4 kp.
21. številka.
Izdanje za soboto 16. februvarlja 1895.
(v Trstu, v soboto zjutraj dne Iti fcbruvarja 1805.)
Tečaj XX.
„edinosii" uhaja po trikrat n» teden v »ontili i»-fenjih *b torkih, četrtkih
in sobotah« Zjutranjn itttanj« ix-he.ja ob ti. uri tjutraj, večamo pa ob 7. ari vet'er. — Obojno tedanje utrni« : «a JAilAn mete« . (. —.»o, i* ven iv»trij» f. 1.40 c* tri me««o. . „ 2.00 , . . 4 u pol l*u . . , S,— ... u m tata . . . 10.— , r r 1«.— Na naručbe brez priložene naročnine m
ne jemlje Mir. Poiami£ne Itevilke se dobivajo t pru-dajalnicah tobaka v IrutU po 3 nvč., javen Tr*t* po 9 nvč, Sobotno toicruo jtdanja v Trstu % ni., izven Trsta S ne.
Oli
EDINOST
OtfUii n« rakune po r.irifu v petitu; i» na'l'iTf i dobeliTBi črkami «u pla^uj« ;iro*t >r, kolikor ob*-*?a • ar* i ish »r»t ic. 1'o-lnnn o-"nr:n rn (n javnniali vale, l.i-in ti^ i nj(lr\"i i t "l. nrt r:t-'iinajo p-- pi^oJVi'
V»i JopUl n;»j jp poM,*jo uretnilim >!i*'* Ca<erm t It. 13. VV-ik" piimi m.>r* inti frunkurauo. >( >r < ifra iko- vi* na n« uprt-, •unijo. fiik'MMoi ih uh Vračaj®.
Naročnino. rokla'O.ir'ij < tu D^l.na npr«, jutaa upravntMvo ulioa M.»line pie-
V	ooIn hit. 3. II. nadut. Otprte r*blaa««ij*
t	to proete ptMtniu«.
illo aloveniketfa političnega druživa za Primoriko.
,r i.fln«N J» mu* I •
Javni shod v Baderni
mestne rbčine poretke, (Konec.)
Tudi S p i n č i ću je pozdravil shod naj odu-ievljeneje. Ko se je poleglo vsklikanje, spregovoril je posl. Spinčid svojemu miiemu narodu kakor njega stari znanec. Svoj govor je razplel na podlagi trditve gospode Latinov ter njih izbranih med izbranimi, gospodov poslancev v državnem zboru, koji trde javno, da Hrvatje in Slovenci Istre nimajo ni zgodovine, ni kulture, ter da ne plačujejo davka, zbok česar tudi nimajo uikakih pravic, niti politiških niti parlamentarnih. Proti tej trditvi — je vskliknil govornik — trdim jaz, d a m i Hrvatje i n SI o v e n c i imamo v Istri svojo zgodovino, in to jako znamenito, da imamo kulturo, da plačujemo davke. Vse to hočem dokazati na kratko.
Našega hrvatskega naroda v Istri spo* uiinjal se je že sv. oče papež Gregor 1. početkom sedmega stoletja, torej že pred več nego 1290 leti. Ta naš narod je došelv pokrajino tedaj, ko je bila itd a opustošena po barbarih ; obljudil je isto, začel obdelovati polje: dal jej je življenje. V sedmem iu osmem stoletju se je nioral še bojevati proti L o n g o b a r d o m, proti Franko 111 ter je te poslednje, ki so bili najmočneji v oni dftbi, premagal na istrskem zemljišču. Začetkom devetega stoletja, v letu 804., zbrali so se neka gospoda Latinci, zastopniki nekojih mest, na Rižanskem polju blizo Kopra, da protestujejo proti nekaterim svoboščinam, koje je dal našim pradedom tedanji vojvoda istrski. Tudi to je dokaz, da smo bili na tej zemlji in da so naši pradedje sezali celo do morja. A ob začetku devetega stoletja prisvojil si je bil ban dalmatinske Hrvatske Domagoj tudi nekatera mesta ob morju, na zapadni obali.
V naslednjih stoletjih dobivali so po malo in na prerazne načine posest v zemlji patrijarhi oglejski, Benečani in pazinski grofovi. Ali vsi ti so spoštovali naš j e-z i k, in sicer s tem, da so izdavali spise za ljudstvo v hrvatske in („ervackom*) jeziku, kakor to najbolje dokazuje .Razvod istrijan-skiMiz trinajstega stoletja — to je spis, s kojim so omenjene tri vlasti določile meje in postavile mejnike, koliko pripada vsakej v tej zapadni Istri. Da Istra s tem ni prenehala biti hrvatska zemlja, dokazuje okolnost, da je slavni hrvatski ban Toma Bakač koncem šestnajstega stoletja šel osebno k cesarju, tedaj nemškemu in kralju hrvatskemu, da se pred njim potoži proti svetovalcem krone, kateri so Istro odtrgali od kraljestva hrvatskega. Tudi slavni ban hrvat-ski P e t e r Z r i 11 s k i zahteval je Istro zase in svojega sina. I11 sam cesar, tedaj nemški cesar in ban hrvatski iz slavnega rodu Habsburgov, smatral je Istro, in sicer vso, delom kraljestva hrvatskega.
PODLISTEK. »
Gradiščarjeva Francika.
(Izr. no veliča).
.Francika, nisem vedel, da si bolana . . . prišel sem te obiskat.*
Tiho, s hropečim glasom mi je odgovorila: .Kako si dober, Francekl — Dolgo se nisva videla . . .*
»Bil sem na visokih šolah na Dunaji." „Ti nisi .gospod"?* „Ne, — zdravnik bom." „Zdravnik . . . doktor, — obljubil si mi, dft!* —
Molčala je nekaj hipov, potem pa dejala med bridkim nasmehom: „Francek, ali še veš, kaj si mi obljubil takrat ... na tisti . . . tisti brvi? — Oh, Fracek, nikdar več nisem bila tako srečna!" —
Solze so jej zalile oči in tudi meni se je prikradla solza, katero sem naglo skrivaj otrl.
Nad velikim delom zapadne Istre dobili to namreč neko oblast Benečani, ker so se silo primorali mesto za mestom, da jih pri-poznajo. V drugi polovici sedemnajstega stoletja hotel je imeti kralj Leopold pod sabo vso Istro; zahteval je nd Benečanov njihovi del j e d i n o n a temelju državnega prava hrvatskega. Benečani so se na to vznemirili. Oni niso smatrali Istre nikdar kot svojo pravo zemljo, imeli so jo od danes do jutri, smatrali so jo za molzno kravo, kojo treba tem izdatneje izmolzti danes, ker niso bili gotovi, da-li jo bodo mogli mul/ti še jutri.
Oni se niso brigali za dobro naroda, niti hrvatskega niti italijanskega, ampak brigali so se samo za svoje ljudi, koje so pošiljali iz Benetek kot upravitelje, ter za plemenite družine.
Ogolili so naše gozdove, gradili ladje, rabili naše mladeniče v vojski. Ko je kralj Leopold zahteval tudi ta del Istre, koji so upravljali Benečani, preplašili so se, ker so vedeli tudi oni, da Leopold more zahtevati tudi ta del kot kralj hrvatski. Za dobe uprave Benečanov zavladale so, zlasti v po reškem in'pnljskem okraju, kužne bolezni" ki so uničile tudi dokaj našega ljudstva po vaseh, še več pa prebivalcev po mestih, tako, da je imel Poreč komaj stotino prebivalcev.
I11 tedaj se beneška vlada ni obrnila do italijanskih pokrajin, ampak do hrvatskih, do D a 1 in c i j e, Bosne, H r c e g o v i 11 e in C r n e g o r e, proseč ljudi, da bi se naselili v Istri. In došli so, ne kot tujci, ampak kot domačini iz jedne hrvatske krono vine v drugo.
. Istro je smatral hrvatsko zemljo tudi cesar in kralj Fran I. početkom tega stoletja, ko je izdal za ljudstvo Istre molitvenik v hrvatskem jeziku. I11 tudi oblasti avstrijske smatrali so Istro kot hrvatsko zemljo še leta 1848, označivši prebivalstvo Istre hrvatskim, Italijane pa samo kot goste. .Se, le v poslednjih 10 letih postopalo se je lako, da so postali Italijani toli drzoviti, da proglasu je jo Istro kot italijansko zemljo, a nas kot goste in brezdomovince v istej.
I11 tako mislim, da sem dokazal dovoljno, da Hrvatje imajo v Istri sv oj o zgodovino, in jako znamenito, kulturno zgodovino, ter da so dvakrat vršili tu naj-kulturnejo nalogo, kakor si je le moremo misliti. Oni so dvakrat, kakor je videti in kakor je pripoznal tudi dr. Ba r t o I i tc dni v Rovinji, obljudili Istro, ko je bila povsem opustošena.
Oni so došli, da obdelujejo da kultivi-rajo, kakor jo obdelujejo tudi dandases po večem delu. A to je jeden med znaki kulture. Drugi obstoji v tem, da se časti Boga vsemogočnega, a Bogu časti naš 11 dro d že od najstarijih časov, zlasti od dobe slovanskih apostolov svetih'bratov Cirila in M e t o d a
„Ne plači, Francika, vse bo še dobro!* „Oh, ne, ne ... Ti ne veš P" „Vse vem . . . zaupaj v Boga! . .* „Oh, Francek, Francek ... reši me, ozdravi me!" —
Sklenila je obe suhi, koščeni rokici ter jih roteč dvignila proti meni, iz očij pa so jej tekle solze nevzdržema. Babica je sedela ondi za mizo ter plakala v svoj predpasnik. Silno sem bil vznemirjen in ginjen.
