G LG AL SA I SL I OL OO BO ČB I ČNI EN EP I PV I KV AK A L E T N I K 1 3 / J A N U A R 2 0 2 3 / Š T . 8 6 SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI Pred vami je prva številka Pivškega lista v novem letu in prva po lokalnih volitvah. Županska tekma je bila zaključena še pred volitvami, kar je precej nenavadno, saj smo imeli do sedaj precej živahne volilne boje. Morda je k umiritvi politične situacije doprinesel tudi aktiven razvoj v naši lokalni skupnosti kot npr.: razširitev industrijske cone, postavljen nov podjetniški inkubator, urejanje cone Javor v centru Pivke, gradnja doma za ostarele, komplet urejen vodovodni sistem, cestna infrastruktura itd. Kakorkoli, pod črto lahko ugotovimo, da smo bili s skupnimi močmi v preteklem mandatu uspešni. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem svetnikom prejšnjega sklica, vsem vaškim svetom pa sodelavcem v naši občinski upravi in vsem v društvih, zavodih, javnih podjetjih, ki sokreiramo naše življenje. Zahvala tudi vsem novinarjem in medijem ter še posebej uredniški ekipi Pivškega lista na čelu z Doris, ki ste aktivno in zavzeto obveščali naše občane o dogajanju v našem prostoru. Vsem, ki morebiti prebirate te vrstice in vsem ostalim želim, da bi se čimprej končala vojna in zavladal mir, voščim veliko zdravja ter osebnega zadovoljstva in sreče. Vsekakor pa verjamem, da bomo z medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem strumno korakali razvoju naproti. Robert Smrdelj, župan Foto: Tina Kirn ZA VEDNO BOM BRALKA NAŠEGA PIVŠKEGA LISTA Številka Pivškega lista, ki je pred vami, je posebna številka. Po dvanajstih letih in po 86 številkah lokalnega glasila Občine Pivka sem tokrat zadnjič z vami v vlogi urednice, kot bralka bom ostala za vedno. Ljudje in kraji ob Pivki ste v vseh teh letih postali del mene, zato bom vedno bdela nad tem, kaj se v občini dogaja, kako živijo njeni ljudje in nenazadnje, kako izbrani predstavniki ljudstva opravljajo zaupano nalogo. Priznam, veliko sem se naučila, naj si bo o običajih, etnoloških in kulturnih posebnostih tega prostora, jeziku, pa tudi poslušala in slišala mnoge zanimive in duhovno bogate občane. Pivka je lahko marsikateri slovenski občini za zgled, krasi jo bogato družbeno in športno življenje, čudovita narava in naravni viri ter prodorno in uspešno gospodarstvo s poudarkom na vedno bolj razvitem turizmu, ki naše ime ponese daleč po svetu. Drage moje Pivčanke in Pivčani, rada sem bila vaša, vedno bom vaša, vi pa še naprej tako lepo skrbite za ta čudoviti del naše Slovenije. Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2400 izvodov Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Pivka. Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Turistično društvo Pivka Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Multimedijsko ustvarjanje, Denis Komen s.p. Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBČINSKEGA GLASILA Vaše prispevke za marčevsko številko pričakujemo najpozneje do 5. marca 2023 na e–naslov: pivski.list@pivka.si. VEČ IG N FL OA RS MI A C I JO OB ČD IONGEO DP KI IVHK IAN U R A D N I H O B J A V A H N A J D E T E N A S P L E T N I S T R A N I O B Č I N E P I V K A : W W W . P I V K A . S I L O Foto: Andrej Godina 4 Prispevki iz občinske hiše Foto: Valter Leban KONSTITUTIVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE PIVKA 13. decembra je na sedežu Občine Pivka potekala prva, konstitutivna seja novoizvoljenega občinskega sveta Občine Pivka. V skladu s poslovnikom jo je vodil najstarejši novoizvoljeni občinski svetnik, Ernest Margon. Predsednica občinske volilne komisije Urška Krebelj je podala poročilo komisije o izidu rednih lokalnih volitev 2022 v Občini Pivka. Na volitvah 20. novembra 2022 je bil za župana izvoljen Robert Smrdelj. Na volitvah v predstavniški organ občine pa so bili izvoljeni Teodor Benčič, Franko Dolgan, Majda Godina, Jana Gržinič, Zdenka Kapelj, Danijel Kovačič Grmek, Andrej Kristan, Ernest Margon, Jože Morel, Evgen Pahor, Robert Smrdelj, Drago Štunf, Katarina Temkova, Suzana Vodopivec, Simon Vuga, Iztok Zadnik in Katarina Zafran. Novoizvoljeni občinski svetniki so potrdili predlog za tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. To komisijo, ki je imela pristojnost le na konstitutivni seji, so sestavljali Andrej Kristan, Danijel Kovačič Grmek in Majda Godina. Komisija je pregledala poročilo občinske volilne komisije in predlagala potrditev mandatov tako članom občinskega sveta kot mandat župana. Ker je funkcija župana nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta, je župan podal izjavo, da ne želi opravljati funkcije člana občinskega sveta. Kdo ga bo nadomestil na tem mestu, bo občinskemu svetu do prihodnje seje sporočila občinska volilna komisija. Zadnja točka dnevnega reda konstitutivne seje je bila imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je stalno delovno telo občinskega sveta. V komisijo so bili imenovani: Andrej Kristan, Majda Godina, Jana Gržinič, Ernest Margon in Drago Štunf. ZAHVALA PODŽUPANU BORISU REBCU V decembru, ko je s svojim delom začel nov občinski svet, je prenehal mandat podžupanu Borisu Rebcu. Boris Rebec je bil podžupan Občine Pivka kar štiri mandate. V tem času je nadomeščal župana in predstavljal Občino Pivka na številnih dogodkih in prireditvah, redno je usklajeval delo z agrarnimi skupnostmi, pomagal pri odkupih zemljišč, imel pa je še številne druge zadolžitve. Boris Rebec je ob tej priložnosti na krajše srečanje povabil občinsko upravo, župan in njegove sodelavke in sodelavci pa so se mu zahvalili za res dobro sodelovanje! Občina Pivka Prispevki iz občinske hiše 5 AKTUALNI PROJEKTI OBNOVILO SE BO GASILSKI DOM V DOLNJI KOŠANI Občina Pivka je julija letos pridobila gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in dozidavo gasilskega doma v Dolnji Košani. Obstoječi objekt Gasilskega doma Dolnja Košana sestavljajo prostori gasilskega doma, zgrajeni v letih 19181942 ter leta 2018 dokupljeni nekdanji prostori pošte. V sklopu predvidene gradnje bo zagotovljenih skupno 305 kvadratnih metrov površin, to so garaža za gasilska vozila, ki omogoča parkiranje treh velikih gasilskih vozil, in spremljajoči prostori. Urejene bodo tudi zunanje dovozne in parkirne površine ter potrebna komunalna infrastruktura. Na podlagi javnega razpisa in pravnomočne odločitve je bil novembra 2022 izbran izvajalec gradbeno obrtniških in instalacijskih del, Komunala Sežana d.d. iz Sežane. Nadzor nad predvideno gradnjo bo opravljalo podjetje Karsus d.o.o. iz Sežane. Pogodbo za predvideno gradnjo sta podpisala župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktor podjetja Komunala Sežana d.d., Andrej Prunk. Ocenjena vrednost celotne investicije znaša 672.837 evrov brez DDV oz. 820.861 evrov z DDV. Sredstva v celoti zagotavlja Občina Pivka v okviru proračunskih let 2022 – 2024. UREJANJE POLJSKIH POTI PO NEURJU Občina je uredila poljske poti, ki so bile poškodovane v deževju med 15. in 18. septembrom letos. Največja škoda je bila zabeležena na poljskih poteh na območju: Gornje in Dolnje Košane, Čepna, Kala, Narina in Nadanjega sela ter Palčja. Dela so obsegala čiščenje vzdolžnih jarkov, dosipavanje in grederiranje ter valjanje vozišča, izdelavo prečnikov. Dela je financirala občina Pivka iz lastnih sredstev v višini 24.000 evrov. ZAKLJUČENA SANACIJA USADOV NA CESTI PROTI SUHORJU Občina Pivka je zaključila s sanacijo usadov na lokalni cesti na Suhorje. Dela je izvajalo podjetje Filipčič d.o.o. iz Sežane. Dela so obsegala izgradnjo dveh kamnitih zložb, večje spodnje 20 m × 4 m in manjše zgornje 16 m × 4 m, urejeni so bili prepusti in vozišče. Urejena sta bila še dva prepusta ter sanirano lokalno poškodovano vozišče. S sanacijo je zagotovljena stabilnost lokalne ceste. V okviru Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurij s poplavami med 6. in 9. decembrom 2020 je Ministrstvo za okolje in prostor sofinanciralo izvedbo sanacije v višini neto vrednosti gradbenih del v znesku 78.718,45 evrov oziroma 78 odstotkov celotne vrednosti, razliko je financirala Občina Pivka. ZASADITEV DREVOREDA LIP NA ODSEKU CESTE PIVKA - PARJE Ob kolesarski stezi na odseku Pivka - Parje državne ceste R2-404/1380 Ilirska Bistrica - Pivka je bila izvedena zasaditev lipovega drevoreda. Drevesa so vrste Tilia platyphyllos. Občina Pivka 6 Prispevki iz občinske hiše OBČINA PIVKA NA DRUGEM MESTU PO POČRPANEM EVROPSKEM DENARJU NA PREBIVALCA V Sloveniji je bilo v letih od 2014 do 2020 na voljo 3,3 milijarde evrov evropskih skladov. Občina Pivka sodi med občine, ki so bile pri črpanju tega denarja najbolj uspešne. Občina Pivka je počrpala 22.881.777 evrov, preračunano na 6203 prebivalcev občine je počrpala 3689 evrov na prebivalca in tako "zasedla" drugo mesto med občinami v Sloveniji. Največ denarja v absolutnem znesku je počrpala Ljubljana (122.928.420 evrov), sledita Kranj (47.976.244 evrov) in občina Grad (27.942.327 evrov). Občina Grad je na prvem mestu tudi po količini počrpanega denarja na prebivalca. Občina Grad je bila namreč nosilka projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja, vrednega skupaj 49,5 milijona evrov za 12 občin. Projekt se je končal leta 2015. NEDOPUSTNO RAVNANJE Z ODPADKI NA POKOPALIŠČIH Na pokopališčih se pojavlja nedopustno ravnanje posameznikov, saj v tamkajšnje zabojnike za smeti nekateri odlagajo odpadke, ki tja nikakor ne sodijo (klavniški odpadki, odpadki iz gospodinjstev …). Zabojniki so namenjeni IZKLJUČNO odpadkom, ki nastanejo na pokopališčih. Zabojniki ob pokopališčih niso del javne službe ravnanja z odpadki, pač pa so v lasti koncesionarja za pokopališko dejavnost. Zato se bo odslej izvajal redni inšpekcijski nadzor nad odlaganjem odpadkov v zabojnike na pokopališčih, kršitelji pa bodo kaznovani z globo. PORAST NAMERNEGA UNIČEVANJA STVARI V Občini Pivka si z večjimi in manjšimi investicijami v lokalno okolje že vrsto let prizadevamo za lepši videz občine. Žal pa v zadnjem času opažamo porast vandalizma, torej namernega uničevanja stvari, ki so namenjene vsem občankam in občanom. Tako so se neznani storilci v decembru lotili uničevanja ograje na stadionu v Pivki, poškodovali so koš za smeti na otroškem igrišču v Pivki, poškodovali avtobusno postajališče na Kalu, koš na košarkarskem igrišču v Pivki, … Poskrbeli bomo za poostren nadzor v prihodnje, zoper kršitelje pa bomo podajali kazenske prijave. Če opazite povzročitelje poškodb, vas prosimo, da o tem nemudoma obvestite policijo. Vandale pa prosimo, da svojo odvečno energijo usmerijo v druge, bolj koristne namene. Varujmo naše okolje, da bo prijetno za bivanje in prijazno za obiskovalce. Občina Pivka Prispevki iz občinske hiše 7 ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE NA KATEGORIZIRANIH OBČINSKIH CESTAH IN JAVNIH POVRŠINAH V OBČINI PIVKA ZA OBDOBJE ZIME 2022-2023 Objavljamo podatke o organizaciji zimske službe na občinskih cestah in javnih površinah. Ta se opravlja v skladu z zakonodajo po opredeljenih prednostnih razredih: Prednostni razred ceste: III. • Vrsta ceste: povezovalne lokalne ceste in javne poti do naselij občine Pivka; zbirne mestne in krajevne ceste v naselju Pivka • Prevoznost ceste: od 5. do 20. ure • Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do 2 ur med 20. in 5. uro • Močno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro Prednostni razred ceste: IV. • Vrsta ceste: ostale lokalne ceste in javne poti do naselij občine Pivka; pomembnejše javne poti, dostop do zdravstvenega in gasilskega doma, šol, vrtcev in občine v naselju Pivka • Prevoznost ceste: od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe • Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji • Močno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne Vsem uporabnikom občinskih cest želimo strpno in srečno vožnjo. Prednostni razred: V. • Vrsta ceste: javne poti po naseljih občine Pivka, ostale javne poti, glavni pločniki in pešpoti, kolesarske steze in avtobusna postajališča v naselju Pivka, dostop do osnovne šole Košana in Šmihel, gasilskega doma Dolnja Košana, Krpanovega doma, dvorane Skala, Parka vojaške zgodovine, Ekomuzeja • Prevoznost: upoštevati krajevne potrebe • Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne • Močno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni večdnevni zastoji Prednostni razred: VI • Vrsta ceste: ostali pločniki in pešpoti v naselju Pivka, pločniki in avtobusna postajališča po ostalih naseljih občine Pivka • Prevoznost: upoštevati krajevne potrebe • Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne • Močno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni večdnevni zastoji Potrebno je upoštevati še naslednje: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če je višina snega na cestah 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na določila o prevoznosti cest, v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih, prevoznosti ni nujno potrebno zagotoviti. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Tudi letos bo izvedeno posipanje ulic po vaseh ob poledici ali obilnejših padavinah. Občane opozarjamo, da je prepovedano odmetavanje snega na javne prometne površine in pločnike, lastniki objektov pa praviloma poskrbijo za varen dostop do ali v objekte z javnih površin. Temu je tudi namenjen posipni material v solnicah, ki so nameščene na javnih površinah. Da bi opravljanje zimske službe v Občini Pivka potekalo brez zastojev, predvsem pa varno, vam posredujemo podatke o izbranih izvajalcih pluženja, ki so odgovorni za opravljanje del zimske službe na določenih lokacijah, na katere se lahko ob morebitnih težavah v zvezi z zimsko službo obrnete: • LOKALNE CESTE, JAVNE POTI IN ULIČNI SISTEM V VASEH SLOVENSKA VAS IN GRADEC: CPK d. d., Koper tel: 05/680 06 20 dezurni.zs@cpk.si • LOKALNE ZBIRNE IN LOKALNE KRAJEVNE CESTE V NASELJU PIVKA (ULICE IN PLOČNIKI V PIVKI): KOMUS d. o. o., Postojna tel: 05/726-45-47, 051/254-964 komus@komus-po.si IZVAJALCI PLUŽENJA PO VASEH OBČINE PIVKA so: NASELJE IZVAJALEC PLUŽENJA MOBI Buje Marjan Volk 031-282-968 Čepno Lovro Brezec 040-689-881 Dolnja Košana Lovro Brezec 040-689-881 Evgen Pavlovec 041-635-817 Gornja Košana Lovro Brezec 031-794-547 Juršče Marjan Žužek 041-524-622 Kal Marjan Žužek 041-524-622 Klenik Marjan Žužek 041-524-622 Mala Pristava Lovro Brezec 070-600-274 Nadanje Selo Lovro Brezec 070-600-274 Narin Lovro Brezec 070-600-274 Neverke Lovro Brezec 040-689-881 Palčje Marjan Žužek 041-524-622 Parje Marjan Žužek 041-524-622 Petelinje Marjan Žužek 041-524-622 Selce Marjan Žužek 041-789-085 Suhorje Marjan Volk 031-282-968 Šmihel Lovro Brezec 070-600-274 Trnje Marjan Žužek 041-524-622 Drskovče Velika Pristava Zagorje Volče Lovro Brezec 070-600-274 Evgen Pavlovec 041-635-817 Lovro Brezec 040-689-881 Evgen Pavlovec 041-635-817 Stara Sušica Lovro Brezec 040-689-881 Nova Sušica Lovro Brezec 040-689-881 Šilentabor 8 Prispevki iz občinske hiše V LETOŠNJEM LETU VAM ŽELIM VELIKO SREČE. POTREBOVALI JO BOMO. Za nami je zanimivo in dinamično leto. Prineslo je številne spremembe. Žal pri nekaterih ne moremo trditi, da gre za spremembe na bolje. V posameznih primerih je to posledica širših okoliščin, na katere nimamo bistvenega vpliva, v številnih pa posledica odločitev na različnih nivojih, ki niso šle v prid ljudem in slabijo njihov ekonomski in socialni status. Dvig cen je gotovo posledica zunanjih in notranjih okoliščin. Najbolj je prizadel tiste z najnižjimi dohodki, saj so se hrana in energenti, predvsem ogrevanje, najbolj podražili. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za blažitev draginje, vendar v premajhnem obsegu in prepozno. Vlada je zanemarila in na nek način celo prelisičila najštevilčnejšo skupino – upokojence. »Dvig« pokojnin v novembru in decembru za 4,5% ni bila nikakršna uskladitev, pač pa draginjski dodatek. Kjer so največ prejeli tisti, ki so jih podražitve najmanj prizadele. Tisti z najvišjimi pokojninami torej, namesto da bi bilo obratno. Redna uskladitev pokojnin sledi februarja letos. V kolikor bo na nivoju okrog 5% pri desetodstotni inflaciji, pri več kot 30% podražitvi hrane in podvojitvi stroškov za ogrevanje, bodo upokojenci ponovno na slabšem, najbolj seveda tisti z najnižjimi pokojninami. Socialni status ljudi pa se ne slabša samo zaradi realno vedno nižjih prejemkov, pač pa tudi zaradi nedostopnosti storitev, za katere prispevajo vsak mesec in bi jim morale biti na normalen način tudi zagotovljene. Področje zdravstva. Tu se vlada ne more sklicevati na zunanje okoliščine, pač pa samo na lastno nesposobnost. Se še spomnite predvolilnih obljub Socialnih demokratov, ki so govorili o odpravi čakalnih vrst v zdravstvu in o 30-dnevni dostopnosti do specialista? Namesto tega ljudje v prestolnici čakajo v čakalni vrsti po nekaj ur samo zato, da bi se lahko kot »neopredeljeni« vpisali na seznam in dobili neke vrste začasnega osebnega oz. družinskega zdravnika. Storitve pa jim bodo zagotavljali isti zdravniki družinske medicine, kot jih zagotavljajo za »opredeljene« paciente, le da bodo v tem primeru za isto delo plačani petkrat več. Za 30 ur dela z »neopredeljenimi« bodo prejeli toliko kot v celem mesecu za delo z »opredeljenimi« pacienti. Predlagam, da ta »izum« vlada in njen zdravstveni minister patentira, da jim ga kdo ne ukrade. Pri takih ukrepih zdravstveni sistem ni kolapsiral samo zaradi požrtvovalnosti zdravnikov in ostalega medicinskega osebja, ki kljub negativni kampanji, ki jo vlada vodi proti njim, pomagajo ljudem po svojih najboljših močeh. Naslednje področje, ki je pred zlomom, je oskrba starejših. Če smo nedolgo nazaj govorili o tem, da ni dovolj postelj v domovih za starejše, danes to ni več problem. Postelj je dovolj. In so prazne. Številni domovi za starejše, ki so bili zgrajeni v zadnjem obdobju, bi lahko že sprejemali oskrbovance, pa ni dovolj osebja, ki bi skrbelo zanje. Enako velja za številne starejše domove. Ta Vlada dela torej marsikaj narobe. Ne le na področju cen električne energije, pač pa tudi na številnih drugih področjih. Posledice teh določitev pa plačujemo vsi. Tudi tisti, ki jih nismo volili. Pivški list izhaja tako, da je novembrska številka prezgodnja za božično novoletna voščila, januarska malo pozna. Vendar kljub temu: želim vam, da vas v letošnjem letu spremljajo zdravje, mir in veselje, predvsem pa vam želim veliko sreče. Potrebovali jo bomo. Zvone Černač, poslanec POGUMNO V 2023 Kot sem v prejšnjih kolumnah že zapisal, ste državljanke in državljani v super volilnem letu izkazali izjemno podporo rešitvam in pogledom, usmerjenim v prihodnost. Hvala, da ste odšli na volišča in izrazili vašo voljo. In hvala za zaupanje koaliciji, ki skuša stvari premakniti iz ustaljenih vzorcev, za katere velikokrat sploh ne vemo, zakaj smo toliko let, desetletij vztrajali pri njih. Seveda si vsi želimo hitrih ukrepov, predvsem takrat, ko gre za dobrobit vseh. Ob tem, žal, prevečkrat trčimo ob prepreke, ki nam jih spretno nastavlja opozicija. Škoda, da se to dogaja ravno v času, ko bi morali stopiti skupaj. Misliti na državljanke in državljane, ne na politične igrice. Na voljo imamo namreč le eno "pogačo", ki jo delimo, ne dveh. Druga so, žal, le prazne obljube. Sam si resnično želim opozicije z realnim pogledom na dogajanje. Opozicije, ki opozarja na vse tisto, kar smo morda spregledali. Takšno željo ste nenazadnje tudi sami jasno izrazili na referendumih - z jasnim "3 x ZA". Če si kot družba želimo sprememb na bolje, moramo stopiti skupaj. Pred nami je leto reform. Med najbolj pomembnimi sta zdravstvena in obljubljena reforma dolgotrajne oskrbe. Obe zahtevata visoko stopnjo zavedanja, ali želimo (p) ostati solidarna družba. Tudi zdravniki, ta nepogrešljivi člen boljše, zdrave prihodnosti, vse pogosteje opozarjajo na svoje zaveze in poslanstvo. Ko se zgodi najhuje, ko izgubimo zdravje, je tudi ves denar odveč. Takrat je prepozno. Tukaj smo si vsi enaki. Zato je pomembno, da smo enaki že prej, ko lahko najhujše scenarije še preprečimo. In zato je pomembno, da skupaj ustavimo prizadevanja peščice, ki z ustvarjanjem kaosa želi pokazati, da sistem ne deluje. In da bo deloval le, če mu bomo ustvarili svojo pogačo. Kjer bodo več dobili tisti, ki bodo dali več. Delili pa si jo bodo tisti, ki so najbolj iznajdljivi, podjetni. V takšni družbi ne želimo živeti! Drage državljanke, dragi državljani, leto pred nami bo v marsičem prelomno. Vsem želim predvsem veliko poguma. Potrebovali ga bomo. In s strpnostjo, spoštljivim odnosom, lahko drug drugemu pokažemo, da vsi gradimo boljši jutri. Skupaj. Z malimi in velikimi koraki, kakor kdo. Važno je, da stvari premaknemo. Želim vam vse dobro! Aleksander Prosen Kralj, poslanec Gospodarstvo in kmetijstvo ZAKLJUČEK PROGRAMA BIZNIS IN PIP V sredo in četrtek, 9. in 10. novembra, sta se v Postojni in Pivki odvila dva zaključna dogodka intenzivnega podjetniškega programa Biznis in PIP, ki ga je Podjetniški inkubator Perspektiva zasnoval skupaj z občinama Postojna in Pivka, in sicer z namenom spodbujanja novih podjetniških zgodb in ambicij mladih podjetij oziroma podjetnikov začetnikov. Enajst udeležencev programa, ki je v šesttedenskem usposabljanju osvojilo pomembne podjetniške veščine in razvijalo svoj poslovni model, se je s svojo podjetniško idejo prvič predstavilo širši javnosti. Gre za pomembno prelomnico, ko so vse dosedanje namere in želje mladih oziroma novih podjetnikov postale uresničljive in marsikomu jasen kažipot za nadaljnje podjetniške korake ter uspehe. Prav vseh enajst podjetij oziroma podjetnikov začetnikov je prepričalo do te mere, da si bo Podjetniški inkubator še naprej prizadeval za njihovo močno podporo in spodbude pri njihovih podjetniških korakih. Vendarle pa sta bila zmagovalca obeh dogodkov le dva, ki sta za svojo NAJ POSLOVNO IDEJO prejela vsak po 10.000 evrov. Ponosni smo lahko na posameznike, ki so z udeležbo v programu izkazali veliko željo po novih znanjih, predvsem pa vnemo, da bo njihova poslovna ideja vodila v uspešno prihodnost. Zadovoljstvo nad letošnjo pilotno izvedbo programa Biznis in PIP sta izkazala tudi župana, ki tovrstnim podjetniškim zgodbam na široko odpirata vrata za sodelovanja, predvsem pa ju veselijo priložnosti, ki jih v domačem kraju sistematično vzpostavljamo z namenom spodbud in razvoja podjetništva. DKH 9 PODJETNIŠKI KOTIČEK Foto: Anja Halik 10 Gospodarstvo in kmetijstvo PRVI AVTODOM IZ PIVKE NA POTI V SVET Podjetje Tourne Mobil je v poslovni coni Javor pričelo s proizvodnjo avtodomov, te dni je bil v Pivki dokončan prvi avtodom podjetja Tourne Mobil, ki bo kmalu na poti k znanemu kupcu v Hannover/Nemčija. Župan občine Pivka Robert Smrdelj si je v spremstvu ekipe podjetja Tourne Mobil ogledal prostore in proizvodnjo in ob tem izrazil zadovoljstvo, da smo v Občini Pivka zelo veseli prihoda novega podjetja v degradirano območje, ki se po vrsto letih propadanja, lepo prebuja. Proizvodnja avtodomov v Pivki je v sozvočju z aktivnim vlaganjem Občine Pivka v razvoj turizma in sogovorniki so si bili enotni, da ima skupen razvoj še veliko potencialov. Občina Pivka je od prihoda družbe Tourne mobil v Pivko podpirala idejo in razvoj poslovne cone Javor. Urejen in z vizijo upravljan prostor ob prometni cesti, ki povezuje evropske prometne tokove s Kvarnerjem in Dalmacijo namreč omogoča velike razvojne možnosti tako za podjetje Tourne mobil, kot tudi za celotno občino in njene prebivalce. Občina Pivka NORMIRANI S.P. IN DAVKI V LETU 2023 Državni zbor je 28.11.2022 potrdil novelo Zakona o dohodnini, ki bo v letu 2023 prinesla nekatere novosti na področju obdavčenja normiranih s.p.