Tečaj IV	V GORICI, v petek 25
e
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta l gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi sc prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
blagovoljno pošiljajo opravnisivt v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila «e sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Zlata doba katoliške cerkve v Avstriji.
M-6. — Kaj? Da bi pri nas tako bilo, kakor na Pruskem? Da bi slonela železna roka državne vsemogočnosti škofom, sploh duhovski gosposki na zatilniku ? Ne občuje li škof v Avstriji prosto z rimskim sedežem, ni-li v njegovi oblasti napovedati in samolastno dovoljevati misijone za ljudstvo, sploh vse opravljati, kar spada v duhovsko področje? Je-li treba pri nas beraško trkati za vsako misel na vrata posvetne o-blasti ? Res, le uprava cerkvenega premoženja, to je izjema! Sicer pa opravlja avstrijski duhoven kakor vedno svoja du-hovska opravila, podučuje mladino v zveli-čalni veri, kakor v prejšnjih časih, le — to je svobodna novost — postaja stvar včasih nekoliko grenka zaradi težav, sitnosti in ovir, ki se stavljajo duhovniku pod noge od strani posvetnega učiteljstva. In poduČe-vanje nima vsled tega vselej dobrega, za-željenega vspeha. A do sedaj nismo še zadeli v Avstriji v zid. Da se še živeti in mirno čakati, akoprav vzdiguje triglavni zmaj divjega liberalizma, prostozidarstva in proticerkvenega časopisja svojo pogubonosno glavo.
Tako nekako modruje dunajsko glasilo ustavoversko-katoliške stranke, dobro znani „Volksfreund“ — ljudski wcprijatelj.
Vidi se iz tega, kako se zna možakar urednik kretati v črnem fraku okolo vladne mize prikimovaje z glavo do tal do poedi-nih sedanjih mogotcev ter kazaje svetu tuje farizejstvo, in lastno zatajevanje in zanikanje pravic in popolne svobode, ki pristuje
LISTEK.
PRVAČINA.
[Spisal P. mlinarjev.]
(Dalje.)
Namenjen sem bil uže enkrat preje napisati, naprošen za to od neke osebe, življenje tega moža, vzlasti ker je med Slovenci — dasi-ravno rodom Slovenec — malo ali pa popolnom nepoznan. Spodobno, da dolžnost je slehernemu rodoljubu, da z občinstvom seznani take može, posebno če so slovenskega rodu, ki so se pred drugimi odlikovali v raznih znanstvenih strokah ali umetnostih. Tak mož je bil pokojni Jože Tomin/. Kolikor sem poizvedel te dui o njem, napišem tu prav ob kratkem po ustmenem sporočilu moža, kateri ga je dobro poznal in ž njim občeval,
Jožef Tominz (Tominec) slovi povsod, ko-dar se nahajajo njegova dela, kot najimenitniši slikar ne le svojega, ampak tudi sadanjega časa, pri Slovencih in pri Italijanih. Rojen je bil v Gorici okoli leta 1790, od starišev rodom slo-
katoliški cerkvi. To je krasen analogon evangeljskega farizeja, ki je v tempeljnu molil : „Bog ! zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje ... Se postim dvakrat v tednu; dajem desetino od vsega, kar imam. “ (Luk. 18. 11, 12.) In dejanje farizeja je bilo o-studno pred božjimi očmi. Tudi dan danes se moli : „ Hvala ti o Bog ! Naši viši duhovni pastirji občujejo še vedno z rimskim sedežem. Tudi misijone napravljajo za verne podložne. Avstrijski duhoven ima prosto roko. Ni se mu še bati ni beričev ni bajonetov “. Razloček je le ta, da se vlada ne oblači sama v farizejsko haljo, nego da pošlje svojega patrona, da opravi mesto nje pred oltarjem lažnjivo molitvico. Te besede morajo zbuditi pri vsakem, kedor se ni še popolnoma spojil sè žalostnim izrodkom sedanjega časa, pomilovanje in stud. Kakor bi bilo občevanje z Rimom in misijoni Bog ve kaka dobrota in milost iz vladnih rok ! In da se to še vedno godi, to se smatra za koncesijo ! Vidi se, da se je vgnjezdil razdirajoči liberalizem tudi v katoliških srcih. Nekateri zatajijo lastno prepričanje, lastno vest ; spolnovauje duhovskib, sploh verskih dolžnosti celo obesijo na kol iz bojazni, da bi je drugače misleči ne videli in zasmehovali. Boje se boja z nasprotnikom; iz lenobe in premagljive slabosti lastne volje zapirajo oči, da ne vidijo žalostne resnice. Slepijo se in vtepajo si v glavo to, kar ni, misleči, da ni tako, kakor kriči ta in oni panklerikalni list. In da bi ljube edinosti ne razdrli, se dobrosrčno smehljajo, dobrikajo, prilizujejo, caste roko celo, ki z ostrim srpom pred njimi spodrezuje siste-
