Leto XLIV - št. 61 - CENA 17 din Kranj, torek, 6. avgusta 1991 ♦ MERKUR V prodajalni INSTALATER na Gregorčičevi 8 v Kranju smo razširili ponudbo OPREME ZA KOPALNICE IN SANITARNE KERAMIKE str. 3 str. 15 Tretji dan vojne so nam verjeli Glasov jesenski izlet Evropejci odšli iz Beograda razočarani Srbija blokirala premirje Tridnevna misija zunanjih ministrov Evrope v Jugoslaviji se je končala klavrno. Podpis dogovora o premirju je blokiral predsednik Srbije Slobodan Milošević. Kaj lahko se zgodi, da bo Evropa dvignila roke od Jugoslavije. Se je Evropa dokončno prepričala o pravilnosti slovenske trditve, da v Jugoslaviji ni politične volje za mirno rešitev krize? Ljubljana, 4. avgusta - Dokumenta o premirju na Hrvaškem v nedeljo v Beogradu niso podpisi. Namera trojke zunanjih ministrov, nizozemskega Van Den groeka, luxemburškega Jacquesa jj?°sa in portugalskega Deusa Pinheire, da bi listino podpisali 2vezni premier in notranji ter obrambni minister, predsednik zyeznega predsedstva in predsed-n'ki oziroma predsedniki predsedstev republik, je padla v vodo. ^iloševića ni bilo in Evropejci so praznih rok, vidno razočarani, otišli \/_ \i Beograda. Dovolj povedo besede Van Den Broeka, da je Jugoslavija še preveč zazrta v Preteklost in premalo v prihodnost in da vsak sedaj lahko ve, *do nasprotuje premirju, zato konkretnega imena ni treba Povedati. Je dala Evropska skup-n°st roke proč od Jugoslavije za jjdaj še ni mogoče dokončno sodili- Upajmo, da se bo uresničil op-r****em dr. Janeza Drnovška, ki ■/e v nedeljo po polomu podpisa '*razil pričakovanje, da bo Evropska skupnost nadaljevala s Svojimi prizadevanji. Tudi zahteve nekaterih zahodnih držav, Predvsem Nemčije, da morajo v Jugoslavijo okrepljene ekipe opazovalcev, pa tudi mirovne sile, je Je aktualna. Dokument, ki ga je predlagala J', podpis ministrska trojka, je v jHstvu kompromis, ki vsakemu °d vpletenih (Hrvaška. Srbija, ugoslovanska armada) ponuja sodelovanje in vpliv na vzposta-v,tev in vzdrževanje miru. Vse s°vražnosti na Hrvaškem bi bilo !reba takoj ustaviti, razorožiti vojake formacije od četnikov do ■"ezerve hrvaške policije, obliko-Vati skupne patrulje za nadzor Premirja, sestavljene iz pripadnikov armade, hrvaške milice in Opozorilo britanskega polkovnika Britanski polkovnik Edvvard Oman, do leta 1990 vojaški ataše v Beogradu, v pismu časopisu Independent pravi, naj Evropa takoj pošlje v Jugoslavijo izkušene vojaške in diplomatske opazovalce ter vojake, oborožene s protitankovskim in protiletalskim orožjem, helikopterji in močnimi zvezami. Polkovnik ocenjuje, da se armada na novo organizira, da je odstranila nasprotnike enotne Jugoslavije in se pripravlja na nove ofenzive. Uspehi srbskih teroristov ob pomoči armade dajejo pogum in dvigajo moralo. Adžič in Bajič naj bi napadla Zagreb in Bosno in Hercegovino, nato pa bi krenila tudi na Slovenijo. Če Evropa ne bo vojaško posredovala, se bo to zgodilo. predstavnikov Srbov na Hrvaškem, v patruljah pa naj bi sodelovali tudi evropski opazovalci, če bi jim bila zagotovljena varnost. Dogovor naj bi začeli uresničevati najkasneje 15. avgusta. Večina je s predlogom soglašala, Srbija pa ne, prepričana, da mednarodni nadzor ni potreben, saj je zadostna komisija predsedstva pod vodstvom Branka Koštica, sploh pa naj bi bil nadzor za Sr bijo vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. Kostić je sploh problem zase, saj je, tudi po sodbi Slovenije, enostranski, prosrbski v pogledih na krizo na Hrvaškem, zato ga tudi Hrvaška ne priznava. Srbski bojkot podpisa premirja tudi nesporno kaže, da se ta republika boji Evrope in njenega nadzora, saj bi marsikatera njena resnica padla v vodo, predvsem, in to je očitno, pa ima zavrnitev podpisa drugo ozadje: zavzeti čim več hrvaškega ozemlja, kar ji doslej uspeva, potem pa pristati na premirje. To sta v izjavah po beograjskem polomu potrdila tudi dr. Drnovšek in Kučan. Hrvaška je še naprej v težkem položaju. Agresija se nadaljuje, Tudjmanu s kritikami ne prizanašajo, mednarodni nadzor za Hrvaško ni bil sprejet in hrvaški voditelj je napovedal samostojno diplomatsko akcijo, da Evropa ne bo dvignila rok od Hrvaške, obenem pa ta republika krepila obrambne sile. Beograjski polom je za Hrvaško veliko razočaranje. Predvsem nas zanima, kaj bo s Slovenijo. Ministri so pohvalili naše vzorno uresničevanje Brionske deklaracije in nam dali priznanje. Morda so gospodje iz Evrope zdaj končno spoznali, da je treba Slovenijo izdvojiti iz ostalega dela Jugoslavije in da naše ne-strinjanje z Jugoslavijo ni bila kaprica, je dejal dr. Drnovšek. Slovenija je z zadnjim obiskom veliko pridobila. Pokazala je, da sprejema evropske norme dogovarjanja. S težkim srcem smo podpisali Brionsko deklaracijo, vendar smo verjeli v evropske vrednote demokracije in ta nam je sedaj dala priznanje, je dodal Kučan. Če je bil za mnoge v Jugoslaviji zadnji ministrski obisk razočaranje in korak nazaj v reševanju krize, potem je Slovenija nesporno pridobila. Koliko, pa bodo pokazale poteze Evrope, tako na političnem kot gospodarskem področju. Če že nagrade ne bo, naj bo vsaj čim manj ovir pri našem osamosvajanju. • J. Koš-njek Bled - S svečano otvoritvijo na Blejskem gradu se je v nedeljo zvečer začel mednarodni festival Idriart, ki tako ob svoji desetletnici prihaja že sedmič na Bled. Glasbene prireditve in strokovna predavanja bo tudi letos spremljalo nekaj sto udeležencev tudi iz drugih evropskih držav. V Slovenijo so s prišli s prepričanjem, kot je v uvodnem pozdravu omenil akademik Ciril Zlobec, član predsedstva republike Slovenije, da je v povojnem dogajanju pri nas kulturnemu utripu spet treba nameniti vso pozornost. Ob prisotnosti ministra za šolstvo in izobraževanje dr. Petra Venclja je zbrane, ki so prisluhnili tudi koncertu Trobilnega kvarteta Gallus, pozdravil tudi radovljiški župan ing. Čeme. Do konca tedna se bo najprej prve tri dni na Bledu zvrstil program koncertov in predavanj s četrtkovim popotovanjem v Bohinj; dodatno pa je Miha Pogačnik, predsednik Idriarta, obljubil tudi petkovo že poprej načrtovano kulturno popotovanje v Škofjeloško hribovje tja do Križne gore in Crngroba. - L. M. - Foto: Gorazd Šinik Burja Ko je pred nedavnim že kar sloviti nekdanji svetovalec dr. Tuđmana dr. Slaven Letica potegnil vzporednico med vojno v Zalivu ("Puščavski vihar") in dogodki v Sloveniji, je označil slovensko vojno kot "Podalpski vetrič", ki še zdaleč ni segel v v.v* doline. Ne glede na to, koliko je taka prispodoba upravičena, pa po naših dolinah in ravnicah vedno bolj vstaja burja gospodarske vojne, ki bo - za današnje družbene spremembe smo že velikokrat slišali, da pomenijo preoblačenje - marsikoga s svojim hladom resno ogrozila. V razmerah, ko se odnosi s preostankom Jugoslavije sesuvajo po najbolj črni varianti, začinjeni, kot radi rečemo, z orientalsko - bizantinskim ropanjem in plenjenjem ter gaženjem najosnovnejših poslovnih načel, se je Slovenija znašla v vakuumu mednarodno dogovorjenega nepriznavanja in s tem resno ogroženimi osnovnimi funkcijami, ki omogočajo gospodarsko preživetje. Posledice, ki utegnejo iz tega nastati, so po prvih ocenah zastrašujoče: potrojitev števila brezposelnih, vrnitev hiperinf-lacije, mednarodni bankrot in s tem popolna blokada itd.. Na zadnjem zasedanju kranjske občinske skupščine smo bili ob analizi zaposlovanja priče zanimivi razpravi: odborniki iz vrst obrtnikov in podjetnikov so opozarjali, da so nadomestila OD, ki jih prejemajo brezposelni v tej meri destimulativna, da brezposelni niso pripravljeni sprejeti njim ustreznega dela (ker bi s tem izgubili pravico do nadomestil, so pripravljeni delati le na način neformalne zaposlitve -denar na roko") in da narod, katerega prebi- valci niso pripravljeni poprijeti za vsako delo, ni državotvoren. Prepričevanje, da je od skupnega števila brezposelnih le dobra tretjina ali celo le četrtina upravičena do nadomestil (pa še ti le časovno omejeno!), ni dosti zaleglo, kakor tudi ne prošnja po obvestilu o odklonitvi dela, kar pomeni izgubo pravice do nadomestila (tako "prijavljanje" je po mnenju obrtnikov nečastno in povrhu še nevarno). Ni seveda težko ugotoviti, da so predlogi in zahteve delodajalcev usmerjene v pritisk za znižanje cene delovne sile, ki jo je nenazadnje z zahtevo po "zamrznitvi" kolektivnih pogodb oz. določil o izhodiščni vrednosti dela potrdila tudi slovenska vlada, pač pa tudi k odpravi minimalne zaposlitvene gotovosti in varnosti (v to smer je tudi znana zahteva po odpravi določila o 6-mesečnem od-pustitvenem roku). Koliko varstva delavcev na eni strani in liberalizma na trgu delovne sile na drugi, si lahko privoščimo v razmerah, ko stečaji postajajo povsem običajni način kadrovskega čiščenja, ki ga veljavna zakonodaja ovira, je odločitev politike, modrosti ravnotežja in umetnosti možnega. Skupna ugotovitev na zasedanju kranjske skupščine je bila, da je sistemska napaka, če je občasno in honorarno zaposlovanje cenejše od rednega, saj bo v takih razmerah redno zaposlenih vse manj. Ugotovitev, da bo razmere normalizirala lastninska reforma, zlasti ob dejstvu, na kakšen način se tega lotevamo, je lahko zgolj le načelna. Tisto, kar nam sedaj najbolj manjka, je čas: od prehlada do pljučnice (v burji) ni daleč! • §. Zar- Radovljica, 4. avgusta - V počastitev praznika občine Radovljica in krajevnega praznika Lesce so člani šahovskega društva Murka Lesce tudi letos pripravili tradicionalni mednarodni šahovski turnir. Turnir je bil osemnajsti po vrsti, na njem pa je sodelovalo štirideset ekip. Med njimi je bilo šestnajst ekip z Gorenjskega in tri iz Avstrije. V prvi skupini so bili najboljši šahisti Šahovske misli iz Vrhnike, druga je bila ekipa Fronta iz Ljubljane, tretja pa Murka iz Lesc. V drugi skupini so zmagovalci turnirja šahisti Mis igre iz Ljubljane, druga je ekipa Tomo Zupan II iz Kranja, tretja pa ekipa Komende. V tretji skupini so zmagali šahisti Bistrice pred ekipo Zois iz Radovljice in Jesenice II. V. Stanovnik, foto: G. Šinik Srečanje v Bilčovsu na Koroškem Kučan s Fischerjem Bilčovs na Koroškem, 5. avgusta - Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan se je danes srečal v Bilčovsu na Koroškem s predsednikom avstrijskega parlamenta Hain-zem Fischerjem. Srečanje je bilo v gostišču Janka Ogri-sa. Fischer je na delovnem obisku na Koroškem. • J. K. 6. pohod borcev na Triglav vseeno uspel Okrog 200 nekdanjih borcev in mladine se je v petek, 2. avgusta, odpravilo že na šesti tradicionalni pohod na Triglav. Zaradi močnega vetra na sam vrh naslednji dan niso prišli, vendar svoje poslanstvo so opravili. V soboto popoldne je pohodnike pri Šport hotelu na Pokljuki pričakala množica Gorenjcev, posebej Radovljičanov, ki so ob tej priložnosti praznovali tudi svoj občinski praznik. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl, v kulturnem programu pa so nastopili Partizanski pevski zbor, godba na pihala ljubljanske milice, oktet LIP Bled, slovenski igralec Danilo Turk - Joco, sodelovala je folklorna skupina iz Ribnega, slavnostni in veseli del pa je povezoval Vinko Šimek. Več o tem preberite na 3. in 16. strani. • D. Dolenc Slovesno pod Storžičem - Ob tržiškem občinskem prazniku je bila v nedeljo, 4. avgusta, manjša slovesnost pri spomeniku padlim borcem pri Domu pod Storžičem, kjer so padli prvi tržiški borci. O dogodkih izpred petdeset let in o pomenu našega narodnoosvobodilnega boja je zbranim spregovoril Ivko Bergant, podpredsednik PD Tržič, v kulturnem programu pa so prisrčno in sproščeno nastopili podljubeljski otroci pod vodstvom Maje in Karla Ahačič. • D. D. - Foto: A. Gorišek ZANESLJIVOST, TRADICIJA, ZABAVA 41. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 9. -18. 8. 91 • Široka potrošnja • kmetijska mehanizacija • VSE ZA DOM • AVTOMOBILI VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od I9. do 24. ure - PROST VSTOP GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODK Torek, 6. avgusta -DE • t ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Pogled od zgoraj Pravijo, da je letos v gorah več ljudi kot prejšnja leta ob tem času. Pa ne le zato, ker so v senci vojnih razmer gorske poti varnejše od onih, ki vodijo k morju in v kraje na jugovzhodu: po svoje učinkuje tudi dejstvo, da nas v gorah ne doseže obleganje z mediji - z orožjem, s katerim je bila dobljena nedavna vojna v Sloveniji. Človeku prav dobro dene, če se za nekaj dni izmakne njihovemu primežu. A glej: vsakogar, ki se prikaže iz nižav civilizacije, najprej povpraša, kaj je novega tam doli; ali se še tepejo, koliko je mrtvih in kako kaže... Mediji so tisti, ki so nas v vojnih dneh držali pokonci in nas v tej drži tako zasvojili, da brez njihove opore ne najdemo več pravega ravnotežja. Nekaj podobnega se je prejšnji teden godilo tudi piscu teh vrstic, ko se je z večjo skupino slovenskih planincev mudil v Tatrah na Češkem - pardon! - na Slovaškem; reči "v Tatrah na Češkem" je tako, kot bi rekli "v Julijcih na Hrvaškem". A to ni glavno. Za nas je poglavitno dejstvo, da tudi tam zgoraj, v oddaljenih tujih gorah, spoznaš, da smo Slovenci povzdignjeni v medijski narod. Planinec, ki ti na vrhu Rysov (Rysy, 2499 m), ki so tudi najvišji vrh Poljske, ponuja vžigalnik za cigareto, ti potem, ko zve, odkod si, izkaže pozornost še z vzklikom: "Ah, Slovinci, Bavčar, Janša..." Poklicni gorski reševalec in vodnik, ki nas je vodil na Ger-lach (Gerlachovsky štit, 2655 m), najvišji vrh Visokih Tater in ČSFR, pa nam je povedal, da smo Slovenci na njem že leta pogosti in cenjeni gosti. Srbov tja gor ni; ostajajo v dolini, kjer razgrajajo po dnevnih in nočnih lokalih, za seboj pa puščajo pravo razdejanje in nam vsem dobro znane grafite. Vodnik pravi, da ne verjame, da so res slovanskega rodu in da se v Turčiji, kjer ima prijatelje, h katerim hodi na dopust, ljudje vedejo bolj omikano. Pomiluje Hrvate, ki so obsojeni na to, da ostanejo Srbom sosedi. Nakar ga vprašam, ali niso odnosi med Čehi in Slovaki podobni tistim med Srbi in Hrvati. To pa ne, odgovori. Med njimi so sicer razlike in nasprotja, ni pa sovraštva! Na Slovaškem, kjer so ta čas na oblasti krščanski demokrati (SLS - Slovaška ljudska stranka) so sicer težnje, da bi se povsem ločili od Čehov, realno možnost za rešitev tega problema pa vidi (kot slovaški laični demokrat) v preobrazbi češkoslovaške federacije (ČSFR) v konfederacijo, ki bi jo sestavljale zgodovinske regije Češka, Moravska, Slovaška in Slezija. Ob tem omeni še Rusine (v Avstro-Ogrski so jim rekli Ruteni, njihovi deželi pa Rutenija), ljudstvo, kije stoletja živelo stisnjeno med Ukrajinci, Poljaki in Slovaki in ni uspelo izoblikovati svoje nacionalnosti. Pogovor (govori vsak v svojem jeziku) se seveda izteče v klasičen srednjeevropski sklep: Poljaki, Čehi in Slovaki ne eni ter Slovenci in Hrvati na drugi strani klina, ki so ga mednje nekoč zabili Madžari, si niso sorodni le po krvi in jeziku, temveč predvsem po kulturi, Rusi in Srbi pa sodijo v čisto drug kulturni svet. Stoletna izkušnja zahodnih Slovanov z Rusi in po sedmih desetletjih že drugič razpadli jugoslovanski zakon sta zadosten dokaz za to, da "bratstvo in enotnost" med enimi in drugimi nista mogoča. Edino in največ, kar ho med njimi mogoče v prihodnje, je dobro in miroljubno sosedstvo. Karpati (katerih zahodni del so Tatre) in Balkan nas torej ne ločujejo le geografsko, ampak tudi simbolno. Sestopimo naposled s tatranskih vrhov spet v nižave po njimi, v svet medijev. V salašu, kjer smo imeli svojo bazo, smo, če je bilo le mogoče, gledali TV dnevnik. Večer za večerom sta ga uvajali dve vodilni temi: moskovski vrh in jugoslovanska kriza. Za prizori kremeljskih ceremonialov so se obvezno zvrstili tisti, ki kažejo ritualno sedenje jugoslovanskih plemenskih poglavarjev za ovalno mizo v Beogradu ter kri in ogenj v človeških naseljih na Hrvaškem. Šele zatem sta prišla na vrsto James Baker in njegova turneja po Bližnjem vzhodu, ki naj bi uvedla mirovno konferenco v tem delu sveta. Če bo do slednje res prišlo in če bo tudi kaj od nje, potem velikima dvema ne bo ostalo drugega kot to, da se pridružita Evropi in sestopita s svojih vrhov na balkanska tla ter zlepa ali zgrda ločita tisto, kar ne gre skupaj. V tem spoznanju, kije dozorevalo v zadnjem času, so nas utrdili tudi apolitični vzponi na visoke vrhove in premislek v zatišju od medijev. Cesta JLA in Trg revolucije ostajata Kranj, 1. avgusta - Kljub vsem polemikam o veljavnosti preimenovanja Ceste JLA v Bleiweisovo in Trga revolucije v Slovenski trg, se je na ločenem zasedanju Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kranj, pri formalni odločitvi zataknilo. Zbor krajevnih skupnosti namreč ni sprejel Odloka o spremembi odloka o poimenovanju krajev in ulic. ki ga je predlagal Izvršni svet, saj ob skromni sklepčnosti in pomislekih izraženih v razpravi ni dobil potrebne absolutne večine. Ker na naslov občinske vlade ob tem prihajajo vedno novi predlogi in zahteve za preimenovanja - tudi na današnjem zasedanju smo slišali dva, seje zbor odločil, da imenuje za to problematiko posebno komisijo, v kateri bodo sodelovali poleg odbornikov tudi slavist, zgodovinar in geodet. Že v naprej pa smo slišali opozorilo, da to ne pomeni preimenovalne kampanje, saj tako početje tudi ni zastonj. # Š. Ž. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjelje GORENJSKI GLAS. KRANJ_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega »vrta: Ivan Bizjak Direktor In glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlchir, Andrej Zalar, Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gorazd Sinik Tisk: Podjetje DELO — TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana_ Uredništvo: Mose Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366_ Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto-maiskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7—13.30. oh sredah do 16.30_ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 17,00 din. Naročnina: trimesečni obračun: za drugo trimesečje 1991 412,50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz. p.e-račun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis jc oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91). Vlada prehiteva skupščino Ljubljana, 1. avgusta - Zaradi zapletov s sklepčnostjo zbori Skupščine Republike Slovenije niso uspeli sprejeti večine zakonskih predlogov, ki so v parlamentarni proceduri že dolgo časa, prav tako pa tudi ne Zakona o povračilu vojne škode. Tudi znan pregovor: "Kdor hitro da, dvakrat da!", očitno ni prepričal poslancev in jih zavezal k odgovornosti, ki jo terja ta povojni čas. Slovenska vlada pa, vsem kritikam navkljub, dela naprej in je na današnji 109. seji pripravila za skupščinsko obravnavo tudi Zakon o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo, ki v bistvu dopolnjuje (nes-prejeti) zakon o povrnitvi neposredne vojne škode. Po nedokončnih podatkih Rdečega križa Slovenije je zadnja vojna na slovenskih tleh zahtevala 65 mrtvih in 330 ranjenih oseb, zato je svojcem umrlih in tistim, ki bodo zaradi ran postali invalidi, potrebno zagotoviti ustrezno varstvo. Minister za borce in vojaške invalide Franc Godeša nam je na tiskovni konferenci povedal, da bo po oceni potrebno invalidsko varstvo za 131 oseb (osebna invalidnina, dodatek za postrežbo in pomoč, ortopedski dodatek, invalidski dodatek in denarne pomoči) ter varstvo družin 22 mrtvih. Skupaj naj bi za tako varstvo do konca leta namenili 9 milijonov dinarjev. Zakon naj bi slovenski parlament obravnaval še avgusta in sprejel po hitrem postopku. Naj ob teh še vojnih zadevah omenimo predlog za spremembo Zakona o državljanstvu, po katerem naj bi tisti, ki so v času vojne prestopili iz JA v TO, dobili možnost za državljanstvo po postopku izredne naturalizacije. Minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbin- šek je novinarjem po seji Izvršnega sveta spregovoril o dveh zakonih, ki sta že dalj časa v skupščinski proceduri: o predlogu Stanovanjskega zakona, ki naj bi bil septembra v skupščini dokončno sprejet (več o tem na peti strani) ter o Zakonu o gospodarskih javnih službah, ki nanovo ureja odnose in organiziranost izvajalcev (vsaj tako smo jim do sedaj rekli) na področjih gospodarske infrastrukture. Gre za izredno pomemben poskus ureditve jav- -$lo Na novinarski izziv je minister Jazbinšek spregovoril tudi o ottlk.] padkih na Jesenicah: »Na Jesenicah bi se želeli pogovarjati loč[\yy no o odvozu odpadkov in pridobitvi koncesije za predelavo. DL bili smo že ugodne odgovore od drugod - pri tem kategoričn * povem, da to niso moji odpadki, pač pa vladni (od vrha navzd ^IJS taki nov i j kli kc Osnutek Zakona o reprez||cs tativnosti sindikatov ("pr|m< stavništvu") je obrazložila *ai; da) kujejo politični kapital.« nih služb (od komunale, preko prometa, do energetike), ki je z ukinitvijo gospodarskih SIS ostal v veliki meri neurejen. V sklopu tega zakona se ureja tudi nov odnos, ki ga v naši družbi doslej nismo poznali: koncesija, ki utegne k razvoju tovrstnih služb na eni strani in izgradnji infrastrukture na drugi (tuji kapital za ceste!), izredno veliko prispevati. Po besedah ministra, pričakujejo, z možnostjo konkurence v javnih službah, dvig kvalitete storitev in padec cen (!), saj so vlaganja, ob zmernih dobičkih, v te službe zelo zanesljiva. Vse omenjeno pa utegne pomeniti pomemben vzvod za spodarski zagon. nistrica za delo Jožica Pul ra Delo opravila le dva zbora Neuspešno pranje Kranj, 1. avgusta - Po skoraj enomesečnem odlogu - prvič je bilo zasedanje sklicano za 3. julija - se je danes sestala kranjska občinska skupščina. Ker Zbor združenega dela ni bil sklepčen, sta na skupni seji zasedala le preostala zbora in z velikimi težavami ob minimalni sklepčnosti po dobrih šestih urah obravnavala vse predvideno. Osrednjo pozornost je vzbudilo imenovanje ravnateljev šol, ki pa s sprejemom le dveh od šestih predlogov, ni bilo posebno uspešno. Gre za zakonski akt, ki naj|ujj urejal načine in pogoje, s kafege rimi si, v času sindikalne|ov pluralizma, sindikalne org3fa2 zacije pridobijo potreben sjin tus za zastopanje delavskih Jni teresov. Gre za strogo forma^ predpis, saj številna nepoj^)cl njena vsebinska vprašanja % žejo, da na s v osvajanju pravyn) ga sindikalizma, čaka še dolj^ pot. • S. Žargi ba SOI stii Tokratno zasedanje kranjskega parlamenta je bilo na začetku slavnostno, saj je ob občinskem prazniku župan podelil občinska priznanja. Kot smo že poročali, so priznanja dobili: Veliko plaketo občine Kranj mag. Davorin Savnik za dosežke na področju oblikovanja (zaradi zdravstvenih razlogov se podelitve ni mogel udeležiti), Priznanje občine Kranj dr. Cene Avguštin za kulturno dejavnost zlasti na likovnem področju in Nagrado občine Kranj Janko Potočnik za aktivno delo v Krajevni skupnosti Besnica. Pri tem se je predsednik Vito-mir Gros nagrajencem zahvalil in izrazil zadovoljstvo, da je letos do sporazuma o podelitvi nagrad prišlo. Kot smo že omenili, Zbor združenega dela ni bil sklepčen, zato sta sejo s skromno sklepčnostjo nadaljevala le preostala zbora. Ker je obstajala bojazen, da bo tudi ta sklepčnost z odhodi delegatov postala vprašljiva, so tokratne kadrovske zadeve, ki so bile ocenjene kot nujne, za odločanje pa zahtevne, premaknili na dnevnem redu naprej. Razprava in odločanje so slutnje o zahtevnosti teh postopkov potrdili: od šestih predlogov za imenovanje ravnateljev osnovnih in srednjih šol, so se uspeli sporazumeti le za vršilca dolžnosti ravnatelja Srednje mlekarsko kmetijske šole, kjer bo prevzel to dolžnost Štefan Oštir in imenovanje ravnatelja Današnja razprava in potek glasovanja o ravnateljih šol je potifa, dila tudi na republiki spoznano zmoto, ki jo predpisuje Zakon zavodih. Dan preje - 31. julija, je bil namreč sprejet Zakon o oftvrti ganizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki vrača /m«m novanje ravnateljev na svete šol, kjer bodo najbolje presodi^ kvaliteto in potrebne sposobnosti kandidatov za tako odgovorni^ mesta, hkrati pa bo odpravljena možnost javnega pranja oz. wćgl£ spoštovanja osebne integritete pri tako politično in demokratski str (ne)kulturnih poslancih. V kranjskem parlamentu pa se bodfa] morali vprašati, zakaj so imenovali Komisijo za volitve in imt r»c novanja in administrativne zadeve (KVIAZ), če so dogovori tem medstrankarskem telesu, v katerega naj bi bili delegiran*sn-najbolj zaupanja vredni, brez vrednosti. Dolgotrajna pogajanja^ usklajevanja in, prepričani smo, človeško poštena tehtanja i/jvr; sporazumi, so odveč ob "množici prostih strelcev", ki za parlah^ mentarno govornico "streljajo" in govorijo vseprek! ni: -,--V Dijaškega doma Kranj (o tem pa ukinjena, je bil sprejetp je zaradi medzborovske neus- sprejeta pa je bila časovno ilo naše delo predvideno kot ; ' ;ksperimentalno. Računali 'nio, da bi do septembra testi-'ali različno opremo, da bi iz-* Prali tudi poslovne partnerje v MruJ'ni, predvsem, s katerimi dvojni. S svetovnimi agencijami priti do pogodb, ki bodo zagotavljale normalno pokrivanje svetovnih dogajanj. Smo pred podpisom pogodbe z nemško tiskovno agencijo DPA, v kateri je tudi tako imenovana klavzula o izmenjavi storitev. To pomeni: če se v Londonu zgodi kaj pomembnega za nas, kar sicer ni pomembno za normalen servis DPA, bo DPA pokril ta dogodek specialno za nas in ga v bistvu zastonj pokrije, mi pa enake usluge vračamo v Sloveniji. Delno pa bomo pokrivali prek hono- c^gencijami bomo tesneje sode- rarnih sodelavcev, katerih mre 1 [ovali, čeprav bomo v končni žo bomo zgradili po svetu. Pro-^:a2» spremljali vseh pet največ-l'h agencij in sodelovali z nji- jfto. vendar se je dva dni zatem '.pčela vojna. Prekinili smo poskusno oddajanje, začeli delati angleščini praktično 24 ur j°nevno in uporabljali tudi posebne trike, ki se jih je bilo tre-ba izmisliti. Recimo. S telefaksom zelo dolgo traja, da obve-JjiŠ, da je nad Ljubljano letalo. ^endar smo bili dogovorjeni z T[vstrijsko nacionalno agencijo ^PO in BBC, da smo enostavno dvignili telefon, ker sta [vnieli agenciji prosti liniji za 'Pas, in sporočili v nekaj sekundah. Med vojno smo delovali v glavnem v angleščini. V bistvu ssrtio samo proste čase na teleksih uporabljali za slovenšči-\ /n°? Po vojni pa smo začeli de-j l*tt tu MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE Radovljica - Čebelarski muzej z Linhartovo spominsko sobo in Kovaški muzej v Kropi sta odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Muzej talcev v Begunjah je odprt od torka do vključno nedelje od 15. do 17. ure. Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je do nadaljnjega zaprt. V načrtu je sprememba muzeja in dopolnitev z etnološkim in arheološkim gradivom vezanim na Bohinj. Vsebinska dela bo vodil Gorenjski muzej Kranj. Vsi muzeji in galerija v Sivčevi hiši so ob ponedeljkih zaprti. SPET STILNI KONCERTI Domžale - Po krajšem premoru zaradi znanih dogodkov se v cerkvici v Grobljah pri Domžalah spet nadaljujejo stilni koncerti komorne glasbe. Danes, v torek, ob 20. uri bo v tej cerkvici znameniti tudi po Jeloškovih freskah, nastopil urugvajski kitarist Baltazar Benitez, imeniten interpret južnoameriške glasbe. Predstavil se bo s skladbami španskih skladateljev (Troilo, Pereira, Pons, Piazzola, Albeniz, Granados, da Falla). Benitez, ki bo nastopil tudi na letošnjem blejskem festivalu Idriart, se je dokazal tudi z izjemnimi poustvaritvami kitarskih del evropskih skladateljev. Mnogi kitaristi tudi izvajajo njegove transkripcije Bacha in Scarlattija, nastopa pa na vseh koncih sveta. FESTIVAL IDRIART Bled - V blejski župnijski cerkvi bo danes, v torek, ob 21. uri koncert godalnega kvarteta Enzo Fabiani iz Ljubljane: predstavil se bodo z deli Josepha Havdna, Astorja Piazzole in Antonina Dvoraka. Jutri, v sredo, ob 21. uri bosta v Festivalni dvorani nastopila violinist Miha Pogačnik in pianistka Marija Namitscheva z deli Roberta Schumanna, Elmarja Lampsona, A.G. Schnittkeja in Bele Bartoka. V četrtek, 8. avgusta, bosta dopoldne v bitenjski cerkvi v Boh. Bistrici nastopila violinist Miha Pogačnik in vio-lončelist Miloš Mlejnik. Ob 17. uri pa bo v cerkvi v Srednji vasi koncert Slovenskih madrigalistov z dirigentom prof. Janezom Boletom. V petek, 9. avgusta, bodo v okviru popotovanja po slovenski pokrajini koncerti v cerkvi na Joštu, na Križni gori in v Crngrobu. čas kaj kmalu izbrisal, tako kot jih ponekod že je." Se vam zdi, da je bilo za ohranjanje te vrste kulturne dediščine premalo storjenega? "Vsekakor. Medtem ko skoraj lahko rečemo, da smo mesta rešili, saj se obnavljajo, pa se arhitekturno preoblikovanje vasi nadaljuje oziroma gre, kar zadeva stavbne spomenike, že za razsulo. Lahko ponosno pokažemo vsakomur, kako smo ohranili mestno jedro Radovljice, Škofje Loke, tudi v Kranju ste stvari sicer z zamudo odvijajo, vendar se odvijajo, za vas pa tega ne bi mogli trditi. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je naredil ogromno za ohranitev gorenj- skih mest, tudi muzejska dejaV nost je marsikaj rešila, le podo; ba gorenjskih vasi je kot zdaj kaže zapisana popolni spre membi." Morda bi kazalo na ta prff blem opozarjati še kako druga' če, morda tudi v okviru raziska' in razstav Gorenjski kraji in ljudje, kot jih že vrsto let pripra vljate v Gorenjskem muzeju... j "Letos bo v okviru te term izšla publikacija o kmečki hiŠf na Gorenjskem, vse pa Wj spremljala razstava. Nekaj tO rej je. Sam imam v načrtu tudi proučevanje kolonizacijskt kmečke hiše, lep primer za t« je Predtrg pri Radovljici. Tod« to bo le en segment v sice' predvidenem obsežnejšeifl proučevanju zgodovine stavb in urbanizma sploh. Ne bi verjeli, toda že po doslej zbranerfl gradivu in proučevanju se vidi da je bila pri gradnji tako gradov kot tudi drugih srednjeveških hiš vsa Evropa pod ena-j kim vplivom, tudi meščanska' hiša je podobna na tem in na drugem evropskem koncu, lO'. čujejo se le po manjših razliČH cah. Begunjski grad Kamen s<: ponavlja na angleških, francoskih tleh in še kje, skratka povsod so sledovi dokaj enotn* evropske kulture." • Le* Mencinger MOJ JEZIK IZ STISKE RASTE (Pesniška zbirka NA CIGANČI, avtor Martin Kadivec, samozaložba 1991) Dejstva: Oprema zbirke je vabljivo rdeča in zelena; pesrft so razdeljene v štiri cikle (V mreži: Kaj veš, kakšen človek; Mal' baladev. Vera), skupno jih je objavljenih 51. Vsaka nosi natanče' datum (kot bi prebirali življenjepisne zapiske zdravnikov ali voj skovodij) in vse pesmi - razen ene - so bile napisane v istem kraj1 Na Ciganči. Zajemajo čas - avtorjeva občutja, spoznanja - od let 1969 do 1984. Torej je zadnjih sedem let avtorjevega življenja z* bralce tako rekoč nemih; kot da jih ni. Iščem tisto, kar ni napisano, namesto da bi govorila o tert-kar je. Zakaj? Marsikakšno doživetje, čustvovanje se mi zdi neiZ' peto, nasilno končano, pretrgano, zamolčano. V prenekateri objavljeni pesmi pa je čutiti bridko brezbrižen odnos do bralcev it celo do lastnih stvaritev. Morda je to le krinka za preveliko ob/, čutljivost... Toda žal je v literaturi (v umetnosti sploh) tako, daj' treba biti do bolečine odkrit, do kosti razgaljen, če hočeš seči I duše soljudi, bralcev. S polovičarstvom, potvarjanjem še tako I razit talent ostane povprečen. Tako smo od golega naštevanja dejstev o zbirki prišli k bistvu. Mnoge pesmi se bralcev tako rekoč ne tičejo, se jih tudi ■ dotaknejo, jih ne prevzamejo, jim nič ne dajo. Teh ne bi našteva; la. Tudi z naslovi ciklov si ne vem kaj pomagati, ker pesmi v njilf niso zaokrožene v vsebinsko celoto; včasih jih veže samo časOJ vno obdobje. Zapisati je torej treba nekaj besed o posameznih pesmih, zaradi katerih je knjiga NA CIGANČI vendarle pesniška zbirka Takšna je npr. Don Kihotovo povabilo: krhka, lepa podoba zimskega jutra (zadoščali bi že prvi dve in zadnja kitica). PrefinjenO skoraj kapilarno povezano sožitje z naravo je še v pesmih: Včasih uidem v gluhi črni les; Ko se med debli, vejami; Ajda je za I tos; Vrh v svetlobi... Druga svojska občutenost, ki je nenavadno dobro podan* opisana, je pojem mravelj: kot nemir, lastna muka in mučenj«-; zavoljo katerega potem avtor tako ali drugače trpinči soljudij svet okrog sebe. Takšne pesmi so: Na praznik; Samopsovanje-; Zasebna stvar; V mreži; Jezik iz stiske; Režijo se kot tipke s ki*' virja; Kaj veš, kakšen človek sem... Končno je tu še občutje za socialne odnose med ljudmi,11 svetu sploh: za tako imenovane naravne krivice. Nikoli nisfl, ostro izražene, vendar neizogibne kot tla, na katerih stojimo, 1 žarijo v naše duše nekaj bolečega, trpkega, neobvladljivega: MoJ jezik iz stiske raste... poudarja eden izmed Kadivčevih verzov. 