CEna LIR 25 Poštnina plaSana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO ^RGOVINA ♦ FIN ANCA ♦ INDUS TRIJA ♦ OBRT ♦ KME TIJSTVO tjTO Vlil. ŠT. 173 PETEK, 7. MAJA 1954 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 MSTOLm prostii čoha v MIGU i Amrtan-proizvoil ameilM flosplarskeia sistema Avstrijsko zunanjo trgovino organi-2ira Zvezna trgovinska zbornica na Dunaju, ki vzdržuje v tujini 60 predstavništev. Ta pospešujejo poslovne 2veze med avstrijskimi podjetji s tu-Jitio, obveščajo svojo domovino o raz-v°ju na tujih trgih in o možnostih za Masiranje avstrijskega blaga v tujini, ^ako ima Zvezna trgovinska zbornica svoje predstavništvo tudi v Frankfur-tu- Zdaj nameravajo Avstrijci dodati svoji gospodarski delegaciji v Nemčiji nekakšno podružnico v Hamburgu. "jen namen bo pospešiti avstrijski tranzit (prevoz avstrijskega blaga) čez Nemška pristanišča. Obisk industrijskega sejma v Hannovru bo avstrijski Minister za trgovino in obnovo dr. U-Illig izkoristil tudi za obisk Hamburga. Avstrijski minister si bo ob tej friložnosti ogledal hamburško pristar Mšče in proučil njegovo zmogljivost. m poročil nemških listov ni jasno, ali Šfe za proučitev možnosti, da bi Avstrijci izposlovali v Hamburgu svobodno cono; nemški listi vsekakor z zadovoljstvom poročajo, da je treba obisk avstrijskega ministra spraviti v okvir priprav za pospešitev tranzita čez nemške luke. Minister Illig si bo tudi ogledal nemške avtomobilske ceste. Avstrija namerava namreč v kratkem pričeti z graditvijo avtomobilske ceste Dunaj—Salzburg. Iz Salzburga že vodi avtomobilska cesta v Nemčijo. Po novem voznem redu, ki se bo u-veljavil že v maju, bodo uvedli brze direktne tovorne vlake iz Hamburga do Nuernberga; ti bodo vozili s hitrostjo 63 km. Nuernberg leži ob Meni (Maini), po kateri se gradi prekop Donava—Ren, in nedaleč od Regensburga ob Donavi, važni prekladalni postaji v kombiniranem prometu (po železnici in rekah) med Avstrijo in Nemčijo, a tudi med Nemčijo in Balkanom, ki je povezan po Donavi in Meni z Renom. Po Meni je že danes možen rečni promet z manjšimi ladjami. Hitrejša povezava Hamburga z Nuern-bergom, oziroma Regensburgom bo vsekakor v škodo tržaškega prometa, ki bo seveda tudi trpel zaradi splošne-pospešitve avstrijskega tranzita skozi Hamburg. Visoka proizvodnost ameriškega delavca - Tajna uspeha ameriške industrije Zaradi ljubega miru Svojevrsten italijanski socialist Sa-ra9at je mnenja, da je napravil veliko Uslugo italijanskemu socializmu s svo-io najnovejšo izjavo, da ne sme biti niti govora o popuščanju Italije od auglo-ameriškega diktata z dne 8. oktobra, po katerem je treba upravo an-9lo-ameriške cone STO izročiti Itali-H- Ta diktat je kvečjemu lahko samo izhodna točka za nadaljnje ravnanje hotel je reči: prodiranje — Italije. Jugoslovani, zlasti pa Tržačani, naj si torej ne delajo iluzij glede bodočnosti Trsta, je hotel reči g. Saragat. rtTeža Jtalije se mora čutiti«, je zapisal gospod Ferdinanda Vegas v turinskem li-&tu »La Nuova Stampa« po sestanku Med ameriškim zunanjim ministrom JJuliesom in predsednikom italijanske v'lade Sčelbo v Milanu. No, po izreku omenjene fašistične puhlice svetuje g. Vegas Italijanom, naj.se glede tržaškega vprašanja sprijaznijo s stvar-nostjo: Dulles ni imel nikakšnega Predloga glede rešitve tega vprašanja, Poč pa se je razgovarjal s Scelbo o dogodkih, ki so se razvijali po 8. oktobru. Več ni bilo mogoče pričakovati, ker ni Washington izdelal nikakš-nega načrta za ureditev spora med italijo in Jugoslavijo glede Trsta. Položaj je torej blokiran frontalno, nadaljuje pisec. Zato ostanejo italijan-shi diplomaciji odprta samo stranska vrata, da pritiska na Jugoslavijo s Preprečevanjem ostvaritve balkanske Pojaškg zveze. Jugoslavija ne sme sodelovati z državami Severnoatlantskega pakta (NATO) niti posredno, se Pravi s posredovanjem Grčije in Tur-Cjje, ostann dveh članic balkanske zveze, ki sta že v NATO. Italijanska diplomacija mora torej hoditi po Mussolinijevi izhojem pon ščuvanja in razdiranja na Balkanu, dokler ne izvojuje Trsta? Dotlej ne bo Jtalija izdala barbarskim balkancem spričevala za vstop v Evropo (Evropsko obrambno skupnost), od koder lahko popelje pot dalje na Zahod (v NATO). Vse to zaradi ljubega miru In sodelovanja med evropskimi narodi... Dve vrsti socialistov Res konstruktivno delo rimskega socialista Saragata za rešitev tržaškega Pprašanja (glej naš zgornji sestavek) Pride toliko bolj do veljave, ako ga Primerjamo z osnutkom holandskega socialista M. van der Goss Natra za rešitev pasarskega vprašanja, ki razjeda odnose med Francijo in Nemčijo. Natrov osnutek je sprejel z nekaterimi dopolnitvami politični odbor Evrop skega sveta v Strasbourgu, ki mu je Predsedoval francoski socialist Guij Mollet. Po tem načrtu naj bi se Posarje proglasilo za evropsko ozemlje. Poseben pooblaščenec Evropske politične skupnosti bi skrbel za zaščito koristi Posarcev v tujini in za obrambo Posarja. Dežela bi gospodarsko osla la povezana s Francijo, s katero bi tvorila skupen trg; toda ta povezava hi slonela na posebni gospodarski pogodbi med Francijo in Posarjem, da hi se tako zavarovala neodvisnost te Prve evropske države. Na predlog pasarskega ministra za pravosodje dr. Brauna je politični odbor Evropskega sveta sprejel sklep, naj bi se politična strankam v Posarju dovolila popolna svoboda udejstvovanja, preden bi bil vpeljan evropski statut. Nemški kancler dr. Adenauer ni v načelu odbil tega načrta, vendar je dejal, da se pasarsko vprašanje lahko reši edino sporazumno z vsenemško vlado (Vzhodne in Zahodne Nemčije). Priznal pa je, da se ne da rešiti, ako bosta Nemčija in Francija iskali samo svoje koristi; reševati ga je treba evropsko. Mnogi so že predlagali, da bi bilo treba tudi tržaško vprašanje reševati na evropski osnovi. Ta misel je toliko bolj mamljiva, ker je Trst pristanišče sa Srednjo Evropo in del Balkana. G. Saragat se seveda ne more dvigniti na evropsko raven, kakor sta se socialista Nater in Mollet. Mnenje drugih ZA OBNOVO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA. »H Progresso«, glasilo razrednih sindikatov, trdi, da sedanja sestava tržaškega občinskega sveta ne ustreza dejanskemu razpoloženju tržaških volivcev. Demokristjan-ska večina je danes osamljena, z njo ne strinjajo niti politične skupine, ki so pri volitvah nastopile skupno z njo. Zato je treba z novimi volitvami napraviti konec sedanje demokristjan-ske samovlade v občinskem svetu. Na drugem mestu navaja list, da vodi tržaške kominformiste vodja italijanske komunistične stranke Togliatti v imenu italijanske komunistične stranke, ki je nadvse nacionalistična. MUSSOLINI ZA VOJNO — DINO GRANDI PROTI. Rimski časopis »E-poca« je objavil znano poslanico predsednika Združenih držav Roosevelta Mussoliniju v aprilu 1940 in Mussolinijev odgovor. Roosevelt je rotil Mussolinija, naj Italija, ki ni stopila takoj v vojno septembra 1939 na Hitlerjevi strani, še nadalje ostane nevtralna. Mussolini je odgovoril, da bo Italija izpolnila obvezo, ki ji jo je naložila zveza z Nemčijo. Bivši italijanski zunanji minister in pozneje poslanik v Londonu, Dino Grandi, je Mussoliniju svetoval, naj se ne prenagli in naj ohrani nevtralnost Italije. V teku je boj za obstanek med Nemci in Angleži. Ta boj bo odločila Rusija, ki se bo gotovo vmešala. Grandi je bil mnenja, da je treba počakati do tega časa, se pravi, dokler se ne odloči Rusija. Očitno se Mussolini ni mogel obvladati, ko je videl Francijo na tleh In je planil po njej. (GUY SIMS FITCH) Visoko ravan delavčeve proizvodnosti v Združenih državah kaj često pripisujejo velikim vsotam razpoložljivega kapitala. Kot trdijo*, sta glavna činite-Ija, ki prispevata k nenehnemu večanju proizvodnje za vsako uro delavčevega dela, ogromne in naraščajoče vsote denarja, ki ga investirajo v nove tovarne ter naprave, s katerimi je delavcu čimbolj olajšano njegovo delo. V zadnjih letih pa so mnogi ameriški ekonomisti pričeli dvomiti v verjetnost teh analiz. Poročilo, ki ga je nedavno izdala zasebna organizacija, A-meriški urad za ekonomske raziskave, podčrtava te dvome. Poročilo ugotavlja, da proizvajajo danes ameriške tovarne več kot pred 30 oziroma 40 leti s sorazmerno istim kapitalom. Nadalje poudarja, da se je okrog leta 1920 večina ameriške industrije mehanizirala ter je bila večina tovarn že popolnoma opremljenih. Od takrat dalje pa je lahko vsak delavec pri stroju povečal proizvodnjo s sorazmerno malimi novimi kapitalnimi izdatki. Drugo poročilo, ki ga je pred nekaj meseci izdala tudi neka zasebna organizacija, Standfordova raziskovalna u-stanova, ugotavlja, da proizvodnost a-meriškega kapitala glede na fizično proizvodnjo kapitalne enote ni mnogo večja kot v Evropi, pač pa je mnogo večja proizvodnja vsakega delavca. Povprečni ameriški delavec izdela trikrat toliko kot njegov evropski tovariš ter je povprečno tudi plačan trikrat več. Zato je logično, da visoke ravni delavčeve proizvodnosti v Združenih državah ni mogoče razložiti zgolj s kapitalnimi izdatki. Ameriški delavec ne izdela več samo zato, ker uporablja več strojev kot njegov evropski tovariš. Kako pa je potem mogoče razlagati to visoko stopnjo proizvodnosti ameriškega delavca? Da bi našli odgovor na to vprašanje, so ameriški ekonomisti pričeli gledati globlje v ameriški gospodarski sistem. Tako so n. pr. ugotovili, da dajejo industrijski obratovodje v Združenih državah vso prednost proizvodnji in tržišču. Uspešnost njihovega dela se je povečala, ker so izboljšali tehnološke metode ter se bolj izurili v proizvodnji in prodaji svojih izdelkov. Njih poglavitni namen ni ohranitev velikih dobičkov in visokih cen ne gle- Italijanska trgovinska politika pred težko izbiro Vodilni italijanski gospodarski list »H Sole« (Milan 24. aprila), ugotavlja, da je postavil najnovejši trgovinski razvoj italijansko trgovinsko zunanjo politiko pred težko izbiro. Po sedanji poti ne bo šlo več dalje. Dolg Italije pri Evropski plačilni zvezi naglo narašča; konec marca je dosegel 160 milijonov dolarjev, v prvih 16 dneh aprila je narastel za 21,5 milijona dolarjev. Tako bo aprilski primanjkljaj dosegel 30—35 milijonov dolarjev. V maju bo zadolžitev Italije dosegla 205 milijonov dolarjev, to je plafond (o-kvir), ki ji ga je določila Evropska plačilna zveza; nato bo morala Italija vsak nov dolg poravnati z zlatom ali čvrsto valuto. Pisec računa z raznimi možnostmi glede bodoče smeri italijanske trgovinske politike: Možno je zmanjšati uvoz in ga zopet kontingentirati; skrčiti uvoz iz držav Evropske plačilne zveze in povečati uvoz z dolarskega področja ter tako izčrpati dolarske rezerve; povečati izvoz v države Evropske plačilne zveze, ako te to omogočijo; najeti posojilo pri članicah Evropske plačilne zveze, ki jim Italija dolguje, n. pr. v Nemčiji. Vsekakor je italijanska zunanja trgovinska politika pred težko izbiro. Nevaren konkurent tržaškik čistilnic V Livornu so te dni pognali veliko petrolejsko čistilnico, ki bo zdaj predelala po 1,200.000 ton surovega olja, pozneje pa bodo njeno zmogljivost dvignili na 1,600.000 ton na leto. Zmogljivost se da povečati tudi na 2 milijona ton. Nova rafinerija je last ame-riško-italijanske družbe »Stanič«, pri kateri sta udeleženi italijanska družba »Anic« in ameriška družba »Standard Oil Company« (New Jersey). Slo- vesnosti je prisostvoval predsednik te družbe Stewart Colleman. Družba »Stanič« je bila ustanovljena 1. 1949. Zmogljivost te čistilnice in čistilnice v Bariju, ki je tudi lastnina družbe »Stanič«, doseže danes 3,200.000 ton na leto. (Zmogljivost tržaških čistilnic znaša skupno 750.000 ton, in sicer »Aquile« 600.000 ton, ter »Esso Standard Italiana« 150.000 ton). V čistilnici v Livornu so zaposlili 870 delavcev, 250 uradnikov in 12 tehnikov. Čistilnica v Livornu bo izvažala petrolej in druge proizvode v Severno Evropo in na Bližnji vzhod. Po vsem tem je jasno, da bo konkurirala tržaškim čistilnicam, zlasti na Bližnjem vzhodu. PROIZVODNJA METANA V ITALIJI NARAŠČA. V prvih treh mesecih letošnjega ’eta so v Italiji pridobili 792 milijonov kub. metrov zemeljskega plina (lansko leto v istem razdobju 496 milijonov); marca 1954 so pridobili 243,844.957 kub. m, se pravi 33,81 odstotka več kakor v marcu lanskega leta. V letošnjem januarju je bila proizvodnja na vrhuncu; dosegla je 276 milijonov 342.000 kub. m. PODRAŽITEV AVSTRIJSKIH LISTOV. Ze v zadnji številki smo poročali o podražitvi časopisnega papirja v Avstriji. Zaradi tega so se podražili tudi listi Neki dunajski list ugotavljai da so se proizvodni stroški listov v primerjavi z letom 946 povečali 8-10-krat, cena listov pa se je dvignila 4-5 krat. Za določeno količino papirja, ki je stal 1. 1946 100 šilingov treba danes plačati 787 šilingov. Isti list, kj je 1. 