venskih. Njegov oča je bil mestni denarničar. Normalne šole je obiskoval v Gorici. Kazal je uže v mladih letih nenavadno veselje in poseben nagib do slikarske umetnosti zatorej je druge predmete le površno in šiloma se učil, kakor se je pozneje večkratov izustil rekoč, da jebilskoro vsaki dan v „Eselsbank“-u t. j. v oslovski klopi. Naučil se je doma in v šoli slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Nagon in veselje do slikarstva, katero je čedalje veče nastajalo, nij mu dalo pokoja, niti obstanka v majhni Gorici, želel si je drugam v veče mesto, kjer bi se bil slikarstva naučil. Izpolnile so se mu želje, ko je bil, mladenič še, poslan v slovečo slikarsko šolo v Benetke. Tu se je šolal nekaj let ter vse svoje duševne in telesne moči na to o-bračal, da bi se bil v priljubljeni mu umetnosti dobro izuril. Ker pa ni tukaj svojega blagega namena dosegel, podal se je niže v italijanski svet, v slavni Rim. Oča njegov in gori omenjeni brat France, obiskala sta ga v Rimu, sta se pa kmalu zopet vrnila na svoj dom, v Gorico. Njegova lienasitljiva ukaželjnost gnala gaje tudi iz Rima v drugo italijansko mesto, v Napulj.
matično pravice katoliške cerkve. Odločnost ki znači moža, je zginila. Slepa bojazen do posvetne oblasti je stopila na njeno mesto. Pač veljajo tukaj besede : „Ker si mlačen,... te bom izpljunil iz svojih ust.“ (Raz. 3. IG.) Da ima liberalizem tudi pri nas tako krepke peroti, da je brezverstvo v takem cvetu, tega je nesrečna mlačnost kriva.
„Skof v Avstriji občuje še lahko z rimsko stolico, napoveduje misijone, opravlja sploh vse, kar spada v njegov delokrog “(!?). Kaj ni čudežni čudež, da se to še vedno pri nas godi, med tem, ko gorijo, kamor se okó ozré, svetovni stebri katolicizma, ko treska z mogočnimi udarci na čestitljeTO glavo rimske cerkve? „Avstrijski duhoven opravlja sploh vse, kar spada v njegov delokrog tako se nam trobi in slovesno pritrjuje. Ali se to ne glasi tako, kakor bi kedo rekel:	„Na! tukaj imaš mošnjo kri-
žakov, pa piši za-me, laži za-me, slepi lahkoverno ljudstvo !“ In na vse zadnje sledi, da se resnici ne bije tako hudo v obraz, ponižni „ confìteorpa tako, da prevaguje hvala in slava presrečnega položaja katoliške cerkve. Govori se o težavah in sitnostih, ki jih mora duhoven prestati od posvetnega učiteljstva. Ne dajo se tajiti te nepriličnosti. Ampak nas je skušnja tudi izučila, da ni učiteljstvo tak vrag. Dalo bi se po ve čem z njim izhajati. In kjer ni mogoče izhajati, je to znamenje, da vpliva kedo drugi na učiteljstvo, da se ščuva in hujska. A to je naj veče hudo, da je sedanja mladina leto za letom vedno bolj in sicer gledé na krajne razmere več ali manj
Tukaj je še le svoje študije izvršil in se tudi oženil. Za nekaj časa potem se je zopet povrnil v Rim in od tod je prišel, pustivši ženo z dvema sinovoma v Rimu, v solučuo Gorico, kamor je prišla pozneje tudi žena sè svojima sinovoma. Ker je imel v Gorici malo dela, od-potil sc je v Trst, kjer je živel sè svojo družino več let.
Dela imel je obilo, ki ga je povsod ne le priporočevalo, nego dalo mu je tudi neumrljivo ime najizvrstnišega slikarja svojega in sedanjega časa. Žena mu je v Trstu umrla. Stareji sin, August po imenu, učil se je tudi očetove Umetnosti, deloma pri njem, deloma v Benetkah. Sedaj živi v Trstu ter slovi daleč na okrog kot izvrsten slikar. Drugi sin Rismoudo živeč V Trstu, je umetnik na glasoviru ; podučuje mladino najimenitniših hiš tržaških ; plačuje se za vsako uro pò 5 ghl. Jožef Tominz, ko je vsled neprestanega delovanja, naposled svoj vid skoro popolnom izgubil, vrnil se je sam v Gorico in od tod v grad svojega brata Franca na Gradišči, kjer je mirno v Gospodu zaspal leta 1807 kakih 77 let star.
