Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 84. JOLIET, ILLINOIS, 17 lAvstro-Nemci v Galiciji ,7Jc refr is. se nekoliko umaknili. Na »everu ruskega bojišča prodira maršal von Hindenburg Proti železnici Dvinsk-Vilna, a le počas;, kajti Rusi se trdovratno upirajo. Z zapadnega bojišča malo važnih novic. Ogromne angleške izgube. Na Goriškem in pri Tolminu zopet odbiti vsi sovražni napadi. ■p, Z laškega bojišča. %t T3'112'sept (Cez London'i3- strst'v ^ Z} ^ — Državno vojno mini-2tiani]° 36 danes •objavilo sledeče nabilo^ julijanskem bojišču: Kakor je mQr ?n^akovati. se je razvilo v obadih oIcrožju zadnjo soboto več Seku Posebno v severnem od- p0 ' s' so se končali s popolnim Jab]*0ln upadajočih Italijanov. Pred stre]°niC0 kil sovražnik po našem tudi3anju Prisiljen k naglemu umiku, boji * ^ drugih točkah so besneli hudi ^Orri K se je posebno odlikoval pešpolk iz St. Poeltena. trri„ Postojanke se nahajajo povsod v rokah naših čet. jani nn° stre'janje so vzdrževali Italian, .a Postojanke ob južnem most-• dobsk an'ku pri Tolminu. V dober-K dov l^"1 odseku je bilo tudi več napako odbitih." Avstrijska ladja zadeta. Ski č0j'n ,,' sePt- — Francoski podmor-avstrii "v ^ ap'n" je torpediral skupino ga moS. torpedovk sredi Jadranske-tcmbrarja blizu Rta Planka dne 9. sep-žnani(.' or b'lo noc°j uradno na-hudo . ^na avstrijskih ladij je bila onesposobljena. D , povsod odbiti. sept. — Vrhovno vojno "Okr Je danes naznanilo: t»j £ez ^ovca in Tolmina so se vče-ari nadaljevali boji z nezmanj- šano silnostjo. Vsi napadi so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Z vidno dobrim uspehom je streljalo italijansko topništvo na svojo lastno pehoto. "Štirikrat so se Italijani brezuspešno zagnali k napadu na naše mostne branike pri Tolminu. Dalje južno je vladal mir na fronti ob Soči. Ponovno prodiranje proti našim postojankam pri Popeni na Tirolskem je ostalo brez uspeha." ! M am fl torti Z ruskega bojišča. Dunaj, 13. sept. — Sledeče uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana je bilo izdano nocoj: "Ruski napadi na vzhodnogališki fronti se nadaljujejo. Ob Seretu bili močni sovražni oddelki odbiti na več točkah. Boji moža z možem so bili v zakopih. Severozapadno od Stru-sowa se je več ruskih napadov strlo pod navskrižnim streljanjem naših baterij; drugi so bili odbiti z bajonetom. "Ponoči so zvezne čete, ki se bojujejo blizu Tarnopola, zasedle pripravljeno postojanko vzhodno od Kozlova in Jezjerne, ki sklepa našo fronto na vzhodnem bregu Stripe, in sovražnik jih pri tem ni oviral. "Blizu Novo-Aleksinjeca se vrši lju-to bojevanje. Vzhodno od Dubna so naše čete prodrle do železnice. Pri Deraznu smo odbili sovražnika na več točkah. Avstro-ogrske čete na Litvan- yO«1' "°to J by.......-U-HUJIČA PA GAM A - 5'N AON | | J^ŽMj Alnerlcan Press Association. ZA PREDS. WILSONA NAČRT V MEHIKI. av>'e doi,.i K v|j,et- kaltc, p na zaPadni polutj so nedavno poslale svoje zastopnike na tli.,] ■ k' jr, 'j." rt-'ži!o 15,000,60(1 miroljubnih prebivavcev v Mehiki straho-de y^tskj ,ZvrSl,je ISO,(XX) brigantov, olcrinkfinih kot vojaki. Zbrani so bili »tie uže'iihrit0P"i,?i Sesterih lati no-ameriški h dežel v državnem uradu vla-IjJ0' na«J.on, • av- Na tem posvetovanju sprejeti sklepi kažejo resno na-vSe e zakone0"1"' v nesrečni Mehiki revolucijo z odgojo, prenarediti zem-(lit to 'žvršii'" '!rc'os"ovati sodstvo. Razgovor o načrtu, po katerem se ima \ Drj-V' ('a s0 ni bil zaključen, a je dovolj napredoval, da je upravičena tr-f lejSe' ^Vk0VSt' lleželc- ki so se udeležile posveta, enega mnenja — da je '"•»ki s0 v ?10ra besedo in dokazovanje nadomestiti odločilno dejanje. Na ■fsl;, „•?• Da <■' 1 senor Don Eduardo Suarez Mujica, chilenski poslanik; se-' k. Mrna> brazilski poslanik, in senor Ronuilos Naon, argentinski po- skem so med naskokom vasi Szuraty dne 11. sept. ujele devet častnikov in 1,000 mož ter zaplenile pet strojnih pušk." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 13. sept. (Čez London.) — Bitka ob Dv,ini, ki je bila izza več dni skoro ustavljena, se je obrnila v prid Nemcem. Vojni urad je danes naznanil, da so bili Rusi izgnani iz več postojank na levem bregu reke. Ta bitka prejkone odloči usodo Rige. Poročilo velikega glavnega stana se glasi: '!Vzhodno bojišče: Armadna skupina Hindenburg: Na levem bfegu Dvine, med Friedrichftadtom in Jakobstad-tom, je bil sovražnik izgnan iz več postojank. Dalje južno se ogiblje spopadu. Zasledujoči Nemci so dospeli do ceste Eckengrafen-Rakischki. "Med cesto Kupiczki-Dvinsk (Due-naburg) in Vilijo pod Vilno prodiramo krepko dalje. Naše čete so dospele na več točkah do železnice Vilna-Dvinsk-Petrograd. "Ob kolenu Njemena vzhodno od Grodna naše zasledovanje napreduje. Ob dolenji Zelvjanki je bilo več močnih sovražnih napadov odbitih. Ujeli smo včeraj več nego 3,300 mož in zaplenili dve strojni puški. Rusi zasledovani. "Armadna skupina bavarski princ Leopold: Sovražnik se umika, tesno zasledovan po naših četah. Več nego 1,000 Rusov je bilo ujetih. "Armadna skupina Mackensen: Ob celi fronti je bil sovražni odpor zlomljen. Ruse zasledujemo v smeri Pin-ska. "V Galiciji: Včeraj so nemške čete odbile več krepkih napadov po Rusih zapadno in jugozapadno od Tarnopola in ujele več sto mož. Ponoči smo zasedli ugodno postojanko, ležečo nekaj kilometrov zapadno od naše prejšnje postojanke, ne da bi nas sovražnik oviral." Petrograd o položaju. Petrograd, 13. sept. — Nemci sedaj osredotočujejo svoje prizadeve v pohodu proti Dvinsku, ključu do zunanje obrane Petrograda. Tri armade prodirajo proti Dvinsku, dve od zapada in tretja ob cesti iz Vilkomira, držeča v mesto od jugozapada. Obnova nemške prizadeve, prodreti v Petrograd pred zimo, sedaj obsenča zanimanje za vojskovanje na jugovzhodu, kjer general Ivanov potiska avstrijsko krilo dalje nazaj. TJemci nameravajo stalno zasesti rusko Kurlandijo, po danes sem dospelih brzojavkah. Železnico so zgradili od nemške luke Memel v Libavo, spojeno s pruskim železniškim omrežjem. Nemški delavci popravljajo luko v Mi-tavi. Ruski znaki v vseh kurlandskih vaseh, zasedenih po Nemcih, se nadomeščajo z drugimi v nemškem jeziku. V Libavi so Nemci ustanovili štiri tvornice, ki obratujejo podnevi in ponoči ter izdelujejo 300,000 izstrelkov vsak teden. Ostati morajo v Nemčiji. Amsterdam, 13. sept. — "Handels-blad" je izvedel, da je vsem moškim v starosti od 17. do 45. leta prepovedano zapustiti Nemčijo. Nekateri, ki so poskušali oditi, so bili poslani na^aj v holandskih mejnih postajah. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 14. sept. (Čez London.) — Veliki glavni stan je danes objavil sledeče poročilo: "Armadna skupina Hindenburg: Na fronti med Dvinskom in Vilijo, severozapadno od Vilno, napredujemo dalje med neprestanimi boji. Včeraj smo ujeli 5,200 mož ter uplenili en top, sedemnajst vozov za strelivo, trinajst strojnih pušk in mnogo prtljage. "Južno od Olite je naše napadanje uspelo. "Se verovzhodno od Grodna smo na zasledovanju prodrli na pol poti do Lide. Dalje južno se bližamo Ščari, pritoku Njemena. V Lido držečo železnico smo ponoči obstreljevali. Zasledujejo Ruse v središču. "Armadna skupina bavarski princ Leopold: Zasledovanje v smeri Ščare se nadaljuje. Sovražne zadnje straže so bile poražene. "Armadna skupina Mackensen: Sovražnik ni mogel ustaviti našega zasledovanja. Ujeli smo nekaj sto mož " Rusi zaustavljajo Nemce. London, 15. sept. — Maršala von Hindenburga prodiranje proti železnici Dvinsk-Vilna ne napreduje tako hitro, kakor so napredovala njegova gpPTEMBRA 1915 LETNIK XXIV, prejyfcfljy>odjetja slične vrste, in iz-VzemV|8fc> ali dve točki nekako sredi pota juld tema mestoma, kjer je nje-govo-Konjištvo pretrgalo železnico, zadeva še vedno ob trdovraten odpor od -trani Rusov, ki podjemajo krepke protinapade. Vendar je von Hindenburg dospel do točke^zapadno od mostnega branika pred mestom Dvinskom in pripravlja napad na to utrjeno ozemlje. Ob ostali liniji je nemško prodiranje zdaj tudi počasnejše, dočim v Galiciji Rusi še vedno napadajo, in po neuradnih poročilih iz Bukarešta in drugih mest, se avstro-nemške armade umikajo čez reko Dnjester. f - Z zapadnega bojišča. Lci<:.n;i, 13. sept. — Zeppelini so napadli "vzhodno brežino",v soboto zvečer, !<"kor je bilo uradno naznanjeno tukaj danes. Tiskoyni urad naznanja, da ni iiilo človeških žrtev in da je bila-škoda majhna. Pariz, 13. sept. — Veliko delavnost od strani zavezniških zrakoplovcev poroča nocojšnje naznanilo vojnega urada. Devetnajst zrakoplovov je letelo čez mesto Treves davi in spustilo na stotine bomb. Zadeti sta bili postaja in državna banka. Isti oddelek zrakoplovov je popoldne spustil osemin-petdeset bomb na postajo v Dommary in na Baroncour. Drugi zrakoplovi so bombardirali z nizke višine postaji Do-naueschingen ob Donavi in Marbach. Topniško bojevanje.' f Lomlon, 14. sept. — Vojskovanje na zapadVri fronti je označeno po nadaljevanju topniškega bojevanja od Belgije do. Argonov. Dvoboj med topovi 'vseh kalibrov ob celi fronti se vrši že skoro tri tedne in je bil koncem zadnjega tedna posebno silen okrog Ar-rasa, v Argonih in Champagni. Na več točkah je nemška pehota po silnem bombardiranju poskušala naskočiti prednje zakope zavezniške, aH francoska poročila pravijo, da so se ti napadi izjalovili. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 14. sept. (Čez London.) — Veliki vojni stan je danes objavil sledeče poročilo: "Zapadno bojišče: Ne glede na živahno delavnost topništva je minil dan brez važnega prigodka. Medel napad-flfi poSAs Francozov na strehiko pri Sapigneulu, severozapadno od Reimsa, je bil odbit. "Trevir, Moerchingen, Chateau Sa-lins in Donaueschingen so sovražni zrakoplovci bombardirali. Pri Donaue-schingenu so namerili svoje strojne puške na oseben vlak. Nekaj oseb je bilo usmrčenih ali ranjenih. Eden zrakoplovov, ki so bombardirali Triver, je bil pri Loomeringenu zbit." Ogromne britanske izgube. London, 14. sept. — V parlamentu je .bilo danes naznanjeno, da so znašale izgube na častnikih in moštvu britanske armade do dne 31. avgusta 381,983 na mrtvih, ranjenih in ujetih. Izgube med poletnimi meseci so bile nekoliko manjše, nego izgube v aprilu in maju. To pa vsled nedelavnosti na francosko-britanski fronti. Tem večje pa so bile izgube ob Dardanelah. Izgube od 31. maja do 21. avgusta so znašale 123,914, ali kakih 1,500 vsak dan. Skupno število usmrčencev znaša 75,957, ranjencev 251,668 in pogrešan-cev 54,957. Padlo je, ali podleglo svojim ranit-bam 4,965 častnikov in 70,992 mož; ranjenih je bilo 9,72 častnikov in 241,-096 mož; pogrešanih je 1,501 častnik in 53,456 mož, Srbi se zopet gibljejo. Niš, 14. sept. — Sledeče naznanilo srbskega vojnega urada je bilo izdano danes: "Pretrgali smo dne 10. sept. sovražno utrjevanje ob Donavi na fronti proti Oršavi in Višegradu ter ob Drini na fronti nasproti Višegrada., "Dne 11. sept. je bil topniški spopad v smeri Belgrada. Sovražno baterijo smo pregnali. Zaustavili smo sovražno utrjevanje na višini Bejaniji, na le vem krilu Save nasproti Beigrada." Bilijon dolarjev bi radi na posodo. Anglo-francoska finančna komisija se pogaja z ameriškimi finančniki v New Yorku. NEMČIJA PRETI S PROTESTOM Zavezna vlada pospešuje zavezniške finančne načrte. New York, 13. sept. — Po prihodu James Hilla iz St. Paula, znanega železniškega finančnika, so se formalno pričela pogajanja z J. P, Morganom glede največjega posojila, ki je bilo kdaj naprošeno. Nobeden članov konference ni hotel ničesar izdati o višini po zaveznikih naprošenega posojila, vendar je znano, da se gre za vsoto $500,000,000 do $1,000,000,000. Hill priporoča dovolitev posojila, tako trde njegovi prijatelji. Kralj za-padnih železnic utemeljuje svoje priporočilo s tem, da Združene Države ne morejo svoje velike letošnje letine prodati zaveznikom, če jim obenem ne pomorejo s posojilom, V bančnih krogih kažejo na to, da pomorg zaveznikom Južna Amerika, če se Združene Države ne pridobe za načrt. Nemčija proti posojilu. Washington, D. C., 14. sept.—Nemčija baje namerava pri vladi Združenih Držav protestirati proti temu, da bi si zavezniki izposodili bilijon dolarjev v tej deželi. To je bilo doznati v uradnih nemških krogih tukaj danes. Grof Berns-torff, nemški poslanik, je na tozadevno vprašanje odgovoril, da ni prejel nobenega napotila od svoje vlade. Priznal pa je, da v slučaju, če se posojilo dovoli brez varščine, prejkone poda protest, češ da finančna predloga predstavlja prestopek ameriške nevtralnosti. Načrt blizu uspeha. New York, 15. sept. — Nasprotovanje proti bilijon-dolarskemu kreditnemu posojilu v Združenih Državah za Veliko Britanijo in Francijo je bilo danes videti razširjeno čez vso deželo, in ogrožena je bila celo osebna varnost šesterih članov anglo-francoske finančne komisije. Člani te komisije so podvojili svoje telesne straže. Newyorška policija jih je naprosila, naj se nikar ne prikažejo na cestah, ne da bi bili zastraženi po tajnih redarjih. Več nego petdeset pretilnih pisem je danes prejela komisija. Posojilo Veliki Britaniji in Franciji je bilo videti nocoj dejansko blizu uspeha. Od strani zavezne vlade se milijard-nemu posojilu ne bode delalo nobenih ovir. Na najvišjem mestu je bilo ce-,lo izraženo resno upanje, da se pogajanja zavezniške komisije z zastopniki ameriških velefinančnikov ugodno zaključijo. Dr. Dumba. Lenox, Mass., 14. sept. — Avstro-ogrski poslanik dr. Dumba je danes naznanil, da je naprosil zunanji urad za dopust, da bo na licu mesta osebno poročal o svojem slučaju. Washington, D. C., 14. sept. — Av-stro-ogrska vlada je sklenila, odpokli-cati poslanika Dumbo iz Združeni!) Držav, ne da bi se prepirala z Wash-ingtonom o predsednika Wilsona razlogih za odstavo poslanika. Združene Države bodo poslaniku oskrbele varno vožhjo domov. Evropska vojna bogati Ameriko. Chicago, 111., 14. sept. — Tržna vrednost vknjiženih glavnic trinajsterih glavnih tovarniških družeb v Združenih Državah — družeb, ki se naravnost okoriščajo z evropsko vojno — je narasla za $492,000,000 izza dne 1. jan. V ta ogromni narastek glavniških vrednosti pa nikakor niso vštete vse važne tvrdke, ki se okoriščajo z vojnimi naročili. Na tucate večjih organizacij, kakor Du Pont Powder Works, ni vštetih. Na stofine manjših tvrdek, ki jih vojna bogati, tudi ni vštetih. "United States Steel Corporation" je všteta, tako tudi Schwabova lastnina v Bethlehemu. Schwab izdeluje skoro vse, od pod-kovnikov do podmorskih čolnov. Navadna glavnica njegovih podjetij je imela pred vojno tržno vrednost $7,-000,000, a danes jo ima približno $40,-000,000 — čist narastek 624 odstotkov. Morgan si bo pridobil do konca vojne na stotine milijonov! Tri nove žrtve v mejnih bojih. Brownsville, Tex., 13. sept. — Skriti za kupi sena, hišami, drevesi in drugimi skrivališči, so mehikanski razbojniki v štirih ali petih tolpah napadli tri vojake 12. ameriškega konjiškega polka pri Los Indiosu, kakih 26 milj odtod. Seržant Walsh je bil hudo ranjen v levem boku, trobentač Forney v hrbtu in prostak Kraft v glavi. Zadnji je umrl uro pozneje. Ob grško-bolgarski meji. Kavala, Grško, 12. sept,' čez Pari/, 13. sept. — Poročilo, da je prišlo pred nekaj dnevi ob meji pri Fatorni rned grškimi in bolgarskimi patrolami do spopada, se uradno potrjuje. Obilnem je bila odrejena uradna preiskav*;. Tu trdijo, da vsak dan letijo nemšlt., kar se tiče "Zveze", se na vseh točkah ž njim strinjam ter mu predlog odobravam. Zatorej kličem vsem katoliškim Slovencem v Ameriki: Naprej po začrtani poti, ker le v združenju ter slogi je moč! Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam pošilja naročnik lista J- S. slabem položaju, kakor še nikdar po«-prej. Odkar nas je zapustil č. g. Pollak, smo takorekoč brez duhovnika v naši fari. Sicer imajo v Greenwoodu nemškega duhovnika, toda naše ljudstvo si želi le slovenskega, zato ?mo tukaj brez službe božje. Ker pa je glede duhovnika naša fara odvisna od greenwoodske in nasprotno yreen-woodska od naše, zato bi morali imeti duhovnika, kateri bi bil zmožen slovenskega, angleškega in nemškega jezika, da bi zadostoval vsem zahtevam. Sicer je pa nas Slovencev dovolj tukaj, da bi naša fara tekom par let lahko postala neodvisna, le nekaj dobre volje je treba od strani faraoov ter dobrega voditelja, kateri bi stvar peljal po pravi poti naprej. Da je tudi tukaj nekaj ljulike med pšenico, je lahko umevno, ker ista izhaja iz cunj rde-čebarvanega časopisja. Čudno je to, da nekaj naših rojakov gre tako rado na limanice tistim, ki so že v starem kraju peharili ljudi, in ko so jim postala tam tla prevroča, so se lotili mlekarstva med slovensko-ameriškimi delavci. Nekateri grejo takim mazačem kaj radi na roko samo zato, ker zabavljajo čez vero in duhovnike, toda pošten rojak jim navadno obrne hrbet in se izogiblje takih ljudi. Rojaki, naročajte se na dobre katoliške liste, kakor je "Amer. Slovenec" in "Ave Maria", ker le dobro berilo prinese dober sad naši mladini, zmernost vsakemu posamezniku, blagostanje celi hiši, celi fari, celi občini, ako je dobro berilo udomačeno. John Česnik se je podal zadnji teden v St. Paul, Minn., v višjo šolo St. John's College. Mrs. H. Kocjančič, mati tukaj - ljega trgovca George Kocjančiča, ter Mr. Jos. Justin sta se podala k svojcem v Brockway, Minn. Sobratski pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca, listu pa želim, da bi ga kmalu prekrstili iz polutednika v dnevnik. Frank Perovšek, zastopnik "A. S." in "A. M." Listnica uredništva. G. F. Koren, Milwaukee, Wis. Dolenjske Novice" z dne 14. maja so poročale: Kakor javlja "N. Wr Tag-blatt", se bo pregledovanje za črno-vojnike drugega poziva (171etne in 43-do 501etne) vršilo v mesecih juniju in avgustu. Za sposobne spoznani bodo poklicani pod orožje koncem avgusta, ozir. začetkom septembra. Starejši letniki se bodo uporabljali za.lokalne službe, v nadomeščenje onih čet, ki odidejo na fronto. — Iz tega naznanila je sklepati, da so 181etni fantje že bili na naboru in v vojnih T.