1 to je temeljna resnica te - na prvi pogled nonšalantne - zbirke pe' srni NA CIGANČI. si SALON POHIŠTVA ) KRANJ, Gorenjski sejem tel : 216-276 5JJ jjrek, 6. avgusta 1991 GOSPODARSTVO 7. STRAN ^©l£J^5^fgm;GLAS Škofjeloški hotel Transturist je prazen in neizkoriščen Za nove načrte bo potreben denar in novi delavci Te dni se večina hotelirjev ubada s težavami, saj so le redki zaradi pomanjkanja tujih gostov znali privabiti domače. Podobno je v Škofji Loki, kjer je edini hotel skoraj prazen, pokriti bazen zaprt, edini vir zaslužka pa je kavarna. Skofja Loka, 31. julija - K sreči ima v teh, za turizem težkih časih, škofjeloško Turistično hotelsko podjetje Alpetour poleg hotela v svojem okrilju še restavracijo Trata, gostišče Krona, restavracijo na avtobusni postaji, objekt kopališče Sora in bife na Starem vrhu. Tisti, ki škofjeloški turizem in gostinstvo bolje poznajo, pa vedo, da so vsi ti objekti še kako potrebni prenove. Tega se v zadnjem času zavedajo tudi vodilni v podjetju, ki pa hkrati opozarjajo na številne težave, s katerimi se srečujejo pri spremembah na bolje. Tako nova direktorica Irena Uhanova, ki je vodstvo hotela prevzela letos spomladi, pravi, da je trenutno poleg pomanjkanja denarja največji problem struktura zaposlenih, saj je večina delavcev brez potrebne izobrazbe in znanja. Politične razmere v Jugoslaviji, nato vojna v Sloveniji, vse to je izničilo tudi vaša prizadevanja, da bi v škofjeloški hotel prišli tuji gostje. Kako je v hotelu te dni? lastištva, ne mislimo na večje posege. Vem pa, da kar koli nam bo vzeto, bo za nas velika gospodarska škoda. Problemi so tudi z restavracijo na avtobusni postaji, ki jo imamo v na- "Lahko povem zanimiv po- jemu in zato vanjo nimamo datek, da smo bili za letos, za pravice posegati, čeprav bi bila mesec julij in avgust zasedeni, z imeni in priimki. Imeli smo potrjene rezervacije, česar v tem hotelu ni bilo že nekaj let nazaj. Junija smo, kljub političnim razmeram v Jugoslaviji, že uspeli pripeljati dve francoski skupini turistov. Trenutno se tudi dogovarjamo, da bi konec avgusta, če bo mirno, dobili še kakšno skupino. Napovedane pa smo imeli skupine Belgijcev, Francozov, Izraelcev..." Slab obisk v hotelu pa trezno rešujete s prometom v va-SVh gostinskih objektih. Vendar P* je tudi z njimi vrsta težav. Kakšnih? "Prav v vsakem od naših objektov je nekaj problemov. Problemi pa so tudi zakonske narave. Čakamo na zakon o denacionalizaciji. Tako je vložen zahtevek za vrnitev premoženja Pri restavraciji Trata in resta-Vraciji Krona. Dokler zakonsko to ne bo urejeno, ne vemo, kaj z njima narediti. Tako smo Prav sedaj aktivirali gostinski del Krone, da vsaj nekaj tržijo. Naša vizija je sicer, da v Škofji Loki ponovno dobimo Pravo staro mestno kavarno, takšno, kot je bila včasih. Na vrhu pa naj bi uredili prenočišča visoke kategorije za peti-čnejše goste. Objekt restavracije na Trati smo malce obnovili, postavili smo novega vodja, tako da se že pozna pri prometu «n strukturi gostov. Vendar pa, dokler ne bo rešeno vprašanje zelo potrebna obnove. Objekt na kopališču je zaenkrat v najemu, prav tako koča na Starem vrhu." Škofja Loka je zanimivo staro mesto in mnogokrat je slišati, da je perspektiva razvoja tudi turizem. Vaše podjetje je gotovo med nosilci tega razvoja. Kakšne načrte imate? "Gotovo si od tega v prihodnosti veliko obetamo. Sedaj, ko se je Slovenija osamosvojila, tudi mi spreminjamo svojo dejavnost. Iz stacionarnega turizma se širimo v seminarsko-po-slovni turizem. Pričakujemo, da bodo vsi ti gostje, ki prihajajo v Ljubljano, šli tudi malo ven iz središča. Mi pa smo tako blizu, da bi bilo resnično škoda, da tega ne bi znali izkoristiti. Zato pa se moramo še malo obnoviti. Mi in Škofja Loka. Že podatek, da imamo samo v hotelu okrog dva tisoč kvadratnih metrov neizkoriščeni površin, pove, da je še mnogo možnosti preoblikovanja." Za to pa je potreben denar. "Za adaptacije bomo poiskali vse možnosti, da dobimo denar. V Škofji Loki je bil pred kratkim razpis za odpiranje novih delovnih mest, mi smo se prijavili in tudi dobili nekaj denarja. Kandidiramo tudi za denar za energetske prihranke od mednarodnega kredita za obnovo in razvoj. Hotel je namreč energetsko zelo potraten in imamo z ogrevanjem ogromne stroške. Iščemo še druge kredite, nekaj ugodnih, del denarja pa mislim, da bomo dobili z dva tisoč kvadratnimi metri neizkoriščenega prostora. V spodnjem delu je okrog 800 kvadratnih metrov proste površine, kjer je bazen in rekreativni del z beautv centrom. Veliko je zanimanja za najem teh površin. To pa bi moralo zaživeti čimprej, kajti našim gostom že pošiljamo ponudbe za drugo leto, v katerih jim ponujamo ta rekreativni del. Zato bomo skupaj z bodočim najemnikom ali delničarjem skušali to čimprej aktivirati. Imeli naj bi tudi nekaj butičnih trgovin, nočni lokal, ki ga v Škofji Loki ni. Pripravljamo se na organizacijo rednih plesnih večerov, različnih srečanj, gostili naj bi plesno šolo Urška in morda še kaj." Večina turističnih in gostinskih organizacij ima tudi težave z delavci. Ker je znano, da je zaslužek v tej dejavnosti podpovprečen, je navadno tudi struktura zaposlenih nižja. Kako je pri vas? Irena Uhan, direktorica "Moram reči, da je problem tudi pri nas, in se zavedamo, da so kadrovski posegi za spremembe na bolje nujni. Problem je zaposlovanje domače delovne sile. Sedanje razmere pa vendar kažejo na bolje, v štirinajstih dneh smo dobili kar osem vlog domačih delavcev, natakarjev s tretjo ali četrto stopnjo izobrazbe. Nekaj teh pripravnikov bomo tudi vzeli, z zavodom za zaposlovanje smo se že dogovorili, da sestavimo seznam tistih, ki bodo prišli k nam na pripravništvo. Nekaj dobrih pa bomo prav gotovo potem obdržali. Je pa težko, ker ravno sedaj, ko se pripravljamo na podpis kolektivne pogodbe, ugotavljamo, da imamo v prvem tarifnem razredu ogromno delavcev. Ugotavljamo, da imamo že nekaj presežka teh strokovno neustreznih delavcev, kar bomo reševali skupaj z zavodom za zaposlovanje." • V. Stanovnik Edini vir zaslužka hotela Transturist je trenuto kavarna. Foto: Šinik G. MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/28-210 PRIDITE • PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! V mini hotel v Vincarjih so prišli vsakoletni gostje Gostje z Nizozemske zadovoljni v Škofji Loki skofja Loka, 2. avgusta - Pri Demšarjevih v Vincarjah, ki svoj mini hotelček s petimi dvoposteljnimi sobami že vrsto let poleti oddajajo gostom iz Nizozemske, je te dni spet živahno. Hotel je zaseden, gostje z Nizozemske so verjeli lastniku, da pri nas ni vojne, in že osemnajstič po vrsti prišli v Škofjo Loko. Kljub negotovostim, jim (udi letos ni žal, da so se odločili za počitnice pri Demšarjevih. Še pred dobrim tednom pa n» bilo tako. Hotelček, ki ga oddajajo kot apartma, je same-val, turisti z Nizozemske so donja ali za mejo v Avstriji čakali j1'1 bi prišli ali ne... "Za tri poletne mesece smo imeli hotel-Cek oddan, vendar pa so tile naši gostje prvi, in mislim, da *u.di zadnji, ki so v resnici pri-*»■ Odločili so se, da pridejo, K|jub temu da njihova pot ni zavarovana. V osemnajstih le-"n, odkar vsa družina prihaja k "am, smo postali prijatelji, ve-11 ko smo si telefonirali. Ko so Prišli, jih ni skrbela vojna, Predvsem jih je skrbelo, ali je "loč v naših trgovinah kaj ku-P'ti, ali bodo sploh lahko dobi-1 kaj za jesti. Zunaj je namreč Propaganda, da smo reveži, da n' osnovnih življenjskih po- trebščin... Sedaj se dobro počutijo, kopajo se v bazenu tu pred hotelčkom, igrajo tenis, hodijo na izlete, vendar ne predaleč, ker niso zavarovani. Ravno sedaj pa imamo od zavarovalnice Triglav ponudbo za nezgodno zavarovanje... Kajti na Nizozemskem za počitnice na vojnem območju pri nas ne dobiš nikakršnega zavarovanja, ne za avto ne za poškodbe," pravi Janez Demšar, ki skupaj z ženo skrbi za dobro počutje gostov z Nizozemske. Pri Demšarjevih sicer ugotavljajo, da letos pač od turizma ne bo dobička, vendar ker jim je oddajanje mini hotela in skrb za goste bolj veselje, kot zaslužek (oba sta že upokojena), se ne bojijo za preživetje. "Vsem, ki so počitnice pri nas Gostje iz Nizozemske so zadovoljni pri Demšarjevih. Pred dnevi jih je sprejel tudi škofjeloški župan Peter Havvlina. že plačali, smo vrnili denar, eni "bum" v turizmu. Veliko ljudi družini sem ga nesel kar čez bo želelo pogledati, kje je ta mejo v Avstrijo, saj niso upali dežela, ki je uspela reči ne, ki k nam. Kljub tako rekoč izgubljeni sezoni pa mislim, da, če se bodo razmere pri nas uredile, bo že prihodnje leto velik se je uspela odcepiti od Jugoslavije," razmišlja Janez Demšar. • V. Stanovnik Mednarodni Gorenjski sejem • Kar se vidi, se lahko tudi kupi Kranj, 5. avgusta - V Kranju bodo v petek, 9. avgusta, odprli 41. mednarodni Gorenjski sejem. Prireditev, ki je pravzaprav nosilec 500-let-ne tradicije sejmov v Kranju, bo tudi tokrat zasnovana v nespremenjeni obliki in z geslom: Vse kar se vidi, se lahko tudi kupi. Čeprav je nekaj časa celo kazalo, da bo prireditev tokrat odpadla, so prireditelji pomisleke o organizaciji kmalu opustili, saj se je zanimanje v zadnjem času med domačimi (slovenskimi) razstavljale! in tudi v tujini (posebej v Avstriji) zelo povečalo. Tako bo tudi tokrat sejem oh blizu tisoč razstavljalcih precej celovit pregled široke potrošnje, kmetijske mehanizacije, pohištva, akustike, bele tehnike, obrtniških izdelkov... Na področju kmetijske mehanizacije pri razstavljalcih je treba omeniti Agromehaniko, Agrotehniko, Slogo, Agroavto; pri pohištvu Alples, Slovenijales, Novoles, Mercator; različna orodja bodo imeli Merkur, Metalka, Kovinotehna; na področju bele tehnike pa bodo to Nama Škofja Loka, Mercator, Kovinotehna in Merkur. Avtomobile, fotoaparate, pletilne stroje in druge tehnične novosti pa bodo predstavili razstavljala iz Avstrije. Posebnost bo tudi strokovno informativna služba Zavarovalnice Triglav d.d. Območne enote Kranj na sejmu, predstavilo pa se bo tudi obrtništvo in podjetništvo Slovenije. Sejemske dneve v Kranju in na Gorenjskem pa bodo razgibali tudi zabavni večeri, za katere pa letos prvič ne bo vstopnine. • A. Zelo blizu vaših zelja Verjetno ste v medijih pretekli teden že zasledili omenjeno novo propagandno geslo Ljubljanske banke, d.d. Kako blizu vaših želja je avgustovska ponudba banke, boste morali izkusiti sami. Prejšnji mesec smo v našem komentarju zbodli bankirje zaradi izjave, naj bi vsak Slovenec s po sto markami prispeval k rešitvi nacionalnega gospodarstva. Ob tem, da smo že tedaj marke na črni borzi kupovali po najmanj 20,00 din, da so devize na hranilnih knjižicah praktično zmrznile in da so v Trbižu za 100 lir zahtevali že kar 10,00 din, smo se bankirskemu apelu posmi-luili. Vendar pa očitno zamisel »vsak po 100 mark« ni kar tako. Ljubljanska banka je prejšnji teden kar malce presenetila s ponudbo, da odobrava dinarske kredite na prodane devize, ki jih odkupuje po borznem tečaju. Taka ponudba pa - če že nič drugega - vsem imetnikom »kosmatih« bankovcev v nogavicah daje misliti. Prodati ali ne? Verižiti ali ne? Iz vseh izjav, ki prihajajo i: največje slovenske banke (še vedno je to l.B), dobivamo zagotovilu, da bodo poiskali dobre rešitve tudi za devize, ki zmrzu/ejo na knjižicah in deviznih računih. Če si mlada slovenska država hoče obdržati zaupanje svojih državljanov, ki imajo skoraj vsi še nekaj deviz v bankah, potem bo morala z roko v roki preko bank izpeljati montažo rešilnega pasu na prigarane devizne prihranke občanov. Devizni varčevalci, ki so pozimi in zgodaj spomladi čakali cele noči v vrstah, si šele v sedanji poletni vročini ogrevajo prezeble prste na nogah. Najrazličnejša zagotovila, izražene oblike zaskrbljenosti s strani odgovornih in s cvetjem postlane obljube jim verjetno ne morejo nadomestiti neprespanih noči zaradi deviz. Pa vendarle: nova bančna ponudba dokazuje, da delničarji namreč morajo ponuditi še kaj več, če želijo, da se (zanesljivo še ne kmalu!) povrne zaupanje varčevalcev. Brez njih pa ni banke. Tržič - V četrtek so na Deteljici ob navzočnosti predsednika (S Tržič Frančiška Meglica, generalnega direktorja Petrola Franca Premka, direktorja TOE Kranj Franca Tolarja in drugih predstavnikov Petrola in izvajalcev slovesno odprli prenovljeni bencinski servis. Tako je Petro! z investicijo v okvirni vrednosti 8 mi-lij. din zaokrožil obnovitev in obogatitev svoje pobude ob magistralni cesti Podtabor - Ljubelj. Dela je kljub vojnim časom v roku treh mesecev kvalitetno opravil Gradbinec - enota Tržič. Foto: A. Gorišek Vsakdanji prihranek za vsakogar!!/ NOVO - NEP0GREŠUIV0 v vsakem gospodinjstvu. To je vložek za hitro pogre-vanje hrane na pari. Hrana pripravljena na tem vložku je kot pravkar kuhana. Pri nekaterih jedeh še oukus-nejša. Pomembno je, da z uporabo tega vložka ne uničimo vitaminov. Uporabljamo ga tudi za blanširanje, pripravo stročnic, ki tudi na barvi ne bodo spremenjene. Nadomestljiv je v ekonom loncu in prilagojen posodi, ki jo rabite v vsakdanjem gospodinjstvu. Tudi v primeru nenapovedanih gostov vas bo rešil, ker z njim lahko odmrzujete hrano iz zamrzovalnika. Je enostaven za čiščenje, zavzema malo prostora, ker je zložljiv, cena pa je le 140,00 din. prodajamo grosistično za nadaljnjo preprodajo. Po želji pa pošljemo tudi po povzetju. Ostale inforamcije pismeno ali po TELEFONU: 061/792-111 od 6. do 14. ure, PETER AVBEU, Gerbičeva 32, p.p. 41, 61380 CERKNICA. POSLI IN FINANCE UREJA: MATJAŽ GREGORIČ Test: škoda forman 135 LS Skoraj čisto pravi kombi Lansko leto je ljubljanski Avtoimpex k nam uvozil prve škode favorit, ki so precej hitro poiskale pot do slovenskih kupcev, še hitreje pa prodaja poteka letos, ko vse bolj postaja očitno, da bodo favoriti in tudi letos predstavljeni formani postali najbolje prodajani avtomobili na našem trgu. Test škode favorit smo objavili v letošnji posebni avtomobilski prilogi, tokrat pa smo sedli za volan kombijev-ske različice forman, ki so nam jo posodili pri podjetju ALPETOUR REMONT. Kot smo zapisalt že pri favoritu, je to vozilo kljub trudu konstruktorjev še vedno ostalo nekoliko svojsko, enako pa velja tudi za formana, ki je nastal na osnovi favoritovega podvozja. Formanovo karoserijo so konstruktorji preprosto podaljšali za okoli štirideset centimetrov, za zadnja bočna vrata namestili trapezasto prirezani stekli in žeje nastal kombi, ki vsaj na zunaj skriva preprostost svojega nastanka, saj na prvi pogled deluje morda celo malce bolj skladno kot favorit. Precej hitro je opaziti, da so pri formanu zadnja kolesa daleč pred zadnjim koncem, prednja pa povsem spredaj. Tudi for-manov zadek je sposojen pri favoritu, saj so mu namenili enaka prtljažna vrata, kar pomeni, da je pri nakladanju tovora nekaj težav, ker je dno prtljažnika ločeno z robom karoserije. Sicer pa je pri formanu ostal tudi problem odpiranja zadnjih vrat, saj z rokami lahko zaman iščemo oporo za odpiranje ali zapiranje. Prtljažni prostor je sicer prostoren, posebej s prevrnitvijo hrbtnega in sedežnega dela deljive zadnje klopi, dobro obložen, ter dobro zakrit z dvojno zadnjo polico, ki je seveda popolnoma snemljiva. V posebni raziskavi, ki stajo med kupci škode favorit in forman opravila Avtoimpex in Delo Stik, je kar 91,4 odstotka vprašanih odgovorilo, da so za ceno, ki so jo plačali, dobili pričakovano dober avto. 61,7 odstotka ni imelo z vozilom nobenih težav, 32,9 odstotka pa je menilo, da so težave v okviru normale. Večina jih je tudi pohvalila prodajo po sistemu plačaj - odpelji. Druge prostorske značilnosti so enake kot pri favoritu, to pa pomeni dokaj solidno narejena prednja sedeža z nekoliko slabšo bočno oprijemljivostjo, prostorno zadnjo klop, ter dovolj prostora za noge. Voznika čaka plastičen videz armaturne plošče z velikimi in preglednimi merilniki, velikimi stikali in vsemi potrebnimi kontrolnimi lučkami. Voznik ima dokaj lahko delo. Motor se v nižjih vrt- NOVO NA JESENICAH! lil ZA SPIl L0V-R1B0L0V JESENICE, C. Maršala Tita 57 Odprto od 9.-19. ure, sobota od 9.-12. ure • športna konfekcija in obutev NIKE, REEBOK, DUNLOP • teniški loparji VVILSON, PRINCE, SNAUVVERT, HEAD, ROSSIGNOL • oblačila in oprema za lovce in ribiče OBIŠČITE TUDI NAŠO TRGOVINO V KRANJU NA REGINČEVI 6! ljajih vrti lahkotno, priganja-nju v visoke vrtljaje pa se upira z zamolklo glasnostjo. Primerno preračunana prestavna razmerja so v prid solidnemu pospeševanju, čeprav se za razliko od favorita pri formanu že čuti težak zadek. Na ravni cesti se forman dobro drži smeri, v ovinkih pa mu je potrebno dodajati nekoliko volana. Pri nekoliko večji hitrosti v ovinkih zadek nekoliko uhaja (predvsem zaradi gum znamke Ba-rum), nikakor pa ne toliko, da bi bilo nevarno. Zaradi mehkega vzmetenja se karoserija precej nagiba, zaradi dolžine pa tudi zvija, predvsem kadar je vozilo obremenjeno. Zavore z neosvinčenega bencina) in za ta razred ugodna cena pa potrjujejo, da glede na omenjene značilnosti na domačem trgu nima konkurence. ^lljjjj^ dvokrožnim diagonalnim sistemom (spredaj diskaste, zadaj bobnaste) so učinkovite, pri zaviranju pa je čutiti tresenje, vozilo pa malenkostno zanese v levo. Škode prodaja in servisira podjetje Alpetour Remont, Kranj Labore, tel. 223-276. Vozila so trenutno v zalogi, tako da je dobava takojšnja, možno pa je tudi servisiranje brez predhodne najave. Maloprodajna cena škode favorit 135 L in 136 L je 285.690 din, 135 LS 311.055 din in formana 135 LS 339.090 din. Na splošno je škoda forman dokaj soliden avto, gospodarnost, veliko opreme (zadnji brisalec, meglenke, varnostni pasovi in vzglavniki tudi na zadnjih sedežih, možnost uporabe Kranj VOZILA PO SISTEMU STARO ZA NOVO TUDI V KRANJU Alpetour REMONT Kranj - Labore vam nudi možnost nakupa vozil Renault in Škoda tudi po sistemu staro za novo. Ob prihranku časa in denarja za prodajo vašega rabljenega vozila, boste prihranili tudi pri davku za novo vozilo. Telefon: (064) 223-276. Našli nas boste tudi na Gorenjskem sejmu od 9. do 18. 