sebi je važno in težavno tako, da potřebuje ne le vednega in razumnega, temuč tudi marljivega voditelja, ako se hoče delo dobro in v pnmernem Času berga. Trst 17. maja Da se udeležimo veselice y ki je bila v nedeljo 15. dne t. m. v Bolunški čitalnici smo se udje in rodoljubje tukajšnjih čitalnic iz okolice in Trsta popoldne z vihrajočimi zastavami in godbo na čelu podali na pot, pozdravit milo nam novo sestrico. Po vseh vaséh, kjer smo šli, bilo je vse polno ljudstva, ki nas je z navdušenimi živio-klici sprejemalo in se nam za daljo pot pridružilo. Ko smo dospěli do raz- potja f tako imenovanega j) ključa 7 • v I • prišli so nam iz Kolonije čitalnicarji z vihrajočimi zastavami naproti; godba milo zagode, in ko so se zastave v znamenje bratovske sloge križale, bilo je vse radosti ginjeno do solz. Došlim blizo B o lun ce pridejo nam z zastavami dovršiti in ne potegniti na dolgo klop, kakor je uradniška navada, in se že toliko let godi s poravnavo servitutov. Referent je tako rekoč duša tej komisiji; kako neki je mogoče, da bi ena sama duša dajala dvema truploma potrebno življenje? Vspešnega delovanja nam tedaj tukaj ni pričakovati. Naj povem nekoliko o poslu teh komisij. Prvo delo komisiji je pretresovanje došle za ce-nitev nabranih pripomočkov, — in prvo delo referenta da popotovaje pregleda ves okraj in potem nas vetuj v koliko cenitvenih distriktov naj se cenitveni okraj razdelí razdeliti politični okraj v več distriktov, in sicer zato ne, ker se smé vsak svét (Cultursgattung) razdeliti na razredov (Classen), v ktere se lahko vvrsté zemlj 7 7 Mislim, da se tukaj ne bo pokazala potreba in godbo naproti; godba zaigra 77 Naprej d in bilo slava- in živio-klicev ni konca ni kraja. zdaj ci ni od P jboljših do najslabših. Po moji misii je tedaj popotovanj referenta epotrebno, ker to, ali se Ko smo ima politični okraj razdeliti v več distriktov ali ne dospěli do čitalnice bolunške in se ondi razveseljevali } komisij 7 sama ; kteri so okraj in vse okoliščine dobro pride še pevski zbor iz Bozovice pod vodstvom mla- đega gosp. J. Praprotnika tako lepo ízurjen, da se je vse čudilo. Slava rodoljubnemu voditelju in vrlim pevcem! „Beseda" se je začela z izvrstnimi govori, znane, lahko doma odloči po lastni previdnosti Ko je to ravno omenjeno vprašanje řešeno, in so vse priprave dog ; ustanoví potem komisij ednj ceno za vsaki kmetijski pridelek posebej, in pa za med kterimi sta se posebno odlikovala govor gospoda predsednika Peráica in od Koperškega gosp. profe-sorja Ravni ka. Glediščina igra „Ravni pot" se je vršila z živahno pohvalo; po igri so peli razni pevski zbori in godbe so igrale tako navdušilno, da smo se le težko ločili od veselega kraja, kjer je bilo nad 2000 stroške 1869., to da še v kterih je bila cena najviša, 10 let z nižo ceno. Na podlagi tako preračunj kakor je bila leta 1855. do prej se od teh 15 let izbriše tistih 5 let , in to po tej ceni, tako 7 da pride v poštev 3ne srednje cene se do- loči pravilna cena (Ňormalpreis) za razne kmetijske ljudstva zbranega tako da vse je bilo bolj taboru kakor čitalničnemu shodu podobno.