.Vse storim, Francika . . . samo ne plači . . . mirna bodi! Še nocoj naročim zdravila za te, jutri dopoldne jih že donesem . . . ako Bog hoče, ti pomorejo ... le moli, moli!* —
Še sem ostal pri njej, tolažil jo in spodbujal k zaupanji, odredil to in 0110, kar jej je moglo bolečine vsuj olehčati, dasi sem vedel, da jo že obleta smrtni angelj. Še je-denkrat sem jej rahlo stisnil desnico, pobožal njeno suhljato lice ter šel; ko pa sem se
in njunih učencev. A častili so Boga, in to pravo imajo še dandanes, v svojem jeziku; a to pravico, dano jim po svetih očetih papežih, ne more jim odvzeti niti katerikoli škof.
Ne treba dokazavat.i, da naš nArod plačuje davke, saj plačujete istega sleherni dan. Povodom nedavno minolih volitev v pazinski občini pokazalo se je. da ga plačuje veliko več, nego Italijani. A isto bi mogli dokazati v večini občin, posebno tu v občini poreški, višnjanski, vrsarski, motovunski, ako se postavite junaški na noge, kakor pokažete to v najbližji dobi vi iz občine tinjan-ske. Toliko o davku v denarjih.
t) davku v krvi ne treba niti govoriti, kajti znano je, da odhaja naših inladen-čev veliko več v vojsko, nego pa italijanskih, ter da italijanski ubegavajo čez morje, a naši ne ubegavajo
lmajoči zgodovino iu kulturo iu plaut-joči davke v denarju in krvi imamo tudi pravice, in te so nam zajamčene v temeljnih državnih zakonih,
'Pravico imamo do svojega jezika v cerkvah, do svoj,-ga jezika v ljudskih šolah za vse, a v srednjih in višjih za one, koji hočejo dalje izobraževati se. A poučevati se moremo, kakor znano, le v svojem jeziku, kakor se poučuje Italijan v italijanskem, Francoz v francozkeni, Anglež v angleškem, Nemec v nemškem itd. Imamo tudi pravico do svojih malih gospodarskih, obrtnih in trgovskih šol. Imamo pravico do svojega jezika pri glavarstvih, pri sodiščih, davčnih uradih, deželnem odboru, v deželnem zboru in deželnem kulturnem svčtu.
To pravico, posvečeno po Njegove 111 Veličanstvu (govornik kaže 11a sliko), imamo tudi v pisanih zakonih že 27 let, ali oblasti so se malo brigale za izvedeuje te pravice.
Sedaj, ko hočejo ustrojiti šolo tudi za nas, ko je minister odstranil dva uradnika, koja sta bila Hrvatom nepravična, ko je drugi minister odredil, da se imajo postaviti na uradih napisi tudi v našem jeziku ter da porotniki v Rovinju morajo poznati tudi naš hrvatski jezik, ako hočejo soditi naš hrvatski narod — sedaj so gospoda Latini jeli klicati na pomoč nebo in pekel, dasi se jim ni dogodila nikaka krivica. Uprizorili so hrup tudi na Dunaju, v Trstu, v Piranu in v Poreču. Tu so navalili tudi na vlado in naše pravice. Grozili so so svojim nasprotnikom, to je vašim poslancem in med njimi tudi meni. Sodrga jih ni pustila pri miru niti pri jedi, ampak grozila jim je na barbar-s k i način. Naši poslanci so ostavili Poreč. Ostavši sami gospoda Latini, napadali so ua dalje c. k. vlado, protestovali silno proti naredbi o dvojezičnih napisih in o sestavi zapiskov porotnikov ter so izključili naš jezik iz zbornice.
ozrl mej vratni i po njej, gledala je za mano tako hvaležno in zaupno, da sem se nioral naglo obrniti ... v temni veži pa sein glasno zaihtel . , .
Tisto noč nisem zatisnil očesa. Dedu je pozlilo, bdel sem pri njem in mu dajal zdravila; — bil je v mojej družbi mirnejši. Še-le proti jutru sem malo zadremal.
Ko sem se zbudil, bil je že svitel dan. S pošte ini je baš prinesel naročena zdravila ; hitel sem ž njimi takoj k Franciki. Na postelji je ležala vznak, roke je imela sklenjeni kot bi molila, po obrazu pa jej je bil razlit še vedno tisti srečni izraz hvaležne zaupnosti. Na mizi pa je gorela lojeva sveča.
„Glej no, ravno je umrla,* — dejala je babica, ko me je Ugledala z zdravili. Pristopil sem k mrtveci ter jo prijel za roko, bile so že mrzle in trde. —
„Odkar si odšel, je ostala tako," — pravila mi je starka. „Nasmehnila se je, skle-
To je bilo preveč tudi r. kr. vladi na Dunaju. Njego\a Veličanstvo, naš cesar in kralj, je namreč najprvo odredil, da se zaključi zasedanje, potem pa, da se razpusti deželni zbor ter da se razpišejo nove volitve.
On hoče, da bodo izvoljeni taki zastopniki, ki bodo hoteli jednako spoštovati hrvatski iu italijanski jezik ter da vi ostanete Hrvatje, kakor vas je Mog dal. Vaša dosedanja poslanca poreškega okraja, dr. Venier iti dr. Vergottini, sta glasovala proti napisom v vašem jeziku in proti sestavi listin takih porotnikov, ki so vešči tudi hrvatskemu jeziku ter za izključenje vašega jezika iz zbornice.
Vedeti morate torej, kako vam je storiti pri predstojećih volitvah. Izvoliti vam bode namreč može svoje krvi in svojega jezika, može, ki bodo hoteli spoštovati va$ jezik povsod, istotako, kakor italijanski. Glejte na to, da vsi pridete v volilne liste, da pridete vsi volit volilne može ali tlducijare, ter da bodo isti vsi pošteni možje, kateri vas ne izdajo.
No dajte se slepiti, kajti sramotno je, ako se pustite varati od takih Ijndij, ki se vam še smejejo potem ; no dajte se zavajati z obečauji, kajti skušnja vas u<-i, da italijanska gospoda ne izpolnjujejo danih obljub ; nikdo izmed vas naj se ne proda ni za denar ni za jelo ali pilo, za nikako ceno, kajti 11 a j v e 6 a 8 r a m o t a j e za človeka, ako prodaja svoje pravico za s k 1e d i c o leče!
Zbrani narod je pozorno poslušal govor poslanca Spinčiča, ter je na mnogih mestih pritrjeval toli burno, da je uprav grmelo po prostorih iz več nego dvatisiič grl.
Tudi poslednjega govornika je zahvalil predsednik in njegovi zahvali se je pridružil oduševljeno ves zbor.
Na to sta S t i p o P a s t o r č i ć iu Mate Kado van izročila predsedniku 10 resolucij, ki so bile vsprejete soglasno. Ite-sohn-.ije priobčimo v današnjem večernem izdanju.
Slovenski poslanci v deželnem zboru Štajerskem so izdali nastopni oklic do svojih volilcev :
Rojaki!
Slovenskemu narodu na Štajerskem godi se že od davna britka krivica. — Slovencev nas je dobra tretjina štajerskega prebivalstva, pa volilni red sestavljen je tafco krivično, tako nam na škodo, da izmed 60 voljenih poslancev deželnega zbora smo jih s težavo pridobili 8. — Naravno je, da veljava tako malega števila poslancev ne more biti nikoli taka, kakor bi jo morali imeti zastopniki slovenskega naroda z ozirom na število slov. prebivalstva iu z ozirom na bremena v krvi in denarju, katera donaša slo-
nita roki, pa dejala: „Francek me ima še vedno rad ... jaz tudi, — jaz tudi* . . . Potem ni zinila besedice več; zaprla je oči in premikala blede ustnice . . . Pustila sem jo misleč, glej no, moli. Ivo pa sem se zjutraj zbudila, ležala je še vedno tako k«t sinoči .... saj je bila mrtva.""
• a
Dr. Orel je umolknil. Na njegovih prsih pa je ihtehi njegova ne veda. Z desnico ji j» dvignil obrazek t»>r jo poljubljal na jasni plavi očesci, ki sta bili polni bisernih solz ...
Skozi okno je razlival polni mesec svoj bledi sev v sobo tja do črne usnjate zofe, kjer sta sedela v objemu srečna ljubimca .. . spodaj v vrtu je dehtel cvetoči bezeg, — v bližnjem logu pa je vabil zaljubljen slavec z najmilejsiiui pesnimi svojo grahasto ljubico na blaženstveii pir ...
Na Dunaji, v jan. 1895, I.
Studenčan.
▼enaki narod driavi in deieli. — V deželnem
odboru, ki vodi celo deželno gospodarstvo in upravo, Slovenci nimamo ne besede ne glasa ; zahtevali smo zastopnika v deželnem odboru, brezobzirna nemško-liberalna večina nam ga ni dovolila. Nemško-Iiberalua većina «krbi samo za narodne koristi Nemcev; .Slovenci za njo niso na svetu. — Učni zavodi, katere plačuje in vzdržuje dežela, kakor realke, gimnazije, meščanske šole, da celd vinorejska in sadjerejeka šola v Mariboru, ki je namenjena za gospodarski poduk edino le prebivalstvu na Spodnjem Štajerskem, torej Slovencem, je nemška. — Se ljudske šole v materinem jeziku nam ne privoščijo.