8. 1991. Pridite in se prepričajte. Tehnični podatki: štirivaljni prečno postavljen motor, 1289 ccm, 43 kW (58 KM), petstopenjski menjalnik. Mere in teže: dolžina 4215 mm, širina 1620 mm, višina 1425 mm. Prostornina prtljažnika 400/1340 l, dovoljena obremenitev 440 kg. Največja hitrost: 140 km/h. Poraba goriva po ECE normah: 5,8/ 7,9/ 9.0 l na 100 km. Posoda za gorivo: 47 l. • Matjaž Gregorič, slike Aleš Gorišek i EKONOMSKA I Ipropaganda« obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 £ ZUPANČIČ REZKA ŠIVILJSTVO Javorniški Rovt 29 Tel. 064/81-157 Cenjene stranke obveščam, da šivam po meri za vse postave iz blaga, ki ga po vaši želji kupite sami. Za obisk se priporočam! Najemnine v oblakih Če ste najemnik stanovanja (uradno: podstanovalec) ali Če spremljate malooglasno in drugo ponudbo prostih najemnih stanovanj, dejstva poznate: najemnine stanovanj so visoke, dejansko v oblakih. Za dvosobno stanovanje znaša najemnina okrog 400.- DEM, pa tudi več, največkrat z enoletnim plačilom vnaprej v »kosmatih« bankovcih (ob uradni DEM po 13,00 din se vari) lastniki stanovanj glasno zasmejejo). Že za garsonjero ali slabše enosobno stanovanje boste morali mesečno odriniti saj 200.-DEM, oziroma polovico povprečne slovenske plače. Po telefonsko zbranih podatkih smo statistično ugotovili, da najemodajalci stanovanj oblikujejo najemnino po osnovi 1GV DEM za kvadratni meter stanovanja. Glede na kvaliteto stanovanja boste morda doživeli kakšno DEM popusta (in zato več prepiha in kakšnega glodalca v kvartirju!); še bolj verjetno pa je, da vam bodo za manjša komfortna stanovanja udarili celo višjo ceno. Trg deluje: za manjša stanovanja je povprečna najemnina na kvadratni meterček višja, pri velikih stanovanjih (ki ne gredo tako dobro v promet) pa malenkost nižja. Stanarina za družbena stanovanja je v povprečju 2.-DEM/ m2, pri čemer smo kalkulacijo naredili z borznim tečajem marke (21,00 din). Seveda je velika prednost v tem, da stanarino plačujete v dinarjih vsak mesec in vam ni treba iskati črnoborzijanskih mark, pa tudi predplačila ni. Seveda so vsi obratovalni stroški (ogrevanje, elektrika, telefon, komunalne storitve itd.) še poleg navedene najemnine. V večini najemnih (podstanovalskih) pogodb je za vsak primer napisano, da najemnik plača tudi morebitne davke in druge dajatve (prispevek za stavbno zemljišče, vzdrževalnino skupnih prostorov, itd.). Če smo malce zlobni: zelo pretehtano so se odločile nekatere kapitalno močne institucije, ki od obubožanih podjetij pO 1.000.- DEM in še precej manj /za kvadratni meter/ odkupujejo stanovanja. Enako velja za kapitalno premoženje fizične osebe (torej: občane), saj je očitno naložba v te nepremičnine dober po sel. Ker novih stanovanj gradimo zelo malo, je navkljub drasti čnemu padanju standarda skorajda nemogoče, da bi tržno obli kovane najemnine za stanovanja (hiše tudi!) v bližnji prihodnosti padle iz oblakov. M. Va. Za shranjevanje posode doživljenjske trajnosti AMC, Zep-ter in drugih, so primerne NAMENSKE OMARE z vgrajenimi izvlečnimi policami ali pa samo vgradnja teh polic v vašo obstoječo omaro v kuhinji. Omaro si lahko ogledate na Gorenjskem sejmu URH d.o.o. Kranj, Zasavska c. 28/b, tel. 217-544. "VIC" - MLADI VOZNIK d.o.o. KOROŠKA 5 (Hotel CREINA) KRANJ AVTO ŠOLA MLADI VOZNIK — teoretično in praktično izobraževanje — organiziranje zdravniških pregledov — obročno odplačevanje praktične vožnje RENT a CAR — izposojanje osebnih avtomobilov po konkurenčnih cenah CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA OD 1. AVGUSTA POSLUJEMO NA KOROŠKI 5. V HOTELU CREINA (vhod Vinoteka-Disco) Tel.: 213-650 (Int. Avto šola - Rent-a-car) 328 602 NON STOP KENGURU BREDA DRINOVC KANCILIJA PREŠERNOVA 4, RADOVLJICA PONUDBA: - OBLAČILA ZA NOSEČNICE KENGURU - OBLAČILA ZA OTROKE DO 10 LETA RADOVLJICA - METRSKO BLAGO af SAMSUNG Electronics Barvni televizorji ekran 70 cm ekran 63 cm 0« SAMSUNG Electronics 28.490,00 din 26.490,00 din teletekst, stereo, raven ekran, blak matrix, S-VHS HI-FI stolp 12.490,00 din Videorekorder 3 glave 12.490,00 din, Vse, ki ste televizorje rezervirali, vljudno prosimo, da se oglasite v prodajalni, ker so količine omejene! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, odjl5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 Torek, 6. avgusta 1991 POSLI IN FINANCE UREJA: MATJAŽ GREGORIC 9. STRAN ^ GLAS KAKŠNE SO CENE 5. avgusta 1991 Današnja »razpredelnica cen« je prva po podražitvi naftnih derivatov prejšnjo sredo. Gotovo ste že sami ugotovili, da so cene skokoma narasle, kot ilustracijo in morda za primerjavo pa si lahko ogledate tudi tiste, ki smo jih zbirali včeraj okrog devete ure. Trgovine, v katere smo poklicali in se pogovarjali s poslovodji : 1- Špecerija — Bohinjska Bistrica, Market, Trg svobode 1 2- ABC Pomurka, Samopostrežba Bistrica, 4. julija 37 (Tržič) 3- Emona Market, Novi svet 19 (Škofja Loka) 4- Rožca, Samopostrežba, Staneta Bokala 5A (Jesenice) 5- Mercator PC Planina, Nikola Tesle 3 (Kranj) Izdelki, ki smo jih izbrali za primerjavo: črni kruh (v »štruci« a'i domač), 1 liter navadnega mleka, 250 gramov masla, 50 gramov kvasa, 1 kilogram sladkorja in 1 kilogram bele moke« tip 500. trgovina Špecerija Boh. Bistrica ABC Pomurka Bistrica Emona Market Šk. Loka Rožca Jesenice Mercator Planina-Kranj izdelki črni kruh mleko maslo kvas sladkor moka / / / / / 12,80 15,00* 12,80* 15,00 14,90* 37,20* 43,20 38,40 43,15 43,20 1,60 1,60 1,80 1.63 1,70 20,10 19,10 23,00 19,10 20,70 16,90 13,60 16,20 16,20 16,00* 15,90* Opombe (vse cene, ki so označene z zvezdico): r* Pf' cenah za mleko zvezdica pomeni, da je mleko v tržiški in kranjski trgovine v »pure-pack« embalaži, v škofjeloški pa v običajni Plastični; — maslo z zvezdico iz trgovine v Bohinjski Bistrici je ljutomersko; r ,mo!ia' ki J° imaJo v Mercatorjevi trgovini na Planini (Kranj), je bodisi Zitova ali pa Grajska; — in še enkrat opozorilo: cene pri kvasu veljajo za 50 gramov kvasa! Mojca Peternelj CENE RABLJENIH VOZIL NA KRANJSKEM AVTOSEJMU DNE 4. 8.1991 Tip vozila/letnik 1989 1988 1987 Starejši 6.000 5.200 4.700 86/4.500 14.200 5.900 6.000 4.700 86/4.000 7.000 6.100 17.200 9.000 7.500 7.600 6.900 IMV R-4 Golf yugo 45/55 zastava 101 Mitsubichi GLX ^da Samara !^Riva_ ^Pomba: Navedene so povprečne cene s sejma rabljenih vozil v Pr*L&z dne 4- 8' 1991 in so v DEM- Podatke pripravlja podjetje rraKiiKum Gorenja vas, d.o.o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6. —14. ure. Nova lestvica za dohodnino Zavod republike Slovenije za statistiko je izračunal povprečni mesečni bruto osebni dohodek zaposlenih delavcev v slovenski državi v maju 1991. Majska bruto plača slovenskega delavca znaša 13.992,00 din. Za primerjavo: aprilski BOD je bil 13.268,00 din. Ker se po Zakonu o dohodnini navedeni davek akontativno plačuje po posebni davčni lestvici, temelječi na povprečnem bruto slovenskem osebnem dohodku za predpretekli mesec, bo navedeno povprečje vplivalo na izračun vaše obveznosti za dohodnino ob izplačilu julijske plače (enkrat avgusta). Nova lestvica za dohodnino je naslednja: - če znaša osnova (vaša bruto plača) do 11.194,00 din, vam bodo v računovodstvo obračunali 12 odstotkov davka oz. dohodnine - za osnovo od 11.194,00 do 22.387,00 din znaša davek 1.343,00 din in še 22 odstotkov nad zneskom 11.194,00 - če ste v tretjem razredu dohodninske lestvice in znaša vaš bruto OD od 22.387,00 din do 33.581,00, boste imeli odtegnjenih 3.805,80 din davka ter še 25 odstotkov zneska nad 22.387,00 din - za osnovo nad 33.581,00 din je obveznost davkoplačevalca (ali: davčnega zavezanca) po Zakonu o dohodnini 6.604,30 din in še 30 odstotkov nad osnovnim zneskom 33.581,00 din. Ko boste izračunavali vaš neto osebni dohodek, ne pozabite na 2,5 odstotka prispevka za odpravo vojne škode v Sloveniji, če bo sprejet pred izplačilom vaše plače. V tolažbo nam je lahko, da se zaradi precejšnje rasti drobno-prodajnih cen iz prejšnjega meseca dovoljena bruto masa za plače lahko rahlo poveča (za 10,7 odstotka, kar znaša 0,8 mesečne inflacije, ki je uradno priznana na 13,4 odstotka). Ob predlogu pristojnih republiških ministrov, da začasno plač v Sloveniji ne bi več usklajevali po eskalacijski klavzuli splošne kolektivne pogodbe oziroma republiškega zakona, pa bo morda že naslednji mesec vsaj delno usklajevanje plač z inflacijo le še lep spomin. M Va Avtomobilski nasveti Vprašanja za avtomobilske nasvete pošiljajte na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijade 1, 64000 Kranj, s pripisom Avtomobilski nasveti. Prosimo, da pri vprašanjih navedete poleg znamke vozila še letnik in število prevoženih kilometrov. G. /V., Škofja Loka: Imam R 4 GTL. Pri zavijanju na desno se v predelu sprednjih koles sliši škripanje ali pa celo ropot. Imam občutek, da je desno sprednje kolo nekoliko razmajano. Kje je vzrok okvare? , REMONT Kranj; Svetujemo pregled obes prednje preme, vzmetenja, zglobov vilic, pri večjem številu prevoženih kilometrov pa kontrolo ležajev sprednjih koles in kontrolo polosi. Z. M., Jesenice: Imam težave z vozilom Yugo 45 A. Ko je motor hladen, le nerad vžiga, še posebej kadar dežuje. Tudi poraba goriva se mi zdi prevelika. Koliko naj bi znašala, da je še v mejah normale? REMONT Kranj: Svetujemo pregled električne napeljave, visokonapetostnih kablov, razdelilca vžiga (kape razdelilca, rotorja), svečk, ter popolno nastavitev motorja. Poraba goriva: daljše vožnje 7 - 8 1, mestna vožnja 8 - 9 1 na 100 kilometrov. Pripominjamo, da je poraba goriva močno odvisna od točne nastavitve motorja (vžiga, vplinjača) in načina vožnje. Koliko {e vreden dinar Tudi ta teden ni na uradni tečajni listi NBJ nobenih večjih sprememb, sicer pa je očitno Markovićev tečaj marke samo še zato, da je. Zato objavljamo menjalniške tečaje na ljubljanski borzi. Malenkostno so ta teden dražji šilingi, marke in lire, pocenili pa so se še švicarski franki, funti in ameriški dolarji. Avstrija ATS 100 301,4010 Nemčija DEM 100 2121,6217 Italija LIT 100 2,8457 Švica CHF 100 2429,1712 V. Britanija GPB 1 62,2241 ZDA USD 1 33,1865 Crna borza Na ljubljanski borzi je bil v soboto nakupni tečaj 21,60 dinarjev za marko, okoli 13. ure pa nekoliko nižji. Po drugih mestih je tečaj v večini ostal pri 22 dinarjih. Železnica dražja za četrtino Na območju ŽG Ljubljana so s 1. avgustom za četrtino povišali cene železniških prevozov v lokalnem potniškem prometu. Kot dva poglavitna razloga za podražitev navajajo povečanje stroškov in prilagoditev cen železniških vozovnic avtobusnim. Tako se bodo vozovnice na krajših razdaljah podražile za 10 do 15 odstotkov, na daljših pa za 20 odstotkov. Najbolj se bodo podražili prevozi na srednje dolgih progah do 180 kilometrov in sicer za 40 odstotkov. Enaka višina podražitve velja tudi za potovanja z zelenimi vlaki. Cene v notranjem potniškem prometu izven Slovenije in Istre, na območju JŽ, za zdaj ostajajo nespremenjene. • M. G. Na avtomobilskem oddelku veleblagovnice Globus, kjer prodajajo avtomobile Subaru, so prejšnji teden predstavili zračno večnamensko dvigalo, ki je primerno tudi za dvigovanje avtomobilov. M. G., foto J. Cigler V NESREČI ne boste ostali sami V času Gorenjskega sejma v Kranju od 9. do 18. avgusta 1991 vam Zavarovalnica Triglav, območna enota Kranj, omogoča sklenitev zavarovanj z naslednjimi ugodnostmi: 10 % popusta za avtomobilsko kasko zavarovanje 25 % za požarno zavarovanje 20 % za stanovanjsko zavarovanje za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo vam drugo mesečno premijo podari Zavarovalnica Triglav V hali A gorenjskega sejmišča, kjer boste lahko sklenili tudi vse ostale oblike zavarovanj, vas pričakujemo z zavarovalniškimi nasveti. zavarovalnica triglav KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST r lip A! bled lesna industrija NA SEJMU V KRANJU OD 9. DO 18. VIII. 1991 V NOVI HALI s? • 15 % SEJEMSKI POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO • PRI NAKUPU NAD 20.000 BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 KM • UGODNI 6-MESEČNI KREDITI TRGOVINA LIP BLED NA BLEDU tel. 064/77-161 'S(Q)IS®KMJ©IKEGLAS 10. STRAN KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Torek, 6. avgusta 1991 Blejski turizem je na kolenih Hoteli so odprti, a skoraj prazni Bled, 2. avgusta - "Te dni je na Bledu le 642 gostov, od tega 243 v hotelih (okrog sto v apartmajih), 177 v kampu, nekaj v počitniških domovih in penzionih, nimamo pa točnega podatka za zasebne sobe, vendar ocenjujemo, da je v njih gostov okrog petdeset. Od tega je tujih gostov le 58. Vse to so zelo žalostni podatki, če vemo, da je bilo lani ob takem času na Bledu 4700 gostov, večina tujih, in da je tudi za letos kazalo, da bodo naši hoteli Golf, Park in Toplice, najbolje prodajani jugoslovanski hoteli na tujem," je na petkovi tiskovni konferenci poudaril Matjaž Završ-nik, vodja prodaje hotelov Golf in Park na Bledu. Kot vse kaže, bo tako letošnja poletna sezona na Bledu katastrofalno slaba, saj kar po vrsti prihajajo stornirani bo-okingi, celo od najzvestejših blejskih turistov Angležev, ki naj bi jih letos samo Jugotours pripeljal okoli dvanajst tisoč. Ker pa je bil dolga leta blejski turizem večinoma vezan na tuje goste (kar90 odstotkov nočitev v blejskih hotelih je bilo tujih),je prehod iz tujega tržišča na domače težji kot v nekaterih drugih naših turističnih krajih in zdraviliščih, ki se te dni lahko pohvalijo z velikim številom domačih gostov (Bohinj, Portorož). Blejski hotelirji pa ob tem poudarjajo, da jim niti propaganda (skupna oglašanja v okviru akcije Julijske alpe in posamična oglašanja) ni prinesla uspeha na domačem tržišču, saj trajajo oglašanja le zadnje tedne, kajti prej so se zanašali na goste iz tujine. In čeprav cene dosegajo le med 30 in 40 odstotkov realnih cen za tuje goste v tem času, so za večino še vedno neprivlačne. Posledica tega je, da so hoteli skoraj prazni, po besedah hotelirjev pa je blejski turizem na kolenih. "V Avstriji bi takšno stanje v turizmu sredi sezone razglasili za naravno katastrofo, naša vlada pa zaenkrat ni naredila še skoraj nič, da bi pomagala iz težkega stanja," pravijo. Avgusta na Bledu lahko računajo le na obiskovalce iz bližnjih italijanskih in avstrijskih krajev, kjer so zadnje dni pripravili agresivnejše propagandne akcije. Zanje in seveda za domače goste ter obiskovalce pa že ta konec tedna pripravljajo zanimivo prireditev z glasbo, prikazom starih šeg ter veliko ponudbo na stojnicah, ki naj bi nekako nadomestila tradicionalno kmečko ohcet in blejsko noč. Prireditvi so dali naslov "Veseli dnevi ob blejskem jezeru", trajala pa bo od petka do nedelje. Kot je poudaril direktor Grand hotela Toplice Zvone Špec so se hotelirji domenili, da bodo obiskovalcem predstavili bogato kulinarično ponudbo blejskih hotelov, ki pa bo primerna za vsak žep. • V. Stanovnik Kmetske slike Foto: J. Cigler Na Grebljici pod Starim vrhom so pripravili 20. dan oglarjev Kuhanje oglja je tradicija, vendar trenutno le dodaten zaslužek V krajih pod Starim vrhom, na Poljansko in Selško stran, so se leta nazaj domačije marsikje preživljale z ogljem. V spomin na tiste čase je domače turistično društvo letos že dvajsetič pripravilo turistično etnografsko prireditev Dan oglarjev. Grebljica pod Starim vrhom, 4. avgusta - Prvo nedeljo avgusta je v krajih pod Starim vrhom že dvajset let prav posebej slovesno - tako za domačine kot obiskovalce. Člani turističnega društva namreč skrbijo, da mladi ne bi pozabili na nekdaj zelo pomembno dejavnost, oglarjenje, pa tudi, da bi življenje oglarjev v teh vaseh predstavili obiskovalcem. Prejšnja leta je bilo med njimi tudi veliko tujcev, ki so preživljali počitnice na okoliških turističnih kmetijah, letos je bilo teh le nekaj. Zato pa se je na prireditvi zbralo veliko obiskovalcev iz Škofje Loke, Kranja in Ljubljane, ki so prisluhnili vedri pesmi in glasbi Folklore skupine Javorje, noneta Zadružniki iz Bukovice in Pihalnega orkestra Alples iz Železnikov. viti drva. Potem ko vidi, koliko je teh drva, naredi temu ustrezno kopišče. Najboljše je, če je čimbolj na ravnem in da je veliko zemlje, ni pa dobro, če je v bližini voda. Najboljše pa je, če kopar naredi kopišče in nanj "natolče" kakšnih dvajset centimetrov mastne ilovice, potem pa na tisto postavi kopo. Kopa se začne delati tako, da se najprej naredijo štiri late, prvi v znamenju križa. To je star običaj in če tega ne narediš, si že "fardaman". Stari ljudje se tako držijo tega, da najprej, ko pridejo pogledat kopo, vprašajo, ali smo naredili križ. Nato se naredita