шж 
ČASOPIS 
HISTORICAL REVIEW 
ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ 
џт о^ 
leto 1988 4 letnik 42 
ZČ, Ljubljana, 42, 1988, številka 4, strani 485-630 in XIII —XVIII 
ZGODOVINSKI 
ČASOPIS 
' / U O I ' / ' I L C K I / . / /KYI 
UDK 
UDC 919.712(05) 
YU ISSN 0350-5774 
GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 
Uredniški odbor: Bojan Balkovec (tehnični urednik) 
dr. Bogo Grafenauer 
dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) 
Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) 
dr. Miro Stiplovšek 
Peter Stih 
Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je 
mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. 
Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20. 12. 1988. 
Izdajateljski svet: Dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, 
Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Ple-
terski, Janez Stergar, Prvenka Turk 
Cvetka Vode (angleščina), Madita Šetinc (nemščina), Neva Sli­
bar (nemščina), Janez Zor (ruščina) 
Neta Zwitter 
Majda Čuden 
Prevodi : 
Zunanja oprema: 
Upravnica revije: 
Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 
YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 332-611, int. 210 
Letna naročnina: 
Tekoči račun: 
Sofinancirajo: 
Tisk: 
Naklada: 
za nečlane in ustanove 40.000 din, za društvene člane 22.000 din, 
za društvene člane-upokojence 16.500 din, za društvene člane-
študente 11.000 din (vse cene za letnik 42/1988, veljavne do 30. 5. 
1989) 
Cena tega zvezka v prosti prodaji je 12.000 din 
Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 
Raziskovalna skupnost Slovenije 
Kulturna skupnost Slovenije 
Izobraževalna skupnost Slovenije 
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani 
Znanstveno-raziskovalni center SAZU 
Tiskarna Slovenija, Ljubljana, marec 1989 
1800 izvodov 
ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 42 - LETO 1988, ŠTEVILKA 4 
KAZALO - CONTENTS - СОДЕРЖАНИЕ 
RAZPRAVE - STUDIES - ЕТАТБИ 
Rajko B r a t o ž, Povezave med Trakijo in severnojadranskimi deželami v pozni antiki . . . 487-504 
Connections between Thracia and Northernadriatic Lands in Late Antiquity 
Свлзи между Тракиеи и провиншадми севернои Адриатики в позднеи Антике 
Vaško S i m o n i t i, Slovenska historiografija o turških vpadih in obrambi pred njimi . . . . 505-516 
Slovene Historiography on Turkish Raids and Defence against them 
Словенскаи историографин o турецких наездах и обороне от них 
Franc R o z m a n , Stališče slovenske socialne demokracije do balkanskih vojn 517-524 
The Standpoint of Slovene Social Democrats Towards Balkan Wars 
Отношение словенскои социалдемократии к балканским воинам 
Vasilij M e l ik, Leto 1918 v slovenski zgodovini 525-532 
The Year 1918 in Slovene History 
Год 1918 в словенскои истории 
Bogo G r a f e n au er, Iz starega v novi prostor . . 533-541 
From old to new Space 
Из старого пространства в новое 
ZAPISI - NOTES - ЗАПИСИ 
Majda C e r n i e , Procesi spreminjanja družine od 15. do 19. stoletja 543-554 
Processes of Alteration of Family from 15th to 19th Centuries 
Процессм измененил семБИ c 15-го no 19-ое столетие 
France K u z m ič, Prispevki k revolucionarnemu vrenju v Prekmurju leta 1918 555-560 
Countributions to Revolutionary Movement in Prekmurje (Transmuraland) in 1918 
K револгоционному движеник) в ПрекмурБе в 1918 г. 
Bogo G r a f e n a u e r , Vprašanje kulturne avtonomije 1918 561-569 
The Question of cultural Autonomy 1918 
Вопрос o кулБтурнои автономии в 1918-ом году 
Andrej V o v k o , »Špansko pismo« Dragotina Gustinčiča Etbinu Kristanu 571-574 
The "Spanish Letter" from Dragotin Gustinčič to Etbin Kristan 
„Испанское ПИСБМО" Драготина Густинчича Зтбину Кристану 
IN MEMORIAM - IN MEMORIAM - B ПАМЛТБ 
Jože K o r u z a (Boris P a t e r n u ) 575-578 
Jože Koruza 
Иоже Коруза 
Marija K r e m e n š e k (Štefan T r o j ar) 579-580 
Marija Kremenšek 
Марии Кременшек 
Ferdo H a u p t m a n n (Vasilij M e l i k ) 580-581 
Ferdo Hauptmann 
Фердо Хауптманн 
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - SOCIETY EVENTS - ОБШЕСТВЕННАЛ Ж И З Н Б 
Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Občni zbor na Ptuju 28., 29. september 1988 (Marija 
O b l a k - Č a r n i , Boris R o z m a n , Jasna F i s c h e r , Janez K o p a č , Štefan T r o j a r , 
Vasilij M e l i k , Vladimir B r a č i č , Marjan D r n o v š e k , Jože J a z b e c , Andreja 
B r a n c e l j , Metka F u j s , Nataša N e m e c , Ivan L o v r e n č i č , Nevenka C i g l e r , 
Janez K o p a č , E m a U m e k , France K r e s a l , Darja M i h e l i č ) , J a n e z M a r o l t . . . . 583-592 
Historical Associations. Union of Slovenia. Annual Meeting in Ptuj on 28th and 29th 
of September 1988 
Согоз Исторических обгцеств Словении, Годовое отчетное собрание в Птуе 28 и 
29 сентрибрн 1988 г. 
Mednarodni simpozij: »Historische Edition und Computer«, Karl-Franzens - Universität, 
Institut für Germanistik. Graz, 26.-30. oktober 1988 (Darja M i he l ié , Vinko 
R a j š p ) 593-594 
International Symposium: "History Edition and Computer" Karl-Franzens - Uni-
versität, Institut for German Studies, Graz 26th-30th October 1988 
Международнми симпозиум: ,,Исторические изданга и кокпњготер", Универси-
тет им. Карла-Франца, Институт германистики, Грац, 26-30 октибри 1988 г. 
OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS - Р Е Ц Е Н З И И И КРИТИКА 
Wolfgang Schuller, Griechische Geschichte (Rajko B r a t o ž) 595-597 
Jochen Bleicken, Geschichte der Römischen Republik (Rajko B r a t o ž) 597-601 
Jochen Martin, Spätantike und Volkerwanderung (Rajko B r a t o ž ) 601-605 
Peter Schreiner, Byzanz (Rajko B r a t o ž ) 606-608 
Acta historico-economica Iugoslaviae (Ferdo G e s t r i n ) 609-610 
Acta historico-economica Iugoslaviae (Jože M a č e k) 610-613 
Missiev simpozij v Rimu (Eva H o l z ) 613-614 
Intellectuals and the future in the Habsburg monarchy 1890-1914 (Irena G a n t a r -
G o d i n a ) 615-617 
James D.Young, Making Trouble (Irena G a n t a r - G o d i n a) 617-618 
Giuseppe Boffa, Fenomen Stalin (Avgust L e š n i k ) 618-621 
Maurice Lever, Povijest dvorskih luda (Andrej S t u d e n ) 621-623 
OBVESTILA - INFORMATIONS - СООБШЕНИЛ 
Obvestilo o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) 624 
Informations about the Issuing of Zgodovinski časopis (Historical Review) 
Извегцение o виходе в свет Исторического журнала 
LETNO KAZALO - ANNUAL CONTENTS - ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ 
Zgodovinski časopis 42/1988 625-630 
Historical Review 42/1988 
Историческии журнал 
IZVLEČKI - ABSTRACTS - PE3IOME 
Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 42, 1988, 3 in 4 XIII-XVIII 
Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 42, 1988, 3 and 4 
Резкзме статеи и сообшении в Историческом журнале 42, 1988, 3 и 4 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 • 487—504 4§7 
R a j k o B r a t o ž 
POVEZAVE MED TRAKIJO 
IN SEVERNOJADRANSKIMI DEŽELAMI V POZNI ANTIKI 
Predavanje v okviru ustanove »Lectorium 
Bulgaricum« na Dunaju 18. oktobra 1988. 
Odnose med Trakijo in severnojadranskimi deželami v pozni antiki mo­
remo proučevati z različnih vidikov. Proučujemo jih lahko kot povezave med 
tema dvema območjema rimskega cesarstva v ožjem pomenu besede, območ­
jema, ki sta bili tedaj upravno razdeljeni v provinco Benečijo in Istro (»Ve-
netia et Histria«) oziroma kot traška dieceza na province Thracia, Rhodope, 
Haemimontus, Europa (najmanjša, vendar najvažnejša provinca z metropolo 
Konstantinoplom), Moesia Secunda in Scythia (zadnji dve provinci sta bili 
pred Dioklecijanom sestavni del Spodnje Mezije in nista spadali k Trakiji).1 
Te odnose lahko proučujemo kot povezave med Konstantinoplom, od 324 ozi­
roma 330 ene od prestolnic cesarstva, in Oglejem, glavnim mestom Benečije 
z Istro,2 po klasifikaciji pesnika Avzonija iz Galije (2. polovica 4. stoletja) dru­
gega in devetega mesta v cesarstvu.3 Po propadu zahodnega rimskega cesar­
stva, Odoakrove države in vzhodnogotskega kraljestva v Italiji, moremo od 
sredine 6. stoletja pa vse do zadnje četrtine 8. stoletja te odnose proučevati 
tudi pod vidikom razmerja Konstantinopla kot središča bizantinske države 
s cesarskim dvorom in centralnim državnim aparatom do dela državnega 
ozemlja na zahodni periferiji. Prav ti odnosi so bili proti koncu 6. stoletja in 
v prvi tretjini 7. stoletja izredno dinamični.4 
V primeru Trakije in sever noj adranskih dežel gre za področji rimske 
države, ki sta imeli zlasti v poznoantični dobi, ko državno ozemlje ni bilo sko­
raj nikoli združeno pod enim vladarjem, izjemno geopolitično lego. Ne da bi 
se spuščali v obravnavo izredno zapletenih vprašanj upravne razdelitve cesar­
stva na pretorijanske prefekture od cesarja Konstantina dalje, moremo reči, 
1 D o b e r pregled u p r a v n e razde l i tve r i m s k e g a cesars tva v pozni a n t i k i p o s r e d u j e t a od n o ­
vejših avtor jev A. H. M. J O N E S , The Later Roman Empire 284—602. A Social Economic and Admi­
nistrative Survey I—II, Oxford 19732, 373 ss. In zlast i 1451—1461 ter T. D. BARNES, The New Em­
pire of Diocletian and Constantine, C a m b r i d g e (Massachuset t s) — L o n d o n 1982, 201—225 (oba z 
anal izo virov in s tare j še l i t e r a t u r e ) . O u p r a v n i ured i tv i Beneči je z I s t r o gl. n a z a d n j e C. ZACCA­
RIA, Il governo romano nella regio X e nella provincia Venetia et Histria, Ant ich i tà Al toadr i a -
t iche 28, 1986, 65—103, o t r a š k e m o b m o č j u gl. V. VELKOV, Thracia und Dacia in der politischen 
Entwicklung des spätrömischen Imperiums, v publ ikaci j i R. P I L L I N G E R (Hrsg.), Spätantike und 
frühbyzantinische Kultur Bulgariens zwischen Orient und Okzident, Wien 1986, 7 ss. (oba z u p o ­
š tevanjem s tare j še l i t e ra ture) in A. H. M. J O N E S , The Cities of the Eastern Roman Provinces, 
Oxford 1971 (2. izd.), 24 ss. 
2 O us tanov i tv i K o n s t a n t i n o p l a (Car igrada) gl. A. PIGANIOL, L'empire chrétien (325—395), 
P a r i š 19722, 53 ss. ; A. SAITTA, 2000 anni di storia II. Dall ' impero di Roma a Bisanzio, B a r i 1979, 
42—51 In 225—238. O Ogleju v pozni a n t i k i gl. poleg še v e d n o u p o r a b n e monogra f i j e A. CALDE-
RINI. Aquileia romana. Ricerche di storia e di epigrafia, Milano 1930, 65 ss. k o l e k t i v n o delo Da 
Aquileia a Venezia, Mi lano 1980 in S. TA VANO, Aquileia, Rea l lex ikon für A n t i k e u n d Chr i s ten­
t u m , S u p p l e m e n t - B a n d I, S t u t t g a r t 1986, 522—553. 
3 AUSONIUS, Opuscula 11 (Ordo urbium nobilium II—IX) (ed. H. G. E. WHITE, A u s o n i u s I, 
Loeb Classical L i b r a r y , C a m b r i d g e (Mass.) — L o n d o n 1968, 268; 274). Da je bil Oglej v pozni a n ­
tiki veliko in p o m e m b n o mes to , poroča še cela v r s t a d r u g i h piscev (vsa m e s t a n a v a j a G. CU-
SCITO v k o l e k t i v n e m delu Da Aquileia a Venezia, 590 s.; 604 o p . 67—78; p r i m , t u d i A. CALDERI­
NA o . e . , 260s.). Najbol j povzdiguje p o m e n Ogleja s a m cesar J u s t i n i j a n , saj ga i m e n u j e največje 
m e s t o n a Z a h o d u in c e s a r s k o pres to ln ico ; Novella 29 pr. (a. 535) : » . . . Aquileia civitas in He-
»perla maxima habitata est et imperialem morem (pro dietam) suscepit« (edd. R. SCHOELL — 
G. KROLL, C o r p u s i u r i s civilis III , Ber l in 19597, 218). 
4 Iz obsežne l i t e r a t u r e o Bizant inc ih n a s e v e r n e m J a d r a n u naj n a v e d e m o le n e k a j nove j š ih 
s inte t ično z a s n o v a n i h p r i k a z o v : A. CARILE — G. FEDALTO, Le origini di Venezia, Bologna 1978; 
C. G. MOR, Bizantini e Langobardi sul limite della laguna, Ant ich i tà Al toadr i a t i che 17. 1980, 231— 
264; L. MARGETIC, Histrica et Adriatica. Raccolta di saggi storico-giuridici e storici, Tr ies te 
1983, 103—166; A. CARILE, La presenza bizantina nell'Alto .Adriatico fra VII e IX secolo, AAAd 
27, 1985, 107—129 (ponat i s š tudi je v Byzan t in i sche F o r s c h u n g e n 12, 1987, 7—35) ; A. GUILLOU, La 
presenza bizantina nell'arco Adriatico, Ant ich i tà Al toadr ia t i che 28, 1986, 407—421; J . FERLUGA, 
Überlegungen zur Geschichte der byzantinischen Provinz Istrien, J a h r b u c h für Gesch ich te Ost-
eu ropas 35/2, 1987. 164—173. 
488 R. B R A T 0 2 : POVEZAVE MED T R A K I J O IN SEVERNOJADRANSKIMI . • • 
da je Trakija obsegala ozemlje jugovzhodnega dela Balkanskega polotoka na 
področju, kjer sta se stikala Ilirik in Orient, Benečija z Istro pa je kot najbolj 
vzhodna italska provinca z ne povsem jasno vzhodno mejo pomenila stikališče 
Italije in Ilirika.5 Obe deželi sta ležali vzdolž glavne kopenske povezave med 
vzhodom in zahodom (Konstantinopel—Serdika—Sirmij—Oglej—Milano ozi­
roma Oglej—Ravena—Rim), povezaye, ki je bila od zadnje četrtine 4. stoletja, 
zlasti pa od konca 4. stoletja zelo ogrožena in ni opravljala več svoje nekdanje 
vloge, dokler ni bila od zadnje četrtine 6. stoletja popolnoma prekinjena.6 Obe­
nem sta bili obe področji zaradi markantne obmorske lege obeh glavnih mest 
izredno važni obmorski deželi.7 Spričo take lege obeh pokrajin nas ne sme 
presenetiti dejstvo, da sta v mnogih dogodkih pozne antike odigrali ti dve po­
krajini ključno vlogo, da so se nekateri dogodki velikega, celo zgodovinsko-
epohalnega pomena odvijali na relaciji Trakija (posebej Konstantinopel)—se­
verno jadranske dežele (posebej Oglej). 
Od pomembnih dogodkov iz poznoantične dobe, ki kažejo na neposredno 
ali posredno soočanje teh dveh področij v kakršnemkoli smislu, bomo samo na 
kratko skicirali najvažnejše med njimi, da bi lahko več prostora posvetili ti­
stim virom, ki neposredno dokumentirajo navzočnost Tračanov na severno-
jadranskem področju. Na drugi strani nismo našli nobenih zanesljivih virov, 
ki bi dokazovali navzočnost ljudi s severnojadranskega področja na območju 
Trakije v pozni antiki. 
Oris naj pričnemo z dogodkom, ki pade v čas skoraj pol stoletja pred na­
stopom cesarja Dioklecijana, ki po večinsko sprejeti periodizaciji rimske zgo­
dovine označuje začetek poznoantične dobe. To je pohod prvega cesarja tra-
čanskega rodu Maksimina Tračana z vojsko spomladi leta 238 v Italijo. Pohod 
se je pričel na področju Sirmija, potekal je preko Emone, prvega (to je najbolj 
vzhodnega) mesta Italije, in se je končal po težavnem prehodu čez naraslo 
Sočo pred obzidjem Ogleja. Mesto se je v tako imenovani »oglejski vojni« ju-
5 O p r e t o r i j a n s k i h p r e f e k t u r a h splošno gl. J . R. PALANQUE, Essai sur la préfecture du 
prétoire du Bas-Empire, P a r i s 1933 in E. STEIN, Histoire du Bas-Empire I, B r u x e l l e s 1959, 117 ss. ; 
473 s.; o I l i r iku kot v m e s n e m p o d r o č j u m e d Itali jo in Vzhodom gl. R. ROGOSIC, Veliki Ilirik 
(284—395) i njegova konačna dioba (396—437), Z a g r e b 1962; J . R. PALANQUE, La préfecture du 
prétoire d'Illyricum au I V siècle, Byzan t ion 21. 1951, 5—14 in J . FITZ, L'administration des pro-
vinces pannoniennes sous le Bas-Empire romain, Collection L a t o m u s 181, Bruxe l l e s 1983, 34 ss . ; 
75 ss . ; p r im, tud i D. HOFFMANN, Das spätrömische Bewegungsheer und die Notitia Dignitatum 
II, Düsseldorf 1970, 207—215. 
6 O ces tn ih povezavah na v z h o d n e m B a l k a n u v pozni an t ik i gl. V. BESEVLIEV, Bemer-
kungen über die antiken Heerstraßen im Ostteil der Balkanhalbinsel , Klio. Be i t r äge zur a l ten 
Geschich te 51, 1969, 483—495 in P . SCHREINER, Städte und Wegenetz in Moesien, Dakien und 
Thrakien nach dem Zeugnis des Theophylaktos Simokates, v publ ikac i j i R. PILLINGER (Hrsg.), 
Spatantike und frühbyzantinische Kultur Bulgariens, 25—35 ( = Miscel lanea Bulga r i ca 2, Wien 
1986, 59—69). — Cestne povezave med s e v e r n o j a d r a n s k i m in t r a š k i m o b m o č j e m n a m za pozno 
a n t i k o d o k u m e n t i r a p r e d v s e m Itinerarium Burdigalense 559—571 (edd. P. GEYER — O. CUNTZ, 
C o r p u s Christ, ser. L a t i n a 175, 1965, 4—8). Gl. tud i J . ZAŠEL, Rimske ceste v Sloveniji, v> kolek­
t i v n e m u delu Arheološka najdišča Slovenije, L jubl jana 1975, 74—99. 
7 O vlogi Ogleja kot p o m e m b n e g a p r i s t a n i š č a poznoant fčnega sveta gl. S. PANCIERA, Vita 
economica di Aquileia in età romana, Aqui le ia 1957, 87 ss. ; G. СUSCITO v k o l e k t i v n e m delu Da 
Aquileia a Venezia, Mi lano 1980, 596 ss. ; G. UGGERI, Vie di terre e v ie d'acqua tra Aquileia Ц 
Ravenna in età romana, Ant ich i tà Al toadr i a t i che 13, 1978, 45—79; G. BRIZZI. Il sistema portuale 
altoadriatico e i commerci di Aquileia e Ravenna, ib idem; 81—105; G. UGGERI, Relazioni marit-
time tra Aquileia, la Dalmazia e Alessandria, Ant ich i tà Al toadr i a t i che 26, 1985, 159—182; A. B I -
SCARDI, Il porto di Aquileia ed i noli marittimi nel calmiere dioclezianeo, Ant ich i tà Al toadr i a -
t iche 29, 1987, 169—181 (ki pos tavl ja vlogo Ogleja ko t p r i s t an i škega mes t a v Diokleci janovi dobi 
»alla par i di Bisanzio , T e s s a l o m k a e Sa lona«) . O plovbi na s eve rnem J a d r a n u v 7. in 8. s tolet ju 
gl. nazadn je J . FERLUGA, Navigation et commerce dans l'Adriatique aux VII' et VHP siècle, 
Byzan t in i sche F o r s c h u n g e n 12, 1987, 39—51. — Kons tan t inope l je pos ta l v pozni an t ik i ena n a j -
večjih p r i s t a n i š k i h in t r g o v s k i h m e t r o p o l tedan jega sveta. O njegovi t o v r s t n i vlogi in o vlogi 
d r u g i h o b m o r s k i h m e s t v Traki j i gl. V. VELKOV, Cities in Thrace and Dacia in Late Antiquity, 
A m s t e r d a m 1977, p a s s i m in A. MINCEV, Die westl iche Schwarzmeerküste und der Osten in der 
Spätantike: Ethnokulturelle- und Handelsbeziehungen, v publ ikaci j i R. P I L L I N G E R (Hrsg.), 
Spätantikc und frühbyzantinische Kultur Bulgariens . . :, 105—113. 
ZGODOVINSKI Č A S O P I S 42 • 1988 • 4 489 
naško branilo pred napadi Maksiminove vojske.8 Po neuspešnem obleganju je 
cesarja skupaj s sinom doletela smrt, kar so »barbarski Tračani« poleg Pano-
nijcev v njegovi vojski najtežje prenesli.9 
Naslednji vojaški spopad, v katerem sta igrali pomembno vlogo obravna­
vani pokrajini, je državljanska vojna leta 261. Ko se je po porazu cesarja Va­
ler iana v vojni proti Perzijcem na vzhodu oklical za cesarja Makrijan in 
začel širiti svojo oblast nad Malo Azijo in prodirati proti Galienu, ki se je v 
severni Italiji bojeval proti Alamanom, je Galienov poveljnik Avreol iz se­
verne Italije pohitel na Balkan. Uzurpatorja je premagal »in Illyrico vel in 
Thraciarum extimis«,11* v vojni, ki jo leta 1953 v Sremski Mitrovici odkriti na­
pis označuje kot »serdijsko vojno«.11 
Izredna strateška lega obeh področij cesarstva je prišla do veljave tudi v 
dogodkih od jeseni 284 do pomladi 285. Ob smrti cesarja Numerijana in oklicu 
Dioklecijana za cesarja v Nikomediji (20. novembra 284) se je v Panoniji okli­
cal za cesarja »corrector Venetiae et Histriae« (?) Sabin Julijan, ki je obvla­
doval Panonijo ter Benečijo z Istro in je s tem zapiral pot cesarju Karinu iz 
Italije na Vzhod.12 S tem je Julijan olajšal Dioklecijanu utrditev položaja v 
Trakiji in na vsem vzhodnem Balkanu, pred njegovim odločilnim spopadom" 
s Karinom spomladi 285 »apud Margum . . . inter Viminacium atque Aureum 
montem«.13 
Na relaciji severnojadranske dežele — Trakija je potekala tudi prva vojna 
med Konstantinom in Licinijem leta 316. Vojno je izzval emonski incident 
(rušenje Konstantinovih kipov »apud Emonam«), svoj vrh pa je dosegla z dve­
ma velikima bitkama, pri Cibalah v Panoniji (8. oktobra 316) in med Adria-
noplom in Berojo (»campus Ardiensis«) v Trakiji (novembra 316 ali januarja 
317).14 
Severnojadranski prostor, posebej Oglej, ki je bil v 4. stoletju ena od za­
časnih prestolnic,15 je postal v 4. stoletju glavno mostišče proticesarjev (uzur-
patorjev) z Zahoda za prodor proti Vzhodu. Severozahodni Ilirik s soseščino 
je postal prizorišče spopadov med armadami, ki so na to območje prihajale po 
8 HERODIANUS, 8, 1—5 (ed. C. R. WHITTAKER, Loeb c l a s s i c a l L i b r a r y II , L o n d o n — C a m ­
b r i d g e (Mass.) 1970, 250—284); Historia Augusta, Maximini duo 21—23; 31, 3; Maximus et Balbinus 
2, 4; 11, 2—3 (ed. D . M A G I E , Loeb Classical L i b r a r y / I I , L o n d o n — C a m b r i d g e (Mass.) 1967, 354 ss. ; 
374; 450; 468). GL. M. S A S E L KOS, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadranom in Sir-
mljem pri Kasiju Dionu in Herodijanu, L jubl jana 1986, 413—433 (s p r e v o d o m u s t r e z n i h o d l o m k o v 
iz H e r o d i j a n a in s p o d r o b n o anal izo v i rov in l i t e r a t u r e ) . Kot »bellum Aquileiense« o z n a č u j e t o 
vojno leta 1928 na jdeni n a p i s (Année é p i g r a p h i q u e 1929, 158). O »oglejski vojni« gl. t u d i R. F . 
ROSSI, Il bel lum Aquileiense tra l'Africa e l'Alto Adriatico e la politica di Massimino il Trace, 
Ant ichi tà Al toadr i a t i che 5, 1974, 23—41 in J . SASEL. Aquileia fra l'Italia e l'Illirico. Riflessioni 
nel centenario del Museo nazionale, Ant ich i tà A l toad r i a t i che 23, 1983, 17—29. 
ä HERODIANUS, 8, 6, 1 (cit. ed., 286). P r i m . Ch. M. DANOV, Die Thraker auf dem Ostbal-
kan von der hellenistischen Zeit bis zur Gründung Konstantinopels, Aufst ieg u n d Niedergang 
de r römischen Welt II, 7, 1,. Berl in—New York 1979, 182. 
IU Historia Augusta, Tyranni triginta 12 (Macrianus), 13 (cit. ed., vol. III, 98). 
11 J. SASEL, Bel lum Serdicense, Si tula 4, 1961, 3—30; A. et J . SASEL, Inscriptiones Latinae 
quae in Iugoslavia inter annos M CM XL et MCMLX repertae et editae sunt, S i tu la 5, L jub l j ana 
1963 št 272 
12 SEXTUS AURELIUS VICTOR, Liber de Caesaribus 39, 9—11 (edd. F. PICHLMAYR — R. 
GRUENDEL, Bibl io theca T e u b n e r i a n a , Leipzig 1970, 117) ; Epitome de Caesaribus 38, 4—8 ( ibidem, 
163); ZOSIMUS, 1, 73 (ed. F. PASCHOUD, P a r i s 1971, 63—64 in k o m e n t a r na Str. 178—180). Gl. tudi 
A. H. M. JONES — J . R. MARTINDALE — J. MORRIS, The Prosopography of the Later Roman 
Empire I, Cambr idge 19752, 480; R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vpl ivnem ob­
močju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode, L jubl jana 1986, 147 s. 
1 3 E U T R O P I U S , Breviarium ab urbe condita 9, 20, 1—2 (ed. F . RUEHL, Bibl. T e u b n e r i a n a , 
S t u t t g a r t 1975, 67). 
1 4 Excerpta Valesiana 1, 15—18 (edd. J . MOREAU — V. VELKOV, Bibl. T e u b n e r i a n a , Leipzig 
1968, 4 ss.) ; ZOSIMUS, 2, 18—20 (ed. F. PASCHOUD, P a r i s 1971, 89—82 in k o m e n t a r n a Str. 208 ss., 
z anal izo os ta l ih v i rov in d a t i r a n j e m b i t k e v Trak i j i v. n o v e m b e r 316). 
O povodu za vojno (rušenju K o n s t a n t i n o v i h k ipov » a p u d E m o n a m « ) gl. n a z a d n j e J . SA­
SEL, Senicio auctor insidiarum (Kommentar zu Anon. Vales. I, 13—15), L e b e n d i g e A l t e r t u m s w i s ­
senschaft (Fes tgabe H. Vetters) , Wien 1985, 262—264 (z d o m n e v o , d a g r e za r u š e n j e k ipov n a T r o ­
j a n a h , na mej i e m o n s k e g a ozemlja in s t e m n a mej i m e d Ital i jo in N o r i k o m ) . Vojno so n e k d a j 
datirali v leto 314 ( tako n p r . še V. VELKOV, Thracia und Dacia, 9), po novejš ih r a z i s k a v a h p a 
v leto 316 (E.STEIN, Histoire du Bas-Empire I, 460 op. 2; T . D . B A R N E S , The New Empire of 
Diocletian and Constantine, C a m b r i d g e (Mass.) — L o n d o n 1982, 73; b i tko v Trak i j i d a t i r a v ja­
nuar 317). 
l s M. BONFIOLI, Soggiorni imperiali a Milano e ad Aquileia da Diocleziano a Valentiniano 
Ш, Antichità Altoadriatiche 4, 1973, 125—149; p r im, tud i N . D U V A L , Les palais impériaux de Mi-
lan et d'Aquilée. Réalité et mythe, ib idem. 151—158. 
490 K. BRATOZ : POVEZAVE MED T R A K I J O IN SEVERNOJADRANSKIMI . . • 
eni strani iz severne Italije ali iz Galije, po drugi strani pa iz Konstantinopla 
oziroma traško-makedonskega območja. Na tak način je potekal spopad med 
Magnencijem in Konstancijem II. v letih 350—353 (z manjšo bitko na Troja­
nah spomladi 350, z veliko odločilno bitko pri Mursi 28. septembra 351, s Kon-
stancijevim zavzetjem Emone konec avgusta 352 in utrdbe na Hrušici (Ad 
Pirum) ter Ogleja v začetku septembra 352).1б Na podoben način je potekal 
spopad med Magnom Maksimom in Teodozijem leta 388 (z bitkama pri Sisciji 
in Petovioni, ki jima je sledil triumfalni prihod cesarja Teodozija v Emono in 
zajetje Magna Maksima v Ogleju v drugi polovici avgusta 388, torej pred okrog­
lo tisoč šeststo leti)17 ter spopad med Evgenijem in Teodozijem leta 394 z zgo­
dovinsko epohalno bitko pri Frigidu v bližini Ajdovščine 5. in 6. septembra 
394,18 bitko, v kateri so odigrali tragično vlogo žrtvovanih Zahodni Goti iz 
Trakije.13 
Severnojadransko območje je postalo področje spopadov med vzhodnim 
in zahodnim delom cesarstva v državljanski vojni v letih 424—425. Potem ko 
je bil po Honorijevi smrti na Zahodu oklican za cesarja Janez, je vzhodna 
armada prodrla prek Salone in Julijskih Alp v Oglej. Cesar (uzurpator) Janez 
je bil v Raveni zajet, odveden v Oglej in tam na ukaz Gale Placidije maja ali 
junija 425 na posebno poniževalen in strahoten način usmrčen.20 
Strateški pomen obeh obravnavanih področij cesarstva se je odrazil tudi 
v času premikov Zahodnih Gotov, ko je traško področje postalo njihovo prvo 
oporišče na rimskih tleh, severnojadranske dežele pa so odigrale vlogo njiho­
vega odskočišča za osvajanje Italije. 
Neznano je, ali in do kakšne mere se je čutila na severnojadranskem ob­
močju mobilizacijska aktivnost rimskega generala (comes rei militaris?) Fri-
gerida, ki je z oddelki iz Panonije in transalpinskih provinc po nalogu cesarja 
Gracijana na prošnjo cesarja Valensa leta 377 odšel na traško bojišče proti 
Gotom.21 Gotovo pa je, da so se čez severnojadranske dežele premikali gotski 
in taifalski vojni ujetniki, ki so jih po Frigeridovi zmagi v Trakiji (ali v Ili­
riku?) naselili na področju Mutine, Parme in Regija v provinci Emiliji.22 Po 
1 6 Glavni vir i : S. AURELIUS VICTOR, Liber de Caesaribus 41, 25—42, 10 ( $ t . ed., 127 s.) ; 
Epitome de Caesaribus 42 (cit. ed., 169) ; E U T R O P I U S , Breviarium, 10, 10, 2—10, 12, 2 (cit. ed., 
74 s.) ; ZOSIMUS, 2, 42—53 (cit. éd. 114—126 in k o m e n t a r n a str . 249—262, z ana l izo v s e h os ta l ih vi­
rov) ; J . SASEL — P . P E T R U (ured.), Claustra Alpium Iuliarum I, K a t a l o g i i n monograf i je 5, 
Ljubl jana 1971, 24—26 (z ana l izo o m e m b vloge a l p s k i h zapor v tej vo jn i) . Neka j pog lav i tne l i te­
r a t u r e : J . SASEL, The Struggle b e t w e e n M a g n e n t i u s and Constantius II for Italy and Illyricum, 
Živa a n t i k a 21, 1971, 205—216; A. JELOCNIK, Emonska najdba Magnencijevih multiplih zlatnikov, 
Arheološk i v e s t n i k 19, 1968, 201—220 (franc, verzi ja r a z p r a v e ; Les multiples d'or de Magnence 
découverts à Emona, Revue N u m i s m a t i q u e , P a r i s 1967, 209—235) ; Y. M. DUVAL, Aquilée sur la 
route des invasions (350—452), Ant ich i tà Al toadr i a t i che 9, 1976, 240—252. Genera lno sl iko doga ja -
nja posreduje ta tud i E. STEIN, His toi re du B a s - E m p i r e I, 138—141 in 489 s. ter A. PIGANIOL, 
L'empire chrétien, 94—99. 
17 PACATUS, Panegyricus dictus Theodosio 34—40 (XII panegyr ic l Lat in i , ed. R. A. B . MY-
NORS. Bibl. Oxoniens is , Oxford 19732. 109—114) ; ZOSIMUS, 4, 46 (ed. F . PASCHOUD, Pa r i s 1979, 
314 s. in k o m e n t a r na s tr . 442 ss.) ; J . SASEL — P . PETRU, Claustra Alpium Iuliarum I, 28 s.; 35 s. 
(z anal izo v i rov o a lpsk ih z a p o r a h v tej vo jn i ; t a m k a j z b r a n i m a n t i č n i m in s r e d n j e v e š k i m vi­
r o m bi veljalo d o d a t i še e n e g a : D A N D U L U S , Chronica per extensum deseripta, A. 388; ed. E. 
PASTORELLO, R e r u m Ital . scr iptor . XII/1, Bologna 1938, 43). 
Lit. : J . KLEMENC, Teodozijev pohod proti Maximusu iz Siscije do Petovija, Zgodovinsk i 
časopis 6—7 (Kosov z b o r n i k ) , ,1952—1953, 78—88: Y. M. DUVAL. Aquilée sur la route des inva­
sions, 265 ss. G e n e r a l n o sl iko d o g o d k o v posreduje jo E . S T E I N , Histoire du Bas-Empire I, 207; 
529 s.; A. PIGANIOL, L'empire chrétien, 279—281; A. LIPPOLD, Theodosius der Große und seine 
Zeit, M ü n c h e n 19802. 34 ss. 
1 8 Vire za ta dogodek je zbra l in k o m e n t i r a l J . SASEL v publ ikaci j i Claustra Alpium Iulia­
rum I, 29 ss. ( tako r e k o č k o m p l e t n e m u s e z n a m u a n t i č n i h in s redn jevešk ih v i rov bi veljalo d o ­
d a t i še sporoči lo, ki ga p o s r e d u j e D A N D U L U S . Chronica per extensum deseripta,; A. 394, cit. ed., 
s tr . 44). Gl. t u d i zb i rko v i rov in k o m e n t a r v knj igi ZOSIME, Histoire nouvelle H/2, ed. F . PA­
SCHOUD, P a r i s 1979, 466—500. G e n e r a l n o sl iko d o g o d k o v dajejo E. STEIN, Histoire du Bas-Em­
pire I, 216 s.; 534 s.; A. P I G A N I O L , L ' e m p i r e c h r é t i e n , 293 ss. ; A. L I P P O L D , Theodosius der GroBe 
und seine Zeit, M ü n c h e n 19802, 45—51. 
1 S P r i m . Y. M. DUVAL, Aquilée sur la route d e s invasions, 271 s. ; H. WOLFRAM, Geschichte 
der Goten, M ü n c h e n 1979, 163. 
2 0 A. CALDERINI, Aquileia romana, 83 s.; E . S T E I N . Histoire du Bas-Empire I, 282 s.; 565 
(oba s k o m p l e t n i m i n a v e d b a m i virov) ; p r im, t u d i Y. M. DUVAL, Aquilée sur la route des inva­
sions. 289. 
2 1 AMMIANUS MARCELLINUS. 31, 7, 3 (éd. W. SEYFARTH. Ber l in 1978, vol. IV, 264) ; p r i m . 
A. H. M. J O N E S — J . R. MARTINDALE — J . MORRIS, The Prosopography of the Later Roman 
Empire I, 373 ; H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 142. 
2 2 AMMIANUS MARCELLINUS, 31, 9, 3—4 (cit. ed., 272 ss.) ; p r i m . L. R U G G I N I . Economia e 
società nell'Italia annonaria, Milano 1961. 62: H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 144 s. 
ZGODOVINSKI Č A S O P I S 42 • 1988 • 4 491 
katastrofi rimske vojske v bitki pri Adrianoplu 9. avgusta 378 so Goti iz Tra-
kije ponovno obiskali severnojadranske dežele, tokrat ne kot vojni ujetniki, 
temveč kot zavojevalci. Po pustošenju v Trakiji in po neuspešnem obleganju 
Konstantinopla so prodrli vse »do vznožja Julijskih Alp, ki so jih v starih ča­
sih imenovali Venetske«,23 in so na severnojadranskem področju porušili Stri-
don, rojstni kraj sv. Hieronima.24 Po zelo burnem obdobju v letih 378—400, ko 
so se Zahodni Goti premikali ne le v Trakiji, temveč po vsem Balkanu in so 
sodelovali v obeh državljanskih vojnah cesarja Teodozija (388 in 394),25 so za­
časno osvojili severnojadranske dežele, od koder so se odpravili v Italijo (tako 
jeseni 401 oziroma v začetku 402, ko so si z bitko pri Timavu izbojevali pot 
v Italijo28 ter v letu 408, ko so verjetno osvojili tudi Emono in Oglej).2,7 
Usodna povezanost obeh obravnavanih področij rimskega cesarstva je pri­
šla do izraza v zgodovini Gotov tudi osem desetletij kasneje. Vzhodni Goti, ki 
so bili deloma že po letu 454 ali 455, zlasti pa po odselitvi iz Panonije leta 473 
usodno vezani na traški prostor in njegovo bližnje sosedstvo (v letih 173—483 
so se zadrževali v glavnem v Trakiji, pa tudi v Makedoniji in Epiru, nato v 
letih 484—488 v Obrežni Daciji in Drugi Meziji), so se jeseni 488 odpravili na 
pohod proti Italiji.28 V dveh bitkah na severnojadranskem področju, najprej 
pri prehodu čez Sočo (Pons Sontii, najverjetneje Majnica) 28. avgusta 489 in 
pri Veroni mesec kasneje29 so premagali Odoakra in so s tem že praktično od­
ločili izid vojne, ki se je vlekla do leta 493, v svojo korist. 
V Justinijanovi vojni proti vzhodnogotskemu kraljestvu v Italiji v letih 
535—553 je igralo sever noj adransko območje vlogo enega od bojišč, na kate­
rem se je v osemnajstih letih zvrstila cela vrsta vojaških operacij. Samo ome­
nili bomo bizantinsko zavzetje Dalmacije in Liburnije v letih 535—537,30 bi­
zantinski pohod iz Dalmacije proti Raveni leta 539,31 ko so Bizantinci med 
2 3 AMMIANUS MARCELLINUS, 31, 16, 7 (cit. ed., 302) ; p r i m . Y. M. DUVAL, Aquilée sur la 
route des invasions, 255 ss. 
2 4 HIERONYMUS, De viris illustribus 135 (Patro logia L a t i n a 23, 715) ; p r i m . M. SUIC, Hlje-
ronlm Stridonjanin — građanin Tarsatike, J u g o s l a v e n s k a a k a d e m i j a z n a n o s t i i umje tnos t i , R a d 
426 (Knjiga 24 R a z r e d a za d r u š t v e n e z n a n o s t i ) , Z a g r e b 1986, 213—278 (z doslej gotovo najbol j š im 
p o s k u s o m lokal iz i ranja S t r i d o n a n a področ je Opat i j skega K r a s a v zaledju K v a r n e r s k e g a za­
liva) . 
2 5 H . W O L F R A M , G e s c h i c h t e der Goten, 153—178; p r i m . S. TEILLET, Des Goths à la nation 
gothique, P a r i s 1984, 83 ss . ; A. SCHWARCZ, Die Westgoten und das Imperium im 4. Jahrhun-
dert, Los visigodos. His tor ia y civil ización. An t igüedad y c r i s t i an i smo (Murcia) III, 1986, 17—26. 
CLAUDIANUS, De bello Gothico, 562—563 (ed. M. PLATNAUER, Loeb Classical L ib ra ry , 
vol. II, Cambr idge (Mass.) — London 1972, 166). P r i m . Y . M . D U V A L , Aquilée sur la route des 
invasions, 275 s. ; H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 178 ss . 
27 ZOSIMUS, 5, 29; 37 (ed. I. BEK K ER, Corpus s c r i p t o r u m hist . Byzant . , B o n n 1837, 286 ss . ) . 
Gl. B. GRAFENAUER, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, L jub­
l jana 1952, 398 s.; Y. M. DU VAL, Aquilée sur la route des invasions, 280 ss. ; H . W O L F R A M , Gè-1 
schichte der Goten, 182 ss. 
2e Gl. H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 335—349 in A. LIPPOLD, Vzhodni Goti in r im-
ski cesarji od 455 do 507, Zgodovinski časopis 41, 1987, 205—215 (s p o d r o b n o anal izo v i rov in k r i ­
t ično o b r a v n a v o novejše l i t e r a t u r e ) . 
2 9 Excerpta Valesiana 2, 50 (edd. J . MOREAU — V. VELKOV, Bibl. Teubn. , Leipzig 1968, 14 s. ; 
kra j b i tke se označu je kot »ad fluvium Sontium«) ; IORDANIS, Getica 57 (293) (ed. T h . MOMM-
SEN, M o n u m e n t a G e r m a n i a e h i s tor ica, A u e t o r e s a n t i q u i s s i m i V/1, Ber l in 1882, 133 v. 20; k r a j 
s p o p a d a se o z n a č u j e kot »ad Pontem Sontii«) ; Fasti Vindobonenses priores, a. 490 (Chronica 
minora saec. IV. v . VI. VII., vol. I., ed. T h . MOMMSEN, M o n u m e n t a G e r m , hist., A u e t o r e s a n t i ­
quiss imi IX, Ber l in 1892, 316; b i t k a je p o t e k a l a »in fossato pontis Sontis V kl. Septembris«) ; 
Auctanum Havniense, a. 490 ( ibidem, str. 317; k r a j d o g o d k a je »fossatus ponte Sontis«, k r o n i k a 
poroča, da do b i t k e ni priš lo, k e r j e O d o a k e r še p r e d s p o p a d o m »timore perculsus« zbežal) . 
r S ' Ì 7 . m ^ p O S t a ' ' i " P o n t e Sonti« gl. J . SASEL, Via Gemina, Arheo lošk i ves tn ik 24, 1973, 901—902; 
om iCCARIA> Insediamenti romani nel territorio di Aquileia, Ant ich i tà A l toad r i a t i che 15, 1979, 
« " , A. GRILLI, Aqui le ia: il s istema viario romano, ib idem, 253. O po t eku vo jne po t eh dveh 
и м Р в 2 Ј ћ - g 1 - W " E N S S L I N - Theoderich der Große, M ü n c h e n 1947, 66—77; E . S T E I N , Histoire du 
349_та P l r e П ' P a r l s — B r u x e l l e s — A m s t e r d a m 1949, 54—58; H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 
Lnph V ^ ° C 9 P , I H S ' B e , I u m Gothicum 1, 5, 2; 11; 1, 7, 1-37; 1, 16, 8-18 (ed. H. B. DEWING, 
r i T т «Дт0?,1 L l b r a r y . P r o c o p i u s III, C a m b r i d g e (Mass.) — L o n d o n 1968, 42; 56—68; 160-162). 
г д в п г . u , ' Dalmatia, L o n d o n 1969, 426; H . W O L F R A M , Geschichte der Goten, 417-420; A. 
zlasti 166 s u m G o « h i c u m « dall 'Isonzo a Ravenna, Ant ich i tà Al toadr ia t i che 13, 1978, 147—193, 
b e c e r i ? 1 ; J ^ d ! , , P , R C ? K O P J J i z C e z a l " e j e , Pod Justinijanovim žezlom, izbral , p revede l in s p r e m n e 
si D 3 1 " 8 3 1 K - GANTAR, Ljub l jana 1961. 
i ah na ™ ° C O P I Ü S ' J
B e l l l m Gothicum 2, 28, 2 (cit. ed., P r o c o p i u s IV, 112). O vojašk ih ope rac i -
ed U R . n £ 1 ? Ш . J a d r a n u PO zavzet ju R a v e n e gl. P R O C O P I U S , Bellum Gothicum 2, 29, 40 (cit. 
Ј и ч Н п Л Л • n < ? z a v z a m e J ° Treviso in d r u g e got ske u t r d b e v Beneč i j i ) ; 2, 30, 2 (cit. ed., 138; 
p o r a , n t " ^ e p o s l a I m a n i š o vojsko iz Dalmaci je v Raveno) ; 3, 1, 34^36 (cit. ed., 162; B i z a n t i n s k i 
puraz pri Trevizu 541); 3, 3, 4-22 (bitka za V e r e n o ) . Gl. A. CARILE, Il »bellum Gothicum«, 169 s. 
492 R- BRATOZ : POVEZAVE MED TRAKIJO IN S E V E R N O J A D R A N S K I M I . , • 
drugim osvojili Istro, bizantinsko pomorsko odpravo iz Salone v Pulo in od 
tam v Raveno leta 54432 in kot najvažnejše dejanje Narzesov pohod z vojsko, 
sestavljeno iz prebivalcev prestolnice, Tračanov in prebivalcev Ilirika poleg 
okoli 10.000 barbarskih najemnikov, pohod, ki je potekal iz Salone vzdolž 
vzhodnojadranske in sever no jadranske obale do Ravene (april—junij 552) in 
ki je prinesel dokončno zmago v vojni.33 
Dogodke v drugi polovici 6. stoletja in v prvi tretjini 7. stoletja, ki jih 
bomo omenili nazadnje, moremo proučevati le pod vidikom razmerja med 
Konstantinoplom kot prestolnico bizantinskega cesarstva s cesarskim dvorom 
do severnojadranskih dežel, ki so bile (v spreminjajočem se obsegu) del bizan­
tinske države na Zahodu. Neposredna povezanost med traškim in severno-
jadranskim območjem tedaj ne pride več do izraza. 
Stopnjo povezanosti med Trakijo in severnojadranskimi deželami v pozni 
antiki nam odražajo tudi drugi viri, ki dokumentirajo daljšo ali trajnejšo ter 
od vojaških in političnih dogodkov neodvisno navzočnost Tračanov na sever­
nem Jadranu. Pri tem naj poudarimo, da na drugi strani nismo našli nobenih 
zanesljivih podatkov, ki bi dokazovali pomembnejšo navzočnost ljudi s sever-
nojadranskega področja v Trakiji. 
Navzočnost Tračanov v severnojadranskih deželah nam dokumentirajo v 
prvi vrsti epigrafski in v manjši meri tudi literarni viri. Severnojadranske de­
žele so bile skupaj z osrednjim centrom Oglejem v živahnih stikih z vzhodnim 
svetom, stikih, ki so temeljili predvsem na prometnih in trgovskih povezavah. 
Zato ni presenetljivo, da naletimo tukaj zlasti od 3. stoletja dalje na večje šte­
vilo ljudi z grškega jezikovnega področja, predvsem iz gospodarsko najbolj 
razgibanih dežel vzhodnega dela cesarstva.34 Tu srečamo celo vrsto orientalcev, 
zlasti Sirijcev, nekoliko manj Judov, precej manj pa Maloazijcev in Egipča­
nov.35 Prišleki iz evropskih grško govorečih predelov, iz Grčije v ožjem smislu, 
iz Makedonije in Trakije, pa so bili očitno prav redki.38 Naj navedemo nekaj 
podatkov. Na celotnem območju Benečije z Istro je bilo najdenih več kot 8000 
antičnih napisov iz cesarske dobe, od tega v Istri več kot 1600. Od teh napisov 
pripada najmanj 250 napisov (105 v Konkordiji, okrog 100 v Ogleju, drugod 
3 3 PROCOPIUS, Bellum Gothicum 3, 10, 3 ; 13; 3, 11, 1 (cit. ed., 228; 232; 236). Ekspedici j sk i 
k o r p u s j e štel 4000 vojakov, ki so j ih n a n o v a č i l i p r e d v s e m v T r a k i j i (3, 10, 1; 3, 12, 4; s tr . 228; 
248). Gl. H.WOLFRAM, Geschichte der Goten, 438; A. CARILE, Il »bel lum Gothicum«, 170. 
3 3 P R O C O P I U S , Bellum Gothicum 4, 26, 5—25 (cit. ed., P r o c o p i u s V, 326—336). P r i m . H. WOL­
FRAM, G e s c h i c h t e der Goten, 442 s. ; A. CARILE, Il »bellum Gothicum«, 173 ss.; E. STEIN, Hi­
stoire du Bas-Empire II, 600 s. I s t ra , ki j e bi la k l jub vsem p e r i p e t i j a m v vojni od leta 540 t r d n o 
v r o k a h Bizant incev, je odigra la n e k o vlogo v vojni tud i leta 550. B i z a n t i n s k i vojaki, ki so bili 
v b i tk i z Goti nek je v bližini R a v e n e p r e m a g a n i , so se zatekl i v I s t r o (PROCOPIUS, Bellum Go­
thicum 3, 39, 24; cit. ed., 34). T a m so čaka l i n a p r i h o d vel ike b i z a n t i n s k e vo jske (povel jnik Ger-
m a n u s ) , ki se je z b r a l a na p o d r o č j u Serdike, d a bi čez I l i r ik p r o d r l a v Ital i jo. P o h o d p a je 
spodlete l z a r a d i vel ikega v p a d a S lovanov do Niša in z a r a d i G e r m a n o v e s m r t i (Bell. Goth. 3, 40; 
cit. ed., 36 ss . ; F . K O S , Gradivo za zgodovino Slovencev I, L jub l jana 1902, št. 46—47). B i z a n t i n s k a 
vojska se je n a t o p r e m a k n i l a v D a l m a c i j o in se v Saloni p r i p r a v l j a l a n a vojni p o h o d v Itali jo, 
v e n d a r je n jeno in ic ia t ivnost h r o m i l silovit s lovansk i vpad v I l i r ik in T r a k i j o (Bell. Goth. 3, 40, 
27 ss. ; cit. ed., 46 ss.; F . K O S , Gradivo I, 47). GÌ. tud i B . GRAFENAUER, Nekaj vprašanj iz dobe 
naseljevanja južnih Slovanov, Zgodovinski časopis 4, 1950, 36. 
3 4 P r i m , zlasti F . CASSOLA, Aquileia e l'Oriente mediterraneo, Ant ich i tà a l toadr i a t i che 12. 
1977, 67—98; gl. tudi S. PANCIERA, Vita economica di Aquileia in età romana, Aqui le ia 1957, 87 
ss. Tud i v mes t a na t r a š k e m o b m o č j u so se zlast i v 3. in 4. s tolet ju prisel jeval i l judje iz vzhod­
nih p r o v i n c cesars tva, t a k o iz s i r s k o - p a l e s t i n s k e g a kot iz maloaz i j skega področ ja . P r i m . V. 
VELKOV, Cities in Thrace and Dacia in Late Antiquity, A m s t e r d a m 1977, 261—282, zlast i 281; 
V. VELKOV (ured.) , Istorija na Blgarija I, Sofija 1979, 413 ss.; 461 s.; za m e s t a n a c r n o m o r s k i 
obal i gl. A. M I N C E V , Die westl iche Schwarzmeerküste und der Osten in der Spätantike: Etimo -
kulturelle- und Handelsbeziehungen, v publ ikac i j i R. P I L L I N G E R (Hrsg.), Spätantike und früh­
byzantinische Kultur Bulgariens zwischen Orient und Okzident, 105—113. 
3 5 Nekol iko d r u g a č n o je bilo r a z m e r j e m e d v z h o d n i m i pr ise l jenci v m e s t i h ob c r n o m o r s k i 
obali , kjer n a m k a r 14 n a p i s o v d o k u m e n t i r a pr ise l jence iz Male Azije, 10 iz Siri je, le 2 iz P a l e ­
st ine, le po 1 iz Egipta in Numidi je (gl. A. MINCEV, o. c , 107 ss.). 
3 8 Gl. A. CALDERINI, Aquileia romana, 338 ss. ; G. BRUSIN, Orientali in Aquileia romana, 
Aquileia n o s t r a 24/25, 1953/1954, 55—70; L. R U G G I N I , Ebrei e orientali nell'Italia settentrionale fra 
il IV e il VI secolo d. Cr., s t u d i a et D o c u m e n t a His tor iae et I u r i s 26, 1959, 185—308. zlast i 192 ss. ; 
214 ss . ; 256 ss. in 278—284. Napise iz K o n k o r d i j e je n a z a d n j e objavi l in k o m e n t i r a l G. LETTICH, 
Le iscrizioni sepolcrali tardoantiche di Concordia, Tr ie s te 1983; p r i m , t u d i D. FEISSEL, Topony-
mes orientaux dans les ćpitaphes grecques de Concordia, Aqui leia n o s t r a 51, 1980, 325—344. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . 1988 • 4 493 
manj) ali 3,2 % ljudem z Vzhoda. Če izvzamemo posebej Oglej, je razmerje 
podobno: med več tisoč napisi je okrog 100 takih, ki se nanašajo na ljudi 
vzhodnega izvora.3' Ta delež je dokaj skromen, če ga primerjamo z vzhodno-
jadransko metropolo Salono, kjer je delež ljudi vzhodnega izvora dosegel v 
pozni antiki približno četrtino celotnega prebivalstva,38 pa tudi manjši kot v 
večjih urbanih središčih zahodnobalkanskega področja, kjer je ta delež tudi 
presegal 10 odstotkov.39 Med temi najmanj 250 napisi jih je le nekaj takih, ki 
nam dokumentirajo navzočnost Tračanov, pa še tu gre v večini primerov za 
ljudi iz tedaj etnično zelo pomešanega Konstantinopla. 
Ljudi s traškega območja moremo zaslediti v Ogleju (na grškem napisu 
se omenja Eutropie iz Konstantinopla)40 in v Konkordiji (na grškem napisu se 
omenja neki Leontios, zet Gaj ana iz Konstantinopla).41 Z ozirom na veliko fre-
kventnost imena Estiaîos v mestih na traški crnomorski obali,42 bi mogli z za­
držki predpostavljati traški izvor tudi za zdravnika Sergija Estiaja iz Ogleja,43 
prav tako sta bila morda Tračana Zimarcus, »primicerius numeri Tarbisiani«, 
ki se omenja na mozaičnem napisu v Marijini cerkvi v Gradežu, in Flavius 
Ziper, ki se omenja na napisu iz Konkordije.44 Približno enako nizko frekvent-
nost napisov z omembo Tračanov zasledimo v sosedstvu, tako v provinci Emi­
liji (le trije napisi vojakov, na vseh treh oznaka »natione Bessus« iz Ravene)45 
in v provinci Liguriji (na metričnem napisu iz Ver cel se omenja prezbiter 
Marcellinus, »Bessorum in partibus ortus«).46 S tem se seznam epigrafsko za­
nesljivo dokumentiranih Tračanov v pozni antiki na sever no jadranskem pod­
ročju in v njegovem sosedstvu zaključi. Omenjenemu seznamu bi mogli dodati 
iz vzhodnega sosedstva simbolično upodobitev Konstantinopla (kot ženske z 
vencem v levici in z nadpisom »Constantinopolis«) obenem s podobnimi upo-
3 ' Prim. L. RUGGINI, Ebrei e orientali, 256 ss. 
3 8 A. MÖCSY v delu G. ALFÖLDY, Bevölkerung und Gesellschaft der römischen Provinz 
Dalmatien, Budapest 'Ш5, 219 in 223. 
3" Prim. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cer­
kve od začetkov do nastopa verske svobode, Ljubljana 1986, 137 s.; 278. 
4U Inscriptiones Graecae XIV, 2354; A. CALDERINI, Aquileia romana, 345 n. 52; G. BRUSIN, 
Orientali in Aquileia romana, 64 s. 
4 1 Inscriptiones Graecae XIV, 2336; G. LETTICH, Le iscrizioni sepolcrali, 155 s. (n. 105) ; D. 
FEISSEL, Toponymes, 334; 342 op. 42 (poleg tega in poleg oglejskega primera navaja za ves Za­
hod samo še 5 napisov z omembo prebivalcev Konstantinopla). 
u G. MIHAILOV, Inscriptiones Graecae in Bulgaria repertae I (Inscriptiones orae Ponti 
Euxini), Solia 1956, 237. 
4 3 Inscriptiones Graecae XIV, 2343; A. CALDERINI, Aquileia romana, 546; L. RUGGINI, 
Ebrei e orientali, 283. Pripomniti pa je treba, da po vsej verjetnosti ne gre za poznoantični na­
pis, temveč za napis s srede 2. stoletja (!). Prim. H.DESSAU, Inscriptiones Latinae selectae, 
Dublin—Zürich 19744, n. 1080. 
44 Corpus inscriptionum Latinarum V, 1614; E. DIEHL, Inscriptiones Latinae christianae ve-
teres, Dublin—Zürich 19703, 488 A; G. BOVINI, Grado paleocristiana, Bologna 1973, 57 s. ; S. TA-
VANO, Aquileia e Grado, 409 s. Na podlagi imena ga opredeljuje kot Tračana A. FOL, Les Thra­
ces dans l'Empire romain d'occident (I e r — ine s.), Godišnik na Sofiskija universitet. Filosofsko-
istoričeski fakultet III (Annuaire de l'université de Sofia. Faculté de philosophie et d'histoire 
III) 53, 1964, 306 op. 18; 62, 1968, 242 n. 978; prim. D. DETSCHEW, Die thrakischen Sprachreste, 
Osterr. Akad. d. Wiss., Phil. — hist. Klasse, Schriften der Balkankommission, Linguistische Ab­
teilung 14, Wien 1957, 188. O vojaški enoti z imenom »numerus Tarvisianus« gl. D. HOFFMANN, 
Der »numerus equitum Persoiustinianorum« auf einer Mosaikinschrift von sant'Eufemia in Gra­
do, Aquileia nostra 32/33, 1961—1962, 81—98, zlasti 81s.; 90s. Fl(avius) Ziper se omenja na sarko­
fagu, ki je bil odkrit leta 1890 v Konkordiji; gl. G. LETTICH, Le iscrizioni sepolcrali, 75 n. 32; 
prim. D. DETSCHEW, o. c , 190 ; D. HOFFMANN, Das spätrömische Bewegungsheer (kot v op. 5) 
I, 82. Tračanskega rodu naj bi bila tudi »Pista de numero Misacorum«, ki se omenja na napisu 
iz Beligne pri Ogleju; gl. Corpus inscriptionum Latinarum V, 1699; E. DIEHL, Inscriptiones, 557; 
A.FOL, Les T h r a c e s . . . , 58, 1964, 306 op. 29; 62, 1968, 239 n. 901; prim, tudi D. DETSCHEW, o. C, 
370 s. in G. LETTICH, Concordia e Aquileia: note sull'organizzazione difensiva del confine orien­
tale d'Italia nel IV secolo, Antichità Altoadriatiche 22, 1982, 79 s. 
45 Corpus inscriptionum Latinarum XI, 58; 82; 103; prim. L. RUGGINI, Ebrei e orientali, 
253 op. 193. Za razliko od Rugginijeve, ki označuje te napise kot »più o meno tarde«, pa datira 
A. FOL, Les Thraces . . . , Godišnik 62, 1968, 235 n. 826—836 te in druge napise z omembo tračan-
skih vojakov iz Ravene v 1. in 2. stoletje. 
V Raveni je za kasnejši čas (leta 710) dokumentiran »numerus« oziroma »bandus Constan-
tinopolitanus« (AGNELLUS qui et Andreas, Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 140, éd. O. 
HOLDER-EGGER, Monumenta Germ, hist., Scriptores rerum Langob. et Ital. saec. VI—IX, Han­
nover 370 v. 23). D.HOFFMANN, Der »numerus equi tum. . .« (kot v op. 44), 91 meni, da gre pri 
tem imenu za poklon prestolnici in ne za izvor vojaške enote. 
46 Corpus inscriptionum Latinarum V, 6733; E. DIEHL, Inscriptiones, 3441; L. RUGGINI, 
Ebrei e orientali, 246 op. 168. 
A. FOL, Les Thraces, 306 op. 29 prišteva k napisom z omembo Tračanov tudi Corpus inscr. 
Lat. V, 7793 (= E. DIEHL, Inscriptiones, 3864) iz Albingauna (Albenge) v Liguriji, na katerem se 
omenja neki Tzittanus; gl. tudi D. DETSCHEW, o. c , 497. 
494 R- BRAT02 : POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKIMI. . . 
dobitvami štirih drugih mest (»Carthago, .. ., Roma, Nicomedia, Siscia«) na 
bronasti pločevini, s katero je bil okovan lesen zaboj iz Siscije (?).47 
V celoti gledano je teh napisov za poznoantično dobo relativno in abso­
lutno malo, kar pride do izraza posebno tedaj, ko primerjamo to stanje z onim 
v visokem cesarstvu, ko je za celotno Italijo brez Rima dokazanih okrog 170 
Tračanov (od tega približno dve tretjini vojakov in veteranov), vendar zopet 
v severni Italiji (Cisalpina) ne posebno dosti (ca. 20 napisov).48 Padec števila 
napisov z omembo Tračanov, ki se nanašajo zlasti na prehod iz 1. v 2. stoletje 
in na sredo 3. stoletja, je zelo izrazit na pragu pozne antike, okrog leta 300.49 
Na posreden način nam kaže na pragu poznoantične dobe na navzočnost 
tračanskega duhovnega sveta kult traško-frigijskega božanstva Sabazija. Nje­
gov glavni atribut — Sabazijevo roko — so odkrili v Ogleju in na južnonori-
škem območju pred nedavnim v Celeji (?).50 Te najdbe so zopet redke in so-
razmeroma malo pomembne, če jih primerjamo z razširjenostjo drugih božan­
stev orientalskega ali egiptovskega izvora, kot so bili Mitra, Izida, Jupiter 
Dolihenski in Velika mati.5 1 
V nasprotju z dokaj skromnim deležem Tračanov med grško govorečimi 
priseljenci na severnojadranskem področju pa se kaže velika vloga ljudi iz 
Trakije v zgodovini oglejske cerkve na prehodu iz 3. v 4. stoletje. Po sporočilu 
enega od dveh seznamov oglejskih »patriarhov« — oba sta ohranjena v virih 
iz 11. stoletja, vendar sta nedvomno starejša, nastala na skupni predlogi, ki 
po vsej verjetnosti sega vsaj v čas oglejske shizme v drugi polovici 6. stoletja52 
— naj bi bila kar dva oglejska škofa po poreklu Tračana. »Chronicon Vene-
tum (vulgo Altinate)«, imenovan tudi »Origo civitatum Italie seu Venetiarum« 
nam v skladu z gradeško-beneško tradicijo posreduje naslednje podatke 
o prvih oglejskih škofih: 
Prva dva oglejska škofa sta bila Hermagora (Mohor) in Hilarij, nato pa so 
sledili : 
»Grisogonus, fuit natione Ursantinopoli, sedit ann. 9 (10) 
Grisogonus, fuit natione Dalmatie, sedit ann. 12 
Theodorus, fuit natione Tracie Grecie, sedit ann. II«.53 
4 7 V. HOFFILLER — B. SARIA, Antike Inschriften aus Jugoslavien I, Zagreb 1938, 565. 
4 8 A. FOL, Les Thraces (kot v op. 44), 300; 305 s., op. 16—18. 4 8 A. FOL, o. c , 306 op. 29. 
50 M. Ch. BUDISCHOVSKY, Les cultes orientaux à Aquilée et leur diffusion en Istrie et en 
Vénétie, Antichità Altoadriatiche 12, 1977, 100 s. ; V. KOLŠEK, Varstvo spomenikov 28, 1986, 264 si. 
30. O Sabaziju gl. nazadnje SHERMAN E. JOHNSON, The Present State of Sabazios Research, 
Aufstieg und Niedergang der römischen Welt II, 17, 3, Berlin—New York 1984, 1583—1613. Pouda-
rimo naj, da celjska najdba (koščen ročaj noža v obliki roke, ki drži želvo) ni nujno odraz Sa-
bazijevega kulta, saj naletimo na podobne kultne atribute tudi pri drugih vzhodnih božanstvih. 
Ta zanimiva najdba bi vsekakor zaslužila podrobno obravnavo. 
5 1 M. Ch. BUDISCHOVSKY, Les cultes orientaux, 99—123, zlasti karta na str. 122; EADEM, 
La diffusion des cultes égyptiens d'Aquilée à travers les pays alpins, Antichità Altoadriatiche 9, 
1976, 207—227. 
52 Imena oglejskih »patriarhov« nam posredujeta «Series patriarcharum Aquilegiensium« 
(ed. O. HOLDER-EGGER, Monum. Germ, hist., Scriptores ХШ, Hannoverae 1881, 367; gl. tuđi B. 
M. DE RUBEIS, Monumenta ecclesiae Aquileiensis commentario historico-chronologico-critico 
illustrata, Argentinae 1740, Appendix I, str. 6; seznam sledi oglejski tradiciji) in katalog, ki ga 
navaja «Chronicon Venetum (vulgo Altinate)« (ed. H. SIMONSFELD, Monum. Germ, hist., Scrip­
tores XIV, Hannoverae 1883, 37) oz. »Origo civitatum Italie seu Venetiarum«, editio tertia (ed. 
R. CESSI, Roma 1933, 162). O vprašanju historične interpretacije katalogov gl. P. PASCHINI, La 
chiesa aquileiese ed il periodo delle origini, Udine 1909, 14 s. ; G. CUSCITO, Cristianesimo antico 
ad Aquileia e in Istria, Trieste 1977, 64 s. ; IDEM, La cristianizzazione di Aquileia e dell'Istria. 
Lineamenti metodologici, Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria 
31 n. s., 1983, 183 ; V. SAXER, L'hagiographie ancienne d'Aquilée à propos d'un livre récent, Mé-
langes de l'Ecole française de Rome. Moyen âge — Temps modernes 92, 1980, 383 ss. (z mnenjem, 
da je prvotni seznam nastal »po 450, če ne po 600«) ; R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju (kot v 
op. 39), 55 s. (z mnenjem, da je prvotni seznam nastal v drugi polovici 6. stoletja). 
5 3 Origo civitatum . . . , editio tertia (cit. edicija, 162, v. 17—19) ; Za Krisogona I. posredujejo 
nekateri rokopisi dolžino pontifikata 10 let, kot je tudi predlagal H. SIMONSFELD v svoji edi­
ciji kronike (gl. op. 52). S krajevno oznako »Ursantinopolis« je gotovo mišljen Konstantinopel, 
pri čemer ostaja nerešeno vprašanje, zakaj je avtor Kronike samo na tem mestu uporabljal za 
to v spisu dostikrat omenjeno mesto to nenavadno obliko. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . ш в . 4 495 
Ta seznam je prevzel z vsemi podatki (imenom, dolžino pontifikata in 
etnično oznako) beneški kronist Dandulus s srede 14. stoletja, ki je dodal še 
absolutno datiranje pontifikata. Krisogon I., »origine tracius, de civitate Bi-
sancio, que nunc Constantinopolis dicta est, vir catholicus et doctrina precla-
rus«, naj bi bil škof v letih 286—295, Krisogon II., »in Dalmacia natus, et in 
aquileiensi ecclesia diu conversatus«, v letih 295—308, Teodor, »genere thra-
cius, et fide sincerus«, pa v letih 308—319.54 
Ti trije škofje naj bi torej vodili oglejsko krščansko skupnost v kritičnih 
letih cesarja Dioklecijana, državljanskih vojn po njegovem odstopu in v času 
Konstantinovih zmag, ki so prinesle krščanstvu versko svobodo in mu omogo­
čile izredno nagel vsestranski razvoj. Druge srednjeveške kronike, ki poročajo 
o začetkih oglejske cerkve (»Chronicon patriarcharum Aquileiensium« iz 11. 
(?) stoletja,55 anonimna »Vitae patriarcharum Aquileiensium« iz časa okrog 
135856 in »De vitis et gestis patriarcharum Aquileiensium«, katere avtor je 
Antonius Bellonus Utinensis s srede 15. stoletja)57 sledijo podatkom v prvi ver­
ziji seznama (po oglejski tradiciji), ki ne navaja etničnega porekla škofov in 
sporoča nekoliko spremenjeno zaporedje njihovega pontifikata (Grisogonus 
oziroma Grisogomas — Theodor us — Grisogonus).58 
Kolikšna je zanesljivost teh poročil? Ali sta bila dva oglejska škofa res 
Tračana? Da bi mogli dati vsaj približno zanesljiv odgovor na zadnje vpra­
šanje, moramo osvetliti ti dve osebnosti v luči vseh razpoložljivih virov. 
Vprašanje obeh škofov Krisogonov je zelo zapleteno. V virih naletimo 
namreč kar na tri Krisogone, ki se nanašajo na krščansko skupnost v Ogleju 
v dobi cesarja Dioklecijana. Poleg obeh omenjenih škofov, ki nastopata samo 
v navedenih srednjeveških virih, obstaja še oglejski mučenec Krisogon, žrtev 
Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. O mučencu Krisogonu imamo soraz-
meroma dosti virov iz antike. Kot najstarejši vir naj omenimo sarkofag s sre­
de 4. stoletja z napisom »Beatissimo martyri Chrysogono«, odkrit v Skocjanu 
ob Soči (v antiki se je kraj imenoval »Aquae Gradatae«), kjer je bil Krisogon 
usmrčen in pokopan.09 Temu viru sledi po časovnem zaporedju nastanka zapis 
v Hier onimi j anskem martirologiju, okvirno s srede 5. stoletja, kjer se pojavlja 
Krisogon sam60 ali skupaj s Kanciji,61 iz šestega stoletja pa izhajajo rimska 
legenda o sv. Anastaziji,62 po kraju nastanka tudi rimska legenda o oglejskih 
5 4 A. DANDULUS, C h r o n i c a per e x t e n s u m đ e s c r i p t a a a . 46—1280 đ. C , a. 286 ss. (ed. E. P A ­
STORELLO, R e r u m I t a l . sc r ip tores XII/ l , Bologna 1938, 26 v. 31—32; 27 v. 28—29; 30 v. 36—37). 
™ B. M. DE RUBEIS, M o n u m e n t a . . . (kot v o p . 52), A p p e n d i x H, str . 6 s. 
™ Ed. L. A. MURATORIUS, R e r u m I t a l i c a r u m s c r i p t o r e s XVI, M e d l o l a n u m 1730, 5—7. 
" Ed. L. A. MURATORIUS, R e r u m I t a l i c a r u m s c r i p t o r e s XVI, M e d l o l a n u m 1730, 25—26. 
P r i m . R. B R A T 0 2 , K r š č a n s t v o v Ogleju (kot v o p . 39), 55 s. Ce bi sodili p o dolžini p o n t i ­
f ikata, k i jo p o s r e d u j e t a s e z n a m a , bi mogl i soditi, d a j e pr iš lo do z a m e n j a v e n e le v z a p o r e d j u 
(Krisogon I. — T e o d o r — Krisogon II . ) , t e m v e č t u d i m e d K r i s o g o n o m I. in K r i s o g o n o m I I . P o 
oglejski tradici j i je n a m r e č pos tav l jen od t r e h n a prvo m e s t o K r i s o g o n I. z d v a n a j s t l e t n i m p o n -
t i f ikatom (tako kot Kr i sogon II . » D a l m a t i n e c « po g r a d e š k o - b e n e š k i t radic i j i ) , n a t r e t j e mes to , 
za K o n s t a n t i n o v i m s o d o b n i k o m Teodor jem, p a K r i s o g o n П. z d e v e t l e t n i m p o n t i f l k a t o m (tako 
kot Kr i sogon I. » T r a č a n « po g r a d e š k o - b e n e š k i t radic i j i ) . P o u d a r i t i j e t r e b a nezanes l j ivost p o ­
d a t k o v o dolžini pont i f ika ta v ogle j skem s e z n a m u (»Series p a t r i a r c h a r u m . . . « , gl. op. 52) saj 
rokopi s izhaja iz 14. stoletja, m e d t e m ko n a m stare j š i s e z n a m (B. D. DE RUBEIS, M o n u m e n t a 
• • -, A p p e n d i x I, 6) n e p o s r e d u j e p o d a t k o v o dolžini pont i f ika ta i n n a m p o s r e d u j e za o b a škofa 
1 Ш е w G r i s o £ o n u s « (in n e »Gr i sogomas« kot »Ser ies p a t r i a r c h a r u m Aqui l e i ens ium«) . 
S. TA VANO, Tes t imonianze epigraf iche del culto dei m a r t i r i P ro to e Crisogono a San 
l a n c i a n o , s t u d i Goriziani 28, 1960, 156 s. ; G. CUSCITO, v ko lek t ivnem delu Da Aqui le ia a Vene-
zia, Milano 1980, 677 si. 622; G. CUSCITO, Il cul to di S. Crisogono fra Aqui le ia e Roma , Ant ich i t à 
A i t o a d n a t i c h e 30, 1987, 255—274, si. 3 (vsi s fot. s a rkofaga ) . O Kr i sogonu gl. tud i S. TA VANO, 
Appunt i per il nuovo » P r o p r i u m « aqui le iese — gor iz iano, Studi Goriziani 39, 1966, 169 s. ; IDEM, 
Kicerche e s tudi sul t e r r i to r io di Monfalcone ne l l ' an t ich i tà , Studi Goriziani 46, 1977, 98 ss . ; IDEM, 
Kiness ioni sulle »memor ie« del m a r t i r i aqui leiesi , Il san to . Rivista A n t o n i a n a di s tor ia do t t r ina 
a r te 24, 1984, 341—354 ; A. NIERO, I m a r t i r i aqui le ies i , Ant ich i tà Al toadr i a t i che 22, 1982, 151—174, 
eo162 S S i ' R ' B R A T 0 2 , K r š č a n s t v o v Ogleju, 214 ss. 
_ C o m m e n t a r i u s p e r p e t u u s in M a r t y r o l o g i u m H i e r o n y m i a n u m (ad r e c e n s i o n e m H. QUEN­
TIN ed. H. DELEHAYE, Acta s a n c t o r u m N o v e m b r i s П/2, B r u x e l l e s 1931), F e b . 17 (str. 102 in 103 
n. 13); Nov. 24 (str. 618 s.). 
<- ,.. ^ ' c ° m m e n t a r i u s p e r p e t u u s . . . , M a i 31 (str. 283 in 284 n. 1); l u n . 15 (str. 319, n. 8—10). Gl. 
?2"
 B R A T O Z , K r š č a n s t v o v Ogleju, 205 s. ; G. CUSCITO, Il culto d i San Crisogono, 259 s. 
Pass io s a n c t a e A n a s t a s i a e 1—9 (H. DELEHAYE, E t u d e s u r le légendier r o m a i n . Les s a i n t s 
r . T T ^ ? ™ m b r e e t d e d é c e m b r e , Subs idia h a g l o g r a p h i c a 23, Bruxe l le s 1936, 221—228; p o n a t i s v G. 
i-UbCITO, Il cul to di S a n Crisogono, 270—274). Gl. t u d i R. B R A T 0 2 , K r š č a n s t v o , 214 ss. 
496 R- BRATOZ : POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKIMI. . . 
mučencih Kanci j u, Kancijanu in Kancijanili63 ter mozaični upodobitvi v ra­
venski cerkvi S. Apollinare nuovo ter v kapeli sv. Andreja v nadškofijski pa­
lači v Raveni.64 Iz obeh legend, ki sta od dogodkov oddaljeni dve do tri sto­
letja, je razvidno, da je Krisogon zavzemal v družbi oglejskih kristjanov po­
sebno ugledno mesto. V legendi o Kancijih nastopa Krisogon kot najvišji 
zgled mladih Kancijev, ki romajo na njegov grob in so na poti zajeti in usmr­
ćeni,65 v legendi o sv. Anastaziji se pojavi Krisogon kot visok državni funkcio­
nar, ki mu cesar Dioklecijan ponuja bogate nagrade, če bo opustil krščansko 
vero.66 Visok družbeni položaj tega mučenca, ki ponekod že v 6. stoletju, ka­
sneje pa običajno nastopa kot rimski mučenec,67 je skoraj gotovo odraz stvar­
nosti. Noben vir o mučencu Krisogonu nam ne poroča, da bi bil škof. Po drugi 
strani pa nam zelo skromni viri o škofih Krisogonih ne poročajo, da bi bil ka­
teri od njiju mučenec. Visok družbeni položaj mučenca Krisogona opravičuje 
domnevo, da se za njim skriva eden od škofov, kar je že dalj časa mnenje 
več raziskovalcev zgodovine oglejske cerkve.68 Postavlja se vprašanje, kateri 
od njiju je za tovrstno povezovanje primernejši, Krisogon I. »Tračan« ali Kri­
sogon II. »Dalmatinec«. Pri usklajevanju znanih dejstev se pokažejo velike 
težave zlasti v kronologiji. Dandulus, ki je kot prvi med srednjeveškimi pisci 
dojel to vprašanje, je postavil smrt mučenca Krisogona (pa tudi z njim pove­
zanih Kancijev in Prota) v čas pontifikata oglejskega škofa Krisogona II. »Dal­
matinca«.69 To povezovanje se nam zdi upravičeno in je odraz dejstva, da se 
mučenec Krisogon ne skriva za Krisogonom I. »Tračanom«, kot menijo neka­
teri raziskovalci,70 temveč za Krisogonom II. »Dalmatincem«.71 Bogato izročilo 
o mučencu naj bi se torej ne nanašalo na človeka, ki ga omenjeni viri ozna­
čujejo kot Tračana in o katerem ni sicer nič znanega. Da je ta domneva upra­
vičena, nam kaže tudi pomemben podatek o nasledniku Krisogona II. »Dalma­
tinca«, o »Tračanu« Teodorju, ki naj bi odražal interes oglejske cerkve za raz­
mere v Dalmaciji, domnevni domovini Krisogona II. Na sinodi v Arlesu leta 
314 je Teodor zelo verjetno zastopal dalmatinsko cerkev,72 kar bi moglo biti 
odraz kontinuiranega interesa oglejske cerkve za razmere v Dalmaciji oziroma 
določene »dalmatinske« politike oglejske cerkve v tisti dobi, utemeljene z dal­
matinskim izvorom Teodorovega predhodnika.73 Tudi oglejsko izročilo takega 
sklepanja je izpodbija.74 Tako ostaja Krisogon I. »Tračan« — ta oblika imena 
je gotovo pravilnejša od oblike Krisogomas in je izpričana tudi na zgodnje-
8 3 passio ss. Cantii, cantiani et Cantianillae mm. (Acta sanctorum Mai VII, Paris 1866, 421 
—422) ; o tej in o drugih verzijah legende gl. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 206 ss. 
64 Reprodukciji obeh mozaičnih podob posreduje G. CUSCITO, Il culto di San Crisogono, 
si. 5—6. 
5 5 Passio ss. Cantii Cantiani et Cantianillae 5—8 (cit. ed., 422) ; R. BRATOZ, Krščanstvo v 
Ogleju, 208 s. 
6 8 Passio s. Anastasiae 8 (H. DELEHAYE, Etude, 227; G. CUSCITO, Il culto di San Criso­
gono, 273 s.). 
87 Prim. H. QUENTIN, Les martyrologes historiques du moyen age. Etude sur la formation 
de Martyrologe Romain, Paris 1908, 58; 252s.; 447; 492; J.DUBOIS — G.RENAUD, Edition prati­
que des martyrologes de Bede de l'Anonyme Lyonnais et de Florus, Paris 1976, 213; R. BRATOZ, 
Krščanstvo v Ogleju, 218 s.; G. CUSCITO, Il culto di San Crisogono, 267 ss. 
8 8 Npr. F. LANZONI, Le diocesi d'Italia dalle origini al principio del secolo VII (an. 604), 
Faenza 1927, 870; P. PASCHINI, Storia del Friuli I, Udine 1953, 38; H. DELEHAYE, Commentarius 
perpetuus . . . , 619; S. TA VANO, Appunti (kot v op. 59), 169; IDEM, Riflessioni, 343; A. NIERO, 
I martiri aquileiesi, 163 ; G. C. MENIS, La cultura teologica del clero aquileiese all'inizio del IV 
secolo indagata attraverso i mosaici teodoriani ed altre fonti, Antichità Altoađriatiche 22, 1982, 
466 ; G. CUSCITO, Questioni agiografiche di Aquileia e dell'Istria. Contributo alla conoscenza del 
cristianesimo precostantiniano, Atti del IX Congr. intern, di archeol. cristiana (Roma 1975), voi. 
II, Città del Vaticano 1978, 174; IDEM, II culto di San Crisogono, 262. 
69 Chronica, a. 293—304 (cit. ed., str. 28). 
70 Npr. P. PASCHINI, Storia (gl. op. 68; mučenca z rezervo identificira kot prvega Kriso­
gona v seznamu škofov) ; S. TA VANO, Riflessioni, 343 op. 16 (mučenec naj bi bil »tretji škof v 
oglejskem seznamu«) ; G. CUSCITO, Questioni, 174 (mučenec je »verjetno prvi oglejski škof tega 
imena«); IDEM, Il culto di San Crisogono, 262 (»tretji škof oglejskega seznama«). 
-• 71 R BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 220 s.; da gre za škofa pred Teodorjem so domnevali 
H. DELEHAYE, Commentarius perpetuus, 619; F. LANZONI, Le diocesi, 870; A. NIERO, I martiri, 
163. S škofom Krisogonom »Dalmatincem« je povezoval mučenca G. C. MENIS, La cultura teo­
logica, 466. 
72 Gl. op. 84. 
7 3 Prim. G. C. MENIS, La cultura teologica, 466. 
74 Prim. op. 58. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • i988 • 4 497 
krščanskem (gnostičnem) napisu iz Plovdiva iz 4.'stoletja75 — kot oglejski škof 
med »Panonijcem« Hilarijem in »Dalmatincem« Krisogonom II. še naprej sko­
rajda nepoznana osebnost. 
Bolj jasna je podoba drugega »Tračana« na oglejskem škofovskem pre­
stolu, Teodorja, ki je bil sodobnik cesarja Konstantina. Ta škof je znan pred­
vsem kot graditelj velikega krščanskega središča, tako imenovane Teodorove 
bazilike, ki jo sestavljajo severna in južna dvorana, vmesni »hodnik« in bapti-
sterij kot glavni arhitekturni členi, bazilike, ki zlasti zaradi odlično ohranjenih 
talnih mozaikov velja za enega biserov zgodnjekrščanske umetnosti. Ne bomo 
se spuščali v predstavitev tega objekta, o katerem obstaja cela vrsta monogra­
fij in zajetna bibliografija delnih obravnav,76 temveč se bomo omejili na tiste 
vire, ki neposredno poročajo o škofu Teodorju. O graditelju cerkvenega sre­
dišča sta se ohranila dva mozaična napisa, sestavljena morda še v času njego­
vega življenja, morda pa že po njegovi smrti.77 Posvetilni gradbeni napis v 
južni dvorani bazilike se glasi: »XP Theodore feli[x] [a]diuvante Deo omnipo­
tente et poemnio caelitus tibi [tra]ditum omnia [b]aeate fecisti et gloriose de­
dicasti.«78 Napis sam jasno kaže na Teodorjevo funkcijo v oglejski krščanski 
skupnosti (»poemnio caelitus tibi tradì tum«, torej gre za škofa) in na njegovo 
stvaritev ter odraža izvršeno dejanje (izgradnjo monumentalnega objekta 
z božjo pomočjo in s pomočjo cerkvene skupnosti — »omnia baeate f ecisti et 
gloriose dedicasti«). O sami Teodorovi preteklosti oziroma o njegovem oseb­
nem razvoju nam pa napis ne sporoča nič, saj odraža določen trenutek ozi­
roma izvršeno dejstvo. 
Več nam more povedati o Teodorju drugi mozaični napis na zahodnem 
delu severne dvorane bazilike, ki se glasi: »[Theod]ore felix hic crevisti hic 
felix.«79 Na tem napisu zopet srečamo apelativ »Felix« (morda je bil to se­
stavni del njegovega imena, morda pa je bil »Felix« zato, ker je zgradil veliko 
cerkveno središče), poleg tega naletimo na besedno igro njegovega pridevka 
s koncem napisa (»felix . . . hic felix«). Najbolj zanimiv je osrednji del sporo­
čila »hic crevisti«, ki dopušča različne razlage. Po dobesedni razlagi naj bi 
Teodor na tem mestu prebival in preživljal svojo mladost. Na tem mestu naj 
bi bila hiša njegovega očeta, domnevnega priseljenca iz Trakije, ki je svoj 
novi dom spremenil v zbirališče oglejskih kristjanov (»domus ecclesiae«). Po 
prenesenem tolmačenju napisa naj bi Teodor na tem mestu rastel v. cerkveni 
organizaciji, tu naj bi napredoval od najnižjih do najvišjih stopenj v cerkveni 
hierarhiji vse do škofovskega dostojanstva. »Hic« bi se v tem primeru ne na­
našal na konkreten prostor, temveč na celotno območje cerkvenega središča 
oziroma zbirališča oglejske krščanske skupnosti. Možno je tudi, da se sporo­
čilo nanaša na Teodorovo »rast« v moralnem in duhovnem smislu, ki naj bi jo 
doživel kot škof.80 Če upoštevamo dejstvo, da je lahko postal škof šele v zrelih 
75 V. BESEVLIEV, Spätgriechische und spätlateinische Inschriften aus Bulgarien, Berliner 
byzantinische Arbeiten 30, Berlin 1964, Nr. 207, v. 5. 
™ Kompletno bibliografijo do leta 1978 navaja S. PIUSSI, Bibliografia aquileiese, Antichità 
Altoadriatiche 11, 1978, 183—194; ođ del, ki so izšla po tem letu, gl. zlasti prispevke v zborniku 
Aquileia nel IV secolo, Antichità Altoadriatiche 22, 1982, 369—569; kolektivno delo Da Aquileia a 
Venezia, Milano 1980 (zlasti prispevek: L. BERTACCHI, Architettura e mosaico); G.C. MENIS, 
Il complesso episcopale teodoriano di Aquileia e il suo battistero, Accademia di scienze lettere 
e arti di Udine 1986; S. TA VANO, Alto Adriatico, Dalmazia e Illirico: architettura e »decora-
zione«, Antichità Altoadriatiche 26, 1985, 401—436; IDEM, Aquileia e Grado. Storia — arte — cul-
tura, Trieste 1986, 125—172. 
77 GÌ. diskusijo o naravi napisov in času nastanka v razpravi G. C. MENIS, Il complesso 
episcopale teodoriano, 26 s., op. 27. 
7 8 Napis nazadnje objavljajo (s fot.) in komentirajo G. CUSCITO, Cristianesimo antico (kot 
v op. 52), 158 ss. ; G.C. MENIS, Il complesso episcopale teodoriano, 24 ss. ; S. TA VANO, Aquileia 
e Grado. 167 s. 
" G Ì . nazadnje G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 159 s.; G.C. MENIS, La cultura teolo-
gica, 464 s. ; IDEM, Il complesso episcopale, 26 s. ; S. TA VANO, Aquileia e Grado, 135. 
80 G. BRUSIN — P. L. ZOVATTO, Monumenti paleocristiani di Aquileia e di Grado, Udine 
1957, 60 s. ; G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 160 (ki dopušča dobesedno in preneseno razlago v 
smislu napredovanja v cerkveni organizaciji) ; G. C. MENIS, La cultura teologica, 464 s. ; IDEM, 
Il complesso episcopale, 26 (avtor daje prednost preneseni razlagi v pomenu Teodorove »rasti« 
v cerkveni hierarhiji) ; S. TA VANO, Aquileia e Grado, 135 (avtor daje prednost preneseni raz­
lagi v pomenu Teodorove »-rasti« v moralnem in duhovnem smislu, ko je bil škof) ; R. BRATOZ, 
Krščanstvo v Ogleju, 233 s. (avtor se nagiba k razlagi v prenesenem pomenu). 