Nemško-libpralna večina v deželnem zboru povdaija od leta do leta, naj se bolj izpodriva materni slovenski jezik iz naših sol. Občina za občino morala se je boriti in delali pritožbe na deželni šolski svet in na niinisterstvo, da je obranila vsaj deloma »internemu jeziku v ljudski soli mesto, katero bi se mu moralo dati vže vsled samih dolo-čeb državnih temeljnih zakonov brez borb in brez pritožeb. — in še vedno ponavljajo napade na slovensko Solo. — V krajih in trgih, kjer ni nemških otrok, hoče ta nemško-liberalna večina ustanoviti čisto nemške šole, v katere bodo lovili slovenske otroke, ki se v takih šolah ne nauče nič. — Ko smo si Slovenci priborili večino v nekaterih okrajnih zastopih ter s tem dobili tudi večino v okr. šolskih svetih in tako dobili vsaj nekoliko vpliva glede nastavljenja učiteljev za nase, slovenske Sole, prenaredlli so koj postavo glede nastavljenja učiteljev. In še vedno jim ni dovolj. — Z nova poziva nemško-liberalna večina deželnega zbora deželni odbor in vlado, naj se poetava o nastavanju učiteljev prenaredi, da se odtegne in skrči okrajnim šolskim svetom in s tem slovenskemu narodu še ta mala pravica pri nastavljanju učiteljev, na korist deželnemu šolskemu svetu, v katerem Slovenci tudi nimajo zastopnika. — Slovenci naj bi imeli pravico plačevati, ali govoriti zraven, te pravice ne bi smeli imeti 1 — Pri vseh prilikah povzdignili smo svoj glas proti takim krivicam, kazali na državne temeljne zakone, ki tudi Slovencem zajamču-jejo enakopravnost, apelirali na pravični čut Nemcev. — Bilo je zastonj!
Nevolja žaljenega pravočutja polnila nam je srce; ali potrpeli smo, prenašali smo krivice. Slovenski narod poslal nas je v deželni zbor t Gradec, da ga zastopamo, da branimo njegove pravice ; mislili smo, da ne smemo popustiti svojega mesta, dokler je le trohica upanja da bode pri nemško-liberalni večini se vzbudil čut pravice tudi slovenskemu narodu nasproti. Ta zadnja trohica tega zaupanja je izginila! —Ena glavnih toeek našega narodnega programa je pridobiti slovenskemu narodu potrebna nčilišča, srednje šole, kot neizogibno sredstvo za kulturni napredek.
Državna vlada na Dunaju pripoznava opravičenost te naše tiijatve. Osnovala je po mnogoletnih prizadevanjih naših državnih poslancev leta 1889. slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru, ki celo po vladnem poročilu izvrstno prospevajo, Postavila je tudi v državni proračun za leto 1895. potrebno svoto za ustanovitev slovensko-nemške gimnazije v Celju. — Ta učni zavod osnoval bi se un državne stroške. — Pe čeravno mi
Poročno krilo.
Sla sem čez ulico -- v poročnem krili, samo kratkih dvajset korakov; — na oni strani bivala je sreča mojega življenja, on, ki sem ga ljubila čez v*e. A ko stopim iz hiše svojih roditeljev, storirša borih pet korakov od praga, prileti raz neko okno nekaj na moje krilo, joj, gotovo od zlobne roke;*— bilo je nukaj zelo grdega in moje poročno krilo bilo js končano. Ko zagleda on na njem tisti madež, obrne se v stran in odide. Zapustil me je, ni me pogledal več!
In ali menite, da je pomagalo, ko sem ga klicala nazaj, ko sem obupno vila roki in prosila, naj vsaj pomisli, da »• morem za to, ako zlobna roka .... zaman, zaman! Bilo je proč, proč za veke !
In to je samo prispodoba, verujte mi; pravo, resnično in najgroznije čujte zdaj!
Imela sva se rada, jaz in Jmoj Srečko, zelo rada.
ljubila sva se pol leta, predno so bile njegove stvari urejene toliko, da je mogel
Slovenci plačaj eno pošteno zraven za vse
nemške učne zavode, za nemške gimnazije, realke, vseučilišča, tehnike, ogromne svote, nastal je zoper te borne slovensko-nemške razrede nižje gimnazije v Celju neznan vrišč v vsem liberalnem, žalibože v Avstriji še vladajočem nemštvu in celo v pruskih listih. — Dežela za ta slovenski gimnazijo v Celji ne bi plačevala nič; Nemcem se nebi vzelo zaradi tega nič; oni ne bi izgubili nobenega učnega zavoda, pa vendar čutila se je cela nemško-liberalna večina deželnega zbora Štajerskega z deželnim glavarjem na čelu poklicana, dvigniti se, da poziva vlado, da ne sme ustanoviti nameravanega učnega zavoda za sloveiuki narod. — Iz golega sovraštva zoper slovenski narod hočejo torej preprečiti, da se nam ne izpolni goreča želja do kulturnega zavoda. — Pa ne samo to! — Večina nemško-liberalna ni protestirala samo zoper ustanovitev te slovensko-nemške gimnazije. Ona je šla dalje, dalje kakor dozdaj zoper kateri slovanski narod. — Ta nemško-liberalna večina protestira ob enem, da se sploh jemlje ozir na kakoršno koli kulturno potrebo slovenskega naroda, da v obče veljajo kaka pedagogična načela Slovencem na korist! — Ta nemška večina izreka torej, da za Slovence na Štajarskem ne sinejo veljati več niti satni od presvitlega cesarja potrjeni državni temeljni zakoni! -- Ta nemška večina proglasuje torej nas Slovence na Štajerskem v narodiein oziru za brezpravne! Takšen je bil predlog, katerega je stavila nemško-liberalna večina deželnega zbora dne 7. svečana 1895.
Mi smo kar ostrmeli, ko smo slišali vsebino tega predloga ter globoko užaljeni v svojem narodnem čuti prišli do spoznanja, da v deželnem zboru, v čegar večini vlada tak duh, ne moremo izpolnjevati od slovenskega naroda izročene nam naloge; uvideli smo, da ne moremo dalje ostati, ako nečemo one-častiti sebe in cel od nas zastopan slovenski narod! — To svoje prepričanje izrazili smo v posebni izjavi takoj dne 8. svečana v deželnem zboru ter zapustili zbornico.
Slovenci! Vaše zaupnnje nas je poslalo v Gradec. Prepričani smo, da smo ravnali popolnoma v zmislu danega nam mandata, dane nam naloge; prepričani smo, da odobravate ta od nas storjeni korak. — Čakajo nas Slovence sicer nove hude borbe; ne bomo se jih bali. Z odločnostjo in žilavostjo, s katero smo prestali toliko hudih časov čili in krepki, odbili bodemo tudi v bodoče napade na naš narodni obstanek ; za nas je pravica, za nas jo postava, za nas je torej tudi Bog! — Zložni bodimo, kakor do zdiy, vodi naj nas vedno eden edini cilj: osiguranje boljše bodočnosti svojemu milemu slovenskemu narodu! — Ravnajmo se vedno po svojem starem slovenskem geslu: Vte za vero, dom, cesarja! — Uspeli, zmaga, mora potem biti naša!
V Gradcu, 8. febrnvarja 1895. Dr. Ivan Dečko, J. Jerman, dr. Fran Jurtela, dr. 1. E. Lipold, dr. Fran Raday, Fran Ro-bič, dr. Jos. Šernec, Mihael Vošnjak.
Politiške vesti.
Dopolnilna volitev na Dolenjekem.
Iz vrše val ni odbor narodne stranke v Ljubljani je objavil nastopno izjavo :
stopiti pred mojega očeta in prositi ga moje roke. A znala sta moja roditelja za najino ljubezen že mnogo prej — zato so skrbeli ljudje — in tihoma je oče že privolil, ker je znal, da je Srečko značajen mož in da njegove reči „ne stojč slabo'.
Podedoval je po svojem očetu veliko, vendar precej zadolženo posestvo in razne kupčije. Hotel pa je odpraviti dolgove in vse druge neprijetnosti, kajti, dejal je, z rnaiioj da hoče živeti v pravem raji brez skrbi in tuge. Saj uie je imel tako rad, da me je zval svojega angelja, — da, da, an-gelja! —
Meni se je zdelo, da ga na svetu ni bilo tacega moža, kot je »noj Srečko. Bil je pla-▼olas in modrih, mirnih očij; obraz mu je obrobljala krepka, lepa polna brada, tudi života bil je malone orjaškega Toda to ni, kar sem hotela reči v njegovo hvalo. Srečko bil j« marveč vzgojen, da mulo sinov tako. Prišedši i/, šol, kamor ga je poslal oče z namenom, da si pravilno razbistri prirojene mu darove duha, bival je čeato doma iu po-
„Za dopolnilno volitev v državni zbor, ki
•e bode vršila dne 25. t m. v Vašem volilnem okraju, ni izmed oglašenih kandidatov nobeden obljubil, izpolnjevati resolucij, sklenjenih na shodu zaupnih mož dne 29. novembra m. 1. in obveznih za pristaše narodne stranke. Zategadelj pa izvrševalni odbor narodne stranke tudi nobenega ne more priporočati, ampak je danes sklenit, da se prepušča pristašem narodne stranke, se-li h o tč udeležiti volitve dne 85. t. m. ali n e."
Kakor nam je že navada, moramo tudi v tem slučaju povedati bres ovinkov, da na« je ta izjava osupnila najneprijetneje. PeSte-vajoči stališče izvrševalnega odbora, razumeli bi bili v imenu božjem tudi mi, da isti ni proglasil nijednoga kandidatov kot tvojega; ali to ne bi ga smelo zadrževati, da ne bi priporočal volilcem onega kandidata, ki je narodni stranki po svojem mišljenju iu svojih nazorih najhljžji in najsorodneji — in naj je bil to že ali Višnikar, ali Zupan, ali Mar-gheri, ali Langer. Mi mislimo saj, da s tem ne bi bil izvrševalni odbor ni za las odstopil od načel narodne stranke. Tako delajo povsod drugod, zakaj ne bi storili tudi mi tako ? ! Pri narodih, ki imajo največ zmiela za pravila konstitucijonalnega življenja, vidimo često, da se po svojih nazorih različni stranki združiti za tega ali onega kandidata, katerega program ne ustreza do pičice ni jedni ni drugi stranki, dale preprečijo izvolitev kakega drugega kandidata, ki je obema še bolj tuj p o svoj i h nazorih.