popačena FravaWdgojfl, odgoja srca sc zanemarja. In ljlrastvo\amo je prišlo do prepričanja, da je prava odgoja mogoča le, ako mlademu srcu blagodejua roka priliva, ako mu zbuja speče duševne moči v pravo življenje. Zaradi tega tirja ljudstvo, da se odloči mladini več verskega poduka, sicer ne bo prestajati. Pa kedo bode podučeval? Izpraznili so kmalu semenišča. Marsikedo, katerega bi bilo plemenito srce spravilo v vzvišeni duhovski stan, tiči sedaj in zdihuje v vojaški suknji, ali pa klati se vsled tega po širnem svetu okolo brez kruha. In kedo ve, da ne pridemo kedaj do tega, da bode morala vlada pošiljati svoje ljudi „mit dem korporalstabu, da bodo opravljali pri mladini službo spartanskega suženjskega helota ! In dunajsko glasilo poje slavo in hvalo !
(Konec sledi.)
Dopisi«
Iz Gorice, 24. junija. — Izpred porotnih sodnij bi imel še nekaj povedati iu nekaj popraviti. Detomorilka T. F. iz Renč, omožena žena, je bila obsojena na tri leta težke ječe poostrene vsaki mesec z enim postom. Obravnava nam je pouudila žalosten pogled v družinske razmere in vedno bolj pojemajočo moralnost slovenskih deklet in žen, ki so nekdaj slovele zaradi poštenosti in bogaboječosti. Tak sad rodijo grelna znanja. — Tožnik L. iz Černič je odstopil od svoje tožbe proti L. radi nekega članka V »Glasu*, ker se je zadimi pod stop il, da nekako prekliče stvari, o katerih je pisal. Obravnava med dr. Ž. in C., ki je imela priti zdaj pred porotnike, se je odložila, ker sta oba v zadnjem času novih prič zahtevala. Med tem bo se jima morda kri ohladila, da se na lepem zastopita, kar bi bilo močno želeti. — L. iz Kan., ki je izdajal že v tretje ponarejene bankovce, bil je
Slikal je podobe raznovrstnih idej, število podob je ogromno. Pripoveduje se o njih veliko zanimivega. Da drugo zamolčim, naj omenim le-to : Cesar Ferdinand izrekel je bil neki željo, naj bi mu, kedor je spreten v slikarstvu, njegovo podobo predstavil. Vsak, se vé, kedor se je slikarstva učil, potrudil se je po svojih močeh posneti in narisati cesarjev obraz. Jožef Tominz je vse druge umetnike prekosil, njegova podoba je bila sprejeta. Za to moj s tersko delo prejel je od cesarja Ferdinanda poseben dar in zahvalo. Tominz je naslikal veliko podob svetnikov in svetnic, posebno pa Matere B. podobe so mu bile priljubljen predmet. Kolikor je meni znano, nahajajo se njegova dela: pri oo. Kapucinih v Gorici, mati božja —; v Logi blizu Jpavskega trga tudi M. B.; v stolni cerkvi podoba sv. Hilarija ; v Prvačini M. B. iu sv. Nikolaj ; v Dornbergu sv. Nikolaj ; v Kamnjah M. B.; na Gradišči M. B. in veliko drugih podob ; v grajščinski kapelici, kjer je njegov brat stanoval (v Prvačini) podoba, če se ne motim, sv. Janeza; v Ogleju na stranskem altarju sem videl podobo, prav krasno, z njegovim podpisom: Giuseppe Tominz. Se ve, delo nij povsod enake umetnijske vrednosti, delo je večkrat primemo plačilu.
Druge suhote, da zopet o njih govorim, so navadne kmetijske hiše, kakor sploh drugod, v družili občinah.
Kar pa manjka lepote tem, nahajaš po-
obsojen ua 3i/o leta, ne na 21/^, kakor smo zadnjikrat pisali. Da je primeroma, ker je že v tretje radi tega tožen, le malo kazen prejel, ima se zahvaliti svojemu odvetniku dr. Toukli-ju, ki ga je mojstersko zagovarjal, povdarjaje posebno male otročiče, katerih edini rednik je L.
'V našem listu se je že veliko pisalo o potrebi, da se stranki, konservativna in liberalna, združite in mir med seboj naredite. »Soča* je s prvega precej surovo odbaenila. Dopisnik iz Gorice v 23. št. »Soče* ne daja obilo nade, da bi k temu prišli. Vidi se, da njegova stranka ne misli odstopiti od svojih liberalnih načel, katera si je enkrat zapisala na svoj prapor. Da bi njegova stranka »liberalnost* razumela v pravem pomenu besede, potem bi bili koj vkup; ali, žali Bog, liberalizem, kakor ga praktično rabijo, je zgubil svojo veljavo. Vendar pa upanja ne zgubim, ker me nekaj druzega v tem potrjuje.