-jev. Zanje bo veljalo, da se jim priznani normirani odhodki znižajo z 80 % na 40 %, če presežejo 50.000 EUR prometa in ne več 35.000 EUR, kot je bilo predvideno sprva. Prav tako sprememba zakona predvideva delno ohranitev obstoječe davčne ureditve za t. i. popoldanske s.p. Za zavezance, ki imajo prihodek do 12.500 EUR, se obdavčitev ne bo povečala, saj bi zanje ohranili obseg normiranih odhodkov v višini 80 % prihodkov. Nad mejo 12.500 EUR, pa bi se normirani odhodki priznali le v višini 40% prihodkov. V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresničitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresničljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplačna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju PRIMER: Normirani s.p. (zaposlena ali samozaposlena vsaj ena oseba 9 mesecev neprekinjeno) Prihodki Opomba Priznani odhodki Dohodnina 50.000 ni sprememb 50.000*0,8 = 40.000 10.000*0,2 = 2.000 60.000 po spremembi 50.000*0,8+10.000*0,4 = 44.000 16.000*0,2 = 3.200 pred spremembo 60.000*0,8 = 48.000 12.000*0,2 = 2.400 Vir: RRA Zeleni kras z Občinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplačna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih načrtov in/ali vlog na javne razpise na različnih področjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 721 22 32 • Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 721 22 40 Turizem in narava 11 www.dinapivka.si DINA | CENTER O VELIKIH ZVEREH DINA PIVKA Krpanov dom Pivka | 030 644 799 | info@dinapivka.si • Prebivalcem Občine Pivka omogočamo brezplačen ogled. Otroci, mlajši od 12 let, lahko v center vstopajo ob spremstvu odrasle osebe. Urnik URNIK: PONEDELJEK: ZAPRTO PON – PET:11.00 9.00 -–14.00 15.00 TOREK - PETEK: SOB - NED: 10.00 17.00 SOBOTA/NEDELJA: 10.00 -–16.00 MEDVEDI SO TUDI V ČASU ZIME AKTIVNI, PRAV TAKO PA TUDI CENTER DINA PIVKA Vir: Life WolfAlps EU Drži ali ne drži? Medvedi se na jesen obilno najejo, nato pa zimo prespijo v svojem brlogu. Ta trditev le delno drži. Medvedi se na jesen obilno najejo in bistveno povečajo svojo maso. V zimskem času so manj aktivni in veliko več časa prespijo. A cele zime ne preživijo v brlogu, večkrat izhajajo iz njega in si iščejo kaj za pod zob. Tudi center Dina Pivka čez zimo ne hibernira. Obdobje, ko je skupin manj, smo namenili izobraževanju in promociji Dine ter pripravi novih aktivnosti za prihodnje obdobje. GOSTOVALI SMO V petek, 4. novembra, smo se v Trentu, Italija, udeležili otvoritve razstave projekta Pogled skozi volčje oči. Razstava na temo sobivanja z volkovi je zasnovana po principu »potopitvene izkušnje«. Preko avdio-vizualne postavitve obiskovalci doživijo svet Alp skozi oči volka in spoznajo izzive življenja volka v okolju, ki ga je ustvaril človek. Razstava bo v muzeju MUSE na ogled do 19. februarja 2023. Leta 2023 bo razstava gostovala tudi v Lombardiji in Piemontu v okviru alpske turneje, ki bo izkušnjo ponesla na različna projektna območja. Naš cilj je, da bo v prihodnjem letu razstava gostovala v centru Dina Pivka, saj je tematika sobivanja z volkovi aktualna tudi za naše okolje. Med 25. in 26. novembrom je v CČOD Bohinj potekala mednarodna konferenca Gozd – najlepša in najboljša učilnica. Potekala je v okviru projekta »Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju«, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Letošnja tema je bila Gozd in podnebne spremembe. S člankom Vpliv velikih zveri na gozdni ekosistem in njegovo sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam smo bili uvrščeni v program konference, na kateri smo vsebino članka predstavili preko delavnice z aktivno participacijo udeležencev. Udeležili smo se tudi številnih drugih predstavitev in pri tem aktivno predstavljali naš center. Veseli smo bili pozitivnega odziva s strani udeležencev, ki so bili večinoma pedagoški delavci s cele Slovenije. »HVALA ZA ČUDOVITO, ČUSTVENO PREDSTAVITEV DINE! VSI SMO BILI NAVDUŠENI.« Čeprav se z novembrom začne obdobje, ko je obisk manjši, so naš center obiskale različne skupine. Udeleženci vseh starostnih skupin so preko vodenih Turizem in narava Foto: Maja Nagode, CŠOD Foto: Irena Štemberger, U3ŽO Ilirska Bistrica 12 ogledov in drugih aktivnosti doživeto spoznavali svet velikih zveri. Najmlajši obiskovalci so prišli iz vrtca Kuteževo Podgora, najstarejši pa iz Univerze za 3. življenjsko obdobje Ilirska Bistrica. Njihova mentorica, gospa Marija Gaberšnik, je tudi avtorica zgornje pohvale, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Iz Ilirske Bistrice pa so prišli tudi učenci 2. razreda, ki so ogled Dine nadgradili s programom Z lovcem po sledi za divjadjo. Strokovno vodenje s predstavitvijo dela centra in Zavoda za turizem smo organizirali za skupino zaposlenih in svetnikov Občine Sodražica ter zaposlene Zavoda za kulturo Bled. Mozaik raznolikosti skupin, ki nas obiskujejo, sta dopolnili tudi skupina Društvo koronarnih bolnikov Pivka in skupina otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center Žarek v Novi Gorici. Helena Mandelj Šneberger 10 interaktivnih postaj, 2 uri zabavnega učenja za vse generacije. V Centru o velikih zvereh DINA Pivka trajnostno skrbimo za poznavanje in širjenje razumevanja velikih zveri med prebivalci in obiskovalci ter na ta način dolgoročno prispevamo k zmanjšanju konfliktov in izboljšanju stanja populacije velikih zveri v slovensko-hrvaškem čezmejnem območju. 13 Turizem in narava Foto: Tina Kirn www.pivskajezera.si | 030 644 799 | pivskajezera@pivka.si Ekomuzej Pivških presihajočih jezer začasno zapira svoja vrata zaradi prenove. Odprtje prenovljenega Ekomuzeja je predvideno v jeseni 2023. SPOZNAJTE NAŠA ČUDOVITA PRESIHAJOČA JEZERA (2. DEL) Ali ste vedeli, kako se polni Palško jezero kot največje izmed Pivških jezer? V prejšnji številki Pivškega lista smo pisali o dotokih kraške vode Palškega jezera, sedaj pa nadaljujemo z dinamiko polnjenja tega največjega presihajočega jezera na Zgornji Pivki. Ob začetku polnjenja Palškega jezera se pojavita jezerci v nižjem delu dna kotanj Velikih in Malih jezer; prvega napaja potok iz Matijeve jame, ki se sprva pojavi izpod vrbovja v pobočju pod jamo, ko še ne teče iz nje (nivo vode je malo pod koto vhoda v brezno), drugega pa napaja Filajev graben (glavni izvir). Nato se jezerci spojita, tedaj imajo Mala jezera obliko zaliva Velikih jezer. Ob nadaljnjem polnjenju jezero obsega kotanji Velikih in Malih jezer ter nižji del dna kotanje Filajevega jezera, kjer se najprej pojavi luža v manjši kotanji. Ob redni večji ojezeritvi jezero zalije celotno ovalno jezersko kotanjo, ki je sestavljena iz kotanj Velikih jezer, Malih jezer in Filajevega jezera. Tedaj postane aktiven stranski izvir Filajevega grabna, katerega glavni izvir je že poplavljen. Postopno postanejo aktivni tudi trije izviri v Kotličih. Pri Matijevi jami je sprva poplavljen spodnji vhod, nato pa jezero zalije tudi njen zgornji vhod. Jezero dobi zaliv Ždink; zalit je nižji del dna kotanje Ždink z aktivnimi izviri na obrobju njenega dna, vrtača z jamo v Ždinku pa je poplavljena. Palško jezero začne odtekati v Njivce, potem ko prestopi nivo prehoda v kotanjo Njivce. Ob veliki ojezeritvi se jezero dvigne višje v spodnji del pobočij jezerske kotanje (v borovcih), ko postane aktiven potok iz najvišjega izvira, jame Kužica. Kotanja Ždink je zalita po celotnem dnu, kotanja Njivce pa le v nižjem delu dna (od plitve kotanje v spodnjem delu Njivc preko kolovoza do travnika, obdanega z mejicami v osrednjem delu Njivc). Ob zelo veliki ojezeritvi nastane veliko jezero, ko je poplavljena tudi vrtača z jamo Kužica. Zaliv Njivce lahko poplavi gozdno cesto v smeri Ždinka in se nadaljuje v zgornji del kotanje Njivce. Zaliv Ždink pa tedaj sega v spodnji del pobočij njegove kotanje. Ob izjemno veliki ojezeritvi z viškom februarja 2014 se je jezero dvignilo še višje na pobočjih jezerske kotanje z Ždinkom in Njivcami in po uleknini v južnem pobočju skoraj doseglo rob podolgovate vrtače; vrtača je bila zalita, ločeno od jezera. Nad Kužico se je jezero zajedalo v plitvo kotanjo, ki leži na drugi strani kolovoza. Ob drugi izjemno veliki ojezeritvi z viškom novembra 2014 pa je jezero segalo le nekoliko nad Kužico pod omenjenim kolovozom. Ojezerjeni kotanji Velikih jezer (v ospredju) in Malih jezer. Zaliv Ždink in zaliv Njivce, ko potok iz jezera teče vanje. Palško jezero ob izjemno veliki ojezeritvi februarja 2014. Tina Kirn 14 Turizem in narava V PROJEKTU PIVKA.KRAS.PRESIHA ZAČENJAMO S ČIŠČENJEM UDORNICE RAVNICA Kraške udornice, jame, brezna in vrtače so bile v preteklosti, in so žal še vedno, večkrat prostor (ne)dovoljenega odlaganja odpadkov. V preteklosti so bile marsikatere vrtače ali udornice deponije odpadkov, ki pa niso bile ustrezno urejene. Tako je bila tudi udornica Ravnica pri naselju Juršče od 70. let prejšnjega stoletja ena izmed »uradnih« deponij odpadkov v katero so organizirano vozili odpadke z območja Pivške kotline. Z leti je proizvodnja odpadkov naraščala, ob tem pa je raslo tudi zavedanje o onesnaževanju z odpadki, o ranljivosti kraškega vodonosnika, ki je vir naše pitne vode, in znanje o pravilnem ravnanju z odpadki. Tako je danes organizirano odlaganje odpadkov na urejena odlagališča. Neočiščene deponije in divja odlagališča pa so še naprej potencialni onesnaževalci naše pitne vode. Strokovnjaki z Inštituta za raziskovanje krasa (IZRK) ocenjujejo, da je v Sloveniji onesnaženih približno 2.500 jam. Med njimi naj bi bila udornica Ravnica najbolj onesnažena, saj je ob uvajanju organiziranega odvoza odpadkov delovala kot ena izmed deponij. V njej tako niso pristali le odpadki iz bližnje vasi Juršče, temveč iz širšega zaledja Pivke. Občina Pivka in IZRK sta na ta problem že več let opozarjala pristojne organe. Aktivno reševanje problema, z izvedbo odstranjevanja odpadkov, začenjamo v projektu PIVKA. KRAS.PRESIHA, v katerem izvajamo vrsto aktivnosti namenjenih izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij Nature 2000 ter kraškega vodonosnika. Ob koncu preteklega leta je bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem del, podjetjem PUBLIKUS gospodarjenje z odpadki d.o.o s podizvajalci. V prvem tednu novega leta je izvajalec že pričel z deli. Odstranjevanje odpadkov je tehnično in organizacijsko zahtevno. Po mnenju krasoslovca dr. Mitje Prelovška z IZRK gre za največje čiščenje neke jame v Sloveniji, kakršnega jamarji sami ne bi zmogli. Inštitut za raziskovanje krasa sodeluje pri izvedbi čiščenja, izvaja strokovni nadzor in spremlja potek čiščenja ter količine odstranjenih odpadkov. Pred začetkom del so strokovnjaki z inštituta jamo 3D poskenirali, ob koncu del bodo to ponovili, kar je ena od metod spremljanja količine odstranjenega materiala iz udornice. Odpadke v udornici odstranjujejo strojno z manjšim bagrom, odpadke nato s pomočjo žerjava dvigajo na površje, kjer jih po grobem sortiranju odlagajo v zabojnike, te pa sproti odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Suhadole, kjer se izvaja fino sortiranje na posamezne frakcije ter predaja pooblaščenim prevzemnikom v ustrezno končno oskrbo. Pričakujemo vse vrste odpadkov, inertne, nevarne in nenevarne, izvajalec bo poskrbel, da z odstranitvijo in ustrezno končno oskrbo odpadkov iz udornice ne bodo povzročili novega okoljskega pritiska drugje. Vrednost pogodbe znaša 402.441 evrov, strošek bo v celoti pokrit iz sredstev projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zadovoljstvo nad tem, da bo udornica Ravnica, ki je približno 700 metrov oddaljena od vasi, deležna tako velikega posega in da bo končno, upamo, očiščena, so izrazili tudi vaščani. PODPISANA POGODBA ZA OBNOVO IN DOGRADITEV EKOMUZEJA PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER Občina Pivka začenja z obnovitvenimi deli v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer. Dela bodo obsegala dozidavo prizidka obstoječemu Ekomuzeju, obnovo obstoječega objekta, ureditev zunanje okolice Ekomuzeja in obrtniška dela. Omenjeno investicijo v okvirni vrednosti 700.000 evrov Občina Pivka izvaja v projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Del sredstev bo občina zagotovila iz lastnega proračuna.Izvedba del je bila po javnem razpisu zaupana podjetju KOMUNALA SEŽANA d. d., ki ima bogate izkušnje s področja gradnje objektov. Po izgradnji prizidka, ureditvi zunanjih površin in obnovi muzeja, bo urejena večja sprejemna soba za obiskovalce, uredili pa bomo tudi dodatne površine namenjene nadgradnji vsebine. V novem Ekomuzeju, ki bo zaživel predvidoma jeseni leta 2023, bo obiskovalec izvedel vse o našem parku, Pivških presihajočih jezerih, posameznih evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrstah Nature 2000 in aktivnostih, ki jih v KP Pivška presihajoča jezera izvajamo z namenom ohranjanja biotske pestrosti, vrstno pestrih travnikov, rastlinskih in živalskih vrst na Pivškem. Izvajalec bo z deli začel v začetku januarja 2023 in jih zaključil do poletja 2023. Gradbenim delom bo sledilo še urejanje interpretacije v novem Ekomuzeju. Eva Šabec Korbar Turizem in narava Foto: Boštjan Kurent www.parkvojaskezgodovine.si | 031 775 002 | info@parkvojaskezgodovine.si 15 URNIK pon.–pet.: 11.00–14.00 sob.–ned.: 10.00–16.00 V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE LETO ZAKLJUČILI Z ZAVIDLJIVIMI REZULTATI V Parku vojaške zgodovine se s ponosom ozirajo na preteklo leto, v katerem so dosegli odlične rezultate tako pri številu obiskovalcev kot z vidika muzejskih dopolnitev in novih vsebin. Poleg ugodnega trenda obiska tako domačih kot tujih obiskovalcev so v Parku posebej veseli tudi povratka organiziranih skupin, zlasti šolarjev, ki v spomladanskem in jesenskem času predstavljajo skoraj polovičen delež muzejskega obiska. K visoki obiskanosti kljub zaostrenim zdravstvenim in gospodarskim razmeram so pomembno prispevale nove pridobitve, med katerimi sta bila najbolj odmevna prihod pred kratkim upokojenega policijskega helikopterja AB-212 ter nemškega štiricevnega protiletalskega topa Flakvierling 38 iz druge svetovne vojne. Pomembno dopolnitev muzejskih vsebin je pomenilo tudi odprtje nove stalne razstave »Boj v zaledju strelskih jarkov: vojaški transport na soški fronti«, ponudbo pa je obogatilo tudi več Foto: Boštjan Kurent Muzej si je namreč po ponovnem odprtju in postopni sprostitvi protikoronskih ukrepov v preteklem letu ogledalo 55.561 obiskovalcev, s čimer se je število obiskovalcev močno približalo rekordni obiskanosti iz predkoronskega leta 2019, ko so zabeležili 58.000 obiskovalcev. gostujočih razstav. Po drugi strani pa je koronsko obdobje močno zamajalo organizacijo tradicionalnih muzejskih dogodkov, ki lani niso bili izvedeni; so pa v Parku septembra pripravili nov muzejski dogodek ZgodoVikend, namenjen intenzivnemu spoznavanju vojaške zgodovine. Obiskovalce še vedno navdušujejo tudi eksponati, ki muzejsko izkušnjo dopolnjujejo z doživetjem. Podmornico si je lani, tudi po dobrem desetletju od njenega prihoda, odznotraj ogledalo kar 7.000 obiskovalcev, veliko povpraševanje pa so zabeležili tudi za izkušnjo na simulatorjih letenja z letaloma MiG-21/Spitfire, kjer je svoje pilotske veščine preizkusilo 3.500 obiskovalcev. Na vračanje turistov in ponoven zagon turističnih tokov kažejo tudi podatki o nočitvah na postajališču za avtodome, kjer se je število v primerjavi z letom poprej podvojilo, pri čemer so kar polovico nočitev opravili gostje iz Nemčije. Park vojaške zgodovine 16 Turizem in narava Foto: Boštjan Kurent FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »POŽAR NA KRASU 2022« Ena od stvari, ki je močno zaznamovala leto 2022 v Sloveniji, je bil brez dvoma požar na Krasu, ki je izbruhnil 15. julija in je v 17 dneh zajel kar 3.705 ha površin. Z največjim požarom v zgodovini Slovenije sta se poleg 15.000 gasilcev spopadali tudi Slovenska vojska in Policija, z različnimi aktivnostmi pa so se v gašenje požara ter reševanje življenj in premoženja vključile tudi razne druge službe – Civilna zaščita, Zavod za gozdove Slovenije, zdravstvena služba … Navdihujoča je bila velika množica prostovoljcev, ki so bodisi skrbeli za hrano in pijačo, zbirali prispevke za gasilce ali pomagali pri izsekovanju protipožarnih presek. Slovenija se je zopet izkazala – vsa država je kot ena velika družina celo drugo polovico julija 2022 trepetala za Kras in vsak je bil pripravljen narediti vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi bil požar čim prej pogašen. Glede na to, da je bilo zaradi izjemne suše in velike vročine požar zelo težko obvladovati, so na pomoč Republiki Sloveniji priskočile tudi sosednje ter prijateljske države: Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska, Srbija, Slovaška ter Romunija. V Parku vojaške zgodovine so ob koncu leta 2022 v sodelovanju z Uradom Vlade RS za komuniciranje pripravili fotografsko razstavo izbranih slovenskih fotografov in novinarjev, ki so v svoje objektive zajeli apokaliptično dogajanje tistih dni, pa tudi napore vseh, ki so se borili z ognjeno stihijo. Čeprav je bil požar nekaj, kar bi si morda želeli čim prej pozabiti, pa ne gre pozabiti tistih, ki so z velikimi napori in tudi odlično organizacijo uspeli požar ukrotiti ter ga tudi pogasiti. Kot izjemen uspeh velja namreč izpostaviti dejstvo, da kljub tako obsežni katastrofi ni bilo človeških žrtev niti resnejših poškodb, prav tako ni pogorel noben stanovanjski objekt. Nova razstava, postavljena na zunanjih kubusih pred vhodom v Park vojaške zgodovine, bo tako vse do septembra obiskovalcem pričevala v spomin in opomin, pa tudi v zahvalo vsem sodelujočim pri gašenju požara, ki je zaznamoval leto 2022. V Parku vojaške zgodovine so se v soboto, 17. decembra, srečali nekdanji podmorničarji in pridruženi člani Društva za ohranjanje podmorniške tradicije Podmorničar, ki deluje v okviru Zveze slovenskih častnikov. Člani društva skušajo s svojim delovanjem ohranjati zavest o dolgi in bogati zgodovini podmorničarstva ob vzhodni jadranski obali, v kateri so nemajhno vlogo igrali tudi slovenski podmorničarji. Ravno članom Društva Podmorničar gre tudi največja zasluga za pridobitev nekdanje diverzantske podmornice P-913 Zeta, ki je aprila 2011 prispela v Slovenijo iz Črne gore in še danes predstavlja enega najatraktivnejših muzejskih eksponatov. Istega leta je bilo k podmornici Zeta umeščeno tudi podvodno diverzantsko plovilo R-1, prikaz bogate podmorničarske tradicije na Jadranu in velikega pomena slovenskih podmorničarjev pa bo v kratkem dopolnilo še podvodno diverzantsko plovilo R-2 kot nova pridobitev Parka vojaške zgodovine. Pomemben primerek podmorničarske tehnične zapuščine bo skupaj s podmornico obiskovalcem omogočil še bolj poglobljen uvid v naporno in nevarno delo tako podmorničarjev kot tudi podvodnih diverzantov ter služil kot spomenik njihovim naporom in znanju. Udeleženci tradicionalnega letnega srečanja podmorničarjev v Parku Foto: Simon Avsec TRADICIONALNO LETNO SREČANJE PODMORNIČARJEV vojaške zgodovine so se pred formalnim delom poklonili spominu na svojega člana, pred kratkim preminulega kapitana fregate Tomaža Bertonclja, ki je s svojim delovanjem in prizadevnostjo pomembno doprinesel k prepoznavnosti društva. Pomemben del srečanja je bil posvečen tudi načrtovanju Podmorničarskega vikenda, ki ga Park v sodelovanju z Društvom Podmorničar organizira spomladi ob obletnici prihoda podmornice P-913 Zeta. V sklopu dogodka imajo obiskovalci edinstveno priložnost, da si notranjost podmornice ogledajo v spremstvu nekdanjih podmorničarjev in se tako iz prve roke poučijo o skrivnostnem svetu življenja ter dela pod morsko gladino. Park vojaške zgodovine Turizem in narava 17 PREDPREMIERA FILMA »NEVERJETNA ZGODBA LEPOTCEV IZ LIPICE« Slovenski lipicanci v Lipici predstavljajo enega najpomembnejših državnih in nacionalnih kulturnih zakladov. Njihova usoda je bila med 2. svetovno vojno izjemno negotova, saj so jih po kapitulaciji Italije nacisti odpeljali v češko mesto Hostouň, kjer so ustanovili vzrejni center konjev iz najboljših kobilarn tedanje Evrope. Konji so se ob koncu vojne znašli v veliki nevarnosti, saj je območje pripadlo Rdeči armadi. Ameriška vojska pod vodstvom generala Pattona se je odločila za drzno vojaško reševalno akcijo in z »Operacijo Kavboj« konje rešila na Zahod. Češki veleposlanik Júraj Chmiel je ob predstavitvi izpostavil izjemen uspeh Slovenije in ostalih sedmih držav z vpisom tradicij reje lipicancev na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Odpravnica poslov na Veleposlaništvu Združenih držav Amerike v Sloveniji Melania Arreaga pa je k temu dodala še dobro sodelovanje ne samo s Parkom vojaške zgodovine v Pivki, temveč tudi s Kulturnim društvom Kolut. Projekcijo filma je pospremilo odprtje manjše priložnostne razstave »Lipicanci – žive legende«, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine Pivka. Zgodbo lipicancev iz leta 1945 so z Foto: Boštjan Kurent V produkciji Društva Kolut iz Postojne je v četrtek, 15. decembra 2022, izšel dokumentarni film »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«, ki pripoveduje zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev med drugo svetovno vojno. Predpremiere v Parku vojaške zgodovine v Pivki so se udeležili tudi češki veleposlanik Njegova Ekscelenca Júraj Chmiel, odpravnica poslov na Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji Njena Ekscelenca Melania Arreaga, župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer. razstavo umestili v širši kontekst. Lipicanci namreč niso bili iz Lipice preseljeni samo med drugo svetovno vojno; že pod Avstrijo so bili kar štirikrat zaradi vojn umaknjeni iz Lipice – med prvo svetovno vojno in kar trikrat med napoleonskimi vojnami. Avstrijski dvor kot lastnik lipiške črede je ob teh zahtevnih logističnih podvigih, kakršna je bila selitev več kot tristoglave črede, skupaj z brejimi kobilami in mladimi žrebeti, več sto kilometrov daleč, utemeljeno razmišljal, da bi lipiško čredo trajno namestil nekje v notranjosti monarhije, na bolj varni lokaciji. »A lipicanci so se vedno vrnili v Lipico. Ker so tu doma in ker v celem obsežnem habsburškem cesarstvu, to je v celi srednji Evropi, ni boljšega kraja za njihovo vzrejo, kot je tu na našem Krasu,« je v nagovoru poudaril direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič. Filmsko zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev je Društvo Kolut prelilo na filmski trak ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, Občine Postojna, Parka vojaške zgodovine Pivka, Kobilarne Lipica in Zavarovalnice Triglav. Scenarij za film je napisal Drago Mislej - Mef, režiral ga je Dušan Milavec. PARK SODELOVAL NA 12. VALIČEVEM ARHEOLOŠKEM DNEVU GORENJSKEGA MUZEJA V ponedeljek, 12. decembra 2022, je v Kranju potekal že 12. tradicionalni Valičev arheološki dan, na katerega je bil kot predavatelj povabljen tudi direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič. Vsakoletni muzejski dogodek v organizaciji Gorenjskega muzeja, posvečen spominu na uveljavljenega arheologa in muzejskega kustosa Andreja Valiča (1931–2003), s serijo tematskih predavanj udeležence vsakič znova seznanja z novimi dognanji na področju arheoloških raziskav in prinaša vpogled v različne vidike muzejske interpretacije arheološke, kulturne ter zgodovinske dediščine. Mag. Janko Boštjančič je v okviru letošnjega Valičevega arheološkega dneva pripravil predavanje »Boj v zaledju strelskih jarkov: vojaški transport na soški fronti«, v katerem je zbranim predstavil dediščino transporta v prvi svetovni vojni s posebnim poudarkom na prikazu organizacije in oblik vojaškega transporta na soški fronti. Predavanje je zajemalo strnjen oris izsledkov obsežne študije o transportu med prvo svetovno vojno, izvedene