Tako naj bi bil storil tudi izvrševalni odbor narodne stranke, ali pa •— naj bi bil postavil svojega lastnega kandidata. Aut — aut! To mu je bila dolžnost ne le z ozirom na ugled narodne stranke, ampak tudi z o-žirom na velikansko načelno* važnost bližajoče se volitve v skupini dolenjskih mest: ko pride do boja med načelom narodne odločnosti in med načelom vsikdar in vsakemu klanjajočega se oportunizma. In ravno sedaj, ko je v Trstu in v Poreču, v Gorici in v Gradcu prišle do krepkega izraza nezadovoljnosti naroda slovenskega se sedanjimi odnošaji, bilo bi naravnost neprecenljive načelne važnosti, da bi volitev ravno v istem volilnem okraju, ki je bil dosedaj domena možu, ki je po svoji moči pripomogel do takih odnoiajev, tako rekoč kronala manifestacije slovenskih poslancev iz najnovejših dni. In pri takih okolnostih vidi se nam povsem postransko in podrejeno vprašanje, ali se program dotičuega kandidata v tem ali onem razlikuje od programa stranke.
Po vsem tem moramo izreči istotako odkrito, da je v tem slučaju .Slovenčeva* etranka postopala veliko pravilneje. Kajti glasilo iste piše: „Ako povzanemo iz veega do sedaj omenjenega glavno misel, izjavljamo, da kot kandidata naše stranke ne smatramo nobenega imenovanih gospodov, pač pa rečemo, d a v tek razmerah je nam najbližji prof. Tomo Zupan*.
Kakor rečemo: v tein slušaju se strinjamo tudi mi z izjavo „Slovenčevo* ter na-glašamo, da je vsem onim volilcem, katerim je kaj do političnega ugleda našega naroda, dolžnost, udeležiti se volitve ter oddati svoj glas — po s v o j i n a r o dn i vesti.
niagal očetu pri njegovih mnogih opravilih. Ker je bil izšolan, posrečilo se mu je skoro, spraviti v red zmedene očetove zadeve. Bil je resen in tih, malo je govoril in uinogo mislil. Ker smo si bili sosedje, imela sva pač priliko sem in tje kako besedo spregovoriti, toda na tihem jela je skoro po njegovem povratu domov tleti v najinih srcih živa, vroča ljubezen. Skoro sem uganila, da me rad vidi — katerega dekleta oko, vzlasti, ako ljubi, bi tega ne spozualo na prvi hip? — In meni bila je nezmerna slast, kadar Bem ga videla mej cvetjem raz svoje okno, kako hodi po solnci in kako se skrivaj ozira k nam. Oh, vselej pri tncem pogledu zastala mi je kri po žilah in prenehalo biti srce! Kmalu sem znala, da je to uzor mela in prosila sem Boga, da bi mi ga ohranil. Kako nespametna sem bila, da sem prosila kaj tacega ! Pač nisem poznala vrednosti nepokvarjenega, čistega moža, ki »e zna biti nestalen, ko se jedenkrat odloči, razun, ako ima tehtnih uzrokov. J
(Konec pri h.)
Predstoječi spis je ponatianen I a zaplenjenega izdanja od minolega četrtka. E ozirom na včerajšnji članek v .Slov. Narodu* moramo naelasiti, da smo napisali svoja iz-vajanja na podlagi informacij »Slov. Naroda* samega, po katerih smo morali soditi, da se je g. Zupan obvezal, dane vstopi
v	koalicijo. Taka obveza je seveda za nas conditio sine <jna non. A ravno zato, ker se nam je reklo, da g. prof. Tomo Zupan ne vstopi v koalicijo, videl se nam je sklep izvrševalnega odbora neumesten. Drugače stoji seveda stvar, ako ni mogoče dobiti od g. prof. Znpana takega zagotovila.
Iz Gorice nam pišejo dne 13. febru-varja 1895: Za danes o 11. uri dopoludne bila je naznanjena VII. oeja delelnega zbora. Poslušalcev se je zbralo toliko, kakor še nikdar v tem zasedanju In sicer sami čiftiti in najzagrizenejši iredentaiji goriški. Italijanski poslanci so bili vsi navzoči, zadnja eta stopila v dvorano deželni glavar in vladni zastopnik. Slovenskih poslancev ni prišel n i j e d e n. Deželni glavar reče, da, ker ni navzočno postavno število poslancev, zaključuje sejo. Dr. Pa jer mu izroči na to neko „solenne protesta* italijanskih poslancev. Proti čemu protestujejo se še ne ve, ker ee ni prečital v jako ordinarnem omotu uro-čeni protest. V 5 minutah je bilo vse končano. Ko je izročil Pajer protest, so Lalii kričali: bene, bene!, deželni glavar pa ja zavrnil .gospodo*, naj se vzdrže vsake demonstracije. — Slovenci splošno odobrujejo, postopanje svojih poslancev; Lahi se pa Jeze, na svoje zastopnike, ker so radi njih trdo-glavosti zgubili morda za vselej državno in deželno podporo 808.000 gld. za namakanje Tržiške ravani. — Popoludne je naznanil deželni glavar pismeno poslancem, da je deželni zbor zaključan.
Protest italijanskih poslancev došel nam je danes. Kdor ,e prečital ta „protest", mora verjeti, da so italijanski poslanci same nedolžne cvčiče, katerim ne da v miru živeti požrešni slovenski volk. Oni da ao bili pripravljeni do skrajnih žrtev, ali Slovenci da niso hoteli odnehati niti za jeden sam las. In kakti modro so jo pogodili gospoda : od vseh svojih zahtev so v manifestu naveli le dve in še pri teh so modro zamolčali svote, koje bi trebalo za uresničenje dotičnih njih zahtev. Pravijo namreč, da so zahtevali le podporo za namero vani furlanski tramway v popolnjenje že dovoljenih 50000 gld., in pa podporo za namakanje tržiške ravani. — Nasprotno pa nav^jigo vse zahteve Slovencev z dotičuimi potrebnimi s v o t a m i. Kdo ne bi jim verjel po takem, da oni niso zahtevali skoro nič, Slovenci pa ogromno ? !
Furbi!
V resnici pa bi bile vse izvanredne zahteve Slovencev stale komaj kacih 40.000 gld, dočim se druge zahteve pobotajo z jed nakimi laškimi. Izvenredne laške zahteve pa bi stale: 808.000 goldinarjev za namakanje tržiške ravani, za trainway pa 250.000 gld , ukupno torej 1,058 000 gld.
Na slovenski strani torej zahteve z 40.000 gld., na laški pa z 1,058.000. In vendar so bili Slovenci nezmerni v svojih zahtevah, Lahi pa — skromni !!
Številke govore! In guspOda so dobro vedeli, za kaj so zamolčali te številke!
Ne smemo zamolčati, da stoji koncem .protesta" vsklik: .Živel prejas:ii naš cesar Fran Josip I- in takoj za tem vsklikom stoji ime — dr. C ari o V en u 11 i. Pri tem naj si misli vsakdo — kar hoče!
liazpust državnega zbora ? Z Dunaja se je razširila senzačna vest, da naineruje vlada razpustiti državni zher. Ministerski predsednik knez Windischgratz je b^je Že sprevidel, da se sedanjo večino ni mogoče dognati volilne reforme.
Deželni zbori. V dež.zboru češkem so se vršili tudi predvčerajšnjem burni prizori. Ko je namestnik jel govoriti v nemškem jeziku, klicali so mu mladočeski poslanci: Govorite češki! Deželni maršal se je trudil na vso moč, da napravi mir. Namestnik se sicer ni dal motiti, vendar pa je bil hrup tak, da ni bilo razumeti nijedne besedice. Slednjič je zaklical deželni maršal: Gospodje,
vi	pozabljate na spoštovanje, koje ste dolžni ugledu deželnega zbora kraljestva češkega!
Po teh besedah je zopet nastal vrišč, ki je trajal 10 minut.
V deielnem zboru nižjeavstrij
i k e m razpravljajo sedaj o premembi volilnega reda ? deželni zbor. Poslanci iz kmečkih občin ae odločno npirajo po večini odseka aasvetovani premembi, ker je prikrojena po ukusu nemiko-liberalne kapilistiške stranke. Iototako hoče novi volilni red veleposestnikom zagotoviti stare in neosnovane svoboščine. Zlasti je poslanec Scheicher na-glašal, da je to anomalija, ako ima 14 vo-lilcev velikega posestva pravico, koje nimajo tisuči in tisoči volilcev iz kmečkega in meščanskega stanu. Iatotako je krivično, da smejo veleposestniki voliti po pooblaščencih, dočim morajo vsi drugi osebno izvrševati svojo volilno pravico. Kmečke občine ne zahtevajo direktne volilne pravice kot milost, ampak kot sveto pravo.
Ali se obnovi trozveza? O tem vprašanju je priobčila berolinska „Kreuzzeitung" jako zanimiv dopis iz Peterburga, v katerem pravi med drugim: ,Kar se dostaje odno-šajev med Rusijo na jedni, in Nemčijo in Avstro-Ogersko na drugi strani, se lahko reče, da isti so takega značaja, da stoje bližje zopetnemu oživljenju nekdanje trocarske zveze (Rusija, Avstrija, Nemčija), nego pa kaki drugi zvezi. Noben ruski politik noče, da b6di Rusija osamljena in že ta pomislek kaže, da se Rusija približa obema cesarskima velesilama. Iz »sega je jasno, da Rusija motri trozvezo povsem drugače, nego v oni dobi, ko je nastala trozveza po razdruženju trocarske zveze. Ta posledja zveza se sicer ni nikdar razdružila formalne, toda preživela se je ter je mirno preminolo nekega dne. Tako se utegne dogoditi tudi t r o s v e z i. In tako utegne politiški svet, ne da bi bil kaj čul, da seje razdružila ali pa obnovila trozveza, zapaziti, da tro z v e z e ni več!"