^ Ako nam nade naše po sreči stekó, kaj veljá, da na istem kraji bode me-seca avgusta za Istro važen tabor. Bog daj! Iz Postoj ne. {Program slovesnosti v Četrtek 26. dan maja 1870. leta, pri kterej se bo podruzniČnemu pridelke in stroške Ko je vse to dogn xxu jo voo tu uvgu<*liv, wuuu j.c/j. pami v rokah, přehodil in pregledal bode referent, s starimi ma okraj od kraj do kraja, ter ga popisal; ob enem pa bode tudi oči *) Dobro došlo! Vred. 110 obrnil na taista zemljišča, ki bi utegnila biti pripravna čujmo in pazimo, ter se b za primerjalna zemljišča (Mustergrunde) popisová nje bode najimenitnejša podlag vseh poznejib razprav in sklepov. Treba tedaj da litve pripravljaj m Nadjamo se, da se polit dloga za nove vo se panj in drug d mozj , u« če tudi jih nihče zraven ne kliče — udeležujejo tega popisovanja, !čna narodna društva povsod v glavnih mestih brez odloga resno poprimejo ; pa tudi po druzih mestih in po deželi svojega delà naj lovensk do ljubi precej začno p in to v svoj lastni prid, da se ne prezró okoliščine, ki dar jati in dogovarjati se med imajo poseben pa na gozde na Tako ploha trga zemlj > poljske na primer nastaj m drug pridelke ali se volitve na pravi, srečni tir napeljale boj ) kako bi so kraj > navadno Na deželi bodo menda najpred volitve v o li lni h voda rad pada mož (Wahlmânner). Vsakd mraz > megl tedaj pozeba navad V lUliit reC , au ov i/uui »ičiju &at±.aj uo q\j cg oaa^Quc , » co uaijui uuu jo pv/ubui z*a~ škodujejo pridelkom. Treba stonj. Naj se tedaj na vse skrbneje delà, da bodo pravi m hudi y i«u j^mucf jlxj \J £j y 1 1 c4u1uíuuuua J9 \ ali so tudi kraji, zakaj Če so te skažene t ves ve dalj kako važne so te trud je potem za y je razodeti rodovitnost iharj mlj y pa tudi pota, po kterih se odpeljavajo pridelki na bližoj trg y in sicer vse, kar mozj za volilce u Naj se v tej reči nič sle- pemu naključj prepušča, ampak prvotni volilci (U kaže, da so pridelki pičli in slaběji, cena niža, stroški wáhler) naj se v vsaki občini ali srenji na tanko že obdelovanja pa veči. Za gozde je postavlj poseben referent, ki bo svoje delo opravljal za politične okraj naprej domenijo, ktere može bodo spet volili. Da mo Novomesto, Črnomelj in Kočevj raj ti pošteni rodoljubi trdneg ačaja in neodvisni potovanj gozdu), v se in posebno pozvedel ceno lesá na štoru se posekán les prodaja, Ta bode pri svojem biti, da jih ne zasuče nobena ne sladka ne trdna beseda tudi protnikov naših in da se taki ki se pri prejsnjih sekanega lesá, in pa stroške, ki to delo napravi, on napravi popis cenitvenega okraja. dva popisa pregleda potem cenilna komisij ^ f juao^i viuiavy uaoiii y au ka a o u l ck*\x y x\ I ou a jii vjuujiu po- volitvah niso prav obnašali, ne smejo več voliti, to se Tudi samo po sebi razume. Posebno pa to prosimo pomniti da naj vsak, ki ima pravico voliti, gotovo ioa ^icgicua ^uicuj vcutiua evu ui i o j j a, ju ili lictj uc \Ju.uaja pi cu , u jde kake pregreške, in sama prehodi, noma končana. Zlasti naj popravi ako in naj ne odhaj pred pride ; y dokler ni cela volitev popol naši ako je treba, in pregleda ves okraj (K prih Iz Ljublj Kakor se v današnjem novičarj dežel drag so na • V • VISI IZ Dunaja bere, je presvitli cesar s patentom od 21 duhovskeg topnj domoro d braženj in tnega st y ne pozabij y da t. m pustil sedanji d b in vse dežel zbc kmalu nove razen českega, ter ob enem ukazal y lit za d b naj bodo Ministerstvo, ki je Njih Veličanstvu nasvetovalo to „Novice so oni ljudstvu svétniki in vodniki! Skrbno naj pazijo, da nemskutarija in brezverski liberalizem ljulike ne seje med pšenico. Toliko se nam je treba zdelo že danes opomniti bodo storiti, razlaga in utrjuje svoj nasvet s tem, da ga je volja, » iciAiaga iu unjuju ovuj uao v u u o i/vui y vic* gai ju dâljuu ^guuuu v t^j i y iu v v oar\i pnuAi pu vcuaiu^ pomiriti