v okviru projekta »WALKofPEACE – Trajnostni razvoj dediščine prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom«, pri katerem je Park sodeloval kot eden od projektnih partnerjev pod vodstvom Posoškega razvojnega centra ter Fundacije Poti miru. Kot del projektnih aktivnosti na podlagi raziskave je bila aprila lani v Parku vojaške zgodovine odprta tudi istoimenska stalna muzejska razstava o vojaškem transportu na soški fronti. Predavatelj je v okviru predavanja prikazal nepredstavljivo velik obseg transportnih aktivnosti, ki so potekale za potrebe oskrbe soške fronte med majem 1915 in oktobrom 1917 na slovenskem ozemlju. Poudaril je, da objekti in ostaline transportnih aktivnosti predstavljajo dediščino vojnega dogajanja prav tako kot ostanki spopadov ob sami frontni črti. Za razumevanje prostora in pravilno obravnavo dediščine je zato treba ta največji vojaški spopad, ki se je odvil na naših tleh, nujno obravnavati celovito, vključujoč komponento transporta ter sploh vojaške logistike. V okviru dogodka je istega dne izšel tudi zbornik Gorenjskega muzeja z naslovom 12. Valičev arheološki dan, v katerem so zajeta vsa predavanja letošnjih nastopajočih. Park vojaške zgodovine 18 Turizem in narava OBISK VELEPOSLANIKA ČEŠKE REPUBLIKE Foto: Boštjan Kurent V ponedeljek, 28. novembra, je Park vojaške zgodovine obiskal veleposlanik Češke republike Nj. Eksc. Juraj Chmiel s sodelavcem veleposlaništva. Visoka gosta sta si z velikim zanimanjem ogledala razstave in zbirke Parka, v pogovoru z direktorjem Parka mag. Jankom Boštjančičem pa je beseda tekla predvsem o možnostih povezovanja z muzeji ter drugimi vojaškozgodovinskimi institucijami na Češkem. V prihodnjih letih se namreč odpirajo priložnosti za poglobljeno muzejsko sodelovanje s sorodnimi institucijami na Češkem tako na področju razstav kot tudi na strokovnem področju oz. ostalih vidikih povezovanja. Češki veleposlanik je obenem izrazil iskreno zadovoljstvo nad ugodnim trendom naraščanja števila muzejskih obiskovalcev s Češke v pokoronskem obdobju, ki so, kot je predstavil direktor Boštjančič, v letu 2022 predstavljali kar 8 % vseh tujih obiskovalcev. Ob tem je veleposlanik Parku vojaške zgodovine iskreno čestital za atraktivno muzejsko interpretacijo dragocene vojaškozgodovinske dediščine in korektno predstavitev pomembnih zgodovinskih tem. REPUBLIKA SLOVENIJA PRIDOBILA NOVO MUZEJSKO DONACIJO IZ ČRNE GORE Gre za podvodno diverzantsko plovilo »ronilica« R-2, ki je bilo razvito konec 60. let prejšnjega stoletja na podlagi francoskega plovila PR-77. Slabih 5 m dolgo in 1400 kg težko plovilo z dvočlansko posadko je bilo zasnovano za prevoz diverzantov in opreme, protidiverzantska delovanja, reševalne aktivnosti ter pregledovanje morskega dna. Poganjal ga je 3,5-kW elektromotor, njegova največja hitrost je bila 4,5 vozla (8,1 km/h), največji doseg pa je znašal 23 navtičnih milj (42,5 km). Plovilo je delovalo na globinah 15–60 m, a naj bi največja globina potopa dosegala do 100 m. Poleg uporabe v Jugoslovanski vojni mornarici je bilo nekaj plovil prodanih Švedski, po vsej verjetnosti pa tudi Siriji. V Parku vojaške zgodovine, kjer je že od leta 2011 poleg podmornice P-913 Zeta razstavljeno tudi podvodno diverzantsko plovilo R-1, so si že leta prizadevali pridobiti še plovilo R-2. Kljub uveljavljenemu prepričanju, da so poleg nekaj primerkov v muzejski lasti vsa uničena, jim je po naključju uspelo odkriti še enega. V septembru 2021 je namreč Prostovoljno gasilsko društvo Foto: Janko Boštjančič Konec novembra je bil v Slovenijo prepeljan še en dragocen eksponat vojaškozgodovinske in tehnične dediščine, ki bo pomembno dopolnjeval obstoječo razstavo v Parku vojaške zgodovine. Košana Prostovoljnemu gasilskemu društvu Boka iz Tivta v Črni gori podarilo gasilsko vozilo TAM 125 T10. Z ozirom na to, da je podmornica Zeta prišla v Pivko iz Tivta, je bila primopredaja vozila opravljena v Parku. V delegacijo Občine Pivka, ki je za tem obiskala Tivat, sta bila povabljena tudi direktor Parka mag. Janko Boštjančič in strokovna sodelavka Ana Čič. Delegacija je v Tivtu obiskala tudi Muzej pomorske dediščine in se tam srečala z nekdanjimi podmorničarji, ki so že večkrat obiskali pivški Park. In prav ti so opozorili, da je na zunanjem skladišču za muzejem še eno plovilo R-2. Glede na to, da se je pivški delegaciji na obisku muzeja pridružil tudi slovenski obrambni ataše v Republiki Črni gori kapitan bojne ladje Boris Geršak, je akcija nemudoma stekla. Slovenija je uradno zaprosila za donacijo eksponata in črnogorsko ministrstvo za obrambo je prošnji hitro ugodilo. Dne 20. septembra 2022 je bil ob uradnem obisku ministra za obrambo Marjana Šarca v Črni gori podpisan dogovor o donaciji muzejskega eksponata. V Parku vojaške zgodovine se ob tem zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k tej obogatitvi nacionalne vojaškozgodovinske dediščine. Zahvala gre pristojnim v Črni gori, Vojaškemu muzeju Slovenske vojske, Upravi za vojaško dediščino Republike Slovenije, Direktoratu za logistiko in vodstvu ministrstva za obrambo, posebej pa še obrambnemu atašeju v Republiki Črni gori kapitanu Borisu Geršaku. Podvodno diverzantsko plovilo R-2 bo v naslednjih mesecih obnovljeno, zatem pa predstavljeno javnosti ob sami podmornici P-913 Zeta v Parku vojaške zgodovine. Park vojaške zgodovine Turizem in narava 19 OBNOVA NAGROBNEGA SPOMENIKA BARONA ANDREJA ČEHOVINA (1810–1855) Stotnik Andrej Čehovin je naredil izjemno vojaško kariero, saj se je od navadnega vojaka povzpel do čina stotnika. Znan je bil kot eden najpogumnejših in najznamenitejših vojakov svoje dobe. Bil je edini častnik v vsej zgodovini avstrijske armade, ki je dobil vsa tri najvišja odlikovanja za pogum; poleg vojaškega reda Marije Terezije je bil namreč odlikovan tudi z dvema medaljama za hrabrost, in sicer z zlato in srebrno medaljo 1. stopnje. Obnova spomenika je bila simbolično obeležena v petek, 2. decembra 2022, ko je v okviru obiska v Republiki Avstriji venec k spomeniku položil minister za obrambo Marjan Šarec. Dogodka sta se udeležila tudi direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič in direktor podjetja Guardaris Primož Peterca. Andrej Čehovin se je rodil 26. avgusta 1810 v Dolancih ob robu Vipavske doline. Pri 21 letih je stopil v vojsko in postal topničar, a je zaradi svojih sposobnosti kmalu napredoval. Njegova bleščeča kariera se je začela v vojni z Italijo leta 1848. Čehovin se je zelo izkazal v bitki pri Montanari maja 1848, kjer je s svojima dvema havbicama neutrudno obstreljeval nasprotnika in Italijane zmedel do te mere, da so v paniki zbežali. Čehovin je zaplenil njihove topove, vozove, konje in strelivo ter za svoje zasluge prejel srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje. Foto: Janko Boštjančič Nagrobni spomenik barona Andreja Čehovina na pokopališču v Badnu pri Dunaju je bil zapuščen in zanemarjen, zato se je na pobudo Ivana Martelanca, svetovalca SAZU za raziskave kulturnega delovanja Slovencev po svetu, Park vojaške zgodovine odločil spomenik obnoviti. Pomoč pri tem je ponudilo slovensko podjetje Guardaris in v oktobru ter novembru 2022 je bil tako v sodelovanju s pristojno pokopališko službo spomenik obnovljen. znanja je pokazal tudi v bitkah pri Mortari 21. marca in pri Novari 23. marca 1849, za katero si je prislužil vojaški red Marije Terezije. S tem je bil tudi poplemeniten, postal je vitez, že 20. junija 1850 pa je bil povišan v barona. Decembra 1852 je bil povišan še v stotnika drugega razreda in prestavljen h konjenici, ki je veljala za prestižni rod vojske. A si je očitno želel nazaj k topništvu, saj se je že čez dve leti vrnil nazaj k 2. artilerijskemu polku. Isto leto je tudi napredoval v čin stotnika 1. razreda. Poleti 1855 je na službovanju v Mantovi baron Čehovin močno zbolel. Zdravit se je šel v znamenito zdravilišče Baden pri Dunaju, kjer je 10. septembra 1855 umrl, star komaj 45 let. Z vsemi vojaškimi častmi je bil tam tudi pokopan in vojno ministrstvo mu je postavilo nagrobni spomenik. Andrej Čehovin kljub bliskoviti vojaški karieri in dejstvu, da je postal baron, ni pozabil svoje domovine. Redno je pisal staršem, rad se je vračal domov in se družil s prijatelji iz otroštva. V domačem kraju so mu leta 1898 postavili celopostavni spomenik, za katerega je načrt izdelal Maks Fabiani. Po prvi svetovni vojni je obstajala resna nevarnost, da fašisti spomenik uničijo, zato so ga domačini razstavili in zakopali. Odkopan in ponovno postavljen je bil šele leta 1987. Leta 2006 je bila po baronu Čehovinu poimenovana vojašnica Slovenske Že čez dva meseca se je ponovno izkazal v vojske v Postojni. bitki pri Sommacampagni. V hudem boju je zadal Italijanom resne izgube in, ko je padel V Parku vojaške zgodovine, ki je na nacionalnem nivoju pooblaščen pomočnik poveljnika baterije, sam prevzel za ohranjanje vojaške premične in nesnovne dediščine, si močno poveljevanje bateriji. Po koncu bitke mu je prizadevajo za ohranjanje slovenske vojaške tradicije ter z njo feldmaršal Radetzky osebno pripel zlato povezanega zgodovinskega spomina. Zato so bili izjemno veseli, da medaljo za hrabrost. Takoj naslednjega jim je uspelo obnoviti nagrobnik tako pomembnega rojaka. Ob tem jutra se je njegova brigada še enkrat se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pri projektu pomagali: podjetju zapletla v boj z Italijani, Čehovin pa je bil za Guardaris, ki je prevzelo večji del stroškov, g. Ivanu Martelancu, svoje zasluge v njem povišan v poročnika svetovalcu SAZU, ki je dal pobudo in poskrbel za koordinacijo, ter in imenovan za poveljnika baterije. Veliko slovenskemu obrambnemu atašeju polkovniku Milanu Kranjcu. 20 Turizem in narava PREDAVANJE DR. BOŠTJANA LAHARNARJA »OD OKRE DO ALBIJSKE GORE« Dr. Boštjan Laharnar kot kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije skrbi za obsežno železnodobno zbirko. V okviru raziskovalnega programa Raziskave arheološke dediščine se podrobneje osredotoča na obdobje zadnjih stoletij železne dobe in začetka rimske dobe, pri čemer proučuje arheološke najdbe, najdišča ter krajine na slovenskem ozemlju z okolico. Svoje izsledke objavlja v številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankih, kot soavtor pa je sodeloval tudi pri več razstavah z arheološkimi vsebinami, je tudi sourednik monografije o sledovih rimske vojske na Slovenskem. V svoji zadnji monografiji z naslovom »Od Okre do Albijske gore« dr. Laharnar obravnava pozno prazgodovino in rimsko dobo na Notranjskem, pri čemer je izsledke svoje doktorske disertacije dopolnil s spoznanji, ki jih je omogočila tehnologija lidarskih posnetkov slovenskega ozemlja. Nova tehnologija je namreč arheologom nudila uvid v do takrat še nevidene ostaline arheološke krajine Foto: Boštjan Kurent V Parku vojaške zgodovine je bil novembra organiziran muzejski večer, v sklopu katerega je kustos Narodnega muzeja Slovenije dr. Boštjan Laharnar zbranim predstavil vsebino svoje monografije »Od Okre do Albijske gore« s podnaslovom »Notranjska med prazgodovino in antiko«. izpred dveh tisočletij in sprožila premislek o uveljavljenih prepričanjih. Predavatelj je udeležencem muzejskega večera v zanimivem predavanju predstavil ključne vsebinske poudarke iz monografije, pri čemer se je osredotočil na oris gora Nanos in Snežnik kot ključnih topografskih orientacijskih točk, ki dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat – od tu izhaja tudi naslov monografije, s katerim je spomnil na njuni antični imeni, Okra za Nanos oziroma Razdrto, ter Albion za Snežnik. ATMOSFERSKI PODCAST TOKRAT V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Park vojaške zgodovine so po nekaj letih od njihovega zadnjega javljanja iz muzeja novembra lani ponovno obiskali priljubljeni Atmosferci, slovenskim avtomobilističnim entuziastom dobro poznana trojica novinarjev, ki široko bazo sledilcev na svojem spletnem portalu redno razveseljujejo z zanimivimi vsebinami iz sveta avtomobilizma in drugimi atraktivnimi prispevki. Za vse bolj prepoznavnim imenom stojijo Ciril Komotar, Jure Gregorčič in Saša Kapetanovič, katerih strokovno znanje, poklicne izkušnje ter strast do avtomobilske, vojaške in druge tehnike se odražajo v vsakem objavljenem prispevku. Park vojaške zgodovine z Atmosferci uspešno sodeluje že vrsto let. Pred leti so tako na poligonu v muzejskem kompleksu posneli odmevno dirko s tanki, tokrat pa so se v Parku z veseljem odzvali njihovi pobudi, da v novi epizodi svojega podcasta posnamejo pogovor z direktorjem Parka mag. Jankom Boštjančičem. Svoj studio so za potrebe novega podcasta namestili kar na most policijskega čolna P-111, ki je bil jeseni 2021 v logistično izjemno zahtevni akciji kot ena zadnjih večjih muzejskih pridobitev prepeljan v Park vojaške zgodovine. Direktor Boštjančič je v pogovoru z Atmosferci sledilcem predstavil zgodbo Parka vojaške zgodovine, od začetnih izzivov pri osnovanju in upravljanju tako obsežnega kompleksa do aktualnih vsebin ter muzejskih pridobitev, ki so v zadnjem desetletju močno doprinesle k razvoju in prepoznavnosti muzeja. Posnetek je dostopen na Youtube profilu Atmosfercev (www.youtube.com/ watch?v=2_WynZsGzhI&t=4728s). Park vojaške zgodovine Turizem in narava 21 V PARKU NA OBISKU VISOKA PREDSTAVNIKA OBRAMBNEGA MINISTRSTVA ČRNE GORE Park vojaške zgodovine je pretekli mesec gostil kar dva pomembna obiska iz Črne gore. V ponedeljek, 12. decembra, je Park obiskal generalni direktor Direktorata za obrambno politiko Ministrstva za obrambo Črne gore generalmajor Rajko Pešić. Delegacijo na čelu z državnim sekretarjem dr. Perovićem je pri tem poleg muzejskih vsebin in ponudbe še zlasti zanimal tudi pravno-formalni vidik ustanavljanja vojaškega muzeja, saj tudi v Črni gori pripravljajo vzpostavitev državnega vojaškega muzeja ter je bila seznanitev z delovanjem vojaških muzejev v Sloveniji tudi eden od osrednjih namenov delovnega srečanja. Park vojaške zgodovine je pri tem črnogorski delegaciji ponudil vso podporo in strokovno pomoč, obe strani pa sta se zavezali k nadaljnjemu muzejskemu sodelovanju. Park vojaške zgodovine je v okviru uspešnega sodelovanja z Republiko Črno goro že leta 2011 pridobil jugoslovansko diverzantsko podmornico P-913 Zeta, ki še danes predstavlja enega najbolj atraktivnih muzejskih eksponatov. Pred kratkim pa je bilo iz Črne gore v Slovenijo prepeljano tudi podvodno Foto: Boštjan Kurent Temu je v sredo, 14. decembra, sledil obisk državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Črne gore dr. Krsta Perovića, ki si je Park ogledal v sklopu delovnega obiska v Sloveniji skupaj z državnim sekretarjem na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Rudijem Medvedom in v. d. direktorja Uprave za vojaško dediščino Boštjanom Poklukarjem. Visoke goste je v Parku vojaške zgodovine sprejel direktor Parka mag. Janko Boštjančič in jim med uvodnim srečanjem ter ob ogledu muzejskih zbirk in razstav predstavil razvojno pot muzeja v današnji obseg. diverzantsko plovilo »ronilica« R-2, ki bo kot nov dragocen eksponat vojaškozgodovinske in tehnične dediščine pomembno dopolnjevalo obstoječo razstavo v Parku vojaške zgodovine. Visoki gostje obeh delegacij so svoj obisk zaključili z iskrenimi čestitkami Parku vojaške zgodovine za korekten prikaz vojaškozgodovinskih vsebin in uspešno pretvorbo vojaške dediščine v turistični potencial. 22 Turizem in narava ČEZMEJNO SREČANJE NA GRADU PREM RRA Zeleni kras je v sklopu aktivnosti projekta Sustainable toruism (INTERREG MED) organizirala čezmejno srečanje dveh sosednjih regij Slovenije in Hrvaške. Na gradu Prem v Ilirski Bistrici smo se srečali s predstavniki občin, javnih podjetij in zavodov iz Primorsko-goranske županije iz Hrvaške in Primorsko-notranjske regije iz Slovenije. Srečanje je bilo namenjeno povezovanju območij, ki so v devetdesetih letih ostala na obeh straneh meje, a so si prostorsko in vsebinsko zelo blizu, saj jih povezujejo tako podobne razvojne prednosti kot izzivi. Ena izmed ključnih točk skupnega razvoja je področje trajnostnega turizma. Dve destinaciji se lepo dopolnjujeta, saj ponujata poglobljeno poznavanje in doživetje narave in kulture tega dela Evrope. Poseben poudarek srečanja je bil na predstavitvi možnosti financiranja in razvoja skupnih trajnostnih turističnih produktov. Na srečanju sta svoje dejavnosti predstavili obe razvojni agenciji, RRA Zeleni kras iz Primorskonotranjske regije in PRIGODA iz Primorskogoranske županije. Sledila je predstavitev digitalnih rešitev za turizem, ki so bile ali se še razvijajo v okviru Kompetenčnega centra za pametna mesta SMART RI na Reki. V razpravi o možnostih, ki jih ponuja razvoj tehnologije in digitalizacija v javnem sektorju, tako v urbanih središčih kot v oddaljenih območjih, na redko poseljenem podeželju, je bilo večkrat poudarjeno, da poleg pametnih rešitev potrebujemo tudi vlaganje veliko truda predvsem v kakovost življenja in gradnjo skupnosti na podeželju, saj je na odročnih območjih že vrsto let opazno staranje prebivalstva in praznjenje oddaljenih naselij. Predstavniki RRA Zeleni kras so predstavili projekt Sustainable tourism in na kratko predstavili Priročnik in možne strukture sodelovanja za prihodnjo perspektivo ter predstavili najboljše primere razvoja turizma iz modularnih projektov, predvsem tistih, ki se osredotočajo na certificiranje (LABELSCAPE) in razvoj skupnega turizma v oddaljenih gorskih območjih (EMBLEMATIC in EMBLEMATIC+). RRA Zeleni kras MED STO NAJBOLJŠIMI V EVROPI TUDI KAMP PLANA Med sto najboljšimi kampi v Evropi po izboru uporabnikov portala camping.info je tudi kamp Plana & Bar 66 pri Pivki. Portal s sedežem v Berlinu je z informacijami o več kot 23.000 kampih eden največjih tovrstnih evropskih portalov. Glasovalo je 150.000 ljudi, skupno so zbrali 230.000 ocen. Na prvih desetih mestih seznama so kampi iz Nemčije in Avstrije, Camp Plana pa je med stotimi najbolje ocenjenimi edini kamp celotnega Balkana. To dejstvo veliko pove o kvalitetni ponudbi pivškega kampa. Uporabniki so ga letos uvrstili na 82. mesto. Gre za družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1991, glavna nosilka dejavnosti je gospa Gisela Ross Pantelič. Poudarja, da je uspeha vesela. Izziv za prihodnja leta ostaja napredovanje proti vrhu lestvice najboljših. Zavedajo se, da bo za to potrebno veliko truda in vlaganj. Velja poudariti, da kamp Plana prispeva največ nočitev v občini Pivka, v letu 2022 skoraj 9000 in to predvsem tujih gostov. Gospa Gisela se je v našo občino preselila iz Avstrije leta 1986. Je poznavalka turistične dejavnosti in podjetnica močne energije. Goste kampa redno usmerja na obiske lokalnih znamenitosti, z vsemi aktivnostmi poskuša popestriti celoletno turistično ponudbo Pivke in povečati njeno prepoznavnost. Z ureditvijo kuhinje in predvsem jedilnice, v kateri se gost počuti domače, se želijo v restavraciji kampa približati tudi lokalnim gostom. Čaroben ambient, odlične lokalne sestavine in pestra kulinarika so dobra osnova za prijetna družinska praznovanja in poslovna srečanja. Veselimo se uspeha kampa, čestitamo vsem zaposlenim in si želimo dobro sodelovanje tudi v bodoče! Zavod za turizem Pivka Turizem in narava 23 KOLINE 2022 Na destinaciji Zeleni kras smo v petek, 18.11.2022, v Krpanovem domu v Pivki odprli novo stran v kulinarični knjigi. V sodelovanju z Društvom za gostinstvo in turizem Postojna in Pivka ter Visit Postojna (OE Turizem Zavod Znanje Postojna) smo organizirali kulinarični dogodek KOLINE 2022. Gre za prvi večji kulinarični dogodek, kjer je moči združilo 8 različnih gostinskih ponudnikov in pripravilo tematski večer, vezan na tradicijo kolin. Vsak izmed sodelujočih gostincev je s svojimi kuharskimi mojstri ustvaril eno jed, ki je sledila rdeči niti tradicionalnih kolin. Glavna usmeritev, ki so jo zasledovali, je bila: kako predstaviti na zanimiv in inovativen način uporabo vseh delov mesa na kolinah? S svojimi kulinaričnimi mojstrovinami so sodelovali: • Gostilna Špelca s pozdravom iz kuhinje in ocvirkovimi ptički, polnjenimi z jetrno pašteto in kozarčkom slivovke, • Gostilna in picerija Morski konjiček in Bar Kočanija z vampi v ješprenovi solati z bučnim oljem, • Penzion Mirjam s krepko kostno juho in zavitkom z jušno zelenjavo, • Smrekarjeva domačija s potrebušino in kremo krompirja v zevnici z ocvirki krškopoljskega prašiča, • Ekoturizem Hudičevec z rižoto iz sladke repe s koromačem in popečeno maso pečenic, • Avio Pub s počasi dimljeno panceto na rdeči kisli repi z bučnim pirejem n karameliziranim kostanjem, • Turistična kmetija Pri Andrejevih s pršutom z domačo skuto in hruško in • Bistro Štorja, ki je kulinarično doživetje zaključilo z jabolkom, ki je želelo biti štrudelj. Gostinski ponudniki so lahko upravičeno izjemno ponosni nase in na izpeljan kulinarični dogodek Koline 2022. Z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem so poskrbeli za prijeten večer, ki je začrtal novo smer v ponudbi kulinarike naše destinacije. Verjamemo, da smo s tem majhnim, a izjemno pomembnim korakom storili velikanski premik v smeri dviga prepoznavnosti kulinarike naše regije ter pokazali tako domačinom kot obiskovalcem iz drugih krajev, da naše jedi in gostince lahko umeščamo v vrh tovrstne ponudbe v Sloveniji. Čestitke vsem vključenim gostinskim ponudnikom in organizatorjem pri organizaciji in izvedbi dogodka. Velika zahvala tudi vsem gostom, ki so se udeležili prvega tovrstnega kulinaričnega dogodka na destinaciji Zeleni kras in podprli gostince in njihova prizadevanja, da bi naša destinacija v prihodnjih letih postala del butične gastronomske destinacije Slovenije. Gostinci so meni zasnovali po utripu kolin in kot se za običaj spodobi, so mojstri najprej nazdravili s šilcem kratkega, gospodinje pa so na ta dan pogosto spekle potico ocvirkovko. Potem, ko je bil pujs že odpremljen na oni svet, so najprej pripravili jetrca, čemur sta sledili kostna juha in prata. V popoldanskem času pa še pokušina krvavic, pečenic in ocvirkov in ostalih mesnih dobrot. Na koncu, po dolgem času sušenja, je sledila še pokušina zorjenega pršuta, ki spada med vrhunce kolinarskega znanja. Poleg odličnih jedi na temo kolin smo na dogodku poskrbeli tudi za spajanje vina in hrane. Najboljši somellier Slovenije 2022, Valentin Bufolin, je s svojim izvrstnim poznavanjem značilnosti vin in hrane poskrbel za odličen spremljevalni vinski izbor. Udeleženci so poleg vsake jedi okusili tudi izbrano vino prepoznanih slovenskih vinarjev in vinskih kleti iz celotne Slovenije. Za glasbeno spremljavo je poskrbela akustična skupina Prizma, moderatorka Marjana Grčman pa je s povezovanjem programa udeležencem predstavila posebnosti in zgodbe vezane na koline in pripravljene jedi. Pri načrtovanju izvedbe Kolin 2022 smo sledili usmeritvam na področju organizacije trajnostnih dogodkov. Gostinski ponudniki so pripravili domišljen jedilnik z domačimi sestavinami, zmanjšali smo količino odpadkov, uporabljali pitno vodo iz pip ter okolju prijazen pribor. Goste smo povabili, da se dogodka udeležijo tudi z uporabo javnega prevoza. RRA Zeleni kras Društvo za gostinstvo in turizem Postojna in Pivka Visit Postojna (OE Turizem Zavod Znanje Postojna) 24 Turizem in narava BREZPLAČNA VODENJA Z LOKALNIMI VODNIKI PO ZELENEM KRASU Na RDO Zeleni kras smo pozvali k sodelovanju vse turistične vodnike z lokalno in tudi državno licenco za opravljanje turističnih vodenj, ki so izpolnjevali pogoje javnega poziva. Odzvalo se je trinajst vodnikov, od katerih jih je vodenja dejansko izvajalo deset. V sodelovanju z RDO Postojnska jama-Zeleni kras so vodniki pripravili raznolike programe vodenj v naravi, ki so obiskovalcem razkrivali posebnosti