Na Dunaji, 23. jun. (Še ne rojeno — p a u ž e mrtvo.) Vem, da Vam tukajšni katoliški (?) »Volksfr.* nič kaj ne dopada, vendar hočem o njegovem detetu nekaj malega sporočiti. Njegovemu detetu so nameravali datiime „ Rei c lis-partei*, pa poroda so težko pričakovali in kar je pomenljivo ne tu na Dunaji, ampak v — Ti-rolih.
Stvar je taka. Kardinal Raušer in njegov organ »Volksfr.* sta hotela vstvariti novo stranko katoliško (?), ktera bi ne imela nič opraviti ne z narodnostjo, ne s plemstvom, ne s kako drugo tako utopijo, ampak vse moči naj bi se združile v katoliško-ustavoverski Reichspartei. To je bil namen. Drugo prašanje pa je stvar v življenje vpeljati. Kako ?
Na Tirolskem se pravdajo, ali pojdejo ali ne pojdejo v drž. zboL Tu so si ti reichspar-teilerji mislili : »duobus litigantibus tertius gau-det* hajd v Tirole ! naš Wiesinger naj gre in persona in gotovo bo uskliknil: veni, vidi, vici!
Dan odhoda je pred durmi, Wiesinger ima
dvojeno v mili naravi. Krasen je drevored od glavne ceste gori do vasi. Bogato košata, visoka drevesa podajajo si v zvezo veje ter tihotno med seboj šepetaje, hladijo popotniku znoj, ki tod gredoč strmi nad lepoto in krasoto prirode. Na desnej strani ceste ugledaš prostorno Prvaško pokopališče ; štiri mlade, visoko vzrasle ciprese, dve pri vhodu, dve pred kapelico, ki z glavo kimaje te nemo vabijo, da ž njimi tudi ti pokojnim vaščanom privoščiš miru in lehke zemljice. Na sredi poveličuje lepa kapelica tihoto svetega kraja ; aitar v njej iz samega marmorja izrezan nosi jako lepo podobo našega Izveličarja. Pod njo je prostorna raka v katerej počiva balzamirano truplo moža, katerega neumrljivo ime rosi s hvaležnim spominom in britkostnim so-čuvstvom cela Prvačina globoko v oprsji utisnje-no. Bil je ta mož umrli Gregor Petrovich (Petrovič), svojega časa najslavniši doktor zdravilstva — protomedici^ — v Trstu. Rojen Slovenec, v Sesljanu na spodnjem Krasu. V Trstu bivajoč vkupil je okoli leta 1830 od nekega žl. Grabiz-a posestvo, katero je imel ta v Prvačini t. j. najlepša poslopja pri farni cerkvi, veliko zemljišč in kolonov. Ker mu je lega Prvačine jako dopadala in podnebje mu bilo ugodno, odpovedal se je v Trstu prostovoljno imenitni službi ter se preselil s celo družino v Prvačino. Rad, prav rad bi bil do smrti tukaj ostal, a neprijetne okoliščine so ga prisilile, da se je preselil v Go-
preveč posla, ostane doma, in v svojemu glasilu svetu srmnožljivo pripoveduje, da prav za prav s katoliško »Reichspartei* nič ni. Blamaža usta-voverskih katoličanov !
Svetoletna procesija je bila velikanska. Ne samo, kakor kulturni listi pravijo »kerzehveiber,* ampak možje so se je udeležili v ogromnem številu in pokazali so, da Dunaj je katoliško mesto. Gotovo redka novica je, da je cesar srebei n križec podaril staremu „Johannu*, natakarju, ki je leta in leta svoj posel častno opravljal. Vsi natakarji so ponosni na tega odlikovanega družetn.
Ogledi.
Avstrija. Ni brez pomena, da se bodo mogočni cesarji avstrijski, ruski in pruski zopet snidli. Ruski cesar namreč potice iz toplic v svoje dežele, naš cesar pa ga hoče pozdraviti, ko bo potoval čez avstrijske dežele. 28. t. m. pride ruski car po železnici v Weipert na avstrijski meji, 27. po noči se odpelje naš cesar iz Dunaja tje, pozdravi visokega gosta in ga spremi do Komotau-a, od tod pelje pot cesarja ruske* ga proti Varšavu, našega pa čez Prago v Ischel. Kmalo potem se tudi snideta naš cesar in pruski Vilhelm.
Enako pomenljivo je tudi to, da slavni nadvojvodo Albreht potovaje v toplice, obiskuje najslavnejše osebe. Obiskal je ruskega cara, nemškega cesarja in cesarico. — Na Dunaji je cesar potrdil nove Uha-cijeve kanone. Vsi ustavo versko — pruski listi so silno delali na to, da bi domača avstrijska iznajdba ne obveljala, ampak, da bi Krupp za svoje kanone iz Avstrijec denar vlekel.