<} po- trjuje tudi dopis iz M ^mo ga deloma objavili v A. S d.v." ..7. apt. in ki je bilo v njem rečen-. ■ " i Ju. c fovu so bili vsi potrjeni oni, ki so po 18 let stari; samo kateri je bil slep ali šepav, je ostal. Dne 14. aprila bodo šli naprej. Zdaj se pa vsi fantički, ki so po 17 let stari, učijo v Metliki vojaške vaje. Po vuzmu bodo pa šli moži do 55. leta." Forest City, Pa., 10. sept. — Prosim Vas, g. urednik, za malo prostora v priljubljenem mi listu Amerikan-skem Slovencu, da mi natisnete par vrstic. Pošiljam vam en dolar za drugih šest mesecev za list, ker brez njega ne morem, več biti. In vam tudi naznanim žalostno vest. Najprvo je meni 10. aprila zlomilo nogo, tako da še zdaj ne delam. In 26. avgusta je mojega brata ubilo ravno v tisti jami, Janeza Beber, doma iz Unca pri Rakeku. Tukaj zapušča ženo in pet otrok. Bil je v treh društvih: v društvu sv. Jožefa K. S. K. J. in v društvu, ki spada k Narodni podporni Jednoti in v enem angleškem kateremu ne vem imena, ker je novo v Forest City. Tukaj žalujemo trije bratje in ena sestra in v starem kraju mati. Bodi mu lahka tuja zemlja! Gregor Beber. Harrietta, Mich., 12. sept. — Cenjeni g. urednik Am. Slov.! Vidite, kako tudi jaz vem, da je moja naročnina potekla že s prvim avgustom 1915, ali žalibog da je ne morem ponoviti ravno zdaj. Prosim Vas, da bi imeli še pat tednov potrpljenje in da mi ne bi lista ustavili, ker bi mi bilo dolgčas brez njega, za-1 kaj jaz sem se mu že tako privadil, daj ne bi mogel biti brez njega. Jaz sem že naročnik vašega lista iz časa nje- ' govega rojstva v Toweru, Minn. Dam vam vedeti, da farmarji tukaj v Mich-iganu smo letos prav revni, ker nam je vse slana pokončala, najprej slana, potem pa suša, tako da nam ne bo nobene reči za prodati. Na zimo bomo morali iti gledat za delo, ako bo mogoče ga dobiti. Vas pozdravim Joe Smrekar. Willard, Wis., 12. -ept. — Cenjeni Amer. Slovenec: — Jesensko jednako-nočje je pred-durmi. Vreme letošnjega poletja je bilo vedno hladno in de-, ževno, vsled tega se ne moremo z le-i lošnjimi pridelki prav nič pohvaliti; že tako je vse bolj počasno raslo, in po-i leg tega je prišel 30. avg. občuten mraz, ki nam je napravil mnogo ško-> de. In mesec september nam je pri-■ nesel pravo poletno vročino. Starejši i - ljudje že ne pomnijo 28 let tako eud-. nega poletja. , V dušnem oziru smo tukaj v takoj VIHARNA NOČ OB SOČI. Ob Soči, koncem julija. Sto korakov pred strelskimi jarki so se pomikale temne postave, dve, tri, cela vrsta. Po tleh so se počasi plazile proti našim postojankam. Videli smo le senčne obrise. Toda oko se je kmalu navadilo in videlo, da po vsem pobočju mrgoli teh postav. Neprestano se je množica rinila bliže in bliže. Bošnjaki spredaj v jarkih so' morali plazečega se sovražnika še bolje videti. In vendar ni pa^lel noben strel. Ali so hoteli pustiti Italijane čisto blizu, predno bi streljali? "Krasni fantje, naši ljudje!" je šepetal stotnik poleg mene. "Ne ganejo se in čakajo. Občudovanja vredni taki živci. Mene trga, lahko mi verjameš. Ko bi ne imel strogega povelja, bi se ne mogel zdržati." Oddaljenost najsprednejših sovražnikovih vrst od naših postojank je znašala k večjemu še petdeset korakov in še zmerom nobenega strela. Ali so mislili Italijani, da so naše postojanke prazne, da je njihov artiljerijski ogenj uničil naša kritja in njih prebivalce? Ali so pa mislili, da naši ljudje spe? Saj so prihajali v množicah, gosto drug tik drugega, in za prvo vrsto druga in tretja; celo pobočje je mrgolelo sovražnikov. Sedaj zopet tako žareč blisk, da smo morali zapreti oči, strahovit grom m divji krik. Le nejasno smo mogli videti, kakor so Italijani skočili kvišku in drli proti našim jarkom. "Evviva Italia, avanti Savoya!" so rjoveli, tako da so prevpifi celo grmenje. Toda tudi strelski jarek je bil n&enkrat gosto zaseden. Bošnjaki so stali na kritju, vihteli orožje in klicali nasproti rjove-čemu sovražniku "Živila Avstrija! Živila Avstrija!" In v temno trumo Italijanov se je bliskalo in grmelo brez prestanka. Bošnjaki so metali ročne granate. Sovražnikove vrste so se zmedle v klopčič. Zadnji so tiščali naprej, sprednji so hoteli nazaj. Me(1 krike "Evviva Italia" in "Živila Avstrija!" se je mešalo bolestno in besno tuljenje zadetih. K temu treskalije raz-pokajočih se ročnih granat in grmenje v oblakih. In sedaj sta začeli pred nami prasketati dve strojni puški, neusmiljeno, živce pretresajoče, ki sta P°" I šiljali v goste sovražne množice tiso-'čero >mrt. Bliski so osvetljevali boj | in ob vsaki eksploziji rpčnih granat je bilo videti v bleščečem svitu, kako p»" dajo goste italijanske trume. Naenkrat so Bošnjaki izginili. Poskakali so v strelske jarke in otvorili odondod blazno streljanje iz pušk. Temna truma nasprotnikov se je začela gibati; in kakor da bi se bili še-le sedaj zavedli, so planili po pobočju nizdol, tako hitro kakor sta množina in drenj le dopuščala. "Takoj s šrapneli nadnje!" se je glasilo telefonično povelje. In med strašnim bučanjem so sedaj žvižgali in treskali šrapneli s cele naše fronte v vrste bežečega sovražnika. "Ogenj ustaviti!" je končno javila telefonska ordonanca. Zunaj je curkoma lil dež in prasketal na strehi našega stanišča. V ospredju je vladal mir. Tu in tam še kak strel iz puške, ki je hrupno motil enakomerno šumenje dežja, drugače nobenega glasu, ki bi spominjal na silni boj. Najglobja tema. Le tu in tam še slaboten blisk. Napad in protinapad. Dospela so italijanska ojačenja, ki so nas obsula s svinčenim dežjem in jela pritiskati proti nam; tudi italijanska artiljerija je zopet naperila proti nam peklenski ogenj. Dobesedno se vsipa na nas toča izstrelkov in odkru-šenega skalnega drobirja. Toda še enkrat poizkusimo pridobiti tal, in v razpuščeni črti hitimo v teku navzgor, sključeni, čez glavo nahrbtnik ali tor-nistro, da se kolikor mogoče zavarujemo proti železnim in kamenim drobcem in šrapnelskim kroglam. In sedaj se vržemo hropeč, obliti s potom, na tla; nahrbtnik vržemo predse kot kritje in oporo za puško in takoj na to treskajo naši streli proti vrhu. Kdor nima nobenega kritja pred seboj, si hitro napolni nahrbtnik z zemljo ter se čuti za tem majčkenim nasipom razmeroma varnega. Sila dela človeka iznajdljivega. Toda naša artiljerija, o-jačena z nadaljnimi poljskimi baterijami in gorskimi topovi, poseže sedaj z odvažno besedo vmes. Njeni izstrelki buče preko naših glav in padajo na greben in za vrhom na terase severnega pobočja, kjer so v gostih trumah zbrane italijanske rezerve, kakor javlja telefonsko naznanilo iz Gorice, odkoder je mogoče pregledati severna pobočja. Artiljerija odloči. Pihanje šrapnelov, brnenje in petje granat, zamolklo renčanje havbičnih izstrelkov v zvezi s trkanjem strojnih pušk, lajanjem malih gor?kih topov in ropotanjem pušk povzroča omotico in duševno zmedenost. K temu bobnenje udarjajočih italijanskih granat, treska-nje sovražnih šrapnelov, biču podobno pokanje nasprotnega pehotnega ognja, kvišku leteča zemlja in kamenje pa strupena ekra-Mtna para in oblaki pra-l:u, • - i L nad naše postojanke; peklenski vrvež in nič čudnega, da je nekaj ljudi omedlelo ali pa so dobili krče. Naša artiljerija ne sprejme boja s premogočno sovražno, marveč osredotoči ves svoj ogenj na vrh. In sedaj začnemo zopet prodirali, ne v celih črtah ali rojih, marveč posamezno ali po dva in dva hite ljudje navzgor; takoj jih obsuje toča krogel in hitro se vržejo na tla. In neprestano slede drugi, dokler ni cel roj ali vod, in končno cela jstotnija prišla dobršen kos naprej. Naša artiljerija otvori sedaj tak brz ogenj na vrh, da nam zračni valovi skoraj jemljejo dih. Toda tudi na nas se vsuje pravcati dež šrapnelskih krogel. Kljub temu stremimo naprej. Več naših ljudi trešči podolgem na tla, da se nikdar več ne dvignejo; nekateri omahujejo, in tem priskočijo na pomoč usmiljeni tovariši ter jih popeljejo onstran mrtvaškega polja, kamor so že dospela sanitetna moštva. Potem drve vojaki, ki so pomagali ranjenim tovarišem na varno mesto, s podvojeno naglico nazaj za svojo stotnijo, ki je bila medtem že zopet izginila v visoki travi. Zgoraj na vrhu je začelo goreti drevo; kakor rdeča baklja se plameni proti irebu, drug za drugim se dvigajo gor ekra-sitni oblaki, tako da vrh kar plava v dimu. Še-le pičlo uro obstreljuje naša artiljerija Italijane, in že imajo dovolj tega, ne zdrže več; puške in opremo pomečejo proč ter kakor brez glave drve po obraščenih onostranskih bregovih nizdol proti Soči. nikakršnih ranjencev. Posebno pridno strelja laško gorsko topništvo. Včasih je tak ropot, kakor bi šlo za stavo, vmes pa se čujejo bolj poredkoma streli težjih topov, posebno 15centime-terskih havbic, ki jih seveda ne vidimo, ker jih imajo dobro skrite. Od Lahov nas loči globoka dolina, tako da smo kake 3 ali 4 km narazen. V kaki temni noči se dogodi, da poizkušajo laške pehotne patrulje priti na našo stran, toda pešci si pogostoma ne privoščijo take šale, ker se končava vedno nekoliko preveč resno zanje. Sprejemamo jih tako ljubeznico, da se le malokdo njih vrača k svojim oddelkom. Večinoma so to "alpini", katerim se mora priznati, da so izborni vojaki in res kakor nalašč za gorski svet. Druga pehota ni tako dobra in se doslej še ni nič kaj posebno izkazala, posebno ne na laškem delu fronte, k večjemu če jim priznamo, da znajo prav dobro valiti kamenje. Dogaja se namreč, da se ponoči, ko je drugače tiho in mirno, naenkrat vsuje na laški strani plaz kamenja v dolino. Lahi se pač boje naših patrulj in zato vale kamenje po hribu navzdol, da bi tako oplašili naše patrulje, da bi se jim ne upale preveč blizu. No, naši ljudje so se privadili že tudi "kamenite vojne" in se znajo dobro izogibati v dolino brenčečemu kamenju. Kakor rečeno, do hujših spopadov pri nas še ni prišlo, temveč se bijejo med seboj topničarji, danes huje, jutri pa zopet nekoliko manj. Velikanska je pa razlika med streljanjem naše in pa laške artiljerije. Lahi včeraj naravnost divje razmetavajo municijo. Zdi se, kakor da bi sploh ne imela namena, da bi obstreljevali kak določen cilj, temveč posipajo cel oddelek fronte s šrapneli in granatami, kakor škropi vrtnar s škropilnico na vrtu. Pri nas je pa drugače. Ne rečem, da bi včasih tudi naši ne bi odgovarjali precej hitro, strel za strelom, toda večinoma pa bi skoraj rekel, da prihaja na deset laških strelov komaj eden nas. Vkljub temu pa so naši uspehi vse drugačni, kakor pa laški. Naše topove in havbice, ki imajo'svojo pošteno težo, iso namreč topničarji razložili v posamezne dele in so jih sami ali pa s pomočjo mul in mezgov spravili tja gor nekam pod nebo. Še višje gori na vrhu, nad 2000' metrov visoko, pa čepi skrbno skrit opazovalec, ki ima dober pregled sovražne fronte. Pa zabrni telefon, strel, in naša granata udari tja med nje s tako gotovostjo in in natančnostjo, da pri nas skoraj ne poznamo zgrešenih strelov. In tako gre dan za dnevom, teden za tednom. Dva meseca smo že raj tu, in pri mojem oddelku smo ime' doslej samo enega ranjenca, in še ta)' bil le lahko ranjen: zadel ga je kame' nit drobec, ko je laška granata v P'e" cejšnji oddaljenosti udarila ob ska Lahi nam torej ne delajo veliko sitnosti. Tem večje težave pa nam dela t»' našanje streliva, živil in posebno vo Žive vode v taki višini nimamo, in ^ to se mora donašati vse iz doline na p vrhove, kar nam preskrbujejo delavci j Če je deževno vreme, imaitio seve vode še več ko preveč, toda cez P dni pripeka solnce, pa nam zmanj , zmanjka najpotrebnejšega, in t0J voda. Tedaj komaj čakamo, da se p var kažejo nosači, ki nas oskrbujejo s ^ ; -j.., prežlahtno pijačo. In ko si č'ove • i tolaži žejo, potem se ne zmeni ^ za drugo, najmanj za "prijatelje oni strani, ki jih, kakor smo C^ * prepričani, ne bo nikdar sem k nao s< to stran doline. Če pa bi se d«^ p priti, jim pa temeljito pokažemo, . je pot nazaj. -''.48 f « --J « d KADORNA NAZAJ — PA ZaK^ i; (Iz "Domoljuba".) _ . ,. d r Vi Na slamci Viktorček sedi, pa jezno brca in kriči: Ja ! 8» Naprej, naprej, taljanska kri. I d Pa kaj od Soče se glasi? • | Kadorna nazaj, Kadorna naza)'J * Kadorna nazaj — pa zakaj- Pa piše ruski stric Miklavž: Kaj delaš laški tam grdavš! ^ Ljudi, kanonov dost imas, tj po rakovo vojsko peljaš: it Kadorna nazaj, Kadorna nai«> z; Kadorna nazaj — pa zakaj- * Pa piše tud' angleški Juri: z Naj brž Kadorna se požuri, » Ljubljano, Trst, Gorico vžet. j t< Pa kakšno pesem čujem pet- • li. Kadorna nazaj, Kadorna na* ' n. Kadorna nazaj — pa zakaj- • kl Francoski piše prezident: 0j S Teboj pa nisem nič kontent- ^ Drugač' je bilo sklenjeno: „ Tako ni bilo zmenjeno: a kj Kadorna nazaj, Kadorna & ' ]c Kadorna nazaj — pa zakaj- t(] Na slamci Viktorček sedi, J se kremži in se togoti: I j. Kaj z mene se norčujete, j me zlobno izprašujete: aj, jp Kadorna nazaj, Kadorna o^j ^ Gorje — jaz že vem — za HHHfflHfflim^ a s s a *M g {h Er H E rs £ E JS 55 55 55 55 SB is rz iS 5 e R BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo S everas Gothard 00 (Severovega Goth&rdskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle ileze, okorelost V sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. Cena 25 in 60 centov. g. Štefan Plafko, iz ^ rietta. N. Y., nam je Plsiu "Trpel sem vsled bole«1® v hrbtu in Btraneh vet CO pet let ter Bero med tu so m poiskueal »»' zdravila toda brez uspen* Čital sem v Vašem Alffl»* nahu o Severovem Got D«.'" tkem Olju ter oein «»g„e iskusil in so mi bo e«» kmalu izginile. Labk° loči refem, da je »zborno z per bolečine v noeab. r poročam ea vsim, ki vsled krajevnih boleiio- RANE, otiske, ureze, odprt® rane, tvori, bule, pekline in ožgan'"' se hitro zacelijo. se nadene SEVERA? Healing Ointmem (Severovo Zdravil1* Mazilo). CenaSOo. Qotn Severove Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte >amo Severove. nite nadomestitve. Ako vas ne more lekarnar zaloiiti, naročite jih od » B 55 g W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lo** .Iv, rai vat S KOROŠKE MEJE. Človek ne bi nikdar mislil, da se bo bo' naše vojaštvo tako kmalu privadilo tukajšnjim krajevnim razmeram. Je namreč taka, da nimamo tukaj samo vojakov iz naših goratih dežela, ki so navajeni strmih planih, kakor divja koza, temveč tudi ljudi iz ogrskih nižine in galiških planjav, ki morda svoj živ dan niso nikoli videli kribovja, kaj šele take nebotične gorske velikane, kakor so tu, kjer se tolčemo z našimi ljubeznivimi "zavezniki". Nahajam se v zvezi s črnovojniškim oddelek. In ti možakarji plezajo po skalnatih bregovih bosi, ne da bi jih to motilo kaj, kakor jih tudi ne moti dosti streljanje, ki je tupatam res tako močno, da se zdi človek«, da pada železiia toča. Ka kor hitro se namreč toliko razvedri, da je opazovanje le količkaj mogoče, začno brenčati šrapneli okoli nas kakor sršeni. In priznali se mora, da imajo Italijani dobre topničarje, kajti streljajo tako natančno, "kakor bi potegnil žnoro"; tako je namreč dejal moj sluga, ki pa je pristen.kranjski Janez. Reči pa je tudi treba, da imamo izbor-na kritja, in tako smo celo vkljub italijanskim lScementimerskim sršenom zavarovani tako dobro, da ni skoraj j Iz malega raste velik0' . jjjj'' Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite i®e 1 j starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po j 3%—tri od sto—3% j na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali oscb"°je p^ j pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka g nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet , Natio^ Bank 5 JOLIET, JLL'^ Pel iko-net a i« me-pre-alo. tno-do- .za-. na jvd m par nji ) s t« k«-Jos« ' »a rd»® n»J zoil kj' IZ STARE DOMOVINE. [_kiu^KO, J lih d ~ seje kranjskega deželnega odra dne 30. julija 1915. Deželni gla-prebere pismo polkovnika barona Stillfrieda, bivšega poveljnika c. in kr. • Pespolka, ki ga je pisal deželnemu 8'avarju 0b obletnici vojne napovedi. ,bm° se vzame s patriotičnim zado-Sceniem na znanje in deželni glavar Pooblasti, da polkovnika v imenu de-e P°zdravi in mu čestita k sijajnim ^ehotn polka. ki se je izvežbal in za-. 1 zmagovalno silo pod njegovim Ustnim vodstvom. — V proslavo t°J>tnega dne Njegovega Veličanstva one 1» voi t avgusta t- 1. se je sklenilo: Za svot V* fr0nti se dovoIi kot daril° Se / K, društvu Rdečega križa dru-tVOli Za okrePČevalnico 2000 kron, Voii j? felega križa na Dunaju se do-2a 1)00 K podpore. — K stroškom iakSebn° )užino ranjenih in bolnih 0j: . T v Ljubljani in neposredni o-Priso JUbljanski dne 18. avgusta 1915 Za s deželni odbor 45 odstotkov.— lišf po®enik na ljubljanskem pokopa-tisoč v° Panih junakov se odloči 10 želni i kot teme!J'ni kamen. De-zadevn Vat" Se naProsi> da sestavi to-celi d ' °("30r. ki naj nabira darila v Ustan • ' Odbor naj se po možnosti želni dne 18' avgusta 1915. — De-in kr ® avar se poooblasti, da izrazi c. te,ju-^i armadi in njenemu vodi-1'jatii priI'ki sijajne zmage nad I tanje j..na Soriškem bojišču občudova-2a Dn ZahvalQ Vojvodine Kranjske. -kron 0.?1" v Ranici se dovoli 4000 občina'r e' onim iz vasi Drnovo, kr0a l ,erklie na Dolenjskem, pa 2000 ranje Pore- ~ Da se omogoči pobi-katerih4 100odstotnih doklad po ne-1915 0bJinah na Kranjskem v letu to, d; - sklenilo: — Z ozirom na pričako Se('anjih izrednih razmerah ni hal tako k^' da Se deželni zbor skli" 'ključen ^ zasedanju in je torej tistih t*-' — mogel deželni zbor I9l5_ -i., Clnarn, ki so za upravno leto ffijktptnV - e pobil'anje več nego 100-Pravoj. občinskim doklad, dati za to skega Po smislu par. 79. občin-dežejjjj Svoie dovoljenje, dovoljuje "am k* odbor provizorno vsem obči-Prosijo za dovolitev nad 100-t'stih J, ^bčin»kih dpkkid, pobiranje nega g^,01'. naknadni, pritrditvi dežel-I Vat; U Temu sklepu je izposlo-JVlsje potrjenje. j tl>o£nara')'ranje mesingastih kuhinjskih j PotrebuJeV' Ratriotična zbirka kovin ! ^injskM V voine namene mesingastih j ^odo ^ možnarjev. V to svrho se | ,ratkem oglasili po vseh hišah i 5e.bod0 Posebnimi polarni, v katere ' PravljeneVl>'SaIe one stranke, ki so prill!1 tnes' V patr'°tski namen darovali : doKi;'n.gast niožnar: za nadomesti-^ blJO «leznega. i cerkvr-eCa' Dne avg' 'se pri v!" I r'ie gr 1 sPlašil konj posestnice Ma-! l«r dirj!, .varjeve iz Trnovske ulice stavil; vo ?-Viike žole' kjer so ga u" i eskvar J ^ed V0znj0 je padla : S PoJtva z voza ter se na glavi žala nl oyala- da je na mestu ob-sPraviii ^Zavestna. Poškodovanko so ; domačo "f0 na voz ter jo prepeljali v oskrbo. taCs' PeT'' S6 V Ljubljani. Istvan Lu-n lek h V '' Pešpolka. — Ludovik n Prhi SCtnik ••• P«P°lka- — Vat> Bal | ' Pešec ••• pešpolka. — f Roa Pešec ... pešpolka. —■ ^olka ck- Pešec deželno-strelskega Pešp0]i'' Stefan Koczian, pešec pf%o!ka a' — I-ajos Nagy, pešec ... ^Polka' Juri Papp, honved ... ^Polka Josip Molnar, pešec ... PešpoikT Gabor Hadnagy, pešec jj-.'st. __ Josip Golar, prosjak, dC* tr' dn Kozlevčar, čevljarjeva 3olka '' Etnil Barta, pešec ... Sik k ' *rnest Urbanetz, podde-Šth5Cc Pešpolka- — Lajos Gyure- t p"3'' sin 'k' Pežpolka- - J°sil' Ror" 1ie*ec nJ'8oveškega pomočnika, ! •(,.' W v. — Miladiiv Babič, pešec Po?' Pešec'?a bata,jona. — Peter Dara-i.