Zelenega krasa. Vodenja so potekala na območju celotne destinacije. Janja Urbiha in Nataša Mele sta poskrbeli za vodenja v okolici gradu Snežnik, Vid Šparemblek je izvajal brezplačna vodenja s kanujem po Cerkniškem jezeru. Po Javornikih, Snežniku in kraških poljih je obiskovalce vodil Matej Kržič. Cerknico in Cerkniško jezero so predstavljale Jadranka Janeš in že omenjeni Janja Urbiha in Nataša Mele, ki je v svoj program vključila tudi lepote Menišije, od vzpona na Špičko, do Gasparijeve vasi Šelščka in doživetij v Notranjski hiši v Selščku. Naravni biser Rakov Škocjan je obiskovalcem odkrivala Natalija Vrhunc. Po Planinskem polju in reki Unici je svoje goste popeljal Vid Šparemblek, medtem ko sta v bližnjo Unško koliševko svoje goste popeljala Nataša Kocjančič in Tomaž Penko, ki sta vodila tudi po Postojni in okolici na kolesarskih izletih. Za vodenja po Ilirski Bistrici – mestu mlinov in žag, pa je poskrbela Sandra Grudenić. Brkine so obiskovalci, ki so se prijavili na razpisane izlete, obiskali v družbi vodnice Nevije Božič in tako spoznali tudi ta zanimiv delček naše destinacije. V času med 29. septembrom in 24. novembrom 2022 smo tako v sodelovanju z lokalnimi turističnimi vodniki in Slovensko turistično organizacijo izvedli 57 vodenih izletov, ki se jih je udeležilo več kot 700 obiskovalcev oz. 32% več kot v letu 2021. Na ta način smo tako obiskovalcem kot tudi lokalnim prebivalcem omogočili kakovostna doživetja, spoznavanje lastne turistične destinacije in obenem pomen vodniškega poklica. Dejan Iskra, vodja RDO Postojnska jama-Zeleni kras BREZPLAČNE MERITVE RADONA TUDI V NAŠI OBČINI Projekt meritev radioaktivnega radona v gospodinjstvih, ki ga Ministrstvo za zdravje izvaja od 2019, je prinesel dober vpogled v tveganje zaradi izpostavljenosti radonu. Projekt se nadaljuje tudi v letu 2023. Ministrstvo za zdravje financira omejeno število meritev v radonsko ogroženih občinah (400 meritev) in tudi v radonsko manj tveganih občinah (80 meritev). Meritve radona v zasebnih hišah in stanovanjih se izvajajo predvsem v tistih občinah, ki so na področjih z več radona; to so: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje - Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren-Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk. V projekt brezplačnih meritev so vključene tudi občine: Bohinj, Borovnica, Brezovica, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kanal, Kostanjevica na Krki, Kostel, Metlika, Mežica, Mirna Peč, Mokronog Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Radovljica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vuzenica in Žirovnica. Vse stanovalce na omenjenih območjih, ki jih zanima, koliko radona imajo doma, ZVD vabi k sodelovanju v projektu. Meritev je zanje v okviru projekta brezplačna, saj jo financira Uprava RS za varstvo pred sevanji, ki deluje znotraj Ministrstva za zdravje. Število meritev je omejeno. Več informacij o prijavah na spletni strani, elektronskem naslovu radon@zvd.si in telefonskih številkah: Peter Jovanovič (01 585 51 38, 031 306 703) Bernardka Božič (01 585 51 73) Matija Škrlep (01 585 51 76, 041 914 694) Dušan Konda (01 585 51 30, 041 788 382) Aleš Ivanc (01 585 51 56) Manca Podvratnik (01 585 51 58, 041 293 549) Gregor Omahen (01 585 51 04, 041 336 784) Turizem in narava 25 NAČINI OBVEŠČANJA UPORABNIKOV VODOVODNEGA SISTEMA POSTOJNA-PIVKA in SUHORJE V LETU 2023: Skladno z določili Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 95/06, 25/09, 74/15 in 51/17 v nadaljevanju Pravilnik) in vsebino strokovnih priporočil NIJZ RS, vas obveščamo o načinih in rokih obveščanja v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika: ZAKAJ JE POMEMBNA STERILIZACIJA IN KASTRACIJA MAČK Odgovorno lastništvo mačke pomeni, da je živali potrebno zagotoviti hrano, vodo, senco, varno zavetje, jo zdravstveno oskrbeti ter preprečiti nekontrolirano razmnoževanje. Smo v letnem obdobju, ko se pričnejo mačke pariti, boriti za prevlado, s tem pa se pri mačkah pojavi veliko zdravstvenih težav ter čez nekaj mesecev mačji mladiči, ki jim je potrebno zagotoviti nov dom. S sterilizacijo in kastracijo mačke poskrbimo za to, da se mačja populacija omeji. Poleg tega, da ni neželenih brejosti in mladičev, se s sterilizacijo in kastracijo pojavljajo tudi druge prednosti. Sterilizirane in kastrirane mačke so bolj zdrave, saj se nalezljive virusne in parazitarne okužbe prenašajo v veliko nižjem odstotku. Manj je tudi ugrizov in poškodb. Pri ženskih živalih se bistveno zniža možnost nastanka tumorjev na mlečni žlezi, prepreči pa se tudi nastanek vnetja maternice. V slovenskih zavetiščih je zelo veliko zavrženih in zapuščenih mačjih mladičev, ki nam sporočajo, da moramo na tem področju še veliko postoriti. Občine v Sloveniji namenijo del financ iz svojega proračuna za sterilizacijo in kastracijo mačk zato, da osveščajo svoje občane o tej problematiki ter jih s tem pozivajo in spodbujajo k odgovornemu lastništvu mačke. Vabljeni, da spodbudo Občine Pivka izkoristite. Razpis je objavljen na spletni strani občine Pivka https://www.pivka.si/objava/716358. Mihaela Bizjak, dr.vet.med. 26 Kotiček za mlade KOTIČEK ZA MLADE DRUŠTVO MLADI ZA PIVKO USPEŠNO PRI KANDIDATURI NA SOLIDARNOSTNE RAZPISE Društvo Mladi za Pivko je v letu 2022 kandidiralo na razpisu za solidarnostne projekte na področju mladih. Odobrili so nam dva projekta in sicer MTB park Osojnica 2. faza ter projekt Mladi v Čuzi, v skupni vrednosti 12.000 eur. Oba projekta bosta urejala področje mladih, eden na športnem področju drugi pa na družbenem. Ker verjamemo, da bo projekt dober za vse mlade v občini Pivka vabimo zainteresirano mladino, da nam pišejo na naslov mladi@pivka.si in s svojimi ideja prispevajo k uspešnosti obeh projektov. Mladi za Pivko KLUB ŠTUDENTOV OBČIN POSTOJNA IN PIVKA PRIDRUŽITE SE KŠOPPOVCEM! Zadnja dva meseca v letu 2022 sta bila za Klub študentov občin Postojna in Pivka kar pestra. Konec novembra so po dveh letih zopet priredili tradicionalno brucovanje in medse sprejeli vse nove bruce in brucke. Z dobro organizacijo so napolnili šotor za staro vojašnico v Postojni, za popolno brucovanje pa so poskrbele tudi zasedbe Kingston, Tequila in Odprava zelenega zmaja. Aktivisti so z izvedbo dogodka zelo zadovoljni, malo manj pa so bili zadovoljni nad krajo celotnega zasluženega zneska, ki je sledila dva dni po dogodku. Ampak treba je iti naprej! V začetku decembra so izvedli tudi redni občni zbor in izvolili nov upravni ter nadzorni odbor, ob tem pa so tudi zamenjali predsednika. Po kar nekaj letih, če ne celo desetletjih, je funkcija padla v roke študentki, Taniti Čamdžić. Ob predsedovanju ji bivši predsednik Aljaž Žmitek želi, da ostane zvesta sama sebi in da bo njeno delo čim manj stresno. Preostali december so preživeli predvsem v prazničnem vzdušju, seveda pa prazniki in priprave na izpitno obdobje naše študente prav nič ne ustavijo, saj že pridno pripravljajo program za leto 2023, ki je zanje še kako pomembno, saj praznujejo 30. obletnico delovanja kluba. Študente v letu 2023 čaka kup športnih in poučnih dogodkov, KŠOPPovci pa kot ponavadi, ne izključujejo niti dobrih zabav. KŠOPP KAKO POSTANEM ČLAN? V času uradnih ur (petek in sobota med 16:00 in 19:00) na sedež KŠOPP-a (Vilharjeva ulica 14) prineseš originalno potrdilo o vpisu za tekoče šolsko leto. Na klubu ti dežurni aktivist ponudi pristopno izjavo v katero vneseš svoje podatke. Aktivist ti potrdi članstvo za tekoče šolsko leto, ti pa prejmeš člansko izkaznico kluba in nalepko. UGODNOSTI, KI JIH PREJMEŠ: cenejše vstopnice za KŠOPP dogodke, cenejši KŠOPP izleti in tečaji, subvencionirana karta za fitnes, brezplačno tiskanje, ... www.ksopp.si SPREMLJAJTE NAS NA FACEBOOK IN INSTAGRAM PROFILU @KDU.J.TWJ.WACE Kotiček za mlade 27 NAČRTI IN IZZIVI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE POSTOJNA ZA LETO 2023 VSŠ Postojna je akreditirana za izvajanje treh študijskih programov. Deležnikov, ki smo vpeti v delovanje šole, je veliko, najpomembnejši od vseh v tem procesu so študenti, ki k nam vstopijo, študirajo in diplomirajo. Odgovorni za razvoj znanja študentov so v prvi vrsti naši predavatelji, nato posamezniki iz podjetij, ki študentom nudijo mentorstvo in znanje v 20 tedenskem praktičnem izobraževanju, in študenti sami. V akcijskem razvojnem načrtovanju smo si za letošnje leto zadali več nalog. Ključna je ta, da za vse zainteresirane: inženirje, magistre, doktorante s področja gozdarstva, oktobra 2023 zaženemo nov študijski program za izpopolnjevanje: Projektant/projektantka spravila lesa z gozdarsko žičnico. Slovensko gozdarstvo potrebuje nov inženirski zagon in s tem večjo urejenost področja projektiranja spravila lesa z gozdarsko žičnico, saj le tako lahko v bodoče dosežemo najprej nujno potrebno varnost in s tem zmanjšanje vseh vrst nezgod, nato pa tudi pozitivne učinke gozdno gojitvenega načrtovanja in ugodne ekonomske rezultate. Več o programu, ki smo ga pripravili skupaj s slovenskimi strokovnjaki s področja gozdarskih žičnic in Centra za poklicno izobraževanje, najdete na naši spletni strani – pod zavihkom projekti: https://www.vspo.si/projektant-kaspravila-lesa-z-gozdarsko-zicnico. 17. in 18. 2. vabljeni v Postojno na informativna dneva, kjer bomo predstavili študijske programe Strojništva, Gozdarstva in lovstva in Poslovnega sekretarja. Dobrodošli in oglejte si naš virtualni sprehod po šoli prek QR kode. mag. Slavko Božič, vodja programskih področij VSŠ Postojna TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk« poteka v okviru dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsako leto tretji petek v novembru. Dogodek se odvija od leta 2011, izhaja pa iz akcije slovenskih čebelarjev, ki se je začela pred več kot 15 leti. Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, prednostih lokalno pridelanih živil, pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z embalažo. Zajtrka v pivškem vrtcu so se letos udeležili župan Robert Smrdelj, podžupan Boris Rebec in predsednik Čebelarskega društva Pivka Franko Dolgan. Najprej so obiskali otroke v Vrtcu Mavrica v Pivki. Z otroki so pokramljali o čebelicah in medu ter skupaj zapeli Čebelarja. Nato so obiskali še otroke v Košani. Bili so v najmlajši skupini otrok, kjer so se z njimi poigrali, nato pa obiskali šolarje po razredih. Delo je bilo danes povezano s slovenskim zajtrkom in panjskimi končnicami. Obisk se je tudi v Košani zaključil s pesmijo Čebelar, ki so jo zapeli učitelji, učenci in gostje. Župan je otrokom in učencem podaril knjigo »Dobra beseda je kot med« ter se zahvalil vodstvu šole in vrtca v Košani in Pivki za gostoljubje in okusen zajtrk. Foto: Občina Pivka in OŠ Košana 28 Izobraževanje PRI NAŠIH NAJMLAJŠIH Skupni vpis v vrtec Pivka in Košana za šolsko leto 2023/2024 Vabimo vas k vpisu otrok v prvo in drugo starostno obdobje v celodnevni (9-urni) program. Sprejeti otroci bodo vključeni v vrtec s 1. 9. 2023, o čemer bomo starše pisno obvestili do konca junija. V kolikor bo dovolj zainteresiranih, bomo z novim šolskim letom odprli en oddelek v Šmihelu v prostorih osnovne šole. KDAJ? OD 06.03.2023 DO 10.03.2023 KJE? V pisarni enote Vetrnica ali Vrtca Košana. PIVKA VRTEC VETRNICA Prečna ulica 5 6257 Pivka PON – PET : 7:00 - 15:00 SRE: 7:00 - 16:00 Telefon: 05 721 24 90 KOŠANA PON IN SRE: 08:00 - 14:00 in 13:00 – 14.30 ČET: 08:00 - 15:30 VRTEC KOŠANA Dolnja Košana 61 6256 Košana Vpisni list dobite v pisarni ali na spletnih straneh vrtca. Ob vpisu imejte s seboj EMŠO staršev in otroka. Telefon: 05 72 18 398 RAZSTAVA STARIH IGRAČ IN DRUŽENJE S STAREJŠIMI V sklopu projekta Simbioza smo se Pikapolonice letos odločile, da se bomo povezale z varovanci Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice. Po telefonskem pogovoru z gospo Katjo Prosen smo se dogovorili za obisk, ki naj bi ga bili v našem vrtcu deležni danes, zadnji dan meseca novembra. Rdeča nit naše povezave in tema druženja je bila Stare igre in igrače, preko katere smo se z otroki učili, katere igre in igrače so uporabljali nekoč in kaj v ta namen radi v roke primemo danes. V naši garderobi smo pripravili manjšo razstavo starih igrač, ki je bila na ogled od srede, 30.11. do petka 2.12.2022. V njej smo si lahko ogledali plišaste medvedke in punčke iz cunj, lesenega konjička in druge lesene igrače, frnikole, frače,... Na razstavi niso manjkali niti orehi in kamenčki, saj včasih ni bilo na voljo toliko igrač (ali pa so bile zelo drage), zato so se otroci znašli z materiali, ki so jih našli v naravi. Otroci so te dni v vrtec prinesli stare in nove igrače, pripovedovali o njihovem namenu, jih razstavili v garderobi in se z njimi igrali. Obisk starejših smo zaradi korone žal morali prestaviti, smo jim pa poslali fotografije razstave in naše risbice igrač ter jih s tem prijetno presenetili. Obljubili so nam, da nas bodo obiskali v kratkem, saj imajo tudi oni za nas prijetno presenečenje. Za lažjo pripravo razstave bi se radi zahvalili staršem otrok in gospe Tatjani Milavec iz Planine, ki so nam omogočili, da je naša garderoba zgodovinsko zaživela. Vrtec Pivka Izobraževanje 29 OSNOVNA ŠOLA PIVKA EU VREDNOTE ZA INKLUZIJO Vrednote, tako pomembni del človekovega sobivanja, še vedno ostajajo nedosegljiva dilema modernega človeka. Kdaj se bomo dokončno zavedali, da je edini način inkluzije v skupnem evropskem in širšem prostoru spoštovanje vrednot, ki jih moramo spoštovati in gojiti in kot odrasli tudi sami živeti? Velikokrat se mladi ne zavedajo, da so nekateri sošolci žrtve prepirov in nadlegovanj prav zaradi svoje drugačnosti, in če se, raje ostanejo nepristranski, čeprav se krivica dela prav prijatelju. Mlade je treba ozaveščati o pomenu vrednot v naši družbi in o tem, da jih je treba spoštovati in vključevati v vsakdanje življenje vseh nas, če želimo živeti usklajeno v skupnem evropskem prostoru. V Erasmus+ projekt 'EUvrednote za inkluzijo' je Osnovno šolo Pivka povabila španska srednja šola, ISS Atenea iz kraja Alcala de Henares, katero obiskujejo dijaki iz 23 različnih narodov sveta. Čeprav je ta pestra paleta raznolikosti sprva videti kot nekaj sanjskega, na šoli poteka zelo razburjeno življenje. Šola se namreč že več let spopada s problemom nadlegovanj, ustrahovanj in prepirov med dijaki zaradi njihove nestrpnosti do drugačnosti. Ozaveščanje mladih o nujnosti spoštovanja vrednot in iskanja načinov za soočanje s posledicami oziroma za odpravljanje posledic, ki so že pustile pečat na številnih mladih, sta bili glavni temi dvoletnega sodelovanja. Z izbrano temo smo se vse partnerske šole strinjale, ker opažamo, da se zaradi povečanega preseljevanja narodov po Evropi in zunaj nje v zadnjih nekaj letih, nestrpnost do drugačnosti širi po vseh evropskih šolah in da jo je treba zajeziti, preden ne postane popolnoma neobvladljiva. Vsaki dejavnosti je sledila kratka razprava o vrednotah in o potrebi po njihovem spoštovanju. V skupinah mešane narodnosti so mladi postopoma spoznali, da so kljub raznolikosti med njimi lahko prijateljsko in enakopravno sodelovali, kar je prineslo zelo pozitivne rezultate. Začutili so evropsko dimenzijo, kar jih je motiviralo do te mere, da ni bilo več jezikovnih ovir in začela so se tkati prijateljstva brez meja, kar je prispevalo k sproščenemu delovnemu vzdušju. V celotnem projektu je bilo vključenih preko 70 učencev iz naše šole, in čeprav smo projekt začeli s štirimesečnim zamikom zaradi posledic covida, smo uspeli izvesti vse izmenjave učencev v Španiji, Sloveniji, na Poljskem in v Italiji ter dve srečanji koordinatorjev partnerskih šol v Španiji in Sloveniji. Na zadnjem Zoomovem srečanju med predstavniki mladih iz vseh partnerskih šol so Španci predstavili novi pristop, ki ga njihova šola že več let uporablja pri spopadanju z izključenostjo, in ki se je izkazal kot zelo dober. Metodo bomo poskusili tudi na naši šoli, in sicer na prostovoljni bazi. Koordinatorji se bomo med seboj obveščali o poteku poskusa, in če se bo metoda izkazala kot učinkovita med učenci, bo lahko postala tudi uporabna za naslednje generacije. Španska koordinacijska šola pripravlja tudi priročnik o boju proti socialni izključenosti, ki bo na voljo na spletu vsem učiteljem, ki ga želijo preizkusiti. mag. Magdalena Bobek DOBILI SMO NOVE GARDEROBNE OMARICE V novembru sta župan Robert Smrdelj in ravnateljica Nadja Černetič učencem predmetne stopnje v Osnovni šoli Pivka predala ključe garderobnih omaric. Učenci predmetne stopnje so se pred začetkom pouka zbrali v avli, uvodoma jih je nagovorila ravnateljica Nadja Černetič, ki je učencem povedala, da so nove omarice skupna pridobitev, za katero bodo odgovorni tudi sami. Župan je obljubil, da bo občina tudi v bodoče poskrbela za ustrezno opremo in bivalne pogoje v šoli. Ključe omaric so v imenu svojega razreda prevzeli predsedniki posameznih razredov. Vsak učenec od šestega do devetega razreda bo od danes imel svojo garderobno omarico, v kateri bo hranil svoje osebne stvari, omarico pa si bo lahko tudi zaklenil. Nabava in montaža garderobnih omaric je znašala 23.000 evrov, sredstva pa je v proračunu zagotovila občina. Dobavo in montažo je opravilo podjetje Gonzaga – pro d.o.o. iz Nove Gorice. Poleg navedene investicije je občina za investicijsko vzdrževanje in opremo letos namenila še sredstva za obnovo parketa, beljenje in obnovo keramike, obnovo opreme učilnice, obnovo opreme ene pisarne ter za klimatske naprave v pisarnah. Učencem želimo, da bi jim omarice dobro služile ter da bi skrbno čuvali garderobne ključke. Občina Pivka 30 Izobraževanje PRIREDITEV OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER BOŽIČNO-NOVOLETNA PRIREDITEV V četrtek, 22. 12. 2022, smo obeležili prihajajoč državni praznik in se v čarobnem decembrskem času s pomočjo rdečega paketa obdali s srečo in zadovoljstvom. Prireditev so povezovale učenke Tajda, Nika in Julija. Julija, ki je del prireditve odigrala v vlogi babice, je pripravila rdeči paket. Nika in Tajda sta ga nato predali otrokom, ti pa so ga podali naprej. Tako je rdeči paket potoval med nastopajočimi skozi prireditev in opravljal svoje poslanstvo. Nastopil je otroški in mladinski pevski zbor, pevski zbor učiteljic, dva šolska benda, Mladi Šempjetrci in Neprešteti s pevkama Lano in Fiono. Zaplesali so nam prvošolčki ter Pikice in Pike. Drugošolci so zapeli ob Jerneju, ki je zaigral na harmoniko. Četrtošolci so nam povedali, kaj jim pomeni sreča. Šestošolke so nastopile z deklamacijo, petošolci pa z razigrano pesmijo. Nagovorila nas je tudi gospa ravnateljica in nas med drugim opomnila, da si med prazniki vzemimo predvsem čas drug za drugega. Ob koncu so učenci rdeči paket odprli ter srečo in zadovoljstvo razširili vse naokrog. Hvala vsem obiskovalcem, ki ste praznovali z nami in hvala za vse prostovoljne prispevke, ki ste jih namenili za šolski sklad. Monika Čebulj PROSTOVOLJEC SEM – DAM, KAR ZNAM Prostovoljstvo je lepa in plemenita ideja, ki s seboj nosi vrelec drobnih, a pomembnih dejanj, ki prispevajo k zadovoljstvu tako tistega, ki daje, kot tistega, ki prejme. V to aktivnost se je na naši šoli vključila skupina učenk predmetne stopnje, ki enkrat tedensko v času predure nudijo učno pomoč sošolcem ali učencem razredne stopnje z željo, da prispevajo k njihovi boljši učni uspešnosti. V tem prednovoletnem času pa so pod vodstvom učiteljice Urške Bubnič izdelale tudi mila in balzame za ustnice za Miklavžev sejem, predstavnici enote Rdečega križa Pivka Viktoriji Gorjanc pa podarile ročno izdelane voščilnice, s katerimi bodo ob bližajočih se praznikih razveselili starejše občane. Tudi z majhnimi dejanji, ki prihajajo iz srca, lahko spreminjamo svet na bolje. OSNOVNA ŠOLA KOŠANA MIKLAVŽEV SEJEM Tudi letos se je naša šola odločila, da sodelujemo na Miklavževem sejmu v Pivki, v petek, 2. 12. 2022. Nekateri najmlajši učenci so skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicami ponujali naše izdelke kupcem, ki so prihajali mimo naše stojnice. Zbrani prostovoljni prispevek, ki smo ga dobili, je namenjen našemu šolskemu skladu. Hvala za vaše zanimanje in nakup naših izdelkov. OŠ Pivka Izobraževanje 31 ZIMSKA PRIREDITEV Letošnji dan samostojnosti in enotnosti smo na OŠ Košana obeležili v sredo, 21. 12. 2022. Najprej so petošolci zapeli slovensko himno. Nato sta povezovalca Mihael Ivančič Tekavec in Nejc Jelović na oder povabila osmošolca Iana, ki nam je recitiral domoljubno pesem Toneta Krkoviča Mati domovina. Sledil je zgodovinski del prireditve, v katerem smo izvedeli vse o plebiscitu, ki se je zgodil na 26. decembra 1990. Zgodovina je gotovo naša učiteljica. Če hočeš razumeti sedanjost, moraš najprej dobro poznati zgodovinska dejstva, zakaj se je v preteklosti karkoli spreminjalo. Vse pretekle spremembe namreč vplivajo na našo sedanjost. Učenke Lucija, Sara, Noemi, Klara in Naja so pri izbirnem predmetu turistična vzgoja pripravile zanimiv filmček o ljubezni do Slovenije ter povedale o plebiscitu, kako smo se Slovenci pred dvaintridesetimi leti odločali za samostojnost. Takrat smo se državljani Slovenije odločili, da bi radi zaživeli v svoji lastni državi. Oddali smo glasove, da nočemo več biti del države Jugoslavije oziroma da si države nočemo več deliti z drugimi narodi. Dosti imamo – hočemo biti samostojni! Sledil je bolj sproščeni del prireditve, s katerim so učenci ustvarili prednovoletno vzdušje. Ravnateljica nam je voščila lepo novo leto in nam vsem skupaj zaželela veliko zdravja in uspehov. Pohvalila je nastopajoče in učitelje, ki smo učence pripravljali na nastop ali pomagali pri tehnični izvedbi prireditve. Nato sta nastopila šolska zbora: otroški in mladinski pevski zbor. Slednjega je na kitari spremljala sedmošolka Zala. Prvi in drugi razred je deklamiral zimzeleno pesem Obisk, tretješolka Tia je povedala Kovičevo pesem Pobeg. Na klavir nam je zaigrala četrtošolka Maja. Slišati je bilo pesem Na božično noč, ki smo jo vsi skupaj zapeli s četrtošolci. Sledilo je presenečenje, saj nas je obiskal dedek Mraz. Učencem je postavil kar nekaj zabavnih ugank in jim razdelil bonbone. Prireditev so zaključili petošolci s plesno točko. Zaželeli smo si, da bi tako prijetno vzdušje trajalo še do konca tega tedna in tudi naprej med novoletnimi počitnicami! Anita Nedeljkovič Andlovic SOLZE VESELJA Na deževen petek, 16. 12. 2022, smo starejšim v domu za ostarele v Postojni nesli košček spominov na bližajoče se praznovanje v njihovem otroštvu in mladosti. S svojo prireditvijo smo jih popeljali v praznike nekoč. Luka Lagoj jih je nasmejal s svojo štorijo o njegovi bolni ženi in o peki piškotov. Ian je na violino zaigral nekaj ljudskih pa tudi umetnih pesmi. V božični čas je starejše popeljal tudi s pesmijo Sveta noč in marsikateremu poslušalcu je polzela solza po licu. Učenka Zala je občuteno zaigrala na svojo kitaro in veselje je bilo še večje, ko smo povedali, da smo na šoli pekli piškote ter naredili čestitke za prav vsakega stanovalca. Prireditev je pripravila učiteljica Marija, svoj del pri pripravi tolikih voščilnic in pri peki pa so prispevali še učiteljica Tina Dolgan, učitelj Matjaž in učiteljica Tonči z nekaterimi učenci, ki so se res potrudili. Vsem iskrena hvala tudi v imenu stanovalcev in zaposlenih v domu starejših v Postojni! OBISK PISATELJA TONETA PARTLJIČA Obiskal nas je pisatelj Tone Partljič. Zelo nas je presenetil s svojim humorjem. Pripovedoval nam je zgodbice iz svojega otroštva. Pisatelja je s petjem pesmice Čokolada presenetil otroški pevski zbor ter z zabavnim skečem naše Vaške klepetulje. Pisatelj je na oder poklical nekaj učencev, ki so pod njegovim vodstvom zaigrali prizore iz pravljic, nato pa še nekaj učiteljev in učencev, ki so odigrali povzetek tragedije Romeo in Julija. Pisatelj nam je zaupal, da vsako leto obišče grob Kettejevega očeta v Dolnji Košani. Zelo doživeto nam je recitiral Kettejevo pesem Na otčevem grobu. Ravnateljica mu je podarila šolsko glasilo in knjigo z naslovom Ščivon naše nekdanje učiteljice Cecilije Pavlovič. Za konec nam je učenka Zala na kitaro zaigrala pesem “Adios Laura”. Bili smo zelo veseli njegovega obiska. Agata, 7. razred, OŠ Košana OŠ Košana 32 Izobraževanje SODELOVALI SMO S KRAJANI IN VAŠČANI NA PIVŠKEM Zeleni abonma 2023 6 eko-delavnic za prve premike v zeleno prihodnost. Vsak 2. torek v mesecu. 