Na Moravskem v Brnu so delalci v ogromnem številu začeli strikati. Ker ima to mesto veliko fabrik, je tudi število de-lalcev ogromno. Listi poročajo, da se je to
rico, kjer je živel nekaj let v svojej hiši, v tisti, kjer so sedaj meščanske šole, katero je potem, ko se je, tudi Gorico zapustivši zopet v Trst podal, goriškemu mestu podaril. Živel je še nekaj let v Trstu kot zasebnik, kjer je ludi umrl 1 1860. Truplo njegovo je bilo pripeljano v Prvačino k pogrebu. Zato pa je ta mož Prva-čanjem nepozabljiv. Ljudstvo in kraj sta se mu bila tako prikupila, da je v gmotnem in duševnem obziru velikodušno podpiral tačas revno in ubogo Prvaško ljudstvo. Njegova očetovska skrb za Prvaško občino je bila res velika in vse pohvale vredna, še dandanašnji se vaščanje ponosuo ozirajo na gori omenjeni drevored, katerega je bil rajnki dal nasaditi, pa tudi aitar v kapelici na pokopališču je bil na njegove stroške sezidan. Ubogim je bil velik dobrotnik, bolnim modri brezplačni zdravnik, svojim kolonom ne oderuh, nego dobri prizanesljivi gospodar.
Nij čudo torej, da sc Prvaško ljudstvo tP mrlega z britkostnim spominom še vedno spominja in se ga še bode. Globoko hvaležnost do njega pokazalo je posebno, ko je bil pripeljan iz Trsta, ne živ, ampak mrtev v velikanskem vozu, ki je bil zunaj črnopobarvan, znotraj pak s črnini damaskom oblečen, takrat namreč, ko se je četvero vrancev, ki so voz polagoma peljali, ustavilo tam, kjer se cesta osukne v vas.
(Dalje.)
zgodilo po denarji, kterega so delalci iz drugih dežel dobili posebno iz Angleškega. 44 posestnikov fabrik in 10.000 delalcev, to sta dva faktorja, ktera si stojita nasproti, delalci imajo neki za 6 tednov denarja, fabrikanti pa nočejo z delalci „in corpore u pakt irati, ampak vsak fabrikant sè svojimi. Vsemu počenjanju je vzrok liberalna narodna ekonomija - slepa rij a.
Na Ogrskem dela veliko šuma pregledovanje in ponovljcnje čolne in kupčijske zveze z Avstrijo. To je sad dualizma, da eni in isti podložni avstrijskega cesarja, ki je ob enem tudi kralj Ogrski, ako prekoračijo sè svojim blagom mejo, morajo col-nina plačevati! Volitve se sicer še ne vršijo, pa priprave se delajo ogromne, tudi tepeža ne manjka pri takih shodih. Znamenito je, da v osrčji Ogrske v Budapesti kandidira bar. Lipthay, baron Scnnyeyeve stranke. Govor pred volilci — bilo jih je kakih 400 — napravil je dober utis. Tudi po drugih krajih se kažejo kandidati konservativne stranke, pravi možaki. Ministri imajo pogostokrat seje in posvetovanja in v kratkem pridejo zopet na Dunaj k skupnemu posvetovanju. Grof Andrassy je z Bi-smarkom, od kterega je že marsiktero pohvalo prejel, svojo zunanjo politiko tako zavozil, da se vtegne vresničiti, kar politi-karji trdijo, da se namreč nad glavama Bismark — Andrassy-a suuje nova politika, ki bo miroljubna in Avstriji v — prid.
Zunanje države. Sv. Oče so s 16. junijem stopili v 30. leto vladanja katoliške cerkve. Sprejemali so ta dan voščila zastopnikov raznih vlad. Bog ohrani še dolgo slavnega poglavarja kat. cerkve. — V Rimu zdaj obravnava zbornica postavo za varnost. Komaj je ministerstvo zmagalo s 17 glasovi, da se načrt sprejme kot podlaga obravnave. Znamenito za zagovornike cerkvenega ropanja na Laškem je gotovo to, da so mesto preračunenih 1800 milijonov samo 489 mil. za prodano cerkveno premoženje dobili in vrh tega še globoko zabredli v denarne zadrege. — Amerika noče več sprejemati in varovati potepuhov in tatov, ki so iz raznih dežel tje bežaje zavetja iskali. Amerikanski poslanec na Du-naji je ministru zunanjih zadev sporočil, da je dotična postava že v veljavi. — Na Španjskem so zasledili zaroto proti Alfon-su. Nameravali so narediti konservativno republiko. Veliko vojakov je v tej zaroti. Alfonsovr dnevi bodo kmalo šteti, in to toliko bolj gotovo, ker Kartisti vedno napredujejo in zmagujejo. Vladni listi sicer vedno poročajo o „zmagali", naposled pa pride iz „zmage", da so se v redu na drug kraj pomaknili to je zbežali. Ravno zdaj tako navskrižna poročila pošilja med svet zmagovalna vlada, da se že naprej vidi, da lažejo,
Na Grškem tudi hudo vre. Kralj hoče odstopiti in se domov povrniti. Nektera sporočila trdijo, da kralj ostane, druga pa, da ga bo ruska barka skoraj v Trstu na suho postavila._______
Narodno gospodarstvo.
