532
Iz sodobne romunske lirike
Ana Blandiana
VSAKO    Vsako potovanje POTOVANJE    je vprašanje,
vsak prihod — seve
odgovor ti pove.
Pečka je vprašujoče padla v tla —
pod grudo odgovor je našla.
Enako
sprejemajo starci na znanje
odgovor na svoje veliko vprašanje —
poslednje potovanje.
Le menii moj sen je uganka,
kako — samo jaz ne vem.
ZGODOVINA    Zdavnaj že so moji predniki drevesa,
po njih so mi svojci vsi plodovi v domovini. Jim polje kri v atomih? Sokovi mojega telesa? Tisočletja že smo eno v veliki družini.
Zdavnaj že sem plod na zemskih tleh, zdavnaj v korenine zrasle so stopinje moje, kostanjevi so listi mi okras v laseh, veselim se vetra, kadar z njimi si zapoje.
Rastem v črni hrast. Za žejo korenin postajam sok, če kdaj jih suša prizadene. Kar tod med svoje legam in zaspim, ves svet postal je vrt krog mene.
Zdavnaj že odšli so z njive mrtvih rodovi mojih dedov, v življenjski sli veliki, v bolj rodne kraje. S svojimi plodovi so posorodili me z mučeniki.
Ana Blandiana: Rojena 25. 3. 1942. Izdala je zbirke pesmi: Prva oseba množine, 1964; Ranljiva peta, 1967; Tretja skrivnost, 1969; Kakovost priče, 1970, 1972; Petdeset pesmi, 1970; Oktober, november, december, 1973; Poezije, 1974; Pišem, pišeš, piše, 1976. Prejela nagrado Zveze pisateljev, 1969; nagrado Akademije, 1973.