1946 plačal 100 šilingov za honorarje, plača danes 895 šilingov. Ako so tehnični stroski 1.1946 znašali 100, znašajo danes 962 šilingov. Dunajski tednik na 14 straneh stane zdaj 1,50 šilinga (1 šiling okoli 23 lir). de na veliko povpraševanje. S povečanjem masovnih tržišč, na katerih je razpoložljivega več blaga po nižjih cenah, so ustvarili primerne in stalne dobičke. Z večjim delom se nudijo a-meriškemu delavcu boljše plače in tako zasluži dovolj, da lahko kupi proizvode, ki jih izdeluje. Z razvojem teh masovnih tržišč in višje življenjske ravni pa je bila u-stvarjena izredna stopnja delovne mobilnosti in prožnosti plač_. Delavec se zaveda, da lahko menja službo, kadar se mu nudi prilika za boljšo plačo, da tako bolj izkoristi svoje sposobnosti. Izredno rast ameriške produktivnosti pa je treba pripisati tudi naraščanju intenzivnega tekmovanja med a-meriškimi industrijalei. Da lahko obdržijo svoje položaje na tržišču, morajo družbe prodajati čim boljše proizvode po čim nižjih cenah. V proizvodnem procesu morajo gospodarstveniki v čim večji meri uporabljati znanstvene raziskave in tehnologijo pri reševanju svojih industrijskih vprašanj. Kot cenijo, izda ameriška industrija za raziskave letno nad 3 milijarde dolarjev. Iz vsega tega je izšlo edinstveno dinamično gospodarstvo, v katerem pro-cvita trgovina, delavci pa najdejo vedno nove priložnosti za povečanje proizvodnosti in s tem tudi za dvig svoje življenjske ravni. Gospodinjskih strojev, avtomobilov, radijskih in televizijskih sprejemnikov ter drugega potresnega blaga je v izobilju in je sorazmerno lahko dosegljivo povprečnemu uslužbencu. Zato so Američani prišli do tega, da ne gledajo na samega sebe kot na nekak cilj življenja, temveč kot na običajen postranski proizvod njihovega gospodarskega sistema. Evropska plačilna zveza ostane Italija zašla med dolžnice Konec julija poteče četrte leto, odkar je bila (30. junija 1950) ustanovljena Evropska plačilna zveza (unija). Njeno življenje se podaljšuje od leta do leta. Te dni se sestane v Parizu svet ministrov Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC); ob tej priložnosti bodo odločili, ali naj se zveza ohrani še eno leto ali pa naj pristopijo k njeni likvidaciji. Med evropskimi finančniki in gospodarstveniki sploh prevladuje mnenje, naj se zveza ohrani, ker je spričo današnjega trgovinskega in finančnega razvoja še potrebna. Zvezo so ustanovili z namenom, da bi pospešili trgovinsko izmenjavo med njenimi članicami. Izmenjava pogosto zastane, ker se ena izmed držav, ki medsebojno trgujeta, zadolži in zaide v trenutno finančno zadrego, kratko, ker ne more plačati. V tem primeru naj priskoči na pomoč Evropska plačilna zveza, kar stori toliko laže, če ima država-dolžnica kredit pri kateri drugi d. žavi, ki je tudi članica Zveze. Njen dolg pri prvi se tako poravna z njenim kreditom nasproti drugi državi. Prav zaradi tega je plačilna zveza dejansko urad za denarne kompenzacije, ki so potrebne za uspešni razvoj trgovinske izmenjave. Spričo razprave o oodočnosti zveze se mnenja posameznih držav delijo. Tudi glede tega vprašanja so se članice razdelile v dva tabora; države dolžnice branijo določeno skupno mnenje, članice upnice pa svoje posebno mnenje. Med dolžnicami so skoraj vedno V. Britanija, Francija, Turčija, med upnicami Zah. Nemčija, Belgija, Holandija, Švedska in Švica. V zadnjem letu je zašla med dolžnice tudi Italija, katere skupen dolg je konec marca dosegel 160 milijonov dolarjev. Italija se lahko zadolži do 205 milijonov dolarjev. Ko posamezna država doseže njej določeni okvir (plafond), mora vsak novi dolg poravnati z zlatom ali s čvrsto valuto (dolarjem, švicarskim frankom itd.). Francija je že prekoračila plafond in mora zdaj vsako novo zadolžitev poravnati z zlatom ali s čvrsto valuto. Položaj V. Britanije se je zboljšal, tako da njen dolg znaša samo še okoli 190 milijonov dolarjev. Države dolžnice zagovarjajo podaljšanje življenja EPZ (Evropske plačilne zveze), ker si s tem hočejo zagotoviti odlog za poravnavo dolgov. Polemika o bodočnosti EPZ se vodi zlasti med Anglijo in Nemčijo. Angleži trdijo, da sta prevelike zadolžitve krivi obe prizadeti državi; tista, ki se zadolži, pa tudi tista, ki dopusti zadolžitev pač z namenom, da bi čim več blaga prodala. Nemčija se je lahko povzpela na takšen položaj (velike upnice), ker ne plačuje svojih starih dolgov gospodarskega in političnega značaja, čeprav je bil glede tega vprašanja že dosežen mednarodni sporazum. Tega mnenja je tudi posebni odbor OEEC, ki se bavi s tem vprašanjem. Poleg tega se Nemci z vso silo branijo uvoza. Države upnice predlagajo, naj se pravilnik EPZ menja v smislu, da bi morale države, ki po 18 mesecih ostanejo še vedno dolžnice, poravnati ta svoj dolg posebej ali pa ga »konsolidirati« tako da bi se ne vnašal več v kompenzacijski račun pri EPZ. Poleg tega bi bilo treba zmanjšati okvir, v katerem se države lahko zadolžujejo. ne da bi bile dolžne novega dolga poravnati z zlatom ali čvrsto valuto. Splošno prevladuje mnenje, da bodo v Parizu dosegli kompromis in da se bo EPZ ohranila vsaj še eno leto, ker je njen obstanek potreben, dokler se ne doseže zamenljivost valut. Zvezo bi lahko nadomestili edino z novimi posojili, oziroma nakazili v kakršni koli obliki iz Združenih ameriških držav, na katere pa ni mogoče računati že zaradi tega, ker je pričelo tudi ameriško gospodarstvo pešati. Vprašanje izenačenja življenjske ravni VISOKE PLAČE V BELGIJI. V lestvici plač stopi med zahodnoevropskimi državapai ne prvo mesto za Luksembrugom Belgija. Zlasti v primerjavi s predvojnimi plačami so bile sedanje zelo povišane. Plača na uro (vštevši prispevek podjetja za socialno skrbstvo) se je dvignila v Belgiji od 1938 do danes od 5,13 na 28,18 belg. franka, v Holandiji o,d' 7,30 na 16,92, v Britaniji od 8,64 na 25,52 v Franciji od 6,82 na 25,23 in Zahodni Nemčiji od 10,80 na 23,98 belgijskega franka-Medtem ko, je plača v Belgiji bila pred vojno daleč pod plačami v sosednih državah, je danes razmerje narobe. Plače v Belgiji so danes za 67% višje kakor plače v Holandiji, 10% višje kakor v Angliji in 18% višje kakor v Nemčiji. Zaradi visokih plač so proizvodni stroški belgijskih podjetij visoki. Ta okolnost seveda ovira belgijski izvoz. Razlika v plačah zelo ovira gospodarsko združevanje držav Beneluksa, v kolikor gre namreč za Holandijo, kjer so plače nižje. Belgijska vlada pospešuje izvoz z raznimi olajšavami, zlasti s povrnitvijo prispevkov za socialno zavarovanje, kadar se proizvedeno blago v resnici izvozi. JUDJE PRED SODISCEIM V ROMUNIJI. V zadnjem času je bilo več sodlnijeklih razprav proti 150 vodilnim Judom v Romuniji. Med njimi so pisatelji, zdravniki m pripadniki raznih dlrugih poklicev. Večina je bila aretirana že pred 4 leti. Procesi se vršijo v skupinah, ki dosežejo* tudi no 22 obtožencev- Izrečene kazni so zelo stroge in dosežejo tudi po 20* let ječe. Obtožencem očitajo razne pregrešite, kakor delovanje v svetovnem- ciončstič-nem (nacionalističnem) židovskem gibanju, zveze z izraelskim poslaništvom itd- Razvoj jugoslovanskega gospodarstva »Deutsche Zeitung« (Stuttgart, 1. maja) poroča o naglem razvoju jugoslovanske tekstilne industrije. Lansko leto so pričele obratovati 4 velike predilnice skupno s 105.500 vreteni in letno proizvodnjo prediva 11.000 ton. Gre za podjetja v Vrapčlčih pri Mostaru, ki ima 35.000 vreten, »Makedonko« v štipu z 29.000 vreteni, »Dalmatinko« v Sinju in »Kosovko« v Prištini, ki imata vsaka po 20.000 vreten. Ta podjetja bodo z ostalimi lahko krila vso jugoslovansko potrebo po predivu. V zadnjih letih so modernizirali in povečali tudi nekatere tkalnice ter zgradili več novih, ali pa jih začeli graditi. Tkalnico gradijo v Stipu (z zmogljivostjo 16,5 mil. kv. m bombažne tkanine) in v Tetovu z zmogljivostjo 3 milijonov kv. m. V Titovem Velesu gradijo veliko tkalnico svile, ki bo proizvajala letno 2 milijona kv. m svile. V kratkem bodo pričeli graditi tovarno viskoze v Ložnici, ki bo lahko izdelala 20.000 ton sintetičnih vlaken. Tako bodo lahko znižali uvoz vlaken na 20%. Sporazum med FLRJ in Avslnio o Na konferenci predstavnikov elektrogospodarstva Jugoslavije in Avstrije v Gradcu so dosegli sporazum o izkoriščanju vode za hidrocentrale na Dravi. V ta namen bo poslovala posebna jugoslovansko-avstrijska komisija. V okviru tega sporazuma je bila sklenjena dobava elektromateriala in e-lektroenergije med Elektroenergetskim sistemom Slovenije in avstrijskim podjetjem Verbundgesellschaft. Eleketro-energetski sistem Slovenije bo nabavil v Avstriji za 50 milijonov šilingov materiala in opreme za elektroenergetske naprave; Avstrija bo v ta namen dovolila brezobrestni kredit 11,6 milijona šilingov. Material za ostalo vrednost bo Slovenija plačala Avstriji z dobavo električne energije. Avstrija se je obvezala, da bo vse obsežnejše načrte, ki bi predvidevali odvajanje večjih količin vode iz porečja Drave v druga porečja, ali sicer projekte, ki bi škodljivo vplivalo na stanje vodne gladine Drave, obravnavala z jugoslovanskimi oblastvi. V primeru spora bo odločala arbitraža treh članov, med katerimi bo 1 Jugoslovan, 1 Avstrijec, tretjega pa bosta izbrali Jugoslavija in Avstrija med pripadniki drugih držav. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA (Čopova 3) obrestuje hranilne vloge »a vista« po 5%, vezane po 5—6‘/2%. Za vse vloge jamči Mestni ljudski odbor mesta Ljubljane. 6,5 MILIJONA DINARJEV ZA O-BRAMBO PROTI TOČI. Obramba proti toči, ki so jo uvedli v goriških Brdih, je uspela. Letos so jo raztegnili tudi na Vipavsko dolino. Okrajni ljudski odbor v Gorici je odobril za organizacijo obrambe proti toči in drugim vremenskim nezgodam 6,5 milijona dinarjev. DOKLADE MESTNIH USLUŽBENCEV V LJUBLJANI. Ljubljanski mestni ljudski odbor je določil doklade za uslužbence na odgovornejših in težjih službenih mestih, in sicer do 5000 za visoko kvalificirane, do 3000 za srednje kvalificirane in do 2000 dinarjev za nižje kvalificirane. Za novega predsednika mestnega odbora je bil izbran dr. Marjan Dermastja, po odstopu dr. Helija Modica. * v DIPLOMATSKI ODNOSI MED RUSIJO IN AVSTRALIJO PRETRGANI. Sovjetska zveza je pretrgala diplomatske‘stike z avstralsko vlado. Odpoklicala je svojega odposlanika iz glavnega mesta Avstralije Canberre in zahtevala od avstralske vlade, da odpokliče tudi svojega diplomatskega predstavnika iz Moskve, Predstavniki so že odpotovali. Moskva se je čutila priza^ deto zaradi ravnanja avstralske vlade v zadevi sovjetskega diplomatskega uradnika v Canberri g. Petrova, ki je zapustil svojo službo in zaprosil avstralsko vlado za zatočišče. Po ameriških poročilih je sovjetska vlada nato odposlala v Avstralijo dva oborožena agenta, ki sta imela nalog, da prepeljeta ženo Petrova, ki je ostala na sovjetskem poslaništvu v Canberri, v Rusijo. Agenta sta jo spremljala na potovanju z letalom iz Canberre; v Dar-winu, kjer je letalo pristalo, je žena Petrova Vladimira po dolgem razgovoru z avstralskim uradnikom izjavila, da ostane rajši v Avstraliji. Avstralska policija je tedaj razorožila oba sovjetska agenta in zaščitila Vladimi-10. Nato* je omogočila transkontinen-ialen telefonski razgovor med njo in možem. Sovjetska agenta sta nato odletela v Sovjetsko zvezo. Vsa zadeva ni popolnoma jasna. Kanadski list »Baltimore Sun« celo domneva, da gre za trik sovjetske špijonaže. Na podoben način »je prosil zatočišče« kanadsko vlado sovjetski vohun Guzenko, ki je nato organiziral atomsko špijonažo v Kanadi. Vladimira je bila zaposlena na sovjetski delegaciji v oddelku za šifro. Sovjetska vlada obtožuje Petrova, da je pobegnil, ker je izvršil poneverbe v poslaništvu. Se pod Avstrijo smo se morali primorski Slovenci in Hrvati težko boriti proti italijanski gospodi, ki nas je, s pomočjo dunajske vlade sistematično poitalijančevala in tudi dejansko poitalijančila skoraj vse v Trst priseljene Slovence ter istrske in dalmatinske Hrvate ter večji del Istre. Vendar so se tedaj zadovoljevali s tem, da so naš narod obirali samo v jezikovnem in narodnem pogledu. Kakor hitro se je naš človek poitalijančil ali vsaj postal narodno indiferenten in njihov prijatelj, so ga sprejeli v svojo italijansko družbo in mu odkazali primerno mesto, kjer je užival lahko tudi ugled, spoštovanje in slavo. Dokazi za to trditev so nam n. pr. razni Raško-viči, Kozuliči, Slataperi (Zlatoperji), Stupariči, Suviči itd. Za našega človeka je bilo torej dovolj, da se odpove svojemu jeziku in svoji narodnosti, ako je hotel postati ravnopraven državljan in si v Trstu in sploh na Primorskem zagotoviti obstanek in tako imenovano kariero. Tako je bilo nekdaj. Odkar pa se je našega ozemlja polastila nenasitna rimska gospoda, so prišli, ne samo Slovenci in Hrvati, ampak Primorci sploh z dežja pod kap; saj zdaj ne marajo več niti naših odpadnikov; tudi zanje je nastopil črni petek. Gospodje iz Rima potrebujejo namreč predvsem Križev pot našega Z zemlje v tovarno, iz tovarne na ulico, z človeka ulice v Avstralijo mnogo prostora za naseljevanje svojega prebivalstva. Razen tega pa jim silno mudi, da bi si na naših tleh čim-prej ustvarili postojanko za svoj pohod proti Vzhodu. In kakor da bi ta dva razloga še ne zadostovala, mora skrbeti še za to, da bi naša, njeni pomorski trgovini nevarno konkurenčna luka, katero je že skoraj uničila, nikoli več ne oživela. Iz vseh teh treh razlogov hoče nas in celo naše renegate kratko malo pregnati in nadomestiti z laškimi priseljenci, katerim pač zaupa. Naš list je že neštetokrat zelo podrobno in stvarno pisal o tej politiki, posebno pa pred leti v dolgi vrsti člankov o industrijski luki v žavljah. Tedaj smo na podlagi stvarnih podatkov dokazali, da je