Jasno je sicer, da so v tem dopisu v prvi vrsti izražene želje Nemčije, ki hrepeni po nekdanjem prijateljstvu Rusije. Kajti povsem krivo je domnevanje, da je Rusija osamljena, ako ni v zvezi z Nemčijo. Vemo tudi, da je Rusija ravno tej dobi, ko se je osvobodila nemških okov, dospela do tolikega ugleda pred politiškim svetom, da v tem trenotku niti ne misli na to, da bi zrušila sedanje svoje odnošaje do Francoske. In ker je tako, moramo soditi, da trditve nemškega lista bolj odgovarjajo nemškim željam, kakor pa resničnemu čutstvovanju v mero-davnih politiikih krogih ruskih. Ali siinpto-matična so vendar ta izvijanja v uglednem nemškem listu, ker potrjujejo isto, kar smo trdili mi nedavno: da se namreč težko obnovi trozveza! Prečitavšim ta izvajanja, zdelo se nam je, kakor da čujemo smrtni zvonček zvezi Avstrije in Nemčije z Italijo, Saj je moralo priti do spoznanja, kolike vrednosti je zveza z Italijo z ozirom na politiške in gospodarske odnošaje v tej poslednji državi. In le pritrditi moramo me-neiyu nemškega lista, da skoro utegne priti ta dan, ko bodemo vsklikali: trojna zvezajebila! A mi primorski Slovani moramo le hrepeneti po tem trenotku, kajti dejstvo o razdruženju trozveze moralo bode le ugodno uplivati na naše oduoš^je.
Volilska korupcija na Ogerske m. Madjarski list .Hazank* pripoveduje, da je vladna stranka povodom volitve v Čakovcu kupovala glasove za ministra Vlašiča po 90, 30 in 50 gld. Nič manj kakor 92 zlorab je zabeležil jeden sam opazovalec. Zajedno so tresili med ljudstvo vost, da je vlada došla v položenje, da more razdeliti svečeniško premoženje. — Iz nekega drugega vira po-smemamo, da je volitev v Oakovcu stala vladno liberalno stranko nad 100.000 gld.
Toda mi mislimo, da vlada, ki se poslužuje tacih sredstev, je sama podpisala svojo obsodbo.
Državni zbor iiemSki je veprejel z vsemi glasovi proti glasovom konservativcev, državne stranke in narodne stranke, predloge za razveljavljanje § o diktaturi za Alza-cijo in Lotaringijo.
Isti državni zbor je storil še neki drugi važen sklep, da bi namreč odslej poslanci dobivali dnevnice in odškodnine za pot.
Ta dva sklepa se pa težko uresničita, ker jima zvezni sovet skoro gotovo odreče pritrjenje.
Vojna med Kitajem in Japonsko. Iz Vei-Hai-Veja javljajo: Neka kitajska top-ničarka z belo zastavo, je donesla izjavo admirala Tinga, da je pripravljen se udati
■ pogojen, da se zagotovi življenje častnikom in možtvu kitajskih ladij in kitajskim vojakom po trdnjavah. Glede formalne izročitve te izjave dogovore se pozneje.
Ko so Japonci zapazili ladijo z belo zastavo, je takoj zaukazal admiral I t o, da poneha streljanje. Omenjeni admiral je vtprejel rečene pogoje. Japonci so vzeli v avojo posest kitajsko mornarico: ladije, orožje in streljivo. Dve oklopnici in dve križarki so pogreznili v morje, 13 torpedovk pa so priklopili japonski mornarici. Istotako so Japonci zaseli vse utrdbe na kopnem.
Različne vesti.
Umrl js v Tridentu topničarski stotnik Jernej Legat v 50. letu svoje dobe. Pokojnik je bil brat deželnega sodišča svetniku g. Franu Legatu Naše iskreno sožalje.
Zapleni. Večerno izdanje od minolega četrtka je zaplenilo c. kr. državno pravdni-štvo radi kratke opazke uredništva v poročilu o volilskem shodu v Baderni. Ta saplena nas je osupnila, ker z dotično epombo nismo nikakor nameravali zadeti katerosibodi oblast, ampak le gospodovalno stranko italijansko. Da od,škodujemo naše naročnike, priredili sine pričujočo izdanje na štirih straneh.
Tudi zadnjo številko .Naše Sloge« je zaplenilo c. kr. državno pravdniAtvo. Uredništvo je takoj priredilo drugo izdanje.
Odbor političnega druitva .Edinost" bode imel svojo sejo jutri ob 9 J/t uri pred-poludne v prostorih .Del, podpornega društva". Gg. odbornihi in njih namestniki so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže te seje.
Osebna vest. Ces. namestnik vitez R i n a 1 d i n i odpotoval je minoli četrtek zvečer z brzovlakom na Dunaj.
Nadvojvoda Albreht. Zdravniško poročilo z dne 13. t. m. o bolezni nadvojvode Albrehta pravi, da so dne 10. febrmarja konstatovali le omejeno imetje pluč, ki se je pa včeraj razširilo na polovico levih pljuč. Objektivno ni opaziti, da bi pešale moči. Mrzlica je zmerna, delovanje srca zadovoljivo.
Porečilo z dne 14 t m. sl6ve: Noč je minula nemirno, mrzlica je narasla do 38-8. Bilje žile in sopenje nespremenjeno.
Poročilo istega dne na večer slove: Dan je bil miren ; ob 5. uri popoludne je jela naglo naraščati m r z 1 i c a in je postalo sopenje težavneje.
Iz teli poročil je razvidno, da je stanje osivelega nadvojvode jako resno. Vsemožni Bog daj, da bi se obrnilo na bolje.
Cesaričlna-udova Štefanija v Trstu ? Razširila se je po našem mestu govorica, da pride v kratkem semkaj Nj. ces. in kr. Visokost cesaričina udova nad vojvod inja Štefanija. Tem povodom bode pri namestni-štvn dvoren koncert v prid dobrotvorne družbe .Zlatega križa*. Kapelnik Heller da že sestavlja program dotičnemu koncertu, ki se bode baje vršil dne 10 marca t. 1. Pri koncertu bodo sodelovali le tukajšnji dile-tantje, gospe in gospodje. Pristop bode dovoljen izključno le povabljenim gostom.
Nov nadvojvoda. Nadvojvodinja Marija Terezija v Pulji povila je te dni krepkega sinka. Iz Zagreba dospel je v sredo nadvojvoda Leopold Salvator v Pulj, da zastopa Nj. Vel. cesarja kot boter pri krstu mladega nadvojvode.
V proslavo cesarja! Celjska .Domovina* piše: Slovenei na Štajerskem in sploh vsi Slovenci so vedno in vselej kazali se udana in zveste podložnike pvesvitle vladarske hiše. N iši rojaki se vselej častno imenujejo post bno tudi kot vojaki! Njegovo Veličanstvo dovrši leta 1898. 50 let svoje vlade iu je izreklo željo, da se ta prevažni dogodek ue slati drugače, kakor z napravami v dobrodelne namene. Štajerski Slovenci nameravajo zato, ozirajoč se na svoj politični, ravno sedanji položaj, ko so slovenski poslanci morali zapustiti štajerski deželni zboi, zbirati denar, za ustanovo v podporo slovenskim vseueili-šMm dijakom, ki nameravajo stopili v državne službe tako, da imajo dohodke iz na-merovane ustanove, tako dolgo, da dobijo piačo, kot državni služabniki. S tem bi se pomagalo dobiti državni upravi od vseh strani pogrešanih, slovenščine zmožnih uradnikov in ob enem je ustanova po želji visokega vladarja, ker bi bila dobrota nepre-možnim a pridnim slovenskim učencem. Slo-
venski deželni poslanci štajerski izdajo, kakor
čujemo, oklic za ta namen. Zbirajmo torej denarje v rečeni namen, v podporo pridnim mladim rojakom, v slavo presvitlemu cesarju!
Za jezikovno ravnopravnost. Prošnjo za jezikovno ravnopravnost pri vseh uradih je podpisalo 38 občinarjev mestne občine ko-per>ke, to je, iz bližnje okolice koperske. Prošnjo so odposlali predsedništvu c. kr. ministarstva na Dunaju Občinsko zastopstvo v Barbanu je sklenilo dne 20. ni. m. v svoji redni seji, da predloži ministerstvu prošnjo za izvedenje jezikovne ravnopravnosti pri vseh c. kr. uradih v Istri. Jednako prošnjo je odposlal upravni sv«it v Rakiju. Davčna obeina Dragozetič (mestne občine Čreske) poslala je slično prošnjo z 42 podpisi. Iz občine motovunske so odposlali več prošenj z več nego 800 podpisov, zbranih v naglici.
(tlas n4roda, božji glas!
Princ Louis Napoleon, podpolkovnik v dragonskem polku v Nižjem Novgorodu, je povišan v čast polkovnika v priznanje njegovega izbornega službovanja.
Molka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu imela bode jutri ob 3. uri popoludne svoj občni zbor v prostorih .Del. podp. društva". Želeti je obile udeležbe.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu je podaril tr. Ribar 40 ctin., Iv. Znidaršič 80 ctm-, Iv. Mankoč pri igri dobljeni 2 kroni 10 stotink.
Za družbo sv. Cirila In Metoda na Greti
je daroval Barkovljan, „da pomota bodi oproščena*, 2 kroni; ker je imel isti popolnoma prav, je dodal narodnjak Jernejev še 10 stotink.