-° ^van Ban> pešec ... peš- i JanošM-Vala' 1H'Sec ••' 1)eŠp°'" , P»5>, ,, 'b®5lovič, pešec honved- P5f ka •• - Hasan Mad-V?cia. re2 '•" pešpolka. — Fabijan ^"tin Qe[vni kadet ... pešpolka,— Pešec • • peSpo,ka' 1 Toni ' pežec ■ • • pešpolka,— JS Kr °ns' k°vačeva na, 75 let. V V ' dclavec, 63 let. — To- Š^t&Č*"1 -Pavel Fuik-~ Franc Kerčma- ^ Han;^'plaveč, 55 let. - Adal- Jj0) ai"atiyC7 ezelni strelec. — Vasi- čet'" p°ddesetnik. — Josip >dja tov°dja. - Lajos Maj o ros, ^ j) I 'LV sVrhoba Ljubljane z jajci. Piše I vs, 'Ja«ske l>reskrbe mestne občine a' «ke ^Prosil ,a,ci je deželna vlada P «tan'p°razuni!iniestne občine Ijubljan-t if Dover0 " C> kr' 5- armadnim i drj s' naredt» na Podlagi par. '»Svk: 194 t* avgU9ta 19H' S v Jaj«c v °dredila, da morajo ^ Li'ija V s0! 1 ok«j>l> Mokr'o-snJa gora. Trebnje in »iS Žužemberk svoje razpoložljive zaloge jajec prodajati izključno samo mestni občini ljubljanski. Izvzeta so samo ona jajca, katera ,se potrebujejo za domačo porabo in za domače, v ondotnih krajih naseljeno ljudstvo. Za slučaj, da bi se posestniki branili prodajati svoje razpoložljive zaloge jajec mestni občini ljubljanski, je c. kr. okrajno glavarstvo pooblaščeno, jih na račun in stroške lastnikov prodati mestni občini ljubljanski. Ceno določijo izvedenci v navzočnosti dotičnih posestnikov in zastopnikov mestne občine ljubljanske. Ravnotako se bo postopalo v slučaju, da se lastniki jajec ne bi mogli zediniti z mestno občino ljubljansko glede cen. Da 5e predmetna akcija izvede, napravi mestna občina ljubljanska v vsakem izmed navedenih sodnih okrajev svojo posebno nabiral-nico jajec. Če bo treba, bo tudi najela posebne zaupnike za pobiranje jajec od vasi, od hiše do hiše. — Po velikem požaru v Ribnici. Menda ni vselej tako pri naših dobrih Kranjcih. Kjer je nesreča velika, so tudi dobre roke takoj odprte. Tudi to pot tako v Ribnici. Najlepši zgled je dal ob tej katastrofi v Ribnici gospod deželni glavar gospod dr. Ivan Šuster-šič, rodom Ribničan. Dne 1. avg. je bil obveščen natančneje o velikem požaru, dne 2. avg. pa se je že pripeljal na pogorišče z izdatno pomočjo. Pripeljal je kar v svojem avtomobilu 300 kg riža in velik hleb sira ter prinesel za prvo podporo 300 kron denarja. Za sakega pogorelca je imel besedo bodrila in. tolažbe. S solzami ginjenosti so naslednji dan obdarovani pogorelci pisali večno hvaležnost deželnemu glavarju. Tudi druge roke so se blagohotno odprle. Dekan Skubic in kaplan Josip Gnidovec sta takoj po požaru razdelila za prvo hrano 342 kron. Nadalje so darovali: Nj. ekscelenca deželni predsednik Teodor Sclnvarz 200 K, Matija Nosan iz Goričevasi 100 K, Josip Divjak, trgovec v Ribnici 100 K in 100 kg koruze, presvetli škof tržaški dr. Andrej Karlin 100 K, Kmetijsko društvo Loški potok 100 K, Hranilnica in posojilnica Loški potok 100 K, notar Ignacij Gruntar 100 K, Anton Lovšin, župnik v Radomljah 100 K, Karol Klinar, duhovnik v Ribnici 70 K; gen. vikar Janez Flis 50 K; ravnatelj Jane/. Traven 50 K; Dr. Franc Dolšak, zdrav nik v Ljubljani, 50 K; dekan Schvvei-ger iz Leskovca 50 K; župan Debeljak iz Loškega potoka 50 K; Matej Daga-rin, župni upravitelj na Ledinah, 50 K itd. — Umrli so v Ljubljani: Daniel Suš-nik, sin železniškega sluge, 8 mesecev. —Majda Turk, hči trgovinskega so-trudnika, 6 let. — Ivan Fajdiga, posestnikov sin, 3 leta. — Cecilija Pohleven, žena užitninskega paznika. — Pavo Lubina, pešec ... pešpolka. — Julij Ujvvari, pešec ... pešpolka. — Vincenc Koenig, pešec ... pešpolka. — Josip Kalina, pešec ... pešpolka. — Fran Pire, poddesetnik ... pešpolkja. — Josip Sugar, pešec .. . pešpolka. — Rudolf Strohschneider, pešec .. . pešpolka. — Lajos Benczi, pešec ... pešpolka. — Hubert Koberwitz, pešec ... pešpolka. — Maks Fleck, kadet ... domobranskega pešpolka. — Alojzij Bruckner, pešec ... pešpolka. — Eme-rik Hilocky, pešec ... pešpolka. — Svetozar Pavičevič, pešec ... pešpolka. — Mihael Markus, pešec ... pešpolka. — Mijo Čavlovič, pešec ... pešpolka. — Pal Malint, pešec ... pešpolka. — Andrej Ivan Pocsik, desetnik ... topničarskega polka. — Friderik Babel, pešec ... pešpolka. — Artur Prill, desetnik ... pešpolka. — Karel Dosa, pešec ... bataljona,—Rok San-toro, pešec laškega pešpolka št. ... — Fran Embacher, patruljni vodja. — Umrli: Vincenc Marcolongo, poročnik laškega pešpolka št. 14. — Lui-gi Zuchini, pešec laškega pešpolka št. 27. — Živo Petrov, Stefan Delač, Josip Bodi, pešci. — Josip Drabek, štabni narednik. — Josip Albreht, delavec, 30 let. — Jožefa Leskovec, žena pisarn, sluge, 30 let. — Andrej Kovvalinski, Martin Blaškovič, Avgust Zahrad-niezek, Feliks Bodura, Nikolaj Ter-nustyak, Vencelj Hosta, Sandor Nagy, Peter Iskra, Juri Mility, Aleksa Luli-čevič, pešci. — Štefan Grediček, vojaški voznik. — Nives Gruden, uradnikov* hči, 8 mesecev. — Maks Schich*. četovodja domobranske havbične divizije št. 45. — Matija Grillhofer, deželni brambovec tridentinskega pešpolka. — Pavel Oblak, črnovojnik 101. pešpolka. — Ivan Albertini, poddesetnik deželno-bratnbovskega polka št. 1. — Gvidon Peter, sin poštnega asistenta, 16 mesecev. — Andrej Kobal, strojnikov sin, 8 mesecev. — Ivan Hojmann, honved domobranskega polka št. 1.— Mihael David, pešec 60. pešpolka. — Mihael Koessler, poddesetnik 3-8 — 61 marškomp. — Mustafa Ametan, pešec 1. bos. herceg. pešpolka. — Marija Stopar, delavka v tobačni tovarni, 28 let. — Na 'severno bojišče odhaja vdru-gič predsednik slov. kat. akad. društva "Dan" v Pragi, poročnik Joško Čopič. Udeležil se je kot adjutant bojev v Karpatih, kjer je obolel na mrzlici in plučuem katarju. Sedaj je okreval in prevzel poveljstvo nad oddelkom strojnih pušk. — Nesrečna smrt. Iz Loža poročajo: Pred dvema mesecema je odšel ponoči tukajšnji posestnik in čevljar Anton Mule, oče petih ned6rastlih otrok, od doma. Iskali so ga večkrat, a brez uspeha. Narastla voda iz kanala mestnega vodnjaka pa je v noči 30. na 31. julija spravila njegovo truplo na svetlo. Nesrečnež, znan žganjepivec, je zašel v kanal najbrž s samomorilnim namenom in to seveda v od alkohola uničenem dušev razpoloženju. — Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. Čez dalj časa se je oglasil iz Rusije Peter Brajdič svojcem, ki bivajo v Mali vasi blizu Novega mesta. — Žustov iz Vrha št. 11 pri Rovtah poleg Logatca pošilja pozdrave .očetu, materi, prijateljem in znancem, — Karel Jeretina je premeščen — kakor poroča svojim staršem v Ljubljano — Taro. Tara je mesto v Sibiriji v tobolski guberniji, kjer se stekati reki Arkaka in Irtiš. V rečenem mestu so ,-elike usnjarne in cvete živahna trgovina z Buharo in Kino. Karel Jeretina je že videl precejšen del Sibirije in bo vedel mnogo povedati svojim učencem, ko bo zopet poučeval na ljubljanski mestni šoli. — Iz ruskega ujetništva so se dalje oglasili: Matija Gre-gorin iz Brezja pri Dobrovi, Franc Milavec, doma iz Bnega št. 5 pri Pli-berku na Koroškem in Matija Kavčič iz Št. Vida na Dolenjskem. — Požar pri Tržiču. V noči 30. jul. je pogorela v Dolini posestniku Francu Meglič, vulgo Kušpergarju hiša in gospodarsko poslopje, v katerem je bilo mnogo sena. Vnelo se je tramov-je, katero je moralo že dalj- časa tleti. Škoda je velika. Zavarovanje le majhno. — Padel je 26. julija na južnem bojišču poveljnik baterije 7. ljubljanskega topniškega polka stotnik Oskar vitez Toms. — Nevarno ranjen je bil na vzhod-nogališkem bojišču po šrapnelu kadet-ni aspirant Leon Sterbenc. — Smrtna kosa. Na Bohinjski Beli je "umrla v visoki starosti 81 let g. Marija Burja, mati g. župana. Pokoj-nica je bila sestra nekdanjega deželnega glavarja Poklukarja. Bila je vzorna gospodinja in blaga žena. Prej ves čas zdrava, je zadnjih par let začela hirati; posebno hudo jo je zadela vest, da jena bojnem polju v Przemyslu padel njen sin Josip. — Pokopali so na Beli tudi Ravnika Mihaela, vulgo Rodarja. Umrl je v starosti 72 let — Iz vojnega ujetništva se oglašajo in pišejo. France Kogoj se je oglasil čez dalje časa iz Čistopolja. Piše svojcem v Logatcu, da se nahaja v daljni ruski deželi v vojnem ujetništvu, odkoder jim pošilja srčne pozdrave. — Ivan Weber piše svoji sestri Malki omož. Šiška, v Metelkovi ulici št. 4 v Ljubljani: ...Tukaj v ujetništvu in zdrav. Hrana dobra, samo dolgčas mi je, sem brez vsakega dela, Vročina je tukaj huda, nič manj kot 40—50 stopinj in še višja. Da bi bil že skoraj konec strašne vojske, saj že traja dosti dolgo... Pozdrav vsem. V Taš-kentu, dne 12. junija 1915. I. W. — Evgen Sartori je sporočil svoji sestri Amaliji, stanujoči na Grabnu št. 35 v Kamniku, da še diha božji zrak in gleda zlato solnce, sicer ne v dragi domači deželi, pač pa daleč v Rusiji, odkoder se bo z veselim srcem vrnil, ko bo napočila zlata doba miru. Sestra Amalija se je bratovega glasu nepopisno razveselila, in to tembolj, ker so bili dobili svojčas o bratu uradno sporočilo z besedo "gefallen", in so sploh vsi mislili, da ga ne bodo več videli. — Tomaž Pečelin se je oglasil iz Skobe-leva svoji ženi Mariji, ki biva v Novi vasi št. 17 pri Zireh. — Razširjenje mestne vojne pekari-je v vLjubljani. V Ljubljani se čim-dalje bolj pozna, da pojemajo privatne zaloge moke. Popraševanje po mestnem vojnem kruhu je postalo zadnji čas tako nestrpno, da je bil aprovizač-ni odsek prisiljen razširiti dosedanji o-brat mestne vojne pekarije. Jenkova pekarija, dasi se dela v njej noč in dan z vojno porcijo kruha le 18 do 20 tisoč ljudi. Mestna občina je vzela sedaj v najem še občutno večje podjetje tovarnarja Schreya, vsled česar je že od jutri naprej omogočeno speči vsak dan toliko kruha, kolikor ga občinstvo potrebuje za največjo silo in potrebo. Parna pekarna Schreyeva se v to svrho primerno adaptira. Tržni urad pa je izdal stroge predpise za hišni red v novem mestnem podjetju. Pomočnikom in vajencem je pod kaznijo takojšnjega odpusta zaukazano pri izdelovanju kruha in drugega peciva gledati na največjo snago. Predpisi se tičejo čednosti, ki jo je gojiti v vseh pekarskih prostorih, ter snažnosti, ki mora biti prva ljubiteljica vsakega izdelovalca kruha. Za pomočnike in vajence se uvaja tudi obligatna in stalna zdravniška vizita, za katero se je predstavljati uslužbencem pri mestnem fi-zikatu. Ker se bo vršil v Schreyevi parni pekarni promet z najmodernejšimi -troji, bo mestna vojna pekarija kolikor toliko zadoščala vsaj glavnim zahtevam moderne in higijenske pe-kkarije. j. ŠTAJARSKO *| Zidanem mostu. —Velik požar je bil 20. julija v Hu-došah, okraj Ptuj. Goreti je začelo pri posestniku Matevžu Turnšku; zgorela je hiša z gospodarskim poslopjem vred. Tudi vse pohištvo, hrano in krmo je ogenj uničil. Plameni so švignili tudi na poslopja soseda Mihaela Turnška, kjer je zgorelo orodje, oprava, krma in obleka. Mariji Petelin-šek je zgorela streha na hiši in gospodarskem poslopju, orodje in krma. Tudi Simonu Skrbinšku je požar uničil skedenj z daema vozovoma sena, gu-mno s štirimi vozovi sena, drugi skedenj s štirimi vozovi slame, streho na govejem in konjskem hlevu, kolarnico ter mnogo desk in različno gospodarsko orodje. Pogorelci so bili zavarovani. — Umrl je v Braslovčah na Štajerskem Martin Rovsnik v 83. letu svoje starosti. Svoj čas je bil občinski odbornik. — Naši pijonirji pošiljajo pozdrave. :'Slov.'! piše: Prejeli smo naslednjo vojnopoštno dopisnico z dne 19. julija: Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem znancem in prijateljem in vsem Slovencem slovenski fantje 3. pijonirske stotnije s severnega bojišča. Godi se nam dobro in mnogokrat smo prav dobre volje, posebno kadar Rus pobira šila in kopita in zbeži dalje v notranjost Tudi naših krasnih narodnih pesmi v dolgi vojni dobi in daljni dalji še nismo pozabili ter si z njimi radi sladimo prosti čas ali krajšamo pot. Zivio Avstrija, živio naš cesar! — A-lojzij Zidar, Franc Oblak, Alojzij Debeljak, Franc Pemič, Anton Prinčič, Franc Kosjek, Tekavec, Trpin, Jernej Čad, Anton Batič, Ivan Marinčič, Aloj zij Medved, Jurij Rošec, Avgust Zorč, Andrej Sever. stram, zaročnicam in ženam naših vojakov, ki so dan na dan v smrtni nevarnosti, tako lišpati se... Težka beda trka na naša vrata, toda lahkomiselnost ne pozna mej in ničemurnost žensk triumfira celo nad grobovi." Tako pišejo "Novine".—Zagrebške "Male novine" pa poročajo po šibeniški "Hrvatski misli", da se je razvil v Ši-beniku nov čuden šport: nove obleke gospa in gospodičen obrizgavajo z različnimi tekočinami, črnilom, vinom i. dr., a to delajo — "neke ženske", ki jih zdaj lovi policija. Te "neke ženske" so pač — uboge pare, ki se jeze nad ničemurnostjo tovarišic, ki imajo preveč denarja. — Tudi v Ljubljani je videti danes toliko bahaštva v ženskih oblekah, kakor že davno ne. Že otroci letajo v svili in samih dragih čipkah. Seveda, ali je vse to že plačano, tega se ne vidi. Gotovo je, da kaže velik del ženstva boljših krogov neverjetno malo resnobe v sedanji težki dobi. Na eni strani skrajna lahkomiselnost in zapravljivost, — na drugi skrb, beda in žalost: zares zanimive čase živimo! — "Slov." PRIMORSKO. J Celo Italijanom se je pričelo ob padcu Varšave jasniti. Lugano, 8. avgusta. (K. u.) Tudi v časopisju se prične zrcaliti pravo mnenje o važnosti padca Varšave. Prejšnji polkovnik generalnega štaba, znani vojaški pisatelj Barone likvidira svojo bogato zalogo nemških in avstrijskih nesreč in le še prorokuje, da ne bosta osrednji državi pozneje kakor koncem marca prosili radi lakote in sile miru. Mussolini svari, naj se ne veruje, da bi Rusija tudi v slučaju razveseljivih balkanskih presenečenj mogla zopet prodirati, preden ne potečejo mesci in da bi mogla sploh zopet osvojiti nazaj Poljsko ali celo vpasti v Nemčijo. Nova zimska vojska je neizogibna, ne da se na bojišču, marveč da se v delavnicah streljiva in v ladjedelnicah predvem ustvariti premoč sporazuma štirih nad Avstrijo in Nemčijo. 'VELIKA PONUDBAH Spred« del Nebo ikatljice Vreden ic. t (oteriai Celi knpsa vreden ž cesta t (starini c^iV??111 H««fai> deli ikitfcic Imej« iit« ««!.»,I. Se jik hUto umeeja u fotoriaa ali vredne predmete. (Ta pogodba ugasne 31. decembra 1915.) P. Lorillard Co., Inc., New York Est. 1760 ZA Zavarovanje proti požara, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III — Smrt v tujini. Na bojišču je bil ranjen gospod Anton Volčič, vojak 97. pešpolka, doma iz Komna pri Trstu. Služboval je v Inomostu. Umrl je v Kolomeji dne 4. avgusta t. 1. — Iz ruskega ujetništva je pisal znani goriški dijak Jože Povšič, ki je bil meseca avgusta ujet v Galiciji. Piše, da mu gre dobro, samo težko mu je po domovini, od koder ni dobil še cel čas nobenega poročila. Nahaja se v Tom-sku, sturv kazarny, Sibirija. — Kača je pičila v Sežani 5 letnega Josipa Malnič. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so mu rano na desni roki izprali in tako dečka spravili iz nevarnosti. — Knezonadškof zapustil Gorico. Dne 27. jul. je zapustil mesto ekscelenca knezonadškof dr. B. Sedej. Z vojaškim avtomobilom se je odpeljal v Vipavo, kjer bo začasno bival. Do 27. jul. je ostal v mestu, ko so druge oblasti že odšle in pomirjeval po ulicah prestrašene ljudi. Zadnje dni pa je padlo preko 100 granat na njegov vrt. Zato je bil iz osebne varnosti primoran, da zapusti za nekaj časa Gorico. — Iz Kobarida poročajo, da je Kobarid popolnoma nepoškodovan. Italijanski častniki so zasedli glavne gostilne, kjer proti plačilu kuhajo njihovi vojaki. Dekan Jurij Peternel je zdrav na svojem mestu. — Dr. Otokar Rybarž je pisal z italijanskega bojišča: Lahi nič ne napredujejo in zato se zabavajo s tem, da mečejo svoje granate v obilni meri, čim dalje mogoče. Na ta način je prišel tudi naš oddelek v nevarnost in je imel tudi že eno žrtev, ki smo jo pokopali včeraj. Oddelek sem premestil v drug, varnejši kraj, jaz pa sem šel stanovat v bajto pod hrib, kjer je manj nevarnosti. Dne 21. t. m. 'so bili Lahi posebno radodarni s svojimi granatami in so jih razmetavali na vše strani. Pravi se, da se je godilo to na čast kralju, ki je tudi na našem bojišču hotel videti nekaj uspehov. Seveda se je držal tako daleč od fronte, da ga tudi z najboljšim daljnogledom ne bi mogli videti. — Granata je ubila v Gorici čevljarja Martelanca. Rekli so mu, kadar so ga hoteli zjeziti, "laški kralj". Mož je bil namreč zelo grbast. ■ Urada telefon Chicago 100 r | Stanovanja telefon Chicago 3247 I JOSIP KLEPEC j ? JAVNI NOTAR 5 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. i Joliet Steal Bye House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-siovenski pogrebnlk, 9251 E. 92 St., S. Chicago, I1L Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. — Odlikovan deželni uradnik. Deželni uradnik Franc Poženel, rez. praporščak pri 4. bos.-herc. pešpolku je bil odlikovan za hrabrost pred sovrai-nikom na severnem bojišču s srebrno svetinjo I. razreda. j hrvatsko! — Vojna in ženska ničemurnost. Zagrebške "Novine" poročajo, da se je na Reki razvila uprav škandalozna po-tratnost v ženskih oblekah. "Vojno imamo, revščina trka na naša vrata, to vsi vemo," pišejo "Novine". "Toda ženski svet se ne briga za vse to. Ženske se oblačijo toli potratno, kakor še nikoli poprej. Zanje ni vojne; one hočejo bahariti, pa naj velja kar hoče. Enake tožbe se dvigajo proti nedostojni potratnosti po vsph večjih mestih, a menda ostaja vse le pri jalovih tožbah. Tudi na Reki se je že pisalo proti temu, a zopet utihnilo. Medtem pa goji ženstvo dalje svoj luksus v o-blačenju, kakršnega še nismo videli Kdor vidi eleganco dam, more težkp razumeti, kako da se ljubi hčeram, se- ______Minmtc/inKfM CHARLES D. DIBELLl ADVOKAT—LAWYER Soba 503 Woodruff Bldg , Joliet ^ -:CHICAGO PHONE 245:----^ Kadar imate kaj opravite 9 sodu i jo s -obruite se k meni. Govorimo slovenski jezik. 1 Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol- K gove. Ali pa se oglasite pri M. J. TERDICH, 1106 CMcagO St- g mnannl HHKa R. F. K0MPARE slovenski pravnik ADVOKAT v So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. John Grahek • ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. 1 o&attiu: % Prodajam tudi trdi in mehki premog - TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ill Mestna hranilnica ljubljanska v ljubljani, prešernova ulica 3., kranjsko. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00« KRON. Vložen denar obrestuje po 4\ % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI, ZAKLAD, STROGA kok> TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. vsami IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAS« KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doM Vaš denar. A /\ f\ -STRANI OBSEGA- 4j(JVelm Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnit trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 10. sept. Nedelja Januarij, škof. 20. " Pondeljek Evstahi, muč. 21. " Torek Matevž, apostol. 22. " Sreda Mavricij, mučen. 23. " Četrtek Tekla, dev. muč. 24. " Petek Gerard, škof m. 25. " Sobota Kleofa, spozn. ——.— CERKVENI GOVOR ZA SEDEMNAJSTO NEDELJO PO BIN-KOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Krivi nauki sedanjih časov. Kaj se vam zdi od Kristusa, čigav sin je? 1 . Mat. 22, 42. 