industrijska luka le pretveza za razlaščanje slovenske zemlje. Kako naj si človek sicer razlaga ustanovitev novih tovarn v žavljah danes, ko je italijanska industrija v krizi? Zadeva je povsem preprosta: Italijanski kapitalisti prenašajo del svojih kapitalov in določeno število svojih delavcev iz Italije na Tržaško ozemlje in v kolikor se bo industrija v Trstu pomnožila, se bo v Italiji skrčila. Italijanska politika doseže s tem svoj namen, italijanskim kapitalistom pa je popolnoma vseeno, ali bodo njihove tovarne v Italiji ali v Trstu. Seveda ne bodo zastonj prenašali svojih mačet iz enega kota v drugi, temveč jih italijanska vlada za to prijaznost bogato nagraja z mastnimi koncesijami. Primer rafinerije v žavljah nam vse to prekrasno razsvetljuje: še nedavno so pisali časniki, da je bil dovoljen tej rafineriji nov ogromen kredit za razširjenje obrata, medtem ko je že sedanja proizvodnja bencina čistilnic v Italiji mnogo previsoka. Tak je torej naš sedanji položaj: ne samo potujčiti, iztrebiti nas hočejo. In mi? Kaj pa mi? Mi se na Tržaškem še vedno borimo z zastarelim orožjem, borimo se za jezikovne in narodne pra vice, medtem ko nas oni gonijo z zemlje v tovarne, iz tovarn na ulico in z ulice v Avstralijo. Mi sicer pišemo po časopisih, govorimo in protestiramo. Toda kdo nas posluša, kdo se za nas briga? Od italijanske vlade, ki odloča o našem gospodarstvu, pač ne moremo tega pričakovati, ščititi bi nas morala seveda anglo-ameriška vojaška uprava. Toda ta je prekrižala roke in mirno prisostvuje tej zgodovinski tragediji na Tržaškem, misleč da* zahtevajo nujne koristi Zahoda tržaško žrtev ! Kaj nam torej ostane? Ostane nam znana modrost: Uzdaj se use i u svoje kljuse! (Zanesi se samo nase in na svoje kljuse!) In res, kaj bi se okoli ozirali in od zunaj pričakovali pomoč, in to prav mi, primorski Slovenci, ki smo v nedavni preteklosti dovolj jasno dokazali, kako se znamo boriti, in si sami brez najmanjše tuje pomoči zgradili impozantne politične, kulturne in gospodarske organizacije. Obe svetovni vojni, italijanska zasedba in fašizem — ta zgodovinski vihar nas je sicer vrgel s tira; toda čas je, da se končno zavemo in da nadaljujemo tam, kjer je zgodovinska katastrofa v začetku tega stoletja pretrgala naše delo. Pri tem pa se moramo seveda zavedati, da so se razmere spremenile, da živimo v novi, pravzaprav v naši dobi in da se morajo oblike naše današnje borbe prilagoditi temu novemu položaju. Samo navdušeni govori in novinarski članki nam prav gotovo ne bodo pomagali, ves narod se mora kakor en mož dvigniti na noge, zavihati rokave in zapričeti z gradnjo novega gospodarskega poslopja. Kakor je bila naša osvobodilna borba le zaradi tega uspešna, ker je slonela na volji in sodelovanju širokih ljudskih množic, tako bo tudi samo* pod takimi pogoji uspešna gospodarska borba v naši ožji tržaški domovini. Glavni in osnovni pogoj vsemu temu pa je samozavest: mi se moramo zavedati, da smo nov, svež narod, narod bodočnosti, ki se ne more od izži-velih narodov ničesar več naučiti, ampak mora iz samega sebe črpati vse sile in vsa sredstva, ki so mu pri reševanju njegove zgodovinske naloge potrebna. Naš položaj je izredno težak. Toda ne pozabimo: za zimo pride nujno pomlad. Prismehljala se bo naša pomlad in bo s petjem in cvetjem obsula Cankarjev »veseli narod«, kateremu ne pristoja, da bi dolgo dvomil in tugoval. m po mu ZA PREMIRJE V INDOKINI MIR V KOREJI, v Ženevi zasedajo že dober teden predstavniki 16 držav, med njimi Amerike, Anglije, Sovjetske zveze, Francije in Kitajske, da bi jsklenili premirje v lndpk,ini* in dokončni mir v Koreji. V Indokini so Hočiminhove uporniške čete, ki jih podpira Kitajska, prav pred konferenco navalile z vso silo na trdnjavo Dienbienphu, ki jo branijo Francozi in vojaki vietnamskega cesarja Bao Daja. Trdnjava je popolnoma obkoljena. Francoski zunanji minister Bi-dault je prosil Molotova, naj posreduje, da bi Francozi iz nje lahko odpeljali vsaj ranjence. Sploh se je v Ženevi pokazalo, da je nujnejše vprašanje premirja v Indokini, kjer se še vedno preliva kri, kakor sklenitev dokončnega dogovora o ureditvi Koreje, kjer orožje počiva. V 48 urah se je Bidault trikrat sestal z Molotovom. Francozi bi radi prenehali s prelivanjem krvi, ki traja že 8. leto. Poročajo, da so Rusi in Kitajci bolj popustljivi glede Koreje kakor glede pogojev za premirje v Indokini. Potek konference v Ženevi kaže, da je svetovno ozračje napeto. Zunanji ministri prihajajo in zopet odhajajo, da bi se posvetovali s svojimi vladami Gre za zgodovinske odločitve, o katerih se pogajajo na zaupnih sestankih samih ministrov. Pravijo, da namerava angleški zunanji minister Eden o-stati v Ženevi 14 dni, Molotov pa o-koli 3 tedne, medtem ko se je Američan Dulles po nekaj dneh vrnil v Wa-shington. Za Korejo predlagajo Američani svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom; Severna in Južna Koreja bi se združili. Rusi in Kitajci so prišli na dan z geslom: O A-ziji naj odločajo sami azijski narodi. Glede Indokine je nekdo sprožil predlog, naj se država Vietnam, v kateri je državljanska vojna (med Hočimin-hom, cesarjem Bao Dajem in Francozi) razdeli v dva dela: v vzhodnem naj vlada Vietminh (Hočiminhove čete), v zahodnem cesar Bao Daj. Francozi so prosili Američane in menda tudi Angleže za vojaško pomoč v Indokini. Churchill je Izjavil, da se Angleži ne bodo vmešali, dokler trajajo pogajanja v Ženevi. DULLES V ITALIJI. Na poti iz Ženeve v Washingto*n se je ameriški zunanji minister Dulles ustavil za nekaj ur v Milanu, kjer se je sestal s predsednkiom italijanske vlade Scelbo. Govorili so o raznih vprašanjih, kakor o pristopu Italije k Evropski obrambni zvezi, o ameriški gospodarski pomoči pa tudi o Trstu. Splošno sodijo, da so v Rimu opustili zahtevo po coni B in da bi se zadovoljili z manjšo porcijo Svobodnega tržaškega ozemlja, recimo s Trstom In pretežnim delom cone A. V Beogradu izjavljajo, da so pripravljeni odstopiti Italiji samo mesto Trst in koridor iz Italije v Trst; zahtevajo pa souporabo pristanišča in priznanje pravic tržaškim Slovencem. NOVA RIMSKA TAKTIKA. Sodeč po pisanju rimskih listov je italijanska diplomacija iznašla novo formulo za tržaško vprašanje: Prejšnja (Pello-va) vlada je izjavljala, da ne bo Italija pristopila k Evropski obrambni skupnosti — ki bo sestajala iz skupne vojske nekaterih evropskih držav — dokler se ne reši tržaško vprašanje, se pravi, dokler ne izročijo Trsta Italiji. Scelbova vlada noče več vezati tržaškega vprašanja z Evropsko obrambno skupnostjo. Tako bo* Italija lahko prej dokončno sprejela (potrdila v parlamentu) pogodbo o Evropski obrambni skupnosti, preden bo rešeno tržaško vprašanje. Da bi Italijani izvajali pritisk na Američane, Angleže in Francoze, so zdaj postavili zadevo takole: Evropska obrambna skupnost jamči za nedotakljivost meja vsem svojim članom. Kako naj jamči za ndotakljt-vost meja Italije, če pa še njene meje niso določene, dokler ostane tržaško vprašanje nerešeno? Zato je treba čim prej rešiti tržaško vprašanje, pravijo v Rimu. Nato bi se dalo odgovoriti: Nove italijanske meje so bile postavljene z italijansko mirovno pogodbo februarja 1947, s katero je bilo ustanovljeno STO. Na Jugoslavijo hočejo v Rimu pritiskati z drugo formulo; Maršal Tito je dal pobudo za razširitev balkanskega sporazuma (med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo) v pravo vojaško zvezo. S takšno zvezo bi se utrdil zlasti položaj Jugoslavije, ki bi utegnila postati bolj nepopustljiva glede tržaškega vprašanja. K tej zvezi bi pristopili Grčija in Turčija, ki sta hkrati v organizaciji atlantske pogodbe (z Američani, Angleži, Italijani itd.). Ker ta pogodba (NATO) jamči za meje vseh svojih članic, torej tudi Grčije in Turčije, ima Italija pravico upreti se pristopu Grčije in Turčije k balkanski vojaški zvezi. To je rimska teorija, ki jo zahteve po dejanski obrambi lahko čez noč podrejo. V primeru napada ne bodo zadostovale šahovske poteze za diplomatsko mizo, potrebna bo obramba z orožjem. Ali se bo v tem primeru Zahod odpovedal jugoslovanski vojski na ljubo rimskim špekulacijam? Vsa dosedanja angleška in ameriška politika kaže, da Angleži in Američani cenijo jugoslovansko vojsko*. Zaključek je torej jasen. NOVA SOVJETSKA VLADA, kakor jo je Izbral Vrhovni sovjet je ostala v bistvu neizpremenjena* pod* vodstvom Malenkova. Ostali so tudi prvi trije podpredisedniiki Molotov, Bulganin in Kaganovvč. Moictav je še vedno zunanji minister, medtem ko* je* vojni minister ostal maršal Builgamn, ministei za zunanjo trgovino pa MIkojan, a načelnik planske komisi je* Saihuirov. Prav tako je ostal maršal Voirošilov podpredsednik prezidfija Vrhovnega ‘Sovjeta. V prezidiju je 16 podpredsednikov, ki predstavljajo sovjetske repub-liteie. in 15 članov- ALI BO KAVE DOVOLJ NA RAZPOLAGO? Cena kave je na važnih mednarodnih trgih v zadnjih tednih nekoliko popustila. Nazadovanje cene se suka okoli 1,50 stotinke dolarja za funt (v New Yonku); toda prav v tem trenutku so n. pr. trgovci s kavo v Ge-novj določili nove višje cene za prodajo na drobno- Postavili so dve osnovni ceni, ki veljata od 29. aprila, in sicer 1900 lir za kg običajne kave in 2700 lir za kg mešanice, ki sestoji iz treh najfinejših vrst. Ta svoj korak opravičujejo trgovci v Genovi tudi s tem_ da se te cene. uporabljajo že v Milanu, Thrinu, Firencah in na Beneškem. Te cene so približno za 40% višje kakor so bile julija preteklega leta. Olsnovni razlog povišanja je povišanje cen na viru proizvodnje. Tako trdijo predstavniki genoveških trgovcev, da so se v teni' času dvignile cene raznih vrst kave na newyorški borzi za 55 do 70%. Poleg tega je v IitaHij; bil povišan davek na poslovni promet (IGE) za okoli 25 lir pri kg, počenši s 27. marcem. Da bi si naši čitatelji ustvarili pregledno sliko o današnjem svetovnem položaju na trgu s kavo in da bi se laže orientirali pri svojih poslih, objavljamo danes podatke o svetovnem pridelku, potrošnji in razpoložljivosti s tem dragocenim blagom. (Podatki so iz ameriškega vira). Svetovno proizvodnjo kave v sezoni 1953/54 (sezona teče navadno od 1-julija do 30. junija, v Braziliji n- pr. se začenja še prej, v drugih državah pa kasneje, n. pr. v oktobru) cenijo na 40,3 milijona vreč (1 vreča tehta 132,276 funtov. 1 funt = 0,45 kg), medtem ko je prejšnje leto v sezoni 152-53 doseigla 40,8 milijona vreč. v sezoni 195 L/52 pa 391,21 milijona.i Svetovna proizvodnja je pred vojno (v razdobju 1935/36—1939/40) dosegla 41,6 milijona vreč, v razdobju 1946/47—1950-51 pa 36,9 milijona vreč. Letošnji pridelek torej ne zaostaja mnogo za lanskim in je za 3% manjši kakor predvojni ter za 9% večji kakor v razdobju 1946/47—1950/51. Ako razdelimo pridelek po celinah, dobimo naslednji pregled: Severna A-merika (Kostarika, Kuba, Dominikanska republika, Salvador, Guatemala, Haiti, Honduras, Mehika, Nikaragua itd.) 6,615.000 vreč v letu 1953/54 (7.109.000 v sezoni 1952/53); Južna Amerika (Brazilija, Kolumbija. Ekvador, Peru, Venezuela itd.) 25.976.000 vreč (26,960.000 v lanski sezoni) ; Afrika (Angola, Belgijski Kongo, E-tiopija, Francoska zahodna Afrika, Kenija. Madagaskar, Tanganika, U-ganda itd. 5.378.000 vreč (lansko leto 5.019.000) . Azija in Oceanija (Indija, Indonezija, Jemen ;td.) 2,242.000 (lansko sezono 1,618.000) vreč. Med prvimi proizvajalci kave v Južni Ameriki je Brazilija, od koder tudi prihaja največ kave v Trst. Letošnji pridelek v Braziliji cenijo na 18.100.000 (v sezoni 1952/53 19 milijonov 170.000, v sezoni 1951/52 18 milijonov 100.000 in v zadnjih 5 letih pred vojno povprečno 25 milijonov 40.000) . Prav zaradi slabše letine v Braziliji je že lansko leto pričela skakati cena kave. Ali je ta skok res o* pravičevalo zmanjšanje pridelka v Braziliji, ni bilo. mogoče popolnoma ugotoviti. Ameriška vlada je v ta namen imenovala posebno preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotovila, ali ni vmes morda tudi špekulacija. Brazilski pridelek so prizadele suša in razne bolezni (broca) spomladi leta 1953. julija pa, ko se je že pričela žetev, pa zmrzal. Zmrzal bo bolj prizadela pridelek v sezoni 1954/55, ker je poškodovala stebla. Zguba pridelka v Braziliji je splošno nadomestil boljši pridelek drugod po svetu, kjer je to leto za 600.000 vreč večji kakor lansko, leto. in za 1 milijon večji kakor v sezoni 1951/52. Kavne nasade v deželah izven Brazilije. so razširili za skoraj eno tretjino v primeri si predvojnimi površinami. Razpoložljivost z blagom (proizvodnja in rezerve iz prejšnjih let) je v letošnji sezoni (1953/54) za 4 milijone vreč manjša kakor je bila povprečno v povojnih letih, ko je dosegla 50,5 milijona vreč. Tako so v začetku sezone 1947/48 razpolagali z rezervo 17 milijonov vreč. Ob začetku letošnje sezone je bilo na razpolago okoli 6 milijonov vreč iz prejšnjih sezon. Celotno cen.'-jo danes razpoložljivost (rezerve in proizvodnjo) na 46,3 milijone vreč. Ostane vprašanje potrošnje. Ta je dosegla povprečno v razdobju 6 let od 1. 