Ali so navihani! V .Goriškem Vestniku" čitamo, kako so hoteli nekateri goriški irre-tentovci prevariti oblast, da bi jim ne preprečila namerovane irredeutovske demonstracije. Naznanili so bili namreč policiji, da kanijo voziti se zadnji dan pusta na vozu z o g e r s k i m i barvami. To navdušenje irredentovcev za ogerske barve more primerno oceniti le oni, ki ve, da so ogerske barve zajedno tudi italijanske barve in po takem ni težko uganiti, kuj so hoteli svojim .ogerskim vozom" — irredentovsko demonstracijo. Navihani pa so ti naši neodrešenci: dobra jim je vsaka pretveza, da le morejo pokazati svoj irredentovski nos! Navihani so ali tudi slavna poliqija ni držala ta pot glavo v vreči, ampak zabranila je modro, da bi se izdajalske nakane zavijale v „ogerske barve".
Navihani so, ali skrajni čas bi bil, da bi oblasti storile konec tej navihanosti.
Nov list. Te dne izšla je v Ljubljani prva številka novega mesečnika „Planinski v e s t u i k". (Glasilo .Slovenskega planinskega društva* v Ljubljani.) Nemen novemu listu je: vzbujati zanimanje za slovenske gore, planine in Kraški svet ter vnemati za turistiko in delovanje .Slovenskega planinskega društva*. Prav omenja .Planinski vestnik* v I. svoji številki: „V nas Slovencih se je do nedavnega časa premalo gojila turistika; krasote naših dežel bile so tujcem bolj znane, nego domačinom. Tujci so se navduševali za prirodne lepote naših pokrajin, a domačini niso poznali biserov, kateri dičijo slovensko zemljo.*
.Planinski vestnik" bode objavljal zanimiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike. Oziral se bodo na promet ter donašal različne društvene vesti ter domače in tuje turistične in planinoslovne novice ter poročal o raznih planinskih društvih.
„P 1 a n i n s k i v e s t u i k* izhaja 25. dan vsakega meseca ter stane za nečlane za vse leto S gld. (za dijake 1 gld. 20 nč.), posamične številke po 20 nč. Društveniki dobivajo ta list brezplačno.
Pevsko društvo ,Ha|drih" na Prošeku priredi v nedeljo dne 17. t. m. v dvorani gostilne .Lukša" veselico z igro in plesom, ki bode trajala do 5. ure zju raj. Vspored:
1.	Hajdrih : „Slava Slovencem*, možki zbor.
2.	Mašek: .Pri zibeli", možki zbor. 3. Vo-larič : .Kviško bratje*, možki zbor. 4. Ipa-vic: .Slovanska pesem", možki zbor, 5. Vo-larič: „Trobojnica*, možki zbor. 0. .Veseli god", šaljiva igra v jednem dejanji. 7. Plu*. Zaeetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20 nč. za osebo, sedeži po 10 nvč.; k plusu 1 gl<>. Med posameznimi točkami besede in pri plesu svira 15 mož vojaške godbe ces. in kr. pešpolka št. 87. K obilni odeležbi najuljud-neje vabi	ODBOR.
V	Klancu prirede v nedeljo dne 17. t. m. veselico s petjem, deklamacijo, isro in plesom. K obilnej udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Z Notranjskega nam pišejo : Letos imamo tukaj na Pivki nenavadno hudo ziino, ka-koršne stari ljudje ne pomnijo. Dne 28. ja-nuvarja dobili so v Radohovi vasi v zametu v snegu mrtvo truplo posestnika Valentina Penko. Isti je hotel iti domov v Parje, a je zmrznil niedpotouia. Penko je bil okolo 35 let star, ter je zapustil 3 otroke in ženo. Nekoliko dnij kasneje dobili so v snegu na pol mrtvega Franca Delosta iz Koritnic, a je nade, da okreva. Dne 7. februvarja dobili so zopet med Knežakom iti Koritnico mrtvo truplo stare Žene Marije Sedmakove i/. Koritnic. Vzlic huflimu mrazu se pa vendar pridno ženijo stari in mladi. Da bi le ne bilo tu grde navade, da na svatbi ouietajo eden drugega s sladčicami. Kder je najbolj spoštovan na svatbi, ta dobi toliko sladčic v obraz, da je ves pobarvan. In nič n« pomaga, ake je dotičnik nevoljen na tem. Tako je bila nedavno v Zagorji svatba, tia kateri so nekega povabljenca tako obsuli s sladčicami, da se je razjezil prav pošteno, da ga niti niso mogli utolažiti drugi svatje in je dotičnik še drugi dan prav pošteno zabavljal na to grdo razvado.
.Mednarodni" lopovi. Kakor smo sporo-ročili v poslednji številki našega lista, zaprli so v Monakovem na Bavarskem kletnega Rusa (ne Grka) Nikolaja Paremousiana, ki se je izdajal za trgovca. Doznalo se je, da je bil Pareinousiano, po domače „Uusso", res duša in načelnik tatinske zveze. Policijska poizvedovanja dognala so, da je bil ta .Russo* večkrat mimogredč v Trstu, kjer se je izdaval kot agent velike tvrdke, ki trguje z drobjem (črevami). Poleg Stalin, ki jo bival stalno v Trstu iu se preživljal kakor se je mogel kot agent, bila sta tudi Papacosta in AlFt-ndakis I8y3. in 1894. leta po večkrat v Trstu. In baš v tej dobi ulomili so neznani tatovi pri tukajšnjih tvrdkah Kravos in Terni. Takrat že mislila je tukajšnja po-lieija, da morajo biti dotični tatovi članovi mednarodno tatinske zveze, kajti v isti dobi ulomili so neznani tatovi v nekatere proda-jalniee v Budimpešti na jednak način, kakor v Ti stil. Ko je policija v Budimpešti prijela Papakosto, Affendakisa in Stalin, iskala je tržaška policija dalje, kajti prepričana je bila, da mora biti v zvezi še nekdo drugi. Zasliševanje prič, odnosno dopisovanja, pripravila so na sled Paremousianu. Tudi ta mudil se je, kakor že rečeno, mimogredć večkrat v Trstu, ter živo občeval s Stalio-jem in bil aaj boljši prijatelj Papakoste. Da je pa Pareinousiano res duša te „zveze*, to so dokazali razni spisi, ki .Russa* jako kom-primitujejo. Papakosta mudil se je tudi v Monakovem, od koder je letos za novo leto čestital svoji gospodinji. In baš o tej dobi, namreč par dnij pred novim letom, izvršila se je v Monakovem velika tatvina, podobna ka'ior jajce jajcu .delovanju* te lopovsku zveze po drugih mestih.
Včeraj bila je na stanovanju Vladimira Rističa v pričo njegovega brata g. Dušana Rističa hišna preiskava. Polic, olicijal gosp. Tiz je teiu povodom zaplenil pet pisem in jedno srečko ogerske loterije.
V	strašni bedi pa živi uboga, nekriva soproga zaprtega Stalio s svojimi 6 otročiči. Doslej dobivala je uboga, nesrečna žena neke-liko podpore od svojega soproga ; od kur pa so zaprli njega, usahnil je tudi ta neznatni vir. Nesrečuica obrnila se je že do raznih Utkaj-šnjih dobrotvornih društev, proseč podpore, toda odbili so jo z raznimi izgovori. To ni lepo! Kaj uiorejo uboga žena in nedolžni otroci za to, ako jiin je soprog, oziroma oče — lopov ? !
Nadalje poročajo iz Mentona, da so te dni zaprli v Nizzi baje avstrijskega podanika Jurija Paparetosa. Isti živel je prav po gosposki; imel je popotni list na ime „Ali lley*. Ogerski listi trdijo, da je tudi Papa-retos v „zvezi* ter sokrivec Papakostin, kar se je dokazalo iz raznih zaplenjenih pisem.
V	Oseku pa je prebudil pozornost policije Srbin Josipov Štefan, kateri je tam bival že par let, trgujoč z lesom na drobno. Opravičen je sum, da je ta namišljeni „Josipov Štetan* oni Jovan liistič, takozvani .kralj vseh lopovov", katerega policije raznih evropskih mest iščejo in lovijo, že več let brezvspešno. Bržkone je ta Josipov Šte-
fan, ali Jovan Ristič, nlomil nedavno v davčni urad v Djakovem. Toda, ko so ga hoteli prijeti, izginila je ptičica iz Oseka — kdo zna kam ! O drznosti tfga človeka svedoči dejstvo, da se je sprijaznil z dotičnim finančnim komisarjem, ki je vodil preiskavo v Pjako-vem, o koji smo sporočili svoječasno tudi v našem listu. Vredno je še zabeležiti, da se je isti „Josipov Štefan* sprijaznil tudi s policijskim komisarjem ter da je skupno stanoval z nekim policijskim agentom!!
Za J o v a 11 o m R i s t i č e m izdala je policija v Budimpešto nastopno teralnico: „Ivan Kistič, rojen je leta 1848. v Novem-selu (Stara Srbija), pristojen je v Ruščuk, neoženjen, grško-iztočnega veroizpovedanja. Govori bolgarsko, romunsko, srbsko, ogersko, nemško in turško. Izučil se je mesarske obrti, potem je bil vojak (prostovoljec) na Rumun-skem. Takoj, ko je izstopi! iz vojaške službe, uloniil je v razne prodajalnice. Ristič Ivan je visok 1 79 m; je širokoplečen, vitkega stasa, žilav. Obrata je dolgega, barve je zdrave; ima široko čelo; lase in brkeru-jave, oči rujavo-zeleukftste, nos je dolg in oster. Kadar govori, ima usta postrani; ušesa ima majhne. Na levi nogi se mu pozna hraz-getina od strela. — O istem Ivanu Rističu poročajo, da imajo razne policije kar cele zbirke njegovih fotografij, toda te podobe so popolnoma različne jedna od druge, toliko glede brk, las, brade, kolikor glede obleke. Ivan Ristič bival je baje, ko je bil pobegnil iz Oseka, v Lozani (Švica); sedaj ga iščejo na Dunaju.