498 R. BRATOZ : POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKTMI. . . 
letih (petdeset let star)8 1 in da je pred tem dalj časa živel v matični cerkveni 
skupnosti, moremo soditi, da je doživel to »rast« od nižjih cerkvenih stopenj 
v dvanajstletni dobi svojega predhodnika Krisogona II. in deloma celo svojega 
rojaka Krisogona I.82 
Ostali napisi v baziliki nam predstavijo nekaj članov oglejske krščanske 
skupnosti, ljudi, ki so bili škofovi ožji sodelavci kot npr. Cyriacus in Ianua-
rius, o katerih pa sicer ne vemo nič.83 
Udeležba škofa Teodorja skupaj z diakonom Aga tonom na antidonatistič-
nem koncilu v Arlesu leta 314, ko je oglejski škof zelo verjetno zastopal tudi 
dalmatinsko cerkev,84 nam razkriva aktivnost tega najbolj vzhodnega med 
udeleženci koncila. Oglejska cerkev se je pod Teodorjem vključila v življenje 
vesoljne cerkve. Škofova udeležba na koncilu v Arlesu pade v čas stopnjeva­
nja napetosti med cesarjem Konstantinom (na njegovo območje je spadal tudi 
Oglej) in Licinijem (tedaj tudi gospodar Dalmacije) pred njunim prvim spo­
padom leta 31685 in nam kaže na to, da je bil Teodor politično skoraj gotovo 
Konstantinov privrženec. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da se je cesar 
Konstantin večkrat zadrževal v Ogleju. Tukaj je obhajal zaroko s Fausto leta 
293 (?);86 mesto, ki je v vojni med Konstantinom in Maksencijem leta 312 pre­
stopilo na Konstantinovo stran,87 je gostilo cesarja v letu 318, slabi dve leti po 
prvi vojni proti Liciniju in v času, ko je bilo monumentalno cerkveno središče 
že dokončano ali pa v sklepni fazi izgradnje.88 
Končno naj omenimo še eno pomembno osebnost v zgodovini krščanstva 
na severnojadranskem področju v poznoantični dobi, za katero se je svojčas 
domnevalo, da je traškega izvora. To je poreški škof Evfrazij, graditelj cer­
kvenega središča v Poreču (tako imenovane Evfrazij eve bazilike z baptisteri-
jem in škofovskim dvorcem) ter cerkve sv. Agneze v Muntajani.89 O tej oseb­
nosti je ohranjenih sorazmeroma veliko virov. V prvi vrsti naj omenimo mo­
zaični gradbeni napis v sami baziliki poleg dveh ali treh drugih napisov90 ter 
portretno podobo na apsidalnem mozaiku centralne apside, na katerem je 
»i Constitutiones apostolicae 2, 1, 1 (ed. M. METZGER, Sources chrétiennes 320, Paris 1985, 
144). 
82 O različnih stopnjah v zgodnji cerkvi gl. W. M. PLÖCHL, Geschichte des Kirchenrechts 
I, Wien—München I9602, 63 ss. ; A. FLICHE — V. MARTIN, Storia della Chiesa Ш/1, Torino 19773, 
383 ss.: II, Torino 19773. 556 ss. (349 ss.). 
8 3 Prim. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 234; S. TA VANO, Aquileia e Građo, 136 ss.; G. 
CUSCITO, Fede e politica ad Aquileia: Dibattito teologico e centri di potere (secoli IV—VI), Tri­
este 1987, 12 s. Obe imeni sta dokaj tipično zgođnjekrščanski; na ime Kyriakos naletimo tudi na 
traškem področju, na napisu iz Varne (Odessos) iz 6. stol. Gl. V. BESEVLIEV, Spätgriechische 
und snätlateinische Inschriften aus Bulgarien, Nr. 140. 
84 Concilia Galliae A. 314 — A. 506 (ed. C. MUNIER. Corpus Christ. Series Latina 148. 1963. 
14 v. 17 s.; 16, v. 10 s.; 17. v. 10 s.; 18 v. 10 s.; 19 v. 6 s.; 21 v. 8 s.); prim. Conciles gaulois du IV 
siècle, ed. J. GAUDEMENT, Sources chrétiennes 241, Paris 1977, 58; G. C. MENIS, La cultura teo-
logica, 465 ss. ; Ch. PIETRI, Rome et Aquilée: deux églises du ive au VIe siècle, Antichità Alto-
adriatiche 30 1987 227 ss 
85 Prim! op. 14; R. BRATOZ, Cerkvenopolitični in kulturnozgodovinski odnosi med Sirmi-
jem in Akvilejo, zgodovinski časopis 37, 1983, 260 s. (vendar z danes opuščenim datiranjem vojne 
v i . 314). 
8 8 XII panegvrici Latini VII (VI) (Incerti panegyricus Maximiano et Constantino dictus),' 
6, 2 (ed. R. A. B. MYNORS. Oxford 1973. 207 s.) ; prim. M. BONFIOLI, Soggiorni imperiali a Mi­
lano e ad Aquileia da Diocleziano a Valentiniano III. Antichità Altoadriaticne 4. 1973. 130 s. ; T. 
D.BARNES, The New Empire (kot v op. 14), 69s. (ki poroko med Konstantinom in Fausto po-
stavlja v Trier); IDEM, Constantine and Eusebius, Cambridge (Mass.) — London 1981, 9. 
87 XII panegyrici Latini XII (IX), Paneg. dictus Constantino 11, 1—2 (ed. R. A. B. MYNORS, 
279); prim. Paneg. IV (X), Nazarii dictus Constantino aug. 27, 1 (cit. ed., 163). Gl. M. BONFIOLI, 
o. e , 133. 
88 Codex Theođosianus 9, 16, 3 (23. Mai 318) ; 11, 30. 9 (318 Jun. 22) ; 12, 1, 6 (318 Jul. 1) ; 3, П, 
1 (318 Oct. 12) (ed. Th. MOMMSEN. Dublin—Zürich 19714. 460; 626; 663 s.): prim, tuđi Codex Theo­
đosianus 9, 24, 1 (326 Apr. 1); 9, 8, 1 (326 Apr. 4) ; 7. 22. 2 (326 lui. (Mart.?) 30) (cit. ed.. 476 s.; 450; 
356) ; Pri letnicah upoštevamo popravljeno kronologijo. Gl. M. BONFIOLI. Soggiorni imperiali, 
134 s. : T. D. BARNES, The New Empire, 74 ss. 
Izgradnjo cerkvenega kompleksa večinoma datirajo v drugo desetletje 4. stol.; npr. S. TA-
VANO. Aquileia. Reallexikon für Antike und Christentum, Suppl. I, 1986, 545 s. v čas 313—319, 
drugi avtorji tudi okvirno v ta čas. 
8 9 Gl. nazadnje M. PRELOG. Die Euphrasius-Basilika von Poreč, Monumenta artis Croatiae 
1/4. Zagreb 1986 in R. BRATOŽ, Razvol zgodnjekrščanskih raziskav v Sloveniji in Istri v letih 
1976—1986, Zgodovinski časopis 41, 1987, 688 ss. 
8 0 Inscriptions Italiae X, 2, 80; 81; 90; 92; M. PRELOG, o.e., 21; si. 2 in 24. Prim. G. CU­
SCITO. Fonti e studi sul vescovo Eufrasio e sulla chiesa parentina del sec. VI, Atti e Memorie 
della Società Istriana 23 n. s., 1975, 64 ss. ; IDEM, Cristianesimo antico, 259 ss. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . 1988 . 4 499 
upodobljen skupaj z arhidiakonom Klavdijem in malim Evf razi jem, arhidia-
konovim sinom, z modelom cerkve v naročju.91 Od ostalih virov bomo pustili 
ob strani izjemno problematičen »Privilegium Euphrasianum«, ki nam v tej 
zvezi ne sporoča nič zanesljivega,92 in bomo obrnili pozornost na dve pismi 
papeža Pelagija I. (556—561). V papeževem pismu patriciju Johannesu, napi­
sanem marca 559, se omenja neki Evfrazij, očitno poreški škof, ne le kot poli­
tični nasprotnik (Evfrazij je bil namreč privrženec tako imenovane istrske 
shizme), temveč tudi kot nadvse pokvarjen človek, ki je zagrešil uboj (homi-
cidium) in incestno prešuštvo (incestuosum adulterium).93 Ali je bil ta človek 
po rodu Tračan? Pismo istega papeža, napisano aprila istega leta in naslov­
ljeno na vojaškega poveljnika (magister militum) Karela, omenja dva shizma-
tična škofa. To sta bila »Ter(en)tius siquidem atque Maximilianus«, samo po 
imenu škofa (»nomina tantum episcoporum habentes«), ki sta povzročala cer­
kvi veliko škodo, saj sta rušila njeno enotnost in si prisvajala njeno premo­
ženje (»et ecclesiasticam ibi unitatem perturbare dicuntur, et omnes ecclesia-
sticas res suis usibus applicare .. .«).94 V nekaterih rokopisih najdemo za prve­
ga škofa tudi oblike »tercius«, »tertius«, »tethius«, v starejših izdajah »Thra-
cius«, torej človek iz Trakije.95 Zaradi podobne moralne oznake s strani papeža 
kot v prejšnjem pismu so tega škofa (»Tračana«) identificirali s poreškim ško­
fom in njegovo ime »popravili« v Euphrasius.96 Pri tem je treba poudariti, da 
ta razlaga nikakor ni zanesljiva. Novejše raziskave kažejo, da gre po vsej ver­
jetnosti za škofa Terencija in Maksimilijana iz Toskane.97 
Poleg delovanja teh treh pomembnih »Tračanov« na severnojadranskem 
področju naj omenimo še nekaj dogodkov iz cerkvene zgodovine, ki nam osvet­
ljujejo povezave med obema deželama. 
Leta-343 se je sestal v Serdiki, nekdaj traškem mestu, ki pa je bilo tedaj 
prestolnica Sredozemske Dacije, pomemben cerkveni zbor, ki so se ga udeležili 
škofje Fortunati j an iz Ogleja, Lucij iz Verone in Ursacij iz Brescie.98 V letih po 
koncilu v Serdiki je prek Naisa pripotoval iz Serdike v Oglej prvak katoliške 
stranke, aleksandrijski škof Atanazij. V Ogleju je skupaj s škofom Fortunati-
janom in cesarjem Konstansom slavil Veliko noč leta 345." 
V drugi polovici leta 356, v času zenita arijanske stranke, je cesar Kon-
stancij II. obsodil papeža Liberija na izgnanstvo v traško Berojo.100 Pot v Tra-
kijo je papeža vodila skozi Oglej, kjer je bil tedaj škof njegov prijatelj in za­
upnik Fortunatijan. S papežem, ki je preživel v Beroji nekaj težkih let izgnan­
stva (356—358), je oglejski škof vzdrževal pisemske stike in je vplival na nje-
8 1 M. PRELOG, o. c , si. 39. 
92 P. KANDLER, Codice diplomatico istriano, A. 543; gl. tudi F. CUSIN, П »Privilegio Eufra-
siano« e la Charta libertatis del comune di Parenzo, Archivio Veneto, ser. VI, 30, 1942, 65—84; 
M C I T O - F o n * i e studi, 64 ss. ; IDEM, Cristianesimo antico, 260 s. 
,o-~ , , P E L A G I U S I Papa, Epistula 53, 7—9 (edd. P.M. GASSO — C M . BATLLE, Montserrat 
19J3, 141 s.). 
"* PELA GIUS I Papa, Epistula 65 (cit. ed., 171—173). 
„ h n Rokopisne variante navajata P. M. GASSO — C. M. BATLLE v Izdaji pisem (str. 171) ; oDiiKo imena so spremenili v »Thracius« B. M. DE RUBEIS, Monumenta (kot v op. 52), 204—205; 
l i l -m, S I ' A m P l l s s l m a collectio conciliorum 9, Paris—Leipzig 19012, 714; Patrologia Latina 69, 
nhiiv n • ' Regesta pontificum Romanorum, Lipsiae 1885, n. 1024 navaja kot alternativne 
M ; n e t , n i u s ' T e r c i u s in Thraclus, enako P. F. KEHR, Italia pontificia VII, 1, Berlin 1923, 3. 
rt,.,„.. , ?
k o n P r - p - KANDLER, Codice diplomatico istriano, A. 555; F. LANZONI, Le diocesi 
m i V °P-68>> 8 5 3 ; 8 6 1 : P - F - KEHR, Italia pontificia VII/2, Berlin 1925, 231 (prim. op. 95). 
tari i t e h t n i m i argumenti izpodbijata tako razlago P. M. GASSÒ — C. M. BATLLE v komen-
amico 26*4 U ( S t r ' Ш S " o p , 2 ) - G 1- t u d l G-CUSCITO, Fonti e studi, 68; IDEM, Cristianesimo 
eff-i 7 HÏLARIUS, Collectanea Antiariana Parisina B II 4 (n. 37) (ed. A. FEDER, Sorpus script. 
tiPr= r io-V 5 ' v i n d ° b ° n a e — Lipsiae 1916, 137) ; gl. A. L. FEDER, Studien zu Hilarius von Poi-
33- чх «Sitzungsberichte der Kais. Akad. d. Wiss. in Wien, Phil.-nist. Klasse 166, 5, Wien 1911, 
vp'nfo A T s e v e r n e Italije sta bila navzoča tudi milanski škof Protasius in ravenski škof Se-
RaVvr.) F E D E R . o. c , 43 ss.), iz zahodnega Ilirika škofa iz Siscije in Petovione (R. BRATOZ, 
vinXi x r g a n l z a c l - î e zgodnjekrščanske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Zgodo-
g 9
Č a S o p i s 40- 1 9 8 6 . 3™; 382; 384). » J s 
«s- =„ ATHANASIUS, Apologia ad Constantium imperatorem 3: 15 (Patrologia Graeca 25, 597 
М О т л г т ^ Ч c n r ( ?ttennes 56, 1958, 91; 104). Gl. tudi G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 171; M. SI-
ìioi, L a c r l s l ai"iana nel IV secolo, Roma 1975, 199. 
N114 „.T.HE .OD°RETUS, Historia ecclesiastica 2, 13—14 (Patrologia Graeca 82, 1040); SOZOME-
^<JÖ, Historia ecclesiastica 4, 11 (Patrologia Graeca 67, 1137). 
500 В- BRATOZ : POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKIMI . . . 
gove odločitve v smislu popuščanja zahtevam arijanske stranke.1 0 1 Papež, ki 
se je po sirmijski sinodi leta 358 vračal v Rim (kamor je dospel 2. avg. 358), 
je na povratku z izgnanstva zelo verjetno ponovno obiskal Oglej. 
Člen veroizpovedi o Kristusovem odhodu v podzemlje (»descendit in in-
ferna«), ki ga med zahodnimi veroizpovedmi srečamo najprej prav v oglejski 
cerkvi, najdemo tudi v dveh formulah veroizpovedi, ki sta bili sprejeti na tra-
škem ozemlju. Gre za formulo dveh arijanskih sinod, v traški Niki (359) in v 
Konstantinoplu (360). Opozoriti pa moramo na to, da v tem primeru ne gre za 
posebnost traške cerkve ali pa za neposreden vpliv oglejske nanjo. Obe traški 
formuli sta namreč prirejeni po formuli 4. sinode v Sirmiju iz leta 359, ki kot 
prva sinodalna formula sploh vsebuje ta člen.102 
Za drugo polovico 4. stoletja nam viri dokumentirajo nekaj potovanj zna­
nih osebnosti na relaciji severnojadranske dežele (Oglej) — traško območje 
(Konstantinopel) v obeh smereh. Podobno kakor papež Liberij sta bila leta 
356 izgnana na Vzhod tudi škofa Hilarij iz Poitiersa in Evzebij iz Vercel, prvi 
v Frigijo, drugi najprej v Palestino, nato v Kapadokijo in Egipt. Oba sta se 
leta 360 vračala na Zahod in se na poti ustavila v Ogleju. Za prvega je zanes­
ljivo, da je v Oglej pripotoval iz Konstantinopla.103 
Iz sedemdesetih let 4. stoletja je znanih nekaj popotnikov iz severnoja-
dranskih dežel na Vzhod. Cilj teh popotnikov je bil sirsko-palestinski prostor, 
zato so se na traškem območju zadrževali samo prehodno. Tako je v letih 
373/4 potoval na Vzhod (deloma po morju, deloma po kopnem) čez traško ob­
močje Hieronim.104 Ker so bile kopenske zveze po letu 375 vse bolj ogrožene, 
ob koncu 4. stoletja pa praktično prekinjene,105 so se popotniki na Vzhod 
vedno bolj usmerjali na pomorski prevoz.106 V tem času je obstajal tudi pi­
semski promet med vzhodnimi in severnojadranskimi deželami, ki je vsaj de­
loma potekal čez traško območje.107 
101 HXLARIUS, Collectanea Antiariana Parisina B i n 1—2 (cit. ed., 155 s., zlasti 156 v. 1) ; Col­
lectanea Antiar. Par. B VII, 8 (cit. ed., 16B s.) ; prim, tuđi HIERONYMUS, De viriš illustribus 97 
(Patrol. Lat. 23, 697). Od obsežne literature o teh vprašanjih naj navedemo nekaj najpomemb­
nejših del: L. DUCHESNE, Libère et Fortunatien, École française de Rome. Mélanges d'archéo-
logie et d'Histoire 28, 1908, 31—78; A. L. FEDER, Studien zu Hilarius von Poitiers I, Sitzungsbe-
richte der Kais. Akad. d. Wiss., Phil.-hist. Klasse 162, 4, Wien 1910, 157 s.; 161; 165; M. SIMO-
NETTI, La crisi ariana, 220 ss. ; G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 175 ss. ; najbolj podrobno ana-
lizo dogodkov posreduje H. Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers und die Bischofsopposition 
gegen Konstantius II., Patristische Texte und Studien 26, Berlin—New York 1984, 265—301. 
102 A. HAHN, Bibliothek der Symbole und Glaubensregeln der alten Kirche, Breslau 18973, 
n. 164 (str. 206) ; n. 167 (str. 209) ; prim. n. 163 (str. 204) ; gl. o tem nazadnje R. BRATOZ, Krščan­
stvo v Ogleju, 97 ss. (z upoštevanjem starejše literature). 
1 0 3 O Hilarijevem izgnanstvu in povratku na Zahod gl. M. MESLIN, Hilaire et la crise ari­
enne. Hilalre et son temps (Actes du Colloque de Poitiers), Paris 1969. 19—42; Y. M. DUVAL, 
Aouilée et la Palestine entre 370 et 420, Antichità Altoadriatiche 12, 1977, 266; H. Ch. BREN-
NËCKE. o. C. 360 ss. 
104 HIERONYMUS. Epistula 3, 3 (éd. J. LABOURT, vol. I, Paris 1949, 12) ; gl. tudi Y. M. DU-
VAL, Aquilée et la Palestine, 267 ss. (z diskusijo o Hijeronimovem itinerariju). 
W5 Ogroženost kopenskih zvez čez Balkan je povzročilo vdiranje Gotov čez spodnjo Do­
navo po letu 375 ki se je nadaljevalo v rimski poraz pri Adrianoplu in gotske plenitve po Bal­
kanu (gl. op. 23 in 24 ter Y. M. DUVAL. Aquilée et la Palestine, 373 ss.). Ta ogroženost je do­
segla kritično točko ob koncu 4. stol., zlasti po smrti cesarja Teodozija 395. Prim, k temu HIE­
RONYMUS. Enistula 60. 16 (ed. J. LABOURT. vol. 3. Paris 1953, 106), s poročilom o barbarskih 
plenitvah in DOboiih «inter Constantinopolim et Alpes Iulias«; Drim. tudi HIERONYMUS. In 
Osée 1, 4. 3 (ed. M. ADRIAEN. Corpus Christ, ser. Latina 76. 1969. 39) z omembo barbarskih ple-
nitev »a Propontide et Bosphoro usque ad Alpes Iulias«; M. SUIC, Hijeronim Stridonjanin (kot 
v op. 24). 235. 
îoa prim. Y. M. DUVAL. Aquilée e la Palestine, 284 ss. 
107 Hijeronim je z območja Antiohije v Siriji v letih 375/6 pisal na severnojadransko ob­
močje celo vrsto pisem, ki so skoraj gotovo potovala tudi na relaciji Konstantinopel — severno­
jadranske deïele. Deloma je od naslovljencev tudi dobival odgovore ali pa so njegova pisma 
odgovori na predhodna oisma s tega območja. Samo omenimo naj štiri pisma, poslana oglej­
skim klerikom in rjrijateljem (Epistulae 6—9; ed. J. LABOURT. vol. I, 19—27), eno v Konkordijo 
(Epist. 10; cit. ed. 27—29), dve v Emono (Epist. 11—12; cit. ed. 29—32; v drugem pismu, naslovlje­
nem na emonskega asketa Antonija se pritožuje, da mu je poslal že deset pisem, vendar še ni 
dobil nobenega odgovora): eno na območje Stridona (Epist. 13; cit. ed. 32—33, naslovnik je teta 
Castorina) ; Epist. 14 (cit. ed. 33—45, naslovnik je asket Heliodor, kasnejši škof v Altinu). 
Hijeronimova korespondenca n« relaciji Palestina — severnojadranske dežele se je obno­
vila leta 394 (Epist. 52; 60; cit. ed.. vol.11. 172—192; vol. Ш, 90—110). vendar ne moremo reči nič 
gotovega, po kateri poti so pisma dosegla severnojadranske dežele (verjetneje po morju, saj 
Hijeronim označuje Nepotijanova oisma. naslovljena nanj, kot »litterae transmarinae« ; Epist. 
52, 1; vol. П, 172). O teh in kasnejših Hijeronimovih pisemskih kontaktih z oglejskim območjem 
(ki pa so v začetku 5. stol. potekali gotovo po morski poti) gl. Y. M. DUVAL, Aquilée et la Pa­
lestine, 271 ss. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 501 
Zlasti prestolnica Konstantinopel je odigrala vlogo posrednika pri pre­
nosu relikvij apostolov in nekaterih mučencev z Vzhoda na severnojadransko 
področje.108 Določena vloga Konstantinopla se je kazala tudi pri velikem du­
hovnem vplivu krščanskega sveta Vzhoda na severnojadransko območje, vpli­
vu, ki je našel odraz v prvem velikem razcvetu oglejske krščanske književ­
nosti okrog leta 400.109 Konstantinopel je kot kulturno in literarno središče 
zgodnjekrščanskega sveta dosegel svoj prvi vrh s patriarhom Janezom Zlato­
ustom (398—404),110 približno v isti dobi kot Oglej s škofom Kromacijem 
(388—408)111 in z Rufinom (ki je do leta 407 prebival v Ogleju, nakar se je od­
selil na jug Italije in umrl 411 v Messini).112 Oba najbolj izrazita nosilca tega 
literarnega razcveta sta bila odlična pisca pridig eksegetske vsebine in ugo­
toviti moremo tudi sorodnost nekaterih njunih idej.113 Ko je Janez Zlatoust 
postal žrtev dvornih intrig in je moral v izgnanstvo, se je oglejski škof na nje­
govo prošnjo pri cesarju zavzel zanj,114 za kar se mu je pregnani patriarh iz 
pregnanstva leta 406 pismeno zahvalil.115 
Po obdobju sorazmeroma živahnih stikov med obema obravnavanima ob­
močjema v drugi polovici 4. in v začetku 5. stoletja nastopi več kot stoletje 
dolga doba, ko so bili ti stiki dosti manj intenzivni. 
Ne bomo se spuščali v obravnavanje vprašanja, v kolikšni meri se pove­
zave med obravnavanima področjema odražajo na področju zgodnjekrščanske 
umetnosti in sploh materialne kulture. Ali gre tukaj morda za kakšno medse­
bojno vplivanje, kdaj in v kakšni obliki, na to more odgovoriti le primerjalna 
stilna analiza spomenikov na obeh področjih. Vsekakor novejši sintetični pri­
kazi zgodnjekrščanske umetnosti in sploh materialne dediščine tako za tra-
ško118 kot za severnojadransko območje117 raziskovanje v to smer brez dvoma 
opravičujejo. Od morebitnih vplivov enega področja na drugega moramo izlo­
čiti tiste spomenike s traškega območja (iz Konstantinopla) iz 6. stoletja, ki so 
prišli na severnojadransko območje kasneje, bodisi v 7. stoletju (na primer 
marmornata posoda z grškim napisom iz Torcella ter več drobnih predmetov 
(sponk, pečatov), najdenih v grobu patricija Anastazija v Heraklijani)118 ali pa 
1 0 8 K e r so bili od leta 357 p o s m r t n i o s t a n k i apos to la A n d r e j a s h r a n j e n i v K o n s t a n t i n o p l u 
(HIERONYMUS, Chronica a. 357 ; ed. R. HELM, E u s e b i u s W e r k e V n , Ber l in 19843. 240 s.) so re l i-
kviie tega aposto la pr i spe le n a severni J a d r a n (v Oglei. K o n k o r d i j o , p a t u d i od t o d n a Zahod 
v Milano) gotovo iz t r a š k e pres to ln ice . P r a v t a k o 1e K o n s t a n t i n o o e l zelo ver je tno igra l vlogo 
p o s r e d n i k a or i p r e n o s u rel ikvi i m u č e n k e Evfemiie iz b l ižnlega H a l k e d o n a n a s e v e r n o j a d r a n s k o 
oodročje. Gl. o t e m R. BRATOZ. Krščanstvo v Ogleju, 73 s. V let ih 405—406 je p o t o v a l v K o n s t a n ­
t inooel z n a m e n o m , d a bi p r i d o b i l rel ikvi je za d o m a č o cerkev, škof Gavdenci j iz Bresc ie (Y. M. 
DUVAL, Anuilée et la Palestine, 315). 
1 0 9 P r i m . Y. M. DUVAL. Aouilée et la Palestine. 289 ss. 
1 1 0 A. FLICHE — V. MARTIN, Stor ia del la Chiesa IV, T o r i n o 19723, 161—184 (114—149) ; J . QUA­
STEN. Patrologia, vol. II, Casale 1983, 427—485. 
1 1 1 CHROMATIUS Aqui le iensis . Opera, edd. R. ÉTAIX — J . LEMARIE. C o r p u s C h r i s t i a n o -
r u m . ser. L a t i n a 9 A, T u r n h o l t i 1974; Sermons I—II, edd. J . LEMARIE — H. TARDIF. S o u r c e s 
Chrét iennes 154: 164, P a r i s 1969: 1971: G. CUSCITO. Cromazlo di Aquileia (388—408) e l'età sua, 
Aquileia 1980; IDEM. Fede e politica ad Anui le ia (kot v on. 83). 77 ss. 
112 F . X. MURPHY. Rufinus of Anuileia (345—411). His Life and Works. Wash ing ton 1945: 
"ufino rii Concordia e il suo tempo. Ant ich i tà Al toadr ia t i che 31. 1—2, 1987 (zbornik razorav) : o 
času Rufinove ortselitve iz Oele ia gl. C. P . HAMMOND, The Last Ten Y e a r s of Rufinus'Llfe and 
the P»te of his M o m South from Àquileia. T h e J o u r n a l of Theological S tudies 28. 1977. 372—429. 
113 P r im. CHROMATTTTS. Sermo 8, 3 fed. .T. LEMARIE. Sources Chr . 154. 1969. 190 in 191 op . 1) 
in JOHANNES CHRYSOSTOMOS, In ascensionem D. N. Jesu Christi 3 (Pat rologia Graeca 50, 
446 s.i. 
114 PALLADIUS, Dialoeus historicus 2 (Pat rologia Graeca 47. 12) ; 3 (Patrol . Graeca 47, 151 : 
gl. CROMAZIO DI AQUILEIA, Catechesi al ponolo. Sermoni, t r ad , in t rod . e no te a c u r a di G. 
CUSCITO. Collana di test i pa t r i s t ic i 20, Roma 1979, 15. 
115 JOHANNES CHRYSOSTOMOS, Epis tu la 155 (Patrologia Graeca 52, 701—703). 
118 GÌ. zlast i R. PILLINGER. Monumenti paleocristiani in Bulgaria, Rivista di a rcheologia 
cr is t iana 61, 1985. 275—310: EADEM, Frühchristliche Malerei in der heutigen Volksrepublik Bulga-
rien, v publ ikaci j i R. PILLINGER (Hrsg.) . Spätantike und frühbyzantinische Kultur Bulgariens 
(kot v op. 1), 92—104: skup ina p r i spevkov v z b o r n i k u Miscel lanea Bulga r i ca 5, Wien 1987, 247— 
332. 
117 Gl. zlast i ko lek t ivno delo Da Aquileia a Venezia. Mi lano 1980; S. TA VANO, Aauileia cri-
stiana, Ant ich i tà Al toadr ia t i che 3. 1973: IDEM. Constantinopoli, Ravenna e l'Alto Adriat ico! La 
scultura architettonica dall'antichità al Medio Evo, Ant ich i tà Al toadr ia t i che 13, 1978, 505—536; 
IDEM. Aquileia e Grado. Storia — arte — cultura, Tr ies te 1986. 
118 A. CARILE — G. FED ALTO. Le origini di Venezia, Bo logna 1978, 207; 429—443; D. FETS-
SEL, Vases liturgiques à citations bibliques, Aqui le ia nos t r a 47, 1976, 167—172. Ver je tno so pr iš le 
na seve rno jad ransko o b m o č j e iz K o n s t a n t i n o p l a t u d i d r u g e l i t u r g i č n e posode z g r š k i m i napis i . 
M so bibli jski c i t a t i : posoda iz V e r o n e (danes izgubl jena) , f r a g m e n t iz m e s t a Caor le v b e n e š k i 
laguni, posodi iz Al t ina i n Verone, k i so t u d i v z h o d n e g a izvora (iz P a l e s t i n e ? ) . 
502 R.BRAT02: POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKIMI. . . 
še veliko pozneje (na primer grški nagrobnik iz Benetk, iz 6. stoletja, najver­
jetneje po izvoru iz Konstantinopla, ki je prišel na Beneško šele v visokem 
srednjem veku).119 
Kot obliko povezav med deželama, ki spadajo v območje gospodarske zgo­
dovine, vendar so našle svoj najvidnejši izraz v zgodnjekrščanskem stavbar­
stvu, naj omenimo uvoz marmorja z otoka Prokonnesos v Propontidi za grad­
njo več cerkva na severnojadranskem področju. Posebej naj omenimo arhitek­
turne elemente iz prokoneškega marmorja v Evrazijevi baziliki v Poreču in 
v baziliki sv. Agneze v Muntajani.120 
Dogodke v drugi polovici 6. in v začetku 7. stoletja, ki osvetljujejo pove­
zave med Trakijo (posebno prestolnico Konstantinoplom) in severnojadran-
skim območjem moremo obravnavati predvsem v luči odnosa bizantinskih ce­
sarjev do oglejske shizmatične cerkve. Po carigrajskem koncilu leta 553 in 
odkritem prelomu oglejske cerkve s papežem in Bizancem leta 557 je prišlo 
do več desetletij trajajočega sistematičnega pritiska bizantinskih cesarjev in 
papežev na shizmatično cerkev, pritiska, ki je dosegel svoj vrh proti koncu 
6. stoletja. Intenzivnost v verskih spopadih je naraščala prav v času, ko se 
je antična civilizacija v vzhodnih predelih severnojadranskih pokrajin rušila 
ob slovanskih vpadih,122 v zahodnih predelih pa so s trdo roko gospodarili 
Langobardi. Pri stopnjevanju pritiska papežev (predvsem Vigilija (do 555) 
Pelagija I. (556—561), Pelagija II. (579—590) in zlasti Gregorija (590—604)) in 
bizantinskih cesarjev je šlo večkrat za neposredno grožnjo vojašega posega, 
pri čemer je bil izvajalec te politike glavni predstavnik bizantinske oblasti v 
Italiji, eksarh v Raveni. Sam potek dogodkov je precej zapleten in je bil pred­
met številnih obravnav.124 Od dogodkov, v katerih se odraža neposredno anga­
žiranje bizantinskega dvora ali vsaj njegova pasivna vpletenost, naj omenimo 
samo najvažnejše. 
Leta 591 so prišla z oglejskega območja na dvor bizantinskega cesarja tri 
pisma. Enega so pisali beneški in recijski škofje, drugega škofje z bizantin­
skega ozemlja s patriarhom Severom, tretjega sam patriarh Sever.125 Ohranilo 
se je samo prvo pismo, ki odraža obupne razmere, v katerih se je nahajala 
cerkev na Beneškem. Deželo so okupirali Langobardi, papežev pritisk je bil 
vse hujši. Podpisani škofje so v takih razmerah prosili cesarja Mavrikija za 
pomoč, da bi namreč posredoval zanje, in papeža odvrnil od pritiskov. Prošnjo 
so podkrepili s prikrito grožnjo, da bodo v primeru cesarjeve nezainteresira­
nu D- JEISSEL. Inscriptions grecques en Vénétie, Aquileia nostra 47, 1976, 155—168. 
., „ T A . SONJ?. Poreč. Eufraziieva bazilika. Poreč 1977, 9; G. BOVINI, Le antichità cristiane 
della fascia costiera istriana đa Parenzo a Pola, Bologna 1974, 21 (z mnenjem, da so bili I t i ­
teli in stebri že izdelani v delavnicah na Prokonnesu prepeljani v Poreč). Gl. tudi M PRELOG 
D . l e, Euphrasius-Basilika von Poreč, Zagreb 1986. 10; si. 8, 9. 10, 55. 56: R. BRATOZ, Razvoj zgod-
njekrscanskih raziskav v Sloveniji in Istri v letih 1976—1986, Zgodovinski časopis 41 1987 688 ss 
(z novejšo literaturo o Evfrazilani in o baziliki v Muntajani). 
1 2 1 Solidne preglede teh dogodkov posreduje v več prispevkih G. CUSCITO. Aquileia e Bi­
sanzio nella controversia dei tre capitoli, Antichità Altoadriatiche 12, 1977. 231—262: La fede cal-
cedonese e i concili di Grado (579) e di Marano (591), Antichità Altoadriatiche 17. 1980 207—230-
Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria, 289—312; Fede e politica ad Aquileia, 95—133- od slo-
venskih avtorjev posreduje kratek pregled nazadnje R. BRATOZ, Ogleiska shizma in vpliv cer-
kvenozgodovinskih dogodkov na zgodovino alpskih Slovanov do začetka 8. stoletja, 23 seminar 
slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana 1987. 105—120. 
Gl. o tem nazadnje B. GRAFENAUER v publikaciji PAVEL DIAKON, Zgodovina Lango-bardov. Maribor 1988. 321—341. ^»"S" 
,„„„ 'l3 C- G - M O R Bizantini e Langobardi sul limite della laguna. Antichità Altoadriatiche 17 
1980, 231—264: M. BROZZI. Il ducato longobardo del Friuli. Udine 19812: od slov. avtorjev nazad-n ; | e B „ F R A F E N A Ü I : H V n u b I ì k a c i i i PAVEL DIAKON. Zgodovina Langobarđov, 313 ss. 
i« Poleg del, navedenih v op. 121 gl. R. BRATOZ, Nastanek, razvoj in zaton organizacije 
zeodniekrscanske cerkve v Istri (4.-6. stoletje), Antični temelji naše sodobnosti. Ljubljana 1987 
18 ss. (z navedbo in ovrednotenjem literature do leta 1985) ; gl. tudi B. GRAFENAUER v delu PA­
VEL DTAKON. Zcodovina Langobarđov, 134 ss. (komentar k 3. knjigi). 
GREGORIUS I Papa. Registrum epistolarum 1, 16 b (Monumenta Germ. Hist., Epist I 
edd. P. EWALD — L. M. HARTMANN, Berlin 19572, 22—23 = R. CESSI, Documenti relativi alla 
stona di Venezia anteriori al Mille, voi. I, Padova 1942. n. 9 (20 s.)) ; povzetek posreduje F KOS 
Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I, Ljubljana 1902, št. 103 (127 s.). ' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 503 
nosti stopili pod okrilje »galske«, to je frankovske cerkve.126 Cesar Mavrikij, 
ki je bil tedaj zapleten v težko vojno proti Perzijcem (zaključeno jeseni 591) 
in že v pripravah na vojno proti Avarom in Slovanom v Trakiji (sproženo 
spomladi 592),127 je poslal papežu ukaz (iussio), naj ne nadleguje shizmatičnih 
škofov, dokler se razmere v Italiji ne uredijo.128 
Po razcepitvi oglejskega patriarhata na patriarhat s sedežem v Gradežu 
(na bizantinskem ozemlju) in v Ogleju (na langobardskem ozemlju) leta 607 
so skušali papeži in bizantinske posvetne oblasti na vse načine zlomiti zadnje 
ostanke shizmatikov v Istri in v priobalni Benečiji, deželah pod bizantinsko 
oblastjo. To jim je po dve desetletji trajajočem prizadevanju tudi uspelo.129 
Kot zadnje dejanje v stikih Bizanca s tem prostorom, ki simbolizira ko­
nec antike, moremo označiti dogodke okrog leta 630. Papež Honorij je leta 628 
z gradeškega prestola odstranil patriarha Fortunata, ki je prestopil na stran 
shizmatikov, in je ustoličil katolika Primogenija.130 Gradeška cerkev, stisnjena 
na majhno bizantinsko posest na severnem Jadranu, ogrožena vedno znova od 
Langobardov, ki so večkrat ogrožali sam Gradež, v Istri pa tudi od Slovanov,131 
je potrebovala trdne opore in zunanje pomoči, da bi se mogla obdržati in je 
ne bi doletela usoda dalmatinske Salone.132 Bizantinski cesar Heraklej, ki se je 
v osrednjih in vzhodnih predelih države soočal z neizmernimi problemi (vojne 
s Perzijci, Avari in Slovani, upravna reorganizacija države, verski spori),133 
Gradežu ni mogel nuditi pomembnejše vojaške podpore in se angažirati na 
skrajnem severozahodu cesarstva. Zato pa je poklonil okrog leta 630 patriarhu 
Primogeniju in s tem mestu zlato in srebro, poleg tega pa še vrsto izredno dra­
gocenih relikvij, ki naj bi varovale mesto pred nesrečami in dvignile njegov 
pomen: tako imenovani prestol sv. Mohorja, umetnino, izdelano iz slonokošče­
nih plošč, ki jo je cesar po osvoboditvi Aleksandrije izpod perzijske okupacije 
prepeljal v prestolnico, dalje tako imenovani prestol sv. Marka, v bistvu reli­
kvijo sv. Križa, ki ga je Heraklej otel Perzijcem leta 628, in več drugih manj­
ših darov.134 
To dejanje označuje konec obdobja sorazmeroma pogostih stikov med 
obema področjema, stikov, ki so se v zadnjem obdobju skrčili na Konstanti­
nopel in majhne bizantinske enklave na severnem Jadranu. Ti stiki so bili na 
kopnem od konca 6. stoletja dokončno prekinjeni, po morski poti pa so še ob­
stajali, vendar po izpovedi virov niso bili posebno intenzivni.135 Za približno 
1 2 8 GREGORIUS I P a p a , Kegistrum epistolarum 1, 16 a (cit. ed., 17—21 = R. CESSI, Docu­
menti, n. 8 (14—19) = G. CUSCITO, Aquileia e Bisanzio nella controversia dei tre capitoli, 258— 
262); povzetek p o s r e d u j e t u d i F . K O S , G r a d i v o . . . I, št. 102 (122—127). Gl. k t e m u E. GALLISTL, 
Der Brief von 591 an Kaiser Mauricius und die Bistümer Binnen-Noricums, Mi t te i lungen d e r 
Osterre ichischen Arbe i t sgemeinschaf t für U r - u n d F r ü h g e s c h i c h t e 32, 1982, 117—124. O. H A G E N E -
DER, Die kirchliche Organisation im Zentralalpenraum vom 6. bis 10. Jahrhundert, F r ü h m i t t e l ­
al ter l iche E t h n o g e n e s e im A l p e n r a u m , N a t i o n e s 5, 1985, 216 ss. ; H. BERG, Bischöfe und Bischofs­
sitze im Ostalpen- und Donauraum vom 4. bis zum 8. Jahrhundert, Die B a y e r n u n d i h r e N a c h ­
b a r n I. hrsg. v. H. WOLFRAM -r- A. SCHWARCZ, Wien 1985, 82 ss. 
1 2 7 H kronologi j i Mavr ik i jev ih vojn p r o t i P e r z i j c e m in A v a r o m t e r S l o v a n o m o k r o g tega 
časa gl. n a z a d n j e P . SCHREINER v delu THEOPHYLAKTOS SIMOKATES, Geschichte, ü b e r ­
setzt u n d e r l ä u t e r t v o n P. Schre iner , S t u t t g a r t 1985, 321 ss. ( k o m e n t a r ) . Gl. k t e m u t u d i r e e . R. 
BRATOZ. Zgodovinski časopis 41. 1987, 354 s. 
1 2 8 Gl. vir, n a v e d e n v op. 125; G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 302 s. 
1 2 9 G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 304 ss. 
1 3 0 Epistulae Langobardicae collectae 3 (ed. W. GUNDLACH, M o n u m . G e r m , hist., Epist . I l i , 
Berl in 19572, 694—696 = R. CESSI. Documenti, n. 13 (23—24)) ; v p o v z e t k u F . KOS, Gradivo I, 157— 
158 (198 ss.). GÌ. G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 307 ss . ; L .MARGETIC, Histrica et Adriatica, 
Tries te 1983, 155 ss . ; R. BRATOZ, Oglejska sh izma, 109 s.; 118 op . 29. 
131 Gl. o t em nazadn je B . GRAFENAUER v de lu PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 
334 ss. 
132 Po novejš ih dognan j ih Sa lona ni bi la r a z r u š e n a leta 614, t e m v e č kasne je , v dva j se t ih 
ali celo t r idese t ih let ih 7. stol. L i t e r a t u r o k t e m u v p r a š a n j u n a v a j a R. BRATOZ, Razvoj organi­
zacije zgodnjekrščanske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Zgodovinsk i časopis 
40, 1986, 380 op. 86; IDEM, Miscel lanea Bulgar ica 5, Wien 1987, 188. 
1 3 3 G. OSTROGORSKI, Zgodovina Bizanca, L jubl jana 1961, 109 ss. 
1 5 4 Cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane 
antichissime I, Roma 1890, 11 v. 3—11) ; IOHANNES DIACONUS, Chronicon Venetum (ibidem, 62 
v. 18—63 v. 4). GÌ. S. TA VANO, Le cattedre di Grado e le culture artistiche del mediterraneo ori-
entale, Ant ich i tà Al toadr i a t i che 12, 1977, 445—489; voi . II, Fig. 1—17; IDEM, Aquileia e Grado, 278 
ss. ; 358 ss. ; 367 ss. 
135 P r i m . J. FERLUGA, Navigation (kot v op. 7), 39 ss . ; gl. tudi dela, navedena v op. 4. 
504 R- B R A T 0 2 : POVEZAVE MED TRAKIJO I N S E V E R N O J A D R A N S K I M I . 
pol stoletja, do zaključka monoteletskih sporov na 6. ekumenskem koncilu v 
Konstant inoplu v letih 680/681 oziroma do ikonoklast ičnih bojev okroglo eno 
stoletje po opisanem dogodku, 1 3 6 prenehajo vsa poročila o pomembnejš ih stikih 
Konstant inopla s se ver no jadransk imi deželami. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
VERBINDUNGEN ZWISCHEN THRAKIEN UND DEN NORDADRIATISCHEN 
LÄNDERN IN DER SPÄTANTIKE 
Rajko Bratož 
Die Verbindungen zwischen Thrakien und den nordadriatischen Ländern weisen 
in der Antike ein unterschiedliches Bild auf; ihre Entwicklung vom Ende des 3. bis 
zum 7. Jahrhundert aber zeugt von großer Dynamik. Da es sich um zwei Gebiete von 
strategisch bedeutender Lage handelt, wurden auf der Relation zwischen Thrakien 
(insbesondere Konstantinopel) und dem nordadriatischen Gebiet (vor allem Aquileia) 
mehrere Bürgerkriege geführt. Zieht man noch die Rolle der beiden Gebiete bei der 
Gotenwanderung in Betracht, dann muß gleichsam ein Dutzend wichtiger Ereignisse 
aus der Spätantike angeführt werden, die ihren Lauf in der Regel von Thrakien aus 
in Richtung auf die nordadriatischen Länder nahmen. 
Die Verbindungen zwischen den beiden Gebieten zeigen sich auch in Form der 
Thrakerzuwanderung in den Nordadriaraum, während für eine Migrationsbewegung 
in entgegengesetzter Richtung kein zuverlässiges Quellenmaterial vorliegt. Auf dem 
Gebiet der nordadriatischen Länder gibt es verhältnismäßig wenige epigraphisch 
nachgewiesene Thraker, als um so bedeutender erweist sich deren Rolle bei der Ent­
wicklung des Frühchristentums. Einer mittelalterlichen Überlieferung nach, die je­
doch auf Quellen der ausgehenden Antike fußt, sollen zwei aquileische Bischöfe, 
Chrysogonus I. und Theodoras, ersterer ein Zeitgenosse Diokletians, letzterer Kon­
stantins, thrakischer Abkunft sein, während sich eine solche für den Bischof Euphra-
sius von Poreč (Parentium), einen Zeitgenossen Kaiser Justinians, nicht nachweisen 
läßt. Von Beziehungen zwischen den beiden Gebieten kann man auch in der Ge­
schichte des Frühchristentums Mitte des 4. Jahrhunderts sprechen, in der Zeit der 
christologischen Kämpfe, noch ausdrücklicher aber um das Jahr 400, wo sich ihr Ein-
fluß auf dem Gebiet der christlichen geistigen und materiellen Kultur bemerkbar 
macht (Literatur, Einfuhr von Reliquien, bestimmte gemeinsame Züge der Entwick­
lung der frühchristlichen Kunst u. a. m.). 
In der zweiten Hälfte des 6. und zu Beginn des 7. Jahrhunderts sind die Bezie­
hungen zwischen den beiden Gebieten vor allem als Druck der byzantinischen Kaiser 
— der jedoch nicht so intensiv war wie der der Päpste — auf die schismatische aqui­
leische Kirche wahrzunehmen, und mehrmals als ein hoffnungsloser Kampf für die 
Erhaltung der von den Langobarden und Slawen bedrohten Gebiete im Nordadria­
raum. 
ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 
Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko objav­
lja prispevke, ki niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, 
saj posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine. 
CZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor­
ske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor. 
Partizanska 5. 
1 3 8 R. BRATOZ, Ogle jska sh izma, 112 ss. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 . 505—516 505 
V a š k o S i m o n i t i 
SLOVENSKA HISTORIOGRAFIJA O TURŠKIH VPADIH 
IN OBRAMBI PRED NJIMI 
Takoj v začetku je treba pojasniti besedo »slovenska« v naslovu. Upošte­
vani so tudi tuji avtorji, ki so pisali v revijah, izdanih na slovenskem ozemlju, 
in slovenski avtorji, ki so pisali v tuje ali druge jugoslovanske publikacije. 
Slovenski in drugi zgodovinarji so se začeli že zelo zgodaj zanimati za pro­
bleme, ki se nanašajo na turške vpade in obrambo pred njimi. Lahko trdimo, 
da se skoraj nobena knjiga ali razprava o slovenski zgodovini, ki obravnava 
15. in 16. stoletje, ne izogne tej problematiki. Zato je potreben pri navajanju 
splošnih sintetičnih pregledov selektiven pristop; enako tudi pri posameznih 
sklopih, ki direktno obravnavajo turške vpade ali obrambo pred njimi; obe­
nem pa lahko zapišemo, da je o tej problematiki zelo težko zbrati popolno 
bibliografijo. . 
Preden se omejimo samo na slovensko historiografijo, moramo omeniti, da 
nam preučevanje omogoča tudi obsežna tuja in druga jugoslovanska literatura, 
ki se neposredno in posredno nanaša na navedeno problematiko. Tako pride 
v poštev, če omenimo le nekatera dela, pregled pokrajinskih zgodovinskih re­
vij avstrijske Štajerske in Koroške, v Italiji Furlanije in Julijske krajine, 
objave rezultatov simpozijev v Mogersdorfu (Internationales Kulturhistori­
sches Symposion Mogersdorf 1969), v Gradcu (Die wirtschaftlichen Auswir­
kungen der Türkenkriege. Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Socialge-
schichte, Bd. 1, Graz 1971) in drugod. Prav tako moramo upoštevati literaturo, 
ki je zajeta v raznih specialnih tujih bibliografijah: Winfried Schulze, Die 
österreichische Militärgrenze (Ein Literatur- und Forschungsbericht), Militar-
geschichtliche Mitteilungen 9 (1/1971), .str. 187—196; Kurt Wessely, Zur Biblio­
graphie der Militärgrenze, österreichische Osthefte 13 (1971), str. 248—259; 
Kurt Wessely - Georg Zivkovic, Bibliographie zur Geschichte der k. k. Militär­
grenze, v knjigi: Die k. k. Militärgrenze, Schriften des heeresgeschichtlichen 
Museums in Wien (Militärwisenschaftliches Institut), Bd. 6, 1973, str. 291—324; 
Kurt Wessely, Suplementärbibliographie zur österreichischen Militärgrenze, 
Österreichische Osthefte 16 (1974), str. 280—328; Wolf gang Kessler, Njemačka i 
austrijska historiografija o Vojnoj krajini, v knjigi: Vojna krajina (povijesni 
pregled, historiografija, rasprave), Zagreb 1984, str. 101—117; Dissertationen-
verzeichnis v Österreichische National Bibliothek na Dunaju. Od jugoslovan­
skih in slovenskih specialnih bibliografij oziroma izčrpnejših navedb literature 
pa omenimo: Zgodovina narodov Jugoslavije II, Ljubljana 1959, str. 336—345, 
402—409; Mirko Вгеуег, Pokus bibliografije poviesti pobjede kod Siska 22. lip­
nja 1593. i obsada tvrdnje sisačke po Hasan paši Bosanskom u god. 1591. i 1592., 
Križevci 1893; Bibliografija rasprava i članaka (Izdanje i naklada Jugosloven-
skog leksikografskog zavoda), knjiga 8, 9, 10, 11, Zagreb 1965, 1968, 1970, 1973; 
bibliografija Melite Pivec-Steletove na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa 
Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani; Jože Munda, Biblio­
grafija Slovenske matice 1864—1964, Ljubljana 1964; sem sodi še poglavje 
Zgodovina vojaške krajine v razpravi Vladimir Murko, Pravo, gospodarstvo, 
statistika, objavljena v knjigi Slovenska matica 1864—1964 (zbornik razprav 
in člankov), Ljubljana 1964, str. 255—256; pregled literature v neobjavljenem 
tipkopisu Stanka Juga, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko v 15. in 16. 
stoletju (shranjen na Oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani), 
506 V. SIMONITI: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH Ш OBRAMBI 
ter literatura, navedena v delu Olga Janša-Zorn, Bibliografija slovenske zgo­
dovine VII (Publikacije iz let 1973—1977), ZC, 1—2, letnik 38, 1984, str. 101— 
102 (pod točko 68). 
Slovenska historiografija je relativno pozno dobila znanstveno delo, ki 
daje pregled rezultatov dosedanjih raziskav turških napadov in vdorov na 
slovensko ozemlje in obenem opozarja na odprta vprašanja, na katera bi mo­
ralo dati odgovor. Ob širokem upoštevanju literature in virov smo tak pregled 
dobili v delu Ignacij Voje, Vplivi osmanskega imperija na slovenske dežele v 
15. in 16. stoletju (problemi, stanje, historiografija), Zgodovinski časopis, 30, 
1976, str. 3—21.1 
Ze ob tem najosnovnejšem pregledu bibliografij in navedbe slovenskega 
historiografskega prereza dobimo vtis o razsežnosti navedene problematike ter 
lahko ugotovimo, da se pogosto posameznih problemskih sklopov ne da obrav­
navati ločeno — posebej samo v slovenskih deželah, ampak se jih mora obrav­
navati prav zaradi že omenjene medsebojne odvisnosti skupaj z zgodovino 
hrvaškega ozemlja. 
Naj celovitejše preglede dogodkov in problemov, ki se vežejo na turške 
vpade in obrambo pred njimi, seveda z vidika preteklosti vseh slovenskih de­
žel, dobimo v splošnih pregledih slovenske zgodovine: Josip Gruden, Zgodo­
vina slovenskega naroda, 3. zv., Ljubljana 1913; Milko Kos, Zgodovina Sloven­
cev od naselitve do reformacije, Ljubljana 1933,2 Bogo Grafenauer, Zgodovina 
slovenskega naroda, knjiga 3, Ljubljana 1956; v ta sklop lahko prav tako šte­
jemo delo istega avtorja, ki nam nudi sicer sporadično, pa vendar mnogo po­
datkov v knjigi Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962; Zgodovina na­
rodov Jugoslavije, II, Ljubljana 1959, str. 257, 287; Zgodovina Slovencev, Ljub­
ljana, 1979. Od pokrajinskih zgodovin omenimo dela iz zbirke Slovenska zem­
lja, ki je izhajala pri Matici slovenski v Ljubljani v letih 1892 do 1926: S. Ru-
tar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Ljubljana 1893; isti, Trst in 
Istra, 1899 ; F. Orožen, Kranjska, 1912; M.Potočnik, Koroška, 1909; F. Kovačič, 
Slovenska Štajerska in Prekmurje, 1926. Med pokrajinske zgodovine sodijo še 
F.Erjavec, Koroški Slovenci, 1. in 2. zv., Celovec 1955, 1956; zbornik razprav 
Prekmurski Slovenci v zgodovinopisju (razprava B. Grafenauer j a), Murska So­
bota 1961; še danes zelo uporabna starejša zgodovina A. Dimitz, Geschichte 
Krains, 1—4, Laibach 1874—1876. 
Obsežna je tudi literatura o zgodovini mest in raznih krajev, izdana v ob­
liki posebnih monografij ali zbornikov. Večina teh monografij in zbornikov 
nam ponuja iz okvira naše problematike, če jo sploh zajema, le prispevke, ki 
so jih pisali zgodovinarski ljubitelji. Taki prispevki zajemajo seveda širše vse­
bine in skušajo prikazati cel zgodovinski razvoj enega kraja ali tudi širšega 
področja, tako da prispevki, ki se dotikajo turških vpadov ali obrambe pred 
njimi, predstavljajo le kratke in pogosto površne kompilacije že znanih dej­
stev, ki seveda ne prinašajo nikakršnih novosti. Med takimi monografskimi 
prikazi, ki so plod ljubiteljske dejavnosti, pa izstopajo dela: J.Dular, Metlika 
skozi stoletja, Metlika 1961; S. Stražar, Moravska dolina, Moravče 1979; A. 
Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires 1976. Od znan­
stvenih krajevnih monografij sega precej širše kot kaže naslov, vendar pa nudi 
le malo iz naše problematike, delo J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 
1939;3 P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803), Skofja Loka 1973. 
Med vredne monografske obdelave pa velja omeniti še delo I. Vrhovec, Zgodo-
1 Isti avtor še: Тће Influence of the Ottoman Empire on Slovenian Countries in 15th and 
16th Centuries (Problems and State of Historiography), Dissertationes Orientales, vol.40, Prague 
1978, str. 108—141; Problematika turskih provala u slovenačke zemlje i organizacija odbrane u 15. 
i 16. veku, Istorijski časopis, 25/26, 1979, str. 117—131; prav tako se delno dotika te problematike 
isti avtor še v razpravi Jugoslovanske dežele od prevlade Benečanov in Turkov do prevlade 
Habsburžanov (rezultati jugoslovanske historiografije in problemi), ZC, 36/1982, str. 19—43. 
2 Nova spremenjena izdaja: Zgodovina Slovencev do petnajstega stoletja, Ljubljana' 1955 in 
še Istorija Slovenaca od doseljenja do petnaestog veka, Beograd 1960. 
3 Ponatis leta 1982 v Kranju. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 507 
vina Novega mesta, 1891; in (sicer v zborniku objavljeno) odlično majhno mo­
nografijo I. Simončič, Zgodovina kočevskega ozemlja, Kočevski zbornik, Ljub­
ljana 1939. Poleg tega obstajajo še razni manjši članki, ki nudijo nove po­
datke,4 in na znanstvenem nivoju pisani prispevki v posameznih zbornikih5 in 
specializiranih revijah,6 ki obravnavajo razne posamezne probleme, zato jih v 
tem pregledu ne navajamo. 
Razprave, ki so celovito posvečene samo turškim vpadom in obrambi pred 
njimi, so precej pisali zlasti v 19. stoletju. To potrjuje tudi Simon Rutar, ki je 
v oceni dela Franca Levca o turških vpadih (glej op. 11) leta 1891 zapisal: »Tur­
ški bòji so od nekdaj najljubši predmet slovenskim zgodovinarjem in to po 
pravici, zakaj za turških napadov se je v Slovencih najbolj vzbudila narodna 
samozavest.. .«. Narodna zavest in samozavest je imela predvsem trdno pod-
lago v 15. in 16. stoletju, razvila pa se je prav v drugi polovici 19. stoletja. 
Zato ni čudno, da so mnogi dajali pri krepitvi slovenske zavesti poudarek prav 
preučevanju »turških bojev« in s tem kazali na trdovratnost in žilavost slo­
venskega človeka (glej tudi tekst in opombe 30 in od 36 do 40, 42). Izšlo je ne­
kaj obsežnejših del, pa tudi cela vrsta razprav in člankov, ki so prav zaradi 
pomanjkanja znanstvenih revij zelo razpršene po različnih časnikih in časo­
pisih, ali pa so se ohranile zgolj v rokopisu. 
Obsežnejši pregledi, ki se omejujejo na sistematizacijo podatkov: Braun 
(Braun-r), Krain und die Osmanen, oder die Einfälle und Raubzüge der 
osmannischen Horden in Krain, und die Leiden, Drangsale und Gegenwehr 
unserer Altvorderen, historisch geschildert, Illyrisches Blatt, 13, 1831, str. 1—4, 
5_9, 10—12, 12—13, 13—14, 17—18, 21—23, 27—28, 30—32, 34—36, 47—48, 50— 
51.7 S. Povoden, Geschichte der Türken seit selber Zeit, in welcher sie zuerst 
in die Erbländer Oesterreichs eingebrochen sind, aus ächter Quelle gesammelt.8 
Medtem ko imata ti dve deli le v naslovu opraviti z viri oziroma kritičnim 
vrednotenjem povzetih del, sloni pretežno na virih razprava P. Radies,9 Die 
Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im 15. und 16. Jahr­
hundert mit besonderer Berücksichtigung der von ihnen benützten »Militär­
strassen« und der Grenzvertheidigung, österreichische militärische Zeitschrift, 
1864, 2, str. 9—28, 84—92, 115—161. Ostala dela, ki temu sledijo, poskušajo že 
kritično uporabljati vire: J. Parapat, Turški boji v 15. in 16. stoletju s poseb­
nim ozirom na Slovence, LMS, 1871, str. 3—159 ;10 F. Leveč, Die Einfälle der 
Türken in Krain und Istrien, Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in 
Laibach 1890/91, Laibach 1891, str. 1—58 ; u W. Levée, Die ersten Türkenein-
fäile in Krain und Steiermark, MMK, 16, 1903, str. 169—200 — tu podaja avtor 
kritičen pretres podatkov dotedaj objavljenih tez o prvem vpadu na Štajersko 
in Kranjsko ter na podlagi novih virov in analize pride do zaključka o sočas-
4 P. Wolsegger, Zur Geschichte von Gottschee, Deutscher Kalender für Krain, 5/1892, str. 
6—22; I. vrhovec, zgodovina šentpetrske fare v Ljubljani, Zbornik znanstvenih in poučnih spi­
sov Matice slovenske, Ljubljana 1903, str. 21—26; I. Steklasa, O starih pravicah mokronoškega 
trga, Dom in svet, 34/1918, str. 101—103; A. Skubic, Zgodovina ribniške župnije, Kočevski Slove­
nec, 4/1941, str. 1—9. 
5 750 let, Zbornik občine Slovenske Bistrice I, Ljubljana 1983. 
6 CZN, NV 19, 1983, št. 1—2; Kronika, 30/1982, št. 2; isto, 31/1983, št. 2—3. 
7 Omenja se tudi avtor H. F. Xaver, ki naj bi pisal v Illyrisches Blatt, 13/1831, str. 5—9, 12— 
13, vendar gre za Brauna. 
* To delo je v rokopisu in se nahaja v graški zbirki rokopisov — katalog joanejskih roko­
pisov, stara sig. 819, nova sig. 2719. S. Povoden je živel na Ptuju in je vse svoje rokopise poklo­
nil štajerskemu deželnemu arhivu — glej K. Samperl-Purg, Ptujski historiograf Simon Povoden 
(1753—1841), Kronika, 29/1981, str. 254—258. 
• Kljub temu, da je pisal nemško, se je avtor vsaj v letih 1877—1881, ko je veliko objavljal 
tudi v Letopisu Matice slovenske, imel »za slovenskega pisca, ki kot pravi, raziskuje preteklost 
svojega naroda«, M. Kos, Splošna zgodovina (v zborniku razprav in člankov Slovenska matica 
1864—1964, Ljubljana 1964), str. 168. 
Na več mestih je zelo kritičen zlasti do Megiserja in Valvasorja, za katera pravi, da 
»brez podpore od druge strani ne zaslužita po vsem naše vere«, str. 94; ocena o njegovem delu 
D- Trstenjak, Zora 1/1872, 1, str. 13. Ocene o drugih delih: o delu F. Ilwofa, Die Einfälle der 
Osmanen in Steiermark, ki je končano šele veliko kasneje, MHVSt 9—10, 12, 32, 1859—1884 je pi­
sal H. Costa v Blätter aus Krain 5/1861, 22, str. 88 in v MHVK, 15/1860, str. 6—8, 17/1862, str. 76 ; 
delo K. Haselbacha, Die Türkennoth im 15. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung der 
Zustände Oesterreichs je ocenil F. Ilwof v MHVK, 19/1864, str. 86—87. 
11 Oceno tega dela je napisal S. Rutar, Ljubljanski Zvon, 9/1891, str. 499—501. 
508 V. SIMONIH: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH Ш OBRAMBI 
nem turškem vpadanju v ti dve deželi leta 1415. Odmik od navedenih del pred­
stavlja M. Slekovec, Turki na slovenskem Štajerskem, Slovenske večernice, 48. 
zv., Celovec 1894, str. 3—54. V to skupino lahko uvrstimo še razpravo H. Svo­
boda, Die Türkeneinfälle in Krain (1520—1530), rokopisna disertacija, Graz 
1899, katere originalna vrednost je zgolj v predstavitvi leta 1528, čeprav daje 
tudi širši pregled celotne problematike. Povzetek te disertacije, to je prav 
predstavitev leta 1528, je objavljen pod naslovom Ein Beitrag zur krainischen 
Landesgeschichte v Jahresbericht der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach 
1898—99, Laibach 1899, str. 5—16. Poleg teh večjih pregledov je na eni strani 
cela vrsta člankov, ki so priložnostne narave in pregledno opisujejo celo ob­
dobje turške nevarnosti, na drugi strani pa vrsta člankov in drobnih vesti, ki 
se nanašajo le na posamezna leta. Praviloma je vrednost prav teh slednjih 
večja.12 
V dvajsetem stoletju je, v nasprotju z devetnajstim, tako celovito obrav­
navanje zamrlo. Poleg splošne obravnave v pregledih celotne slovenske zgodo­
vine, kot smo jih že omenili, in posameznih krajših prispevkov se zgodovinarji 
niso ukvarjali s to problematiko. Leta 1943 pa S. Jug prav iz te teme napiše 
doktorsko disertacijo z naslovom Turški napadi na Kranjsko in Primorsko v 
15. in 16. stoletju. Objavljena v dveh delih13 predstavlja najpopolnejšo in prvo 
večjo kritično pisano sintezo. Sele preučevanje v najnovejšem času nas opo­
zarja, da naloga na tem področju še ni do konca izpolnjena. Z dosedaj še sko­
raj neuporabljenimi viri se poskuša doseči revizija kronologije turških vpadov 
v slovenske dežele.14 
Pozornost v historiografiji je bila posvečena tudi posledicam turških vpa­
dov, kajti viri prinašajo, pogosto sicer pretirane, konkretne podatke o škodi in 
12 Glej še opombo 4. Boljše članke zaznamujemo z + pri imenu avtorja. L. Kapus, Turki 
pred Kamnikom okoli leta 1525, Slovenska danicica, 3/1851, str. 4, 5; J.Rozman, Turki na Koro­
škem, Drootinice, 7/1852, str. 149—159; isti, Turki na Kranjskem, Drobtinice, 9/1854, str. 139—155; 
A. Dimitz+, Skizze der Türkenkämpfe Kralns im 15. Jhr., MHVK, 15/1860, str. 13—14; Notiz+ (o 
vpadu 1559), MHVK, 15/1860, str. 22; L. M. Krainz+, Nachträgliche Notiz zur Seite 22 der Vereines-
Mittheilungen pro Februar 1860, MHVK, 15/1860, str. 53; P. Radies*, Die Türkenschlacht bei Rad-
kersburg 1418, Blätter aus Krain, 8/1864, 19, str. 71—72; J. Parapat, Turki na Slovenskem, Sloven­
ski glasnik, 10/1867, XHI/2, str. 28—29; J. Parapat, Turki pervikrat na Koroškem, Slovenske ve­
černice, 1870, zv. 23, str. 58—64; isti, Prihod Turkov v Evropo in na slovensko zemljo, Besednik, 
3/1871, 9 str. 68—69; S. Rutar+, Bolška soteska, Ljubljanski Zvon, 4/1884, str. 93—97; A. Steinwen-
ter+, Suleiman H vor Marburg 1532, Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasium in Marburg, Mar­
burg 1887, str. 3—28; J.Sattler, Turki v Podravju leta 1532, Slovenski gospodar, 25/1891, 18, str. 
148—149, 19, str. 157—158; M. Slekovec, Turki na Dravskem polju, Slovenski gospodar, 28/1894, 21, 
str. 177—178, 22, str. 185—186, 23, str. 195; Kovačev, Turki na Štajerskem, posebno v Celju in oko­
lici, Domovina, 5/1895, str. 3—5, 7—8; F. Ahn+, Die neue Türkenhilfordnung für Krain in Jahre 
1557 (gre sicer za objavo vira s kratko opombo), MMK, 18/1905, str. 205—206; I. Trošt, Turki na 
Gornjem Igu, Zvonček, 9/1909, str. 255—257; F. Komatar+, Der Türkeneinfall in Krain und Kroa­
tien im Jahre 1511, Laibacher Zeitung, 12.—17. Februar 1910 (o vpadu samo 12. februarja 1910, str. 
293) ; isti+, Die neue Türkenhilfordnung für Krain vom 1557, Laibacher Zeitung, 2.—17. Jänner 
1911 (ocena tega vira v Carnioli, 1911, str. 327) ; I. Vrhovec, Turške vojne po slovenskih deželah 
v 15. stoletju, Zvonček, 14/1913, 9, str. 201—207; J. Gruden, Ob zatonu polumeseca, Dom in svet, 
26/1913, 1, str. 17—23; M. Kos+, Novi doneski k zgodovini turških bojev na Slovenskem, Časopis 
za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2/1920, 1—2 (gre za oceno dela N. Jorge, Notes et 
extraits pour servir à l'histoire des croisades au 15e siècle, 4. in 5. zv., Bucarest 1915, kjer opo-
zarja Kos na turške vojske in napade na jugoslovanske in posebej slovenske dežele v drugi po-
lovici 15. stoletja); F. Ošlaj, Tòrszko goszpostvo vu nasoj krajini, Domovina, 3/1922, 3/4, str. 7; 
B. Saria+, Donesek k zgodovini turških in ogrskih napadov, CZN, 17/1922, str. 39—40; I. Vrhovec+, 
Bitka pri Hrušici blizu Ljubljane leta 1491 in priče o njej, GMDS, 7—8/1926—27, Zgodovinski del, 
str. 12—14; F. Gumilar+, Prvi turški vpadi v Prekmurje, Mladi Prekmurec, 2/1937—1938, 3/4, str. 
45—47, 9/10, str. 153—155; J. Lapajne, Doba turške groze v slovenskem Podravju, Slovenski narod, 
71/1938, 192, str. 3 ; V. Travner, Wie Wildenrainer zum Retter Maribors wurde, Mariborer Zeitung, 
72/1932, 249, str. 5—6; F. Sbutega, Hundert-tausend Türken vor Maribor — Im Jahre 1532 rettet 
Cristof Wildenrainer unsere Stadt vor der Verheerung durch die Türken, Mariborer Zeitung, 79/ 
1939, 286, str. 5; I.Zelko+, Die Türkenherrschaft in den Komitaten Vas und Zala südlich der Raab, 
besonders im Übermurgebiet. Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland, Heft 68, 1968, str. 
167—180; isti, Turška oblast v Prekmurju, Stopinje 1983, str. 132—137; isti, Madžarska in turška 
oblast v Prekmurju, Stopinje 1985, str. 179—182; isti, Turški napadi in ropanja v gornjem Prek­
murju, Stopinje 1986, str. 76—79; I. Voje, Turški vpadi na Kras in njihove posledice, v zborniku 
Lokev skozi čas, Ljubljana 1987, str. 34—48. 
1 3 Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, GMDS, 24/1943, str. 
1—60; Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku 
(1593), ZC, 9/1955, Str. 28—62. 
14 Sistematično se je s tem začel ukvarjati V. Simoniti, Prispevek k poznavanju turških 
vpadov v letih 1570 do 1575, ZC, 31/1977, 4, str. 491—505; isti, Prispevek k poznavanju turških vpa­
dov od leta 1576 do začetka gradnje Karlovca leta 1579, ZC, 34/1980, 1—2, str. 87—100; na teni\ me­
stu omenjamo še članek A. Cremonesi, Zadnji turški vpad v Furlanijo (1499), Goriški letnik, 3, 
1976, str. 124—129. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 509 
ujetnikih. Prav odpeljevanje ljudi v suženjstvo je pogojevalo razvoj, lahko re­
čemo, specialne oblike trgovine in finančnih operacij. Za tako trgovino je 
postal center Dubrovnik. Na podlagi virov dubrovniškega arhiva o odkupova­
nju ujetih kranjskih plemičev iz turškega ujetništva v 15. stoletju je pisal 
I. Božič, Ludovik Kozjakar v Dubrovniku, ZC, 6/7, 1952/53, str. 522—530. O od­
kupu kranjskih meščanov v 16. stoletju je pisal S. Vilfan, Die wirtschaftlichen 
Auswirkungen der Türkenkriege aus der Sicht der Ranzionirungen, der Steu­
ern und der Preisbewegung, Graz 1971 (referat s simpozija 1970).15 V glavnem 
je usoda ujetnikov iz slovenskih dežel neznana. Redek primer o tem V. Boškov 
in J. Samić, Turski dokumenti o slovenačkom robiju u Sarajevu, ZČ, 33/1979, 
str. 5—12. Ta prispevek bi bil vreden širše diskusije, saj se pri ujetnikih slo­
venskega porekla pojavlja vprašanje, če ne gre pri tem morebiti za ujetnike 
slavonskega porekla? Posebno vprašanje je usoda turških ujetnikov, ki so bili 
ujeti v času vpadov in so postali lastnina posameznih kranjskih plemičev, ki 
so bili v službi v Vojni krajini. Doslej edini je o tem pisal I. Voje, Naseljavanje 
turskih zarobljenika u slovenačkim zemljama u 16. i 17. veku, Jugoslovenski 
istorijski časopis, 4/1969, str. 38—43; isti (še nekoliko razširjen) tekst O usodi 
turških ujetnikov v slovenskih deželah v 16. in 17. stoletju, CZN, NV 8, 1972, 
str. 254—262. 
Ena od hudih posledic turških vpadov v zadnji tretjini 15. in prvi tretjini 
16. stoletja pa ni bila le materialna škoda, ampak precejšnje zmanjšanje šte­
vila kmečkega prebivalstva. Na nekaterih predelih je to znašalo celo 50 %, pri­
zadete so bile zlasti pokrajine Kras, Notranjska, Dolenjska, Bela Krajina in 
delno Štajerska (M.Kos, Pivka v srednjem veku, Kronika, 24, 1976, str. 5—10; 
isti članek še v izbranih razpravah v knjigi Srednjeveška kulturna, družbena 
in politična zgodovina Slovencev, Ljubljana 1985, str. 330—337; isti, Srednje­
veški urbarji za Slovenijo, tretji zvezek — Urbarji slovenskega Primorja, drugi 
del, SAZU, Ljubljana 1954, str. 69—72;16 F. Gestrin, Gospodarstvo in družba na 
Slovenskem v 16. stoletju, opis razvoja, ZC 16/1982, str. 5—26; Gospodarska in 
družbena zgodovina Slovencev, I, Ljubljana 1970, str. 82—98; J. Sumrada, Go­
spodarske posledice turških vpadov na Kras do tridesetih let 16. stoletja — 
objavljeno v zborniku Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 
SAZU, Ljubljana 1986, str. 17—25.17 Ob problemih o številu kristjanov, ki so 
jih Turki ujeli ali pobili, ter v zvezi z opustelostjo se pojavi vprašanje, na ka­
tero še ni bil dan zadovoljiv strokoven odgovor. To je vprašanje o številu pre­
bivalstva v slovenskih deželah nasploh in posebej na Kranjskem, ki je bila v 
tistem času najbolj prizadeta (uspešen poskus predstavlja razprava S. Vilfana, 
navedena pod opombo 24). Opustelost omenjenih predelov je bila vzrok novi 
kolonizaciji. Večino zemlje, ki je bila vključena v dominikalno zemljo, so pri­
dobili fevdalci. Od druge polovice 16. stoletja so naseljevali na te opustele 
kmetije Uskoke in to celo na najrodovitnejših nižinskih predelih (npr. okoli 
Ptuja). Ce pa so opustelo zemljo oddajali kmetom, so zahtevali večje dajatve. 
Problemu nove kolonizacije in Uskokov je bilo posvečeno v historiografiji pre-
и Vsi referati so izdani v knjigi: Die wirtschaftlichen Auswirkungen der Türkenkriege. 
Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Bd. 1, Graz 1971 ; ocena te knjige v 
Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Graz 1972, str. 285—298; o odkupovanju tur-
SKih ujetnikov glej še I. vrhovec, Meščanski špital, Doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega 
mesta, Letopis Matice slovenske, 1898, str. 53; na podlagi dubrovniških arhivov o tej problema­
tiki glej Se I. Voje, Ekonomske veze između Dubrovnika i Dalmacije u 15. stoljeću, Radovi In­
stituta za hrvatsku povijest, 10, Zagreb 1977, str. 379—394 — o odkupovanju sužnjev str. 388—389; 
i-Voje, Odkupovanje Furlanov iz turškega ujetništva, ZC, 41, 1987, št. 2, str. 257—264; članki, ki 
ne omenjajo ujetnikov oziroma odpeljanih ljudi v suženjstvo, ampak govorijo o odpadnikih, ki 
s° se poturčili in (ali) s Turki sodelovali, so redki in tudi nekvalitetni: L. M. Krainz. Wesir 
Mahmud, türkischer Pascha von drei Rossschweifen, ein Krainer, Blätter aus Krain, 1864, str. 
«o; isti članek še v MHVK, 19, 1864, str. 32—33; NN., Zur Geschichte des Renegatenthums, Blätter 
Krain, 1864, str. 91—92. 
M. Kos v uvodni študiji v poglavju o gospodarstvu opozarja na pretiranost vsebine ve­
sti raznih sodobnih kronistov in uradnih poročil o posledicah (pustoti) turških plenilnih poho-
, " Droben prispevek o pustih kmetijah v Beli Krajini še K. Zupanič, Šopek poljskih cvetlic 
iz Gribelj v Beli Krajini, Etnolog, 10/11, Ljubljana 1937—39, str. 116. 
510 V. SIMONITI: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH IN OBRAMBI 
cej pozornosti. Na podlagi priimkov v urbarjih opozarja M. Kos v uvodni štu­
diji o prebivalstvu, v knjigi Srednjeveški urbarji za Slovenijo, tretji zvezek — 
Urbarji slovenskega Primorja, drugi del, SAZU, Ljubljana 1954, str. 96—98, na 
novo kolonizacijo doseljencev iz hrvaških in srbskih krajev, ki so pred Turki 
in turškimi napadi pribežali ali se preselili na Kras in Goriško. Najbolje je 
obdelal to problematiko J. Mal, Uskočke seobe i slovenske pokrajine, Srpski 
etnografski zbornik, 30/1924 Ljubljana." 
Osnovno delo o razvoju obrambe slovenskih dežel v 15. stoletju in počas­
nem nastajanju Vojne krajine v 16. stoletju, s tem pa tudi o povezanosti hrva­
ških dežel z notranjeavstrijskimi, je napisal S. Rutar, Slovenske dežele in usta­
novitev Vojaške krajine za Ferdinanda I, Spomenik o šeststoletnici začetka 
habsburške vlade na Slovenskem, Ljubljana 1883, str. 199—240.19 Prav o tej 
povezanosti slovenskih in hrvaških dežel pa nam pričajo mnoge biografije 
posameznih kranjskih fevdalcev, ki so zasedali pomembna vojaška mesta v 
Vojni krajini. Te biografije, ki so večinoma kompilacije in pisane na temelju 
objavljenih virov, nam v glavnem osvetljujejo samo Vojno krajino.2" O posa­
meznih dogodkih na Hrvaškem in vlogi slovenskih dežel pa je bila napisana 
cela vrsta člankov in razprav različne vrednosti.21 Na tem mestu moramo po-
« Oceno glej F. Kovačič, CZN, 21/1926, str. 144—146; ostala literatura: Verordung des römi­
schen Königs Ferdinands I, de dato Regensburg 24 April. 1532 (objava vira z uvodno beležko), 
MHVK, 6/1851, 4, str. 28—29; Novice, 1871, str. 20d; H. I. Bidermann, Zur Ansiedlungs- und Ver-
waitungs-Geschichte der krainer Uskoken im 16. Jahrhundert, Archiv für Heimatkunde (F. Schu­
mi), Laioach, 1/1881, str. 129—154; isti, zur Geschichte der Uskoken in Krain, Archiv für Heimat­
kunde (F. Schumi), Laibach, 2/1884—1887, str. 174—207; isti, Zur Serbenansiedlungen in Steier­
mark und Warasdiner Grenz-Generalate, MHVSt, 31/1883, str. 3—62; J. Leinmüller, Über die Usko­
ken, MHVK, 20/1865, Str. 48—49; I. Steklasa, Ivan Lenković (? — 1569), LMS, 1893, str. 58—HO; A. 
Koblar, Cegav je Zumberk?, IMK, 8/1898, 4, Str. 135—140, 5, str. 163—172, 6, str. 211—219; G. Majcen, 
Donesek k uskoški naselbini v Skokah na Dravskem polju, CZN, 1905, str. 161—174 (dopolnjuje 
predvsem Bidermanovo razpravo Zur Serbenansiedlungen... glede omembe kraja Skoke pri 
Mariboru) ; oceno dela A. Ivica, Dolazak uskoka u Zumberak, 1907 je napisal W. Smid v Carnioli, 
1/1908, str. 222—228; A. Ivić, Seoba Srba u Kranjsku, Srpski književni glasnik, 19/1907, str. 184— 
190; J. Mal, Zumberk in Marindol, Dom in svet, 24/1911, str. 266—268, 313—315; J. Mal, Uskoške na­
selbine in žumberaško vprašanje, predavanje v Leonovi družbi, Slovenec, 39/1911, št. 66, str. 1—3; 
V. Konšek, Die Uskoken in Sichelburg, Laibacher Wochenblatt, 1881, str. 44—45; V. Pirnat, Po­
tomci uskokov v Sloveniji, Jadranska Straža, 17/1939, št. 10, str. 414—416; Gospodarska in druž­
bena zgodovina Slovencev, Ljubljana 1970, str. 90. 
1 9 O tem še I. Vrhovec, Turški davek in vojaška granica, Ljubljanski Zvon, 7/1887, 1, str. 
12—18, 2, str. 102—106; oceno o razpravi S. Rutar j a je napisal F.Kos, Tri zgodovinske razprave v 
Spomeniku o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem, Kres, 4/1884, št. 3, str. 165— 
167. 
2 0 Največ biografij je izšlo v Letopisu Matice slovenske: I. Steklasa, Žiga Višnjegorski, prvi 
avstrijski poslanec na turškem dvoru, 1528, LMS, 1887, str. 168—184;'isti, Jožef Lamberg, drugi 
avstrijski poslanec na turškem dvoru (1489—1554), LMS, 1888, str. 190—204; isti, Ivan Lenković, 
LMS, 1893, str. 58—110 (to delo, omenjeno že pri opombi 18, je po našem mnenju najboljše Ste-
klasovo delo); P. Radies, Herbart VIH, Freiherr zu Auersperg (1528—1575), Wien 1862; I. Steklasa, 
Herbart Turjaški (1528—1575), LMS, 1889, str. 88—121; isti, Ivan Turjaški (Auersperg) krajiški za-
povednik (? — 1580), LMS, 1898, str. 130—158; isti, Jurij Lenković (? — 1601), LMS, 1895, str. 53— 
145; isti, Vid Kisel, karlovški general (1602—1609), Zbornik Slovenske matice, VI, 1904, str. 23—57; 
isti, Herbart X Turjaški (1613—1669), Ljubljanski Zvon, str. 612—616, 673—676, 739—741; isti, Herbart 
X Turjaški, karlovški general (1613—1669), Zbornik Slovenske matice, IH, 1901, str. 90—119; Franc 
Karol Turjaški, karlovški general (1660—1713), Zbornik Slovenske matice, IV, 1902, str. 86—119; P. 
Radies, Ein »Präsent« der krainischen Landschaft 1573, Laibacher Zeitung, 121/1902, 35, str. 283— 
284; K.J . Prenner, Die zwei Heldenköpfe zu Auersperg, Carniolia, II, 1839—1840, str. 93—95, 97— 
98, 101—102; isti, Die Freiherren Rauber, Carniolia, IV, 1841, str. 133—134, 137—138, 141—142, 145—146, 
149—150, 153—154; isti, Die Eggenberge, Carniolia, IV, 1841, Str. 274—275, 277—279, 281—282, 286—287; 
A. Raić, Ivan baron Ungnad, Ljubljanski zvon, VH, 1887, str. 18—24, 92—100; o junaštvih kranj­
skih plemičev v bojih s Turki, posebno članov rodovin Auersperg in Coronini, je pisal F. X. Ri­
chter, Illyrische Gränzhelden, Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, 10/1819, 
št. 79, Str. 313—315, št. 80, str. 317—319, št. 81, str. 323—324, št. 82, str. 325—327, št. 85, str. 339—340, št. 
86, str. 343—344, št. 87, str. 346—348; med drobtinice, ki nam nudijo zanimive biografske podatke 
o družbenem ozračju štejemo delo J. Barle, Kake darove je dajalo zagrebško mesto Ivanu Len-
koviću, IMK, 6, 1896, str. 126—128. 
2 1 Boljši članki in razprave so označene pri imenu z+ : F. Komatar+, Die ersten Dienstjahre 
Hans Katzianers, Jahresbericht der k. k. Staatsoberrealschule in Laibach 1899/1900, Laibach 1900; 
R. Rutar+, Die Krainer vor Agram im Jahre 1529, MMK, 1891, str. 46—53; I. Steklasa+, Kako so 
Turki osvojili Bihać, Ljubljanski Zvon, 11/1891, str. 404—410, 486—492; isti+, Padec Krupe leta 1565 
Ljubljanski Zvon, 12/1892, str. 169—174, 286—292; isti+, Khevenhüllerjeva vojska na Turke leta 1578, 
Ljubljanski Zvon, 14/1894, str. 662—669, 738—745; isti+, Osvojitev Kaniže po Turkih leta 1600, Ljub­
ljanski Zvon 15/1895, str. 112—116, 177—181, 301—305, 380—382, 626—635; L. Kupelwieser, Johann Kat­
zianers Zug gegen die Türken 1537, Die Drau, 32/1899, 54, str. 1—4, 55, str. 1—3, 56, str. 1—2; B. 
Grafenauer+, Kralj Ivan Zapolja piše Mehmed begu Jahijapašiću, gospodarju srbske zemlje, da 
je njegovo pismo dobil, rokopisna proseminarska naloga, 1935 — gre za analizo pisma in obrav­
navo Kacijanarjeyega pohoda /rokopis mi je prijazno dal na razpolago avtor, za kar se mu na 
tem mestu zahvaljujem/. Precej odmeva je našla med pisci bitka pri Sisku: J. L., Ursprung des 
Achatiusfestes zu Laibach und Auersperg, Illyrisches Blatt, št. 43, 1839, str. 173—174; n. n., An­
dreas von Auersperg, Illyrisches Blatt, 1843, str. 90—91 ; 6., Slovenski spomenik na 22. den Rožni-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 5 Ц 
sebej omeniti še kvalitetno razpravo J. Zontar, Mihael Gaismair in Hrvatje, ZC 
19/20, 1965—1966, str. 205—218, ki prikazuje položaj hrvaškega plemstva v od­
nosu do Beneške republike, Ogrske, Habsburžanov in Turčije oziroma bosan­
skih begov v času od konca 15. stoletja do približno tridesetih let 16. stoletja.213 
Poseben kompleks predstavlja preučevanje zelo razvejene obrambne orga­
nizacije v samih slovenskih deželah. Vojaška ureditev in s tem v zvezi fi­
nančna zakonodaja (saj je vojaška ureditev odvisna prav od te) sta imeli svoje 
pravne podlage v deželnih ročinih (»Landhandfesten«). Ti podajajo načelno ma­
terialno pravno ureditev razmerja med deželnim knezom in stanovi oziroma 
deželo. Temeljne norme deželnih ročinov o vojaških zadevah so določale pred­
vsem dolžnosti in pravice deželnega kneza in deželanov v primeru obrambe ali 
napada. Glavno skrb in odgovornost za obrambo dežele je nosil deželni knez. 
Pri izvrševanju te svoje dolžnosti je bil deželni knez navezan na materialno 
pomoč dežel, zlasti na njihove finančne prispevke. V tej zvezi se je v vojaških 
zadevah prav tako kot v finančnih (kar je deloma eno in isto) izrazito kazal 
dualistični ustroj stanovsko-monarhičnega teritorija, in to v medsebojnih po­
gajanjih med deželnim knezom in stanovi, pa tudi med stanovi raznih dežel 
o vojni pomoči.22 Za finančne odobritve in neposredno vojaško pomoč so si sta­
novi zagotavljali (ohranjali) določene svoboščine, ki so bile potrjene v teh de­
želnih ročinih.23 O deželnem razvoju, upravni organizaciji, obrambi, financah 
in davkih in razmerju med deželnimi stanovi in deželnim knezom je bilo na­
pisano nekaj posameznih razprav,24 sintetična pregleda pa vsekakor celovito 
predstavljata deli S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 in M. 
Verbič, Deželnozborski spisi kranjskih stanov, I, Ljubljana 1980, uvodna raz­
prava, str. XI—XX. S tem deželnim razvojem in dualističnim ustrojem je pri­
šlo do vojaške organizacije, ki ima podobne paralele v vsem takratnem nem­
škem cesarstvu, vendar pa tudi čisto svojstvene oblike. O vojaški organizaciji 
nasploh imamo pregleden prispevek F. Tancik, Vojna stroka v obdobju od leta 
1500 do 1650, Situla 13, razprave Narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana 
1973, str. 69—92, o samem vojaškem ustroju — fevdalnem, mestnem, kme-
ga cveta, 1593 — Dan svetlga Ahacija, Novice, 4/1846, str. 25, 99; P. Radics+, Die Schlacht bei Sis-
sek, 22. Juni 1593, am Festtage des hl. Achatius, Laibach 1861 ; A. Koblar+, Boji na Krajinah in 
zmaga pri SISKU pred 300 leti, IMK, 3/1893, str. 81—90, 121—132, 161—174; J.Marinko, Iz Novega me­
sta v Bosno, Dom in svet, 6/1893, 1, str. 33—37, 2, str. 79—87, 3, str. 131—135; M.S., Turki pred Si­
skom, Dom in svet, 9/1893, str. 103—106; J. Gruden, Slavni dan Slovencev pri Sisku 22. rožnika 
leta 1593, Dom in svet, 6, 1893, str. 271—283; L. F., Spominki z bojišča pri Sisku, Dom in svet, 6, 
1893, str. 331—335, 373—377; J. Barle+, Se jedno poročilo o zmagi pri Sisku leta 1593, IMK, 4/1894, 
str. 201—204; S. Jug, Zmaga pri Sisku, Slovenec, 78/1944, 141, str. 6. 