1. Vojvoda dva se že nad šest tisoč let vojskujeta. Vsak ima svojo veliko vojno. Orožje prvega laž, drugega pa resnica; vojščaki prvega so lažnivi preroki, drugega pa učeniki večne resnice. Vojvoda lažnivih prerokov je hudič, oče laži; vojvoda učenikov večne resnice je Kristus, kateri v današnjem sv. evangeliju vpraša: Kaj se vam zdi i. t. d. T 2. Farizeji mu niso vedeli odgovoriti; krivi nauki tedanjih časov so jih ■omotili: veliko ljudem se tudi v sedanjih dneh ravno tako godi, kateri krive nauke poslušajo, in Jezusa, zveličarja svojega, že malo, ali celo ne poznajo. Kaj se pa vam zdi od Kristusa, čigav .sin je? Sv. Peter je Kristusu na to vprašanje odgovoril: "Ti si Kristus, sin živega Boga" (Mat. 16, 16). Sv. Petra in njegovega naslednika se hočemo tudi mi trdno držati; verovati, kar sv. rimsko-katol. cerkev uči, in vse lažnive, krive nauke sedanjih dnij zaničevati, koje satan s svojimi pomočniki med nas trosi; oni so sad peklenske pošasti: laži. 3. Kako se pa krivim naukom sedanjih časov veli? I. Hočemo njih učenike, in njih krive nauke spoznati. Kaj prihaja iz takih krivih naukov? II. Hočemo njih grenki, strupeni sad presoditi, da se bomo vedeli zapeljivih naukov varovati. Varujte se krivih prerokov! veli Jezus, po njih sadu jih boste spoznali. I. Krivi, zapeljivi nauki sedanjih dnij. 1. Grda hči, iz pekla doma, hudobna laž je v naših časih hudiču troje otrok porodila, ki sedanji svet motijo. Prva hčer pekla je nevera. "Kaj se vam zdi od Kristusa?" Sedanji krivi preroki njega kolnejo, in zaničujejo njegovo sveto vero. Ni Boga, rečejo jedni; drugi pravijo, da je narava naš Bog; tretji imajo svojo pamet, četrti svoj trebuh za svojega boga. Vsak taki nevernik si po svojih spačenih željah svojega boga naredi, in novo maliko-vanje začenja. Hujši so taki od hudi- ča; hudič veruje v jednega Boga, in se trese (Jak. 2, 19)! 2. "Kaj se vam zdi od Kristusa?" Sedanji krivi svet ga kolne, kakor nekdanji trdovratni farizeji, in ga hočejo golega posvetnega modrijana imeti. Vera jim je prazna reč; vsak veruje, kar se njemu poljubi, in si vero sam nareja. V vsaki veri bi radi bili zveličani; krivoverce, jude in neznab oge, vse jednako imajo, kakor bi Kristusa odrešenika potreba ne bilo, ne svete katol. cerkve za zveličanje. Svete zakramente zaničujejo, kot zastarane obrede, božje in cerkvene zapovedi predrzno lomijo, kakor prazna povelja. Ime je še pri nekaterih kristjanih, življenje pa neznabožcev. Kristus pa veli: "Ne on, ki pravi Gospod! Gospod! itd. (Mat. 7, 21). 3. "Kaj se vam zdi od Kristusa?" Sveta vera uči, da bo sodil žive in mrtve; pravične večno plačeval, krivične večno kaznoval. Sedanji svet in njegovi krivi preroki pa učijo, da je po smrti vsega konec. Človek po njih mislih pogine, kakor neumno živinče; in čeravno duša ostane, ustajenja trupla ne bo. Pekla ni, ne hudiča itd. Tako vero so že svoje dni slepi do-brovoljci imeli (Modr. 2, 1). Druga hči, katero je laž hudiču iz-plodila, je posvetna dobrota; ona hoče nebesa na tem svetu imeti, drugim vzeti, kar sama nima. "Njeni učenci iztezajo svoje rbke po tujem blagu, kmetje po gozdih, travnikih in lastninah gospode, hlapci po pridelkih gospodarjev. Rokodelski delavci hočejo večje plačilo izsiliti, podložni svojim predpostavljenim vse dolžnosti pritr-gati. Imeti, kdor nima, pa drugim vzeti in pa dobro brez skrbi in dela živeti: to je sedanjih dobrovoljcev evangelij (Modr. 2, 6). Tretja hči, katero je peklenska laž povila, je nepokorščina, ki uči, da pokorščina potrebna ni, kajti razločka med ljudmi nobenega ni, ker smo vsi jednaki, jedni kakor drugi; vse staro je preč: ni gospode, ni kmetov več; gospodje smo vsi. Tako hudič veli, on prvi puntar, ki je djal: "Ne bom služil.' Mladež starih več ne spoštuje, sin nad očeta, hči se črez mater povzdiguje, družina gospodarjev in gospodinje ne sluša. Duhovska gosposka se zaničuje, deželska goljufa; pregreha in hudobija pa prostost ima. Te tri šole: nevere, posvetne dobrote in nepokorščine imajo največ učencev, zapeljivih knjig in krivih prerokov. "Medtem ko ljudje spijo, seje sovražnik seme laži med pšenico resnice; in ljudje tožijo čez hude čase! Hudi so krivi nauki, še hujši je: II. Krivih naukov strupeni sad. 1. "Kaj se vam zdi od Kristusa?" On sam nam odgovarja, rekoč: "Jaz sem pot, resnica in življenje" itd. (Joan. 14, 6). Kdor Kristusa zapusti, pravo pot izgreši, luč resnice mu ugasne; in zmota je prvi žalostni sad sedanjih krivih naukov. Taka je bila zmota krive vere na Nemškem, taka na Francoskem, taka je hotela biti pretekla leta tudi pri nas. Bog udari z zmoto in z dušno slepoto prevzetne ljudi. 2. Drugi sad. krivih naukov je hudobija, zmote pristna sestra: Pijancev polne ceste, prešestnikov polne hiše, tatov in razbojnikov natlačene ječe:. Kjer ni strahu božjega, tam tudi resnice in pravice ni. Poti niso varni; blago nikdar zadosti okovarjeno. Kogar sedma zapoved ne drži, on tudi železna vrata prebije. Kdor je močnejši, zmaga; kdor bolj prekanjen, on zdrži, čeravno po krivici, pa le tam, kder so krivi nauki doma. 3. Hudi boji po hišah, veliki prepiri po srenjah, krvave vojske po svetu so tretji žalostni sad krivih naukov. Kdor čita krvave Francoske vojske in ga strah ne obide? Kdo bi se ne razjokal nad prelito krvjo preteklih puntov in prekucij! Za zmotoj in hudobijoj mora vojska priti, krvava šiba božja (V. Mojz. 32, 25). 4. Splošno obožanje, sploh revščina ljudij je strti, krivih naukov grenki sad. Kakor zgubljenemu sinu, se godi zapeljanemu ljudstvu (Luk. 15, 11). Oh, naj bi se spet povrnili, ki so nehvaležno zapustili hišo Očeta svojega Boga, svojo mater sveto cerkev, Jezusa svojega zveličarja, brez katerih časne sreče in zveličanja ni; kar nas zdrava pamet, sveto pismo in zgodor vina sveta uči. Da bi se pa tudi vi krivih prerokov varovali, kateri med nami krive nauke sejejo! Po treh znamtijih bote jih spoznali: 1. Kriv' preroki so, kateri gosposko duhovsko in deželsko zaničujejo, kajti bi sami radi gospodovali; 2. ki vam presladke obljube delajo, da bi vas o-mamili in ogoljufali; 3. ki vam nebesa na totem svetu obetajo, naj bi vam časen in večen pekel prižgali. Laž je' krivih prerokov košata mati, in njih oče hudič. ' Konec. Bliska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod! Krivih prerokov in njih zapeljivih naukov, reši nas, o Gospod! Amen. prijatelji, izdajalstva. Ali ni krivično, obsoditi Karl Marxove naslednike in posnemalce ter učence za sovražnike te dežele, kateri so žrtvovali toliko časa, da so razkrinkali tiste, kateri o-ropajo delavca za njegovo zasluženo plačo? S kakšnimi dokazi bomo podprli trditev? Dokazov je obilo, s ka-čerimi se lahko vsak človek, kateri ima še nekoliko zdrave pameti, s katerimi hočemo dokazati, da obstoji velika in pogubonosna socijalistovska zarota. Tukajšnji in zunanji voditelji Marx-ovega gibanja pričajo, da je socijalist zarotnik zoper vs^ko vlado. Marx in Engels pripoznata resnico v "Communist Manifesto", katerega sta poslala svojim učencem pred pol stoletja, kateri še sedaj vsebuje temeljne nauke mednarodnega socijalizma. Tu je rečeno: "Komunist povsod podpira revolucionarno gibanje proti socijalne-mu in političnemu redu." "Še mari nam ni, da bi prikrivali njihove namere in načrte. Odkrito pripoznajo, da dosežejo svoj cilj s tem, da s silo prevržejo vsak socijalen red. Naj se vladajoče glave tresejo pred komunistično revolucijo." Umrli Avgust Bebel, socijalistični voditelj na Nemškem je izjavil: "Z državo naj izumrjejo vsi zastopniki, ministri, parlament, stalno vojaštvo, stražniki in biriči, sodnije, zagovorniki, jetniški uradniki, tarifni in davčni pobiralci, na kratko, vse politično delovanje. Vojašnice in vsa vojaška poslopja, vladne palače in sodnije, jet-nišnice — vse se bo porabilo za kaj boljšega. Deset tisoč postav, izjav in oklicev je postalo preveč podobno smetem; imajo samo zgodovinsko veljavo." — "Women Under Socialism", Bebel, stran 319, 1904 angleška izdaja. "The People", New York, 13. maja 1900, ko piše o socijalistovskem odno-šaju proti vsem vladam, vštevši našo, pravi: "Zelo je razširjena misel, da so-cijalizem pomeni povečanje moči in vlade, kar je zelo naravna in nevarna zmota, pred katero se je treba varovati. Socijalizem ne pomeni povečanje vlade, ravno nasprotno; pomeni namreč konec vlade." "International Socialist Review" v Chicagi, februarja, 1912, in veliko drugih socijalističnih listov, obračajo pozor na William D. Haywood, kateri je znan po revolucionarnih govorih in pisanju, kateri je rekel v nekem govoru v "Cooper Union" v New Yorku, da so socijalisti zarotniki vlade Združenih Držav. Nasilje, krvoprelitje in oborožena ustaja. Možje, kateri korakajo za rudečo zastavo in pojejo Marseillaise izza francoske revolucije, skrivajo pred javnostjo zaradi političnih vzrokov, da je socijalistično gibanje nasilno in revolucionarno; iz njihovih knjig in listov pa je jasno, da volitve in vzgoja nista edina pripomočka, s katerimi hočejo ustanoviti namišljeno skupno last. Ni nam treba govoriti o nasilstvu, katerega zagovarjajo in vprizarjajo ameriški socijalisti, kateri tvorijo I. W. W. katerih zastava z napisom "Nobenega Boga, Nobenega Gospodarja" jim je vzela dobro ime po celi deželi.'* Poglejmo samo, kaj pravi Jack iz dona, socijalist, kateri je znan po Združenih Državah in Angleškem. Ta'nam daje dovolj povoda, da verjamemp^ da Mednarodna Socijalistična Stranka o-dobrava nasilje in uboj in odofcfpva zlobne načrte francoske Commumsf V ......... i.. 1..*.. tfVMI .. 1 n t Ar.l'J ška dela in ko so ropali krasne cerkve. Pariška druhal zločincev in revoluci-jonarje, katero je ukrotilo 150,000 francoskih vojakov, potem ko so možki in ženske letali po ulicah s posodami s petrolejem in zažigali javne in zasebne hiše in grabili žrtve in jih morili, to druhal imajo socijalisti za najslavnejšo skupščino v zgodovini, katera zasluži posebnega spomina, časti in spoštovanja. Viktor Berger iz Wisconsina je na narodni konvenciji Socijalistične stranke. leta 1908, nagovarjal, da bi pre-ustrojil konstitučijo, kar je predlagal delegat Hazleet. Preustrojila naj bi se toliko, da se izloči člana, kateri bi se zoperstavljal političnem delovanju. Vidi se toraj, da je malo razlike med onimi, kateri zagovarjajo politično delovanje in tistimi, kateri imajo rajši nasilje. (Nadaljevanje sledi.) SLOVENSKO-LAŠKA NARODNA MEJA NA GORIŠKEM. avgustu, leta 1909, piše v "International Socialist Review" o napredku socijalizma na Ruskem: "Naši tovariši na Ruskem so ustanovili 'borečo organizacijo'. Ta jE tožila in obsodila na smrt notranjega ministra Sipiaguina. Drugega ajirila je bil vstreljen v palači Maryiu^ky. Dve leti pozneje je ta organizacija obsodila na smrt in vsmrtila notranjega ministra pl. Plehve. Ko je to storila, je izdala izkaz dne 29. julija, 1904, in povedala, zakaj ga je vsmrtila in da je odgovorna za uboj. Sedaj pa, kar hočem reči, ta izkaz je bil poslan socija-listom po svetu. Ti so ga dali pawsod v javnost. Dejstvo, da se svetovni socijalisti niso bali tega storiti, aiypak so to storili, kakor bi bilo že povsod v navadi, da so izdali nekako uradno glasilo Mednarodnega Revolucionarnega gibanja." Avgust Bebel se izrazi ravno tako predrzno, kakor Jack iz Londona, v "Unsere Ziele," stran 44: "Ne smemo »e stresti ob misli, da bomo morali morda rabiti silo; če smemo zakričati, če zateremo pravice, pri nasilnem prisvajanju itd. Zgodovina uči, da so se nove misli uresničile skoro vedno s silo proti zagovornikom preteklosti in da so zagovorniki novih načel zadan braniteljem starih take smrtne udarce, kakor le mogoče. Karl Marx ne vzklikne brez vzroka v svojem delu o kapitalu: "Nasilje je babica, katera stoji pri vsaki stari družbi, katera bo rodila novo; na> iilje samo je družabni činitelj." Ker smo ravno omenili Karl Marxa naj opozorimo čitatelje še na to da se oče modernega socijalizma v "The Civil War in France", stran 78, sklicu je na to, da je delavski Pariz s "Coni raune" za vedno slaven predhodnik no ve družbe. "Commune", toraj, kate rega obletnico praznujejo socijalisti po celem svetu osemnajstega marca, je bil in je še predhodnik njihove naniis Ijene države. Njihovo znamenje in cilj splošnega miru je strahovlada in. upor, v katerem je padlo na deset tiso čev Francozov, medtem ko so gorela javna poslopja in dragocena umltni SOCIJALISTOVSKA ZAROTA. Zarota proti državi. Priobčuje Rev. J. Plazuik. (Nadaljevanje.) Obdolžitev socijalistov zarote zoper našo lepo deželo se bo marsikakemu bralcu zdela, da je brez podlage. Seveda je čudno, da obdolžimo ljudi, kateri pravijo, da so najboljši ljudski V tistem času, ki leži že tako daleč za nami, v času, ko so še bili naši ljudje vsi doma, smo se ozirali le na severno mejo slovenskega naroda. In le redkokdo je vedel, kak silen, a tih boj bojujemo tu na Goriškem Slovenci z iredentističnim društvom "Lega naz.' in z vso tisto železno verigo uplivnih mož, ki so stali za njo. Imena kakor Barziloi, Valerio, Fitacco, Brezina so vsem goriškim Slovencem že od davno dobro znana. Z denarjam in moralnim pritiskom so vlačili slovenske o-troke v svoje šole, in jih preobrazili v neodrešene Italijane. Nekaj pa treba vedno poudarjati: Razločevati moramo med Lahom in Furlanom. Medtem, ko je prvi skoraj vedno zagrizen nasprotnik vsega slovenstva, živi drugi v mirnem prijateljstvu s sosedi Slovenci. To opazimo povsod, in konštatirati je treba, da izhaja narodni boj izključno iz ireden-tovskih laško-liberalnih središč. Začnimo na zahodu. Tik ob laški meji je Kormin, v katerem govorijo— kakor smo videli v poslednjem času-r— precej veliko besedo iredentaši. Vendar, moramo priznati, da je županstvo — župan je bil katoliški mož, baron Locatelli — precej pravično številnim Slovencem, ki imajo tu Ciril-Metodovo dvorazrednico z otroškim vrtcem. Sveti Kvirin, grič severno od Kr-mina z lepo cerkvico deli nekako Slovence od Lahov. Severnovzhodno leže izključno slovenska Brda, četudi beremo na špecijalki spake, kakor: Vi-pulzano (Vipolže), Dobra (Dobrovo), Fleana (Fojana) itd. Prva večja furlanska vas je potem Moša, nato furlanski Ločnik, v katerem so uprizarjali goriški komi j i in laški privandraci agitacijo za iredento. Imeli so močno gospodarsko organizacijo "Acfil" (t. j. Assoziazione Cooperative Frinlana in Lucinico), ki je bila nastanjena v lepem domu! Tudi v tej vasi. ki je bila nekdaj vsa slovenska, imamo slovensko šolo. Severno je Podpogora, slovenska občina, v kateri ima šolo "Lega Nationale". Pol ure vzhodna od Podgore je naša Gorica, kjer je ire-dentistična magistratna klika hotela že v kali zatreti slovensko misel. Od gorice dalje je Soča skoraj vedno narodna meja. Na desnem bregu je vas Maj niča, pristno slovensko ime. Tu je še par hiš slovenskih. Vasi Ru-bije in Sovodnje pri izlivu Ipave v Sočo sta čisto slovenski. Za njimi ležita seli Petejani in Boškini, ki sti napol že poitalijančeni. Žalostna je usoda pred 30 leti še slovenskega št. Martina. Danes je vse laško; župan, cerkev in šola. A ni čudno: Ti kraji imajo naravno središče v ultraitalijanskem Gradišču. To mesto je poitalijančilo tudi Zdravščino, v kateri se pa drži še nekaj Slovencev. In naprej sama imena žalostnega spomina: Pollaro, Redipuglia, Venire-Ijan, Selce, vse en sam potujčen pas. Skoraj ob morju je že tovarniško mesto Tržič x močno skupino Slovencev. Ob morju leži začarani grad Devin in mala vas okoli njega. Tudi tu se ie ^gnezdila "Lega". Sesljan, znano kopališče, je že precej prepojen z laškim duhom, Nabrežina je gnezdo socijalistov, in bogate kamcnolome imajo tujci iz kraljestva v rokah. Tu je tudi šola "Lege", ki nastavlja slovenskim otrokom pasti v obliki božičnic, daril zabavnih večerov itd. Sveti Križ, edina slovenska ribiška vas, je trdnjava Slovencev. Zalibog tudi tu razjedajo edinost socijalisti. Sv. Križ spada že k tržaški okolici, in o Trstu, največjem slovenskem mestu, za katerega se danes bije boj z Lahi, ne bom govoril. Zanimivo je danes, ko dan na dan bolj -topa* iz teme rovarsko ruvanje irrcdente proti naši državi, obujati spomine tudi narodni boj med Slovenci in Italijani, ki je šel roko v roki izpodkopavanjem patrijotizma goriškega ljudstva,—A. R. ("Slovenec".) Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,® Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A* Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet,11 Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev'," Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. sil hrup orožja in naj bi došel k narodom in njih vladarjem, ki se zdaj vojskujejo in naj bi dosegel pri njih milejše mišljenje. Sv. oče roti glayarj-3 vojskujočih se narodov, naj končno u-stavijo strašno morijo. Bratska je kri. ki se preliva. Z mrliči in z razvalinami so posejane najlepše pokrajine Evrope. Vi nosite, pravi sv. oče, pred Bogom in pred ljudmi strašno odgovornost za mir in za vojsko. Čujte očetovski glas namestnika najvišjega sodnika, ker polagati boste morali račun! Naj se ne reče, da bi se ne mogel strašen spor poravnati brez sile orožja. Odstrani naj se sklep medsebojnega uničenja. Pomisli naj se, da narodi ne umrjejo. Če se narodi ponižujejo in zatirajo, tedaj izporoča rod rodu žalostno dedščino sovraštva in maščevanja. Zakaj naj bi se že zdaj pretehtavala upravičena stremljenja narodov? Zakaj bi se posredno ali neposredno ne pričela izmenjavati mnenja, da se upoštevajo kolikor mogoče stremljenja, da se doseže konec strašnega boja? Blagoslovljen bodi tisti, ki prvi nudi sovražniku desnico, ker ponudi pametne mirovne pogoje! Vabimo vse prijatelje miru na svetu, naj nam podajo roko, da se pospeši konec vojske. Naj bi se prej ko mogoče vrnili narodi s svojimi pobratenci na mirno tekmovanje nazaj, in ko se zopet obnovi vladanje pravice, naj bi se odločili, da njih sporov v bodoče ne bo več odločal meč, marveč, da se zaupajo pravičnosti in pravici, kar bo najlepša in najslavnejša osvojitev. Končno blagoslavlja sv. oče vse tiste, ki tvorijo njemu izročeno, mistično čedo in prosi Gospoda, naj tiste, ki ne pripadajo rimski cerkvi, zveže z njimi z vezmi popolne ljubezni. VRNITEV CIVILNIH AVSTRIJCEV IZ SOVRAŽNIH DEŽEL. Francoska vlada je dovolila, da se smejo vrniti domov: 1. vse žene in deklice; 2. moški pod 17 in nad 55 let stari; nboški med temi leti, če imajo take napake, da so nesposobni za vsako vojaško službo. Angleška pusti domov: 1. vse žene in deklice; 2. vse moške pod 17 in nad 51 let stare, tedaj po 4. oktobrom 1897 aH pred 4. oktobrom 1863 rojene; 3. v tej dobi rojene moške le tedaj, če jih angleška vojaška komisija spozna za nesposobne za vojaško službo; 4. zdravniki, kirurgi in duhovniki. Iz Italije se morejo preko Švice vr- niti: ženske; moški pod 18 in nad let stari. Izvzeti so častniki izven » tivnosti. Rusija je pred kratkim zopet do^ lila, da se smejo vrniti: ženske brez razlike, moški pod 17 in naa ^ let stari (izvzeti so častniki izven tivnosti) moški med 17. in 45. let"® če jih ruska vojaška komisija spo za nesposobne za vojaško službo aliPih zdravniki in duhovniki civilnega sta Te določbe veljajo le za one avstn)>t|1 državljane, ki so se že ob izb"^ vojne nahajali v Rusiji. Dvajset vojnih napovedi Od začetka svetovne vojske, ^ . sedaj stopila v drugo leto, se j® ! šilo 20 vojnih napovedi: 28. julija 1914 Avstrija Srbiji- • , 1. avgusta Nemčija Rusiji. 