Svojo središče imela je mednarodna tatinska zveza menda v Solunu.
Vtihotapljeni zavitki. Višji finančni komisar g. Egidij Katalinič je predvčeranjem s pemočjo štirih podrejenih organov natančno preiskal iz Smirne prišedši LIoydov parnik „<>res\ Našel je na parniku skritih 45.700 turških zavitkov (cigaret), ki so tehtali 6<i,lj kg. Ta ogromna množica cigaret bila je skrita med dvostroko steno v skladišču oglja. Isti parnik bili so natančno preiskali že oge.rski finančni organi na Reki, toda našl> niso ničesar iz jednostavnoga vzroka, ker so bili zavitki jako dobro skriti. — Zaprli so nekega kurilca parnika „Ceres" ; finančna oblast uvedla je preiskavo, da zasledi sokrivce. Vlihotapljene cigarete so seveda zaplenili.
Drzna tatvina v Zagrebu, „nbzor" z dne
14. t. m. piše: Nocoj izvršila sta neznana tatova v Zagrebu tatvino, kakoršni v Zagrebu ni bilo se jednake, kar se dostaje drzovitosti. Ta tatvina izvršila se je v jedni najživahnejših ulic iu na točki, kjer tudi po noči ne izmre promet. V sladiičičarno ge, Zabukošek v „ Dugoj ulici", nasproti „Krvavomu mestu", uloinili so zločinci ter odnesli do 1600 gld. v gotovem denarju, več dragocenosti in drugih raznih stvarij. Zlikovca vstopila sta v dotično hišo skozi vežo, kojo sta si odprla s ključem in jo zaprla za seboj. V veži sta vlomila okno, vstopila v kuhinjo in od tod skozi steklena vrata v prodajalnico. Prodajalnica bila je zaprta s ključem od znotraj; ko sta lopova izvršila svoje „opravilo*, odklenila sta vrata ter stopila na ulico. Takrat je tatova opazil stražar ter ju hotel vstaviti, toda lopova sta pobegnila. Stražar, ki je hitel za njima, dajal je drugemu stražarju znamenja s piščalko. Drugi stražar hotel je vstaviti beguna, toda ista sta vstre-lila dvakrat iz revolverja na stražarja, ra-nivša ga na roki ter ušla. — Omeniti je še, da je bila lastnica okradene prodajalnice odsotna, njeni stanovniki pa bivajo v I. nadstropju iste hiše, torej sta tatova mogla izvršiti svoje „opravilo" povsem mirno, ne da bi se jima bilo bati motenja.
Lopovstvo v Spletu. Občina Spletska povišala je na 8uO kron nagrado onemu, ki pripravi oblasti na sled pobalinom, ki so raztrgali v tamošnjem gimnaziju podobe cesarjeve in zemljevide Avstrije. Učitelji nabrali so v isti namen 200 kron, dijaki tudi 200 ki ■on. Skupna nagrada znaša torej 1200 kron.
Dijaki — tatovi. Na kralj, državni realki v Šopronju (Ogerska) izključili so te dni 13 dijakov, ker se jim je dokazalo, da so isti dijaki kradli po prodajalnicah. Izključeni dijaki so sinovi odličnih rodbin.
Dedščina Massone. V tukajšnjih italijnn-janskih listih čitamo, da se je odvetnik dr. Ricchetti, kateri je bil odpotoval v Genovo, da reklamuje zapuščino Massona tržaškim dobrotvornim zavodom, vrnil minoli četrtek
zvečer v Trst. Isti listi poročajo, da je imel dr. Hicchetti v Genovi jako težko stališče ; posredoval pa je v stvari avstro ogeraki generalni konzul v Genovi, dr. Scherzer, a poleg tega bilo je tudi neposrednih diplomatskih razprav o zapuščini med Dunajem in Rimom. Dr. Ricchetti je baje dosegel, da so italijanske oblasti stavile vso Massonovo zapuščino, — premičnine in nepremičnine — pod sekvester. Oskrbnikom interesov tržaških dobrotvornih zavodov imenovanje isti avsto-ogerski generalni konzul dr. Scherzer. Odvetnik dr. Ricchetti se je pogajal menda tudi z nezakonskima otrokoma zapustnika Massone t. j. s sinom slikarjem, kateri je bival v Rimu in je sedaj zašel zapuščino in z hčerjo, soprogo pruskega polkovnika, katera je prihitela v Genovo, čim je doznala o smrti svojega očeta.
Nenadna smrt. 74letna poslrežnica Marija M. iz Ribnice, stanujoča v podstrešju hiše št 2 ulice S. Sergio, delala je včeraj v stanovanju g. Petelina. Zjutraj našli so jo mrtvo v postelji. Pozvali so zdravnika, ki je kon-statoval smrt, polic kancelist g. Krainer pa je dal truplo prepeljati v mrrvašnico pr sv. Justu. — 30letno bolno zasebnico Julijo Mu-stachis, stanujočo v ulici delle Becclierie hit. O, našli so včeraj mrtvo v postelji. Pozvali so zdravnika, ki je konstatoval, da je žena umrla prod nekolikimi minutami, ne da bi bil kdo opazil to.
Po noči na včeraj našli so 67letnega težaka Andreja Kramerja, stanujočega v podstrešju hiše št. 6, mrtvega v ul. Giulia. Domačini obvestili so o tem policijski komisarijat v ulici Scussa, od koder so pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Po dovršenih postavnih formalnostih odpeljali so truplo v mrtvašnico pri sv. Justu.
Z ruskega dvora. Iz Peterburga poročajo : Mlada carica Aleksandra Keodorova je v blagoslovljenem stanju. Sedaj se je doznalo, da je tudi carica-ndova (soproga pok. carja Aleksandra III.) že več mesecev v drugem stanu. Duševna razburjenost • smrti carja-soproga ni baje nič škodila njenemu stanju. Carica-udova je v 48 letu.
Kot »ra v Rusiji. Uradne vesti, došle iz Peterburga, javljajo, da se je od 20. jann-varja do 2 febrnvarja v Podoliji primerilo 130 slučajev kolore, med temi 45 se smrtnim izidom.
Poslednji veterani iz francoskih vojak.
V Nemčiji živi sedaj še pet ljudij, ki so se vdeležili francoskih vojsk proti Napoleonu I. Najstarejši med njimi je pl. Hiirgel, ki letos izpolni 102. leto, najmlajši pa bivši vseuči-liski profesor Nanmann, ki ima 97. let. Vseh pet jih živi še v precej ugodnih razmerah. — Vdov po udeležiteljih omenjenih vojsk je živih še 12.
Poljaki. Vseukupno število Poljakov znaša 16 320.000 duš. Od teh spada pod Rusijo 8 170.000 in sicer jih živi 0,350.000 v ruski Poljski, ostali so pa raztrešeui po Litavski, Podnljski, Volhiniji, Ukrajini, v Petrogradu itd. V Avstro-Ogerski, in sicer v Galiciji, Bukovini, Sleziji itd., imamo 3,350.0n0 Poljakov, v Ameriki pa jih je 1,300.000
Zasačen bogun Te dni smo sporočili, da je iz kaznilnice v Gradišču pobegnil slepar Simon Kuss, kateri je bil zaradi pogljufije obsojen na več let ječe. Kuss preskrbel si je bil, — kdo zna kako — opravo kaznilni-škega čuvaja, se preoblekel v to opravo in možko šel mimo vojaške straže iz kaznilnice. A' petek so prijeli Kussa v Dunajskem Noveiumestu.
Simon Kus je na sumu, da si je tudi ono veliko svoto, kojo so našli sedaj pri njem, pridobil s kakim novim zločinstvom ; kajti ni verojotuo, kar trdi zločinec, da izvira ista od prejšnjih zioČinstev ter daje šel sedaj po denar v Trat, k jer ga je imel skritega. Oblasti so seveda uvele natančna poizvedovanja.
Morilec dr. Rothziegla. Z Dunaja poročajo včerajšnjega dtie: Preiskava proti Ei chiugerju je končana. Razprava proti njemu bode bržkone že tekom marca mesech. Ei-chingerjevo soprogo izpustili so iz zapora.
Ogenj.V sredo po noči nastal je ogenj v pro-dajalnici z mešanim blagom v hiši št. 2 ulice Pozzo del Mare. Mimoidoči zapazili so gosti dim, ki se je valil skozi špranje vrat in oken prodajalnice. Pozvali so gasilce ; isti so vlomili vrata iu po kratkem naporu udušili ogenj, škode je okolo 500 gld., toda prodajalnica bila je zavarovana. Lastnik prodajal-
nice je Ivan Korva iz Buzeta, stanujoč v ulici Solitario hšt. 8.
Konj ugrizel kraljico. Iz Bruselja poročajo dne 12. t. m. : Danes prišla je kraljica Belgije v svojo konjašnico. Pristopila je k svojemu ko iju-Ijubljencn in ga božkala. Konj je v zahvalo ugriznil kraljico v desno roko tako silno, da je kraljica omedlela vsled velike bolečine. Roka je sedaj močno otekla, toda nevarnosti ni nikakoršne.
Sodnijsko. V sredo vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 301etnemu dninarju Petru Sgorbissi in njegovemu 38 letnemu bratu Dominiku Sgorbissi iz Tržiča (Goriška), zatoženima javnega nasilstva. Kakor smo svoječasno objav li v našem listu, stepla sta se omenjena dninarja 1. januvarja zvečer v ulici Hoschetto s stražarjema Či-čem in Vodopivcem, koja sta ju prijela, ker sta omenjena dninarja razgrajala v gostilni. Dobila sta Peter Sgorbissa 10, Dominik pa 4 mesece ječe. Peter Sgorbissa bi je namreč že kaznovan zaradi javnega nasilstva.