in poravnati, kolikor je mogoče, vse de- kar se jim bo potrebno zdelo, da bi se tako srečno s pažljivim očesom spremljevale vse godbe v tej reči, in o vsaki priliki povedale žele in vse narode, in ob enem ustavno življenje po- dosegel blagi namen ki MJVJAXS A XX you liai uuu y XXX ulf vuv/UJ uoiu vuv đJl V XJ\jXJJVJ |ju viv/ov^ui uiagi uauiuu^ ivi ju staviti na trdnejše, od vseh pripoznano stalo; zato pa rodavnem slovenskem geslu izrečen v lepem našem sta poprašati deželnih zborov gaJe . . potrebe in pripraviti predloge za 9 kako naj jih se za vero, za dom in in za edanj rJ Stolni dekan gosp. dr. Po ga čar je přetekli ustava premenila, da bi se ta važni cilj in konec laglje teden přišel iz Rima nazaj. Svetli knezoškof ljubljanski dosegel. Ministerstvo hoče v ta namen sklicati nov in nadškof goriški še ništa šla v Rim ž zbor poslance v kterega naj novi deželni zbori pošljejo — K„Besedau ljubljanskih gg. bogoslovceujck , ua na uooou« u* j-"- *u umuuj« j xiwvi«nw njo uglajena pot, ktero naj bodo hodili v prihodnje hovščina Narodnost sili slov. liberalce, da hodijo nekoliko še z duhovščino. Slov. du- je tedaj dolžna skrbeti, da brez nje pri narodu bogoslovci. H koncu svojega govora se obraća govor- nikdar nič ne opravijo, t. j. delati mora sama za narod nik še na slov. apostola in končuje tako-le: Na Vaju, vsestransko ter pridobivati vedno večo ljubav, vedno ss. Ciril in Metod! se danes o veče zaupanje v narodu. Slednjič vzbuja in opomni, da obračamo ljubimo svojo domovino; da naj posnemamo prednamce slovanska naša brata 9 neki zadevi. ki naša srca silno teži, zaupljivo da s ponižno prošnjo: naj bi večnega Boga prosila, razrušil steno, koja od nas loči večino naših slovanskih borimo s sovražnikom Vodnika, Ravnikarja, bratov, kterih še milijonov in milijonov živi deloma v Slomšeka itd. — da naj se krepko zmaga bo gotovo naša. Trilog nam predočuje dva bivša sošolca bogo- krivoverstvu, deloma v razkolništvu. O, prošita sosebno slovca in filozofa v živahnem prepiru. Filozof, prav zdaj, ko vesoljnega krščanskega svetá Očetje v Rimu „comme il faut" razklada pred svojim nekdanjim šol-zborujejo, da bi posijal v njih srca žarek milosti božje, skim tovaršem trumo na vseucilišči nabranih piškavih fraz in puhlih zabavljic proti veri, cerkvi itd., kterih se trdovratno držé, akoprem mu bogoslovec natanko spriča njihovo neveljavnost in ničnost. Ta že precej burni po- nenadoma pretrga Ribničan, ki s praktičnimi, da bi jih razsvetlii z lučjo sv. vere, da postanejo z nami vsi tudi po veri edini, kakor smo po duhu! In ko nas boste nerazrušljivi vezi vére in narodnosti ; govor se sklepali vse, prav vse, ki nas je kot listja in trave tedaj bodemo stali nepremagljivi in vse sile sovragov vé da ribniškimi, izgledi dokazuje, da je v sedanjem se bodo nad našo zvézo razprševale! času z resnico in pravico kai slaba. Po odhodu Ribni- * m ^ - i ■ mm | i I R -L I B ** r- à w ■ m # . 4 • a % « Gosp. Marinkovemu govoru pa je bilo jedro čanovem, ki ni mogel zediniti nasprotnih misli obeh to-le: Preglejmo našo domovino, kakošna je bila pred prijateljev, se tudi ona dva ločita nesprijaznjena vsak tisuč leti. Gozdi pokrita, pusta; po njej biva Slovan po svoje povdarjaje način prihodnjega delovanja. časteč neme malike. Poglejmo, hitre spremembe! Ciril in Metod prideta — in v malo letih ima slovenski svet drugo podobo. Od kod to? od kod taka prememba: Deklamacija je izostala, ker se je bližala že deseta ura; namesti