Banka Slovenija. Kako da si je pomagala po hudi nevihti, in kako da je sklenila


drugi poti knjižico želel, ali je ne prejel [naj se pismeno do našega uredništva' obrne.
m
• • '..■'■i 'V
m
■ 33
(ina deželna učiteljska Iconfer^cija) _______%
Goriško bode 12. oktobra t. 1. O tej priložnosti %
bode tudi razstava učnih pripomočkov, šolskih priprav, šolskega pohišja. in vsih drugih šolo zadevajočih reči.
I	} ■ . )	'	f‘7;| i? ^	■ 'J?
(C. kr. kmetijska družba) razpošilja sledeče vabilo: „P. T. Gospod! Vsled današnjega sklepa odbora c. kr. kmetijske družbe si jemljem čast pozvati gg. ude k občnemu zboru, ki se bo držal 8. julija t. 1. ob 10. ari zajutra v družbinem uradu, kjer se bodo obravnavale točke po sledečem
dnevnem redu.
1.	Sporočilo o družbeni delavnosti in o njenem
stanji.
2.	Pregled računa za 1. 1874.
3.	Račun o državni podpori za 1. 1874.
4.	Volitev podpredsednika.
5.	Sporočilo postavnega odseka o premenili §.
43 družbenih pravil.
6.	Odhorovo sporočilo o predlogu gradiščanske
podružnice gledé podelitve kake odlike.
V Gorici 31. maja 1875.
Podpredsednik V il j. žl. Rit ter.
(Imenovanje.) — Presvetli cesar so i naj-višim sklepom dne 10. t. m. imenovali visoko častita gospoda monsig. Janeza Kumar, mestnega fajmostra in dr. Alojzija Zoru, vodjo
mm i
,-r m
‘ .45
iM
in profesorja v semenišči za častna kanonika metropolitanske cerkve v Gorici.
Ì . i
(Kmetijska predavanja.) — Prihodnjo nedeljo 27. t. m. bo gosp. Fr. Kuralt govoril o vinskih boleznih in kar v to področje spada v Kanalu popoldne po krščanskem nauku in v torek 29. zjutraj ob 7. uri v Cirknem o živinoreji. Ker so ljudje v Sežani, Komnu iu kakor se nam iz Kviškega poroča, tudi tu posebno ukaželjnost pokazali, se smemo po pravici nadjati, da se bo tudi v Kanalu veliko vinorej-cev zbralo, da bodo slišali, kako naj ravnajo, da bo izvrstno vince, ki tam raste, še boljše ime pridobilo. Ravno tako tudi Cirkničani ne bodo zaostali, ker vemo, da hrepenijo pp napredku. Tedaj naj bo vdeležitev izvanreduo mnogobrojna! Ravno tako bo tudi g. dr. A. Mona imel svoje predavanje v Monfalkonu, dr. Konig v Gradiški in asistent Velikonja v Kampolougo.
(Ogenj) — V sredo dopoludne nastal je ogenj pri posestvu llosenthal v hlevu. Ne ve se, kako je požar nastal in le pridnemu delovanju požarne straže gre hvala, da se ogenj ni razširil. Škoda ziuša kakih 2000 gl.
gospodarstvo svojega nar grenkejšega leta (enakega ji je skoraj nemogoče), znano nam je iz sporočila njenega zadnjega občnega zbora dne 31. maja t. 1.
Gospod podpredsednik je storil daljni, banki jako koristni korak, kar namreč zadeva njenega opravilnega sveta. To pomore banki veliko v kredit, kojega za vspešno podvzetje največ potrebuje.
Kaj poreko sedaj vsi nasprotniki! Dospeli smo sedaj do tega, da zamore vsak rodoljub brez posebnih žrtev pomagati, kajti sedaj gre za to, da si pridobi banka tudi delavnih in poštenih moči za akvizacije, in napredek ji je potem več kot gotov.
Pridobiti ji pravih zastopnikov, stopijo naj narodnjaki v kolo in sicer ne le na Goriškem, ampak tudi na Notranjskem, Gorenjskem, Dolenjskem itd. in naj bi nasvetovali zaposamesne kraje kot zastopnike delalue može, koji uživajo pri ljudstvu zaupanje. Ravnateljstvo banke organiziralo bi potem na ti podlagi celo zastopništvo po slovenskih deželah. Tako postavljene zastopnike nadzoroval bi potem že tudi narod sam.