3. avgusta Nemčija Francoski. 3. avgusta Nemčija Belgiji. 4. avgusta Angleška Nemčiji- 5. avgusta Avstrija Rusiji. ' ; 6. avgusta Srbija Nemčiji. 11. avgusta Črnagora Avstriji-11. avgusta Črnagora Nemčiji-11. avgusta Francoska Avstriji-13. avgusta Angleška Avstriji-23. avgusta Japonska Nemčiji-25. avgusta Avstrija Japonski. 28. avgusta Avstrija Belgiji- --f| ; 2. novembra Rusija Turčiji. 5. novembra Francoska Turčij'-5. novembra Angleška Turčiji- 7. novembra Belgija Turčiji-7. novembra Srbija Turčiji. 23. maja 1915 Italija Avstriji-Ker je na strani naših sovraz«1 osem držav, bi moralo biti PraV ^ 24 vojnih napovedi. Manjkajo štiri, in sicer še ni Italija nap°^e uf vojske Nemčiji in Turčiji, nadalje J Črnagora in Japonska napovedal1 l sko samo Avstriji in Nemčiji, >,e | tudi Turčiji. __ • ..iS ■■'.'t. 781etni starček—na italijansko b°J Gardni nadporočnik grof ^".fjrl brand se je oglasil, da gre kot Pr°"0,n! voljec na bojišče proti Ital'ja° I Grof je star že 78 let. ------- " Tli* NAPRODAJ 11 LET STAR K0^ ček s zaprego in kočijo. — 3 le'1^ | ro žrebe s sedlom ali vozom, j leto staro žrebe, ki še ne zna Prodam poceni. Več pove: JI Rosmark, Forest Park road), Joliet. 111. ^ ^JM Pred Zapi: POZIV SV. OČETA VOJSKUJOČIM SE DRŽAVAM IN NJIH VLADARJEM. Rim, 31. julija. (K. u.) "Osservatoie Romano" objavlja oklic sv. očeta vojskujočim se narodom in njih vladarjem, v katerem spominja, da so govorile njegove prve besede, ko je prevzel pontilikat, o miru in o ljubezni, a njegovega resnega sveta niso poslušali. Danes ob žalostni obletnici izbruha vojske želi, da vojska hitro preneha, še bolj goreče, njegov očetovski klic je še glasnejši. Naj bi ta klic pregla- '_Efi2/TtSH. SOL Ql£/£1 V5 ItIGPER t SCOPE Iti iRfJlS^^ Photo by American Press Association. j ANGLEŠKI VOJAKI S PERISKOPOM OB DARDANElA f h, >e Na tej fotografiji, posneti pred dobrim mesecem ob Dardane'«^ ti angleški vojak, ko rabi periskop ali razgledalo v zakopu med bol Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJ ED I NJE NI H DRŽAVAH On^nS TflT T D T ITI Vstanovljena 29. novembra 1914 A. SEVERNE AMERIKE S6Q6Z- JuUbl> ILL, Inkor. v drž.IU., 14. maja 1915 l ORUŽBIN0 GESLO: "VSE ZA. VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: J Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz> Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111. ' ' NADZORNI ODBOR: ,' Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1 Stephen Kukar, Joliet, III. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. j. : k 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. ---- pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe 1 4 nai Pošljejo na 1. porotnika. _._ I ^ I'drejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-* odl mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. 16^' S' sPreiema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 1 ' do 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. IZpLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana lis? ° VS0t0 tak°i P° sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne v redu in sprejete v gl. uradu. ' ZpLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; * Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; u8ubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; * |*gubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; a lzgtibo ene noge nad členkom vsoto $100.00; * )z8ubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; a )z8ubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; jaa lz8tbo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; V0 ^|°®ljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- IZPLACuje ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer «»krPt vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za atno operacijo na kili ali vtrganjem. Vej 4 P°škodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-®'ačat'ZPiŠe g1- tainik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-? i2pla- P°škodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in 1 a 2a operacije. jih (jSalc žlan(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in ' • Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. Plačajo sledeči asesjnent z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: ,, Ka?red Za $250.00: Za $500.00: jI l Starost. Asesment. Razred. Starost. Asesment. ji X "•••••.. 16—20 .......... 18c 1 ......... 16—20 .......... 35c i, 3'."'••••• 20—25 .......... 20c 2 ......... 20—25 .......... 40c i 4 "....... 25—30 .......... 23c 3 ......... 25—30 .......... 45c j S "....... 30—35 .......... 25c 4 ......... 30—35 ........50c 6 ""..... 35—40 .......... 28c 5 ......... 35—40 .......... 55c 1 ......... 40-45 .......... 32c 6 ......... 40-45 .......... 63c g......... 45—50 .......... 38c 7 ......... 45—50 .......... 75c '"...... 50—55 .......... 45c * tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. nje in pisma in želimo, da bi se tako ?C>dilo ujetim častnikom v Italiji. V dolgih dvoranah kaznilnice leže italijanski vojni ujetniki na slamnicah. Ob prihodu avstrijskih častnikov skočijo na povelje "Attento" v vrsto in red, ob klicu "Riposo" preidejo- v odmor. V bolniški sobi je posebno snažno in čisto; maloštevilni nalezljivi bolniki so dobro izolirani. Oskrba je kot voj-noujetniška, hrana zadostna, četudi se ne morejo nuditi priljubljene italijanske jedi. Oni ujetniki, ki nasajajo lopate, dobe priboljšek pri hrani. Dvanajst vojnih ujetnikov nasadi vsak dan 1500 lopat, kar drugače napravi 100 kaznjencev. Z vtisom, da je zbirališče za italijanske vojne ujetnike jako primerno urejeno, smo zapustili ljubljanski Grad, v čegar grajski kapeli vise grbi vseh gospodarjev gradu od 1. 1270. dalje, tudi star grb Avstrije, sedanje Istrije. Na nasprotnem koncu mesta, na za-padnem robu, leži tivolski grič z lepim parkom, ki venča ponosito hišo sivega maršala Radeckega. Izpred hiše se nudi razgled na mesto, Grad in gorske verige, ki se v večerni zarji jasno odražajo na obzorju in zapirajo širno ljubljansko ravnino proti zapadu. Od ondi doni čisto slabotno, a vendar razločno grmenje topov. je pomenila, da naši fantje ne smejo streljati, kar tudi niso. Ko se Italijani potem odpravijo, začne naenkrat pokati strojna puška, ki so jo skrivoma z nosilnicami prinesli pred naše jame. Imel sem tudi priložnost govoriti z nekim ranjenim Italijanom. Na vprašanje, kje je bil ranjen, je odgovoril: "V roko in nogo. Dobili smo povelje, naskočiti avstrijske strelske jarke. Ker pa nismo hoteli iti naprej, streljala je lastna artiljerija od zadaj na nas." ur MaSIIalŠSŠiŠSi RAZNOTEROSTI. iS Dobro se obnašajo. Z BOJIŠČA OB SPODNJI SOČI. . rj^ALlJANSKIH VOJNIH "JETNIKIH NA LJUBLJANSKEM GRADU. "N. Pr , f- | | ■ '' rosiIo r' priobčuje naslednje po- Sv°iega vojnega dopisnika: ji! Ljubljana, 25. julija. ^ Su Se • U ^Ug0zaPadnega vojnega pa-' 8lavnenje tržažki brzovlak ustavil v ^ Hln"1 mestu Kranjske, Ljubljani. vo2nih ' st odpne, lesene klopi vseh 2°Pet v zavzamejo častniki in 1,6 »sebe t'"'Cen*1 številu potujoče civil-E,reeiedi • katerih izkaznice se strogo 2 Jahk0 CJ°' Na,Proti se pripelje vlak i ML, ra"i«nimi in bolnimi, ki so 1 IV*' C\t . Preskrblj eni in sprav-f nitlo8ovi„e 1>rih»jajo mimo, treni in v°J"'h poročevalcev, ki jo f\s> je JDr Rouland in stotnik Kap-> frQ P°tu iz vzhodne Galicije na V' toaloč tcr ima v Ljubljani od-- at1islt0 0kateri med njimi pozna i« po e*e!«W> glavno mesto. Zve- ia .brl^tt ccstah in ob vod" «42°,tih?'iz v°Jašnice in v0-c R([c-, ' J' kl Jih črnorumene za-don4 bolnih križa označujejo kot i0 k dar"1^' 8'edajo vojaki, ki so ; aJjHj „,nj'h Nih krajev, ranjenci i Po, H ki . 'ajo v barve večernega i i.,41"« ?va'>il na izprehod toliko C111 kie-nih mešžanov- V de" ! Por^al Ume! iz katerc«a J1' Kino "Q. kl °st- žil"jc Hoeferjevo ! Vv,!« "enny Portna in Psy- ®ki i4'1' častni''1' ploskanje. žele • drv," - ' tu in tanl kak v°ja" ?^iških , c® l)a teče vojna tu le po Oia J: Anicah pred mestom. \l Vaiena u-ni jc iz Jaljnjc daljave 0' skoro , !esa s'^ati odmev moč-tilj čet e'!rek'njenega topovske-v J'Ja o' Črti ? 8(1 km Proti zapadu ''O4 tudiTr,da slii1 t(> s'abotho K Ha Vr, Kak italijanski vojni ki je*nak. 9ra(1u, ki daje n estu Pa i ^Vla(i;a< je bil nekoč trdnjava, bQbi. 0|Ko slu:J!a ,žir"o ravan, potem Staa ! snio j kot ječa za zločince, "ti Ir"1 "ietm,°VOlienje- da obiščemo | i lov ^ka s ,6 ftanovalce. Pred na-K'^t'ev^^a 10ft ora krdelo talija-Ut»J ni črn/ m.0Ž' ki jib vodijo ma- ^lSk0rak»Tl"iki Na -'u ! bo J 0?led0rn . Jansk" nadporočnik, " l H ^"-'tn^lver- 1>aSU prazno tor" MS 'VSr^^i. zdravi lju-^^^riuiiztio tridesetih let; kakor kažejo visoke številke na čepicah, so to dosluženi rezervisti in najboljši vojaški materijal. Njihove rja-vozelenosive uniforme niso veliko trpele. Ranjen ni nihče izmed ujetnikov, ki pripadajo seveda različnim polkom. Ozka steza vodi navkreber k gradu, čegar visoka, zamrežena okna kažejo, da bi beg ne bil laliak, tembolj ker prebijejo neranjeni ujetniki tu le svojo petdnevno karanteno. Vrata, ob katerih neprestano stoji glavna straža, vežejo zunanje dvorišče z zelo obširnim notranjim dvoriščem, po katerem se čez dan vojni ujetniki, častniki in moštvo, svobodno gibljejo. Stari kostanji stoje sredi prostora, ki ga obdajajo poslopja, in nudijo senco; tu posedajo po klopeh častniki, zdravniki in podčastniki. Vojnoujeti vojaki se drenjajo v senci ob zidovih. Videti so dobrovoljni in veseli ter salutirajo našim častnikom vodoravno se dotikajoč čepice z roko. Ob 6. uri zvečer je vzklic, o čemer pomagajo našemu vojaškemu pro-fosti italijanski podčastniki, da pride vse preje k večerji, ki obstoja tu kakor pri naših vrlih četah iz črne kave. Zjutraj in zvečer črna kava, opoldne juha in meso, redkokdaj močnata jed, kajti priljubljeni makaroni so postali dragoceni. Na desnem krilu stoje ber-saglieri, katerih okrogli klobuk barve "kaki" krasi perjanica, ki je le nekoliko manjša in ravno tako za vojno neprimerno vsiljiva, kakor v miru. Po telesni velikosti izbrani ljudje, kajti ostala pehota, kakor se zdi, ne doseza srednje višine naših ljudi. V smislu i svoje tradicije stečejo na svoje mesto I kadar se pokliče njihovo ime, dočim gredo drugi počasi. Marsikateri vojnih ujetnikov se je naučil nemščine, bodisi da je kot delavec ali rokodelec delal v nemških deželah, ali pa bil ondi rojen kot sin potujočega Italijana. O vojnem l^olo žaju -o se mogli poučiti le iz časopisov. Neki mlad grenadir, po imenu Alemanno, zagotavlja, da mu je bita vojna všeč. Ujeti častniki so očividno še pod vtisom ovacij, s katerimi se je ta vojna zanje pričela. Dobro postopanje in oskrba jim menda ne zadostuje, četudi so bili rešeni mrčesa in imajo častni ško hrano in stanovanje. Videti je častnike od poročnika do stotnika prvega razreda vseh vrst infanterije. Ogledali smo si njihova stanišča, slišali, kako izdatna je prostost za giba- Miško je sporočil dne 20. julija to-le: Tretji dan imamo tu že pravo peklo. Od strelov se zemlja neprenehoma trese. Kadar udari ekrazitna granata v gozd, vrže nekaj borovcev s koreninami vred visoko v zrak. Možje in častniki, ki so bili na gališkem bojišču, pravijo, da kaj tako strašnega, kakor se tu vidi, tam niso doživeli. Ni skoraj več slišati posameznih strelov, to je le nepretrgano gromenje in tuljenje, ki včasih malo prejenja, pa se kmalu še silnejše oglasa. Naši ljudje so dobro kriti in zato vkljub ljutemu streljanju ni veliko ranjenih, pač pa se je vsled strašanskih eksplozij že mnogim zmešalo. Na živce to ropotanje silno vpliva. Ni čudno, če ljudje postajajo divji in jih ne more nihče več držati. Težki kalibri kar tulijo po zraku kakor strašne pošasti. Kdor tega sam ni slišal in videl, si ne more prav predstavljati. Mi smo do danes oddali nekaj nad 3000 strelov. Niso šale! Ker je pri strelih vedno treba računati, meriti, delati z aparati in čuvati še svojo kožo, so živci skrajno napeti. Kozarček vina in cigareta se pri oddihu prav priležeta. Včeraj smo merili na neko hišo, v kateri so bili Lahi. Četrti strel je udaril v hišo in naenkrat se je pokadilo iz vseh oken. En sam Lah se je priplazil iz hiše, drugi so ostali v razvalinah. Danes zjutraj ob petih sem opazoval na daljnogledu pretresljiv pri^br. Približala se je nekemu gričku, na katerem teče po vrhu naš strelski jarek, neka laška sanitetna kolona. Prvi vojak je nesel veliko zastavo Rdečega križa, drugi so bili obloženi z nosilnicami. Zastavonosec je pri jarku od naših dobil dovoljenje, da se sme ranjence v podnožju stran spraviti. Nato so prišli nosači in so začeli nakladati na nosilnice težko ranjene, ki so ležali sredi griča. Teh je bilo okoli 30. Potem so pobirali lahke ranjence, ki so se gugali proti dolini. Nazadnje so pa vlekli mrtvece kot kose lesa v dolino. Vsak je svojega mrliča prijel za noge in ga vlekel po hribu navzdol. Nocoj ponoči so bili Lahi odbiti na vsi črti. Njihove izgube so gorostas-ne. Laški častniki svoje ljudi pode naravnost v žrelo naših strojnih pušk. Jaz mislim, da so Lahi postali jeze obsedeni, ker ne morejo naprej. Zato so bile njih izgube te dni še večje, kakor pred štirinajstimi dnevi. Se bodo že naveličali naskokov! Z Ogrskega se piše, da poljska dela ondi povečini opravljajo ruski ujetniki. "Kath. Kirchenzeitung" (št. 30) pravi: "V občinah, ki štejejo dva d otri tisoč prebivalcev, imajo po 100 in še več ruskih ujetnikov — delavcev. Ako se pelješ mimo oddelka mirnih ruskih delavcev, se ti zdi, kakor da živimo v najlepšem miru z rusko državo. Če so skupaj, imajo za nadzorstvo tri ali štiri črnovojnike, ki imajo dostikrat ruske puške. Manjše oddelke (20 do 30 mož) pa nadzoruje ruski podčastnik brez orožja. Kmetje, ki potrebujejo samo par ujetnikov, jih dobe brez nadzorstva, če sami jamčijo ?anje. Nikoli se ne sliši, da bi hotel kdo pobegniti, četudi so nastanjeni v bližini onih krajev, kjer so hoteli Rusi lani meseca oktobra in novembra udreti na Ogrsko. Ob nedeljah gredo skupno v cerkve; ako se nahaja v kraju grško-kato-liška cerkev, gredo rajši tja. Ujetniki se prav lepo obnašajo in so po svoji pobožnosti in zbranosti pri molitvi za zgled drugim. Tudi pred jedjo in po jedi vsekdar molijo; prav tako, preden začno delati. Vsak ima s seboj kako podobico ali pa križec. Za podobice, ki se jim razdele, so prav hvaležni..." Krepko ga nagovori v znanem goriškem narečju: "Kej delaste danes?"... Največja vojaška bolnišnica v Evropi. V češkem mestu Pardubice so postavili 331 barak za bolne in ranjene vojake. V vseh lopah je pripravljenih 10,000 postelj. V "zasluženi" pokoj je bilo na Francoskem poslanih že 138 generalov in 600 višjih častnikov. Menda so se naveličali, da bi hodili v o-genj po kostanj za nenasitne Angleže. Kuga v belgijski armadi. Med vojaki belgijskega kralja se širi neka kužna bolezen na ušesih; 60 odstotkov mož je bolnih. VSAK PADLI AVSTRIJEC STANE ITALIJANE 10,000 KRON. Alojz Weiss, doma iz Krčevine pri Mariboru, piše dne 21. julija z Italijanskega bojišča: Bilo jc dne 1. julija že proti jutru, ko pridemo v strelske jarke, ki so prav ugodno narejeni in proti slabemu vremenu zavarovani. Naši fantje ... peš-polka se prav dobre volje splazijo v nje. Kmalu prisije ljubo solrice in pozdravi nas lepi dan. "Danes bode vroče", si govorijo. Bilo je res tako. Proti 7. uri zjutraj se začne divji ples. Prva granata pade na levo stran, druga na desno in tako nadalje. Sovražnik je nas pozdravil z divjim ognjeni. Šrapnel za šrapnelonvgranata za granato nas pozdravlja. Pokalo je tako, da se kar zemlja trese. Ali samo pokanja se pa naši hrabri fantje ne ustrašijo, samo da sovražna krogla cilja ne zadene. Spredaj in zadaj za nami frči kamenje na 100 metrov visoko. Pogum in korajžo mora človek imeti v takih urah, ki pa je našim fantom tudi ne manjka. Sovražna artiljerija strelja veliko, a malo zadene. Vsak mož, ki ga tukaj zadene, velja Italijana najmanj 10,000 kron. To se pa pravi: za 10,000 K streliva porabi, predno en naš mož pade. Kakor zmiraj, tako nas hočejo tudi sedaj tu in tam preslepiti. Na primer: Nekega dne pridejo tu k nam trije Italijani Rdečega križa, ali z nosilnicami in zastavo z rdečim križem v roki v znamenje, da hočejo svoje mrtve in ranjene proč spraviti, ker prejšnji večer je bil hud boj. Ta zastava 12 sinov ene matere — padlo. Tirolski list "Meraner Zeitung" piše o tirolski družini, ki je poslala 12 sinov na bojne poljane. Stari so bili od 18 do 40 leta. Dva sta padla na Rusko Polskem, trije v Galiciji, dva na italijanskem bojišču, trije ob Stryju in dva v Besarabiji. Potrta mati je kljub temu vzkliknila: "Gospod Jezus! Ti veš, da sem pripravljena dati še ostalih šest, samo da bi .bila zmaga na naši strani!" Italijansko ljudstvo se hitro izpreminja, o tem pričajo nemiri, ki so o njih poročali časopisi začetkom avgusta. Čitali smo o demonstracijah za mir in proti vojski. V Rimu, Neapolju, Genovi, Florenci, Bo-lonji, Turinu in v Milanu so se kljub policiji in vojaštvu izpremenile demonstracije v prave upore. Zapreti so morali trgovine, ker so se bali, da jih opleni stradajoče ljudstvo. V Rimu' stražijo vojaki in policisti kraljevske palače, zasebna stanovanja ministrov in veleposlanikov trosporazuma. Ob Porti Pia so se pred angleškim poslaništvom krvavo stepli demonstranti z vojaki. Množica je nameravala nastopiti proti angleškemu veleposlaniku Rennel Rodd, ki ga dolže, da je pognal Italijo v njeno usodo. Ministra Sa-landra in Sonnino moreta priti v urad le v spremstvu vojakov. Značilno je pa, da so odpravili vojaško stražo pred Giolittijevim stanovanjem. Kdor ima denar, zapusti Rim. Trdi se, da tvor-ničarji sami razdirajo v tvornicah, da preprečijo izdelovanje streliva. Svoj denar so že naložili v inozemstvu. V Milanu širijo letake, ki zasmehujejo Cadorno. Star vojak. G. Jakob Bitner iz Daytona, Ohio, pozna nevarnosti odlašanja zdravitve bolezni. Sledeče pravi: "Prejel sera Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in dene mi prav dobro. Pisal sem vam, da imam oteklino na svojem hrbtu in vas prosil pomoči. Prejel sem Triner's Liniment, ki je izvrsten in neprecenljiv. Zelo je olajšal moje bolečine. Vsaka gospodinja naj bi ga imela pri roki, ali ljudje odlašajo, kakor sem jaz odlašal, pa to je bila velika napaka. Nisem vedel, da imate tako močan, tako rekoč čudodelen liniment. Jakob Bitner, Soldiers' Na-tiorfal Home, Dayton, Ohio." Kdorkoli potrebuje zdravila za nadrgnjenje bolestnih ali oteklih delov telesa, naj se zanese na Triner's Liniment. Poskusite ga pri revmatizmu in nevral- giji. Cena 25 in 50c, s poštnino 35 in 60c. * * * V bolečinah želodca, jeter in droba v zvezi z zapeko in slabostjo vam želimo priporočati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333 1339 S. Ashland ave., Chicago.