10. 1. 2023 ZELENI OKRASKI Mahbunka - izdelava visečih mahovnih krogel z lončnico. Notranjski muzej Postojna 14. 2. 2023 ZDRAVA SEZONSKA KUHINJA IZ DOMAČIH SESTAVIN Poskrbimo, da bo zdrava kuhinja tudi okusna. Podjetniški inkubator Perspektiva Z delavnicami, ki jih redno izvajamo po okoliških vaseh, smo v novembru gostovali tudi na Pivškem. V vaški skupnosti Zagorje, vaški skupnosti Kal in trški skupnosti Pivka smo namreč izvedli delavnico Osnove semenarstva, ki jo je vodil Marko Cvetko. S svojimi uporabnimi nasveti in informacijami je tudi tokrat izkušeni agronom pritegnil pozornost udeležencev, saj so bile delavnice dobro obiskane. Udeleženci so na delavnici spoznali zgodovino pridelave semen, vzroke za neuspešno pridelavo semen, spravilo semen, sušenje semen, shranjevanje semen… Veselimo se novih sodelovanj s krajevnimi in vaškimi skupnostmi tudi v prihodnje. Naj ob tej priložnosti povabimo predstavnike le-teh k soustvarjanju vsebin, saj se želimo krajanom približati s tematikami, ki bi jih radi poslušali oziroma spoznali. Veseli bomo vaših pobud in skupnih dogodkov. Ljudska univerza Postojna 14. 3. 2023 RECIKLIRNICA Vezeni badgi - reciklirane priponke iz odpadnega tekstila z unikatnimi vezenimi sporočili. Ljudska univerza Postojna 11. 4. 2023 PODARIMO SI ZELENO Presajanje in izmenjava sobnih rastlin. Tržaška ulica 9. 5. 2023 EKO-ČISTILA, KI BODO VSE POMILA Izdelava ekoloških čistil za naše zdravje in zdravje narave. 13. 6. 2023 BISTVO JE V SEMENIH Predavanje in izmenjevalnica semen. Cena abonmaja: 60 EUR Cena posamezne delavnice: 15 EUR Nakup abonmaja ali vplačilo posameznih delavnic je možen: • v tajništvu Ljudske univerze Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna • v recepciji Notranjskega muzeja Postojna, Kolodvodrska cesta 3, Postojna Info: info@lu-postojna.si / (05)721 12 87 Izobraževanje 33 SKUPINA KVAČKANE NITKE V LETU 2022 V skupini deluje od 8 – 12 udeleženk, ki se redno sestajajo vsak torek popoldan in petek dopoldan. V petih urah na teden pod njihovimi rokami nastanejo čudoviti kvačkani izdelki, ki rišejo nasmehe na obrazu tako otrok kot odraslih. Ne samo v lokalnem okolju, temveč po širni Sloveniji. V skupini so gospe različnih starosti, ki jih ne druži zgolj veselje do ustvarjanja. Druženja predstavljajo prostor za pogovore, izmenjavo mnenj in znanj in nenazadnje prostor, kjer je vsak sprejet in dobrodošel. V letu 2022 so ustvarile 415 izdelkov. (126 hobotnic, 35 parov copatk za novorojenčke, 60 kapic za novorojenčke, 194 igrač in drugih pletenih izdelkov). Na najmlajše in najbolj nebogljene na Enoti za intenzivno terapijo novorojencev v Porodnišnici Ljubljana in v Porodnišnici Kranj, so se spomnile z izdelavo hobotnic za nedonošenčke. Ostalim novorojenčkom so bile namenjene pletene kapice in copatki. Ob izbruhu vojne v Ukrajini in nastanitvi ukrajinskih sirot v Slavini so le-te obdarile s 45-imi igračami. Junija je skupina sodelovala na razstavi Društev upokojencev južne Primorske. S svojimi izdelki je nagradila nastopajoče otroke iz vrtca Pivka. V poletnih mesecih je skupina sodelovala z Občino Pivka pri izvedbi počitniškega programa za otroke. Pripravili smo dve delavnici v Krpanovem domu, na katerih smo julija učili delati cofke iz volne. Na avgustovski delavnici smo izdelovali lončke za svinčnike in barvice ter se tako pripravljali na novo šolsko leto. Septembra je bila v Knjižnici Pivka postavljena že četrta razstava Ko zgodbe oživijo. Tudi tokrat je knjižničarka Dartanijela domiselno povezala otroško literaturo in kvačkane igrače. Tako so knjižni junaki dobili svojo podobo, ki je otrokom prijazna in kar vabi k prebiranju knjige. Odprtju razstave se je pridružil literarni krožek DU Beremo skupaj s prebiranjem pesmic in ugank. Proti koncu leta, ko je čas treh dobrih mož, se skupina kvačkane nitke prelevi v njihove pomočnike. Tokrat so pomagale sv. Miklavžu. Pospravile so omare in zbrale na kup vse igrače in druge izdelke. V okviru medgeneracijskega druženja je skupina obiskala vrtec Mavrica. Ob prijetnem druženju so najmlajše obdarile s svojimi izdelki. Tudi tokrat so srečanje popestrile članice krožka DU Beremo skupaj. Vsako leto pa se spomnijo tudi socialno ogroženih otrok, ki jim pomaga Zveza prijateljev mladine Moste-Polje s programom Botrstvo. Tudi njim so namenile del svojega časa. Obdarili so jih z igračami in pleteninami, ki so jim vsaj v času obdarovanj polepšale dan. Dve članici skupine sta sodelovali tudi v vseslovenski akciji Slovenija kvačka, kjer je 211 kvačkaric skvačkalo 212 grbov za vseh 212 slovenskih občin. Tako je Jožica Knafelc izdelala grb za Občino Pivka, Marta Kernel pa grb za Občino Postojna. Oba grba sta že razstavljena na vidnih mestih obeh Občin. VGC Pivka 34 Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo POTREBUJETE ZDRAVNIKA? TUKAJ SMO ZA VAS, ZDRAVSTVENI DOM POSTOJNA V Zdravstvenem domu Postojna se vračamo k načinu dela, kot smo ga poznali pred epidemijo, zato želimo čim več pacientov pregledati osebno, v ambulantah. V določenih primerih pa vseeno ohranjamo dobro prakso iz časa korone. Če imate hude zdravstvene težave ali akutno obolenje, pokličite ali se oglasite v ambulanti svojega izbranega zdravnika v času prve ure in pol ordinacijskega časa. Če so vaše težave kronične ali potrebujete daljši posvet, se na pregled naročite preko spletnega obrazca in poklicali vas bomo za uskladitev termina. Lahko tudi pokličete ali se osebno oglasite v ambulanti izbranega zdravnika. Če imate znake prehlada, pokličite ambulanto izbranega zdravnika. Naročili vas bodo na testiranje in pregled. KONTAKTI: sprejemna pisarna: 05 701 40 00 nujna medicinska pomoč: 05 720 45 39, 05 720 45 40, urgentni klici: 112 ambulante družinske medicine: Alojz Pavčič, dr. med., spec. druž. med.: 05 700 04 25 Ana Marinčič Boštjančič, dr. med., spec. druž. med.: 05 700 04 23 Andreja Skok, dr. med., spec. druž. med.: 05 700 04 03 Tanja Čehovin, dr. med., spec. druž. med.: 05 700 04 02 Petra Hojsak Debevec, dr. med., spec. druž. med.: 05 701 04 30 pediatrični ambulanti: Tanja Šušteršič, dr. med., spec. pediatrije: 05 701 04 09 Jelena Pajović, dr. med., spec. druž. med.: 05 701 04 24 šolski dispanzer: Darja Modic Likar, dr. med., spec. spl. med.: 05 701 04 10 Če je številka vašega osebnega zdravnika zasedena ali se vam oglasi tajnica ZD Postojna, počakajte na zvezi. Če se vam oglasi telefonska tajnica ambulante, odložite, poklicali vas bomo nazaj. Odprtje bolniškega staleža lahko uredite osebno ali telefonsko v ambulanti svojega zdravnika. Zaključite ga lahko preko spletnega obrazca. V primeru spremstva ali specialističnih pregledov lahko bolniški stalež tudi odprete preko spletnega obrazca. Recepte in napotnice lahko naročite preko spletnega obrazca ali telefonsko na številki 05 7000 401. Naročilo bo v sistemu najpozneje v treh dneh, kontaktirali vas bomo le v primeru nejasnosti. Izvide lahko pošljete preko spletnega obrazca ali jih dostavite v telefonsko centralo v avli ZD. V primeru odsotnosti vašega izbranega zdravnika se obrnite na nadomestnega zdravnika. V času nadomeščanja ne uspemo odgovoriti na vsa elektronska sporočila in telefonske klice. Če nujno potrebujete storitev, se oglasite osebno v ambulanti nadomestnega zdravnika. ZD Postojna HVALA VSEM, KI SE UDELEŽUJETE KRVODAJALSKIH AKCIJ Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Postojna-Pivka je tudi ob začetku letošnjega leta, od 3. do 5. januarja, v Postojni organiziralo krvodajalsko akcijo. V treh dneh se je na povabilo k plemenitemu dejanju odzvalo 415 krvodajalcev, od tega je bilo 384 odvzemov uspešnih. V času krvodajalske akcije so aktivisti RKS OZ PostojnaPivka za dijake četrtih letnikov Šolskega centra Postojna in Srednje gozdarske in lesarske šole preko predavanj izvedli promocijo krvodajalstva, ki je k prvemu darovanju krvi opogumila 18 novih krvodajalcev, srednješolcev. V letošnjem letu bosta v Postojni še dve krvodajalski akciji in sicer v mesecu maju (od 3. do 5. maja) ter mesecu septembru (od 11. do 14. septembra). Iskrena hvala vsem krvodajalkam in krvodajalcem za darovano kri, ki naj bodo naš zgled in opogumljajo tudi druge k temu plemenitemu dejanju, ki rešuje življenja. DKH Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo PONOSNI SMO NA NOVIH 12 BOLNIČARJEV V novembru je bilo uspešno izvedeno usposabljanje članov in pripadnikov enot za prvo pomoč, ki je občini Pivka zagotovilo 12 novih bolničarjev. Prva pomoč je veščina, ki lahko zagotovi učinkovito in hitro ukrepanje ter pomaga pri oskrbi poškodb oziroma nenadni bolezni, lajša trpljenje in povečuje možnosti za preživetje. Vsaka nesreča ali poškodba še ne pomeni smrtne nevarnosti, lahko pa zaradi nepravilnega ukrepanja privede do poznejših resnejših ali celo smrtno nevarnih stanj. Čeprav je prva pomoč le zasilen in začasen ukrep, v svojem bistvu pomeni prvo in pogosto najpomembnejšo stopnjo zdravljenja - zato je znanje o prvi pomoči neprecenljivo. Iskrene čestitke vsem! Usposabljanje je financirala Občina Pivka, izvedlo pa ga je Območno združenje RK Postojna – Pivka. 35 36 Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo KVIZ GASILSKE MLADINE V LETU 2022 V letu 2022 je PGD Palčje prvič sodelovalo na kvizu gasilske mladine, in sicer so društvo zastopale tri mladinke v kategoriji mladincev. Na kvizu se gasilska mladina preizkusi v teoretičnem znanju, hitrem vezanju vozlov in gasilski spretnosti. Najprej so se udeležile regijskega kviza v Babičih, ki je potekal v soboto, 29. oktobra 2022. Mladinke so se kljub veliki tremi pred nastopom na tekmovanju, odlično odrezale in osvojile prvo mesto. S tem dosežkom so pridobile pravico do nastopa na državnem kvizu, ki je potekal 26. novembra 2022 v Trebnjem. Na državnem kvizu pa so dosegle štiriindvajseto mesto. Ekipi čestitamo za dosežene rezultate. PGD Palčje SOPA – SKUPAJ ZA ODGOVOREN ODNOS DO PITJA ALKOHOLA Delavnica za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola oz. SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) je novost v okviru preventivnega programa Skupaj za zdravje, ki se izvaja za odrasle v centrih za krepitev zdravja oz. v zdravstvenovzgojnih centrih znotraj zdravstvenih domov. Udeležba je brezplačna za osebe z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, za sodelovanje ni potrebna napotitev zdravnika. Gre namreč za 5 temeljnih in 2 vzdrževalni srečanji, na katerih nam bo strokovni delavec nudil oporo, da svoj odnos do pitja alkohola pobliže pogledamo in se posvetimo urejanju svojih pivskih navad. Ko želimo spremeniti svoje pivske navade: CKZ Postojna: 05/ 700 04 32 www.sopa.si DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Pivka je skupaj z Osnovno šolo Pivka obeležil svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Na ta dan, ki je običajno tretjo nedeljo v novembru, se spomnimo umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Tako smo pripravili krajšo slovesnost tudi v Pivki pri krožišču. Predsednik SPVCP Občine Pivka Ernest Margon je v kratkem nagovoru poudaril pomen skrbi za prometno varnost vseh udeležencev. Posebej je poudaril skrb za najšibkejše udeležence – otroke. Tudi učenci osnovnošolci se morajo zavedati lastne skrbi za varno pot v šolo in domov in obnašanja v prometu. Učenki OŠ Pivka sta recitirali pomenljivi pesmi pesnika Toneta Pavčka Zlobni angel in Prometni angel, ki s pesniško besedo opozarjata na tragiko prometnih nesreč. Po končani obeležitvi je na zelenici ob krožišču ostala prižgana sveča, da bi še koga opozorila na spominski dan in osvestila glede prispevka slehernega udeleženca za boljšo prometno varnost. Irena Margon Ana Peršič Zdravstvo, prva pomoč in prostovoljstvo 37 LETO JE KARITAS ZAKLJUČIL Z MEDSEBOJNIM DRUŽENJEM Po dolgih dveh letih omejitev in upoštevanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa kovid je naposled le prišel čas, ko smo se spet malo sprostili in se začeli tudi fizično družiti. Tudi na Karitas so številni dogodki novembra in decembra potekali v medsebojnem druženju. Teden Karitas je potekal med 20. in 27. novembrom pod geslom: »Skupaj delajmo za dobro.« V tem času je po vsej Sloveniji potekalo mnogo aktivnosti in v Pivki nismo pri tem v ničemer izostajali. Veroučenci so pisali spise na temo Karitas. Njihova dela so bila razstavljena v župniščih v Postojni in v Pivki. V ponedeljek, 21. 11. 2022, smo imeli skupno dekanijsko mašo v Postojni. Po sv. maši smo se podružili v župnišču ob čaju in dobrotah, ki so jih napekle sodelavke Karitas. V sredo, 23. 11. 2022, smo sodelavke in sodelavci Karitas romali v Ponikvo, kjer smo prisostvovali sv. maši. Proti večeru smo odšli na koncert dobrote na Golovec, še prej pa na kosilo v Celje. Imeli smo priložnost izmenjati svoja mnenja, se pogovoriti o delu, načrtih in ciljih … V Pivki v skladišču Karitas smo imeli Dan odprtih vrat. Ta dan so nas obiskale skupine otrok iz vrtca pri OŠ Pivka. Otroci so na tednu Karitas sodelovali s svojimi risbicami, ki smo jih razstavili v prostorih Karitas. Mnogi občani in občanke so prišli pogledat prostore Karitas in nam izrekli besede spodbud in pohval. Nekateri so jih tudi zapisali v spominsko knjigo. Zelo dragocena so njihova sporočila in mnenja ter dobre misli, ki nam dajejo nove zagone za nadaljnje delo. Perutninarstvo Pivka smo zaprosili za donacijo, s katero smo obogatili prehranske pakete. Perutninarstvo Pivka nam je darovalo 240 kg rib in paštet, v skupni vrednosti 1700 €. Iskrena hvala! Na zahvalno nedeljo je župnijska Karitas Slavina zbrala 200 kg različne hrane in čistil. Okrog 300 kg hrane in higienskih pripomočkov pa je zbrala tudi Medžupnijska Karitas Zagorje in Trnje. Hvala vam, ki ste se odzvali nabirki. Bog vam povrni dobra dela! V teh težkih časih, ko cene živilom in drugim, življenjsko potrebnim izdelkom nenehno rastejo, vsak prehranski izdelek prav pride. Sodelavke pa pripravimo bogatejše in bolj zajetne pakete, ki jih uporabniki z veseljem prejmejo. Zagotovo prejeto dobroto v različnih oblikah tudi sami širijo naprej. Tako se krog zaključi in vsi skupaj delamo za dobro. Dobro so širili tudi pivški birmanci. Pripravili so darilca za prav vse stanovalce iz domov starejših Postojna ter Talita Kum. Birmanci so namreč pekli piškote in jih lično zapakirali. Sestavine za slastne dobrote sta prispevali Karitas Postojna in Pivka. Vsako darilce je vsebovalo tudi lepo misel. Napravili so kar 220 daril! Starejši pa so ob paketku piškotov prejeli še voščilnico Škofijske Karitas Koper. Vse to smo med starejše razdelile sodelavke Karitas. Po dolgem času smo jih lahko obiskale v njihovih sobah in jim osebno segle v roko. Neprecenljiv občutek! Vsem so se nam v očeh zrcalile solze hvaležnosti in sreče. Težki časi so končno za nami. Vse bo še dobro. Sodelavke Karitas smo obiskale tudi starejše občane Pivke na njihovih domovih. Tudi njih smo obdarile s skromnim darilcem, kavo in čajem ter voščilnico Škofijske Karitas. Osebna srečanja nas vse razveselijo in vzbudijo upanje na boljše čase. 26. 12. 2022, ko praznuje sv. Štefan, smo imeli v Pivki sv. mašo in srečanje s starejšimi. Pogostili smo se v župnišču, počastili pa smo tudi državni praznik, dan samostojnosti. Zelo prijetno in prikupno je naše sodelovanje s skupino otrok iz Ukrajine, ki so nastanjeni v Slavini. V veselje nam je pomagati malčkom in jih občasno obiskati. V zahvalo nam je deček zapel slovensko pesmico in nas s tem popolnoma raznežil. Občane obveščamo, da si lahko na Karitas izposodijo bolniške postelje in druge ortopedske pripomočke. Prosimo, da občani ne puščajo oblačil, ki jih želijo podariti, pred vrati skladišča. Ob dežju se namreč zmočijo, poškodujejo in sodelavke imamo potem veliko težav pri vzdrževanju tako poškodovanih oblačil. Prosimo, da darujete oblačila, ki so še vedno ustrezna za takojšnje nošenje, čista, cela in lepo zložena. Sodelujemo pri izvajanju programa Občine Pivka, in sicer s projektom Za starejše prijazna občina. Projekt izvaja institut Antona Trstenjaka iz Ljubljane. Hvala še enkrat in Bog lonaj vsem, ki nam pomagate in nas podpirate v dobrih delih. Naj še naprej Bog blagoslavlja naše delo! Verjamemo, da bomo še naprej dobro sodelovali in pomagali vsem, ki nas potrebujejo. Naj geslo letošnjega tedna Karitas postane naše notranje vodilo: Skupaj delajmo za dobro! Župnijska Karitas Pivka 38 Starejšim prijazen kotiček STAREJŠIM PRIJAZEN KOTIČEK HOSPICKAFE V ILIRSKI BISTRICI S PATROM KARLOM GRŽANOM Območni odbor Slovenskega društva (SD) Hospic Primorsko – Notranjska s sedežem v Pivki je predstavil poslanstvo Hospica v Ilirski Bistrici. V goste so povabili dr. Karla Gržana in strokovno sodelavko SD Hospic Alenko Križnik. Za kulturni pridih dogodka sta prispevala solista Karin Logar in Gašper Kastelic ob klavirski spremljavi Marka Kanalca. Uvodoma je zbrane, napolnili so dvorano v Domu na Vidmu, pozdravil predsednik OE PrimorskoNotranjska Ernest Margon. O delu in poslanstvu SD Hospic je spregovorila Alenka Križnik in predstavila programe, ki jih društvo izvaja na osnovnih področjih: spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, žalovanje odraslih, žalovanje otrok in mladostnikov, detabuizacija smrti in prostovoljstvo. Posebej je spregovorila o projektu IMRO, ki je namenjen razbremenitvi delovno aktivnih moških in žensk, ki opravljajo vlogo neformalnega oskrbovalca tako v urbanem kot v ruralnem okolju. V razgovoru s patrom Gržanom sta širila obzorja našega razmišljanja, čutenja in delovanja v družbi današnjega časa. Pater Gržan je pritegnil pozornost s svojo preprosto, a globoko mislijo in prisotne vzpodbudil k razmišljanju o boljšem svetu, globljim odnosom in solidarnosti ter srčnosti v družbi. Nekaj besed je namenil tudi predstavitvi svojega zadnjega dela s pomenljivim naslovom Ta krasni nori svet. Program je povezovala Vesna Bizjak iz Doma upokojencev Ilirska Bistrica in tako se je ustvarila tudi povezava SD Hospic z ustanovo, v kateri lahko prostovoljci pomagajo oskrbovancem in njihovim svojcem. Dober obisk predstavitve je dober znak, da na Ilirsko-bistriškem potrebujejo HOSPIC in hkrati upanje, da bo tudi zanimanje prostovoljk in prostovoljcev za izobraževanje in sodelovanje v človekoljubni dejavnosti. Tako naš odbor Hospica iz Pivke širi svojo dejavnost na občino Ilirska Bistrica, potem ko je prisoten že v Postojni in Pivki. Naslednje leto planirajo predstaviti delo HOSPIC-a onstran Javornikov in pokriti čim širše območje delovanja odbora. Irena Margon Starejšim prijazen kotiček 39 SREČANJE PROSTOVOLJCEV SOPOTNIKA Pred zaključkom starega leta je potekalo prednovoletno srečanje prostovoljcev Sopotnika v občini Pivka. Prostovoljci so se srečali s koordinatorico iz zavoda Sopotniki Romano Menhart, koordinatorjem v Občini Pivka Tiborjem Pranjičem in predstavnico družbenih dejavnosti iz Občine Pivka, Jano Knafelc Strle. Sopotniki, zavod za medgeneracijsko solidarnost, je nastal z namenom pomagati starostnikom pri vključevanju v aktivno družbeno življenje. Z medgeneracijskim sodelovanjem želijo preprečiti ali prekiniti izoliranost in osamljenost starejših prebivalcev iz predvsem manjših, odročnejših krajev, ki zaradi oddaljenosti, odsotnosti avta ali slabih prometnih povezav skoraj ne zapuščajo doma. Z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočamo, da obiskujejo svoje prijatelje v domovih starejših, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Tako lahko ne le samostojno in brez skrbi opravijo nujna opravila, temveč tudi družabne stike s širšo okolico. Prostovoljci Sopotnika v občini Pivka so: Aleksander Franetič, Stanislav Tomšič, Ernest Margon, Jadranka Šinko, Rafael Zorko, Stojan Bilc, Majda Radivo in Vida Bilc. Za njihov trud, energijo in predvsem dragoceni čas, se jim iskreno zahvaljujemo. Svoje poslanstvo v občini Sopotnik opravlja od aprila 2018, v svoje vrste pa še vedno vabijo nove člane. Če se odločiš, da želiš pomagati starejšim, si rad z njimi izmenjuješ izkušnje, nasvete, zgodbe, rad spoznavaš nove ljudi in kraje, vabljen k sodelovanju. Pokliči na tel. št. 051 657 555. Zavod Sopotniki PRAZNIČNI UTRINKI PO TREH LETIH SPET MIKLAVŽEV SEJEM Turistično društvo Pivka je v petek, 2. decembra 2022, pripravilo Miklavžev sejem. Kaže, da so ga ljudje po treh letih kovidnega premora kar malo pogrešali, saj se ga je udeležilo zelo veliko število obiskovalcev. Lokalni ustvarjalci, društva, šole in vrtci so obiskovalcem nudili različna praktična, dekorativna in še drugače uporabna darila, primerna za praznična obdarovanja. Na voljo so bili novoletni okraski iz različnih materialov – od naravnih iz smrečja in drugega rastlinja, do filcanih, lesenih in steklenih, pa tople kape in šali, punčke iz cunj, vizitke, nakit, med, piškoti, naravna kozmetika, ponudba profesionalnega fotografiranja in še marsikaj. Članice in člani TD Pivka so za obiskovalce pripravili tople zimske napitke in jabolčno-cimetove palačinke, ki so šle vsem v slast. Sejem je obiskal tudi sam Miklavž, ki je še zadnjič preveril, ali smo bili letos dovolj pridni, da nas tudi on obdari. Ker je Miklavž dober mož, ni prišel prazen, s seboj je prinesel poln cekar sladkih dobrot. Otroci so se njegovega obiska razveselili in marsikdo je izkoristil priliko in se fotografiral z LUČ MIRU V ZNAK STRPNOSTI IN SODELOVANJA Postojnski skavti so tudi ob koncu letošnjega leta obiskali Občino Pivka in županu Robertu Smrdelju ter zaposlenim v občinski upravi izročili Luč miru iz Betlehema, ki je letos praznovala že 32. obletnico. Temeljno poslanstvo Luči miru iz Betlehema je namreč skupno prizadevanje za mir, strpnost in sodelovanje med ljudmi. OBDAROVANJE V TRNJU V soboto, 10. 12. 