1947/48 do 1952/53 40,1 milijona vreč na leto. Lansko leto 1952/53 je znašala 41,3 milijona vreč. Splošno lahko trdimo, da potrošnja kave nekoliko narašča. Za nadaljnji razvoj cene bodo važni tudi končni podatki o pridelku v Braziliji. Danes tudi še ni mogoče reči. kakšno škodo je povzročila zmrzal bodočemu pridelku v Braziliji-Iz vseh teh podatkov, ki smo jih navedli, sledi, da je na razpolago skoraj toliko blaga kakor prejšnja leta. PROIZVODNJA IN POTROŠNJA KAVE VREČE (v milijonih ) I 5 I 0 f I i| m m :*i ts ll I i i i v':'-: ® :•/ S: s: I * : I I I I i i : 1 1946-47 1948-49 Rezerve Proizvodnja 13 11 ii s i;: Si l Si Si I i 1 I 1 » I I I 1 i I i | i w ii S S I I I I I I s I I I I I I I I sss I I s i 1 l-U...,!__ 1950-51 1952-53 1954-55 Na diagramu so označene proizvodnja kave, rezerve in potrošnja v posameznih sezonah. Čeprav je razvoj prikazan v vseh sezonah od leta 1946/47 do 1952/53, je na diagramu z letnicami označena samo vsaka druga sezona v omenjenem razdobju. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Vse kaže, da bo lesni promet med Trstom in Slovenijo oživel. Sklenjene so bile kupčije med tržaškimi trgovci in slovenskimi podjetji na podlagi cene 24.000 lir za kv. meter vrste običajnega »tombante«, frainco Sežana, neocarinjeno. V teku so pogajanja za dobavo raznih vrst trdega lesa v Sloveniji. Hrast (boulles) ima ceno 67.000 lir za kub. m v tranzitu fob Trst, ne-obrobljena parjena bukovina iz slovenskih gozdov pa 41.000 lir. Med Avstrijo in Italijo je bilo zaključenih več kupčij na podlagi tehle cen za blago fran-co vagon Trbiž neocarinjeno: deske III 19.000—20.000 lir za kub. m, III-IV 18.500, tramovje 13.300 lir. Tržaški trgovci so kupili večje zaloge češkoslovaškega lesa. Avstrija zahteva za les levantskih vrst fob Trst 14,5 funta šterlinga. Z Bližnjim vzhodom je kupčija mrtva. Levantski trgovci so pripravljeni plačati 37 dolarjev za blago fob Trst, medtem ko zahtevajo tržaški vsaj 38 dolarjev. V Siriji in Libanonu se še vedno čuti močna romunska konkurenca, v Egiptu pa češkoslovaška. VIŠJE NOTRANJE CENE V SLOVENIJI Na tiskovni konferenci v okviru Socialistične zveze je predsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj poudaril potrebo po varčevanju z lesnimi zalogami. Notranje lesne cene so bile doslej prenizke; poslej bo les imel komercialno ceno, ki bo višja in bo utemeljena z gospodarskimi razlogi. O-nemogočiti bo treba špekulacijo; saj se je število lesnih trgovcev, ki so prekupčevali, dvignilo samo v Sloveniji na 900; celo splošne kmetijske zadruge so se pričele baviti s tem poslom. V bodoče bo v Sloveniji 40 do 50 lesnih trgovcev. NEMŠKI TRG Sečnja v nemških gozdovih je nazadovala od 9 milijona kub. m v gozdarskem letu 1951 na 7 milijonov v letu 1953. Zaloge žaganega lesa v Nemčiji so znašale v začetku leta 1954 960.000 kub. m., se pravi, da so bile za 230.000 nižje. Po tem sklepajo, da gre blago od rok, ako nima pretiranih cen. Združenja nemških lesnih podjetij se upirajo poskusom, da bj se uvedlo zopet nadzorstvo nad trgovino z lesom, ki je trajalo 15 let. Lesne cene so dosegle vrhunec spomladi 1. 1952, na kar so nazadovale kar za 25%. Ako postavimo osnovo 100 v letu 1938, je indeks nazadoval v tem času od 270 na 260. TRGOVINSKI SPORAZUM ZSSR-HOLANDIJA. Med ZSSR in Holandijo se živahno razvija trgovina na podlagi sporazuma iz leta 1948. Holandija u-važa iz Rusije žito, les, antracit, celu- lozo, fosfate, krmo, avtomobile, razne konzerve itd.; ZSSR uvaža iz Holandije maslo, sir, meso, ribe, kože, tkanine, zdravila itd. Holandci gradijo za Rusijo tovorne ladje, ladje s hladilnimi napravami in razne stroje; ta ruska naročila bodo izvršena v razdobju 1954 do 1956. Izmenjavo urejuje dodatni protokol, ki je bil podpisan te dni v Haagu. O izjavi holandskega kmetijskega ministra bo Holandija dobavila Rusiji 2 milijona kg sira. Holandci so zadovoljni, da so tako našli novo tržišče za svoj sir. SOVJETSKA NAROČILA ANGLIJI so dosegla po izjavi predsednika angle-ško-ruske trgovinske zbornice Grevilla S. Maginnessa 30 do 40 milijonov funtov šterlingov (41 do 68 milijard lir), in sicer v času od 1. januarja do danes. ZALOGE ITALIJANSKEGA IN ŠPANSKEGA ŽIVEGA SREBRA POŠLE? živo srebro je zadnje dni doseglo najvišjo ceno v povojnem času, okoli 235 dolarjev za steklenico. V tej zvezi poročajo, da so italijanski in španski rudniki v lanskem letu več izvozili, kakor so v resnici proizvedli, se pravi, da so izvažali iz starih zalog. V Španiji so lansko leto proizvedli 41.500' steklenic (po 76 funtov), izvozili pa so 64.203 steklenice. Italija je proizvedla 51.304, izvozila pa 55.113. Obe državi sta se obvezali, da bosta do konca junija dobavili Združenim državam še 65.000 steklenic živega srebra. XLI Novo jutro nas je pozdravilo z jugozahodnim vetrom. Njegova sila je vedno bolj naraščala, kar za nas ni bil nič kaj dober znak. Res smo kmalu spoznali, da v prvotni smeri ne moremo več napredovati. Morali smo spremeniti kurz močno proti jugovzhodu, tako da smo pluli naravnost proti Gvinejskemu zalivu na zahodni afriški obali. To dejstvo je zelo preplašilo mornarje in potnike. Začudeni so prihajali ogledovat pomorsko karto, v katero sem včrtal novi kurz. Spra sevali so se, kje bo končalo naše potovanje, če bomo tako pluli. Zaman sem jim razlagal, da se moramo za nekaj časa usmeriti proti jugo-vzhodu, da bi prišli v predel ekvatorialnih tišin in potem obrnili kljun ladje zopet k cilju potovanja. »GENOVA« V OBJEMU NASPROTNIH VETROV S seboj sem imel knjigo o vremeno-slovju, ki jo je napisal Peter Marde-šič, moj nekdanji profesor na pomorski šoli in v kateri je bil prav ta primer zelo dobro in podrobno opisan. Ravnal sem se natančno po teh navodilih in vedel sem, da ne bom pogrešil. Po podatkih iz te dobre knjige ter drugih pomorskih priročnikih sem zvedel, da so jadrnice iz dobe plovb‘e na jadra, plule natančno po istem kurzu kot mi in da so tudi one ravno tako v teh predelih morale spreminjati smer svojega potovanja. Za tiste čase, ko motorji še niso bili poznani, je bilo to zelo pomembno. Jadrnice so se tako borile s protivnim vetrom proti jugu, da bi dosegle območje jugovzhod nega pasata, ker bi jih sicer sevemo-ekvatorialni tok zanesel preveč proti zahodu v sam Mehiški zaliv. Ze v starih časih je na teh potovanjih bilo kapitanom ladij znano dejstvo, da morajo prečkati ekvator med 2. in 29. stopinjo zahodne dolžine, ako hočejo doseči rt sv. Roka v Braziliji. Tiste, ki niso upoštevale tega dejstva in so se z močnim tokom spuščale čez ekvator zahodnejše od omenjene točke, sta morski tok in jugo-vzhodni pasat potisnila daleč na odprto morje proti Mehiškemu zalivu in vsak napor, da bi obplovili rt sv. Roka, je bil zaman. Posledica tega je bila, da so morali cesto čakati več mesecev na gvajanski obali na ugodnejše letno obdobje, da bi lahko obšle omenjeni rt. Sele ko sem si izmislil preprost, toda poučen primer, da je na keglišču, ki je rahlo nagnjeno, treba vreči kroglo često daleč od prave smeri, da bi končno prišla do kegljev, so se mornarji in potniki nekako vdali v usodo. Toda videl sem, da jih nemir ni zapustil vse dotlej, dokler nismo po dveh dnevih plovbe, ko smo dosegli ekvatorialne tišine, obrnili ladjo zopet proti našemu cilju. ZABAVA OB PETELINJI BORBI Na brodu je vsledL tega razpoloženje’ postalo kar dolgočasno. Tom in Pepček sta se previdno skrivala pred pljuski valov in Gomez je zopet zlezel na svoje ležišče. Na »dvorišču« sta se pa tedaj pojavila dva nova komedijanta, ki sta kmalu žela navdušen aplavz prisotnih. Dva dobro rejena petelina sta prejšnje dni podrobno opa zovala našo rokoborbo in sta se sedaj začela tudi onadva obdelovati med seboj. Pri tem sta uporabljala takšne zvijače, da smo se jima prav čudili. Kmalu smo odkrili, da je ta petelinja borba prav zanimiva in sklenili smo, da bosta zato šla zadnja v Lojzovo ponev. Strojnik Mile je opazil, da je eden pe- telinov manj borben in da se pri spopadu samo brani ne izkoriščajoč pri tem ugodnih trenutkov za napad. Hotel ga je ohrabriti in mu je v odmoru med ravsanjem postregel z drobtinami namočenimi v rumu. Uspeh je bil presenetljiv. Pijanega petelina se je lotila taka hrabrost, da ga je Mile večkrat moral oddvojiti od nasprotnika, ker bi ta sicer obležal za večno premagan in bi mi ostali brez prijetne zabave. Tedaj si nismo mislili, da bomo v Južni Ameriki še večkrat videli take petelinje pretefpe, katerim, so prisostvovale množice ljudi iz tako zvane boljše družbe, ki so kdo ve kako drago plačali to zabavo. Da bi prihranili čim več pogonskega goriva, smo zopet plovili samo z jadri. Veter je pihal naravnost v desni bok ladje in smo zato le počasi napredovali. Prejšnjega dne smo napravili le malo poti, ker smo ves dan ribarili, sedaj smo pa še hiteli daleč od naše prvotne smeri. Vse to je v mojih računih povzročevalo nemalo zmede. Najbolj me je skrbelo, ali bomo imeli dovolj hrane za vso to dolgo pot do Pernambiika. Se najbolj me je prav tedaj preplašil Lojze, ki mi je zaupal, da iz moke, ki smo je imeli na brodu en stot, ne more izpeči niti hleb kruha. Krušna peč v štedilniku se je namreč vsled večnega poskakovanja ladje nekaj pokvarila in ves Lojzov trud, da bi nam postregel s svežim kruhom, je bil zaman. Sklenila sva razdeliti med mornarje in potnike enake deleže prepečenca s priporočilom, da z njim skrbno varčujejo. Glede same moke se je pa nenadomestljivi Lojze tudi znašel. Namesto kruha nam je iz nje od tedaj PRED POCENITVIJO VOLNE Trgovinski predstavnik ZSSR v Canberri N. G. Kovalev je pred odhodom izjavil, da Sovjetska zveza ne bo več kupovala volne v Avstraliji. Kakor poročamo v stolpcu »Po svetu«, je ZSSR p-ekfinila diplomatske zveze Avstralijo zaradi afere sovjetskega uradnika Petrova, ki je zapustil službo. V angleških poslovnih krogih računajo z nazadovanjem- cene volne v Avstraliji. ZSSR je kupila povprečno v Avstraliji za 30 milijonov avstralskih funtov na leto, to je za 24 milijonov angleških funtov (ali 41 milijard lir). Ko so pred! nekaj meseci začasno prenehali sovjetski nakupi volne. je cena padla za 15%. AMERIŠKA POMOČ ITALIJI. »Interpress« poroča, da je ameriška gospodarska pomoč Italiji dosegla v lanskem letu 133,1 milijona dolarjev, medtem ko so vojaška naročila »off shore« znašala 61,3 milijona. V letu 1952 je gospodarska pomoč dosegla 217,9, naročila pa 1,2 milijona. Skupna pomoč je torej znašala lansko leto 194,4, 1. 1952 pa 219,1 milijona dolarjev. Ameriška FOA (Uprava za posle v tujini) je odprla Italiji kredit 18,5 milijona dolarjev, sicer za nakup bombaža, maščob in tobaka iz ameriških viškov. Kredit je bil podeljen v okviru zakona o vzajemni varnosti. ZSSR NA MEDNARODNEM SEJMU V LYONU. Na letošnjem velesejmu v Lyonu vzbuja pozornost paviljon Sovjetske zveze, ki razstavlja v Lyonu prvič po vojni. Sovjetsko razstavljeno blago je zbrano v tem posebnem paviljonu in ni razstavljeno po paviljonih, ki so dodeljeni posameznim strokam. Poleg kmetijskih strojev in avtomobilov (znamk »Pobjeda« in »ZIS«), razstavlja Sovjetska zveza tudi razne precizne izdelke, kakor računske stroje, klavirje, motorna kolesa, puške, galvanometre itd. V svojem govoru je državni tajnik za trgovino R. Boisde pozdravil sovjetske razstav-Ijalce in izrazil željo, da bi se trgovina z vzhodnimi državami pospešila. Obseg današnje trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zahodom doseže komaj 55% pri uvozu iz vzhodnih držav in 22% pri izvozu iz zahodnih v vzhodne države v primerjavi z 1. 