še dva lesa, ki se postavita v sredino, preden se začnejo postavljati late. Late se zvežejo v višini, kot so dolga drva. Prva vrsta se naloži okrog metra okrog, nato se začne delati "glava". Ravno tako se naredi venec zgoraj nad drugo vrsto in potem se naklada eno za drugo, v takšni višini in smeri, da bo prst ostala na drveh, ko bodo enkrat položene, pa ogra-sane in obsute. Na vrh se da praprot ali listje in zemlja, pa še kakšen plehnat pokrov za tiste dni, ko se kopa boka. Boka pa se zato, ker nekaj notri vedno zgori, tisto je treba zmeraj znova dopolniti, da višina čimdlje ostane. To traja tri dni, tri noči, včasih pa še četrti dan, če je treba. Potem se odstrani most in se kuha do petnajstih dni. Ko pride ogenj čisto do dna, je kopa kuhana. Potem pride najgrše delo... trganje kope. Trga se z grabljami in vilami, gasi pa se z vodo in prstjo. Oglje se spravi v žaklje, nato zaveže in spravi v skladišče ali odpelje do kupca," opisuje delo oglarja Janez Debeljak. Seveda pa imajo oglarji danes čisto drugačne odkupoval- Poleg kope si oglarji postavijo tudi oglarsko kočo, saj ob njej prebedijo tudi veliko noči. Najzanimivejši del prireditve Dneva oglarjev pa je bil, poleg plesa, prikaz dela oglarja. Janez Debeljak je povedal marsikatero o tem, kako se je včasih kuhalo oglje in kakšno je delo oglarjev danes. Po uradnem delu programa, pa me je povabil v oglarsko kočo in nekaj zanimivosti povedal tudi za naše bralce. "Zadnja leta jih je v teh krajih kar nekaj, ki spet kuhajo oglje: pri Črnovcovih, pri Podmlačanovih, v Rovtu pri PetraČovih, pri Potočniku, Ko-kalj z Mlake, tudi v Vinharjih kuhajo oglje...no, to pa je že dlje. Za kuhanje oglja se ponavadi uporabijo taka drva, ki ostanejo, ki jih je težko porabiti za kaj drugega, za v štedilnik ali za kopo so pa še vedno dobra. In če na kmetiji vidijo, da gre oglje v promet... potem ga radi pripravijo. Saj ni kakšnega velikega zaslužka, glede na težko delo, pa vendar se še vedno izplača," pravi Janez Debeljak. "Oglar mora najprej pripra- Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni Od kmetijske mehanizacije do kasaškega derbija Gornja Radgona, 5. avgusta - Gospodarsko razstavišče s svojo poslovno enoto Pomurski sejem, bo tudi letos organizator mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Sejem bo 29. po vrsti, začel se bo 17. avgusta in bo trajal do 25. avgusta. Osnovni program kmetijsko živilskega sejma sta razstava in prodaja kmetijske mehanizacije ter živilsko predelovalne industrije, poleg tega pa bo še nekaj strokovnih razstav. Letos pa so sejem še malce popestrili in mu dodali vedrejšo vsebino. Organizirali bodo namreč prvi slovenski kasaški derbi, parado s prikazom kmečkih opravil in običajev, organizirali bodo pokušnjo izbranih sort vina in ogled vzorne kmetije. Program sejma bodo popestrili s kulturnim programom. V nedeljo, 18. avgusta, bo odprto tekmovanje oračev za pokal Pomurskega sejma v Črncih pri Apačah. Na sejmu bodo tudi ocenjevali in razglasili rezultate mesnih in mlečnih izdelkov ter slovenskih vin. V sredo, 21. avgusta, bo v hotelu Radin v Radencih strokovno posvetovanje z dnevom kmetijske tehnike. Naslednji dan bo strokovno posvetovanje o sodobnem načinu trženja sadja. Ob tem pa naj bi podpisali tudi sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Gospodarsko zbornico Slovenije in zbornico Madžarske ter predstavitev povezanih informacijskih sistemov med omenjenima zbornicama. V času sejma bo v Gornji Radgoni organiziran tudi tako imenovani dan Avstrije, pripravljajo pa tudi dan lovcev s streljanjem na glinaste golobe. Cena vstopnic za obiskovalce bo 80 dinarjev. • V. S. Janez Debeljak je obiskovalcem dneva oglarjev pokazal in povedal, kako se kuha oglje. V kulturnem programu so nastopili plesalci Folklorne skupine Javorje z gorenjsko javorskimi plesi pod vodstvom Lojzeta Bohinca, Nonet zadružniki iz Bukovice pod vodstvom Franca Potočnika in Pihalni orkester Alples pod vodstvom dirigenta Dragiše Miškoviča. ce, kot so jih imeli pred leti: včasih so ga odpeljali v velike tovarne, v železarno na Jesenicah, v Plamen v Kropo, v Gi-dor v Gorenjo vas, Orodno ko-vaštvo Poljane. Ti so se preusmerili na koks in oglja rabijo zelo malo. Zato pa ga rabijo kovači, veliko pa tudi tisti, ki pečejo meso na žaru..." Tradicija oglarstva pri nas je že zelo stara in je vezana na plavž v Železnikih. Ko je plavž ugasnil, je oglarstvo začelo izumira- ti, saj se je oglje težko prodajalo.... Sedaj pa se dejavnost malce oživlja, saj oglje postaja spet bolj dragoceno, spet je več povpraševanja. Tako upamo, da se bo oglarjenja "poprijel" tudi kakšen mlad, namesto da bi se zaposlil v tovarni, kjer ni dovolj dela za vse. Gotovo pa ne bo nikoli več tako, da bi oglje pomenilo preživetje za družino, kot je bilo to nekdaj," razmišlja Janez Debeljak. • V. Stanovnik Torek, 6. avgusta 1991 PISMA, PODLISTEK 11. STRAN ®@E®S3OTE!;GLAS ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Odme^ ("Pobuda", Gorenjski glas, 26. 7.) Omenjena pobuda za nabirko zlata, za potrditev že dosežene sprave Slovencev, predvsem pa za utrditev finančnega položaja samostojne države Slovenije, je nadvse hvale vredna. "Osli z zlatom vendarle preplezajo vse zidove." Brez dvoma se bo tej pobudi pridružil marsikateri Slovenec, ki zlato ima. Tudi jaz bi se srčno rada, a se mora še prej marsikaj zgoditi na Poti v samostojnost, prenoviti lastni narod, da bomo dosegli edini cilj sprave, sožit/emed Slovenci. Spravo z mrtvimi smo dosegli Po liniji najmanjšega odpora. Mrtvi en govore, ne občutijo krivic, le obtužujejo žive. "Romanje h koreninam se začenja. Narod, ki ne priznava svojih korenin, je izgubljen narod. Človek pa je rojen v narod." (Dr. A. Šuštar v interv. 7D, 17. 7. 91, str. 14). Globoko so naše koreni-ne in gorje mu, ki vznemirja ko-'enine temeljnega življenjskega "°stojanstva človeka, da se v globini zemlje premaknejo skladi. Na poti v samostojnost moramo pomagati vsi, vsak po svojih močeh skrbeti za red v domači hiši za prepotrebno moralno prenovo v narodu. Predvsem v strokovnih službah tudi v pravosodja. Prepletanje zakonodaje s političnimi sredstvi ažuriranjem zgodovine do legitimnih pravic hstnine po rodnih prednikih je Za civilizacijo 20. stol. nevzdržna sfizofrenija - balkanski sindrom. Zato živimo v slovenskem na-fodu dve vrsti državljanov: 1. socialistični berači (brez uši), ki srno zaradi uporabljenih političnih zvijač in nakan v pravosodju odrinjeni na rob preživetja °^opani odpisani in prepovedani 'Judje, čeprav z napisanimi berljivimi in podpisanimi dokumenti lastnih staršev, prepovedani samo zato, ker smo ostali zvesti svojemu narodu in jeziku. Kdo je kdo, iz čigavih jajc je kdo spočet, pa vendar izpričujejo rojstni listi. (Čudež, da še teh niso spremenili v abcibilderje). 2. Socialistični kapitalisti, ki jim je bilo omogočeno uporabiti vse dopadljivo z uporabo političnih (korupcijskih) sredstev za pačenje zakonodaje s kvalifikacijo moralno politične neoporečnosti tudi za prodajo kvalificirane megle. "Narod naš pa dokaze hrani!" Za obdobje po vojni za samostojno Slovenijo pa je predpogoj uporabljati evropske in ne generalske kriterije. Identiteta državljanov izpričuje in dokazuje identiteto morda o večno znanem redu: "Dajmo cesarju, kar je cesarjevega, državi, kar je njenega, Bogu, kar je lažjega, in državljanu Slovenije, kar je njegovea od spočetja da-nea - mrtvim pa mir v rodni slovenski zemlji. Iz naroda mešetarjev se moramo prenoviti v narod pokončnih, poštenih, dostojanstvenih Slovencev. Vest, čustva, ohranjeno ali zapravljeno človeško dostojanstvo so človekova osebna zadeva. Grizejo in grizli bodo... Nikoli ne bi verjela, da lahko človek preživi tudi v najbednej-šem položaju, ko ti življenje spe- hajo do roba, da obstaneš tam, kjer se začne pravnina. Naj vse ti v svoji domovini "vrli" Slovenci lahko ukradejo! Tudi poteptajo te lahko. Lahko ti vzamejo tudi življenje lako uporabljajo drugo obliko umiranja na obroke, prosto po J. P. Sartru; "Moramo gledati, kako ljudje trpijo, da lahko sploh obstojamo." Ne morejo pa ti izruvati bogastva, ljubezni, zavesti in dostojanstva iz srca. Ana Komatar, Škofja Loka Pismo V vašem časopisu, dne 16. julija 1991, št. 55, se je na zadnji strani pojavilo v članku z naslovom "Luksemburžani - žrtve brezumja ", tudi moje ime. Pisanje o tem, je skrajno površno, netočno in zmedeno. Ker iz pisanja ni razvidno, katere navedbe so pripisane meni, se moram od tega distancirati od prve črke do zadnje pike. Tu bi izrabil priložnost še za neko drugo netočnost v vašem časopisu. Z zamudo mi je namreč prišel v roke Gorenjski glas z dne 19. aprila t. 1. Pozornost mi je vzbudil zapis o razgovoru na Glasovi preji, kjer sta svoje misli razpredala zgodovinar Jože Dežman in Alojzij ŽSbert. Govora je bilo o usodi nekdanjih mobilizirancev v nemški wehr- macht. V zapisu je med drugim navedeno tudi tole: "Avstrijski škofje so v Kranj poslali duhovnika, vendar ljudje niso radi hodili k njemu, ker mu niso zaupali... duhovno tolažbo so raje iskali pri domačem župniku... v Tupaličah," je dejal Alojzij Žibert. Ne vem, od kod g. Žibertu te trditve. Tu je mišljen župnik Bevke, kije opravljal svoje dušebriž-niško delo v Kranju med vojno in še nekaj časa po njej. V spominu, ne le verujočih Kranjčanov, je ostal ta skromni človek, ki je ničkolikokrat pomagal ljudem v njihovih stiskah, v najlepši luči. Aretacije oseb, predvidenih za prvi val preseljevanja, ki jih je opravil nemški okupator kmalu po zasedbi Gorenjske, so prizadele tudi duhovnike. Seveda le tiste, ki jim ni uspelo pravočasno pobegniti na italijansko zased-beno območje, v Ljubljano. Kot je izpovedal pred našim sodiščem nekdanji deželni glavar, gauleiter dr. F. Rainer, niso zaprli le dveh duhovnikov. Eden naj bi, po njegove, nekoč pred vojno napisal nekaj pozitivnega o Hitlerju, drugi pa, ker se je 1936 udeležil olimpiade v Berli-nu(!). Več nemških dokumentov iz prvega obdobja okupacije govori o verskih čustvih Gorenjcev in kako nujna bi bila za pomiritev namestitev duhovnikov. Tako pa pravi neko poročilo, potujejo ljudje iz kraja v kraj, tudi kilometre daleč, kjer pridejo v stik z drugimi ljudmi, to pa je nevarno zaradi protinemške propagande. Ne le gestapo, tuid vse druge okupatorjeve službe, so budno pazile na vsako reagiranje prebivalstva in ne bi mirno opazovale masovnega sprehajanja med Kranjem in Tupaličam. O tem bi bilo še marsikaj pisati, saj je gradiva na pretek, a naj bo za tokrat dovolj. V Kranju, 31. 7. 1991 S spoštovanjem Stane Šinkovec, Kranj Nočni nemir na kranjskih ulicah Sem eden od stanovalcev krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Gotovo imam z vsemi stanovalci tega območja in skupnosti Kranja vred prav, če si želim v teh kriznih dneh miru, posebej ko nastopi nočni čas, ko je pravilo vsega naprednega sveta mir. Pri nas tega ni. Od 22. do 2. ure ponoči se z vso močjo zaganjajo, vozijo mopedi in močni motorji okoli 500 cem, utihnejo in se zopet nenadoma pojavijo z vso močjo in izzivanjem (Mlakarjeva ulica in Ul. 31. divizije). Vem, da za to početje vedo vsi okoličani, ker to gotovo ni samo tu. Pa kaj, ko so brez moči, ker se bojiio brezobzirnežev, proti katerim so poštenovzgojeni ljudje brez moči. Dolžni smo se vprašati, saj imamo vendar oblast, ki mora nastopiti proti tej bolezni. Resnično pa se svoje službene dolžnosti ne zavedamo več v polni meri, ker je to komoditeto ustvaril čas, ko ni bilo nobene dolžnosti tistih, ki so bili za to plačani. Seveda bo to v tem času Slovenstva treba spremeniti, da bomo sposobni stopiti v napredno Evropo in priznati civilizacijo. Vem, da bodo naši organi odgovorni za to z vztrajnim delom napravili red. Naj omenim pri tem zgodovinsko zmago Slovencev, ki so s srcem in razumom premagali nasprotnika — moč tega boja naj nas vodi vsepovsod, zmagata naj razum in kultura nad "barbarstvom", tako bomo vredni našega kulturnega poslanstva. V. Osterman Ul. 31. divizije 56 Kranj Zorane njive! Naj tudi slovenska zemlja zve, kako drago morajo njeni oskrbovalci, saj, kaj pa naj bi bili kmetje drugega kot to, plačati za njeno življenjsko funkcijo. Zemlja živi, diha, in ji ni vseeno, kako se ravna z njo. Ni mrtva stvar, hvaležna je za oskrboval-čevo dobro ravnanje z njo in tudi zazna bolečino, kadar se ji dela krivica. V mislih mi je teptanje po nji, ki so ga ji prizadejali sovražnikovi tanki na brniških njivah. Pod imenom "Brniški" so mišljeni tudi vsi podobni primeri po vsej Sloveniji, kijih je horda z juga demonstrirala po naših njivah, travnikih, celo po sadovnjakih, in vinogradih. Samo barbari so bili v stanju početi dejanja, nad katerimi so se in se še zgražajo pametno misleči ljudje. Zakaj to pisanje? Je še vedno tako, da, ko duh stvar obvlada, pridejo besede same. Sv. Avguštin je že pred stoletji napisal: "Kaj so kraljestva brez pravičnosti, če ne veliko razbojništvo. "Alije tu potrebna kakšna dodatna misel? In še ena Avguštinova: "Potem ko boš poslušal obtoženega presodi." Ali še vedno ni nastopil čas resnice? Dajmo, spravimo v arhive vsa junaška, tudi zgodovinska dela, ker nam čas, ki ga sedaj preživljamo, če ga damo na vago, prevaga vse dosedanje, kar smo napisali in si zapomnili. Saj se za božjo voljo, ne le stare grče, tudi mladi rod, smeje plete-ničenju, ki so ga še vedno polni naši časopisi, žal, kar od kraja. Sicer pa smo vsi skupaj prignali ta naš čolnič tako daleč, da nam bo težko odpomoči, kajti, "resnica rodi sovraštvo ". France Logar Praznik občine Radovljica Gorenjski glas, 21. 6., 5., 16. in 26. 7. 1991) Nobene potrebe sicer ni, da bi se branil pred "polemiko " profesionalnega zgodovinarja Janeza Globočnika, a bralci in resnica zahtevata svoje. Nekako mi je žal "kirurga!", da svoje profesionalnosti ne more braniti z dokazi, temveč z nizkotnim, spolitizi-ranim napadom na "bosopetega ranocelnika" in "amaterskega zgodovinarja". Njegova podtikanja, premišljeni sumi, zaletava kontradiktornost, podcenjevanje ter hujskaštvo so'daleč od tega, da bi se to moglo imenovati polemika. Začudujoča raven izobraženca ?! Zdaj pa nekaj mojih dokazov. Prvič. Moj napadalec se niti z besedico ni dotaknil bistvenega, to je obrambe njegove teze o "prezgodnji organizaciji aktivnega odpora"? Naj tu zapišem ono, kar sem zadnjič namenoma izpustil: Je bil - po njegovi logiki - naš, slovenski odpor proti napadu JA 27. junija tudi prezgodnji? Bi bilo vseeno, če bi z njim začeli npr. 30. junija ali celo 5. julija ? Je to kontradikcija ali nekakšna podobnost: 1941 - 1991?! Globo-čnik pa v prvem delu zapisa namesto polemiziranja pletenici nekaj težko razumljivega o njegovem prvem spisu. A kje so vis a vis "amaterskega zgddovinarja" dela profesionalca J. Globočnika? Drugič. Premišljeno mi podtika "zavestno razpihovanje nacionalne neenotnosti..." S tem me je v teh napetih časih brez sramu neposredno denunciral javnosti! Grdo delo. A slovenska nacionalna enotnost je dovolj močna, da bi zlahka prenesla Globočnikov "argument"; ki je gol izmislek? Kdo torej razpihuje in kaj? Tretjič. Visoki profesionalni zgodovinar me obsoja, da sem "vehe-mantno napadel radovljiški Demos" in njega. Tako torej! Vi lahko napadate NOB in njegove osnovne elemente, nihče pa NOB-ja po vaše ne bi smel braniti? In to argumentirano! Jaz sem to storil - ne prvič - in bom po potrebi delal še vedno. Pravzaprav pa bi bila to dolžnost tudi in v prvi vrsti profesionalnih zgodovinarjev, kajti za resnico gre! A ker je moje delo znano, me je treba očitno diskvalificirati. Tudi to ni novo! Četrtič. V zvezi s tem Globočniku pride prav obrabljena fraza o moji verjetni boljševiški naravnanosti, o razpihovanju neenotnosti, nizkotno namigovanje o upokojenem oficirju, o problematičnosti moje stopnje slovenstva in podobnem. Odkod temu "kirurgu" objektivnost ? Petič. V izjavah ZZB, a tudi v izjavah upokojenih slovenskih generalov in še kje so zajeta moja gledanja in dejanja, ampak ne kot zgodovinarja. Tako si je profesionalni zgodovinar Globočnik sam napisal karakteristiko, kajti z zapisom je dokazal, da mu ni šlo za polemiko o prazniku Radovljice in njegovi osnovi, temveč za napad na moje delo in mojo osebnost. Zbogom! P. S. Glede sočasno objavljenih mojih dopisov: stvar uredništva. Tako "polemiko " in "gospoda" v prihodnje ohranite zase! V Kranju, 31. 7. 