2022, smo imeli v Trnju prijetno druženje vseh generacij pod geslom »DECEMBRSKO OBDAROVANJE«. Rdeča nit so bili otroci, ki so najprej doma narisali praznično okrašeno vas Trnje in risbico prinesli kot vstopnico na dogodek. Bili so zelo kreativni in izvirni. Pod ogrevanim šotorom je potekala delavnica, otroci in malo večji »otroci« smo izdelovali okraske za vaško drevesce, pridne gospodinje so prinesle pecivo, veeliikoo peciva, tudi pizza ni manjkala. Predstavniki vaške skupnosti in Športno kulturnega društva so poskrbeli za kuhano vino, čaj, po zvočniku se je vrtela glasba Lučke, lučke … in še in še. Domov smo odšli z nasmehom na obrazu in obljubo, drugo leto še. VS Trnje njim. Zahvaljujemo se vsem ponudnikom za sodelovanje in vsem obiskovalcem za obisk. Se vidimo spet naslednje leto! Turistično društvo Pivka MEDGENERACIJSKI PRAZNIČNI PRIŽIG LUČK nastopajočim in sponzorjem (Pivka perutnina, Žito, Impuls, Irbis, Geaprodukt, Pečjak). Občina Pivka Pesem Srečka Likarja (Društvo Šempeter 1300), ki jo je napisal posebej za dogodek… PRIŽGITE LUČKE Srečko Likar Prišel je čas veselja in radosti, veselimo se ga vsi mladi in stari, uživajmo v sreči med lučkami, v zadovoljstvu vsi skupaj med nami. V Krpanovem domu smo v sredo, 21. decembra, skupaj prižigali lučke na medgeneracijskem dogodku. Zapeli so nam otroški cerkveni pevski zbor, zbor Prem in Rožmarinke. Recitiral je Srečko Likar, program sta povezovala učenca gledališke skupine OŠ Košana, ki sta poskrbela za odlično vzdušje in polno smeha. Skupaj smo prižgali lučke, ki so jih otroci izdelali v vrtcu, in se z njimi sprehodili po mestu. Na koncu smo se zopet zbrali pred Krpanovim domom, da se še malo podružimo ob čaju in piškotih, ki so jih spekli otroci v vrtcu. Skupaj smo preživeli čudovit, medgeneracijsko obarvan večer. Zahvalili bi se vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji dogodka; Lokalni akcijski skupini za starosti prijazno občino, še posebej ožji skupini – Vrtcu Pivka, Društvu upokojencev, Zavodu Turizem Pivka, Karitas Zagorje in Trnje, Občini Pivka, Inštitutu Antona Trstenjaka ter vsem Prižgimo si lučke v svojih srcih, razdajajmo si srečo drugim ljudem, vsem si priželimo vso dobroto, žalost danes nima prostora med nami. Vse žari, se iskri v barvnih lučkah, v očeh se sveti dobrota vseh ljudi, kajti danes je dan praznovanja, vsem si priželimo zdravja in sreče. Danes uživajmo in pozabimo na skrbi, zamere ter sovraštva odženimo stran, vesel nasvet Vam vsem skupaj danes dam, PRIŽGITE SI LUČKE V SRCU ZA VSE. MIKLAVŽEV VEČER KOT GA ŠE NI BILO Foto: Blaž Lenček Društvo za krajevno zgodovino in kulturo LIPA Pivka je tudi letos pripravilo tradicionalno miklavževanje za otroke. Na začetku je otroke in starše v imenu KD Lipa nagovoril Ernest Margon, se zahvalil Občini Pivka za finančno podporo prireditvi in poudaril pomen sporočila svetega Miklavža družbi, ki se vse bolj odtujuje človeku. Letos je bilo miklavževanje res nekaj posebnega. V društvu so se odločili za uprizoritev koncerta pri Mojci Pokrajculji. Kdo ne pozna te zgodbe, pa naj bo malo starejši ali mlad. Uvodno Mojčino pesem je prisrčno zapela mlada solo pevka Nika, ki so ji otroci pozorno prisluhnili. V zanimivo nanizani zgodbi so zatem nastopili mladi glasbeniki: povezovalka Ivana na klavirju, Mojca Pokrajculja – Zala na violončelu, miška –Julija na flavti, žaba - Benjamin na klarinetu, zajček –Lara na klavirju, muca – Veronika na violini, volk – Oskar na trobenti in medved – Lenart na harmoniki. Vsak si je prislužil gostoljubnost hišice Mojce Pokrajculje tako, da je zaigral eno skladbo. Otroci v dvorani so pozorno prisluhnili mladim glasbenikom, njihovo izvajanje jih je pritegnilo. Nastopajoči so ubrano zapeli staro ljudsko pesem o Miklavžu in skupaj z otroki v dvorani priklicali Miklavža. Tako pričakovani dobrotnik je končno res prišel in dostojanstveno nagovoril otroke. Spomnil jih je na življenjsko modrost, da moramo biti dobri drug do drugega, saj to osrečuje oba, tistega, ki dobro delo stori in onega, ki mu je dobro delo namenjeno. Sledilo je obdarovanje, parkeljni so malo ponagajali, a jih je Miklavž odločno umiril. Letošnji Miklavžev obisk v Pivki je bil res nekaj posebnega. Prijavilo se je 110 otrok, sodelovalo je sedem mladih glasbenikov, pa seveda tudi trije angelčki in trije parkeljni so bili zraven. Veselje v otroških očeh in pozorno sprejemanje besednega in glasbenega sporočila je naročilo, da ohranimo ta lepi adventni dogodek še naprej. Irena Margon 42 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … KONCERT POSTOJNSKIH PEVCEV V PIVKI Obiskovalci, ki so skoraj do zadnjega sedeža napolnili dvorano, so prisluhnili zanimivemu in raznolikemu programu in nastopajoče iskreno nagradili z bogatimi aplavzi. Vokalne skupine so za nastop pripravile izbor slovenskih domoljubnih pesmi in priredb ljudskih, katerega so popestrile tudi z nabožnimi ter z zbadljivkami in s šaljivkami. Prav s slednjimi so pevci VS Slavna še posebej navdušili in razgreli dlani publike. Klemen Miklavčič, novi zborovodja MePZ Postojna, pa je za svoj debitantski nastop v Pivki izbral po eno češko, islandsko in baskovsko pesem iz novega repertoarja zbora. Skupni nastop so postojnske zasedbe izkoristile za zahvalo gospe Silvi Bajc, vodji postojnske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je z novim letom svoje delovno mesto prepustila naslednici. Gospa Silva je kar 24 let pomembno sooblikovala kulturni utrip v občinah Postojna in Pivka in nudila vsestransko podporo kulturnim društvom z različnih področij delovanja. Prav v avli pivške šole je gostila tudi Foto: Ladislao Torresan Na pobudo Mešanega pevskega zbora Postojna je na zadnjo adventno nedeljo v lanskem letu v avli pivške osnovne šole izzvenel koncert S pesmijo v praznične dni, na katerem so poleg omenjenega zbora zapele tudi moške vokalne skupine Alikvot, ki jo vodi Vital Jurca, Goldinar pod vodstvom Mihe Boleta in Slavna z zborovodjem Miranom Žitkom. osemnajst strokovno spremljanih območnih revij pevskih zborov in vokalnih skupin iz občin Postojna in Pivka. V imenu vseh nastopajočih se ji je na prireditvi zahvalila za plodno sodelovanje predsednica MePZ Postojna, Pia de Paulis Debevec, v imenu svojega zbora pa ji je izročila tudi pisno zahvalo »za vsestransko podporo delovanju zbora in za dragocen prispevek k promociji zborovske glasbe v lokalnem prostoru«. Koncertni večer, ki ga je poleg pestrega programa odlikovala tudi kvaliteta izvedb vseh nastopajočih, je prijetno povezovala Tjaša Blaško. Pia de Paulis Debevec MIKLAVŽ TUDI V KOŠANSKI DOLINI Tudi letos smo v Društvu košanske mladine organizirali miklavževanje. Sveti Miklavž je skupaj s parkeljni in angelčki hodil po vaseh Košanske doline. Pričakalo jih je več kot sto pridnih otrok, ki so si letos vsi zaslužili darila. Letošnje miklavževanje so nam omogočili: Občina Pivka, Branal d.o.o., Gostilna Špelca, Vaška skupnost Kal, Vaška skupnost Čepno, KGZ Pivka, in UnikaToy. Društvo košanske mladine V nedeljo, 4. decembra, je otroke v Zagorju in Trnju obiskal sv. Miklavž. Miklavžev obisk je pripravila Medžupnijska Karitas Zagorje in Trnje. Pred prihodom Miklavža je v Zagorju nastopil s kratkim programom Otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Katjuše Vadnjal. Nato pa so s pesmijo Pridi, pridi sveti Miklavž priklicali Miklavža in otroci so ga polni pričakovanj veselo pozdravili. Prav tako navdušeno so pričakali Miklavža v Trnju in mu pripravili vesel sprejem. Med prijaznim pogovorom z otroki jim je delil darila in tako obdaril vse otroke do 10. leta starosti. Po končanem programu so se mu otroci zahvalili s pesmijo Hvala, hvala, sveti Miklavž in se skupaj s starši od njega poslovili z željo, da se drugo leto spet vidijo. Foto: Niko Štrancar MIKLAVŽ V ZAGORJU IN TRNJU Zinka Vadnjal Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 43 MIKLAVŽEVANJE V ŠMIHELSKI DOLINI Ve se, da so otroci v Šmihelski dolini zares pridni. To dobro ve tudi sveti Miklavž, ki jih je na predvečer svojega godu skupaj v spremstvu štirih čudovitih angelov obiskal po vaseh, v katerih živijo. Svoj obhod je dobro obložen z darili začel v Šmihelu, nadaljeval v Mali Pristavi in Nadanjem selu, kjer ga je presenetil celo zlobni črni parkelj, a ga je sveti Miklavž hitro umiril in zapodil nazaj v pekel. Zatem se je odpravil v Narin in zaključil obiskovanje pridnih otrok v Veliki Pristavi. Hvala vsem, ki ste svetega Miklavža z navdušenjem pričakali in mu zapeli pesmico ali povedali molitvico, zahvala pa gre tudi prostovoljkam medžupnijske Karitas, ki so Miklavžu pomagale pripraviti darilca za vse in Občini Pivka za finančno podporo. Se vidimo drugo leto! BOŽIČNI KONCERT V ŠMIHELU Kulturno društvo Šmihel je tudi letos popestrilo praznični čas z božičnim koncertom v župnijski cerkvi svetega Mihaela, 26. decembra 2022. Nastopile so vse domače zasedbe, od cerkvenega in otroškega pevskega zbora, do Ženske vokalne skupine Šmihel in vokalnih skupin Izvir ter Iskrice. Vse zbrane je nagovoril gospod Marjan Škvarč, skozi celoten koncert pa je bilo moč poslušati navdihujoče zgodbe o papežu Frančišku in božji milosti, ki se ob Kristusovem rojstvu preliva med ljudi. Vokalno glasbo je dopolnil tudi zven instrumentalne skupine Sempervivum, kvartet deklet iz pivške kotline, ki so poslušalce navdušila s svojimi priredbami skladb. Koncert se je zaključil tako, kot se za vsakega božičnega tudi spodobi – s Sveto nočjo v izvedbi vseh nastopajočih in tudi s pomočjo mnogih poslušalcev, ki so praznični ponedeljkov večer preživeli na koncertu. KD Šmihel DOBRODELNI KONCERT JURETA POČKAJA S PRIJATELJI V organizaciji Občine Pivka in Zavoda za turizem Pivka se je kot uvod v praznični december odvil dobrodelni koncert Jureta Počkaja s prijatelji »ČAROBNI ADVENTNI ČAS«. Pred samim koncertom je župan Robert Smrdelj pred Krpanovim domom prižgal novoletne lučke, pri tem pa so mu z odštevanjem pomagali otroci. Koncert na prvo adventno nedeljo je bil dobrodelne narave, in sicer so obiskovalci lahko darovali za namen Pivške območne Karitas, ki združuje Karitas Košana, Karitas Pivka, Karitas Šmihel in Medžupnijsko Karitas Zagorje in Trnje. Za dober namen so obiskovalci zbrali sredstva v višini 1022,73 evra, ki si jih bodo razdelile vse štiri Karitas iz občine. Jure Počkaj skupaj s Pozabljenim orkestrom je navdušil prepolno dvorano Krpanovega doma. Poslušalci so lahko prisluhnili klasičnim božičnim skladbam, kot so O Tannenbaum, O Holy night, Glej zvezdice božje, Zvezde na nebu žare in melodijam, ki si jih že leta prepevamo ob decembrskem prazničnem vzdušju, Bela snežinka, Silvesterski poljub in Na božično noč. Občina Pivka 44 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … BOŽIČNI KONCERT NA JURŠČAH Kulturno društvo Juršče je v petek, 30. decembra 2022, organiziralo božični koncert v cerkvi sv. Jurija na Jurščah. Sodelovali so člani Kulturnega društva Juršče, Ženska vokalna skupina Rožmarinke, Maja Vinko saksofon, Moška pevska skupina Izvir Šmihel, Ženska pevska skupina Tuščak Bač, recitiral pa je Matevž Grželj. Koncert je povezovala Majda Žužek. Rojstvo Jezusa je prelomni dogodek v zgodovini človeštva. Božič zbere družine, prijatelje, sorodnike. Je praznik upanja in ljubezni. Ob koncu je lepo zazvenela pesem Sveta noč, ki so jo skupaj zapeli vsi nastopajoči in prisotni obiskovalci. Članice KD so pripravile pogostitev v Kulturnem domu za vse nastopajoče in vse goste, ki so se koncerta udeležili. Koncert je preko razpisa za ljubiteljske kulturne dejavnosti sofinancirala Občina Pivka. Predsednica KD Juršče, Majda Žužek BOŽIČNI KONCERT DVEH HRVAŠKIH ZBOROV V petek, 2. decembra, sta v Krpanovem domu gostovala Ženski pevski zbor Sklad iz Bakra in Mešani pevski zbor Jeka Primorja z Reke. V prvem delu so pevke ženskega zbora nastopile s priredbami hrvaških in svetovno znanih božičnih pesmi. Zbor deluje šele dobro leto in je v tem kratkem času dosegel zavidljiv nivo pevske interpretacije. Skupaj z zborom z Reke pa so nam odpeli v Bakru poznano in vsakoletno interpretirano Bakarsko polnoćko. Zanimivo za nas je, da je to bakarsko izvedbo pripravil in priredil Franjo Serafin Vilhar, sin Miroslava Vilharja. Prav povezava z našim rojakom Vilharjem bo osnova za nadaljnja skupna srečanja in nastope, ki se jih že veselimo. Koncert so zaključili z znanim napevom Sveta noč – Tiha noč v izvedbi hrvaških pevcev. Zahvaljujemo se pevcem obeh zborov, odlični dirigentki obeh zasedb Nadi Matošević Orešković, voditeljici Sandri Tijan Grudenić, tajnici Slovenskega doma KPD Bazovica, Reka, ki je pripravila program in koncert organizirala v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka in Občino Pivka. BOŽIČ PRAZNIK VERE , UPANJA IN LJUBEZNI Rojstvo Jezusa je velik, prelomni dogodek človeštva. Je čas in prostor, ki našemu življenju daje nov smisel, upanje in ljubezen. Zato praznujemo božič kot rojstvo Odrešenika in prijatelja vseh ljudi. Ob tem času si prav vsak človek želi mir, srečo in praznovanje v krogu svoje družine. KD Juršče že nekaj let pripravlja božični koncert v cerkvi sv. Jurija na Jurščah. Ob lepih jaslicah je v petek, 30. decembra 2022, odmevala božična pesem. Sodelovali so Člani KD Juršče Matevž Grželj, ŽVS Rožmarinke, PMS Izvir, Maja Vinko – saksofon, ter ŽPS Tuščak Bač. Ob koncu je skupno zapeta, večno lepa pesem Sveta noč, ogrela vsako srce. Članice KD so pripravile dobrote in pogrnjeno mizo v Kulturnem domu. Povabljeni so bili vsi nastopajoči in poslušalci. Prireditev je preko razpisa za ljubiteljske kulturne dejavnosti podprla Občina Pivka. Majda Žužek Zavod za turizem Pivka Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 45 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT NA SUHORJU V vaški cerkvi sv. Miklavža na Suhorju je bil v soboto, 17. decembra, božično-novoletni koncert. Letošnji nastopajoči so vsi povezani z rodnim Suhorjem. S pesmijo so se predstavili: otroški zborček suhorskih otrok, družina Čeh, Moški pevski zbor Zvon iz Šempetra v Savinjski dolini in Suhorski pevci. Po koncertu smo se še prijetno družili s pesmijo in zakusko. Bilo je lepo. Vaško društvo Suhorje SLOVENSKI BOŽIČ Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca je v decembru v sodobni preobleki izvedel spevoigro Matije Tomca z naslovom Slovenski božič. Kot režiser se je podpisal Gregor Čušin, poleg mešanega zbora pa so kot izvajalci izstopali tudi pevci solisti in ostale sekcije kulturnega društva Adoramus. Čudovito glasbeno predstavo smo si lahko v nedeljo, 8. januarja 2023, ogledali tudi v Šmihelu. Tradicionalni napevi in arhaične besede so napravili kontrast moderni projekciji Tik toka, Facebooka in Instagrama, sporočilo pa je bilo jasno – zgodil se je čudež, rodil se je Zveličar. Piko na i so čustvenemu večeru dodale stoječe ovacije in skupaj z občinstvom odpeta Sveta noč, pozitivni vtisi pa so na obrazih puščali zadovoljne nasmeške. Koncert je lepo sklenil božične praznike, v Kulturnem društvu Šmihel pa smo izredno veseli novega stkanega prijateljstva z logaškim društvom. Tjaša Smrdel ČUDOVITE JASLICE V DOLNJI KOŠANI Ljubezen do prikazovanja božiče zgodbe na pravljičen način je Milanu Mozetiču spodbudil župnik v domači Fari pri Hrenovicah. Otroško ljubezen do jaslic je prinesel s seboj v Košano, kjer sta jih s sosedom dolga leta postavljala v stranski kapeli cerkve. Ker pa prostora v veliki košanski cerkvi ne primanjkuje, so se čez leta jaslice širile in sedaj zavzemajo velik del cerkvene površine. Prihod župnika Zdenka Štruklja v Košansko dolino pa je povzročil, da so jaslice oživele in se povečale. Število figur na jaslicah se je znatno povečalo, prvim premikajočim se figuram so sledile še druge in sedaj lahko med drugim občudujemo pravi delujoči mlin .Vsako leto na jaslicah najdemo nekaj novega, zadnja leta pa so to predvsem stari slovenski motivi. Jaslice so v košanski cerkvi na ogled vse do 2. februarja. DKH Foto: Sidonija Zega Tudi letos je Milan Mozetič v cerkvi v Dolnji Košani postavil čudovite jaslice. V skrbno pripravo vseh elementov, čarobnih prizorov, okrasitve in obsežne postavitve je bilo vloženo dvomesečno delo. 46 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … PRAZNIČNO VZDUŠJE V GORNJI KOŠANI Mesec december je čas prazničnega vzdušja, za katerega so poskrbeli tudi vaščani Gornje Košane. Že na začetku vasi nas je pričakal adventni venček, ki je pravzaprav simbol adventnega časa. Vaščani so ga že drugo leto zapored skrbno pripravili, med pripravo pa je bil čas tudi za druženje in izmenjavo najlepših želja za prihajajoči praznični mesec december. Za dodatno praznično vzdušje pa so poskrbele tudi jaslice, katere smo lahko našli pred cerkvijo. Patricija Štemberger KOLEDOVANJE NA STARI SUŠICI Po dveletnem premoru zaradi epidemije smo letos spet obudili običaj na Stari Sušici, koledovanje, na prvi dan novega leta. Moški so se zbrali (letos smo imeli tudi dva zelo mlada člana) in ob harmoniki hodili od vrat do vrat domačinom zaželeti vse dobro v novem letu ter blagosloviti hiše. Koledniki so v vsaki hiši dobili tudi vino, klobase, kruh in ostale dobrote, ki smo jih na koncu koledovanja tudi poizkusili na Zgonarjevi domačiji. VS Stara Sušica FANTJE SPOD ŠILENTABRA Z GOSTI PREPEVALI POLNI DVORANI KRPANOVEGA DOMA Poleg uigranih Fantov spod Šilentabra, ki jih odlikujejo ubrani glasovi in instrumenti ter ljubezen do ljudske in narodno zabavne glasbe, so večer s svojo glasbo popestrili še Akordi, Leteči muzikanti in Ansambel Snežnik. Kot se za uvodne decembrske dni spodobi, je bil program prežet z zabavo ter tudi prazničnim prihodom Miklavža in Božička. Soorganizator koncerta je bila tudi Občina Pivka, glasbeniki pa se za sodelovanje in podporo zahvaljujejo tudi Radiu 94, TV Galeja ter ostalim, ki so pomagali pri izvedbi dogodka. Nedvomno je glasba tista, ki nas povezuje, predvsem pa je vzdušje občinstva tisto najlepše darilo ter najpomembnejši dejavnik tako lepega večera, ki bo še dolgo ostal v spominu. Vsaj do naslednjega leta, ko glasbeniki obljubljajo nov koncert. DKH Foto: Arhiv Fantje spod Šilentabra Fantje spod Šilentabra so prvo decembrsko soboto Krpanov dom v Pivki napolnili s prijetnim prazničnim vzdušjem, veselo glasbo, ritmičnim poplesavanjem, predvsem pa z dobro voljo, ki se je nadaljevala skozi celoten koncert »Ku pride Miklavž«. Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 47 PO DVEH LETIH PREMORA VAŠČANE ZOPET OBISKALI MLADI KOLEDNIKI Na starega leta dan so se v Nadanjem selu po dveh letih premora zopet zbrali mladi koledniki. Zbrane je v farni cerkvi v Šmihelu najprej nagovoril in blagoslovil domači župnik Marjan Škvarč, nato pa so krenili na pot proti domači vasi. Koledniki so se razdelili v dve skupini in od hiše do hiše prinašali staro kolednico ter voščilo. Vaščani so jih toplo sprejeli, jim namenili dar, koledniki pa so jim poleg voščila podarili koledar. Veseli smo, da so se po krajšem premoru zaradi razmer v državi otroci zopet zbrali in z omenjenim dejanjem ohranjajo tradicijo njihovih prednikov. Ksenija Belcer Žnidaršič PRAZNIČNO USTVARJANJE SNEŽAKOV Letošnji praznični čas smo v Nadanjem selu člani vaškega društva pričeli z ustvarjalno delavnico izdelovanja snežakov. Otroci in odrasli smo zavihali rokave ter skupaj ustvarili različne vrste snežakov iz lesa, ki smo jih pobarvali, jim dodali baretko, kapo, šal ali kravato in jih postopoma postavili na različne konce v vasi. Skupaj z Vaško skupnostjo smo na »Pilu« ter pod košem postavili smrečice, na katerih so poleg okraskov zasvetile tudi lučke. Z medgeneracijskim sodelovanjem nam je uspelo olepšati kotičke v vasi in pričarati čarobno vzdušje. Ob izdelovanju snežakov se nam je porodila marsikatera zanimiva ideja. Kdo ve, mogoče pa se bo snežakom prihodnje leto pridružil še kdo. Ksenija Belcer Žnidaršič TEPEŽKANJE NA SUHORJU Dandanes marsikdo ne ve več, kdaj je tepežni dan in kaj se takrat dogaja. Na Suhorju pa smo ta stari običaj, ki ga ostale okoliške vasi niti ne poznajo, pred leti obudili. Povod za to je bilo naraščanje števila otrok in težnja po ohranjanju kulturne dediščine, ki bi jo radi prenesli na naše otroke. In tako vam bodo suhorski otroci z veseljem razložili, da je tepežni dan 28. december. Takrat se otroci zberejo in obiščejo vse hiše v vasi. V vsaki hiši pozdravijo z besedami: "Hvaljen Jezus Kristus, vrejšte se!" (op. Hvaljen Jezus Kristus, rešite se!) In ob tem vsak prejme zavitek sladkarij, med katerimi je običajno tudi iz sladkega kruha spečena pletenka. Lahko si predstavljate, kako so otroci veseli sladkarij. Hkrati pa je to priložnost za druženje, ki jih je v dandanašnjem tempu življenja vedno premalo. Letos se je tepežkanja udeležilo deset otrok (nekaj jih je bilo zaradi bolezni odsotnih). Zanje je bila to čudovita izkušnja, pa tudi ˝nekoliko starejši˝ Suhorci radi vidimo zbrane otroke na kupu, ki obujajo tradicionalne običaje. VS Suhorje 48 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … ADVENTNA DELAVNICA Medžupnijski pastoralni svet je v Pivki, Šmihelu in Košani pripravil delavnico, na kateri so učenci izdelovali adventne venčke. Znanilce adventnega časa, polnega pričakovanja in družinske topline so izdelovali mladi pod vodstvom mentorjev. Delo jim je šlo lepo od rok, na naslovni fotografiji si lahko ogledate nekaj njihovih izdelkov. Irena Margon NOVOLETNO DRUŽENJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA V koledarju društva upokojencev Pivka je nekaj srečanj, ki so tradicionalna. Eno zadnjih je novoletno srečanje, ki se ga vedno udeležili veliko članov. Sredi decembra smo se zbrali v prostorih gostinstva Belčič, saj je le tu dovolj velik prostor za številno članstvo, pa še marsikoga na bivšo menzo podjetja Javor vežejo spomini. Po večerji je poleg glasbe člane razgibal srečelov, ki sta ga pripravili Alma in Lea. Pri številnih podjetjih in podjetnikih v Pivki ( njihov seznam je na spletni strani društva upokojencev dupivka.si) sta nabrali lepo število priložnostnih daril. Člani so se izvrstno zabavali z žrebanjem številk, vsi pa so se iskreno razveselili drobnih darilc. Trio mladeničev, ki si še niso izbrali imena, nas je z igranjem in petjem razživel in spravil na plesišče. Po Foto: Andrej Knafelc Napolnjeno jedilnico je najprej pozdravil predsednik društva Evgen Primožič. V kratkem nagovoru je povzel številne prireditve in dogodke, kjer je v iztekajočem letu sodelovalo društvo upokojencev. Organizirali smo balinarske in kegljaške turnirje, rokodelci iz južno-primorske pokrajine so se predstavili pred Krpanovim domom. Krožek Beremo skupaj je izdal dva zvezka z deli svojih članov, izletniška sekcija je ponovno zaživela. Vrhunec leta je bilo slavnostno srečanje ob praznovanju 70-letnice društva. dveletnem premoru smo si imeli veliko povedati. Poleg veselih tem smo razpredali tudi o preteklem obdobju, ki je vsakega zaznamovalo po svoje. Pogrešali smo druženja, sproščen klepet in razvedrilo.Vsi pa smo bili veseli, da smo srečno prebrodili še eno življenjsko preizkušnjo. Ob slovesu smo si zaželeli veliko zdravja, veselja in novih druženj. Jožica Knafelc POHOD NA ŠILENTABOR V organizaciji društva Športno planinsko društvo Šmihelska dolina se je letos ponovno odvil pohod Šmihel - Šilentabor. Pohodniki so se v nedeljo, 13. 11. 