nje je pa bral g. Jančigar tri telegrame 9 ki so bogoslovcem došli, in sicer od goriških bogo- vsaj so tudi Nemci delali vže pred med Slovani ali slovce v, praških Slovencev in dr. J. Kulavica, brezvspešno? —Učila sta v domaćem slovanském je- c. k. dvornega kaplana, bivšega podvodja ljublj. seoie-ziku, vvedla ga v službo božjo, pisala slovanské knjige. Zveličalni uk in narodni jezik bilo je čarovno sredstvo • v v msca ,«,, iz Dunaja. — Koncavši popis izvrstne te „besede" svojo dolžnost spolnimo, če častitim bogoslovcom •Ui i —- --- ^VWA v/uui. J ^íiliv. MllV/ JU UaLVYUV OigUOlVWj XV» O Y v|v/ vA \J Ji & U \J O U j w vwwwiwim »----- koje je spremenilo popolnoma Slovana in njegovo do- srčno svojo zahvalo izrečemo za podučno zabavo, ki so nam jo napravili s to „besedo", ki je na vse pričujoče vrlo dober vtisek naredila. — (Vrsta razgovorov) pri občnem zboru dramatič- nega društva, ki bode v nedeljo 29. maja zjutraj ob 10. uri v dvorani čitalnični, je: 1. Sporočilo tajnikovo; 2. Sporočilo blagajnikovo; 3. Volitev prvosednika, blagajnika in 10 odbornikov, vsled prenaredbe društvenih pravil, sklenjene v lanskem občnem zboru; 4. Posa-mesni predlogi družabnikov. Odbor. — („Tagblattarji", to je, konstitucij onalci Ijublj.) so strašno-politikovali v nedeljo pod stola-ravnateljstvom Dežmanovim. Ko bi člověk ne poznal teh ljudi, bai bi se jih; drug od druzega je huje mahal po narodih, ki nočejo Nemca priznavati za gospodarja Avstrije in decemberske ustave ne za „non plus ultra" na svetu l Gosp. Lašan, dosluženi poslanec sedmerih nekdanjih volilcev v Frankobrodu in c. kr. deželne vlade svétnik v pokoji je prvi jahal konja parlamentaričnega, „dass Kies und Funken stoben": „Gebt mir meine Legionen wieder!" — ne, ne: „dajte nam prejšnji reichsrath nazaj !" — je kričal — in mene posljite na Dunaj , si je menda mislil, saj veste iz Frankobroda anno 1848., da se parlamenta držim kot smola; ko pa jez pridem v „reichsrath", nažugal mu bodem pogum, da postane konvent („ich wunsche ihm den Muth eines Conventes") — kaj morebiti celó z giljotino? In pravo! pravo! se je odmevalo po dvorani, „Brencelj" pa je dobil dobro sliko za prihodnji list: „Lašana z giljotino". — Dimic je povdarjal pozvedbo tega, česar Slovenci zahtevajo (man musse sich uber die Forderungen der Slovenen klar werden), al hipoma nastane „nemiř — oho!" in kar brž postave, v kterih narodni poslanci pravice slovenskému narodu zahtevajo, imenuje „landesschádlich", federalizem propad Avstrije, ter protestuje zoper spravo vlade z voditelji slovenskimi brez zaslišanja „ustavo-verske" deželne manjšine. Ko pa besedo manj šine izreče, poskoči dr. S chaffer na svoje bolehne noge, in kriči: „ne manjšine", ampak yečine! Da, da! večine! zagrmi za njimi cela klika, ki je celega enega poslanca iz dežele imela v vsem zboru. Zdaj pa se vzdigne župan dr. S up pan in v sveti jezi pobija abotno misel Dimičevo, češ, da ministerstvo še ni tako v mlaki, da bi se měnilo z voditelji slovenskimi! Se ve, da oče gemeinderathov o tem več vé, kakor o po-trebah mestnih. In tako so „in gehobener Stimmung" šli domů konstitucijonalci in ponoči se jim je že sladko sanjalo, kako bode giljotina sekala glave vsem, ki niso «.Fleisch von ihrem Fleische". Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Ko so časniki še zmirom pisarili, da ni pretrgana nit porazumljevanja ministra Potockega sČehi, kar hipoma prinese dunajski vládni list dva ce s ar ska patenta od 21. dne t. m.; v enem se razpušča državni zbor dunajski, v drugem se razpuščajo vsi deželni zbori, samo česki ne. lsti list je prinesel pismo, v kterem ministerstva predsednik grof Potocki Njeg. Veličanstvu opravičuje svoj predlog o razpustu državnega zbora in deželnih zborov razen českega; iz tega pisma povemo na drugem mestu več. Vprašali nas bodo bralci: kaj pa pomeni vse to? — Stvar po vse ni še jasna, — da je državni zbor se razpustil, bila je prva potreba, — da bi se bili razpustili vsi zbori, ne bilo bi se lahko proti temu kaj ugovarjalo ; al da so se razpustili vsi, -—a česki ne, ki bi se bil moral prvi razpustiti za dosego zaželene sprave, to je osupnilo vse in bridko v dušo zapeklo vsacega pravega Avstrijana, ki želí miru in sprave med narodi. To je zopet ona nesrečna „dvojna mera" v Avstriji, ktero so „Novice" že večkrat obžalovale, — to je ona zatuhla moka, iz ktere ne bode in ne more biti kruha. Ministerstva predsednik zagovarja v svojem pismu do Njih Veličanstva to izjemo s tem, da pravi, da ni dosegel gotovosti, da Čeh i grejo v državni zbor. Ali mi vprašamo: je li tak izgovor ustaven? ali ne bodo temu početju ploskali tako imenovani liberalni Nemci? Ali se ne more sumiti, da taka akcija je Giskranizem v predelani obliki? Ali je vse to na blagor Avstrije? Nam je za Potockega žal, da se je stvar nenadoma tako zasuknila, — v okrožnici B eus to vi od 28. aprila do zastopnikov avstrijskih pri vnanjih vladah pa vidimo ključ k skriv-nosti, kako da je vse to tako prišlo. Be ust je še zmirom oni mož, ki „veliko pratiko" piše Avstriji. Da ni srečno bilo prvo delo, njegov — dvalizem, to pri-poznává zdaj že Slovan in Nemec v Avstrijji, — bojimo se, da drugo njegovo delo v važni tej dobi, v kteri vsak pravi Avstrijan hrepeni po spravi, bode še manj srečno. Bog daj ! da se motimo. Beust ni areča Avstriji. Tabor v Sežani due 29. maja 1870. ob štirih popolđne. Slovenci! Povsod, posebno pa v Avstriji, se narodi sedaj čvrsto gibljejo; nobeden noee za drugim zaostati, ampak vsak se oglaša, vsak se trudi, da si pridobi enakopravnost in enako veljavo z drugimi. Tudi mi Slovenci moramo in hočemo pokazati, da smo čvrst, živ narod, kteri hoče vživati vse pravice, ki jih vživajo drugi svobodni narodi. — Na noge tedaj vrli bratje na Krasu in v tržaški okolici! Zbe-rite se v sežanskem taboru, kolikor vas je, da boste združeni, kakor po drugih narodnih shodih, zahtevali zedinjeno Slovenijo, in potrjevali te za vas potrebne točke: 1. Vsi Slovenci naj se po postavni poti zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom. 2. Naj se djansko izpelje §. 19 državno osnovnih postav, naj se tedaj v c. k. uradnijah nía Slovenskem precej začne pisati in uradovati v slovenskem jeziku: in podučni jezik v vseh šolah na Slovenskem naj bode slovenski jezik. : ; ^ ^ Vg> ' [ ■ li! 3. Naj se v Sežani napravi slovenska ljudska šola s petimi razredi. 4. Naj se za tržaško okolico vpelje slovenska meščanska šola s posebnim ozirom na njene potrebe. 5. Naj se javni davki kolikor mogoče zniževajo, ali saj ne od leta do leta zviševajo. Vrli rojaki! Taborski sklepi so imenitni, ker po njih zvedó poslanci in vlada, česar ljuidstvo želi in znajo potem delati narodu v prid. Zato vas kliče politično društvo „Soča" v Gorici z rodoljubi iz Sežane in tržaške okolice v tabor, da pokažete s tem, da ste za narod vneti. ; ; 1 ' , Za politično društvo „So<ča" v Goricu odbor. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.