2 1 a O odnosih Hrvatov do Ogrske, Nemčije, Celjanov, Turčije, Benetk in obratno, vseh teh 
arzav do Hrvatov v 15. stoletju do leta 1526 glej že pod opombo 12 omenjeno delo F. Komatar, 
Der Türkeneinfall in Krain und Kroatien im Jahre 1511. Kljub naslovu je turškemu vpadu po­
svečena zgolj ena stran, vse ostale pa dobro obravnavajo omenjene odnose, Laibacher Zeitung, 
14.—17. Februar 1910, str. 304, 305, 313, 321, 329 (oceno tega dela je napisal M. Pajk, Carniola NV 
I, 1910, str. 80). 
2 2 S. Vilfan, Deželni ročini kot vir naše ustavne zgodovine, GMDS, 25—26/1944—45, str. 65— 
2 3 O začetku in razvoju deželnih privilegijev: V. Levee, Die Krainischen Landhandfesten, 
™ Beitrag zur österreichischen Rechtsgeschichte, 1898 /ponatis iz Mittheilungen des Instituts 
tur österreichische Geschichtsforschung, 19. Band, 1898, str. 244—301/; notico o izdaji tega dela 
kot samostojne publikacije in kritične pripombe glej IMK, 8/1898, str. 221; A. Apih, Kärntens 
Landhandfesten (1122—1518), Graz 1908; A. Luschin, Die steirischen Landhandfesten, Beiträge zur 
Kunde steiermarkischer Geschichtsquellen, Graz 1872, str. 119—207; glej še navedeno delo pod 
opombo 22. 
2 4 F. Krones, Der Ausschusstag der drei Länder Steiermark, Kärnten und Krain zu Cilli 
vom 1555 — Beitrag zur Geschichte des innerösterreichischen Ständelebens, MHVK, 22/1867, 1/3, 
str. 31—34; P. Radies, Die krainische Landschaft und das krainische Landtagswesen (bis 1748), 
i.ine Geschichtsstudie, Wien 1902 ; F. Komatar, Ein Beitrag zur Geschichte der krainischen Stän­
de, Laibacher Zeitung, 162/1907, 58, Str. 515—516, 59, str. 523, 60, str. 531, 61, str. 539, 62, str. 547; že 
УD opombi 12 navedeni deli F. Ahn, Die neue TürkenhilfOrdnung für Krain vom Jahre 1557, MMK, 18/1905, str. 205—206; F. Komatar, Die neue Türkenhilf Ordnung für Krain vom 1557, Laibacher Zei­
tung 2.—17. Jänner 1911 (ocena v Carnioli, 1911, str. 327) ; o obliki zemljiškega obdavčenja in s 
tem pridobitvi finančnega kontingenta dežele Kranjske razprava J. Polec, Svobodniki na Kranj­
skem, GMDS, 1936, str. 5—142 (predvsem drugo poglavje z naslovom Imenjska knjiga in svobod­
niki, str. 16—33) ; S. Vilfan, Davčni privolitvi Kranjske za leti 1523 in 1527 iu popis prebivalstva 
gospostva Gradac, ZC, 19/20, 1965/66, str. 219—233 — razprava se nanaša na našo temo le posred­
no, vendar pa nam daje uporabne, zelo zanimive rezultate; Gospodarska in družbena zgodovina 
ölovencev, II, Ljubljana 1980, passim; V. Simoniti, Doprinos Kranjske financiranju protuturske 
obrane u 16. stoljeću, v knjigi Vojna krajina (povijesni pregled, historiografija, rasprave), Za­
greb 1984, str. 207—213. a j t f ч 
512 V. SIMONITI: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH IN OBRAMBI 
čkem vojnem pozivu, o najemnikih pa več krajših prispevkov.25 V ta sklop sodi 
še položaj Uskokov in njihova vojaška vloga (glej opombo 18) ter vloga marto-
lozov ob slovensko-hrvaški meji, ki je, razen omemb v literaturi, še popolnoma 
odprto vprašanje. Edini članek, ki naj bi, po naslovu sodeč, spregovoril o mar-
tolozih, je napisal D. Trstenjak (Martolosi, Slovenski gospodar 4/1870, št. 17, 
str. 67). Toda v članku je, v nekaj vrstah povzeto po Valvasorju (Die Ehre, XII. 
Buch, str. 115), govora le o turških martolozih; sicer pa razpravlja, na Trste-
njakov mitološki način, o nekem vpadu na Štajersko leta 1562. 
V tej razvejani obrambni organizaciji predstavlja poseben sklop protitur-
ška obveščevalna služba. Centralno obveščevalno službo avstrijskih Habsbur-
žanov predstavlja odlično delo J. Žontar, Obveščevalna služba in diplomacija 
avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, SAZU, Ljub­
ljana 1973. V knjigi nam avtor prikaže najpomembnejša obveščevalna centra, 
Benetke in Dubrovnik, od koder je dunajski dvor dobival vesti o situaciji v 
osmanskem cesarstvu, in delo enajstih dubrovniških obveščevalcev v 16. sto­
letju.26 Relativno malo je obdelana obveščevalna služba ob sami turški meji. 
Ta se je sicer oblikovala že v 15. stoletju in je imela nalogo obveščati o »mi-
kro« situaciji v Bosni posamezne poveljnike na sami meji in v notranjeavstrij-
skih deželah, obenem pa seveda tudi dvor na Dunaju in v Gradcu.27 V glavnem 
(zajeto literaturo) j e o tem pisal V. Simoniti, Sistem obveščanja pred turško 
nevarnostjo v 16. stoletju, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 
28/1980, str. 93—99.28 Obveščevalno funkcijo so imeli v 16. stoletju tudi že 
razni tiski (to so t. i. Novice — »Newe Zeytungen«, ki poročajo o raznih bojih, 
zmagah, turških grozovitostih, pa o notranjih turških razmerah, janičarskih 
uporih itd.), vendar je bila vloga teh tiskov predvsem propagandnega značaja.29 
2 5 C. Prenner, Ueber die ständischen Gultpferde und die ehemalige Landesverwahrung in 
Krain, Carniolia, 1/1838, str. 142—143, 146—147, 175—176, 177—178, 181—182; H. Costa, Die ehemalige 
Stadtmiliz der Hauptstadt Laibach, Illyrisches Blatt, 30/1848, 26, str. 101—102; P. Radies, Gesch-
ichee der Laibacher Schützengesellschaft, Blätter aus Krain, 6/1862, str. 20—28; A. Dimitz, Ur­
kundliches zur Geschichte des Schutzwesens in Krain, MHVK, 18/1863, 8, str. 51—52, 12, str. 99— 
102; J. Parapat, Narodna obramba za časa turskih bojev, Zora, 4/1875, 5, str. 40—41, 8, str. 64—65; 
o oprostitvi obveznosti kmečkega poziva iz dela Notranjske, da gre ob turškem napadu v Silen-
tabor, je napisal originalen prispevek z objavo vira A. Obreza, Ein kleiner Beitrag zur Gesch­
ichte der Türkeneinfälle in Krain, Archiv für Heimatkunde von F. Schumi, 2. Band, 1. Heft, Lai­
bach 1884, str. 40—41 ; P. Radies, Die ersten Garnisonen der k. u. k. Armee in Krain, Argo, H/1893, 
str. 5—10; I. Vrhovec, Vojskini ogledi ljubljanski (Stadtmusterung), IMK, 4/1894, str. 212—214 (dro­
ben prispevek govori sicer o vpoklicu meščanov leta 1635, vendar daje podatke o obleki, oboro­
žitvi, orožarni in samem sistemu vojske mest in trgov; o organizaciji in načinu kmečke obram­
be pred Turki je napisal poljuden članek M. Jeza, Kmečka obramba pred Turki, Razori, 4/1935— 
1936, št. 2, str. 63—66; S.Vilfan, zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednje­
veški Ljubljani, ZC, 6/7, 1952/53, str. 417—427 (o vojski na str. 422—423) ; isti, Koprski glavar Slo­
vanov v avstrijsko-beneški vojni 1506—1516, Kronika, 1954, str. 24—29; isti, Pes Marko, Slovenski 
etnograf, 1955; F. Tancik, Topništvo in njegov razvoj v Sloveniji, Ljubljana 1966 (rokopis v Na­
rodnem muzeju v Ljubljani) ; V. Simoniti, Organizacija obrambe pred Turki na ribniškem ob­
močju v 16. stoletju, Kronika, 30/1982, str. 101—109. 
2 8 Glej še delo J. Zontar, Michael Cernović, Geheimagent Ferdinands I. und Maximilian II. 
und seine Berichterstattung, Mittheilungen des österreichischen Staatsarchivs, Bd. 24, Wien 1972, 
str. 169—222 — razprava predstavlja v nemščini objavljeno poglavje iz omenjene Zontarjeve knji­
ge. 
2': Posebej za leto 1566 daje nove podatke o obveščanju že v prvi opombi omenjeno delo 
I. Voje, Problematika turskih provala u slovenačke zemlje i organizacija odbrane u 15. i 16. veku, 
Istorijski časopis, 25/26, Beograd 1979, str. 117—131. 
2 8 Omenjamo še H. Noe, Kreidfeuer in Krain, Laibacher Zeitung, 106/1887, 148, str. 1251—1252, 
149, str. 1259—1260; C. Prenner, Die Kreut -oder Kreuzfeuer und die Tabor in Krain, Carniolia, I/ 
1838—1839, 60, str. 238—240, 61, Str. 243—244, 83, str. 330—331 ; I. Vrhovec, Iz domače zgodovine (o po­
šti), Ljubljanski Zvon, VIII, 1888, str. 652—662, 717—727; P. Radies, Die k. k. Post in Krain und 
ihre geschichtliche Entwicklung, Laibach 1896 — za 16. stoletje od str. 16—25; K. Strekelj, Dvoje 
glagoliških zapisov na obhodnem listu kranjskem iz leta 1556, CZN, H, 1905, str. 152—154 — opi­
sana pot sla (»listar«) deželnih stanov; A. Gaber, Skozi stoletja v našem novinarstvu (v knjigi 
Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani), Ljubljana 1937, str. 179—224; isti, Razstava sloven­
skega novinarstva, Kronika slovenskih mest, 5/1938, str. 26—35 (zlasti str. 30, 31) ; tega področja 
se dotika tudi diplomska naloga, ki jo je napisal A. Hozjan, Oblike prenosa vesti in poštne ko­
munikacije na slovenskem Štajerskem med leti 1500—1722 (tipkopis na oddelku za zgodovino Fi­
lozofske fakultete v Ljubljani), november 1987. 
2 9 F. Ahn, Newe Zeytungen aus Johann Manneis Druckerpresse, Mittheilungen für Biblio­
thekwesen, 11/1898; o tem delu glej še F.Ahn, Eine »Newe Zeitung« über Hans von Lenković 
und den Rittmeister Lamberger, MMK, 17/1904, str. 147—150 ; isti, Eine »Newe Zeytung« aus Georg 
Widmanstetters Druckerpresse in Graz, Laibach betreffend, MMK, 1902, str. 71—75; isti, Eine für 
Krain wichtige »Türkenzeitung«, MMK, 18/1905, str. 75—78; F. Vatovec, Slovenski časnik (1557— 
1843), Maribor 1951; B. Reisp, Mandelčevi ljubljanski tiski v knjižnici Narodnega muzeja v Ljub­
ljani, Kronika, 11/1963, str. 51—56; P. Simoniti, Lenart Mravlja = Leonardus Formica, slovenski 
tiskar v 16. stoletju, Kronika 23/1975, str. 45, 46 (prispevek daje literaturo o tiskarstvu od 15. do 
17. stoletja); B. Reisp, Prva v Ljubljani tiskana knjiga (v: J.Dalmatin, Jezus Sirah — faks. iz-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 513 
V propagandno obliko boja proti »dednim sovražnikom krščanskega imena in 
sosednjim grozodejcem« štejemo tudi dela raznih protestantskih piscev, ki so 
se zelo razmahnila v 16. stoletju. Sem sodijo zlasti predgovori Primoža Tru­
barja k njegovim temeljnim delom ter nekatera njegova pisma in posvetila, 
kar vse je pomembno tudi kasneje v smislu kulturno-političnega in nacio-
nalno-političnega vplivanja.30 
V ukrepe za zaščito je sodilo utrjevanje gradov in mest. Zaradi vpadov v 
15. stoletju so dobili nekateri kraji mestne pravice in s tem pravico do obzidja. 
Poleg knjig o gradovih na Slovenskem, ki pa se v zvezi z utrjevanjem pred 
turškimi napadi lahko le posredno uporabljajo,31 imamo sistematične]še študije 
o fortifikaciji, v glavnem izpod peres umetnostnih zgodovinarjev.32 Rezultate 
dosedanjih proučevanj o tej problematiki je v sintetični obliki podal I. Voje v 
razpravi z naslovom Utrjevanje slovenskih mest za obrambo pred turškimi na­
padi, ZC, 41, 1987, str. 473—492 (glej tudi op. 32). O taborih, to je utrdbah, ki 
so jih za lastno varnost pred Turki zgradili kmetje, je napisal študijo arhitekt 
P. Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana 1975, kljub 
obravnavi z vidika arhitekture tudi za zgodovinarje najcelovitejše delo.33 
V zvezi s povezanostjo slovenskih in hrvaških dežel moramo omeniti, da 
je prišlo v 16. stoletju do močnejših gospodarskih in trgovskih povezav, saj so 
slovenske dežele preskrbovale Vojno krajino z živili, suknom in tudi z orožjem 
in smodnikom. To poglavje je v slovenski historiografiji povečini zanemarjeno. 
Omenjeno je v glavnem priložnostno v splošnih pregledih o tej problematiki 
in delno v preglednih razpravah F. Gestrina o trgovini.34 , 
daja) LJubljana 1974; isti. Prvi ljubljanski tiskar Janez Mandelc (Mannel. Manlius) 1575—1581 — 
prispevek tiskan v separatni obliki in v Situli 14/15, Ljubljana 1974; isti, Tiskarna Janeza Man-
delca in leta 1578 tiskana pesem o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki, Kronika, 23/1975. str. 
81—87 — vsi prispevki B. Reispa govorijo tudi o letakih in njihovi vsebini, poleg tega pa dajejo 
literaturo o tiskih 16. stoletja na splošno in posebej za slovensko ozemHe. Med nropagando so­
dijo še članki: V. Steska, Turška jama pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Kronika. 5/1938, str. 139. 140; 
H.Costa, Die Apfel-Canonade an der Türkenschanze am Ostermontage, Archiv für Geographie. 
Historie, Staats- und Kriegskunst. 9/1818. 68. Str. 268; isti članek še v Laibacher Wochenblatt, 12/ 
1818. 14. str. 3—4: T.Elze. Historische Miszellen über Stadt und Land, MHVK. 19/1864. 10/11. str. 
84—86 ; o tem običaju piše tudi I. Vrhovec. Zgodovina šentoetrške fare v Ljubljani. Zbornik znan­
stvenih in poučnih spisov Matice slovenske. Ljubljana 1903. str. 21—26 (navedeno že pod opombo 
4), prav tako tudi J. Paraoat v navedeni monografiji o turških bojih; V. Steska, Plašč Hasana 
paše, Kronika. 4/1937, str. 220—222. 
3 0 Slovenski protestantski pisci (druga dooolniena izdajal, Ljubljana 1966; M. Rupel. Primož 
Trubar, Ljubljana 1962 — kliub kasnejšim biografijam navajamo le to. ker je v znanstvenem 
pogledu nenresežena : J. Rajhman. Pisma Primoža Trubarla, SAZU, Ljubljana 1986; Z. Šmitek, 
Trubar in Turki, v zborniku Obdobla 6 z naslovom: 16. stoletje v slovenskem jeziku, kniiževno-
sti in kulturi. Ljubljana 19R6. str. 159—169; P. Scherber. Primož Trubar, der Protestantismus und 
die Türken. Zum politischen und theologischen Hintergrund von Trubars letzter Reise in die 
Heimat, v zgoraj omenjenem zborniku Obdobja 6. str. 171—180. 
3 1 I. Stooar. Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem. Ljubliana 
1977: isti. Gradovi, graščine in dvorci na slovenskem Štajerskem, Ljubliana 1982; isti, Pregled 
grajskih stavb na slovenskem Štajerskem. Celjski zbornik 1985, Celje 1985, str. 177—217; M. Smo­
le, Graščine na nekdanjem Kranlskem. Ljubliana 1985. 
3 2 J. Curk. Delež italijanskih gradbenikov na Štajerskem v 16. in 17. stoletju. Zbornik za 
umetnostno zgodovino, NV, 7/1965: isti. O utrjevanju slovenještajerskih mest v 16. stoletju. Kro­
nika, 30/1982, str. 5—11; isti. Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora. Kronika. 31/ 
1983. str. 148—157: isti. Historični viri za urbano-gradbeno zgodovino Maribora. CZN. NV. 19/1983: 
isti. Urbano-građbena zgodovina sloveniebistriškega ozemlja (v zborniku 750 let. Zbornik občine 
Slovenske Bistrice I. Ljubliana 1983): od zgodovinarjev omenimo Braun. Laibach eine Festung 
wider die Türken, niyrisches Blatt, 1827, str. 97—99; F. Komatar. Das städtische Archiv in Lai­
bach (o utrjevanju v 15. stoletju). Jahresbericht der Oberrealschule in Laibach, 29. 1903/1904. Lai­
bach 1904. str. 28: I. Voje. Analiza načrtov Ljubljane iz 16. in 17. stoletja (v zborniku razprav 
Zgodovina Ljubljane — prispevki za monografijo), Ljubljana 1984. str. 140—154; isti. Zbirka pla­
nova krajiških utvrda iz Karlsruhea. v knjigi Vojna krajina (povijesni pregled. Historiografija, 
rasprave). Zagreb 1984. str. 259—274 (pri avtorju zadnjih dveh razprav gre za primerjalne študije 
načrtov mesta Ljubljane in utrdb v Vojni kraiini). 
3 3 O odkritju novega tabora glej še A. Pleterski. Gradišče pri Goleku — protiturška utrdba 
s konca 15. stoletja. ZC. 34/1980, 3. str. 285—297: nakazovanje možnosti nadaljnje osvetlitve mesta 
in vloge taborov s postopki, ki jih razvija prostorska oziroma poselitvena arheologija glej B. 
SJaošak. Tabori v sistemu protiturške obrambe. Kronika 35. 1987. str. 143—146: poleg literature, 
ki io navaia v svoji studili P. Fister. pa omenjamo od starejših avtorjev še J. Leinmüller. Der 
Tabor zu Koschana. MHVK. 20/1865. str. 65—69: A. Dimitz. Archeologisches aus Gottschee. MHVK. 
17/1862, 10. str. 84—86; Silertabor, IMK. 7/1897. 6. str. 204—205: kmetje so v taborih poleg hranjenja 
svojega premoženja tudi točili vino in trgovali ter prekupčevali ; J. Zontar, Nastanek gospodar­
ske in družbene problematike policijskih redov prve polovice 16. stoletja in dolnjeavstrijske de­
žele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. ZC. 10—11/1956—1957, str. 65. 66. 
3 4 F. Gestrin, Trgovsko prometni položaj Novega mesta (od ustanovitve do konca 16. sto­
letja), Novo mesto 1365—1965, Maribor & Novo mesto 1969, str. 130—143; isti. Marginalije k Valen-
čičevi razpravi o tovorništvu na Kranjskem. ZC. 36/1982, str. 347—354 (v tem polemičnem zapisu 
je govor bolj o preskrbi Vojne krajine — omenja številnost tovornih in vprežnih konj, ki so jih 
514 V. SIMONITI: HISTORIOGRAFIJA O TURSKIH VPADIH IN OBRAMBI 
Med popolnoma neobdelana področja, ki bi nudila temeljitejšo podobo o 
obrambni organizaciji v slovenskih deželah, sodijo še vprašanja v zvezi z oro­
žarnami, kobilarnami in zdravstveno službo.35 
Velik odmev so doživeli turški boji tudi v slovenskih ljudskih pesmih in 
umetni prozi. Za pisanje o tovrstni problematiki je dal pobudo v svojem knji­
ževnem programu F. Levstik.36 V zavzemanju za književno zvrst, ki bi bila naj­
bolj primerna za preprosto slovensko ljudstvo, pravi: »Dosti laže bi narejali 
povesti, ki jim velimo novele. Tu imamo dovolj gradiva, dovolj pravljic, zlasti 
iz turških bojev. Takrat so se obnašali Slovenci bolj samostojno kakor bodisi 
kadar koli poprej ali pozneje. Zato so pa tudi naše najlepše narodne pesmi iz 
one dobe. Ali vsa zgodovina teh časov pri nas leži še zdaj v celini. Dela je do­
sti, a moža ni, da bi se ga lotil.« Prisotnost ljudskih in umetnih pesmi37 med 
ljudstvom in ta književna usmeritev38 sta padli na plodna tla. Razvila se je 
tako imenovana turška povest.39 V njej pride do izraza nacionalno domoljubje, 
prežeto s krščansko moralo, do izraza pride domovinska ideologija.40 Ta mno­
žično popularna literatura v 19. in 20. stoletju pa dobi svojo zrelo stilno do­
gnano umetniško pripoved šele prav v zadnjem času.41 Vendar pa je našel ta 
motiv odmev tudi v satiri. V zgodbi Turki v Butalah je mladinski pisatelj 
F. Milčinski podal enega originalnih opisov slovenske omejenosti (butalske 
morali dajati kmetje) ; slovenske dežele so Imele od Vojne krajine ne samo varnost, ampak tudi 
gospodarske koristi. Na to nas opozarja pregledna razprava F. Gestrina, Gospodarstvo na Slo­
venskem in Vojna krajina, ZC, 40/1986, str. 413—421. 
3 5 Originalne, vendar le orientacijske navedbe za 16. stoletje samo glede orožja in orožarn, 
sicer pa vsebinsko bogatejše za naslednja stoletja, daje prispevek I. Slokar, Izdelovanje orodja, 
strojev in orožja, orožarne in skladišča smodnika v Ljubljani, Kronika 8/1960, str. 174—183; glede 
konjereje in zdravstvene službe pa dajeta z obrambnega vidika za 16. stoletje le splošne infor­
macije deli: M.Dolenc, Lipica. Ljubljana 1980; P.Borisov, Od ranocelništva do začetkov moder­
ne kirurgije na Slovenskem. SAZU. Ljubljana 1977. 
3 8 F.Levstik, Popotovanje od Litije do Čateža, LjubHana 1858; kaj je značilno za preteklost 
slovenskega naroda, je kratko označil že F. Prešeren : Obložile očetov razprtije / s Plpinovim so 
jarmom sužno ramo: / od tod samo krvavi punt poznamo, / boj Vitovca in ropanje Turčije. 
(Osmi sonet sonetnega venca). 
3 7 Gregor Cremošnik. Naša vojaška narodna pesem, GMDS, 1939, str. 345—354; Slovenske na­
rodne pesmi, zbral Karol Strekelj, zv. 1 (pesmi pripovedne vsebine). Ljubljana 1895—1898; Slo­
venske ljudske pesmi (pripovedne pesmi), prva knjiga, (junaške in zgodovinske Desmi). Ljub­
Hana 1970: .T. Gruden. Zgodovina slovenskega naroda (Zgodovinski dogodki v narodnih Desmin 
in pripovedkah). 3. zvezek, Celovec 1913. str. 368—384; I. Grafenauer. Turki pred Dunajem. Slo­
venske narodne pesmi iz leta 1529 in 1683. Slavistična revija. 4/1951, str. 34—59: isti. Slovenske 
ljudske pesmi o Kralju Matjažu. Slovenski etnograf. 3/4. 1950Л951. str. 189—240: isti. Hrvatske 
inačice praobrazca balade »Krall Matlaž v turški leči«. Slovenski etnograf. 6/7. 1953/1954. str. 
241—272: delno oride v poštev tudi delo P. Strmšek. Orožie v iugoslovanski narodni eoiki. Zbor­
nik za narodni život i običaie južnih Slavena XX/1.. JAZU. Zagreb 1921. Narodnim pesmim, ki 
so «lavile hlodovino Slovencev in njihove bole s Turki na se ie v obdoblu romantike nridru'iio 
tudi več umetnih — glej L. Krakar. Prepletanja. Llubljana 1978 (ooglavie Boli balkanskih naro­
dov s Turki in slovenska romantika, str. 109—1551 ; na tem mestu naštejmo še pesmi, ki jih ne 
uvrščamo med ljudske: P. Radies Ein Lobgesang auf die Schlacht von Sissek. Laibacher Zei­
tung. 102/1883. 272. str. 2308—2310: P. Wolsegger. Zur Geschichte der Stadt Gottschee bis zum Ja­
hre 1493 (obiava t>esmi von Türkenkrieg v kočevskem dialektuV Deutscher Kalender für Krain. 
2/1.889. str. 53—64: A. Koblar. Troie slavosoevov na zmago ori Sisku. IMK. 10/1900. 4. str. 128—134: 
sem sodi š° f^vsimilirana objava oesmi o zmagi Ivana Ferenbergeria nad Turki leta 1578. ki io 
ie oblavil B. Reiso v Kroniki. 23. 1975. str. 81—87 (omenieno že pri ODombi 29). Omenjamo še dve 
Desmi katerim je osnova zgodovinski dogodek, bitka Dri Sisku. A. Aškerc je naDisal oesem Mea 
Kuloa v kateri si je soosodil zgodovinski dogodek za obravnavo oroblema (krščanske! morale: 
če storiš ffreh Podcenjuješ vero), boš zani tudi kaznovan. Pesniku J.Menartu na je dognd^k 
nomenil »nesniški izziv . . ., kako nanisati eosko oesnitev v naidosledneišem pomenu te besede, 
ne d i bi zašel v nrozaičnost in nezanimivost« — obiava oesmi z naslovom Bitka pri Sisku in 
avtorieva razlaga Sodobnost. XXXIV, št. 12. 1946. str. 1036—1094. 
3 8 O tem knjižnem koncentu in drugih glej M.Kmecl. Od pridige do kriminalke, Ljubljana 
»» Problematiko tovrstne literature (z navedbo del) je obdelal M. Hladnik. Monorianska 
priDOvedna proza. Slavistična revija. 30/1982, 4. str. 390—414: isti, Pot slovenske zgodovinske ori-
povedne nroze v 20. stoletju, XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana 
1983, str. 63—77 : sem sodi še mladinska novest (v dveh zvezkih) : J. SlaDŠak, Turki pred svetim 
Tilnom. Ljubljana 1910. 1915: (omenimo še kratko literarno zgodbo sicer neslovenskega avtorja, 
ki jo navajamo glede na tematiko) : F. Fissinger, Der Türkensprung, Carniolia, ГП, 1841. str. 21— 
23, 25—261. 
Enako vlogo kot leposlovna so imela tudi glasbena dela. tako junaška igra s petjem in me­
lodramo ».Turan in Sofija ali Turki pri Sisku« J. Kukuljevića (napeve je zložil V. Valenta. in-
strumentiral J. Schantl), ki je bila v Ljubljani uprizorjena leta 1872. glej D. Cvetko. Začetki slo­
venske odrske glasbe. Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, tretja knjiga. Ljubljana 
1967. str. 1"П: igra sama je bila v slovenski jezik prevedena in tiskana že leta 1850 (oglas za to 
delo v MHVK. str. 54) : ob tristoletnici zmage pri Sisku je A. Foerster »zložil iz narodnih pesmij 
.Kranjsko slavnostno koračnico'«, Ljubljanski zvon, ХШ. 1893. str. 445. 
4 0 To poudarja tudi J. Parapat v uvodu dela o turških bojih, ko pravi, da domovino »bo-
demo tem gorVeie ljubili, čim bolle poznamo njo in zgodovino njenih sinov«. LMS. 1871. str. 3. 
4 1 Tu mislimo na delo. ki se le posredno dotika turških bojev v 15. stoletju: S. Vuga, Era­
zem Predjamški, 1—3, Ljubljana 1984 (druga izdaja). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 515 
zgodbe so izhajale od leta 1930 do 1932 v listu Naš rod t e r v mesečnikih Zika 
in Zadrugar, v knjižni obliki pa prvič leta 1949). 
Na koncu omenimo še zgodovinsko (politično) publicistiko, ki obravnava 
kot eno izmed faz slovenske zgodovine tudi »turško obdobje«. Tovrs tna l i tera­
t u r a naj bi imela funkcijo, dajati interpretaci jo nekega obdobja v zgodovin­
skem razvoju na s tvarni podlagi (pozitivnem znanju), oziroma naj bi ugotav­
ljala, kakšen je bil pomen obdobja v zgodovinskem razvoju. V e n d a r pa se 
ponavadi zrcali v t a k i h interpretaci jah določen političen interes (ideologija), 
zato s tvarna podlaga (pozitivno znanje) služi zgolj utemel jevanju tega interesa. 
S t e m postane razlaga enostranska in dobi le navidezno objektivnost, s tvarne 
podlage po postanejo nestvarne, pozitivno znanje pa neznanje. V našem pr i­
m e r u je tako izražen predvsem odnos med Slovenci (podložniki) in Nemci (fe­
vdalci) v času turškega pr i t i ska in nemška brezbrižnost za zaščitenost sloven­
skega kmeta . Ne glede na to, da le delno drži t rd i tev o prepuščenost i k m e t a 
s a m e m u sebi, je zmotna t u d i interpretaci ja, ki postavlja odnos na n a r o d n o 
osnovo. Odnos med krščanskim prebivalstvom t a k r a t opredeljuje socialni sta­
tus (podložnik : fevdalec) in ne n a r o d n a pripadnost, pa čeprav se ta pokriva 
s socialnim statusom. 4 2 
Posledice tur šk ih vpadov in prisotnost t u r š k e problemat ike v omenjeni 
raznovrstni l i te ra tur i so sooblikovale v zavesti slovenskega prebivalstva po­
dobo o »Turkih« kot o zaostalem prebivals tvu na nizki civilizacijski stopnji, ki 
je bilo po svojih hotenjih in čustvovanju s lovenskemu prebivalstvu, težečemu 
v zahodnoevropski k u l t u r n i prostor, tu je in sovražno. Obenem so Slovenci v 
19. stoletju, s to razvito prot i turško tradicijo, s impatizirali z vsakim p r o t i t u r -
škim uporom ali prot i turško vojno t e r obsojali zunanjo politiko vsake evrop­
ske države, ki se je postavljala na t u r š k o s t ran in skušala ohranjat i tur ško 
oblast na jugovzhodu Evrope. 4 3 Beseda »Turek« se je z različnimi epitetoni 
uveljavila kot kletvica ali kot ime za človeka, do katerega ne izražamo naklo­
njenosti; v polit ičnem žargonu pa je dobil izraz »krvoločni Turek« tudi raz­
redni prizvok in je pomenil lahko tudi domačo izkoriščevalsko gospodo. 4 4 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
SLOWENISCHE HISTORIOGRAPHIE ÜBER DIE TÜRKENEINFÄLLE 
UND DIE ENTSPRECHENDEN ABWEHRMAßNAHMEN 
Vasko Simoniti 
Sowohl slowenische als auch andere Historiker zeigten bereits sehr früh Inte­
resse für die Probleme der Türkeneinfälle und der entsprechenden Abwehrmaß­
nahmen. Wir können behaupten, daß kaum ein Buch oder eine Abhandlung über die 
slowenische Geschichte des 15. und des 16. Jahrhunderts dieser Problematik aus­
weicht. Neben dem Anführen jugoslawischer und ausländischer Bibliographien ver-
42 Tako interpretacijo zasledimo delno pri D. Lončar, Socijalna zgodovina Slovencev — ob­
javljeno v knjigi L. Niederle, Slovanski svet, Ljubljana 1911, str. 177—244 (o pomenu turških vpa­
dov, str. 199—204) ; prevedeno tudi v angleščino The Slovenes : A Social history (From the Ear­
liest Times to 1910). Cleveland. Ohio. American Jugoslav Printing & Publishing Co. 1939 (o po­
menu turških vpadov, str. 26—30) : bolj pa je to prisotno v delu E. Kardelj (Sperans), Razvoj slo­
venskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1970 (tretja izdaja), str. 197—198. Na tem mestu ome­
njamo še delo J. Javoršek, Kako je mogoče, Maribor 1978 (tretja izdaja), ki ga na kakšno drugo 
mesto ne moremo uvrstiti, se pa tudi dotika te problematike v zgoraj navedenem smislu, le da 
v tej esejistično izpovedni prozi romantično pojasnjevanje obdobja turških bojev ne presega 
razmišljanja druge polovice 19. stoletja, str. 145—147. 4 3 V. Melik. Zgodovinska tradicija pri Slovencih v drugi polovici 19. stoletja, XIX. seminar 
slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana 1983, str. 211—222: P. Luković. Slovenci i bu­
garski aprilski ustanak protiv Turske 1876. godine, ZC. 40. št. 1—2, 1986, str. 15—83; V. Melik, Slo­
venski tisk o balkanskih problemih 70-tih in 80-tih let 19. stoletja, ZC. 1986, str. 451—454. 44 Slovenska kmečka stranka v dvajsetih letih 20. stoletja s tem izrazom označuje predstav­
nike velekapitala. M. Pivec. Programi političnih strank in statistika volitev, razprava v knjigi : 
Slovenci v desetletiu 1918—192R. Zbornik razprav in kulturne, gospodarske in politične zgodovine, 
uredil Josip Mal, Ljubljana 1928, str. 364. 
516 V. S I M O N I T I : HISTORIOGRAFIJA O T U R S K I H VPADIH IN OBRAMBI 
sucht der Beitrag auch eine möglichst vollkommene Literaturübersicht zu liefern, die 
dieser Problematik in Slowenien gewidmet ist. Im Beitrag wird die Literatur über die 
Organisation der Türkenabwehr nach einzelnen Komplexen, wie sie von den militä­
rischen Organisationen seinerzeit festgelegt wurden, behandelt und ausgewertet. Der 
Beitrag erfaßt auch die historische (politische) Publizistik, in der die »Türkenzeit« 
als eine Phase der slowenischen Geschichte erörtert wird, sowie das Echo, das die 
Kämpfe mit den Türken in den slowenischen Volksliedern und der Kunstprosa ge­
funden haben. 
ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 
Na upravi Zgodovinskega časopisa (YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, 
tel. (061)332 611, int. 210) lahko naročite naslednje zvezke knjižne zbirke 
ZC: 
1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Ljubljana 1980, 
44 strani. — 4000 din 
Zbornik objavlja predvsem gradivo z izrednega občnega zbora Zgodo­
vinskega društva za Slovenijo (2. marca 1979) ob štiridesetletni« izida 
knjige Edvarda Kardelja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vpra­
šanja«. Gradivo je izšlo* kot separatni odtis iz »Zgodovinskega časopisa«, 
št. 4/1979. 
2. Franc Sebjanič: Šolnik in domoljub Adam Farkaš (1730—1786). Ljub­
ljana 1982, 24 strani. — 2800 din 
Razprava o doslej skoraj nepoznanem zaslužnem prekmurskem prote­
stantskem učenjaku in rektorju šopronskega liceja je izšla kot separatna 
publikacija — ponatis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 1-2/1981. 
3. Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ob 
štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decem­
bra 1984. Ljubljana 1987, 134 strani. — 12.000 din 
Zbornik objavlja 15 razprav o denarstvu, bančništvu, zaslužkih, cenah in 
življenjskih stroških na Slovenskem od antike do obdobja po drugi sve­
tovni vojni. Večina razprav je bila objavljenih v »Zgodovinskem časo­
pisu« od številke 3/1984 do 4/1986; novo je v zborniku med drugim tudi 
slikovno gradivo. 
4. Dušan Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. Ljubljana 1987, 
76 strani. — 8000 din 
Razprava o srednjeveški zgodovini Bele krajine (politične, upravne, cer­
kvene razmere, plemstvo, gospostva, mesta, agrarna kolonizacija). Sepa­
ratna publikacija — ponatis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 2 in 3/1987. 
5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 
1861—1907. Ljubljana 1988, 88 strani. — 8000 din 
Na podlagi nemških virov je avtor prikazal postopen prehod celjskih 
Nemcev od liberalne, v nacionalnem oziru manj napadalne politike do 
narodnostnega radikalizma, vsenemštva, antisemitizma in poudarjanja 
superiornosti arijske rase, ki so prevladali v desetletju pred 1. svetovno 
vojno. 
Za člane slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev ter za študente 
veljajo običajni popusti. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 . 517—524 517 
F r a n c R o z m a n 
STALIŠČE SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE 
DO BALKANSKIH VOJN 
Balkanske vojne so imele velik odmev v slovenski publicistiki in tako tudi 
v socialistični. Uradno glasilo JSDS, dnevnik Zarja, je od izbruha prve balkan­
ske vojne namenjala dogajanjem na Balkanu veliko pozornosti in prostora, 
pisala pa je bolj umirjeno in z manj nacionalistične evforije kot glasila SLS in 
liberalne stranke Slovenec, Slovenski Narod in Dan.1 Stališče do dogajanja na 
Balkanu je bilo seveda v skladu s politiko socialnodemokratske stranke, poli­
tiko, ki se je izoblikovala po eni strani od aneksije Bosne in Hercegovine na 
ljubljanski konferenci s tivolsko resolucijo novembra 1909 v Ljubljani in na 
drugi strani s stališčem prve balkanske konference januarja 1910 v Beogradu. 
Tik pred izbruhom sovražnosti je Zarja v uvodniku zapisala, da mora 
avstrijsko ljudstvo zahtevati od vlade, da skuša z vsemi silami preprečiti iz­
bruh vojnega požara na Balkanu. »Mir je naš interes. Nesrečna aneksija Bosne 
je izučila avstrijsko ljudstvo, da nima nič iskati na Balkanu. Ves Balkan ni 
vreden koščic avstrijskega soldata.«2 Ze naslednjega dne je Zarja objavila no­
vico, da so bolgarski socialisti proti vojni in da so vojni navdušenci zabodli 
strankinega tajnika Vlasova.3 V naslednjih dneh je objavila tudi protivojna 
stališča in izjavo srbske socialne demokracije ter izjavo skupne eksekutive 
avstrijske socialne demokracije Delavstvu vseh narodov v Avstriji, ki jo je za 
JSDS podpisal Melhior Cobal,4 s stališčem, ki ga je potem vseskozi zastopala 
in ki ga je najkrajše mogoče povzeti v treh parolah: Roke proč od balkanske 
vojne, Balkan balkanskim narodom, ohranitev miru. 
Od vsega začetka je Zarja pisala tudi o težavah, ki so zadele prebivalstvo 
ob izbruhu vojne in skušala bralcem predočiti strahote vojne: pomanjkanje, 
lakoto, vojne grozote in trpljenje civilnega prebivalstva, z jasnim namenom, 
da bralcem pokaže tudi drugo plat, ki so jo meščanski listi zanemarjali. Ze 
prve dneve vojne piše Zarja, da »poljski sadeži gnijejo na polju, ker so vsi 
moški odšli k četam. Kadar bo mobilizacija končana, bo ostal Belgrad brez 
moških. Srbski trgovci so zelo prizadeti, ljudje jemljejo denar iz bank, vred­
nost denarja pada, električna in cestna železnica sta morali omejiti promet. 
Manjka že uslužbencev v gostinstvu.«5 Ze naslednjega dne je objavljeno poro­
čilo nekega Slovenca iz Srbije, ki govori o veliki draginji v bolgarskem glav­
nem mestu, kjer se je moka podražila od 22 na 50 frankov vreča, kruh od 0,25 
na 0,40 franka, opanki pa od 5 celo na 10 do 15 fr.e Cez nekaj mesecev je po­
doben dopis iz Sofije govoril, da so razmere še vedno strašne. »Sedaj je skoraj 
še huje, kakor pa je bilo ob začetku vojne. Vlada lakota, mraz in pomanjka­
nje.«7 Povsem drugačnega mnenja so bili vojni poročevalci iz Vranja, ki so pi­
sali, da »sé že dela tema od samih svinj in kokoši, ki korakajo po cestah in 
okrog najbornejše koče. Jabolka, slive so neverjetno poceni, prav tako zele­
njava. Najlepše pa je grozdje, jagode kakor orehi, okus izboren. Ducat jajc 
velja 24 vinarjev, pišče 50 vinarjev, gosi ali prase poldrugo krono.«8 
1 Doslej o t e m na j izčrpne j še D u š a n Biber, J u g o s l o v a n s k a Ideja in s lovensko n a r o d n o v p r a ­
šanje v s lovenski publ ic i s t ik i m e d b a l k a n s k i m i v o j n a m i v le t ih 1912—1913, v Is tor i ja X X v e k a I, 
Beograd 1959, s tr . 285—324. 
2 Zarja, št. 398, 2. 10. 1912. 
3 Zar ja, št. 399, 3. 10. 1912. 
4 Zar ja, št . 403, 8. 10. 1912 i n št. 408, 14. 10. 1912. 
5 Zarja, št. 400, 4. 10. 1912. 
6 Zar ja, št. 401, 5. 10. 1912. 
7 Zar ja, št . 479, 10. 1. 1913. 
» Zar ja, št. 435, 15. 11. 1912. 
518 F . R O Z M A N : SLOVENSKI SOCIALDEMOKRATI O B A L K A N S K I H V O J N A H 
Že prvi mesec vojne se je pojavilo na straneh Zarje prvo poročilo o gospo­
darskih posledicah balkanske vojne pri nas. Najprej je izšlo poročilo, da je 
okrog sto srbskih rudarjev, ki so bili zaposleni v rudniku na Dobrni, odpoto­
valo domov, ker so bili poklicani pod orožje, čez slabe tri tedne pa je poročilo 
z Jesenic, da dela mnogo delavcev v tvornicah KID že nekaj časa samo po tri 
ali štiri dni na teden, ker se je prekinil izvoz železnih izdelkov na Balkan.9 Čez 
dober mesec pa je v članku Blagoslov vojne na Balkanu zapisano, da se kaže 
tudi pri nas vojna z vsemi svojimi groznimi posledicami. V Ljubljani npr. 
vlada v nekaterih strokah taka stagnacija, kakršne že dolgo ni bilo. »Posebno 
huda kriza je v stavbni obrti1 in tudi brezposelnost je tu največja. Mizarska 
podjetja odpuščajo delavce v velikem številu, doma pa so skrajšala delovni 
čas za več ur na dan. Hudo prizadeta je železna industrija na Gorenjskem, ki 
je producirala velik del za balkanski trg. Dolenjski drvarji letos ne morejo v 
šume na jug. Kaj čuda, da vlada tudi v trgovini veliko mrtvilo.«10 O tej pro­
blematiki sta izšla dva članka, ki pravita konec februarja 1913, da je na Jese­
nicah vsled balkanske vojne veliko pomanjkanje in na nekaterih oddelkih de­
lajo delavci le po 3 ali 4 dni v tednu. »Zaslužek se je skrčil na tretjino, v mno­
gih slučajih celo za polovico. Mnogo delavcev je zapustilo Jesenice, nekateri so 
se obrnili v Ameriko, drugi so se razkropili s trebuhom za kruhom na vse ve­
trove po svetu. Več delavcev pošlje industrijska družba prihodnji teden v Ske­
denj v novo valjamo.«11 Prav v tistih dneh je izšel tudi članek v Slovenskem 
Narodu, ki pravi: »Zadnje čase se je obilo tovarniških delavcev napotilo v 
Ameriko. Vzrok temu je slab zaslužek in pomanjkanje dela. Pri tem pa trpi 
trgovina, obrtniki itd. Tako slabo še ni bilo na Savi, kot je sedaj. Veliko družin 
se je moralo podati na dom svojih staršev, da prežive tam sebe in otroke. Pre­
teklo leto je bilo okoli 600 delavcev manj na Savi in letošnje leto odide še več 
delavcev.«12 Kakšne so bile dejanske posledice balkanske vojne za slovensko 
gospodarstvo, bo treba še raziskati. 
Medtem ko so se glasilo SLS Slovenec kot tudi liberalna Slovenski Narod 
in Dan zavzemali za razdelitev Albanije med Srbijo in Grčijo in večkrat za­
pisali tudi vulgarne šovinistične psovke na račun Albancev, je Zarja nastopala 
za avtonomijo Albanije, deloma že pred kongresom druge internacionale v Ba-
slu konec novembra 1912, po njem pa toliko bolj jasno in nedvoumno. Večkrat 
pa je tudi nastopila proti stereotipu o Albancih kot divjem, krvoločnem ljud­
stvu, ki ni sposobno za narodno samostojnost, kar je bilo stališče Slovenca. 
Tako je Zarja o Albancih prvič zelo pozitivno pisala 23. oktobra 1912. »Velika 
škoda je, da so v teh težkih časih Arnavti razcepljeni, eni bodo s Srbijo in Črno 
goro, drugi s Turčijo, a tretji oni, ki stoje pod vplivom Italije in Avstrije — 
ne bodo ne tu ne tam. To jih raztroji in upropasti njihovo stvar. Lahko bi iz­
koristili te neprilike in splošno zadrego, da proklamirajo avtonomijo Albanije 
in da se nacionalno konstituirajo. Tako svež in jeder narod, ki ni tako divji, 
kakor se misli o njem, ki začenja sprejemati vase svetovno kulturo, ki ima vse 
predpogoje, da se razvije in ki ima svojih 19 listov, je imel pravico do zedi-
njenja in do samouprave. Razcepljen ne doseže ne zedinjenja, ne samouprave. 
Namesto, da bi bil zedinjen, bo razkosan in namesto samouprave dobi tuje 
vlade. A zedinjenje in samouprava Albanije bi bila potrebna tudi zaradi osta­
lih balkanskih narodov. Prej bi dosegli balkansko federacijo, nego, če se Alba­
nija razcepi in z razcepljenjem Albanije se otežuje položaj ostalim balkanskim 
narodom.«13 Pa spet v Pismu iz Srbije: »V Belgradu je iz leta v leto več Arnav-
9 Zar ja, št. 417, 24. 10. 1912. 
1 0 Zar ja, št. 448, 30. 11. 1912. 
" Zarja, št. 508, 13. 2. 1913 In št. 517, 24. 2. 1913. 
1 2 S lovenski n a r o d , št. 44, 22. 2. 1913, gl. t u đ i D u š a n K e r m a v n e r , Pol i t ičn i boji n a G o r e n j ­
s k e m in de lavsko g ibanje n a J e s e n i c a h od z a č e t k o v do leta 1918, Ш . str . 192 t e r o p o m b o p r a v 
t a m , str. 337, d a I v a n M o h o r i č v svoji knj igi Dva t isoč let gorenjskega že lezars tva o t e m n e n a ­
vaja p o d a t k o v . 
1 5 z a r j a , št . 416, 23. 10. 1912. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 519 
tov, pošten, častivreden svet. V Belgradi! se gode različni zločini, tatvine, ubo­
ji, ali doslej ni niti en Arnavt odgovoren zanje. Da obstoja z Arnavti kombi­
nacija, da jim je priznano zedinjenje in avtonomija, bi mi v balkanski koope­
raciji igrali vidno in važno vlogo, a balkanska vojna bi bila krajša in mnogo 
manj krvava. Tako pa, ne le prezirani in prezrti od zveznih držav, temveč tudi 
razkosani v njih načrtih, so se dvignili, kakor človek v silobranu. Srbska voj­
ska na primer ima opravka sedaj samo z odporom Arnavtov, a ta odpor je 
žilav in oster. Arnavti so kakor razljučeni levi, kakor gnezdo sršenov, brez­
obzirno hite v boj in brez posebnih ceremonij umirajo ali tudi svojemu na­
sprotniku ne prizanašajo z udarci.«14 To je bilo. zapisano ob bojih na Kosovu, 
ko so se nekateri Albanci dvignili proti Turkom, drugje spet pa proti Srbom 
in v tistih dneh zaradi različnih poročil še ni bila jasna situacija. Dober teden 
pred kongresom v Baslu pa je pisala Zarja v članku Vojni hujskači že povsem 
jasno o pravici do avtonomije Albanije: »Arnavti, jeder, svež in čvrst narod 
na Balkanu imajo kakor vsak drug narod na svetu nedvomno pravico do držav­
ne samostojnosti. Ne le v interesu Arnavtov, temveč tudi na korist balkanskega 
miru, na korist kulturnega in gospodarskega razvoja v balkanskih predelih je, 
da dosežejo Arnavti ob likvidaciji evropske Turčije državno samostojnost in 
neodpustljiva hiba balkanskih držav, ki so otvorile krvavi ples z devizo: Bal­
kan balkanskim narodom, ki so započele vojno s pretvezo, da hočejo osvoboditi 
svoje rojake izpod turškega jarma, najhujša napaka balkanskih držav bi bila, 
da po svojih uspehih poteptajo živo načelo narodne osvoboditve, da podjarmijo 
in pri živem telesu razkosajo in raztrgajo narod, ki je kot drugi sposoben za 
razvoj in ki bi raztelešen bil neusahljiv izvirek stalnega nepokoja na Balkanu, 
zapreka mirnemu razvoju civilizacije . . . Drugo vprašanje pa je, če je Avstrija 
poklicana biti varuh albanske avtonomije, kajti ne svobodna Albanija, temveč 
zasužnjena Srbija, to je cilj naših vojnih hujskačev.«15 
V tem času je bila za slovenske socialne demokrate Makedonija bolj geo­
grafski pojem kot pa dežela poseljena z Makedonci. Zavedali so se etnične 
mešanosti makedonskega ozemlja in prav zato so se tudi zavzemali za balkan­
sko federacijo, ker naj bi se le v njej mogli zainteresirani narodi sporazumeti 
in bi zavladal nacionalni mir. O narodnostni sestavi stare Srbije in Makedo­
nije je Zarja objavljala podatke, ki jih je povzemala po Cvijičevih raziskavah.16 
Najbolj temeljito in sistematično se je s tem vprašanjem ukvarjal Henrik 
Turna, ki je v svojem predavanju, ki ga je imel pod naslovom Slovenska soci­
alna demokracija in balkanska vojna v Ljudskem odru v Trstu in ga je obja­
vila Zarja, znaten del govora posvetil prav geografskemu in narodnoetničnemu 
položaju na Balkanu ter v Makedoniji in dejal: »V Macedoniji se pretikata in 
prehajata eden v drugega srbski in bolgarski element. Arnavti so raztreseni po 
celi Macedoniji ter so zasedli in poarnavtili večji del stare Srbije. Segajo tik 
do meje Crne gore in Skadersko jezero je od treh strani arnavtsko. Po južnem 
Macedonskem živi zdržema Turek. Narodno čustvo je izven mest po večjem le 
malo razvito. Pri Arnavtih in velikem delu Srbov in Bolgarov je živa bolj ple­
menska zavest.. . Glede Macedonije si Srbi in Bolgari tudi danes niso na ja­
snem. Za balkanski polotok ne more veljati teritorialni, ampak edino le perso­
nalni princip narodne avtonomije. To izvršiti se da le potom avtonomije občin 
in to je eminentno politično kulturen in težek problem. Zato je edino pravo 
stališče in rešitev balkanskega problema ono, katero je zavzela balkanska so­
cialno demokratska konferenca, to je, da imajo stremeti vse balkanske narod­
nosti po federativni republiki.«17 Turna je o tej, za tisti čas zelo pomembni 
tematiki govoril še v Ljubljani v Mestnem domu 14. decembra 1912. Preda­
vanje je organiziralo društvo Vzajemnost in poročevalec je zapisal, da »je bila 
1 4 Zar ja, št. 418, 25. 10. 1912. 
1 5 Zar ja, št. 434, 14. 11. 1912. 
1 8 n p r . Zar ja, št. 421, 29. 10. 1912. 
" Zarja, št. 424, 2. 11. 1912. 
520 F - R O Z M A N : SLOVENSKI SOCIALDEMOKRATI O B A L K A N S K I H V O J N A H 
udeležba prav lepa, škoda, da ni bila še večja.«18 Predavanje samo je najbrže 
povsem identično s tržaškim, pokazal pa je Turna še tudi nekaj etnografskih 
zemljevidov. Opozoril bi, da ni razkoraka v videnju personalne avtonomije in 
federaliziranem balkanskem polotoku, kot se to zdi Francetu Klopčiču,19 saj je 
Kristanov koncept izhajal ravno iz takšnih, etnično sila premešanih področij, 
začetek uporabljanja nacionalnega katastra v Galiciji 1913 pa še ni dovolj opa­
žen in proučen. Turna je nekoliko revidiral svoje stališče v anketi o jugoslo-
vanstvu goriške Vede, ko je zapisal, da »šteje za posebno narodnost tudi mace-
donske Slovene, ki so pa po zgodovinskih dogodkih in vsled menjajočega se 
naseljevanja Srbov in Bolgarov prežeti po teh vplivih tako, da se prištevajo 
filologično zdaj Srbom, zdaj spet Bolgarom.«20 To pa je bilo tudi najdlje v miš­
ljenju slovenskih socialistov, kaj so Makedonci, ali so svoj narod ali ne. Tuma 
si je s svojim prodornim umom in z vso akribijo skušal ustvariti jasne pojme, 
kar je bilo seveda zelo težko. Spomnimo se samo, kako sta v Der Kampf doka­
zovala Srb Dušan Popović in Bolgar Janko Sakasov, da so Makedonci bodisi 
Srbi, bodisi Bolgari, samo Makedonci ne.21 Tuma je Makedonce skoraj imel za 
poseben narod, mislim pa, da ne tako brezpogojno kot to misli Klopčič.22 Vse­
kakor pa lahko zatrdimo, da so bili bralci, ki so prebirali Zarjo, kar solidno 
seznanjeni z dogodki v Makedoniji in z etnografskim, političnim in zgodovin­
skim razvojem tega območja tako v zgodovini, kakor tudi sočasno. 
Od konca oktobra 1912 so se v Zarji pojavljali dopisi posebnega poroče­
valca, 'socialnega demokrata iz Sarajeva Sretena Jakšiča, ki je pisal tudi za 
Glas slobode in Slobodno Riječ, ki pa je bil že sredi novembra izgnan iz Beo­
grada, ker je pisal premalo srbsko in preveč poudarjal potrebo po miru,23 ki 
pa je nekajkrat vendarle zastopal zelo prosrbsko stališče na škodo Albancem. 
Tako je npr. pisal, da so vsi na Kosovem hudi na Arnavte, ker niso izpolnili 
nad (srbskih namreč, da bodo prestopili na stran Srbije, ki jim je dala tudi 
nekaj orožja: op. F. R.) in da je postopanje napram njim zato brezobzirno.24 Pi­
sal je tudi o nekontroliranem maščevanju v Skopju in se strinjal z besedami 
nekega oficirja, da je čas, da se uvedejo oblasti in da se kaznuje in ubija po 
predpisih, ne pa kar tako, brez predpisov.20 Že nekaj prej je Zarja pisala o re-
presalijah srbske vojske v Skopju. Najprej je povzela poročilo Slovenca, ki je 
citiral Lokalanzeiger in njegovo pisanje, da Srbi na tisoče Arnavtov postrelijo 
ter da ranjeni Arnavti s sklenjenimi rokami prosijo zdravnike, naj jih ne od­
puste kot ozdravljene, ker jih potem čaka smrt. Temu citatu je dodal Slovenec 
naslednji »evangeljski dostavek, ki bi se Kristus jokal nad njim«, kakor pravi 
Zarja: »Tudi če bi to bilo res, zadeva arnavtske roparske bande le zaslužena 
kazen, ne le zavoljo svojih kraj, ropov in umorov, temveč i zaradi izdajalskega 
obnašanja nasproti srbski armadi.« Zarja komentira to Slovenčevo stališče 
s stavkom: »Hujšo sirovost si je težko predstavljati.«28 Ze v naslednji številki 
pa je tudi posebni poročevalec Zarje iz Skopja zapisal, da prebivalstvo Skopja 
ne hodi mnogo na ulice, ker je oplašeno in nezadovoljno, da so prišli Srbi, ker 
v Skopju je komaj 3000 Srbov (od 65.—80.000 preb.), ostali so Bolgari, Turki, 
Arnavti in Grki.27 
Jakšić pa očitno ni bil edini informator z balkanskega bojišča. Oglašali so 
se tudi drugi v obliki pisem, včasih pa so prevajali tudi tuje dopisnike, tako 
npr. urednika Arbeiter Zeitung Huga Schulza, ki se je nekajkrat oglasil iz Pi-
1 8 Zar ja, št . 461, 16. 12. 1912. 
1 9 Gl. F r a n c e Klopčič, S lovenska socia lna d e m o k r a c i j a In m a k e d o n s k o v p r a š a n j e p r e d prvo 
svetovno vojno, P r i s p e v k i za zgodovino de lavskega g iban ja 11—12, L jub l jana 1971—1972, str . 289. 
2 0 Veda III, 1913, str . 358. Klopčič v svoji r a z p r a v i i zpušča odvisni s tavek. 
2 1 Gl. D u š a n Popović , U m M a k e d o n i e n , D e r Kampf, št . 10/11/12, 1917, str . 334—343, J a n k o Sa-
kasoff, Die W a h r h e i t ü b e r M a k e d o n i e n , D e r Kampf, 11, s tr . 3, 1918, s tr . 160—175. 
2 2 Klopčič, p r a v t a m . 
2 3 Zar ja, št. 433, 13. 11. 1912. 
2 4 Zar ja, št. 432, 12. 11. 1912. 
2 5 Zar ja, št. 431, 11. 11. 1912. 
2 8 Zar ja, št. 429, 8. 11. 1912. 
2 7 Zar ja, št. 430, 9. 11. 1912. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . i988 . 4 521 
rota.28 Zarja je prevajala tudi dopise, pisma ali članke Triše Kaclerovića, Dra-
giše Lapčeviča, Bolgara Partanova, nepodpisane socialne demokrate ali pa 
članke s psevdonimi.29 Omeniti je vsekakor serijo člankov Otta Bauerja, ki jih 
je Zarja prevedla pod naslovi Boj za Makedonijo,30 Narodnoosvobodilni boj in 
velesile,31 Balkanska zveza,32 Avstrija in Rusija,33 Boj za Albanijo34 ter Nemško 
angleško nasprotstvo.35 Članke sta prevajala R. T. in J. G. . . . c. Nisem mogel 
ugotoviti, kdo se skriva za tem psevdonimom. Tudi Naši zapiski, ki so bili re­
vija slovenskih socialnih demokratov in masarykovcev, čeprav ne ravno urad­
na revija stranke, je objavila nekaj prispevkov vidnih srbskih in hrvatskih ter 
bosanskih socialnih demokratov o balkanski problematiki v letih 1912 in 1913. 
S članki so sodelovali Juraj Demetrović, Sreten Jakšić, Dragiša Lapčević, Živko 
Topalović, Dimitrije Tucović, ponatisnili pa so tudi članek iz bolgarskega Ra-
botničeskega vestnika. 
Med protivojnimi shodi, ki jih je ob balkanskih vojnah prirejala JSDS, je 
bil glede na obseg, ki mu ga je dodelila Zarja, največji v Trstu 17. novembra 
1912 v tržaškem delavskem domu, ki mu je predsedoval Ignac Mihevc, glavni 
govornik pa je bil Ivan Regent. Ostali govorniki so bili Italijan Ferri, Rudolf 
Golouh, Andrej Bahun, Lipošič in sodružica Gornikova. Po poročilih sodeč je 
shod lepo uspel, govorniki pa so v skladu s politiko stranke nastopali proti 
vojni, sprejeli resolucijo, naj se vojna čim hitreje konča in Balkanski polotok 
preoblikuje v konfederativno republiko.36 
Slovensko meščansko časopisje je ob izbruhu sovražnosti v prvi balkanski 
vojni pisalo precej vojno hujskaško in povzdigovalo sveto vojno krščanstva 
proti islamu, na kar je Zarja odgovarjala predvsem s prikazovanjem vojne 
morije in strahotami tako za vojake kot civilno prebivalstvo, kar vojna vedno 
prinese. Včasih pa je tudi na sarkastičen način opozarjala na različne netoč­
nosti v pisanju meščanskih listov. Tako je npr. v članku Klerikalna vojna blaz­
nost Zarja citirala članek v Hrvatskem dnevniku, glasilu sarajevskega kato­
liškega škofa Stadlerja, kjer je rečeno: »Katoliki se morejo najmanj veseliti 
srbskih uspehov na Balkanu, ker je katolikom mnogo bolje na Balkanskem 
pod turškim gospodstvom kakor pod srbskim.« Zarjo je zanimalo, kdo je boljši 
izvrševalec Kristusove oporoke, dr. Stadler ali dr. Jeglič, ki blagoslavlja morijo 
na Balkanu.37 Ze dan kasneje je Zarja objavila še ironičen članek k poročilu 
v krščansko socialni Reichspost, ki je javila, da se je v srbsko vojno priglasilo 
že več desettisoč slovenskih prostovoljcev. Zarja meni, da bi jih vsaj toliko 
ustrezalo krvavemu vojnemu navdušenju slovenskega klerikalnega in liberal­
nega časopisja. Nadalje pravi, da v Ljubljani »vemo samo za nameravani od­
hod karikaturista Hinka Smrekarja, ki je vsled liberalizma liberalnega glasila 
izgubil veselje do življenja. Boj s Turčinom se mu zdi mikavnejši in zabavnejši 
nego z ljubljanskimi zeloti, zato se pridruži srbski vojski.«38 Razen enega na­
vajanja prostovoljcev pa Zarja o tem ni več pisala.39 
Po sklenitvi premirja v prvi balkanski vojni 4. decembra 1912 so se že 
kazali obrisi nove razdelitve interesnih sfer, pa tudi že kali spora, zaradi ka­
terega je nato prišlo do druge balkanske vojne. Zarja je spremljala poteze 
avstrijske diplomacije, ki jih je imela za zgrešene. »Politika, ki je ubirala pot 
proti Solunu in gledala v duhu avstrijske garnizije po balkanskih mestih, je 
2 8 Npr . Zar ja, št. 646 i n 647, 31. 7. in 1. 8. 1913. 
2 9 Npr . Š u m a d i n a c , z a r j a , št. 605, 13. 6. 1913. 
3 0 Zar ja, št. 439 i n 447, 20. i n 29. 11. 1912. 
3 1 Zar ja, št. 448, 30. 11. 1912. 
3 2 Zarja, št. 449, 2. 12. 1912. 
3 3 Zar ja, št. 450, 3. 12. 1912. Članek je v celoti izšel v D e r Kampf, v n o v e m b r s k i š tevi lki 1912, 
v s lovenšč in i ' j e bil skora j v celoti zaplenjen. 
3 4 Zarja, št. 464 in 465, 19. i n 20. 12. 1912. 
3 5 Zar ja, št. 470 in 471, 28. in 30. 12. 1912. 
3 8 Zar ja, št. 438, 19. 11. 1912.. 
3 7 Zar ja, št. 408, 14. 10. 1912. 
3 3 Zar ja, št. 409, 15. 10. 1912. 
3 9 Zar ja, št. 434, 14. 11. 1912. 
522 F . R O Z M A N : SLOVENSKI SOCIALDEMOKRATI O B A L K A N S K I H V O J N A H 
bila zgrešena. Usoda je okrepčala naše sosede. Tam so, kjer so. Prepoditi jih 
ne moremo, požreti jih ne moremo. Živeti moramo v soseščini. Ako ima naša 
diplomacija kaj sposobnosti, naj poskrbi, da bo to življenje ugodno, da dose­
žemo zdravo, dobro razmerje in da ne bomo v večnem strahu zaradi jutriš­
njega dne. To je naša balkanska naloga, vse drugo je od muh.«40 Glasilo JSDS 
je februarja 1913 nastopilo tudi proti velikemu angažiranju habsburške mo­
narhije za Albanijo, da bi Srbiji preprečili dostop do morja. V članku Mars 
pleše kankan je Zarja pisala: »Velika, srednja, mala Albanija: kaj nas briga, 
kakšna naj bo katera; Skader, Prizren, Janina, kaj nas skrbe ta mesta, o ka­
terih večina Avstrijcev niti ne ve, da so na svetu. Naši fantje in možje so več 
vredni od vseh teh gnezd in od vse te Albanije, ki ni podala doslej niti naj­
manjšega dokaza, da ima sploh kaj sposobnosti za življenje. Tudi zmagoviti 
balkanski narodi ne bodo dosegli vsega, po čemer hrepene in zadovoljni bodo 
morali biti s tesnejšimi mejami, nego jih je risala njih domišljija. Kakšni bo­
govi so pooblastili nas, da bi ravno Albancem ustvarjali državo, kakršne niti 
sami ne zahtevajo vsi in da bi za albanske meje prelivali kri svojih narodov? 
Kdo je pooblastil ravno nas, da bi protežirali s svojimi vojnimi zbori Albance, 
ako niti svojih narodov nismo znali zadovoljiti?«41 Iz drugega članka pa je raz­
vidno, da se je socialna demokracija zavedala bizarnosti položaja na Balkanu 
in skušala doseči vsaj sklic druge konference socialno demokratskih strank 
balkanskih narodov, do česar pa ni prišlo. Zarja je pisala: »Z razmerami na 
avstroogrskem jugu se bodo morali boriti vsi odločujoči faktorji v monarhiji 
in jugoslovansko vprašanje se približuje akutnemu stadiju. Tako, kakor je se­
daj, ne more ostati na noben način . . . Izvrševalni odbor hoče predlagati, da 
prevzame naša stranka iniciativo za drugo jugoslovansko konferenco, na ka­
teri bi se s hrvaškimi in srbskimi sodrugi iz druge polovice monarhije ter iz 
Bosne in Hercegovine posvetovali o delu, ki bo potrebno in o skupnem na­
stopu.«42 Se hujšo obsodbo avstrijske zunanje politije je Zarja zapisala v za­
četku aprila 1913 v članku Naša balkanska politika, kjer pravi med drugim: 
»V resnici pa ima vsa naša balkanska politika tako lice, kakor da si hočemo 
tam po sili napraviti same sovražnike. Od začetka vojne smo delali na Bal­
kanu same neumnosti. Delali smo jih seveda tudi prej. Naša trgovinska poli­
tika napram Srbiji je bila: s čisto avstrijskega stališča — vedno trapasta. Kar 
je uganjala naša diplomacija v zvezi z zagrebško »veleizdajniško« afero v Bel-
gradu, je bilo — ne glede na moralno kvalifikacijo — blazno. Ali ko je razvoj 
balkanske vojne pokazal, da dobivamo na jugu sosede, ki bodo nekaj šteli, je 
bil čas, da bi se bili popravili stari grehi in da bi si tam doli pridobili kaj sim­
patij. Ce ima grof Berchtold balkanke narode rad ali ne: to je brez pomena, 
saj še doma nihče ne vprašuje za njegovo ljubezen. Ali simpatije balkanskih 
narodov potrebuje avstrijsko gospodarstvo in minister za zunanje zadeve ima 
prekleto dolžnost pospeševati gospodarske interese svoje države.«43 Na novo 
delitev interesnih sfer, tako političnih in gospodarskih, pa je Zarja opozorila 
v članku Novi Balkan. ».. . Diplomatični izraz Balkan balkanskim narodom po­
meni v brezfrazastem, navadnim ljudem razumljivem jeziku: neturški Balkan 
pod varuštvom kapitalističnih evropskih velesil. Jedro največjih nasprotij v 
Evropi je konkurenca nemške industrije in trgovine z angleško industrijo in 
trgovino .. . Vse ljubosumnosti med Francijo in Nemčijo, med Avstrijo in Ru­
sijo so sekundarnega pomena v primeri s svetovno trgovsko tekmo Anglije in 
Nemčije.«44 Tik pred sklenitvijo miru v Bukarešti 10. avgusta 1913 je Zarja še 
enkrat pisala o avstrijski balkanski politiki, kjer je v istoimenskem članku 
med drugim zapisala: »Okrepčan Balkan bi bil imeniten trg za našo industrijo 
4 0 Zar ja, ät. 503, 7. 2. 1913. 
4 1 Zar ja, št. 513, 19. 2. 1913. 
4 2 Zar ja, št. 514, 20. 2. 1913. 
4 3 Zar ja, št. 552, 9. 4. 1913. 
4 4 Zar ja, št. 564, 23. 4. 1913. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 523 
in enako imeniten rezervar za naše aprovizacijske potrebe. Tak Balkan bi kot 
zaveznik dosegel vrednost, ki bi zaslužila, da jo poplačamo z odkritim prija­
teljstvom. In njegovo prijateljstvo bi se lahko dobilo, ker tudi zanj ne bi imel 
nihče toliko zavezniške vrednosti kolikor soseda Avstrija. Tukaj bi bila za nas 
velika zgodovinska naloga. Namesto načela divide et impera načelo združeva­
nja! Odpovedati bi se morali seveda imperialističnim težnjam in stremljenju 
po kakšni hegemoniji, prevzeti pa vlogo poštenega svetovalca in po potrebi 
posredovalca, kar bi se sijajno izplačalo, ker bi bil tedaj uspeh balkanskih na­
rodov tudi naš uspeh in njihova moč tudi naša moč.«45 
Ob izbruhu druge balkanske vojne se je Zarja še enkrat zavzela za bal­
kansko zvezno državo in v članku Nova vojna na Balkanu zapisala: »Za svo­
bodo balkanskih narodov ne bi bilo nikjer toliko prostora, kolikor v tesni bal­
kanski zvezi, v kateri bi meja med Srbijo in Bolgarsko pomenila prav toliko 
kolikor meja med Hrvatsko in Slavonijo ali med Dolenjskim in Notranjskim. 
Za neodvisnost balkanskih narodov ne bi bilo nikjer toliko garancije, kolikor 
v balkanski zvezi, ki bi bila prava velesila. Ali v tej zvezi bi bili Petri in Fer­
dinandi in Konstantini dekoracije brez posebnega pomena. In zaradi poželji-
vosti teh imperativnih gospodov se morajo balkanski narodi še enkrat klati in 
uničevati . . . Jasno mora biti sedaj tudi kratkovidnemu, da se Balkan ni osvo­
bodil z balkansko turško vojno. Tudi če se iz sedanjih bojev izleže prava vojna, 
ne prinese nikomur svobode. Za osvoboditev naroda je treba drugačnih pogo­
jev. Balkanski narodi jih bodo že še spoznali, le krvavo drag je ta študij. Ali 
grenke izkušnje jim bodo pokazale, da je narodna svoboda le v sili ljudstva 
utemeljena. Sele kadar zmaga to prepričanje, bo tudi Balkan svoboden.«46 
Ob izbruhu sovražnosti druge balkanske vojne so slovenski socialni demo­
krati še bolj kot prej obsojali prelivanje krvi in bratomorni boj. Tako je Zarja 
npr. v članku 50.000 žrtev pisala: »Lumpi, ki zagovarjajo to trikrat prokleto 
vojno in dajejo brezvestnim šovinističnim hujskačem potuho, se pa še repen-
čijo, ako jim stopi človek na kurja očesa! Ta zalega gobezda v imenu nekakš­
nega slovanstva. Tisoče in tisoče pobitih bratov bo pa nadomestila nemara 
s svojim slovanskim gobcem.«47 Zarja je še posebej obsodila nastop Romunije, 
ki je vstopila v vojno, ko je videla, da lahko kaj iztrži od Bolgarije. Prav tako 
je posvetila precej pozornosti vojnim krvoločnostim.48 V članku Zblazneli šovi­
nizem pa piše: »-Se nikdar ni bila orgija nacionalizma tako blazna, tako odurna. 
Še nikdar ni bilo tako jasno, da so narodnjaški šovinisti največji sovražniki in 
škodljivci narodov. Z globokim obžalovanjem opazujejo socialisti krvavi ples 
na Balkanu in kaotično blaznost. Ali ta strašna maškerada je nov dokaz, da 
pride rešitev narodov le od socializma in od demokracije, ki jih reši pijavk in 
biričev ter jim omogoči, da si urede življenje po svoji volji in po njih potre­
bah.«49 Nekaj dni prej je Zarja objavila še stališče srbske socialne demokracije 
ob drugi balkanski vojni, v katerem je rečeno, da ne pride v poštev ne srbsko 
ravnotežje, ne bolgarska hegemonija, ne izpolnitev pogodbe, ne njena revizija, 
ne vojna, ne rusko razsodišče, ampak svoboden sporazum za ustvaritev bal­
kanske federacije.50 Razočaranje ob sklenitvi miru je bilo za slovenske socialne 
demokrate precejšnje in Zarja je objavila članek Mir, ki ni mir, v katerem je 
rečeno: »To je farsa, ne pa mir. To je pogodba, sklenjena pod pritiskom višjih, 
nepremagljivih sil in to ni mir, ki bi uredil balkanske razmere po potrebah 
balkanskih narodov, to ni mir, ki bi bil sklenjen z namenom trajnosti. — V Bu­
karešti so delili ozemlje. Storili so to, pred čemer so svarili balkanski socialisti. 
Zaradi delitve ozemlja je izbruhnila prva vojna s Turčijo. Zaradi delitve so se 
4 5 Zar ja, št. 650, 5. 8. 1913. 
4 8 Zar ja, št . 622, 3. 7. 1913. 
4 7 Zar ja, št. 626, 8. 7. 1913. 
48 , u e e n B o l g a r n i os ta l živ. Sveta b lagos lovl jena vojna. P o j t e aleluja, Zar ja, ät. 634, 17. 7. 
1913. 
4 S Zar ja, št. 628, 10. 7. 1913. 
5U Zarja, št. 625, 7. 7. 1913. 
524 F - ROZMAN : SLOVENSKI SOCIALDEMOKRATI O B A L K A N S K I H VOJNAH 
poklali bivši zavezniki. Zaradi delitve bodo prej ali slej zopet gnali l judstvo 
v klavnico.« 5 1 Manj kot leto dni je bilo potrebno, da so se te črnoglede napo­
vedi uresničile. 
Rečemo lahko, da je slovenska socialna demokraci ja preko svojega dnev­
nika Zarje dosledno in vseskozi zastopala svoj koncept reševanja problemov 
na Balkanu, ki je temelji l na n jenem gledanju n a tamkajšnjo politično in et­
nično situacijo. Težave naj bi bile rešene po mirni , poti in s federalizacijo Bal­
kanskega polotoka, pr i čemer ni bilo povsem jasno, ali naj bo to na republ i­
kanski način ali kako drugače, čeprav je bil republ ikanski način za socialno 
demokracijo najbolj sprejemljiv, politično pa seveda t a k r a t neostvarlj iv. Zdi 
se mi pomembno omeniti, da je bilo stališče socialne demokraci je s tvarno, da 
se je zavedala težavnosti balkanskega problema, ki je vseboval možnosti šir­
šega konflikta, kot se je prav k m a l u pokazalo. Njena politika je bila tudi bolj 
t rezna in umir jena kot pa polit ika drugih dveh slovenskih političnih taborov, 
ki sta bila bolj šovinistična, bolj pod vplivom avstri jske u r a d n e polit ike n a eni 
strani, na drugi pa slovanske evforije. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE STELLUNGNAHME DER SLOWENISCHEN SOZIALDEMOKRATIE 
ZUM BALKANKRIEG 
Franc Rozman 
Die slowenische Sozialdemokratie vertrat mittels ihrer Tageszeitung Zarja kon-
sekvent und konstant ihr Konzept der Problemlösung auf dem Balkan, das auf ihrer 
Auffassung von der dortigen politischen und ethnischen Situation fußte. Die Schwie­
rigkeiten sollten auf friedlichem Wege und durch eine Föderalisierang des Balkans 
gelöst werden, wobei es nicht ganz klar war, ob dies auf republikanische oder auf 
eine andere Art zu geschehen habe. Es scheint wichtig hervorzuheben, daß der Stand­
punkt der Sozialdemokratie sachlich war, daß sie sich bewußt war, wie heikel, ver­
wickelt und schwierig das Balkanproblem und wie groß die Möglichkeit eines wei­
teren Konfliktes war, was sich ja schon sehr bald zeigen sollte. Ihre Politik war 
nüchterner und besonnener als diejenige der beiden anderen slowenischen Lager. 
Diese äußerten sich chauvinistischer und standen mehr unter dem Einfluß einerseits 
der offiziellen österreichischen Politik, andererseits der slawischen Euphorie. 
Zarja, št. 657, 13. 8. 1913. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 . 525—532 525 
V a s i l i j M e l i k 
LETO 1918 V SLOVENSKI ZGODOVINI 
Referat s 24. zborovanja zgodovinarjev v 
Ptuju od 28. do 30. septembra 1988. 
Zgodovina kot veda o preteklosti ima dve veliki nalogi: ugotavljanje dej­
stev in ocenjevanje dogodkov in procesov. O letu 1918 imamo mnogo spominov, 
monografij in člankov, vendar pa je še precej vprašanj in pogledov, ki čakajo 
raziskovalcev. Pri ugotavljanju dejstev in razmer nas dostikrat moti pisanje, 
kakor se je pojavilo po letu 1918, pisanje, ki se je prilagajalo novemu stanju, 
novi državi, novi gospodujoči ideologiji, gledalo na vse avstrijsko negativno, 
skušalo sebe in svoje predstaviti kot predhodnike jugoslovanstva, nasprotnike 
pa kot avstrijakante. 
Glede ocene leta 1918 se najbrž vsi strinjamo, da je bilo to leto eno naj­
usodnejših v slovenski zgodovini, po svojem pomenu primerljivo s pokristja-
njenjem Karantancev okrog leta 750, s Trubarjevo odločitvijo za samostojen 
slovenski jezik in narod leta 1550, ali z začetkom boja očeta Marka Pohlina in 
drugih preroditeljev za enakopravnost slovenske kulture v evropski skupnosti 
narodov leta 1768. 
Razlika med avstrijsko in protiavstrijsko orientacijo je bila pred prvo sve­
tovno vojno drugačna, kakor pa si danes, po propadu monarhije, to predstaV-
ljamo. Ce izvzamemo maloštevilne ekstremiste, absolutne nasprotnike Avstrije 
na eni strani in absolutne Avstrijce, tiste, ki jim je bila Avstrija vse, lastni 
narod pa nič, na drugi strani, je ogromna večina Slovencev (o ogrskih in be­
neških tu ne govorim) sprejemala Avstrijo kot danost, ob kateri neke bližnje 
uresničljive druge možnosti ni bilo, čeprav so ob mislih na slovanstvo sanjali 
o različnih rešitvah. Slovenci so živeli v avstrijskem svetu in njegovem pro­
storu, ki je predstavljal svojevrstno kulturno celoto. Najbolj so poznali nem­
ško kulturo, toda s srcem so bili povsem navezani na slovanstvo. Prepričani 
o tisočletnem boju med germanstvom in slovanstvom so verovali v zmago slo-
vanstva, ki bo nekoč prišla. Bili so navezani na dinastijo, vendar je bilo obe­
nem mnogim žal, da ni v davni bitki pri Dürnkrutu in Jedenspeignu zmagal 
češki Pfemysl Otokar1 ali da niso namesto celjskih grofov rajši izumrli Habs-
buržani. V Avstriji so videli varstvo pred aspiracijami Nemčije in Italije, za­
htevali pa so njeno preureditev in enakopravnost narodov; s tako, kakršna je 
bila, niso bili zadovoljni, zlasti ne z dualizmom. Ob nadaljnji napačni politiki 
se jim je zdel mogoč tudi razpad države. Častili so cesarja kot najvišjo in ne­
sporno avtoriteto, vzvišeno nad narodi in strankami, od njega so mnogi priča­
kovali državniške rešitve iz krize, ki je, kot se jim je zdelo, parlamentarizem 
ni bil sposoben dati. Ljubljanski župan Hribar je bil tri leta pred vojno pre­
pričan, da ni daleč čas, ko bodo imeli Slovani v Avstriji prvo besedo, in še po 
vojni je zapisal v spominih, da bi Avstrija ne propadla, če bi se posrečil neo-
slavistični načrt za avstrijsko-rusko zvezo.2 Za Hribarja, ki je bil odstavljen od 
županstva in med vojno zaprt in konfiniran, prav lahko rečemo, da je bil za 
Avstrijo in proti njej — bil je zanjo, kolikor je upal, da bo slovanska, bil je 
proti njej, kolikor je bila protislovanska. 
1 T a k o že v de lu A n t o n K r e m p l , Dogodivšč ine š ta je r ske zemle, V G r a d c i 1845, s t r . 120 i n 
nas lednje . 
2 Glej I v a n H r i b a r , Moji spomini , I I . del, L jubl jana 1984, str . 640, 642. 
526 V. MELIK : LETO 1918 V SLOVENSKI ZGODOVINI 
Nacionalni spopadi so postajali vedno hujši. Vendar so poleg nestrpnosti, 
mržnje in sovraštva živeli v istem času in v istem prostoru tudi razumevanje, 
sodelovanje in pripravljenost na kompromise, celo v politiki, kakor kažejo 
moravski in bukovinski sporazum, volilna reforma 1907 in še kaj. Vrsta naj­
različnejših načrtov o tem, kako bi bilo treba preurediti Avstrijo, predstavlja 
pravo bogastvo misli, obenem pa svojevrstno priča na eni strani o krizi države, 
na drugi pa tudi o njeni življenjski sili, saj za umirajoče navadno ne delamo 
programov. Težko je reči, ali bi prevladali dezintegracij ski ali nasprotni tokovi, 
če ne bi prišlo do 1. svetovne vojne. Vojna je vse odločila. Najbrž je bilo leto 
1914 mnogo bolj usodno kot leto 1918, ki je le plačalo račun za to, kàr je vojna 
sprožila. 
Slovenci so v ustavni dobi izredno napredovali in postali pred prvo vojne 
povsem razvit narod z razvito kulturo, znanostjo in umetnostjo, s povsem iz-
oblikovanim jezikom in jasno politično voljo. Vendar so se upravičeno čutili 
zelo ogrožene od daleč močnejšega nemštva, zlasti na koroški in štajerski na­
rodnostni meji. Pomoč so iskali v slovanstvu, v okviru slovanstva pa vedno 
bolj v jugoslovanski ideji. Ta je lahko zajemala vse južne Slovane, sedanje 
Jugoslovane brez Bolgarov ali pa samo avstro-ogrske Slovence, Hrvate in Srbe. 
Slovenci so z veseljem spremljali zbližanje med Hrvati in Srbi in se vanj vklju­
čevali, tudi zato, ker so se bali, da bi jih Srbi in Hrvati izpustili iz svojih pro­
gramov in načrtovali bodočnost sami zase, brez njih. Jugoslovansko idejo so 
sprejele vse tri slovenske stranke, vsaka na svoj način. Triumf te ideje je bila 
zmagovita prva balkanska vojna, za slovansko čustvovanje pa precejšen uda­
rec »bratomorni« srbsko-bolgarski spopad. Vendar je bila ta motnja kmalu 
pozabljena. Ugled zmagovite Srbije je močno porasel. Kakor slovanska tako 
tudi jugoslovanska ideja ni bila nujno protiavstrijska. Vprašanje okvira ni bilo 
v ospredju tedanjih razglabljanj, le nam, ki vemo, da je bilo Avstrije kmalu 
zatem konec, se zdi, da bi moralo biti. Jugoslovanska ideja je bila avstrijska 
pri trializmu, protiavstrijska pri preporodovcih, lahko je povezovala zamisli 
federacije avstro-ogrskih narodov in balkanske federacije kot pri socialnih 
demokratih. Krek je menil, da bo do jugoslovanskega združenja gotovo prišlo, 
in je propagiral misel, da bi najprej dosegli svoj namen avstrijski Jugoslovani, 
balkanski pa bi se potem naslonili nanje.3 Ni pa se mu zdelo nemogoče tudi to, 
da bi avstrijski Jugoslovani ne dosegli svojih pravic in bi iskali naslonitve na 
balkanske rojake. Podobno, s čisto drugačnega stališča je računal avstrijski 
zunanji minister Berchtold, da bo prišlo do zedinjenja Jugoslovanov v okviru 
Avstrije in na škodo Srbije, ali pa pod zaščito Srbije na škodo Avstrije. Prav 
zato se mu je zdel obračun, s Srbijo življenjska nujnost habsburške monarhije.4 
Ta ideja je tudi sprožila prvo svetovno vojno. 
Ne nujen, pač pa prevladujoče pogost znak jugoslovanske ideje je bilo 
mnenje, da so vsi Jugoslovani en sam narod ali da bodo to postali. Ta misel se 
je rodila iz teorije o političnem narodu, iz občutka manjvrednosti, češ, če so 
Nemci ob vsej množini narečij en sam narod, moramo biti tudi mi, iz ideje 
hrvaško-srbskega naroda, ki naj bi rešila vprašanje medsebojnih odnosov na 
Hrvaškem in ki so se ji priključevali tudi Slovenci, da ne bi izpadli iz skup­
nosti, pa iz naivnega prepričanja, da bo poudarjanje enotnosti enotnost tudi 
ustvarilo. Iz ideje o enem narodu ni nujno sledila težnja po enem jeziku, bila 
pa je z njim v zvezi. Občutek majhnosti in zaradi tega gospodarske nerentabil­
nosti slovenščine je povzročal razmišljanja o potrebnem ožjem ali širšem opu­
ščanju slovenščine. Rojevale so se različne fantastične teorije. Filozof Aleš 
Ušeničnik si je predstavljal združitev Slovencev in Hrvatov: »oni bi nam dali 
svoj bolj razviti in bolj razširjeni jezik, mi bi jim dali premnogo elementov 
3 Glej I v a n Dolenec, K o l e d a r D r u ž b e sv. Mohor ja 1919, str . 104. 
4 Glej Đ o r đ e D j . S tankov lć , Nikola P a š i ć 1 jugos lovensko pi tanje, 1, B e o g r a d 1985, s t r . 130, 
138. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 527 
svoje kulture«.5 Henrik Turna je pisal, da stopa na dan »nov človek z drugačno 
kulturo duha, in izbaciva narečja manjših narodov«, zato bo »po politični zdru­
žitvi in s pomočjo socialističnih mas« nastal na avstrijskem jugu skupen jezik.6 
Tako je rasla med Slovenci miselnost, ki se je odpovedovala zdaj slovenskemu 
jeziku, zdaj slovenskim interesom, zdaj lastnemu ponosu. Pojavljale so se pred­
stave o veličini srbske preteklosti in o ničvrednosti slovenske zgodovine. Ka­
kor slovanska je bila tudi jugoslovanska ideja pri Slovencih povezana z zelo 
slabim poznavanjem jugoslovanskih narodov, njihovega življenja, problemov, 
značajev, tradicije, mentalitete. Veliko je bilo navdušenja, malo ali nič stvar­
nosti. Vse to se je pozneje močno maščevalo. 
Ob začetku vojne je izbruhnil nemški nacionalizem z vso silo. Aretacije in 
zasramovanja zavednih Slovencev, tudi povsem lojalnih duhovnikov na Šta­
jerskem in Koroškem, so napravile na ves narod porazen vtis. Zaradi teh raz­
očaranj, izkušenj ali naravne previdnosti so slovenski politiki že kmalu začeli 
hladno in trezno iskati poti, ki bi zavarovale koristi slovenskega naroda, če 
zmaga ta ali oni bojujočih se taborov. Majska deklaracija, ki je zahtevala »na 
temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava, naj se vsa ozemlja 
monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod žezlom 
habsburško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsa­
kega tujega narodnega gospostva in zgrajeno na demokratični podlagi«, se po 
svojem zahtevku ni dosti razlikovala od resolucije kranjskega deželnega zbora 
januarja 1909, ki je pozdravljala aneksijo v upanju, da je to »prvi korak k 
združenju vseh južnih Slovanov naše monarhije v državnopraven samostojen 
organizem pod žezlom habsburške dinastije«. Toda resoluciji iz leta 1909 ni 
sledila nobena akcija, majniški izjavi pa vedno močnejše deklaracijsko gibanje 
z zahtevo po popolni pravici do samoodločbe. V izredno zanimivem procesu so 
se na Slovenskem in drugod v monarhiji začeli ob stari državni oblasti pojav­
ljati narodni sveti, ki so bili najprej zastopniki narodnih strank, potem pa 
vedno bolj organi oblasti, tako da je nastalo dvovladje, ki je trajalo, dokler ni 
stara oblast odšla. Vse do tega konca je le malokje prišlo do odprtih konflik­
tov. Tako je izginjal avstrijski okvir. Protiavstrijski radikalizem se je krepil 
ob nerazumevanju avstrijske in ogrske vlade za jugoslovansko vprašanje in ob 
mednarodnem položaju, ko so nazadnje vsi bežali s potapljajoče se ladje, da 
jih ne bi bilo mogoče šteti med premagance. Škof Jeglič je s svojo osebno avto­
riteto bistveno pripomogel k porazu Sušteršičevega tabora in k zmagi Krekove 
in Koroščeve smeri, pa je še 5. novembra, po nastanku države Slovencev, 
Hrvatov in Srbov menil, da zveza z dinastijo še ni pretrgana.7 
Vloga Slovencev v gibanju avstrijskih Jugoslovanov je bila močna. Jugo­
slovanski klub je štel ob majski deklaraciji 20 Slovencev, 11 Hrvatov in 2 Srba, 
predsednik je bil Korošec. Narodni svet v Ljubljani je bil prvotno zamišljen 
kot cislajtanski, vendar do vključitve Dalmacije ni prišlo.8 Sedež vrhovnega 
narodnega sveta je bil od začetka namenjen Zagrebu; tudi temu in s tem 
državi Slovencev, Hrvatov in Srbov je bil na čelu Korošec, vendar te zadnje 
funkcije v Zagrebu zaradi odsotnosti ni opravljal. 