1991 Ivan Jan, Kranj Pismo iz Minneapolisa »Kako so ljudje v Ameriki prijazni,« je dejala Anica Drčar, ko sva se v nedeljo z drugiimi člani ekipe, ki so tudi sodelovali na posebni olimpiadi duševno prizadetih v Minneapolisu, vračali domov. Specialna olimpiada je bila po izjavah ameriških medijev, ki so ji posvetili izjemno pozornost, največji športni dogodek leta. 6000 športnikov iz 50 ameriških držav in 75 držav ostalega sveta se je zbralo na tej prireditvi. Anica je v močni skupini le za 2 cm izgubila bronasto medaljo. Bolj kot športni dosežek nam bo v spominu ostal veličasten začetek iger, ker nas je pozdravljalo 60000 gledalcev, med njimi mnoge svetovno znane medijske zvezde in športniki. Ja, res so prijazni ljudje v Ameriki. A tudi pri nas so prijazni. Kljub težkim razmeram smo našli razumevanje in jinančno pomoč pri organizacijah. Najino pot so poleg Zavoda Matevža Langusa omogočili: Društvo za pomoč duševno prizadetih Radovljica, PTT Kranj, Sava Kranj, Občina Radovljica, Roman Šega, Zavarovalnica Triglav Kranj, Gradbeno podjetje Gorenje Radovljica. Vsem iskrena hvala! Anica Drčar in Tea Beton Zavod M. Langusa Kamna Gorica II \F H! I n KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 Peter Čolnar 10 DREVESA V GOZDU Čez čas se je izkazalo, da je v resnici povsem drugačen človek. Bil je prava dobričina. Bal se je ustašev in je zaradi tega moral dajati surov videz, kot je to delala večina, če seje hotela ohraniti. To je Lojze spoznal, ko sta kasneje nadvse uspešno in plodno sodelovala tako pri reševanju prostovoljcev, kot tudi izseljencev - pregnancev. Med svojim zagrebškim življenjem je srečal še vse polno »Bencarićev«. Veliko jih je bilo, ki so dajali ali pa vsaj poskušali dajati videz krutosti, oziroma solidarnosti z ustaši. Ko so se med seboj bolje spoznali, so si pričeli zaupati in velika večina, če že ne vsi, je pomagala pri humanem delu, ki so ga imeli pri Rdečem križu. Resničnih ustašev je bilo malo in vsi so se jih izogibali. Na hrvaškem RK naj bi bil tak hišnik, na katerega so me vsi opozarjal, na italijanskem poslaništvu neki nižji uradnik... Takšen položaj je že v začetku napovedal, da politika skupine ekstremistov in morilcev nikakor ne more uspeti. Med ljudmi So bili osovraženi. Prostovoljci pri vrnitvi v Ljubljano iz zagrebških zaporov. Skupaj jih je bilo 300. Začel je sestavljati transportne liste. Na vsaki transportni listi je bilo vpisanih po 30 prostovoljcev. Tega mu niti ni bilo težko delati. Pri hrvaškem RK je dobil od dr. Breslerja bianco podpisane formularje. Spisek je dal potrditi na italijanski konzulat, da so lahko odšli »italijanski državljani v italijansko provinco Ljubljano.« Italijanski konzulat Večkrat je moral iti na italijanski konzulat v Zagrebu. Ker so morali Italijani potrditi transportne liste, da so ljudje »pristojni v italijansko pokrajino Ljubljano«, je bil praktično vsak dan na konzulatu. Tako se je srečal z drugim tajnikom konzulata Gregoriem. Ta mu je predlagal, naj začne uradovati na konzulatu. Res je bil tako tam vsak dan od 16. do 18. ure. Ekipa, ki je delala na konzulatu, je bila najverjetneje še izpred vojne. Vsaj Lojze je imel vtis, da med njimi ni fašistov. Da to drži, so ga nekoč prepričale Gregorijeve besede, oziroma opozorilo pred nekim nižjim uradnikom: »Tega se bojte, ta je fašist!« Gregori mu je šel vedno na roko, tako da sta ohranila stike tudi kasneje, ko je bil zaposlen na italijanskem poslaništvu v Parizu. Ni namen opisovati, kako so se zbirali ob razpadu stare Jugoslavije prostovoljci, kako so neorganizirano pošiljali različne skupine zdaj na eno zdaj na drugo mesto. O tem so ljudje, ki so D|li soudeleženci, oziroma so bili žrtve nemarnega in malomarne- otroke, ki jih vračajo staršem 8a odnosa, že precej napisali. Nihče pa ni, opisal, kako so se ti Prostovoljci iz končne postaje t. j. iz zaporov vračali domov. _ , Razumljivo, da ni namen dati neke dokončne slike, kako je rTVl tranSpOrt stvar potekala. Bili so razkropljeni po najrazličnejših mestih in na najrazličnejših krajih. Omejimo se lahko le na prostovoljce, s katerimi se je Lojze Čolnar med vojno srečeval in jim pomagal Razumljivo, da stvar s prostovoljci, ni bila povsem enostavna. Ni bilo mogoče napisati, da vračajo v Ljubljano vojaške prostovoljce. V transportno listo je dr. Bresler zapisal, da gre za otroke, ki jih vračajo staršem. ra Bilo je 3. maja 1941 pred zaporom policije v Petrinjski ulici v Zagrebu. Ob kontroli ustašev in redne policije, je Lojze prebi- ta, svoj prvi spisek tridesetih prostovoljcev. Zapornike so spravili v policijski avto, ki je stal na dvorišču. Postavili so ga med šoferja in ustaša s puško v roki v kabino avtomobila. Zunaj na stopnici so stali ustaši s puškami. Na vsaki strani po trije in trije zadaj. Tako otovorjen avtomobil je zapeljal na kolodvor Sava v Zagrebu. Ustaši so na postaji postrojili ljudi v vrsto. Droben, majhen, z velikim znakom Rdečega križa na rokavu je hodil Lojze pred strojem kot kakšen razdražen lev. Pogled nanj je bil nadvse zabaven. Razumljivo, da prostovoljcem ni šlo na smeh, saj niso niti vedeli, kam jih peljejo. Tudi Lojzetu je bilo tesno pri srcu. Ko bi ustaši vedeli! Ubežnik pred Nemčije dobil trideset ljudi iz zapora in jih pošilja domov! Če bi vedeli, ne bi pomagali nobena transportna lista! Na postajo so prišli prezgodaj, zato so morali čakati na vlak. Mimoidoči niso vedeli, za kakšne »zločince« gre in so jih pričeli zasmehovati, obstopati in pljuvati. Živčna napetost je naraščala. Ves razdražen seje Lojze obrnil k vodji ustašev: »Vi ste vodja in vi morate skrbeti za red! Jaz jih bom kot predstavnik Rdečega križa prevzel šele na meji!« Ustaši so odstranili ljudi in poslali prostovoljce v vagon, ki so ga medtem dobili. Preden so odšli v vagon, bi kmalu prišlo do incidenta. Nepričakovano je zaslišal vzklik: »Lojze!« Videl je, da ga kliče Kranjčan Rohrman. Bil je eden izmed trojice, ki ji je pošiljal v zapor kosila. Razumljivo, da ni vedel, da je Lojze v Zagrebu in da ve zanj. Vzklik je kar se da mirno preslišal in naredil še strožji obraz. Zaslišal je nekega drugega prostovoljca: »Nikar ga ne lomi...« V Karlovcu so morali prestopiti. Po Bencarićevem nalogu bi moral odpeljati prostovoljce do odhoda vlaka na policijo. Ustaški spremljevalci tega niso vedeli, policaji pa jim niso povedali (oboji so namreč spremljali prvi transport do meje) in tako smo čakali kar na postaji. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Duševno prizadeti so tekmovali na posebni olimpiadi v Minneapolisu Slovenska ekipa navdušila Kamna Gorica, 2. avgusta - Prejšnji teden so se iz posebne olimpiade duševno prizadetih v Minneapolisu vrnili naši zastopniki. V desetih dneh bivanja in tekmovanj, so si nabrali nekaj življenjskih izkušenj, izkazali pa so se tudi kot uspešni tekmovalci, saj je osem športnikov domov prineslo kar sedem medalj. Anica Drčar iz Zavoda Matevža Langusa je v skoku v daljino tretje mesto zgrešila le za dva centimetra in izgubila bronasto kolajno. Kljub temu pa je z nastopom zadovoljna. Specialna olimpiada je bila, po izjavah ameriških medijev, ki soji posvetili izjemno pozornost, največji športni dogodek leta. Na njej se je namreč zbralo kar šest tisoč športnikov iz 50 ameriških držav in 75 držav ostalega sveta. "Ustanoviteljica tega posebnega olimpijskega gibanja je Jeunnice Kennedv, sestra ubitega predsednika ZDA Johna Kennedvja, letos pa so bile te olimpijske igre prvič pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Slovenija se je lani prvič udeležila evropskih iger za duševno prizadete. Slovenski tekmovalci, tudi Anica Drčar iz našega zavoda, so se na igrah dobro izkazali, mislim pa, da je še pomembneje, da so bili ti športniki v Ameriki zelo lepo sprejeti. Stanovali smo pri slovenskih družinah in čeprav smo še vedno hodili za tablo Jugoslavija, so nas Slovence kar "lovili" kot posebno atrakcijo in nas spraševali o politiki. Ob tej priložnosti pa smo dali prošnjo, da bi na prihodnjem tekmovanju že nastopali pod napisom Slovenija," je o udeležbi na tekmovanju povedala Tea Beton, ki je na pot odšla skupaj z gojenko Anico Drčar. Anica pa pravi takole: "Zelo sem bila vesela, ko sem šla v Ameriko, malce sem se bala vožnje z letalom. Vendar ni bilo hudo. Ljudje v Ameriki so bili zelo prijazni, všeč mi je bilo vse, od lepega štadiona do hrane. Na tekmovanje sem se pripravljala vsak dan s pomočjo tovarišic tukaj v zavodu." Sicer pa je osemnajstlet-na Anica Drčar gojenka Zavoda Matevža Langusa v Kamni Gorici že enajst let in je absolutna prvakinja v skoku v daljino v Sloveniji med duševno prizadetimi. Tudi sicer v Kamni Gorici skušajo gojencem zavoda omogočiti čimveč športnega življenja. Tako se mladi udeležujejo različnih športnih tekmovanj v okviru Gorenjske in Slovenije, letos pa so zanje prvič pripravili učenje na snegu in mnogo se jih je v treh tednih naučilo smučati. Seveda pa je marsikaj odvisno od denarja in ob priložnosti specialne olimpiade se Tea Beton z Anico Drčarjevo zahvaljuje vsem, ki so, poleg Zavoda Matevža Langusa, omogočili njuno pot v Minneapolis. Teh pa je kar precej: PTT Kranj, Sava Kranj, Občina Radovljica, Demos Radovljica, gospod Roman Šega, Zavarovalnica Triglav Kranj, Gradbeno podjetje Gorenje Radovljica, UKO Kropa, TOKO Tržič in ROMA Tržič. • V. Stanovnik Turnir mladih upov v vaterpolu Vaterpolska zveza Slovenije je letos organizator vaterpolskega turnirja reprezentanc republik in pokrajin v vaterpolu za mlade vaterpoliste do 14. leta starosti. Turnir bo v Kranj v začetku septembra. Udeležbe so že prijavile v pisni obliki reprezentanca Vojvodine, Srbije in Hrvaške, čakajo pa še na potrditev udeležbe reprezentanc Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne Gore. V upanju, da dosedanje razmere ne bodo vplivale na razplet izvedbe turnirja, je organizator že pripravil celotni program. Milan Čadež POVZPNITE SE NA KONJA, BODITE GRAŠČAK NA PRAGU 21. STOLETJA Tolikokrat opevana dolenjska pokrajina je sanjska dežela za ljubitelje ježe. V mehkobi zelenih gričev, tesnem stiku z naravo in plemenitim konjem se boste počutili grajsko. Začetniki: Dvodnevna šola jahanja 1.700 din Teden dni šole jahanja 5.300 din. /Cene vsebujejo polne penzione/ ZA IZKUŠENE: Dvodnevno terensko jahanje 1.900 din Teden terenskega jahanja 5.900 din. Kaveljci in korenine na preizkušnji INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Hotel Grad Otočec Telefon: 068/21-830,85-150,21-911 Telefax: 068/22-590 Telex: 35-740 yuhg po "Valovi" vzdržljivosti na Bledu Vseh 287 prijavljenih udeležencev za preizkušnjo cilj v predpisanem času (do 70 minut). 'Kaveljc, korenina" v plavanju, je v nedeljo priplavalo na Janez Čmur, ki je svoje "uradno spremstvo", očeta, malce prehitel... Bled, 4. avgusta - "Kaveljci in korenine" so kot običajno startali v Zaki in večina je priplavala na cilj v petdeseti minuti preizkušnje. Tik pred začetkom plavalnega maratona smo zmotili Mita Trefalta, ki je "usmerjal" prijavljene. Koliko tekmovalcev je pričakoval in ali je zadovoljen z udeležbo, smo ga na hitro povprašali, saj se je iztekalo zadnjih pet minut pred startom. "Nisem imel posebne predstave, koliko naj bi bilo danes udeležencev. Lahko bi jih bilo veliko, glede na to, da v zadnjem času ne hodijo veliko na dopuste ali pa ravno obratno, lahko bi jih bilo malo, ker so se odločili za dopust sedaj, ko se je življenje Eden izmed prvih udeležencev plavalnega maratona na Bledu, na cilju, ki pa ni nastopil v uradni konkurenci. Državno kolesarsko prvenstvo so pripravili v Kozjem Savčani odlični v posamičnih vožnjah Kranj, 4. avgusta - Kljub temu da še ni jasno, ali bo Kolesarska zveza Jugoslavije priznala letošnje državno prvenstvo v cestni vožnji, so v Kozjem in Slovenjskih Konjicah organizirali tekmovanje. V cestni dirki posameznikov so se izkazali tudi kolesarji kranjske Save, ki pa so slabši v ekipni vožnji na kronometer. Tako je bil zmagovalec petkove dirke posameznikov član Merica Sandi Smerc, odlična pa sta bila Aleš Pagon in Marko Polanc (oba Sava), ki sta bila drugi in tretji. Med starejšimi mladinci je bil zmagovalec Felc (Sloga), drugi je bil Bajt, peti pa Krišelj (oba Sava). Med mlajšimi mladinci je zmagal Čeh (Rog), Zupan (Sava) pa je bil tretji. V nedeljo so kolesarji vozili na ekipni kronometer. Zmagovalci med člani so bili' kolesarji Krke, Savčani pa so bili peti. Tudi pri starejših mladincih so bili najboljši kolesarji Krke, starejši mladinci Save pa so bili tretji. Pri mlajših mladincih je bila najboljša ekipa Roga, drugi pa so bili mladi kolesarji Save v postavi Sašo Zupan. Tadej Valja- vec, Sašo Berce in Primož Mihe-lič. "Glede posamične vožnje sem zadovoljen z rezultati naših tekmovalcev v vseh kategorijah, v ekipni vožnji pa sem zlasti zadovoljen z nastopom mlajših mladincev. Člani so poizkusili vse, vendar smo se za ekipni nastop manj pripravljali in moramo biti zadovoljni s petim mestom," je po vrnitvi v Kranj povedal trener Matjaž Zevnik. Večina kolesarjev odhaja za teden dni na dopust, Pagon in Pilar pa bosta nastopila na etapni dirki v Avstriji. Matjaž Zevnik je tudi povedal, da je Pagon uvrščen v ekipo za svetovno prvenstvo. # V. Stanovnik Zmagal POP 74,5 Na Bledu je bil v nedeljo prvi letošnji gorenjski turnir (neuradni) v odbojki na mivki ali popularna "beach vollev". Najhitrejši "kaveljci" na cilju (od leve proti desni): Igor Veličkovic, Jože Tanko, Igor Kogoj. spet nekoliko umirilo. Udeležencev je danes okoli tristo, kar je v običajnih mejah. V preteklih letih, ko smo prirejali tudi turistični maraton, jih je bilo nekaj več, letos tega turističnega dela plavanja ni bilo. Udeleženci morajo biti stari najmanj 18 let. če pa so mlajši, morajo plavati v spremstvu staršev. Danes so prijavljeni štirje otroci, ki pa so običajno boljši kot njihovi spremljevalci..." Najhitrejši trije kaveljci so v tesnem časovnem zaporedju priplavali na cilj: prvi Igor Veličko-vič, bivši plavalec kranjskega Triglava, drugi Jože Tanko, Celjan, bivši tekmovalec, sedaj pa se ukvarja s plavalnimi maratoni in tretji, triatlonec Igor Kogoj. Takoj, ko so zlezli iz vode, so povedali, da "je bila proga prekratka" (Jože Tanko), da je bila "zame predolga" (Igor Veličkovič) in "voda premrzla" (Igor Kogoj). Najhitrejša ženska v konkurenci pa je bila Marinka Drobnič - Košorok: "Proga je bila dobra, kot običajno. Nerodno je, ker nekateri med plavanjem ne gledajo, kje je proga in potem plavajo kar' cik-eak..." Kot zanimivost naj še povemo, da je bila prva ženska na cilju sicer Vida Bertoncelj, naša smučarska tekačica, vendar ni nastopala v konkurenci. Na cilju je povedala, da se plavanju šele privaja... Najhitrejši udeleženec s spremljevalcem, Janez Čmur s svojim očetom (do polnoletnosti mu manjka še kar nekaj let) je rekel, da je bila proga dobra. Oče, ki je prišel "malce" za njim, pa nič... • M. Peternelj, foto: G. Sinik Odprto teniško prvenstvo Tržiča Zmagovalec Blaž Trupej Tržič, 4. in 5. avgusta - Teniški klub Tržič je bil konec tedna organizator odprtega teniškega prvenstva Tržiča, s katerim so počastili tudi občinski praznik. Na kvalitetnem turnirju, kjer sta od najboljših slovenskih teniških igralcev manjkala le Žiga Janškovec in Marko Por, je zmagal Blaž Trupej iz Medvod. Med triinpetdesetimi tekmovalci so se v polfinale uvrstili Blaž Trupej, Marko Kavčič, Nande Trupej i.n Boštjan Gaser. Blaž Trupej je premagal Marka Kavčiča (Triglav) z rezultatom 7 : 5 in 6 :0, Nande Trupej pa Boštjana Gaserja z rezultatom 6 : 0 in 6 : 2. Kot so povedali organizatorji, niso pričakovali tako velikega odziva, vendar pa so bili tako oni kot tekmovalci izredno zadovoljni s tekmovanjem. Že prejšnji konec tedna pa je Partizan Gorenja vas, pod pokroviteljstvom Marmorja s Hotavelj, pripravil teniški turnir v Gorenji vasi. Na tem turnirju pa je bil zmagovalec Marko Por, ki je v finalu premagal Blaža Trupeja z rezultatom 7 : 5, 4 : 6, in 6 : 4. • V. S. Tekmovanje z gorskimi kolesi na Pokljuki Kolesarji za pokal "Šport hotel Pokljuka" Pokljuka, 4. avgusta - Sedemintrideset kolesarjev se je minulo soboto udeležilo drugega tekmovanja z gorskimi kolesi za pokal Šport hotel Pokljuka. Kljub temu daje bila proga težka in selektivna, so bili zadovoljni tako tekmovalci kot organizatorji. Veterani in ženske so tekmovali na 7,5-kilomltrski, ostali pa na 15-kilometrski progi. Najbolje se je med člani izkazal Marjan Jauk (Valy Ptuj) 48,25, pri mladincih pa je bil najhitrejši Simon Premože (Dol) 55,33. Med rekreativci I je progo najhitreje prevozil Boštjan Brelik, med rekrea-tivci II pa Srečo Komac (Pivovarna Union). Pri veteranih je bil najhitrejši Lojze Oblak (Alpina Žiri), med ženskami pa je bila ena sama tekmovalka, Maša Rekar, ki pa se je odlično izkazala. • V. S. Nočni skoki na Gorenji Savi Kranj - Letos se bodo najboljši slovenski skakalci v družbi še z nekaterimi predstavniki klubov iz Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške že dvajsetič pomeril za Pokal Kranja na 65-metrski skakalnici na Gorenji Savi. Tekmovanje bo v soboto, 10. avgusta, ob 20.30 uri. Vsekakor bo to večerno tekmovanje pod reflektorjem v vznožju Šmarjetne gore tudi tokrat zelo privlačno za ljubitelje skokov v teh poletnih dneh. Preurejena skakalnica z novo keramično smučino bo tako letos že drugič gostila odlične skakalce na mednarodnem tekmovanju. Smučarski klub Triglav bo tudi letos prispeval svoj delež k prazničnim avgustovskim prireditvam v gorenjski metropoli. JmI* Vse bolj popularna: odbojka na mivki ali "beach-volley", Regatni center na Bledu, foto: Gorazd Šinik Bled, 4. avgusta - Turnirja se je udeležilo 12 ekip, med katerimi je bila tudi ženska trojka, ki se je uporno kosala z moškimi nasprotniki. Po celodnevnem, napetem in razburljivem tekmovanju odbojkarskih dvojic, ki so jih sestavljali slovenski odbojkarski ligaši, sta ob konstantni, zavzeti podpori občinstva, zmagala Gregor Humerca in Blaž Lenček, dvojica, ki se je na turnir prijavila pod imenom POP 74,5. • M. P. Plavalka Kejžarjeva odlična Mlada radovljiška plavalka Alenka Kejžar je odlično nastopila na letošnjem pionirskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo konec tedna v Krškem. Osvojila je kar šest naslovov republiške prvakinje in dosegla šest jugoslovanskih rekordov. V disciplini 100 metrov prsno je dosegla tudi nov slovenski absolutni rekord s časom 1:17,41. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Mlad teritorialec noče popustiti in vztraja: »Mene zaradi vprašanja ne bo nihče preganjal!« Kdo je med vojno sodeloval z okupatorji in kaj je sploh bila okupatorska vojska? Občan v nekem gorenjskem mestu toži vsakogar, o katerem samo sliši, da se je Pozanimal zanj. Zakaj se v takih in podobnih primerih ustrezne institucije ne opredelijo in z določenimi stališči pomagajo razrešiti nejasnosti in nesporazume? Ali je bila v Sloveniji vojna j1'1 Je sploh ni bilo? Ali so pad-•e civilne žrtve ali pač ni bil nihče ranjen? Mar je bilo vse skupaj le slepilo in privid in ,marno danes kaj veš zakaj vsi skupaj večje ali manjše psihične posledice? Vsa ta vprašanja se ti postavljajo tedaj, ko te obvestijo o Primerih, ki se dogajajo v nekem Sorenjskem mestu, kjer - omeni-•"oje to, živi precej nacionalno ■nešano prebivalstvo. Zgodilo se je takole: Neki mladi teritorialec je ta* J'0 kot večina njegovih sovrstnikov preživel deset dni na položa-Jm, s puško v roki. Ko se je vrnil v delovno okolje, je tudi on s,išal za številne govorice, ki so se pojavile o nekem meščanu, ceš da je zavestno in namenoma •jesel hrano in pijačo vojakom J A. Nič hudega sluteč je tako kot drugi sodelavci "dotične-8a", o katerem so se širile take in podobne govorice, kar vprašal, ali je kaj res. Da ne bi tega nikdar storil! Vprašani je kar Poskočil in dejal: »A tudi ti tako misliš?« Čez nekaj dni je sPraševalec dobil na domači naslov odvetnikovo povabilo, v mL' 1 * 'i DtWKiBiiii Kakorkoli že razmišljamo, kakorkoli že obračamo: v Sloveniji je bila vojna in vemo, kdo je bil okupator. Posledice te vojne so različne, tudi medsebojna obračunavanja, tudi tožbe... Foto: Jure Cigler katerem ga poziva na spravni pogovor in na preklic besed, ki jih je izrekel. Obdolžen je bil po členu...»kdor o kom trdi ali kaj raznaša, kar škodi časti in njegovemu imenu...« Odvetnik je odposlal kar precej takih povabil, saj je občan tožil vse po vrsti, tudi take, o katerih je samo nekje drugje slišal, da so spraševali o njegovem sodelovanju z okupatorsko vojsko. In tožil bo tudi zaradi tega članka, saj se v vsem prepozna... Obdolženi teritorialec pa v nasprotju s številnimi drugimi, ki so pisno preklicali vse in se tako izognili nadaljnji tožbi, vztraja in se noče opravičiti. Vztraja na tem, da ga ne bo nihče preganjal samo zato, ker je nekoga nekaj vprašal! In se sprašuje: »... sploh mi ni več jasno, kdo je bil v tistih dneh okupator in kdo je bil na pravi in kdo na napačni strani...« Mi pa si ob tem in takih primerih postavljamo nekaj drugačnih, tudi moralnih vprašanj in dilem. Mar bomo zdaj tu, sredi Slovenije, kjer vojna nevarnost še zdaleč ni minila, pustili, da se naše vojake obdolžuje samo zato, ker so po vrnitvi s položajev upravičeno lahko tudi kaj vprašali - pa čeprav odkrito in kar naravnost? Mar bodo morali hoditi po sodiščih, kjer jim bo izrečena sodba v imenu ljudstva, da so nekomu blatili čast in dobro ime, ker so vprašali tisto, kar jih je najbolj zanimalo. Ali bodo res sami zbirali dokaze o tem, kaj je bilo res in kaj ne? Kaj ni to malo čuden, rahlo narobe svet in malo zbegana demokracija? Saj ni, da bi bilo zdaj teritori-alcem, ki so tvegali svoja življenja, prav vse oproščeno in da zanje ne bi veljali zakoni! Kje so ustrezne institucije, ki naj bi edine lahko z javnim obvestilom, dekretom ali kar zakonom, če ne gre drugače, opredelile čas ob koncu junija za čas vojne in na ustrezen način prekinile s takimi primeri, ki se v nekaterih mestih zares pogosto pojavljajo in razburjajo prizadete in sovaš-čane. Povojne travme in frustracije nekaterih so pač lahko pričakovane, vprašanje pa je, kakšne so lahko dolgoročne posledice. Če se bo to tako nadaljevalo, je v - bognedaj - naslednji vojni možno vse mogoče... • D. Sede j <* JELOVICA Halo, 93 Štirje požari Kranj, 5. avgusta - Alarm je kranjske poklicne gasilce minuli teden kar štirikrat klical k požaru. V ponedeljek, 29. julija, je zagorelo v podstrešnem stanovanju v Cankarjevi ulici. Zaradi dotrajane električne napeljave je zgorelo nekaj °preme. Naslednji dan so se vnele smeti na Stražiškem polju, kožarje ogrožal bližnje kozolce. V petek, 2. avgusta, je ogenj 2ajel kozolec na Čirškem polju, več ali manj sta pogorela dva štenta, istega dne pa je zagorelo še v kleti stanovanjske hiše v Bobovku, koje lastnik čistil peč. Požar je že sam pogasil in se Pri tem nekoliko popekel, gasilci pa so mu nato pomagali Prezračiti hišo. Gasilski pirotehnik Jože Golob je uničil ubojno telo, ki so ga našli v Gorenji vasi. Razen tega so gasilci umaknili tovornjak, ki je oviral promet v križišču na Smledniški cesti ter kar trikrat zapirali vodo; v ulici Rudija Papeža, na Planini 8 •n na Golniku. Tu je voda drla iz stene, zato so gasilci opravita prepustili bolj poklicanim popravljalcem. V Mavčičah so lastniku avta, ki je ključe zaklenil v vozilo, pomagali priti do njih, dvakrat so tudi prevažali pokvarjena vozila na servis. • H. J. LIO na črni listi onesnaževalcev škofja Loka, 5. avgusta - Tovarno LIO (prejšnji Gradiš) s Trate so inšpektorji prijavili tožilstvu zaradi hudega onesnaževanja okolja, tožbo, s katero terjajo odškodnino, pa so proti njej vložili tudi nekateri najbolj prizadeti sosedje iz Virmaš. Le-tem je Prekipelo zaradi žaganja in prahu žagovine, ki ga veter raznaša iz tovarniških silosov, da ga je vse polno po podstrešjih stanovanjskih hiš, po terasah, balkonih, okenskih policah, vrtovih. Zlasti velik izbruh onesnaženja je bil 22. maja. Zaradi tega je poslanec v loškem parlamentu Jože Be-šter, ki je opozoril tudi na prekomerni hrup iz tovarne, zahteval, naj LIO v treh mesecih predloži sanacijski program, na osnovi katerega bo odpravil škodljive vplive v okolju. Občinski program varstva zraka taisto zahteva od podjetja do konca leta. V LIO se zaradi onesnaženja ne sprenevedajo in sprejemajo obveznosti, ki jim jih nalaga občinski program varstva zraka. Ne morejo pa pristati na skrajšanje roka za izdelavo kompletnega sanacijskega programa, ker v tako kratkem času ne bi mogli opraviti vseh potrebnih meritev in zagotoviti zares kvalitetnega programa. Kljub temu bodo nekatere dele sanacijskega programa pripravili še pred koncem leta. Gre za ,zdelavo projekta premestitve filtrov in obnovo obračevalnih naprav na silosih, s čimer bi preprečili uhajanje prahu in zasanja iz silosov ter za izdelavo projekta oziroma ločenega od-Sesovalnega sistema pri brusilnih strojih, s čimer bi preprečili Prihajanje prahu in drobcev laka v silos. Predvidoma do septembra bodo v LIO sanirali in dodatno izolirali tudi protihrupno ograjo proti naselju Sv. Duh oziroma Virmaše. Več časa pa potrebujejo za izdelavo projekta oziroma sanacijo lakirnice, za ponovno izvedbo protihrupnih meritev in za sana-ClJo emisije iz kurilnice. • H. Jelovčan Orožje na veliko prek meje Hrvatje se oborožujejo Kranj, 5. avgusta - Tihotapljenje orožja in streliva prek avstrijsko-slovenske meje se nadaljuje. Policisti in cariniki vsak dan zasežejo toliko prepovedanega blaga, da njihova poročila medijsko že izgubljajo privlačnost. Končno lahko tudi verjamemo hrvaškim oblastem, ki trdijo, da Hrvaška nima (dovolj) orožja; sodeč po izjavah razkrinkanih tihotapcev pogosto "uvažajo" visoko konjunktirno blago po naročilih ogroženih hrvaških krajevnih skupnosti. V petek, 2. avgusta, je ob enajstih na ljubeljski mejni prehod pripeljal Zoran G. iz Doboja. V njegovi ladi samari so pod prednjim desnim sedežem odkrili 25 nabojev, ki jih seveda ni prijavil. Kot je povedal, jih je kupil v Italiji za okrog 20 tisoč lir. Naboje so zasegli, tihotapca pa poslali k sodniku za prekrške. Ob osmih zvečer pa so na Korenskem sedlu v avtobusu firme Rotmaver, s katerim je med drugimi pripotovala Anica D. iz Jastrebarskega, začasno zaposlena v Nemčiji, odkrili polivinilasto vrečko s sila zanimivo vsebino. Med bonboni in čokoladami je bilo 300 pištol-skih nabojev. Anica D. je dejala, da je vrečko prevzela od neke ženske v Munchnu, da ni pogledala, kaj je v njej, vrečko pa naj bi izročila sosedi na Hrvaškem. Naslednjega dne, v soboto, je ob štirih popoldne iz Avstrije pripeljal na Ljubelj Pero S. V zračniku armaturne plošče v njegovi stoenki se je skrivalo 90 pištolskih nabojev. Večja "kalibra" pa sta bila Darko Š. in Dražen K. iz Kutine, ki sta istega dne v Borovljah kupila deset pušk, nato pa vsak v svojem avtu skušala pripeljati orožje v Jugoslavijo. Na Ljubelju so ju odkrili. Pri pregledu so poleg pušk različnih vrst in proizvajalcev našli še 1100 nabojev, vse skupaj pa cenijo na okrog 7000 mark. Orožje in strelivo so cariniki zasegli, proti kršiteljema pa bodo napisali kazensko ovadbo na kranjsko tožilstvo. Ob pol devetih zvečer je s kadetom pripeljal na mejni prehod Karavanke Božo R. iz Djakova, ki začasno živi v Švici. Policisti so v avtu našli pet avtomatskih pušk kalašnikov kitajske izdelave, eno lovsko puško fairfox, pištolo češko zbrojevko, 210 nabojev in nekaj pribora za orožje. Možak je povedal, da je blago nakupil v Baslu za obrambo vasi Piškorevci. Zanj je plačal 7000 švicarskih frankov, denar so zbrali vaščani. • H. J. Podjetništvo po balkansko Alpetouru ukradli devetnajst vozil Kranj, 5. avgusta - V Alpetourovem potniškem prometu se bodo morali hočeš nočeš obrisati pod nosom za devetnajst lepih, skoraj še novih osebnih vozil, kolikor so jih imeli v beograjski poslovalnici rent-a-car na beograjskem letališču. Zaposleni v beograjski poslovalnici Alpetoura so gospodarsko vojno očitno vzeli zares, prepričani, da je v njej vse dovoljeno. Ne da bi o svoji nameri obvestili matično podjetje, so se izločili, premoženje, devetnajst vozil pa na občini Novi Beograd preregistrirali na podjetje Aller-Retour. Direktor Alpetourovega potniškega prometa Velimir Pe-šič je dejal, da so vozila ocenjena na blizu osem milijonov dinarjev. Povečini so to novi avtomobili, letnika 1990 in 1991, najmlajše je staro šele poldrugi mesec. Pravico bodo terjali prek javnega tožilstva, ki so mu prijavili krajo premoženja, v katero je vpletena tudi republika Srbija, ki je dovolila in speljala postopek preregistracije. Niti toliko galantni niso bili, da bi vrnili vsaj kranjske registrske tablice, ampak so jih preprosto uničili in zamenjali z beograjskimi. • H. J. Letos že 21 mrtvih Otrok pod avto V četrtek, 1. avgusta, ob 17. uri je domačinka, 37-letna Ivana Eržen, s kadetom na cesti Pot v Bitnje zbila štiriletnega Mateja Križaja. Deček je stopil na cesto izza parkiranega avtomobila na desni strani ceste, tako da ga voznica ni pravočasno opazila. Potem ko je padel, ga je prevozila. Med prevozom v UKC je otrok umrl. Trk štirih avtomobilov Ob 21.45, prav tako v četrtek, pa je počilo na magistralni cesti pri Črnivcu. 44-letni Živorad Manič iz Bistrice pri Tržiču je vozil od predora Ljubno proti Podvinu. Na ravnem delu ceste je dohitel dve vozili, v prvem je bil Boris Turšič, roj. 1957, iz Ljubljane, v drugem pa Enes Bajrič, roj. 1963, z Zg. Jezerskega. Bajrič je začel po svojem voznem pasu prehitevati Tur-Šiča, za prehitevanje obeh avtov pa se je tedaj po levem pasu odločil tudi Manič. Ko so bila vozila nekako vštric, je iz nasprotne strani pravilno pripeljala 37-letna Tatjana Bremec iz Kranja. Manič in Bremčeva sta trčila, nakar je Maničev avto odbilo v desno, kjer je trčil v Bajričevega, tega paje zaneslo še v Turšičevega. V nezgodi je bila huje ranjena Tatjana Bremec, ki so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. Manič je bil lažje ranjen, skupna materialna škoda pa znaša okrog 265.000 dinarjev. Peš po sredi ceste V nedeljo, 4. avgusta, ob 21.35 je 24-letni Marjan Drak-slar iz Kranja vozil z jugom po regionalki od Kranja proti Brniku. Kakšnih sto metrov pred "križiščem smrti" je v temi približno pet metrov pred seboj opazil pešca, ki je hodil po sredi ceste. Neprevidni pešec Mitar Mrdja, roj. 1953, iz Kranja je bil temno oblečen in ni imel kresničke. Drakslar ga je zbil, hudo ranjenega so odpeljali v UKC. • H. J. Polletna črna kronika Letos bolj črna kot lani Kranj, 5. avgusta - V prvem letošnjem polletju je bilo na gorenjskih cestah 176 prometnih nezgod (lani 158) z mrtvimi ali ranjenimi. Osemnajst ljudi je umrlo (lani štirinajst), 88 je bilo huje in 131 lažje ranjenih. Število hudih nezgod se je v primerjavi z enakim časom lani malenkostno zmanjšalo le v jeseniški in tržiški občini, najbolj pa naraslo v škofjeloški, na 32 v primerjavi z 22 lani. Zaradi nepravilne strani in smeri vožnje je bilo 54 nezgod, 44 zaradi prevelike hitrosti, 31 zaradi izsiljevanja prednosti, po enakih deležih pa med vzroki sledijo še nepravilno prehitevanje, nepravilni premiki in nepravilnosti pešcev. Od 176 nezgod so jih 125 povzročili vozniki osebnih avtomobilov, dvanajst kolesarji, enajst pešci, deset motoristi, osem mopedi-sti, sedem tovornjakarji in tri traktoristi. V 40 hudih nezgodah so bili udeleženi otroci in mladoletniki. Enote milice imajo evidentiranih 1452 vseh nezgod, zavarovalnica pa približno dvakrat toliko, saj vsi udeleženci ne prijavljajo nezgod, zlasti ne tistih, kjer gre zgolj za materialno škodo, policiji. Policisti so v prvem polletju 4156 kršiteljev poslali k sodnikom za prekrške, 13.408 pa so jih kaznovali sami, od teh 2084 zaradi neuporabe varnostnega pasu, 1026 zaradi prekoračitve hitrosti; kar 5773 kršiteljev kazni ni takoj plačalo, saj imajo z zavlačevanjem "ugodne" izkušnje. Zaradi alkohola so policisti odvzeli vozniška dovoljenja 1733 voznikom. • H. J. Gore so neprevidljive Zdrs na klinu 21-letna Anamarija Kunaver iz Ljubljane je s skupino planincev v soboto, 3. avgusta, okrog osmih zjutraj odšla iz Ti-čarjevega doma na Vršiču proti vrhu Prisojnika po zavarovani peš poti, imenovani Jeseniška pot. Približno na polovici poti, v bližini Ajdovske deklice, je Kunavrovi na železnem klinu spodrsnilo in je omahnila. Med padcem se je z levo roko ujela za napeto jeklenico, nakar jo je ujel Andrej Jurjevec. Drugi v ekipi, Janez Bule, je o nezgodi obvestil kranjskogorsko policijo. Na pomoč so odšli reševalci G RS Kranjska Gora, ki so dekle na nosilih prenesli do Tičarjevega doma, od koder so jo z izpahom leve rame odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Reševalni helikopter zaradi izjemno močnega bočnega vetra ni mogel blizu. Omahnila pod vrhom Koroške Rinke Jezerjan Luka Karničar je v soboto ob 22.10 obvestil preddvorske policiste, da se je v goreh nad kočo na Ledinah izgubila 22-letna Renata Požun iz Sevnice. Naslednje jutro navsezgodaj so jo šli iskat jezerski in kranjski reševalci ter helikopter RSNZ. Požunova je s skupino prijateljev sestopala s Koroške Rinke proti Kranjski koči na Ledinah. Kakšnih 150 metrov pod vrhom Koroške Rinke se je oddaljila od skupine in odšla naprej proti Ledinam. Na mestu, kjer pot poteka v strmih skalnih ploščah in je varovana z jeklenicami, ji je domnevno spodrsnilo. Omahnila je v globino, se po 15 metrih smrtno ponesrečila, nato pa padla še kakšnih 150 metrov globoko. Obsedel s poškodovanim gležnjem V nedeljo zjutraj je šel Ljubljančan Darjan Smrdel, star 52 let, z ženo peš iz Martuljka proti Kranjski Gori. Dva kilometra pred Jasno sta popotnika zavila z gozdne poti. Na strmem pobočju, pokritem z listjem, je Smrdelu spodrsnilo, padel je in si poškodoval gleženj na levi nogi. Žena je odšla po pomoč. Za ranjenca so poskrbeli kranjskogorski reševalci in ga spravili v jeseniško bolnišnico. • H. J. Peračica nared ta teden? Kranj, 5. avgusta - Kaže, da bo cesta na viaduktu Pera-čice obnovljena do konca tega tedna. Tako vsaj zagotavljajo izvajalci del, SCT, ki so na račun kasnitve in počasnega napredovanja del v minulih dveh mesecih slišali marsikatero gorko. Promet, ki je zdaj tekel deloma po stari cesti, deloma pa za krajši ali daljši čas obtičal na obeh straneh viadukta, bo torej spet neovirano stekel. • H. J. @©S®S»IEHGLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torek, 6. avgusta 1991 SVET ŠOLE GIMNAZIJE KRANJ 64000 KRANJ Koroška cesta 13 objavlja prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA - polni delovni čas, za določen čas UČITELJA FIZIKE - polni delovni čas, za določen čas Za vsa dela in naloge se zahteva visoka izobrazba ustrezne smeri. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj prijavi priložijo dokazilo o zahtevani izobrazbi in življenjepis. Rok za oddajo prijav je 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu. biotehnična fakulteta smer: goz- Republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO prava inšpekcijskih služb za Gorenjsko razpisuje sledeči prosti delovni mesti s posebnimi pooblastili in sicer: 1. VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 - biotehnična fakulteta smer: veterina — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit iz delovnega področja — izpit za voznika B kategorije — trimesečno poskusno delo 2. GOZDARSKEGA INŠPEKTORJA Pogoji: — visoka izobrazba VI I/1 darstvo — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit iz delovnega področja — izpit za voznika B kategorije — trimesečno poskusno delo Inšpektorja bosta imenovana za štiri leta. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (UL RS štev. 15/90). Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo poleg razpisanih pogojev imeli opravljen preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Izbrani kandidati, ki ne bodo imeli opravljenega preizkusa znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ga bodo morali opraviti v letu dni po sklenitvi delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko - z navedbo za razpis, Trg revolucije l/III, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. TIKO - Tržiško podjetje indudstrijske kovinske opreme, p.o. Tržič, Koroška c. 17 po sklepu delavskega sveta in komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA FINANČNO - RAČUNOVODSKE SLUŽBE (RAČUNOVODJA) Kandidati za navedena dela in naloge morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delovnih nalogah ali.da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delovnih nalogah Poleg navedenih pogojev zahtevamo od kandidatov sposobnost vodenja in organiziranja, smisel za komuniciranje in sodelovanje, in da niso bili kaznovani za gospodarski prestopek. Navedena dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati vložijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: TIKO Tržič - Komisija za delovna razmerja, Koroška c. 17. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani izbiri. UKO KROPA Umetnokovinska obrt Kropa na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela in naloge 1. VARILEC (ELEKTRIČNO IN PLAMENSKO VARJENJE) Pogoji: — poklicna šola oz. IV. stopnja usmerjenega izobraževanja — tečaj za varilca 2. KOVAČ - razpisujemo 3 prosta delovna mesta Pogoji: — končana poklicna šola — poznavanje umetnokovaškega dela — sposobnost izdelave umetnokovaških izdelkov 3. NAČRTOVALEC ZA UMETNO KOVAŠTVO Pogoji: — arhitekt — poznavanje umetnokovaške tehnologije oblikovanja kovin Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: UKO Kropa, Kropa 7 a, 64245 Kropa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa pristojnega organa. MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam AVTO RAD IO Blaukpunt. g 214-232_10998 TRAKTOR Fiat, starejši letnik, dvo-brazdni PLUG in 1-osni VOZ, poceni prodam. Mihelič, Podbrezje 168, Duplje_11173 Prodam 50-litrski električni BOJ-LER. g 42-216_11185 Prodam nov BOJLER za centralno, 60 % cene. g 42-528_11187 CAMCORDER Sony, nov, ugodno prodam -g 241-265_11198 Prodam novo POMIČNO MERILO. Jezerska c. 138/a, Kranj 11226 Prodam 80-litrski nerabljen elektri-čni BOJLER, g 45-372 11230 Ugodno prodam OLJNI GORILEC. g 70-600_ 11232 Prodam kombinirano PEČ - BOJLER, g 84-422_11240 ŠTEDILNIK, (4 + 2), prodam za 4.500,00 din, g 77-656 11259 Malo rabljen SESALEC Iskra 1100 W, prodam, g 78-441 11260 Prodam nov PUHALNIK za seno. Češnjevek 25, Cerklje 11262 Prodam 50-litrski KOMPRESOR, g 58-094_11270 Prodam digitalni AVTORADIO Pa-nasonic. g 311-001 11292 Proam Nikon 401 S in TELEOBJEKTIV 70 - 150 g 50-805 11294 Prodam SUŠI LEC za seno. g 70-382_11296 Prodam AVTOMAT za brušenje tračnih žag. Ig 65-038, Pintar Prodam enojni in dvojni KASETO-FON Technics. g 692-006 11303 Prodam VRTALNI STROJ Metalac Čakovec, do 16 mm. Ig 74-068 Prodam SILOKOMBAJN. Smokuč 26, Žirovnica, g 802-040 11320 Prodam nove REZKARJE s Tin prevleko Fette. g 42-717 11321 Prodam električno gradbeno DVIGALO skošaro1«_4Z717_jr32^ Poceni prodam črno-bel prenosni TV g 323-313_ 11346 120-litrski KOMPRESOR, prodam za 600 DEM. g 85-581 11358 Prodam 1-igelni industrijski OVER-LOCK. g 42-330_11360 PLETILNI STROJ Singer, prodam za 1.500 DEM, g 620-398 11364 OVERLOCK Pfaff, nov, nerabljen, prodam. ^ 215-650_11377 Pozorl Razprodaja vse KMETIJSKE MEHANIZACIJE zaradi prenehanja s kmetovanjem. Bezlaj, Zg. Pirniče 124/a, Medvode 11384 Prodam malo rabljen 500-litrski KOMPRESOR na 3 glave. g 329-794 11394 Prodam LATE za postavitev fasad-nega odra, g 70-009_11178 Prodam 4 m dolge PUNTE. Zg. Brnik 67, Cerklje, g 42-934 11191 Prodam strešno OKNO z žaluzijo, dim. 105/145. g 620-894 11223 prodam litoželezni RADIATOR, 160 x 60x08 cm. g 692-816 11241 Prodam lesen OPAŽ. Ig 68-749 _11257 Prodam POROLIT, šir. 8 cm in GRADBENO BARAKO« 66-737 _11258 Prodam smrekove in macesnove PLOHE, g 42-090_11274 Prodam gašeno, žgano APNO. Ig 621-062, Peter Hafner_11286 Prodam PUNTE in LETVE. g 66-105_11310 Prodam staro KRITINO bobrovec. Brniška c. 65, Vodice_11323 Prodam dvokrilna GARAŽNA VRA-TA, dim. 286 x 253 cm. g 691 -321 _11340 Prodam črne CEVI in mahagonij PODBOJE. Ig 49-300_11379 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko in fizi-ko zaSŠ. g 43-131_11376 IZGUBLJENO 25. 7. sem na poti Preddvor - Naklo IZGUBIL TORBO. Najditelj naj vrne dokumente! Očividce prosim za informacije. Nagrada! 11341 KUPIM_ Kupim 8 cm debele kostanjeve KOLE, -g 242-277_11200 Kupim siv STREŠNIK Dravograd, ■g 311-877_11275 Kupim otroško POSTELJICO z jo-gijem. g 66-271_11277 Kupim 2.000-litrsko CISTERNO za gnojnico, g 70-382_11295 Kupim KNJIGE za 6. razred OŠ. ■g 49-262_11318 Kupim suha bukova DRVA. g 48-741, od 8. do 14. ure 11368 Kupim 150 kg težke TELICE. Do-bravšce 5, Gorenja vas 11369 Kupim KNJIGE za 2. letnik Gostin-ske šole - smer kuhar, g 89-085 GRADBENI MATERIAL Naprodaj je cepljena silikatna OPEKA, dim. 4 x 6.5 x 25 cm. g 51-368 11172 r AVTO ŠOLA' ing. HUMAR D0 VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 12. 8., ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH -VOZILIH R 5 CAMPUS IN NA MOTORNEM KOLESU JAMAHA ® 311-035 OBVESTILA BARVAM z apnom in jupolom. Hi-tro, poceni! g 241 -483 10519 J & J SERVIS! Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI naprave. «g 329-886_10618 Izdelujem cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE, g 325-426, pop. 10706 RTV Servis: Gorenje, Samsung, Iskra, g 216-945, Kert 10930 Kvalitetno OPRAVLJAM krovska, kleparska dela, g 79-043 11075 PASJI HOTEL, kvalitetna oskrba! ■g 692-761 ali 311-471 11176 IZPOSOJA videokamer, enostavna uporaba.^ 241-265_11179 Študent fizioterapije nudi RAZGI-BAVANJE in MASAŽO, na domu. g 242-409_11199 TIPKAM, LEKTORIRAM in PRAVA-JAM na računalniku. Ig 312-221 _11201 MIZARSKA DELA, izdelava POHIŠTVA in OPREME. Ig 83-727 POLAGAM keramične ploščice. g 65-705_11249 ŠKK organizira TEČAJ JAHANJA. g 45-331_11256 ROLETE, žaluzije, harmonika vrata, g 75-610_11281 ČISTIM vse vrste talnih oblog, g 43-111_11306 Globinsko ČIŠČENJE itisona in sedežnih garnitur, g 74-117 11329 TIPKAM, LEKTORIRAM, PREVA-JAM; na računalniku, g 312-221 _11357 IZDELUJEM trenirke in puloverje, po merah, g 620-398_11363 ČISTIM tapisone ipd. g 218-433, zvečer 11372 LOKALI POSLOVNE PROSTORE na Zl. polju, v pritličju, zastekljeno, opremljeno, primerno za predstavniš' /o, oddam v najem, g 325-922 11 Oyl V centru Kranja oddam opremljene PISARNE (3), s telefonom, fa xom in telexom. Šifra: MOŽNOST TAKOJ 11220 MOTORJI KOLESA Ugodno prodam ETZ 250 in dodatno opremo, g 212-890 11180 Prodam gorsko KOLO na 18 pre-stav. g 66-473_11183 Prodam otroško 633-756 KOLO. g 11204 Prodam mladinsko dirkalno KOLO na 10 prestav, g 622-532 11205 Prodam NSU maxi 175, predelan v chooper. g 50-311_11227 Prodam moško KOLO Senior. Škarja, Lahovče 98, Cerklje 11238 Prodam HONDO Cross 125, letnik 1987. g 721-592_11242 Prodam AVTOMATIK z resonanco, letnik 1988. g 40-194 11252 Prodam pony KOLO. Ig 620-701 Zelo ugodno prodam APN 6 in LADO, g 621-827_11266 Ugodno prodam APN 6, letnik 1987. g 64-344_11278 Prodam moško KOLO Maraton. g 621-905, Cof_11279 Prodam MZ ETZ. Soklič, Grahovše 12, Tržič_11280 Prodam ohranjeno moško KOLO na 10 prestav, g 43-350 11288 Prodam ATX 90, predelan, g 50-113_11289 Prodam italijansko gorsko KOLO Ganna.Zg. Gorje 48_11299 Prodam ohranjen BT 50, letnik 1987. "g 633-664_11312 Prodam PONY EXPRES. g 74-068 _11314 Prodam MOTOR M 14, nov, nove-žen.g 325-781_11331 Prodam dobro ohranjeno KOLO pony, modre barve. Cena 150 DEM, g 45-504 11342 Prodam jedilni KROMPIR. Rupa 11, Kranj_11324 Prodam KROMPIR. g 061/613-116, po 20. uri 11366 Prodam KUMARICE za vlaganje. g 42-677, zvečer_1137V Prodam KUMARICE za vlaganje. Sr. vas 39, Šenčur 11382 POSESTI OSTALO Novo, 1-osno, kiper PRIKOLICO, 5 ton, Mlaz, poceni prodam. Mežek, Krnica 48/a, Zg. Gorje 11174 Prodam 60-litrski KOTEL za žga-njekuho. g 78-703_11182 Prodam kombiniran VOZIČEK za dvojčke. Selo 28, Bled 11186 Prodam novo HIŠO za katerokoli obrt, g 621-197_ 11233 Prodam novo in staro HIŠO, na 1.800kvad. m. g 74-251 11284 RAZNO PRODAM Prodam suhe borove in hrastove PLOHE ter PŠENICO. Pipanova 34, Šenčur, g 41-673_11209 Prodam trgovsko POLICO in tri RADIATORJE, g 621-765 11304 Prodam mešana DRVA in Z 750, letnik 1980 g 66-105 11309 Prodam LIKALNI STROJ in MO-PED Puch. g 51-205_11319 Prodam ČEBELE, PUNTE in PAR-CELO za vikend, g 324-660 11387 STAN. OPREMA UMIVALNIK z mešalno pipo, straniščno ŠKOLJKO z izplakovalni-kom in stoječo KAD (tuš), roza barve, italijanska keramika, že malo rabljeno, ugodno, poceni pro-dam. g 216-320_11254 Prodam SPALNICO in SEDEŽNO GARNITURO. Nartnikova 9, Kranj _11345 Prodam novo, belo, kotno KAD, 25 % ceneje, g 50-825_11350 STANOVANJA V Bistrici ali Tržiču, najamem STA-NOVANJE. g 50-632_11283 Poštenemu plačniku oddam SOBO s kuhinjo in s souporabo kopalnice, g 311-107_11327 Na Planini oddam v najem 1-sobno STANOVANJE. 3-mesečno predplačilo! g 310-628 11361 Prodam suha bukova DRVA. Pod- porezen 6, Železniki_11197 VOZILA Prodam KNJIGE za 1. letnik SŠ. g 74-400 11229 Prodam KNJIGE za 4. letnik SŠE-DU. g» 622-532_11235 Prodam malo rabljen uvožen otro-ški VOZIČEK, g 312-133 11245 Prodam italijanski kombiniran otroški VOZIČEK, g 217-534 _11265 Prodam krušno kmečko PEČ, rdeča, g 64-100_11267 Ugodno prodam BRAKO PRIKOLI-CO. g 79-646_11268 Prodam AKVARIJ, opremo, ribe. Hrušica 119, Jesenice_11287 Nujno prodam ČOLN Caravela. Kolodvorska 46, Bled_11290 Prodam "AMC" POSODO, mali komplet, g 74-831_11291 Prodam OBVEZNICE republike Slovenije, g 633-893_11298 Prodam trgovske PULTE, g 74-715_11317 Prodam lepe oblane GAJBICE - za jabolka, g 40-626_11337 Poceni prodam dobro VIOLINO za učenje, g 83-343_11344 Ugodno prodam otroški VOZIČEK in STAJICO, g 326-758 11349 Prodam belo, dolgo, uvoženo PO-ROČNO OBLEKO, g 45-277 11351 Ugodno prodam KNJIGE za 8. razr. OŠ. g 74-704_11353 Okrogle KANTE za smeti, prodam 50% ceneje, g 312-259 11373 Ugodno prodam okroglo otroško STAJICO, g 49-300_11380 Prodam večjo količino suhih mešanih DRV. Pšenična polica 11, Cerklje_11385 PRIDELKI Prodajam holandsko rdečo PESO. Prebačevo 27, Kranj_11246 Prodam KUMARICE za vlaganje. Sp. Brnik 68, Cerklje 11261 Prodam Z 750, letnik 1980, z motorjem 850 - letnik 1988. Cena po dogovoru. Klemen Pokom, Sv-Duh 171, Škofja Loka_10964 Prodam dobro ohranjeno Z 101, le-tnik 1988. g 325-364_11175 Prodam SIMCO 1307 GLS. Na Tra-ti 46, Lesce, g 74-443 11181 Ugodno prodam PLATIŠČA in GUME za Lado Niva. g 51-205 11184 Prodam LADO Samaro, letnik 1990. Markun, Britof 311, Kranj Prodam LADO Niva, stara 3 leta, 44.000 km. g 75-271_11189 Prodam Z 101, letnik 1978. Struna, Hrušica 65, Jesenice_11192 Prodam Z 101, letnik november 1980. Seliška 7, Bled_11194 Prodam LADO Samaro, letnik 1987. Mošnje 14/a, Radovljica _11195 Prodam Z 101, letnik 1978. Dijak, Rožna dolina 40, Lesce 11196 ProdamVW 1200.gr 50-033 11203 Ugodno prodam Z 101 Skala 55, letnik 1989. g 802-006 11206 Prodam Z 750, letnik 1981. Izletni-Ška41, Ribno - Bled_11207 Za 4.700 DEM prodam JUGO 45 A, letnik 1987. g 801-047 11208 Prodam LADO Riva, letnik 1990, garažirana. g 81-338_11210 Z 101, letnik 1976, prodam za 1.100 DEM, g 57-364_11211 Prodam GOLF, letnik 1981. Pirnat, Vodopivčeva 19, Kranj 11212 Prodam Z 750, letnik 1982. Cena 1.500 DEM, g 51-802 11213 DELE za Fiat 126 P, prodam g 65-548_11215 Prodam ali menjam FIAT Panda 45 S, letnik 1985. g 74-107 11218 Prodam VW hrošč, registriran, po-škodovan, vozen, g 79-028 11221 Prodam Z 850, letnik 1981, registrirana, g 79-028 11222 Prodam MOTOR 15 SLC. Čema-žar, Podblica 22, Zg. Besnica 11352 Prodam ohranjeno moško KOLO na 10 prestav, g 43-350 11356 Prodam MZ 250 ETZ, letnik 1984. g 70-003 _11375 Prodam AVTOMATIK A 3 KLS, letnik 1987. g 218-639 11378 Pro Commerce PODJETJE ZA PROPAGANDNO IN KOMERCIALNO DEJAVNOST Kranj, d.o.o. M. Pijade 12 razpisuje prosto delovno mesto VODJA KOMERCIALE Pogoji: SSI in delovne izkušnje na tem področju OD stimulativen Poskusni rok 6 mesecev Torek, 6. avgusta 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN .:. -\V GLAS Prodam GOLF JBX, letnik 1987. Pogačar, BI. Dobrava 127 11224 Prodam GOLF, letnik 1986, za jj.000 DEM. -3» 78-625 11228 Prodam Z 750, letnik 1975, nere-gjgT, vozna, -g 81 -369 11231 Prodam 126 P, letnik 1977, registriranog 65-915_11234 Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988. ^rba 9, Žirovnica, g 802-096 Prodam Z 850, z dodatno opremo g_65 372_ 11247 2a rezervne dele prodam MAZDO ]200. Jezerci 19, Gozd Martuljk Brezhiben 126 P, letnik 1978, proganja 1.100 DEM, -g 58 484 Prodam R 4 TLS, letnik 1977. ^rastje 186, Kranj, g 326-586 Prodam FORD Escort, letnik 1984. jgJ>6-563_11255 Prodam 126 P, letnik 1986. Vod-"jov, Sp. Gorje 161_11263 Prodam AUDO 80 Turbo diesel, 5^3 mesece, g 58-094 11269 letnik 11271 Prodam JUGO 45 Koral, 1989. Srakovlje 11, Kranj letnik 11389 Prodam Z 42-069 750, letnik 1979. -g 11390 Prodam LADO Riva 1300, 1988,10.000 km. g 632-314 letnik 11391 Prodam FIAT Uno 45 S, Iggj^g 801-169_ Prodam SUZUKI Vitaro, črn, plat-ggnastreha. g 42-002 11276 Prodam ohranjeno LADO 1500, le- !^|M976. g 78-017_11282 .^odam Z 850, letnik 1981. Sker-jgrtc^. oktobra 23, Cerklje 11285 Prodam uvožen R 5 TL, letnik okto-jfrHggO. g 74 831_11293 Prodam JUGO 45, letnik 1988. Ce-!ingJl!iDežmanova 4, Lesce 11297 Prodam FIAT Uno 60, metalno mo-ggrJetnik 1987. g» 213-307 11300 ŽIVALI Prodam R 4, letnik 324-484 R 4, letnik 1979, ohranjen, prodam za 2.300 DEM, g 241-392 11392 JUGO 45, letnik 1984, prodam za 3.000 DEM. g 65-415, dopoldan (Špik) ali 65-055, popoldan 11393 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. Ogled po 15. uri. Tomaž Gli-var, Žale 3, Radovljica, g 75-842 ZAPOSLITVE Mlada mamica išče kakršnokoli redno ali honorarno ZAPOSLITEV. Šifra: PRIDNA KRANJČANKA Zaposlim mlajšo, sposobno FRIZERKO, za samostojno opravljenje frizerske dejavnosti. Šifra: ŠKOFJA LCKA_11116 Iščei.. KOOPERANTA za vulkani-zerstvo. Orehovlje 14, Kranj 11219 ŠOFER s 15-letno prakso išče zaposlitev, g 631-234_11248 Iščem DRUŽABNICO za Boutiqe. g 621-225, zvečer_11307 Italijanska firma "IMF" išče ZASTOPNIKE, za prodajo svojih pro-izvodov. g 327-274_11336 Kakršnokoli honorarno DELO iš-čero. v Kranju, g 310-074 11347 V okolici Ljubljane iščem kakršnokoli DELO. g 061/843-073 11365 1983. g 11305 Prodam VW 1200 J, letnik 1976. C. "jjrdoSI, Kranj_11308 Za 600 DEM prodam neregistrirana SPAČKA, g 50-826 11311 Prodam neregistrirano Z 101, lesnik 1976. g 721-665_11313 Prodam obnovljen 126 P, letnik ]977. g 52-358, popoldan 11316 Prodam WV hrošč, registriran, le-^ik1974. g 633-090_11325 Prodam JUGO 45, letnik 1985, do-gatno_opremljen. g 74-388 11328 Pjgdam Z 101 g 68-403 11330 ^odam Z 750 g 312-191 11332 _yw. ,etnik 222-304 1972, prodam, g 11333 Prodam FORD Fiesto Tjp 47-397 Ugodno prodam karambolirano LADO 1500 SL. Hladnik, Kosarska 2, Tržič, « 50-227., popoldan Prodam Z 620-655 750, letnik 1983. g 11339 Prodam WV hrošč 1200, letnik IgTjlg 621-844_11343 J