——< 12 >~—
                                                  RIM                                                    
im, ki je danes glavno in stolno mesto italijanskega kraljestva, stoji delojna na onem mestu, kder je stal nekdaj stari Eim v starem veku. To pre-slavno mesto je bilo zidano 753. 1. pred Kristom in je bilo središče nek-danje velikanske rimske države, a pozneje je postalo središee katoliškega krščanstva, kar je še danes. Stari Rim je po ve&jem stal ob levem bregu reke Tibere na sedmerih gričih, katerih danes ni več možno do dobrega spoznati. Staro mesto je bilo na p a 1 a t i n s k e ui hribci; ko se je pa Kim zaradi svoje ugodne lege začel širiti, naselili so se ljudje polagoma tudi po kapitolinskem, celijskem, aventinskein, eskvilinskeiu, viminalskem in kvirinalskem hribci: tako je bilo namreč ime sedmerim hribcem, na katerih je stalo to pre-slavno, veeno raesto v starem veku. Pozneje so k mestu prištevali tudi hribeek J a n i k u 1 ob desnem bregu Tibere. čim mogočnejši so postajali stari Bimljaui, teiu lepše je bilo tudi njihovo mesto, a najlepše je bilo izvestno za easa rimskih eesarjev. Takrat se je Eim odseval od innogo prelepih templjev, gledalise, vla-darskih hiš in drugih umetalno sezidanih poslopij. Trgi so bili olepšani z razno-terimi umetnostmi, reeimo: z vodnjaki, kamenimi kipi, stebri in slavoloki. Takrat so stanovali imoviti Bimljaui po prekrasno sezidanih palaeah, kakeršnih niti stari kralji imeli niso. A pustimo na stvau, kai- je bilo nekdaj, in oglejmo si le po-vržno to preslavno mesto vscga krščanstva, kder prebira naš preljubljeni sveti Oče, papež Leon XIII., namestuik Kristusov in poglavar naše svete katoliške cerkve.
Eeka Tibera s svojo rumenkasto vodo se počasi vije skozi mesto. Pet mostov spaja desno in levo stran rimskega mesta. Ob dolenjej Tiberi se razprostira rimska uižava ali tako zvana Kampanja di Eoma, ki je sem ter tja rodovita, a drugod mocvirna in mahovita. Oeste rimskega mesta so z majhnimi izjemarai ozke in umazane. Na pročelji ranogih pala6 se vidi vže od zunaj, kako zanemarjene so baje tudi od znotraj. čuduo je posebno to, da priprosto ljudsko življenje seza do srca rimskega mesta. Sredi mesta lehko vidiš vole, ki vlečejo priprost kmetski voz po nekdaj tako slovečih javnih trgih mimo uajlepših rimskih palač. Ondu vidiš zopet kakega pastirja. ki žene kozjo čredo niiuio tebe skozi ozke mestne ulice. A na velikem podolgastem trgu, ki se ,,Forum" imenuje, lahko opazuješ priprosto ita-lijansko ljudstvo v njegovej vsakdanjej priprostosti. A bodi si teniu kakor koli, Rim je in ostane svetovno mesto in središče katoliškega krščanstva. Eim ima 328 cerkva, mej katerimi se najbolj odlikuje cerkev sv. Petra, ki je največja in najslav-nejša. Dolga je 215 raetrov in visoka 158metrov; vanjo gre do 80 tisoč ljudi. — Druga znamenita in največja cerkev je papeževa prava čerkev sv. Janeza v Late-ranu (omniuin ecclesiaruin urbis et orbis mater et caput) s prekrasno kapelo Corsini, kder na veliko soboto krste Zide in Turke.
Mej palačami nam je oraeniti v prvej vrsti papeževo stolico ali vatikan, ki je največje poslopje v Bvropi. Vatikan ima 22 dvorov, 4422 sob in dvoran , s prelepo Sikstovo in Pavlovo kapelo in Eafaelovimi umotTori. Tu je tudi najime-nitnejša knjižnica vsega sveta, ki šteje mnogo čez 24000 rokopisov; tu je zbirka imenitnih po vsem svetu slovečih slik in zbirka raznovrstnih starin in starodavnih umetniških izdelkov.   Omeuiti nam je dalje Latera.iia in Kvirina^la.   Do 1304. 1.
je bil Lateran stolni grad papežev, pozneje~pa Kvirinal navadno stanovališče pa-pežev vladarjev.
^ Mej drugimi palaeami nam je omeniti prekrasne senatorske palace (palača starešinstva), ki hna v čveterovoglatem stolpu 8745 kilogramov težek zvon, s ka-terim se Daznani smrt papeževa.  —  Znamenita je tudi Barbarinijeva palača z
bogato knjižnico in zbirko dragocenih slik; palača Borghese ob reki Tiberi Slovi zararli lepe zbirke dragocenih slik in lepih vrtov malo ne po vsem svetu.
Med največja poslopja rimskega mesta sine se prištevati tudi palača di Ve-necia«: ki je svojina avstrijskega cesarstva in zdaj stolica avstrijskega poslanstva. Vseh drugih znamenitih poslopij, ki jih štejejo nad šestdeset, ne moremo tii na-istevati, ker bi nam vzelo preveč prostora. samo toliko naj še poverao, da ima Eim najlepše muzeje, v katerih se hranijo dragoeeni umotvori najslavnejših umet-nikov.    Rira je mesto umetnosti in zbiralisče umetnikov vsega sveta.
Da bodete imeli vsaj nekoliko popolnejšo sliko o rimskem mestu, omeniti nain je še spomenikov in ostankov dragih poslopij, ki so bila postavljena in se-zidana v kinč nekdanjega starega Eima. Tu je v prvej vrsti nadgrobni spomenik cesai^a Hadrijana, ki so ga pozneje v trdnjavo izpremenili jn ga danes ,,angeljski grad" iuienujejo. Vodovodi, ki jih je sezidal Agripa, napajajo še danes vodnjake riraskega raesta. Pantej (sedaj santa Marija della Eotonda), okrogel tempelj, ki ga je za cešarja Avgusta sezidal Agripa; podrtine velikanskega gledališča, ki ga je po-zidal cesar Avgust; mnogobrojni še danes dobro ohranjeni slavoloki, spominski stolpi, obeliski, in nagrobni spomeniki. Vse to in še mnogo drugih spomenikov iz dobe starih Eimljanov lehko vidiš v Einm. Denašnja podoba vam kaže le majhen del rimskega mesta, na katerej vidite tako imenovani ,,angeljski grad," bivši mavzolej cesarja Ha-drijana in pa cerkev sv. Petra.                                                                        I. T.