2022, zbrali pred šolo in krenili proti Šilentabru. Na vrhu so se okrepčali s hrano in pijačo ter podružili. Nekateri so se udeležili tudi svete maše v cerkvi sv. Martina. Sledilo je prijetno druženje. Predsednik društva Jadran Brožič je nato pohodnikom zaželel srečen povratek v dolino ter izrazil upanje, da se ponovno snidejo prihodnje leto. Dogodek je podprla Občina Pivka. Športno planinsko društvo Šmihelska dolina Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 49 POHOD OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Kulturno društvo Lipa Pivka je pripravilo 18. tradicionalni pohod po poteh kamnitih križev, ki je bil že tretjič zapored posvečen tudi prazniku ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Pohodniki so se zbrali pred Krpanovim domom v Pivki in se odpravili na pot do Narina. Nato so pohodniki naredili kratek postanek in se poklonili ob spomeniku pri vojašnici, postavljenem žrtvi vojne za Slovenijo Stanislavu Požarju. Nato so se odpravili do Velike Pristave in si ogledali kamniti križ, ki je bil letos lepo obnovljen. Turobno vreme ni zmotilo pohodnikov in mimo Šmihela jih je pot vodila do narinske cerkve, ki je posvečena sv. Jakobu, znamenita je zaradi prekrasnih zlatih oltarjev. Cilj pohodnikov je bilo srečanje ob kulturnem programu na turistični kmetiji pri Andrejevih. Člani KD Lipa so pripravili srčen recital domoljubnih in domovinskih pesmi Simona Gregorčiča, Toneta Kuntnerja, zapeli so himno, recital pa je obogatila mlada flavtistka Julija Cevec. Predsednica KD Lipa I. Margon je povzela kratko zgodovino preteklih dogodkov okrog rezultata plebiscita in začetkov naše države Slovenije. Pozdravila je tudi Foto: arhiv KD Lipa Prvi postanek je bil v Hrastju, kjer so se ustavili ob obnovljeni vaški sejalnici žita, ki spominja na kmečka opravila, ki so bila pomembna za vaščane nekdaj, lastno pridelovanje hrane pa se ponovno vse bolj spodbuja med ljudmi, ki so se žal navadili trgovin in potrošništva. Stik z naravo in lastni pridelek zagotavlja preživetje. Kamniti križ ob vznožju strme ceste v Hrastju oziroma na križpotju nekdaj glavne ceste je vreden ogleda, saj že več kot stoletje kljubuje času. dve udeleženki pohoda, ki sta prišli iz Ukrajine in v Pivki našli začasni dom. Vsem Ukrajincem je zaželela, da bi čim prej dočakali konec vojne in zaživeli v miru. Vsem pohodnikom, predvsem mlajšim, pa je zaželela, da bi ohranjali mir in cenili svojo domovino, saj je samo to potrebno za normalno življenje in sožitje. Sledilo je še druženje ob pristni domači joti in palačinkah. Pohodniki so bili navdušeni in soglasno sklenili, da se prihodnje leto spet srečajo. V društvu se zahvaljujejo Območni enoti JSKD Postojna in ge. Silvi Bajc za finančno podporo kulturnemu dogodku. Irena Margon MLADI ZBIRALEC IZ VELIKE PRISTAVE Ime mi je Nik, star sem 15 let in hodim v prvi letnik Gimnazije Ilirska Bistrica, smer računalništvo. Doma sem iz Velike Pristave. Ko sem hodil v šesti razred osnovne šole, sem začel zbirati – najprej sem s prijatelji hodil po njivah in našel kakšen zanimiv predmet, star kos kovine. Takšna »raziskovanja« so včasih trajala po cele dneve. Navdušil pa me je ata, ki je zbiral vojaške uniforme. Ko mi je ata kupil prvi detektor, se mi je odprl nov svet. Začel sem pregledovati polja in gmajne, na dan so začeli prihajati stari kovanci, orožje in podobne zanimive reči. Proti koncu osnovne šole sem se povezal z arheologi iz Narodnega muzeja Slovenije in od takrat je moje zbiranje postalo bolj resno – v zbirki imam že čez 2000 kovancev, najstarejši je iz 1. stoletja in nekaj bajonetov, starih prstanov in še veliko podobnih stvari, našel sem tudi nekaj bomb iz 1. In 2. svetovne vojne, za te pa so prišli iz civilne zaščite in so jih uničili. Ker se je našlo veliko stvari, mi je ata naredil svoj lastni muzejček. Nik Premru, 031-501-123 Če je na Pivškem še kdo, ki zbira podobn e reči ali jih ima doma in jih ne po trebuje, bi bil vesel, če mi lahko podari ali z mano za menja kakšen predme t: kovanec, kos orožja ali kaj podo bnega. 50 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … Na Pivškem je petje priljubljeno in ima lepo tradicijo. V soboto, 19. novembra, je Moški pevski zbor Pivka pripravil jubilejni koncert ob praznovanju 50. obletnice delovanja in skupnega prepevanja. Na svoj koncert so povabili mlade glasbenice s Pivškega, to je instrumentalna skupina štirih mladih glasbenic, ki so se združile v kvartet »Sempervivum«, zaigrale so več znanih skladb, med njimi »Aleluja« Leonarda Cohena. Za popestritev so pevci zapeli tudi ob spremljavi kvarteta Sempervivum. To je bil lep primer medgeneracijskega sodelovanja in dopolnjevanja. Koncertni program je povezovala Klavdija Sotlar. Pred koncem koncerta pa jim je Janja Konestabo v imenu Zveze pevskih zborov Primorske podelila častno plaketo. Nato so se župan Občine Pivka Robert Smrdelj in predstavniki več društev zahvalili za čudovit koncert in izrazili čestitke ob dolgoletnem vztrajnem prepevanju. Večkrat je prišlo do izraza, da jim želijo še nadaljnjih 50 let prepevanja, ker so bili prvih 50 tako uspešni. S šopkom 50 nageljnov je predsedniku zbora Dušanu Kafolu, dirigentu Marcelu Štefančiču in pevcem čestital predsednik Trške skupnosti Pivka Ernest Margon. Sledile so čestitke pevske skupine Studenec, Kulturnega društva Lipa Pivka, pevk iz ženskega zbora Prem, Mešanega pevskega zbora iz Postojne, okteta Bori in Občinske organizacije ZB Pivka za vrednote NOB. Moški pevski zbor je zorel skozi vsa ta leta, njegovi začetki segajo v leto 1972, ko so upokojenci ustanovili oktet, ki je zelo hitro prerasel v moški zbor. Moški zbor je postal pomemben člen v kulturnem življenju na Pivškem. Pevci so imeli več zborovodij, od leta 2001 pa jih vodi Marcel Štefančič. Zbor je bil zelo dejaven v vseh teh letih. Pevci prepevajo širok repertoar pesmi. Posegajo po slovenskih in tujih avtorjih, radi pojejo umetne pa tudi ljudske pesmi. Ob 25-letnici so posneli kaseto »Je upihnila luč«, leta 2007 so posneli CD »Naj čuje zemlja in nebo«, takrat so praznovali 35-letnico delovanja. Leta 2011 so prvič sodelovali na tekmovanju Primorskih pevskih zborov in prejeli bronasto priznanje. Nastopali so tudi čez mejo in se udeležili mednarodnega festivala »Cantate Croatia« v Pulju. Leta 2017 so nastopili v Tuzli na proslavi dneva državnosti Republike Slovenije ter sodelovali na Foto: Andrej Srebot 50 LET MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PIVKA Mednarodnem srečanju slovenskih pevskih zborov v Banja Luki. Njihova pesem je odmevala tudi dlje: v Rimu, San Marinu, Berlinu, Benetkah, Pragi, Beogradu, na Visu, v Šibeniku, Beogradu, Sarajevu, Zadru in Umagu. V lepem spominu imajo gostovanje v pobrateni občini Durach. Zbor pa nastopa tudi v domačih krajih in se vedno odzove povabilom drugih kulturnih društev, ki prirejajo prireditve ob različnih dogodkih in praznovanjih. Danes je pevcev 23, v vseh 50-ih letih pa se jih je zvrstilo veliko več. To so tudi dokazali, ko so se zboru na koncertu pridružili tudi nekdanji pevci in skupaj zapeli priljubljeno Pobratimijo. Za svoj prispevek h kulturnemu utripu Občine Pivka so letos prejeli plaketo Občine Pivka, kar pomeni tudi javno potrditev, da delajo prav in s srcem. Irena Margon RECITAL GREGORČIČEVIH PESMI V avli Osnovne šole Pivka smo v soboto, 10. decembra, doživeli čudovit kulturni večer, zaznamovan z recitalom z naslovom »Samó Gregorčič«. V programu sta se prepletali glasba in recitacija. Predsednica KD Lipa Irena Margon je uvodoma poudarila pomen kulture, ki naj bo del našega vsakdana, saj je kultura vrednota, ki jo je treba negovati in ohranjati za mlajši rod. Prireditev pa je bila namenjena tudi počastitvi slovenskega praznika, Temu veselemu dnevu kulture, ki ga praznujemo 3. decembra, na rojstni dan Franceta Prešerna (leto 1800). Na začetku je nastopila Vokalna skupina Slavna, pevci so počastili gosta in obiskovalce z dvema Gregorčičevima pesmima, Eno devo le bom ljubil in Planinsko rožo ter s pesmijo Triglav Jakoba Aljaža, ki so jih ubrano in umetniško zapeli pod taktirko zborovodje Mirana Žitka. Sledil je recital Gregorčičeve poezije v režiji Aleksandra Tolmaierja. Besedni ustvarjalec in recitator g. Janko Krištof je župnik v Bilčovsu, dekan dekanije Borovlje in predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Pred tremi leti je Pivčane navdušil z recitalom Prešernovega Krsta pri Savici, letošnji recital pa je že njegov 10. samostojni projekt. Namen recitalov, ki jih pripravlja gospod Janko Krištof, je ohranjanje in obujanje bogate dediščine in vzbujanje čuta za lepoto slovenske besede, ki je prav tako kot Slovencem v zamejstvu potrebna nam, ki živimo na tej strani. Med recitacijami ga je spremljal pianist Andrej Feinig, ki poučuje klavir in orgle na glasbeni šoli v Celovcu. Gregorčičeve pesmi so nam dobro poznane, številne so ponarodele in bile uglasbene. Simon Gregorčič je bil kot duhovnik vse življenje zaznamovan s težo svojega poklica, v svoji poeziji pa se je Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 51 TEKMOVALNA TURNEJA DEKLIŠKEGA ZBORA SV. STANISLAVA Konec oktobra smo se zborom, v katerem prepevava skupaj s Karolino Marc, odpravili na tekmovalno turnejo v Baskijo. Vse se je začelo z napornimi enomesečnimi pripravami, ki so od vsake zahtevale kar nekaj odpovedi, potrpljenja in veliko kompromisov, saj smo vse stremele k skupnemu cilju pokazati to, kar le najbolje znamo. Napočil je dolgo pričakovani dan odhoda, kjer so nekatere prvič potovale z letalom, hkrati pa možnost za hiter pregled not, novih koreografij, baskovskih besedil ter klepet, ko zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič ni gledala, saj smo ji obljubile, da bomo skrbele za svoje glasilke kot profesionalke, hihitanje in šepet pa tako nista prišla v poštev. V prisrčnem obmorskem mestecu, kjer smo bile nastanjene, smo že takoj naslednji dan začele z vajo ter se proti popoldnevu odpravile na lokacijo našega prvega koncerta, ki je bil za vse prečudovita izkušnja, saj smo bile toplo sprejete ter nagrajene z bučnim aplavzom, kar nam je dalo nov zagon za prihajajoče dni. Pred tekmovalnima nastopoma nas je čakal še en koncert, nato pa je nastopil odločilni dan. V zraku je bilo čutiti popolno koncentracijo, umirjenost in zaupanje v to, da zmoremo. Nastopile smo na 53. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Grad Prix Europa v Tolosi v dveh kategorijah, polifoniji ter folklori v konkurenci odraslih zborov. Generalka nam je dala dobro popotnico za naprej, saj smo imele priložnost začutiti dvorano, si ogledati prazna mesta žirantov ter se prepustiti glasbi, ki nam jo je prostor omogočal ustvarjati. Sledile so priprave ter zadnji popravki oblek, šmink, pričesk ter besede zborovodkinje, nato pa že prvi nastop v kategoriji polifonija. Občutki so bili izjemni, odzivi publike čudoviti, a sledil je še skok v belokranjske narodne noše ter predstavitev folklornega programa. Vse smo bile zelo zadovoljne in napolnjene s toplino, saj nam je uspelo, kar smo si zadale, na odru uživati ter ljudem podati našo pesem. Sledil je dan čakanja na rezultate, preko katerega smo poslušale nastope ostalih zborov, nato pa čakanje, saj nas je okrog polnoči čakala razglasitev rezultatov. Dosegle smo izjemno drugo mesto v obeh kategorijah in si tako prislužile 3 minute glasnega proslavljanja, ali kot temu pravimo glasovnega razvrata. Naše pevsko popotovanje smo zaključile, kot se spodobi, s koncertom prežetim s hvaležnostjo, solzami ter srečo. Biti del nečesa tako posebnega kot je žeti uspehe, za katere veš, da si trdno garal ob podpori čudovitih deklet ter izjemne zborovodkinje, je zagotovo nekaj, kar se ti vtisne globoko v srce in tam ostane za vedno. Ob tem me prevzema hvaležnost, da mi je omogočeno biti del skupnosti. Velika zahvala pa gre prav gotovo tudi Pivki Perutninarstvo, ki nas je sponzorsko podprl ter tako omogočil brezskrbno popotovanje in obilico veselja, da smo lahko slovensko pesem in svoje delo ponesle v svet. Neža Penko Bil je čudovit večer, poln simbolne govorice za globoko notranje doživljanje nas vseh. V spomin na kulturni večer jim je podarila knjigo Življenje melje – življenje drobi o domači pivški učiteljici in pesnici Ludoviki Kalan, katere Foto: Ernest Margon veliko posvečal tudi domoljubni, socialni in občečloveški tematiki. Recital se je začel z uvodno skladbo Rože je na vrtu plela neznanega skladatelja, nato je Janko Krištof recitiral 21 poznanih Gregorčičevih pesmi, med njimi čudovite pesmi Soči, Svarilo, Lastovkam, Zaostali ptič, Domovini, Oljki, Sam … Janko Krištof je izjemno zavzeto in sproščeno v dramatskem slogu recitiral in nam posredoval Gregorčičevo izročilo v najpristnejši obliki. Ob zaključku recitala se je članica KD Lipa Saša Zafred v imenu organizatorjev in obiskovalcev zahvalila za izjemen večer gospodu Janku Krištofu in pianistu Andreju Feinigu ter pevcem Vokalne skupine Slavna. Vsem pa je zaželela blagoslovljen božič in srečno v novem letu. avtorica je predsednica Kulturnega društva Lipa - Irena Margon. Zahvala je veljala tudi Občini Pivka za posluh in podporo kulturi in vsem obiskovalcem, ki jih ni zadržalo doma slabo vreme. Irena Margon 52 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … SPOMINSKA KNJIGA – MOZAIK SPOMINOV V Krpanovem domu v Pivki je Kulturno društvo Lipa v soboto, 5. novembra, pripravilo prireditev z naslovom »Spominska knjiga – mozaik spominov«, ki je hkrati tudi naslov knjige, in je bila predstavljena pivški javnosti. V lično knjigo, pravo enciklopedijo spominov, je avtorica Irena Margon zbrala zapise iz 38 spominskih knjig, ki so datirane vse od leta 1914 dalje. Predstavitev knjige je pritegnila precejšnje zanimanje, saj je to prvi primer obravnave te tematike pri nas pa tudi širše. Zbrane je nagovoril župan Robert Smrdelj, ki se je zahvalil za velik prispevek KD Lipa h kulturnemu utripu občine Pivka. V kulturnem programu ob predstavitvi sta sodelovala Dekliška skupina Iskrice iz Šmihela in Moški pevski zbor Pivka. Lep primer medgeneracijskega pevskega sodelovanja. Zapeli so pesmi, ki so se lepo vključevale v tematiko večera. Mlade recitatorke Ivana, Lara in Zala so posredovale izbrane misli iz spominskih knjig, Peter Lavrih pa je doživeto interpretiral zanimiv zapis in življenjska načela Antona Želeta iz leta 1914, takrat posojilničnega tajnika Posojilnice in hranilnice v Št. Petru na Krasu. O njem in pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina in kulturne pisne dediščine v zapisih naših prednikov je spregovoril Ernest Margon, Anton Žele je bil namreč stric njegove mame, a tudi on ga je klical stric. Od tod tudi zapisi »Iz kufra strica Antona« v Pivškem listu. Osrednja točka večera je bila predstavitev knjige. Voditeljica pogovora Saša Zafred je avtorici Ireni Margon zastavljala vprašanja, kako se je porodila ideja za zbiranje spominskih knjig, kako je obdelala dobljene knjige, kaj je bilo pomembno pri tem. Avtorica je povedala, da je dobila idejo na eni izmed številnih čajank, ki jih v društvu prirejajo v knjižnici v Pivki. Nato se je lotila dela, zbiranja starih spominskih knjig, ki so jih prinašali lastniki s Pivškega. Že pred nekaj leti je bila v Ljubljani razstava spominskih knjig, ki jo je pripravila gospa Barbara Gjorfi, v knjižni obliki pa o tem še ni bilo nič izdanega. Irena Margon se je povezala z avtorico razstave in gospa ji je pomagala z nasveti. Sledila je obdelava besedilnega, nato še slikovnega gradiva in knjiga je začela dobivati novo vsebino. Knjiga povzema nekaj zgodovine, kako in kdo jih je v preteklosti uporabljal, starejše knjige imajo zapisanih veliko modrosti in navodil za življenje, tudi svaril. Mlajše knjige imajo več risb in preprostejše verze, ki govorijo o prijateljstvu, zvestobi, ljubezni, spominih. Tudi šaljivih verzov je bilo nekaj. Knjiga je opremljena tudi z risbami. Veliko je cvetličnih motivov, narave, hišk v bregu, idealu lepega življenja. Avtorica je ob vprašanju, ali je naslovnica kaj posebnega, povedala zgodbo o svoji teti arhitektki Erni Tomšič, ki je bila asistentka in tesna sodelavka arhitekta Jožeta Plečnika, ki je do njegove smrti izvrševala in vodila arhitekturna dela, ki jih je pripravljal. Nadarjena študentka se je odločala med likovno akademijo in arhitekturo in izbrala slednje. To je bila slika iz njene študijske mape, zdela se je primerna za naslovnico. Ob koncu je avtorica poudarila, da je to del nesnovne kulturne dediščine, ki na nek način pokaže, kako družabni so bili ljudje. Radi so si pisali, podarjali spomine, spominske knjige so jim veliko pomenile. Opravile so svojo nalogo, sedaj lahko vnuki spoznavajo, kako so si krajšali čas njihovi stari starši nekoč. Lastniki spominskih knjig pa so se ponovno preselili v mlada leta in obujali svoje čase. Celoten kulturni program je spretno povezovala gospa Sidonija Zega in se ob koncu zahvalila vsem, ki so sodelovali in omogočili, da je knjiga izšla. Večer se je nadaljeval ob pogostitvi, saj so prireditelji poudarili, da se bliža tudi »sveti Martin« in je prav nazdraviti. Kulturno društvo LIPA Pivka KNJIGE SO NAŠLE ZVESTE BRALCE V pivškem Šparu je ob društveni knjigobežnici bralce našlo preko 150 knjig, od romanov, priročnikov in povesti pa do mladinske in otroške literature. To je dokaz, da so bralci še vedno zvesti lepi slovenski besedi. Irena Margon Foto: Irena Margon Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka je nadaljevalo kulturno tradicijo podarjanja knjig ob dnevu » Ta veseli dan kulture«, 3. decembra, ko se spominjamo obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna. Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 53 TA VESELI DAN KULTURE IN NOVA PESNIŠKA ZBIRKA Ta veseli dan kulture obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Zamisel se je porodila z namenom, da bi kulturne vsebine približali čim širšemu krogu ljudi. Zahvalil se je avtorici Erotičnih stihov Ani Stavanja in ilustratorki Tini Zadel, še posebej pa se je zahvalil Nevenki Šelj, ki je »pripravila vse«, da je 8. zvezek poezije izšel. Ana Stavanja se je najprej zahvalila vsem, ki jo spodbujajo in ji pomagajo na njeni literarni poti, potem pa je predstavila svojo zbirko Erotični stihi. Ilustrirala jo je Tina Zadel, vsebuje pa štiriindevetdeset ljubezenskih in erotičnih pesmi. Izbor pesmi je opravila avtorica sama, berejo pa se kot roman. To je zgodba o iskanju, razvoju in nehanju ljubezni. Ana nam je prebrala prvo pesem, ki ponazarja prvo srečanje, potem je izbrala nekaj pesmi, iz katerih smo lahko sklepali, kako se je ljubezen razvijala. V zadnji pesmi pa smo spoznali, kako se je zgodba končala. Prešernu se tokrat nismo posvetili z njegovimi pesmimi, Foto: Evgen Primožič Srečanje ob tem prazniku je bilo letos v Društvu upokojencev Pivka še posebej slovesno. Krožek Beremo skupaj je namreč predstavil že 8. zvezek poezije z naslovom Erotični stihi, ki ga je posvetil 70-letnici Društva upokojencev Pivka. To je že druga samostojna zbirka pesmi avtorice Ane Stavanja, ki se tokrat predstavlja z ljubezenskimi pesmimi. Udeležence srečanja je prvi nagovoril predsednik DU Pivka Evgen Primožič, ki je najprej spregovoril o pomenu kulture za vsakega od nas in o poslanstvu krožka Beremo skupaj, potem pa se je posvetil novi pesniški zbirki. ampak so članice krožka Beremo skupaj prebrale nekaj svojih pesmi o njem. Sledil je nastop VS Rožmarinke in kitarista Kristijana Črlenca. Da pa je bil Ta veseli dan kulture zares vesel, smo slišali še nekaj anekdot in šal. Na koncu srečanja je vsak član krožka Beremo skupaj prejel izvod pesniške zbirke. Kar nekaj prisotnih se je odločilo, da preberejo Ani kakšno njeno pesem. Ana je bila vidno ganjena. Jelka Čeligoj 54 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … V predbožičnem času se marsikdo odpravi na ogled novoletnih okrasitev mestnih središč. Člani društva upokojencev Pivka smo izkoristili možnost brezplačnega javnega prevoza in se z vlakom odpravili v prestolnico. V četrtek, 22. decembra, smo se zbrali na železniški postaji v Pivki, kdor ni imel kartice za brezplačni prevoz, se je preizkusil v nakupu vozovnice na avtomatu. Z obilo pomoči in nasvetov nam je na splošno veselje uspelo opraviti nakup. Vožnje z vlakom smo se kar odvadili, zato smo zvedavo opazovali, kako so se vlaki spremenili od časov, ko smo se z njimi vozili v šolo ali službo. V Ljubljano smo prispeli, ko je bilo še svetlo, zato smo se sprehodili do mestne hiše, kjer smo si od blizu ogledali dobrodelni koncert Radia1. V tem času se je že stemnilo, mi pa smo se razkropili vsak po svoje, še prej smo se dogovorili, da se pred odhodom zberemo pri Prešernu. Ulice starega mestnega jedra imajo vedno svoj čar, še bolj pa so posebne v svetlobi številnih lučk in praznični okrasitvi. Manj so nas Foto: Andrej Knafelc, Lea Korpar VOZI ME VLAK … navdušile številne stojnice, ki so sicer privlačne na oko, a povsod ponujajo približno enako blago, cene pa tudi niso najbolj prijazne. Zvečer se je mestno središče napolnilo, za božično vzdušje so poskrbeli številni ulični glasbeniki. Nas pa so že malo bolele noge, pomahali smo Francetu Prešernu in se odpravili proti železniški postaji. Malce utrujeni od hoje in polni svetlih vtisov smo klepetali še dobro urico, kolikor je trajala vožnja do Pivke. Poslovili smo se z obljubo, da podoben izlet kmalu ponovimo. Jožica Knafelc V DEŽELICI SONCA IN GROZDJA Prvi postanek je bil v Stični, kjer smo si ogledali čudovit gotski križni hodnik, Muzej krščanstva in zapuščino patra Simona Ašiča, v zeliščni lekarni in čajnici pa nabavili čajne mešanice in zdravilne pripravke po njegovih receptih. Polni vtisov smo že brzeli v vinsko gorico Grčevje. Na Matjaževi domačiji smo bili deležni prijazne dobrodošlice s pehtranovo potico in cvičkom ter zanimivo zgodbo vinogradnika, ki je obnovil 150 let staro hišo v originalnem stilu. Na multiviziji smo izvedeli vse o cvičku. Degustacija je bila obilna, najbolj všeč pa nam je bil Anin cviček, ki ima ime po gospodarjevi hčerki, vinski kraljici. Postregli so nam še z Foto: DU Pivka Pivški člani DU smo se tudi letos odpravili na martinovanje. V soboto, 12. novembra 2022, smo krenili proti Dolenjski. Vodička nam je nevsiljivo natrosila veliko zanimivih podatkov. Na poti proti Grosuplju nam je pokazala Magdalensko goro, pri Višnji Gori pa smo se spomnili na Jurčiča in njegovo Kozlovsko sodbo v Višnji Gori. ajdovim kruhom z orehi in mladim sirom. Gospodar nam je razkazal še domačo cerkev, nato pa nas je odpeljal v zidanico, kjer so nam spekli kostanje. Od prijaznih gostiteljev in harmonikaša smo se le težko poslovili, ampak čakal nas je še ogled muzeja Lojzeta Slaka. Tudi tu smo izvedeli veliko zanimivosti, poslušali in zapeli smo Slakove uspešnice, obiskali pa smo tudi interaktivni paviljon – čebelji svet. Dan se je že nagibal v večer, ko smo prispeli v gostišče Štorovje v vasi Selo pri Radohovi vasi. Tu so nas postregli z okusno večerjo. Naš harmonikar in domači godec sta nam večer popestrila z glasbo, tako da smo lahko obilni obrok ob plesu lažje prebavili, pa tudi svetemu Martinu smo nazdravili in zapeli. Proti domu smo se odpravili dobre volje, saj nam je naš harmonikar vso pot do doma igral na svojo harmoniko, mi vsi pa smo z njim veselo prepevali. Lea Korpar Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … 55 »VZEMI IN BERI« - PREDAVANJE ŠKOFA JURIJA BIZJAKA 8. novembra je na povabilo Medžupnijskega pastoralnega sveta treh župnij Št. Petra, Šmihela in Košane v Krpanovem domu v Pivki predaval koprski škof dr. Jurij Bizjak. Njegovo predavanje je bilo posvečeno branju Svetega pisma in Božje besede, saj je branje in spoznavanje teh vsebin pomemben del poglabljanja vere vsakega kristjana. Sveto pismo pa je tudi knjiga večnih resnic, iz katere človeštvo črpa že tisočletja. Seveda pa samo branje ni dovolj. Predavatelj in dober poznavalec Svetega pisma gospod škof je spregovoril o cerkvenem letu in poudaril, da je to z vsemi dogodki in praznovanji najbolj učinkovita fakulteta na svetu. »Tam se vse zvrsti,« je dejal. Božjo besedo je postavil v središče tudi za današnje čase. Poudaril je dva vidika, ki sta pomembna za razumevanje Božje besede. Najprej se je ustavil ob Svetem pismu in rekel, da zanj pravijo, da je ta knjiga »stara«, da v sodobnem svetu, polnem tehnike in neslutenega razvoja ni več uporabna. Škof je poudaril, da je napredek potreben, vendar je znotraj tega vse polno prevar. »Znanje je človek strahovito povečal, zanemaril pa je vzgojo, saj človek ostane človek kljub razvoju,« je dejal. Zato vidi potrebo, da se človek lahko vedno zateče k branju Božje besede. Izrekel je dobro misel, da »če mi vidimo malo dlje kot naši predniki, sedimo na njihovih ramah … Od prednikov se učimo spoštovanja, saj prav tega manjka v sodobnem svetu, pa tudi modrosti, saj so se marsičesa bolje domislili kot mi.« Drugi vidik branja Božje besede pomeni, da je treba branje vzeti resno, če ne je vrženo stran kot seme, ki ne pade na rodovitno zemljo. Seveda pa mora človeka najprej zanimati, mora si želeti, hoteti, saj pogostokrat naleti na zahteve, ki jih nudi Božja beseda, s temi pa se je treba soočiti in jih premagati. Škof je zaključil predavanje z nasvetom, da naj ljudje naključno odprejo Sveto pismo in preberejo, rešitev pa se ponudi, če hkrati odprejo svoje srce. Ob koncu so imeli poslušalci možnost postavljati vprašanja g. škofu, na katera je osebno odgovoril. V zahvalo za bogato in konkretno predavanje so se škofu zahvalili z domačim brinjevcem in knjigo, ki jo je izdalo KD Lipa Pivka z naslovom Spominska knjiga – mozaik spominov, ki je bila pravkar predstavljena Pivčanom. Irena Margon SLIKARSTVO NA RAZLIČNE NAČINE V HIŠI KULTURE drugega in/ali do celote, pogosto manjkajo, največkrat roke, ali se, prav nasprotno, pojavijo samostojno, brez pripadajočega jim telesa. Figure so postavljene v nemogoče položaje, njihova telesa pa so ponekod pretirano raztegnjena, drugod zbita in potlačena. Prav tako neskladnost zaznamuje tudi razmerja med samimi figurami, figuro in drugimi elementi na risbah ter figuro in prostorom. V Hiši kulture smo v novo koledarsko leto zakorakali s tremi razstavami, ki jim je skupen medij slikarstva. V januarju svoje delo predstavlja umetnica Saša Bezjak, ki je najbolj prepoznavna po izvezenih risbah na različnih, običajno hišnih tekstilih. Njene risbe so preproste in poenostavljene, očiščene vseh odvečnih detajlov. Na njih kot osrednji motiv nastopa figura s poudarjeno ekspresivno fiziognomijo. Udi so neskladni v razmerju drug do V mesecu kulture sledi razstava del mladega slikarja Mihe Majesa, ki svoj vizualni jezik opredeljuje kot milenijski pogled na pop art v poznem kapitalizmu oziroma kot prisvajanje potrošniške estetike za naslavljanje pomanjkljive sposobnosti mišljenja v sodobni družbi. Umetnik na tokratni razstavi predstavlja slike in objekte, ki jih jukstapozicijsko vmešča v galerijski prostor. Dela kažejo odmik od zahtev in pričakovanj umetnostnega sistema in njegovih prizadevanj. Umetnik vanje vključuje različne materiale, tudi vsakdanje predmete, in na ta način izraža redukcijo subjekta v objektu, prehajanje vsakdanjega življenja v ustvarjalni proces. Marec je kot vselej namenjen ženskim umetnicam, letos je to slikarka Iva Tratnik. Na razstavi bo predstavila svoja najnovejša slikarska dela, za katera je značilno, da prikazujejo postčloveški svet, ki ga naseljujejo različni predmeti, rastline in živali, človek pa je v njem prisoten le prek svojih ostankov – delov okostja ali stvari, ki jih je nekoč proizvajal in uporabljal – kot stvar med stvarmi. Zato njeno slikarstvo deluje kot subtilna in nevsiljiva kritika kapitalistične družbe, spremlja pa jo sporočilo, da bo tudi brez nas življenje na svetu obstalo in se razvijalo dalje, nemara še bolje, močneje, hitreje... hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ Mojca Grmek 56 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … Foto: Andraž Gombač, Primorske novice 30 LET ANE PUPEDAN Na velikem novembrskem koncertu v Pivki je Ana Pupedan praznovala svojih 30 let. Pupedanci, Boštjan Požar na kitari, Simon Avsec na vokalu in violini, Peter Žnidaršič na bas kitari in Marko Doles za bobni, so praznovali skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji, z njimi na odru in za njim so bili Rudi Bučar, Goran Šalamon (Demolition Group), Tina Marinšek (ex Tabu), Marko in Mirko Vuksanovič (Avtomobili), Drago Mislej Mef, Gojmir Lešnjak Gojc, Zoran Čalić (Big Foot Mama, Majke), David Kovšca Buda (Elvis Jackson), Jure Počkaj, Meta Fajdiga, David Šuligoj, Pivo in Čevapi in Miha Brajnik. Koncert je finančno podprla tudi Občina Pivka. Kulturno društvo Juršče vabi vse zainteresirane za otroško-mladinsko dramsko skupino v starosti od 8 do 18 let, da se prijavijo na avdicijo. Dramske vaje bodo potekale v Pivki, v Krpanovem domu. Za vse informacije in prijave pokličite na telefon: 040 674 314. Veselimo se vaših prijav! 57 Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … ONA 2022 JE DAMJANA KINKELA, POSEBNA PLAKETA ŠPORTNE ZVEZE PIVKA PA JE BILA NAMENJENA MILANU BUBNIČU Na tradicionalni slovesnosti v Jamskem dvorcu sta nastopila Simfonični orkester Cantabile, tokrat z godalnim komornim orkestrom in s solisti. Na prireditvi je podjetje TPG Agent Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna izročilo donacijo za nakup naprave za diagnostične in terapevtske potrebe bolnišnice, Športna Zveza Pivka pa pripravila presenečenje desetkratnemu državnemu prvaku v gorsko hitrostnih dirkah Milanu Bubniču in mu podelila posebno plaketo. Milan Bubnič je namreč v dirkaškem svetu prisoten 25 let. Osvojil je več lovorik, tudi zelo pomembnih. Leta 1998 je bil prvak v »FIA International Hill Climb challengu«, leta 2003 je bil s sovoznikom Juretom Krizmaničem državni podprvak v rallyju, leta 2018 je osvojil 3. mesto na »FIA Hill Climb Mastersu«, takrat je osvojil tudi naziv Avtomobilist leta. Je desetkratni državni prvak v gorsko hitrostnih dirkah, zadnji naslov si je s temeljito obnovljenim avtom privozil lani. Milan Bubnič pravi, da gre zasluga za uspeh ekipi. Sestavljajo jo: Milan kot voznik in vodja, Marjan Uršič – Hans, Primož Podboj, Duško Ludvik, Dejan Vidmar ter Martina, Kelly, Špela in Urška Bubnič. Foto: Valter Leban Priznanje Ona 2022 je po izboru poslušalcev Radia 94 letos osvojila zborovodkinja Cerkvenega mešanega pevskega zbora (CMePZ) Zvon iz Ilirske Bistrice Damjana Kinkela. Na slovesnosti je Gospodarska zbornica Slovenije priznanje podelila podjetju Proplace iz Podskrajnika pri Cerknici, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa Mizarstvu Bečaj iz Logatca. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Radio 94 je priznanja prvič podelil leta 1995, le leto po ustanovitvi radijske postaje. V tokratni akciji se je za naziv Ona ali on potegovalo 17 kandidatov in kandidatk, svoj glas zanje je oddalo več tisoč poslušalcev. Regionalna radijska programska mreža s sedmimi frekvencami pokriva predvsem območje primorsko – notranjskih občin (Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina, Bloke) in Logatca, precejšen del Ljubljanske kotline, z digitalno radijsko frekvenco DAB pa celoten zahodni del države. Radio 94 je od leta 2018 lokalna radijska postaja posebnega pomena. Radio 94 BALINARSKI TURNIR NA DRŽAVNI PRAZNIK Sloveniji. Celodnevni turnir (od 8. ure zjutraj do 21.30 ) si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so uživali v kvalitetnih igrah in napetih dvobojih. Letos prvič na turnirju ni bilo večjih presenečenj, tako da so se v finalni tekmi srečali favoriti turnirja. Turnir sta zmagala DAVOR JANŽIČ, večkratni svetovni prvak in najboljši slovenski balinar, in TADEJ PREMRU, držani reprezentant. Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka je ob dnevu samostojnosti in enotnosti organiziral turnir dvojk. V balinarski dvorani Rešta v Pivki je nastopilo 16 dvojk. Nastopili so skoraj vsi najboljši slovenski balinarji, med njimi tudi svetovni in evropski prvaki. Turnir ima sloves najbolj kakovostnega turnirja parov v Končni vrsti red: Davor Janžič in Tadej Premru Dajan Tonejc in Gregor Moličnik Dean Klarič in Gregor Oprešnik Robi Bašič in Martin Zdauc Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka 58 Športni kotiček PIVČAN MATEJ LEPEJ ŽE DRUGIČ NAJBOLJŠI V SLOVENIJI V začetku lanskega decembra je na tradicionalni lokaciji na Viču v Ljubljani potekala slavnostna podelitev priznanj Kegljaške zveze Slovenije za tekmovalne dosežke v letih 2021 in 2022. Pred dvema letoma zaradi kovidnih ukrepov prireditve ni bilo, zato je lani predsednik KZS Milan Kurelić podelil priznanja za obe tekmovalni leti. Leto 2021 je bilo tekmovalno močno okrnjeno, zato priznanja niso bila podeljena v vseh starostnih kategorijah, ampak le v tistih, kjer so bila do konca izpeljana državna prvenstva. Kegljač leta je tako postal Pivčan Matej Lepej, ki sedaj sila uspešno nastopa za prvoligaša Triglav iz Kranja. Matej je postal državni prvak tako v posamični konkurenci kot v kombinaciji in bil kapetan naše izbrane vrste, ki je nastopila na ekipnem svetovnem prvenstvu na Poljskem. Tekmovanja v letu 2022 so bila ponovno izpeljana v celoti, tako da je bil seznam dobitnikov priznanj spet popoln. Ponovno je bil za kegljača leta razglašen 37-letni Matej Lepej, ki je še vedno kegljač Triglava iz gorenjske prestolnice. V zadnjih petih letih se je s prestižno lovoriko okitil že četrtič, sicer pa njegovo vitrino krasi kar pet titul najboljšega kegljača Slovenije. Matej, ki z družino živi in dela v Pivki, je v minulem letu obranil naslov državnega posamičnega prvaka in najboljšega v kombinaciji. Bil je tudi najboljši igralec po povprečju v naši 1 A kegljaški ligi, kjer je v nepopolnih treh sezonah izgubil le en posamični ligaški dvoboj. Na posamičnem svetovnem prvenstvu v Estoniji je bil deseti, v kombinaciji sedemnajsti, v disciplini sprint pa osemnajsti. Matej Lepej, ki je kot nadebudnež pričel kegljati v Pivki in Postojni, nadaljeval pri Brestu v Cerknici in Konstruktorju v Mariboru, je za Pivški list povedal: »Poleg tekmovalnega kegljanja sedaj že tretje leto z veseljem opravljam nalogo predsednika Športne zveze Pivka, kar je tudi neke vrste dodaten delovni izziv. V mojem klubu Triglav imamo letos visok cilj - ekipni naslov državnega prvaka. Do sedaj smo bili igralsko nepopolni, bilo je nekaj spodrsljajev, tudi v Postojni, kjer smo izgubili proti Proteusu, a se v naši najkvalitetnejši ligi nadejam veliko boljšega nadaljevanja. Na mednarodni sceni bom kot kapetan vodil našo člansko selekcijo do čim boljše uvrstitve na ekipnem svetovnem prvenstvu, ki bo na Hrvaškem.« Brane Fatur LEPA BERA PIVŠKIH KEGLJAČIC IN KEGLJAČEV V odmoru med jesenskim in spomladanskim delom ligaških tekmovanj so se v mesecu decembru in januarju odvijala državna prvenstva v kategoriji kadetov in mladincev. To so njihovi letošnji odlični rezultati: kategorija U-18 kadeti ekipno: 9. mesto kadetinje ekipno: 5. mesto kategorija U-18 posamezno kadetinje: Aurora Pekošak 1. mesto, Lea Pašič 3. mesto kombinacija kadetinje: Aurora Pekošak 1. mesto, Lea Pašič 3. mesto kategorija U-23 mladinci ekipno: 5. mesto mladinke ekipno: 2. mesto kategorija U-23 mladinke posamezno: Lea Pašič 3. mesto kombinacija: Lea Pašič 2. mesto kategorija U-23 mladinci posamezno: Denis Pašič 1. mesto kombinacija: Denis Pašič 2. mesto Irena Margon Foto: Arhiv Kegljaškega kluba Pivka Kegljaški klub Pivka je nadaljeval z zbiranjem medalj. Kegljaški klub Pivka ima dva državna prvaka: Auroro Pekošak in Denisa Pašića. Športni kotiček 59 OBISK USPEŠNIH KEGLJAČEV Kegljaški klub Pivka je že desetletja stalnica pivškega športa in občina z veseljem podpira njegov razvoj. Predsednik Kegljaškega kluba Pivka Ernest Margon se je zahvalil za razumevanje pomena športa in za vlaganja Občine Pivka, ki so pripomogla k ustreznim pogojem dela kluba kot tudi za podporo občine redni dejavnosti kluba in delu predvsem z mladimi. Foto: Arhiv KK Pivka Župan Robert Smrdelj je na eni izmed tekem, ženske ekipe KK Pivka, ki nastopa v I. kegljaški državni ligi in moške ekipe KK Pivka, ki nastopa v I. B kegljaški državni ligi, obiskal kegljače in pohvalil kvalitetno delo v klubu, v katerem predvsem mlade kegljačice in kegljači dosegajo vrhunske rezultate na domačem in mednarodnem prizorišču. Rezultat tega so številni naslovi državnih prvakov, pa tudi naslovi prvakov v svetovnem merilu. Župan je klubu izročil simbolni ček z zneskom 500 evrov kot vzpodbudo za nadaljnje delo. Po podelitvi pa je sledila obvezna »gasilska« fotografija in prijateljsko druženje. Irena Margon KOŠANKE V FINALU FUTSAL POKALA Državno ekipno prvenstvo oziroma tekmovanje v Ženski futsal ligi, kjer nastopa tudi ŠD Košana, je v polnem teku. Za tri tedne je bilo sicer prekinjeno le v decembru in času novoletnih praznikov. Košanke so v zadnjih lanskih tekmah dosegle naslednje rezultate; na Vrhniki in proti Extremu so remizirale, obakrat je bilo 2 : 2, premagale pa Cerklje Šenčur 11 : 3, Lukovico 5 : 3 in Novo mesto 4 : 2, dvakrat pa izgubile proti državnim prvakinjam Celjankam, v gosteh 6 : 7 in doma 18. decembra v zadnji tekmi leta 2023, 1: 4. Trenutno in zanesljivo vodi ŽNK Celje, ki je v desetih krogih osvojil vseh 30 točk, drugi je KMN Slovenske gorice 19 točk, na tretjem mestu pa so s 17 točkami Košanke, ki imajo eno manj odigrano domačo tekmo – proti Slovenskim goricam. Po novem letu bodo najprej gostovale prav pri Slovenskih goricah, v 12. krogu pa bodo spet igrale pred svojim občinstvom v dvorani Skala, njihov prvi nasprotnik v letu 2023 bo 15. januarja ŽNK Vrhnika. V novembru so Košanke odigrale tekmo 1. kroga pokalnega tekmovanja in v gosteh zanesljivo s 5 : 2 (4 : 0) odpravile FK Novo mesto. V decembru pa je ŠD Košana doma odigrala tudi tekmo 2. kroga ženskega futsal pokala, kjer so bile nasprotnice Celjanke. Po daljši odsotnosti zaradi poškodbe kolena je ponovno zaigrala tudi napadalka in lani najboljša klubska strelka Anja Žvokelj. Po rednem delu je bilo 3 : 3 (2 : 3), strelki Maša Novak 2, Nina Žižek (avtogol), zato so o finalistu odločale šest metrovke. Tu so bile uspešnejše gostje, ki so slavile 8 : 6. Žal pa se je kasneje ugotovilo, da so Celjanke igrale z igralko, ki ni imela pravice nastopa, zato je bil rezultat po uradni dolžnosti spremenjen v 5 : 0 v korist ŠD Košane. V finalu ženskega pokala se bosta tako v Podčetrtku v soboto 26. februarja pomerila ŠD Košana in ŠD Extrem iz Sodražice. V Spodnjem Dupleku pri Mariboru je decembra potekal prvi pregledni trening igralk, na katere bi lahko v bodoče računal selektor ženske futsal reprezentance Slovenije Drago Adamič. Priprav se je udeležila tudi peterica košanskih igralk, Sanela Balić, Teja Keržič, Maja Srebot, Maša Novak in novinka iz Ajdovščine Šejla Čibukčić, kar je vsekakor lepo priznanje za klub in trenerja Miho Osojnika. Omenimo, da ima klub še dve stalni državni reprezentantki, izkušeno Ano Bucik in Anjo Žvokelj, pa tudi kapetanka Nika Samsa je bila že večkrat poklicana na reprezentančne priprave. Brane Fatur 60 Oglaševalci NAPAKA PRI OBJAVI DONATORJA ZA PROSTOVOLJCE SOPOTNIKA V prejšnji številki Pivškega lista je pri prispevku o dnevu mobilnosti 2022 prišlo do napake in sicer je bilo napačno navedeno ime donatorja Pekarna Sonce. Za nastalo nevšečnost se opravičujemo in se obenem zahvaljujemo vsem donatorjem, ki nam s svojimi donacijami pomagate. Solze po licu teko, srce boli močno. V žalost so odeti dnevi in noči, ker tebe Stanko med nami več ni. ZAPORA DRŽAVNE CESTE PIVKA - RIBNICA SKOZI ŠMIHEL (OD KM 5,900 DO KM 6,215) Na državni cesti Pivka – Ribnica skozi Šmihel je predvidena delna zapora od 05. 12. 2022 do 30. 03. 2023 zaradi rekonstrukcije ceste in izgradnje hodnika za pešce. Delna zapora je izvedena kot je prikazano na sliki z rdečo oznako. Promet poteka izmenično enosmerno in je urejen s semaforji oziroma ročnim usmerjanjem prek dneva. Hvala za razumevanje! STANKOTU PENKO V SPOMIN Vedno si bil kot zvedav otrok, ki se je znal veseliti življenja. Žal je usoda hotela drugače in ti vzela življenje, ko tega ni nihče pričakoval. Naše srce in um je objela tišina in žalost. Ob prvi obletnici smrti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, spodbujali in ga še vedno obiskujete, prinesete cvetje in prižgete svečko na njegovem preranem grobu. Iskrena hvala. Stanko, počivaj v miru. Za vedno boš ostal v naših srcih. ZAPORA CESTE LC 315011 NOVA SUŠICA – DOLNJA KOŠANA (OD 16. JANUARJA DO 28. FEBRUARJA 2023) Na občinski cesti LC 315011 Nova Sušica – Dolnja Košana v Dolnji Košani bo postavljena popolna zapora predvidoma od 16.01.2023 do 28.02.2023 zaradi sanacije ceste. Popolna zapora bo izvedena na odseku kot prikazano na sliki z rdečo oznako. Obvoz je predviden, kot prikazano na sliki z oranžno linijo. Žalujoča mama Marija, hčerki Leila in Meggy ter sestri Mateja in Brigita z družinama Vabljeni na INFORMATIVNI DAN R 2023 EBRUA F . 8 1 17. IN PETEK, 17. 2. 2023, ob 9.00 in 15.00 SOBOTA, 18. 2. 2023, ob 9.00 gimnazija predšolska vzgoja ekonomski tehnik programi strojništva: TER I CEN ŠOLSK TOJNA POS - avtoserviser - oblikovalec kovin - pomočnik v tehnoloških procesih 0 01 65 081 6 in fo @ sc - strojni tehnik - strojni tehnik - PTI p o .s i i sc p o .s va s 2 v St a ro C e st a P o st o jn a 6230 PETEK, 17. 2. 2023, ob 11.00 in 15.00 SOBOTA, 18. 2. 2023, ob 9.00 Sprehodi se PO ŠOLI! gimnazija tehnik računalništva G IM N IL IR S K A A Z IJ A B IS T R IC 05 /7 11 gi m na zi ilb .sc po 11 13 ja .il b@ sc po .si .si Ul ic a IV 62 50 Ili . ar m ije 1 rs ka Bi st ric a A Oglaševalci NOVOST NA TRGU lokalne rekuparacijske enote blagovne znamke PREZRAČEVALNE NAPRAVE gor dnevna soba wc MITSUBISHI Model VL 100 za večje prostore 749,00€ z DDV in osnovno montažo VL-100EU5-E Model VL 50 z daljinskim upravljalnikom za manjše prostore 669,00€ z DDV in osnovno montažo spalnica spalnica dol VL-50SR2-E “Osnovna montaža predstavlja preboj do 40cm, priklop naprave z zagonom, nastavitvijo in šolanjem. Dodatni popust na večjo količino. DDV v ceni je 9,5% za fizične osebe” VABLJENI NA INFORMATIVNA DNEVA 17. 2. 2023 ob 9.00, 15.00 na informativnidnevi.sgls.si in 18.00 18. 2. 2023 ob 9.00 PROGRAMI GOZDARSKI TEHNIK 4-letni | GOZDAR 3-letni | MIZAR 3-letni ZDRAVSTVENA NEGA 4-letni | BOLNIČAR NEGOVALEC 3-letni SREDNJA GOZDARSKA LESARSKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA POSTOJNA 61 DIJAŠKI DOM www.sgls.si 62 Oglaševalci Parcelacija Ureditev meje Izravnava meje Inženirska geodezija Določitev hišne številke Geodetske storitve Označitev meje v naravi Izdelava geodetskega načrta Zakoličba stavbe in drugih objektov Izdelava elaborata lokacijske izboljšave Izdelava elaborata za spremembo podatkov katastra stavb Pomoč pri prodaji in nakupu nepremičnin (izpeljava celotnega posla) Izdelava elaborata za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb Določitev zemljišča pod stavbo in izdelava elaborata za evidentiranje stavbe Knežak 3, 6253 Knežak +386 (0)31 733 290 / +386 (0)31 344 738 info@merkantil-geo.si www.merkantil-geo.si Oglaševalci 63 KINO KOTIČEK OBIŠČITE KINO PIVKA Kino predstave so na sporedu vsako soboto in nedeljo z risanko ter filmsko uspešnico. Predstave so objavljene na spletni strani Zavoda za turizem Pivka (www.visitpivka.si), zavihek Kino Pivka, na spletni strani Občina Pivka in na FB strani Kino Pivka. Napovednik za januar: 26.1.2023, ob 18:00: Zgodbe Save, pogovorni večer u ustvarjalci filma ter ogled filma 28.1.2023, ob 17:00: Faraon, divjak in princesa ( risanka za otroke starejše od 8 let) 28.1.2023, ob 19:30: Operacija Fortune: Prevara stoletja ( akcijska komedija) Napovednik za februar: 100% Volk sinhronizirano (100%Wolf), ANIMACIJA, sinhronizirano, 1h 36min / 96min, Leto: 2022 Freddy Lupin popolnoma običajen štirinajstletnik ...le da ni več niti navaden niti "fant". Še vedno je star štirinajst let... in je tudi volkodlak. No volkodlak še bo. Zgodba 100%volk v ospredje postavi Freddya, dediča ponosne družine linije volkodlakov. Prepričan, da bo postal najbolj strašen volkodlak vseg časov je Freddy šokiran, ko se na njegov 14ti rojstni dan po njegovem prvem boju spremeni v divjega pudlja. Freddy ima čas do naslednje polne lune, da starešinam tropa dokaže, da ima pravo volčje srce, sicer tvega, da ga bodo za vedno izgnali iz tropa. Premagati mora svojo roza in puhasto zunanjost, da dokaže, da je še vedno 100-odstotni volk. Ant-Man in Osa: Kvantomanija (Ant-Man and the Wasp: Quantumania), AVANTURA, podnapisi, Leto: 2023 Super-junaka Scott Lang in Hope Van Dyne se vračata, da nadaljujeta svoje razburljive dogodivščine kot Ant-Man in Osa. Scott Lang in Hope Van Dyne ter Hopeini starši, Hank Pym (Michael Douglas) in Janet Van Dyne (Michelle Pfeiffer), ter Scottova hči Cassie Lang raziskujejo kvantno kraljestvo, kjer komunicirajo z nenavadnimi bitji in se podajo na pustolovščino, ki presega meje mogočega. Moja poredna vila - sinhronizirano (My Fairy Troublemaker), ANIMIRANA PUSTOLOVŠČIA, sinhronizirano, 1h 25min / 85min, Leto: 2023 Scenarij: Silija Clemens, Pamela Hickey, Dennys McCoy Režija: Caroline Origer Violetta, predrzna vila, se pretihotapi v človeški svet. Po naključju se spoprijatelji z 12-letno Maxie in pogumni junakinji skleneta skrivni dogovor. Toda stvari se obrnejo na glavo in znajdeta se v vznemerljivi tekmi s časom in v pustolovščini, večji od življenja. Foto: Tina Kirn NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI PIVKA JANUAR petek, 27. januar ob 19. uri, Krpanov dom Pivka ODPRTJE KIPARSKE RAZSTAVE AVTORICE YOIRE SERRANO GUTIERREZ Z NASLOVOM PIVKA (organizira: Turistično društvo Pivka) petek, 27. januar ob 19. uri, Gasilski dom Zagorje ZIMSKA PETKOVA PREDAVANJA: ISKANJE NOVEGA VODNEGA VIRA NA OBMOČJU OBČIN POSTOJNA IN PIVKA (organizira: Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje) do petka, 27. januarja, Hiša kulture Pivka OGLED RAZSTAVE: SAŠA BEZJAK: JAZ TI ONA (VEZENINE NA HIŠNEM TEKSTILU) (organizira: Hiša Kulture Pivka) FEBRUAR sreda, 1. februar ob 18. uri, Krpanov dom Pivka POTOPISNO PREDAVANJE ANTARKTIKA predavatelj - popotni fotograf Anton Tomažič (organizira: Kulturno društvo LIPA Pivka) četrtek, 2. februar ob 19. uri, Krpanov dom Pivka PREDAVANJE OB SVETOVNEM DNEVU MOKRIŠČ: ZAKAJ JE POMEMBNO ČIŠČENJE JAM? predavatelj: dr. Mitja Prelovšek (organizira: Krajinski park pivška presihajoča jezera) petek, 3. februar ob 17.30 uri, Krpanov dom Pivka OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU gost prof. Adrijan Pahor - sin pisatelja Borisa Pahorja (organizirata: Občina Pivka in Kulturno društvo LIPA Pivka) petek, 3. februar ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE: MIHA MAJES (SLIKE IN OBJEKTI) Razstava bo na ogled od 3. do 24. februarja 2023. (organizira: Hiša kulture Pivka) sreda, 8. februar od 10. do 18. ure, Hiša kulture Pivka PREŠEREN DAN V HIŠI KULTURE: vodeni ogledi aktualne razstave, družabne in gibalne igre s področja vizualne umetnosti za otroke vseh starosti (organizira: Hiša kulture Pivka) AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI WWW.PIVKA.SI torek, 14. februar, Podjetniški inkubator Perspektiva Zeleni abonma: ZDRAVA SEZONSKA KUHINJA IZ DOMAČIH SESTAVIN Informacije in prijava: info@lu-postojna.si, 05/721 12 87. (organizirata: Ljudska univerza Postojna in Notranjski muzej Postojna) četrtek, 16. februar ob 17. uri (prvo srečanje), Ljudska univerza Postojna ZAČETNI TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA (24-urni) Več informacij obvezne prijave na 05/721 12 80 ali info@lu-postojna.si. (organizira: Ljudska univerza Postojna) sobota, 18. februar ob 10. uri, Hiša kulture Pivka USTVARJANJE OB RAZSTAVI MIHE MAJESA (otroška delavnica) (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 24. februar ob 17. uri, Hiša kulture Pivka USTVARJANJE OB RAZSTAVI MIHE MAJESA (delavnica za odrasle) (organizira: Krajinski park pivška presihajoča jezera) petek, 24. februar ob 19. uri, Krpanov dom Pivka GOST POD LIPO - MARCEL ŠTEFANČIČ s pesniško zbirko VONJ PO ŽIVLJENJU (organizira: KD Lipa Pivka) MAREC sreda, 22. marec 2023, ob 19:00, Krpanov dom v Pivki PREDAVANJE OB MEDNARODNEM DNEVU VODA: POT VODE NA PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZERIH predavatelj: dr. Cyril Mayaud (organizira: Inštitut za raziskovanje krasa) vsako soboto KINO PIVKA Aktualen spored kino predvajanj je objavljen na FB strani Kino Pivka, Radio 94 ter na strani Občine Pivka. vsak delavnik med 8. in 16. uro, Ljudska univerza Postojna SVETOVALNO SREDIŠČE IN SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Brezplačno. Predhodna najava na ana.sabec@zavod-znanje.si, 05/721 12 84. (organizira Ljudska univerza Postojna) vsak torek ob 19. uri, Športna dvorana Skala SALSA Z YOIRO Informacije in prijave: Yoira Serrano Gutierrez, 068 696 637 sobota, 11. februar ob 20. uri, Krpanov dom Pivka VALENTINOV KONCERT: NAJLEPŠE LJUBEZENSKE PESMI (Klapa Škvadra & Bend) (organizira: Občina Pivka) DINA PIVKA torek – petek: 11.00 – 14.00 od 13. do 17. februarja (po dogovoru na 05/721 b12 82, maja.zalar@ lu-postojna.si), Ljudska univerza Postojna VPIS V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (organizira: Ljudska univerza Postojna) PARK VOJAŠKE ZGODOVINE ponedeljek – petek: 11.00 – 14.00 sobota – nedelja: 10.00 – 16.00 sobota, nedelja, prazniki, šolske počitnice: 10.00 – 16.00