1938. FUNT ŠTERLING ČVRSTEJŠI. Proti koncu aprila se je položaj funta u čvrstih Napredek so zabeležili že v tednu do 24. in sicer v Montrealu do 2,78 kanadskega dolarja, v Curihu 11,78— 11,81 fr.; 29. v Curihu 11,70—11,90. V Nemčiji je funt dosegel pariteto 11,78. Za funte zamenjujejo zlasti Švicarji nemške blokirane marke. Nasproti dolarju se je funt približal gornjemu o-kviru 2,82 dolarja, tako da je morala Angleška banka posredovati, da ne bi funt prekoračil te meje. Dvignilo se je zaupanje v funt, medtem ko popušča zaupanje v stabilnost ameriškega dolarja. TEČAJ DINARJA. V Curihu 29. IV. 0,83 švic. fr. za 100 din, 0,681 fr za 103 lir. II. GOSPODARSKA RAZSTAVA M RLERU Tudi letos bedo od 1. maja odprli na Bledu II. gospodarsko razstavo, ki jo prireja vsako leto »Commerce Bled«. Razstava bo odprta, do 30. novembra. Ni dvoma, da bo tudi letošnja razstava privabila mnogo domačinov, ki se zanimajo za razvoj jugoslovanskega gospodarstva;, pa tud\ mnogo tujcev, ki že tako radi prihajajo na Bled na poletni odmor. Na razstavi sodeluje 110 podjetij raznih panog in iz raznih krajev Jugoslavije. Razstavljeni so predmjeti težke to lahke industrije, talco n. pr. tkanine, proizvodi lesne industrije, domače o-brti ter razna vina. Obseg letošnje razstave je dvakrat večji, kakor je bil lansko leto. Razstava je nameščena v prostorih Kazine in Zdravniškega doma. Ne gre za sejem, temveč za stalno razstavo, o čemer priča že dolg razstavljalni čas. Poslovnim ljudem, ki bi radi zaključili določene posle ali pa bi iskali podrobnejša pojasnila o raznih vrstah blaga ali o podjetjih, ki razstavljajo, je na razpolago stalni komercialni biro; ta tudi sklepa kupčije na račun razstavljalcev. Prirejanje stalne gospodarske razstave ima namen pokazati obiskovalcem iz Jugoslavije in tujine napre-dpk jugoslovanskega gospodarstva. Lanski poskus z razstavo se je popolnoma obnesel; saj je v 40 dneh obiskalo razstavo kar 65.000 ljudi. naprej mesil okusne cmoke, ki so se v dobro dišeči kurji omaki dvakrat dnevno pojavljali na naši jedilni mizi. • Dvakrat je sonce utonilo v razburkanem morju in dvakrat nam je noč zatemnila obzorje. »Genova« si je še vedno z muko utirala pot proti jugovzhodu, puščajoč za seboj milje in milje dolgo vodno pot. Razen nenadnih ploh, ki so jih z vodo prenasičeni oblaki izlivali na nas, čez krov pljuskajočih valov in malih nepomembnih dogodkov vsakdanjega življenja, se na ladji in okrog nje ni zgodilo nič posebnega. KONJSKO POKOPALIŠČE SREDI OCEANA Ko je sonce drugič vzšlo, so naša jadra mlahavo visela ob jamborih in »Genova« je skoro mirovala na mrtvem morju. Prej jekleno siva barva, od vetra razbičanega oceana, se je nenadno spremenila v običajno modrino in v ozračju ni bilo več niti daška vetra. Ponoči se je z zadnjimi sunki zagnal ob naša jadra in čez hip smo se znašli v območju ekvatorialnih tišin, zloglasnih predelov, katerih so se pomorščaki na jadrnicah bolj bali kakor vedno razburkanega Biskajskega zaliva. Njihove ladje so tu po več tednov in često tudi mesecev čakale na jugo-vzhodni pasatni veter, izpostavljene neznosni vročini. Potniki in mor narji so umirali od žeje in skorbuta in večkrat se je dogodilo, da so vsi obnemogli dočakali prihod južnih vetrov, a niso bili dovolj močni, da bi dvignili jadra in se tako rešili. Prvi kolonizatorji Južne Amerike v tej zemlji niso našli niti goveje živine niti konj ter so jih zato morali prevažati s seboj iz Evrope. V pomorskem muzeju v Lizboni še danes lahko vidimo brodske dnevnike kapitanov, ki opisujejo, kako so posadke njihovih jadrnic, da bi rešile svoje življenje. l/la polotili oddih o Jogjodlaoijjo l Končno se nam po upornem odhodu zime vendar približuje prava pomlad in z njo tudi poletje, ko pričnemo kovati načrte, kje bi preživeli svoj letni dopust. Tržačani se ozirajo v svoje najbližje zaledje — Jugoslavijo in Avstrijo — bogatejšim u-haja pogled tudi v Italijo. Vabijo nas sveži zrak slovenskih planin, blejski kot s svojimi naravnimi lepotami, Rogaška Slatina, Radenci s svojo zdravilno vodo in svetovno znana letovišča ob jugoslovanski obali. Bliže sta nam Vipavska in Soška dolina, tik pred nosom pa Postojnska jama. Sonce bo kmalu pripravilo morska, kopališča pri Sv. Nikolaju, v Portorožu, Umagu, Opatiji, Crikvenici in v krajih ob slikoviti dalmatinski obali. Letos — v četrtem letu organiziranega jugoslovanskega turizma po vojni — so se jugoslovanske turistične organizacije še bolj potrudile, da bi gostom v jugoslovanskih letoviščih pripravile čim prijetnejše bivanje in da bi jim prihranile vse nepotrebne težave na potovanj h. KAJ JE TURISTU POTREBNO Najprej bi radi odgovorili na vprašanje, kaj je turistu potrebno za potovanje v Jugoslavijo. Turist, ki hoče biti deležen 25% popusta na jugoslovanskih železnicah in na progah Jadranske Linijske plovbe (Jadrolinije), si mora nabaviti turistično vizo pri potovalnem uradu. V ta namen mora predložiti devizno plačilo (potrdilo o nabavi deviznih dinarjev) v višini stroškov za svoje turistično gibanje v Jugoslaviji; hkrati pa dve fotografiji. Poleg tega mora v potovalni pisarni izpolniti v dveh izvodih poseben obrazec, ki zadeva njegove o-sebne podatke. Turistično vizo si lahko nabavi v 48 urah. Ta viza omogoča turistu prehod v Jugoslavijo čez vse obmejne jugoslovanske bloke (s tržaške strani čez Kozino in Sežano, dalje čez Gorico, Predil, Rateče-Pla-nico, Jesenice, Ljubelj, Jezersko, Dravograd, Maribor itd.). Posestnik turistične vize se lahko po Jugoslaviji prosto giblje. Turistična viza stane v Trstu 1000 lir plus stroški. Tranzitna viza omogoča samo potovanje čez jugoslovansko ozemlje v druge države, ne daje pa pravice do popustov na železnicah ali pomorskih progah. Na tranzitno vizo ne boš čakal več kakor 3 do 4 ure. Postopek za nabavo potnih dovolilnic za navadna potovanja, v Jugoslavijo (na obisk znancev ali za poslovna potovanja) je našim čitateljem že gotovo znan: potnik mora izpolniti poseben obrazec v dveh izvodih in predložiti 3 fotografije, ako gre za prvo potovanje, oziroma 1 fotografijo, ako gre za obnovo potne dovolilnice; potrebno ni potrdilo o nakupu dinarske valute, potrebne za bivanje v Jugoslaviji. CENE V JUGOSLOVANSKIH HOTELIH V jugoslovanskih hotelih niso bile letos cene povišane v primerjavi s cenami lanskega leta. Penzion stane od SCO do 1500 din na dan, pač različno glede na vrsto hejtela in letovišče. To cene veljajo v sezoni, to je od začetka junija do 15. septembra v obmorskih letoviščih, v gorsko-klimat-skih krajih pa od junija do konca avgusta. V predsezoni in poseženi (pred pravo sezono in po njej) so cene za 15 do 20% nižje. V penzion je vključena cena za zajtrk, kosilo in večerjo, sobo in taksa za bivanje. V važnejših tranzitnih mestih, kakor sta Zagreb in Beograd, so hotelske cene nekoliko višje. BOLJŠE PROMETNE ZVEZE Za prometne zveze bo letos v Jugoslaviji bolje preskrbljeno kakor prejšnja leta. Po novem voznem redu, ki bo vpeljan še v maju, bo potnikom na razpolago več direktnih vlakov. Iz Trsta proti Jugoslaviji vozita dva direktna in dva osebna vlaka. Na tej progi je zlasti znan »Orientekspres« (London — Pariz — Lausanne — Milan — Trst — Ljubljana — Zagreb — Beograd — Solun, oziroma Sofija — Carigrad). Rednemu »Tauernexpers-su« (Ostende — Dortmund — Muen-chen — Beljak — Reka) bo v sezoni dodan še izredni. Potnikom so na razpolago direktni vagoni: Hamburg — Beograd, Dortmund — Beograd, O-stende — Reka, Muenchen — Reka, Dunaj — Beograd, Dunaj — Reka, Dunaj — Split, Grossenbrode — Reka in Salzburg — Reka. V sezoni vozi »Adriaexpress« Dunaj — Reka — Split. pometale v morje vso živino in konje, ker je na ladji zmanjkalo pitne vode. To se je .tako pogosto dogajalo, da še danes stari pomorščaki imenujejo predele teh ekvatorialnih tišin konjsko pokopališče. Mi smo se teh žalostnih krajev nasprotno prav razveselili. Spravili smo jadra in pognali stroj, ladjo pa končno usmerili v pravo smer, k našemu cilju. Ko sem po kosilu zbranim sotrpinom pripovedoval zgodbe o ekvatorialnih tišinah in omenil tudi konjsko pokopališče, so se pogledi vseh obrnili k Pujsu, ki je prav tedaj izpraznil celo vedro vode. Soglasno so reveža obsodili na smrt. Potniki, ki so z njim skupaj spali v istem prostoru, so mu očitali neznosen smrad, ki se je širil po vsej ladji. Potrdili so jim tudi mornarji, katerim se je Pujs zdel preveč strasten pivec vode. Cut samoobrambe je tako ubogega prašička z otoka Mag a prignal pod kuharjev nož in na »Genovi« smo imeli tisti dan res pravi domači praznik. Skoda le, da je njegovo meso tako močno zaudarjalo po ribah, toda za to revež ni bil prav nič kriv, ko pa vse svoje kratko življenje ni užil druge hrane kot ribe. Nalivi toplega dežja so nas od časa do časa branili skoro neznosne vročine. Nad glavno loputnico smo razpeli največje jadro, v katerem se je kmalu nabralo dovolj deževnice. Tako je »Genova« poleg dvorišča sedaj razpolagala še z drugim udobjem, prijetnim kopališčem, ki se je od časa do časa spremenilo tudi v pralnico perila. Seveda je tudi Tom imel pravico do kopanja in je včasih kazal še preveč vneme za to zabavo. Pepček je pa ob takih priložnostih hitro smuknil v svoje skrivališče na vrhu jambora in kazalo je, da se je po zadnji nezaželeni kopeli v oceanu sploh odrekel vodi. K. P. (se nadaljuje) Jugoslovansko letalsko podjetje JAT (Jugoslovanski aerotransport) vzdržuje 5 prog: 1. Beograd-Zagreb-Muen- chen-Pariz; 2. Beograd-Zagreb-Gradec -Frankfurt; 3. Beograd-Zagreb-Curih; 4. Beograd-Skopje-Carigrad; 5. Beo-grad-Skopje-Solun-Atene. To podjetje oskrbuje še 13 krajevnih jugoslovanskih prog. O izpopolnitvi prometa na pomorskih progah vzdolž jugosolvanske obale poročamo posebej. Naj še dodamo, da vlada glede uporabe hotelov popolna enakopravnost med domačini in tujimi turisti. Letos so bili odpravljeni tudi popusti v hotelih za jugoslovanske turiste organizirane v sindikatih. Poprej je država z regresom poravnala hotelom razliko med običajno in znižano ceno. Prehod v cono B pri Škofijah je odprt za vse, ki se predstavijo z rednim potnim listom vidiranem za to cono. Cene v hotelih v coni B so izenačene s cenami v jugoslovanskih hotelih. JUGOSLOVANSKE TURISTIČNE ORGANIZACIJE Steber jugoslovanske turistične organizacije je Turistična zveza Jugoslavije v Beogradu, s katero sta povezana »Putnik«, ki je že znan po vsem svetu, in novo turistično podjetje »Turist«, ki ima že svoje poslovalnice v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in se vzporedno s »Putnikom« bavi s turizmom. Najboljše turistične zveze vzdržuje Jugoslavija z Avstrijo in Nemčijo, od koder pričakujejo tudi letos največ turistov. JUGOSLOVANSKI TURIZEM V LANSKEM LETU Leta 1952 je obiskalo Jugolsavijo 122.000 tujih turistov. Število nočnin je doseglo 442.000. Med turisti je bilo največ Avstrijcev, Nemcev, Francozov in Američanov. Tržačanov je bilo 6.100. Leto 1953 je prineslo lep napredek, število tujih turistov je doseglo 232 tisoč, število nočnin 780.000. Po državah so se tuji turisti delili takole; iz Zahodne Nemčije 35.000, Avstrije 40.000, Anglije 30.000, Benelux (Luksemburga, Belgije in Holandije) 13.000, Francije 19.000, iz skandinavskih držav 7.000, iz Švice 11.000 in Svobodnega tržaškega ozemlja 8.000, Jugoslovanskih turi- stov je bilo 1. 1952 1,817.000, leta 1933 2,822.000. Iz Benetk v Dalmacijo na ladjah »Jadrolinije'* Jadranska linijska plovidba bo 3-maja uvedla poletni vozni red. Njen® ladje bodo vozile z Reke vsak dan ot) 15. uri v smeri Dubrovnika in Kotor3 — poleg vzporedne proge z odhodo*0 z Reke vsak dan ob 8. uri. Promet n9 brzi progi iz Benetk na Reko (dalj® v Crikvenico, Rab, Zadar, Šibenik, Spl''1 Makarsko, Korčulo, Dubrovnik) z suzno motorno ladjo »Partizanko« s® prične tudi 23. maja z odhodom iz Be' netk ob 24. uri. Prihod na Reko 9.30 in Dubrovnik 26. maja ob 18. url »Partizanka« vozi tudi vsako nedelj0 na progi "tteka—Kotor (odhod ob u uri, prihod v Kotor v ponedeljek 00 22.30 — odhod iz Kotora v torkih 3. uri proti Reki, odhod z Reke pr0*1 Benetkam v sredo ob 10.30, prihod v Benetke isti dan ob 20. uri). BRZI VLAK SARAJEVO — BANJA LUKA — ZAGREB. Po novem vozneU1 redu bodo brzi vlaki iz Sarajeva v Z3' greb vozili po novi progi Doboj — nja Luka, odtod pa po stari progi d3 Sunje. Stara proga čez Vrpolje je bi'9 za okoli 100 km daljša. Ugodni pogoji za razvoj turizma v coni B Strokovnjaki organizacije Združen"1 narodov v coni B. V minulem mesecU sta se mudila dva dni v coni B str® kovnjaka odbora za tehnično porn°c pri OZN Karl van Belle in Lars B5' hark, k) sta proučevala vprašanje if’ goslovanskega turizma. V Portorož sta se sestala s predstavniki tukajšnj1® turističnih organizacij in podjetij, razgovoru z njimi sta zjavila, da i018 cona B spričo ugodnega podnebja vse pogoje za uspešen in nagel razvoj 'll rizma. Oba strokovnjaka sita se PraV tako pohvalno izrazila o ureditvi n9 šib hotelov in o naših načrtih za P°' speševanje tujskega prometa. O svoj*1 vtisih bosta sestavila za odbor poročilo, v katerem' bosta naslikala S\a‘ nje in potrebe jugoslovanskega tur'2" ma v Jugoslaviji in coni B. BLED OD 20. APRILA SO ODPRTI HOTELI ► GRAN HOTEL TOPLICE ► JELOVICA ► PARK HOTEL ► KRIM ► TRIGLAV ki Vam nudijo prijeten oddih ob slikovitem Blejskem jezeru ■■rT 3R7' 'IgJI n« fjd svojii, potovanjih v inozemstvo [Švico - Jugosla- SJ • W JI • vij0 i(dj se posiužujte naše TURIŠTIČNE UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESIINO PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacije TRIESTE - Ul. F. Filzi 5 - Tel. 35519 Turistične individualne in kolektivne vize. TRŽAČANU Kdor ž-li prebiti svoj le^ni odmor v Jugoslaviji, fjput»ik\\ naj se obrne na ■ turistično podjetje fftf £f * ‘floumiiia ki ima svoje poslovalnice v vseh večjih in obmejnih krajih. PUTNIK=Siovenija vrši vse posle turističnega biroja, ima lastne avtobuse, motorni vlak ter osebne avtomobile. PRI VSTOPU V SLOVENIJO OBRNITE SE NA NAŠE POSLOVALNICE! Obiskovalcem Ljubljane se priporoča Hotel „SLON44 PRVOVRSTNA RESTAVRACIJA, KAVARNA, SLAŠČIČARNA, BAR S PROGRAMOM IN PLESOM Hotel «TURIST» Ljubljana, Dalmatinova ulica 15 - Tel. 21-893, 20-129 Sodobno preurejen z 85 ležišči, lepo urejenim senčnatim vrtom in bifejem r Nudimo prvo' vrstna domača in tuja jedila ter sortirana vina ' Oddaljen je samo 3 minute od železni' ske postaje ' Obiščite nas, prepričali se boste l \ p0s davi tep dav: Vocie ha j tega »rše bah ni ; hi , feb '850 % opre 1 E laai D '»žil 'žpc tOV; tay< ta s % O »isc ka, žad, % hsi 'ajt 'tel S p 'tai 'i j he ha Sto. ti hi0 •ha h j e' heii cla lahko v roku 30 dni od vročitve Revnega obvestila, vložijo priziv na , cinsko davčno komisijo. Za vsa po-sniia in nasvete naj se obrnejo na toištvo združenja, ki jim bo po po-e“i tudi sestavilo in vložilo priziv. Kaj smejo prodajati v drogerijah Glasom odloka županstva tržaške občine od 14. aprila 1.1., ki bo uveljavljen 1. oktobra t. 1., je dovoljeno prodajati samo v drogerijah naslednje predmete: pralne vode proste ali v steklenicah, soda Solvay prosta, klor, pomivalni prah, loščila za tla prosta ali v zavojih, luskinasta mila, jeklene gobe in volna, smirkov papir, plavilo za perilo, vžigalnike, parfumirana toaletna mila, zobne paste in parfume sploh. V drogerijah pa se ne smejo prodajati naslednji predmeti: ruski čaj, ka,-kao, pudingi, sirupi, med in sladkarije sploh. To velja seveda le za trgovine na področju tržaške občine, dočim smejo v trgovinah na področjih drugih občin prodajati vse predmete navedene v o-brtnici. NOVE ZAKONSKE DOLOČBE V aprilu so bile v uradnem listu ZVU objavljeni naslednji ukazi: Ukaz št. 27 (26. 3.): Sprememba davčnih predpisov za mineralna olja. Ukaz št. 28 (8. 3.): Predpisi o sodnih izpraznitvah stanovanjskih prostorov: sprememba ukazov št. 175/1950 in 92/ 1953. Ukaz št. 29 (22. 3.): Proglasitev gradnje elektrovoda od transformatorske kabine v žavljah do elektrovoda Opčine—Pulj v bližini Mačkovelj v občinah Trst in Dolina za občekoristno in nujno potrebno. Ukaz št. 30 (22. 3.): Proglasitev gradnje elektrovoda od transformatorske kabine v žavljah do transformatorske kabine družbe SVEM v občini Trst za občekoristno in nujno potrebno. Ukaz št. 31 (22. 3.): Količniki za o-cenitev zemljiškolastniške rente in a-grarne rente v pogledu dopolnilnega davka na dohodke. Ukaz št. 32 (26. 3.): Sprememba statuta hranilnice »Cassa di Risparmio di Trieste« Ukaz št. 33 (29. 3.): Tarifa pristojbin za izvedence v smislu člena 19 uvodnih določb k carinski tarifi Ukaz št. 34 (30. 3.): Spremembe k členu 14 zak. odloka z dne 3. 6. 1943 št. 452 o poslovnem prometu blaga, izvršenem po trgovskih posrednikih Ukaz št. 35 (31. 3.): Obnovitev dovoljenj in nova dovoljenja za začasni uvoz Ukaz št. 336 (31. 3.): Davek od prometa delnic in od glavnice inozemskih trgovskih družb; sprememba splošnega ukaza št. 21/1945 Ukaz št. 37 (10. 4.): Zvišanje izmere družinskih doklad za delojemalce v poljedelstvu Ukaz št. 38 (15. 4.): Prispevek ZVU za izplačevanje izredne podpore za brezposelnost Ukaz št. 39 (15. 4.): Odobritev tarife pristojbin za strokovna opravila geometrov. PRAZNIK 1. MAJA so slovenski in j.Pijanski delavci, ki se zbirajo oko-razrednih sindikatov in Osvobodil-e fronte proslavili z ljudsko veselico stadionu 1. maja. Govorila sta Fr. jfoka in Evg. Laurenti. Po radiu Trst ' fh Trst II. sta govorila gg. Petro-in Magljica; prečitala. sta prvo-aiski poziv razrednih sindikatov. V lem je rečeno, da je med tržaškim e'avstvom zaradi pomanjkanja sin-i«aine borbe, in to po krivdi Delav-, e zbornice in enotnih sindikatov, za-. a6aia velika mlačnost; okoli 501 o tr-skih delavcev ni več organiziranih v ‘^dikatih. Za Delavsko zbornico in 'dotne sindikate (kominformistične) ‘'Vsf Ha več odločilne koristi tržaškega deva in tržaškega gospodarstva, pač .. Politična navodila iz Rima. Enot-sl sindikati so proslavili dan 1. maja "Prireditvijo na stadionu pri Sv. Sa-kjer sta govorila gg. G. Pajetta, , ab italijanske komunistične partije J? Italije) in članica tržaške komuni-jrcrie stranke Bernetičeva. Vreme je ‘j0 lepo. Zidna reklama je dala pc-darek na govor g. Pajette. ''RATRISANDA«, Tržaška plovna Užb- <-------- hstc ti . -11 ^užba, i-i vzdržuje redne proge med 'tem in Bližnjim vzhodom, je postaji4 na te proge novo enoto 2000 t. ^ja je odplula 27. aprila. Družba 'Pia Poleg tega ladji »Sandra Maria.;< ‘ - »Patrizia«, ki vozita na teh progan. družbi konkurirajo beneška družba /fiatica«. Na progi proti Bližnjemu .‘hcKiu je odplulo marca tega leta 13 <*1J beneške družbe. ^ PRITOŽBO ORGANIZACIJE AL-^IZIjcev, se pravi malih hišnih po-^ stoikov, ki so si sezidali stanovanja .državnim posojilom, bo oddelek za ‘vha dela ZVU dovolil plačevanje . r6sti, ki potečejo do dokončne kolav-,ac'Je, v obrokih. Oddelek je namreč ceio Po 2 leti odlašal s kolavdiranjem “končnih stavb. Do koVavdacije se ne tore začeti amortizacija dolga korist-j%ov državnega posojila. Tako so se “brale velike vsote za obresti, ki so “Zorele v tem času in so požrle kolnikom tudi zadnji obrok posojila o V0), ki si ga je denarni zavod pri-jžal. Poleg tega so koristniki morali 'afiati še dospele obresti. Te naj bi . torej zdaj plačevale v obrokih, bogo ne bo koristnikom s tem poma-too. zvU naj bi vsaj črtala stroške a kolavdacijo. Tudi takšni so odšli v av-TRalijo. Med 750 izseljenci, ki so “^Potovali s parnikom »Toscana« v j Vstralij0', je bil tudi obrtnik, ki ie ntel lepo vpeljano čevljarsko delavni-'n 2 dvema strojema in s pomočniki. Radijski promet skozi tržaško pri-^“nišče med 16. in 26. aprilom se je gi- ^ZASKE IN ITALIJANSKE LADJE "Carlotta« je odplula iz Benetk praz-j? m-odplula v Aleksandrijo. »Sandra toria« je priplula z Reke prazna in ““Plula v Smirno natovorjena. »Lore-jto« je prispela iz Carigrada s 1262 t n se vrnila s 506 t. »San Dona« je pri-jbto iz Chioggie in odplula v Porto jjrv^to*0 natovorjena s premogom. 20llioSgia« je pripeljala iz Aleksandrije j.52 5 in odplula v Iskenderun s 310 t. l7n etta<< ie PriPlula 12:1 Carigrada g , 0 f in se vrnila natovorjena. »Zaule« Priplula iz Barija s 1557 t potrošnega Ja, se vrnila prazna in zopet prips-.toa 1563 t potrošnega olja. »Enotria« * Prispela iz Bejruta s 741 t in se vr-yl a natovorjena. »Marte« je prispela iz aimazzinghija prazna in odplula na-v°rjena z lesom v Tripolis. »Elba« je 'Peljala iz Piombina 2620 t železne “te in 862 t fosfatov ter odplula v Be-^ ke prazna. PRIPLULE SO: »Tosca-to Sydneya s 158 t, »Rosalinda« iz toča prazna, »Triton Maris« iz Sfa-“ Prazna, »Siculo« iz Benetk prazna, ''ttiavo« iz Bombaya s 186 t, »Teresa jtoulich« iz Kazablanke s 30 t, »Otran-jP to Carigrada s 600 t, »Amesa« iz avenne z 873 t potrošnega olja, »E-to New Orleansa z 9125 t žita, toropa« iz Capetowna z 211 t, »Stalim« iz Burgasa z 289 t, »Maria Car-’ to Genove s 58 t, »Enri« iz Bejruta t; »Turiddu« iz Benetk prazna, i tovore« iz Tržiča prazna, »Lemone« h penetk prazna, »Campidoglio« iz a^Itota s 139 t, »Messapia« iz Hajfe z u” t, »Maria Cristina D.« iz Sidona s •ISS t surovega olja. ODPLULE SO: tis« v Pirej s 1430 t mineralnega olja (0 to vrnila prazna, »Valtellina« v Ra-. Prazna, »Albatros« v Aleksandrijo tovorjena z lesom, »Motia« v Poti “zna, »Citta di Messina« v Valenco a 652 totema 2« v Benetke prazna, »Lu-(j to« v Norfolk prazna, »Michele Bot-ySberi« v Ploče prazna, »Tritone« v jhcouver natovorjena, »Vittoira S.« v Polis z 200 t, »Tenas« v Malto nato- Zaslužil je povprečno najmanj 2000 lir na dan. Imel je lepo stanovanje s kopalnico. Odločil se je za odhod na prigovarjanje žene, češ da se tako ne da več živeti. Računal je, da bo prejel odpravnino za stanovanje in da bo čevljarsko opremo in pohištvo sijajno prodal. V resnici so bili to računi brez krčmarja. Kljub temu neuspehu pri prvem koraku je odpotoval. Ali se mu bo v Avstraliji bolje godilo? SOCIALISTIČNA FRONTA SLOVENCEV V ITALIJI. Na II. kongresu demokratične fronte Slovencev v Italiji v Gorici je bil sprejet sklep, naj se ta politična organizacija preimenuje v Socialistično fronto Slovencev v Italiji. Socialistična fronta se bo borila za enotnost vseh Slovencev v Italiji in bo sodelovala s tistimi italijanskimi organizacijami, ki stremijo za ustvaritvijo dejansko neodvisne socialistične Italije. Po svojih močeh se bo trudila za ustvaritev prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo in za mirno medsebojno sodelovanje narodov obeh držav. Kongresu je prisostvoval tudi ur. Franc Zwitter v imenu koroških Slovencev. PRVA VAJENSKA RAZSTAVA V N. GORICI bo ob koncu šolskega leta, Pobudo za razstavo je dala Okrajna obrtna zbornica. Nad 2 milijardi za gospodarstvo v coni B Piran, 5. maja Konec aprila sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev odobrila družbeni plan koprskega okraja- za, 1- 1954. Zaradi uvedbe novega gospodarskega sistema je bilo treba prvotni družbeni plan prilagoditi določbam novega gospodarskega sistema. Revidirani plan predvideva 920 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko- izdatkov- Vrednost predvidenih investicij bo znašala nad 1 milijardo 800 tisoč dinarjev. Za izvedbo teh investicij bodo prispevali okraji nad eno milijardo dinarjev, ki bodo uporabljeni za gradnjo stanovanjskih poslopij, pa Istrska banka v obliki kreditov. Plan daje prednost takim investicijam, bi obetajo postati' v najkrajšem času rentabilne; kar naj bi omogočilo koprskemu okraju, da bi v bodoče v svojem gospodarskem razvoju ne bil več navezan na dotacije zvezne vlade. Predvidene investicije so; v glavnem namenjene razvoju kmetijstva, ribolova in industrije. Za razvoj kmetijstva je predvidenih 107 milijonov dinarjev, od katerih bo 57 miilijonav uporabljenih za nasadi- tev 80 hektarov novih vinogradov in okrog 9 hektarov novih sadovnjakov v Ankaranu, Briču, Kortah Krogu in Marezigah, ostalih 50 milijonov pa bo uporabljenih za regulacijo Karlonje in Dragonje in za melioracijo v Ospu-Posredno je bilo namenjenih razvoju kmetijstva tudi 160 milijonov dinarjev, s katerimi bo podjetje »Fructuis« zgradilo v Dekaninh moderno hladilnico; nadalje 41 milijonov, ki bodo služili za nabavo strojev za hrambo kmetijskih pridelkov ;n pridobivanje paradižnikove mezge in 42 milijonov za gradnjo osrednje mlekarne v Dekanih. Za razvoj ribištva je predvidenih 84 milijonov dinarjev, ki bodo uporabljeni za nakup novih ribiških ladij. Tako visoke investicije so postale nuj- no potrebne zaradi modernizacije ribje industrije, ki bo 'Spričo novih sodobnih naprav povečala svojo zmogljivost za približno' 500 ton na leto in potrebuje zato vedno več surovin, t. j. ribe. Ker se je spretnemu vodstvu trgovskega podjetja »Delamaris« posrečilo zagotoviti v Jugoslaviji^ in inozemstvu tržišča za vso proizvodnjo ribje industrije, so te investicije ne samo nujno potrebne, marveč tudi rentabilne. Približno isto vellja tudi glede -zneska 116 milijonov dinarjev^ k; bo uporabljen za dovršitev obnove rudnika črnega premoga v Sečovljah. Med industrijskimi investicijami naj omenimo še 20 milijonov din, ki bodo uporabljeni za razširitev tovarne otroških igrač »Mehanotehnika« v Izoli in 30 milijonov din za gradnjo nove tovarne ključavnic v Dekanih, 30 milijonov je določenih za gradnjo šolskih poslopij, 330 milijonov za nadaljevanje gradnje stanovanskih poslopij in 57 miliomov za elektrifikacijo vasi. Glede na navedene investicije niso nikakor pretirani računi, da bo narodni dohodek koprskega okraja, ki je lani znašal dve milijardi 889 milijonov dinarjev, letos dosegel nad tri in en četrt milijarde dinarjev, da bo industrijska proizvodnja narasla za skoraj 50% in da bo v novih in razširjenih podjetjih našlo zaposlitev nadaljnjih 30(1—400 delavcev. Za povzdigo kmetijstva v bujskem okraju. Družbeni plan bujskega okraja za leto 1954 predvideva za povzdigo kmetijstva izdatke v višini 250 milijonov din. Ta vsota bo uporabljena za nadaljevanje regulacije reke Mirne, za obnovo vinogradov in sadovnjakov ter za nabavo traktorjev in plemenske živine. Znižanje davčne stopnje. Na zasedanju okrajnega ljudskega odbora v Kopru je bilo sklenjeno', da bodo letos veljale iste davčne stopnje, ki veljajo JSlfi 'V prisianisa vorjena z govejo živino, »Giacomo Fas-sio« v La Goulette prazna, in »Alga« v Kalkuto z 2165 t. GRŠKE LADJE »Astipalea« je priplula iz Grčije s 116 t limon, odplula na Reko prazna, se vrnila v Trst in odplula v Pirej na^ tovorjena z lesom. »Plotarkis Blessas« je odplula v Pirej natovorjena. »Chri-stina« je priplula iz Smirne s 135 t. »Aristodimos« je prispela iz Pireja s 182 t vina in odplula v Split prazna. »Achiliefs« je priplula iz Pireja s 15 t. ANGLEŠKA »Peter Star« je priplula iz Norfolka z 9963 t premoga; »British Pioner« je pripeljala iz Baniasa 11.888 t surovega olja in odplula v Meno el Ahmadi prazna. »Cavallo« je priplula iz Hulla s 4 t. ARGENTINSKA »Rio Cuinto« je prispela iz Buenos Airesa prazna in se vrnila natovorjena. E-GIPTOVSKA »Ismaila« je priplula iz Aleksandrije s 10Q t in se vrnila natovorjena. RUSKA »Majkop« je priplula iz Dairena z 9000 t soje. AMERIŠKA »Exford« je odplula v ZDA s 1.057 t, »Nordcuba« je priplula iz New Orleansa z 9.575 t žita. KOSTARIŠKA »A-ias« je priplula iz Latakije s 1400 t. NEMŠKA »Lahneck« je priplula iz Marseilleja prazna in odplula v Vacay natovorjena. ŠVEDSKA »Boreland« je prispela iz Rosaria s 463 t in odplula v Pirej prazna. TURŠKA »Ardahan« je priplula iz Smirne s 32 5t. NORVEŠKA »Mildrid« je prispela iz Liverpoola s 32 t. JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija. »Učka« je priplula 23. 4. iz Severne Evrope s 60 t, vkrcala 100 C ter odplula 24. 4 na Reko. »Zagreb« je priplula 23. 4. z Bližnjega vzhoda, izkrcala 1.5qq t, vkrcala 400 t in odplula na Reko. »Žužemberk« je priplu-1 27. 4. iz Turčije, izkrcala 32Q t in odplula 28. 4. »Sarajevo« je priplula 2. -v ,onSianisčLi 5. z Bližnjega vzhoda z 2.000 t in bo odplula 8. 5. na Bližnji vzhod natovorjena. »Rijeka« je prispela 5. 5. iz Šibenika, vkrcala 500 kub. m lesa za Kazablanko in odplula 6. 5. Pričakujejo se: »Vis« 9. 5. iz Phili-peville, »Solin« 13. 5. iz Turčije, »Titograd« 15. 5. z Bližnjega vzhoda, »Dinara« 17. 5. iz Severne Evrope. Jadrolinija. 27. 4. je priplula »Lasto-vo iz Grčije, vkrcala 140 t, in odplula 28. 4. v Grčijo. »Istra« je prispela 4. 5. iz Grčije, vkrcala 15 t blaga in odplula 5. 5. na Reko. Pričakuje se prihod »Lastova« 11. 5. l\lapouetlane ladje Napovedan je prihod naslednjih ladij: Proga: JADRAN, MALTA TIRENSKO MORJE »Citta di Catania« prihod 7. maja, odhod 8. maja; »Verax« prihod 11. maja; »Citta di Alessandria« prihod 11- maja, odhod 14. maja, »Generoso« prihod1 15. maja, »Marecbiaro« prihod 21. maja. odhod 22. maja; »Citta di Messina« prihod 25. maja, odhod 28. maja. Proga: GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL [EGIPT »Messapia« prihodi 9. maja, odhod 12. maja, »Kineret« prihod 9. maja, odhod 15. maja, »Christina« prihod 9. maja. odhod 13. maja; »Enri« prihod 10. maja, odhod 13. maja; »Ilheos« prihod 10. maja, odhod 12. maja; »Du-nov« prihod 10. maja; »Chdoggia« prihod 12. maja, odhod 14. maja; »Lore-dan« prihod 12. maja, odhod 14. maja; »Aristodimos« prihod 14. maja. odhod 17. maja; »Sandra Maria« prihod 15. maja, odhod 18. maja; »Ismaila« prihod 15. maja, odhod 20. maja; »Irma« prihod 16. maja, odhod 19. maja; »E-speria« prihod 18. maja, odhod 21. ma- France Tomšič: »Nemško-slovenski slovar«. Tretja predelana izdaja. Založila Državna založba Slovenije. Naklada 6000 izvodov. Dotlskano marca 1954 v tiskarni »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Prejšnje izdaje Tomšičevega slovarja so pošle, zato je bilo prav, da se je avtor sporazumno z Državno založbo Slovenije lotil tretje izdaje, čimbolj se odnosi z Avstrijo in Nemčijo normalizirajo ter razvijajo kulturne in gospodarske zveze s tema državama, tem večja je postala potreba po novi izdaji nemško-slovenskega slovarja. Gre za predelano in izpopolnjeno izdajo. Zaradi izpopolnitve besednega zaklada in večjega ter preglednejšega tiska je obseg slovarja narastel od 627 strani druge izdaje na 1275 strani. Besedni zaklad je bogatejši, izpeljava nadaljnjih pojmov od osnove bolj pregledna. Tudi v nemščini naprednejši koristniki bodo avtorju hvaležni za bogato navedbo izrazja; saj se avtor ni omejil na goli prevod posameznih besed, kakor to delajo še vedno premnogi sestavljale! slovarjev. V Trstu bodo segli radi po slovarju ne samo profesorji in dijaki, temveč tudi poslovni krogi; saj so zveze z Avstrijo še vedno čvrste. Naj ob tej priložnosti ugotovimo neverjetno pomanjkljivost na slovenskih strokovnih šolah v Trstu: da se namreč nemščina poučuje samo na trgovski akademiji in še to kot neobvezen predmet. Marsikateri absolvent slovenskih šol v Trstu bi bil že našel zaposlitev, če bi znal vsaj šolsko nemščino. Celo na italijanskih šolah posvečajo več pozornosti nemščini. — Dr. L. B. »Ekonomska revija« — Glasilo društev ekonomistov v Sloveniji, Ljubljana, Letnik 1953, številka 5-6. Priobčuje naslednje sestavke: Franc Černe: Blagovne kategorije, planiranje in sovjetska ekonomska teorija. Dr. Vladimir Murko: Vloga posameznih narodnosti v gospodarski zgodovini Trsta. I. del. Tone Klemenčič: Gospodarski pogledi na predvidene nove predpise o upravljanju stanovanjskih poslopij in o najemninah. Drago Potočnik: Evropska plačilna unija. Inž. Ugo Uhlir: Račun rentabilnosti dokončno osušenega Barija. Zdenko Knez: Incoterms 1953. Prejeli smo: Zbornik dokumev.iop in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del VI, knjiga II; Borbe v Sloveniji (januar-maj) 1942. Uredil uredniški odbor (predsednik Ivan Regent). Izdal Voj-no-zgedovinski institut 'jugoslovanske armije. Naklada 2000 v slovenskem) in 5000 v srbo-hrvatskem jeziku. Natisnila Blasnikova tiskarna. Dodan je zemljevid Slovenije. Knjiga vsebuje tudi zaupno korispondenco italijanskih in nemških zasedbenih oblastev. za lastnike, ki sami obdelujejo svojo zemljo in ki ostanejo neizpremenjene. tudi za lastnike, ki ne obdelujejo sam; svoje zemlje. V prejšnjih letih so morali namreč poslednji' plačevati mnogo višje davke. Ker pa so bili ti davki tako visoko odmerjeni, da jih ni biio mogoče kriti niti z zakupnino, je imelo to za posledico, da je ostalo' precej zemlje neobdelane. Kongres ekonomistov v Portorožu. Kakor smo že poročali, bo od 13. do 15. maja v Portorožu kbngres ekonomistov Jugoslavije. Delovni program kongresa bo obsegal naslednje točke; 1) 'kritična analiza organizacije jugoslovanskih podjetij, 2) položaj na goispodansko-finanonem trgu, 3) stanovanjsko vprašanje, 4) gospodarski problemi komune. Razen priznanih gospodarskih strokovnjakov se bo kongresa udeležilo okrog 350 delegatov, ki jih bodo odposlala razna podjetja, društva ekonomistov in ljudski odbori. Na kongres, so povabljeni tudi nekateri gospodarstveniki iz cone a. Koprski okraj pripravlja udeležencem kongresa dostojen sprejem. Dne 12. maja zvečer bo na graidu v Socerbu slovesen sprejem, dne 13. maja zjutraj pa bo slovesna otvoritev kongresa v gledališču Tartini v Piranu. Velik uspeh piranskih ladjedelnic. Dne 17. aprila t. 1- je bila splovljena v morje motorna ladja »Cetina« z nosilnostjo 750 ton. ki je ena izmed največjih ladij, zgrajenih v piranskih ladjedelnicah po vojni. »Cetina« je last Jadranske svobodne plovbe in bo' vzdrževala tovorni promet po raznih jadranskih in sredozemskih pristaniščih. — Dr. F. J- Socialni 7JTRJNK1 SMRT FRANCOSKEGA SINDIKALISTA. V Parizu je umrl zadet od srčne kapi Leon Jouhaux v 75. letu svoje starosti. Rojen je bil v preprosti delavski družini. Povzpel se je do svetovno znanega delavskega voditelja. V zadnjih letih je bil predsednik Gospodarskega sveta, nekakšne gospodarske zbornice, ki daje vladi nasvete v gospodarskih vprašanjih. Dolga leta se je boril v vrstah sindikalne zveze Con-federation Generale du Travail (CGT), po vojni pa se je odcepil od nje, češ da je zašla, preveč v politične vode, in ustanovil »CGT-Force Ouvriere«. MANJ NEZAPOSLENIH V NEMČIJI. V zadnjih petih letih se je število nezaposlenih v Zahodni Nemčiji sukalo okoli 1,8 in 2 milijona. Pozimi se nezaposlenost dvigne; tako je od septembra 1953 do februarja 1954 narast-la kar za 1,100.900 ljudi. V primeri s prejšnjim letom (od oktobra 1952 do januarja 1953 794.600) je bil letošnji prirastek izredno visok. V marcu 1954 je število nezaposlenih nazadovalo za 616.800 ljudi in se je tako znižalo na 1,4 milijona. Računajo, da bo poleti padlo na 941.000, ker je razvoj industrije zelo ugoden. ZSSR V MEDNA,RODNEM URADU ZA DELO1. Zunanji;' minister ZSSR je sporočili glavnemu tajniku. Mednarodnega urada za delo. v Ženevi, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti vse pogoje, ki jih predvideva pravilnik urada za pristop. Novembra je ZSSR izjavila, da je pripravljena pristopiti k tej mednarodni organizaciji pod pogojem, da zanjo ne bo obvezen člen 37. pravil, ki določa,, da mora vsak član sprejeti razsodbo mednarodnega sodišča v Haagu1 ali postavljenega razsodišča. Zdaj je ZSSR sprejela vse obveze, ki jih zahtevajo pravila, ker bi sicer ne mogla postati član te važne mednarodne ustanove. V ZAHODNI NEMČIJI ŽIVI danes okoli 25.000 Židov, v Vzhodni pa okoli 1500. V vsej Nemčiji je pred vojno, preden je prišel Hitler na, oblast, živelo 600.000 Židov. EKSPLOZIJA V ITALIJANSKEM RUDNIKU PRI RIBOLLI (Grossetto) je ubila 14 rudarjev, 5 jih je bilo hudo ranjenih. GRŠKO MESTECE IZGINILO. Prve dni maja je bil v Grčiji zopet hud potres, ki je prizadel zlasti mestece So-fades. Naselje je kar zginilo; bilo je 25 mrtvih in 150 ranjenih. Potres je podrl 2085 hiš in hudo poškodoval nad 2800 hiš. AVSTRIJKSI TRANZIT ČEZ HAMBURG je znašal leta 1951 251.205 ton, leta 1952 190.155 in leta 1953 218.703; češkoslovaški tranzit v istih letih 727.943, 618.738 in 799.768 ton. DVA LEPA ZGLEDA Vsako leto obišče upravo in uredništvo »Gospodarstva« 86-letni naročnik iz Slivnega, da bi z nami pokramljal in poravnal naročnino. Letos nam je povedal, da lista sicer sam ne more več čitati, ker mu je oslabel vid, vendar si ga da čitati. Slovenski dnevnik v New Yorku »Glas nareda« poroča, da si mnogi njegovi naročniki sami povišajo naročnino, da bi tako podprli list. »GOSPODARSTVO" Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO in Ita- lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRŽ. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din, polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednic dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« ja; »Barletta« prihod 18., odhod 20. maja; »Kozani'« prihod 20. maja, odhod 22. maja; »Ardahan« prihod 22. maja, odhod 26. maja; »Plotarkis Blessas« prihod 25. maja, odhod 27. maja; »Campidoglio« prihod 28. maja; »Enri« pnihod 28. maja, odhod 30. maja. Proga: VZHODNA ZAHODNA IN JUŽNA AFRIKA »Maria Cosulich« Prihod 8. maja, odhod 12. maja; »Spuma« prihod 1L maja, dohod 16. maja; »Vittoria S.« prihod 15. maja, odhod 19. maja; »A-fricai« prihod 18. mSja,' odhod 25. maja; »Teresa Cosulich« prihodi 25. maja, odhod 30. maja; »Europa« prihod okoli 25. maja. Enako: »Portorose«, »On-da«, »Aistra«/, »Generoso«, odhod: 20. maja. Proga PERZIJSKI ZALIV INDIJA, PAKISTAN, DALJNI VZHOD »Ambra« prihod 15. maja, odhod 22. maja, »Perla« prihod 20. maja, »Risano« prihod 25. maja odhod 30. maja; »Timavo« prihod 25. maja. Proga ZAHODNA IN SEVERNA / EVROPA »Nero« prihod 8. maja, odhod 8. maja; »Mercian« prihod 10. maja, odhod 11. maja; »Cagliari« prihod 13. maja, odhod 15. maja; »Plevo« prihod 22. maja, odhod 22. maja; »Edeimvood« prihod 8. junija odhod 9. junija. Tisk: Tiskarna »Graphls« Mehanična delavnica in prodaja motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul. Udine 61 - Telefon 37-512 Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUITO", motocikle ,,GANNA". dvokolesa priznanih znamk ter pribor za „VESPE“ in „LAMBRETTE" G. M. COLOHIN & FIGLIO UVOZ - IZVOZ MiUTOVIJTE in IZDEEKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Proga SEVERNA AMERIKA »Exermiont« prihod 9. maja, odhod 9. maja; »Exbrook« pr 10. maja, odhod 10- maja; »Emma Bakke« prihod 10. maia, odhod 12. maja; »Exilo-na« j is. maja, odhod 18. maja; »Ercellr--..^ 28. maja odhod 28. maja. Proga SREDNJA AMERIKA PACIFIK »Barbara Lykes« prihod 13. maja, odhod 14. maja, »Harry Culbreath« prihod 14. maja, odhod 15. maja; »Louise Lykes« prihod 24. maja odhod 25. maja; »Norman Lykes« prihod 3. junija, odhod 4. junija. Proga JUŽNA AMERIKA »Rio Cuarto« prihod 25. maja, odhod 31. maja. MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI nudi I Dpske smrekove, macesnovem tidih lesov, trame in p ankete najugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 24 OBLETNICA 0F DNE 27. APRILA je Osvobodilna fronta slovenskega naroda obhajala 13-letnico svojega obstanka. Ustanovljena je bila v Ljubljani 27. aprila 1941. Tone Fajfar piše v »Slovenskem poročevalcu«, da je komunistična partija zbrala ob sebi predstavnike Sokola, krščanskih socialistov in kulturnih delavcev ter z njimi ustanovila Protiim-perialistično fronto, ki si je kmalu zatem nadela ime Osvobodilna fronta. Prvotno je bila Osvobodilna fronta sestavljena iz konglomerata najrazličnejših političnih in nazorskih skupin, ki so se odločile za skupni politični borbeni cilj: osvobodtev. Pred tem e-dinim vseobsegajočim ciljem so stopile v ozadje vse druge težnje. Kmalu po začetku osvobodilne borbe je bil v zavesti ljudskih množic napravljen korak naprej: borba za ljudsko oblast In nov družbeni sistem. — V Trstu in po Italiji so 25. aprila proslavili obletnico upora proti fašizmu, ki se je začel 25. aprila 1945, se pravi tik pred koncem vojne. 1. maja je jugoslovanska vojska osvobodila Trst. PROTI VSTEKLENICENJU VINA. Sestanka trgovcev na drobno z vinom v Milanu se je udeležilo 400 trgovcev iz vse Italije. Na zborovanju so protestirali proti novemu zakonskemu načrtu, po katerem naj bi se uvedlo obvezno vstekleničenje vina, da bi se tako zavarovala njegova pristnost. Zborovalci so ugotovili, da bi to pomenilo industrializacijo vsega prometa z vinom, hkrati pa bi se ubila trgovina na drobno. Tako bi se vino za javnost podražilo in s tem seveda zmanjšala potrošnja. Zborovalci so tudi zahtevali, da je treba koncesijo za prodajo vina omejiti samo na prave trgovce na drobno; trgovci, ki se že bavijo s prodajo drugih predmetov, naj bi ne imeli pravice do prodaje vina. import UNIVERSAL IMPEX ekpobt UVOZNO m IZVOZNO PODJETJE TRST — ULICA CELLINI ŠT. 2 - TEL. ŠT. 35-975 POŠTNI PREDAL - CASELLA POSTALE 448 RAZPOŠILJA TUDI DARILNE PAKETE V JUGOSLAVIJO IN DDUGE ODZAVE PRVOVRSTNO BLAGO PO IZBiRI — JE NAŠE GESLO i 2a!)lopiiih m glavna zaloga: zunu/m mimu «n Z JESTVINAMI trst Ulica Valdlrivo 3 Telefon 35-034 DIREKCIJA- RIJEKA | Telegrami: JUGOLINIJA - Tel. 26-61, 26-62, 26-63 (poldne) 26-61 j VZDRŽUJE REDNI P0M1ŠK0 HLiMOVM PROMEI' IZ JADRAM l U: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI B LIŽ, N J I V Z H 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO ” 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA" - Trieste - Tel.: 37-613, 20-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. I Novo dospeti sezonski izdelki Oglejte si naše nove modne sezonske izdelke moških, damskih in otroških čevljev s Priporoča se 7,a nakup. CALZOLERIA FIORENTINA Soc. a r. I. TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL 9A-53« Tujcihci SILA JOŽEF uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA Z A P R E D E LAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST Ulica Rossetti štev. 15 — Telefon 95-661 TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV GEC ALOJZ TRST - Piazza Tra I Rivl 2 - Telefon 31-198 8 Oglejte ii viclm zalogo, damikik, molkih Ut oth-dlldh čevljev za l(iMiladait&l _F. SPADARCL SPEDiCIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROGI NEKAJ 0 SADNEM DREVJU ZAKAJ OBREZUJEMO SADNO DREVJE Največkrat škodujemo drevju predvsem v mladosti s tem, da ga nepravilno in močno obrezujemo ter tako slabimo. Mlade Jiasade moramo oskrbovati, da bo imelo drevje vse pogoje sa uspevanje. Poleg zadostnega gnojenja je treba drevju dovolj vlage (zalivanje, rahljanje ter zastiranje kolobarjev) ter ga ščititi pred raznimi zajedavci. Mladi nasadi morajo doseči do 80 cm dolge poganjke. Le tako drevje doraste v nekaj letih v obsežno krono in začne rano in obilno roditi. Nekoč so bili sadjarji mnenja, da kakršnakoli rez drevju škoduje. Z nastankom obsežnih nasadov pa se je pokazalo ,da je treba drevje vzgajati in oblikovati z rezjo. Mnogi so v tem zašli v skrajnost in so rez izumetničili do zmešnjave in nerazumljivosti. Tako so nastale napake, ki so nažalost še vedno ponavljajo v škodo zdravja in rodovitnosti drevja. Za čim stremimo pri rezi? 1. Davzgo jimo drevesu v mladosti ustrezajočo drevesno obliko; 2. da uravnamo rodnost že rodnih dreves; 3. da ohranimo krono redko, svetlo in zračno. Zadnja točka je glavni cilj rezi, ker le tako dosežemo zmerno redno rodnost, pridelek kakovostnega sadja in zdravja dreves. Omogočimo mehanizacijo škropljenja, obiranja in drugih rednih del. Drevesna krona naj bo tako redka, da lahko tudi notranji in spodnji deli drevesa normalno delujejo, da je tudi notranje listje deležno sončne svetlobe in bo lahko nemoteno presnavljalo ali asimiliralo. Dognano je, da je notranje zasenčeno listje v pregosti kroni nedelavno ali pasivno in ga celo prehranjuje listje zunaj krone, ki je obsevano in tako delavno ali aktivno, da prehranjuje celo drevo. Z redčenjem moramo doseči to, da bo vse listje aktivna, ker le tedaj bo življenjska funkcija drevesa normalna. Vsaka rastlina, če naravno raste, se razrašča tako, da čimbolj izkoristi sončno svetlobo. Samostojno rastoče drevo se razrašča nemoteno in si izgradi lepo, zaokroženo, redko in nizko oblasto krono, da često redčenje ali rez nista potrebna. Drevo pa, ki raste v tesni skupini drugih dreves, ki ga ovirajo v razvoju, je primorano tekmovati z njimi. Cp je slabotno, ga močnejša sosedna drevesa zadušijo. Ce pa je toliko močno, da s sosednimi drevesi tek- muje, tedaj se bo vzpelo v višino za sončno svetlobo. Ce pa poseže vmes človeška roka, prepreči z nesmotrno rezjo naravni razvoj. Z vsako rezjo drevje motimo in ga slabimo. Slabotno drevo lahko z rezjo uničimo, ali mu vsaj skrajšamo njegovo življenjsko dobo. Tudi bujna drevesa z rezjo slabimo, ker jim vzamemo drevesne dele in jim zmanjšamo listno površino. Obrezana drevesa skušajo izgubljeno nadomestiti s tem, da bujno poženejo nove poganjke in si ustvarijo novo listje, ki jim je potrebno za njihov življenjski obstoj. Najčešče škoduje drevju krajšanje in pomiajanje. S krajšanjem omejimo drevesno krono in zmanjšamo prostornino. Novo nastali poganjki, ki so posledica krajšanja, se zgoste in se s svojim listjem v tej zmanjšani prostornini med seboj dušijo, medtem ko je bilo listje pred krajšanjem sorazmerno razdeljeno na večji prostornini drevesne krone in deležno več svetlobe in zraka. S krajšanjem vej torej krono zgoščujemo, kar je popolnoma nasprot no s smotrom svetle in zračne krone z aktivnim listjem. Rez torej razumemo pod dvemi različnimi pojmi; krajšanje lesnih mladik ter krajšanje in pomlajevanje vej rodnega lesa ter redčenje lesnih poganjkov rodnega lesa in rodnih vej. Kdaj krajšamo, kdaj redčimo? Pri vzgoji mladih dreves krajšamo pri izgradnji krone le prva leta v najnujnejših primerih, redčimo netemeljito. S tem dosežemo krepko ogrodje drevesne krone. Z redčenjem pospešimo razvoj redke krone, medtem ko dosežemo s krajšanjem ravno nasprotno. Pri starejšem rodnem drevju pa poleg rednega temeljitega redčenja krajšamo in pomlajamo le rodne veje in rodni les zato, da zmanjšamo čezmerni nastavek, ki ga črpa in slabi, pa tudi zato, da ga vzbujamo k obnovitvi mlajšega rodnega lesa. S tem ohranimo drevo v zmerni in redni vsakoletni rodnosti. Načelno se moramo držati zmernosti. »Srednja pot je najboljša pot« ! Ta pregovor drži tudi pri rezi. Pretiravanja pa tudi površnosti ne vodijo do cilja. Z močno rezjo drevje slabimo, ker mu jemljemo drevesne dele, za katere je potrošilo veliko snovi in za katerih nadomestilo bo porabilo dvakrat toliko snovi, da bo ponovno pridobilo na svojem obsegu. Z rezjo povzročene rane so za drevesa nevarne, tem bolj, mn IN VRTNAR V MAJU! Na njivi in na polju. Krompir moraš pridno pleti in okopavati, da bo imel rahlo zemljo in da ga plevel ne bo zatiral. Škropiti ga moraš z 1% bor doško brozgo, da ga ohraniš pred napadom krompirjeve plesni, ki je podobna trtni plesni ali peronospori. Bor-doški brozgi primešaj tudi škropilni Gesarol ali kak drug strup za zatiranje krompirjevca ali koloradskega hrošča. Tudi ostale okopavine —• peso, korenje in koruzo — moraš pridno okopavati in pleti. Na vrtu. Zadnji čas je za presajanje plodovnic kot so: paradižniki, jajčevci, paprika in podobno. Presadi tudi poletno glavnato solato »goštano« in »ljubljansko ledenko« ter gomoljasto zeleno, ko pojdejo »trije ledeni možje« že mimo nas. Primeren je čas za setev zgodnje karfiole, ohrovta in drugega zelja. Lahko seješ tudi nemško špinačo ali »tetragnijo«, njeno seme moraš pred setvijo dobro razmočiti. Od časa do časa moraš sejati poletno glavnato solato, da boš imel vedno pri rokah potrebne sadike. Tudi setev ra-diča moraš ponoviti, da boš razpolagal z njegovim prvim rezom (primo ta-glio), ki ga lahko najdraže prodaš. Pozabiti ne smeš na Semeniče razne vrtnine, da jih golazen ali slabo vreme ne poškodujeta in uničita. Semenski motovilec moraš pobrati, preden popolnoma porumeni, ker sicer se ti močno usuje. Listne uši in drugi škodljivi mrčes na rastlinah moraš uničevati z ustrezajočimi pripravki in škropili. V vinogradu. Nadaljuj s preščipava-njem rodnih poganjkov pri drugem ali tretjem listu nad zadnjim grozdičem. Nepotrebne, jalove poganjke in divjake, zlasti na starem lesu, pa moraš popolnoma odstraniti. Ne odlašaj več s škropljenjem trt proti peronospori in plesni ali oidiju. Pomni, da je predhodno zatiranje — preden se bolezni pojavijo •— najbolj uspešno. S škropljenjem z 1% bordoško brozgo (tudi z raztopino praha Caffaro), kateri primešaš 1 kg škropilnega žvepla Mormi-no na 100 litrov vode, preprečuješ hkrati obe navedeni bolezni. Pozor na grozdnega molja! Ta je napravil po naših vinogradih že ogromno škodo. Zatiramo ga s škropljenjem z ustreznimi pripravki po navodilih strokovnjakov. Primeren je čas za cepljenje slabo rodovitnih trt »v zeleno« ali z elastiko. To delo moraš opraviti po možnosti ob tihem in vlažnem vremenu, dokler mladike še niso pognale za-listkov (bastardinov). V sadovnjaku. Za uničevanje škodljivega mrčesa uporabljamo ustrezna škropila kakor so Gesarol, tobačni ekstrakt in drugi nikotinski pripravki, arzenati itd. Škropljenje drevja je treba ponoviti, če dež kmalu izpere škropilo. Paziti moraš na cepiče in jih pritrditi na kole ali palice, da jih veter ne polomi. Divjake, ki bohotno rastejo na starem lesu, moraš odstranjevati. Sadna drevesa, ki jih gojiš v špalirju ali drugih strogih oblikah, moraš začeti preščipavati pri mladih poganjkih, da jim ohraniš zaželeno obliko. Na travniku in deteljišču. Deteljo, zlasti lucerno, moraš pokositi, kakor hitro začne cvesti, ker vsebuje tedaj največ redilnih snovi. Detelje ne smeš predolgo in premočno sušiti na prostem, ker se pri spravljanju rado lomi in odpada listje, ki je najbolj redilno. Tudi travo na travnikih moraš pokositi, kadar je ta že v cvetju, ker pozneje oleseni in zgubi na hranilni vrednosti. Trava, ki jo pokosimo, ko je že odcvetela in porumenela, nam daje slabo krmo, ki je enakovredna slami. V kleti. Ohrani klet kolikor mogoče hladno; ker se v topli in nesnažni kleti vino najprej pokvari in skisa. Kislega vina in pokvarjene posode ne imej v kleti, da ti ne pokvari še zdravega vina. Kmetovalci s Tržaškega, iz Bazovice, Proseka, Doline, Flavij, Sv. Križa, Lonjerja in iz drugih vasi so si ped vodstvom Kmečke zveze ogledali vinsko razstavo v Ljubljani. Z obiskom so bili zelo zadovoljni . Skoda zaradi zime in hladnega vremena. Iz Mačkovelj nam poročajo, da je jesenska setev ječmena zaradi hudega mraza zmrznila. Zdaj so sejali nanovo. Grahu je mraz prizanesel. Zaradi pomanjkanja dežja v aprilu je trava redka, pravtako detelja. Pšenica kaže letos v nekaterih italijanskih pokrajinah slabše kakor lansko leto. Nanjo je vplivalo slabo vreme. Od lanskega pridelka je še ostalo okoli 16—18 milijonov stotov. Pridelovalci se pritožujejo zaradi uvoza žita iz Rusije in Turčije. Toča se je te dni vsula v Turinu s takšno silo, da je pokrila nekatere ulice pol metra na debelo. Odposlanstvo jugoslovanskih kmetovalcev je na potovanju po Holandiji, da bi si ogledalo vzorne holandske kmetije. ZVIŠANJE DRUŽINSKIH DOKLAD ZA POLJSKE DELAVCE Zavezniška vojaška uprava je zvišala družinske doklade kmetijskih delavcev in zadevnih prispevkov na britansko-amerjškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Zadevni ukaz št. 37 z dne 10. aprila 1954. RADIOAKTIVNO JAJCE V Londonu je neka kokoš znesla prvo radioaktivno jajce v Veliki Britaniji. Poskus je napravil radio-kemični center v Amershamu, čigar strokovnjaki so za boljšo rast alg, ki jih najdemo v ribnikih, uporabili radioaktivni ogljikov dvokis. Tako so tudi alge postale radioaktivne; iz njih dobljeni protein so zmešali v krušni peči, na- Poravnajte cimprej naročnino ! kar so v Britanskem zavodu za zdravstvene raziskave z njim hranili kokoš. Radioaktivni ogljik se je razširil po kokošjem organizmu in čez kakih 14 dni je že znesla prva radioaktivna jajca, ki jih bodo uporabili za znanstvene poskuse. Ta poskus pa kokoši ni škodoval in je kasneje zopet pričela nesti običajna jajca. PROUČEVANJE PRAŠIČJEGA ZARODA Na poskusni postaji za proučevanje prašičjega zaroda v Selbyju (Yorkshi-re), ki jo vzdržuje Britanska zveza prašičjerejcev, so zelo napredovali poskusi, po katerih lahko proizvajalci slanine zmanjšajo svoje proizvodne stroške, hkrati pa dijo boljše prašiče. Za poskus vsak rejec prašičev pošlje na postajo 4 mladiče — dva samca in dve mladi samici, od vsake vrste, ki jo goji za slanino. Mladiči morajo biti od svinje, ki je povrgla najmanj osem mladičev. Rejci dobijo podrobne podatke o rasti za poskus poslanih mladičev, presnavljanju hrane z ozirom na vsak kilogram pridobljene teže, umrljivosti in odstotku slanine. čim večjega obsega so in čim bolj so bila drevesa z rezjo oslabljena. Tudi za celjenje ran potrebuje drevo obilo snovi in rastne bujnosti, da jih čim-prej zaceli. Stare nezaceljene rane sla^ botnih dreves povzročajo trohnenje in odmiranje vej in debel od znotraj. Z rezjo zmanjšamo listno površino, listje pa, kakor vemo, je zanj važen življenjski činitelj. Iz »Sadjarstva, vinarstva in vrtnarstva«. (Prihodnjič: Kdaj in kako obrezujemo?) TRST - TR1ESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35 785 in 31-087 SCAL0 LEGMMI - SERV0LA TEL. 90 847 SCALO LEGNAMI - PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT iflotmiija Uma LJUBLJANA, Frankopanska 11 p. p. J45 TELEFONI 20 182 20 171 BRZOJAV: VINEXPORT Ljubljana SsvaSaam® aaJSsolJIa 'sipa*' BariiHSa iaa istrsE&a vias® tes> Sialao s&a g&loggi s&efša teela sssfftoa steSslesaačs^a všff&si as StajersB® Jafcolf Vatovec^ TBST - Via TorreManca 19 UVOZ Tel- 23-587’37-581 I z voj KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK_____ P O SI L .1 A TUDI DARILNE PAKET# S. A. FABSMCA ACCUMULATORI NAJBOLJŠA BATERIJA M 1 L AIV 0 Sedež in uprava* Via Tertulliano, Tel. 554670, 553938, 581556, 584920 Poslovalni c a: Vlaj® Bligny, 23-Tel. 5.12.0* Torino: Via Princip' D’Acaja 57 - Tsl' 7.04.94 - Padova P-®*8 della Stazione K. 1 Tel. 2.79.54 Bologn« Via Amendola N. 3 ' Tel. 3.83.03 Ro1118., Viale Aventino 88/90/92 Tel. 59.36.9* 59.95.22 - Napoli Ugo Foscolo N. ^ ’ Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Roma 146108 C. C. Napoli 139488 IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXP ORT - TRIESTE UVAŽA: Vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA' tekstil, kolonialno blag0 in raznovrstne stroj0 Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacij6 Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo MDROBIUO - M DEUELU UVOZ - IZVOZ Vseli vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, fut' nirja, vezanih plošč itd. prevo&s vsafkovvstne£& ble&ga z fttsinimi sredstvi Erad: TRST ul. Crispi št. 14 Te!. 93=562 Skladišče: ni. delle MilizieM - Tel. 96-510 telefonska številka stanouanja 95-918 SLOVENIJA ZIlOPROlf T LJUBLJANA-JUGOSLAVIJA Izvršuje takojšnje dobave: Goved, mesa vseh vrst, zaklanih telet, konj za delo in konj za klanja, mesnih izdelkot kraškega pršuta ter sena in slame Zahtevajte točne ponudbe od: SLOVENIJA ŽIVIN0PR0MET, LJUBLJANA Dalmatinova 1-1, pošt. predal 222 - Tel. 22-212 GOVEDO IN KONJI STALNO V ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, tel. PRESTRANEK 3 Tovorni prevozi MirOPUDJETJE STAR Tel. št. 35608 Osebni avtobusni pr gvozi Mehanična delavnica AVTO«ARAŽA - TRS^ ULICA MOREM 7