Rodoljubji! bodimo složni, začnimo o fi zadevi brez ovir in skrbimo za svoje in ne — za ptuje.
Pošiljajmo nemudoma dotične nasvete uredništvu tega lista, koje bode gotovo radovoljno sprejemalo, iu na njih podlagi sestavili bodo tu-kajšni rodoljubi načrt, kojega bodo poslali ravnateljstvu banke.
Nadejamo se, da mi goriški rodoljubi ne ostanemo sami, ampak da uas bodo posnemali tudi Notranjci itd. in pošiljali svoje nasvete o-menjenemu ravnateljstvu.
Na ta način pridobimo banki gotovo ma-tadore za akvizacije in potem ji je uapredek več kot ugotovljen.
Domače stvari.
(F seji mestnega starešinstva) 19. t. m. je interpolimi nazočen dvorni svetovalec gospod baron Rechbach g. župana vsled ukaza c. kr. namestništva, kako stoji stvar z novim stanovanjem čč. gg. vikarjev stolne cerkve, ki se ima, kakor se dolgo uže obetuje, sezidati. Vlada je neki uže dovolila svoj znesek. Na prašanje g. barona, je-li tudi starešinstvo od svoje strani kaj storilo v ta namen, odgovarja župan, da je stvar zopet izročil dotičnim odsekom in da se je postavni odsek ugodno izrazil ter da bode si prizadeval, da se tudi ostala odseka ugodno izjavita.
(Pomilošcenje) Presvetli cesar je velikodušno odpustil ostanek kazni z najvišim sklepom dne 10. jun. sledečim v Gradiški zaprtim: Petru, Antonu iu Jožefu B., Jožefu in Antonu S., Mi-hatu S., Jakobu in Francetu L., Leopoldu C. iu Jožefu S. vsim iz duhovnije Fara.
(Dnhovske spremembe) C. g. Jožef S k o-č i r gre iz Čcpovana za vikarja v Lom. — C. g. Janez Filipič iz Doberdoba za vikarja v Ce-povan. — C. g. Anton Keber za vikarja v Mav-hinje. V mašnike so bili posvečeni 20. t. m. Četrtoletniki tržaške škofije : gg. Ant. Fabris, Ant. Kalac, Ant. Kjuder, Janez Škabar in Jožef Škerli
(Duhovnom na znanje) Te dni se razpošilja življenjepis Hrastov s podobo. Da stroški preveč ne narastejo, naj prejemniki blagovolč p. n. g. dekanom poštnino povrniti. Kdor bi po
Razne vesti.
— Blagosiovljcnje zastave mestne straie t? Novem mestu se bo te dni vršilo .v sledečem redu : 25. jun. slovesna razsvitljava po mestu. Velika godba mestne straže. 26. ob 5 uri budnica, pozdrav došlih mestnih straž iz Krškega ili Kostanjevice. Ob 9. uri vojna maša, ob 10. uri slovesno bi ago sl o vij e n j e zastave. Ob 1. uri popoldne obed, ob 4. uri veselica pod milim nebom. — K tej zastavi je poklonila presvetla cesarica krasna trakova cesar pa zastavo. Posebno častno za NovomešČane je tudi to, da je cesarica prevzela botrinstvo zastave, ker pa sama ne pride k slovesnosti, jo bo nadomestovala glavarjeva gospa. Škoda da se svečanost ne bo vr-
a kot narodna veselica, Se nedolžno igro «Turki
Ml« «I
pri Siseku- je prepovedana.
— Pešpolk št. 17. z imenom Kuhn
K ; ' ■'
'«trte
ig; "
E -


f
.Kranjci- — bo obhajal to leto svojo 2001etnico, ker je bil ustanovljen 1. 1675. Imel je razne lastnike, bil je v raznih bojih — tudi pri Ku-stoci —, pa vselej so se vojščaki sponesl kot pravi hrabri .kranjski fantje-.
'V*\ ' ‘ *- ' »	J! 'i i ' , . t • v “ . \	,
— Koliko denarja sne loterija, koliko pa da ljudem dobička kažejo naslednje številke : Leta 1869 je bilo po vsi Avstriji 73 milijonov in 571.110 loterijskih stav, število dobitkov pa 1 milijon in 96.179.
Leta 1870 je bilo 74 milijonov in 12.6000 stav, dobitkov pa 1 milijon in 65.944.
Leta 1871 je bilo 80 milijonov in 695.350 stav, dobitkov 1 milijon in 208.532.
V teh 3 letih je bilo tedaj stav 238 milijonov in 279.160* v mali loteriji, dobitkov pa le 3 milijone in 370.652, po tem takem izmed 100 ljudi zadene jih le 21, vseh drugih 79 se pa pod brado obriše.