—Adv. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, 111. Geslo: "Vse za vero, dom in naroA" "Vsi za enega, eden za v««." Zanimiv prizor z ulice v Ljubljani. Te dni so peljali oddelek italijanskih vojakov — ujetnikov na ljubljanski Grad. Ljudje so se ustavljali ter jih mirno opazovali. Ujetniki so bili videti zelo radovedni ter so se pridno o-krog ozirali. Kar eden izmed njih o-pazi znanca, ki je bil z njim pred vojsko z Italijani uslužben v tovarni T. Nemci ujeli 2,000 Francozov. Berlin, 9. sept. (Čez Lonon.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče naznanilo: "V Argonih so pričeli včeraj virtem-berški in lotaringijski polki severovzhodno od Vienne le Chateau z napadom, ki ga je topništvo izdatno pripravilo in podpiralo. Pehota je šla k naskoku in je ob fronti čez dva kilometra dolgi in 300 do 500 metrov glo-Soki zavzela sovražne postojanke. Med opirališči, vzetimi z naskokom, se je nahajalo po Francozih dostikrat omenjeno branišče Marie Therese. Kot ujetniki je ostalo v naših rokah 38 častnikov in 1,9^9 mož. Zaplenili smo 48 strojnih pušk, 64 minometov in en top." Odbor za leto 1915. Predsednik...........George StonicK. Podpredsednik.........Stephen Kuksr. Tajnik.................. Jos. Klepe« Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr. Blagajnik................John Petric. Reditelj... v...........Frank Kocja«. Nadzorniki: Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. ; To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. To Društvo izplačuje bolniške po#« pore $1.00 na vsak delavni dan za 50e na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kač* oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi prt tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo T Ameriki in menda ima najugodneji« postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvn ali ne. ..-»>!*: Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni ia drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F 50,000 KNJIŽIC Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipacija, katar, zlata , žila, revmatizem, okorela jetra in želodčne ter mehurne bolezni, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka, kislini v želodcu, povračanju hrane, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jeziku, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju, nervoznosti, razdraženosti in glabogti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti ? Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdraviliške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti. Pošljite kupon za brezplačno knjižico« dr J. RUSSELL PRICE CO., S. 900, 208 N. Fifth Ave., Chicago, iii., u. s. A. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Ime............................................................................................... Naslov,..,,.......................... Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN —-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. de 25, dneli Y stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.65 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevski). Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) "Oče," je izpregovoril žalostno, "zakaj se mi smeješ. Naravnost in odkritosrčno sem prišel k tebi. Ako po tvojem mnenju govorim neumno, pouči me, a ne smej se nad menoj. In sploh čemu se je tu smejati? Temu, kar je zame sedaj sveto in plemenito? Bodisi, naj se motim, naj bo vse to narobe, in napačno, naj bom jaz bedak, kakor si me že večkrat imenoval; toda, ako se motim, se motim iz srca in pošteno ter ne izgubljam svoje plemenitosti. Navdušujem se za vzvišene ideje. Bodisi, da so napačne, toda njih podlaga je sveta. Saj sem ti povedal, da mi ti in vsi ljudje tvoje vrste niste povedali še ničesar takega, kar bi mi dalo smer in me potegnilo za seboj. Ovrzi jih, povej mi kaj boljšega od njihovih naukov, pa pojdem za teboj; toda ne smej se mi, ker me tvoj smeh žali!" Aljoša je govoril te besede nenavadno plemenito in z nekakim mogočnim naglasom. Nataša ga je sočutno gledala, knez pa je z začudenjem poslušal svojega sina in takoj izpremenil svoj ton. "Nikakor te nisem hotel žaliti, dragi moj," je odgovoril, "temveč obžalujem te. Pripravljaš se na takšen korak v življenju, pri kakoršnem bi bil že čas, da nehaš biti lahkomislen deček. To je moje mnenje. Smejal sem se nehote in te nikakor nisem hotel žaliti." "Zakaj pa se mi je zazdelo tako?" je nadaljeval Aljoša bridko. "Zakaj se mi že davno zdi, da zreš name sovražno, s hladnim nasmehom, in ne kakor oče na sina? Zakaj se mi zdi, da bi se jaz na tvojem mestu svojemu sinu ne rogal tako žaljivo, kakor se ti meni. Poslušaj: pomeniva se odkritosrčno, takoj in za vselej, tako da ne bo nika-ke dvoj be več. In — da povem vso resnico: ko sem prišel tu sem, se mi je zazdelo, da se je tudi tukaj nekaj zgodilo; pričakoval sem, da vas najdem v drugačnem razpoloženju. Ali je tako, ali ni? Ako je tako, ali nr/r ni bolje, da vsakdo razodene svoja čustva! Koliko zla se lahko zabrani z odkritosrčnostjo!" "Kar govori, Aljoša," je rekel knez. "To, kar nam predlagaš, je zelo pametno. Morda bi bili morali takoj začeti s tem," je dodal in se ozrl na Natašo. "Ne bodi tievoljen nad mojo popolno odkritosrčnostjo," je odgovoril Aljoša. Sam jo hočeš, sam jo izzivaš. Privolil si k moji ženitvi z Natašo; dal si nama to srečo in v ta namen premagal samega sebe. Bil si velikodušen in mi vsi smo cenili tvovje plemenito ravnanje. A zakaj mi zdaj z nekako radostjo neprestano namiga-vaš, da sem še smešen deček, ki ni goden za moža; in še več, zdi se, da me hočeš osmešiti, ponižati in nekako za-črniti v Natašinih očeh. Vselej ti dobro de, kadarkoli me moreš v čem pokazati od smešne strani; tega nisem zapazil šele zdaj, temveč je že davno. Zdi se, da nama hočeš dokazati naravr-nost, da je najin zakon smešen in neumesten, in da midva nisva drug za drugega. Zares, ti menda sam ne veruješ v to, kar nama prorokuješ, temveč zreš na to kot na šalo, na zabavno izmislico ali na smešen vaudeville. Saj tega ne izvajam samo i/, tvojih današnjih besed. Že v torek zvečer, ko sem se od Nataše vrnil k tebi, sem slišal iz tvojih ust nekoliko čudnih besed, ki sd me presenetile in celo žalile. 'Tudi v >redo, ko si odhajal, si parkrat riamlgiiil na najin secijuiji položaj ter izrazil o nji — ne žaljivo, a vendar ne tako, kakor bi jaz želel slišati od tebe, nekako prelahkotno, brez ljubezni in brez tistega vprašanja do nje... To je težko povedati, a ton je jasen, srce ga sliši. Reci mi, da se motim. Prepričaj me in potolaži mene — in njo, kajti tudi njo si razžalil. Uganil sem to ob prvem pogledu ko sem prišel semkaj..." Aljoša je govoril te besede ognjevito in odločno. Nataša ga je poslušala z nekako svečanostjo in, vsa razburjena in plamenečih lic, je med njegovim govorom parkrat dejala sama zase: "Da, da, tako je." Knez je bil v zadregi. "Dragi moj," je odgovoril, "gotovo se ne morem spomniti vsega, kar sem govoril s teboj, a zelo čudno je, če si si razlagal moje besede v takem zmislu. Pripravljen sem te potolažiti z vsem, kar mi je mogoče. Ako sem se prej smejal, je tudi to umevno. Povem ti celo, da sem hotel s svojim smehom celo prikriti svoja bridka čustva. Ako pomislim, da hočeš kmalu postati mož, se mi zde take stvari sedaj nevmestne, nespametne in — oprosti, — celo smešne. Grajaš me za moj smell, a po vem ti, da si sam vsemu vzrok. Kriv sem tudi jaz, ker sem sam premalo pazil na to v poslednjem času; in zato sem šele nocojšnji večer spo/nal, če sa si vsega zmožen. Že zdaj trepe-čem, ako pomislim na tvojo bodočnost z Natalijo Nikolajevno; prenaglil sem se; vidim, da prav malo sodita drug k drugemu. Vsaka ljubezen mine, nesoglasje pa ostane za vselej. O tvoji usodi niti ne govorim, a pomisli, akp imaš poštene namene, da pogub-Ijaš tudi Natalijo Nikolajevno! Gotovo jo pogubijaš! Zdaj si govoril celo uro o ljubezni do človeštva, o plemenitosti prepričanj in o plemenitih ljudeh, s katerimi si se seznanil; toda vprašaj Ivana Petroviča, kaj sem mu rekel prej, ko sva prišla v četrto nadstropje po teh ostudnih stopnicah in obstala tu pred vrati, zahvaljujoč se Bogu za rešitev življenja in nog. Ali veš, kaj mi je nehote prišlo na um? Začudil sem se, kako si mogel pri toliki lju bežni do Natalije Nikolajevne trpeti da biva v takem stanovanju! Kako da se ti ni zazdelo, da ako nimaš sredstev in zmožnosti, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti, tudi nimaš pravice biti mož in nimaš pravice, jemati nase kakorš-nokoli obveznost. Ljubezen sama je premalo; ljubezen se dokazuje z dejanji, in če ti misliš: 'čeprav trpiš z menoj, samo da živiš z menoj!' to vendar ni človeško, ni plemenito! Govoriti o vsečloveški ljubezni, navduševati se za obče človeška vprašanja obenem pa grešiti zoper ljubezen in tega ne opažati, — to je nerazumljivo! Ne prekinjajte me, Natalija Nikolajevna, dajte mi končati; prebridko mi je, naj govo rim do kraja. Rekel si, Aljoša, da si se te dni navduševal za vse, kar je ple menito, lepo in pošteno, in grajal mene, da v naši družbi ne vlada takšno stremljenje, temveč edino le suhoparni razum. Poglej: hrepeneti po tem, kar je vzvišeno in lepo, in po tem, kar se je zgodilov torej, štiri dni zanemarjati njo, ki bi ti morala biti menda vendar dražja od vsega na svetu! Priznal si celo, da si se prepiral s Katarino Fc-dorovno, češ, da je Natalija Nikolajev na tako velikodušna in te tako ljubi, da ti bo odpustila tvoje ravnanje. Toda kakšno pravico imaš, računati na to odpuščanje in predlagati stavo o tem? AH mar nisi niti enkrat pomislil na to, koliko muk, koliko bridkih misli, koliko sumov in dvomov si te dni povzročil Nataliji Nikolajevni? Mar si imel zato, ker si se tam navdušil za neke nove ideje, pravico, zanemarjati svojo najprvo dolžnost? Odpustite Natalija Nikolajevna, da sem prelomil dano obljubo. A zdaj gre za stvar, ki je resnejša od te obljube, to veste sami... Ali veš, Aljoša, da sem našel Natalijo Nikolajevno v takem trpljenju, da si lahko mislim, v kakšen pekel si ji izpremenil te štiri dni, ki bi morali biti obratno najlepši dnevi njenega življenja? Takšno ravnanje na eni in besede, besede in besede na drugi strani— ali nimam prav? In ti me moreš spričo tega obtoževati, ko si sam najbolj kriv?" Knez je končal. Navdušil se je bil nad svojimi lepimi besedami in ni nam mogel prikriti tega svojega zmagoslavja. Ko. je Aljoša slišal o Natašinem trpljenju, se je z bolečo muko ozrl nanjo; toda Nataša >e je bila že odločila. "Nikar ne žaluj, Aljoša," je dejala, "drugi so več zakrivili, nego ti. Sedi in poslušaj, kaj bom jaz povedala tvojemu očetu. Čas je, da končamo!" "Izrazite se, Natalija Nikolajevna," se je oglasil knez, "nujno vas prosim. Že dve uri poslušam o tem zagonetke. To je neznosno in priznati moram, da nisem pričakoval takšnega sprejema." "Morebiti, ker ste nas hoteli očarati z besedami, tako da bi niti ne zapazili vašili tajnih nakan. Kaj naj se vam izražam! Vi veste vse in razumete vse; Aljoša ima prav. Vaša edina želja je ta, da naju ločite. Naprej že, skoro na pamet ste vedeli vse, kar se zgodi tukaj po tistem večeru, od torka dalje, in ste preračunih vse, kakor na prste. Povedala sem vam že, da vam ni resno niti do mene niti do ženitve, ki -.te jo zavozljali. Šalite se z nama, igrate se in veste, kje je vaš cilj. Vaša igra je gotova. Prav je imel Aljoša, ko vam je očital, da vam je vse to-le — vaudeville. Vi bi se morali nasprotno radovati, ne pa grajati Aljošo, ker je nevede izpolnil vse, česar ste pričakovali od njega, in morebiti še bolje." Okamenel sem od prepričanja. Slutil sem, da pride nocoj do kakšne katastrofe, toda prerezka odkritosrčnost Nataše in neprikrita prezirljivost njenih besed je zbujala moje skrajno začudenje. Torej zares nekaj ve, sem si mislil, in se je brez odloga odločila k razdoru. Morda je celo z nestrpnostjo čakala kneza, da mu mahoma pove vse v obraz. Knfcz je bil nekoliko o-bledel; obraz Aljoše pa je izražal naiven strah in mučno pričakovanje. "Zapomnite si, česa ste me ravnokar obdolžili, in vsaj nekoliko premislite svoje besede!" je vzkliknil knez. "Jaz jih ne razumem..." "Ah! Torej nočete razumeti, ako se vam pove na kratko," je rekla Nataša. "Celo on, celo, Aljoša vas je razumel tako, kakor jaz, dasiravno se nisva dogovarjala, ko se niti videla nteva. Tudi njemu se je zazdelo, da igrate z nama nevredno in razžaljivo igro, njemu, ki vas ljubi in spoštuje kakor božanstvo. Ni se vam zdelo potrebno, da bi bili previdnejši in bolj premeteni nasproti njemu; računali ste na to, da vas ne bo spoznal. Toda on ima rahločutno nežno in dovzetno srce, in vase besede, vaš ton, kakor pravi, je ostal v njegovem srcu..." "Ničesar, ničesar ne razumem," je ponovil knez, obračaje se k meni navi- dezno z nenavadnim presenečenjem, kakor bi me klical za pričo. Bil je razdražen in razvnet. "Sumoljubni in vznemirjeni ste," je nadaljeval, obračaje se k nji. "Vi ste pač ljubosumni na Katarino Fedorovno in zato pripravljeni, da obdolžite ves svet in mene pred vsemi. "Dovolite, da vam povem vse: to nudi čudno sliko vašega značaja.. . Takšnih prizorov nisem navajen in niti trenutka ne bi ostal tukaj po tem, kar se je zgodilo, če ne bi bilo interesov mojega sina... Še vedno čakam. da mi blagovolite pojasniti!" "Torej ostanete trdovratni in vam par besed ne zadostuje, čeravno veste vse to naizust? Torej hočete na Vsak način, da vam povem vse naravnost?" "To je moja edina želja." "Dobro, poslušajte!" je vzkliknila Nataša in oči so se ji zaiskrile od srda. "vse vam povem, vse!" TRETJE POGLAVJE. Vstala je in začela govoriti stoje, ne da bi se v svoji razburjenosti tega zavedla. Knez jo je pazno poslušal in tudi vstal s svojega sedeža. Celi .prizor je postal nekako svečan. "Spomnite se sami, kaj ste govorili v torek," je izpregovorila Nataša. Rekli ste, da vam je treba denarja, gladkih cest in odličnega mesta med svetom,— ali se še spominjate?" "Spominjam se." • "In zato, da dosežete ta denar in vse te uspehe, ki so se vam hoteli izmuzniti iz rok, ste se ravno pripeljali semkaj, v torek, in si izmislili to snubitev, misleč, da vam ta burka vrne to, kar je bilo napol izgubljeno." "Nataša," sem vzkliknil, "pomisli, kaj govoriš!" "Burka!" je ponovil knez z izrazom kruto žaljene časti. Aljoša je sedel ves potrt od gorja in strmel na ta prizor, ki ga do malega sploh ni razumel. "Da, da, ne brani mi; prisegla sem, da povem vse," je nadaljevala razdražena Nataša. "Sami se spominjate, da vas Aljoša ni ubogal. Celega pol leta ste si prizadevali, da ga odtrgate od mene. Ni se vam udal. In naenkrat je prišel za vas trenotek, ko že ni bilo več časa čakati. Da ste ga pustili, bi bili ob nevesto in denar, pred vsem — ob denar, ob tri milijone dote. Pre-ostajalo vam je samo še to, da Aljoša vzljubi njo, ki ste mu jo bili namenili; mislili ste, če vzljubi njo, da morda mene zapusti..." "Nataša. Nataša!" je bolnostno'vzkliknil Aljoša, kaj govoriš!" "In tako ste storili," je nadaljevala Nataša, ne oziraje se na Aljošiu vzklik "toda tudi tu ste naleteli na prejšnjo zapreko: jaz sem vam bila napoti. Z upanjem vas je moglo navdati edinole to, da ste kot izkušen in premeten mož morebiti že takrat opazili, kako Aljoši njegova prejšnja ljubezen včasih že nekako preseda. Nehote ste morali videti, kako me začenja zanemarjati in se dolgočasiti, kako ga po pet dni ni k meni. Mislili ste, da se me popolnoma naveliča in me zavrže; naenkrat pa vas v torek preseneti Aljošino odločno ravnanje. Kaj ste hoteli!" "Dovolite," je vzkliknil knez, "nasprotno, to dejstvo..." "Pravim," ga je trdovratno prekinila Nataša, "da ste se vprašali tisti večer: 'Kaj mi je zdaj storiti?" — in ste mu sklenili dovoliti ženitev z menoj, ne zares, temveč le tako, z besedami, samo da ga pomirite. Rok svadbe, ste mislili, se da odlagati, kolikor časa vam bo drago; medtem pa se je nova ljubezen začela, in vi je niste prezrli. In ta začetek nove ljubezni je bil podlaga vsem vašim načrtom." "Romani, romani," je rekel knez polglasno, kakor sam zase, "samota, sanjarija in čitanje romanov!" "Da, ta nova ljubezen je bila podlaga vseh vaših načrtov," je ponovila Nataša, ki ni slišala kneževih besed in •e ni brigala zanje, dočim je njena mrzlična razvnetost naraščala od besed edo besede. "In kako ugoden razvoj se je obetal tej novi ljubezni, ki se je začela že tedaj, ko Aljoša še ni poznal vse popolnosti tega dekleta! V tistem trenotku v torek zvečer, ko je razodel tej deklici, da je ne more ljubiti, ker mu brani dolžnost in drug;l ljubezen, pokaže ona pred njim toliko plemenitost, toliko sočutja do njega in do svoje tekmovavke in toliko iskrenega odpuščanja, da je izprevidel šele tistikrat, kako krasna je, dasi je že prej veroval v njeno krasoto! Tudi meni je govoril samo o nji, ko tne je takrat obiskal, tako silno ga je bila prevzela. Da, in že drugi dan je začutil neutolažljivo potrebo, da zopet vidi to krasno bitje, vsaj zgolj iz hvaležnosti. In zakaj se ne bi peljal k nji? O-na, prejšnja, vendar več ne trpi, njena usoda je odločena, nji daruje vse življenje, zakaj ne bi s to užival trenot-kov. In kakšna nehvaležnica bi bila ta Nataša, ako bi bila ljubosumna spričo tega! In tako izgubi Nataša mesto minute neopazno celi dan in še drug) in tretji... Medtem pa se kaže ona Iruga pred njim v popolnoma nepričakovani, novi luči; tako plemenita je, entuziastka in obenem tako naivno dete, v čemer si je z njim tako podobna. Drug drugemu prisegata prijateljstvo in pobratimstvo in se nočeta ločiti vse svoje življenje." "V kakšnih petih ali šestih urah razgovora" se vsa njegova duša odpre novim čustvom in njegovo srce se vda do dna svoje globine. Naposled, tako si mislite, pride čas, ko bo primerjal prejšnjo ljubezen s svojimi novimi, svežimi vtiski: tam je vse znano in vsakdanje, tako resno in ljubosumno, tam je karanje in plakanje (Nadaljevanje na 7. strani.) POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli boste po ekspre-u eno steklenico HAMILTON ^ CLUB PUR i-: WHISKEY (one f full quart) in enoquiirt finega SOMA POUT WINK. Obe steklenici ošljemo v lepem zaboju—le za en sam papirnat dolar. PiSite C. F. ZAKUHA .V CO., 318 Third Av. Piltsburg, Po. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. iMimdummmimimmimii JOHN N. W. Phone 348 Qtefamch :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. m 915 N. Scott St., Joliet, 111. Prejema raznovrstne denarne nlog» ter pošilja denar na vse dele »vet«. Kapital in preostanek $300,000.06 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedatt HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET -^- STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA # POSTREŽBA. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, li Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen Soba 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. I J^-JSl ** | NOTAR ^ Kupuje in prodaja zemljišča -g H v mestu in na deželi, ue Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ tšj ti ognju, nevihti ali drugi po-!fi škodbi. Zavaruje tudi življenje proti g! nezgodam in boleznim. k L£ Izdeluje vsakovrstna v notar- g Sj sko stroko spadajoča pisanja. K s-;-S £ Govori nemško in angleško. ^ Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk i« šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines uljMl sabotnem krfiu bolestih . kbtu husq1 ka&ju !■ pomota. bitter-wine ' tainerovo HORKE VIKO ■M^vwdb,JOSEPH TRINER 793 iA»W»nd Ave. Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odpotnore pri: ZABASANOSTI, NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI, NAPUHNJENOSTI, BOLEČINAH V DROBU, \ ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI, OSLABELOSTI. Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost in njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih nerednos" v prebavnih organih. V VSEH LEKARNAH CENA $1.00. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Trine1"' jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 6°c' JOSEPH TRINER, IZDBLOVATELJ. == 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, V*1' iS[jyytKjš K m BiMBiHiBiaHiffiliiaaiffiiBiBiii lasial S —---m g s j Učite svojo deco slovensko š ! moliti in citati » PONIŽANI IN RAZŽALJENI. (Nadaljevanje s 6. strani.) te povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c za večja naroČila primeren popust. Pišite ponj na: sfa Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois | jeden aker zadostuje. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, i jednako šestim ali sedmim mestnim | lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si . prihranite najemnino kar vam bo v - veliko korist na stara leta. Blizo po-: ulične železnice. Za podrobnosti vpra-' šajte - GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. ^ ^ 3K Edini in dolgoletni slovenski in polski Hm&A^ pogrebni zavod in konjušnica. Kočije ypg^L in ambulanci pripravljeni ponoči in KiflHrtjS"! podnevi. Najboljša postrežba za kr-^^^ ste, ženitve in pogrebe. Najlepše ko- ^^ž^liEtaHi^^a čije. Cene zmerne. — Ženske slučaje ■AEjŠggiposkrbiije soproga, ki je izkušena v "" stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. commercial ave. south chicago, ills. ==■ -P51 DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Kadar se madite na vogalu Enby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO kjer boste najbolje potUeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodkt. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali .Money Order. ___ W. O. MOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. I1 SLAVNOZNAN1 'LOV EN S KI POP Proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. 106 Longhran Bldg. Cam and Chicago SU. JOLIET Pesojuje denar na zemljišča Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. °S0 naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 3 Scott St. Joliet, 111 J^efonnchi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 fire insurance. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k antonu s c h a g e* North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. doma... In še takrat, kadar se začne z njim šaliti in igrati, se ne igra kakor z vrstnikom, temveč z otrokom. Glavno pa je to, da je vse tako davno in že znano..." Krčevito je zaihtela; a dasi ravno so jo dušile solze, vendar se je še za kratek čas premagala. "In kaj potem? Vse drugo je nalo-,ga časa; svadba z Natašo še ni nazna-čena za takoj, časa je mnogo in vse se bo izpremenilo. Vrh tega vaše besede, vaši namigljaji, vaše razlaganje in vaše lepe-besede... Tudi obrekovanje je dobro za to neznosno Natašo; postaviti jo more v tako neugodno luč in — kako se vse to konča — to se ne ve, a zmaga je gotova! Aljoša! Odpusti mi, duša moja! Ne govori, da ne razumem tvoje ljubezni in da jo premalo cenim. Vem, da me ljubiš tudi zdaj in morda v tem trenotku niti ne razumeš mojih pritožb. Vem, da je bilo zlo od mene, da sem zdaj povedala vse, kar mi je stiskalo srce. A kaj naj storim, če pa vse to vem in te ljubim ved-i no bolj in bolj, — ah, tako — brez-[ umno!" i Zakrila si je obraz z rokami, zgru-| dila se na stol in zaihtela kakor dete., Aljoša je vzkliknil in planil k nji; on! ! ni mogel videti njenih solz, ne da bi se . sam razjokal. Njeno ihtenje je bilo knezu menda zelo dobrodošlo: vso razburjenost Na-1 taše, ki jo je navdala v teku tega dol- - gega govora, vse rezkosti njenih napa- - dov proti njemu, od katerih se je že e iz zgolj spodobnosti moral čutiti ža-* ljenega, vse to je mogel zdaj zvrniti na izbruh brezumne ljubosumnosti, na razžaljent) ljubezen in celo bolezen, i Spodobilo se je celo, da ji pokaže svoje sočutje... "Pomirite se, potolažite se, Natalija j I Nikolajevna," jo je tolažil knez, "vse j to je le razkačenost, sanjarija in po-= sledica samotnega življenja... Bili ste tako razdraženi nad njegovim lahko-IImiselnim ravnanjem... A vseeno, to I je zgolj njegova lahkomiselnost. Glavno dejstvo, ki ste ga omenili sami, namreč dogodek v torek zvečer, bi vam moral pričati pred vsem o njegovi brezmejni vdanosti do yas ne pa narobe, kakor ste si mislili vi..." "O ne govorite, ne mučite me vsaj izdaj!" ga je prekinila Nataša, bridko I plakaje. "Srce mi je že davno pravilo, I že davno! j\iar mislite, da ne vem, da je vsa njegova prejšnja jlubezen minila? Tu v tej sofy, sama — ko me je I zapuščal — in pozabljal — sem vse to preživela — in vse premislila... Kaj sčm hotela storiti... Ne dolžim te, I Aljoša... Zakaj me varate? Ali mislite, da se sama nisem še poizkušala l varati? O kolikrat, kolikrat! Ali ni- II sem pazila na sleherni zvok njegovega r glasu? Ali se nisem naučila brati na ■E njegovem obrazu in v njegovih očeh? I Vse, vse je poginilo, vse, je pokopa--jlno... O jaz nesrečnica!" 5 Aljoša je plakal pred njo na kole-J nih. S "Da, da, to je moja krivda! Vse je J moj greh!" je ponavljal ihteč. S "Ne, ne obtožuj se, Aljoša, — tu so J I drugi, — najini sovražniki. To so oni i — oni!" J "Toda zdaj mi že vendar enkrat do-i volite," je izpregovoril knez nekoliko J nestrpno, "— na kakšni podlagi pripi-ilsujete meni vse te — zločine? Saj je 5 to vendarle samo nedokazano ugiba-J nje..." S "Dokazov hočete!" je vzkliknila Na-J taša in burno skočila kvišku. Vi, do-S kazov, vi zavratni človek! Vi sploh J niste mogli ravnati drugače, ko ste pri-S šli tu sem s svojo, ponudbo. Mirali g ste pomiriti svojega sina in potolažiti S njegovo slabo vest, da bi se tem svo-IJI bodneje in mirneje vsega posvetil Ka-5 t ji; sicer bi se vedno spominjal mene J in bi se vam upiral, vi pa ste čakanja 5 že siti. Kaj, ali to mar ni resnica?" 5 "Priznavamj" je odgovoril knez s [5 sarkastičnim nasmehom, "ako bi vas j hotel prevarali bi bil v resnici tako _IS računal; zelo ste — ostroumni, toda "** to je treba dokazati in šele potem žali- ti ljudi s takšnimi očitanji." ■jia "Dokazati! In vse vaše vedenje, ko I ste ga odbijili od mene? Kdor uči I svojega sina igrati se s takšnimi dolž-I nostmi in jih zanemarjati, ga zapelju-|| je! Kaj ste prej govorili o stopnicah in I o slabem stanovanju? Ali mu niste vi I odtegnili dohodka, ki ste ga mu prej I dajali, da naju s pomanjkanjem in la-I koto primorate k ločitvi. Vaša krivil da je oboje, stanovanje in stopnice, vi I pa ga zdaj grajate za to, vi dvoličnež! I In odkod ste dobili takrat, tisti večer, II nenadoma takšno navdušenje in take I nove, tuje vam nazore? In kako da || | sem vam postala naenkrat tako potreb-|| na? Te štiri dni sem hodila tukaj || semintja; vse sem preihislila, vse preji tehtala, vsako vašo besedo in izraz va-I šega obličja, ter se prepričala, da je bi-|| lo vse narejeno, burka, komedija, po-I niževalna, grda in nevredna komedija! | Saj vas poznam, že dolgo vas po-II znam! Vselej, kadar se je Aljoša pri-|| peljal od vas, sem mu na licu čitala H | vse, kar ste z njim govorili in s čimer || | ste ga navdajali, vse vaše vplive nanj || sem proučila! Ne, Vi me ne prevara-| te! Morda imate še kakšne račune, || | morda zdaj nisem zadela tega, kar je || poglavitno; a vseeno! Varali ste me, || to je prva stvar! To sem vam morala I I povedati naravnost v obrazi" || | "Samo to? To so vsi dokazi? Po-| I mislite vendar, vi razkačena ženska: S mj I svojo ponudbo v torek zvečer sem se t preveč zavezal. To bi bilo prelahko-miselno od mene..." "S čim, s čim ste se zavezali? Kaj pomeni v vaših očeh to, če goljufate mene? Kaj je žalitev prizadejana dekletu! Saj je to dekle samo nesrečna begunka, zavržena od očeta, brez zaščite, ženska, ki se je omadeževala, razuzdanka! Ali je vredno, da bi ji prizanašali, ako vam more ta burka prinesti sploh kakšno, četudi majčkeno korist!" "Pomislite, Natalija Nikolajevna, v kak položaj se stavite sami! Na vsak način hočete podreti, da je bila žalitev na moji strani. To razžaljerije pa je vendar tako usodno in ponižujoče, da niti tega ne razumem, kako je mogoče misliti nanj, še manj pa, kako more človek vstajati pri njem. Človek mora biti že preveč priučen vsemu, da tako lahko dopusti kaj takega, oprostite mi. Pravico imam, grajati vas, ker vzdigu-jete sina proti meni: ako se zdaj ni dvignil proti meni za vas, je njegovo srce proti meni..." "Ne, oče, ne!" je vzkliknil Aljoša. "Ako se nisem dvignil proti tebi, se nisem zato, ker verujem, da je nisi žalil, in ker sploh ne verjamem, da bi bilo mogoče, žaliti tako!" "Slišite?" je vzkliknil knez. "Nataša, vsega sem kriv jaz, njega ne dolži. To je grešno in strašno!" | "Ali slišiš, Vanja? Že je proti meni!" je viknila Nataša. "Dovolj!" je dejal knez. "Končajmo ta težki prizor. Ta slepi in besni iz-bruh ljubosumnosti izven vsake meje kaže vaš značaj v luči, ki je zame po- j« polnoma nova. Posvarjen sem. Pre- n naglili smo se, zares smo se prenaglili. j< Vi niti ne čutite, kako ste me užalili; n vam to ni nič. Prenaglili smo se, — b prenaglili, — seveda, dana beseda mi h mora biti sveta, toda — oče sem in h želim svojemu sinu sreče —" p "Odpovedujete se svoji besedi," je n vzkliknila Nataša vsa iz sebe. "Razve- v selili ste se prilike! A vedite, da sem g ga jaz sama že pred dvema dnevoma r sklenila odvezati besede, in da zdaj to r potrjujem vpričo vseh. Odpovedujem r se!" v "To se pravi, vi hočete morebiti zbu- r diti v njem ves prejšnji nemir in čut i dolžnosti, da ga na ta način zopet po starem priklenete nase. To se strinja j z vašo teorijo, zato ravno pravim; to* da dovolj bodi! Čas naj odloči. Ča- ] čal bom mirnejšega trenotka, da se pomenim z vami. Nadejam se, da ne prekinjava najinih odnošajev enkrat za vselej. Nadejam se tudi, da se me , naučite bolje ceniti. Hbtel sem vam še danes razložiti svoj načrt glede vaše rodbine, iz katerega bi razvideli — a dovolj! Ivan Petrovič!" je nadaljeval in stopil k meni, "zdaj mi bo mileje, nego kdaj prej, seznaniti se z vami bliže, da ne govorim o svoji davni želji. Upam, da me razumete. Te dni vas ob'iščem; saj dovolite?" Poklonil sem se. Meni samemu se je zazdelo, da se zdaj ne morem več izogniti njegovemu znanju. Stisnil mi je roko, molče se poklonil Nataši in odšel z izrazom razžaljene časti. ČETRTO POGLAVJE. Nekoliko minut mi vsi nismo izpre-govorili besede. Nataša je sedela zamišljena, žalostna in pobita. Zrla je P naravnost pred sebe, a ni videla niče- I ^ sar; kakor okamenela je držala Aljoši-no roko v svoji. Ta je tiho objokoval svoje gorje in jo poredkoma pogledo- L val s plaho radovednostjo. Naposled jo je začel boječe tolažiti, s prositi jo, naj ne bo huda, in obtože- „ vati samega sebe. Videti je bilo, kako t želi opravičiti očeta, kar je bila nje-L gova največja želja. Večkrat je izpre- j govarjal o tem, a si ni upal jasno po- c vedati, ker se je bal, da ne bi vnovič L zbudil Natašinega srda. Prisegal ji je L večno, neizpremenljivo ljubezen in se j goreče opravičeval za s\oje prijatelj- j >stvo do Katje; neprenehoma je ponav- L ljal, da ljubi Katjo samo kot sestro, I kot milo, dobro sestro, ki je ne more j popolnoma zapustiti, kar bi bilo zelo ^ kruto in sirovo od njega. Venomer je L zatrjeval, da, kadar Nataša spozna Ka- L tj o, bosta takoj postali prijateljici in se nikdar ne bosta hoteli ločiti, in ta- h krat ne bo nobenih pomiselkov več. j Ta misel mu je bila posebno po godu. , Revež se ni prav nič lagal. On ni raz- , umei'Natašine bojazni in niti tega ne , docela, kar je Nataša prej govorila nje govemu očetu. Razumel je samo to, da sta se sprla, in to mu je pred vsem kakor kamen ležalo na srcu. "Ali mi zameriš zaradi očeta?" je vprašala Nataša. "Ali ti morem zameriti," je odgovoril bridko, "ko sem sam vzrok vsega in sam vsega kriv? Jaz sem te pripravil v tolik 'srd, in ti si v tem srdu obdolžila njega, ker si hotela mene opravičiti: vedno me opravičuješ, toda jaz nisem vreden tega. Treba je bilo najti krivca, in ti si mislila, da je on. Toda on zares ni kriv!" je vzkliknil Aljoša, navdušujoč se. "In, ali je s tem namenom prišel k tebi? Ali je lega pričakoval?" Ko pa je videl, da ga Nataša žalostno in grajajoče gleda, je takoj uplah-nil. "Saj ne bom, ne bom; odpusti," je I dejal. "Jaz sem vsega kriv!" "Da, Aljoša," je nadaljevala ona s , težkim čustvom. "Zdaj je šel on mimo ; naju in nama "skalil ves najin mir, za , vse življenje. Vedno si veroval vame i bolj nego v vse druge, on pa je zdaj nalil v tvoje srce suma in nezaupnosti . do mene; ti me dolžiš — vzel mi je i polovico tvojega srca. Črna mačka je ; bežala mimo med teboj in med menoj.' i i "Ne govori tako, Nataša. Zakaj pra- 1 viš: črna mačka?" Užalil se je nad izrazom. "Z neiskreno dobroto in lažnivo velikodušnostjo te je pritegnil nase," je nadaljevala Nataša, "in zdaj te bo vedno bolj podpihoval proti meni." "Prisegam ti, da ne!" je vzkliknil Aljoša še ognjeviteje. "Razdražen je bil, ko je dejal, d asmo 'se 'prenaglili'; — sama boš videla, da se bo kmalu poto- . lazil, jutri že. In če se je tako razsrdil, da zares ne bo hotel najinega zakona, potem ti prisegam, da ga ne bom ubogal. Morda bom pa le imel dovolj moči za to... "In veš, kdo nama bo pomagal?" je vzkliknil nenadoma, poln navdušenja nad novo mislijo. "Katja nama bo pomagala! In videla boš, kakšno krasno bitje je to. Videla boš, če res želi biti tvoja tekmovalka in me odtrgati od tebe! In kako krivična si bila prej,,ko si govorila, da sem jaz izmed tistih, katerih ljubezen lahko ugasne že drugi dan po poroki! Kako bridko mi je bilo to slišati! Ne, nisem tak, in ako sem pogostoma zahajal h Katji..." "Dovolj, Aljoša, obiskuj jo, kolikor hočeš. Tega prej nisem mislila s svojimi besedami. Nisi me popolnoma razumel! Bodi srečen, s komer hočeS. Več, nego mi more tvoje srce dati, ne ■smem zahtevati od njega..." Vstopila je Mavra. "No, ali naj prinesem čaj, ali ne? To ' ni šala, da vre samovar dve uri; enajst ■ je zdaj." Vprašala je osorno in srdito; videti je bilo, da je zelo slabe volje in se jezi na Natašo. Vse te dni od torka dalje je bila namreč tako navdušena, ker se njena gospodična, katero je zelo ljubila, moži, da je raznesla to že po celi hiši in okolici, v prodajalni« in pri hišniku. Hvalila se je in s ponosom pripovedovala, da se je knez sam, general, odličen in strašno premožen človek, pripeljal prosit privoljenja njene gospodične, kar je slišala ona, Mavra, na svoja lastna ušesa; zdaj pa se je 1 naenkrat vse razbilo. Knez se je od-; peljal srdit, čaja niso zahtevali, in kriva je bila vsega tega seveda gospodič- ■ na. Mavra je slišala, kako je nespošt- - : ljivo govorila ž njim. ' "No — pa ga daj," je odgovorila Na- ] 1 taša. "No, in prigrizek naj prinesem, ali " kaj?" : " še prigrizek." 5 Nataša je bila v zadregi. 1 "Pripravljale sva in pripravljale na 5 vse kriplje že od včerajšnjega dne," je I nadaljevala Mavra. "Na Nevsko ce-" sto sem tekla po vino, zdaj pa..." Odšla je in srdito zaloputnila vrata. Nataša je zardela in me nekako čud-'■> no pogledala. II Med tem smo dobili čaj in prigrizek; |L. bila je divjačina in nekakšna riba ter 11 dve buteljki izvrstnega vina od Elize-1 jeva. "Zakaj je bilo pač vse to pri- H pravljeno?" sem si mislil. "Vidiš, Vanja, kakšna sem," je deja-1 I m la Nataša in stopila k mizi, zmedena 1 ln celo v moji navzočnosti. "Slutila sem, | 1 da se vsa ta današnja stvar konča tako, ffl kakor se je končala, a vseeno sem mi- » slila, da se morda tudi ne konča tako, ° da se vsi moji sumi pokažejo kot kri- | ' vični in — za vsak slučaj sem pripravila prigrizek. Za slučaj, sem si mislila, da se zagovorimo in zasedimo..." ^ j Uboga Nataša je pri teh besedah ža- fk rdela kakor plamen. Aljoše se je loti-la navdušenost. "Vidiš, Nataša!" je vzkliknil. "Sama oc sebi nisi verjela, še pred dvema ura-1 ma nisi verjela svojim dvomom! Ne, | to je treba vse popraviti; jaz, ki sem kriv in vzrok vsega tega, popravim vse. K Nataša, dovoli mi, da takoj odidem k s očetu. Govoriti moram ž njim, ker je L, ogorčen in razžaljen, da ga potolažim in mu povem vse, vse, in samo v svojem, samo v svojem imenu; tebe ne bom zapletal v to. In vse bom popravil... Ne bodi huda, ker tako hrepenim k njemu in te hočem zapustiti. Nič hudega ni, samo žal mi ga je; o-pravičil se bo pred teboj, bidela boš... Jutri zarana pridem k tebi in ostanem cel dan pri tebi, ne da bi šel h Katji." Nataša ga ni ustavljala; še sama mu je svetovala, naj se pelje. Silno se je I bala, da ne bi Aljoša zdaj nalašč, po sili presedeval pri nji celih dni in se je naveličal. Hotel je že oditi, nenado- h ma pa je stopil k nji, prijel jo za obe j -roke in sedel poleg nje. Zrl je nanjo ' z neizrekljivo nežnostjo. 