— 30letni kmet Ivan V i d a I i iz Piranske okolice dobil je predvčerajšnjem pred tukajšnjem sodiščem zaradi tatvine 3me-sečno ječo. Viđali bil je namreč pred 6 leti ukradel perici Ani Fonda vrečo perila, vrednega okolo 51 gld. Te dni pa je prodal nekaj tega perila in to ga je izdalo. Vidali je priznal tatvino in obsojen je tudi, da mora povrniti škodo. — 20letna zasebnica Kate-rina Bonifacio iz Pirana dobila je zaradi prestopka proti varnosti življenja teden dnij zapora. Obtoženka pustila je namreč dne 28. decembra min. leta svojo Oletno hčerko samo v kuhinji. Otrok približal se je, kakor se to navadno zgodi, ognjišču, vnela se mu je obleka — in otrok umrl je za opeklinami.
Uknden dragocen aodfiek. Minolo nedeljo po noči ukradli so v Spandaru (Prusija) neznani tatovi sodček, v katerem je bilo lo ooo nemških mark v zlatu. V dotični sobi je bilo še osem jednakih sodčekov; toda tatovom „zadostoval* je le jeden, kajti vseh 9 bilo bi pretežko ukrasti. Denar je namenjen zapovedništvu vojaškemu za izplačanje častnikom.
Policijako. 301etna kuharica Josipi na Kovačič iz Komna služila je pri gospej Elviri G. v ulici delle Acque hšt. 4. Gospa se je osvedočila, da ji kuharica krade "sladkor, kavo, maslo, vino, jajca, sploh kar je mogla. Spodila jo jo iz službe, pridržavši si pa ku-haričino posel no knjižico. Kovačič šla je na policijo pritožit se ; tje so poklicali gospodinjo. katera je povedala, kako stvar stoji ter da ji je Kovačič ukradla raznih jestvin, vrednih nad 20 gld. Nezvesto kuharico odvedli so v zapor. — Organi polic, koinisa-rijata v ulici Scussa zaprti so 19letnega t/vi d a G. iz Trsta, pristojnega v Zader ter njegovega ISletnega druga Kristjana M., pristojnega v Koper, oba poputojofia nrarja; kajti vsprejela sta več žepnih ur v popravo, toda uro sta jednosUvno zastavila in zapravila novce. — 1 Dietni kinetijci Mariji Kovačič iz Sv. Josipa, ukradel je nepoznan tat koš, poln ,.big*, katerega je pustila v veži hiše št 7 v ulici S. NicolO, ker je nesla nekoliko kruha neki rodbini, stanujoča v isti hiši. Ukraden kruh s košem vred je vreden okolo 3 gld.
Koledar. Danes (16): Julijami, dev. muč.; Onesim, sp oz no valeč. — Jutri (17.): II. pred-pepelnična-nedelja Silvin, škof. — V ponedeljek (18.): Simeon, škof; Flavijan, škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 7. min., zatoni ob 5. uri 21 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 2.5 stop , ob 2 pop. 6.5 stop.
Loterijake Številke izžrebane 13. t. m.
Brno	58, 26, 29 80, 33.
Najnovejše vesti.
Arco 15. Denašnje zdravniško poročilo o bolezni nadvojvode Albrehta slove: Noč je minula precej mirno. Visoki bolnik je nekaj spal. Proti jutru je mrzlica nekaj odnehala.
Dunaj 15. Včeraj so izpustili iz zapora gospo Faui Eichinger, soproga morilca Ei-chingerja. Izročili so jo nje očetu. Revica je vsa potrta vsled nesreče, ki jo je zadela.
Budimpešta 14. Vsled novih žametov so nastalo v raznih delih dežele zopet ovire v prometu.
Sredec 14 Včerajšnji dvorni ples izvršil se je sijajno. Udeležili so se ga diplomatje in odličnjaki.
Tokio 15. Uradne vsti put rjn jejo, da je mesto
Vei-Haj-Vej kapitulovalo. Admiral Ting je itročil trdnjavo ladije, orožje in municijo.
Slovansko pevsko druitvo
v Trstu. Ker se govori, da »o mnogi pevci razumeli tako, kakor da v petek ni pevske vaje tudi za možke, podajemo to-le pojasnilo :
Ker radi obilega števila pevcev in pevki n j ne zadoščajo po dve vaji na teden, določil je odbor sporazumno s pevovodjo, da bode po ena pevska vaja na teden s a in o z a m o š k i z b o r in se je v to določil ponedeljek.
Skupne vaje pa se bodo vršile kakor do zdaj vsaki torek in petek. Toliko v pojasnilo.
V Trstu, dne 14. febr. 1895 Odbor.
LUtnlo« uradnUtv«.
Oosp. F. D., župan » 8. • Hvala nn prijaznem priznanji, katero nas ulrja v prepričanju, da ao naša načela Cisto narodna, ali: „da je pot, katero bodimo prava".
Trtfovlnaho brsojavk«.
Budimpeita. Pšenica ta spomlad 6 54 6 55 Pšenica r.a jesen 1895 6 »3 do ».94 Ove* :a »parni«-! 6.05 «.07. Ki nova S-4fi 5-47. Koruza za niaj-jurii rj-23 8 25.
P<«nioa nova o l 78 kil. f. fl-55—0 00, od 79 ki . f. «C0-flfi5. od HC kil. f. ««5-6-70 od SI kil. f. «70 -6 75. od HH kil. for 0-80—SSft
lečmon H-30-8 18, proso 6-20—G-rtO.
Pšenica: Dobro ponudbo, povpraševanje živahno Trg stalen Prodalo se je 3(000 int. nt. 2' nrč dražjo. Vreme: mrzlo.	"
Praga. Nerafinirani sladkor za februar f. 12 02'/ marci m V„ n>ajl2-, nova letina. I2.«0. IV dralje
Prnga. Centriral novi, po.ttavljeu v Trst in h carino vred, odpošiljatev prečoj f, 28.25- -29 Febr.
Avg.f. 29.50 --Concassć za februn--maro 29 50
—•-. Četvorni za febr. 3075. V „lavah (sadik) za februvar 30-75
Ham. Kava S„nto, Krod averag« zn februvar 90.75, za juni «5-75 stalno.
Ha.miorg. Santo* good averago ** ,n„rđ 5r» ina.1 77-50 september 76 50. */t "a dražje.
Dunajak* bori« M
iaaa
Državni dolg v papirju . . , n „ v »robni . , . Avstrijska renta v zlatu . .
„ „ v kronah , . Kreditno akcije
London 10 Lat.......
Napoleoni .......
100 mark ......
100 i Ulj. Ur.......
fabruvAPjR
včeraj
.	102.30
.	102 30
.	125 9'»
.	99 40
.	415 2 .
.	124.40
.	9-84
.	«0-67 •/,
.	4«»0
danes 10215 102 25 125 85 S9-45 414-50 124 25 9*84 60.« 2' 46.05
Proda se
iz lastne volje, ali po kosih ali v celoti, vse posestvo; imenovano „Črnetovo* ali „Bas-kavo* obstoječe iz lepih travnikov in itfiv, hiše z gostilno, velikim prostorom in lepim vrtom pred hišo. Pri hiši je tudi prostran hlev (štala), primeren za voznike, ki vozijo po cesti, vodeči preko Lokve v Trst. Več se izve v Lokvi pri Divači hšt. 115.
BglOTaianCTroBIBmBBgin 011MB HiMmBnaiMMiffimi
Dobroznaiia gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domaČe .pri Prvačkovcu")
v Trittt,
ulloa, Bolltaarlo it la
toči kolikor v gostilni, tolikor pri veselicah t sokolski telovadnici, t«4&« 1« prlltna TlpftVflkft, in kratka bs'.a In črna rlna. -Sladki rlMllng v steklenicah, in modro fran-klnjo, vsaka steklenica drži 1 lit-r in va^ja CO novć, — Postrežb« je poltena, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljona h tečnimi, toplimi in mrzlimi jodlli.
Priporoča se rojakom v Trstu in t dciala.
L_ Toči vino tudi družinam 4 nvč- ceneje, ako se odvzame najmanj 5 litrov.
lagaeesemaaaaaaaaaasaaasaaaaagiBiBaHaiBM

Palice m godbo za sprehod.
Elegantna palica z gumbom iz kovine, na katero lahko vsakdo tnkoj svira najlepše melodijo.
NOVOST! Lopo za sviranjo v sobi in pri izletih. Komad stane le 2 gld. po poštnem povzetju ali ta gotov. naproj paslani denar. Vsprejino se poštne marko za plačilo Okirberfl, DUaieldorf n. Reis.
Nič več kašlja!
Bal z a in alti petorilski prali
ozdravi vsak kapelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva s« v o-ilikoruni lekarni
PRAXMARER „M due Mori" Trst, veliki trf.
Poštne poiiljat»e izvršujejo se neutegoina.
Tinct.: Stomaoh: oomp.
Svetega Jakoba želodečne kapljice.
Sk oz več let skušano domače zdravilo, <i pospešuje prebavk in tek porečnja itd. Stoklenica «0 iia. in 1 gld. 20 nč. Kakor domačo živccokrepčujofa sredstvo prve vrste, čiazal se j« skosl vof-lotno rabodrn Llebera iitce okrep-čujoči eliksir (Tinct. chinae nervotica ^^^^^jeomp.) — Vaistvena znamka + in sidro — steklenice po gld. 1, 2 in 3-fi0, Po liečnitkih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M. Fanta v Pragu (glavna /.nloga): Lekarna Sara-vallo v Trstu; daljo : lokama I. Zanetti v Trstu ; stara c. kr. vojaška lekarna na Dunaju, Stefsns-platz, kaknr tudi v drugih lekarna!'._
Lastnik politično društvo „Edinost'. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: July Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu."