občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Uto: XXIII
Ptuj, dne 27. marca 1986
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
57.	Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj
58.	Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov v občini Ptuj
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
59.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v obdobju 1986—1990
60.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v obdobju 1986—1990
61.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož
Številka: 8
62.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju stroškov veterinarko higienske službe v občini Ormož
53.	Podatki o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar-december 1985
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
64.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za ceste občine Ptuj za obdobje 1980—1990
65.	Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za ceste občine Ptuj za obdobje 1986-1990
66.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986-1990
67.	Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj v obdobju 1986—1990
57.
Na podlagi 2. člena odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/85) je Statutarno pravna komisija Skupščine občine Ptuj na seji dne 19/3-1986 določila prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj.
Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj obsega: odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/77), ki je začel veljati 31. decembra 1977, odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 18/79), ki je začel veljati 12. oktobra 1979, odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/81), ki je začel veljati 17. julija 1981, odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 14/82), ki je začel veljati 6. avgusta 1982, odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 2/83), ki je začel veljati 25. februarja 1983, odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/84), ki je začel veljati 6. aprila 1984, odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/85), ki je začel veljati 5. aprila 1985 in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 31 /85), ki je začel veljati 8. januarja 1986.
Številka: 421-3/75
Datum: 19/3-1986	SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Predsednik Statutarno pravne komisije Angela TERBUC l. r.
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (prečiščeno besedilo)
1.	člen
V občini Ptuj se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (v nadaljnjem besedilu: zakona o posebnem republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi-
2.	člen
Posebni občinski prometni davek od proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, ki so oproščeni plačila davka po zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu in zakonu o posebnem republiškem prometnem davku, če ni v tarifi drugače določeno.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki gaje plačal od‘materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbijeta ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem prometnem davku.
4.	člen
Zasebnim proizvajalcem vina in žganja se za potrebe članov gospodinjstva upošteva — 250 litrov vina in 10 litrov žganja za vsakega nad 18 let starega družinskega člana.
Za družinske člane se štejejo tudi prevžitkar-
j>-
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe in občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava občinske skupščine na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja (prometna lega obrtne delavnice, obseg povpraševanja in drugo), vrsti dejavnosti zavezanca ter v primerjavi z zavezanci enake ali podobne stroke, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.	-
8.	člen
Z dnem ko prične veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 15/77), preneha veljati odlok o posebnem,občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/76 in 8/76).
TARIFA POSEBNEGA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A.	PROIZVODI
Tar. št. 1
Posebni občinski prometni davek od prometa rabljenih ali novih osebnih in tovornih avto-
mobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani, se plačuje:
—	po stopnji 15%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave,
—	po stopnji 10 %, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave.
Ne glede na določbo prvega odstavka se ne obdavčujejo rabljena motorna vozila ali motorna kolesa stara nad 10 let.
OPOMBA:
1.	Posebni občinski davek po tej tarifni številki, se ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti a!i smrti lastnika vozila.
2.	Davčna osnova je kupnina, navedena v kupoprodajni pogodbi ali vrednost, navedena v darilni pogodbi, če ta ustreza prometni vrednosti. V primeru, da navedena vrednost ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke.
3.	Davčni zavezanec je prodajalec vozila. Davek se plača upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski davek:
—	od naravnega vina, penečega vina, medice
i in vinsko sadnih pijač	6 %
—	od piva	30 %
—	od naravnega žganja in vinjaka	40 %
—	od drugih alkoholnih pijač	50 %
OPOMBA:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače je:
—	za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 % od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki.
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov in jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka.
2.	Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina in medice, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi ali primesi.
Tar. št. 3
Posebni občinski prometni davek od alkohola (etanola) se plačuje v znesku 10.— dinarjev, od denaturiranega alkohola za gorivo in etanola za potrošnjo v zdravstvu pa v znesku 1.— dinar.
OPOMBA:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 4
Posebni občinski prometni davek od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, za katere se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov, se plačuje po stopnji 20 %.
B.	OBRTNE STORITVE Tar. št. 5
Posebni občinski prometni davek za obrtne storitve se plačuje po stopnji 10%.
Po stopnji 5 % se plačuje posebni občinski prometni davek za naslednje obrtne storitve: popravljanje kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva, popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, bojlerjev in podobno, protektiranje in popravljanje plaščev (vul-kaniziranje) in knjigovezništvo.
OPOMBA:
1.	Davek po tej tarifni številki se ne plača za naslednje obrtne storitve: krojaštvo, šiviljstvo, klobučarstvo, modistinje, vezilje, čevljarstvo, poplavljanje ortopedskih pripomočkov, izdelovanji copat, moško in žensko frizerstvo, pedi-kiran e, dimnikarstvo, predtiskanje tkanin, kr-
panje perila, nogavic in vreč, popravilo dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, podkovanje konj in živine, kolarstvo, urarstvo, popravilo dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv, fotografiranje, nega obraza in telesa, sedlarstvo, tapetništvo, mizarstvo in mletje žita za druge ter optika.
2.	Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
Pod obrtnimi storitvami iz te tar. št. so mišljena popravila in podobne storitve, ki se opravljajo s posameznimi obrtnimi dejavnostmi.
C.	PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 6
Posebni občinski prometni davek za opravljanje proizvodnih storitev občanom se plačuje po stopnji 10%.
OPOMBA:
Za proizvodno storitev po tej tarifni številki se šteje izdelava izdelkov iz materiala, ki ga je v celoti dal naročnik.
C. DRUGE STORITVE
Tar. št. 7
Posebni občinski prometni davek od plačil za prevoz blaga in potnikov, ki ga opravljajo občani in zasebne pravne osebe, se plačuje po stopnji 10%.
OPOMBA
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 8
Posebni občinski prometni davek od plačil (provizije) za posredniške, agencijske in komisijske storitve plačujejo:
a)	posredniška podjetja in posredniške pisarne (biroji) ter trgovske agencije po stopnji 20%
b)	komisijska podjetja in komisijske trgovine pa po stopnji 10 %.
OPOMBA:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, ki prejema plačila za posredniške, agencijske in komisijske storitve od občanov ali zasebnih pravnih oseb.
Tar. št. 9
Posebni občinski prometni davek od plačil za zakup ali podzakup premičnin ali nepremičnin, razen za najem ali podnajem stavb, za katere veljajo določbe zakona o davkih občanov, se plačuje po stopnji 10%.
Tar. št. 10
Posebni občinski prometni davek od vrednosti prodanih srečk od iger na srečo in vloge v javne stave, razen za igre in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija ter gasilska društva in organizacije Rdečega križa za društvene potrebe, se plačuje po stopnji 10 %.
OPOMBA:
Davčni zavezanec je prireditevlj javne stave ali druge igre na srečo..
Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi občinske skupščine dan in kraj žrebanja. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se napravi v 15 dneh po žrebanju.
Davek je treba plačati v petih dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 11
Posebni občinski prometni davek od vstopnine za veselice, zabavne prireditve, cirkuške, artistične in podobne prireditve ter od prometa doseženega z uporabo vrtiljakov in drugih zabavnih naprav se plačuje po stopnji 10%.
OPOMBA:
1.	Davek po tej tarifni številki se ne plača od kulturnoprosvetnih, športnih, mladinskih in gasilskih prireditev.
2.	Davek po tej tarifni številki se lahko plača tudi v pavšalnem znesku, ki ga določi davčna uprava občinske skupščine po prostem preudarku. Ta davek mora biti plačan pred pričetkom prireditve.
3.	Prireditelj mora pred pričetkom prireditve predložiti vstopnice v žigosanje davčni upravi občinske skupščine.
4.	Davek po tej tarifni številki plačujejo od prometa doseženega z uporabo vrtiljakov in drugih zabavnih naprav prireditelji, ki imajo dovoljenje pristojnega upravnega organa za izvedbo prireditve.
58.
Na podlagi 16. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 31/85) je Statutarno pravna komisija Skupščine občine Ptuj na seji dne 3. marca 1986 določila prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov v občini Ptuj.
Prečiščeno besedilo o davkih občanov v občini Ptuj obsega: odlok o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/83), ki je začel veljati 8. aprila 1983, uporablja pa se od 1. januarja 1983, odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/83), ki je začel veljati 14. oktobra 1983, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/83), ki je začel veljati 7. januarja 1984, uporablja pa se od 1. januarja 1984, odlok o spremembah odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/84), ki je začel veljati 24. februarja 1984, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/85), ki je začel veljati 5. aprila 1985, uporablja pa se od 1. januarja 1985 in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 31/85), ki je začel veljati 8. januarja 1986, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Številka: 422-2/83-2 Datum: 3. marec 1986
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Predsednica
Statutarno pravne komisije Angelca TERBUC, 1. r.
ODLOK
o davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz občinskega proračuna, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in obča ni davke.
Občani občine Ptuj plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in tega odloka.
2.	člen
S tem odlokom se določajo davki, ki pripadajo občini, njihove stopnje in predpisujejo trajne in začasne oprostitve ter olajšave.
II.	VRSTE DAVKOV
3.	člen
S tem odlokom se uvaja obveznost plačevanja naslednjih občinskih davkov:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dohodke od iger na srečo
1.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,75 %.
2.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
1.	Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka negozdnih površin:
a)	zavezanci davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva plačujejo davek za posamezne skupine katastrskih občin po nasled-
njih stopnjah:
—	v drugi	skupini	10	%
—	v tretji skupini
a)	6	%
b)	5	%
—	v četrti	skupini	3	%
b) ostali zavezanci pa po naslednjih stopnjah:
—	v drugi skupini	30%
—	v tretji skupini
a)	21	%
b)	20%
—	v četrti	skupini	13	o/o
2.	Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda plačujejo zavezanci davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva po stopnji 25 %, ostali zavezanci pa po stopnji 55 %.
Od vrednosti lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol, šolskih objektov in objektov prizadetih od elementarnih nezgod ter elektrifikacijo, se davek ne plača. Zavezanec lahko uveljavi pravico do te oprostitve do konca leta, za katero se davek odmerja.
6.	člen
Ne glede na določbe 5. člena je zavezanec za davek iz kmetijstva tudi delovni človek, ki dosega dohodek s kmetijsko dejavnostjo iz 41. člena zakona o davkih občanov.
Stopnja davka je proporcionalna in znaša 28 %.
7.	člen
Davek iz kmetijstva se odmeija in plačuje po stopnji, ki je določena za skupino katastrskih občin, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
.	8. člen
V	drugo skupino katastrskih občin v smislu prvega odstavka 5. člena tega odloka se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Apače, Borovci, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Domava, Dragonja vas, Draženci, Formin, Gajevci, Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Haj-doše. Sp. Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na Dr. polju, Mala vas, Markovci, Mezgovci, Mihovce, Mo-škanjci, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pleterje, Pobrežje, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorba, Slovenja vas, Sobetinci, Spuhlja, Sta-rošinci, Stojnci, Stražgonjca, Šikole, Trnovec, Zabovci, Zagojiči in Zupečja vas.
V	tretjo a) skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Biš, Bišečki vrh, Bolečka vas, Bratislavci, Desenci, Destrnik, Doklece, Dolič, Dragovič, Drbetinci. Drstelja, Gradiš-
čak. Grajena, Grajenščak, Grlinci, Hlaponci, Janežovski vrh, Janežovci, Hvaletinci, Jiršovci, Jurovci, Juršinci, Kicar, Krčevina pri Vurber-gu. Kukava, Lešje, Levanjci, Ločič, Ločki vrh, Mestni vrh, Mostje, Pacinje, Podlože, Polenci, Polenšak, Prerad, Zg. Pristava, Ptujska gora, Rotman, Sestrže, Slomi, Stogovci, Svetinci, Šturmovci, Tibolci, Trnovska vas, Trnovski vrh. Sp. Velovlak, Zg. Velovlak, Vintarovci, Vi-tomarci in Zamušani.
V	tretjo b) skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Bodkovci, Novinci, Rjavci, Sakušak, Senčak, Slavšina in Zagorci.
V	četrto skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Belavšek, Belski vrh, Bolfenk, Brezovec, Cirkulane, Čermožiše, Dežno, Dobrina, Dolena, Dolane, Dravci, Dravinjski vrh, Drenovec, Gorca, Gorenjski vrh, Goričak, Gradišča, Gradišče, Gruškovec, Gruškovje, Hrastovec, Jablovec, Janški vrh, Kočice, Korenjak, Kozminci, Kupčinji vrh. Sp. m Zg. Leskovec, Ljubstava, Ložina, Majski vrh, Med-ribnik. Meje, Mali in Veliki Okič, Nadole, Paradiž, Pestike, Podlehnik, Pohorje, Pristava, Repišče, Rodni vrij, Sedlašek, Sitež, Skori-šnjak, Skrblje, Slatina, Stanošina, Stoperce, Strajna, Sveča, Trdobojci, Turški vrh, Mala Varnica, Velika Varnica, Vareja, Veliki vrh, Zakl, Zavrč in Žetale.
9.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva v četrti skupini katastrskih občin, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje oz. združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka, če nimajo več kot 65.400,— din skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin.'
Ostali zavezanci v četrti skupini katastrskih občin so oproščeni davka iz kmetijstva, če nimajo več kot 21.800.— dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin.
Davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišča katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev.
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski do- . hodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana.
Zavezanec uveljavlja olajšavo po 4. odstavku s posebno vlogo do konca januarja tekočega leta.
10.	člen
Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišča :
1.	na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija
—	za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let
2.	na katerih se zasadijo nòvi vinogradi
—	za dobo 5 let
3.	na katerih zasadijo koščičarje in pe-čkarje
—	za dobo 4 leta
4.	pa katerih zasadijo orehe
—	za dobo 10 let
5.	na katerih zasadijo lešnike
—	za dobo 6 let
6.	na katerih zasadijo jagodičevje (ribez, kosmuljo, maline in robido)
—	za dobo 2 leti
Zavezance na zemljišču, iz prvega odstavka tega člena se oprosti plačila davka samo, če so bila vsa dela na zemljiščih opravljena po navodilih in nadzorstvu upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, strokovno in skladno s programom razvoja občine.
Oprostitev za novo zasajene vinograde se prizna, če zavezanec na novo zasadi več kot 20 arov površine, za nove nasade po 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena in za druge dolgoletne nasade pa, če zavezanec zasadi več kot 30 arov površine.
Žavezancu davka iz kmetijstva se zniža davek za 50 % za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija za dobo trajanja takih postopkov.
Davek iz kmetijstva se ne plačuje od zemljišč na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno.
Davek se tudi ne plačuje od zemljišč, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 80.000 din.
Olajšava je odvisna od višine naložbe in znaša
12.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna posebna olajšava pod pogojem:
a)	da je izpolnjena sporazumno dogovorjena tržnost na osnovi kompleksne kooperacijske pogodbe od odmerjenega davka
b)	da proizvodno sodelujejo v kolobarju z 10% sladkorne pese in 25 % pšenice od skupnih njivskih površin od odmerjenega davka
c)	v III. in IV. skupini katastrskih občin, ki nimajo pogojev pod a) in b), če pridelajo najmanj 500 kg žive teže goveda in 2.000 litrov mleka na vsak hektar celotne obdelovalne površine
Kmetijska zadruga je dolžna predložiti upravi za družbene prihodke najkasneje do 15. marca vsakega leta za preteklo leto podatke o zavezancih iz prvega odstavka tega člena.
Olajšave se prizna v letu, za katero se davek odmerja.
13.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki v sodelovanju s kmetijsko zadrugo pridelujejo sladkorno peso, se za stimulacijo prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 1.500 dinarjev po hektarju zasejanih površin s sladkorno peso.
Kmetijska zadruga je dolžna predložiti upravi za družbene prihodke najkasneje do 15. maja vsakega leta podatke o tem, kateri davčni zavezanci in kolikšne površine so zasejali s sladkorno peso. Celotni znesek davčne olajšave za zasejane površine s sladkorno peso ne more biti večji od odmerjenega davka iz kmetijstva od negozdnih površin.
višina vlaganj	stopnja
v dinarjih	olajšave
nad 80.000 — 160.000	30	%
nad 160.000 — 240.000	40	%
nad 240.000 — 320.000	50	%
nad 320.000 — 450.000	60	%
nad 450.000 — 600.000	70	%
nad 600.000	80	%
Olajšava se prizna največ za dobo treh let odvisno od višine vlaganj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka po naslednjih merilih:
—	za dobo treh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 400 % katastrskega dohodka ali nad 100 % ostanka čistega dohodka
—	za dobo dveh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 300 % do 400 % katastrskega dohodka ali nad 80 % do 100 % ostanka čistega dohodka
—	za dobo enega leta za ostale zavezance.
Višina vlaganj glede na katastrski dohodek oziroma ostanek čistega dohodka se ugotavlja po podatkih za leto, v katerem so bila sredstva vložena.
Zavezanci, ki bodo uveljavili olajšavo po
v višini 70 %
v višini 50 %
v višini 70 %
tem členu, morajo imeti izdelan program gospodarjenja, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba ali kmet sam, potrdi pa ga upravni organ, pristojen za kmetijstvo. K vlogi morajo zavezanci priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu do konca januarja naslednjega leta.
14.	člen
Zavezancem, ki dajejo zemljišče v zakup organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščenja za družbeno organizirano proizvodnjo, se priznajo olajšave in sicer:
—	za zakup nad	1	do	3	let	30	%
—	za zakup nad	3	do	5	let	50	%
—	za zakup nad	5	do	7	let	70	%
—	za zakup nad	7 let	100 %
od omerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
15.	člen
Zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišče tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje se prizna olajšava in sicer: nad 1 do 3 let	25 %
nad 3 do 6 let	35 %
nad 6 let	50 %
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče.
16.	člen
Zavezancem, ki so slepi ter so zdravstveno zavarovani kot kmetje oz. združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, pa nimajo pogojev za olajšavo po 233. členu zakona o davkih občanov, se prizna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka iz kmetijstva.
17.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad.
Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka na vsakega otroka.
Zavezanec uveljavlja olajšavo do konca meseca januarja za preteklo leto.
18.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in v naprave za izkoriščanje bio plina, se prizna posebna olajšava s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 % zneska enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava se prizna za dobo pet let in znaša 70 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva.
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu do konca januarja po letu, v katerem je vlagal sredstva. K vlogi za olajšavo mora zavezanec priložiti dovoljenje za izgradnjo objekta in dokazila o vloženih sredstvih.
19.	člen
Zneski v tem odloku, ki so vezani na višino katastrskega dohodka se valorizirajo z vsakokratno valorizacijo katastrskega dohodka in sicer tako, da se povečajo za poprečni odstotek valorizacije katastrskega dohodka.
21.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih:
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske . ‘namene (kopanje peska, gramoza in kamna,
žganje opeke, apna in podobno) in
2.	z opravljanjenj kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov pod točko 1. in 2. ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo storitve kombajniranja organizirano preko kmetijske zadruge, se prizna posebna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka.
22.	člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, razen storitev bifejev, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po proporcionalni stopnji v višini 32 %, zavezanci, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev in zavezanci, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, pa v višini 37 %.
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, plačujejo davek po proporcionalni stopnji v višini 42 %.
23.	člen
Pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti se določi v višini 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer:
—	vrsta dejavnosti oziroma
predmet poslovanja	do 20 %
—	način poslovanja (velikost t
in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa)	do 25 %
—	kraj poslovanja vezan za
možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višinska naselja)	do 15 %
—	delovna sposobnost zavezanca, vezana na m ožnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno
sunje)	do	10%
—	uporaba dopolnilnega dela
delavcev ali družinskih članov	5 %
Zavezancem davka v pavšalnem letnem znesku, razen tistim, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se priznajo enake olajšave za pričetek poslovanja, kot sc določene v 30. členu tega odloka.
24.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih z manj kot 500 prebivalci in če ne zaposlujejo več kot enega delavca ter avtotaksisti.
25.	člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo davek iz gospodarskih dejavnosti:
3.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
20.	člen
Davek iz dohodkka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se odmerja:
1.	po dejanskem dohodku
2.	v pavšalnem letnem znesku
3.	v odstotku od posameznega kosmatega dohoc ka (davek po odbitku)
1.	po stopnji 10 %
ftd dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od
dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti.
2.	po stopnji 25 %
od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno.
3.	po stopnji 40%
od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke.
Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje od dohodkov, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka in prevozi mleka do zbiralnih mest, z zbiranjem odpadnega materiala, s pluženjem snega, od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, z obiranjem kmetijskih del in od dohodkov, ki jih dosegajo občani, ki delajo doma pletarske izdelke iz šibe za organizacije združenega dela ter od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi.
Olajšave v višini 50 % od odmerjenega davka se prizna za davek po odbitku iz dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij občine.
26.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenih po dejanskem dohodku, ki opravljajo deficitarne in servisno storitvene obrti za občane, kar ugòtovi izvršni svet skupščine občine Ptuj s sklepom o ugotovitvi deficitarnih in suficitamih gospodarskih dejavnosti na območju občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu : sklep) in ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna olajšava v obliki znižanja davčne osnove do 40 % za dobo 5 let, s pogojem, da pretežno opravljajo storitve za občane, kar izkažejo s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami, če so te dolžni voditi.
Določbe iz prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, znižanje davčne osnove pa znaša do 25 % za dobo 5 let.
uaviku guspuiiarsKin ucjav-nosti, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti se prizna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska za 30 %. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 %
poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava se prizna največ za dobo 5 let, odvisno od višine vlaganj glede na procent poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu in sicer:
za dobo 1 leta, če vloži 20 % — 40 % za dobo 2 let, če vloži 40 % — 60 % za dobo 3 let, če vloži 60 % — 80 % za dobo 4 let, če vloži 80 % — 100 % zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja se olajšave po tem členu ne prizna.
27.	člen
Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30 % od odmerjenega davka.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 30 % od odmerjenega davka.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:
Delež prihodka v	% olajšave od
celotnem.prihodku	odmerjenega davka
nad	do
10 %	20 %	5 %
20 %	30 %	10 %
30 %	40 %	15 %
40 %	50 %	20 %
50 %		25 %
28.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo deficitarne in servisno storitvene obrti za občane po sklepu, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka in sicer:
a)	za izumirajoče in zelo deficitarne obrti za potrebe občanov iz I. skupine sklepa 40 %
b)	za servisno storitvene obrti za občane iz
II.	skupine sklepa	20%
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom.
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-te vodijo v redu, če so jih dolžni voditi.
29.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20 % od odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige.
30.	člen
Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost (začetniki), se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka za prvo leto v višini 100 %, za drugo leto v višini 50% in za tretje leto v višini 25 % s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so jih dolžni voditi.
Davčne olajšave po tem členu se ne prizna avtoprevoznikom, gostinskim obratom bifejskega značaja in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic oziroma brez ustreznega dovoljenja.
Davčne olajšave se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če je ni prej opravljal v kateri drugi občini ali da ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave tudi ni mogoče priznati zavezancem, če kdo od sorodnikov prvega dednega reda že opravlja enako ali podobno dejavnost v skupni ali posebni obratovalnici.
31.	člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%
za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20%
za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 %
za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50%
za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujino preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
32.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava, če zavezanec vloži v gradnjo najmanj 60 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto zniža za 30%, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 40 % vloženih sredstev.
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka iz gospodarske dejavnosti za leto, v katerem so bila sredstva vložena.
33.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvod-ncm delu oz. praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
34.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se 'v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
35.	člen
Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz 34. člena priznajo davčne olajšave v višini do 10% od odmerjenega davka.
36.	člen
Zavezancem, moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let, ki opravljajo deficitarno storitveno dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne družinskih članov, so oproščeni plačila davka, iz gospodarske dejavnosti.
37.	člen
Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj deset mesecev.
Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
38.	člen
Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kulturne in telesno kulturne namene v višini do 20 %, za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja, s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja-
39.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davlca iz gospodarskih dejavnosti po določbah 26. do 36. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka tistega let?, v katerem naj se davčna olajšava realizira, razen olajšav iz 30. člena tega odloka.
4.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
40.	čfen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti) se odmerja:
1.	po dejanskem dohodku
2.	v pavšalnem letnem znesku
3.	v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
41.	člen
Davek iz pekljenih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci od ostanka čistega dohodka po stopnjah, ki so določene v 16. členu tega odloka.
Ne glede na določbo prvega odstavka plačujejo zavezanci, ki opravljajo poklicno dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena, davek iz poklicnih dejavnosti, po stopnji 10%.
42.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska Javka iz poklicnih dejavnosti je odvisna od vrši e dejavnosti, obsega dela, lokacije obratova niče in doseženega dohodka od dejavnosti v preteklih letih oziroma od dohodka, ki ga dosegajo v enaki ali sorodni dejavnosti zavezanci, ki se jim ugotavlja dohodek.
Ob upoštevanju navedenih kriterijev določi davčni organ pavšalni letni znesek davka, ki ne more biti nižji od 2 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
43.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku ad vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 40 %.
Davek po odbitku se ne plačuje od dohodkov, ki jih dosegajo prevajalci za gestiko-i/ni jezik, od dohodkov, doseženih z opravljanjem poklicnih dejavnosti za kulturno umetniška društva in telesnokulturne organizacije in društva ter od dohodkov, doseženih od preda-/anj iz področja SLO in DS.
^	44. člen
Davčne olajšave iz 26., 30., 33., 34., 35. in 37. člena se smiselno uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti.
5.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
45.	člen
Davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem
dohodku od ostanka čistega dohodka plačujejo zavezanci v višini :
—	od dohodkov iz avtorskih pravic po
stopnji	32	%
— od dohodka od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji	5	%
Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav plačujejo zavezanci v višini:
—	za dohodke iz avtorskih
pravic po stopnji	20	°/o
—	za dohodke od patentov in
tehničnih izboljšav po stopnji	3	%
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe pa
po stopnji	20	%
—	za dohodke, iz avtorskih
pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah po stopnji	40 %.
Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena' avtorska pravica, se povečajo za 50 %.
6.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
46.	člen
Zavezanci davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od dohodkov iz premoženja) plačujejo davek po naslednjih stopnjah:
osnova
v dinarjih	stopnja v %
do 77.600	15%
nad 77.600 do 155.200	24%
nad 155.200 do 232.800	33%
nad 232.800 do 310:400	42%
nad 310.400 do 388.000	50 %
nad 388.000 do 465.600	58 %
nad 465.600	65 %
Lestvica davčnih osnov se valorizira letno v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji.
47.	člen
Pri odmeri davka od dohodkov iz premoženja se priznajo kot stroški upravljanja, vzdrževanja, obratov in amortizacije:
—	za stanovanjske prostore in opremljene sobe	50%
—	za poslovne prostore, garaže in počitniške
hiše	’	30 %
48.	člen
Davek iz premoženja se ne plačuje, če dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo 5 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Če dohodki presegajo navedeni znesek, se davek plačuje od celotnega zneska.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij (zveze študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se pri odmeri davka prizna posebna olajšava v obliki 20 % znižanja odmerjenega davka.
Oprostitev plačila davka in posebno olajšavo uveljavlja zavezanec v davčni napovedi, kateri mora predložiti kopijo potrdila o prejeti najemnini oz. dokazilo o načinu oddajanja opremljenih sob.
7. DAVEK OD PREMOŽENJA 49. člen
Davek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž:
osnova v dinarjih	stopnja v %
do 1.430.000	0,10
nad 1.430.000 do	2.860.000	0,20
nad 2.860.000 do	5.720.000	0,30
nad 5.720.000 do	8.580.000	0,45
nad 8.580.000 do	11.440.000	0,65
nad 11.440.000 do 14.300.000	0,85
nad 14.300.000	1,00
2.	od prostorov za počitek oz. rekreacijo
osnova v dinarjih	stopnja v %
do 1.430.000	0,80
nad 1.430.000 do 2.860.000	1,00
nad 2.860.000 do 5.720.000	1,20
nad 5.720.000 do 8.580.000	1,50
nad 8.580.000 do 11.440.000	1,80
nad 11.440.000 do 14.300.000	2,10
nad 14.300.000	2,50
3.	od poslovnih prostorov
osnova v dinarjih	stopnja v %
do 1.430.000	0,15
nad 1.430.000 do 2.860.000	0,35
nad 2.860.000 do 4.290.000	0,55
nad 4.290.000 do 5.720.000	0,75
nad 5.720.000 do 7.150.00	1,00
nad 7.150.000	1,25
Osnova za odmero davka od garaž, ki niso sestavni del stanovanjskih stavb, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine pomnoži z zneskom, ki odgovarja 3 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davek od premoženja od stanovanjskih hiš se ne plačuje, če vrednost stavbe ne presega dvakratnega enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
50.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe in prostorov za počitek in rekreacijo. Vrednost se ugotavlja po odloku o ugotovitvi ter vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/73 in 2/79).
51.	člen
Davek od premoženja od plovnih objektov se plačuje v pavšalnem letnem znesku in sicer:
— nad 8 do 9 metrov 30.400 din po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine
Pavšalni letni znesek s'e za vsako leto starosti zniža za 5 %.
Ne obdavčujejo se plovni objekti, stari nad 15 let.
Zavezanec je dolžan vložiti napoved za odmero tega davka do 31. januarja.
Pavšalni letni znesek davka za plovne objekte se letno valorizira z letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.
52.	člen
Vrednost točke določi za vsako leto Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj.
Lestvica davčnih osnov iz 49. člena se bo valorizirala hkrati z valorizacijo stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in poslovnih prostorov z indeksom porasta cen 'gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji.
53.	člen
Davčni zavezanec je dolžan dati upravi za družbene prihodke potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo.
54.	člen
Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10%, za vsakega nadaljnjega družin-
skega člana. Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo.
8.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
55.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje od vsakega posameznega dobitka po stopnji 15%.
56.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega višine, opredeljene z dogovorom socialističnih republik in avtonomnih pokrajin o usklajevanju davčnega sistema.
III.	OSTALE DOLOČBE
57.	člen
Zavezanci za davek, razen zavezancev za davek iz kmetijstva, obdavčenih po katastrskem dohodku in zavezancev za davek, ki se plačuje po odbitku, morajo vložiti napoved za odmero davkov pri upravi za družbene prihodke občine Ptuj na javni poziv do 31. januarja vsakega leta.
58.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev;
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke;
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti;
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja, bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz četrte alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
59.	člen
Poroštveno izjavo sme uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspe-
IV.	KONČNE DOLOČBE
60.	člen
Z dnem, ko začne veljati odlok o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/83), preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Jhuj, št. 4/76, 2/77, 16/77, 4/78, 8/79, 22/79, 16/80, 8/81 in 4/82) in pravilnik o pogojih, merilih in postopku za uveljavljanje davčnih olajšav za zavezance davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/71).
59.
Na podlagi 138. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) je Izvršni svet SO Ormož na 89. seji dne 12.3.1986 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP
I.
Izvršni svet skupščine občine Ormož ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v obdobju 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini udeležencev sporazumevanja.
II.
Ugotovitveni sklep in smoupravni sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 402-12/1986 Datum: 12.3.1986
Predsednik
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan Ritonja l.r.
60.
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu — udeleženci sporazuma) sklenejo na osnovi 144. člena Ustave SRS ter v skladu 287. in 290. členom zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE NALOG SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V OBDOBJU 1986-1990
1.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo v obdobju 1986 do 1990 združevali sredstva za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po programih iz 4. in 5. člena tega samoupravnega sporazuma.
2.	člen
Programi za katere podpisniki združujejo sredstva po tem sporazumu obsegajo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevni skupnosti in v občini ter naloge in potrebe SLO in DS, ki so širšega pomena v pokrajini in republiki — 287. člen in 1. odstavek 290. člena zakona o SLO in DS (v nadaljnem besedilu: skupne in splošne potrebe SLO in DS).
3.	člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma združujejo sredstva za skupne in splošne potrebe za SLO in DS s prispevkom 0,35 % iz dohodka po osnovi bruto osebnega dohodka. Prispevek od BOD obračunavajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge skupnosti ter organi katerih sedež je v občini Ormož mesečno pri izplačilu osebnega dohodka.
4.	člen
Krajevne skupnosti bodo na podlagi tega sporazuma koristile združena sredstva za naslednje skupne in splošne potrebe SLO in DS:
a)	za vzgojo in urjenje enot in štabov TO,
b)	za opremo in usposabljanje enot in štabov CZ,
c)	za opremljanje in usposabljanje organov SLO in DS v miru in vojni,
d)	za organizacijo in vzdrževanje alarmnega sistema,
e)	za obrambno vzgojo in usposabljanje prebivalstva.
5.	člen
V občini se bodo na podlagi tega samoupravnega sporazuma združena sredstva koristila za na«lednje skupne in splošne potrebe SLO in DS:
a)	za organizacijo pouka in vaj TO, nabavo učil in vzgojo učnega osebja.
b)	za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme in oborožitve teritorialne obrambe,
c)	za vzgojo mladine, ki prostovoljno vstopa v enote TO, za vzgojo izvenšolske mladine in drugo vzgojo mladine za SLO in DS,
d)	za organizacijo pouka in vaj štabov in enot CZ, nabavo učil in vzgojo učnega osebja,
e)	za opremljanje štabov in enot CZ,
0 za obrambno vzgojo in usposabljanje prebivalstva ter za usposabljanje učnega osebja in nabavo učnih pripomočkov za pouk delovnih ljudi in občanov,
g)	za opremljanje in usposabljanje centra zvez in službe opazovanja in obveščanja,
h)	za financiranje obrambnih priprav Pokrajinskega odbora in Pokrajinskega štaba za TO ter financiranje nalog SLO, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost republike.
6.	člen
Sredstva, ki jih podpisniki tega samoupravnega sporazuma združujejo za financiranje skupnih in splošnih potreb SLO in DS se stekajo v Sklad za financiranje SLO in DS občine Ormož (tekoči račun 52410-637-55130).
7.	člen
S sredstvi sklada za financiranje SLO in DS občine Ormož upravlja Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ormož, ki jih na podlagi sprejetih programov razporeja med koristnike. Žbrana sredstva se lahko trošijo le za izvršitev nalog iz 4. in
5.	člena tega samoupravnega sporazuma do višine dejansko zbranih sredstev.
8.	člen
Morebitne spremembe in dopolnitve med izvajanjem sporazuma so veljavne takrat ko jih sprejmejo vsi podpisniki tega sporazuma, v nasprotnem primeru veljajo le za tiste, ki se s spremembo strinjajo.
9.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpišejo podpisniki sporazuma, uporablja pa se od 1. L 1986 dalje.
Številka: 30/29-85
Podpisniki:
61.
Po 45. členu Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78), 4. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 2/78) ter 138. členu statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je IS SO Ormož na svoji seji dne 28. 2. 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož
L člen
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ter za obvezne preglede klavnih kopitarjev, parklarjev, perutnine in kuncev, za veterinarsko sanitarne preglede živalskih proizvodov in živalskih surovin ter za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ormož plačujejo naslednje pristojbine:
I.	Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov: a) velike živali — kamion do
21	1.228
—	kamion ali vagon nad 2 t	2.097
—	kamion ali vagon nad 2t
perutnine ali čebel	1.228
b)	kosovno
—	kopitarji, govedo	614
—	prašiči, drobnica, teleta in živo perutnino za
vsakih začetih 50 kom	217
—	za čebeljo družino	251
—	za meso, mesne izdelke,
mast in drobovino kopitarjev, parklarjev in perutnine od kg	1,82
—	za ribe, rake, polže	od kg	4,41
—	za mlečne izdelke od kg
ali 1, mleko	1,04
—	za jajca od kom.	0,13
—	za jajčne izdelke od kg	0,79
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in
odpadke	0,31
c)	perutnina
—	kamion z dan starimi
piščanci	468
II. Veterinarsko sanitarni
pregledi pošiljk kopitarjev in parklarjev, ki se ženejo izven občine: — od komada	432
III. Veterinarski pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje
kopitarjev in parklarjev:
—	pošiljko semena	778
—	za kosovno pošiljko	778
—	kosovne pošiljke lovskih turistov do 20 kom. male divjadi ali 1
kom velike divjadi	1.816
—	za vsakih začetih nadaljnih 20 kom. male divjadi ali 1 kom velike
divjadi	312
—	kamion do 2 t	1.765
—	kamion nad 2 t	3.013
IV. Veterinarsko sanitarni pregledi mesa, kopitarjev in parklarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka, rib in njihovih izdelkov ter medu, rakov, školjk, polžev in žab namenjenih za hrano ljudi : a) na kraju proizvodnje ali skladiščenja:
—	meso od kg	0,94
—	mesni izdelki od kg	0,94
—	visoko divjad od kom.	152
—	divji prašiči, medved	448
—	divji zajci od kom.	27
—	divja perjad od kom.	27
b) na tržnici preden gredo v promet:
—	meso od kg	12,10
—	mleko	12,68
—	mlečni izdelki od kg	12,10
—	jajca od kom.	1,74
—	ribe in ostalo od kg	6,07
V.	Veterinarsko sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo uporabo:
— teleta, prašiči in drobnica
za vsako začeto uro	2.064
VI.	Za veterinarsko sanitarni nadzor predelave divjačine, polžev, žab in podobno
—	za veterinarsko sanitarni nadzor sejmišč, dogonov, razstav in drugih javnih prireditev — za veterinarsko sanitarni nadzor v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane in kmečkega turizma
—	za vsako začeto uro
uporabljenega časa	2.064
VII.	Dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo:
—	po hlevu	1.200
—	pri individualnem vzorčenju po kravi	500
Pristojbine za dovoljenje zbere od kooperantov organizator odkupa mleka ob letni prijavi prodaje mleka in jih odvede na Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali SO Ormož.
Spremembe pristojbin so možne tudi med letom, če se pokaže potreba.
2.	člen
Če stranka izrecno zahteva, da pooblaščena delovna organizacija opravi veterinarsko sanitarni pregled na dan državnega praznika, nadalje ali izven rednega delovnega časa, se pristojbine iz 1. člena povečajo za 50 %.
3.	člen
Kadar doseže obračun pristojbin pri kosovnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu se obračuna pristojbina za kamionske ali vagonske pošiljke.
4.	člen
Kadar živali, živalski proizvodi, živalske surovine ali pošiljke niso pripravljene za veterinarsko sanitarni pregled ob dogovorjenem času se obračunava zamudnina za vsako začeto uro 2.064
5.	člen
Za izdajo napotnic pri zakolih v sili zunaj klavnice ali za izdajo napotnice v hlevih z nepreverjeno ali sumljivo epizootiološko situacijo pred odpremo v klavnico mora lastnik živali predložiti veljavno zdravstveno spričevalo.
6.	člen
Poleg pristojbin iz 1., 2. in 3. člena te odredbe se posebej plačajo tudi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko sanitarnega pregleda.
7.	člen
Pristojbine navedene v 1., 2. in 3. členu te odredbe se lahko plačajo v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in IS SO Ormož na podlagi predloga veterinarske organizacije združenega dela, ki te preglede opravlja.
8.	člen
Pristojbine iz te odredbe se plačajo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu oz. izdaji dovoljenja ali pa se obračunavajo mesečno s sklepom o plačilu pristojbin.
Posebne stroške in zamudnino sj obračuna neposredno veterinarska organizacija združenega dela, ki je pregled opravila, pri organizaciji združenega dela ali občanu, ki je pregled zahteval.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 19/85).
10.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 322-5/86 Datum: 28. 2. 1986
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan RITONJA 1. r.
62.
Na podlagi 13. in 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) 7. člena odloka o organizaciji, načinu poslovanja in financiranju veterinarsko higienske službe v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 17/83) ter 138. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) je izvršni svet skupščine občine Ormož na 88. redni seji dne 28. 2. 1986 sprejel
odredbo
o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ormož
1.	člen
Spremeni in dopolni se 1. člen odredbe o plačevanj a stroškov veterinarsko higienske službe
v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2/84) tako da se glasi :
»Stroške neškodljivega odstranjevanja živalskih kadavrov in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah za vsako žival :
—	za govedo in konje	350,—
—	za žrebeta in teleta	200.—
—	za prašiče do 50 kg	100.—
—	za prašiče nad 50 kg	150.—
—	za perutnino	0,60,—
—	za pse	800.—
—	za odstreljeno in prodano
parkljasto divjad	500.—«
2.	člen
Spremeni se zadnji odstavek 4. člena tako, da se glasi : »Obračunana sredstva se sproti odvajajo na račun občinskih pristojbin za zdravstveno varstvo živali št. žiro računa 5241o-038-840-31892.«
3.	člen
Ta odreba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/3—1986.
Številka: 322-6/86 Datum: 28. 2. 1986
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ormož
Milan Ritonja 1. r.
63.
SKUPŠČINA OBČINE
ORMOŽ
Izvršni svet
Izvršni svet skupščine občine Ormož na osnovi 138. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) objavlja
podatke
o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar — december 1985.
1.	Izvršni svet skupščine občine Ormož ugotavlja, da je bila rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Ormož v obdobju 1. 1. do 31. 12. 1985 v primerjavi z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke v letu 1984, 94,4 %.
2.	Rast razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca v gospodarstvu v obdobju januar — december 1985 v primerjavi s poprečnimi osebnimi dohodki na delavca v letu 1984 je bila 88,5 %.
3.	Podatki o rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 113-22/82 Datum: 4. 3. 1986
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ormož Milan Ritonja 1. r.
64.
Na osnovi 42. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Skupnosti za ceste občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/83) je predsedstvo skupščine Skupnosti za ceste občine Ptuj sprejelo naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
Predsedstvo skupščine Skupnosti za ceste občine Ptuj ugotavlja, da je od 185 predvidenih udeležencev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za ceste občine Ptuj za obdobje 1986—1990, k navedenemu Samoupravnemu sporazumu do 18. marca 1986 pristopilo 119 udeležencev, kar predstavlja 64,3 % vseh udeležencev ter da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti za ceste občine Ptuj za obdobje 1986—1990 sklenjen.
Številka: 6/1-85-BJ Datum: 18. marca 1986
Predsednik
skupščine Skupnosti za ceste občine Ptuj Franc Krajnc 1. r.
65.
Na podlagi 56. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 46/85) in 32 in 51. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/81) in 6. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Skupnosti za ceste občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/83) delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Ptuj kot uporabniki cest, delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo dela na cestah in druge storitve v cestnem gospodarstvu kot izvajalci ter Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj in Obrtno združenje Ptuj
SKLEPAMO
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SKUPNOSTI ZA CESTE OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990
I.	TEMEUNA IZHODIŠČA
I.	člen
Udeleženci Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvedbo srednjeročnega plana Skupnosti za ceste občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) ugotavljamo:
—	da je vzdrževanje in varstvo cest posebnega družbenega pomena,
—	da je na območju občine Ptuj 479 km lokalnih cest,
—	da velik del cest nima ustreznih prometno tehničnih elementov in da je od skupne dolžine lokalnih cest 223 km ali 47 % lokalnih cest z makadamskim ali slabšim cestiščem,
—	da modernizacije vseh cest ne bo mogoče izvesti v tem srednjeročnem obdobju.
2. člen
Udeleženci opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom skupno uresničevanje ciljev usmeritev in nalog razvoja cestnega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1986—1990 zlasti:
—	obseg večjih vzdrževalnih del (modernizacije) lokalnih cest, redno vzdrževanje in varstvo lokalnih ter regionalnih cest, ojačitve cest (položitev asfalt — betona) rekonstrukcija mostov ter večja vzdrževalna dela na obvozni cesti v Ptuju
—	vrednost dogovorjenega programa v obdobju 1986-1990
—	združevanje in zagotavljanje sredstev
—	obseg in način zagotavljanja sredstev
—	medsebojne pravice in obveznosti v pri' meni odstopanja od sprejetega samoupravnega sporazuma
II.	OBSEG IN VREDNOST SREDNJEROČNEGA PROGRAMA
3.	člen
Na osnovi ugotovljenega stanja podpisniki določamo naslednje cilje in naloge za vzdrževanje in varstvo cest v obdobju 1986—1990:
—	dokončati je treba nerealiziran program modernizacije cest iz programa 1981 — 1985 kot prioriteto,
—	izboljšati stanje na vzdrževanju cest in s tem povečati prometno varnost,
—	izvesti ojačitve na že moderniziranih cestah v preteklih obdobjih odvisno od dotrajanosti in prometnih obremenitev,
—	izvesti gradnjo dotrajanih lesenih mostov na prehodih čez potoke,
—	pri modernizacijah upoštevati potrebe medkrajevnih povezav, predvsem z občinskim središčem in središči krajevnih skupnosti,
—	program večjih vzdrževalnih del (modernizacije) lokalnih cest usmeriti predvsem na manj razvita območja občine Ptuj — v Slovenske gorice in Haloze.
4.	člen
Realizacija ciljev in nalog bo zagotovljena s srednjeročnim planom Skupnosti za ceste občine Ptuj, ki bo oblikovan na podlagi tega samoupravnega sporazuma. V skladu z nalogami za katere je Skupnost za ceste ustanovljena, bodo
v tem srednjeročnem obdobju realizirani naslednji cilji in naloge:
—	redno vzdrževanje in varstvo lokalnih cest (479 km) in regionalnih cest (125 km),
—	ojačitve že moderniziranih odsekov cest v preteklih obdobjih, položitev asfalt — betona (50 km),
—	večja vzdrževalna dela (modernizacija) lokalnih cest 44 km (tabela I.),
—	zamenjava dotrajanih nosilnih elementov lesenih mostov v Tibolcih, Destemiku in Skori-šnjaku,
—	večja vzdrževalna dela na obvozni cesti v Ptuju.
5.	člen
Za izvršitev programskih nalog v srednjeročnem obdobju 1986—1990 ovrednotenih po ce-nah 1985. leta bo potrebno zagotoviti sredstva v višini 2,241.746.000.— Ta sredstva se bodo uporabila za
v 000 din
1.	Redno vzdrževanje in varstvo lokalnih in regionalnih cest ter modernizacija regionalnih cest 1,134.346. —
2.	Ojačitve že moderniziranih cest
(položitev asfalt-betona)	165.000.—
3.	Večja vzdrževalna dela	554.400.—
4.	Zamenjava nosilnih elementov
mostov	40.000.—
5.	Večja vzdrževalna dela na obvozni cesti v Ptuju	300.000,—
6.	Sofinanciranje modernizacije
nivojskih križanj cest z železnico	10.000,—
7.	Upravljanje cest	28.000.—
8.	Odplačilo kreditov	10.000.—
Skupaj:	2,241.746.—
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
6.	člen
Sredstva za uresničitev ciljev in nalog tega sporazuma bodo zagotovljena z združevanjem sredstev, podpisnikov tega sporazuma in Skupnosti za ceste Slovenije
v 000 din
1.	Združena sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti po stopnji 0,75 % iz dohodka od
BOD	587.223.-
2.	Sredstva po 38. členu zakona o
cestah in amortizacija	1,134.346. —
3.	Sredstva krajevnih skupnosti 182.700,—
4.	SKS — sofinanciranje večjih vzdrževalnih del obvozne ceste
v Ptuju	30.000,—
5.	Sredstva po pravilniku za manj
razvita območja	97.477._
6.	Sofinanciranje obvozne ceste
Skupnosti za Ceste	Slovenije 200.000,—
7.	Krediti	10.000.—
Skupaj:	2.241.746,—
7.	člen
Sredstva po 38. členu Zakona o cestah predstavljajo po ključu 1.134.346.000 din in se bodo uporabljala za vzdrževanje in varstvo cest na osnovi svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci po sprejetih normativih in standardih za naslednje namene:
—	za dela, ki zagotavljajo prevoznost v letnem in zimskem času,
—	za dela, ki posegajo v elemente ceste z namenom izboljšanja vozišč,
—	za dela za izboljšavo in zamenjavo dotrajanih vozišč zaradi povečanja prometnih obremenitev,
—	za dela za zavarovanje pobočij usekov in nasipov, nadomestitev oziroma namestitev nove cestne signalizacije,
—	za upravljanje cest, kjer so zajete vse obveznosti opravljanja strokovnih del in nalog v strokovnih službah in funkcionalni izdatki skupnosti.
IV.	NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
8.	člen
Delavci v TOZD in drugih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih, ter ob-
čani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek se sporazumemo, da bomo za izvajanje programa vzdrževanja cest v tem srednjeročnem obdobju združevali sredstva iz dohodka po stopnji 0,75 % od bruto osebnih dohodkov, kot osnove za izračun prispevkov.
Udeleženci bomo akontirali združevanje sredstev mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov. Če udeleženec izkaže med letom ali po zaključnem računu izgubo sme zahtevati začasno vračilo združenih sredstev, ki pa jih mora ponovno združiti, ko ustvari dovolj dohodka. V času poslovanja z izgubo so združevalci oproščeni plačila akontacije.
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek plačujemo prispevek po postopku predpisanem za plačevanje davkov.
-Prispevek odmerja Uprava za družbene prihodke Skupščine občine Ptuj.
9.	člen
Pri financiranju programa lokalnih cest v krajevni skupnosti zagotavlja krajevna skupnost sredstva v naslednji višini:
— 30 % od višine sredstev po programu v manj razvitih območjih občine Ptuj,
— 50% od višine sredstev po programu v razvitih območjih občine Ptuj.
10.	člen
Udeleženci sporazuma soglašamo, da se del sredstev občinskega samoprispevka nameni za vzdrževanje in modernizacijo cest po posebnem programu, ki ga sprejme skupščina občine Ptuj.
V.	KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Udeleženci-pooblaščamo odbor za-pripravo planskih aktov in odbor za finančne zadeve pri Skupnosti za ceste občine Ptuj, za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev ter nalog opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma.
12.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izhajajoče iz tega sporazuma pristojno sodišče združenega dela.
13.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1-1986 dalje. Ptuj, 18/3-1986
Udeleženci:
I. PLAH VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL (MODERNIZACIJE) LOKALNIH CEST PO ODSEKIH
Tabela 1 *	'
Cene 1985 leta v 000 din
Krajevna skupnost Odsek ceste		št. ceste	KM	Vrednost	Skupnost za ceste	Krajevna skupnost
1	P	3	4	5	(d			
Cirkulane	Medribnik-Plorj an	6229	2,0	25.200	17.640	7.560
	Cirkulane-Pristava	6243	1,0	12.600	8.820	3.780
Desternik	Janežovci-Jiršovci	6217	5,0	37.800	26.460	11.340
Dolena	Sela - Apače	6281	1,0	12.600	8.820	3.780
	Dolena- Kočice	6279	2,0	25.200	17.640	7.560
Dornava	Dornava - Borovci	6215	1,0	12.600	6.300	6.300
Gorišnica	Muretinci - Bori	6229	1,0	12,600	6.300	6.300
	Muretinci - Moškanjci	6229	1,0	12.600	6.300 ’	6.300
Juršinci	Gabernik - Grlinci	6223	2,0	25.200	17.640	7.560
	Mostje - Hlaponci	6216	1,0 ■	12.600	8.820	3.780
Kidričevo	Kungota - Brunšvig	6273	1,0	12.600	6.300	6.500
Leskovec	Mala Varnica - Ložina	6247	2,0	25.200	17.640	7.560
	Leskovec - Podlehnik	6250	0,5	6.300	4.410	1.890
Majšperk	Naraplje	6264	2,0	• 25.200	17.640	7.560
	Medvedce - Sestrže	6269	1,0	12.600	8.820	3.780
Podlehnik	Podlehnik - Leskovec	6250	1,5	18.900	13.230	5.670
	Kozminci - Tržeč	6252	1,0	12.600	8'.820	3.780
	Podlehnik - Gorca	6253	0,5	6.300	4.410	1.890
Polenšak	Polenšak - Rotman	6226	1,0	12.600	8.820	3.780
	Polenšak - Lasigovci	6226	1,0	12.600	8.820	3.780
Ptujska gora	Podlože	6256	1,0	12.600	8.820	3.780
	Stogovci - Ptujska g.	6264	0,5	6.300	4.410	1.890
	Slape	6267	1,0	12.600	8.820	3.780
I	2	3	4	5	b	7
Rogoznica						
	Kicar - Podvinci	6210	1,5	18.900	9.450	9.450
Stoperce	Stoperce - Čermožiše	6268	1,0	12.600	8.820	* 3.780
	Grdina - Sitež	6265	1,0	12.600	8.820	3.780
Trnovska vas	Črmlja - Selce	6222	1,0	12.600	8.820	3.780
Videm	Dravinjski vrh -					
	-Podlehnik	6283	1,0	12.600	8.820	3.780
	Suha veja - Tržeč	6252	1,0	12.600	6.300	6.300
Vitdraarci	Vitomarci - Gabernik	6223	0,5	6.300	4.410	1.890
	Hvaletinci- Bibina	6203	0,5	6.300	4.410	1.890
	Novinci - Slavšina	6202	1,0	12.600	8.820	3.780
	Drbetinci - Cerkvenjak	6220	1,0	12.600	8.820	3.780
Zavrč	Goričak - Drenovec	6251	2,5	31.500	22.050	9.450
	Dubrava - Osnovna šola	6237	0,5	6.300	4.410	,	1.890
Žetale	Žetale - Ptujska g.	6264	2,0	25.200	17.640	7.560
	Žetale - Prebež	6263	0.5	6.300	4.410	1.890
	SKUPAJ:		44	554.400	371.700	182.700
66.
Na osnovi 26. člena statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/84 je predsedstvo skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj sprejelo naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP Predsedstvo skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj ugotavlja, daje od 185 predvidenih udeležencev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj za obdobje .1986—1990, k navedenemu samoupravnemu
sporazumu do 18. marca 1986 pristopilo 129 udeležencev, kar predstavlja 69,7 % vseh udeležencev ter da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 sklenjen.
Številka: 160/1-84-BJ Datum: 18. marca 1986
Predsednik
skupščine	Samoupravne
komunalne skupnosti občine Ptuj Anton Žagar 1. r.
67.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
Na podlagi 56. člena Zakona o Temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 46/85), 30 in 34. čl. Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS št. 8/82) in 13. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/84) delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Ptuj kot uporabniki ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci organizirani v'Samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj, Območna vodna skupnost »Drava« Maribor, Železniško gospodarstvo Slovenije Ljubljana, Republiška konferenca ZSMS Slovenije, Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Maribor, Obrtno združenje Ptuj, Mariborska plinarna Maribor, sklepamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ V OBDOBJU 1986-1990
I.	Uvodne določbe
člen
Udeleženci Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 (v nadaljnem besedilu: Samoupravni sporazum) opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom:
—	program izgradnje vodovodnih in kanalskih objektov ter objektov in naprav skupne rabe po letih in virih
—	osnovne kriterije, obseg in način vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov individualne in skupne rabe
—	elemente za oblikovanje cen posameznih komunalnih storitev ter za oblikovanje povračil za opravljanje programov komunalnih storitev
—	osnove in merila za zagotavljanje sredstev za izpolnjevanje nalog komunalne skupnosti, zavezance in način zagotavljanja sredstev ter ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti
—	razvojne naloge in potrebe SLO in DSZ
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu in zadovoljevanju dogovorjenih potreb
—	medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja oziroma pristopa k samoupravnemu sporazumu ter reševanje morebitnih sporov med podpisniki tega sporazuma.
II. Razvoj komunalnih dejavnosti
2.	člen
1.	Izgradnja vodovodnih objektov in naprav
V skladu z analizo razvoja vodovodnega omrežja bomo težišče dejavnosti usmerili:
1.	v konsolidacijo in nacionalizacijo izgrajenih vodovodnih sistemov (ekonomski interes)
2.	v solidarno izgradnjo na vododeficitarnih in manj razvitih območjih občine (solidarni interes)
3.	v ustrezno razporeditev izgradnje po teritoriju občine (teritorialni interes).
4.	v obnovo in usposobitev individualnih vodnjakov na območju KS mesta Ptuja (interes SLO in DSZ)
Prednost pri izgradnji bodo imeli objekti, ki niso bili realizirani v obdobju 1981-1985. To so:
—	primarni vod, vodohram, prečrpalnica, raztežilniki na odseku Majski vrh—Vareja—Leskovec,
—	primarni vod Tržeč—Dolena,
—	primarni vod Nadol (Vodol) — Polenšak, prečrpalnica ter sekundama mreža na Polenšaku	>
—	zavarovalna dela na črpališčih Skorba in Lancova vas vključno z delno razširitvijo vodnjakov,
—	delna sanacija individualnih vodnjakov v mestu Ptuju
—	druga celica (100 m1) v vodohranu Ojstrovec (KS Destrnik)
—	vodohram Kicar
3.	člen
Program in predračunska vrednost:
popr. cena 1985
Zap. št.	Leto— objekt	Merska Količ. enota		Cena za enoto	Inv. vrednost
1 2	' 3	4	' 5	6
1. Prim. vodovod Biš—Gočava 0 225 (KS Trn. vas)	m	968	9.435	9.133.000
2.	Zavar. dela na črpališčih Skorba in Lancova vas vključ. z izgrad. vodnjaka in ureditvijo katastra 3.	Prečrpal. Zakl (KS Podi)	kom.	1		• 21.370.000 2.500.000
4. Obnova individ. vodnjakov v KS Ptuj	kom	11	200.000	.2.200.000
5.	Vodooskrb. objekti za naselja				
	Majski vrh, Drav. vrh, Vareja, Soviče, Leskovec in M. Varnica (KS Videm in Leskovec)	*			
	a) Invest. teh. dokumentacija a) Primarni vodovod Majski				5.000.000
	vrh 0 140 (KS Videm pri				
	Ptuju)	m	1905	7.738	14.740.000
6.	Sekundarni vodovod 0 110 (KS Trnovska vas)	m	400	5.823	2.329.000
7.	Vodooskrbni objekti Dester-nik (KS Desternik) a) vodohram Ostrovec — 2.				
	celica	m1	100	5.000	5.000.000
	b) krmilne naprave (UKV)				6.000.000
8.	Vodooskrbni objekti				
	Dravinjske doline a) investicijsko teh. dokumen.				2.907.000
9.	Obveznosti — anuitete				12.598.000
10.	Funkcionalni stroški		-		1.721.000
	1986 skupaj:				85.498.000
	1987				
1.	Vedovo, objekti za naselja				
	Majski vrh, Drav. Vrh, Vareja, Soviče (KS Videm pri Ptuju)				
	a) Prečrpalo. Majski vrh	kom	1		13.321.000
	b) Vodohram Majski vrh II	m3	150		16.445.000
2.	Vodov, objekti Dravinjske doline b) Prim. vod. Jurovci—Dole-				
	na 0 140 (L etapa, KS Videm pri Ptuju)	m	2.100	7.738	16.250.000
	c) Primarni vod Jurovci—Do-				
	lena (II. etapa, KS Dolena)	m	2.993	7.738	26.156.000
3.	Vodooskrbni objekti za naselja v KS Polenšak a) Invest. teh. dokumentacija				5.000.000
4.	Zavar. dela načrpal. Skorba in Lancova vas				>
	vključno z izgradnjo vodnjaka				10.000.000
5.	Obnova indiv. vodnjakov v KS Ptuj	kom	11	200.000	2.200.000
6.	Obvez. — anuitete				3.715.000
7.	Funkcionalni stroški				1.721.000
	1987 skupaj				92.374.000
	1988				
L	Vodooskrbni objekti za naselja: Majski vrh, Drav. vrh,				
	Vareja, Soviče (KS Videm pri J’tuju)		♦		
	a) Prim. vod. Majski vrh,—				
	—Soviče, 0 125 (2. etapa)	m	3325	6.781	22.547.000
2.	Vodooskrbni objekti za KS Polenšak (KS Polenšak) b)	Prim. vod Vodol—Polenšak 0 140 c)	sek. vodi na Polenšak 0	m	3880	7.738	30.023.000
	110	m	664	5.823	3.867.000
3.	Sek. vodovod v Dražencih.				
	Selah, Zg. Hajdina, Gerečja vas 0 110 (KS Hajdina)	m	1888	5.823	10.292.000
4.	Vodooskrbni objekti Kicar (KS Rogoznica) a)	vodohram Kicar b)	sekundarni vodi 0 90 V.	m1	200		13.321.000
	vrh—Ribnik in Gernice— Žabjak (KS Rogoznica)	m	2200	4.501	9.902.000
5.	Vodooskrbni objekti Juršinci a) sekundar. vod 0 110 Dra-				
	govič—Gradiščak b) Prečrpalnica Dragovič (KS	m kom	1445	5.823	8.409.000
	Juršinci)		1		9.656.000
	1988 skupaj				115.737.000
	1989				
I.	Vodooskrb. objekti za KS Polenšak a) prečrpalnica Vodol	kom	1		11321.000
2.	Vodooskrbni objekti za nase-				
	Ija: Majski vrh, Drav. vrh Vareja, Soviče (KS Videm) a) primarni vod Majski vrh—		3325	6.781	22.547.000
	Soviče 0 125 (3. etapa)	m			
b) raztežilniki
3.	Sekundarni vod 0 UOSovi-če—Zg. Leskovec (KS Leskovec)
4.	Vodooskrbni objekti III. tlačne cone Ptuj
— primarni vod 0 160 (2. etapa, KS Grajena) Rabelčja vas—Placarski vrh
5.	Obnova ind. vodnjakov v KS Ptuj
6.	Zavarov. dela na črpal. Skor-ba in Lancova vas vključ. z izgrad. vodnj.
7.	Obveznosti — anuitete
8.	Funkcionalni stroški
kom	2
m	300	5.823
m	2587	8.125
kom	11	200.000
2.150.000
17.469.000
21.017.000
2.200.000
14.192.000
4.800.000
1.721.000
1989 skupaj
99.417.000
1990
1.	Primar. vod. Trnov, vas Vito-marci 0 140
2.	Prim. vod Moškajnci—Formin 0 160 (KS Gorišnica)
3.	Sekun. vodi v KS Gorišnica 0 110
m	3.600 -	7.738	27.857.000
m	4.539	8.125	36.879.000
m	1.260	5.823	7.337.000
4.	Primarni vod Gerečja vas— Kungota 0 160 (KS Kidrič.)
5.	Sekundar. vod Kungota 0 110 (KS Kidričevo)
6.	Sek. vodovod 0 110 Podlože (KS Ptujska gora)
7.	Sekundami vod 0 110 Zg. Leskovec—M. Varnica (KS Leskovec)
8.	Sek. vod. Lešje—Koritno (KS Majšperk) 0 110
9.	Obveznosti — anuitete
10.	Funkcionalni stroški
m	1.300	8.125	10.562.000
m	1.200	5.823	6.988.000
m	2.500	5.823	19.597.000
m	1.553	5.823	9.044.000
m	1.200	5.823	6.988.000 4.189.000 1.721.000
1990 skupaj	126.162.000
1986-1990 SKUPAJ:	519 188.000
Poleg zgoraj navedenih objektov se v tem srednjeročnem obdobju pristopi še k prehodnim in izvedbenim delom pri izgradnji :
1.	Primarnega povezovalnega vodovoda 0 200 Apače—Kidričevo— Hajdina v dolžini 3.500 m v vrednosti 30.800.000.— din (cena za enoto = 8.800.— din:ml) in
2.	Sekundarnih vodovodov v KS Stoperce, v naselje Dol pri Stopercah ' — zaselek Vrhi in zaselek Gnani vrh.
4. člen
Viri in pritok po letih:	____________________v 000 din
		LETO				skupaj
Zap. št.	Vir	1986	1987	1988	1989	1990	1986-1990
2	3	4	5	6	7	8
1. 0,33 % od DO H iz C D OZD s področ.						
gospo, v občini	41.526	42.492	43.456	45.389	47.802	220.665
2. Povračila za priključke	1.285	1.285	1.285	1.285	1.285	6.425
3. Krajevne skupnosti:						
a) primarni vodovodi						
— 20 % na razvitem obm.						
— 10 % na manj razv. obm.						
b) sekundar. vodovodi						
— 50 % na razv. območju						
— 25% na manj razv. obm.						
— 50 % k obnovi vodnjakov						
1. Trnovska vas	1.495					1.495
2. Podlehnik	625					625
3. 11 KS Ptuja	1.100	1.100	1.100	1.100		4.400
4. Videm pri Ptuju	2.948	3.250	4.510	4.510		15.218
5. Leskovec				4.368	2.261	6.629
6. Polenšak			3.968			3.968
7. Dolena		2.316				2.316
8. Vitomarci					2.785	2.785
9. Gorišnica					11.043	11.043
10. Kidričevo					5.606	5.606
11. Hajdina			5.146			5.146
12. Rogoznica			4.951			4.951
13. Juršinci			4.195	2.101		4.195
14. Grajena						2.101
15. Majšperk					1.747	1.747
16. Ptujska Gora					3.650	3.650
SKUPAJ:	6.168	6.666	23.870	12.079	27.092	75.875
4. Območna vod. skup. Drava MB k pri-						
mar. vodooskrb. objekt						
— 50 % na manj razv. območ.	5.500	10.605	15.012	6.661	13.929	51.707
— 25 % na razv. območju	5.662	11.506	8.968	11.430	11.859	49.425
— 25 % k pokriv. stroš. za zagotavljanje						
novih vod. virov	10.685	2.613		3.548		16.846
SKUPAJ:	21.847	24.724	23.980	21.639	25.788	117.978
5. Mladinske delov, brigade (proštov, delo						
20 % od inv. vrednosti)	5.241	7.882	13.746	11.681	11.700	50.250
6. KGP Ptuj (amortiz.)	5.563	5.100	4.400	3.344	7.495	25.902
7. Kredit ZST, obm. skup. MB	3.868	4.225	5.000	4.000	5.000	22.093
SKUPAJ:	85.498	92.374	115.737	99.417	126.162	519.188
5.	člen
Zagotavljanje sredstev:
1.	OZD s področja gospodarstva bodo združevale sredstva iz čistega dohodka po zaključnem računu za preteklo leto po stopnji 0,33 % od dohodka brez obveznosti vračanja. OZD bodo obveznosti poravnale do 30. aprila vsako leto in sredstva nakazala na ŽR SKS-a. OZD, ki bodo zaključile poslovno leto z izgubo, oz. ne bodo ustvarile dovolj čistega dohodka za pokrivanje obveznosti, ne plačajo prispevka za vodovod. Dolg poravnajo pó uspešnem poslovanju v naslednjem letu po zaključnem računu.
2.	Povračila za nove priključke bo odmerjal uporabnikom — investitorjem KGP TOZD Vodovod in kanalizacija po kriterijih in merilih, ti pa
bodo po predračunih oz. sprejetih položnicah nakazovali sredstva na ŽR SKS-a.
3.	Krajevne skupnosti bodo zagotavljale sredstva po dogovorjenih kriterijih in pogodbah o sofinanciranju 15 dni pred pričetkom investicijskih del na ŽR SKS občine Ptuj.
4.	Območna vodna skupnost Drava Maribor bo zagotavljala sredstva po dogovorjenih kriterijih in v 15 dneh po sklenjeni-pogodbi o sofinanciranju investicije na ZR SKS občine Ptuj.
5.	Mladinske delovne brigade bodo s prostovoljnim delom pri izkopih, zasipih in planiranju jarkov za vodovod na vsakoletni akciji »Slovenske gorice« prispevale svoj delež k realizaciji programa.
6.	Komunala, gradbeništvo in promet TOZD Vodovod in kanalizacija bo
za izvedbo programa po tem sporazumu vsako leto prispeval potrebna sredstva amortizacije.
7.	Za realizacijo programa bodo potrebna tudi dolgoročna kreditna sredstva, katere bo zagotavljala Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Maribor iz preventivnih sredstev za požarno varnost. ZST,
OS Maribor bo sredstva vročala Kreditni banki Maribor s katero bo investitor sklepal kreditne pogodbe.
8.	Sredstva za predhodna in izvedbena dela na primarnem vodovodu Apače—Kidričevo—Hajdina zagotovita :
a)	KGP TOZD Vodovod in kanalizacija Ptuj (amortizacija>
b)	SKS občine Ptuj (izredni prihodki)
,9. Sredstva za predhodna in izvedbena dela na sekundarnih vodovodih v KS Stoperce zagotovi KS Stoperce sama iz lastnih virov (25 % deleža,
7.	člen
ki ga po kriterijih sofinanciranja zagotavlja KS na manjrazvitem območju)
SKS občine Ptuj bo zbrana sredstva od 1 —4 in 9 b nakazovala investitorju KGP TOZD Vodovod in kanalizacija Ptuj v skladu s terminskim planom aktivnosti za izgradnjo'posameznega objekta.
2.	Izgradnja kanalskih objektov in naprav
6.	člen
Cilji in usmeritve:
V skladu z analizo razvojnih možnosti bo razvojna politika usmerjena v:
—	dograditev in usposobitev komunalne čistilne naprave Ptuj
—	izgradnjo kanalske mreže v območju čistilne naprave Ptuj.
Program in predračunska vrednost:	i
Zap. št.	Leto—Objekt	Presek kan. 0	Dolžina kanala v m	Cena za enoto din/m	Invest. vrednost
1 2	3	4	5	6
1986 1. Primarna in sekun. kanal. Na obrežju (KS I. Spolenak)	60	518	15.000	7.770.000
	50	421	14.880	6.264.00C
	40	284	12.000	3.408.000
	30	149	11.700	1.746.000
		1372		19.188.000
2. Primarni kanal D Turnišče ČN Ptuj	100	779		40.295.000
	80			
3. Primarna in sek. kanal, v KS	60			
»Heroja Lacka« — projekti				5.000.000
1986 SKUPAJ: '		2151		64.483.000
1987 1. Primar. kanal D Turnišče	100			
ČN Ptuj	80	779		40.295.000
2. Primar. kanal ob Grajeni (KS T.^Žnidarič)	60			
3. Primar. ia sekund, kanaliz. v KS Heroja Lacka Rogoznica — gradnja v Rogoznici	50	380	14.880	5.655.000
				
	50—80	1466	16.519	24.229.000
1987 SKUPAJ:		2625		70.179.000
1988 1. Primarni kanal D Turnišče	100			
ČN Ptuj	80	779		40.295.000
	60			
2. Primarna in sekundarna	80	46	19.680	905.000
	60	575	15.000	8.625.000
kanal, v naselju	50	336	14.880	5.004.000
kanal, v naselju	40	/	12.000	/
Turnišče (KS Tum. —1. et.)	30	/	11.700	
		957		14.534.000
1988 SKUPAJ:		1736		54.829.000
1989				
1. Sekundar. kanaliz. v naselju				
B. Reš Ptuj (KS B- Reš)	40	333	12.000	4.000.000
Primarna in sek. kanaliz. v KS Heroja Lacka Ro-gozn. — gradnja v Podvincih	50-80	1333	16.519	22.026.000
1989 SKUPAJ:		1666		26.026.000
1990 1. Primar. in sek. kanaliz. v				
naselju Turnišče (KS Turnišče	50	663	14.880	9.865.000
— 2 etapa	40	389	12.000	4.669.000
		1052		14.534.000
1990 SKUPAJ:		1052		14.534.000
1986-1990 SKUPAJ:				230.051.000
Čistilna naprava Ptuj (sofinanciranje 1/3 vrednosti, obnove,in dograditve) leto: 1986—1990
8.	člen
t Viri in pritok po letih:	v 000 din
Zap. št	Vir	1986	1987	1988	1989	1990	1986-1990
1. Sam. komunalna skupnost						
— prisp. za razširj. repro-						
dukcijo ob ceni kanališčine						
in povračila za priključek	2.500	2.500	2.500	2.500	2.500	12.500
2. Krajevne skupnosti						
1. Ivan Spolenak Ptuj	19.188					19.188
2. H. Lacka Rogoznica	5.000	24.229		19.526		48.755
3. Turnišče Ptuj			14.534		12.034	26.568
4. B. Reš Ptuj				4.000		4.000
5. T. Žnidarič Ptuj		1.000				1.000
SKUPAJ:	24.188	25.229	14.534	23.526	12.034	99.511
3. Intes TOZD V. Reš Ptuj		1.655				1.655
4. Les TOZD Trgovina Ptuj		500				500
5. MIP Ptuj		500				500
6. Zdravstveni center Ptuj		500				500
7. Sam. stanovanjska skupnost		1.500				1.500
SKUPAJ:	26.688	32.384	17.034	26.026	14.534	116.666
Zagotavljanje sredstev:
9.	člen	■■
1.	Prispevek za razširjeno reprodukcijo ob ceni kanalščine zagotovi KGP TOZD Vodovod in kanalizacija Ptuj pri kateri se zbira prispevek. TOZD izloči sredstva na ŽR SKS-a ob periodičnem in končnem obračunu poslovnega leta. KGP TOZD Vodovod in kanalizacija bo po dogovorjenih kriterijih in merilih za priključek na kanalsko mrežo odmerjal povračilo uporabnikom — investitorjem, ki jih bodo s položnicami oz. po predračunih nakazovali na ŽR SKS-a.
2.	Krajevne skupnosti zagotovijo in nakažejo sredstva po pogodbah o sofinanciranju v roku 15 dni pred pričetkom investicije na ŽR SKS občine Ptuj.
3.	OZD in Samoupravna stanovanjska skupnost iz 8. člena post. 3—77 zagotovijo in nakažejo dogovorjene deleže po planu in pogodbah o sofinanciranju investicij v roku 15 dni pred pričetkom del na ZR SKS občine Ptuj.
4.	Emona KK Ptuj, Perutnina Ptuj in ostali sofinancerji (OVS Drava Maribor, SKS občine Ptuj in drugi) kanala »D« Turnišče — čistilna naprava Ptuj zagotovijo svoje deleže po ustrezno določenem ključu in posebnem samoupravnem sporazumu.
SKS občine Ptuj bo zbrana sredstva od 1 do 4 nakazovala investitorju KGP TOZD Vodovod in kanalizacija v skladu s terminskim planom, aktivnosti za izgradnjo posameznega objekta.
5.	Po pogodbi o financiranju izgradnje čistilne naprave Ptuj med Dravskimi elektrarnami Maribor in občino Ptuj je občina dolžna zagotoviti 1/3 sredstev za usposobitev in dograditev čistilne naprave Ptuj.
Ker delež še ni znan (investicijski program je v izdelavi) se OZD onesnaževalci voda, ki bodo priključeni na CN Ptuj in Območna vodna skupnost Drava Maribor obvezujejo,-da bodo, ko bo znan delež zagotovili potrebna sredstva. OZD na območju občine Ptuj bodo prispevale delež v obliki zvišane kanalščine po SaS-u zvišani kanalščini. Osnova za določitev prispevka bo stopnja onesnaženosti 'odplak (E).
3.	Izgradnja objektov skupne rabe
10.	člen
Cilji in usmeritve:
V skladu z analizo razvoja objektov skupne rabe in ugotovitvami ih uskladitvami po javni razpravi o osnutku elementov bo težišče aktivnost usmerjeno k:
—	rekonstrukcijam, novogradnjam problematičnih! križišč, cest in pločnikov, ter v tej zvezi h prometnim ureditvam zaradi povečanja varnosti pešcev in drugih udeležencev v prometu ter kapaciteti prometne prepustnosti določenih cest in križišč
—	ureditvi parkirišč s ciljem, da se prepreči nepravilno parkiranje na zalenicah in drugih javnih površinah
—	reševanju hortikulturnih in ekoloških zadev (pokopališče, odlagališče kom. odpadkov)
11.	člen
Program in predračunska vrednost:	Popr. cene 1985
Zap. št.	Leto	Objekt	me,r- količ- enota	cena za enoto (v din)	invest. vred.
1	2		3	4	5	6
1986
1. Rekonstrukcija in semaforizacija križišča Potrčeva—Volk-
merieva - CMD	m1 4456	6.059 27.000.000
2. Rekonstrukcija Rogozniške c.			
(1. etapa Ormoška c.—Vegova ul.) a)	projektna dokumentacija b)	prestavitev ceste in komvo-			3.000.000
dov c) ureditev poti za koles, in	m, 2710	8.316	22.536.000
pešce	mJ 1830	2.500	4.575.000
d) most čez Grajeno	m’ 180	160.000	17.280.000
			47.391.000
3. Obveznosti — anuitete			500.000
4. Funkcionalni izdarki			1.097.000
1986 SKUPAJ:			75.988.000
1987			
1. Nadhod čez žel. progo Osojni-			
kova in Rogozniška c. (jek. konstr.) ocena			24.000.000
2. Pločnik z brvjo čez Grajeno od			
avt. postaje do Trstenjakove ul. — pločnik	m' 1.280	2.500	3.200.000
— brv	m'	70	40.000	2.800.000
3. Parkirišče za avtobusno postajo v Ptuju z dovozno cesto (L etapa) — projektna dokumentacija			
			2.750.000
— parkirišče (210 PM)	m! 2.471	6.000	14.831.000
— dovozna cesta	m’ 770	. 6.000	4.620.000
4. Obveznosti — anuitete			1.140.000
5. Funkcionalni izdatki			1.097.000
1987 SKUPAJ:			54.438.000
1988 1. Parkirišče za avtobusno posta-			
jo v Ptuju z dovozno cesto (2. etapa)	VL "“■-• -•..l		
- parkirišče (210 PM)	m2 4.037	6.000	24.23.000
2. Obveznosti — anuitete			1.140.000
3. Funkcionalni izdatki			1.097.000
1988 SKUPAJ:			26.460.000
1989			
1. Parkovna ureditev novega pokopališča v Rogoznici	m1 3.427	3.000	10.282.000
2. Ureditev centralnega odlaga- .			
lišča kom odpadkov v Brstju in pričetek urejanja nove lokacije			
v Janežovcih ali druge ustreznejše lokacije	m1 800.000	18	15.000.000
3. Obveznosti — anuitete			1.140.000
4. Funkcionalni izdatki			1.097.000
1989 SKUPAJ:			27.519.000
1990 1 Parkovna ureditev novega pokopališča v Rogoznici ter pripravljalna dela za ureditev spominskega parka na starem ptujskem pokopališču	m1	6.275	r 3.000	18.827.000
2. Izgradnja pločnikov ob magi, in regio, cestah v občini Ptuj Š-2,40 m — ob Mariborski c 1100 m'	m1	2.640	2.500	6.600.000
— Ob Maistrovi ulici 240 m	mJ	576	2.500	1.440.000
— ob Slovenjegoriški c 570 m	m2	1.368	2.500	3.420.000
— ob cesti 8. avgusta 400 m	m2	960	2.500	2.400.000
— ob cesti Majšperk—Breg 1000 m	m2	2.400	2.500	6.000.000
—	ob Rogaški cesti 550 m —	ob cesti Olga Meglič (kasarna — trgovina) 525 m2 4.385 m	m2 1.320 m2 1.260	2.500	3.300.000 2.500	3.150.000
	10.524	2.500 26.310.000
3. Obveznosti — anuitete		800.000
4. Funkcionalni stroški		1.097.000
1990 SKUPAJ:		47.034.000
1986-1990 SKUPAJ:		231.439.000
Viri in pritok po letih:
'en	v 000 din
Zap. št.	Vir	1986	1987	1988	1989	1990	1986—1990
1. Samoupravna komunalna skupnost						
— 0,20% od DOH iz ČD OZD s področja						
gospo, po ZR za preteklo leto		25.688	26.460	27.519	28.894	108.560
2. Krajevne skupnosti						
1. Boris Ziherl	7.000					7.000
2. Jože Potrč Ptuj	3.000	1.500				4.500
3. Tone Žnidarič Ptuj	1.000				4.000	1.000
4. KS Ptuj — skupni program		21.000				25.000
5. Dušan Kveder Ptuj		1.500			4.000	1.500
6. Ivan Spolenak Ptuj					1.000	4.000
7. Bratje Reš Ptuj					2.000	1.000
8.	Olga Meglič Ptuj 9.	Majšperk					4.548 2.592	2.000 4.548
10. Heroja Lacka Rogoznica						2.592
	11.000	24.000			18.140	53.140
3. Krediti						
— Zavarovalna skupnost Triglav						
Območna skupnost Maribor		4.000			4.000	
4. Železniško gospodarstvo Ljubljana	39.802				39.802	
5. Sklad za stavbna zemljišča SO Ptuj	25.186					
6. KGP TOZD Avtopark		750			750	
SKUPAJ:	75.988	54.438	26.460	27.519	47.034	231.439
13.	člen
Zagotavljanje sredstev:
1.	OZD s področja gospodarstva v občini bodo združila sredstva iz čistega dohodka po zaključnem računu za preteklo leto po stopnji 0,20 % od dohodka brez obveznosti vračanja. OZD bodo obveznosti poravnale do 30. aprila vsako leto in sredstva nakazala na ŽR SKS-a. OZD, ki bodo zaključile poslovno leto z izgubo oz. ne bodo ustvarile dovolj čistega dohodka za pokrivanje.obveznosti ne plačajo prispevka. Dolg poravnajo po uspešnem poslovanju v naslednjem letu po zaključnem računu.
2.	Krajevne skupnosti bodo združile dogovorjene doleže na ŽR SKS Ptuj po pogodbah o sofinanciranju v roku 15 dni pred pričetkom investicijskih del.
3.	Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Maribor, bo dolgoročno kreditirala izgradnjo nadhoda čez železniško progo tako, da bo sredstva vročila Kreditni banki Maribor, s katero bo investitor sklenil kreditno pogodbo.
4.	Železniško gospodarstvo Slovenije, Ljubljana bo v skladu z investicijskim programom za rekonstrukcijo postajnih tirov sofinanciralo prestavitev Rogozniške ceste in komunalnih vodov ter izgradnjo mosta čez Grajeno. Železniško gospodarstvo bo potrebna sredstva nakazalo na podlagi investicijskega programa oz. predračuna za rekonstrukcijo Rogozniške ceste in mostu čez Grajeno ter na osnovi pogodbe o sofinanciranju na žiro račun SKS občine Ptuj.
5.	Pri izvedbi pločnika z brvjo čez Grajeno od avtobusne postaje do Trstenjakove ul. bo sodeloval tudi KGP TOZD Avtopark, ki bo nakazal svoj delež po pogodbi o sofinanciranju na žiro račun SKS občine Ptuj.
6.	Sklad za stavbna zemljišča bo zagotovil sredstva po programu skladu in na osnovi pogodbe o sofinanciranju investicijskih del. Sredstva bo nakazal na ČR SKS občine Ptuj:
SKS občine Ptuj bo zbrana sredstva pod zap. št. 1,2, 4, 5 in 6 nakazovala investitorju KGP TOZD Komunalni servisi Ptuj v skladu s terminskim planom aktivnosti za izgradnjo posameznega objekta.
4.	Izgradnja plinovodnih in toplovodnih objektov in naprav
14.	člen
Oskrba občanov z zemeljskim plinom in toplotno energijo iz lokalnega omrežja je po odloku občine Ptuj komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. Oskrba je pogojena z izgradnjo plinovodnih in toplovodnih objektov in naprav v občini Ptuj.
15.	člen
V skladu z energetsko študijo, ki ima dolgoročne usmeritve, je za to srednuročno obdobje predvidena izgradnja oz. dograditev I. faze in na-
daljevanje II. in III. faze plinovoda v Ptuju ter dokončanje II. faze in izgradnja IH. in IV. faze toplovoda v Kidričevem ter toplovoda za potrebe družbeno usmeijene stanovanjske gradnje v Ptuju, Rabelčja vas — zahod.
16.	člen
Izgradnja oz. dograditev predmetnih objektov je vključena v program komunalnega urejanja zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v Ptuju in Kidričevem v obdobju 1986—1990, ki je sestavni del srednjeročnega plana Sklada za stavbna zemljišča pri SO Ptuj.
17.	člen
Obseg, predračunska vrednost in viri za izvedbo programa iz 15. člena so zajeti v srednjeročnem planu Sklada za stavbna zemljišča pri SO Ptuj.
S.	Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč
18.	člen
V	razvoju komunalnih objektov in naprav ima posebno mesto in pomen komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini Ptuj, katero bo izvajal Sklad za stavbna zemljišča pri SO Ptuj.
19.	člen
V	skladu s smernicami za srednjeročni plan Sklada se bo komunalno opremljanje stavbnih zemljišč izvajalo na naslednjih zazidalnih območ-
—	za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v Ptuju (Rabelčja vas — zahod), Kidričevem in Majšperku
—	za individualno stanovanjsko izgradnjo v Budini, Krčevini pri Ptuju Rabelčja vas (zahod), Njiverce in Majšperk (Breg).
—	za postavitev montažnih kioskov na določenih lokacijah v Ptuju in Kidričevem
—	za obrtno in industrijsko gradnjo v Ptuju, Majšperku in Kidričevem.
20.	člen
Obseg, predračunske vrednosti in viri za izvedbo komunalnega opremljanja zazidalnih območij iz 19. člena so opredeljeni v srednjeročnem olanu Sklada za stavbna zemljišča pri SQ Ptuj.
21.	člen
Ker ima komunalno opremljanje stavbnih zemljišč pomembno mesto v razvoju komunalnih objektov, bomo skupaj z organi družbeno politične skupnosti sodelovali pri opredelitvi nalog in razmejitvi pristojnosti med Skladom za stavbna zemljišča komunalno OZD in Samoupravno
komunalno in drugimi skupnostmi ter tako prispevali k učinkovitejši realizaciji programa komunalnega urejanja stavbnih zemljišč.
III.	Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
1. Kolektivna raba:
22.	člen
Cilji in usmeritve:
V skladu z obstoječo prostorsko, stanovanjsko in komunalno problematiko, težnji po usklajenem gospodarskem in prostorskem razvoju občine bomo dejavnost usmerili k naslednjim ciljem:
—	dvigu kakovostnega nivoja vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe ob sočasnem zagotavljanju materialne osnove izvajalcem storitev.
—	večjemu obnavljanju objektov skupne rabe, kar bodo omogočila sredstva za amortizacijo teh objektov po sistemskih zakonih.
23.	člen
Osnova za določitev obsega in kakovosti vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe je dogovorjeni komunalni standard in program, ki zajema naslednje storitve :
—	vzdrževanje in obnavljanje ulic, cest, trgov, hodnikov, peš poti in dovoznih poti v naseljih ter javnih parkiriščih,
—	vzdrževanje in obnavljanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, in zelenih površin v stanovanjskih naseljih in javnih otroških igrišč ter ribnikov v sklopu javnih parkovnih površin
—	vzdrževanje, obnavljanje in obratovanje javne razsvetljave.
—	opravljanje komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so določene z odlokom Skupščine občine Ptuj (vzdrževanje javnih WC-jev, odlagališča odpadkov, pokopališč, izobešanje zastav, zimska služba, javna kopališča).
24.	člen
Program in predračunske vrednosti:
Popr. cena 1985 v 000 din ____________________________________________________
leto
Zap. Št — Dejàvnost
	1986	1987	1988	1989	1990	1986-1990
1. Vzdrževanje in obnavljanje ulic, trgov, pio-						
čnikov in zelenic ter izvajanje nekaterih special. kom. dej, po odloku	86.173	89.626	93.174	96.906	100.779	466.658
2. Vzdrževanje obnavljanje in obratovanje ja-			27.725	28.994	30.484	139.392 •
vne razsvetljave 3. Vzdrževanje, obnavljanje in obratovanje jav-	25.718	26.471				
						
nih kopališč a) Ptujske toplice	43.130	44.392	46.496	48.623	51.122	233.763
b) Kidričevo	4.793	4.933	5.167	5.403	5.678	25.974
1—3	Skupaj:						865.787
4. Funkcionalni izdatki	4.388	4.518	4.733	4.948	5.206	23.793
1—4	Skupaj:	164.202	169.940	177.295	184.874	193.269	889.580
	25. člen					
Viri in pritok po letih						v 000 din
leto						
Zap. št.	Vir	1986	1987	1988	1989	1990	1986-1990
1. 1,10% od BOD iz dohodka v gospod, in ne-						
gospod. OZD in delov, skupnosti ter v za-seb. obrti v občini	158.344	163.094	171.249	179.811	188.802	861.300
2. KS občine Ptuj	5.858	6.846	6.046	5.063	4.467	28.280
SKUPAJ:	164.202	169.940	177.295	184.874	193.269	889.580
26.	člen
Podpisniki se sporazumemo, da bomo za dejavnosti in storitve na štete v 23. členu tega SaS namenili v deležih naslednja sredstva:
1.	za vzdrževanje in obnavljanje ulic, trgov, pločnikov in zelenic ter za izvajanje nekaterih spec. kom. dejavnosti po občinskem odloku v občini
2.	za vzdrževanje, obnavljanje in obratovanje javne razsvetljave v občini
3.	za vzdrževanje, obnavljanje in obratovanje javnih kopališč v
a) Ptujskih toplicah	27% ali 233.763.000,—
b) Kidričevem	3 % ali 25.974.000.—
54% ali 466.658.000,-16% ali 139.392.000.—
Skupaj :
100% ali 865.787.000,-
Razmerje deležev se lahko spremeni če:
1.	To narekuje širši družbeni interes
2.	Se spremeni obseg storitve v posamezni dejavnosti in v tej zvezi pogoji poslovanja izvajalskih organizacij
Razmerje deležev ugotavlja in določa vsako leto tega srednjeročnega obdobja posebej skupščina SKS-a ob sprejemanju letnega programa in finančnega plana.
27.	člen
1. OZD, TOZD in delovne skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva v občini bodo združevale sredstva po stopnji 1,10% od bruto osebnih dohodkov iz dohodka tako, da bodo ob dvigu sredstev za mesečno izplačilo osebnih dohodkov predložile SDK nalog za vplačilo obračunanih prispevkov. Prispevke nakazujejo na zbirni račun pri SDK, Podružnica Ptuj.
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost bodo nepovratno združevali sredstva po stopnji 1,10 od BOD. iz dohodka dejavnosti.
Udeleženci Samoupravnega sporazuma pooblaščamo Upravo za družbene prihodke SO Ptuj, da v skladu s 3. členom zakona o upravah za družbene prihodke zbira sredstva ter jih nakazuje na žiro račun S KS občine Ptuj v skladu s posebno pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznosti.
Udeleženci bomo združevali sredstva mesečno ob izplačilo osebnih dohodkov. Če udeleženec izkaže med letom ali po zaključnem računu izgubo sme zahtevati začasno vračilo združenih sredstev, ki pa jih mora ponovno združiti, ko ustvari dovolj dohodka. V času poslovanja z izgubo so združevale! opravičeni plačila mesečnih akontacij.
2. Krajevne skupnosti v občini Ptuj bodo prispevale k vzdrževanju, obnavljanju in obratovanju javne razsvetljave sorazmeren delež, ki je izračunan po ključu porabljene električne energije v krajevnih skupnostih v letu 1984.
Poleži »o:
Krajevne skupnost
_Delei ~ fl6-QO
deleži po letih
I9H7 19t5B	19H9	199Q
à:	Budina - Brsti«	22048 2,19	620 6177 0,61	172	128	150 35	41	132	110	98
ž:	Olga MegllS Ivan Spolenak Turnišče Dušan Kveder Prano Osojnik	29857	2,96	837 65000	6,45	1824	173 202 377	441	179 390	150 327	III
5:		31723	3.15	890 166000 16,48 4660 40456	4,02	1134 44385	4,41	1247	184	215 965 1128 235 275 258	302	190 996	160 834	140 736
8.				243 267	204 223	179 197
11:	Spuhlja Boris Ziherl Tone Žnidarič	24733	2,46	695 66670 -6,62 1872 47539	4,72	1334 • 39532	3,92	1108 4280	0,42	118 7890	0,78	220 2747	0,27	76 17492	1,74	492 53336	5,30	1498 73097	7,26	2053 4544	0,45	127 102310 10,16 2873 1179	0,12	33 22669	2,25	636 10832	1,08	305 14909	1,48	418 763	0,08	22 7044	0,70	198 57965	5,76	1629 5576	0,55	155	144	168 388	453	149 400	125 335	109
JI:			276	323 230	268	285 237	239 198	211 175
}?:	Cirkulane		24	28 45	53	25 47	ÌI	18
11:	Polena Dornava Oorišnioa Hajdina JurSinči Kidričevo Leskovec Lovrenc na Dr polju Majšperk Markovci Podlehnik Ptujska gora Rogoznica		15	18 102 119 310 362 425	497 26	31 595 695 7	8 131	154 63	74 87	101	16 105 320 439 27 614 136 65 89	14 88 268 368 ,12 ut 55	JI 237 324 20 454 30? 48 66 -
!			41	48 337	394 32	38	.1 348	3? 292 28	31 257
	Videe pri Ptuju Zavrč Grajena	22700	2,25	636 8960	0,89	252 4775	0.47	135	132	154 52	61 28	32	136 54 28	114 24	100 39 21
	SKUPAJ t	1007188 100,% 28.280	5.858 6.846	6.046	5.063	4.467
28.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma smo soglasni, da bodo dejavnosti vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov skupne rabe iz 23. člena opravljali po načelu svobodne menjave dela:
1.	KGP TOZD Komunalni servisi Ptuj
2.	Elektro Maribor, TOZD Elektro Ptuj,
3.	Emona — KK Ptuj, TOZD Ptujske toplice
4.	TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
29.	člen
Pogoje, pravice, obveznosti in odgovornosti glede izvajanja dejavnosti v zdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov skupne rabe bomo uporabniki in izvajalci dogovorili s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela.
2. Individualna raba
a) vodovodni in kanalski objekti ter naprave
30.	člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma soglašamo, da se izgrajeni objekti po uspelem tehničnem pregledu in finančnem prevzemu brezplačno prenesejo v upravljanje KGP TOZD Vodovod in kanalizacija Ptuj. Upravljalec je dolžan po načelih dobrega gospodarja skrbeti za nemoteno delovanje vodovodnih in kanalskih objektov ter naprav ter jih v tej zvezi redno vzdrževati in po potrebi obnavljati.
31.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma se v skupščini SKS-a občine Ptuj vsako leto tega srednjeročnega obdobja posebej dogovorimo o obsegu in stroških vzdrževanja in obnavljanja vodovodnih in kanalskih objektov ter naprav na osnovi letnih planov, ki jih predloži upravljalec.
32.	člen
Za realizacijo ciljev iz 31. člena si bomo podpisniki tega samoupravnega sporazuma prizadevali postopoma uveljaviti ekonomske cene, ki bodo ob upoštevanju družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v SRS zagotavljala redno obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih in kanalskih objektov ter naprav.
b) toplovodni in plinovodni objekti ter naprave
33.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma ugotavljamo, da je oskrba naselij s toplotno energijo in s plinom iz lokalnega omrežja opredeljena v ' odloku o komunalnih dejavnostih v občini Ptuj, (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 8/83) kot komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
Z izgradnjo plinovoda v Ptuju in toplovodnih omrežij v Ptuju in Kidričevem bo potrebno v tem srednjeročnem obdobju vzpostaviti razmerja med uporabniki in izvajalci ter slednje ustrezno organizirati.
34.	člen
Oskrbo mesta Ptuj s plinom bo zagotavljala Mariborska plinarna Maribor, ki bo tudi kot komunalna organizacija posebnega družbenega pomena v okviru SOZD Združene komunale Maribor skrbela za redno vzdrževanje in obnavljanje plinovodnih objektov in naprav.
35.	člen
Oskrbo mesta Ptuja in Kidričevega s toplotno energijo bo zagotavljal KGP, TOZD Stanovanjski servis Ptuj, ki bo tudi skrbel za redno vzdrževanje in obnavljanje toplovodnih objektov in naprav.
36.	člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma si bomo za realizacijo ciljev iz 34. in 35. člena prizadevali uveljaviti ekonomske cene, ki bodo ob upoštevanju družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v SRS zagotavljale redno obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje plinovodnih in toplovodnih objektov in naprav.
37.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma se v skupščini SKS-a občine Ptuj vsako leto tega srednjeročnega obdobja posebej dogovorimo, o obsegu in stroških vzdrževanja in obnavljanja plinovodnih in toplovodnih objektov in naprav na osnovi letnih planov, ki jih predložita upravljalca.
IV.	Komunalne storitve
38.	člen
Podpisniki soglašamo, da so komunalne storitve
1.	odvoz smeti in tekočih odpadkov,
2.	pogrebne storitve vključno z urejanjem in vzdrževanjem grobov
3.	storitve na sejmišču, tržnici in javni tehtnici
neobhodi o potrebne vsem občanom v občini Ptuj za njihovo optimalno oelo življenje.
39.	člen
Podpisniki se sporazumemo, da se storitve iz 38. člena opravljajo po določenih standardih, predpisih in cenah, ki se bodo oblikovale po družbenem dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev in zakona o cenah.
40.	člen
Z uveljavitvijo obveznih standardov in normativov za opravljanje storitev iz 38. člena in ustrezno'cenovno politiko, ki mora zagotavljati enostavno in razširjeno reprodukcijo moramo te dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju ekonomsko usposobiti da bodo v celoti zagotavljale potrebe uporabnikov.
V.	Kriteriji in merila za določanje cen komunalnih proizvodov in storitev
41.	člen
Da se uresniči načelo ekonomskih cen, s katerimi se zagotavljajo pogoji realizacije programov enostavne reprodukcije in omogoči vzdrževanje funkcionalnega delovanja komunalnih objektov in naprav, udeleženci v tem poglavju opredeljujemo:
—	načela, ki jih bomo upoštevali pri oblikovanju cen,
—	ukrepe, s katerimi bomo vplivali na znižanje poslovnih stroškov,
—	elemente, ki jih bomo upoštevali pri oblikovanju cen.
42.	člen
Uporabniki in izvajalci komunalnih dejavnosti se dogovorimo, da bodo izvajalske OZD oblikovale cene posameznih komunalnih proizvodov oziroma storitev na podlagi sprejetih kriterijev za oblikovanje cen in dogovorjenih programov enostavne in razširjene reprodukcije. Pri tem bomo upoštevali:
—	gibanje povprečne produktivnosti v dejavnosti in smotrnosti izkoriščanja proizvodnih in delovnih kapacitet.
—	specifičnost posamezne komunalne dejavnosti,
—	obseg oziroma kakovost proizvodov in storitev ter standarde in normative komunalne oskrbe,
—	možnost pokrivanja izpada dohodka zaradi nižje oblikovanih cen z dotacijami oziroma drugimi viri sredstev izven komunalnih OZD,
—	vpliv cen na življenjske stroške občanov,
—	določila SaS o kriterijih in merilih za oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev ter ustreznih pravilnikov.
43.	člen
Stalna skrb komunalnih OZD (izvajalcev komunalne oskrbe) in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti ter DSP je, da na osnovi analiz poslovanja komunalnih OZD predlagajo rešitve za znižanje materialnih in drugih poslovnih stroškov in tako omogočijo:
—	z izboljšanjem kadrovske strukture zaposlenih, uvajanjem moderne in racionalnejše tehnologije, izgradnjo in opremljanjem poslovnih prostorov ter z boljšo organizacijo dela, dvig produktivnosti komunalnih OZD za 2 % poprečno letno,
—	pripravo strokovnih podlog in analiz s katerimi bomo uveljavljali ugodnejši tretman komunalnih OZD pri plačevanju nekaterih obveznosti iz dohodka, ob upoštevanju, da so te dejavnosti ozko vezane na ukrepe zaščite in varstva okolja,
—	pripravo strokovnih podlag, s katerimi bomo skušali uveljaviti ugodnejši tretman komunalnih OZD pri plačevanju nekaterih obveznosti iz čistega dohodka in to predvsem tistih, ki so zakonsko določene in imajo pomemben vpliv na oblikovanje višine cene,
—	komunalnim OZD, da najemajo kredite po najugodnejših obrestnih merah in najdaljših rokih vračanja.
44.	člen
Kriterije in merila za določanje cen oziroma elementov cen dogovorijo udeleženci v skladu z veljavno zakonodajo v skupščini komunalne skupnosti z letnimi programi enostavne in razširjene reprodukcije, ki morajo biti sprejeti v skupščini komunalne skupnosti do 28. februarja za vsako tekoče feto. Na podlagi sprejetih elementov komunalne OZD oblikujejo in sprejmejo cene v okviru svojih organov.
V	primeru, da se med letom v teku poslovanja bistveno spremenijo elementi planskih izhodišč za cene in se na ta način onemogoči komunalnim OZD doseganje dogovorjenih rezultatov poslovanja, uskladi OZD cene med letom tako, da bodo doseženi dogovorjeni rezultati poslovanja.
V	kolikor pa pristojni organi DPS ne priznajo ustreznih povišanih cen in pride do izpada dohodka izvajalskih OZD, zahteva skupščina komunalne skupnosti od teh organov, da zagotovijo način in sredstva za pokrivanje izpada dohodka.
Nadaljevanje v prihodnji številki Uradnega vestnika.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mevečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.