1 "Nataša, duša moja, angelj moj, ne L srdi se name; nikoli se ne bova prepirala! In to mi obljubi, da boš vselej in v vsem ti zaupala meni, jaz pa tebi. - Tole ti bom zdaj povedala, angelj moj: t i Nekoč sva bila sprta; zakaj, ne vem, a - jaz sem bil kriv. Drug z drugim ni- | ■ sva govorila. Prvi nisem maral pro- - siti oproščenja, a bil sem silno žalo-s sten. Hodil sem po mestu, naslanjal i se vsepovsod, posečal prijatelje, v srcu | i pa mi je bilo tako težko, težko... In , takrat mi je prišlo na um: kaj bi bilo, - ako bi ti zdajle zbolela in umrla. In - ko me je obšla ta misel, me je naenkrat obvladal tolik obup, kakor da sem - te zares izgubil na vse večne čase. - Vedno bolj težke in grozne so postajale moje misli, dokler si nisem polago- e | m a začel predstavljati, da sem prišel na tvoj grob, se brezumno nanj vrgel s in ga objel ter se potopil v bolečino, o Predstavljal sem si, kako bi poljubljal a to gomilo, klical te iz nje vsaj za tre-c nutek in prosil Boga za čudež, da bi ij se vsaj za trenutek prikazala pred meti noj; zazdelo se mi je, kako bi planil elk tebi v objem, stisnil se k tebi, polju-jelbljal te in menda umrl od blaženosti, j.' ako bi te mogel vsaj za trenutek še enkrat objeti, kakor nekdaj. In ko sem si to predstavljal, mi je naenkrat prišlo na um: tu te prosim od Boga za trenutek, ko sem te imel šest mesecev, in v teh šestih mesecih — kolikrat sva se sprla, kolikrat nisva govorila drug z drugim! Po cele dneve sva bila sprta in sva zanemarjala najino srečo, zdaj pa te kličem iz gomile samo za trenutek, ki bi ga rad poplačal s celim svojim življenjem!... Ko sem premislil vse to, se nisem mogel premagati in sem brž prihitel k tebi, ki si me že čakala; in spominjam se, ko sva se po prepiru objela, sem te tako pritisnil na svoje srce, kakor da te v resnici izgubljam, Nataša! Nikdar se ne bova prepirala! To mi je vedno tako težko! In za Boga, ali je mogoče, da bi te mogel zapustiti!" Nataša je plakala. Krepko sta se objela in Aljoša ji je prisegel še enkrat da je nikoli ne zapusti. Nato je odhi-tel k očetu. Bil je trdno prepričan, da uredi in popravi vse. "Vse je končano! Vse je izgubljeno!' je dejala Nataša in mi krčevito stisnila roko. "On me ljubi in me nikoli ne bo nehal ljubiti, toda on ljubi tudi Katjo in jo bo ljubil kmalu bolj od mene. Toda knez, ta hudobnež, ne bo miroval in potem..." (Dalje prih.) t. Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-lu ženskih in moških las, kakor tudi za rast mo-Skihbrkin brude; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opek-I line, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil mola zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsaKega ki jo 1 prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vam pofljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. m. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. i --- ' 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. 1 tJUDSKA BANKA Vložite svoj de-' nar m obresti v največjo in najmočnejšo banko g v Jolietu Hranilnica Pošt^HVfnnnVce in Države Illinois. 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik . PREMOŽENJE SAD »4,50»,000.00 »in k Ks»»ssss m MLINARICA. (Slika. — Ad. Iv.) Mož in sinovi so ji že davno umrli. Živela je sama, popolnoma sama v starem mlinu. Večji del dneva je presedela v svoji sobici in molila. Saj je bila stara in takrat se tako rado moli. Molila je za svojo dušo, za moža, za sinove... Bože, ti sinovi! Kako so zrastli močni in krepki in kako »e je razveselilo starkino srce, ko jih je gledala pred sabo tako sveže. In ljubili so mamico. Posebno Jože, oni starejši!... "Mamica, kako ste spali? Kako se počutite, mamica?" In sedel je k nji ter ji gledal v oči. Moj Bog, tako velik je bil že, a še vedno jo je imenoval mamico! "Truden si, Jože, počij -si nekoliko." In pogladila mu je črne kodre, ki so mu padali po čelu. A potem mu je začela pripovedovati, kaj je ravno mislila... Ali pa tudi dogodbico iz mladih let. Ej, kako je znala mamica lepo pripovedovati! Posebno, če so bili vsi trije sinovi skupaj... Sedeli so za ognjiščem. Pred njimi je pojemal o-genj, plapolal slabo, in medlo razsvetljeval starkino velo obličje. Povedala jim je dogodbico iz mladega, lepega dekliškega življenja. Roke je sklenila in v oči ji je prišlo toliko svežega... A pojemajoči ogenj je odseval na nje obrazu, da je bil videti ves mlad... Sinovi so poslušali, mislili o prejšnjih časih in bilo jim je tako ugodno sedeti pri zlati mamici! Ah, ljubila jih je te sinove! Pa odšli so v svet. Eno zimo so odšli. V rudniku so delali in tam jih je zasulo. Uboga mamica! Koliko je jokala za njimi! Saj jih je tako ljubila in je bila sedaj tako sama. .. Še je posedala za ognjiščem, a ni mislila več na rožnata mlada leta. Na sinove je mislila in oko se ji je solzilo za njimi. Dolgo, dolgo v noč, dokler ni odtavala v sobico in legla. A še tu je sanjala le o sinovih. Že prej je ljubila svoj mlin, rojstno hišo. Prej, ko je bilo še življenje v njem in so pevali sinovi notri. Poslušala jih je in se veselila. A sedaj je mlin sameval. Mrtva so stala kolesa in mahovje jih je jelo preprezati. Tako žalosten pogled! Le voda je šumela mimo njih, preko njih, se podila po reki kakor prej... Ob poletnih večerih je slonela starka na oknu in mislila na sinove. A pod njo so stala mrtva kolesa in voda je šumela po jezu. Šumela, kakor bi glasno pripovedovala... Starka je gledala nizdol, prisluškovala. Na nebu so svetile zvezde, iz gozda je potegnil lahek piš, v kolesih je komaj slišno zaškripalo. .. Sin Ivan je stopil iz mlina. Pogledal je po okolici, si pogladil s krepko roko lase, a kakor" bi se nečesa spomnil, pogledal proti oknu. Nasmehnila se mu je in mu prikimala. Pristopil je k reki, spustil vodo po nji. Zabučala in zašumela je vsa mogočna in razposajena. "Ej, mamica, to je dela danes!" Zavihal si je rokave, nasmehnil se, da so se zasvetili beli zobje in tlesknil s palcem. Moj Bog, kaka moč v teh rokah, kaka življenjska radost v tem mladem telesu. "In tako lepo je delati! Z Jožetom zapojeva, pa gre dan, ne da bi vedel." Odšel je v mlin... A starka gleda v ono stran. Oči ji žarijo veselja, po telesu ji hiti nekaj mladega. Spomin na mladost!... Na nebu plava luna, voda se svetlika v nje žarkih, kolesa mečejo črno senco «a zidovje... Starka se zbuja iz sanj, gleda presenečena doli, si mane oči. Vzdihuje.. . Oh, sinovi, sinovi! Kje ste, tu je mamica, starka, ki vas ljubi! Kje ste o-troci? Ni jih. A je mlin. Čeravno mrtev in brez življenja, a za starko tako drag. Kolikrat prileze pred hišo, sede na kamen in gleda to črno poslopje pred sabo. Zamišljena je. Ustnice ji šepe-čejo tiho molitev, a oči gledajo na mlin. Bože, stara je, a tako rada bi še Ostala tukaj. V mlinu, kjer so delali sinovi.. . Tako potekajo starki dnevi, potekajo leta. Misli na sinove, na mlin in moli.. . Gori v dolini so zgradili železnico. Starka je ni videla. Kaj bi ž njo! Ni šla gledat teh ljudi, ki so prišli v dolino in o katerih se je toliko govorilo. A ljudje so prišli sami k nji. Lepo oblečeni, prazniško, z zlatimi verižicami pri uri. A ko hodijo, stresajo" z denarjem, ki ga imajo v žepu... i "Mlinarica, prodajte nam svoj mlin!' Stopili so k nji, ki je sedela na čoku' pred hišo in mislila na sinove, na mlin, kjer so deftili. Osupla se je zbudila iz sanj... Zre jih prestrašeno, nje oči jih vprašajo, a iz grla ne more besedica. "Mlin nam prodajte, vodo! Drago vam plačamo." Starka se je zdrznila. Ah, sedaj je razumela! Mlin hočejo ti breKsrčniki, nje domovje, domovje njenih sinov, kjer so delali, peli, kjer jih gleda še vidno. Starka je vsa obupana. "Mlin hočete ,mlin..." ječi in vije roke/ "Moje življenje! Mlin..." In zastonj stojijo gospodje pred njo. A potem so prišli drugi iz vasi. "Bodi pametna, Mlinarica, bodi! Denarja dobiš, živela boš v vasi. Brez vsakega truda!" Starka neče slišati. "Kaj bi mi denar! Mlin je moja domačija, tu sem živela, ne mogla bi ga zapustiti." Tako govori starka, a ljudje iz Vasi majejo z glavami in odhajajo... A starka je vesela, da so odšli. Zopet poseda v svoji sobici, moli, gleda na vodo, ki se podi preko koles, sanja o sinovih, govori ž njimi. iiilESIa ZA KRATEK ČAS. S Narobe svet. Hišni posestnik sosedu: "Današnja mladina je vse drugačna, kakor smo bili mi! Jaz sem šest dni delal, en dan pa počival, da sem pridobil hišo; moj sin pa počiva šest dni in en dan dela, da jo bo zapravil!" Raztresen. Profesorjeva žena: "Oh, kako je moj mož raztresen! Danes opoldne je šel z doma, da bi mi kupil gramofon, pa prinese zvečer nagačeno veverico domov!" Trgovski sodrug. Študent: "Jaz sem sodrug mojega očeta." Profesor: "Kako je to? Vi študirate medicino in Vaš oče je trgovec!" Študent: "No, ja, on skrbi za dohodke, jaz "pa za stroške'." Pri skušnji. Profesor: "K pogodbi spadata dve osebi, ena je upnik, druga pa?" (Dijak molči.) Profesor: "No, ravno nasprotno!" Dijak: "Nezaupnik!" Naravnost je povedal. Neki dunajski zdravnik je bil — kakor je po svetu več takih—sila "grob", a odkritosrčen. Bolnika je preiskal, in če je videl, da ni pomoči, je rekel: "Vi si lahko naročite krsto." — V Mona-kovem je bil pa zdravnik, ki se je pri takih bolnikih malo milejše izrazil. Imel je navado reči: "To je stvar mizarja (ki bo naredil krsto), ne pa zdravnika." Prebrisan sluga. Ko se je ogrski grof Mihael Karolyi povrnil iz Francije, sreča na stopnicah svoje budimpeštanske palače svojega nekdanjega slugo, ki se je bil udeležil vojske s Srbi. Bil je ranjen ter dobil nekaj dni dopusta. "No, moj dragi," ga nagovori grof, "čul sem, da si se junaško obnašal. Spodobi se ti kaka nagrada. Kaj pa želiš?" — Sluga pomisli, pa reče: "Toliko kron, kolikor jih ima prostor od enega do drugega ušesa." — "Ali ne bo premalo?" — "O, sem že zadovoljen s tem." — Grof hoče izmeriti daljavo med obema uše-soma, pa zapazi, da slugi enega manj-kaka. "Kje pa imaš eno uho?" vpraša začudeno grof. "Pri Šabctt sem ga pustil," de sluga. — Kako sta se nato zmenila radi krone, nam ni znano. IZ ZDRAVNIŠKEGA ŽIVLJENJA. Težko vzdigovanje. Zdravnik: "Od česa si to dobil, da se tako treseš?" Bibla: "Preveč sem vzdigoval!" Zdravnik: "Kaj si vzdigoval?'. Bibla: "Polne litre!" Vesten bolnik. Zdravnik: "No, Florijanček, ali si me slušal ter si opustil krčmo?" Florjanček: "I seve, gospod! Vino mi tekne tudi doma prav dobro!" Jedini pomoček. Ko je bil slavni zdravnik Hufeland nekdaj poklican k bolnici, ki je besedi-čila tako mnogo, da zdravnik nikakor ni mogel do besede, reke! ji je: "Pokažite jezik!" Ko ga bolnica sramežljivo nekoliko pokaže, reče ji zdravnik: "Ne tako malo, milostiva gospa, ves jezik hočem videti!" Ko bolnica pomoli ves jezik iz ust, reče Hufeland: "Tako, zdaj ga pa primite in držite, dokler ne preiščem, kakšno bolezen imate!" Šele prvi. Zdravnik je nekje stavil osepnice. Ko je delo že skončal ter pospravljal orodje, odprla so se zdajci vrata in v sobo je stopila žena z jednoletnim o-trokom v naročji. Nejevoljen reče zdravnik: "No, ta je menda vendar zadnji?" — "Oh, gospod doktor," odgovori žena sramežljivo, "šele prvi!" Zdravilo za hude žene. Bila je nekdaj hudobna, jezava žena, ki je svojega moža tako dolgo dražila z ostrim jezikom, da jo je do dobra pretepel. Žena, katera ni pomislila, da provzročttje vse to sama s strupenim jezikom, gre nekega dne k slavnemu zdravniku ter ga naprosi, naj ji za Boga da zdravilo zopet moževo divjanje. Zdravnik takoj spozna, kakega zdravila ji je treba. Vzame torej stekleničico navadne vode ter jo da ženi z naročilom, naj vselej, kadar se moža loti togota, vzame polna usta tega zdravila ter je ima tako dolgo v ustih, da se možu jeza zopet poleže Ker je žena vestno izpolnjevala ta nasvet, ni dobila od tega časa od svojega moža ne samo nobenega udarca, ampak tudi nobene neprijazne besede. Za to zdravniku ni bila ne le prav hvaležna, nego mu je prinesla tudi lep dar. "Flajštri. Mož je imel ženo, ki se mu je('na!ašč naredila bolno in rekla: "Ej, ljubi moi Jurij, pojdi k zdravniku in prinesi mi 'flajšter'!" — Mož takoj odide k.zdravniku in reče: "Gospod dohtar, flajšter. flajšter!" Ta pa je mislfl, da ga ima Jurij za flajšter in ga ploskne za vsako uho jedenkrat. Jurij se obrne in gre domov. Žena mu precej reče: "Jurij, ali si dobil flajšter?" , Mož ji odgovori: "Dobil sem in prinesel dva" ter poči ženo za uho. Žena sedaj brž zdrava skoči kvišku, Jurij pa se vrne k zdravniku. Ko ga ta ugleda, nasmeje se mu: "No, Jurij, ali sta pomagala flajštra?" — Jurij: "Gospod, dobro sta pomagala, pa še obeh niti porabil nisem, jednega prinašam nazaj."—Rekši ploskne prav živo zdravnika za uho in odide. ŠSia^ii !fi Sfi K ^JSSSH CENIK MOLITVENIH NABOŽNIH, PODUČNIH IN ZABAVNIH KNJIG i katere se dobe v KNJIGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS. KSKSfi-5ffi&K Hi ffi »HKiliif m PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez uoitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa................ ...20c Babica ............................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri......... ...75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866 ............. 25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga ............ .20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova osveta .................25c Darovana. Povest ...............25c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ...... ............25 c Izgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. Češka narodna pravljica. .20c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20c Kirdžali, podonav. povest ........50i Kmetijsko gospodarstvo .........75' Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20< Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25« Koliščina in stepe. Povest........20i Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Ljubite svoje sovražnike. Pove4t..20c Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50< Maron, krščanski deček...........25c Materina žrtev...................20< Mati božja dobrega sveta, povest.. SOc Mati božja na blejskem jezeru....25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest ...........20c Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....SOc Medvedji lov. — Čukova gostija.. Močni baron Ravbar........»....20c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ......... .................20c Naseljenci. Povest ..............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c Od Leona do Pija ...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska...........50c Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25c Pisana mati.....................,50c Pisanice, pesmi za mladino........50c Ponižani in razžaljeni ............50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama .................20c Povodenj ........................25c Pauk zaročencem in zakonskim.. ,75c Praški Judek ....................20c Pred nevihto, novela ............25c Preganjanje indijan. misijonarjev..25c Pregovori, prilike in reki.........30c Prešeren in Slovanstvo...........50c Prešernove poezije ..............75c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c Prihajač. Povest .................50c Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest............20c Prisega huronskega glavarja......25c Prvič med Indijanci. Povest.......25c Prst božji .......................20c Rdeča in bela vrtnica.............25c Ribičev sin. Pravljica ...........20c Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c Rodbinska sreča .................30c Roparsko življenje. Povest.........20c Roza Jelodvorska ........... ... ,35c Rusko-Japonska vojna ...........50c S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, 3jc Sanjske bukve ...................40c Senilia, povest ...................20c Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00 Solnce in senca. Povest........-...20c Spis je ...........................20c Srečolovec. Povest ..............20c Stanley v Afriki .................25c Sveta vojska ....................25c Sv. Notburga ....................20c Sveti večer ......................25c Svitoslav. Povest ................20c Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75c 100 beril ........................20c Tiun-Ling, kitajski pomorski raz- , bojnik. Povest .................25c Trije indij, povesti ...............20c Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času. Rojakom priporočamo sledeče blago. ! >7 ■ ' - - Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ...................... Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za .................... Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...............• Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekf.) za $1M| S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za |lM|. Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................."J Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................' Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ..............."" «1 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........................' I Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^Ari, 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo«* skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois ! KLAJO ZA KONJE, krave, gosi, race in kokoši. Zmlet o-ves in koruzo. Posejo vseh vrst za psešiče. Nemško deteljo in domačo, ter vse vrste druge redilne in krepčil-ne hrane za vse vrste živino dobite v naši veliki prodajalni. 20 vrst razne klaje za kokoši. Prodajemo tudi vse vrste moko, ceneje kot kdo drugi, in sicer: Occident, Ceresota, Gold medal, Pillsburys in Marvel. Seno, oves, koruzo in slamo, žagavino in razna semena za vrt in polje. Blago dovaža-mo. Odprto do 9. zvečer. FOGERTY'S BIG FEED STORE Chicago tel. 1223. 609 N. Collins St., vogal Ohio St. Joliet, 111. 77-lm-2w JeUET. ILL* PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLIm _______________— W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. STENSKI PAP' Velika zaloga vsakovrstnih in firnežev.. Izvršujejo se varska dela ter obešanje s" ' papirja po nizkih cenah. A lexander naflsi i-jLchi. Phone 376. §J N. 120 Jefferson St. jOLlET' N. W. telefon 556 W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. POZOR ROJAKINJ®1 Ali veste, kje je dobiti najbolj' so po najnižji ceni? Gotovo! V®1 Anton Pasdert - "n / se dobijo najboljše sveže >D jene klobase in najokusnejš® • m1" Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso. - trtffl Nizke cene in dobra P°s" naše geslo. • ^ Ne pozabite torej obiskati ... ■■• na V<* nasej mesnici in groceriji "" lu Broadway and Granite Ji Chic. Phone 2768. N. W. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company 01« telefon 405, s. Bluff St., Joliet, &