Država je po stavah v malo loterijo 1.1871 prejela čez 15 milijonov gld., za dobitke pa je izplačala le nekaj čez 8 milijonov, tedaj je državi ostala skoro polovica čistega dobička, in od kod jo ta denar?— večidel od revnih ljudi. Ali ni to davek in prav krivičen davek? Resnico je govoril cesar Napoleon, ko je loterijski davek imenoval .davek bedakov-.
— „Krahu pri južni železnici. Ta železnica je bila do sedaj skoro na naj boljšem glasu. Kako je toraj tako daleč zabredla, da ima zdaj 1.128 miljonov frankov dolga, — da akcije zdaj le branjevcem na funte prodajajo, akoravno so v začetku veljale à 200 gold., — da ima družba Avstriji še plačati 101 miljon frankov dolga, — da se je prvi akcijski kapital 150 miljonov goldinarjev skrčil na 75 milj.? To vse ima železnica zahvaliti velikemu miljonarju R o t š i 1 d u, ki je pri južni železnici zaslužil umazanih 80 miljonov frankov. In kako je to prišlo? Rotšildi so imeli večino delnic ali akcij, akcije so obetale veliko obresti, delničarji so obresti zahtevali, kasa denarja ni imela, toraj — vzemimo na posodo zopet pri — Rotšildu. Ta je denar rad dal, vedel je čemu. Rotšildi so skrbeli, da so imele delnice precej visoko veljavo, akcije visoke vrednosti se pa lahko oddajo in tako so Rotšildi oddali akcije po visoki ceni, spravili nekoliko miljonov v judovski žep in bogatin je zopet bolj obogatel, revež bolj ubožal. Tudi to je sad narodne ekonomije-sleparije v Avstriji, kteri oče je bil minister Bruck;
— Deželni odbor kranjski je kupil posestvo Grm (Smola-tovo pri Novem mestu) za 704)00 gld. in tako je kmetijska šola na Dolenjskem gotova.
Sortni kurzi na Dunaji 25. junija.
Enotni drž dolg v papirju .	70	20
„	»,	„ v srebru . .	73	10
Drz posojilo leta 1860 . . .	112	—
Akcije narodne banke . . .	961	—
Kreditne akcije		219	75
London 		111	45
Napoleon d’ oro		8	88
Cekini 		54	50
Adžijo srebra		101	85
jjm** MOLITVE
za aveto leto 1875 s kratkim podukom
je naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi ti* skarnici na svetlo in velja:
1 iztis	.	.	,4 solde
10 iztisuv	.	.	.30	soldov
50	„	.	1	gl.	25
100 *	.	.	2	,,	—
n
rt
Četrti natis.
oriška Čitalnica potrebuje restavratorja in čuvaja.
Kdor želi oboje sprejeti, naj se pri podpisanem odboru ustmeno ali pismeno do konca julija oglasi kateri mu bode daljne, jako ugodne pogoje naznanil.
V Gorici', dne 21 junija 1875
Oitalnični odbor.
Oznanilo.
m
Podpisani si jemlje čast slavnemu občinstvu naznaniti, da prejema in izvršuje vsakovrstna naročila na mere iz lesa po metričnem sistemu narejene za tekočine iz zrno.
Mere se izdelujejo natančno po predpisani postavi tako, da je dotična gosposka lahko potrdi.
V Gorici dne 22. junija 1875,
i
Jakob Juch,
Za mesnicami h. št. 419.
PRODAIA pravega domačega vina.
Belo od 10 do 12 gold. vednre. Črno » 14 n lb «	„
Dobiva se v drogeriji
Seppenliofer -jevi na
Travniku
Duhovnom na znanje.
Vsi obrazci za krstne, poročilne in knjige za mrtve, krstni, poročni, in listi za oklice, za cerkvene račune, spovedni in obhajilni listki in vse kar sem spada, dobiva se v latinskem, slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku po POSEBNO ZNIŽANI CENI v uradniji knezo-nadškofijskega ordinarijata v Gorici.
»
Podpisani daja na znanje, da mu je došel
H pravi sirup Pagliano
■	iz Firence.
Karol Mailing
Placuta št. 5. II. nadst.
v Gorici.
SISTEMU !
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je delalnica in zaloga novih tehtnic (vag) po metričnem sistemu prenesena iz prodajalnice gospoda L. Clementin-a v njegovo lastno prodajalnico „Z& mesnicami, “ št. 408. On tudi sprejema vsakter prenarejanje sedanjih tehnic v tehtnice
po metričnem sistemu.
Jožef Gyra.
Za mesnica m i li. š t. 408.
Lastnik, izdavateij in odgovorni urednik : KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING v Gorici.