Srbski državi je širjenje v smer, ki se ji je zdela najbolj naravna, proti 
zahodu v Bosno, zaprla Avstro-Ogrska, širjenje proti jugu pa je pomenilo pot 
na ozemlja, kjer srbsko prebivalstvo ni bilo v večini. Samo odločitev velesil je 
preprečila, da si ni Srbija v balkanskih vojnah prisvojila severno Albanijo in 
s tem dohod do Jadranskega morja. Sporazum z Grčijo in poraz Bolgarije sta 
ji pridobila Vardarsko Makedonijo. Z osvobodilno misijo se je v teh vojnah 
mešala želja po ozemeljskem širjenju brez ozira na prebivalstvo, naslonjena na 
zgodovinsko tradicijo, ekonomske potrebe in bagateliziranje manj razvitih. 
5 Cas 7, 1913, str . 435, 436. 
6 Veda 3, 1913, s tr . 372, 374. 
7 N o v a revi ja 7, 1988, str . 1093. 
8 J a n k o P le ter sk i , P r v a odločitev Slovencev za Jugoslavi jo, L jubl jana 1971, str . 244, 246. 
528 V. MELIK: LETO 1918 V SLOVENSKI ZGODOVINI 
Ena najbolj negativnih posledic velikih selitev prebivalstva v zvezi s Turki 
je, da ni mogoče potegniti nikakršne narodnostne meje med Srbi in Hrvati. 
Leta 1910 je bilo v Bosni in Hercegovini 43 % Srbov, v Hrvaški in Slavoniji 
25 %, v Dalmaciji 16 %', toda le del Srbov je živel ob meji s Srbijo in črno 
goro. Velik del jih je prebival precej na široko na hrvaški in bosanski strani 
zahodne bosansko-hrvaške meje in na jugu tedanje hrvaško-dalmatinsko-bo-
sanske tromeje, torej zelo daleč od Srbije, del pa še drugod. Nekateri predeli 
so imeli močno srbsko večino, v nekaterih pa je bilo prebivalstvo močno me­
šano. Pomanjkanje narodnostne meje je imelo usodne posledice. Združitev 
vsega srbskega ozemlja je bila mogoča le na škodo sosedov in s kršenjem nji­
hovih pravic. Tako Hrvati kot Srbi so si lastili vse bosansko-hercegovsko pre­
bivalstvo ali pa vsaj njegov muslimanski del zase. Mnogim hrvaškim strankam 
se je zdelo nedopustno, da bi Srbi mogli biti na Hrvaškem nacija, nekatere so 
začenjale pravo vojno proti srbskemu imenu. Iz takih razmer so rasla trenja, 
prepiri, zlasti pa nerazumevanje, sumničenje in nezaupanje, ki ga tudi obdobja 
sodelovanja niso mogla pregnati. Ideja, da so Srbi in Hrvati en sam narod, ni 
prinesla konec težav. To nam jasno kažejo trenja med srbsko vlado in Jugo­
slovanskim odborom med prvo svetovno vojno. Srbska vlada je 7. decembra 
1914 izjavila, da je ta veliki boj »v trenutkih, ko se je začel, postal obenem boj 
za osvoboditev in združitev vseh naših nesvobodnih bratov Srbov, Hrvatov in 
Slovencev«.9 Srbiji bi najbolj ustrezala razširitev srbskega državnega sistema 
(imena, ustave, zakonov) na novo ozemlje, Jugoslovanski odbor pa si je pred­
stavljal združitev v novo državo. Večina politikov in znanstvenikov Srbije si 
je predstavljala, da mora biti v novi državi zagotovljeno Srbiji vodstvo, pre­
vlada v vrhovih in upravi. Zato je bila za unitarizem, za enotno, centralistično 
državo, morda z lokalnimi samoupravami, nikakor pa ne za federalizem, avto­
nomijo in druge posebnosti Hrvaške in avstrijskih dežel, za različne zakono­
daje. Take ideje so Srbi radi označevali kot nekaj tujega, tipično avstrijskega, 
torej negativnega. Kot argument proti federalizmu so navajali tudi srbsko 
prebivalstvo v Avstro-Ogrski in pomanjkanje srbsko-hrvaške narodnostne 
meje.10( Srbija ne bi pristala na to, da ne osvobodi in združi vseh Srbov, so 
rekli, pa tudi Srbi iz Avstro-Ogrske hočejo priti v Srbijo.11 Konec koncev, je 
menil Pašič, ima Srbija pravico osvoboditi te avstro-ogrske Srbe — Hrvati in 
Slovenci pa naj potem napravijo kar hočejo.12 
Srbski strani se je zdelo, da bo v novi državi večina srbska. Cvijič jo je 
računal na dobrih 60 %, Pašič še več.13 Tudi Trumbič je dejal na Krfu, da ra­
čuna s srbsko večino in da mora zato poskrbeti za zaščito manjšine.14 Vendar 
je bilo po vojni vsega pravoslavnega prebivalstva brez Romunov, torej Srbov, 
Črnogorcev, Makedoncev, Rusov, le slabih 45 %.15 Druga stran je v Ženevi po­
udarjala, da je avstro-ogrskih Jugoslovanov dvakrat toliko kot prebivalcev 
Srbije in Crne gore.16 Po prvem popisu prebivalstva in ureditvi mejâ je znašal 
ta delež 62 %. Slovencev je bilo v kraljevini SHS za slabo desetino (9 %). 
Jugoslovansko gibanje v antantnem taboru je po uspehih in moči zaostalo 
za češkoslovaškim. Glavni vzrok so bila trenja med srbsko vlado in Jugoslo­
vanskim odborom. Podobna nasprotja so se kazala proti koncu leta 1918 v pro­
cesu združevanja države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo. Pri vseh teh 
trenjih ni bila enotna nobena stran. Mnenja so se spreminjala, v vsakem ta-
9 Ferdo Sišić, Dokumenti o postanku kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Zagreb 1920, str. 
10. 
10 Stanković, str. 219. 
11 Dragoslav Janković, Jugoslovensko pitanje i krfska deklaracija 1917. godine, Beograd 
1967, str. 240. 
12 Stanković 1, str. 232; 2, str. 201. 
13 Jovan Cvijić, Govori i članci, 2, Beograd 1921, str. 70. Stanković l, str. 211, 231. 
14 Janković, str. 246. 
15 Prethodni rezultati popisa stanovništva u kraljevini SHS, Sarajevo 1924, Uvod. 
1 6 Dragoslav Janković i Bogdan Krizman, Građa o stvaranju jugoslovenske države, Beo­
grad 1964, str. 528. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • i988 • 4 529 
boru so bile razlike. Srbijanska opozicija je včasih nastopila proti Pašiću, med 
avstro-ogrskimi Jugoslovani pa so dostikrat z rojaki iz Srbije potegnili Srbi, 
pa tudi med Hrvati in Slovenci je del sprejemal centralistične koncepte. Prav 
tako je na stališča vplival vsakokraten mednaroden položaj. Vprašanje je, ko­
likšen je bil pri italijanski nevarnosti delež resnične nevarnosti, kolikšen pa 
delež pritiska za rešitev v smislu Srbije. Pri vseh pogajanjih je imela Srbija 
nedvomno prednost, ki so jo dajale: lastna država, srbska manjšina v hrvaških 
deželah in Bosni, trdnejša stališča, poudarjanje lastne vrednosti, večje zavesti, 
osvobodilnega poslanstva, demokratične tradicije. Avstro-ogrski Jugoslovani 
so bili proti vsemu temu v nekakšni defenzivi. Pašić je bil poražen le pri ženev­
skem sporazumu, ki pa je takoj padel v vodo. 
Srbija avstrijskih Jugoslovanov ni osvobodila. Njihov boj za svobodno 
državo se je intenzivno razvijal, ko je bila Srbija še trdno v sovražnikovih 
rokah. Sredi avgusta 1918 je nemško vrhovno poveljstvo ugotovilo, da je na­
daljevanje vojne brezizgledno. Avstro-Ogrska se je obrnila 14. septembra z mi­
rovno noto na vse vojskujoče sile, na solunski fronti, ki je bila v vsem vojnem 
dogajanju stransko bojišče, pa se je prav tega dne s topniško pripravo začela 
ofenziva. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je nastala 29. oktobra, Beograd 
pa je bil osvobojen tri dni pozneje in z njim skoraj vsa Srbija. 
Združitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo je bila predvidena, 
ne vemo pa, kdaj bi do nje prišlo, če ne bi bila izsiljena. Izsilila jo je Srbija 
s stališči Srbov, pa tudi nekaterih drugih, v zagrebškem Narodnem svetu, pri­
pravljen pa je bil tudi še drug način: proglašanje združitve s Srbijo v posa­
meznih krajih. Tako je narodni svet v Banjaluki 27. novembra proglasil po­
polno združitev s kraljevino Srbijo.17 
Ob splošnem navdušenju za združitev vsega jugoslovanskega ozemlja pa 
je bilo tudi nekaj drugačnih glasov. Naj omenim malo znan članek socialista 
ing. Antona Stebija v novembrski številki Demokracije. V njem pravi pisec: 
»Narodno-politična stremljenja imajo v svojem bistvu centrifugalne moči; ki 
povzročijo lahko pri malenkostnih diferencah velike učinke. Danes še nočemo 
pojmiti in uvideti te resnice, ker se bojimo, da bi pri tem spoznanju trpelo 
naše stremljenje po najširšem ujedinjenju. A gotovo je, da pride po kratkem 
času skupnega življenja med Slovenci, Hrvati in Srbi do narodno-političnih 
bojev, mogoče do srditejših, kakor so se le kdaj bili npr. med nami in Nemci. 
Saj je ravno jugoslovanska zgodovina polna takih bojev. Plemenske različnosti 
so energetične sile, ki se do danes še niso prav nič izenačile; zato ni upravičeno 
pričakovanje, da bo bodočnost očiščena narodnih bojev. K jugoslovanskemu 
narodu prištevamo Slovence, Hrvate in Srbe iz monarhije, Srbe iz obeh kra­
ljevin, Bolgare in Makedonce. Ti deli morajo postati eno telo, pravi idealist. 
Dejansko je pa to združenje nemogoče, ker kljub enotnemu jeziku zijajo ne­
premostljivi prepadi med posameznimi plemeni.« To utemeljuje z razliko v na­
rodni psihi. Slovence in Hrvate ima za slabe, nerodne politike, Srbe za zelo 
spretne, Slovence in Hrvate za solidne trgovce, »srbski trgovec je špekulant, 
brezobziren«. »Moje mnenje je,« pravi potem, »da je v interesu mirnega in 
naravnega razvoja države, da ostanejo Srbi onkraj Save, Donave in Drine zase 
v svoji hiši, v svojem gospodarstvu, in le Srbi tokraj te naravne meje naj tvo­
rijo del jugoslovanske države, ker so tako pomešani med Hrvate, da jih ni 
mogoče izločiti iz tega telesa.«18 To mnenje je bilo takrat neuresničljivo in tako 
nenavadno, da je uredništvo, ki ga je vodila Stebijeva sestra Alojzija, dodalo, 
da se z izvajanji avtorja o združitvi s Srbijo ne strinja.19 
Rešitve po prvi svetovni vojni so uvrstile Slovence deloma med zmago­
valce, deloma med poražence. Zmagovalci so bili, ker je bilo konec nemškega 
1 7 Prav tam, str. 659. 
18 Demokracija 1918, str. 256. 
19 Prav tam, str. 263. 
530 v - MELIK : LETO 1918 V SLOVENSKI ZGODOVINI 
vodstva in nevarnost i germanizacije, ker je postala slovenščina edini jezik šol 
in uradov, ker je nasta la slovenska univerza, ker se je v celoti uveljavil slo­
venski upravni in sodni apara t — vendar se je to zgodilo le n a dveh t re t j inah 
slovenskega narodnostnega ozemlja. Poraženci so bili v plebiscitu na Koro­
škem, poraženci so bili n a ozemlju, ki ga je dobila Italija, zlasti poraženci so 
bili v Trstu, ki je bil sicer vedno itali janski, a pred vojno obenem tudi največje 
slovensko mesto. Poraženci so bili t u d i v Jugoslaviji zaradi novega načina 
upravl janja in urejanja zadev. Veselju nad združitvijo z najbližjimi sorodniki 
po jeziku se je zelo naglo pridružilo razočaranje, razočaranje nad mental i te to 
novega državnega središča, nad drugačnimi gospodarskimi in političnimi na­
vadami, nad orientalno miselnostjo, kakor je to imenoval veliki srbofil H r i ­
bar, 2 0 nad central izmom, ki je bil zaradi razlik v mental i te t i toliko bolj ne­
znosen, n a d nacionalnimi boji. Srbi, ki so leta 1918 odklanjali oznako Jugosla­
vija, češ da zmanjšuje srbsko vlogo in pomen, da diši po avstrijščini in da se 
med Srbi ne bo udomačila, 2 1 so se sčasoma odločili zanjo in postali nosilci 
jugoslovanske misli in imena. Govorjenje o srbskohrvatskoslovenskem narodu, 
enem n a r o d u s t r e m i plemeni so bile včasih neškodljive fraze, včasih pa so 
resno ogrožale slovenske interese. Del Slovencev je podpiral centralizem, na­
stopal zoper vsakršno slovensko individualnost in vse slovenske težnje obsojal 
kot separatizem. 
Po drugi svetovni vojni smo dobili socializem, federacijo, lastno republiko, 
ki je po ustavi celo suverena. Ob vseh velikih razl ikah v družbi in državi pa 
so ostali mnogi problemi podobni kakor pre j . Ostale so razlike v mental i te t i 
in kul tur i , oddaljenost od Evrope in primit ivizem sta se najbrž povečala, naci­
onalni problemi so se obogatili z novimi narodi, zlasti pa z novimi težavami, 
odnos med centra lno oblastjo in republ ikami se je nepres tano spreminjal . 
Sedanje prevladujoče tendence v smeri centralizacije so n a m nevarne . Take 
države, kakor jo imamo ta t renutek, si gotovo nismo želeli. Ne vemo, kaj n a m 
bo prinesel naslednji dan, vemo pa, da hočemo kot samostojen narod in še po­
sebej zato, ker smo majhni, živeti na svojem ozemlju po svoji volji in na svoj 
način. Od uresničenja t e h zahtev bo odvisna t u d i naša ocena leta 1918. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DAS JAHR 1918 IN DER SLOWENISCHEN GESCHICHTE 
Vasilij Melik 
Der Unterschied zwischen der pro-österreichischen und der gegen Österreich ge­
richteten Orientierung war vor dem Ersten Weltkrieg anders geartet als wir uns das 
heute vorstellen können. Die Slowenen lebten in einem Raum, der eine besondere 
kulturelle Einheit bildete. Am besten kannten sie die deutsche Kultur, ihr Herz ge­
hörte aber dem Slawentum. In der Geschichte erblickten sie einen tausendjährigen 
Kampf zwischen Germanentum und Slawentum, letztendlich den Sieg der Slawen 
erwartend. In Österreich sahen sie den Garanten gegen die Aufteilung des sloweni­
schen Territoriums zwischen Deutschland und Italien; mit der bestehenden politi­
schen Situation, vor allem mit dem Dualismus konnten sie aber nicht zufrieden sein. 
Ivan Hribar war drei Jahre vor dem Ersten Weltkrieg davon überzeugt, daß die Zeit 
nicht weit sei, in der die Slawen in Österreich tonangebend sein würden. Von ihm, 
der als Bürgermeister von Ljubljana abgesetzt wurde und während des Krieges in­
terniert war, könnte man sagen: Er war für und auch gegen Österreich — für Öster­
reich in seiner Hoffnung, daß es slawisch werden würde, und gegen Österreich, in­
sofern es antislawisch war. 
Die nationalen Auseinandersetzungen nahmen ständig zu und wurden immer 
schärfer. Dennoch existierten damals neben Intoleranz, Haß und Feindschaft gleich-
2 0 H r i b a r , str. 650. 
2 1 J a n k o v i ć , str. 229—231, S t a n k o v l ć 1, s tr . 209, 220, 221. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 531 
zeitig auch Verständnis, Zusammenarbeit und Bereitschaft zum Kompromiß. Es läßt 
sich schwer sagen, ob nun — wenn es nicht zum Ersten Krieg gekommen wäre — die 
desintegrierenden oder die diesen entgegengesetzten Faktoren die Oberhand behalten 
hätten. Es war aber der Krieg, der alles entschied. 
Den Slowenen gelang in den letzten 40 Jahren des vergangenen Jahrhunderts 
die Entwicklung zu einer voll entfalteten Nation, kulturell und im Hinblick auf den 
politischen Willen anderen Nationen gleich. Jedoch fühlten sie sich zu Recht von 
dem weitaus stärkeren Deutschtum sehr bedroht, vor allem an der Kärntner und der 
steirischen Nationalitätengrenze. Hilfe suchte man im Slawentum, in diesem Rahmen 
aber immer mehr in der jugoslawischen Idee. Letztere konnte entweder alle Süd­
slawen, die heutigen Jugoslawen, umfassen, oder aber nur die innerhalb Österreich-
Ungarns lebenden Slowenen, Kroaten und Serben. Die Slowenen verfolgten mit An­
teilnahme die sich anbahnende Annäherung zwischen Kroaten und Serben und 
schlossen sich, auch aus der Furcht heraus, jene könnten sie aus ihren Programmen 
auslassen und die Zukunft ohne sie planen, dieser an. Einen Triumph der jugoslawi­
schen Idee stellte der Erste Balkan-Krieg dar. Die jugoslawische Idee war pro-öster-
reichisch beim Trialismus, anti-österreichisch bei den Anhängern von Preporod, wies 
aber noch viele andere Varianten auf. Ein immer wiederholendes Kennzeichen der 
jugoslawischen Idee war die Meinung, alle Jugoslawen seien eine einzige Nation oder 
würden es doch werden. Das Gefühl der eigenen Kleinheit und wirtschaftlichen Be­
deutungslosigkeit des Slowenischen ließ Gedanken aufkommen, es als Sprache in 
engerem und breiterem Sinne aufzugeben. So verbreitete sich unter den Slowenen 
eine Denkweise, den eigenen Interessen und dem eigenen slowenischen Stolz zu ent­
sagen. Die jugoslawischen Völker, ihr Charakter, ihre Traditionen, ihre Mentalität 
waren den Slowenen nicht ausreichend bekannt. Die Begeisterung war groß, aber 
ohne jede Beziehung zur Wirklichkeit. 
Mit Kriegsbeginn brach der Deutschnationalismus mit aller Kraft hervor. Arre­
tierungen, Schmähungen und Verhöhnungen bewußter Slowenen, auch durchaus lo­
yaler Pfarrer in der Steiermark und Kärnten, hinterließen bei der slowenischen Na­
tion einen niderschmetternden Eindruck. 
Wegen dieser enttäuschenden Erfahrungen und aus einer natürlichen Vorsicht 
heraus, begannen die slowenischen Politiker schon bald, sehr kühl und nüchternd 
kalkulierend, einen Weg zu suchen, der die Interessen der slowenischen Nation — ob 
nun die eine oder andere Seite im Weltkrieg siegen würde — wahren könnte. Auf die 
Deklaration der jugoslawischen Abgeordneten im Reichsrat am 30. Mai 1917 folgte 
eine stark zunehmende Deklarationsbewegung. In Slowenien und anderswo in der 
Monarchie begannen sich neben der alten Staatsmacht Nationalräte zu organisieren, 
die zunächst als Vertreter der Parteien in Erscheinung traten, soäter aber immer 
mehr als Organe der Macht. Die Doppelregierung währte solange, bis die alte Macht 
gewichen war. Der anti-österreichische Radikalismus wurde genährt durch das Un­
verständnis der österreichischen und ungarischen Regierung für die jugoslawische 
Frage und angesichts der internationalen Lage, bei der am Ende alle das sinkende 
Schiff verließen, um nicht den Besiegten zugerechnet zu werden. 
Eine der negativsten Folgen der großen Bevölkerungsverschiebungen im Zusam­
menhang mit den Türken ist, daß keinerlei nationale Grenze zwischen den Serben 
und Kroaten gezogen werden kann. Im Jahr 1910 gab es in Bosnien und der Herze­
gowina 43 % Serben, in Kroatien und Slawonien 25 % und in Dalmatien 16 %. Eine 
Vereinigung des serbischen Gebiets war nur auf Kosten der Nachbarn und durch die 
Verletzung ihrer Rechte möglich. Sowohl die Serben als auch die Kroaten beans­
pruchten die gesamte bosnisch-herzegowinische Bevölkerung oder wengistens deren 
moslemischen Teil für sich. Vielen kroatischen Parteien kam es unzulässig vor, daß 
die Serben in Kroatien eine Nation darstellten. Aus solchen Verhältnissen erwuchsen 
Auseinandersetzungen und Zwistigkeiten, vor allem aber ein Mißtrauen, das nicht 
einmal die Zeiten der Zusammenarbeit und die Vorstellung, Serben und Kroaten 
seien eine Nation, beseitigen konntne. Zwischen der serbischen Regierung und dem 
Jugoslawischen Ausschuß gab es ständige Auseinandersetzungen. Ähnliche Gegen­
sätze machten sich auch Ende 1918 bei dem Prozeß der Vereinigung der Slowenen, 
Kroaten und Serben mit Serbien zu einem Staatsgebilde bemerkbar. Bei all diesen 
Spannungen bestand auf keiner der Seiten Einhelligkeit. Die Meinungen veränderten 
sich ständig. Es gab Unterschiede in jedem Lager. Serbien hatte allerdings einen Vor­
teil, der auf folgende Faktoren zurückzuführen war: die Existenz eines eigenen 
Staates, die serbische Minderheit in den kroatischen Ländern und in Bosnien, ge­
festigtere Standpunkte, Betonung des eigenen Wertes, eines stärkeren Nationalbe-
wußtseins, der Mission der Befreiung, der demokratischen Tradition. Die zu Öster­
reich-Ungarn gehörenden Jugoslawen befanden sich in eher in Defensive. 
Serbien aber hat die österreichischen Jugoslawen nicht befreit. Deren Kampf 
für einen freien Staat nahm bereits intensiv Gestalt an, als Serbien sich noch fest in 
Feindeshand befand. Mitte August 1918 bezeichnete die OHL die Fortführung des 
/ 
532 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 
Kriges als aussichtslos. Am 14. September folgte eine Friedensnote Österreich-Un­
garns, Am selben Tage aber begann mit der Vorbereitung der Artillerie die Offen­
sive an der Salonikifront.- Der "Staat der Slowenen, Kroaten und Serben wurde am 
29. Oktober ausgerufen, Belgrad aber wurde erst drei Tage später befreit. 
Nur Vereinzelte, wie z. B. in der November-Nummer der Zeitschrift Demokracija 
der Ingenieur Anton Stebi, traten gegen die Vereinigung der österreichischen Jugo­
slawen mit Serbien mit der Begründung auf, in dem neuen Staat käme: es vielleicht 
zu noch heftigeren nationalpolitischen Auseinandersetzungen als ehemals zwischen 
Slowenen und Deutschen. Allgemeine Begeisterung herrschte dagegen für die Ve­
reinigung des gesamten jugoslawischen Territoriums. Doch wissen wir nicht wann es 
zu einer solchen gekommen wäre, wäre sie nicht von Seiten Serbien, der serbischen 
und einiger anderer Mitglieder im Zagreber Nationalrat erzwungen worden. Fraglich 
ist, in weiweit es sich bei den Argumenten, die die italienische Gefahr beschworen, 
wirklich um eine solche handelte, oder nur um eine geschickte Druckausübung. Man 
hielt jedoch hier noch ein anderes Mittel bereit: die Verkündung der Vereinigung mit 
Serbien in einzelnen Städten, wie etwa Banjaluka. 
Die getroffenen Lösungen nach dem Ersten Weltkrieg reihten die Slowenen teil­
weise unter die Sieger und teilweise unter die Besiegten ein. Besiegte 'waren sie in 
Kärnten durch das Plebiszit und in jenem Gebiet, das Italien zugesprochen wurde. 
Sieger waren sie in etwa zwei Dritteln des slowenischen nationalen Territoriums. In 
diesem Gebiet wurde die Bevormundung der Deutschen abgeschüttelt und die Gefahr 
einer Germanisierung gebannt. Dort wurde das Slowenische alleinige Sprache in 
Schulen und Ämtern, die slowenische Universität entstand und der slowenische Ver-
waltungs- und Gerichtsapparat setzte sich durch. Doch machte sich bald Enttäu­
schung breit, Enttäuschung über die Mentalität, über das Wirtschaften und die Po­
litik des neuen staatlichen Zentrums, über den Zentralismus, der gerade wegen der 
Unterschiede noch unerträglicher wurde. Nach dem zweiten Weltkrieg blieben bei 
allen großen Unterschieden in Staat und Gesellschaft eine Reihe von Problemen in 
ähnlicher Weise wie damals bestehen. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 • 533—541 533 
B o g o G r a f e n a u e r 
IZ STAREGA V NOVI PROSTOR 
Referat s 24. zborovanja zgodovinarjev v 
Ptuju od 28. do 30. septembra 1988. 
Ko snio se ozirali pred pol stoletja, 1938, že zavedajoč se nove življenjske 
ogroženosti slovenskega naroda (po anšlusu in prvi češki krizi ter prav pred 
Münchenskim sporazumom ali celo že po njem) na še mladi dvajsetletni ju­
bilej jugoslovanske države, sta se kazali — ostreje kot danes! — dve v po­
membnem smislu različni stališči o njenem nastanku in o pomenu različnih 
komponent poti do zgodovinskega rezultata »ujedinjenja« 1. decembra 1918. 
To se zelo jasno izraža v časovnem težišču spomina te dvajsetletnice v teda­
njih različnih objavah. Najrazločnejše je bilo to pripeto v likvidacijo avstro-
ogrske oblasti nad Slovenci, Hrvati in Srbi v dvojni monarhiji konec oktobra 
v mojem članku z istim naslovom, kot ga nosi današnje predavanje, objavlje­
nem v oktobrski številki Dejanja (I, 1938) »ob dvajsetletnici osvobojenja« (str. 
269—276); članek se je končal z oceno, ki je implicitno jasno razlikovala za Slo­
vence pomen oktobra in 1. decembra: »Svobode, ki smo si jo sami priborili, 
nismo mogli sami varovati niti toliko časa, da bi se urejeno in enakopravno 
pogajali o združenju v eno državo. Prav tu je najbolj tragična točka zgodovin­
skega razvoja slovenskega osvobojenja«. V Sodobnosti (VI, 1938) je bilo isto 
stališče izraženo na dva načina: Najprej v počitniški številki (7/8, str. 289— 
293) z Vodopivčevim člankom Slovenski uporniki »ob dvajsetletnici upora slo­
venskih vojakov v Judenburgu, Murauu in Radgoni«, nato pa v oktobrski šte­
vilki (9/10, str. 400—411) z objavo odlomka romana Požganica Prežihovega Vo-
ranca, ki opisuje zlom monarhije v Mežiški dolini v »enem izmed prvih dni ob 
razsulu avstro-ogrske monarhije« po 29. oktobru (Mežica zruši oblast). Ljub­
ljanski zvon (L VIII, 1938) je nakazal to stališče le simbolično z objavo Brnči-
ćevega eseja »1918—1938«, ki se spušča v zgodovino le z značilnim začetkom 
»Pred dvajsetimi leti smo Slovenci prenehali biti podložniki cesarstva«, esej pa 
je bil objavljen tudi v jesenski dvojni številki časopisa. Drugače je bilo to pri 
publikacijah, ki so bile povezane tako ali drugače s političnimi skupinami, ki 
so pred 1935 ali po tem letu bodisi s prepričanjem bodisi z notranjo kapitula­
cijo zaradi prevzema oblasti nad Dravsko banovino sodelovale v beograjskih 
vladah in s tem vsaj formalno pristale na stališča oktroirane ustave iz leta 
1931 o neobstoju slovenskega naroda. Liberalna stran je kot poseben zbornik 
»ob dvajsetletnici Jugoslavije« izdala 370 strani obsegajočo decembrsko šte­
vilko revije Misel in delo (IV, 1938, 341—711), klerikalna stran je »ob dvajset­
letnici kraljevine Jugoslavije« izdala (šele 1939) Spominski zbornik Slovenije, 
pa tudi Cas (XXXIII, 1938, 57—61) se je spomnil jubileja šele v decembrski 
številki, čeprav je klerikalni strani pri obeh publikacijah treba priznati veliko 
večji slovenski vsebinski poudarek v primeri s predvsem »jugoslovenskim« 
poudarkom liberalne strani. 
Preprosta časovna razlika težišča jubileja izraža bistveno različni oceni 
preteklosti (pri Slovencih in tudi kje drugje gotovo pogojeni tudi z bistveno 
različno oceno politične sedanjosti 1938 in seveda tudi z različnimi tedanjimi 
političnimi usmerjenostmi in gledanji na narodnostno vprašanje v unitaristični 
Jugoslaviji): ali je jedro osvoboditve v zrušitvi stoletne tuje oblasti ali pa šele 
v zagotovitvi nove že osvojene svobode z nastankom novega državnega okvira, 
zastavljenega — delno zaradi tuje nevarnosti, delno zaradi srbske težnje po 
534 В. GRAFENAUER: IZ STAREGA V NOVI PROSTOR 
obvladovanju države — v ostrem neskladju z narodnostno strukturo nove kra­
ljevine. Pašićevo vztrajanje septembra in oktobra 1918, da je treba zavarovati 
pravico Srbije na »osvoboditev in zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev« in 
preprečiti jugoslovanskim narodom v avstroogrski monarhiji, da se uveljavijo 
ob zlomu monarhije kot samostojen političen činitelj, je v tem pogledu izredno 
poučen — za slovenski položaj vsaj v razmerju do nemškega ostanka dvojne 
monarhije pa je bil tudi usoden. Ko sem pisal o tem prvič pred petdesetimi 
leti, sem od dokumentov mogel uporabiti le Šišićevo izdajo (Dokumenti o po­
stanku kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1914—1919, Zagreb 1920), pa se­
veda slovenske časopise od 1908 naprej in časnike posebej za 1918, ter vsaj 
veliko večino literature, ki je dotlej obravnavala slovensko razmerje do tega 
preloma. Ko sem 1945 pisal razpravo o vprašanju naše meje proti Avstriji (Ko­
roški zbornik, 1946, 383—388). moje znanje ni bilo bistveno večje. Ko pa sem 
trideset let pozneje za petdesetletnico koroškega plebiscita pripravljal raz­
pravo o istem vprašanju (Slovenska Koroška v diplomatski igri leta 1919, zbor­
nik Koroški plebiscit, 1970, str. 295—378, posebej o tem 299—314), sem razpo­
lagal z bistveno obsežnejšo jugoslovansko dokumentacijo, pa tudi z izdajami 
francoskih in angleških virov ter z razpravami o ameriških in italijanskih vi­
rih za ta vprašanja. Novi viri so v celoti potrdili presojo, ki se mi je izobliko­
vala v študentskih letih, in moram reči da se v bistvenih potezah razlikuje od 
obrambe Pašičeve politike v obeh velikih delih prof. Đorđa Stankovića, čeprav 
je ta seveda razumljiva s srbskega stališča gledanja — toda ne s stališča Jugo­
slavije kot skupnosti več samobitnih narodov.1 Poudarjam, da se je pokazala 
ista razlika v oceni »resničnega razpoloženja narodov za eno državo v pred­
večerju zloma avstro-ogrske monarhije« in »imperialističnem značaju prvega 
decembra«, ki »kakršen je bil, ni bil nikakršen dan zedinjenja«, tudi v članku 
»Prvi decembar« v 29. številki VII. letnika Borbe, v kateri je bilo tudi sporo­
čilo o prvem zasedanju AVNOJ v Bihaću (6. XII. 1942), ki je izrazil svojo 
sodbo v sklepu: »Trebalo je da prođe dvadeset i četiri godine, da bi se istoriski 
smisao prvog decembra, upropašćen i izopačen osamnaeste, mogao ostvariti u 
plamenu Narodnooslobodilačke borbe svih naroda Jugoslavije«. To seveda za 
moje mišljenje ni obvezna sodba — čeprav je Janko Pleterski 1974 mislil, da 
bi bilo koristno uvrstiti ta članek v obvezno berilo v vseh naših šolah.2 Mesto 
tega postavljam svoje temeljne teze, sloneče na mojem (nepopolnem) poznanju 
virov, o slovenski poti iz dvojne monarhije v Jugoslavijo in o posledicah njene 
zakrivljenosti po osvoboditvi 29. oktobra 1918 zaradi interference italijanskega 
pritiska in Pašičeve malo/velikosrbske koncepcije rešitve jugoslovanskega 
vprašanja. 
Ko sem prvič pred petdesetimi leti pisal o teh vprašanjih (v že omenje­
nem članku in še dvakrat — Koroška pred novimi dogodki februarja 1938 in 
Slovenska svoboda maja 1939),3 sem se omejeval (ob zelo skromnem upošteva­
nju stališč velesil o razbitju avstro-ogrske monarhije v letu 1917/18 posebej 
glede na Slovence) na domači slovenski politični razvoj s tremi poglavitnimi 
tezami : 
a) Do leta 1914 se je postavljalo jugoslovansko vprašanje pred vse tri ve­
like slovenske stranke, vendar so ga reševale le v okviru obstoječe Avstroogr-
ske države; drugačne rešitve so bile predložene le v Cankarjevem vizionarstvu 
in v družbeno marginalnem radikalnem jugoslovanskem gibanju Preporodov-
cev. 
1 Đorđe Stanković, Nikola Pašić, saveznici i stvaranje Jugoslavije, Beograd 1984, in isti, Ni­
kola Pašić i jugoslovensko pitanje 1—2, Beograd 1985, delno tudi isti, Iskušenja jugoslovenske 
istoriografije, Beograd 1988. 
2 Istori j ski arhiv KPJ 1/2, Borba 1942—43, Beograd 1949, str. 263 si.; J. Pleterski, Nekaj ne­
pričakovanega odgovora Dušanu Kermavnerju, ZČ 28, 1974, str. 369 (op.) ; vendar gl. razliko med 
Pregledom zgodovine ZKJ, Beograd—Ljubljana 1963, 23 si., in Zgodovina ZKJ, Ljubljana 1986, 
str. 54. 
3 Dejanje 1, 1938, str. 73—80, in 2, 1939, str. 217—224; gl. ponatis v B. Grafenauer. Slovensko 
narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj, Ljubljana 1987, str. 18—26, 53—60, 120—127. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 535 
b) Do odločilnega preloma je prišlo zaradi različnih vzrokov (od 1914 na­
prej) v letih 1917/1918, ne s samo majsko deklaracijo, pač pa v okviru dekla­
racij skega gibanja, ki je imelo svoj bistven delež pri treh prelomih leta 1918 
(31. I. v spomenici Jugoslovanskega kluba ob mirovnih pogajanjih v Brest-
Litovskem, 16./17. VIII. v ustanovitvi Narodnega sveta, dopolnjenim 6. X. z 
Narodnim vijećem, in 28./29. X. z razkrojem monarhije v narodnostne enote 
na podlagi Wilsonove zahteve po zadovoljitvi »narodnih stremljenj« avstrijskih 
Jugoslovanov kot pogoju za premirje z monarhijo v odgovoru z dne 18. X. 
1918). 
c) Nepripravljenost slovenske politike na ta preobrat, srbska politika (iz­
ražena posebej v igri okrog ženevskega sporazuma) in italijanski pritisk s šir­
jenjem nove okupacije so z aktom 1. decembra sodelovali ne le pri »razdelitvi 
našega narodnega ozemlja med štiri države«, marveč tudi v slovenski neena­
kopravnosti v novi Kraljevini SHS. 
V uvodu navedeni znanstveni spori, simbolično izraženi v prvenstvenem 
izbiranju težišča jubileja slovenskega bivanja v Jugoslaviji z oktobrskim ali 
prvodecembrskim datumom se kažejo v sporih med zgodovinarskimi tezami •— 
morda smem trditi celo, da med različnimi oblikami zgodovinske ideologije —• 
do danes. V bistvu gre za spor (med z ene strani slovenskim in z druge — pre­
vladujočim? — srbskim gledanjem) ali smo bili (poleg Slovencev tudi drugi 
habsburški monarhiji podložni južni Slovani) osvobojeni (v smislu velikosrb-
ske mitologije),4 ali pa smo se osvobodili, vendar na to premalo pripravljeni, 
da bi si mogli to svobodo zavarovati vsaj do enakopravnega pogajanja za zdru­
žitev vseh jugoslovanskih narodov (po slovenski tradiciji bi morali biti v tej 
skupnosti tudi Bolgari) v skupno državo. Vprašanje pa sega tudi še naprej v 
vprašanje periodizacije slovenske zgodovine: kje je pomembnejše težišče raz­
mejitve med podložnostjo dvojni monarhiji in življenjem v jugoslovanski 
državni skupnosti — ali ob osvoboditvi med 29. oktobrom in 1. novembrom 
(Maister v Mariboru!) ali ob dokončni razdelitvi Slovencev med 10. oktobrom 
in 12. novembrom 1920, ko je tretjina slovenskega ozemlja ostala zunaj Kra­
ljevine SHS (da ob tem rezultatu ni bil poglavitna meja 1. december, je ob 
pregledovanju zgodovinskih kontinuitet takoj jasno). Ob tem se postavljata še 
dve vprašanji: ali ni povezan s prepletanjem nasprotij med koncepcijama, iz­
raženima s proslavljanjem oktobra in prvega decembra, tudi rezultat oktobra 
in novembra 1920, ki je pomenil razdelitev Slovencev, kakršne do tega časa še 
nismo doživeli, in drugo vprašanje, ali je bila slovenska odločitev za Jugosla­
vijo leta 1917/18 pravilna in zgodovinsko opravičljiva (vprašanje opredeljujem, 
ker se javlja v našem času že drugič — prvič se je zastavljalo že sredi prvega 
desetletja obstoja Kraljevine SHS, najbrže ne le v okviru KP J). 
O večini vprašanj, ki sem jih formuliral, bodo na našem zborovanju odgo­
varjali zgodovinarji, ki so po svojem delu bližji tej posebni problematiki in 
bolje poznajo vire zanjo. Pa vendar si prisvajam glede na svoje delo — in zgo­
dovino, ki sem jo sam doživljal, čeprav brez arhivskih virov, toda z vsemi ob­
vestili, ki so bila dostopna v tedanjih razmerah (mnogo bolj odprtih, kot so 
4 Različna stališča v tem pogledu so se Jasno pokazala ob 50-letnlci nastanka Jugoslavije 
že v zborniku Naučni skup u povodu 50-gođišnjice raspadanja Austro-ugarske monarhije i stva­
ranja jugoslovenske države, JAZU, Zagreb 1969; poznejšo naraščajočo literaturo je mogoče najti 
v bibliografijah jugoslovanske historiografije do 1975; za konfrontacijo različnih stališč pa je 
poučna zlasti razprava ob publikaciji Petranovičeve Istorije Jugoslavije, Beograd 1980 (str. 15— 
35), zbornika dokumentov Jugoslavija 1918/1984, ki sta ga priredila B. Petranovič in M. Zečevič, 
Beograd 1985 (druga izdaja 1918/1988, Beograd 1988) — do neke mere spada sem tudi podoben 
zbornik Jugoslovenski federalizem, Ideje i stvarnost I, 1914—1943, Beograd 1987, ki sta ga pripra­
vila ista dva avtorja — in monografije Janka Pleterskega, Nacije — Jugoslavija — revolucija, 
Beograd 1985 (Ljubljana 1986) v več znanstvenih časopisih: Marksistička misao 1986, str. 206—263, 
Naše teme 1986, str. 1907—2032, Istorija 20 veka, 1986, str. 173—188 in še kje; bliže publicistiki so 
zborniki kot Historija i suvremenost, Zagreb—Ljubljana 1984, in Istoriografija — marksizam i 
obrazovanje, Beograd 1986, povsem publicistični pa seveda prispevki v različnih tednikih, med 
katerimi je do 1986 imel najvišjo raven NIN, od začetka 1987 pa mu je raven pisanja žal bi­
stveno padla in je izgubila nekdanjo ceno. 
536 в- GRAFENAUER: IZ STAREGA V NOVI PROSTOR 
sedanje!) radovednemu in angažiranemu mlademu zgodovinsko šolanemu pu­
blicistu5 — pravico povedati tudi svoje lastne odgovore. Zlasti, ker so zvezani 
s pogledom, ki ga branim vse svoje življenje, da se vidi vsak trenutek v zgo­
dovini drugače, če ga gledamo le iz njegove najbližje okolice ali pa iz najširše 
mogoče zgodovinske povezave, v našem primeru iz celotne slovenske zgodo­
vine.6 Omejujem se seveda le na izpoved svojih temeljnih stališč. Tudi stro­
kovno imam za to svojo izpoved gotovo trdno podlago v svojih raziskavah 
pred skoraj dvajsetimi leti, kje so bili vzroki za slovensko nesrečo na Koro­
škem7 (ne za sam rezultat plebiscita, ki ga je razložil Janko Pleterski, marveč 
za celotno pot do izgube ozemlja, ki so nam ga pred začetkom pogajanj v Pa­
rizu vsaj delno prisojali strokovnjaki Združenih držav in Velike Britanije, 
francoski pa še med samimi pogajanji, da sploh ne govorimo o uradni stati­
stiki, ki je kazala 1910 v A coni plebiscitnega ozemlja še nad dvetretinjsko ve­
čino ljudi s slovenskim občevalnim jezikom, števni kriterij pa je bil na Koro­
škem Slovencem gotovo na škodo).8 Seveda pa se moram tudi tu omejiti le na 
postavitev strnjeno formuliranih temeljnih tez. Pred tem naj podčrtam, da so 
se izražale v nekih oblikah omenjene razlike tudi v znanstvenih razpravah ob 
polstoletnici propada Avstro-Ogrske,9 v politični mitologiji današnje jugoslo­
vanske krize se pa — v nasprotju s podobo tudi srbske historiografije — v 
publicistiki podoba o srbski osvoboditvi Slovencev (in drugih avstroogrskih 
Južnih Slovanov!) vnovič vse bolj poudarjeno ponavlja.10 
Srbski vojni program je formalno zajel že od Niške deklaracije srbske 
vlade (7. 12. 1914) »osvoboditev in združitev vseh . . . nesvobodnih bratov Srbov, 
Hrvatov in Slovencev«.11 Realno izhodišče in — razen v času velike srbske 
krize 1915/1916 — tudi resnična meja in celo cilj koncepta Pašićeve vlade je 
bila le združitev vseh Srbov; glede na njihovo geografsko razbitost in preme-
šanost z drugimi narodi in njihovimi kolonizacijskimi drobci in skupinami, je 
bilo to mogoče le z zajetjem pomembnih delov nesrbskega prebivalstva.12 Opo­
zoriti moram na rdečo nit velike knjige Janka Pleterskega Nacije — Jugosla­
vija — revolucija (1985, v slovenščini 1986)13 v tezi, da je glede na način geo­
grafskega stika Hrvatov in Srbov in pomešanost obojih — še bolj zamotanih 
tudi zaradi muslimanskega srbo-hrvaško govorečega prebivalstva (ki sta si ga 
v publicistiki vsaj delno prištevala oba naroda) — mogoče združiti vse Srbe 
in enako vse Hrvate le v federalistično urejeni Jugoslaviji. Pašić se je v svoji 
politiki zavedal posledic srbske razpršenosti za obseg srbskih zahtev, toda v 
centralistično in enotno urejeni novi državi je želel doseči le razširjanje dote­
danje Srbije, ker je le tako upal zagotoviti poseben položaj Srbov v njej.14 
Težko je z gotovostjo razložiti s to politiko zvezano teorijo o enotnem iz treh 
5 Prim. B. Grafenauer, Slovensko narodno vprašanje, 1987 (ponatis člankov iz let 1938 do 
1940). 
8 V zadnjem desetletju sem na to že večkrat opozoril, posebej tudi zaradi položaja »-so­
dobne zgodovine«, tako v uvodu v Zgodovino Slovencev, CZ, Ljubljana 1979, v predavanju Vpra­
šanje sodobnega stanja slovenskega zgodovinopisja kot znanosti in zgodovine v sistemu izobra­
ževanja v Sloveniji, ZC 36, 1982, str. 183—196, na okrogli mizi v Tolminu 1986, ZC 41, 1987, str. 
147—149 in mimogrede še večkrat drugje. 
7 B. Grafenauer, Slovenska Koroška v diplomatski igri leta 1919, zbornik Koroški plebiscit, 
Ljubljana 1970, str. 295—378, posebej str. 299—324. 
8 B. Grafenauer, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes, Koroški 
zbornik 1946, str. 118—248, posebej 165—196; H. Brix, Die Umgangssprache im Altösterreich zwi­
schen Agitation und Manipulation, 1982, str. 19—115, 166—177. 
9 Gl. op. 4, Naučni skup . . . 
10 Za historiografijo prim, dokumente pri B. Petranović — M. Zečević, Jugoslavija 1918/1984, 
str. 38—117, ter pri D. Janković — B. Krizman, Grada o stvaranju jugoslovenske države 1. I. — 
20. ХП. 1918, I—П, Beograd 1964; Lj. Trgovčević. Naučnici Srbije i stvaranje Jugoslavije, Beograd 
1986, opozarja na kritičnost skupine srbskih znanstvenikov okrog Cvijića glede Pašićeve politike 
v teh pogledih leta 1918, npr. str. 231—245. Za publicistiko prim, zlasti letos v Dugi in NIN raz­
lične članke v zvezi z razpravljanjem o prvodecembrskem jubileju. 
11 D. Janković, Niška deklaracija, Istorija XX veka, zbornik X, Beograd 1969, str. 7—lil ; 
M. Ekmečić, Ratni ciljevi Srbije 1914, Beograd 1973. 
12 Dokumentirani načrti so zajemali poleg Bosne v tem smislu vso Dalmacijo, del Like in 
večino Slavonije »-ne glede na to, kaj bodo storili Hrvati«; prim. Pašićev razgovor s Steedom 
8. oktobra 1918, pri Janković — Krizman I, Str. 345—347. 
1 3 J. Pleterski, n. d. passim, posebej (v slov. izd.) str. 146 do 176. 
14 Đ. Stankovič, Nikola P a š i ć . . . i stvaranje Jugoslavije, str. 167—251; dokumentacijo za 
1918 objavljata v nav. delu D. Janković in B. Krizman. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 537 
plemen sestavljenem narodu (včasih se celo zanj uporablja kar ime Srbi), ker 
je to morda tudi izraz političnih potreb (večnacionalno državo je bilo laže raz­
dirati v imenu nastajajoče enonacionalne kot pa nove večnacionalne države).15 
V tem položaju ni bila ta teorija brez vpliva na politično mišljenje posamez­
nikov ali celo nekaterih političnih skupin pri Slovencih in Hrvatih v letih boja 
zoper Avstro-Ogrsko.16 
Pogoj za osvoboditev izpod avstroogrskega gospostva je bila seveda zmaga 
antante v svetovni vojni ter hkrati mesto Srbije v njej med zmagovalci in 
njeni že 1914 proglašeni »vojni cilji«.1' Toda možnosti Srbije v tem pogledu so 
Diie omejene10 in pri velikih zaveznikih nikakor ni mogla ustvariti priznanja 
svojih pravic do starih sestavin dvojne monarhije, ki nikdar v zgodovini niso 
Diie sestavni del srbske države.19 Seveda pa njen izpostavljeni položaj v prvi 
svetovni vojni ni bil brez vpliva na politično mišljenje posameznikov ali celo 
nekaterih političnih krogov pri Slovencih in Hrvatih v letih rušenja Avstro-
ogrske monarhije, čeprav je Srbija kot prva žrtev vojne ostala brez vnaprej 
dogovorjenih zagotovil s strani velikih zaveznic (neposredne ponudbe so se 
omejevale na področje Bosne in Hercegovine ter na dostop do morja v južni 
Dalmaciji)/"' Januarja 1918 so ZDA (Wilsonovih 14 točk) in Velika Britanija 
(Lloyd George) še vedno računale na ohranitev Avstroogrske le z »možnostjo 
za avtonomni razvoj« njenih narodov,21 pa tudi Francija se konec 1917 ni še 
odločila za drugačno rešitev.22 
V tem položaju je bilo mogoče zrušiti Avstroogrsko le od znotraj. In v tem 
smislu sta učinkovala znotraj monarhije radikalizacija deklaracijskega gibanja 
v letu 1918, vojaški upori in organizacija narodnih svetov kot predstavnikov 
jugoslovanskih narodov po sredi 1918,23 zunaj monarhije pa Jugoslovanski od­
bor kot predstavnik dvojni monarhiji podrejenih Južnih Slovanov.24 Vprašanje 
siovensko-nemške etnične meje je bilo vsekakor obravnavano pred koncem 
vojne v krogih ameriških in britanskih strokovnih komisij, formulacija zuna­
njega ministra ZDA Lansinga o nujnosti osvoboditve »vseh vej slovanskega 
plemena . . . izpod nemškega in avstrijskega gospostva« 28. junija 191825 je za­
jemala tudi jugoslovanske narode in do konca septembra je dosegel Trumbić 
s strani vlad Velike Britanije in Francije pripravljenost, da priznata Jugoslo­
vanski odbor na enak način za predstavnika avstroogrskih Jugoslovanov, kot 
je bil že priznan Cehoslovaški odbor; pogoj je bil le sporazum Odbora s Srbijo 
o tem koraku.26 Tako se je začel dramatični spopad med načelnim stališčem 
15 O tem prim, gradivo pri Jankoviću in Krizmanu, analizo na različnih mestih pri J. Ple-
1егзкет; značilno mesto o Zujovičevem presojanju prim, pri Trgovčevičevi, n. d., str. 260. 
1 6 Prim. D. Biber, Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v slovenski publi­
cistiki med balkanskimi vojnami v letih 1912—1913, Istorija XX veka, zbornik I, 1959, str. 283— 
326; L. Ude, Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903—1914, v Slovenci in jugoslovanska skup­
nost, Maribor 1972, str. 22—85 (prva objava 1967) in še nekaj prispevkov v isti knjigi; M. Zečevič, 
Na istoriskoj prekretnici (Slovenci u politici jugoslovenske države 1918—29) I, Beograd 1985, in v 
slovenšć. Maribor 1986. 
11 Gl. op. 11. 
1 8 Za to vprašanje prim, dokumentacijo od julija do začetka novembra 1918 pri Jankoviću 
in Krizmanu, v skopem izboru tudi pri Petranoviču in Zečeviču. 
1 9 Prim, za izhodišče vojne literaturo, posebej v op. 11 in za vso vojno delo Đ. Stankoviča 
o Nikoli Pašiču (op. 14), za dokumentacijo o možnostih leta 1918 pa nav. delo D. Janoviča in B. 
Krizmana (op. 10). 
2 0 D. Jankovič, Jbgoslovensko pitanje i kriška deklaracija 1917. godine, Beograd 1967, str. 
317—369; za položaj 1918 do konca oktobra prim, dokumente v nav. publikaciji Jankoviča in 
Krizmana. 
2 1 Jankovič — Krizman, Građa, I, str. 12—14 in 17—19, ter do str. 50 različne reakcije Pa-
šića, srbske vlade in Jugoslovanskega odbora na te izjave. 
2 2 O stališču Francije konec 1917 prim. Đ. Stanković, Nikola Pašić . . . i stvaranje Jugosla­
vije, str. 194. 
2 3 Većino tega zajema — kolikor zadeva Slovence — zlasti J. Pleterski, Prva odločitev Slo­
vencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971 ; prim, pa v slovenski literaturi tudi L,. Ude, Slovenci in 
jugoslovanska skupnost, Maribor 1972, str. 86—184, kjer se z razpravo združuje tudi pričevanje. 
24 Literatura o njegovem delu je bodisi v memoarih, bodisi v različnih načinih drugih ob­
jav danes izredno obsežna; omejujem se na opozorilo na delo poglavitne avtorice Milade Pa­
vlove in na zbornik Jugoslavenski odbor u Londonu u povodu 50-godišnjice osnivanja, JAZU 
1966; za presojo vprašanja v odločilnem letu 1918 pa so najpomembnejši dokumenti v objavi 
D. Jankoviča in B. Krizmana, v I. knjigi njunega dela. 
2 5 Jankovič — Krizman, Grada, str. 203 in 220. 
2 8 M. Pavlova, Jugoslovenski odbor, Zagreb 1925, str. 448—519 ; za dramatični spopad stališč 
v oktobru (med Trumbičem in Pašićem) gl. Jankovič — Krizman, Građa, str. 305—368. 
538 B- GRAFENAUER: IZ STAREGA V NOVI PROSTOR 
odbora (z zahtevo po priznanju za zaveznike »na podlagi načela narodnosti in 
narodnostne samoodločbe«) ter Pašića, kot predstavnika srbske vlade, naj se 
prizna Srbiji pravica, »da osvobodi in združi Srbe, Hrvate in Slovence v eno 
neodvisno demokratično državo« (naj priznajo zavezniki Srbiji »njeno izključ­
no pravico, da osvobodi avstroogrske Jugoslovane«).27 Srbija je bila preslaba, 
da bi izsilila takšno stališče od zaveznikov, toda dovolj močna, da je blokirala 
tudi uspeh Jugoslovanskega odbora, ki ga je po 29. oktobru (že prepozno!) 
podprlo tudi vodstvo Jugoslovanskega veća v Zagrebu.28 
Tako je prišlo konec oktobra 1918 do zloma Avstroogrske od znotraj, do 
njenega razpada v narodnostne enote, med katerimi je bila od 29. oktobra 1918 
tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovenci so se torej osvobodili ven­
darle (hkrati z drugimi Jugoslovani v monarhiji) sami, odpor srbske vlade 
zoper ta proces in samouveljavitev je dosegel le to, da jugoslovansko vpraša­
nje ni bilo navzočno ob pogajanjih za premirje z Avstroogrsko konec oktobra 
in v prvih dneh novembra, tako da so Slovencem Italijani v imenu premirja 
z monarhijo odrezali ozemlje do črte Londonskega pakta, ostali pa so brez de­
markacijske črte proti Avstriji in v novi državi brez mednarodnega prizna­
nja.29 Mejo z Avstrijo so si na Štajerskem sami zagotovili tudi z orožjem;30 
mednarodnega nepriznanja pa tudi ni mogoče posebej podčrtovati, saj ga je 
tudi 1. decembra nastalo Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev doseglo šele 
blizu srede leta 1919.31 To je edino tezno dopolnilo mojih stališč ob presoji teh 
vprašanj izpred petdesetih let. 
V razpravo postavljam le še dve tezi, zvezani s sodobnim stanjem v zgo­
dovinopisju o Jugoslaviji in Slovencih: 
1. »1. december« je za Slovence v prehajanju iz Avstroogrske v Jugosla­
vijo najmanj pomemben datum, saj ne pomeni prehoda iz odvisnosti v svo­
bodo, marveč samo trdnejšo zagotovitev že pridobljene svobode ob žrtvovanju 
znatnega dela te pridobitve. Pomembnejši je »29. oktober« kot začetek en 
mesec trajajoče večje svobode z res lastnim odločanjem in še večjim (čeprav 
nerealnim) upanjem, in morda najpomembnejša meja »10. oktober/12, novem­
ber« (plebiscit in Rapallo), ko je bil obseg slovenske osvoboditve — tudi za­
radi Pašićeve politike v zadnjih mesecih vojne (čeprav ne samo zaradi tega) — 
bistveno okrnjen, danes vemo, da delno tudi že dokončno.32 
2. Slovenci smo se za Jugoslavijo 1918 odločili sami in to gotovo na legi­
timen način. Za to priča enako jasno »prva odločitev za Jugoslavijo« že od za­
četka 1918 naprej in dejstvo lastne osvoboditve v oktobru s tem namenom.33 
V zgodovinski perspektivi je seveda to že rezultat razvoja od dozoritve poli­
tične narodne zavesti od volitev 1867 naprej do izoblikovanja slovenske kul­
ture, ki je dozorela v bistvu že do začetka našega stoletja (in kjer Momčilo 
Zečević veliko preveč preloma neopravičeno prestavlja šele v čas po letu 1918 
27 Janković — Krizman, Građa, str. 230, 271 in 311. 
2 8 Tako že B. Krizman, Austro-Ugarska i antanta 1919. godine, Historijski pregled 1/3, 1954, 
str. 46; Janković — Krizman, Građa, str. 438 si., 451 si. ; prim, tudi spomine G. Žerjava, Ženevski 
pakt, Misel in delo 2, 1936, 92—100, posebej str. 95. 
2S Argumentacijo te sodbe sem dal v zborniku Koroški plebiscit, 1970, str. 309—313. 
30 L. Ude, Boj za severno slovensko mejo 1918—1919, Maribor 1977 (večinoma ponatisi raz­
prav, ki so nastajale od 1960 do 1970) ; Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno sloven­
sko mejo 1918—1919, Maribor 1979, in Boj za Maribor 1918—1919, Spominski zbornik ob sedemde­
setletnici, Maribor 1988 (z bibliografijo starejše lit. str. 465—518, sicer je težišče na večinoma že 
pred 1958 zbranimi spomini udeležencev). 
3 1 B. Krizman, Pitanje priznanja međunarodnog priznanja jugoslovenske države 1919, v Isto-
rija XX veka, zbornik Ш, 1962, str. 345—386. 
32 A. Melik je napovedal to že leta 1919 v članku Moderna politična načela in naši obmejni 
spori, Ljubljanski zvon 39, 1919, str. 420 si. ; v boju za meje po letu 1945 se je izkazala njegova 
napoved (o nedokončnosti zahodne i dokončnosti severne — slovensko-nemške — meje, določe­
nih v letu 1919—1920) kot v celoti pravilna. 
3 3 J. Pleterski, Prva odločitev, in M. Zečević, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko 
zedinjenje 1917—1921, Maribor 1977, in Na zgodovinski prelomnici (Slovenci v politiki jugoslovan­
ske države 1918—1929), I, Maribor 1986 (na str. 259—274 je obsežna navedba virov in literature, 
med drugim tudi o vprašanju preloma leta 1918). Vsaj nekaj dokumentov o tem je tudi pri Jan-
koviću in Krizmanu, Grada. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 539 
— v nekaterih stvareh je ta prelom vseboval celo nazadovanje na tem pod­
ročju).34 
Gre pa tudi za rezultat posebnega zgodovinskega položaja, ki ga danes 
včasih vidna mitologija o napačnosti te zgodovinske odločitve gotovo spregle­
duje. Kljub kulturnemu razvoju je bila med Slovenci pred 1914 vidna poteza 
nezaupanje v bodočnost naroda v obstoječih razmerah. V velikih potezah raz­
voja prebivalstva z ene strani še ni bilo premagano močno izseljevanje,35 z 
druge strani je grozeče napredovala germanizacija ob nemško-slovenski meji, 
ki je po uradnih podatkih štetij na Koroškem že občutno pritiskala absolutno 
število Slovencev navzdol, na Štajerskem pa se je pravkar ustavila ob pre­
lomnici ustavitve napredovanja.36 Posledice velikih gospodarskih prelomov od 
srede 19. stoletja naprej (izguba dohodka od prometa po njegovi revoluciji in 
od propadajoče stare industrije po uveljavljanju energije parnih strojev ter 
nove tehnologije železarstva)3' še niso bile premagane — delno se je to zgodilo 
šele v novem prostoru jugoslovanske države,38 seveda ne v poljedelstvu.39 V 
tem položaju je razumljiv občutek narodne katastrofe, ki ga izraža Loj z Krai­
gher v Kontrolorju Škrobarju za položaj v spodnještajerskih trgih,40 in izjava 
o »sedanji agoniji našega naroda«, s katero je v istem letu 1914 začel Izidor 
Cankar oceno Masljevega romana Gospodin Franjo.41 V istem smislu govori 
mnogo nezaupanje v slovensko bodočnost, izraženo pri vseh treh strankah 
(Ilešičev »ilirizem«, tivolski program, Ušeničnikovo predvidevanje stopitve s 
Hrvati) in še posebej v mladinskem gibanju Preporod v misli, da vodi slovan­
ska bodočnost le v neke vrste združitev z drugimi Južnimi Slovani (v kultur­
nem in marsikdaj domnevanem tudi jezikovnem pogledu).42 Krek je sicer že 
jeseni 1913 zapisal z večjim zaupanjem: »Jugoslovansko vprašanje ni eden iz­
med problemov, ki zahtevajo rešitve od avstro-ogrske monarhije, marveč je 
3 4 To stališče o slovenskem kulturnem in narodnem razvoju je že večkrat poudaril Vasilij 
Melik (tudi v svojem predavanju na Ptuju, ki je bilo neposredno pred tem mojim) ; M. Zečević 
je to presojal bistveno drugače, češ da so dosegli Slovenci ta rezultat v kulturnem razvoju šele 
po nastanku Jugoslavije (Na zgodovinski prelomnici, str. 217—258) ; ta Zečevičeva sodba sloni na 
dvojni napaki: z ene strani pozna o slovenski literaturi in kulturi le njeno obravnavanje v raz­
ličnih razpravah in podobnem, ne pozna pa literarnih del samih in prav tako ne znanstvene 
publicistike — to pa je za presojo bistveno premalo; čeprav je res kulturni razvoj po nastanku 
Jugoslavije pomenil pomemben in velik premik, je bil to le kvantiteten, ne pa kvaliteten pre­
lom, ki je bil izvršen že pred letom 1914. Z druge strani Zećević sploh ne upošteva dejstva, da 
je Jugoslavija zajela le približno dve tretjini Slovencev, pri Slovencih zunaj Jugoslavije pa sta 
sledila po letu Ì918 izrazit upad in delno celo zatrtje slovenskega kulturnega življenja. Za slo-
venski narod v celoti torej leto 1918 nikakor ne pomeni le enosmernega vzpona, marveč obratno 
eno izmed največjih kriz, ki jih je v svoji zgodovini doživel; na nek način se je pri tem izra­
žala tudi »jugoslovenska« centralistična politika stare Jugoslavije, ki je v presojah M. Zečeviča 
v celoti odsotna. 
3 5 Temeljna analiza je za to vprašanje v delu Fr. Zwittra, Prebivalstvo na Slovenskem od 
XVIII. stoletja do današnjih dni, Ljubljana 1936, kar je kratko povzeto v analizi v Encikl. Jugosl. 
7, 1968, str. 230—233, v nekaterih pogledih pa dopolnjeno v Gospodarski in družbeni zgodovini 
Slovencev, zgodovina agrarnih panog I, 1970, str. 34—67 (Zwitter, o virih) in 99—127 (Grafenauer, 
o razvoju populacije od srede 18. stoletja do druge svetovne vojne). 
3 8 B. Grafenauer, Narodnostni razvoj na Koroškem (op. 8) in Narodnostno stanje in sloven-
sko-nemška etnična meja na Štajerskem kot dejavnik osvoboditve severovzhodne Slovenije 
1918/1919, ZC 33, 1979, str. 385—405; M. Klemenčič, Germanizacijski procesi na Štajerskem do prve 
svetovne vojne, CZN 50, 1979, str. 350—369; T. Zorn, Slovenci na avstrijskem Štajerskem, prav 
tam, str. 430—447. 
37 Toussaint Hočevar, The Structure of the Slovenian Economy 1848—1963, New York 1965, 
15—49, in B. Grafenauer, Encikl. Jugosl. 7, 1968, str. 353—357 ; o regionalnih posledicah prim. D. 
Kermavner, Politični boji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Jesenicah-Javorniku od začet­
kov do leta 1918, Ljubljana 1974, 1. str. 31—127; J. Sorn, Začetki industrije na Slovenskem, Mari­
bor 1984. 
33 T. Hočevar, n. d., str. 121—173; Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 323—695. 
3 9 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Agrarne panoge I, 1970, B. Grafenauer, 
Gospodarski obrat kmetije, str. 619—651, zlasti 631—651. 
40 L. Kraigher, Kontrolor Skrobar I—И, Ljubljana 1914; predelana izdaja s komentarjem 
Fr. Zadravca, v zbirki Iz slovenske kulturne zakladnice 14, Maribor 1973, in v Zbranem delu 3, 
Ljubljana 1978, v izd. D. Moravca (s podatki o razmerju obeh izdaj); za komentar prim, posebej 
B. Teply, Narodnostno življenje pri Lenartu v Slovenskih goricah pred prvo svetovno vojno, v 
Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 474 do 515. 
4 1 Iz. Cankar, Dom in svet 27, 1914, str. 126 si. (ponatis v Leposlovje — eseji — kritika, I, 
Ljubljana 1968, str. 302—304. 
42 L. Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, 1972, str. 37—75 (prvič obj. 1967) ; J. Pleterski, 
O nekaterih vprašanjih slovenske politične zgodovine v zadnjem desetletju pred prvo svetovno 
vojno (prvič obj. v ZC 1979), v Studije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, Maribor 
1981, str. 102 in še ponekod v isti knjigi. Za isti obup je značilen tudi zapis Ivana Cankarja iz 
časa med 1908 in 1918 z naslovom Slovenska legenda, Zbrano delo 25, 1976, str. 150 (komentar str. 
325, prvič obj. 1923). 
4 3 J. Krek, O jugoslovanskem vprašanju, Zora 20, 1913/14, str. 73; J. Pleterski, Studije, str. 
540 В. GRAFENAUER: IZ STAREGA V NOVI PROSTOR 
problem sam zase, ki je ž nj im najožje zvezana njena usoda, ki je od njegove 
rešitve odvisen to be or not to be«; to besedilo dokazuje, da je pri razumeva­
nju Krekovega šmihelskega govora 17. maja na koroškem slovenskem ljud­
skem t a b o r u o nujnosti rešitve avstri jskega jugoslovanskega vprašanja ( » M i . . . 
smo prepričani, da to mora priti, ker sicer ni v nevarnost i naš narod, a m p a k 
naša država«) v resnici pravi lna interpretaci ja Pleterskega in ne D u š a n a Ker-
mavnerja. 4 3 Realnega položaja pa to ne spremeni, marveč se je takoj po za­
četku vojne še v mnogih pogledih zaostril, zlasti po vs topu Italije v vojno prot i 
centra lnim silam.4 4 
Ob presoji slovenske odločitve v zadnjem letu vojne in po njej le še dve 
ugotovitvi, ki podpira ta njeno zgodovinsko opravičenost : Že leta 1925 je Anton 
Korošec (ki je bil tedaj v opoziciji) ob kr i t ik i tega, kar se je zgodilo Slovencem 
po 1. decembru 1918, vendar le povedal : »Ce bi se bili drugače orientiral i , bi 
n a m bilo Slovencem prineslo še mnogo več škode, kakor si je sploh moremo 
misliti. Gotovo je, da bi bila Slovenija razdel jena še bolj neugodno, kakor je 
danes. Gotovo je, da bi Avstrija, ka tere niso hoteli razkosati, dobila mar ibor­
ski okraj , da bi P r e k m u r j e pripadlo Madžarski in da nihče ne ve, kje bi se bila 
zaustavila roka slikarjeva, ki bi risala itali jansko karto«. 4 5 Potrdi lo te sodbe je 
prinesla razdelitev leta 1941 in dejstvo, da smo bili tedaj obsojeni na narod­
nostno uničenje. Pr imer java položaja 1918/1920 z rezul tatom boja za meje po 
1945 pomen odločitve po 1918 še potrjuje in enako jo potrjuje t u d i položaj, ki 
ga imajo danes tudi po 1955 Slovenci na Koroškem. Dejstvo je, da je že 1918 
slovenska n a r o d n a samozavest za razvito k u l t u r n o življenje bistveno zrasla v 
primerjavi s položajem pred začetkom prve svetovne vojne. To dokazujeta 
tudi zapisnika obeh sej ku l turnega odseka n o v e m b r a 1918, ki vse do danes ni­
sta bila v ustrezni obliki objavljena in ne dovolj analizirana. 4 6 
S u m m a r y 
FROM OLD TO NEW SPACE 
Bogo Grafenauer 
The report leans on the standpoint in the article which the author published 50 
years ago on the occasion of 20 years of Yugoslavia in which he — in accordance 
with the then opposition (1938) — considered the breaking event in the downfall of 
Austria-Hungary (28 th/29 th Oct. 1918) and not in the »unification« on the 1 s t of De­
cember 1918. In this respect the author still defends the following major theses on 
historical développement in hat period : 
a) The Yugoslav question was up to 1914 put before all three major Slovene par­
ties; yet they solved it only in the frame of the existing Austrian; Hunfarian state; 
different solutions were suggested only in Cankar's visionarism and in socially mar­
ginal Yugoslav Revival Movement (Preporodov«). 
b) A deciding rupture arose on account of various causes (from 1914 on) in the 
years 1917/1918 not with the May declaration but as well in the frame of the decla-
rational movement, which had an essential part in three ruptures in 1918 (31s Janu­
ary in the memorandum of the Yugoslav club at peace negotiations in Brest-Litovsk; 
16№/17th August in the foundation of the National council (Narodni svet), completed 
on 6 t h October with Narodno vijeće (the Croatian National Council), and in 28 /29 
October with the disintegration of the Monarchy into national units on basis of Wil­
son's demand to satisfy »the national aspirations« of Yugoslavs in Austria-Hungary, 
as a condition for truce with the Monarchy in his answer dated 18 t h October 1918). 
c) Unreadiness of Slovene policy for such a turnover; the Serbian policy (ex­
pressed above all in the »game« about the Geneve agreement), and the Italian pres-
220 (Drva obiava ZC 1968) ; D. Kermavner, Politični boji na Gorenjskem 3, 1975, str. 239. 
« J. Pleterski, Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914—1917. Poročili vojaške in 
vladne komisije Viri 1—2, Ljubljana 19S0 in 1982. 
4 5 Izdaja prepisa stenograma Koroščevega predavanja, S. Kranjec, ZC 16, 1962, str. 229. 
4 8 Objavljena bosta v tej številki Zgodovinskega časopisa. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 541 
sure — expanding new occupation — have with the Act on 1 s t December not only-
cooperated in the »division of our national territory among four countries« but as 
well contributed to Slovene inequality in the new Kingdom of Serbs, Croats and Slo­
venes. 
d) The »1 s t of December« is for Slovenes — in traversing from Austria-Hungary 
to Yugoslavia — the least important date, as it does not bring transition from depen­
dence to liberty but merely affirmation of the already gained liberty-against losing 
a considerable part of this achievement. More important is the »29th October« as the 
beginning of a month lasting greater liberty with true own-deciding, and even gre­
ater (though irrealistic) hope, and perhaps the most important boundary, »10th Octo-
ber/12 t h November« (Plebisicit and Rapalo) — when the extent of Slovene liberation 
—• also on account of Pašić's policy in the last months of the 'war (although not only 
because of it) — was essentially curtailed, today we know that partly ultimately. 
e) The Slovenes have in 1918 themselves decided for Yugoslavia in certainly le­
gitimate a manner. For that fact equaly clearly gives evidence the »-first decision for 
Yugoslavia« from 1918 on and the fact of own liberation in October with that pur­
pose. In historical aspect this is of course a result of maturity of national political 
conscience from 1867 elections on, to the formation of Slovene culture at the beginn­
ing of the 20th century. 
542 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 
ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 
YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061)332 611, int. 210 
vas vabi, da kot redni član vstopite v eno izmed slovenskih zgodovinskih 
in muzejskih društev 
Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje glasilo slovenskih zgo­
dovinarjev »Zgodovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz za­
loge zveze, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah 
društev (zborovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno), brez­
plačno prejmejo zvezino značko in izkaznico ter uporabljajo zvezino 
knjižnico. Potrjena izkaznica ZZDS omogoča brezplačen ali cenejši vstop 
v številnih domačih in tujih muzejih ter galerijah. Člani slovenskih dru­
štev s popustom kupujejo knjige »Slovenske matice«, občasno pa tudi 
publikacije drugih slovenskih založb. 
Članarino in naročnino lahko vplačate vsako dopoldne (od ponedeljka 
do petka) na zvezinem sedežu ali pa s položnico na žiro račun: Zveza 
zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12, 50101-678-49040. 
Vplačilo vseh članskih obveznosti je možno tudi pri vseh matičnih po­
krajinskih zgodovinskih in muzejskih društvih. Tu so njihovi naslovi: 
Zgodovinsko društvo Ljubljana, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, 
Aškerčeva 12 
Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, 62000 Ma­
ribor, Heroja Tomšiča 5 
Zgodovinsko društvo v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj, Muzejski 
trg 1 
Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje, Trg V. kon­
gresa 1 (63001 Celje, pp. 87) 
Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, Gorenjski muzej, 64000 Kranj, Tav­
čarjeva 43 
Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, Pokrajinski arhiv, 65000 
Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja l/III 
Zgodovinsko društvo v Novem mestu, Zavod za šolstvo SR Slovenije — 
organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7 
Muzejsko društvo v Skofji Loki, Muzej na gradu, 64220 Skofja Loka, 
Grajska pot 
Belokranjsko muzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika 
Zgodovinsko društvo v Slovenskih Konjicah, 63210 Slovenske Konjice 
Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem, Postf. 38, 9020 
Celovec/Klagenfurt, Avstrija 
Zgodovinsko društvo za Pomurje, Pokrajinski muzej, 69000 Murska So­
bota, Trubarjev drevored 4 
Zgodovinsko društvo za Koroško, Koroški pokrajinski muzej revolucije, 
62380 Slovenj Gradec, Glavni trg 24 
Zahtevajte prijavnico za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovinskih 
društev ali na sedežu osrednje zveze! 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 . 543—554 543 
ZAPISI 
M a j d a C e r n i e 
PROCESI SPREMINJANJA DRUŽINE OD 15. DO 19. STOLETJA 
Za zgodovinsko obdobje, v okviru katerega bomo govorili o družini, je značilna 
cela vrsta sprememb: socialnih, ekonomskih, političnih, tehnoloških, kulturnih, mo­
ralnih, pravnih, religioznih, edukacijskih,... Z novim vekom so se sprožili procesi, ki 
so močno spremenili takratno družbo in katerih posledice so občutne še danes. Vzro­
ki, spodbujevalci in potek teh sprememb so bolj ali manj znani, odvisno od interesov 
tistih, ki so zgodovino proučevali. Lahko rečemo, da nam je relativno dobro znana 
zgodovina političnih bojev, tehnoloških odkritij, ekonomske organiziranosti družbe, 
umetnosti in literature. Med manj zgodovinsko obdelana in razčiščena področja živ­
ljenja ljudi pa spadajo tista, ki sodijo v intimno sfero človekovega bivanja. V tem 
polju se nahaja tudi družina; odnosi in čustvovanja, ki se vzpostavljajo v njej. Po­
manjkanje vedenja o zgodovini družine se najizraziteje odraža v celi vrsti mitov, ki 
obstajajo o družini. Ko se razpravlja o preteklih vsebinah in oblikah družinskega živ­
ljenja, se pogosto izreka naslednje trditve: 1. družina, kot jo poznamo danes, skupnost 
moža, žene in nedoraslih otrok, t. i. »nuklearna družina«, je zgodovinska posebnost, 
neznana tako v preteklosti kot danes izven evropskega prostora; 2. v preteklosti so 
ljudje najpogosteje živeli v velikih »razširjenih družinah« med množico najrazličnej­
ših sorodnikov in šele industrijska revolucija je ustvarila pogoje za razvoj izolirane, 
vase obrnjene »nuklearne« družine; 3. med primitivnimi plemeni je zakonska zveza 
nekaj povsem neobičajnega in neznanega, ljudje živijo v klanih in skupinah, v kate­
rih vlada promiskuiteta in kjer ni ljubosumja; 4, v preteklosti so zakon med dvema 
mladoporočencema pripravili starši in sorodniki, mladi par pri tem ni imel nikakršne 
besede; 5. ljudje so se včasih poročali zelo zgodaj, v svojih najstniških letih; 6. ro­
mantično ljubezen so odkrili in vpeljali trubadurji, bila je posvečena prešuštnim raz­
merjem; 7. skrb in nega otrok je izum modernega časa; v preteklih obdobjih je zelo 
veliko dojenčkov in otrok pomrlo zaradi brezbrižnosti mater; na otroke so odrasli v 
preteklosti gledali kot na pomanjšane odrasle; 8. ločitev je prav tako moderna inven­
cija, je indikator zatona močne družine, kar zastrašuje ljudi; 9. država in cerkev sta 
vedno zelo visoko cenili družino ter jo podpirali. 
Večina teh mitov je nastala izpod peres zgodovinarjev 19. stoletja, ki so pod vpli­
vom naraščajočega optimizma v vedno večji in vsestranski družbeni napredek, ki.se 
je takrat obetal, gledali na zgodovinski proces kot na neprekinjeno linearno približe^ 
vanje vsebolj popolnim, civiliziranim oblikam družbenega življenja. Toda s spoznanji, 
da napredek na tehnološkem in ekonomskem področju ne vodi nujno in naravnost 
k večji družbeni blaginji, so se pojavili dvomi o upravičenosti progresivnega ocenje­
vanja preteklosti in sedanjosti družbenega dogajanja. Pod ponovno, pisanje zgodovine 
je bilo poleg različnih obdobij in idejnih tokov postavljeno tudi ocenjevanje pravil­
nosti prej navedenih' mitov. Novejša raziskovanja preteklih oblik, družinskega življe­
nja sovpadajo s krizo države blaginje, najbolj pa so se razmahnila v sedemdesetih 
letih. Glavni tematski sklopi, na katere so se osredotočile sociâlnozgodovinske in so­
ciološke študije o družini, so predvsem: 1. struktura in velikost.družine v preteklosti, 
2. odnosi méd partnerji (zakonska in izvenzakonska razmerja) ter 3. odnosi med 
starši in otroki. ' • ' ' . • 
Struktura in velikost družine 
Sociâlnozgodovinske in sociološke študije o strukturi in velikosti družine so si 
postavile za cilj svojega dela zavrnitev mita o razširjeni družini kot prevladujoči 
družinski obliki pred nastopom industrijske revolucije. K nastanku tega mita so ve­
liko prispevale sociološke teorije o družini, ki so se pojavile v prejšnjem stoletju in 
izhajale iz predpostavke, da razvoj družinskih skupnosti poteka v smeri od številčno 
obsežnih in kompleksnih k majhnim in enostavnim družinskim formam. K tej pred­
stavi je mnogo prispeval francoski sociolog Frédéric Le Play, ki je svojo teorijo o 
družini ponazoril z modelom trostopenjskega razvoja družine: od »patriarhalnega« 
tipa, ki predstavlja strukturalno trdno skupnost, zvesto tradiciji in rodu, v kateri.ži­
vijo vsi sinovi še naprej po poroki. Drugi razvojni tip predstavlja »rodovno družino«, 
prav tako strukturno stabilno in zvesto družinski liniji. Vendar, pri tej družinski 
formi vsi sinovi po poroki ne ostanejo doma. Starši poročijo in obdržijo samo enega 
otroka, najpogosteje najstarejšega sina — dediča, ki mu podelijo posestvo. Drugi 
544 M. CERNIC: PROCESI SPREMINJANJA DRUŽINE . . . 
otroci, ki jim ne pripada dediščina, lahko, če želijo, ustanovijo svoje lastne družine 
ali pa ostanejo še naprej po svoji lastni volji neporočeni v izvorni družini. Tretji tip 
pa predstavlja »nestabilno družino«, katere člani ne čutijo večje pripadnosti k do­
mači skupini in so usmerjeni k spremembam, kar vodi k maloštevilnim družinam 
(matere v družinah prvega in drugega tipa so imele po le playevih ocenah tudi do 25 
otrok). Takšna družina se izoblikuje s poroko, z rojstvom otrok, konča pa se s smrtjo 
staršev in razdelitvijo dediščine. Le Play je menil, da se je tip nestabilne družine po­
javil z manufakturo — industrializacijo, prevladoval med delavskim razredom ter 
pomenil izraz njihove pauperizacije. 
Le Play pa ni bil le znanstvenik, temveč tudi družbeni reformator. Rešitev na­
stale »krize«, v kateri se je po njegovem mnenju znašla družina in celo prihodnost 
naroda in rase, je videl v ponovni vpeljavi tradicionalnih družinskih oblik in njiho­
vih gospodarskih sistemov, v ponovnem konstituiranju očetovske avtoritete in v ob­
novitvi preteklih družinskih vezi. Ponovna uveljavitev rodovnih odnosov je za Le 
Playa pomenila prispevek k miru in preprečevanju družbene dezintegracije. 
Tudi kasnejši sociologi so ustvarjali znanstveno podobo družine po podobni ana­
logiji kot Le Play: egoizem in individualizem majhne moderne družine je odgovoren 
za nastali družbeni položaj, za vse večjo revščino in nemoralnost naraščajoče mno­
žice delavcev. Rešitev teh problemov so prav tako videli v restavriranju preteklih 
oblik-, družinskega bivanja nasproti hladnim, poslovnim in brezosebnim družbenim 
odnosom. Zavzemali so se za vrnitev k patriarhalni družinski hierarhiji, vzpodbujali 
ljudi za vstopanje v zakon, rojevanje otrok, negovanje ostarelih,... 
Povzdigovanje in idealiziranje patriarhalne razširjene družine ter z njo pove­
zanih odnosov odvisnosti si je iskalo oporo v domnevnih zgodovinskih dejstvih in 
predstavah v interesu uveljavljanja določenih političnih tendenc. V takšni podobi 
družine, kot se je pojavila v prejšnjem stoletju in pred tem že v času romantike, se 
skrivajo predpostavke za antidemokratične ideje o neenakopravnosti med spoloma in 
o podrejenosti, ki izhaja iz principov, kot je primogenitura. Prikazovanje razširjene 
družine kot naravnega temelja družbene organizacije nosi v sebi precejšnje možnosti 
ideoloških implikacij, ki se lahko v vsakem zato ugodnem času reaktivirajo in aktu­
alizirajo, kot je to bilo v primeru fašizma in drugih avtoritarnih gibanj.1 
Razjasnitev vprašanja o dejanskem obstoju razširjene družine je zato precej po­
membno početje. Toda do sredine tega stoletja pri sociologih in socialnih zgodovinar­
jih to področje ni vzbujalo večjega zanimanja. 
Prvi resnejši poskusi so se pojavili v 50. letih, ko je skupina antropologov iden­
tificirala strukturo družine v 565 različnih kulturnih okoljih in naletela na izredno 
raznolikost načinov bivanja ljudi. Toda proučevanje zgodovine družine zgolj s po­
močjo opazovanja danes živečih primitivnih skupnosti se je izkazalo za neustrezno, 
saj npr. ni mogoče odkriti direktne zveze med življenjem francoskega ali angleškega 
kmeta v 14. ali 15. stoletju in avstralskim avtohtonim prebivalcem 20. stoletja. Hkrati 
s tem spoznanjem se je pojavila potreba po natančni opredelitvi pojmov, ki naj vo­
dijo raziskovanja preteklih oblik skupnega bivanja ljudi. Kot prvo je bilo potrebno 
določiti sam pojem opazovanja — družino. 
Opredelitev pojma družine 
Pomen besede družina se je skozi zgodovino spreminjal. Današnji pojem družine 
je veliko ožji kot pojem, ki so ga uporabljali v preteklosti. Sfera zasebnosti se je • 
opredeljevala veliko širše kot danes. Se v 16. stoletju se je pojem družine umeščal 
med skupno bivanje in sorodstvo. Pomenil je bodisi »skupnost sorodnikov, ki ne bi­
vajo skupaj,« bodisi »skupnost oseb, ki sicer bivajo skupaj, niso pa nujno povezane 
po krvi ali s poroko«.2 V poznem srednjem veku in v začetku novega veka npr. nem­
ščina ni niti poznala izraza, ki bi lahko opredelil skupino starši — otroci, ki jo mi 
danes poznamo kot družinsko gospodinjstvo, majhno nuklearno družino. Pojem »fa-
milia«, ki ga je sprejela nemščina in drugi evropski jeziki, je izšel iz latinščine ter 
je prvotno pomenil »hišo«, skupnost skupaj živečih oseb pod isto streho. V današ­
njem pomenu se je ta izraz pojavil šele v 18. stoletju. Toda, kot pravita Mitterauer 
in Sieder, to ne pomeni, da majhne družinske skupnosti v preteklosti niso obstojale. 
Za raziskovanje skupnega bivanja ljudi v preteklosti tako ni mogoče uporabljati 
golih pojmov kot so družina, hiša, rod, ker so med seboj zgodovinsko neprimerljivi. 
Tega se je zavedal tudi P. Laslett, ki je do danes izdelal najobsežnejšo študijo o ve­
likosti in strukturi družine.3 Poleg zahodne in srednje Evrope je zaobsegla tudi del 
Balkana, del današnje SZ, ZDA in Japonsko. V svoji študiji je izhajal iz predpo­
stavke, da so pretekli zapisovalci mej domačih skupnosti pri popisih predvsem upo­
števali kriterij »skupnega bivanja pod isto streho«, ne pa toliko kriterij sorodstva, ki 
1 Glei M. Mitterauer in R. Sieder: Vom Patriarchat zur Partnerschaft, München 1984. 
2 J. L. Flandrin: Sorodstvo, družina in spolnost v Franciji od 16. do 18. stoletja, Ljubljana 
1986, str. 10. . , _. 
3 P. Laslett : Household and Family in Past Time, Cambridge 1974. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 545 
se danes uporablja pri določevanju družinskih skupnosti. Da bi se izognil zgodovinski 
nekonsistentnosti pomenov domačih skupin, je izdelal svojo nomenklaturo pojmov in 
jo uporabil pri analizi virov (viri njegove študije so bili zapisi rojstev, krstov, porok 
in smrti iz starih župnijskih knjig in prvi uradni popisi prebivalstva). Pri oblikova­
nju svoje tipologije domačih skupin je upošteval tri kriterije: lokacijskega (bivanje 
pod isto streho), funkcionalnega (skupno opravljanje najrazličnejših aktivnosti) in 
sorodstvenega (po krvi in poroki pridobljene vezi). V zvezi s tem je razlikoval med 
pojmom družine in pojmom gospodinjstva. Pojem družine mu pomeni krog sorodni­
kov, ki ne zajema le posamezne stanovanjske skupnosti, ampak se razteza preko nje­
nih meja in preko^ ene same časovne točke. Pojem gospodinjstva pa zajema skupnost 
oseb, ki skupaj živijo, skupaj opravljajo najrazličnejše aktivnosti in so si v sorodu. 
Ta pojem se mu je zdel najustreznejše izhodišče za proučevanje domačih skupnosti 
v preteklosti. 
V Laslettovi tipologiji se pojem gospodinjstva deli na: »preprosto družinsko go­
spodinjstvo«, katerega člani so, bodisi zakonski par brez otrok, bodisi zakonski par 
z nedoraslimi otroki, lahko tudi ovdovela oseba z nedoraslimi otroki, ne pa samske 
osebe (važna je konjugalna enota). V ta tip gospodinjstva tudi ni štel bolj oddaljenih 
sorodnikov, ki jih loči več konjugalnih enot, t. j . zakonskih vezi, npr. bratov in sester 
enega od partnerjev. Drugi tip v tej tipologiji predstavlja »-razširjeno družinsko go­
spodinjstvo«, ki ga sestavlja konjugalna enota z dodatnimi sorodniki. Ta skupnost je 
podobna enostavnemu družinskemu gospodinjstvu, vendar ima nekaj dodatnih kara­
kteristik. Sorodniki, ki živijo skupaj z zakonskim parom in njunimi otroki, lahko 
spadajo bodisi v prejšnjo generacijo (stari starši) bodisi v generacijo, ki sledi konju-
galni: to so lahko vnuki, lahko pa tudi bratje ali sestre, bratranci ali sestrične enega 
od partnerjev. Tretji tip predstavlja »mnogokratno družinsko gospodinjstvo«, ki 
vključuje več konjugalnih enot, ki so sorodstveno ali zakonsko povezane med seboj. 
Te enote so lahko enostavne ali vertikalno ali kolateralno razširjene. Vsi ti tipi go­
spodinjstev lahko vključujejo tudi posle, vendar pa ti s svojo prisotnostjo ne vplivajo 
na strukturo družinskega gospodinjstva, ampak le na velikost. Važno pri tej tipologiji 
je, poudarja Laslett, razlikovanje med pojmom razširjene družine in pojmom razšir­
jenega družinskega gospodinjstva. Prvi pojem se nanaša na sorodnike, ki imajo rela­
tivno pogoste medsebojne kontakte, a nujno ne živijo skupaj, drugi pojem pa ima 
predvsem koresidentni pomen. 
S pomočjo tako razdelanih kriterijev in tipologije gospodinjstev je P. Laslett s so­
delavci potrdil domneve, do katerih so se nagibali demografi v 70. letih; da je danes 
nuklearna družina prevladujoča skupnost bivanja ljudi povsod, tudi v nerazvitih de­
lih sveta in da je bila pravilo tudi v preteklosti. 
Laslettove analize tradicionalnih skupnosti so pokazale, da se v vsakem popisu 
prebivalstva lahko pojavi tudi razširjeno družinsko gospodinjstvo, da je potencialno 
število takšnih skupin vedno možno. Toda pri ocenjevanju pogostosti pojavljanja 
takšnih skupin, meni Laslett, je vedno potrebno upoštevati življenjski, razvojni ci­
kel, časovno točko, v kateri se posameznik v določeni domači skupini nahaja. Kajti 
v različnih časovnih trenutkih je posameznik v različnih družinskih položajih, na kar 
lahko vpliva vrsta dejavnikov; od načina produkcije do dednih običajev. Nor. v 
družbah, v katerih je običaj, da se hiša podeduje, se v določenih življenjskih fazah 
lahko zgodi, da mladoporočenci živijo s svojimi ali partnerjevimi starši še nekaj časa. 
V predindustrijski srednji in zahodni Evropi je bila ta faza relativno redka in kratka, 
česar popisovalci niso upoštevali in so zato pogosto registrirali netočno, neobjektivno 
situacijo. Laslett s sodelavci se je temu izognil s pomočjo opisane terminologije in 
klasifikacije domačih skupin (uporabljivi so bili le tisti seznami, ki so vsebovali sta­
rost popisanih) ter tako, da je med seboj primerjal ista gospodinjstva iz zanorednih 
popisov istih družbenih skupnosti (v analize so bili vključeni le tisti ponisi, v katerih 
so bile naznačene jasne meje med posameznimi gospodinjstvi). S svojo metodologijo 
je prišel do podobe domačih skupnosti v preteklosti, kot jo npr. ponazarja spodnja 
tabela.4 (Glej str. 554.) 
Vpliv demografskih in drugih dejavnikov na strukturo gospodinjstva 
Laslettove zgodovinske analize domačih skupin so tako pokazale, da struktura 
gospodinjstva ni nujno odvisna od velikosti gospodinjstva in da velikih gospodinjstev 
ni mogoče enačiti z razširjeno družino. Odkrile so, da je struktura gospodinjstva od­
visna variabla, na katero vpliva cela vrsta med seboj povezanih činiteljev. 
O veliki, razširjeni družini kot pravilu bivanja v preteklosti ni mogoče govoriti 
že zaradi demografskih pogojev, ki so vladali v predindustrijski družbi: 
1. Visoka smrtnost otrok, mladine in odraslih. Življenjsko pričakovanje ob roj­
stvu je bilo v Angliji v 16. stoletju le 32 let.5 V Franciji pa je bila npr. povprečna 
stopnja smrtnosti v prvem letu življenja med 15 in 30 %. V naslednjih letih življenja 
4 P . Las le t t : F a m i l y Life a n d Illicit Love In E a r l i e r G e n e r a t i o n s , C a m b r i d g e 1978, str. 20—23. 
5 L. S t o n e : T h e F a m i l y , Sex a n d M a r r i a g e in E n g l a n d 1500—1800, Middlesex 1984, str . 55. 
546 м - ČERNIC: PROCESI SPREMINJANJA DRUŽINE . . . 
se je ta stopnja zniževala, toda starost 20. let je dosegla (še v 18. stoletju) le polovica 
otrok;6 preživel je tako le vsak dragi do tretji otrok. Ker se je pogosto dogajalo, da 
je preživel ravno' najmlajši otrok, je bila starostna razlika med očetom in njegovim 
naslednikom precej velika, s tem pa majhne možnosti skupnega bivanja. Te možnosti 
so bile redkost tudi zaradi visoke stopnje smrtnosti, ki je vladala med odraslimi; 
starši so pogosto umrli, še preden so otroci ustanovili svoje nove družine. 
2. Starost ob poroki. V predindustrijskih časih se je velika večina ljudi, razen 
redkih primerov iz najvišjih družbenih slojev, poročala relativno pozno v primerjavi 
z današnjimi običaji, kar je v nasprotju s prevladujočimi predstavami o preteklih na­
vadah. V poznem 16. stoletju je bila v Angliji povprečna starost ob prvi poroki med 
majhnimi lastniki zemlje in preprostimi delavci precej visoka ter se je v 17. in 18. 
stoletju še dvigovala; pri moških se je povzpela od 27 na 28 let, pri ženskah pa od 25 
na 27 let.7 Pogost vzrok odlaganja porok so bili dedni običaji, ki so določali, da mora 
dedič počakati s poroko do smrti svojega očeta, in pravila, ki so dovoljevala poroko 
le tistim, ki so imeli dovolj materialnih sredstev za ustanovitev lastne družine. Mno­
gi, predvsem posli, pa nikoli niso mogli zbrati dovolj denarja, da bi se poročili, in so 
zato ostali, bodisi sami in do konca življenja služili pri tujih ljudeh, bodisi živeli v 
konkubinatih. 
3. Stopnja rodnosti. Pozne poroke so vplivale tudi na rodnost žensk. Njihovo ob­
dobje rojevanja je trajalo okoli 20 let. Pogosto so ga prekinjale različne bolezni in 
jalovost zaradi slabe prehrane in težkega dela. Poleg tega so stopnjo rodnosti zmanj­
ševali še običaji dojenja; veljalo je pravilo, da je treba otroka dojiti do njegovega 
18. meseca. Vse to je vplivalo na razmak med enim in drugim porodom, ki je v po­
vprečju trajal od 24 do 30 mesecev.8 Zato so ženske večinoma rodile največ 8 otrok, 
med katerimi jih je v najboljšem primeru preživelo le četvero do petero. Med višjimi, 
bogatejšimi družbenimi sloji je bila stopnja rodnosti pri ženskah nekoliko* višja, s tem 
pa tudi nekoliko več otrok, vendar še vedno ne toliko, kot je trdil Le Play. 
Poleg demografskih pogojev so skupno bivanje več generacijam preprečevali 
tudi običaji pošiljanja otrok v uk in služenje v tuje hiše. Tako med bogatimi kot med 
revnimi družinami je obstajalo prepričanje, da se otroci najbolje naučijo potrebnih 
znanj za življenje pri tujih ljudeh, ne pa v domači hiši. Tako so otroci zapustili svoj 
dom že pri 10. oziroma 12. letih, se vanj zopet vrnili okoli 18. leta, mnogi pa nikoli 
več. 
Poleg tega so premožnejši gospodarji za potrebe gospodarske dejavnosti, pred­
vsem v času sezonskih del in gospodarske konjunkture, najemali tuje ljudi in sorod­
nike, zato je bila v določenih obdobjih hiša bolj polna ljudi kot v drugih obdobjih. 
Pri tem pa je važno tudi to, da je moralo imeti družinsko gospodinjstvo, če je hotelo 
preživeti, stalno zapolnjene vloge, to pomeni, da je moralo imeti gospodinjstvo tako 
gospodarja kot gospodinjo. Če je eden od njiju umrl, se je morala ovdovela oseba 
čimprej ponovno poročiti. Tako so bile ponovne poroke precej pogost pojav in raz­
like v letih med zakoncema dokaj velike (ženske so bile pogosteje starejše od svojih 
partnerjev kot danes). Otroci, ki so živeli v takšnih gospodinjstvih, pa so izhajali iz 
različnih zakonov in pripadali različnim staršem. 
Pretekle domače skupnosti so bile tako izredno mobilne enote, kljub zelo statič­
nim družbenim strukturam. Članstvo družinskega gospodinjstva se je nenehno spre­
minjalo: njegovi člani so odhajali, na njihova mesta pa so prihajali drugi. Pojavna 
forma družine se je nenehno spreminjala zaradi funkcij, ki jih je takrat opravljala 
in zaradi življenjskih pogojev, v katerih se je nahajala. V vsej tej raznolikosti, pa je 
bila izhodišče vedno majhna nuklearna družina. 
Problemi pri proučevanju odnosov med družinskimi člani v preteklosti 
Novejše socialno zgodovinske študije (Stone, Mit^eraüer, Sieder, Flandrin, Mount) 
so si za svoje področje raziskovanja poleg velikosti in strukture družine izbrale tudi 
področje intimnih, čustvenih vezi med družinskimi člani v preteklosti, da bi razči­
stile z domnevami o novosti materinske in zakonske ljubezni. Raziskovalci so se tiri 
iskanju ustreznih virov za proučevanje te tematike srečevali s težjimi problemi kot 
pri proučevanju velikosti in strukture družine, katerih viri so bili, kot smo že ome­
nili, stari župnijski" registri in najzgodnejši popisi prebivalcev. Podatki iz teh sezna­
mov so kljub pomanjkljivi metodologiji popisovanja, ki so jo raziskovalci uspeli po­
praviti in dopolniti, dokaj zanesljivi in nedvoumni. Viri, iz katerih so črpale raziskave 
o odnosih v preteklih družinskih formah, pa so precej bolj problematični. 
Za proučevanje zasebnih, intimnih aspektov življenia so najprimernejši osebni 
viri: dnevniki, življenjepisi, spomini, korespondence,... Zgodovinski zaoisi z intimno 
vsebino, ki so danes na voljo, pa so le fragment tistega, kar je nekoč obstajalo. Toda 
6 Mitterauer - Sieđer, str. 51. 7 Stone, str. 44. 6 Prav tam str. 52. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 . 4 547 
to ne jemlje vrednosti zapisom, ki so se ohranili. Večje težave se pojavljajo pred­
vsem pri interpretaciji teh virov; njihova vsebina je subjektivno, idiosinkratično na­
ravnana (avtor sam sebe prikazuje v najlepši luči), iz njih je mogoče razbrati le eno 
stran resnice. Pogosto izražajo le želje, ne pa dejanskih dogodkov. Zapisani so na ste­
reotipen način — izražajo internalizirane norme in moralo, . . . Težave pri interpreti­
ranju izhajajo tudi iz socialne nediferenciranosti teh virov; tovrstni zapisi so nasta­
jali predvsem med izobraženci, ti pa so bili ponavadi višjega in srednjega stanu, zato 
poznamo le njihove navade in čustvovanja, ne pa tudi veliko večje množice navadnih 
ljudi. 
Dokaj težko je interpretirati tudi neosebne vire, ki dopolnjujejo osebne; npr. naj­
pogosteje publicirane in brane priročnike z nasveti o skladnem družinskem življenju, 
Ker je imela monopol nad pisano besedo do 16. stoletja cerkev, s tem pa tudi nad 
pisanjem didaktične literature, lahko le ugibamo, koliko so se napisana pravila in 
vrednote ujemale z dejanskim obnašanjem in mišljenjem povprečnih ljudi. Zato je 
potrebno razlikovati med tem, kaj so ljudje želeli početi in so tudi počeli, in tem, kaj 
se je od njih pričakovalo, zahtevalo». Ni namreč neposredne zveze med zgodovino cer­
kve in zgodovino družine.9 Prav tako to velja tudi za literarne (pesmi, novele,...) in 
likovne vire (slike, kipe, karikature,.. .), ki so jih nekateri raziskovalci uporabili kot 
dokazni material za svoje trditve. »Analize ikonografije nas vodijo, do zaključka, da 
je bil koncept družine v srednjem veku neznan, da se je pojavil v 15. in 16. stoletju, 
in da je svoj polni izraz dosegel v 17. stoletju«.10 Sklepanje iz teh virov na družino 
ni enostavno, kajti spremembe v umetnosti se zelo redko dogajajo hkrati z družbe­
nimi spremembami (Mount). Poleg tega pa je ton, izraz sporočil v besedi in sliki pre­
cej ironičen, sarkastičen in poudarja prej posebnosti kot značilnosti življenja ljudi 
neke dobe. 
Viri, na katere se opirajo socialnozgodovinske in sociološke študije o odnosih v 
družini, so» tudi uradni dokumenti: oporoke, poročne pogodbe, zapisi o ločitvenih spo­
rih, . . . ter demografske statistike : rojstva, poroke, smrti, predzakonske nosečnosti, ne­
zakonska rojstva,... Ti viri se zdijo na prvi pogled najmanj problematični, vendar 
pa jih, tako kot prejšnje vire, ne gre nekritično sprejemati. Kot večino pisanih virov 
je tudi tovrstne zapise cenzurirala cerkev; npr. »Tako v srednjem veku kot v 18. sto­
letju najdemo reveže, ki so živeli v konkubinatu, ker niso bili dovolj bogati, da bi se 
poročili. Pri teh v arhivih redko najdemo sledi njihovih otrok.«11 To nas lahko vodi 
do sklepa, da se »uradni« podatki o deležu nezakonskih otrok niso skladali z dejan­
skim stanjem. 
Za preverjanje točnosti slike, ki jo ponujajo navedeni viri, morajo raziskave o 
družini in odnosih v njej proučiti in, kot pravi Mount, »upoštevati tudi kombinacijo 
pritiskov države, cerkve in revščine, ki so imele hude posledice za družinsko življe­
nje«.12 Z identifikacijo pritiskov, ki sta jih cerkev in posvetna oblast izvajali nad 
družino, se spremembe v njej, nastale od novega veka do danes, prikazujejo v dru­
gačni luči, kot so jih prikazovale razne evolucijske in njim podobne teorije. Pokaže 
se, da so spremembe posledica medsebojnega učinkovanja različnih ideoloških kon­
ceptov, ki sta jih cerkev in država vsiljevali družini. Mnoge vrednote in čustva, zna­
čilna za družino, so postala vidna, priznana in celo zaželjena šele takrat, ko so po­
stala koristna za širšo družbeno skupnost in ne le za majhno skupino kot je družina. 
Trendi v smeri »nuklearne« družine 
Trendi v smeri uveljavitve čustev in vrednot, značilnih za »nuklearno«, izolirano 
družino niso potekali nemoteno, brez padcev in ponovnih dvigovanj, brez nihanj med 
individualnim in kolektivnim, med permisivnim in represivnim. Teh nihanj je bilo 
med 15. in 20. stoletjem mnogo, zaradi boja med »kompetitivnimi interesi in idejami 
na različnih nivojih družbene organizacije, od individua do države.«13 Naslednje zna­
čilnosti veljajo za Anglijo. 
Prvi trend označuje »srednjeveška, odprta rodovna družina«, katere-člani so bili 
močno orientirani navzven k sorodnikom in skupnosti. Konjugalno družinsko gospo­
dinjstvo je predstavljalo ohlapno1 jedro kompaktne mreže rodovnih in sorodstvenih 
odnosov, katerih stopnja pogostosti in intenzitete je bila odvisna od socialnega ranga 
skupine, velikosti njene lastnine in dediščine. Čim večji status in čim več lastnine je 
imela družina, intenzivnejši so bili kontakti med njenimi člani in člani ostale rodo-
vine in večja je bila soudeležba sorodstva pri formiranju vsakodnevnega življenja 
nuklearne družine. 
To velja tudi za poroko, ki je bila kolektivna odločitev družine in sorodnikov, 
njihovih ekonomskih in političnih interesov. Pomenila je prispevek za blaginjo ce­
lotne rodovine. Zato so se morala individualna nagnjenja in želje posameznika pod-
s Glej F . M o u n t : T h e Subvers ive Fami ly , L o n d o n 1985. 
1 0 P. A r i e s : C e n t u r i e s of Chi ldhood, Middlesex 1979, str . 341. 
1 1 F l a n d r i n , str. 165. 
1 2 Mount , s tr . 130. 
1 3 Stone, s tr . 424. 
548 M - C E R N I C : PROCESI S P R E M I N J A N J A DRUŽINE . . . 
rediti volji družinskega poglavarja in ostalih rodovnih avtoritet. Pri izbiri partnerja 
sta* imela odločilno vlogo moč in lastnina izbranega kandidata, ne pa srčna in telesna 
privlačnost med mladima. Odnosi med zakoncema so bili zato precej prazni in od­
daljeni. V njih ni bilo čutiti močnejše emocionalne pripadnosti, ampak zgolj lojal­
nost, ki je izhajala iz medsebojne eksistenčne odvisnosti. Romantična ljubezen se je 
največkrat razvila izven zakona. Toda čustva naklonjenosti so se lahko razvila tudi 
po nekajletnem skupnem življenju v zakonu ali vsaj partnerstvo. Pripravljeni zakoni 
pa, kot pravi Stone, niti niso bili tako slabi; po eni strani ljudje od njih niso veliko 
pričakovali, po drugi strani pa je čustva lahko prilagoditi družbenim zahtevam.1 4 
Čustvena oddaljenost v srednjeveški odprti družini pa ni bila značilna le za od­
nose med partnerji, ampak tudi za odnose med starši in otroki. Vzroke šibkih čustve­
nih vezi med njimi je moč iskati v takrat zelo visoki stopnji umrljivosti otrok in do­
jenčkov med vsemi družbenimi sloji, o čemer smo že govorili. Poleg tega je med 
bogatimi družinami obstajala tudi navada, da so dojenčke hranili pri dojiljah — od 
12. do 15. meseca. Ena od možnih razlag vpeljave tega običaja je bila težnja staršev 
po lažjem prenašanju izgube otrok (Flandrin). Toda umrljivost dojenčkov, za katere 
so skrbele dojilje, je bila celo dvakrat večja kot pri tistih, ki so se hranili pri ma­
terah. 
Vzrok nenavezanosti med starši in otroki je bila tudi že omenjena navada izme­
njavanja otrok med družinami, ki je bila neke vrste socialna dolžnost. Čustveno 
šibke vezi ali celo negativna čustva med starši in otroki ter tudi med samimi brati 
in sestrami pa so izhajali tudi iz principa primogeniture. Ohranjanje enovitosti dru­
žinske lastnine s prenosom dediščine na enega dediča, najpogosteje najstarejšega 
sina, je vodilo k različnim socializacijskim vzorcem, z močnimi diskriminacijskimi 
potezami. Položaj dediča se je bistveno razlikoval od položaja drugih otrok. Deležen 
je bil večje skrbi in pozornosti s strani staršev in ostalih članov gospodinjstva. Kljub 
določenim pritiskom (pripravljeni poroki) je bilo otroštvo in celotno življenje dedičev 
neprimerno lažje kot življenje njegovih bratov in sester, ki so bremenili družinska 
sredstva in bili zato nezaželjeni ter zanemarjeni. Če so si ti želeli ustanoviti lastno 
družino, so si morali sredstva zanjo ustvariti sami, s služenjem pri tujih ljudeh. 
Poleg lojalnosti do družine, sorodstva in rodu je bil v 15. in 16. stoletju visoko 
cenjen tudi »dobri gospod« (good lordship): recipročna izmenjava patronaže, podpore 
in gostoljubja v zameno za pozornost, ustrežljivost, spoštovanje, svetovanje in lojal­
nost.15 Ta recipročnost ni bila omejena le na sorodstvo, ampak je vključevala vse 
člane gospodinjstva: posle, vajence, pomočnike, najemnike, prehodne goste,... kar se 
je fizično manifestiralo v »polni hiši«, polni gostoljubja, a z malo- privatnosti. 
Tretja visoko cenjena vrednota tistega časa je bila čast, ki pa se ni pripisovala 
kolektivu, ampak posamezniku. Izvirala je iz lordstva, še posebej pa iz ostankov sred­
njeveških idej o viteštvu: iz predanosti veri, bojevitosti, izpostavljanju življenja ne­
varnostim, . . . Pomembna opora pri doseganju časti pa so bile tudi dobre rodovne in 
svaške povezave. 
Vrednote rodovne in sorodstvene lojalnosti, »dobrega gospoda« in časti se vedno 
pojavljajo tam, kjer sta sistem države in prava šibka, in še posebej dolgo vztrajajo 
v razmerah politične in ekonomske krize. Večja ali manjša vztrajnost teh vrednot je 
bila značilna za celotno področje današnje zahodne in srednje Evrope skozi ves sred­
nji vek od okoli leta 1000 do začetka renesanse. 
Ob tem je pomembno tudi to, da je bil ta trend družinske organizacije značilen 
le za višje družbene sloje. V družini s psihološko distanco je živela vsa visoka aristo­
kracija^ zelo razširjena je bila med graščaki, prav tako pa tudi med znatnim delom 
nižjega plemstva. Nižjih slojev se ta kulturni vzorec ni dotaknil. Ker niso imeli zem­
lje, jim je bilo marsikaj prizanešeno. Pri izbiri partnerja so bili svobodnejši, zato je 
bil njihov zakon bolj partnerski. Starši med otroki niso delali razlik, ker za to niso 
imeli razlogov. 
Naslednji trend označuje tip »restriktivne patriarhalne družine«, katerega ča­
sovna mejnika sta pozno 16. in zgodnje 17. stoletje, ter predstavlja modifikacijo sred­
njeveškega tipa družine. Povečal se je pomen konjugalne enote in njenih čustvenih 
vezi, kar je bila posledica nekaterih splošnih družbenih sprememb. Z revolucionar­
nimi dogodki v Angliji pred in po letu 1640 se je močno povečala moč države in ob­
seg njenih pravic. Temu pa so se pridružile še protestantske reforme in literatura, 
pisana beseda, ki je propagirala gospodinjstvo, kot simbol celotnega družbenega si­
stema, temelječega na od Boga postavljenih principih hierarhije, spoštovanja in ubog­
ljivosti. 
V 16. stoletju je začela država izvajati monopol nad vojaškimi, pravnimi in last­
niškimi zadevami svojih državljanov. Sorodstvo in »dobri gospod« pa sta za poraja­
jočo senacionalno državo predstavljala oviro in grožnjo njeni suverenosti. Zato je 
dala država teoretično in praktično podporo ožjemu družinskemu jedru ter intenzivi-
14 Prav tam str. 82. 
15 Prav tam str. 73. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . 1988 • 4 549 
rala moč družinskega gospodarja. V podrejenosti žene in otrok možu, očetu je videla 
analogon podrejenosti ljudstva svoji avtoriteti. 
Nuklearno družino in njene čustvene vezi je podprla tudi cerkev. V 16. stoletju 
je povečala svoj interes za družino, kàr je bila verjetno posledica sprijaznjenja cer-
kve z realnostjo življenja ljudi, z obstojem družine in spoznanj o njeni vlogi pri 
oblikovanju človekove osebnosti. Cerkev je še vedno menila, kot skozi celotni srednji 
vek, da je potrebno čustva krotiti, jih nadzorovati, vendar v tistem času nič več z od­
povedovanjem zakonskemu življenju, temveč ravno nasprotno, z vstopom v »-sveti 
zakon«. Srednjeveški ideal nedolžnosti se je umaknil idealu konjugalnih čustev; za­
konski stan je postal etična norma za pravega kristjana. Srednjeveškima vzrokoma 
zakona: odvrniti od nečistovanja in prokreaciji zakonskih otrok je bila dodana še 
duhovna intimnost. Posebej močno se je ta miselnost udomačila med puritanci, ki pa 
so dopuščali razvoj čustev po poroki; čustvene vezi so pomenile moralno dolžnost 
zakoncev. Toda te dolžnosti niso bile enakomerno porazdeljene med možem in ženo. 
Vse avtoritativne reformatorske cerkve so namreč razglašale podrejenost žena mo­
žem v smislu: »On le za Boga, ona za Boga v njem«, formulacije dolžnosti med spo­
loma J. Miltona.16 Protestantski duhovniki in moralni teologi so podrejenost ženske 
opravičevali z njeno krivdo pri izvirnem grehu; ženska je prva zapadla v greh in se 
more zato spokoriti s podrejenostjo. Tako je bila v 16. stoletju idealna ženska: ubog­
ljiva, krepostna, skromna, radodarna, krhka, . . . Njena družbena vloga je bila ome­
jena na gospodinjenje in vzgajanje otrok. H krepitvi oblasti, avtoritete moža, očeta pa 
je znatno prispevala tudi vpeljava prakse hišnega, družinskega bogoslužja, pri čemer 
je imel družinski gospodar glavno besedo. Postal je družinski duhovnik, ki je vsak 
dan bral ostalim družinskim članom iz biblije; s tem je po eni strani utrjeval svojo 
oblast, po drugi strani pa ustvarjal pogoje novi vrednoti — domačnosti. 
Poleg protestantske ideologije so patriarhalne odnose v družini pomagala okre­
piti tudi nova pravna pravila. V srednjem veku je ženska lahko imela posestvo. V 
16. stoletju pa za to ni imela niti praktičnih niti teoretičnih možnosti. Mož je imel 
popolno kontrolo nad ženino osebno lastnino, z njo je lahko upravljal kot se mu je 
zdelo, a hkrati je bil odgovoren za njene dolgove. Neomejena oblast gospodarja nad 
lastnino konjugalne družine se je odražala tudi v novem načinu dedovanja. V sred­
njem veku je bil dedič le doživljenjski najemnik posestva, z omejeno svobodo, zaradi 
nadzora s strani sorodstva. Od poznega 15. stoletja dalje pa je dedič lahko napravil 
s posestvom kar je hotel; prodal, razpolovil, kaznoval ali s tem nagradil otroke. V tem 
se je izražala še večja podrejenost otrok očetu in bratov ali sestra najstarejšemu bratu. 
Tako postavljena razmerja moči so dobila svoj odraz tudi v ravnanju staršev do 
otrok. Za vzgojo otrok v zgodnjem novem veku je bilo značilno predvsem dvoje. Po 
eni strani so bili otroci deležni premalo strogosti; ni bilo ustrezne represije nad nji­
hovo infantilno seksualnostjo: pozno so jih odstavili od prsi, niso jih naučili osnovne 
higiene. Po drugi strani pa so bili starši do otrok prestrogi. Telesno kaznovanje z za­
tiranjem otrokove volje je bila standardna praksa vzgoje otrok tako doma kot v šoli, 
ki je postopoma vključevala vedno večje število otrok. Zaradi strahu pred religioz­
nim, intelektualnim in političnim kaosom, ki je grozil ob koncu 16. in v začetku 17. 
stoletja, pa so moralni teologi in humanistični reformatorji učili, da je edina rešitev 
za ohranjanje družbenega reda v strogi disciplini, ki lahko vključuje telesno kazno­
vanje le v primeru moralnih prekrškov, in pri izobraževanju otrok. Pri tem so se 
oprli na ideologijo Izvirnega greha; na vzbujanje strahu pred smrtjo in večno pogubo 
kot metodo socializacije otrok. Hkrati s tovrstnimi metodami, ki izražajo strogo pod­
reditev otrok staršem in vzgojiteljem, pa se je razvijal tudi vse večii interes za otro­
ke. Pri puritancih je bilo to najizraziteje: svoje otroke so podrejali moralnim priti­
skom, jih strašili pred grehom, hkrati pa jih ljubili, jim izkazovali pozitivna čustva. 
Menili so, da so otroci nosilci takšne prihodnosti, kot si jo želijo, in da je knjiga nji­
hova edina prava avtoriteta: napisali so največ vzgojnih knjig pred letom 1700. Prak­
tični dosežek fizične strogosti in psiholoških pritiskov staršev nad otroki pa je bilo 
pasivno, resignirano sprejemanje odločitev drugih. Npr. glede izbire partnerja so se 
otroci podrejali volji svojih staršev, kljub »svetemu zakonu«, ki ga je propagirala 
protestantska moralna ideologija. 
Družbene spremembe in z njimi povezane vrednote: patriotska dolžnost, pokor­
nost do suverena, čaščenje svetega zakona, propagiranje družine kot centralne druž­
bene institucije, niso nastale čez noč, ampak postopoma do začetka 18. stoletja. No­
silec novega modela družinskega življenja je bilo meščanstvo v mestih in nižje plem­
stvo. Ta trend se je deloma dotaknil tudi nižjih slojev, vendar zgolj v smislu okren-
ljenega javnega vmešavanja v družinsko življenje, njeno moralo. Pri tem je bila 
zopet še posebno vztrajna cerkev, ki se je trudila odpraviti tradicionalne navade in 
običaje pri čimvečji množici ljudi. Cerkev je pritiskala na preprosto ljudstvo s po­
roko, ki je morala biti blagoslovljen zakrament, in s prepovedjo imeti nezakonske 
otroke. Cerkev je silila v zakon tudi tiste, ki niso imeli materialnih pogojev za osno-
is prav tam str. 111. 
550 м - CERNIC : PROCESI SPREMINJANJA DRUŽINE . . . 
vanje družine, samo zato, da bi bili njihovi otroci zakonski. To je bilo predvsem v 
primeru t. i. »predzakonskih nosečnosti«. Posledica takšnih prizadevanj je bila ogrom­
na množica revežev. Za določene socialne sloje: plemstvo in aristokracijo pa je sorod­
stvo še vedno pomenilo pomembno vez za socialne, ekonomske in politične namene. 
Po eni strani so sorodstvene vezi celo pomagale utrditi oblast cerkvi in državi. Tako 
sta se v tem obdobju prekrivala vsaj dva tipa družine, katerih vrednote so bile v 
skladu s hierarhičnim in avtoritarnim karakterjem družbe. 
Okoli leta 1700 se je med meščanstvom in zemljiškim plemstvom pojavil nov 
družinski tip: »vase zaprta nuklearna družina«, ki je predstavljal še večji odmik od 
sorodstvenih in drugih podobnih vezi. Inspirirale so ga nove vrednote: senzualnost, 
avtonomija posameznika, individualizem, ki so se povezale v koncept čustvenega 
individualizma. 
Razvoj individualne introspekcije in toleriranje individualnosti drugih je izšlo iz 
med seboj nasprotnih psiholoških impulzov. T. i. »puritanski osebnostni tip«, za kate­
rega je bilo značilno močno občutje greha in neprestano ukvarjanje z lastnim zveli­
čan jem, je predstavljal en pol nasprotij. Pri tem osebnostnem tipu se je interes zase 
pojavil iz potrebe po obvladovanju samega sebe, vzpodbudila pa ga je naraščajoča 
pismenost. Toda lastnosti kot so: introspekcija, puritanstvo, pismenost, privatnost, 
niso nujno prispevale k večjemu upoštevanju privatnosti in svobode drugih, ampak 
so lahko vodile k sumničljivi in inkvizicijski družbi (Anglija). Puritanski osebnosti 
nasprotni tip je predstavljala ekstrovertirana, lahkoživa in do drugih tolerantna 
osebnost. Boj med tema dvema osebnostnima konceptoma sega v pozno 16. in zgod­
nje 17. stoletje. Med leti 1640 in 1670 je zmagal in vladal prvi; s silo je poskušal vsi­
liti svoje vrednote, kar pa mu ni povsem uspelo. Po propadu puritanske askeze je 
kot reakcija nanjo nastopilo obdobje močnega hedonizma (vse do konca 18. stoletja), 
puritanci pa so ostali v manjšini. 
Oba osebnostna tipa sta vsak na svoj način prispevala k razmahnitvi individua­
lizma; prvi k introspekciji in drugi k spoštovanju avtonomije drugih. Puritanizem je 
kljub svojim avtoritarnim nagnjenjem poudarjal pomen individualne zavesti; z mo­
litvijo vzpostavljen osebni stik z Bogom. Po letu 1660 je celo začel propagirati tole­
rantnost med različnimi religioznimi skupinami. Anti-puritanski osebnostni tip pa je 
spremenil stališče do avtoritete, čustev in spolnosti, kar je predvsem vplivalo na mi­
selnost srednjih in višjih družbenih slojev. 
Na razvoj vase obrnjene osebnosti je vplival tudi spopad med dvema sistemoma 
vrednot; na eni strani zahteve po totalni konformnosti v potrebah, besedah in miš­
ljenju do kolektivne volje, ki sta jo izražali, vsaka po svoje, porajajoča nacionalna 
država in cerkev, na drugi strani pa zahteve po pravicah posameznika do določene 
svobode delovanja in notranjega prepričanja. Ta trend je zajel celotno srednjo in 
zahodno Evropo konec 16. stoletja, Anglija in Holandija pa sta bili prvi. kjer se je 
pojavila opozicija do zahtev po konformnosti in kjer so se ideje liberalizma javno 
manifestirale s pojavom parlamenta, kot sredstva nadziranja suverenega vladarja. 
K tem procesom so pripomogle tudi ekonomske spremembe. Progresivno ograj e-
vanje skupnih polj je uničilo kooperativno vaško kmetijstvo; v mestih je prišlo do 
zoževanja in slabenja cehovske kontrole nad produkcijo in distribucijo blaga. Razvoj 
tržne ekonomije je ustvaril nove ekonomske družbene sloje, nove oblike ekonomske 
organiziranosti: družinska trgovska in obrtniška podjetja in svobodno delovno1 silo. 
»Pritisk populacije in gigantska rast Londona sta povzročili geografsko mobilnost in 
dali naraščajočemu delu družbe nekatere izkušnje o kvaliteti življenja v velikem me­
stu, kjer je zaslužen dohodek veljal več kot status, produkcija več kot konsumpcija 
in kjer so se primarne vezi ustvarjale v delavnici med delovnimi tovariši; razvila so 
se nova stališča do lastnine, s katerimi so sedaj človekove ekonomske pravice ločene 
od družbenih dolžnosti; človeški odnosi so se vse bolj prikazovali v ekonomskih ter­
minih, ki jih vodijo pravila prostega t r g a . . . Vsi ti trendi so vplivali na razvoj pose^ 
sivnega individualizma, prilagojenega ekonomskemu obnašanju«.17 
Hkrati s političnimi in ekonomskimi procesi se je pojavila tudi cela vrsta kul­
turnih sprememb. Prišlo je do progresivne reorientacije od religiozne dogme, zveli-
čanja k večjemu doseganju užitka na tem svetu. Eden od aspektov tega preobrata je 
bilo večje zaupanje ljudi v lastne sposobnosti obvladati svoje okolje in si ga prilaga­
jati. K temu preobratu je precej prispeval tudi vzpon naravoslovnih znanosti, ki je 
omajal tradicionalne ideje o hierarhično organiziranem univerzumu in pokazal člo­
veka kot izoliranega, atomiziranega individuuma, ki lahko deluje tako kot sam hoče. 
Poleg tega je znanost ustvarila v ljudeh tudi upanje, da jim bo tehnologija olajšala 
življenje in jih zaščitila pred različnimi tegobami; npr. z odkritjem cepiva proti 
črnim kozam. Pasivno sprejemanje usode tako ni bilo več ustrezen odgovor na živ­
ljenjske probleme. Nove ideje so povzročile splošen zaton religioznega entuziazma, 
s tem pa tudi religioznega poslanstva očeta in moža ter družinskih molitev. 
Prav tam str. 173. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 551 
Ideje o avtonomnem individuumu so se manifestirale tudi v odnosih med dru­
žinskimi člani. Sorodstvene vezi so oslabele, tiste, ki so ostale, pa so bile omejene na 
najbližje sorodnike. Izbira partnerja je postala vse bolj individualna odločitev posa­
meznika, ne pa njegovih staršev. Zakonska zveza je temeljila na trajnejših medse­
bojnih čustvenih vezeh, na osebni sreči; moč, status in denar so postali vse manj 
pomembni motivi za zakon, razen za aristokracijo. Avtoriteto moža nad ženo in očeta 
nad otroki je nadomestila večja avtonomija v medsebojnih odnosih. Prišlo je do večje 
pravne in edukacijske izravnave med spoloma, otroci so bili bolj dedno zaščiteni, 
kljub obstoječi primogenituri. Družine profesionalcev in družine visokega meščanstva 
so postajale vse bolj orientirane k otroku in nekatere so prevzele precej permisivno 
stališče do vzgoje otrok. Vedno večje število žensk iz višjih slojev je bilo izobraženih 
v pravilnem vedenju in drugih družabnih privlačnostih, pa tudi odstranjenih iz aktiv­
ne udeležbe v družinskem ekonomskem procesu. Ostalo jim je upravljanje s posli in 
služinčadjo, varstvo in vzgoja otrok ter organiziranje prostočasovnih aktivnosti. Kljub 
povečani ekonomski odvisnosti od mož, je bil tem ženskam dodeljen višji status in 
večja moč pri odločanju o družinskih zadevah. Na to so vplivale ideje čustvenega 
individualizma. 
Kot so se po eni strani intenzivirale čustvene vezi med družinskimi člani, je po 
drugi strani porasel tudi obseg predzakonskih in izvenzakonskih spolnih odnosov. Pri 
tem je imelo precejšen vpliv poveličevanja seksualnih aspektov ljubezni v umetnosti, 
literaturi in v življenju na sploh. Med višjimi sloji, predvsem med aristokracijo, je 
naraslo prešuštvo pri obeh spolih. Med malimi lastniki in nelastniki pa so bili pred­
zakonski spolni odnosi nekaj običajnega. Zaradi zmanjšane kontrole staršev, duhov­
ščine in skupnosti se je povečalo število nezakonskih otrok. 
V 18. stoletju se je med meščanstvom in plemstvom pojavil še en tip družine, za 
katerega je bila značilna še večja konjugalna orientacija kot pri prejšnjih. Prišo je 
do ostre ločitve med bivalnim in delovnim okoljem. Nuklearna družina je prenehala 
izpolnjevati znaten del ekonomskih funkcij ter se omejila na emocionalne in seksu­
alne vsebine, rešene avtoritarnih in patriarhalnih tendenc. Njene kohezivne sile niso 
bili več ekonomski in politični interesi, temveč čustvena navezanost ter moralna in 
religiozna odgovornost. Se bolj kot prej je družina postala izključno prostor privat­
nosti; postala je odgovorna le za blaginjo svojih članov, za druge pomoči potrebne 
posameznike pa so začele skrbeti javne avtoritete. Največje pozornosti v družini so 
bili deležni otroci; njihova vzgoja in nega. V zvezi s tem prokreacija ni bila nič več 
stvar, domena božje volje, temveč vse bolj zavestne odločitve samih ljudi, njihove 
kontrole. 
Ta krajši pregled razvoja k »-moderni družini« seveda ni nekaj, kar se je v celoti 
in popolnoma realiziralo, v kar so verjeli nekateri pisci zgodovine, npr. zgodovinarji 
viktorijanske dobe. Je le predstavitev glavnih trendov, ki so se v zadnjih 500 letih 
poskušali uveljaviti znotraj družine na Angleškem. Kot pravi Stone, končni rezultat 
teh trendov in sprememb ni bila zamenjava enega družinskega tipa z drugim tipom, 
temveč razširitev različnosti, prekrivanje, koeksistiranje različnih družinskih vzorcev. 
Stare navade in običaji, značilni za tradicionalne družbe, so se še dolgo obdržali in 
se reproducirali še takrat, ko so se že uveljavili določeni vidiki novih družinskih 
tipov. 
Razlike med družbenimi sloji 
Stopnja prilagoditve novim družinskim vzorcem je variirala od enega do dru­
gega družbenega sloja. To dokazuje vrsta dejstev. Visoka aristokracija je najdlje 
vztrajala pri »pripravljenih zakonih« (zaradi lastnine), toda bila je prva, ki je spre­
jela in realizirala nova stališča do spolnosti, kot tiste dimenzije človekovega bivanja, 
na kateri je možno doseči najvišji izraz ugodja. Meščanstvo in profesionalni sloji so 
bili prvi, ki so sprejeli ideje o zakonu iz ljubezni, toda zadnji, ki so v zakonske od­
nose vpeljali sproščeno seksualnost. Pionirji v kreiranju družine, usmerjene k otroku, 
in permisivni vzgoji so bili člani visokega plemstva, toda po drugi strani so prav oni 
tolerirali grobe metode discipliniranja, ki so jih prakticirali učitelji v javnih šolah. 
Delavstvo je bilo najdlje vezano na tip družine, katerega značilnost je bila delitev 
ekonomskih odgovornosti in obveznosti med možem in ženo, a bilo zadnje, ki je spre­
jelo ideje o močnih čustvenih vezeh znotraj družine, o občutju enakega statusa med 
možem in ženo ter o investiranju ljubezni in denarja v otroke. 
Z upoštevanjem navedenih ugotovitev se razblinjajo trditve o povezanosti indu­
strijske revolucije z množičnim zaposlovanjem žensk, z izgubo ekonomske funkcije 
družine, z odkritjem starševske ljubezni v delavski družini, . . . skratka z razvojem 
»novega« družinskega tipa. Ženske iz nižjih družbenih slojev so bile močno zaposlene 
že v 17. in 18. stoletju, njihova zaposlenost pa se še 40 let po industrijski revoluciji ni 
bistveno spremenila. Poleg tega je družina še v 19. stoletju ostala glavno področje 
družbene ekonomije. V zvezi s tem Stone pravi, da so »različni družinski tipi kompa­
tibilni z industrializacijo« in da obstaja »visoka korelacija med tradicionalno družin-
552 м - ČERNIC : PROCESI SPREMINJANJA DRUŽINE . . . 
sko strukturo in potrebami modernih tovarn«.18 Zato je verjetnejša tudi naslednja 
Stonova trditev, da je nov družinski tip, bolj kot z industrializacijo, delavskim raz­
redom, povezan z duhom kapitalizma,19 novimi idejnimi, ideološkimi tokovi, katerih 
nosilec je bilo meščanstvo, s svojim specifičnim družbenim položajem: izobraženostjo, 
obiljem prostega časa, možnostmi privatnega življenja in kulturno homogenostjo. 
Razlike med deželami 
Razlike v uveljavljanju novih družinskih vzorcev se niso pojavljale le med raz­
ličnimi družbenimi sloji in skupinami, temveč tudi med posameznimi deželami. Po­
dobni trendi kot v Angliji so med 16. in 18. stoletjem nastopili tudi v Franciji, pred­
vsem v njenem severnem delu. Skupina oče — mati — otrok se je tudi tam polagoma 
oddaljevala od sorodstva, rodovine in domačih služabnikov, prav tako so se začele 
uveljavljati nove ideje o družinski morali. V samem procesu uveljavljanja novih 
družinskih vzorcev in idej se kronološko gledano Anglija in Francija med seboj nista 
dosti razlikovali. Precejšnje razlike pa so obstajale glede represije, ki jo je cerkev 
izvajala nad družino, predvsem nad njenimi seksualnimi aspekti. Francoski katoliški 
moralisti niso' zahtevali čutne ljubezni med možem in ženo. Raje so imeli brezbriž­
nost in hladnost. V najboljšem primeru so dovoljevali prijateljstvo. Podobno stališče 
so zagovarjali tudi glede odnosov med starši in otroki. Ljubezen jim je pomenila 
greh proti Bogu, ostanek poganstva, ki ga je potrebno obvladati. Zveza med zakon­
cema je imela za katoliško cerkev zgolj reproduktivni značaj, spolni akt je bil zanjo 
le izpolnitev zakonskih dolžnosti. Toda izpolnjevanje teh dolžnosti je bilo za katoli­
ške moraliste tako pomembno (po njihovem mnenju je preprečevalo prešuštvo), da 
so materam raje dovoljevali pošiljanje otrok v rejo, kot pa da bi zaradi dojenja ne 
mogle izpolnjevati svojih zakonskih dolžnosti. Angleški puritanci pa so, kot smo že 
omenili, poudarjali ljubezen kot bistvo vseh dolžnosti, poleg tega pa častili tudi čutne, 
telesne razsežnosti ljubezni. Niso verjeli v zakonsko zvezo kot zakrament, ampak kot 
predestinacijo. Grajali so starše, če so silili svoje otroke v zakon iz koristi, v nasprotju 
s francoskimi katoliki, za katere je bil le tak zakon pameten, po volji Boga. 
Protislovja med gospodarskimi strukturami in družbenimi razmerami, za katere 
pravi Flandrin, da so same po sebi ovirale razvoj ljubezni v zakonu in preprečevale 
izražanje materinske ljubezni, na eni strani, ter med izredno represivno moralo, ki 
je zahtevala redno zakonsko spolno življenje, nadzorovanje spolnosti v zakonu in 
njeno omejevanje izven zakona, na drugi strani, so z demografskim razmakom ob 
koncu 17. stoletja v Franciji privedla do vse večje uporabe kontracepcije. Moralisti 
so v tem videli razkroj morale, navadni ljudje pa edini izhod, edino sredstvo' za 
zmanjšanje umrljivosti dojenčkov (Flandrin). V Angliji je prišlo do množičnega upo­
rabljanja kontracepcijskih metod celo stoletje kasneje, kot pravi Flandrin, verjetno 
zaradi manj represivnega odnosa puritancev do spolnosti. Po drugi strani pa so sami 
katoliški duhovniki vplivali na razvoj občutja krivde pri materah, zaradi smrti nji­
hovih otrok. Smrt otrok se je po eni strani pripisovala volji Boga, po drugi strani pa 
so moralisti katoliške reforme učili, da so tudi starši odgovorni za življenje svojih 
otrok in da morajo poslušati glas svoje vesti. 
Pojav množične uporabe kontracepcije in drugi cerkvi nevšečni rezultati »nele­
gitimnega« spolnega vedenja ljudi, kot npr. velik odstotek nezakonskih otrok, po­
gosto bivanje ljudi v konkubinatu, velik delež porok po zanositvi,... dokazujejo, da 
se krščanska ideologija na področju družine in njene reprodukcije nikoli ni v celoti 
uveljavila. Sami materialni pogoji življenja velike večine ljudi so bili krivi, da se 
družinsko življenje, ki ga je propagirala cerkev, ni v celoti realiziralo, ali kot pravi 
Flandrin, se »na dnu družbe zgodovina družinskega življenja staplja z zgodovino živ­
ljenjske ravni«.20 Npr. cerkev je zahtevala, da otroci spijo v ločenih posteljah, stran 
od svojih staršev, toda pogoji bivanja povprečnim ljudem tega niso dopuščali. 
Ovire na poti novih idej o družini 
Uveljavljanje »novih« idej o družinskem življenju so, kot pravita M. Mitterauer 
in R. Sieder, ovirale tudi norme dela, ki se pogosto niso ujemale z moralnimi nor­
mami elite. Predindustrijska družba, katere temelj je bilo družinsko gospodarstvo, ni 
postavljala v ospredje emocionalnih, čustvenih odnosov, jih ni ideološko propagirala, 
ker niso bili nujna kohezivna sila družine. Motivi, ki so konstituirali skuoino, kot je 
družina, so bili močno koeksistenčno naravnani; reprodukcija življenja v najširšem 
pomenu besede, ki se je lahko realizirala le skozi skupno delo vseh članov gospodinj­
iš Prav tam str. 419, 420. 
1 9 Zgodnji finančni kapital je bil tisti, ki je vplival na blaginjo plemstva, podjetnikov m 
trgovcev, najprej v Firencah, v 15. stoletju, za tem najverjetneje v Amsterdamu v zgodnjem 17. 
stoletju, kar je bil nujen, čeprav ne zadosten vzrok za pojav novega družinskega tipa (Stone, 
str. 420). 
2 0 Flandrin, str. 93. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . Ш8 . 4 553 
stva. Glede na to je bila družina v srednjem veku, pa tudi precejšen del novega veka, 
prostor ustvarjanja kolektivnih, skupinskih norm, način, metoda discipliniranja ljudi 
pa je bilo zaničevanje. Posledica takšnega družinskega vzorca so bile npr. zelo po­
goste poroke, o čemer smo tudi že govorili. Ker družina ni mogla uspešno funkcioni­
rati brez gospodarja ali gospodinje, z nepopolno strukturo, sta bila vdova ali vdovec, 
zaradi ohranitve družine in njenih funkcij, predvsem produkcijske, prisiljena na čim­
prejšnji ponovni zakon, kar pa je seveda s seboj prinašalo določene težave. Ker se je 
struktura družine ohranjala s ponovnimi porokami, zaradi visoke smrtnosti, ki ni bila 
pogosta le med otroki, marveč tudi med odraslo populacijo, se je članstvo družine 
stalno spreminjalo. Novi zakonec je lahko s seboj pripeljal še svoje otroke, tako da 
so skupaj živele osebe z zelo različnimi krvnimi povezavami. K »pestrosti« družinske 
situacije so prispevali tudi posli, ki so se praviloma menjavali vsako jesen. V tako 
mobilni družini je bilo malo možnosti za medsebojno navezanost, tesnejše, intimne 
vezi so se s težavo razvijale. 
Povezanost novih idej o družini s socialno ekonomskimi pogoji življenja 
Povečana diferenciacija vlog v vse bolj kompleksni družbi pa je zahtevala nove 
oblike discipliniranja ljudi. Kontrola je potekala s pomočjo pretanjenih ideoloških 
sredstev, z »odkrivanjem« in stimuliranjem psihološke odvisnosti ljudi drug od dru­
gega in z zahtevami po večji samoobvladljivosti. »Obvladljiv človek« je postal obve­
zujoč model in cilj vzgoje. Nagoni, spontanosti so se morale umakniti iz javnega živ­
ljenja v sfero družine in se v njej intenzivirati v obliki čutne zakonske ljubezni in 
materinske ljubezni. Tako kot že Stone tudi Mitterauer in Sieder ugotavljata, da so 
te ideje dosegle svoj vrh že v 18. stoletju med meščanstvom, delavstvo pa se je v 
svojem obnašanju še do poznega 19. stoletja držalo tradicionalnih izročil. Toda cer­
kev in država sta se močno zanimali tudi za njihovo spolno^ življenje in moralnost 
ter še represivneje posegali v njihovo intimno polje kot v privatno življenje višjih 
slojev. Toda več uspeha kot moralne zapovedi in pravne omejitve je imelo na inter-
naliziranje novih vsebin družinskega življenja (malomeščanskega stila življenja) ma­
terialno izboljšanje življenja delavskih množic, za kar je poskrbelo samo meščanstvo. 
Z namenom, da bi preprečilo socialne nemire, je odpravilo najostrejše oblike izkori­
ščanja. V zvezi s tem Mitterauer in Sieder postavljata tezo o socialno ekonomski po­
gojenosti vsakokratnih možnosti medčloveških in spolnih razmerij.2 1 
Povezanost socialno ekonomskih pogojev življenja ljudi z njihovim čustvovanjem 
in obnašanjem je izhodišče razmišljanja o pretekli podobi družine tudi pri F. Mo-
untu. Vendar njegova analiza ni usmerjena v raziskovanje sprememb, ki jih je od 
novega veka naprej doživljala družina, kot je to značilno za prej omenjene avtorje, 
temveč odkrivanje stalnic družinskega življenja in človekovega čustvovanja. Po nje­
govem mnenju so se vedenjski vzorci in oblike izražanja čustev pojavile že veliko 
prej, preden so se o tem pojavile ideje, le polneje se niso mogle uveljaviti. Tako npr. 
ideje o poroki iz ljubezni in spoštovanja, sklenjeni s prostovoljno odločitvijo obeh 
partnerjev, niso inovacija razsvetljencev 18. stoletja, temveč so takšna nagnjenja in 
želje obstajale že dolgo pred tem časom. Pri' tem se Mount sklicuje na vrsto zapisov; 
od literarnih del do korespondence. Shakespeare, S. Bran t, W. Langland, J. Paston, 
A. Lisle, so visoko častili zakon iz ljubezni in obsojali »prisiljene« zakone že cela sto­
letja pred »sentimentalno revolucijo«. Prav tako po Mountovem mnenju tudi ni mo­
goče sprejeti trditve, da je materinstvo, pozorna nega in skrb do otrok invencija 
modernizacije. Slab, indiferenten odnos staršev do otrok se poskuša dokazovati z nji­
hovim ravnanjem: prepuščanjem otrok v oskrbo dojiljam, povijanjem v trakove, sla­
bim hranjenjem in oblačenjem, pomanjkljivimi higienskimi navadami, kratkim in 
zelo šibkim žalovanjem za umrlimi otroki, . . . Toda, kot pravi Mount, iz tega ni mo­
goče deducirati, da so se matere v tradicionalni družbi malo menile za svoje otroke, 
ampak le to, na kakšnem nivoju so bila spoznanja o zdravem načinu življenja in 
možnosti, po katerih so se ravnale matere pri negi otrok. Matere so delale mnogo 
napak, kar pa ni izjema niti za današnji čas, vendar, kot pravi Mount, je težko ver­
jeti, da do svojih otrok ne bi ničesar čutile, in da je »težko stalno govoriti v jeziku 
močnih čustev«,22 kjer je smrt stalno prisotna. 
Zaključek 
Na kratko bi lahko rekli, da so zgodovinske raziskave o družini v preteklosti, 
čustvih in odnosih v njej pokazale: da so se poteze, ki se nam zdijo značilne za da­
našnjo družino, začele razvijati že davno pred pojavi modernizacije in industrializa­
cije; da je šlo pri spremembah, ki so nastajale v družini, najprej za zunanjo, druž­
beno afirmacijo (represijo) določenih vrednot, idej, konceptov in šele na to za notra­
njo sprejemanje in prilagajanje, bolj ali manj uspešno realiziranje novosti v družini. 
2 1 Mitterauer - Sieder, str. 161. 
2 2 Mount, str. 109. 
554 M. CERNIC : PROCESI S P R E M I N J A N J A DRUŽINE . . . 
Posledica tega je pluralnost koeksistenčnih družinskih tipov; da je razvoj k »mo­
derni« družini potekal nelinearno in slojevsko, socialno diferencirano; da razvoj 
družine ni potekal od velikih skupin k malim, ampak da je bila in je nuklearna 
družina vedno temelj vsem ostalim družinskim skupnostim. 
(v%) 
T3 
as 
a M » 
'ч Ш î-l 
6,4 
10,1 
54,5 
14,1 
17,6 
273 
1? 
It
al
ij
a 
(P
ar
m
 
(1
78
2)
 
8 
0 
73 
9 
11 
66 
C 
S C -
N
em
 
(L
of
i 
(1
68
7 
0,8 
7,2 
82,4 
4,8 
4,8 
121 
"a 
•S 
o 
«Ss ::?тз-^
A
n
gl
 
(P
ud
 
(1
73
4 
7 
4 
79 
8 
1 
154 
ш 
W 
F
ra
n
 
(L
on
 
(1
77
8 
1 
6 
76 
14 
3 
75 
Tip gospodinjstva: 
Samsko gospodinjstvo 
Neopredeljene skupnosti 
Nuklearna družina 
Razširjena družina 
Večjedrna družina 
Število gospodinjstev 
Povprečno število članov 
na gospodinjstvo 4,95 4,16 5,77 3,97 5,05 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
VERÄNDERUNGSPROZESSE IN DER FAMILIENSTRUKTUR VOM 15. BIS ZUM 
19. JAHRHUNDERT 
Majda Cernie 
Die Verfasserin stellt einige neuere sozialgeschichtliche Studien zum Thema Fa­
milie dar. Progressive Voraussagen über gesellschaftliche Veränderungen, darunter 
auch Ankündigungen vom Absterben familiärer Funktionen und sogar vom Nieder­
gang der Familie als Institution, haben auch bei den Historikern Interesse für die 
Erforschung von Form und Inhalt des Familienlebens geweckt. Die wichtigsten Fest­
stellungen, welche die neueren geschichtlichen Analysen der Familie bringen, unter­
scheiden sich beträchtlich von jenen Behauptungen, die unter dem Einfluß der An­
schauung entstanden sind, die Entwicklung der Gesellschaft vollziehe sich in linearer 
Annäherung an die mehr oder weniger vollkommenen Formen des gesellschaftlichen 
Lebens. Als unannehmbar erweist sich so die Behauptung, die Kleinfamilie sei in der 
Folge der industriellen Revolution entstanden und zwar zunächst in Arbeiterfamilien, 
die eheliche und mütterliche Liebe sei von den Aufklärern des 18. Jahrhunderts ent­
deckt worden, die Berufstätigkeit der Frauen sei erst durch Fabriken ermöglicht 
worden,. . . die Familie hätte sich ferner unaufhörlich der neu entstandenen gesell­
schaftlichen Bedingungen angepaßt. Neuere Forschungsergebnisse der Historiker im 
Zusammenhang mit der Familie weisen nach, daß diese Institution zu keiner Ände­
rung bereit war und ist, ohne diese auch ihrerseits anderen aufzudrängen. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 . 555—560 555 
F r a n c K u z m i č 
PRISPEVKI K REVOLUCIONARNEMU VRENJU V PREKMURJU 
LETA 1918 
O revolucionarnem vrenju v Prekmurju v letih po prvi svetovni vojni imamo 
sicer že nekaj napisanega,1 vseeno pa še vedno niso znani in obdelani vsi viri, kaj še, 
da bi opravili nekakšno sintezo. Potrebno bo gotovo še precej časa, da iz arhivov po­
beremo vse primarne vire. Kot nadomestilo so sicer že uporabljeni tudi sekundarni 
viri (iz časnikov in spominov), a bo potrebno to prav tako preveriti. Za okvirno osvet­
litev tega revolucionarnega vrenja v Prekmurju imamo' sicer dvoje obsežnejših del,2 
a s tem podoba vseeno ni dokončna. Zgodovinski roman s to tematiko je napisal v 
treh zajetnih knjigah prekmurski pisatelj Miško Kranjec.3 Čeprav je delal tudi na 
podlagi virov,4 vseeno veliko> zgodovinskih podatkov in trditev ne deluje zanesljivo 
in prepričljivo. Tudi napačni so nekateri. 
Za dodatno osvetlitev revolucionarnega vrenja v Prekmurju so zanimiva tri 
ohranjena madžarska pisma iz novembra 1918, shranjena v Pokrajinski in študijski 
knjižnici v Murski Soboti, namenjena grofu Avgustu Zichyju in grofici Mariji Zichy. 
Prvo pismo je pisal upravnik Balz grofu dne 5. 11. 1918 iz Egerszega.5 Drugo pismo 
je iz Beltinec 7. 11. 1918 pisala grofici poštarjeva vdova Kelecsényijeva, tretje pismo, 
ki ni datirano, pa grofu višji gozdar Robert Bayer. Vsa tri pisma je iz madžarščine 
prevedla Nikica Brumen.6 
Prvo pismo 
Pismo je ohranjeno^ v rokopisu na formatu tedanje pole na prvih dveh straneh. 
Podpisal ga je Alfred Balz, upravnik7 veleposestva beltinske grofice Marije Zichy. 
Veleposestvo je vodil 36 let. Letno je prejemal 1526 kron, razen tega pa v naturali-
jah: 1200 kg pšenice, 1800 kg rži, 640 kg ječmena, 500 kg ovsa, 1520 kg koruze, 90 kg 
soli, 900 1 starega vina, 54 pr. m. trdih drv, 5600 kg sena, 2800 kg slame in 2800 kg ječ­
menove slame za steljo; razen tega je imel 1 oral vrta in 2 orala njiv. Kot nadupra-
vitelj je imel zastonj stanovanje s kuhinjo in štirimi sobami ter razsvetljavo. Vzdrže­
val je 4 krave, 2 junici, 8 starih svinj, 8 enoletnih svinj in številno perutnino. Za 
krmljenje živine je imel uslužbenca Miho Dragoviča.8 Balz je bil znan pozneje kot 
rovar proti agrarni reformi in Jugoslaviji. Anton Strekelj, glavni poverjenik za 
agrarno reformo v Murski Soboti, ga je odstavil in nastavil Simona Faleža iz Bel­
tinec.9 
V času novembrskih nemirov leta 1918 je Balz zbežal na Madžarsko in iz Eger­
szega 5. 11. 1918 pisal grofu10 naslednje pismo: 
»Veledostojanstveni gospod grof! 
Milosti j ivi gospod! 
Zelo žalostno, slabo novico Vam moram sporočiti in tudi to tako pozno, vendar 
Vam zaradi svojega velikega razburjenja in opravičenega trenutnega stanja nisem 
mogel dati takojšnjega sporočila. 
' R u d i Kyovski, Slovenska krajina (Prekmurje) 1918—1919, Delo, Ljubljana, 1953, št. 5—6; 
Miroslav Kokolj, Prekmurje v prevratni dobi 1918—1919, Svet ob Muri, Murska Sobota, 1957, str. 
177—211, 241—280; L. Kövago, A Magyarorszagi délszlavok 1918—19-ben. Budapest 1964; F. Horvatn, 
A Munkâstanâcsok szervezete- es mtikòdése Vas megyében 1918 november 10 — 1919 augusztus 5, 
Szombathely 1959. 
2 Dr. Julij Titi, Murska republika 1919. M. Sobota (Pomurska založba) 1970; Revolucionarno 
vrenje v Pomurju v letih 1918—1920. Zbornik razprav s simpozija v Radencih od 27. do 29. maja 
1979. M. Sobota (Pomurska založba) 1981. 3 Miško Kranjec, Rdeči gardist. Roman v treh knjigah. M. Sobota (Pomurska založba) 1964, 
1965, 1967. Zanimivo je, da je Kranjec pri prvi knjigi zapisal, da je to roman v dveh knjigah, 
izšel pa je v treh in tretja je najobsežnejša! 
4 Prim. F. Zadravec, Prekmurska revolucija in Kranjčeva proza. V: Revolucionarno vre­
n j e . . . , str. 301—316. 5 Egerszeg, tudi zalaegerszeg — središče županije Zala, kamor je pripadal del Prekmurja 
(Beltinci, Lendava itd.). 6 Podatki po: M. Kokolj, Prekmurski Slovenci 1919—1941. M. Sobota (Pomurska založba) 1984, 
str. 529. 7 V izvirniku je stari madžarski izraz szämtarto. 
8 Podatki po: M. Kokolj, Prekmurski Slovenci 1919—1941. M. Sobota (Pomurska založba) 
1984, str! 529. 
s Prav tam. 
10 Grof Avgust Zichy bi naj v tem času bival v Pešti. — Prim. M. Kokolj, Prekmurje v pre­
vratnih letih 1918—1919. Revolucionarno vrenje . . . str. 74. 
556 F - KUZMIC: PRISPEVKI K REVOLUCIJI V PREKMURJU 1918 
V nedeljo ponoči11 po enajsti uri je izredno razburjeni notar Besnyäk potrkal 
s sporočilom, da so Slovenci, okrog 400, prešli Muro, graničarje razorožili in da so že 
v .tsratoncih.12 
Ker so naši vendski ljudje bili tega dne v Veržeju13 na ljudskem shodu in z na­
vdušenjem čakali slovenske brate, je bilo> naše življenje v nevarnosti, zato sem bil 
v največjem razburjenju prisiljen s svojo družino takoj pobegniti, pustivši vse naše 
tam. Prav takrat so1 zbežali blagajnik14 Hajdu z družino, Besnyâk in Fejsz sèm, Szöcs 
pa v Sârvâr.15 
Blagajnik Hajdu je prinesel s seboj 142.000 kron gotovine iz veleposestne bla-
gajne; danes so krenili v Kanizso, kjer bo to vsoto v banki zanesljivo vložil. 
Ob odhodu sem sklical služinčad, jih naprosil, naj ne zapustijo svojih mest, ker 
njim, ker so vendskega porekla, ne grozi nobena nevarnost. 
Prepričal sem jih, naj pred gradom čuvajo in naj po potrebi priskočijo na pomoč 
tudi Wieserju.16 
Danes me je poiskal beltinski čuvaj in podal poročilo o tem, da so, ne Slovenci, 
temveč vojaki, vračajoč se domov, in mestna drhal tega dne ponoči razbili okna mo­
jega stanovanja; zdi se da z bajoneti, ker so' jih našli vržene v moji sobi. 
Ob zori so' hoteli izropati moje stanovanje, toda naša služinčad jih je zadržala. 
Potem so vdrli v Kaufmannovi1 1 trgovini in stanovanja in tam vse izropali. 
Iz Deutscheve gostilne in kleti so vse izvlekli. 
Ropanje se je vršilo ves dan, ker se jim nihče ni zoperstavil. 
Popoldne je en Renkovčan, pokvarjen meščan z vozom prišel na pristavo, kjer 
je največjo pitano svinjo zaklal in odpeljal. 
Doma so ostali Kolârsevi,18 Szepessijevi19 in Kelecsényijevi. Njih vlomilci in ro­
parji tudi želijo [dobiti]. 
-Telegrafske žice so1 prerezali. 
Žandarmerija je tudi zapustila Beltince, financarje so razorožili. ----••' 
Danes je bilo končno poslanih iz Lendave v Beltince 30 mož narodne straže; dal 
bog, da bi bilo ropanja čimprej konec. ' 
Tudi Dolnja Lendava.je polna besnežev in od tam so tudi že skoraj vsi pobe­
gnili! 
Zelo prosim svojega milostnega gospoda, naj ne izvoli zaradi nezanesljivosti kaj 
odrediti, ker serri v tako kritičnem času zapustil svoje mesto, toda moje življenje se 
je vrtelo-na kocki in mojo družino bi na vsak način napadli. Čim mi bo položaj do­
volil,'se bom takoj vrnil na svoje mesto. 
Z globokim klanjanjem ostanem 
svojemu visokemu gospostvu 
Vaš najponižnejši sluga 
A. Balz 
upravnik.« 
Drugo pismo 
Pismo je pisala poštarjeva vdova Kelecsényijeva iz Beltinec 7. 11. 1918 grofici 
Mariji Zichy v Pešto. Miroslavu Kokolju je to pismo znano in ga kot vir omenja v za­
puščini Franca Gumilarja.20 V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je 
11 To je bilo 3. 11. 1918. 
12 Bratonci so sosednja vas Beltinec. 
13 Ljudski shod ni bil v Veržeju, kot to navaja Balz, ampak v Ljutomeru. Gre namreč za 
ljudsko proslavo ob razglasitvi nastanka SHS, ko je slovenski glavar prevzel oblast v ljutomer­
skem okraju. Svečanosti so se udeležili številni Medžimurci in Prekmurci iz Ižakovec, Dokle-
žovja, Melinec, Bistric in sosednjih vasi. — »-Na dan Vseh svetnikov se je bliskoma raznesla ta 
novica po celi črensovski fari. Že istega dne popoldne so se zbrali nekateri zavednejši možje in 
fantje pri Kleklu ter se posvetovali, kako bi spravili čim več ogrskih Slovencev 3. nov. v Ljuto­
mer. Po sestanku so nekateri takoj odšli agitirat na sever in zapad. Uspeh je bil, da se je ude­
ležilo manifestacije v Ljutomeru kakih 400 Prekmurcev.« (Horvat Maistru) Revolucionarno vre­
nje . . ., str. 75. 
Na shodu je za Viktorjem Kukovcem in drugimi govorniki nastopil tudi Jožef Cigan iz 
Žižkov, ki je v imenu Prekmurcev prebral izjavo, da se želi Slovenska-krajina združiti z brati 
onstran Mure v narodno državo. Izjavo je sestavil Klekl. — Revolucionarno vrenje . . . , str. 75. 
1 4 v izvirniku ispân. Za funkcijo, ki jo je imel Hajdu, ljudje, ki so delali na grofiji, vedo 
povedati, da je bil blagajnik posestva. To bi tudi držalo. 
15 Besnyâk je bil notar. Fejsz (Fajs) je bil notar v Bratoncih, stanoval v Beltincih. Söcs je 
bil grajski vrtnar. 
16 Franz Wieser (1852—1935) je bil 45 let grofovski strežnik (Durch 45 Jahre als Kammerdie­
ner in treuer Dienste der Familie Zichy — kot je zapisano na nagrobniku na pokopališču v Bel­
tincih). Po poizvedbah Dušana Rešeka je prišel v Beltince z Dunaja. 
17 Henrik Kaufmann je bil rabin v Beltincih, imel pa je še trgovino z usnjem in špecerijo. 
Ignac Kaufmann je imel trgovino z mešanim blagom. Deutsch je bil prav tako Zid. 
18 Dr. Franc Kolarš je bil grajski, pozneje banovinski zdravnik (2. 10. 1875 — 25. 3. 1933). 
S soprogo Mici, ki je umrla v 50. letu starosti (1933), je pokopan v Beltincih. Podatki D. Rešeka. 
1 9 Szepessijevi so bili več generacij lekarnarji. Živeli so v Beltincih ob gradu. 
2 0 Prim. Revolucionarno vrenje . .., str. 196, op. 6. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 557 
izvod, pisan s pisalnim strojem. Če je pri Gumilarju rokopisni izvod z lastnoročnim 
podpisom odpošiljateljice, potem je pismo, ki ga ima soboška knjižnica, prepis izvir­
nika. Verjetno gre res za prepis, saj izvod, ki ga ima knjižnica, nima na koncu lastno­
ročnega podpisa Kelecsényijeve, ampak je podpis narejen s pisalnim strojem. Prevod 
pisma: 
»Globoko spoštovana presvetla gospa grofica! 
Vedoč, da Vaše blagorodje po kratkih brzojavkah kakor brez diha čaka vesti iz 
Beltinec, hitim, da Vam dogodke preteklih strašnih dni na kratko zbrane na razumljiv 
način predočim. Da si to dovolim, naj služi kot opravičilo, da ni tukaj nikogar, razen 
doktorja in Szepessyja21, ki bi vse preživel. (Komaj lahko pišem.) 
Že prvega in drugega22 je bil zrak poln smodnika, šušljalo se je o ropanju Židov 
in govorili so o hrvatskem, to je slovenskem vdoru. V soboto popoldne sem šla malo 
k Balzevim, da se pogovorimo o novicah, a sem jih prav tako našla zaskrbljene. Pra­
vijo, da so se sprva smejali novicam, toda sedaj tudi oni že bolj resno razmišljajo. 
Predlagala sem, da bi bilo dobro, če bi gospod Balz takoj telegrafiral milostnemu go­
spodu po vojaško pomoč, (pa) je Balz rekel, da tega ne more storiti, ker bi bilo videti 
kot strahopetnost. Ne strahopetnost, sem rekla — tukaj so grad, pristave, žitnica, klet, 
mnogo živine, brezpogojno je treba nekaj ukreniti v interesu varnosti. V nedeljo je 
potem gospod Balz vendarle oddal telegram, toda telegrafska linija je bila že prese­
kana, <kar so verjetno hote povzročili. V nedeljo popoldne je bilo v Veržeju veliko 
slovensko zborovanje, kamor so odšli prek tudi ljudje iz Dokležovja, Ižakovcev in 
melinske Bistrice. Zvečer so se zelo glasni vrnili in se s kentercejskim žandarmerij-
skim odredom sprli, stepli. Te so spodili, žandarji so pred polnočjo raportirali no­
tarju, da so ljudje rekli, da prihajajo Hrvati. Notar je zbežal k Balzovim ter jih zelo 
prestrašil. Balz je dal novico dalje in tako so na vozu sede vsi odpotovali. Ko so tudi 
tu v Beltincih zvečer razgrajali, peli — niti jaz nisem mogla spati, okrog enih ponoči 
zaslišim velik ropot vozov. Zelo sem se prestrašila. Joj, sem rekla, otroci, kaj bi lahko 
to bilo. Nato začne naš pes lajati in slišimo, da nekdo kliče Bodri, Bodri! Prestrašeni 
skočimo s postelje, toda služinčad že teka. »Prosim, tukaj je bil gospod Hajdu in spo­
roča, da oni vsi odpotujejo.« Zamislite si naše presenečenje. Bežimo za Hajdujem, 
toda odpotoval je. Res nam je bilo žal, ker bi ga morali brezpogojno nagovoriti, da 
bi ostal. Nato smo dvoje mladih služkinj napotili na pristavo. Pa kaj se zgodi, čez 
nekaj sekund je prišel Jânos in povedal, da so gospoda vsa odšla, ker prihajajo 
Hrvati, in gospod upravnik je rekel, naj se tudi za nas zapreže. Srce nam je straho­
vito bilo, skoraj bi umrli, toda čez nekaj sekund smo izjavili, da mi ne gremo. Ne 
morem zapustiti svoje službe, otroci in gospodična niso hoteli mene pustiti tukaj in 
ponoči sami zbežati. Rekli smo, kar bo, pa bo. Takoj smo se oblekli in sedeli z močno 
utripajočimi srci do* jutra in buljili v urin kazalec, ki je z grozno počasnostjo lezel 
naprej. Končno je nastopilo jutro in Hrvatov še vedno ni bilo. Ponoči se je slišalo 
kričanje in streljanje. Balzu in Židom so razbili okna in Kaufmannovi gospe odnesli 
gosi. Ker je bil telegraf zanič, smo Ilonko Aliszt poslali z brzojavko v Soboto. Tele-
grafirala sem upravništvu in Narodnemu svetu,23 naj na to obmejno eksponirano me­
sto pošljejo pomoč, ker je nevolja. Razen tega sem rekla Alisztovi, naj tam tudi agi­
tira, da bi telefonirali po pomoič podžupanu.24 Komaj so ti odšli, so židje krenili na 
vozeh, obupani. Dopoldne je minilo v miru, drhal pa, ki jo je zaradi odhajanj zajela 
drznost, je popoldne ob dveh začela ropati najprej trgovino Ignaca Kaufmanna, po­
tem pa Henrika Kaufmanna. Toda ne samo teh, temveč tudi stanovanja. Potem so šli 
v Deutschevo gostilno in tudi tam iz 16 sob odnesli pohištvo' in vse zlomili na drobne 
kose. Nazadnje so stopili v klet in tam razsajali do rjolnoči. Lahko si misli Vaše bla­
gorodje, kako strašno je bilo vse to gledati, toda povsod ste lahko slišali: no, z Židi 
so končali. Weiszove trgovine se niso dotikali, ker je gospodična prodajalka stala pri 
odprtih vratih in rekla tole: »Ne dotikajte se, saj je to že kristjanovo!« Nato so tiho 
odšli in se malo umirili. Naslednjega dne, petega zjutraj, je bil na nesrečo sejem 
kneza Imreja2 5 in iz desetih okoliških vasi se je steklo ljudstvo in prestrašeno smo se 
pogovarjali: »Moj bog, grad, žitnico in gosposke hiše bodo ropali.« Takoj smo sporo­
čili Alisztovi, naj nemudoma ukrene vse in goreče prosi za pomoč. Tudi na pristavi 
smo vse hrabrili, naj gre jezdec, naj gre po nje voz. Končno so opoldne prišli vojaki, 
na enem avtu z avtomatskim orožjem in na štirih vozeh moštvo. Avto je zavil proti 
gradu in z avtomatskim orožjem oddal veliko salvo, žal takrat že pozno, ker so bile 
lepe dragocene sobe opustošene. Kajti komaj je minila maša, so ljudje obkolili grad 
in hoteli vdreti, gospod župnik2 6 pa jih je s sklenjenimi rokami rotil: Ne dotikajte se! 
21 Misli na zdravnika dr. Franca Kolarša in lekarnarja Szepessyja. 22 Misli na petek 1. in soboto 2. 11. 1918. Prim. Balzovo pismo grofu z dne 5. 11. 1918. 23 Madžarski narodni svet je bil v Soboti. 24 alispân, alaispân = podžupan (županija Zala). 
25 »imrehercegovo«, semanji dan 5. 11. vsako leto v Beltincih. 
26 V tem času je bil župnik v Beltincih Stefan Kühar (1914—1922). — Prim. I. Škafar, Nekaj 
iz zgodovine beltinske župnije. Stopinje 1973, str. 39—40. 
558 F - KUZMIC : P R I S P E V K I K REVOLUCIJI V P R E K M U R J U 1918 
Toda njega so z bajonetom odrinili in teh par hlapcev, ki so tam z Janošem stali v 
obrambi, prav tako, in potem je vsa divja banda preplavila lepi, čisti grad. Mi smo 
doma z Mici trepetaje poslušali divje rjovenje, hrup. Bilo je kakih tisoč ljudi, pra­
vijo tudi več. Nato se je beltinsko ljudstvo prerivalo, da bi jih pregnalo. Ni jih zmo­
glo, toda kasneje, ko je mnogo zverinskih žena z vrečami odšlo, so jih vseeno obvla­
dali skupaj z beltinskimi in jih s palicami, šibami nagnali v park. Pripominjam, da 
je gospa Kralovac z Mondajevo z veliko skrbnostjo skrila zelo veliko blaga. In kar je 
veliko žena odneslo, so jim po poti stoječa dekleta beltinske kongregacije, služkinje 
in žene hlapcev, odvzele in donesle k nunam. Vobče so Kralovčeva družina in pri-
stavci delali z veliko predanostjo, toda brez hrabrega moškega vodstva niso mogli 
veliko narediti. Zatem so ostali razbojniki dirjali čez park k žitnici, beltinski pa ogi-
baje se pred njimi tuleč dirjali, in hvala dobremu Bogu, so jih odbili. Ce bi tudi v 
žitnico vlomili, bi prišla vrsta še na vino in opiti bi opustošili naša stanovanja. Toda 
nato so prišli vojaki, razbojniki so odšli in obljubili, da se vrnejo ponoči v žitnico in 
zažgejo na štirih mestih v Beltincih. Ponoči so resnično tudi poskušali. Toda hvala 
Bogu, tu so bili vojaki, takoj so streljali z avtomatskim orožjem. Stalno so oddajali 
salve in tako je besnenje prenehalo. Včeraj šestega in danes sedmega27 so vojaki 
stalno hodili po vaseh in veliko krivcev polovili in odpeljali v Soboto. Resnično, če 
teh ne bi bilo, tedaj v Beltincih danes ne bi stal kamen na kamnu in ene kaplje vina 
ne, niti ene vreče žita ne bi bilo. Strahovito energični in agilni so bili vojaki na čelu 
s Fonyom, žandarmerijskim stotnikom. No, resnično Žalska županija bi se lahko skri­
la. Slišimo: Prihajajo, prihajajo vojaki in od nikoder nikogar. Grozno, če bi bila tem 
zaupana naša usoda. Verovali smo, ko so gospodje odšli, da bodo vsaj hitro poskrbeli 
za pomoč, toda to se ni zgodilo. 
Končno je popoldne, hvala Bogu, s Kalecke gore28 prišel tudi Vogler, kjer je bil 
na trgatvi, čeprav mu je Balz zapovedal priti dol v nedeljo ponoči. Voglerju so pisali 
pismo, naj, če mu je življenje drago, zapusti Kaleč. In tako je po jarkih, grmovju se 
skrivajoč prišel peš v Melince. Toda predvsem, ker je slišal, da so Beltinci v nevar­
nosti, je šel ponj voz. Strigova29 je bila v plamenih, financarje so ubili. V noči od 
ponedeljka na torek so ubogega Grasanovitsa3 0 čisto izropali, vse so mu razbili, po­
lomili, klavir, vse, vse. Uboga Olga je v malem robcu, v spodnji obleki pobegnila, 
starši prav tako. Danes so bili tu pri nas, spotoma, ko so šli k sinovom v Soboto. 
Uboga stara gospa, popolnoma je uničena. Olga je zelo junaško branila svoje starše, 
čudežno moč ji je dal dobri Bog. Zastonj, mlado je pač mlado1, tudi mojih dveh deklet 
je sama volja, energija. Če jih ni, tedaj tudi mene ubije moje bolno srce. 
V pomiritev lahko pišem Vašemu blagorodju, da so v velikem salonu slike ne­
poškodovane, prav tako tudi oba klavirja, okrasne omare, prav tako vstavljena ebe-
novinasta miza; rdeča garnitura prav tako. Jaz nisem nič gledala, ker sem strašno 
nervozna, toda Mitzi je vse pregledala. Ubogi stari Wieser je samo jokal in stokal, 
a kar je mogel, je rešil; čisto preč je. Zelo mnogo stvari je prišlo nazaj, ker se je 
ljudstvo zbalo vojakov in zjutraj so veliko prinesli. Toda, moj Bog, kaj je vse to. 
Krajčičeve31 so na Bistrici prav tako izropali. Niti ena posoda jim ni ostala, nič, 
prav nič. Ubogi Mariški so odnesli tudi balo, ker še ni bilo odposlano. Holzerjeve, 
Benkovičeve, učiteljico Vido, Feketejeve, vse so pregnali. Tedaj niso mogli na vasi 
storiti drugega, kot da so odšli. Verjemite mi, presvetla gospa grofica, kakorkoli me 
je potrlo, trideset let sem že v Beltincih, tako tudi sedaj trepetaje želim ostati tu, 
četudi ne bi bilo priključeno Hrvatski; po vojni pa za vse dragocenosti sveta ne osta­
nem tu, raje grem za kuharico, toda tega sedaj ne morem storiti, da bi odšli. Novega 
življenja s prihranjenim denarjem ne morem začeti, ker to malo blaga, živine, ko­
likor je nabavljenega žita, to je vse, kar imamo. Zaradi tega smo torej morali trpeti 
tukaj do konca ta strašni prizor, se boriti za družinico in službo. 
Toda to še ni konec. To je komaj začetek in zato prosim Vaše dostojanstvo in 
milostnega gospoda, izvolite energično ukrepati, da pride sem brezpogojno potrebno 
število vojaštva z mitraljezi in častniki, ker samo ti so zanesljivi. Murske vasi je 
treba v šahu držati, včasih zagrmeti prek na Štajersko, krotiti Slovence, braniti imet­
je. Ker če se tukaj ne bo stalno križarilo, bi nam lahko črede odgnali in pristave 
zažgali. Danes smo slišali, da so tudi v bistriškem gozdu podrli nekaj dreves3 2 (Gra-
sanovitsevi so povedali) in tako je vojaštvo brezpogojno potrebno tako dolgo, dokler 
se stanje ne izoblikuje in razčisti. 
z> Misli na sredo 6. in četrtek 7. november 1918. 23 Kalecka gora, tudi Tkalecka gora je vinorodno področje v Medžimurju, kjer je imela 
grofija vinograd in gozd. 28 Kraj v Medžimurju. 30 A. Grasanovits (Grašanovič) je bil notar v Crensovcih. »Toda z največjim maščevanjem 
so se vrgli na notarjevo stanovanje. To so zažgali.« (Klekl, Važnejši dogodki, 19; glej še: Klekl, 
Punt na Dolinskem. Novine 17. il. 1918, 46/2). 3 1 Krajčič je bil grofovski gozdar. 32 Glej tretje pismo. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 559 
Kot vidimo iz časnikov, gospoduje ta položaj povsod po državi, vojaki prihajajo 
z boljševiškimi idejami domov, vsi z orožjem in naboji, s protižidovsko mržnjo. Toda, 
ker je sedaj naša narodna krajina vsa pomešana s slovanskimi idejami in s slovan­
skim oblikovanjem države, hočejo za Židi uničiti madžarsko gospodo. To smo videli 
na letakih, prinesenih z ljutomersko-veržejskega shoda. Trenutno je tukaj mir in ti­
šina, ker murskosoboški oficirski zbor dnevno z mitraljezom pride na lice mesta. 
V ostalem pa se je treba bati tega, o čemer že tudi šušljajo, da bi iz maščevalnosti 
odšli v Veržej in se od tam vrnili s slovenskimi vojaki. Danes, v četrtek, popoldne ob 
petih: in iz Žalske županije niti enega vojaka še nismo dobili. Vsem nam je nerazum­
ljivo, da na naše mnoge prošnje podžupan ničesar ne ukrene. Vogler z veliko goreč­
nostjo ukazuje, organizira narodno stražo.33 Biczo34 v Melincih vzdržuje red. 
Toda sedaj končam svoje vrstice, vsaj dobri Bog naj pomaga, da lahko užijemo 
vsaj malo miru in tišine in malo v red pridemo, ker teh štirih dni ne bomo nikoli 
pozabili. Če Vaše dostojanstvo ukaže kakšno odredbo, izvolite samo razpolagati 
z nami. Od mojih otrok poljub roke; sporočam in sem 
z globokim spoštovanjem 
vdova Kelecsényi 
Pravkar sem izvedela, da je preko Lendave prišla stotnija vojske z lahkim mi­
traljezom. Ti, kot slišimo, ne ostanejo stalno tukaj, temveč krenejo samo čez vso kra­
jino, kjer je drhal besnela, da bi jo kaznovali in ustvarili red. 
Vogler je Alisztovi dejal, da je presvetli gospe grofici poslal take informacije, da 
so bili zraven pri pustošenju gradu tudi beltinski. Voglerja takrat ni bilo tu, tako 
njegove informacije ne morejo biti najtočnejše. Do sedaj smo še vedno slišali, da bel­
tinski ne samo, da niso plenili, ampak so celo rešili, kar se je dalo in so drhal končno 
tudi oni nagnali iz gradu in vsi beltinski kmetje se zelo sramujejo in obžalujejo, kar 
se je zgodilo. Vse to sem sedaj zvedela in menim za pravično, da Vaše blagorodje 
obvestim v upanju, da Vam moje dolgo pismo ni (prizadelo) žalosti, da ga vsaj ne bi 
Vašemu blagorodju z najglobljim spoštovanjem.« 
Tretje pismo 
Višji gozdar Robert Bayer je pisal grofu kratko, vendar nedatirano pismo. Na 
podlagi zadnjega odstavka lahko sklepamo, da je bilo napisano po prejšnjih dveh 
pismih, saj poroča, da se je Balz vrnil in da moških ni. Bayer seveda poroča o svojem 
resorju. Poznojesenski čas (november in začetek decembra) je bil ugoden za sečnjo 
lesa. Ljudje so priliko izkoristili tudi za to. 
Pismo se v prevodu glasi : 
»Veledostojanstveni gospod grof! Milostljivi moj gospod! 
Z globoko ponižnostjo si drznem poročati naslednje: 
Današnji dan smo z neznatno po številu, vendar močno žandarmerijo preiskali 
gornjo in srednjo bistriško občino. Mnogo posekanega lesa smo našli.35 Storilce smo 
pozvali, da pokradena drevesa nemudoma spravijo na pristavo v Melince. Našel sem 
veliko predmetov, ki so jih ukradli iz gradu. Te sem oddal pri nunah. Dva glavna 
uporniška sokrivca smo pripeljali iz Bistrice s seboj in ju odpošljemo v Zalaegerszeg. 
S ponižnostjo sporočam, da je položaj nevaren. Sam ostanem danes, jutri z osmi­
mi orožniki, ker drugega zanesljivega človeka ni. V kolikor nam ne pride kmalu na 
pomoč odgovarjajoče, toda čisto madžarsko vojaštvo, bo nastala velika nevolja. 
Očitno je, da so okoliški prebivalci, posebno moški, izginili, vasi so prazne, mo­
škega ni mogoče videti. Tudi na polju ne delajo. Močno sumim, da je ljudstvo zbe­
žalo preko Mure, kjer se organizirajo za nova ropanja in ne moremo vedeti, kdaj 
udarijo po nas zapuščenih Madžarih, kar nas je na žalost v zelo majhnem številu. 
Ker sem izvedel, da je gospod Balz doma, upam, da je vodstvo notranjih poslov 
vzel v svoje roke in glede na to ne morem sporočiti, kaj se godi v Beltincih v tem 
času. Dokler ne dobim višjega navodila, se bom trudil po svoji lastni uvidevnosti de­
lati v tej smeri, da bo v vsakem pogledu v korist gospodstvu (veleposestvu). 
Z globokim klanjanjem 
Vaš ponižni služabnik 
Robert Bayer, 
višji gozdar.« 
33 Vogler je bil prav tako oskrbnik v Beltincih. 34 Biczo je bil delovodja posestva (pristave) v Melincih. 35 O tem poroča v Novinah tudi J. Klekl: »zdaj zvedlmo tudi, ka je gospodski log na Bi­
strici dolposekan...« (Punt na Dolinskem, Novine 17. 11. 1918). 
ggg F. KUZMIC : P R I S P E V K I K REVOLUCIJI V P R E K M U R J U 1918 
Tako so doživljali burne prevratne dni revolucije, ki je pljusnila tudi v Prek-
murje, gospoda v Beltincih. Opombe ob besedilih pisem služijo kot potrditev ali za­
vrnitev napisanega glede na druge vire. Iz vsega pa sledi, da so dokaj zvesto poročali 
grofici in grofu o dogodkih, čeprav čustveno prizadeti in v strahu, kakšen bo odgovor 
in če jim ne bo morda tudi naprtil del krivde in odgovornosti. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
BEITRÄGE ZUM REVOLUTIONÄREN GÄREN IN PREKMURJE IM JAHR 1918 
Franc Kuzmič 
Obwohl über die revolutionäre Gärung in Prekmurje (Übermurgebiet) Ende des 
Jahres 1918 bereits einige Abhandlungen veröffentlicht worden sind, ist jedoch noch 
immer nicht das ganze, vor allem das im Ausland befindliche Archivmaterial er­
forscht worden. Deshalb ist jeder originale Beitrag zu diesem Thema um so wert­
voller. 
Hier werden in slowenischer Übersetzung drei Briefe veröffentlicht, die in der 
Landes- und Studienbibliothek Murska Sobota aufbewahrt werden. Sie sind in unga­
rischer Sprache verfaßt und an den Grafen August Zichy und die Gräfin Marija 
Zichy gerichtet. Der erste wurde vom Verwalter Balz am 5. november 1918, der zweite 
von der Frau des verstorbenen Postmeisters Kelecsény am 7. November, der dritte 
etwas später von dem höheren Förstbeamten Robert Bayer geschrieben. Alle drei 
beziehen sich auf die Unruhen und Plünderungen in Beltinci und Umgebung. 
GORIŠKI LETNIK — ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA 
Goriški muzej (Nova Gorica) je začel leta 1974 izdajati svojo redno 
letno publikacijo z naslovom »Goriški letnik«. Doslej je izšlo trinajst šte­
vilk. Zbornik prinaša znanstvene in poljudno-znanstvene prispevke 
predvsem s področja arheologije, etnologije, zgodovine, zgodovine 
umetnosti, literarne zgodovine; prispevki so vezani prvenstveno na 
prostor severne Primorske ter sosednje Furlanije. Tako sodelujejo v 
zborniku tudi tuji pisci z obmejnih področij. »Goriški letnik« želi biti 
tudi revija, ki naj ustvari dialog na znanstveni ravni ob naši zahodni 
meji. K temu naj poleg objav znanstvenih člankov pripomorejo tudi 
ocene in poročila o različnih periodičnih publikacijah, ki izhajajo v de­
želi Furlaniji-Julijski krajini. 
»Goriški letnik« lahko naročite pri Goriškem muzeju, Grajska 1, 
YU-65001 Nova Gorica. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 . 561—569 561 
B o g o G r a f e n a u e r 
VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 
Vprašanje kulturne avtonomije v razpravah Kulturnega odseka pri Narodnem 
svetu v Ljubljani je bilo doslej obsežneje (z vidno uporabo ohranjenih zapisnikov) 
obravnavano trikrat: najprej v razpravi Franceta Koblarja »Slovenska književnost v 
zadnjih desetih letih« v zborniku Slovenci v desetletju 1918—1928, Ljubljana 1928, str. 
644—646 (gradivo je uporabljal še v registraturi tedanjega velikega županstva!), nato 
— ko je bilo gradivo že v Arhivu SR Slovenije1 — v knjigi Metoda Mikuža »Slovenci 
v stari Jugoslaviji«, 1965, str. 66—68 (kratek povzetek tudi v »Zgodovini Slovencev«, 
CZ, Ljubljana 1979, str. 607), in končno v članku Dušana Kermavnerja »Pobuda za 
slovensko kulturno avtonomijo novembra 1918« v Sobotni prilogi Dela 21. decembra 
1968, str. 20. Fr. Koblar je v svojem dve strani obsegajočem pregledu položil težišče 
na obe obliki resolucije (osnutek in končno obliko), ki zavzemata več kot polovico be­
sedila, razpravo je pa povzel zelo kratko (Grošelj, Cankar in Jakopič) z najbistve­
nejšo označbo, pri čemer pa je Cankarjeva izvajanja bistveno okrnil (na gotovo pri­
stranski način: presenetljiva stališča z začetka razprave v smislu stopitve s Hrvati in 
Srbi v poročilu niso navzoča). Mikužev povzetek je tako fragmentaren in površen, da 
je že v bistvenih potezah napačen; omejuje se le na razpravo, le zelo kratko povzema 
tudi osnutek resolucije, njene končne oblike se pa sploh ne dotika. Dušan Kermavner 
je, v napačnem prepričanju da prvi uporablja te arhivalije, položil težišče na končno 
obliko resolucije, sicer pa je kratko označil iz diskusije stališča Pavla Grošlja, Anto­
na Melika in Izidorja Cankarja (tega iz druge seje, ko so popravljali osnutek!). Hkrati 
je po pravici ovrgel spominsko zanesljivost sporočila Alojza Kraigherja v »študijah« 
Ivan Cankar, II, 1958, str. 753, ki sprevrača krivdo za neobjavo resolucije na Izidorja 
Cankarja in Antona Korošca! Kot je že Koblar ugotovil, je zaradi končne oblike reso­
lucije »v ozadju moral nastopiti hud boj proti resoluciji« in Oton Župančič je kot 
predsednik poslal tajniku Narodnega sveta sporočilo: »Več članov kult. odseka je 
premenjenemu tekstu izjave odpovedalo podpise, zato prosim, da je ne daste v liste, 
predno ne sklicem nove seje«. Seje s tem dnevnim redom kulturni odsek ni več imel, 
pač pa je bila 23. novembra v Slovenskem narodu objavljena izjava liberalnih kul­
turnih delavcev, tudi večjega števila članov kulturnega odseka N. S., s popolnoma 
drugačno usmeritvijo. Kermavner jo je ponatisnil po časniku: 
Izjava duševnih delavcev 
»Podpisani duševni delavci slovenski, svesti si resnosti sedanjega položaja v do­
movini, se izrekamo navdušeno za takojšnje popolno politično ujedinjenje države 
SHS z državo srbsko, odklanjajoč vsakršno separatistično politično stremljenje kot 
kvarno Jugoslaviji, slovenskemu plemenu pa naravnost pogubno. 
Nasilje, ki ga mora trpeti naš obmejni rod od tujcev na zahodu, severu in vzho­
du, neovirano samolastno prestavljanje mejnikov nam v škodo kaže žalostno nazorno 
sliko samoslovenske onemoglosti. Govori ne premaknejo naših meja niti za seženj 
naprej, izjave nam ne pridobe niti pedi naših tal, besedni protesti nam ne rešijo niti 
ene slovenske duše tujega jarma. Do čina se ne moremo povzpeti, kakor da v naši 
krvi ni one najsvetejše kapljice; kapljice, ki jo vsak zaveden in zrel narod svoje­
voljno prelije za svojo svobodo. Edini rod, ki ima danes na slovanskem jugu voljo in 
moč, organizirati naše sile za uspešen odpor, vzpostaviti našo oblast na vsem našem 
narodnem ozemlju in priboriti našim zahtevam veljavo pred svetom, je srbski rod. 
Kako dolgo? Ako ne izvedemo brez odloga najtesnejšega ujedinjenja s Srbi, preti 
Slovencem notranji razkroj, slovenskemu teritoriju razkosanje, ki ga sami ne bomo 
mogli zabraniti. 
Upoštevamo in spoštujemo vsako odkrito svetovno naziranje, vsakemu pošte­
nemu prepričanju priznavamo pravico, da se prosto uveljavlja, zavračamo pa najod­
ločneje nepremišljeno izigravanje političnih gesel, ki bi utegnila v tej usodni uri na­
rod begati in ga odvračati in odvrniti od glavnega cilja, ki je: močna, na zunaj in 
navznoter enovita, svobodna ter bogato razvita država vsega jugoslovanskega naroda. 
To je danes prva, vitalna potreba, suprema lex, kateri se morajo brezpogojno ukla­
njati vsi pomisleki. Tudi vladna oblika je za interim teh izjemnih časov postranskega 
pomena, ker bo imela v končnoveljavnem ustroju nove države svojo besedo konsti-
tuanta. Ali more narod sploh omahovati, ko se mu je odločiti: ali za samostojno ne­
moč, ali za skupno jakost?« 
V fondu Narodnega sveta, spisi odsekov, fase. 3. 
562 В. GRAFENAUER: VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 
To resolucijo, s katero je bila izpodbita in onemogočena objava pet dni popreje 
med predstavniki vseh političnih (kulturnih) skupin in strank med kulturniki dogo­
vorjena resolucija za slovensko kulturno avtonomijo, so izmed razpravljavcev na 
kulturnem odseku in podpisnikov skupne resolucije podpisali dr. Pavel Grošelj, Ri-
hard Jakopič, Juš Kozak, dr. Alojz Kraigher, Vladimir Levstik, Anton Melik, dr. Franc 
Ramovš in Oton Zupančič (izmed podpisnikov, ki se razprave niso udeleževali pa še 
trije strokovni nisei in šest likovnih umetnikov). Kermavnerjev dokaz popolne spre­
vrženosti Kraigherjevega spomina na te dogodke je s temi navedbami nesooren. 
Pozneje se je dotaknil dvakrat teh dogodkov še Momčilo Zečević, v disertaciji 
Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917—1921. branjena 1972. v 
slov. prevodu Maribor 1977, str. 163 (z ne povsem točno in po strankah napačno raz­
deljeno označbo stališč razpravljavcev), s kratkim povzetkom v knjigi Na zgodovinski 
prelomnici I, Maribor 1986, str. 179 (op. 46) in 241, za njim pa še Janko Prunk, Sloven­
ski narodni program, Ljubljana 1986, str. 41 si. in 191 si. Zečević in Prunk ne nava­
jata ničesar, kar ne bi bilo znano že iz prejšnje literature. 
Doslej v literaturi znana podoba o teh sejah in nastajanju prve resolucije za slo­
vensko kulturno avtonomijo je po vsem tem ne le bistveno pomanjkljiva, marveč 
tudi napačna. S tem utemeljujem celotno objavo besedila zapisnikov o dovolj po­
membnem vprašanju ob nastajanju Jugoslavije med 29. oktobrom in 1. decembrom 
1918. Zdi se, da so na nastop slovenskih liberalnih »duševnih delavcev« 23. 11. 1918 
vplivali poleg resnične tedanje nevarnosti italijanskega pritiska (dodajanje nevar­
nosti s severa je v tem času gotovo še neutemeljeno!) tudi dogodki v Narodnem vi-
ieću v Zagrebu, kjer so prav tedaj tekli odločilni dnevi za takojšnjo združitev s Srbi­
jo, in prejkone kake sugestije s tem povezanih slovenskih liberalnih politikov. 
V objavi popravljam brez opozorila le očitne tipkarske napake, ki nimajo vse­
binskega pomena; na vse drugo opozarjam v opombah. 
Zapisnik 1. seje Kulturnega odseka Narodnega sveta v Ljubljani 
Navzoči: Oton Zupančič, Ant. Lajovic, Ant. Funtek, dr. Franc Kimovec, Stanko 
Premrl, Ivan Ravnik, Matej Hubad, Marij Kogoj, dr. Izidor Cankar, Franc Finžgar, 
dr. Josip Debevec, dr. Alojzij Kraigher, Vladimir Levstik, Anton Debeljak, dr. Fran 
Ramovš, dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Grafenauer, dr. Ant. Breznik, dr. Mirko Černič, 
dr. Josip Mal, Ivan Zorman. Rihard Jakopič, Ivan Vavpotič, Hinko Smrekar, Matej 
Sternen, Juš Kozak, dr. Ant. Melik, dr. Josip Jerič. Zapisnikarica Dragica Hribar. Fran 
Tratnik, (dr. Lemež), Ivan Vurnik.2 
Dr. Jerič pozdravi navzoče in pojasni namen seje. 
Dr. Cankar predlaga g. Jakopiča kot začasnega voditelja današnje seje. /Spre­
jeto./ Sestali smo se na poziv N. S., kateri je imel osnutek kulturnega odseka že preje 
v načrtu. Kakor smo se zedinili zadnjič na popolnoma zasebnem sestanku, naj se pri­
tegne k odseku vsak, ki ima smisla in voljo za sodelovanje. Določimo dnevni red: 
1./ Konstitucija (Volitev predsednika in tajnika). 
2./ Pododseki. 
3./ Razgovor o glavnih smereh delovanja (Razvoj v oododsekih). 
Jakopič : Vnraša kakšno razmerje je med N. S. in N. VI. 
Dr. Jerič: Namen N. S. je dajati smeri skupni narodni politiki. Glavna naloga N. 
S. je zbirati strokovne delavce, da pripravijo temelj za prihodnjo kulturo svobode. 
N. Š. je posvetovalni organ N. VI. zbira dobro gradivo in stavi N. VI. predloge. _ 
Dr. Grošelj : Kulturni delavci smo stopili v kulturni odsek, da se posvetujemo in 
določimo, kdo izmed nas poda kratek pregled, kaj so naši cilji. 
Oton Zupančič: V preišnji državi naši so se odločevala kulturno politična vora-
šanja brez slovenskega kulturnega delavca. Vse se je vršilo brez naše vednosti, brez 
našega soglasja, mnogokrat proti naši volji. Mi smo včasih orotestirali, kar ni zaleglo, 
mnogokrat smo dobili odgovor, ki je bil posmehljiv. Zdaj pa, ko nastopa nova država, 
naša država, je začutil slovenski kulturni delavec, da nima samo pravice, ampak dolž­
nost posegati v kulturno politiko te države. Država naša in vsaka njena vlada bo 
stala pred nebrojem perečih vprašanj, katerih ne bode mogoče rešiti preko nas. Po­
treba bo povsodi strokovnjaka z načrti in predlogi. Tako bo ririšel kulturni delavec 
do besede in sicer ravno tako znanstvenik kakor umetnik in beletrist. To besedo bo 
moral imeti in nikakor se ne bo razvijal kot do sedai brez negovanja in pospeševanja. 
Zlasti dve ministerstvi bosta, s katerima bo treba stopiti v ozek stik. In to sta mini-
sterstvi za prosveto in za javna dela. V področje prvega spadajo šole, v drugo soo-
meniki, regulacija mest itd. Treba bo slišati svet strokovnjača. šolnikov, arhitektov, 
kiDarjev. ki bodo dajali inicijative in naravnost predloge in načrte. Nastane vora-
šanje, kako stopiti z vlado v stik. Mislim, da je kulturni odsek, ki se sestoji iz znan­
stvenikov, šolnikov in umetnikov vseh strok enakopraven z drugimi odseki N. S. Skle­
pi, ideje, načrti, predlogi in vsi njegovi ukrepi bodo prišli v plenum N. S., katerega 
2 zadnja tri Imena (po navedbi zaplsnlkarice) so pripisana z roko brez pojasnila vzroka. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 563 
vsake seje se udeleži zastopnik vlade, da se informira, ta bo informiral vlado tudi 
o naših načrtih. 
Dr. Jerič : Odsek lahko stopi v stik z vlado naravnost s posredovanjem predsed­
stva N. S. 
Zupančič: To bi bilo formalno. Začne se? Kakšen bo ta vpliv kulturnega delavca 
pozneje, ko se razmere urede, in kaj je storiti kulturnemu delavcu, da bo dosegel ta 
vpliv. 
Dr. Jerič: K notranji organizaciji bi pripomnili: V pravilniku nista zamišljena 
druga, nego predsednik in tajnik. Predsednikova naloga je organizatorično delo, kar 
je v odseku manipulacije, jo odpravi pisarna N. S. Naloga strokovnih referentov je 
izdelati za vsako sejo referat, in določiti dnevni red, o čem se bo razpravljalo. Danes 
naj se izvoli predsednika in referente, da bo delo uspešno. N. S. je sklenil, da bode, 
ako bodo referati obširni, zvezani z veliko zamudo časa ali sicer s trudom referenta, 
razpisal primerne nagrade. Toliko v pojasnilo. 
Dr. Cankar: Glede referentov mislim, da bi poslovali v pododseku. 
Jakopič: Stopimo k prvi točki dnevnega reda in izvolimo predsednika. Za pred­
sednika predlagam g. Otona Zupančiča in dam predlog na glasovanje. 
Glasujejo, soglasno sprejeto. 
Zupančič se zahvali za zaupanje in prevzame predsedstvo. 
Dr. Cankar: Zupančič je bil soglasno [izvoljen]3 za predsednika in to je prav. Za 
manipulacijo pa naj se mu prideli tajnika, zato predlagam dr. Mala.4 
Glasujejo, soglasno sprejeto. 
Dr. Cankar: Mislim, da bi zamudili pravo priložnost, če bi pri prvi seji kultur­
nega odseka ne rešili načelnega vprašanja, kakšno obliko dobi v prihodnjosti raz-
delje5 tega plemena, ki [se] imenuje slovensko. Kakor vsi dobro veste, so ne samo pri 
nas, temveč na vsem jugu mnenja več ali manj deljena. Nekateri mislijo, da se bo, 
naše pleme stopilo z ostalima v eno samo telo, ne samo državno pravno, temveč tudi 
kulturno. Zdaj nastane vprašanje, ali se hočemo postaviti na stališče kontinuitetnega 
plemenskega razvoja in če se postavimo na to stališče ali bomo rabili vsa sredstva in 
pomočke, ali si hočemo zagotoviti, da nemoteno, brez nasilstva in brez uradnega vpli­
va preidemo v ostalo jugoslovansko pleme. V prvi vrsti sega kulturno tudi v politično 
vprašanje. Glede tega so pri nas mnenja deljena. O tem pa smo vsi edini : Sili se bomo 
branili s silo. Če se zjedi[ni]mo,3 da [se]3 stopimo čimpreje, moramo skrbeti tudi za to, 
da se naravni razvoj tudi pospeši. Ne bi bilo prav, če bi to vprašanje kot rešeno spre­
jeli. Moramo si biti na jasnem tudi glede posledic, moramo jih upoštevati in se jih ne 
smemo ustrašiti.6 
Zupančič: Cankar je postavil vprašanje ali se naša narodna individualiteta varje 
za zdaj naprej kot posebna kulturna individualiteta ali pa se sprijaznimo z mislijo in 
pustimo toliko časa, da se prelijemo v skupno jugoslovansko. 
Dr. Cankar: Praktične posledice našega sklepa bi bile, da se država uredi tako, 
da stopitev pospešuje ali nasprotno, da nam da najobsežnejših garancij v varstvo 
naše'individualitete.6 
Dr. Grošelj : Vprašanje, ki smo ga načeli, je važno in si glede njega moramo biti 
na jasnem. Od naše odločitve je odvisno vse naše detailno delo z ozirom na to, kam 
bomo mogli speljati slovensko šolo. Do zdaj so v tem določevali politiki, ki smatrajo 
narod več ali manj kot kupčijsko sredstvo vsake stranke, ki skrbijo v svoj lastni do­
brobit in za dobrobit naših idej. Priklopiti se moramo nazoru, da se čimpreje asimi-
3 v rokopisu zapisnika manjka, tu je dodano po smislu. 
4 Predlog gotovo izraža težnjo po političnem ravnotežju med liberalno in klerikalno stran­
ko v vodstvu odseka. 
5 Pomen izraza ni jasen — ali gre za »razdaljo«? 
» Zaradi poznejše diskusije je treba poudariti Cankarjevo dilemo med kontinuiteto z ene in 
čim prejšnjim zedinjenjem z druge strani. Pri tej postavitvi dileme in zlasti pri hitro sledečem 
opozorilu na gospodarske in politične pomisleke se postavlja vprašanje Cankarjeve namere pri 
začetku diskusije. Vprašanje jezikovne stopitve Slovencev s Hrvati aii tudi s Srbi sicer v tem 
času tudi pri SLS gotovo ni bilo neznano ali od vseh zavračano : A. Ušenlčnik je to predvideval 
in zagovarjal že 1.1913 (Slovenci in Hrvati. Cas 7, 1913. 431 do 441, posebej od str. 435 naprej) ; 
tako bi bilo mogoče razlagati tudi kako izjavo J. Kreka, čeprav se njegova stališča razhajajo 
tudi tu v zelo široko paleto sodb, ki jih je težko združiti na isti imenovalec; tudi po koncu 1918 
so se kazala različna mnenja o jezikovnem »-edinstvu« v Jugoslaviji (npr. Jože Debevec v Domu 
in svetu 22, 1919, str. 180, Fr. Kovačič, Narodnostno načelo in mirovna konferenca, Čas 14, 1920, 
str. 153 si.; Fran Grivec, Bogoslovni vestnik I, 1920, str. 112; E. Rakovec, Usoda slovenskega je­
zika. Cas 15. 1921, 97—107), čemur se je uprl A.Breznik v svojih jezikovnih kritikah (Naše jezi­
kovno edinstvo, Dom in svet 25, 1922, str. 138 si. z napovedjo nadaljevanja, ki pa ni izšlo, skle­
njeno pa v razpravi O časnikarski slovenščini, Dom in svet 46, 1933, ponatis v Življenje besed, 
Maribor 1967. str. 132—186, z opombami Jakoba Šolarja str. 287—303). Glede na poznejše Cankar­
jeve nastope v razpravi, kjer je branil pomen ohranitve slovenske »-individualitete« in zlasti na 
drusi seji pomen federalizaeile nove države, ki mu je bila pomembnejša od dileme republika 
ali monarhija, ni mogoče izključiti pri teh njegovih prvih opredelitvah vprašanj celo možnosti, 
da je šlo ob tem za namerno provokacijo, s katero je resnično izzval večino liberalnih kulturnih 
delavcev na zagovarjanje slovenstva. To je že od nekdaj ob teh besedilih presenečalo, zlasti za­
radi Dozneišega hitrega preprečevanja objave doeovorlene resolucije po istih zagovornikih slo­
venske kulturne avtonomüe na prvi seji kulturnega odseka. Očitno so se stališča med 16. in 23. 
novembrom povsem spremenila, ne da bi imeli o vzrokih kakršnokoli dokumentarno sporočilo. 
5 6 4 B. GRAFENAUER: VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 
liramo jugoslovanskemu plemenu ali pa moramo svoj individualizem čuvati s vsemi 
sredstvi kulture in politike. Mi smo kulturni svet in nam je na srcu vse, kar je ẑ  njim 
v zvezi. Skupnost7 besedišča ni priča skupnosti dveh rodov. Naša sintaksa in naše ču­
stvovanje, način našega izražanja je tako individualno, da izključuje vsako stopitev. 
Temu nasproti odgovarjajo, da se ta asimilacija naredi sama po sebi, ker se bo zdelo, 
kakor je zadnjič nekdo rekel, slovenskemu umetniku primernejše pisati za 7 milijo­
nov Jugoslovanov, nego za 70 tisoč8 Slovencev. Meni pa se zdi taka pospešena asimi­
lacija nemogoča. Izkušnja nas uči, da kultura ne asimilira, temveč diferentira. Asimi­
lacija je mogoča le v prvem stadiju, ne kasneje. Mi bi se bili asimilirali Hrvatom, ce 
bi bil Trubar, kakor je rekel Prešern, začel pisati hrvaško in ne slovensko. Tako pa 
smo si vsi edini v tem, da ta svoj individualizem ohraniti moramo. Zastaviti moramo 
vse svoje sile, poudarjam kulturne, da se naša kultura ohrani, svobodno razvija m 
procvita. Vprašanju ali bi mogli gotovi politični faktorji nastopati drugače, moramo 
izreči zahtevo, da se da našemu jeziku popolnoma svobodni razvoj; več ne spada v 
naš delokrog. - , , < . - j i 
Zupančič: Grošljeva izvajanja kulminirajo v tem, da se izreče kulturni odsek za 
samostojnost slovenskega jezika. . . 
Dr. Cankar: Na izvajanje dr. Grošlja moram izreči nekatere pomisleke, ki bi jih 
rodil sklep, kakršnega on zahteva. To so pomisleki gospodarsko političnega značaja. 
Ce se postavimo na stališče, da ohranimo, kar imenujemo danes slovensko kulturo, 
stojimo na stališču, da ustanovimo vse svoje učne zavode, veliko knjižnico, svojo teh­
niko in mnogo drugega, gledališče, konservatorij, dramatično šolo, posebno galerijo, 
akademijo in vse neštete potrebe, ki jih ima kulturen narod. Ni samo proti najavi, 
bilo bi proti dobremu narodnemu gospodarstvu, kajti ti zavodi so silno dragi, ce so 
dobri. Posledica bi bila ta, da bi bili zavodi slabi ali pa bi mi gospodarsko krvaveli. 
Pomisleki so političnega značaja. Da bo v enotni državi (kajti Srbo-Hrvaska je enotna 
' tudi jezikovno) [bo!]1 0 slovenski otok stal kot separatist. Slovenec bo nezadovoljen 
državljan, da ne bode radi jezikovne avtonomije na 1 1 političen sporazum. Vsi ti raz­
logi se meni ne zde tako neopravičljivi. Ce se postavi kulturni odsek na svoje stališče, 
naj bo pripravljen, da bo zadel na velik odpor.6 
Dr Melik- Načeto vprašanje, je tako obširno, da ga je težko na podlagi debate 
končno odločiti. Zadnji temelj tega vprašanja ni toliko principijelen, kolikor znan­
stven Združenje je stvar principa, ne procesa in Grošelj negira asimilacijo. Tu mu 
sociologija ugovarja, kar velja za naravoslovje, ne velja tudi zanjo. Tu je diferenci­
jacija prvotna, asimilacija sekundarna. Mi smo se diferencirali od južnih plemen, ker 
smo se asimilirali Nemcem. (Isto vidimo pri drugih narodih.) Vprašanje je principi­
jelno, ker moremo na podlagi tega delati perspektivo. Sociologija kaže, da se bomo 
združevali Zaključka ni mogoče postaviti, kam vodi smer razgovora o tem vprašanju. 
Po mojem mnenju je naša odločitev manjša, kakor misli Cankar. Ce so premise za 
asimilacijo, se bo izvedla, če nismo ovirani od Avstro-Ogrske metode. Zelo vazm se 
mi zde gospodarski pomisleki. Naše zedinjenje bo doseženo čez čas. Kulturna decen­
tralizacija Slovencev ohrani dve bratski plemeni, ako si v Ljubljani zgradimo lastne 
zavode. Meni se zdi univerza ne samo zavod, kjer se zbira velika množina dijakov, 
temveč studijski zavod za profesorje, ki naj vzgoje svoje učence. Iz tega^ stališča je 
Dunajska univerza monstrozna, velja pravilo, čim več zavodov, tem več prospeha. 
Dalje se mi zdi potrebno v geografiji, etnografiji itd. da bo treba formacij, ki bi ta 
naš študij forsirale, ne z ozirom na današnje stanje. Knjižnico imamo in mogli bi jo 
razširiti in ustanoviti novo. Zdi se mi, da moramo zaupati v naravni razvoj, ki bo po­
kazal nujno potrebo naših kulturnih zavodov.12 
Prof. Grafenauer : Diferencijacija med Hrvati in Slovenci se ni izvršila, ker smo 
se asimilirali Bavarcem, ampak nje razlog je ta: V hribovitih krajih je promet iz do­
line v dolino veliko težji, nego v ravnini. Jasno je, da se diferencira narečje v dolinah 
hitreje, nego se izvrši isto v ravnini. To je razlog, da so naša slovenska narečja tako 
diferencirana, da Ziljan Horjulca ne razume. Ravno iste razmere pa so tudi med 
7 V zapisniku stoji »skupno z«, kar je očitna napaka zaplsnlkarice. 
8 Gre za napako — ali je bila navedena številka »700 tisoč« (tako brez opozorila Mikuz!), 
čeprav je tudi ta za Slovence le polovična? 
9 »osebno« je gotovo napaka zapisnikarice. 10 Napaka: dvakrat je v stavku isti glagol. _ 11 Očitno napačen zapis. Manjka glagol: ali »misliti« ali »mogoče misliti« ali podobno. 
i2 Melikovo izvajanje ie posebej zanimivo, ker z ene strani predvideva (med vrstami celo 
želi bi mogli reči) hitro zbliževanje in asimilacijo vseh jugoslovanskih narodov med seboj, z 
druge pa proti Cankarju - čeprav na besedah prizna pomen njegovih pomislekov - brani raz­
voj slovenskih kulturnih institucij. Oboje pri njem ni le hipno naključno združevanje teh misli. 
O stapljanju Slovencev s Srbi in Hrvati v Jugoslovane je govoril ze 1917 v Slovanu ID Za kul­
turno zedinienje Jugoslovanov, str. 179-183, s tezo o rešitvi »Prešeren-Vrazove^a problema« v 
»Vrazovi smeri ali po Prešernovi metodi«, str. 250-253 s polemiko zooer viadimirja Knafliča. ki 
Uïvl^bloemŽVonu 37 Ш7. Str. 309-313, 434-438, 492-495, 559-560 in 671-672 sodil drugače 
in branil slovensko individualnost v jeziku in kulturi) ter 1918 v Ljubljanskem zvonu 38 (Narod, 
ki nastó a str. 476-484), obenem pa e v članku Slovenska matica v istem Ljubljanskem zvonu 
(str 113-116) podčrtovai poleg nalog same Matice tudi potrebo, »da dobimo druge najvišje kul­
turne zavode, predvsem seveda univerzo in akademijo«. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 565 
Nemci, k jer o p a ž a m o p o m a n j k a n j e p r o m e t n i h sredstev. N a K r a n j s k e m je diferenci ja­
cija manjša, nego n a Koroškem. K p r i n c i p i j e l n e m u v p r a š a n j u : »Asimilaci ja m e d Slo­
venci in H r v a t i se bo izvrši la tudi če se b r a n i m o « . N e p r e g l e d n a š k o d a p a bi nasta la, 
če bi spoj forsirali, d a bi nas ta l pre lom, k a k o r n a m kaže zgodovina. (Severna N e m ­
čija j e bila več stoletij nep lodov i ta v l i te ra tur i , ker se je bil izvršil p r e l o m po lute-
rahc ih . ) 1 3 Slovenci naj se razvi jajo n a p r e j , t r e b a je v a r o v a t i kont inui te to, d a n e po­
s t a n e slovenski n a r o d neplodovit . 1 4 
Z u p a n č i č : Zdi se mi, d a se d e b a t a vleče v znanstvo. Vidim, d a pr incipi je lno sta­
lišče g lede našega sedanjega r a v n a n j a n e ugovar ja naši dobi. Vidim, d a g. dr. Grošel j , 
ki j e pr incipi je lno za samosto jno s lovensko k u l t u r o v n e t za vse bodoče u č n e zavode, 
r a v n o t a k o k a k o r Melik in Grafenauer , ki sicer mis l i ta drugače. Melik želi as imila­
cije, G r a f e n a u e r je p r e p u š č a času. Misli, d a n a s t a n e k u l t u r n a p r a z n o t a m e d n a m i , če 
bi prelomil i takoj , zato govori o tej zahtevi . 
Dr. Grošel j : P o d p r e t i hočem potrebo, da se m u d a k u l t u r n e centre , k a t e r e kul­
t u r n i n a r o d imeti m o r a . N a r a v n i zakon je, d a j e asimilaci ja n e n a r a v n a . Zgodi se vča­
sih, d a se šibkejši uda, v t e m slučaju j e as imilaci ja možna, k e r j e nu jna . J a s n e pr iče 
tega dokaza so n a m kajkavci, ki so se zdaj as imil i ra l i H r v a t o m , in Gorjanci, o k a t e r i h 
misli jo naši kmet je, d a govore hrvat sk i . 1 5 Diferenci jaci ja je n a t u r n a prot i asimilaciji, 
ki j e u m e t n a . P r o m e t n a s redstva so u m e t n e ovire n a t u r n e diferencijacije. K e r smo 
svoj narod, m o r a m o imeti svoj jezik in svojo l i t e ra turo . 
Dr. K r a i g h e r : To v p r a š a n j e naj se pr incipi je lno reši v z n a n s t v e n e m odseku, so-
cijološka, filološka in etnološka s t r a n na j se dožene in reši v odseku, ki na j se zato 
izvoli. 
Dr. C a n k a r : Meni je bilo1 na tem, d a slišim m n e n j a onih, ki so tu navzoči. Vsi se 
soglašajo v tem, da je t r e b a n a š e zavode v a r o v a t i in nove osnovati . Upoštevam, da je 
ta k u l t u r n a edinstvenost, ki jo s k u š a m o ustvar i t i , začetek vel ikega k u l t u r n e g a jedin­
stva, ki pr ide. P o t r e b n o se mi zdi, p r i z n a v a m to kot spokorjenec, d a si zagotovimo vsa 
sredstva, da si za nedogleden čas o h r a n i m o svojo indiv idual i te ta . 
Dr. J e r i č : N. S. vidi svoj interes v tem, da je popoln. N. S. p repušča odseku po­
polno avtonomijo. Zato na j se odloči p o svojem p r e u d a r k u . 
J a k o p i č : Mi smo n a r o d in n a š a dolžnost je, d a b r a n i m o naš znača j . Tu ni t reba, 
da znans tveno t o raziskujemo, m i se u p i r a m o asimilaci j i in se postav imo n a to s ta­
lišče, da se us tanovi t a k a f o r m a države, ki vpliva, da se n a s u m e t n o as imi l i rat i n e 
more . M o r a m o imeti tako obl iko države, k jer je mogoča popolna k u l t u r a . 
Dr. K r a i g h e r : V p o d p o r o naš ih teženj je p o t r e b n o p r e p r i č a n j e in u t e m e l j e n a za­
vest, da smo n a prav i poti. Za predloge na j izmed sebe izvoli pododsek, ki bo to v p r a ­
šanje razmotr iva l . 1 6 
Vladimir Levs t ik : Zdi se mi potrebno, d a z a v z a m e m o pr incipi je lno stališče. No­
čem se izraziti preš iroko. Pol i t ično s t r a n te zadeve b o m o videli zas topano v konst i-
tuant i , zato n e s m e m o stavit i pre judicev. Mi se n e s m e m o postavit i n a stališče, ki bi 
odpi ra lo pot težnjam, ki s lone n a poli t ičnih razlogih, kajt i n e s m e m o podpi ra t i nasi l­
nega uni jonizma. Mi m o r a m o gledati iz k u l t u r n e g a stališča. Mi smo v o b r a m b i s loven­
skega n a r o d a človeški, kajt i mi smo časni v časnosti . K a k o r nas je n a r a v a diferenci­
rala, nas m o r d a zooet as imil ira. Zato zavzemimo 1 t a k o stališče, da ne k r a t i m o n a r a v i 
nit i ene, nit i d r u g e pravice. K u l t u r n i odsek ugovar ja j u p r a v i in ustavi takega zna­
čaja, ki bi odoi ra la možnost u m e t n e asimilaci je. P r i z n a t i m o r a vse p r a v i c e s loven­
s k e m u jeziku in s lovenski k u l t u r i do samosto jnega razvoja z vsemi posledicami, kajt i 
če n i m a m o u p r a v i č e n j a do n a š e poti, potem k r a t i m o možnost asimilaci je. Izrecimo se 
zoper vsako nasi lstvo. 1 7 
Melik : Naša iz java na j b o pozi t ivna in n e negat ivna. Mi g rad imo državo. V Krf-
skem p a k t u i m a m o Slovenci zas igurano svojo k u l t u r n o avtonomijo. 1 8 N a ta nač in po­
s t a n e n a š a b o r b a b r e z p r e d m e t n a . 
13 Trditev je bila sicer polemično morda učinkovita, vendar pa stvari močno pretirava (saj 
verski prelom tudi ne pomeni tega kot jezikovna zamenjava v kulturnem življenju!). 
14 Glede na Cankarjevo dilemo je pač prav poudarek na kontinuiteti in njenem pomenu 
bistven za razumevanje Grafenauerjevega stališča, kar je npr. Mikuž povsem spregledal. Prav 
to izvajanje je našlo v resoluciji zelo močan in bistven izraz pri obrambi kulturne avtonomije. 
15 O kajkavcih je današnje hrvaško jezikoslovje drugačnega mnenja (prim. D. Brozović, 
Standardni jezik. Zagreb 1970, in M. Moguš, Fonološki razvoj hrvatskog jezika. Zagreb 1971), če­
prav v filologiji to ni brez osporavanj (npr. J. Rigler). Omemba »Gorjancev« ni jasna. 
15 Tu so izražene rezerve, kljub temu pa je v Umetnikovi trilogiji (1921) položil Kraigher 
v usta Janeza Mogočnika (= Ivan Tavčar) v usta značilno izjavo : »Kljub ljubezni do bratskega 
jezika mi je slovenska govorica sladkost« (Zbrano delo 1, 1975. str. 287K 
17 Kljub rezerviranosti pri presoji dileme in kljub svoii poznejši politični noti v dvajsetih 
letih našega stoletja je pri sodbi VI. Levstika o teh vprašanjih vselej treba imeti pred očmi tudi 
njegov poznejši esej Poslanstvo besede (Ljubljanski zvon 54. 1934. str. 65—75) s klasičnimi formu­
lacijami o pomenu materinščine in posebej slovenskega iezika tudi v jugoslovanski državi in 
odbijanju »vsakega izrivanja slovenskega jezika« oo združitvi s Srbi in Hrvati (str. 75). 
18 Krfski pakt (deklaracija!) nikjer neposredno ne govori o kulturni avtonomiji; v tem 
smislu bi bilo mogoče kvečjemu le posredno — in z dvomljivim uspehom — interpretirati sklep­
no določbo (št. 13). Prim. D. Jankovič, Jugoslovensko pitanje i Krfska deklaracija 1917. godine, 
Beograd 1967, str. 481—485 (besedilo deklaracije).. 
5ß6 B. GRAFENAUER : VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 
Dr. Cankar: Pripomnim nekaj formalnega: Naj se izvoli redakcijski komite, ki bo 
to izročil plenumu v predsedstvo (sic! — presojo?). Predlagam dr. Melika, Vladimir 
Levstika, dr. Ramovša in dr. Mala. 
Hubad: Vsa tri plemena morajo svojo kulturo naprej vršiti. Bogastvo vseh treh 
plemen bo skupna last. Kultura Slovencev naj se vrši naprej. 
Preidejo na volitev pododsekov: 
Dr. Cankar predlaga: Predsednike za književni odsek: Vladimirja Levstika, za 
znanstvo: dr. Breznika, za slikarstvo: Riharda Jakopiča, za glasbo: Antona Lajovica. 
Prihodnja seja se vrši 18. 11. 1918. 
V Ljubljani, dne 16. 11. 1918. 
Zapisnik druge seje kulturnega odseka N. S. v Ljubljani 
Navzoči: Oton Župančič, Izidor Cankar, Franc Finžgar, dr. Josip Debevec, dr. 
Alojzij Kraigher, Vladimir Levstik, Ant. Debeljak, Ant. Funtek, dr. Fran Ramovš, 
dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Grafenauer, dr. Ant. Breznik, dr. Josip Mai, dr. Josip Pun­
tar, dr. Ant. Melik, Ivan Zorman, Rihard Jakopič, Ivan Vavpotič, Hinko Smrekar, Ma­
tej Strnen, Juš Kozak, Ant. Lajovic, dr. Franc Kimovec, Stanko Premrl, Ivan Ravnik, 
Matej Hubad, Marij Kogoj, Fran Tratnik, dr. Ambrožič. (Zapisnikarica Dragica Hri­
bar.) 
Predsednik Oton Zupančič otvori sejo: Prva točka dnevnega reda je redakcija 
osnutka resolucije kulturnega odseka. Odbor se je bil včeraj sestal in je koncipiral to, 
kar je mislil, da je skupna misel vseh gg., ki so se udeležili seje (bere osnutek). 
Osnutek resolucije kulturnega odseka N. S. 
Kulturni odsek N. S. enodušno pozdravlja mlado svobodno Jugoslavijo, pričaku­
joč, da izvede nova država naj dobi kakršnokoli vladno obliko popolnoma politično 
edinstvo vseh treh plemen in da bo po svoji moči pospeševala z vsemi razpoložljivimi 
sredstvi razvoj prosvetnega življenja vseh treh rodov na podlagi kulturne avtonomije 
v smislu krfskega pakta. Neoviran razmah individualnih sil vseh treh plemen je naj-
zdravejši pogoj za polno duševno* bogastvo Jugoslavije. 
Kulturna politika bo morala vsekakor upoštevati1 9 dejstvo, da je dala zgodovina 
Slovencem v teku stoletij lastno smer in posebno duševno vsebino, da se je slovenski 
del jugoslovanskega naroda razvil jezikovno samostojno, tako da je slovenščina, nosi­
teljica te duševne vsebine, dasi najbližja sorodnica srbo-hrvaščini, danes organizem 
zase in da je [v]3 območju slovenskega književnega jezika za sedaj možno uspešno 
kulturno delo edinole v tem jeziku. 
Hipen jezikoven prelom v šolah in uradih je že tehnično neizvedljiv, a tudi da je 
izvedljiv, bi imel brez dvoma usodne posledice za ves jugoslovanski narod, zakaj to 
bi bilo mehanično priklopljenje, nikar pa organična asimilacija. Sledil bi neizogibno 
silen upad kulturnega življenja v slovenskem plemenu, ki bi s tem prenehalo biti 
tvorno ; vsaka etnična skupina pa se čuti svobodno samo v toliko, v kolikor more uve­
ljavljati svojo tvornost. Vsak narod je pomemben človeštvu v toliko, v kolikor je tvo­
rec novih vrednot. Tak prelom bi bil tudi netmografičen (sic! — nedemokratičen)^20 
prilagoditi bi se mu mogla samo tenka plast slovenske inteligence, dočim bi ostale ši­
roke mase, jedro našega plemena, izobčene od dobrin kulturnih pridobitev in bi bile 
pahnjene vsaj za desetletja v kulturni polumrak. 
Kulturna avtonomija pa nikakor ne odvezuje duševnih delavcev vseh treh ple­
men dolžnosti, iskati vedno tesnejših stikov, vedno globjega medsebojnega umevanja 
in sporazuma v vseh vprašanjih ter skrbeti za medsebojno spopolnjevanje skupnega 
prosvetnega dela, ki bo na svojem višku zadnja najlepša utemeljitev svobodne Jugo­
slavije pred svetovnim formom. 
Dr. Cankar: V prvem odstavku imam pripomniti sledeče: Mislim, da prvi odde­
lek po svojem bistvu popolnoma odgovarja temu, kar smo zadnjič tu sklenili, imam 
pa neko opombo k prvemu delu prvega stavka. Naj se opusti pozdrav Jugoslaviji, ker 
se mi zdi, da kulturni odsek kot odsek N. S. nima dolžnosti ponavljati pozdravov, ki 
smo iih že neštetokrat izrazili.21 
Dr. Grošelj : Zagovarja pozdrav. 
Zupančič: Vzame debato na znanje in vpraša, kako naj se glasi prvi stavek. 
Anton Lajovic: Antiteza, da stoji kulturni odsek na stališču političnega edinstva 
in kulturne avtonomije se mora ohraniti in poudarjati. 
19 V rokopisu je napaka »zahtevati«. 20 Prim, spođai Cankarjevo diskusijo o tem izrazu! 21 Tu in v naslednji Cankarjevi intervenciji (o dilemi federalistične ali centralistične vlade) 
se ie pokazalo pravo nasprotje med Cankarjevimi pogledi na obravnavana vprašanja in med 
tistimi «ani odseka, ki so sicer na prvi seji dosledno zagovarjali slovensko kulturno avtonomijo, 
a zaradi zagovarjanja »političnega popolnega eđinstva« brez praktičnega zagotovila o trdnosti 
te avtonomiie v državni ureditvi. To se je potrdilo takoj po sprejemu sporazumne deklaracije 
(prim, uvod v objavo!). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 567 
Dr. Cankar : Konkretni predlog : Naj se začetek glasi : »Ob postanku države Slo­
vencev, Hrvatov in Srbov pričakuje kulturni odsek N. S. itd. Predlog se da v glasova­
nje in je sprejet. 
Dr. Cankar: Nadalje predlagam, da se črta »Da izvede nova država naj dobi ka­
kršnokoli vladno obliko popolno politično edinjstvo itd.« Tu naročamo državi naj 
stori nekaj, o čemur ni dvoma, da bo itak storila. Razen tega segamo na polje, za ka­
tero kulturni odsek ni kompetenten. Potem »državna oblika« — kaj se to pravi gg.? 
Mi poudarjamo samo kulturno avtonomijo, katero hočemo Slovencem varovati. Držav­
na oblika pa je forma, vpraša se republika ali monarhija. Mislim, da je za nas vseeno, 
kakšno obliko dobimo, interesira nas le ali bo vlada federalistična ali centralistična.2 1 
Pogajanja v tem smislu spadajo v pravno ustavni politični odsek. Naša naloga je re­
ševati le čisto kulturna vprašanja. 
Prof. Melik: Se upira Cankarjevemu predlogu. Ker se ta stavek faktično tega 
vprašanja ne dotika ter poudarja samo desinteresment kulturnega odseka na državni 
obliki. 
Dr. Cankar: Jaz bi se ne skliceval na krfski pakt kakor sploh na nobeno listino. 
Ce pa že moramo omeniti listino, je vse veliko jasnejše povedano v zgodovinski sa­
borski seji z dne 29. oktobra 1918. 
Melik: Krfskega pakta ne omenjamo, ker ga smatramo za ustanovno listino, 
ampak ker so v njem prvikrat Srbi in Hrvati načelno priznali avtonomijo kulture 
Slovencev. In ker smo hoteli apelirati na njih soglasje. 
Dr. Grošelj : Stavek je potreben iz dveh vzrokov. Stavek ima pozitivno in nega­
tivno1 stran. Mi zahtevamo popolno kulturno avtonomijo pod vsako obliko bodoče 
Jugoslavije. Mi ne odnehamo, naj pride kar koli. Pozitivna stran pa je, da hočemo v 
tem velikem metežu, političnem, gospodarskem in socijalnem držati svoje oko na ne-
izpremenljive vzvišene cilje kulture. Krfski pakt je manj važen, kulturno edinstvo mi 
preveč ne poudarjamo. Stavek o vladni obliki je nujno potreben. 
Dr. Ramovš : Pripomniti imam nekaj sintaktičnega, najbolj poudarjen v sloven­
skem stavku je objekt, na tem mestu stoji v našem slučaju »državna oblika«. Hotel 
sem samo povdariti, da bi se naša zahteva po zgolj formalnem načinu bolj povdariti 
ne mogla. 
Anton Lajovic: Predlagam naj se antiteza političnega edinstva in kulturne avto­
nomije ob času tiska debelo, da bi je kdo ne prezrl. 
Juš Kozak: Jaz se popolnoma strinjam s tem, da ta stavek ostane. Nekaj mo­
ramo izraziti glede državne oblike in političnega edinstva. Čisto politično desinteresi-
rati Tse]3 ne moremo. 
Zupančič: Tu se pojavljajo različna mnenja. Nekateri hočejo nekaj zbrisati, drugi 
žele, da se ohrani neizpremenjeno... 
Grafenauer: Predlaga, naj se stavi kompromisen predlog. 
Levstik: Zagovarja originalen tekst. 
Jakopič: Predlaga, da naj se glasi: pričakuje, da bo nova, politično popolnoma 
edinstvena država, naj bo organizirana kakor koli, po svoji moči pospeševala z vsemi 
razpoložljivimi sredstvi itd. 
Cankar predlaga, naj se črta v besedilu krfski pakt. 
Glasovanje : Oba predloga se sprejmeta z večino. 
Cankar: K drugemu odstavku predlagam, da se črta lastno smer. (Sprejeto.) Na­
dalje predlagam, da se izpremeni duševno vsebino v duševnost. 
Vavpotič: Ta izraz bi vsi ne utegnili razumeti. Predlagam, da se rabi duhovnost. 
Cankar: To bi se dalo še napačnejše razumeti. Duševna vsebina me moti este-
tično, ker budi predstave, da so Slovenci posebno primerna posoda za duševno vse­
bino. 
Prepeluh : Predlagam, da se glasi slovenstvo... posebno duševno vsebino. (Snre-
jeto.) 
Cankar : Drugi del stavka se ozira samo na jezikoslovje. 
Grafenauer: Smatram, da je ta del stavka nekako komentar k prvemu delu. Naj 
se formulira kot samostojen stavek: »Slovenski del jugoslovanskega naroda se je raz­
vil tudi jezikovno itd.« (Sprejeto.) 
Cankar: Hipen jezikoven prelom v šolah in uradih je že tehnično neizvedljiv. 
Naj se črta, ker tu se borimo proti nečemu, kar ne eksistira, ker še nihče ni izrazil 
namena, kaj takega storiti. Predlagam, naj se stavek začne: Ce bi se Slovencem one­
mogočil lasten kulturni razvoj itd. (Sprejeto.) »Bi bil tudi nedemokratičen« se mi zdi 
banalno. Spustimo to. 
Grafenauer: Predlagam, naj se glasi ta stavek »tudi bi se mogla prilagoditi kul­
turnemu prelomu samo tenka plast itd.« 
Cankar: K zadnjemu stavku opomnim, da mi ne ugaja »pred svetovnim forom«,22 
ker izgleda, kakor bi morali Slovenci dajati odgovor pred svetovnim sodiščem za 
2 2 V besedi lu pred loga Je z a p i s a n o »-formom«; K o b l a r je p o p r a v i l po C a n k a r j e v i diskusi j i v 
»forom« ; n a j b r ž e g r e za o k r a j š a n o besedo Iz » forum«. 
568 в - GRAFENAUER: VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE 1918 
svoje delovanje. N a m e n k u l t u r n e g a n a r o d a p a je, da izpolnuje svojo nalogo v družini 
narodov, zato p r e d l a g a m , na j se glasi s tavek ». . . s v o b o d n e Jugoslavi je v družini n a ­
rodov«. 
K o n č n o spre jeta resoluci ja se glasi : 
Ob p o s t a n k u države Slovencev, H r v a t o v in Srbov pr ičakuje k u l t u r n i odsek N. S., 
d a bo nova polit ično p o p o l n o m a e d i n s t v e n a država, na j bo organiz i rana kakorkol i , po 
svoji moči pospeševala z vsemi razpoložl j ivimi sredstvi razvoj prosvetnega življenja 
vseh t r e h rodov n a podlagi k u l t u r n e avtonomije . Neov i ran r a z m a h ind iv idua ln ih sil 
vseh t r e h p l e m e n je najzdravejš i pogoj za polno duševno- bogastvo- Jugoslavi je. 
K u l t u r n a pol i t ika bo m o r a l a v s e k a k o r upoštevat i dejstvo, d a je da la zgodovina 
s lovenstvu v teku stoletij posebno duševno vsebino. Slovenski del jugos lovanskega 
n a r o d a se je razvil tudi jez ikovno samostojno, tako d a je s lovenščina, nositel j ica te 
d u š e v n e vsebine, dasi najbl iž ja sorodnica srbo-hrvaščini, danes organizem zase in d a 
j e v območju s lovenskega knj iževnega jezika za sedaj možno uspešno k u l t u r n o delo 
edinole v t e m jeziku. 
Če bi se S lovencem onemogočil lasten k u l t u r n i razvoj, bi sledil neizogibno silen 
u p a d k u l t u r n e g a živl jenja v s lovenskem p lemenu, ki bi p r e n e h a l o biti t v o r n o : Vsaka 
e tn ična s k u p i n a pa se čuti svobodno s a m o v toliko, v kol ikor m o r e uvel javl jat i svojo 
tvornost . Vsak n a r o d j e p o m e m b e n človeštvu v toliko, v kol ikor je tvorec novih v red­
not. T u d i bi se mogla pr i lagodit i k u l t u r n e m u p r e l o m u s a m o t e n k a plast s lovenske in­
teligence, dočim bi b i le š iroke mase, j edro našega p lemena, izobčene od d o b r i n kul­
t u r n i h pr idobi tev in p a h n j e n e v k u l t u r n i p o l u m r a k . 
K u l t u r n a av tonomi ja pa n i k a k o r n e odvezuje duševnih delavcev vseh t r e h ple­
m e n dolžnosti, i skat i vedno tesnejših stikov, vedno globjega m e d s e b o j n e g a u m e v a n j a 
in s p o r a z u m a v vseh v p r a š a n j i h ter skrbet i za medsebojno- spopolnjevanje s k u p n e g a 
prosvetnega dela, ki b o na svojem višku zadn ja naj lepša utemel j i tev svobodne Jugo­
slavije v družini narodov. 
[Na prepisu v prilogi k zapisniku je v a b e c e d n e m zaporedju 46 podpisnikov s p r i ­
pombo »Vsi gg. 1. T.«]23 
V l a d i m i r Levs t ik : Predlaga, na j se sestavi redakci j ski odsek, ki bo sestavil reso­
lucijo k o t protes t za pos topanja I ta l i janov v naš ih kra j ih. 
Razvi je se debata, ali se poda izjava v okviru k u l t u r n e g a odseka, ali se jo pod­
piše v i m e n u k u l t u r n i h delavcev. K o n č n o se sk lene sprejet i predlog dr. Cankar ja , ki 
predlaga, d a se poda iz java v i m e n u k u l t u r n i h delavcev. 
Dr. Breznik prosi, da se i m e n u j e enega gospodov za njegovega n a m e s t n i k a v 
z n a n s t v e n e m pododseku. P r e d l a g a dr. Grafenauer ja . 
Dr. C a n k a r predlaga, na j se povabi še več gospodov v k u l t u r n i odsek. O b e n e m se 
s p r e j m e pr incip, da je vsak član pododseka č lan k u l t u r n e g a odseka. Odseki so sestav­
ljeni s ledeče: 
1. znanstveni , dr. A n t o n Breznik (preds.), dr. G r a f e n a u e r (predsednika n a m e s t ­
nik). Č l a n i : dr. F r a n Ramovš , dr. Pave l Grošel j , dr. Jos ip Mai, dr. Jos ip P u n t a r , dr. Av­
gust Žigon, dr. Jos ip M a n t u a n i , dr. Ušeničnik, dr. Krivec, dr. Zalokar, dr. Ambrožič, 
dr. M i r k o Cernie, prof. Melik, dr. Lemež, dr. Pregel j , Albin P r e p e l u h in Viktor Ste-
ska. 
2. Knj iževni pododsek : V l a d i m i r Levst ik (predsednik), č l a n i : dr. Izidor Cankar , 
I v a n C a n k a r , F r a n c Finžgar, dr. Jos ip Debevec, dr. Alojz Kra igher , dr. A n t o n Debe­
ljak, A n t o n F u n t e k , M i l a n Pugel j , J u š Kozak. 
3. U m e t n i š k i pododsek : R i h a r d J a k o p i č (predsednik), č lani : Vavpotič Ivan, Hinko 
S m r e k a r , M a t e j S t r n e n , F r a n Tratn ik , a r h i t e k t F r a n c (sic! — p r a v Ivan) Vurnik, ki­
p a r Lojze Dol inar, I. Z o r m a n arh. 
4. Pododsek za g lasbo: A n t o n Lajovic (predsednik), č l a n i : dr. F r a n c Kimovec, 
S t a n k o P r e m e r i , I v a n Ravnik, Mate j H u b a d in Mar i j Kogoj. 
Dr. C a n k a r predlaga, naj se us tanovi pododsek za p r o p a g a n d o , ki bo publicist ično 
deloval v smislu d a n a š n j e resolucije. V ta odsek se izvolijo dr. P u n t a r in gg. Albin 
P r e p e l u h in J u š Kozak. 
V Ljubl jani, d n e 18. 11. 1918. 
23 Imena podpisnikov, razporejena v abecednem redu: »Dr. Ambrožič, Dr. Anton Breznik, 
Ivan Cankar, Dr. Izidor Cankar, Dr. Mirko Cernie, Anton Debeljak, Dr. Josip Debevec, Lojze Do­
linar, Franc Finžgar, Anton Funtek, Dr. Ivan Grafenauer, Dr. Pavel Grošelj. Matej Hubad, Ri-
hard Jakopič, Dr. Franc Kimovec, F. Klemenčič, Marij Kogoj, Juš Kozak, Dr. Alojzij Kraigher, 
Dr. Krivic, Anton Lajovic, Dr. Lemež, Vladimir Levstik, Dr. Josip Mal, Dr. Jos. Mantuani, Anton 
Melik, Stanko Premrl, Albin Prepeluh, Milan Pugelj, Dr. Josip Puntar, Dr. Fran Ramovš, Ivan 
Ravnik, Hinko Smrekar, Matej Sternen, Alojzij Steska, Fran Tratnik, Dr. A. Ušeničnik, Ivan 
Vavpotič, I. Vurnik, Dr. Zalokar, Ivan Zorman, Dr. Aug. Zigon, zmitek, Oton Zupančič. (Vsi gg. 
1. r.)« 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 569 
S u m m a r y 
THE QUESTION OF CULTURAL AUTONOMY 1918 
Bogo Grafenauer 
In november 1918 (between 29 th October and 1 s t december) the Slovene cultural 
workers were faced with the question of the relation of Slovenes towards other Yu­
goslav nations in cultural life. The matter was discussed on two meetings of the.Cul­
tural Department at the National Council in Ljubljana (16th and 18 t h november 1918) 
where a special statement was composed and signed by all participants. The chair­
man of the Cultural Department Oton Zupančič then — under pressure of few libe­
rals who withdrew their signatures — obstructed the announcement of the adopted 
statement. Under pressure of the Italian occupation of parts of Slovene and Croatian 
territory and certainly of liberal political circles, only the »New statement of mind-
workers« was announced, which judged the circumstances only by political and not 
by original Slovene cultural status. 
The contribution notifies-beside the minutes of both meetings of the Cultural De­
partment — a comment and other documentation on mentioned events. 
V zbirki »Iz antičnega sveta« je izšla dolgo pričakovana knjiga Pavel 
Diakon: ZGODOVINA LANGOBARDOV 
Opombe h knjigi sta napisala dr. Bogo Grafenauer in dr. Kajetan Gantar, 
spremna besedila pa so delo dr. B. Grafenauerja. Knjiga je dragocen in 
zanesljiv dokument tudi za najstarejša stoletja slovenske zgodovine. Iz­
dana je v latinskem izvirniku in slovenskem prevodu, je bogato ilustri­
rana in opremljena z zemljevidi in drugim gradivom. 
Obseg knjige 422 strani, cena din 63.000. 
Člani zgodovinskega društva imajo 20 % popust, naročila oddajte dru­
štvu. 
Iz bogatega knjižnega programa Založbe Obzorja vam ponujamo še: 
Janko Pleterski: Studije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju 
— din 29.800 
Jože Som: Začetki industrije na Slovenskem — din 16.800 
Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici I — din 17.600 
Tone Ferenc: Fašisti brez krinke — din 44.300 
Jože Koropec: Mi smo tu — din 14.800 
Pavle Blaznik: Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovan­
skega dela Koroške do leta 1500 od A do M — din 34.000 
Pavle Blaznik: Historična topografija od N do Ž — din 68.700 
Luka Sienčnik: Koroški plebiscit 1920 — din 21.000 
Več avtorjev: Študentski in dijaški narodnoobrambni tabori na Sloven­
skem 1936—1940 — din 39.800 
Milan Ževart: Lackov odred 1/2 — din 53.600 
Ured. J. J. Švajncer: Boj za Maribor 1918—1919 — din 65.400 
Janez Kopač: Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898—1988), kulturni in na­
ravni spomeniki — din 5.600 
Miroslav Stiplovšek: Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slo­
venskem — din 69.800 
Pred izidom pa je knjiga Darje Mihelič in Pavla Blaznika: Seznam oblik 
krajevnih imen v srednjeveških virih. 
Posamezne naslove lahko dobite v vseh knjigarnah oziroma jih lahko 
naročite pri Založbi Obzorja Maribor, Gosposka 3. Cene veljajo do 1 4 
1989. 
570 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 
O CEM S M O P I S A L I . . . 
. . . pred štirimi desetletji? 
»Pri vsem tem bi pa hotel poudariti in podčrtati še enkrat: iz študija 
podrobnosti in raznolikosti moramo skušati doseči splošne izsledke in 
končno sintezo, od vsega sekundarnega in poznejšega si moramo prizade­
vati, da izluščimo prvotno jedro; ne smemo napačno generalizirati ali 
klasificirati ali zgolj opisovati; tudi ne prevzemati od drugih znanstvenih 
disciplin slepo njihovih izsledkov, če ne najdemo zanje potrdila tudi od 
drugih strani. Ob upoštevanju teh smernic se bodo s pritegnitvijo vrste 
pomožnih disciplin in ved dali nedvoumno doseči pomembni izsledki za 
obogatitev znanja in za poznavanje naše gospodarske in socialne pretek­
losti.« 
(Milko Kos, O nekaterih nalogah slovenskega zgodovinopisja, ZC 
1948—49, str. 138) 
. . . pred tremi desetletji? 
»Po prevratu je leta 1920 odkupila vse obrate te družbe Ljubljanska kre­
ditna banka in ustanovila v- ta namen delniško družbo z naslovom Zdru­
žene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d.d. v Ljubljani. Obrati so 
se odplačali povečini v gotovini, 39 % odkupnine so plačali z delnicami 
nove družbe. Zaradi tega in zato, ker je bilo veledelničarjev več (LKB, 
zagrebška podružnica WBV, Jadranska banka v Ljubljani, »Jela« d. d. 
Zagreb, Kreditni zavod v Ljubljani, Vladimir Arko iz Zagreba), se je 
ustanovil dne 10. avgusta 1922 sindikat veledelničarjev, ki se je imenoval 
tudi večinski sindikat ali bloksindikat, ker so ti člani shranili delnice 
Združenih papirnic, ki so jim bili lastniki, v Ljubljanski kreditni banki 
in jih s tem blokirali za pogodbeno dobo, za čas do 31. decembra 1930. 
Pogodba je predpisovala Združenim papirnicam višino investicij, zvišanje 
ali znižanje delniškega kapitala, sklenitev kartelnih pogodb z domačimi 
ali tujimi družbami, nakup drugih tovarn itd.« 
(Jože Šorn, Jugoslovanska industrija papirja do osvoboditve, ZC 
1958—59, str. 163) 
. . . pred dvema desetletjema? 
»Nekaj vpogleda v vprašanje ženitne svobode daje praksa, ki jo je imel 
v 16. in 17. stoletju ljubljanski mestni svet pri sprejemanju novih me­
ščanov. Meščani so bili osebno svobodni, zato njihovega položaja ne 
smemo primerjati z osebnim položajem podložnikov. Kolikor je zemljiški 
gospod soodločal pri ženitvi podložnikov in njihovih otrok, je bilo to v 
zvezi z njihovo omejeno osebno svobodo. Mesto pa je posegalo v vpraša­
nje sklepanja zakonov pri sicer svobodnih meščanih z namenom, da bi 
na tem področju kot na drugih vsaj posredno uveljavilo takratna me­
ščanska družbena in gospodarska načela. Ljubljanski mestni svet je po­
deljeval meščansko pravico tudi samskim prosilcem, toda pod pogojem, 
da so se oženili v določenem roku, navadno v enem letu.« 
(Vlado Valenčič, O ženitni svobodi in njenih omejitvah od fevda­
lizma do liberalizma, ZC 1968, str. 233) 
. . . pred desetletjem? 
»Januarja 1872. leta se je eden od članov odbora Slovanske besede An­
drej Senekovič obrnil na Rajevskega s seznamom knjig, ki bi jih društvo 
rado imelo v svoji knjižnici. V seznamu so bila dela zgodovinarjev Solov-
jeva, Pogodina, Sevyreva, Kalačova, dela Venelina, dela Puškina, Ler-
montova, Zukovskega. Senekovič je omenil tudi vrsto ruskih periodičnih 
izdaj, ki bi jih Slovanska beseda rada dobila: Vestnik Evropy, Zarja, Li­
teraturnaja biblioteka, Moskovskie vedomosti, S.-Peterburgskie vedomo-
sti, Golos, izdaje moskovske, peterburške, odeske in harkovske univerze 
ter Izvestija Akademije znanosti v Peterburgu. Kakor je videti iz nave­
denega seznama, je bil krog zanimanja članov Slovanske besede dovolj 
širok, vendar ni segel preko humanitarnih ved. 
(Iskra Vasiljeva Curkina, Rusko-slovenske družbene zveze na koncu 
šestdesetih in v začetku sedemdesetih let 19. stoletja, ZČ 1978, str. 
435) ' 
* * * 
To in še mnogo drugega zanimivega poiščite v starejših letnikih ZC, ki 
jih dobite na upravi ZC. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . Ш8 . 4 . 571—574 c „ , 
: 571 
A n d r e j V o v k o 
»ŠPANSKO PISMO« DRAGOTINA GUSTINClCA ETBINU KRISTANU 
Delavci Inštituta za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra 
SAZU v Ljubljani smo med svoje delovne naloge uvrstili tudi objavljanje manj zna­
nih ter za zgodovino našega izseljenstva pomembnih arhivskih dokumentov, ki jih 
bodisi hranimo sami v svojem arhivu, jih imajo v drugih sorodnih ustanovah ali pa 
so v zasebni lasti. V našem Inštitutu hranimo med drugim del arhivskodokumen-
tarne zapuščine, predvsem korespondence znanega slovenskega politika Etbina Kri­
stana, ki je precejšen del svojega življenja preživel v ZDA. Gradivo je v letih 1968 
in 1969 izročila Kristanova vdova Frances. Kot je znano, je odšel Etbin Kristan je­
seni 1912 na poziv Jugoslovanske socialistične zveze iz Chicaga na večmesečno agi-
tacijsko turnejo, ki jo je sklenil ponoviti tudi leta 1914, pri čemer ga je na plovbi v 
ZDA zalotil izbruh 1. svetovne vojne. Po koncu 1. svetovne vojne se je Kristan sicer 
najprej vrnil domov, potem pa se je leta 1922 vrnil v ZDA, kjer je najprej deloval 
kot izseljenski komisar Kraljevine SHS, leta 1927 pa je to službo opustil. Se naprej 
je ostal v ZDA, se naselil v Grand Havenu, Michigan in med drugim urejal mesečnik 
Cankarjev glasnik vse do konca njegovega izhajanja februarja 1943.1 Med drugo sve­
tovno vojno je bil med vodilnimi organizatorji pomoči Jugoslaviji in skupaj z Loui-
som Adamičem predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Leta 1951 je 
prišel nazaj v Jugoslavijo, načrte za ponovno vrnitev v ZDA pa mu je preprečila 
smrt 21. novembra 1953.2 
V korespondenci, ki je del zgoraj omenjene Kristanove zapuščine v Inštitutu za 
slovensko izseljenstvo, je tudi pismo, ki mu ga je iz Španije pisal Dragotin Gustinčič, 
njegov nekdanji sodelavec v socialnodemokratski stranki in eden prvih slovenskih 
komunistov. Tudi življenje Dragotina Gustinčiča je bilo zelo razgibano, saj je med 
drugim leta 1915 emigriral preko Rima v Srbijo, se umaknil preko Albanije in Italije 
v Ženevo in tam urejal neodvisen časopis La Yougoslavie, v katerem je propagiral 
federalistično ureditev bodoče jugoslovanske države. Po vojni je bil eden ustanovite­
ljev slovenske komunistične partije, član politbiroja jugoslovanske komunistične par­
tije, emigrant v Avstriji in Sovjetski zvezi, udeleženec španske državljanske vojne, 
po koncu druge svetovne vojne prvi dekan ljubljanske ekonomske fakultete, nato za­
radi Informbiroja izključen iz KPJ, zaprt na Golem otoku in upokojen. Do svoje 
smrti leta 1974 je živel odmaknjen od javnosti v Ljubljani.3 Ni naš namen, da bi po­
drobneje predstavili življenje enega in drugega, ponovimo le, da je bil Gustinčič v 
času, ko je pisal pismo, član internacionalnih brigad v Španiji, namestnik zastopnika 
CK KPJ in vodja cenzurnega urada, Kristan pa «-zasebnik« v ZDA. Oglejmo si torej 
pismo, ki ga je Gustinčič naslovil na »-cenjenega sodruga Kristana« na naslov 6411 
St. Clair Avenue Cleveland Ohio, datiral pa ga je s «Španijo« 7. maja 1938. Pismo, ki 
je natipkano na pisalni stroj, objavljamo z vsemi njegovimi slovničnimi napakami, 
ob upoštevanju Gustinčičevih dodatnih rokopisnih korektur v že natipkanem tekstu 
in dopisanih strešic. Popravljene so le očitne tipkarske napake in dodane nekatere 
strešice, ki jih je pozabil. Pismo se glasi: 
Dolga leta najine ločitve bodo mogoče kriva, da te bo to pismo nekoliko izne­
nadilo. Toda med nama ni bilo nikoli nobenih osebnih nasprotstev in zato mi lahko 
veruješ, da ti pišem te vrstice s tistim čustvom sodružnosti, s katerim sva se ločila 
koncem julija 1914. na tržaškem južnem kolodvora. Brezdvomno sta se na tržaškem 
1 Dr. Matjaž Klemenčič na str. 135 svoje knjige, navedene pod opombo št. 2, navaja, da je 
Kristan po letu 1927 postal gostilničar v New Havnu, Connecticut, iz Kristanove korespondence 
pa lahko razberemo, da je vsaj od leta 1931 dalje bival v Grand Havenu, Michigan. Podobno piše 
Klemenčič na isti strani o Kristanu kot uredniku Cankarjevega Glasila, ki naj bi izhajal do leta 
1942, Jože Bajec pa pravi v svoji knjigi Slovensko izseljensko časopisje 1891—1945, Slovenska iz­
seljenska matica, Ljubljana 1980 (dalje Bajec, Slovensko izseljensko časopisje) na strani 106 o 
Cankarjevem glasniku, da je nehal izhajati februarja 1943. 
2 O življenju in delu Etbina Kristana v ZDA glej med drugim: A. Cvetko, Etbin Kristan 
borec za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Slovenski izseljenski koledar 1955, Ljubljana 1955 
str. 30—33 — Marjan Drnovšek, O stališčih slovenskih socialistov v ZDA do vojne in jugoslovan­
skega vprašanja med prvo svetovno vojno. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XV— 
XVI, Ljubljana 1975/78, št. 1—2, str. 76—78. — Matjaž Klemenčič, Ameriški Slovenci in NOB v Ju­
goslaviji. Maribor, 1987, 326 str. 
3 O življenju in delu Dragotina Gustinčiča glej med drugim: Marjan Brecelj, Dragotin Gu­
stinčič. Primorski slovenski biografski leksikon, 6. snopič, Gorica 1979, str. 514—515. — Andrej 
vovko, Politični profil »La Yougoslavie«, revije jugoslovanske federalistične emigracije v Svici 
1917—1918. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, x n i , Ljubljana 1973, št. 1—2, str. 117—131 
(Dalje Vovko, politični profil.) 
572 A. VOVKO: »ŠPANSKO PISMO« D. GUSTINCICA E. KRISTANU 
južnem kolodvoru ločili tudi naši politični poti, toda ljudje, ki so posvetili vse svoje 
življenje proletarskemu gibanju, se ne bi smeli nikoli toliko osebno oddaljiti, da nebi 
zopet mogli najti osebnih stikov v momentih, ko se odločuje usoda delovnih množic, 
katere idejno oni vodijo in naroda, iz katerega so izšli. Jaz čutim, da je tak moment 
nastopil sedaj tudi za naju in da bova nosila popolno odgovornost za napake, ki jih 
delajo danes v naši proletarski politiki vodilni sodrugi, ako ne vloživa vse svoje oseb­
ne avtoritete v to, da se te napake tudi odpravijo. Ta misel mi je potisnila v roke 
pero, da ti napišem to pismo. 
V delu slovenskega delavskega časopisa, pri katerem imaš ti vsekakor zelo vpliv­
no besedo, se vodi politični boj proti drugemu delu slovenskega delavskega časopisja 
in daje slovenskemu delavstvu v Ameriki smernice, ki nimajo absolutno ničesar vec 
opraviti z marksističnimi teorijami in s koristmi slovenskega delovnega ljudstva. Po 
obliki boja, po svojem nepristojnem izrazoslovju, nas n. pr. pisanje »Prosvetmega-« 
uredništva močno spominja na tiste mizerne čase slovenske politične zgodovine, ki 
ležijo nekako med 1894 in 1904. Toda tam je bil ogabni boj vsaj razumljiv: nsproti 
sta si stali dve antagonistični buržoazni politični skupini: slovenski oderuški m trgov­
ski kapital pod vodstvom mladih slovenskih advokatov in slovenska cerkvena, vele­
posestniška in »kulaška« gospoda, ki se je bojevala za iskoriščevalsko nadoblast nad 
širokimi kmečkimi množicami. V vrstah slovenskega proletarijata pa m antagomstic-
nih sil. Posebno v naši ameriški emigraciji imamo skoro samo delavstvo in zato Ma-
lovrh-Stefetovo politikantstvo ni na mestu. 
Z druge strani pa si moramo biti svesti, da se nahajamo v posebni fazi svetovne 
politike, ki nas, kakor 1. 1914, čez noč lahko potisne v splošno svetovno klanje. Po­
zabiti ne smemo, da se že danes nahaja dobra četrtina vsega človeštva v vojnem sta­
nju. Mi vemo, da je fašizem gotova vojna, ki bi se ji mogli izogniti samo, če bi zdru­
žili vse delovne sile in vse demokratične dežele, ki nimajo interesa na novi razdelitvi 
svetovnega zemljevida, proti fašizmu. Kdor danes tega ne vidi, ta je slep. Kdor pa to 
vidi, pa nasprotuje taki združitvi demokratičnih sil, ta je na drugi strani barikade, 
na strani fašizma, naš sovražnik in v kolikor je na delavskih vrstah, izdajalec raz­
rednih interesov proletariata. 
Smešno bi tudi bilo misliti, da bo v taki novi svetovni vojni ostala Amerika iz­
ven tega strašnega konflikta. Amerika se ni mogla vzdržati izven vojnega plesa niti 
v prvi svetovni vojni. Amerika se bo v novi, neprimerno obsežnejši, neprimerno 
strašnejši, še težje vzdržala. Iluzije tu torej niso na mestu. 
Poleg tega mora biti danes jasno tudi zadnjemu šolarčku, ki samo malo zna ci­
tati gospodarski zemljevid, da je zmaga nad fašizmom brez Sovjetske Zveze prazna 
utopija. Kako torej more delavsko časopisje, ki mora biti iz življenjskega interesa 
vsega delovnega ljudstva proti fašizmu, agitirati tako ogabno proti Sovjetski Zvezi, 
kakor agitirata n. pr. »Prosveta« in »Proletarec« ? Uredništvi teh dveh listov ne naj­
deta na Sovjetski Zvezi niti dlake dobre, dočim hvalita včasih celo kapitalistične 
države. Kako to, da morajo biti delavstvu bližje kapitalistične države, kakor pa soci­
alistična delavsko-kmečka Sovjetska Zveza? 
Toda stvari postajajo, napr . v »Prosveti« še bolj resne. Danes n. pr. čitam v tem 
listu z dne 22 aprila, štev. 80, poročilo o Frankovih »zmagah«, ki je napisano tako, da 
bi ga lahko prinesel vsak fašistom prijazen ali celo fašističen list. Masten naslov: 
»Fašisti prodirajo proti Valenciji«, podnaslov: Frankova zastava zavihrala ob fran-
cosko-španski meji. In potem sledi lažnjivo fašistično poročilo brez ene same besedice 
uredniškega komentarja. Kako to? Objektivnost, nepristranost in demokracija? Ob­
jektivnost, nepristranost in demokracija tudi za Franka, za fašizem? Jaz mislim da 
je to ne samo absurd, temveč prosto zavajanje delavstva na napačna pota. Podobna 
poročila se pojavljajo v listu prav pogostoma. 
Danes je fašizem na vrhu Karavank, sodr. Kristan. Danes imamo v Sloveniji na 
krmilu zločinsko izdajalsko Koroščevo kliko, ki si stokrat želi pod Hitlerja ah Musso-
linija kakor pa v kak demokratičen režim slovenskega in drugega jugoslovanskega 
delovnega ljudstva. Stojimo pred razvojem svetovnih dogodkov, ki bodo vso Slove­
nijo hujše kot Euzkadijo, z vsem slovenskim delovnim ljudstvom, spremenili v prah 
in pepel In ne voditi v tem usodepolnem trenutku na naši strani mirovne m odločne 
protifašistične politike in politike za združitev vsega slovenskega delovnega ljudstva 
je toliko kakor pasivno pomagati fašizmu. (Tudi s pasivnostjo se lahko izdatno po­
maga sovražniku). Žalostni vzgledi take politike v nekaterih evropskih državah v 
bližnji preteklosti bi nam morali biti dobra šola. 
Jaz mislim cenjeni sodr. Kristan, da morajo listi slovenskega delavstva, pri ka­
terih imaš tudi 'ti veliko besedo, dol s te poti. Mislim, da če bi »Prosveta« in »Prole-
tarec« porabila polovico tega črnila in papirja, ki ga danes porabljata za boj proti 
komunizmu Sovjetski Zvezi in ljudski fronti, za spravo med delovnim ljudstvom in 
za resničen'boj proti fašizmu, da bi se mi na veliko srečo vsega slovenskega delov­
nega ljudstva in vsega slovenskega naroda prav lahko razumeli. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 573 
Nemogoče je, sodr. Kristan, pobijati dobre stvari samo zato, ker jih je izrekla ali 
predlagamo ne vem kako pravilno in dobro stvar, pa je zanje vseeno, vse slabo in to 
predlagala druga, nam neljuba stranka. Iz vaših časopisov vidim, da komunisti lahko 
samo zato, ker predlagamo to komunisti. Vse pojasnjujejo z »linijo«, vse z nekimi 
tajnimi »pariškimi centralami« in podobno ali pa neotesano zmerjajo. Ali to ni smeš­
no, sodr. Kristan? Kako je to združljivo z »absolutno« demokracijo, z demokracijo 
»samo zase«? Kje so tu objektivnost, nepristranost in demokracija? Ali komunisti 
mar nismo delavci? 
Jaz mislim, da imamo tu drugi kriterij, zanesljiv kriterij za to kaj je dobro ali 
slabo. Ta kriterij je naša razrednost, so koristi proletariata. Za nas je dobro edino to, 
kar je dobro za delavski razred in edino slabo, kar je slabo za delavski razred. (Se­
veda je tudi demokracija razredni pojav, toda o tem vprašanju danes ne bomo raz­
pravljali.) Ce smo odšli od zgorajšnjega kriterija, če smo abstrahirali razrednost, po­
tem molčimo o marksizmu in sploh o tem, da smo še kaki delavski glasniki! Potem 
smo navadni meščani. 
Casi so torej taki, cenjeni sodr. Kristan, da je absolutna potreba, da se napravi 
tu red in mir in, da se usmeri vse delavsko gibanje in življenje v eno samo smer: 
v smer boja proti fašizmu. Prevelika odgovornost bi bila za nas pred zgodovino na­
šega proletariata, ako bi v teh usodepolnih časih drugače mislili in delali. Mi osta­
jamo tudi v bodoče vsak pri svojih političnih programih, toda skupna točka naših 
programov je in mora biti: boj proti fašizmu in tu se moramo najti, ker vse drugo 
je danes zad za to točko. Ce nas fašizem stare, nas bo vse bolelo in bo pometeno za 
dolgo z vsemi našimi programi. Mi se moramo najti, ker stojimo danes na križišču 
poti v socializem in v fašizem. Po eni ali drugi, tretje izbire ni. 
Iščimo torej danes, cenjeni sodr. Kristan, to, kar nas združuje in krepi za boj in 
ne narobe: kar nas loči, kar dela med nami razkol in kar nas slabi v tem gigantičnem 
boju, ki je že v teku in ki preti, da bo zavzel človeštvu do sedaj nepoznane dimenziie 
strahot. 
Prosim te torej, da vplivaš na zastarele zagrizence, ki drve po izglajeni poti sta­
rega plitkega liberalno-klerikalnega politikantstva in v veri, da bo tvoj vpliv zalegel 
in dosti doprinesel k spremembi oblike in vsebine »Prosvete« in »Proletarca« in da 
bo to prvi znak za enoten nastop vsega našega delovnega ljudstva v Ameriki ostajam 
s sodružnimi in antifašističnimi pozdravi 
Tvoj Gustinčič. 
Pisec navaja tudi svoj naslov: Soccoro Rojo Plaza Altezano 20 E, Barcelona 
Espana. 
Iz Kristanove zapuščine, ki nam je zaenkrat znana, ne moremo ugotoviti, ali je 
Gustinčiču odgovoril. Podobno iz tega gradiva ni mogoče ugotoviti, če je posredoval 
tako, kot bi želel Gustinčič. Pismo samo dovolj zgovorno ilustrira znana trenja med 
socialdemokrati in komunisti, ki, kot vemo, niso bila samo slovenska oziroma jugo­
slovanska posebnost. Zanimivo je sklicevanje Gustinčiča na nekdanje »sodružništvo« 
s Kristanom, kljub dejstvu, da mu recimo v času 1. svetovne vojne zaradi njegovega 
avstromarksizma ni zaupal tudi potem, ko je Kristan to usmeritev opustil in ni imel 
z njim stikov, čeprav jih je med svojo emigracijo v Svici imel z nekaterimi drugimi 
ameriškimi Slovenci.4 Ob Gustiničevem znanem sovraštvu do dr. Korošca in njegove 
stranke pa velja omeniti, da je v času svojega bivanja v Svici le-tega zelo cenil in to 
v svojem glasilu tudi objavljal.5 Celovita analiza pisanja »Prosvete« in »Prolarca« 
o španski državljanski vojni in drugih vprašanjih, ki bi lahko odgovorila tudi na 
vprašanje, če je Kristan res posredoval na način, kot mu ga priporoča Gustinčič, ozi­
roma ce se je pisanje obeh časopisov kaj spremenilo, vsekakor še ostaja ena od nalog 
raziskovanja, pri čemer pa pomeni precejšnjo težavo nepopolna ohranjenost obeh ča­
sopisov. Vsekakor pomeni Gustinčičevo »Špansko pismo« zanimivo ilustracijo tako 
slovenske matične kot tudi izseljenske zgodovine. 
4 Vovko, Pol i t ični profil, str. 131. 
5 Vovko, Pol i t ični profil, s tr . 129—130. 
6 Bajec, S lovensko izsel jensko časopisje, str. 27—29, 34—36. 
5 7 4 A. VOVKO : »-ŠPANSKO PISMO« D. GUSTINCICA E. K R I S T A N U 
S u m m a r y 
THE »SPANISH LETTER« FROM DRAGOTIN GUSTINČlC TO ETBIN KRISTAN 
Andrej Vovko 
The Institute for Slovene emigration of the Centre of Scientific Research of the 
Slovene Academy of Sciences and Arts keeps a part of the documentary heritage of 
a significant Slovene politician Etbin Kristan, who after 1912 spent the majority of 
his life in the USA. Among those materials is a letter of his former socialdemocratic 
party colleague and one of the first Slovene communists Dragotin Gustinčič from 1938 
when Gustinčič was a follower of the international brigades in Spain. 
In the letter — wholy published — Gustinčič attacks the attitude of the Ame­
rican emigrants in their magazines »Proletarec« and »Prosveta« towards the Soviet 
Union and communism in general, and asks Kristan to intervene in order to alter 
such writing; he also dissaproves the manner of reporting of the mentioned maga­
zines on the civil war in Spain. He stresses the urge for a mutual stand of commu­
nists and socialists in the spirit of solidarity and unity of the Slovene working people 
in America against the growing fascist danger which threatens Slovenia as well as 
the whole world. The published document gives an interesting illustration to the hi­
story of Slovenes as well in homeland as in emigration. 
KRONIKA 
Časopis za slovensko krajevno zgodovino 
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije 
že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustri­
rana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgo­
dovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki 
presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgo­
dovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene 
novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. 
»Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slo­
venije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Po izredno ugodnih cenah so na 
razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije. 
V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: 
— Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta 
in okolice (1955), 96 strani. 
— Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA­
NE (1956), 72 strani. 
— Vlado Valencia, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 
68 strani. 
— Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­
STNE HIŠE (1958), 128 strani. .. . 
— Peter Vodopivec. LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE 
USTANOVE (1971), 104 strani. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 575 
IN MEMORIAM 
JOŽE KORUZA 
(1935—1988) 
Dne 8. avgusta 1988 je umrl dr. Jože Koruza, redni profesor za zgodovino sloven­
ske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rodil se je 13. avgusta 1935. leta 
v Ljubljani, kjer je tudi dokončal gimnazijo (1953) in diplomiral na Filozofski fakul­
teti (1960) iz slovenskega jezika in književnosti ter leto pozneje (1961) iz svetovne 
književnosti in literarne teorije. V študijskem letu 1961/62 je bil asistent na Oddelku 
za svetovno književnost in literarno teorijo, nakar je po odsluženju vojaškega roka 
prešel na Oddelek za slovanske jezike in književnosti, najprej kot honorarni biblio­
tekar in leta 1964 kot asistent za starejšo slovensko književnost. Ta je nato postala 
temeljno, čeprav ne edino področje njegovega znanstvenega in pedagoškega dela. 
Jože Koruza je že takoj na začetku prevzel nase delo, ki je močno presegalo mero in 
zahtevnost običajnih asistentskih obveznosti. Samostojno je vodil vaje in pozneje se­
minarje pa tudi predavanja iz starejše književnosti in tako rekoč na novo gradil ta 
predmet, ki je po smrti profesorja Franceta Kidriča 1950 na univerzi doživel očiten 
upad in po smrti gostujočega predavatelja Mirka Rupla leta 1963 resno krizo. Stisko 
je postopoma premostil prav Jože Koruza ne le s pedagoškim, temveč tudi z osebnim 
znanstvenim delom, ki ga je smotrno usmeril v staro književnost, kamor je vključil 
še ljudsko oziroma ustno slovstvo. To je od leta 1979 predaval tudi etnologom in tako 
bistveno kompletiral tudi njihovo stroko. Hkrati pa ni opustil novejše in sodobne 
književnosti, posebno še dramatike ne, ki jo je vse od leta 1964 vzporedno s staro 
književnostjo interpretiral pri svojih vajah in seminarjih. Doktorsko disertacijo je 
zagovarjal leta 1978, postal nato leta 1979 izredni in 1984 redni profesor za zgodovino 
slovenske književnosti. V letih 1980 do 1982 je bil predstojnik Oddelka za slovanske 
jezike in književnosti in od januarja 1987 predstojnik katedre za slovensko književ­
nost. 
Kot gost je predaval na univerzah v Celovcu, Trstu, Regensburgu in Tübingenu 
ter v podiplomski šoli zagrebškega vseučilišča v Dubrovniku. Z referati je sodeloval 
na mnogih slovenskih in drugih jugoslovanskih strokovnih srečanjih. Od leta 1979 je 
redno predaval na mednarodnih simpozijih Obdobja v slovenskem jeziku, književno­
sti in kulturi in leta 1987 sam vodil simpozij o baroku. Vodil je tudi veliki sklepni 
mednarodni simpozij o slovenskem protestantizmu v Ljubljani 1987. V letih 1977/78 
in 1983/84 je bil predstojnik poletne slovenistične šole za tuje slaviste Seminar slo­
venskega jezika, literature in kulture, na katerem je pogostoma predaval. Od leta 1976 
do 1979 je bil glavni in odgovorni urednik Jezika in slovstva in od 1980 član uredni­
škega odbora Slavistične revije. 
Na fakulteti in zunaj nje je opravljal celo vrsto funkcij v različnih odborih in 
komisijah. Med drugim je bil tudi predsednik programskega odbora pri Znanstvenem 
institutu filozofske fakultete. V njegovih programskih okvirih je 1981. leta prevzel 
dolgoročno raziskovalno nalogo Družbena razslojenost starejšega slovenskega slov­
stva. Od leta 1982 do 1984 je bil član Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževa­
nje, zatem pa član Komisije za učbenike in učila za slovenski jezik in književnost v 
osnovnem m srednjem usmerjenem izobraževanju. Od 1973 je bil član komisije za 
historične slovarje, ki od 1975 deluje v sestavu Inštituta za slovenski jezik Frana Ra­
movša pri SAZU. 
Bibliografija Koruzovih razprav, študij in člankov je obsežna, dokaj raznovrstna 
in tematsko zajema vsa obdobja slovenske književnosti, od srednjega veka do nepo­
sredne sodobnosti.* Vendar ima ta predmetna raznovrstnost tudi svoje težišče osre-
dinjeno v dveh glavnih tematskih krogih. Prvega predstavlja starejša slovenska knji­
ževnost, še posebej 17. in 18. stoletje, drugega pa slovenska književnost 20. stoletja 
s posebnim poudarkom na dramatiki in na nekaterih izsekih proze. 
Prvi vidnejši dosežek Koruzovih raziskav starejše književnosti predstavlja diser­
tacija Značaj pesniškega zbornika »Pisanice od Iepeh umetnosti« (1978), ki je prva 
monografija oziroma vsestranska razprava o pesniškem zborniku iz let 1779 do 1781 
in pomeni prvo poglavje v zgodovini slovenske posvetne poezije. Koruzovo delo je 
dotlej najbolj pripravljen in najmanj improviziran poseg v to osrednjo problematiko 
naše starejše književnosti. Stvari se je lotil z izredno razčlenjevalno temeljitostjo 
tako da je na novo preučil celotno pesniško gradivo z besedilnega, življenjepisnegal 
* Bibliografija Koruzovih del bo objavljena v Jeziku in slovstvu. 
576 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 
kulturnozgodovinskega in primerjalnega zornega kota, v domačih in tujih arhivih ter 
knjižnicah (Dunaj, Praga, Göttingen) pa poiskal dodatne pojasnjevalne vire in napo­
sled prišel do mnogih novih ugotovitev. Za preddelo lahko štejemo njegovo faksimih-
rano izdajo Pisanic v zbirki Monumenta litterarum slovenicarum leta 1977, kjer je y 
spremni razpravi obdelal predvsem tekstološka vprašanja. Z vsebinske strani so v di­
sertaciji morda najbolj opazne nove razlage Devovih alegoričnih pesnitev, pri čemer 
mu je s pridom služila tudi filološka analiza. Pri oblikovnih raziskavah, mestoma 
podrobno numeričnih oziroma števnih, mu je uspelo prikazati osamosvajanje silabo-
toničnega verznega sestava od arhaične Pohlinove šole. V območju primerjalnih raz­
iskav je prišel do novih spoznanj in je popravil nekatera že uveljavljena mnenja 
(npr. o Metastasi j evem vplivu ali vplivu tujih pesniških almanahov). Tudi pri slogov­
nem opredeljevanju je pojav razvidneje postavil na razvojno črto, ki vodi od »baroč­
nega klasicizma« do stikov s predromantikov brez prave vmesne stopnje klasicizma. 
Pri tem je prevrednotil pesništvo Antona Feliksa Deva, ki ga je starejša literarna zgo­
dovina postavila predaleč v senco Valentina Vodnika. Pisanice je tudi globlje, kot 
smo vajeni, povezal s starejšo domačo pesniško tradicijo in s takratno družbeno vlogo 
slovenskega jezika. 
To dvoje pa je posledica Koruzovih širših proučevanj in izhaja iz nekega načel­
nega mišljenja in prepričanja o starejšem slovenskem pismenstvu in slovstvu. Gre za 
dvoje stvari oziroma tez, ki pri njem bistveno določata razlago predrazsvetljenskega 
slovstva. Prva se kaže v Koruzovi odločitvi za tisto smer našega literarnega in jeziko­
slovnega zgodovinopisja, ki išče in poudarja obstajanje trdne kontinuitete slovenske 
pisne in slovstvene tradicije vse od prvih ohranjenih srednjeveških zapisov naprej — 
zoper mnenja, ki so na podlagi skromnega števila zelo oddaljenih zapisov bolj ali 
manj dvomila v zanesljivost take kontinuitete. V ta problemski okvir spada vrsta 
Koruzovih objav, v katerih razširja vprašanje kontinuitete še na nova in posebna 
področja. Sem sodijo na primer prispevki: Starogorski rokopis in oživitev vprašanja) 
pismenske tradicije v srednjem veku (JiS 1973/74, 1974/75) ; Nova verzifikacija iz leta 
1712 (JiS 1973/74); Vprašanje kontinuitete v starejšem slovenskem slovstvu na Koro­
škem (zbornik predavanj IX. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture 1973) ; 
Prežihov Voranc in tradicija koroškega bukovništva (Koroški fužinar 1974) idr. 
Drugo, prav tako močno določujočo prepričanje in opredelitev pri raziskovanju 
starejše književnosti pa lahko odkrijemo v Koruzovem uveljavljanju teze, da je treba 
spremeniti ustaljeno mnenje o manjvrednem družbenem položaju slovenščine pred 
nastopom razsvetljenstva, posebno še v 17. in v začetku 18. stoletja. Novejše gradivo 
jezikovne zgodovine, arhivistike in umetnostne zgodovine je s pridom uporabljal za 
to, da je dokazoval dvojezičnost višjih slojev na Slovenskem oziroma Kranjskem pa 
tudi veljavnost slovenščine v uradnem poslovanju. Sem lahko uvrstimo na primer 
tele objave: O zapisanih primerih uradne slovenščine v 16., 17. in 18. stoletju (JiS 
1972/73) ; Iz zgodovine uradne slovenščine (JiS 1973/74) ; K problematiki nastanka slo­
venskega preroda (Zbornik predavanj na XI. Seminarju slovenskega jezika, literature 
in kulture, 1975) ; najbolj daljnosežen in sintetičen prispevek k tej problematiki pa je 
referat na VII. Kongresu jugoslovanskih zgodovinarjev leta 1977 Jezikovna praksa 
privilegiranih slojev na Slovenskem (1500—1848). Gre za novo in izostreno periodiza-
cijsko shemo v razvoju družbenega položaja slovenščine v navedenem obdobju in za 
tezo, ki iz omenjenega zornega kota nekako »rehabilitira« obdobje med reformacijo 
in razsvetljenstvom. Seveda bo treba za obe izhodiščni prepričanji in njuno polno 
zanesljivost še mnogo dela, vendar je v tej smeri Jože Koruza izdelal ali dodelal že 
tehtno podstavo. 
Iz starejših obdobij bi lahko navedli še mnogo njegovih objav. Med njimi ni mo­
goče prezreti Izbrano delo Valentina Vodnika (v zbirki Kondor, Ljubljana 1970) z ob­
sežno spremno študijo, ki je monografija v malem in najbolj temeljita študija o Vod­
niku kjer med izrazitejše novosti sodi nova označitev in klasifikacija njegove proze. 
Med' vidnejše publikacije sodi tudi faksimilirana izdaja najpomembnejše slovenske 
protestantske pesmarice, ki jo je priredil J. Dalmatin in izdal 1584 v Wittenberg!! pod 
naslovom Ta celi katehismus, eni psalmi inu teh vekših godov stare inu nove kerščan-
ske pejsni, od P. Truberja, S. Krelja inu od drugih zložena inu z dostemi lepimi du­
hovnimi pejsmi pobulšane v zbirki Monumenta litterarum slovenicarum 1983. V sprem­
ni študiji najdemo novo, podrobno analizo nastajanja Dalmatinove antologije, pri 
čemer Koruza na več mestih dopolnjuje ali popravlja doslej veljavne Kidričeve ugo­
tovitve. Mestoma posega tudi v ustroj besedil. Omeniti je treba tudi sestavek Funk­
cija humorja v pridigah Janeza Svetokriškega (v zborniku XVIII. seminarja sloven­
skega jezika, literature in kulture, 1982), kjer ugotavlja različne vrste humorja m ko­
mike pri Svetokriškem in njihovo oddaljevanje od moralizma v literarnost. V preda­
vanju Oče Janez Svetokriški in njegov Sveti priročnik (v Glasniku Slovenske matice, 
1981) najdemo nato zgoščen prikaz te osrednje osebnosti stare slovenske pridigarske 
kulture. Med sintetične prispevke sodi tudi študija Starejše slovensko pesništvo (zbor­
nik XVI. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, 1980), v katerem je pre-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 577 
gledno predstavil vse tri glavne slogovne variante slovenskega razsvetljenskega pe­
sništva (Deva, Vodnika, Jarnika). V nekem smislu gre za podaljšek širše študije Kon­
stituiranje slovenske posvetne književnosti in njenih žanrov (Obdobja I, 1980), kjer je 
med drugimi žanri dobilo posebno mesto tudi »bukovniško slovstvo«, ki ne sodi niti 
v literarni standard niti v ljudsko ustno slovstvo, temveč ga je Koruza po češkem 
zgledu uvrstil v protirazsvetljensko »polljudsko slovstvo«, ki pa v sebi ohranja ne­
katere sestavine baročne književnosti. K teoretskim vprašanjem sta usmerjeni dve 
študiji: Reformacija ter protireformacija in barok v zgodovini slovenskega slovstva, 
(Glasnik SM, 1981), kjer najdemo nov razmislek o periodizaciji slovenske književnosti 
od srede 16. do srede 18. stoletja, pri čemer gre med drugim za novo obrambo veljav­
nosti termina barok, oprto na kulturnozgodovinske poglede profesorja Franceta Ste-
leta; druga študija O stičiščih etnologije, folkloristike in literarne zgodovine (Glasnik 
SED, 1980) pa sodi na medstrokovno mejo med literarno zgodovino in folkloristiko. 
Sem spada tudi prispevek Pojmovanja, zapisovanje in preučevanje ljudskega slovstva 
v obdobju romantike (Obdobja 2, 1981). Seveda bi lahko našteli še vrsto objav, če bi 
mogli biti izčrpni. 
Koruzove raziskave starejše slovenske književnosti so od posameznih analitičnih 
posegov postopoma napredovale k celovitejšim zarisom večjih problemskih sklopov 
in poglavij. Zanje je značilna gradivska temeljitost, skrbna dokumentacija, korektno 
upoštevanje tujega dela in natančen ter preprost strokovni jezik. Koruza se je zmeraj 
izogibal velikih zamahov in špekulacij, ki so tako močno prodrle prav v obravnavanje 
starejše književnosti. Od celotne povojne generacije je bil najbolj navezan na sta­
rejšo tradicijo stroke, vse do Ivana Grafenauerja. in najbolj skeptičen do njene mo­
dernizacije, seveda oboje v dobrem pomenu besede. Njegova dolgoročna raziskovalna 
naloga, ki jo je prijavil leta 1981 pod naslovom Družbena razslojenost starejšega slo­
venskega slovstva, je napovedala ne le smer sinteze, ampak tudi prenovitev metode. 
Celotno starejše slovstvo je namreč začel raziskovati glede na tri medije, v katerih 
se je uveljavljalo, sprejemalo in ohranjalo, kar je znatno odločalo o njegovi struk­
turi, in glede na družbene sloje, v katerih je funkcioniral posamezni tip slovenskega 
slovstva. Žal je ta prodor recepcijske sociologije v našo stroko ostal fragment in torzo, 
vendar z rodovitno idejo v svojem središču. 
Hitreje spremenljivo in bolj gibljivo metodo dela lahko ugotovimo pri Koruzovi 
obravnavi novejših obdobij slovenske književnosti in njene sodobnosti. Tu je zavzela 
najvidnejše mesto dramatika, stalna tema njegovih razprav, s katerimi je posegal tudi 
nazaj v starejša obdobja, tako da predstavlja najbolj povezovalno temo njegovih po­
gledov na celotno slovensko književnost. Najbolj opazen dosežek je njegova obsežna 
razprava o povojni dramatiki, objavljena kot samostojno poglavje v skupinski knjigi 
Slovenska književnost 1945—1965 (2. knjiga, SM, Ljubljana 1967), ki ji je nato sledila 
še antologija Slovenska dramatika 1945—1965 (prav tam, 1969). To je prva celovita in 
hkrati podrobno analitična študija o dvajsetletnem razvoju povojne slovenske dra­
matike. Gre za sistematičen pretres vseh dramskih del, ki so bila v tem obdobju 
objavljena ali uprizorjena v poklicnih gledališčih. Obsežno gradivo je prvič razpore­
jeno v stilne, tematske in idejne tokove, glavna vrednost pa je v podrobnem inter­
pretiranju dramskih del. Njegove interpretacije so oprte na oprijemljiva dejstva, na 
trdno teoretsko podlago, na široko razgledanost po' dramaturgiji in na poznavanje 
odrske prakse. Koruza je pazljivo sledil tudi razvoju slovenske dramatike po letu 
1965 in se pripravljal za naslednjo knjižno obravnavo. Najboljši vpogled v to njegovo 
delo omogoča študija Slovenska dramatika po letu 1965 (JiS 1979/80), ki jo lahko šte­
jemo za doslej najbolj soliden sintetičen zaris najnovejše dramatike v njenih dokaj 
zapletenih idejnih, strukturnih (ustroj oseb, dejanja) in jezikovnih novostih. To je 
nekakšen uvodni tloris za drugo knjigo o sodobni slovenski dramatiki, ki je ostala 
nenapisana. 
Toda, kot rečeno, je ob tej najbolj njegovi literarni zvrsti segel tudi daleč nazaj 
in študiral celotni njen razvoj. Če v množici objav preletimo samo najvidnejše po­
staje njegovih naporov, je tu najprej Slavko Grum, čigar Gogo je v srbski izdaji iz­
branih pisateljevih del Proza i drame (Novi Sad, 1979) uvrstil v območje avtentičnega 
nadrealizma. Predstavil pa ga je tudi na simpoziju v Benetkah 1982 pod naslovom 
Il Cosmopolitismo del Teatro di Slavko Grum. Med opaznejše prispevke sodi tudi sin­
tetična študija Slovenska dramatika v prvi polovici XX. stoletja (Predavanje na 
XXIX. jugoslavističnem seminarju, 1978), v katero je zajel razvoj te zvrsti od Can­
karja do Potrčevih Kreflov 1952. Posebno pozornost bi zaslužila vrsta razprav iz Can­
karjeve dramatike, npr. Menjava perspektive v dramatiki Ivana Cankarja (Simpozij 
o Ivanu Cankarju, Ljubljana 1977) ali Ivan Cankar in sedanja slovenska dramatika 
(zbornik predavanj XII. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, 1976) idr. 
Pri obravnavanju 19. stoletja so med opaznejšimi naslednje objave: Problem realizma 
v slovenski dramatiki (Obdobja 3, 1982); Levstikov Juntez kot gledališki in jezikovni 
eksperiment (JiS 1981/82) ; Od Trdine do Prežiha po sledeh slovenskega »igrca« XIX. 
stoletja, kjer sledi zanimivemu pojavu potujočega pevca citrarja od Trdine do Vo-
578 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 
ranca (zbornik Trdina — etnolog, 1980). Od razprav o starejših obdobjih so vidnejše: 
Starejša slovenska koroška dramatika (zbornik predavanj VIII. seminarja slovenskega 
jezika, literature in kulture, 1972); Slovenska dramatika in gledališče v obdobju ba­
roka (zbornik predavanj X. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, 1973); 
in pa Začetki slovenske posvetne dramatike in gledališča (JiS 1978/79), ki dajejo na­
zoren pregled gledališke kulture na Slovenskem od njene »predzgodovine« v starem 
slovanskem obredju mimo srednjeveške verske in latinske šolske igre, še posebej 
jezuitske, in gostovanj tujih gledališčnikov v 18. stoletju do Linhartove igralske sku­
pine, ki predstavlja »rojstvo« novodobnega slovenskega gledališča. V razpravo so tu 
pritegnjeni nekateri Bahtinovi teoretski pogledi. Prezreti tudi ne moremo kratkih sin­
tetičnih pregledov celotne slovenske dramatike, npr. Pregled slovenske dramatike 
(zbornik Slovenski jezik, literatura in kultura, 1974) in v francoščini L'art dramatique 
Slovène (Le livre slovène, 1972). Skratka, izpod Koruzovega peresa nam ostajajo ne le 
fragmenti, temveč cela poglavja za novo zgodovino slovenske dramatike in gledališča, 
saj je na tem področju prišel do svojih najbolj sintetičnih zarisov. 
Drugo glavno območje razprav iz novejše slovenske književnosti predstavlja 
proza, in sicer predvsem dva pomembna, vendar kar se da različna in oddaljena pi­
satelja, kot sta Prežihov Voranc in Slavko Grum. Ta razdalja da misliti in nam od­
kriva pravzaprav vse notranje razsežnosti Koruzove znanstvene radovednosti. 
K Prežihu se je usmeril že v študentskih letih, ko je v seminarju prof. Marje Bor-
šnikove napisal temeljito razpravo Življenjska pot Lovra Kuharja — Prežihovega 
Voranca in jo nato* objavil v njenem Prežihovem zborniku leta 1957. Po diplomi je 
prevzel souredništvo Prežihovega Zbranega dela, ki sta se ga lotila z Dragom Dru-
škovičem. Sodeloval je pri pripravi in izdaji 1., 2., 3. in 7. knjige, pri prvi knjigi z ob­
sežnimi in bogatimi opombami (1962—1971). O pisatelju je napisal še vrsto razprav, 
kot so npr. Prežihov načrt za izseljensko povest (JiS 1965), O nastanku Prežihovih 
Solzic (JiS 1968), Prežihov Voranc in ljudska tradicija (Slavistična revija 1976) idr. 
V knjižni izdaji je izšla razprava Prežihov Voranc in boji za Koroško v letih 1918 do 
1920 (Celovec 1981). Ob delu za Prežiha je doživel veliko težav in zastojev, vendar je 
opravil tehten delež za bodočo, še nenapisano monografijo o njem. 
Precej posebno poglavje predstavlja v Koruzovem delu Slavko Grum. Njegove 
moderne proze se je lotil že zgodaj in o njej objavil obsežno študijo Razmišljanje 
o Grumovi prozi v Naši sodobnosti leta 1960. To je ena prvih in teoretično pogloblje­
nih analiz moderne slovenske proze. Profesor Anton Ocvirk je takrat dal temu delu 
lepo priznanje. Do sklepne razprave pa je Koruza prišel v omenjeni novosadski izdaji 
pisateljevega izbranega dela leta 1979. Tu je Grumovo prozo razložil s pomočjo smo­
trnega spoja življenjepisne, psihološke, primerjalne in strukturalne metode in s tem 
dal ne le primer zanimivega prodora v pisateljevo delo, temveč tudi primer tvornega 
povezovanja pogostoma odtujenih si metod znotraj sodobne literarne vede. Mimo­
grede se je tudi sam ustavil ob tej problematiki, ko je za Jugoslovanski seminar za 
slaviste v Beogradu 1980 pripravil predavanje Sodobna slovenska literarna znanost 
med pozitivizmom in strukturalizmom. 
Jože Koruza je bil tudi zelo marljiv in vesten sodelavec slovenskih in drugih 
jugoslovanskih leksikonov. Za Slovenski biografski leksikon, za Leksikon Cankarjeve 
založbe, za Enciklopedijo Slovenije, za Enciklopedijo Jugoslavije in za Leksikon pi­
saca Jugoslavije je napisal več kot sto prispevkov. In tu niti ni prostora, da bi se 
pazljiveje ustavili ob še celi vrsti njegovih objav: strokovnih ocen, poročil, pazljivih 
jubilejnih zapisov ali načrtov raziskovalnega dela za slovensko literarno zgodovino, 
pa še česa zraven. 
Na kratko, bil je delavec, ki si je naložil delo brez konca in kraja, toda na našo 
žalost je prišel konec mnogo pred krajem. 
Poleg vsega navedenega pa nam Jože Koruza zapušča spomin na tri svoje po­
membne navade: kot delavec na veliko vestnost do svojega in tujega dela; kot pred­
stojnik na zmožnost gledati čezse na stvari same in na druge ljudi ; kot človek pa na 
obzirnost in pieteto tudi do živih, ne le do umrlih. 
B o r i s P a t e r n u 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 579 
MARIJA KREMENSEK 
(23. 1. 1931 — 17. 10. 1988) 
Ob začetku šolskega leta 1988/89 je nameravala zavzeta profesorica zgodovine 
Marija Kremenšek nadaljevati z delom. Spet je prišla na uvodno konferenco v zbor­
nico Srednje družboslovne šole Vide Janežič-Poljane, se srečala z delovnimi kolegi­
cami in kolegi, toda hkrati je premagovala bolečino in upala na bolje. Zahrbtna in 
težka bolezen jo je napadla tako silovito, da je bilo vse prizadevanje zdravnikov 
zaman. Široki krog zgodovinarjev in drugih njenih prijateljev je v utesnjeni zaskrb­
ljenosti upal v postopno ozdravitev. Navajeni smo bili na njen delovni polet, življenj-' 
ski optimizem, zdravje in srčno, pristno predanost delu z mladimi. Poznali smo njeno 
vsestransko dejavnost in pripravljenost prispevati k napredku šolske zgodovine. Na 
osnovi bogatih pedagoških izkušenj in stalnega strokovnega izpopolnjevanja je za­
vzeto razpravljala na mnogih zborovanjih zgodovinarjev, sestankih pedagoških de­
lavcev o učnih načrtih in raznih metodičnih vprašanjih pouka zgodovine. Sredi dela 
in načrtov za bodoče delo ji je neizprosna bolezen že 17. 10. 1988 pretrgala življenje. 
Zlasti zgodovinarji pedagogi čutijo veliko- praznino ob odhodu požrtvovalne profeso­
rice in mentorice Marije. Spomnili so se nanjo tudi na sestanku ljubljanskega zgodo­
vinskega društva, ko je spregovorila v njen spomin pedagoška svetovalka prof. Prven-
ka Turk. 
Marija Glavač je bila rojena 23. 1. 1931 v kmečki družini v Beltincih v Prek-
murju. V domačem kraju je obiskovala osnovno šolo, šolanje pa je nadaljevala na 
gimnaziji v bližnji Murski Soboti. V letih 1950—56 je študirala zgodovino na Filozof­
ski fakulteti v Ljubljani. S pedagoškim delom je pričela v Lendavi, toda njeno kon­
tinuirano pedagoško delo je pričelo leta 1958, ko si je ustvarila družino in se preselila 
v Ljubljano. V letih 1958—63 je poučevala zgodovino na osnovni šoli in nato na gi­
mnaziji v Kamniku, nato pa več kot dve desetletji (1964—1988) na gimnaziji Poljane 
v Ljubljani, kasnejši Srednji šoli za družboslovje in splošno kulturo. 
Zlasti učiteljem zgodovine bo ostala Marija Kremenšek vzor silno- zavzetega, po­
žrtvovalnega pedagoškega delavca. Posebej je treba poudariti širino in raznovrstnost 
njene dejavnosti. Poleg dela v razredu se je vključevala v vse tiste šolske, strokovne 
in družbenopolitične organe, ki so snovali, razpravljali in odločali o strukturi in o po­
gojih pouka zgodovine v SR Sloveniji. Kot mentor nadarjenih in zavzetih dijakov je 
mnogo prispevala k širjenju sodobnega raziskovalnega pouka zgodovine. Bila je tudi 
mentor študentom zgodovine na Filozofski fakulteti. 
V razredu je z dinamično in problemsko razlago, popestreno z odlomki iz doku­
mentov, vzpodbujala učence k samostojni družbenokritični diskusiji. S sugestivno 
besedo je življenjsko aktualno osmislila zgodovinsko tematiko. Terjala je od učencev 
aktivno učenje in znala je pohvaliti in nagraditi učno prizadevanje in učne rezultate. 
Razvijala je sistematično zlasti sodobne oblike in metode samostojnega in raziskoval­
nega pouka. Učenci so na osnovi dodatnih gradiv in literature pripravljali referate, 
poročali o obiskih muzejev in v okviru zgodovinskega krožka izdelovali kvalitetne 
raziskovalne naloge. Njene raziskovalne ekipe so na republiških tekmovanjih Znanost 
mladini dosegale vodilna mesta. Na te uspehe je bila Marija še posebej ponosna. Kot 
pristen in zavzet pedagog je dijake večkrat anketirala o njihovem odnosu dO' raznih 
metod pouka, o delu z učbenikom, o vtisih pri obisku muzeja, o zgodovinskem filmu 
in podobno. 
Stalno in celo nestrpno je kupovala zgodovinsko literaturo, spremljala strokovne 
novosti in polemike, poglabljala pa se je tudi v metodično problematiko pouka zgo­
dovine. Zato je tudi na osnovi bogatih pedagoških izkušenj suvereno in zanimivo iz­
ražala svoje poglede na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev pa tudi na jugoslovan­
skih simpozijih o pouku zgodovine. Njenemu metodično zanimivemu pouku zgodovine 
so večkrat prisostvovali tudi študenti zgodovine. 
Stalno je spremljala tudi aktualne probleme pouka zgodovine in sodelovala 
aktivno v raznih komisijah Zavoda za šolstvo SR Slovenije. Požrtvovalno in kvali­
tetno je delala zlasti pri oblikovanju in pri prenovah učnih načrtov zgodovine na 
srednjih šolah. Kot aktiven član šolske sekcije pri Zvezi zgodovinskih društev Slove­
nije je spremljala izdajanje novih učbenikov, dajala kot recenzent konstruktivne in 
utemeljene pripombe in drugo. Mnogo ur je žrtvovala tudi za družbenopolitično 
aktivnost na pomembnih funkcijah v samoupravnih organih matične šole in kot njen 
delegat v raznih svetih mesta Ljubljane. 
Ob vsej tej pedagoški, strokovni in družbenopolitični aktivnosti je našla celo čas 
za pisanje zgodovinskih učbenikov. V letu 1984 je napisala polovico tem učbenika 
zgodovine za četrti razred družboslovno-jezikovne smeri. Ob skrbnem in kritičnem 
proučevanju raznovrstne zgodovinske literature in literature o sodobnem delovnem 
učbeniku je napisala poglavja o razvoju in družbenopolitičnih razmerah v stari Jugo­
slaviji in o razvoju nove Jugoslavije do srede 50. let. Nekaj tednov pred izbruhom 
bolezni je pripravila rokopis za 1. razred zgodovine v družboslovnih in pedagoških 
580 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . m e • 4 
usmeritvah. Samostojno je obdelala obdobja praskupnosti in starega veka. Večkrat 
pa je dejala, da bi se še lotila pisanja kakšnega učbenika. Do svojih didaktičnih tek­
stov je bila zelo samokritična in izredno strpna do pripomb recenzentov. Želela je, 
da bi bili učbeniki strokovno neoporečni, učencem pregledni, zanimivi in da bi jih 
vzpodbujali k samostojnemu razmišljanju in problematiziranju zgodovine. Kot redko 
kdo danes je bila indiferentna do finančnega dohodka ob vloženem delu. V zadovolj­
stvo ji je bilo le, da bo1 prispevala h kvaliteti pouka zgodovine na naših šolah. 
Marija Kremenšek je mladost preživela v izrazito kmečkem okolju. V svoji ču­
stveni naravnanosti je ohranila pristen in neposreden demokratičen odnos do živ­
ljenjskih problemov kmečkega človeka in delavskega trpljenja. Pri pouku zgodovine 
in v svojem učbeniku je konkretno in dokumentirano predstavljala gospodarske, so­
cialne in kulturne razmere delovnih slojev, izpostavljala didaktično njihove ključne 
probleme pa tudi njihove demokratične težnje in revolucionarna gibanja. Zlasti je 
didaktično učinkovito in organsko vključila v širše zgodovinsko dogajanje konkretne 
prikaze življenjskih razmer v vaških družinah, položaj kmečke žene, življenje naših 
narodnih manjšin, oblike odpora proti potujčevanju. Ob bogatih in zanimivih aktu-
alizacijskih primerjavah zgodovinskih situacij s sodobnimi družbenimi problemi in 
alternativami je ob pouku zgodovine družbeno osveščala mladi rod, ga vzgajala in 
mu z elementarno silo predočala nacionalne in socialne korenine. Njeno predano in 
bogato pedagoško delovanje bo pustilo sledove v zavesti mnogih učencev in v njihovi 
življenjski usmeritvi. 
S t e f a n T r o j a r 
PROF. FERDO HAUPTMANN 
(1919—1987) 
26. oktobra 1987 je v Gradcu v svojem 69. letu, mnogo prezgodaj, umrl zaslužni 
graški profesor Ferdo Hauptmann. Njegov praded Matija je bil kmet na Zgornjem 
Slemenu (današnja hišna številka 24) v župniji Sv. Križ nad Mariborom (zdaj se kraj 
uradno imenuje Gaj), v hribih nad Dravo, na Kobanskem. Na njegovi domačiji, kjer 
še vedno žive Hauptmanni, so pred sto leti vzidali nenavadno spominsko ploščo, dati­
rano s 24. avgustom 1890, s temle besedilom: »Svojemu sposobnemu očetu Matiji 
Hauptmannu p. d. Smolniku v spomin petdesetletnega kmetovanja hvaležni sinovi 
Franc, Andrej, Janez, Vekoslav, Filip, Svitoslav, Tone.« Prvi teh sinov, Franc Haupt-
mann' je na univerzi v Gradcu študiral matematiko in fiziko, učil nato na srednjih 
šolah, večinoma v Gradcu, pisal v nemščini in slovenščini o fiziki in metodiki fizike 
in izdal »posebno ukoslovje prirodoslovnega pouka«. Umrl je v Ljubljani januarja 
1925 v 78. letu. Njegov sin Ljudmil, Ferdov oče, je bil rojen v Gradcu 1884 in je tu 
študiral zgodovino in geografijo, učil na gimnazijah v Gradcu, Fiirstenfeldu, na Du­
naju in v Ljubljani ter bil 27. januarja 1920 imenovan za prvega profesorja zgodovine 
na novi ljubljanski univerzi. Njegova katedra je bila obča zgodovina srednjega veka 
s starejšo slovensko zgodovino. Ljudmil Hauptmann je ostal v Ljubljani le šest let, 
nato pa se je preselil na zagrebško univerzo. Prosti čas je začel preživljati v Bohinju, 
kjer si je postavil počitniški dom med jezerom in Staro Fužino. Tu je po upokojitvi 
dolgo preživljal večino leta, umrl pa je v Zagrebu 20. aprila 1968. 
Ferdo Hauptmann je bil rojen 11. maja 1919 v Fiirstenfeldu. Po očetu je bil doma 
v Sloveniji, na avstrijskem Štajerskem in v Zagrebu, sam se je udomačil še v Sara­
jevu. Zgodovino je študiral v Zagrebu, doktoriral pa v Gradcu pri profesorici Matildi 
Uhlirzevi. Delal je v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu (1942—45), v konzervator-
skem zavodu v Zagrebu, v reškem arhivu, v zagrebškem Državnem arhivu, 1953 pa 
je odšel kot docent za občo zgodovino novega veka na univerzo v Sarajevo. Tu je 
ostal 17 let, prav tako dolgo dobo pa je delal potem kot redni profesor za zgodovino 
jugovzhodne Evrope na univerzi v Gradcu. 
Hauptmannovo znanstveno delo je bogato, raztreseno po številnih člankih v raz­
ličnih historičnih, arhivskih in drugih revijah in zbornikih iz Gradca, Zagreba, Sara­
jeva, z Dunaja, iz Münchna in od drugod, pa zbrano v lepem številu samostojnih 
publikacij. Večina njegovih del se ukvarja s hrvaško>, bosansko in srbsko zgodovino 
19. stoletja, z gospodarskimi, zunanjepolitičnimi in drugimi problemi in z izdajo vi­
rov. Je pa segal tudi na druga obdobja in ozemlja. Nekaj časa je sodeloval pri pri­
pravi historične topografije slovenske Štajerske. Napisal je nekaj pripomb k srednje­
veški zgodovini Zagreba. V posebni knjižici je opisal zgodovino' Reke od rimske Tar-
satike do hrvaško-ogrske nagodbe; knjižica naj bi pokazala »zapletenost nasprotujo­
čih si sil, ki je napravila iz tega mesta enega največjih hrvaških problemov«. Obsežno 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . Ш8 • i 531 
je opisal jugoslovansko-madžarska arhivska pogajanja in njihove rezultate; pri teh 
pogajanjih je igral sam pomembno vlogo. 
Veliko je pisal o letu 1848. Objavil je izbor iz pisem, lahko bi rekli dnevniških 
zapiskov, ki jih je od februarja do novembra tega revolucionarnega leta pisal s svoje 
graščine v Lipici pri Velikovcu, pa tudi iz Celovca, Salzburga, z Dunaja prijatelju 
Juru Jelačiću, banovemu bratu, grof Ferdinand Egger, bogat koroški železar, lastnik 
podjetij v Lipici, v Bistrici v Rožu in drugod o evropskih in domačih dogodkih, o re­
voluciji na Dunaju, o frankfurtskih in državnih volitvah na Koroškem (Gedanken 
über Staat und Revolution, Graz 1976). O Jelačićevem pohodu na Ogrsko je izdal z iz­
redno obsežno uvodno študijo »majhen dnevnik iz velikega časa« barona Dahlena, 
dnevnik grofa Hompescha ter kratek, verjetno Filipovićev opis (Jelačić's Kriegszug 
nach Ungarn 1848, I + II, Graz 1975). Omenim naj še knjižico o (neuspešnem) posre­
dovanju nadvojvode Janeza med Hrvaško in Ogrsko (Erzherzog Johann als Vermit­
tler zwischen Kroatien und Ungarn im Jahre 1848, Graz 1972) in razpravo o odnosih 
med banom Jelačićem in dvorom (Banus Jellačić und Feldmarschall Fürst Windisch-
Grätz. Südostforschungen 1956). 
Od del, ki govorijo o Srbiji, naj navedem dve razpravi o avstrijsko-srbskih od­
nosih: Österreich-Ungarns Werben um Serbien 1878—1881, nastalo iz disertacije (Mit­
teilungen des österreichischen Staatsarchivs 5, 1952) in Politika Austro-Ugarske, Tro-
jecarski savez i Tajna Konvencija sa Srbijom godine 1881. (Godišnjak društva istori-
čara BiH 9, 1958.) 
O Bosni in Hercegovini je izdal Hauptmann med drugim gradivo o Borbi musli­
mana BiH za vjersku i vakufsko-mearifsku autonomiju (Sarajevo 1967), Plenkeriev 
memorandum o finančni problematiki BiH (Glasnik arhiva i društva arh. radnika BiH 
8/9, 1968/9), poročilo o potovanju dr. Ludvika Thalloczyja (Mittheilungen des österr. 
Staatsarchivs 1960). Mnogo je razprav. Naj navedem le ono o bosanski politiki Av-
stro-Ogrske po okupaciji (Radovi fil. fakulteta u Sarajevu 1970/71), namesto tistih 
o gospodarski problematiki pa naj povem, da je napisal o gospodarski politiki in go­
spodarskem razvoju posebno knjigo (Die österreichisch-ungarische Herrschaft in Bos­
nien und der Hercegovina, Graz 1983), napisano za 4. knjigo Istorije Bosne i Herce­
govine, ki jo izdaja sarajevska akademija. 
Graška katedra za zgodovino jugovzhodne Evrope je bila nova in jo je profesor 
Hauotmann takorekoč iz nič uspešno razvil. Navezal je obsežne stike z različnimi 
ustanovami, osnoval v okviru zgodovinskega inštituta poseben oddelek (Abteilung 
Südosteuropäische Geschichte) in zasnoval serijo publikacij Zur Kunde Südosteuro­
pas, v kateri je izšlo do zdaj kakih 15 del, med njimi tudi nekai soisov jugoslovan­
skih avtorjev (Ekmečić, Đurđev, Kapidžić). Velike zasluge je imel za to, da se je de­
žela Štajerska vključila v mednarodni kulturno-zgođovinski siirroozij Mogersdorf 
OVlodinci). Vodil je organizacijo dveh modinških simpozijev v Gradcu, orvega leta 
1982 o predmarčni dobi, drugega 1987 o srednjeveških mestih. Kdo bi si bil tedaj, v 
Gradcu in še posebej ob prijetnem razpoloženju v njegovem rojstnem Fürstenfeldu 
mislil, da se ne bomo več videli ! 
V a s i l i j M e l i k 
582 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 
SLOVENSKA MATICA, Ljubljana, Trg osvoboditve 7, (061) 214 190 
in Zveza zgodovinskih društev Slovenije imata sklenjen dogovor o sode­
lovanju, po katerem lahko člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih 
društev ob predložitvi potrjene članske izkaznice v prostorih Slovenske 
matice nabavljajo vse Matične publikacije po ugodnejši ceni, ki sicer 
velja le za redne Matične člane. 
Iz bogatega izbora leposlovnih in različnih strokovnih del opozarjamo 
zlasti na nekaj knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga nekaterih med njimi 
bo v kratkem času pošla) : 
22.400 din 
19.200 din 
19.200 din 
40.300 din 
20.600 din 
19.000 din 
19.400 din 
17.900 din 
24.600 din 
24.600 din 
Slovenska matica 1864—1964 (zbornik razprav in člankov) 
Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice 1864—1964 
Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice 1964—1983 
Koroški plebiscit (zbornik razprav in člankov) 
Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem 
Vojeslav Mole: Iz knjige spominov 
Lavo Čermelj : Spomini na moja tržaška leta 
Lavo Čermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom 
France Koblar: Moj obračun 
Franc Peter - Janko Pleterski : Spomini koroškega politika 
Edvard Kocbek: Peščena ura. Pisma Borisu Pahorju 
1940—1980 
Primož Simoniti: Humanizem na Slovenskem in slovenski 
humanisti do srede XVI. stoletja 
Alojz Kebula: Zeleno izgnanstvo (roman o tržaških letih 
Ene j a Sil vi j a Piccolominija) 
Andrej Capuder: Rapsodija 20 (roman o obdobju med 
obema vojnama) 
Anton Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel 
južnih Slovanov Avstrije (komentiran prevod knjig 
iz let 1788 in 1791) 
Karel Cianci : Knjiga moje mladosti (spominski opis 
grajskega in meščanskega življenja na Slovenskem 
v drugi polovici 19. stoletja) 
Josip Vošnjak: Spomini (uredil in opombe napisal 
Vasilij Melik) 
Franc Kos: Izbrano delo (izbral, uredil in opombe napisal 
Bogo Grafenauer) 
Ivan Hribar: Moji spomini II. (izbral in uredil Vasilij Melik) 
Marjan Rožanc: Roman o knjigah (avtobiografsko delo) 
Boris Pahor: V labirintu (avtobiografski roman iz časa 
1946—1949) 
Milko Kos: Srednjeveška kulturna, družbena in politična 
zgodovina Slovencev (izbral, uredil in opombe napisal 
Bogo Grafenauer) 
Anton Novačan: Jeruzalem—Kairo. Spomini 1942—1945 
Peter Mohar: Med nebom in peklom. Pričevanje iz 
plebiscitnega leta 
Bogo Grafenauer: Slovensko narodno vprašanje in slovenski 
zgodovinski položaj 
Irena Gantar Godina: Masaryk in masarykovstvo 
pri Slovencih 
Fran Šuklje: Iz mojih spominov 
Božo Otorepec : Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov 
na Slovenskem 
20.100 din 
46.000 din 
34.000 din 
18.500 din 
37.100 din 
20.100 din 
35.000 din 
37.800 din 
35.800 din 
19.400 din 
29.000 din 
37.800 din 
34.700 din 
22.800 din 
43.400 din 
30.400 din 
28.000 din 
50.000 din 
Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj 
temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih najzanimivejših sta­
rejših slovenskih memoarnih del. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • 1988 • 4 583 
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE 
ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 
OBČNI ZBOR NA PTUJU 28., 29. SEPTEMBER 1988 
DELO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 1986—1988 
Poročilo predsednice 
Zveza zgodovinskih društev Slovenije je tudi v preteklem poslovnem obdobju, 
od občnega zbora v Tolminu združevala v svoji dejavnosti sekcijo za sodobno zgodo­
vino, sekcijo za gospodarsko zgodovino, sekcijo za krajevno zgodovino in šolsko sek­
cijo ter trinajst društev. Eno od društev, tj. Zgodovinsko društvo za Koroško, je bilo 
ustanovljeno 15. junija letos v Slovenj Gradcu. Poleg tega smo pričakovali ustanovi­
tev zgodovinskega društva za južnoprimorske občine v Kopru: do tega pa kljub re­
snim pripravam žal ni prišlo. Delo Zveze je potekalo po programu, določenem v sta­
tutu Zveze. O konkretnih dejavnostih pa smo se dogovarjali na sejah organov Zveze. 
Predvsem smo opravili naloge v zvezi s povezovanjem zgodovinskih društev v Slove­
niji, s povezavo z Zvezo zgodovinarjev Jugoslavije in njenimi telesi ter sorodnimi 
društvi v Jugoslaviji in inozemstvu. Skrbeli smo za redno izhajanje glasil Zgodovin­
skega časopisa in Kronike. Izvršni odbor Zveze se je sestal na sedmih sejah, tekoče 
naloge pa smo obravnavali na sejah Predsedstva, ki smo jih sklicevali pogosteje. 
V prvi vrsti smo želeli izpolniti povezovalno vlogo med zgodovinarji, saj je po 
ustanovitvi lokalnih društev čutiti med njimi precejšnjo nepovezanost. Sklicevali smo 
seje Izvršnega odbora, katerega člani so tudi predsedniki društev, pošiljali smo dru­
štvom zapisnike sej in obvestila, da bi bilo njihovo članstvo tekoče obveščeno o delu 
Zveze in dogajanjih na strokovnem zgodovinskem polju v Jugoslaviji. Čeprav ne mo­
remo biti povsem zadovoljni,' je nekaj uspehov vendarle bilo. Nekaj društev je poka­
zalo pripravljenost za sodelovanje tudi pri akcijah Zveze in plod takega sodelovanja 
je bilo npr. delovno srečanje zgodovinarjev na proslavi 120. obletnice Ljutomerskega 
tabora, ki smo ga 17. septembra 1988 pripravili z Zgodovinskim društvom za Pomurje. 
Z Zgodovinskim društvom v Ptuju smo pripravili 24. zborovanje slovenskih zgodovi­
narjev, v sodelovanju z Zgodovinskim društvom v Mariboru so tekle priprave za za­
sedanje Jugoslovansko-Češkoslovaške komisije (oktobra 1988 v Mariboru); dobro je 
bilo' sodelovanje z ljubljanskim zgodovinskim društvom in Muzejskim društvom v 
Skorji Loki in še nekaterimi. 
Zveza je po proslavljanju 70-letnice profesorja dr. Ferda Gestrina, ki je bilo ne­
posredno po občnem zboru v Tolminu oktobra 1986, pripravila v pretekli poslovni 
dobi še proslavo 60-letnice prof. dr. Toneta Ferenca. Organizirali smo jo skupaj z In­
štitutom za zgodovino delavskega gibanja in Oddelkom za zgodovino Filozofske fakul­
tete 3. decembra 1987 v Ljubljani. Ponovno smo predlagali dva naša člana za članstvo 
Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 
Delali smo v Zvezi zgodovinarjev Jugoslavije. Dajali smo mnenja, ki jih je Zve­
za potrebovala in delali v njenih telesih, komisijah in uredništvih; naš član predse­
duje npr. izdajateljskemu svetu Jugoslovanskega zgodovinskega časopisa, prav tako 
komisiji za pripravo programov financiranja zasedanj mednarodnih komisij. V pisme­
nem kontaktu smo bili z Nacionalnim komitejem — ker je vabilo na sejo Nacional­
nega komiteja dospelo prepozno — zaradi udeležbe na svetovnem kongresu zgodovi­
narjev, ki bo leta 1990 v Madridu. Dalje smo delali v Komiteju za balkanologijo in 
bizantologijo. Udeležili smo se zveznega kongresa zgodovinarjev v Prištini 29. septem­
bra — 1. oktobra 1987. Tema kongresa je bila Procesi zgodovinskega približevanja in 
zedinjenja narodov in narodnosti Jugoslavije, kjer je imel Janko Pleterski vodilni 
referat, trije naši člani pa referate v sekcijah. Udeležili smo se zasedanj mednarodnih 
komisij, tako jugoslovansko-avstrijske aprila 1988 na Dunaju, ki ji naš član Franc 
Rozman tudi predseduje, in organizacijsko pripravili zasedanje jugoslovansko-češko-
slovaške komisije 10. — 13. oktobra 1988 v Mariboru in na temo, ki jo bo komisija 
obravnavala (Kulturno-politična gibanja Cehov, Slovakov in jugoslovanskih narodov 
in narodnosti in njihovi vzajemni odnosi v 19. stoletju in do 1. svetovne vojne) je 
nekaj naših članov pripravilo referate oziroma koreferate. Pripravljali smo se že tudi 
na zasedanje jugoslovansko-sovjetske zgodovinske komisije, ki bo leta 1990 zasedala 
pri nas. Obravnavala bo temo jugoslovanski narodi in Rusija 1882—1907. Dogovorili 
584 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 
smo se z možnimi referenti iz Slovenije za udeležbo in za delovne naslove njihovih 
referatov. Naši predstavniki so se udeležili drugih mednarodnih srečanj. Sodelovali 
smo pri pripravi programa in se udeležili kulturno zgodovinskih simpozijev Modinci 
1987 in Modinci 1988 v Gradcu in v Osijeku. 
S stalno komisijo za pouk zgodovine pri Zvezi zgodovinarjev Jugoslavije in Pe­
dagoško fakulteto v Mariboru smo v dneh 26. — 28. avgusta 1988 v Mariboru, organi­
zirali XIII. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine. Obravnaval je učbenike za 
pouk zgodovine. Uvodni referat o letu 1918 ob 70-letnici nastanka Jugoslavije je na 
tem simpoziju imel Janko Prunk. Poleg tega sta imela referate še dva naša člana. 
V okviru slovenskih zgodovinskih društev smo organizirali razpravo o gradivu 
za predmet »Onstran samoupravljanja s temelji marksizma« in mnenje Zveze zgodo­
vinskih društev o tem predmetu ter o pouku zgodovine v šolah sporočili Zavodu za 
šolstvo. Udeležili smo se Blaznikovega večera v spomin pok. dr. Pavleta Blaznika, ki 
ga je 14. januarja 1988 organiziralo Muzejsko društvo v Skofji Loki, ustanovnega ob­
čnega zbora Zgodovinskega društva v Slovenj Gradcu in občnih zborov drugih dru­
štev. Imenovali smo svoje predstavnike v svete nekaterih kulturnih in drugih insti­
tucij (Muzej ljudske revolucije, Narodni muzej, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Sloven­
ska matica). Največ časa so terjale priprave 24. zborovanja slovenskih zgodovinarjev 
na Ptuju. Tema zborovanja je bila dogovorjena z ozirom na jubilejno leto 1988: Leto 
1918 in nastanek skupne jugoslovanske države. Zborovanje smo organizirali v sodelo­
vanju s Sekcijo za krajevno zgodovino in Šolsko sekcijo. Načrtovali smo ga kot de­
lovno srečanje, kjer naj bi razgrnili nova spoznanja, ki bi dopolnila dosedanje ve­
denje o tem pomembnem datumu v naši zgodovini. Poleg osrednjega referata, ki ga 
je imel Vasilij Melik, je o osrednji temi referiralo še 14 referentov. Krajevna sekcija 
je prispevala svoj del programa z dvema referatoma, namenjenima Ptuju — mestu 
muzeju. Šolska sekcija pa je pripravila tri referate na temo Sola — muzej — arhiv, 
s čemer smo želeli spodbuditi sodelovanje teh institucij pri pouku zgodovine in s tem 
prispevati k boljšemu in temeljitejšemu znanju zgodovine na naših šolah. 
Veliko časa smo v pretekli poslovni dobi posvetili reševanju finančnega vpra­
šanja. Redno smo pošiljali vloge za financiranje zborovanj, simpozijev, sestankov in 
izdajanja glasil. Denar smo dobili predvsem od Raziskovalne skupnosti Slovenije, 
Izobraževalna skupnost je prispevala nekaj finančnih sredstev za delo šolske sekcije 
in Kulturna skupnost Slovenije za 24. zborovanje. 24. zborovanje, simpozij o pouku 
zgodovine in proslavo ljutomerskega tabora je finančno podprla tudi Republiška kon­
ferenca SZDL. V tej poslovni dobi pa smo uspeli zagotoviti tudi denar za redno de­
javnost, tj. predvsem za kritje stroškov potovanj na seje organov Zveze zgodovinarjev 
Jugoslavije, za delo sekcij in podobno, kar nikakor ni mogoče kriti samo iz članarine. 
V naših prizadevanjih, da bi zagotovili financiranje tekočega dela Zveze nas je nod-
prla RK SZDL. Vključili smo se v razoravo o društvih, ki se je v letu 1986 odvijala 
na republiški in zvezni ravni. Na seji predsedstva RK SZDL in na seii Zvezne konfe­
rence SZDL smo razložili problematiko financiranja dela zgodovinskih društev. Repu­
bliška kulturna skupnost ie našo vlogo za financiranje za leto 1987 uooštevala in 
Zvezo zgodovinskih društev uvrstila v seznam strokovnih društev, za katerih delo 
prispeva nekaj finančnih sredstev na temelju predloženega programa. 
Delo uredništev sekcij je bilo dokaj živo. O tem bodo podana posebna poročila. 
Prav tako bodo dala svoja poročila tudi posamezna društva. 
Delo Zveze je slonelo v glavnem na članih IO, predvsem pa članih predsedstva. 
Njim, kakor tudi vsem ostalim članom društev, financerjem in vsem ostalim, ki so 
pripomogli da smo svoje delo uspešno opravili, velja naša zahvala. 
Marija Oblak-Čarni 
Poročilo blagajnika 
Obseg denarnega poslovanja med XXIII. zborovanjem ZZDS v Tolminu in XXIV. 
zborovanjem v Ptuju nam pokaže naslednje številke: 
Stanje na dan 26. 9. 1986 2,327.252 din 
Prihodki 4-218,022.944 din 
Odhodki —191,683.688 din 
Stanje na dan 23. 9. 1988 28,666.508 din 
Na žiro računu je bilo na dan 23. 9. 1988 28,475.260 din, v ročni blagajni ZZDS 
pa 191.248 din. Skupni promet v obeh letih je znašal 409,706.632 din. 
Stanje po posameznih postavkah: postavka za XXIII. zborovanje v Tolminu je 
zaključena na saldo 0 din, medtem ko je stanje postavke za XXIV. zborovanje v Ptu-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 585 
ju 4,063.889 din. Postavka časopisa za slovensko krajevno zgodovino Kronike znaša 
+ 15,616.597 din. Stanje posameznih postavk za Zgodovinski časopis pa je naslednje: 
postavka za leto 1985 znaša —73.778 din, za leto 1986 96.082 din, za leto 1987 50.913 din, 
za leto 1988 13,867.079 din, za leto 1989 15.000 din, zbirka ZČ —5,465.558 din in od stare 
zaloge ZČ 185.480 din. 
Stanje postavke za pedagoško sekcijo znaša +122.391 din, postavka Jugoslovan-
sko-češke komisije pa ima saldo 0 din. Kulturna skupnost Slovenije nam je z lanskim 
letom za redno dejavnost (delo sekcij, akcije zveze, potovanja v Beograd) začela na­
kazovati določena sredstva, in tako je postavka za redno dejavnost po dolgem času 
pozitivna. Njeno stanje znaša +188.413 din. 
Raziskovalna skupnost Slovenije zaradi ZC in Kronike še vedno prispeva največ, 
manjše prispevke za ZČ, zborovanja, posvetovanja in razne druge dejavnosti pa da­
jejo tudi Izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev, RK SZDL kot tudi neka­
tere druge institucije, za tisk predvsem še Znanstveni inštitut FF in ZRC SAZU. 
Boris Rozman 
Poročilo sekcije za gospodarsko in družbeno zgodovino 
Sekcija za gospodarsko in družbeno zgodovino je bila — to moramo samokritično 
priznati — v obdobju med XXIII. in XXIV. zborovanjem še bolj pasivna kot v letih 
po zborovanjih v Celju in Brežicah. V zadnjem dveletnem obdobju smo imeli le en 
sam sestanek marca letos, ko smo se dogovarjali o programu zborovanja na Ptuju in 
se odločili za referat mag. Perovška iz gospodarske problematike. Uredništvo Acta 
Historico — economica Iugoslaviae se v zadnjih dveh letih ni sestalo. Prav t a t o ni­
smo imeli nobenega sestanka Komisije za ekonomsko zgodovino Zveze zgodovinarjev 
Jugoslavije, ki jo vodi dr. Danica Milic. Osebno se vedno bolj sprašujem o smiselnosti 
organiziranja zgodovinarjev tudi po sekcijah, glede na to, da je ustanovljenih 13 zgo­
dovinskih društev v Sloveniji, ki so vsa dokaj aktivna. V Ljubljani so zgodovinarji 
angažirani v delu ljubljanskega zgodovinskega društva in še v Zvezi zgodovinskih 
društev Slovenije. Delo sekcij, pri tem mislim predvsem na našo in sekcijo za so­
dobno zgodovino, pa je po dosedanjih izkušnjah tudi omejeno predvsem na zgodovi­
narje, ki delajo v Ljubljani. Tako se zadolžitve podvajajo, energije pa često nepro­
duktivno trosijo. Leta že ugotavljamo, da,,nam raziskave iz gospodarske zgodovine 
šepajo, vendar sem prepričana, da jih tudi s takšno organiziranostjo našega stanov­
skega dela ne bomo uspeli pospešiti. Paralelno delo sekcije bi bilo lahko uspešno, če 
bi združevalo res vse slovenske zgodovinarje, ki se ukvarjajo z raziskavami gospo­
darske zgodovine. To pa bi bilo zvezano z ne tako zanemarljivo majhnimi finančnimi 
sredstvi za redna srečanja. Kako pa je s to platjo našega dela, nam je vsem dobro 
znano. Zato ponovno predlagam, da bi bilo delo sekcij veliko bolj racionalno prenesti 
na regijska zgodovinska društva. 
Jasna Fischer 
Poročilo sekcije za krajevno zgodovino 
Sekcija za krajevno zgodovino je v tem obdobju uspela pripraviti za objavo in 
v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino objaviti prispevke in diskusijo 
z okrogle mize o krajevnem zgodovinopisju, ki je bila spomladi leta 1985 v Kranju. 
4. junija 1987 je na gradu Snežnik ob organizaciji Občine in Kulturne skupnosti 
Cerknica, uredništva Notranjskih listov in Kronike ter sekcije za krajevno zgodovino 
potekalo III. posvetovanje o zgodovini v krajevnih zbornikih. Udeležilo' se ga je 25 
predstavnikov uredniških odborov krajevnih zbornikov ter nekateri avtorji prispev­
kov za zbornike. Uvodni predavanji sta imela dr. Vasilij Melik in Marjan Drnovšek. 
Dr. Vasilij Melik je razgrnil prerez slovenskega krajevnega zgodovinopisja od Valva-
zorjevih časov do danes. Ugotovil je, da so zborniki vsebinsko zelo široko koncipirani, 
saj članki posegajo vse od geologije, arheologije, preko naravoslovja, etnologije, umet­
nostne zgodovine, zgodovine pa vse do opisov najnovejših dogajanj na območjih, kjer 
izhajajo zborniki. Po njegovem mnenju prav ta vsebinska pestrost zagotavlja široko 
odmevnost zbornikov med prebivalstvom. Nakazal je tudi nekaj tematskih sklopov, 
ki bi jih veljalo obdelati v zbornikih. Marjan Drnovšek je pripravil teze o pomenu 
arhivskega gradiva za pripravo krajevnozgodovinskih prispevkov za zbornike. Ugoto­
vil je, da zgodovinarji pri pisanju za krajevne zbornike še dokaj pogosto uporabljajo 
arhivsko gradivo, mnogo manj pa ga v splošnem uporabljajo pisci, ki se ljubiteljsko 
ukvarjajo s krajevnozgodovinskimi raziskavami. Menil je, da zlasti raziskovalce no­
vejšega obdobja od uporabe arhivskega gradiva odvrača dejstvo, da je pogosto tega 
586 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 
gradiva preveč in tudi pogosto ni urejeno. Dotaknil se je tudi razmerja med krajev­
nimi zborniki in Kroniko, zlasti glede obveščanja o izidih posameznih zbornikov ter 
izmenjave izkušenj uredništev. Po obeh referatih se je razvila živahna razprava, v 
kateri je sodelovalo 10 razpravljalcev. 
10. junija 1987 so Občina, Kulturna skupnost in Občinska raziskovalna skupnost 
Domžale ter sekcija za krajevno zgodovino organizirali v Domžalah posvet o zgodo­
vini domžalske občine in o perečih problemih slovenskega krajevnega zgodovinopisja. 
Organizacijsko delo za oba dela posvetovanja je opravil dr. Miroslav Stiplovšek. V 
prvem delu je 13 avtorjev predstavilo glavne vsebinske črte svojih prispevkov za 
bodoči Domžalski zbornik. Drugi del posveta je bil namenjen osvetlitvi perečih pro­
blemov slovenskega krajevnega zgodovinopisja. Težišče razgovora je bilo na proble­
matiki krajevnega zgodovinopisja pri proučevanju obdobja po drugi svetovni vojni. 
Uvodne prispevke so pripravili dr. Dušan Nečak, France Benedik in Marjan Drnov­
šek. Dr. Dušan Nećak je analiziral krajevno in tematsko pokritost krajevnozgodovin­
skih raziskav za obdobje po osvoboditvi. Podal je tudi osnovni bibliografski pregled 
slovenskega krajevnega zgodovinopisja za obdobje po letu 1945. France Benedik je 
glede na dejstvo, da je veliko prispevkov s področja krajevnega zgodovinopisja ob­
javljenih v številnih krajevnih zbornikih, podal natančen prerez skozi zbornike, ki je 
pokazal veliko pestrost člankov in razprav v njih. Marjan Drnovšek pa je kot glavni 
urednik Kronike ob njeni 35-letnici povojnega izhajanja osvetlil nekaj njenih temelj­
nih problemov in težav ter nakazal ta čas izredno težko finančno stanje revije. 
Dva od treh prispevkov sta bila že objavljena v reviji Kronika. 
Sekcija za krajevno zgodovino drugih akcij ni izvajala, razen da je skupaj z 
uredništvom Kronike poskušala reševati finančno stanje revije z iskanjem nekaterih 
finančnih virov. 
Janez Kopač 
Poročilo šolske sekcije 
V zadnjih dveh letih 1986—88 je imel pouk zgodovine na osnovnih šolah v SR 
Sloveniji dokaj urejene pogoje delovanja. Potekal je na osnovi prenovljenega učnega 
načrta, učitelji zgodovine pa so imeli na razpolago od 6. do 8. razreda didaktično-
metodično predelane učbenike. Na razpolago so imeli tudi ostala konvergentna učila 
— zgodovinske čitanke, delovne zvezke in zgodovinske atlase. Lansko leto je Državna 
založba Slovenije zaključila z izdelavo serije zgodovinskih diapozitivov in prosojnic 
od 6. do 8. razreda. Ta komplet razrednih učil bo delno ustrezal tudi pouku zgodovine 
na srednjih šolah. 
Pouk zgodovine na srednjih šolah nima tako urejenih didaktičnih pogojev. Po­
sebej je potrebno poudariti, da je bila leta 1987 izvedena prenova učnih načrtov za 
pouk zgodovine v skupnih izobraževalnih osnovah. Na osnovi evalvacijskih raziskav 
je bil učni načrt SVIO nekoliko diferenciran in sicer za IV. in V. stopnjo pouka. Do­
sedanji učni načrt zgodovine SVIO je ostal osnovni model za večino programov v 
srednjih šolah, toda med prenovo je bil nekoliko popravljen. Nekatere teme so sedaj 
bolj kompleksno zasnovane, bolj določno je bila vgrajena tematika iz nacionalne zgo­
dovine naših narodov, do neke mere je bil tudi tematsko razredčen. V turistični, vzgo­
jiteljski in naravoslovni usmeritvi je pridobila zgodovina 70 ur (skupno 210). Pouk 
se bo nadalje odvijal na osnovi učnega načrta SVIO, toda dodane ure bodo omogočale 
širjenje tistih zgodovinskih tem, ki so strokovno specifične za določeno usmeritev 
šole. Pri prenovi družbeno-jezikovnih učnih načrtov zgodovine je bil prejšnji dvo­
fazni model pouka v štirih letnikih (2 leti SVIO, nato v 3. in 4. letniku nacionalna 
zgodovina) zamenjan z linearno razporejenim drugim ciklusom. Učenci bodo po no­
vem od 1. do 4. razreda srednje šole proučevali vzporedno občo in nacionalno zgodo­
vino naših narodov. Učbeniki za pouk zgodovine v prvem in drugem letniku tehni­
ških šol so v predelavi in na razpolago, toda učbeniki za 4-letnl pouk zgodovine v 
družboslovno-jezikovnih in pedagoških smereh so šele v prvih fazah priprave. 
Šolska sekcija je stalno sodelovala z Zavodom za šolstvo SRS in spremljala pre­
novo učnih načrtov za pouk zgodovine. Člani sekcije so sodelovali v ustreznih komi­
sijah, dajali didaktične sugestije in pobude in izražali svoja stališča do posameznih 
problemov prenove. Zaradi nekaterih odprtih vprašanj in dilem ob diferenciranju 
učnih načrtov za pouk zgodovine in glede tematizacije učne snovi je šolska sekcija 
3. 6. 1987 sklicala tudi širši posvet srednješolskih profesorjev, pedagoških svetovalcev 
in drugih. Na posvetu je prof. Prvenka Turk obrazložila bistvene didaktične spre­
membe ob prenovi. Ob 17-članski udeležbi posveta se je razvila aktivna in konstruk­
tivna diskusija. Stefan Trojar je predstavil udeležencem osnutek učnega načrta zgo­
dovine, ki ga je pripravila Zveza zgodovinarjev Jugoslavije za IX. kongres v Prištini. 
Člani organizacijskega jedra šolske sekcije so sodelovali tudi pri predelavi učbenikov 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 587 
zgodovine, kot recenzenti pa tudi pri pripravi vizuelnih demonstracijskih učil za 
osnovno šolo. 
Člani organizacijskega jedra šolske sekcije so se aktivno vključili v programira­
nje in organizacijske priprave XIII. jugoslovanskega simpozija o pouku zgodovine v 
Mariboru na Pedagoški fakulteti konec avgusta 1988. Sodelovali smo na več sestankih 
organizacijskega odbora XIII. simpozija, ki ga je izvrstno organizirala in izpeljala 
Pedagoška fakulteta v Mariboru. Zlasti člani zgodovinskega oddelka, dr. Matjaž Kle-
menčič, prof. Janez Marolt, študenti, pa tudi nekateri muzealci so poskrbeli za pro­
store simpozija, vzporedne kulturne manifestacije, za tekočo' organizacijo, bivalne po­
goje udeležencev, ekskurzijo in drugo. Organizatorjem simpozija smo dolžni vso za­
hvalo, saj so ob skromnih materialnih sredstvih storili vse, da so odšli udeleženci iz 
drugih jugoslovanskih republik z dobrimi vtisi. Na simpoziju smo nastopili z didak­
tičnimi referati tudi Ljubica Suligoj, Prvenka Turk in Stefan Trojar. Aktivni pa smo 
bili tudi pri diskusijah. Osrednja tematika 13. simpozija je bila: didaktično-metodična 
zasnova učbenikov zgodovine. 
Več članov šolske sekcije se je v septembru 1987 udeležilo IX. kongresa zgodovi­
narjev Jugoslavije v Prištini. Na kongresu je bila osrednja tema: položaj pouka zgo­
dovine v SFR Jugoslaviji v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi. Na tem kongresu 
je bil predstavljen širši učni načrt pouka zgodovine, postavljena pa je bila tudi za­
hteva, da se razširi pouk zgodovine na vse razrede usmerjenega izobraževanja. Okre­
pi naj se tudi vloga metodike pouka zgodovine. Mi smo dali pripombe k osnutku 
učnega načrta, hkrati pa tudi poudarili, da to ne morejo biti jugoslovanska jedra. 
Sodelovali smo tudi v plenarni diskusiji. Priznati pa moramo, da kljub skrbno- pri­
pravljenim referatom zahteve kongresa niso bile dovolj realistično zasnovane in tudi 
diskusija ni v dovoljni meri problematizirala aktualnih metodičnih vprašanj pouka 
zgodovine po naših republikah. 
Več članov šolske sekcije je tudi v preteklem obdobju aktivno sodelovalo z Zve­
zo prijateljev mladine, ki organizira vsako leto tekmovanja zgodovinskih krožkov na 
osnovnih šolah v SR Sloveniji. Sodelovali smo v odboru, ki programira teme za raz­
pis tekmovanja, daje strokovne usmeritve učiteljem mentorjem in ocenjuje izdelane 
naloge. Krožki so proučevali življenje znamenitih osebnosti domačega kraja kot tudi 
gospodarske, socialne, kulturne razmere v domačem kraju med obema vojnama. Z 
odzivom kot tudi raziskovalnimi dosežki raziskovalnih nalog smo lahko zadovoljni. 
Šolska sekcija je spremljala tudi pripravo in izdajanje učnih sredstev za pouk 
zgodovine pri Državni založbi Slovenije. Nismo pa bili pritegnjeni v načrtovanje iz­
obraževalnih oddaj na RTV Ljubljana. 
V maju 1988 je šolska sekcija Zveze zgodovinskih društev Slovenije dala tudi 
mnenje in pripombe k osnutku prenove predmeta STM pod naslovom: Onstran samo­
upravljanja s temelji marksizma. Predmet STM je v precejšnji korelaciji s poukom 
zgodovine. Zato ne moremo biti indiferentni glede njegove didaktične strukture. Do 
novega osnutka tega družboslovnega predmeta smo se predvsem iz didaktično-meto-
dičnih razlogov opredelili negativno. Zasnova tega projekta je izrazito znanstveno 
abstraktna in ne upošteva osnovnih zahtev didaktičnih zakonitosti, še manj pa psiho­
loške bližine mladim. 
Stefan Trojar 
Poročilo uredništva Zgodovinskega časopisa 
Med občnim zborom v Tolminu in današnjim občnim zborom je izšlo sedem 
zvezkov Zgodovinskega časopisa: eden za leto 1986, štirje za leto 1987 in prva dva za 
leto 1988, vsega skupaj 1284 strani. Letnik 1986 je imel 548 strani, letnik 1987 pa 784 
strani. 
V Zbirki Zgodovinskega časopisa so izšli v tem času 3., 4. in 5. zvezek. Aprila 
1987 je izšla Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem, ponatis referatov s 
posvetovanja, ki smo ga imeli decembra 1984 v prostorih Narodne banke Slovenije, 
objavljenih v različnih številkah ZČ, septembra 1987 Dušana Kosa razprava Bela 
Krajina v poznem srednjem veku, objavljena v 2. in 3. številki ZČ istega leta, pred 
nekaj dnevi pa Janeza Cvirna delo Boj za Celje (politična orientacija celjskega nem-
štva 1861—1907), ki izhaja v letošnjem letniku ZC. 
Izdali smo tudi sedem ponatisov starejših zvezkov ZČ. Naklada ZČ je znašala v 
tem času 1700—1840 izvodov, naročnikov imamo zdaj nekaj nad 1300. Za vse uspehe 
se moram zahvaliti zlasti svojemu namestniku Janezu Stergarju, tehničnim uredni­
kom, Petru Stihu v letu 1986, Dušanu Kosu v letu 1987 in začetku letošnjega leta ter 
Bojanu Balkovcu od druge letošnje številke naprej, upravnici Majdi Čudnovi, piscem 
in bralcem, pa seveda vsem, ki ZČ blagohotno finančno podpirajo. 
Vasilij Melik 
ggg ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 
Poročilo uredništva Časopisa za zgodovino in narodopisje 
Ustanovitelja revije sta Univerza Maribor in Zgodovinsko društvo Maribor, ki pa 
nimata do revije nobenih materialnih obveznosti. Osnovna ustanoviteljska skrb leži 
na Univerzi, ki skrbi za zadeve v zvezi z zakonskimi obveznostmi (izdajateljski svet, 
uredniški odbor). Delovna skupnost rektorata opravlja osnovne administrativne posle. 
Sedanji uredniški odbor je bil imenovan leta 1984. Za glavnega in odgovornega 
urednika je bil določen dr. Vladimir Bračič. Pri urejanju revije so bila upoštevana 
splošna programska načela, ki jih je sprejel izdajateljski svet. Tako je CZN ostal 
zvest dolgoletni tradiciji resne znanstvene revije (edine, ki izhaja v Mariboru), ki si 
je pridobila ustrezen ugled doma in v tujini. 
Uredniški odbor je deloval kot kolektivno telo na sejah, kjer je potrjeval od 
glavnega in odgovornega urednika predlagane vsebine posameznega zvezka. V štirih 
letih je imel uredniški odbor šest rednih sej. Vsa dokumentacija o delovanju uredni­
škega odbora je spravljena v arhivu Univerze Maribor. 
Uredniškemu odboru je uspelo, da izhaja revija redno. Letno izideta dva zvezka 
— prvi praviloma junija in drugi novembra. Vse razprave so opremljene s sloven­
skim in angleškim izvlečkom (sinopsisom), decimalno klasifikacijo in tujejezičnim 
povzetkom (praviloma v angleščini ali nemščini). Poleg znanstvenih razprav objavlja 
CZN tudi ocene knjig (predvsem domačih) in razprav, povezanih z osnovno program­
sko usmeritvijo revije, ter poročila znanstvenih, kulturnih in visokošolskih organiza­
cij v Mariboru in severovzhodni Sloveniji. 
V štirih letnikih (osmih zvezkih) je bilo objavljenih 64 razprav, 39 ocen in 6 po­
ročil; k temu še dve osmrtnici, posvečeni sodelavcem revije ter dva krajša polemična 
sestavka. V štirih letih je izšlo 1271 strani besedila. Razprave je prispevalo 41 različ­
nih avtorjev. Med avtorji prevladujejo raziskovalci iz Maribora, objavljajo pa tudi 
avtorji iz Ljubljane, Celja, Murske Sobote in drugod. 
Mariborske in slovenske znanstvene in kulturne institucije zamenjujejo CZN z 
okoli 60 drugimi znanstvenimi ustanovami v Jugoslaviji in inozemstvu. Izvlečke^ iz 
CZN objavljata Historical-Abstracts in America: History and Life iz Združenih držav 
Amerike. Zadnji dve leti pošiljamo željene podatke tudi instituciji R. R. Bowker iz 
New Yorka. 
Redno izhajanje revije omogočajo s finančnimi dotacijami Raziskovalna skup­
nost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Maribor in Kul­
turna skupnost Maribor. Revijo zalaga Založba Obzorja Maribor, ki je vsa štiri leta 
pokrila manjše razlike med prihodki in odhodki. 
V letih 1983—84 je bilo zaznati rahlo padanje stalnih naročnikov, še bolj pa na­
zadovanje individualnega odkupa. Skupaj z založnikom je uredništvu uspelo ustaviti 
padanje števila stalnih naročnikov, med katerimi prevladujejo znanstvene in kul­
turne ustanove ter šole, in pridobiti nekaj novih. Takšno negativno gibanje je posle­
dica splošno zaostrenih gospodarskih razmer in pa dejstva, da izhaja v Ljubljani 
vrsta specializiranih revij, ki pokrivajo programsko vsebino CZN (zgodovina, umet­
nostna zgodovina, etnologija, geografija, arheologija). V Sloveniji izhaja tudi precej 
redno več lokalnih zbornikov (Celje, Škof ja Loka, Nova Gorica). Tako je CZN po ve­
čini svojih sodelavcev vsebinsko usmerjen predvsem na severovzhodno Slovenijo in 
ima tod tudi večino naročnikov. 
Glavni in odgovorni urednik je za vsak letnik pripravil pismeno vsebinsko, orga­
nizacijsko in finančno poročilo, ki ga je obravnaval uredniški odbor in posredoval 
izdajateljskemu svetu. 
Splošna gospodarska kriza je še posebej zaostrila razmere v založništvu, saj so 
tiskarske cene vsako leto bistveno presegale stopnjo inflacije. V zvezi s tem je bila 
na predlog Založbe v zadnjih dveh letih znižana naklada za sto izvodov, tako da^ jih 
ostaja na zalogi minimalno število. Sporazumno z uredniškim odborom je založnik 
dvigal letno ceno revije, vendar pri tem ni prehiteval splošne stopnje inflacije. Pri 
določanju višine honorarjev se je založnik držal splošnega dogovora založnikov pri 
Gospodarski zbornici Slovenije. 
Kritična ocena strokovne javnosti o Časopisu za zgodovino in narodopisje je po­
zitivna, zato je revija tudi deležna stalne finančne pomoči. Z ustrezno vsebino, znan­
stveno ravnijo in rednim izhajanjem prispeva ČZN tudi k afirmaciji Univerze v 
Mariboru. 
Vladimir Bračič 
Poročilo uredništva Kronike 
V minulih dveh letih sta bila izdana dva letnika glasila (letnik 34/1986, št. 1—2, 3 
in letnik 35/1987, št. 1—2, 3), julija letos pa tudi prva dvojna številka letošnjega let­
nika (36/1988, št. 1—2). V tiskarni je tudi tretja številka letošnjega letnika, ki bo iz­
šla do konca leta. Te suhoparne številke nam kažejo, da je Kronika kljub neugodni 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • i988 • 4 589 
finančni situaciji začela s tekočim izhajanjem in kljub dvojnim številkam ni zmanj­
šala svojega obsega ah bistveno poslabšala kvalitete tiska. Od obveznih 38 avtorskih 
pol na letnik, je imel letnik 34/1986 eno polo več, letnik 35/1987 pa kar 4 avtorske 
pole vec (tj. 42 avtorskih pol). 
. ., ^ J V e K r o n i k a lahko redno izhajala, gre zasluga tako zamenjavi tiskarne (saj je 
bila Tiskarna Toneta Tomšiča predraga v primerjavi s sedanjo razmnoževalnico Ple-
sko), samovoljnostim glavnega in odgovornega urednika, nizkim avtorskim honorar­
jem in manjšemu popravku v višini sredstev s strani RSS, predvsem ukinitvi kazni 
zaradi zamud v izhajanju. Z letnikom 35 smo praznovali okroglo obletnico povojnega 
izhajanja glasila. Kratek historiat in problematika je objavljena v prvi številki tega 
letnika (Marjan Drnovšek: Ob 35-letnici izhajanja povojne Kronike). 
Vsebinska zasnova glasila se v zadnjih dveh letih ni bistveno spremenila z iz­
jemo načrtnega poudarjanja in objavljanja bodisi člankov, bodisi gradiva o prvi sve­
tovni vojni, katere okrogla obletnica je bila premalo poudarjena v naši javnosti K so­
delovanju pri zadnjih dveh letnikih in tudi tekočem letniku smo pritegnili mnoge 
mlade raziskovalce, med njimi številne študente, ter jim s tem omogočili prve znan­
stvene korake, kar je tudi ena od nalog glasila. Uredniška politika je bila naklonjena 
vsem in ni bila zaprta oziroma omejena samo na lastne strokovne prispevke V tem 
smislu je bila izvedena tudi razširitev uredniškega odbora tako po strokovnih usme­
ritvah (npr. etnolog), kot tudi po teritorialnih principih (tj. večja zastopanost izven-
ljubljanskih regij). 
v Izvedli smo tudi akcijo povečanja števila naročnikov med slovenskimi osnovnimi 
solarni, kar bomo nadaljevali tudi pri drugih šolah in kulturnih ter drugih instituci­
jah Prodaja Kronike v različnih slovenskih mestih je bila manj uspešna (z izjemo 
Ljubljane). J 
Dosedanje delo in naše načrte za bodoče lahko strnemo v nekaj točk: 
1. redno izhajanje, 2. opustitev dvojnih številk (razen tematskih), 3. povečanje 
števila naročnikov, 4. nadaljnja skrb za kvaliteto prispevkov, 5. ustreznejše nagraje­
vanje prispevkov. 
v Kot sem že ob 35. jubileju Kronike povedal in zapisal: glasilo bo živelo ob po­
moči vseh, tako avtorjev (resnici na ljubo: problemov s prispevki nimamo, marsika­
teri mora počakati kako številko) kot tudi naročnikov, predvsem zgodovinarjev, saj 
je kljub interdisciplinarnosti njegovih programskih usmeritev le konec koncev zgodo­
vinarsko glasilo, ki bo živelo le toliko časa, dokler bo pri stroki interes za njegovo 
izhajanje. -
Na koncu tega kratkega poročila se zahvaljujem vsem članom uredniškega od­
bora, ki so s svojimi pripombami in konkretno angažiranostjo pripomogli k izhajanju 
Marjan Drnovšek 
Poročilo Zgodovinskega društva Ljubljana 
Glej Zgodovinski časopis 1988, str. 465—466. 
Poročilo Zgodovinskega društva za Dolenjsko in Posavje 
Organizacijska dejavnost društva je bila v tem obdobju zajeta predvsem v ob­
časnih dogovorih članov odbora o raznih oblikah dela. Glede na to, da so člani dru­
štva predvsem učitelji zgodovine v OS in SS, se to odraža tudi v prikazanem delu. 
Društvo je skupaj s študijskimi središči v Novem mestu in Krškem (finančni razlogi) 
organiziralo nekaj predavanj iz zgodovinske in aktualne družbenopolitične tematike. 
Udeležba članov na teh predavanjih je bila zadovoljiva. Nekateri člani društva so se 
udeležili zborovanja zgodovinarjev v Tolminu in jugoslovanskega simpozija o pouku 
zgodovine v Mariboru. V povezavi z Zavodom za šolstvo je bila v različnih oblikah 
obravnavana zgodovinska stroka z didaktično-metodičnega vidika oziroma posodab­
ljanja pouka zgodovine. Člani društva so vključeni v delo komisij pri Dolenjskem 
muzeju m v družbenopolitičnih organizacijah, ki vključujejo zgodovinsko tematiko. 
Na področju zbiranja zgodovinskega gradiva za povojni razvoj — nalogo je prevzel 
Dolenjski muzej — so zgodovinski krožki na šolah to nalogo uspešno opravili. Pred­
stavniki zgodovinskih krožkov osnovnih šol občine Novo mesto smo v letošnjem letu 
predstavljali SR Slovenijo na zveznem tekmovanju mladih zgodovinarjev v Boki Ko­
torski. Povezava z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije je bila redna. 
Jože Jazbec 
590 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 
Poročilo Belokranjskega muzejskega društva 
V letih 1986 in 1987 je Belokranjsko muzejsko društvo opravilo naslednje akcije: 
obnovilo je spominsko ploščo bratoma Antonu in Ivanu Navratilu v Metliki, rešilo 
propada dragoceni nagrobni kamen na pokopališču pri Treh farah pri Metliki ter 
s pomočjo krajevne skupnosti Griblje rešilo propada nagrobnik prvega gribeljskega 
učitelja Petra Kambiča. Razen tega je dalo društvo izdelati dve večji obcestni opozo­
rilni tabli za Mitrej nad vasjo Rožanec in več manjših smerokazov do tega pomemb­
nega kulturnega spomenika Bele krajine. V kulturnem domu v Adlešičih je postavilo 
tri vitrine, v katerih so predstavljeni kulturni delavci, ki so delali v Adlešičih in oko­
lici (material je zbral in gradivo pripravil prof. Jože Dular). V decembru 1987 je dru­
štvo organiziralo predstavitev knjige Dušana Kosa iz Ljubljane »Bela krajina v po­
znem srednjem veku«. 
Založniška dejavnost Belokranjskega muzejskega društva obsega v letu 1986 
tretjo pregledano in dopolnjeno izdajo knjige Jožeta Dularja »Metlika skozi stoletja«, 
ki jo je natisnila Tiskarna Novo mesto v 1200 izvodih. V letu 1987 pa je društvo sofi­
nanciralo zbornik »5. zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije«, v ka­
terem več referatov obravnava področje Bele krajine. 
Andreja Brancelj 
Poročilo Zgodovinskega društva za Pomurje 
Zgodovinsko društvo za Pomurje združuje osemdeset članov iz vseh štirih po­
murskih občin, predvsem učiteljev zgodovine. Društvena dejavnost je v obdobju med 
obema skupščinama potekala po zastavljenem načrtu, kakor smo si ga izdelali na se­
stankih izvršnega odbora in sprejeli na občnem zboru. 
Pripravljena so bila tri strokovna predavanja, in sicer: Irena Savel: Bronasta 
doba, Ivan Križnar: O nekaterih tabu temah v slovenskem zgodovinopisju, in Dušan 
Nečak: Ob obletnici informbirojevskega spora 1948. V sodelovanju z odborom aktivi­
stov OF za Prekmurje in OKSZDL Lendava smo pripravili okroglo mizo z aktivisti 
OF iz leta 1941 in udeleženci zbora na Kamešnicah pri Trnju. V okviru proučevanja 
nemštva v Pornurju se je obdelovalo gradivo, zbrano na razpravi v Apačah leta 1986 
o apaških Nemcih, pripravljena pa je bila tudi razprava o preteklosti obmejnega ob­
močja od Cankove do Sotine v Rogaševcih. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem v 
Murski Soboti smo počastili šestdesetletnico pomurskega rojaka, zgodovinarja dr. To­
neta Ferenca z razstavo njegovih del. Za zgodovinske krožke na osnovnih šolah je bil 
izdelan vprašalnik o nekdanjih in sedanjih mlinih, oljarnah in majhnih pretočnih 
elektrarnah v Pornurju. Akcija zbiranja podatkov še teče, rezultati pa bodo objav­
ljeni. V načrtu je tudi razstava gradiva, ki ga bodo zbrali učenci. Ob obletnici usta­
novitve Jugoslavije in bojev za severno mejo je bil na Janževem vrhu pri Radencih 
pripravljen strokovni razgovor na to temo z naslednjimi referati: Lojze Penič: Boj 
za Maribor, Ivan Rihtarič: Spomini Benedikta Zeilhoferja in Tone Rovšnik: Apaška 
dolina 1918—1920. Pridružili smo se tudi praznovanju 120-letnice prvega slovenskega 
tabora v Ljutomeru ter skupaj z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije pripravili eno­
dnevno delovno srečanje zgodovinarjev. Program je sestavljalo osem referatov: Cilka 
Savič: Zgodovina trga Ljutomer, Anton Trstenjak: Antropološka podoba prleških lju­
di, Vasilij Melik: Narodna gibanja v 19. stoletju, Maks Rojs: Vloga ljutomerske čital­
nice pri širjenju in utrjevanju narodne zavesti, Anton Ratiznojnik: Narodni buditelj 
Ivan Kukovec, Ivan Rihtarič: Okrajno sodišče Ljutomer in raba jezikov v letih 1900— 
1914, Janko Prunk: Afirmacija slovenske narodne zavesti in izoblikovanje ideje o slo­
venski državnosti v obdobju stare Jugoslavije, Tone Ferenc: Položaj slovenskega na­
roda v letih 1941—1945. Udeleženci srečanja smo si ogledali tudi muzej taborskega 
gibanja v Ljutomeru in zaključili dan z družabnim srečanjem v Jeruzalemu. 
Čeprav s skromnimi finančnimi sredstvi, vendar s pridnostjo in zavzetostjo čla­
nov je izdalo naše društvo tudi prvo številko društvenega glasila: Kronika Pomurja. 
V jeseni pripravljamo drugo številko, ki bo tematska, posvečena letu 1918. 
Skrbeti skušamo tudi za razvedrilo in prav lepo smo se imeli na ekskurziji po 
Pornurju, zraven pa ugotovili, da tudi domači zgodovinarji ne poznamo vseh kultur­
nih in zgodovinskih spomenikov Pomurja. Prizadevamo si, da bi bil naš delovni pro­
gram čimbolj pester in zanimiv, tako da bi vedno več naših članov v društvu tudi 
aktivno in z veseljem sodelovalo. , . 
Metka Fujs 
Poročilo Zgodovinskega društva za Severno Primorsko 
V obdobju med XXIII. in XXIV. občnim zborom slovenskih zgodovinarjev je 
Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko imelo dva občna zbora. Junija 1987 smo 
pripravili zbor v Tolminu, kjer smo predstavili številko Zgodovinskega časopisa, po-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 591 
svečeno zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Tolminu leta 1986. Občni zbor v za­
četku letošnjega leta pa sta obogatili dve strokovni predavanji članov društva (Peter 
Stres: Krščanski socializem na Primorskem, Nataša Nemec: Primerjava učnih načrtov 
pouka zgodovine v SR Sloveniji in na slovenskih šolah v Italiji). Ob pregledu dela 
smo na obeh zborih ugotovili, da so člani društva marljivo sodelovali v mnogih stro­
kovnih akcijah doma in na tujem. Udeležili so se kongresa jugoslovanskih zgodovi­
narjev v Prištini oktobra 1987 in predavali, predvsem dr. Branko Marušič, na medna­
rodnih simpozijih v Gorici in Rimu. . 
Bogato delo so člani društva opravili tudi kot strokovni pisci v domačem in tu­
jem tisku, predvsem italijanskem, ter sodelovali pri delu komisij za gojenje tradicij 
NOB, ki delujejo pri DPO občin, ki jih društvo obsega. V sodelovanju z Društvom 
piscev zgodovine NOB smo 15. januarja 1988 pripravili seminar o pisanju zgodovine 
NOB, kjer sta dr. Branko Marušič in Slavica Plahuta sodelovala z referatom. 
Organizirali smo nekaj strokovnih predavanj, ki jih vseh.nismo uspešno realizi­
rali. Člani društva se živo zanimajo za aktualna družbenopolitična dogajanja, zato je 
društvo podprlo predlog Društva pisateljev Slovenije o ustavnih spremembah. Dru­
štvo prevzema delo Kluba starih goriških študentov. Na zadnjem občnem zboru smo 
sklenili postaviti spominski plošči Stanku Vuku iz Mirna in - dr. Avgustu Zigonu iz 
Ajdovščine ter s tem nadaljevati tradicije kluba. 
Med člani društva prevladuje ugotovitev, da saldo društva na žiro računu ni po­
memben, pač pa aktivnost njegovih članov, kljub vsemu pa postajajo finančna sred­
stva, ki jih'.imamo oziroma nimamo, zavora pri pestrosti delovanja samega društva. 
Nataša Nemec 
Poročilo Zgodovinskega, društva Ptuj 
Zgodovinsko društvo v Ptuju združuje 210 članov, predvsem ljubiteljev zgodo­
vine. V obdobju dveh let smo pripravili tri ekskurzije. Na Madžarskem smo si ogle­
dali predvsem rimske ostanke Savarie v Szombathelyu, Monošter in se ob tem sezna­
nili z življenjem Porabskih Slovencev. Na Koroškem smo si ogledali Celovec, Gospo 
Sveto in Labotsko dolino. Tretja ekskurzija nas je vodila v Hrvatsko Zagorje. 
- Drugi sklop dela društva so predavanja. Ljubica Šuligoj nas je seznanila z delo­
vanjem nemštva na Ptuju med obema vojnama, Ralf Čeplak nas je popeljal v daljno 
Kitajsko, Ivan Tušek pa je prikazal nova arheološka odkritja. 
Po nekajletnih prizadevanjih je uspelo do kraja izpeljati akcijo izdaje turistič­
nega vodiča za Ptuj in okolico, saj je bil največji problem zagotoviti sredstva za tisk. 
V letu 1988 je bilo ;,na Ptuju organizirano XXIV. posvetovanje slovenskih zgodo­
vinarjev, ki smo ga po mnenju večine prisotnih uspešno izpeljali. 
Vključujemo še tudi v vse ostale aktivnosti v kraju, ki jih po svojih pravilih 
moramo opravljati. Sodelujemo s komisijami pri DPO, kolektivno pa smo tudi včla­
njeni v Občinsko turistično zvezo. 
Ivan Lovrenčič 
Poročilo Zgodovinskega društva za Gorenjsko 
? - Zgodovinsko društvo za Gorenjsko se praktično že ves čas svojega obstoja otepa 
z velikimi kadrovskimi in finančnimi težavami. Kadrovske težave so posledica dej­
stva, da je na Gorenjskem sorazmerno malo zgodovinarjev, ki so zaposleni v institu­
cijah, ki se ukvarjajo z zgodovinskim raziskovanjem. Precejšnje je sicer število pro­
fesorjev in učiteljev zgodovine po gorenjskih šolah, ki pa so vsi polno zaposleni in jih 
delo v društvu dodatno močno obremenjuje. Razumljivo je, da je zato težko dobiti 
prizadevnega- predsednika in tajnika društva, ki dajeta pečat društveni dejavnosti. 
Druga prav tako pomembna težava pa je neurejeno financiranje gorenjskega zgodo­
vinskega društva. Društvo nima stalnega vira financiranja. Za kakršnokoli dejavnost, 
ki jo želi opraviti, si mora vsakokrat posebej zagotoviti vsaj minimalna namenska 
sredstva, najpogosteje pri občinskih organih, družbenopolitičnih organizacijah ali pri 
delovnih organizacijah. Tako pridobivanje sredstev pa ni ravno prijetno opravilo, še 
zlasti zadnje čase ne, ko je skoraj popolnoma zamrlo sponzorstvo, še zlasti na kultur­
nem področju in področju družbenih znanosti. Temu primerna je tudi dejavnost go­
renjskega zgodovinskega društva, ki ni velika in je društvo običajno le soorganizator 
okroglih miz in predavanj, katerih pobudniki so druge institucije. 
Skupaj z občinskim svetom Zveze .sindikatov Slovenije Kranj je društvo sredi 
leta 1988 organiziralo v Kranju okroglo mizo o življenju in delu revolucionarja Toma 
Brejca-Pavleta (1904—1963). Predstavilo ga je pet avtorjev. Dva sta govorila o Brej-
čevem delu pred drugo svetovno vojno. Prvi avtor je prikazal Brejca kot gradbenega 
eno ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 . 4 
delavca in organizatorja stavk gradbincev v tridesetih letih, drugi avtor pa je preučil 
njegovo delovanje med slovenskimi izseljenci v Franciji. Dva prispevka sta govorila 
o Tomu Brejcu med drugo svetovno vojno. Pomembno je bilo Brejčevo delo pri orga­
niziranju vstaje na kamniškem in domžalskem območju, velik pa je bil njegov pri­
spevek tudi na Primorskem. Prav tako sta dva prispevka pokazala Brejčevo mesto 
v povojnem slovenskem političnem prostoru ter njegovo delo na področju uredništva 
in publicistike. ,. 
Ob koncu referatov se je med udeleženci okrogle mize razvila živahna razprava, 
ki je osvetlila življenje in delo Toma Brejca še z nekaterih drugih zornih kotov. 
Nekatere dejavnosti je gorenjsko zgodovinsko društvo organiziralo tudi v sode­
lovanju z Zavodom za šolstvo SR Slovenije, enota v Kranju. Tako je bilo pripravljeno 
predavanje dr. Janka Prunka ob 70-letnici ustanovitve jugoslovanske države. Preda­
vanja se je poleg učiteljev in profesorjev zgodovine udeležilo tudi precej učiteljev in 
profesorjev geografije, samoupravljanja s temelji marksizma in družbenomoralne 
vzgoje. Prav tako je društvo v okviru kranjske enote Zavoda za šolstvo SR Slovenije 
v Skofji Loki organiziralo muzejske ure z ogledom muzeja za učence šestih razredov 
osnovnih šol, učenci šestih in sedmih razredov nekaterih gorenjskih osnovnih šol pa 
so se seznanili z nekaterimi vrstami arhivskega gradiva. Skupaj sta zavod in društvo 
organizirala tudi zgodovinsko geografske ekskurzije, in sicer v Maribor, Bohinj in v 
Krško. „ 
Ema Umek 
Nevenka Ciglar 
Janez Kopač 
Poročilo Nadzornega odbora 
Nadzorni odbor je dne 27. 9. 1988 pregledal blagajniške knjige o finančnem po­
slovanju Zveze za čas 1986—1988. Ugotovil je, da so bile blagajniške knjige in priloge 
pravilno vodene, letni bilanci za leti 1986 in 1987 pa v redu opravljeni. 
Zato odbor predlaga razrešnico dosedanjemu odboru Zveze s čestitkami in po­
hvalo k uspešnemu delovanju v obdobju 1986—1988. 
Eva Holz 
France Kresal 
Darja Mihelič 
Novo vodstvo Zveze zgodovinskih društev Slovenije 
Na občnem zboru Zveze zgodovinskih društev Slovenije na Ptuju 28. in 29. sep­
tembra 1988 je bilo izvoljeno novo vodstvo ZZD Slovenije, ki se je konstituiralo na 
svoji prvi seji 24. oktobra 1988. 
predsednica: Darja MIHELIC 
podpredsednika: Ignacij VOJE, Janko PRUNK 
tajnik: Janez MARO LT 
blagajnik: Boris ROZMAN 
Na seji upravnega odbora 9. 1. 1989 je bila kot blagajnik kooptirana Daniela JU-
RlClC, ki bo po primopredaji zamenjala dosedanjega blagajnika Borisa ROZMANA. 
pomočnik blagajnika: Majda ČUDEN 
nadzorni odbor: France KRESAL, France M. DOLINAR, 
Marija OBLAK-ČARNI 
samoupravno razsodišče: Tone FERENC, Erna UMEK, Stefan TROJAR 
Janez Marolt 
Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko 
2. marca 1989 je bilo v Kopru formirano Zgodovinsko društvo za Južno Primor­
sko. Predsednik je Salvator ZlTKO. Zgodovinsko društvo ima svoj sedež v Pokrajin­
skem muzeju v Kopru, Kidričeva 19. Ustanovitve društva se je udeležila tudi pred­
sednica ZZD Slovenije Darja MIHELIC. Novemu društvu želimo uspešno delo. 
Janez Marolt 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 593 
MEDNARODNI SIMPOZIJ »HISTORISCHE EDITION UND COMPUTER«, 
KARL-FRANZENS-UNIVERSITÄT, INSTITUT FÜR GERMANISTIK 
(Graz, 26.—30. oktober 1988) 
V dneh od 27.—30. 10. je bilo na univerzi v Gradcu mednarodno posvetovanje 
z naslovom »-Historična objava in računalnik«. Organizator posvetovanja je bil tam­
kajšnji inštitut za germanistiko. 
Kot je razvidno že iz naslova, je bilo posvetovanje namenjeno uporabi računal­
nikov v humanističnih znanostih, posebej v objavah starih zapisov za potrebe ling­
vistike in zgodovine. 
Prvi dan je bil posvečen zahtevam humanističnih ved pri zgodovinsko-kritičnih 
objavah virov. Walter Koch z univerze v Münchnu je govoril o ediciji listin v Monu­
menta Germaniae Historica in o načelih objave, profesorica univerze v Minnesoti 
Evelyn S. Firchow pa je,predstavila objavo srednjeveškega teksta na konkretnem pri­
meru staroislandskega vira »Elucidarius«. 
V nadaljevanju je Jürgen Krause z regensburške univerze predočil probleme to­
vrstnega dela z računalnikom s stališča tehnika in pospremil svojo razlago s prosoj-
nicami. Za zgodovinarja je bil izjemno zanimiv prispevek direktorja graškega Inšti­
tuta za pomožne zgodovinske vede Reinharda Härtla, ki je govoril o pomenu in obli­
kah računalniških seznamov k publikacijam. Naslednji del razprav je predstavil 
pogled tehnikov na uporabo računalnikov v humanističnih vedah. Če je Wolf Rauch 
z graške univerze govoril o že znanih dejstvih, pa je Volkmar Haase s tehniške uni­
verze v Gradcu nakazal nove možnosti uporabe računalnika v informativne namene 
(za naslove, slovarje, bibliografijo, zbirke dokumentov in literature, knjižnice). Claus 
Leonhardt iz računalniškega centra graške univerze je ob prosojnicah predočil raču­
nalniško mrežo, ki povezuje graške znanstvene ustanove. Podobno sta bila zasnovana 
tudi prispevka Gernota Kocherja in Anneliese Legat (univerza v Gradcu), Ulrich 
Müller (salzburška univerza) pa je predlagal rešitev za sestavo zbirke podatkov iz 
srednjevisokonemške literature. 
Prispevki drugega dne so obravnavali računalniško postavitev, obdelavo in iz­
gled besedila. Wilhelm Ott z univerze v Tübingenu je podrobneje obravnaval pro­
gram SATZ v odnosu do programa TUSTEP, Elisabeth Schlegl iz računalniškega cen­
tra graške univerze program TEX, Ulrich W. Eisenecker iz raziskovalnega inštituta 
v Ulmu pa program WORD 4.0 in njegovo uporabnost za historične objave. Rainer 
Metz iz Centra za družbeno zgodovino v Kölnu je konkretno predočil pristop k ob­
javam podatkov s področja gospodarske zgodovine. Zastopnik založbe Leykam (Gra­
dec) Klaus Brunner je prispeval informacijo o prodajnih uspehih znanstvenih publi­
kacij. 
Vprašanju shranjevanja in koriščenja podatkov sta bili namenjeni dve preda­
vanji: Manfred Thaller iz zgodovinskega inštituta Max-Planck v Göttingenu je ^go­
voril o modelu računalnika za potrebe humanističnega raziskovalca, Ingo Kropač iz 
Inštituta za pomožne zgodovinske vede v Gradcu pa je opisal pomen zbirk podatkov 
o virih tako za objave kot za sprotno raziskovalno delo. 
Nadaljevanje posvetovanja je bilo namenjeno predstavitvi konkretnih pristopov 
k historičnim objavam. Max Silier z innsburške univerze je opisal uporabo računal­
nika pri jezikovni analizi zgodnjih dramskih besedil. Karin Hofbauer in Diethard 
Suntinger z graške univerze sta opisala pristop k obdelavi spominov Oswalda von 
Wolkensteina. Gerhard Koller (z univerze Erlangen-Nürnberg) je govoril o računal­
niškem razčlenjevanju besedil glede na pisavo in besedišče. Wolfgang Spiewok (uni­
verza Greifswald) je opisal projekt računalniške obdelave teksta Ulricha von Tür-
heima. Peter Langmann in Heinz Spörk z graške univerze sta se v prispevku posve­
tila zbirki podatkov za nacionalsocialistično literaturo v Avstriji, Peter Teibenbacher 
z iste univerze je prikazal uporabo računalnika pri obdelavi ustnih virov na Inšti­
tutu za gospodarsko in družbeno zgodovino graške univerze. 
Predvsem filologom — germanistom so bili namenjeni prispevki Rudolfa Muhra 
z graške univerze: »Občevalni jezik v Avstriji«, Hermanna Reicherta z dunajske uni­
verze: »Slovar starogermanskih imen, računalniške izkušnje 1974—1988« in Wernerja 
Wegsteina z univerze v Würzburgu: »Novovisokonemški slovar k srednjevisokonem-
škemu besednemu zakladu«. O filoloških pogledih na avtomatično obdelavo jezika in 
besedila je govoril Rolf Bräuer z univerze v Greifswaldu, Norbert Richard Wolf 
z univerze v Würzburgu pa je ob razmnoženih besedilih predočil računalniške raz­
iskave jezika na zgodnjevisokonemških tekstih. Norbert Richard Wolf je imel tudi 
zaključno besedo. V njej je poudaril, da si v lingvističnih raziskavah ne moremo več 
predstavljati dela brez računalnika IBM in brez trenutno najbolj izpopolnjenega pro»-
594 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 . 4 
grama TUSTEP, vendar bo potrebnega še veliko truda za prenos želja humanistike 
v praktično tehnično izvedbo. Prizadevati si moramo za centralizacijo zbirk podatkov 
in za razširitev njihove uporabnosti v raziskovalno znanstvene namene. 
Zelja udeležencev je bila, da bi s skupnimi močmi dosegli inačico najpopolnej­
šega in najučinkovitejšega programa za obdelavo historičnih besedil. Podatki in raču­
nalniške obdelave posameznih raziskovalcev naj bi se pretakali med različnimi za­
interesiranimi ustanovami in posamezniki. V ta namen je bila ustanovljena posebna 
komisija, ki bo usklajevala tovrstno dejavnost. 
Toliko k opisu branih prispevkov posvetovanja. Med odmori je organizator po­
skrbel tudi za demonstracije raznih računalnikov IBM in za predstavitev uporabe in 
delovanja različnih programov za urejanje in oblikovanje besedil. Živahen je bil tudi 
družabni del posvetovanja, saj so se gostitelji izkazali za zelo gostoljubne; zadnje 
popoldne so udeležence popeljali tudi v Radgono in jim pokazali vinsko cesto. 
Upajmo, da bo odprlo vzpostavljanje strokovnih in družabnih stikov na takih 
simpozijih možnosti za vključitev v raziskovalno in znanstveno delo te vrste tudi za 
nas. 
D a r j a M i h e l i č — V i n k o R a j š p 
Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije (oddelek za zgodovino 
Filozofske fakultete, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 
332 611, int. 210) lahko naročite še nekaj letnikov predhodnika »Zgodo­
vinskega časopisa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. 
V Glasniku je objavljena vrsta razprav, ki so še danes ohranile svojo 
znanstveno vrednost. Vsem ljubiteljem zgodovinskega, branja, posebej pa 
še raziskovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo kom­
plet dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« 
(GMDS). 
Cene so razprodajne in so za posamezne številke naslednje: 
GMDS 1/1919-20 — 1000 din 
GMDS 2-3/1921-22 — razprodan 
GMDS 4-6/1923-25 — 1000 din 
GMDS 7-8/1926-27 — 1600 din 
GMDS 9/1928 
GMDS 10/1929 
GMDS 11/1930 
GMDS 12/1931 
GMDS 13/1932 
GMDS 14/1933 
GMDS 15/1934 
GMDS 16/1935, št. 
razprodan 
razprodan 
razprodan 
razprodan 
razprodan 
razprodan 
razprodan 
1-2 — 
razprodan 
GMDS 16/1935, št. 3-4 — razprodan 
GMDS 17/1936 — razprodan 
GMDS 18/1937, št. 1.-2 — razprodan 
GMDS 18/1937, št. 3-4 — razprodan 
GMDS 19/1938, št. 1-2 — razprodan 
GMDS 19/1938, št. 3-4 — razprodan 
GMDS 20/1939 — 10.000 din 
GMDS 21/1940 — razprodan 
GMDS 22/1941, št. 1-2 — razprodan 
GMDS 22/1941, št. 3-4 — 1600 din 
GMDS 23/1942 — 3200 din 
GMDS 24/1943 — 8000 din 
GMDS 25-26/1944-45 — 1600 din 
Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo 
velja 4000 dinarjev. 
Člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev imajo na navedene 
cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za nakup kom­
pleta GMDS odobravamo poseben popust. Za naročila iz tujine zaraču­
namo 60-odstotni pribitek in dejanske poštne stroške. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 595 
OCENE IN POROČILA 
W o l f g a n g S c h u l l e r , Griechische Geschichte. Oldenbourg Grundriß der 
Geschichte, herausgegeben von Jochen Bleicken, Lothar Gall, Hermann Jakobs, Jo­
hannes Kunisch, Band 1 2. Auflage. München—Wien : R. Oldenbourg Verlag, 1982. 232 
strani in 5 historičnih kart. 
Nova nemška svetovna zgodovina, ki jo prinaša napovedanih 22 zvezkov »Olden­
bourg Grundriß der Geschichte« (nekaj zvezkov je še v pripravi, tako zvezek za ob­
dobje 840—1046, za čas 1215—1378, za obdobje absolutizma in za evropsko zgodovino 
medvojne dobe), predstavlja precejšnjo novost v primerjavi z drugimi tovrstnimi po­
dvigi z nemškega področja (npr. Propyläen Weltgeschichte v 11 delih oziroma 22 zvez­
kih, ki je izhajala v šestdesetih letih in je bila ponatisnjena v sedemdesetih, ali Fi­
scher Weltgeschichte v 35 zvezkih, ki je izhajala od druge polovice šestdesetih let 
dalje). Novost v konceptu je narekoval namen zbirke, ki naj bi služila v prvi vrsti 
študentom za poglabljanje znanja in za seminarsko delo, učiteljem zgodovine pa kot 
pomožni priročnik. Tematsko urejeni zvezki se zaradi tega specifičnega namena de­
lijo okvirno v tri dele: prvo tretjino (ca. 70—100 strani) obsega historični opis dobe, 
ki je zaradi majhnega obsega izredno zgoščen, drugi, nosilni del knjige je posvečen 
temeljnim vprašanjem in smerem razvoja raziskav, tretji del pa obsega tematsko ure­
jeno bibliografijo, ki je praviloma izredno izčrpna,, saj vsebuje 700 do 1000 bibliograf­
skih enot. Težišče je na drugem in tretjem, zadnjem delu vsakega zvezka, delu, ki je 
vsebinsko tesno povezan s historičnim pregledom in predstavitvijo temeljnih, vprašan j 
in novejših raziskav. Tisto, kar smo v prejšnjih zbirkah našli v opombah in v krajših 
seznamih literature na koncu, je sedaj postalo osrednji del knjige. Zaradi tega ta 
»Grundriß der Geschichte«, dasi se zdi skromen po obsegu (v povprečju imajo zvezki 
po 250 strani), posreduje najnovejše stanje raziskav in je zlasti za študente zgodovine 
in poklicne zgodovinarje neizrčpen vir informacij. Izdajatelji zbirke so profesorji na 
raznih nemških univerzah (Jochen Bleicken je profesor za zgodovino starega veka v 
Göttingenu, Hermann Jakobs je profesor za zgodovino srednjega veka na univerzi v 
Heidelbergu, Lothar Gall profesor za novejšo zgodovino na univerzi v Frankfurtu). 
Specifičen namen zbirke, ki naj bi služila kot študijski priročnik na nemških uni­
verzah, je narekoval tudi razdelitev snovi. Zajeta so (doslej) tista območja, ki se pra­
viloma poučujejo na nemških univerzah, izpuščena pa (zaenkrat) tista področja, ki 
v univerzitetnem študiju nastopajo izjemoma in so omejena na specializirane usta­
nove. Po konceptu je zato ta pregled .svetovne zgodovine ožji od prej imenovanih 
pregledov (zlasti od Fischer Weltgeschichte), saj zajema v prvi vrsti evropsko zgo­
dovino, pa še tu je prikaz vzhodnoevropske zgodovine skromnejši kot prikaz zlasti 
srednje in zahodne Evrope. V dosedanjih zvezkih so izpuščeni pregledi zgodovine Sta­
rega Vzhoda, Indije, Kitajske in sosednjih dežel, islamskega sveta, Afrike in obeh 
Amerik ter Avstralije z Oceanijo. Nasprotno pa je posebej dobro zastopana novejša 
nemška zgodovina, ki je predstavljena kar v štirih zvezkih, dveh za predvojni čas 
(Weimarska republika, Tretji Reich) in dveh za povojni čas (posebej zgodovina Zvez­
ne republike Nemčije in Nemške demokratične republike). Ob splošni oznaki vsebine 
in koncepta zbirke naj posebej pohvalimo njeno priročnost (zvezke odlikuje lična 
oblika in dobra vezava) in s tem prikladnost za seminarsko delo. 
Prvi zvezek zbirke je posvečen grški zgodovini v celoti, od kretsko-mikenske 
dobe do propada zadnje helenistične države, ptolemajskega Egipta. Avtor uvodoma 
pojasnjuje časovni in prostorski okvir grške zgodovine, ki zajema okroglo čas dveh 
tisočletij (od ca. 2000 do padca Egipta pod rimsko oblast leta 30 pred Kristusom,^ bolj 
podrobno je znana zgodovina zadnjih sedmih stoletij), in prostor, ki je bil spočetka 
omejen na matično Grčijo z otoki, pozneje pa se je z veliko grško kolonizacijo v arha­
ični dobi razširil na večji del Sredozemlja, v helenistični dobi pa je za nekaj časa 
zajel tudi praktično ves svet Starega Vzhoda do Indije. 
Narativni del, oris grške zgodovine (str. 3—70), obsega v skladu z uveljavljeno 
periodizacijo grške zgodovine oris minojsko-mikenske Grčije (3—7), temnih stoletij 
(8—10), arhaične dobe (11—25), klasične Grčije v 5. stoletju (26—37), pozne klasične 
dobe 4. stoletja (38—50) ter Aleksandrove dobe in helenizma (51—70). Prikaz je zelo 
zgoščen, napisan z izvrstnim znanjem in bi mu težko kaj očitali. Veliko pozornost 
posveča avtor vprašanju družbene ureditve in družbenega razvoja v grškem svetu. 
Pri vsakem obdobju kratko predstavi tudi kulturno zgodovino tistega časa (književ­
nost, filozofijo, umetnost, religijo, duhovno življenje itd.), kar omogoča uporabniku 
knjige hitro orientacijo in pravilno uvrstitev velikih fenomenov grške kulture v 
ustrezno zgodovinsko dobo in ustrezno družbeno okolje. Zelo tehtno so označeni stiki 
596 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 
grške civilizacije z vzhodnim svetom, od koder so Grki veliko sprejeli, morda pa na­
sprotno v nekoliko preskromnem obsegu vplivi Grkov na bližnje sosede, Tračane, 
Ilire, in Kelte. Ustrezno mesto ima tudi v pregledih grške zgodovine sicer pogostokrat 
premalo upoštevana zgodovina zahodnih Grkov, pri čemer je avtorjeva pripoved 
osredotočena na Sicilijo in južno Italijo. Morda bi tudi v tej zvezi veljalo posvetiti 
nekoliko več pozornosti Grkom v južni Franciji, v Španiji in na Jadranu. 
Drugi del, ki obravnava temeljna vprašanja in smeri razvoja znanstvenega raz­
iskovanja grške zgodovine (str. 71—167), obsega več tematskih področij. Najprej je 
kratka, vendar precizna oznaka virov za grško zgodovino. Ti se delijo na literarne 
vire (historiografijo, spise s področja državne filozofije in del s področja poezije in 
retorike), na napise, papire in novce ter končno na arheološke vire v ožjem pomenu 
besede, to je, na materialne ostanke z vprašanjem njihove historične interpretacije. 
Medtem ko se prva skupina virov po obsegu praktično ne povečuje, naslednje pa so 
v rahlem porastu, pa se zadnja skupina spričo novejših izkopavanj v Grčiji in drugod 
hitro povečuje. Prav ob primeru zadnje skupine virov avtor poudarja pomembno no­
vost v dognanjih s področja gospodarske zgodovine kasne arhaične in klasične dobe. 
Pomen oroizvodnje keramike v Korintu in v Atenah se kljub izredno velikemu šte­
vilu najdenih atiških vaz (že čez 40.000) kaže kot precej manjši kot so nekdaj domne­
vali in ne odraža nujno oremoči Aten v meddržavni trgovini (str. 80 s.). Predstavitev 
virov je precizna in kljub skromnemu obsegu izčrpna, seveda pa zaradi zgoščenega 
obsega ne more nadomestiti nriročnikov. ki so posebej posvečeni tem vprašanjem in 
so tako za študenta kot za strokovnjaka temeljnega Domena (nor. H. Bengtson, Ein­
führung in die Alte Geschichte. München 19757; I. Weiler, Griechische Geschichte. 
Einführung. Quellenkunde, Bibliographie, Darmstadt 1976; uvodi v posamezna po­
glavja v delu H. Bengtson, Griechische Geschichte. Von den Anfängen bis in die rö­
mische Kaiserzeit, München 19694, v zbirki Handbuch der Altertumswissenschaft 
III, 41. 
Sledi najvažnejši del knjige, predstavitev historičnih vprašanj grške zgodovine. 
V okviru splošnih vorašanj (82—98) je avtor predstavil novejše smeri v zgodovino­
pisju in novejša težišča raziskav. V grški zgodovini je bilo nekdaj in je do neke mere 
tudi danes v ospredju zanimanje za politično zgodovino, za katero imamo največ vi­
rov. Velik skok je napravilo raziskovanje gospodarske in družbene zgodovine, kate­
remu so se poleg različnih smeri zahodnih zgodovinskih šol posvetili tudi vzhodno­
evropski marksistično usmerjeni zgodovinarji. Naj poudarimo pomen nekaj danes 
prevladujočih ugotovitev (str. 87 ss.). 
Nekdaj v marksistični historiografiji uveljavljeno poenostavljeno označevanje 
grške družbene ureditve kot sužnielastniške je preseženo in ga v nekdanji obliki opu­
šča tudi vzhodnoevropsko zgodovinopisje. Število sužnjev v stari Grčiji se je spremi­
njalo z ozirom na kraj in čas. Malo je bilo sužnjev v arhaični dobi, v srednji Grčiji 
se pojavljajo v večjem številu šele od 4. stoletja dalje (!), malo je bilo sužnjev na 
primer v grških mestih ob Črnem morju, sorazmeroma dosti pa v Atenah. Položaj 
sužnjev ni bil enoten, diferenciran je bil v različne stopnje nodreiehosti. »-Razredni 
boj« v smislu želje DO odstranitvi suženjstva ni znan (!). Položaj sužnja ni bil odvisen 
le od formalnooravnega stanja, temveč tudi od konkretnega dela, ki ga je opravljal. 
Tudi na najbolj tipično »suženjskih« Dodročjih dela (v rudnikih, pri kmetijskih delih, 
v obrtni proizvodnji) so sužnji delali skuDaj s svobodnimi za enako plačilo (!), od ka­
terega so morali del oddajati lastniku. Še vedno premalo vemo, koliko (ali sploh?) je 
bilo suženjsko delo cenejše od dela svobodnega človeka in v kolikšni meri je mate­
rialni položaj grške družbe temeljil na suženjskem delu. nrav tako* ne moremo dolo­
čiti relativnega in absolutnega števila sužnjev. Po novejših raziskavah je tudi precej 
bolje znan položaj ženske v grški družbi, ki se je prav tako spreminjal s krajem in 
časom (str. 89) in je bil oonekod v odnosu do moških oodrejen oziroma konflikten 
(tako zlasti v klasični dobil. Dobro je proučeno področje zgodovine religije (avtor 
opozarja na raznovrstnost oblik verskega življenja, str. 91 s.) in področja pravne zgo­
dovine. Za obe področji imamo na razoolago več temeljitih predstavitev. 
Od posebnih vprašanj (str. 99—167) je avtor posebej poudaril problem mikenske 
Grčije z razvo^lanjem linearne B pisave, pomenom tega odkritja in njegovih meja 
(99—107). Dejstvo je. da je šele to odkritje omogočilo zgodovinarjem študij grške 
družbe v mikenski dobi. Prav tako je še vedno odprto vprašanje historične interpre­
tacije homerskih epov. Iz arhaične dobe sta vsekakor najbolj v ospredju vprašanji: 
nastanek grške polis in grška kolonizacija. Od dosti opaženih vprašanj naj opozorimo 
na VDrašanje razvoja družbene in državne ureditve Aten. na vojne s Perzijci, na pelo-
poneško vojno ter na zapletene pojavne oblike krize grškega sveta v 4. stoletju. 
Iz helenistične dobe je avtor poudaril vprašanje vloge in pomena helenizma 
vključno z vprašanjem periodizacije. Tu naj opozorimo na slovensko delo, ki obrav­
nava helenizem kot kulturnozgodovinski fenomen, posebej na področju književnosti: 
K. Gantar, Helenizem, Literarni leksikon. Študije, tretji zvezek, Ljubljana 1978, 52 
strani. Od velikih državnih tvorb obravnava Schuller posebej Aleksandrovo državo 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . 1988 • 4 597 
( . 1 4 . 9 . - 1 5 2 ) , ' Ptolemajsko državo (157—161), selevkidsko državo (161 s), razvoj v Mali 
Aziji grsko-indijske stike, razvoj v Grčiji, Makedoniji in v grškem svetu na Zahodu 
_ Bibliografija v tretjem delu knjige (169—207) obsega več kot 800 naslovov knjig 
in člankov. Urejena je tematsko. Splošnemu delu (splošni orisi grške zgodovine, kon­
cept zgodovine, pomožne vede, zbirke virov, socialna zgodovina, gospodarska zgodo­
vina, suženjstvo, pravo, vojaška zgodovina, grško zgodovinopisje, Atene, Sparta) slede 
kronološki prikazi po temah (stari grški svet, Kreta, Mikene, homerski čas, arhaična 
doba, kolonizacija, zgodovina 5. stoletja, perzijske vojne, peloponeška vojna 4 sto­
letje Makedonija, Aleksander Veliki), nato helenistična doba (splošni prikazi, ptole-
majski Egipt, Selevkidi, posebej Judje in druga ljudstva v okviru selevkidske države 
Mala Azija, Makedonija, Grki na Zahodu v helenistični dobi). Sledijo dodatki (krono­
loška tabela, seznam okrajšav, imensko, geografsko in stvarno kazalo, historične 
karte). 
Iz seznama literature je razvidno, kako hitro napreduje znanje o grški zgodovini 
Tem raziskavam lahko v celoti sledijo le veliki raziskovalni centri z večjim številom 
strokovnjakov m z bogatimi knjižnicami. Manjšim in skromnejšim središčem je rezer­
virano mesto le pri proučevanju določenih vidikov grške zgodovine, najpogosteje pri 
proučevanju regionalne zgodovine, kakršno gojijo tudi nekatera študijska središča pri 
nas. Ker je bibliografija sestavljena po meri interesov in potreb nemškega jezikov­
nega področja, so navedeni naslovi le v štirih v stroki prevladujočih jezikih (v nem­
ščini, angleščini, francoščini in italijanščini), ostala dela (tudi npr. novogrška) pa se 
skoraj v celoti izpuščajo. Zaradi tega skorajda ne naletimo na dela jugoslovanskih 
avtorjev, kar nas v takem kontekstu ne sme presenetiti. Kritične pripombe h knjigi 
bi mogli dati skorajda samo z vidika regionalne zgodovine. Od jugoslovanskih dežel 
sta bih zajeti v krog grške zgodovine dve ozemlji: srednja in južna Dalmacija (kot 
grško kolonizacijsko območje, zlasti v dobi ekspanzije Sirakuz v času tirana Dionizija 
velikega po letu 400) in pa makedonsko področje, ki je bilo od Filipa II. do prihoda 
Rimljanov del makedonskega kraljestva (vendar brez severne Makedonije) O obeh 
teh dveh področjih obstaja sorazmeroma obsežna strokovna literatura, ki v knjigi ni 
upoštevana. S celotnega predstavljenega območja najdemo v bistvu samo dve italijan­
ski deh o Grkih na Jadranu (v bibliografiji pod št. 370 in 372) ; izpuščena so dela pred­
vsem hrvaških arheologov in zgodovinarjev, ki so o tem napisali nekaj monografij in 
vrsto razprav. Novo ažurno bibliografijo najdemo v publikaciji: Issa. Otok Vis v hele-
mzmu, Narodni Muzej, Ljubljana 1986, 43 strani, s 35 naslovi; glej tudi L Margetić 
Fserizma o osnivanju grčke kolonije na otoku Korčuli, 2iva antika 21 1971 189—204: 
za umetnost grške in helenistične dobe pri nas glej tudi ustrezna Doglavja v publika­
ciji: Antički portret u Jugoslaviji. Beograd—Skopje—Zagreb—Split—Ljubljana 1987-
za ozemlje SR Makedonije v helenistični dobi glej bibliografijo v publikaciji: Keltoi. 
£elt i m njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Ljubljana 1983, str. 101. Prav tako 
bi seznam literature mogli dopolniti z deli o vplivih grškega sveta na bližnje sosede 
na Balkanu ria Tracane, Ilire in Kelte fza Tračane glej Chr. M. Danov. The Thraker 
aut dem Ostbalkan von der hellenistischen Zeit bis zur Gründung Konstantinopels, 
Autstieg und Niedergang der römischen Welt II, 7, 1, Berlin—New York 1979 21 ss 
za ozemlje Jugoslavije izbrana bibliografija v publikaciji Keltoi: Kelti in njihovi so­
dobniki na ozemlju Jugoslavije, 98 ss.). Te pripombe le malo zmanjšujejo pomen te 
sicer odlično napisane knjige. 
R a j k o B r a t o ž 
J o c h e n B l e i c k e n , Geschichte der Römischen Republik. Oldenbourg Grund­
riss der Geschichte. Herausgegeben von Jochen Bleicken, Lothar Gall, Hermann Ja-
„° . \ B a „ n d }• 3 - überarbeitete Auflage. München : R. Oldenbourg, 1988. 293 strani in 
2 historični karti. 
Drugi zvezek v zbirki, posvečen zgodovini rimske republike, zajema deloma isto 
časovno razdobje kakor zvezek o grški zgodovini (ca. 1000 do 27. prvi zvezek ca. 2000 
do 30 pred Kristusom), le s to razliko, da je v prvem zvezku težišče prikaza na 5 in 4 
stoletju, v drugem pa se intenzivnost v obravnavanju stopnjuje od dogodkov in pro­
cesov v 3. stoletju proti onim v 1. stoletju. Zaključna meja je skorajda enaka. Leta 30 
je propadla zadnja helenistična država, otolemajski Egipt, nekaj let zatem, januarja 
л. je Oktavijan postal Avgust in je dobil ne le monarhična pooblastila (ta je imel že 
pred tem, tako kakor ored njim Cezar in deloma tudi Pompei), temveč tudi legalni 
m splošno priznani položaj monarha, s čimer je nastopila v rimski zgodovini doba 
principals. 
Narativni del knjige (str. 1—93) obsega v smiselnem zaporedju naslednja področ­
ja: predstavitev stare Italije in njenih ljudstev, posebej Etruščanov in Grkov (str 1— 
11) začetke Rima m razvoj zgodnje republike do leta 338, ko je Rim dobil previado 
v Laciju (str. 12—21), stanovske boje in družbeno ureditev v zgodnji republiki (str 
598 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 . 4 
22—32), boj za prevlado v srednji in južni Italiji v letih 338 — ca. 270 (str. 33—42), 
vojne s Kartagino za prevlado na zahodnem Sredozemlju v letih 264—201 (str. 43—50), 
ki so se nadaljevale v rimsko ekspanzijo v helenistični svet po letu 200 (str. 50—55). 
Sledilo je krizno obdobje sredi 2. stoletja (str. 55—62), ki je doseglo svoj vrh v grak-
hanskem krizno-reformnem času (str. 63—67) in se je nadaljevalo prek pograkhanske 
krizne dobe v državljansko vojno med Marijem in Sulo (str. 68—75). Zadnji dve po­
glavji sta posvečeni razkroju republike in nastanku monarhične oblike vladavine v 
Rimu; to je čas politične moči Pompeja, nato v še bolj izraziti obliki Cezarja, ki mu 
sledi kot zadnje obdobje republikanskega Rima čas od Cezarjevega umora do zmage 
Oktavijana v tretji veliki državljanski vojni in do njegove razglasitve za Avgusta (str. 
87—93). 
Naj nanizamo nekatere najbolj značilne avtorjeve poudarke ah trditve. Pri pred­
stavitvi antične Italije poudarja Bleicken izvor imena dežele od južnoitalskega ljud­
stva (»Itali« so »Jungstierleute«) in ne od imena »dežele goveda« (»Rinderland«), kot 
meni npr. H. Bengtson, Grundriss der römischen Geschichte mit Quellenkunde I. Re­
publik und Kaiserzeit bis 284 n. Chr., Handbuch der Altertumswissenschaft III, 5/1, 
München 1970, 11. O tem glej tudi Der kleine Pauly 2, München 1979, 1483: avtor ge­
sla sploh zanika zvezo med besedama »vitulus« in »Italia« in izvajanje imena dežele 
od »goveda«, ki je bilo znano že v antiki, označuje kot »zmotno ljudsko etimologijo«. 
Bleicken poudarja, da je imela Italija v antiki drugačno vegetacijsko podobo kot 
danes, da je bila porasla z gozdovi in da je imela mestoma drugačen potek obale, 
bodisi zaradi naplavljanja rek, bodisi zaradi ugrezanja obale (str. 1—2; za severno-
jadransko območje glej v tej zvezi P. Fabbri, Il centro di Aquileia e le variazioni del 
litorale altoadriatico, Antichità Altoadriatiche 13, 1978, 15—28). Posebej poudarja po-
men Hrušice kot najnižjega alpskega prelaza v Italijo (str. 4), ga pa napačno locira v 
Istro in zanj posreduje napačno nadmorsko višino 520 m; dejansko je prelaz na Hru-
šici, ki je čezenj potekala v cesarski dobi rimska cesta, precej višji (858 m) ; pa tudi 
precej nižja »postojnska vrata« so skoraj sto metrov višja od navedene številke 
(612 m). 
Ob vprašanju izvora Etruščanov (str. 5 s.) se Bleicken ne opredeljuje med tezo o 
vzhodnem (maloazijskem) izvoru in tezo o njihovi avtohtonosti oziroma daje slednji 
večjo težo kot npr. H. Bengtson, Grundriss der römischen Geschichte, 23 ss. Opisu vi­
ška moči Etruščanov, ki časovno pade med zmago nad Grki pri Alaliji (Bleicken jo 
datira v čas ca. 535) in porazom proti Grkom pri Kumah v Kampaniji (474), sledi pri­
kaz grške kolonizacije italskega območja (str. 10 s.), ki je bila za kasnejši razvoj Rima 
izjemnega pomena. Po obravnavi izredno zapletenega vprašanja nastanka Rima (str. 
12 ss.: neujemanje mitološkega izročila z arheološkimi dognanji, tako glede časa kot 
poteka nastanka mesta, vloga Etruščanov pri oblikovanju zgodnje rimske skupnosti) 
preide na dobo kraljev. Ta je v celoti zelo malo znana, vendar pa je temeljnega po­
mena, saj se tedaj izoblikujejo glavne poteze družbenega reda Rimljanov. Tudi pri 
datiranju izgona etruščanske kraljevske družine oziroma začetka republike poudari 
Bleicken razkorak med tradicionalnim datiranjem (510/9) in novejšimi dognanji, ki 
kažejo na nekoliko kasnejši čas, na prvo polovico 5. stoletja, najverjetneje na čas po 
474, ko so Etruščani pri Kumah doživeli poraz proti Grkom. 
Zgodovina rimske republike je potekala prvih 150 let v znamenju postopnega 
uveljavljanja premoči v Laciju. Ta proces je bil samo začasno zaustavljen zaradi kelt­
skega vpada leta 387, ki časovno sovpada z največjo ekspanzijo Sirakuz pod tiranom 
Dionizijem I. Notranji razvoj Rima (str. 22 ss.) označujejo v tej dobi stanovski boji, 
nastanek plebejskih političnih institucij in vrsta zakonskih aktov, ki so te konflikte 
v stoletju in pol (do leta 300) rešili na miren način. Obenem pa so ti zakoni omogo­
čili nastanek novega plemstva, nobilitete, ki se je izoblikovala z zlitjem starih patri­
cijskih družin z novouveljavljenimi plebejskimi. Boju za prevlado v Laciju je sledil 
boj za prevlado v Italiji, ki ie Dotekal v naslednjih fazah (str. 33 ss.l : vojne s Samniti 
v srednji Italiji (okvirno v letih 343—291), vojne s Kelti in Etruščani na severnem 
delu polotoka (285—280). vojne z grškim svetom južne Italije, ko je tamkajšnjim 
Grkom priskočil na pomoč epirski kralj Pir (280—275). V tem času se je izoblikovala 
rimsko-zavezniška »zveza« (po Bleickenu »Bundesgenossensystem«, po Bengtsonu 
»Wehrgemeinschaft«), svojevrstna državna tvorba, ki je bila v tedanjem svetu »uni­
cum«: sestavljena je bila namreč iz treh kategorij prebivalstva oziroma državnega 
ozemlja (Rimljani, Latini, italski zavezniki). Ta državna tvorba je bila kljub izredni 
heterogenosti tako v nravnem pogledu kot tudi v geografskem smislu (glej karto I v 
prilogi) izjemno učinkovita in je dobro prestala vse preizkušnje (o naravi te »zveze« 
glej tudi E. Mever. Einführung in die antike Staatskunde, Darmstadt 1976. 205 ss.); Ta 
»država« je bila po cenzusu iz leta 225 soosobna poklicati ood orožje 770 000 mož (!) 
in je štela ca. 6 milijonov prebivalcev. To je bila sila, kakršne tedaj ni bilo v Sredo­
zemlju (str. 42). 
Sledi opis bojev Rima s Kartagino v letih 264—201 (str. 43—50) ter rimskega Do­
sega v helenistični svet neposredno zatem (200—168: str. 50—55). Pri obeh velikih pro­
cesih širjenja rimske države na zahod in na vzhod pride do prvih rimskih posegov 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • i 599 
v bližino našega ozemlja, tako med rimskim zavzemanjem severne Italije v vojnah 
proti Keltom in v dveh ilirskih vojnah, ko so Rimljani posegli na vzhodno jadransko 
obalo, na področje od srednje Dalmacije do Albanije. Oba omenjena sklopa dogodkov 
sta v virih sorazmeroma slabo zastopana, saj sta bila očitno v senci velikih rimskih 
vojn proti Kartagmi in proti helenističnemu Vzhodu. 
Stoletnemu obdobju rimske ekspanzije na zahodu in vzhodu Sredozemlja je sle­
dila notranja kriza države, ki se je kazala v zunanjih neuspehih oziroma uspehih po 
začetnih hudih porazih (na primer vojne v Španiji v letih 154—133), v naraščanju so­
vraštva do rimske oblasti, ki je vodilo do odkritega odpora (na primer v Makedoniji 
in v Grčiji v letih 151—146) oziroma v moralno in politično zelo kočljivo uničevalno 
vojno proti Kartagini v letih 149—146. Za notranji razvoj so najbolj značilni pojavi 
afirmacija nobilitete, naraščanje pomena posameznikov v političnem življenju in na­
stanek tako imenovanega »-viteškega« stanu, ob istočasnem padanju vloge svobodnega 
kmečkega stanu, ki je bil dejanski tvorec rimskih uspehov. V tem času so se izobli­
kovale tipične poteze rimske provincialne uprave, za katero je bilo značilno, da je 
nastopal provincialni upravnik dejansko v vlogi podkralja, saj je imel skorajda ne­
omejeno oblast in je bil izvzet od vsakršnega nadzora. To se je odražalo v raznovrst-
?'£ zlorabah v škodo domačega (nerimskega) prebivalstva in v hudem ekonomskem 
izkoriščanju. Stoletno obdobje velikih zunanjih vojn in silovite ekspanzije rimske 
države je prineslo nekatere škodljive posledice, ki so z vso silovitostjo izbruhnile v 
dobi Grakhov (str. 63 ss.). Kot posebej akutno naj omenimo agrarno vprašanje, ki ga 
m rimska država nikdar rešila. Republika je doživljala neuspehe; zdrsnila je na rob 
državljanske vojne (133; 122/121), morala je bojevati vojne z upornimi sužnji, za­
pletla se je v škandalozno vojno z numidijskim kraljem Jugurto v Afriki (112—105) 
in doživela strahotne vojaške poraze ob prvem udaru Germanov v njeno vplivno ob­
močje oziroma na njeno ozemlje (v letih 113 in 105; rimske zmage v letih 102 in 101 
so bile rezultat Marijeve reforme vojske). Ko je republika nato za silo urejevala no­
tranje težave, se je spričo neurejenih odnosov v italski skupnosti zapletla v vojno 
z italskimi zavezniki (v letih 91—89), ki so ji sledili začetni porazi v vojni proti Mi-
tndatu v Mah Aziji in državljanska vojna med Marijem in Sulo v Italiji. Sulova po­
litika restavracije v letih 82—79 je bila le začasna rešitev krize; sledila je nova vojna 
s sužnji (tako imenovani Spartakov upor), vojna v Španiji in nadaljevanje vojne v 
Mah Aziji. V takih razmerah sta se leta 70 uveljavili dve vodilni osebnosti, Pompej 
m Kras, ki sta modificirala Sulovo konservativno ureditev. Zlasti Pomoej je na osno­
vi izrednih pooblastil, ki so dala njegovi osebi med leti 67—62 skorajda monarhičen 
položaj, izbojeval pomembne zmage proti morskim razbojnikom, proti Mitridatu, 
Armeniji in ostankom selevkidske države. Velikim zmagam na helenističnem Vzhodu 
so sledile notranje težave, Katilinova zarota, vzpon Cicerona in Cezarja, ki sta se za 
razliko od Pompeja uveljavila na notranjepolitičnem področju. Leta 60 je prišlo do 
neformalne zveze treh najvplivnejših politikov (to je tako imenovani prvi triumvirat, 
ki je bil v resnici le privatni dogovor, coitio), sledil je Cezarjev prvi konzulat (59), 
nato obdobje triumfalnih Cezarjevih osvajanj Galije (58—52), na Vzhodu pa prvi po­
raz v vojni s Parti (poraz pri Karah leta 53 s smrtjo triumvira Krasa). Krasovi smrti 
in prelomu med Cezarjem in Pompejem je sledila druga državljanska vojna (49—46), 
ki je za razliko od prve Dotekala po vsem sredozemskem prostoru (Italija, Grčija, 
Egipt, Mala Azija, Afrika, Španija, kot stransko bojišče nastopa tudi Ilirik). Cezarjevi 
zmagi je sledila temeljita reforma države, dotlej najbolj korenita v vsej rimski zgo­
dovini. Reformno obdobje diktatorja Cezarja se je zaključilo z njegovim umorom 
15. 3. 44. Sledilo je zadnje obdobje republike: sklenitvi drugega triumvirata (ki je bil 
tokrat sankcioniran z zakonom kot državnopraven akt) in izločitvi Cezarjevih moril­
cev v bitki pri Filipih (42) je sledila polarizacija oziroma razkol med Oktavijanom 
(ki je imel na svoji strani senat in je bil gospodar zahodnih provinc, oblast pa si je 
utrjeval z zmago nad ostanki pompejancev in z uspešno vojno v Iliriku) in Antonijem, 
gospodarjem vzhodnih provinc, ki se je zapletel v kočljivo zvezo v Egiptu in je do­
živel poraz proti Partom. Bitka pri Akciju 31 in zavzetje Egipta v naslednjem letu 
označujeta konec tretje državljanske vojne, kar je postalo podlaga za prehod v mo-
narhično državno ureditev, izvedeno v odločilnem delu v začetku leta 27. 
Zelo tehtno in zahtevno napisano poglavje o temeljnih vprašanjih in tendencah 
raziskav (str. 95—219) dopolnjuje sliko rimske zgodovine, predstavljeno v prvem delu. 
Prikaz temeljnih vprašanj je posvečen zlasti notranjemu razvoju Rima, vprašanjem, 
ki se tičejo družbene, ekonomske in državne ureditve in razvoja rimskega sveta. Pred 
vsakim tematsko zaokroženim poglavjem je predstavitev virov in poglavitne litera­
ture. Pri starejših obdobjih izstopajo vprašanja kronologije in usklajevanja historič­
nega izročila z novejšimi arheološkimi raziskavami, vprašanja poselitve, etnične in 
jezikovne pripadnosti posameznih italskih ljudstev. Omenili bomo nekaj za naš vidik 
zanimanja posebej značilnih opažanj, obenem bomo nanizali nekaj naslovov s pod­
ročja najnovejše bibliografije, naslovov, ki jih Bleicken ne navaja, so pa za pozna­
vanje našega prostora v antiki pomembni. Jezik Venetov opredeljuje avtor v skladu 
600 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 
z večinskim mnenjem kot italski (str. 98). Za današnje slovensko ozemlje in njegovo 
sosedstvo glej v tej zvezi zlasti : A. L. Prosdocimi, Contatti di lingue nella Decima Re­
gio, parte nordorientale, Antichità Altoadriatiche 28, 1986, 15—42; od slovenskih avtor-
jev' glej J. Istenič, Zapisi v venetski pisavi na Koroškem in v Sloveniji, Zgodovinski 
časopis 39, 1985, 313—334 (oba navedena avtorja navajata obsežno literaturo na koncu 
razprav) ; kritični zapis ob novejših teorijah o izvoru in jeziku Venetov pri nas je pri­
občil B. Grafenauer v publikaciji Pavel Diakon, Zgodovina Langobardov,_ Maribor 
1988, 376—422; od domačih avtorjev je kratko predstavil to vprašanje tudi J. Sašel, 
I primordi di Aquileia nella politica di Roma, Antichità Altoadriatiche 30, 1987, 27— 
37, zlasti 36—37 (Appendice : Sopra l'estensione nord-orientale dei Veneti della prei -
stòria). Pri raziskovanju Etruščanov sta še vedno v ospredju dve osnovni vprašanji. 
Najprej je to njihov izvor (str. 100—102). Bleicken zastopa mnenje, da gre za ljudstvo, 
nastalo iz različnih etničnih skupin od 8. stoletja dalje in da gre pri njihovem spo­
znavanju bolj za vorašanie njihove etnogeneze kakor njihovega izvora. Drugo vpra­
šanje, etruščanski iezik, še ni razrešeno kljub ca. 10.000 posameznim napisom, med 
katerimi je celo nekaj dvojezičnih. Poznanih je ca. 100 besed, ni pa znana struktura 
jezika, v katerem naj bi se mešali stari mediteranski elementi z indoevropskimi. 
O Etruščanih obstaja dobro delo v slovenščini (Bleicken ga navaja seveda v originalni 
francoski izdaji): J. Heurgon, Življenje in navade Etruščanov, Ljubljana 1982. Pri 
predstavitvi Grkov je Bleicken načel tudi vprašanje grškega geografskega in pomor­
skega znanja o zahodnem Sredozemlju in navaja v bibliografiji (str. 239 s.) vrsto del 
o tem; za območje Jadranskega morja bi vsekakor bila na mestu omemba študije: 
M. Suić, Istočna jadranska obala u Pseudo Skilakovu Periplu, Rad Jugoslavenske aka­
demije znanosti i umjetnosti 306, 1955, 121—181. 
Zelo izčrpno so oredstavljeni viri za posamezna obdobja rimske zgodovine. Blei-
ckenova knjiga doDolniuje v tem oziru sliko, ki nam jo posredujejo K. Christ. Römi­
sche Geschichte. Einführung, Quellenkunde. Bibliographie, Darmstadt 1976; 4 . Bengt-
son, Einführung in die Alte Geschichte. München 19757; Idem, Grundriss der romi­
schen Geschichte, uvodi v posamezna poglavja. Bleicken poudarja problematičnost 
najstarejših epierafskih virov, o avtentičnosti oziroma vsebini katerih so mnenja se 
vedno deljena (fibula Praenestina. lapis nigerl. Zelo izčrpno se posveča problematiki 
nastanka mesta Rima (str. 113 ss.; gre za komplicirana in kontroverzna vprašanja da­
tiranja, nejasen proces nastanka nrve skupnosti itd.). Pri obravnavanju notranje zgo­
dovine Rima posveča posebno pozornost stanovskim boiem. nastanku tako imenovane 
centurijske ureditve in Zakoniku dvanajstih plošč (str. 121 ss.; opozorimo nai na hrvat­
ski prevod tega teksta s kratkimi pojasnili: A. Romac. Izvori rimskog prava, Zagreb 
1973 18—31 ; o stanovskih boiih elei noleg del. ki iih navaja avtor v bibliografiji na 
str. 245 ss., tudi A.Guarino, La rivoluzione della plebe. Napoli 1975; noseben aspekt 
teh obravnava tudi D.Daube, Civil disobedience in Antiquity, Edinburgh 1972. 130 ss.). 
Pri obravnavanju boia za oblast v Italiji se Bleicken posebej posveti vprašanju 
narave »rimsko-zavezniškega sistema« v Italiji (133—137). Ob obravnavanju rimskih 
voin proti Kartažanom (str. 138—150) v luči novejših raziskav in rimskega posega v 
helenistični svet (str. 152 ss.) seveda ne posveča posebne pozornosti ilirskim vojnam, 
prav tako ne v bibliografiji (le nekai naslovov na str. 2531 : o tem obstaia sorazmeroma 
bogata bibliografija, ki jo do leta 1986 navaja M. Sašel-Kos. Zgodovinska podoba pro­
stora med Akvilejo. Jadranom in Sirmijem pri Kasiju Dionu in Herodijanu. Ljub­
ljana 1986. 65—67: o prvem rimskem posegu v Istro alej M. Šašel-Kos. o.e.. 85 ss. m 
boli podrobno G. Bandelli. La guerra istrica del 221 a. C. e la spedizione alpina del 220 
a. C. Athenaeum n. s. 59. 1981. 3—28: o postopnem utrjevanju Rimljanov na območju 
kasnejše severovzhodne Italiie glej G. Bandelli. Momenti e forme della politica ro­
mana nella Transpadana orientale (III—II secolo a. СЛ. Atti e Memorie della Società 
Istriana di Archeologia e Storia Patria n. s. 33. 1985, 5—29. 
Sledi analitičen prikaz študij o krizi rimske republike, ki se prične v sredini 
2. stoletja, ki doseže prvi vrh v dobi Grakhov in se izraža v pojavu izrednih ukrepov 
v državi, v reformi vojske, ki je postajala vse bolj profesionalna in vse bolj politična. 
Pri poglavjih o nropadu republike so posvečene obširne študije predvsem velikim 
osebnostim (str. 199 ss.). Pomneju, Ciceronu. Sertoriju in zlasti Cezarju (207—215). 
»Zgodovino rimske republike« je napisal nedvomno izjemen poznavalec tega ob­
dobja v antični zgodovini. Ce pustimo ob strani dobre strani dela. ki izrazito prevla­
dujejo bi mosli izraziti določene očitke le z vidika regionalne zgodovine. V izredno 
obsežni bibliografiii na str. 221—275 (ca. 950 bibliografskih enot. od katerih se jih prvih 
sto nanaša na edicije in zbirke virov) ne nai demo del. ki bi nas posebej zanimala z vi­
dika regionalne zgodovine, literature o nrodoru Rimljanov v slovenski prostor in nje­
govo sosedstvo, ki se ie izvršil v nožni republiki. Nai navedemo nekai novejših okvir­
nih študij s tega področja: o rimskem prodoru v Istro je pisal G. Bandelli. Il governo 
romano nella Transnadana orientale (90—42 a. C), Antichità Altoadriatiche 28. 1986, 
43—64 o Cezarjevi aktivnosti v Iliriku A. F. Rossi. Cesare tra la Gallia ed Aauileta, 
Antichità Altoadriatiche 19, 1981, 71—87 in M. Sašel-Kos, o.e., 113—123, o Oktavija-
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . i988 • 4 v 601 
novi ilirski vojni nazadnje M. Šašel-Kos, o. c, 135—145, o rimskem prodoru v sloven­
ski prostor J. Sašel, Lineamenti dell'espanzione romana nelle Alpi orientali e dei Bal­
cani occidentali, Antichità Altoadriatiche 9, 1976, 71—90. 
Seveda so to zelo obrobne pripombe k delu, ki je opravljeno izvrstno in na za-
vidljivo visokem nivoju. Bibliografija rimske zgodovine presega horizont vsakega 
posameznika, pa tudi institucij, in tudi v večjih izborih, tako npr. K. Christ (s sode­
lavci), Römische Geschichte. Eine Bibliographie, Darmstadt 1976, z več kot 8000 na­
slovi, ne naletimo na dela iz našega geografskega, publicističnega in kulturnega ob­
močja, dela, za katera smo vezani še vedno na specialne bibliografije. Kritično pri­
pombo bi v tej zvezi mogli izraziti tudi k drugemu zemljevidu v dodatku (Rimska 
država leta 50 pred Kristusom). Obseg rimske oblasti na zahodnem Balkanu (»Illy-
ricum«) na historični karti je občutno prevelik. Tako obsežen, kot je na karti, ni bil 
»Illyricum« niti po zadnji vojaški operaciji na tem območju v republikanski dobi, po 
Oktavijanovi pokoritvi Japodov, Panonijcev, Delmatov in cele vrste drugih ljudstev 
od današnjega ozemlja Slovenije do Albanije. 
R a j k o B r a t o ž 
J o c h e n M a r t i n , Spätantike und Völkerwanderung. Oldenbourg Grundriß 
der Geschichte, herausgegeben von Jochen Bleicken, Lothar Gall, Hermann Jakobs, 
Band 4. München : R. Oldenbourg, 1987. 287 strani. 
Četrti zvezek zbirke obravnava okvirno1 čas od konca 3. do zadnje tretjine 6. sto­
letja, obdobje, ki je bilo izjemno razgibano in v katerem se je korenito spremenila 
podoba antičnega sveta. 
Po že predstavljenih načelih se tudi ta zvezek deli v tri dele: v prvi narativni 
del (str. 1—141), ki v tem primeru obsega kar polovico knjige, analitični del s pred­
stavitvijo temeljnih vprašanj in tendenc v zgodovinskih raziskavah (str. 143—215) ter 
bibliografijo virov in literature (str. 217—267) z dodatki (kronološka tabela, indeksi, 
do str. 287). 
Narativni del in z njim vsebinsko usklajeni analitični del obsegata pet osrednjih 
sektorjev poznoantične zgodovine: »Reakcijo na krizo 3. stoletja-«, to je Dioklecija­
novo in Konstantinovo obdobje s težiščem ria prikazu notranjega razvoja (str. 1—28, 
143—158), razvoj rimskega cesarstva od Konstantina do konca Justinijanove vlade 
oziroma do langobardskega pohoda v Italijo (str. 29—58, pri »temeljnih vprašanjih« 
str. 158—172), prikaz gospodarstva in družbe v pozni antiki (str. 59—84 ter 173—185), 
države z njenimi institucijami oblasti in uprave (str. 84—108 in 185—199) ter nazadnje 
versko zgodovino tega časa (str. 108—141 ter 199—215). 
Predstavili bomo knjigo po navedenih sektorjih, ki so izbrani v smiselnem za­
poredju in medsebojni povezavi. Delo bi samo pridobilo v vsebinskem oziru, če bi 
avtor dodal poglavje o kulturni zgodovini tega časa, ki je izredno razgibana in ki je 
bistveno oblikovala kulturno podobo kasnejših obdobij. Prav tako bi knjigo obogatile 
dobre historične karte, s pomočjo katerih bi bila politična in upravna zgodovina te 
dobe lažje razumljiva. Pri predstavitvi knjige bomo kot pri prejšnjih dveh dodali ne­
kaj misli z našega vidika zanimanja za pozno antiko, mestoma bomo opozorili na tista 
dela, ki jih v prikazu »temeljnih vprašanj« in v seznamu ne najdemo, pa bi jih pri­
čakovali. Prav tako bomo opozorili na nekatera najnovejša dela ter na nekaj domačih 
prispevkov k zgodovini tega časa. Tako naj služi predstavitev knjige tudi kot dopol­
nilna informacija k sicer zelo bogati vsebini. 
Prvo poglavje, »Reakcija na krizo 3. stoletja«, obravnava polstoletno dobo reform 
cesarjev Dioklecijana in Konstantina (284—337). Izgradnji tetrarhičnega sistema vla­
danja na osnovi bistvenih načel adoptivnega cesarstva 2. stoletja in njegovi ideološki 
utemeljitvi na podlagi stare rimske religije so sledili notranja konsolidacija države 
(po zadušitvi upora bagavdov v Galiji, po ureditvi razmer v Britaniji do leta 296 in 
po zadušitvi upora v Egiptu v letih 296/7), zavrnitev zunanjih sovražnikov (zmage 
nad Sarmati in Goti v Podonavju, zlasti pa zmaga nad Perzijo v vojni 297/8), reorga­
nizacija in okrepitev armade, reorganizacija provinc in centralne uprave, davčna re­
forma, denarna reforma, reforma cen, novosti v zakonodaji (približno 1200 novih kon­
stituciji), verska restavracija in proti koncu Dioklecijanove vlade še preganjanje kri­
stjanov. Sledi predstavitev nemirnega obdobja državljanskih vojn od Konstantinovega 
nastopa poleti 306 dalje. Pri analizi teh dogodkov Martin ni upošteval rezultatov ana­
lize čenturske zakladne najdbe, ki dokazuje iz literarnih virov sicer neznani pohod 
cesarja Licinija iz Panonije v Italijo proti Maksenciju leta 310 (glej A. Jeločnik, Čen-
turska zakladna najdba folisov Maksencija in tetrarhije — The Centur Hoard: Folles 
of Maxentius and of the Tetrarchy, Situla 12, Ljubljana 1973; glej tudi A. Jeločnik — 
P. Kos, Zakladna najdba Čentur-C. Folisi Maksencija in tetrarhije — The Centur-C 
Hoard. Folles of Maxentius and of the Tetrarchy, Situla 23, Ljubljana 1983; P.Kos, 
The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region ca. 300 B. C. — A. D. 1000, 
602 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 
Situla 24, Ljubljana 1986, 154 ss.)- Bolj problemsko bi.se dalo označiti nekatera dejstva 
iz zgodovine krščanstva v tej dobi. Galerijev edikt 30. 4. 311 ne pomeni konca pre­
ganjanj kristjanov v rimskem cesarstvu (str. 12), saj je imel neposredno praktično ve­
ljavo samo na Balkanu (na Zahodu je bilo preganjanj že prej konec, na Vzhodu pa 
je Maksimin Daja po kratkotrajnem premoru preganjanje obnovil). Za cesarja Lici-
nija se postavlja vprašanje, ali je preganjal kristjane v času od nastopa (11. 11. 308) 
do Galerijevega edikta, ko je obvladoval panonsko diecezo. S področja njegove vlade 
v tem času ni znano nobeno' mučeništvo, pač pa več na področju mezijske in traške 
dieceze. Analiza virov o mučencih z mezijskega in traškega področja bo morala po­
kazati, ali Ličini j a lahko označimo kot preganjalca kristjanov v dobi november 308 — 
april 311 (glej o tem kratko R. Bratož, Razvoj organizacije zgodnjekrščanske cerkve 
na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Zgodovinski časopis 40, 1986, 368 s.; Idem, 
Miscellanea Bulgarica 5, Wien 1987, 168 s. op. 25; R. Harreither, ibidem, 197—210). Po­
sebno, še nerešeno vprašanje je Maksencijev odnos do krščanstva, zlasti zopet v luči 
numizmatičnih virov (prim, o tem kratko R. Bratož, Krščanstvo v Ogleju in na vzhod­
nem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode, Acta 
Ecclesiastica Sloveniae 8, Ljubljana 1986, 201 s.). 
V jedro historičnih vprašanj tega časa gredo Martinove analize razmerja prin-
cipat — dominât, Konstantinove »konverzije«, zakonov o verski toleranci za krščan­
stvo. Martin označuje vprašanje »Milanskega edikta« kot rešeno; edikta v taki obliki, 
kot je nekdaj trdilo zgodovinopisje, ni bilo, še naprej pa ostaja vprašanje, ali se za 
»Milanskim ediktom« le skriva neki za celotno državo obvezujoči zakon o verski tole­
ranci, ki naj bi ga Konstantin izdal po zmagi nad Maksencijem (str. 152). Precizne so 
avtorjeve oznake in analize Dioklecijanovih in Konstantinovih reform. Od velikih do­
godkov iz zgodovine cesarstva v tej dobi, ki se dotikajo naših krajev in ki so bili v 
naši sicer skromni historiografiji o pozni antiki navzoči, naj omenimo novo analizo 
začetkov prve državljanske vojne med Konstantinom in Licinijem leta 316 (J. Šašel, 
Senicio auctor insidiarum (Kommentar zu Anon. Vales. I 13—15), Lebendige Alter­
tumswissenschaft, Festgabe. . . H.Vetters, Wien 1985, 262—264; o navzočnosti cesarja 
Konstantina na severno jadranskem področju prim, tudi M. Bonfioli, Soggiorni impe­
riali a Milano e ad Aquileia da Diocleziano a Valentiniano III, Antichità Altoadria-
tiche 4, 1973, 125—150). Pri predstavitvi začetkov arijanstva (pa tudi pozneje pri ob­
ravnavi njegovega kasnejšega razvoja) ne najdemo omemb nekaterih pomembnih del: 
M. Simonetti, Studi sull'arianesimo, Verba seniorum n. s. 5, Roma 1965; Idem, La crisi 
ariana nel IV secolo, Studia Ephemeridis »Augustinianum« 11, Roma 1975; H. Ch. 
Brennecke, Hilarius von Poitiers und die Bischofsopposition gegen Konstantius II'. 
Untersuchungen zur dritten Phase des arianischen Streites (337—361), Patristische 
Texte und Studien 26, Berlin—New York 1984. 
Sledi poglavje o zunanji zgodovini cesarstva do druge polovice 6. stoletja (str. 
29—50, v analitičnem delu 158—172), v katerega je avtor v ustreznem sorazmerju 
vključil zgodovino germanskih ljudstev. Predstavil je najprej zunanje uspehe države 
v dobi tetrarhije, ki so se nadaljevali v Konstantinovi dobi in katerih vrh predstavlja 
pogodba (foedus) z Goti leta 332. Ta pogodba je okrepila rimsko cesarstvo, zlasti nje­
govo vojaško moč, po drugi strani pa omogočila, da so Goti lahko sprejemali rimsko 
kulturo. Po vrsti uspehov je sledilo obdobje udarcev, ki jih je država doživela po 
Konstantinovi smrti, zlasti zaradi neurejenih odnosov med potencialnimi in dejan­
skimi nasledniki. Samo omenimo naj pokol v Konstantinoplu po Konstantinovi smrti, 
spopad med Konstantinom II. in Konstansom leta 340 (vojna, v kateri je prvi cesar 
padel, se je odvijala v zaledju Ogleja). Desetletje kasneje je sledila uzurpacija Ma-
gnencija v Galiji, ki je državo za nekaj let povlekla v hudo državljansko vojno, ki se 
je z odločilnim delom odvijala v severozahodnem Iliriku (glej o tem J. Sašel, The 
Struggle between Magnentius una Constantius II for Italy and Illyricum, 2iva antika 
21, 1971, 205—216; prim, tudi A. Jeločnik, Emonska najdba Magnencijevih multiplih 
zlatnikov, Arheološki vestnik 19, 1968, 201—220; P. Kos, The Monetary Circulation, 
157 s.). Slabo desetletje kasneje je sledila uzurpacija Julijana v Gäliji (360), ki zaradi 
spleta okoliščin ni privedla do prave državljanske vojne; začetek te moremo videti 
v dogodkih v Ogleju leta 361 (glej o tem kratko M. Pavan, Aquileia città di frontiera, 
Antichità Altoadriatiche 29, 1987, 44 s.). Invazije Germanov (Alamanov, Sasov, Fran-
kov) čez Ren so bile sicer zaustavljene, vendar je polom Julijanovega perzijskega po­
hoda 363 skoraj v celoti izničil uspehe Dioklecijanove (Galerijeve) zmage nad Perzijo 
leta 298. 
Naslednje obravnavano obdobje je čas od bitke pri Adrianoplu (378) do zahodno-
gotskega zavzetja Rima v letu 410 (str. 34—39 in 161—163). To je čas začetka »selitve 
ljudstev«, ki jo je sprožil vdor Hunov v Evropo. Poseben pomen pripada novi pogodbi 
z Goti (foedus) leta 382, s katero so dobili Goti ozemlje za naselitev v rimski državi. 
Ta pogodba je postala vzorec za pravno ureditev kasnejših naselitev Germanov na 
rimskih tleh. To je doba velikega vpliva germanskih vojskovodij (Merobaudes, Bauto, 
Arbogast, Stiliho). Sledila je protigermanska reakcija, zelo uspešna na Vzhodu (leta 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 603 
400) in precej manj uspešna leta 408 na Zahodu. To je obenem čas zahodnogotskih 
premikov po Balkanu, na južnem obrobju vzhodnih Alp in v Italiji (395—410), čas, v 
katerem so Germani preplavili Galijo. K predstavitvi historičnih problemov in k lite­
raturi, ki jo navaja Martin, naj navedemo nekaj opažanj. Razmerje rimske države do 
Gotov ob spodnji Donavi je na sintetičen način prikazal G. Dobesch, Zur Dialektik 
zwischen Germanentum und spätantikem Imperium an der unteren Donau, v zbor­
niku R. Pillinger (Hrsg.), Spätantike und frühbyzantinische Kultur Bulgariens zwi­
schen Orient und Okzident, Wien 1986, 37—44. Martin ne omenja prve državljanske 
vojne cesarja Teodozija proti Magnu Maksimu leta 388 (niti ne v kronološki tabeli na 
koncu), vojne, ki je pustila prav za naše ozemlje dosti sledi v virih (najdaljši odlomek 
o Emoni, kar jih imamo v antični književnosti), bitko pri Frigidu samo bežno omeni 
(str. 37). Ta bitka je potekala dva dni (5. in 6. septembra 394). Frigidus je verjetneje 
Hubelj kot Vipava (prim. Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975, 121). Martin 
ne omenja zbirke virov s kratkim komentarjem o vlogi alpskih zapor v kasni antiki, 
ki se z večjim delom poročil nanaša prav na to bitko: J. Šašel — P. Petru (ured.), 
Claustra Alpium Iuliarum I. Fontes, Katalogi in monografije 5, Ljubljana 1971, prav 
tako> ne Paschoudove analize te bitke v dodatku knjige: Zosime, Histoire nouvelle, H/2, 
Paris 1979, 474—500. K zgodovini Gotov glej tudi raziskovalno poročilo: A. Schwarcz, 
Bemerkungen zum historischen Forschungsstand in der Geschichte der Goten vom 4. 
bis zum 8. Jh. n. Chr., Peregrinatio Gothica. Archaeologia Baltica 7 (1984/85), ed. J. 
Kmiecinski, Lodz 1986, 105—124; Idem, Die Westgoten und das Imperium im 4. Jahr­
hundert, Los visigodos. Historia y civilización. Antiguedad y cristianismo' (Murcia) III, 
1986, 17—26; S. Teillet, Des Goths à la nation gothique. Les origines de l'idée de na-
tion en Occident du Ve au VIe siècle, Paris 1984. O zahodnogotskem zadrževanju na 
severnojadranskem področju glej tudi Y. M. Duval, Aquilée sur la route des invasions 
(350—452), Antichità Altoadriatiche 9, 1976, 237—298. Splošno sliko razvoja od bitke 
pri Adrianoplu dalje posreduje nazadnje tudi H. Wolfram, Die Geburt Mitteleuropas. 
Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378—907, Wien 1987. 
Sledi poglavje o propadu rimskega cesarstva (39—48 in 163—169), ki zajema raz-
dobje od leta 410 do leta 476. Kot osrednje dogodke in procese te dobe naj omenimo 
konfuzne razmere v zahodnem cesarstvu, ki so kulminirale v državljanski vojni 423/5 
(cesar Janez), dalje pritisk Hunov proti vzhodnemu cesarstvu, močan zlasti v Atilovi 
dobi, nastanek tolosanskega zahodnogotskega kraljestva, nastanek vandalske države v 
Afriki, pohode Hunov in Vandalov, širjenje Frankov in Burgundov v Galiji, propad 
hunske države in naselitev Vzhodnih Gotov v Panoniji ter dogodke v Italiji leta 476. 
Glavne novosti, na katere opozarja Martin: po starejšem gledanju naj bi bili Huni do 
konca štiridesetih let 5. stoletja prijateljsko razpoloženi do zahodnega cesarstva (pri­
jateljstvo med Atilo in Aecijem), po novejših raziskavah pa to ne drži (str. 40; 163). 
Huni so v tem času ogrožali tudi zahodno cesarstvo. Nekdaj so ozemlje hunske države 
širili od Kaspijskega jezera do Rena. Ker pa je bilo področje hunske poselitve poli­
tično zelo nehemogena tvorba, je bila dejanska oblast hunskih kraljev (tudi Atile kot 
najmočnejšega med njimi) dosti bolj omejena, »ne dosti večja od ozemlja, kakršnemu 
je sredi 1. tisočletja pred Kristusom vladal dačanski kralj Burebista« (str. 164), to je 
od ustja Donave do Slovaške vključno z velikim delom Balkana. Razmere v vzhodnih 
Alpah, Podonavju in na Balkanu v desetletjih po propadu hunske države (str. 47 s. ; 
167 s.), znane zlasti iz Evgipija, Jordanesa in Malhovih fragmentov, so bile dosti opa­
žene tudi v našem zgodovinopisju in historični publicistiki (v dveh študijah, ki jih 
navaja Martin, se je teh vprašanj lotil J. Šašel (str. 167 s.) ; prim, tudi Evgipij, Življe­
nje sv. Severina, Uvod, prev. in kom. napisal R. Bratož, Ljubljana 1982; Idem, Seve-
rinus von Noricum und seine Zeit, Wien 1983; vrsta prispevkov (J. Šašel, R. Bratož, 
M. Slabe, D. Vuga) v Arheološkem vestniku 33, 1982 (1983), 151 ss.; o »balkanski« fazi 
v zgodovini Vzhodnih Gotov glej A. Lippold, Vzhodni Goti in rimski cesarji od 455 do 
507, Zgodovinski časopis 41, 1987, 205—215). K dogodkom leta 476 glej poleg del, ki jih 
navaja Martin (str. 168 s.) še Evgipij, Življenje sv. Severina, 368 ss. in M. Nikolanci, Die 
»dalmatinische Dynastie« und der Untergang des weströmischen Reiches, Vjesnik za 
arheologiju i historiju dalmatinsku 77, 1984, 273—292; Idem, Radovi Instituta za hrvat­
sku povijest 18, Zagreb 1985, 5—22. 
Za obdobje Odoakra in vzhodnogotskega kralja Teoderika se postavlja kot bi­
stveno vprašanje državnopravni status obeh vladarjev ter njun odnos do bizantin­
skega cesarja. To je obenem čas prvih vpadov Slovanov (skupaj z Bolgari) čez spod­
njo Donavo na rimsko ozemlje. Glej o tem B. Grafenauer, Nekaj vprašanj iz dobe na­
seljevanja južnih Slovanov, Zgodovinski časopis 4, 1950, 23—126; novo stanje raziskav 
zgodovine Balkana v 6. stoletju prinašajo prispevki v zborniku Villes et peuplement 
dans rillyricum protobyzantin, Collection de l'École française de Rome 77, Rome 1984; 
k bizantinsko-vzhodnogotski vojni na severnem Jadranu glej A. Carile, Il »bellum 
Gothicum« dall'Isonzo a Ravenna, Antichità Altoadriatiche 13, 1978, 147—193, k vpra-
šanjem nastanka germanskih držav glej nazadnje H.Wolfram — A. Schwarcz (Hrsg.), 
Anerkennung und Integration. Zu den wirtschaftlichen Grundlagen der Völkerwan-
604 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 
derungszeit 400—600, Wien 1988. V zvezi z napisom iz Teurnije (str. 170), na katerem 
se omenja po dosedanji razlagi Ursus v(ir) s(pectabilis), naj omenimo, da R. Pillinger, 
Zur Interpretation der Symbolik des Bodenmosaiks von Teurnia, 8. Symposium zur 
Geschichte von Millstatt und Kärnten 1988, 5 (paginacija separata) s tehtnimi argu­
menti izpodbija tako razlago in predlaga kot bolj verjetno branje »Ursus v(ir) s(acer)« 
ali »s(anctus)«, kar bi pomenilo, da je bil v cerkvi pokopan klerik (škof?) in ne visok 
funkcionar civilne uprave. 
Sledi poglavje o »gospodarstvu in družbi« (59—84 in 173—185). Avtor najprej 
predstavi in ovrednoti kmetijstvo in agrarne odnose, nato mestno gospodarstvo in 
družbene odnose v mestu. Predstavi tipe zemljiške lastnine in družbene sloje, ki so 
živeli od zemlje (poleg vladarja in cerkve senatorji, dekurioni, svobodni kmetje, za­
kupniki in sužnji). Pomembno vprašanje je širjenje kolonata, ki je obstajal ob še 
vedno dosti zastopanem suženjskem delu (v 4. stoletju se je dotok sužnjev povečal, 
prav tako je bilo dosti sužnjev v germanskih državah). Eden najbolj značilnih poja­
vov te dobe je patrocinij — svobodni kmetje so vse bolj prihajali v odvisnost (var­
stvo) mogočnikov, da bi se na ta način izognili davčnemu pritisku in zlorabam. Agrar­
ni odnosi so bili v pozni antiki zelo raznolični in komplicirani. Kmetijska proizvod­
nja je v 4. stoletju ponovno narasla. Eden od značilnih pojavov te dobe je beg iz me­
sta na podeželje. Tudi mesta so v 4. stoletju doživela ponoven razcvet, nato stagnacijo, 
vendar so na Zahodu praviloma preživela 6. stoletje. Državni intervencionizem je bil 
zlasti opazen na področju masovne obrtne proizvodnje, poznoantično cesarstvo je 
namreč organiziralo vrsto državnih podjetij z velikim številom zaposlenih in z voja­
ško organizacijo, uvedlo je dedno vezanost na poklic v okviru stanovskih organizacij 
(collegia). Tudi na področju obrtne proizvodnje je opazen proces prenosa iz mest na 
podeželje. Mesta so spremenila svoj izgled. Poznoantično mesto je bilo praviloma ob­
zidano (str. 69 s.; za proces preoblikovanja antičnih mest na vzhodnojadranski obali 
glej M. Suić, Antički grad na istočnom Jadranu, Zagreb 1976, 227 ss.). Začelo se je ru­
šenje poganskih templjev ali njihovo preoblikovanje v krščanske cerkve (prim. J. 
Vaes, Christliche Wiederverwendung antiker Bauten: ein Forschungsbericht, Ancient 
Society 15—17, 1984—1986, 305—443), od Konstantinove dobe dalje se je začela v me­
stih gradnja cerkva in drugih krščanskih sakralnih objektov. Eden dosti obravnavanih 
problemov je kontinuiteta antičnega mesta na Zahodu. Mnenja strokovnjakov se v 
tem oziru zelo razhajajo, vsako posploševanje je nevarno, saj so se razmere spremi­
njale že na majhne razdalje. Vzemimo za primer samo naše dežele. Za Istro v prvi 
polovici 6. stoletja posreduje na osnovi Kasiodora dokaj svetlo podobo gospodarskega 
življenja in življenja mest R. Matijašič, Kasiodorova pisma kao izvor za poznavanje 
kasnoantičke povijesti Istre (Cass. Var. XII, 22, 23, 24), Zgodovinski časopis 42, 1988, 
363—371, za slovenske dežele pa za isto dobo bistveno bolj temno podobo J. Šašel, Slo­
venski prostor od Keltov do Slovanov, Kronika 26, 1978, 65 ss. 
Višje sloje rimske družbe je zajel proces preoblikovanja. Od treh višjih slojev, ki 
so obstajali v prejšnjih obdobjih (senatorji, »vitezi«, dekurioni) sta se prva dva sloja 
stopila v enoten, precej povečan senatorski stan, ki so se mu deloma priključili tudi 
dekurioni. Senatorski stan pozne antike je bil dokaj številčen in notranje diferen­
ciran. Večji del tako imenovanega municipialnega plemstva pa je zajel proces propa­
danja. Poleg prenovljenega senatorskega stanu se izoblikuje nov sloj »vojaškega 
plemstva«, ki je bil po položaju senatorjem enakovreden in v katerem je bilo veliko 
germanskih oficirjev. Pojavijo se nove oblike osebne odvisnosti. Pomembni vojsko­
vodje so imeli privatno vojsko (tako imenovane bukelarije), ki je bila s prisego ve­
zana nanje, šele nato na cesarja. Poznoantična družba še zdaleč ni bila imobilna (str. 
79), saj je v njej obstajala mobilnost v vertikalni in horizontalni smeri. Spričo hu­
dega davčnega pritiska države na svobodno prebivalstvo se je to skušalo »reševati« 
na razne načine: z »begom« v cerkvene ustanove (kleriki, menihi), z umikom v var­
stvo mogočnikov za ceno osebne svobode (patrocinij), z umikom v »ilegalo«, ki je 
ponekod prevzel oblike masovnega upiranja oblasti, na primer v Galiji (bagavdi), v 
Afriki (circumcelliones). Odraz socialnih napetosti so tudi spopadi v poznoantičnih 
mestih, do katerih je prihajalo ponavadi ob volitvah škofov (str. 81; 184). Najbližji to­
vrstni primeri so spopadi v Ogleju okrog leta 340, morda so take narave tudi dogodki 
v Petovioni okrog leta 380 (kratko o tem R. Bratož, Kratek oris zgodovine krščanstva 
na Slovenskem v pozni antiki, Zgodovinski časopis 35, 1981, 211 s.). Martin ne omenja 
gibanja skamarov v podonavskih provincah, ki je bilo podobnega značaja kot ome­
njeni gibanji v Galiji in Afriki (prim. Evgipij, Življenje sv. Severina, 349 s.). 
Sledi poglavje o »poznoantični državi« (str. 84—108 in 185—199), ki obravnava 
zelo zapletena vprašanja uprave, uradov, nosilcev funkcij v rimskem cesarstvu in v 
germanskih državah, posebej pretorijanske prefekture, centralne urade, cesarjev »con-
sistorium«, vlogo evnuhov, zlorabe, obliko kontrole in njene šibke točke, novosti v 
germanskih državah, posebej upravo mest (str. 92 ss.) z vprašanjem dekurionov kot 
njenih nosilcev, vlogo, ki so jo v poznoantičnem mestu imeli »defensores plebis«, 
vlogo škofov v poznoantičnih mestih (poleg literature, ki jo navaja Martin, glej za 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 605 
Gali j o tudi F. E. Consolino, Ascesi e mondali tà nella Gallia tardoantica. Studi sulla 
figura del Vescovo nei secoli IV—VI, Napoli 1979; prav bi bilo, če bi avtor vsaj orne-
nu pravni lik funkcionarja z naslovom »defensor ecclesiae«; glej o tem F. Martroye, 
Les »defensores ecclesiae« aux Ve et VIe siècles, Revue historique de droit français et 
étranger 1923, 597—622). V nadaljevanju predstavlja Martin cesarstvo kot princip 
oblasti (pravni lik cesarja, dinastične predstave poznoantične dobe, vprašanje sovla-
darstva, teološki temelji cesarjeve oblasti, dvorni ceremonial itd.). Opozarja na spre­
membe v aktivnosti vladarjev; od Teodozija Velikega dalje cesarji niso nastopali več 
kot aktivni vojskovodje, temveč so živeli na dvoru v prestolnici. Tu so prihajali v ne­
formalne stike z »ljudstvom« pri cirkuških igrah, kjer se oblikujejo »stranke«, v pre­
stolnici je bil tudi navzoč senat, prav tako vojska. Zahodna prestolnica Ravena je bila 
v tem oziru na slabšem kot Carigrad: zahodni senat je bil v Rimu, kjer se prav tako 
oblikuje papeški dvor kot neke vrste konkurenca cesarskemu, tako da je bil položaj 
zahodnih cesarjev vseskozi manj trden kot vzhodnih. Avtor končno predstavi razvoj 
poznoantičnega (zlasti javnega) prava. Pri tem naj opozorimo na nezanesljivost let­
nice 212 za Karakalovo konstitucijo (str. 105; možna ali celo verjetna letnica je 214), 
prav tako naj opozorimo na dober domač prikaz (V. Korošec, Rimsko pravo, Ljubljana 
19802, 22—35; zakon o citiranju in več konstitucij je s hrvatskim prevodom objavil 
A. Romac, Izvori rimskog prava, Zagreb 1973, 90—137). 
Zadnje in najobsežnejše poglavje je posvečeno zgodovini krščanstva v pozni an­
tiki (str. 108—141 in 199—215). Martin obravnava predvsem splošna vprašanja: zako­
nodajo proti poganom in Judom, širjenje krščanstva, boje proti zadnjim poganom, 
fenomen meništva, svetniški kult, položaj in funkcijo škofov, nastanek cerkvene orga­
nizacije, vlogo koncilov in sinod, nastanek papeške oblasti, nastanek »nacionalnih« 
cerkva. Martin omenja »regionalnozgodovinske in lokalnozgodovinske študije« (str. 
199), vendar bi bilo prav, da bi jim posvetil kakšno mesto v seznamu literature, ki je 
prav na tem področju najšibkejši. Samo opozorimo naj na nekatera dela, ki se v knji­
gi ne omenjajo, ki pa so za poznavanje razvoja krščanstva v obravnavanih regijah 
ključnega pomena: dve monografiji, ki ju je napisal J. Zeiller za Podonavje in Balkan 
(Les origines chrétiennes dans le province ' romaine de Dalmatie, Paris 1906, 2. izd. 
Roma 1967; Les origines chrétiennes dans les provinces danubiennes de l'empire ro­
main, Paris 1918) ; za vzhodnoalpski in panonski prostor vrsta prispevkov v publika­
ciji Severin zwischen Römerzeit und Völkerwanderung, Linz 1982, nazadnje R. Pillin-
ger, Preganjanje kristjanov in uničevanje templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi, 
Zgodovinski časopis 39, 1985, 173—183 (glej tudi Wellen der Verfolgung in der öster­
reichischen Geschichte, Schriften des Institutes für Österreichkunde 48, Wien 1986, 
5—17) za vzhodni in osrednji Balkan R. Pillinger (Hrsg.), Spätantike und frühbyzanti­
nische Kultur Bulgariens zwischen Orient und Okzident, Wien 1986; zbornik Miscel­
lanea Bulgarica 5, Wien 1987; že omenjeni zbornik Villes et peuplement dans l'Illy-
ricum protobyzantin, Rome 1984; za vzhodne pokrajine cesarstva F. Thelamon, Païens 
et chrétiens au IVe siècle, Paris 1981, za Britanijo Ch. Thomas, Christianity in Roman 
Britain to AD 500, London 1981, cela vrsta monografskih prikazov obstaja za severno 
Italijo, morda najbolj reprezentativen med njimi je kolektivno delo Da Aquileia a 
Venezia, Milano 1980. Več novih raziskav je posvečenih koncilu v Serdiki (glej I. Opelt 
v publikaciji R. Pillinger (Hrsg.), Spätantike und frühbyzantinische Kultur Bulgariens, 
85—92; Miscellanea Bulgarica 5, 1987, 211 ss. in drugod), še več pa koncilu v Ogleju 
leta 381 (glej zbornik Antichità Altoadriatiche 21, 1981; bolj podrobno literaturo na-
vaja R. Bratož, Miscellanea Bulgarica 5, 1987, 175; Idem, Zgodovinski časopis 40, 1986, 
372 s. op. 58). 
Tretji del knjige predstavlja bibliografijo virov in literature (880 naslovov), ki je 
sistematična in smiselno zastavljena. Pri navedbah nekaterih virov ne najdemo tekst-
nokritične izdaje (temveč samo prevod), nekaterih avtorjev v seznamu virov ne naj­
demo, čeprav bi tja sodili (npr. Hieronim, ki je pomemben tudi kot zgodovinski vir) ; 
Paschoudova izdaja Zosima je prišla naprej od prvega zvezka; za vire in splošno pro­
blematiko študija poznoantične dobe glej A. Lippold — H. Popp, Kontinuität und Wan­
del in der späteren römischen Kaiserzeit (Römische Geschichte II). Arbeitsmaterialien 
für den Geschichtsunterricht, 11. Jahrgangstufe, München 1978). Seznam literature 
praktično ne prinaša del jugoslovanskih avtorjev (izjema je v tem pogledu J. Sašel, 
zastopan v analitičnem delu z dvema študijama), zato bi ga veljalo za Balkan dopol­
niti, prav tako za regionalno zgodovino severne Italije. Krajše poglavje o kulturni 
zgodovini, lahko tudi v okviru zadnjega poglavja o krščanstvu, bi moglo- predstaviti 
pomembno kulturnozgodovinsko oplajanje med različnimi deli cesarstva, kar pa je še 
v veliki meri naloga prihodnjih raziskav (za Oglej prim, zbornike Antichità Altoadria-
tiche 5, 12, 19, 26). Nedvomno bi se s tem slika zgodovine pozne antike še dopolnila. 
Navedene pripombe so obrobnega značaja v primerjavi z velikim delom, ki ga je 
Martin opravil zelo solidno, in v celoti le neznatno zasenčijo sicer splošno zelo dober 
vtis o knjigi, napisani z izvrstnim znanjem in vso potrebno akribijo. 
R a j k o B r a t o ž 
606 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 
P e t e r S c h r e i n e r , Byzanz. Oldenbourg Grundriß der Geschichte, herausge­
geben von Jochen Bleicken, Lothar Gall, Hermann Jakobs, Band 22. München : R. 
Oldenbourg Verlag, 1986. 226 strani. 
Zvezek o zgodovini Bizanca je napisal kölnski bizantinolog Peter Schreiner, ki v 
naši historični publicistiki ni neznano ime (prim. Zgodovinski časopis 41, 1987, 353— 
356; 399—407; 42, 1988, 5—12). Tematsko se ta zvezek navezuje na že predstavljeni 
četrti zvezek zbirke z naslovom »-Pozna antika in preseljevanje ljudstev« (J.Martin). 
Knjiga obsega po že znanih načelih zbirke pripovedni del (str. 1—96), analitični 
del (»temeljni problemi in tendence v raziskovanju«, str. 97—154) ter vire in literaturo 
(str. 155—189) z dodatki (seznam vladarjev, rodovniki bizantinskih dinastij, kronolo­
ška preglednica, historična karta, kazalo avtorjev, imensko in stvarno kazalo). 
Avtor uvodoma poudari tveganje, ki ga nujno prinaša pisanje zgoščenega pre­
gleda tisočletne bizantinske zgodovine in opozori na neupravičenost negativnega pri­
zvoka, ki ga še vedno vsebuje pojem »Bizanc« kot prispodoba servilnega dvornega 
življenja in despotskega načina vladanja v okosteneli družbi. Ta zakoreninjena pred­
stava o Bizancu je napačna, bizantinska država in družba še zdaleč nista bili nekaj 
okostenelega, temveč ju označuje dinamičen razvoj. Časovni okvir bizantinske zgodo­
vine, ki se po večinsko sprejeti periodizaciji deli v zgodnjebizantinsko, srednjebizan-
tinsko in poznobizantinsko dobo, z izjemo konca (padec Konstantinopla 1453) ni po­
polnoma jasen. Kot začetek zgodnjebizantinske dobe se najbolj po pravici postavljata 
letnici 324 oziroma 330 (ustanovitev oziroma posvetitev Konstantinopla), kot mejnik 
med zgodnjebizantinsko in srednjebizantinsko dobo raje konec kot nastop vlade ce­
sarja Herakleja (610—641), kot mejnik med srednjebizantinsko in poznobizantinsko 
dobo pa ponavadi križarsko zavzetje Konstantinopla leta 1204. Prostorski okvir bizan­
tinske zgodovine se je zelo spreminjal. Največjemu obsegu sredi 6. stoletja po za­
ključku Justinijanove rekonkviste sledi skoraj dvestoletno obdobje manjšanja obsega 
države (langobardsko zavzetje velikega dela Italije, slovansko in avarsko zavzetje 
večjega dela Balkana, silovita ekspanzija Arabcev v 7. in 8. stoletju, ki je Bizancu 
odvzela Afriko, ozemlje v Aziji pa skrčila na Malo Azijo). Nato sledi ozemeljsko ve­
čanje države v 9. in 10. stoletju z vrhom v času cesarja Basilija II. (976—1025), ko je 
država začasno dosegla mejo na Donavi, Evfratu in Araksu, vendar je bila kljub temu 
dosti manjša kot v Justinijanovi dobi. Sledi ponovno krčenje države, ko so ji ozemlje 
odvzeli Seldžuki v Mali Aziji, Normani v južni Italiji, Srbi in Bolgari na Balkanu. 
Proces krčenja doseže svoj vrh v križarskem zavzetju prestolnice 1204 in v začasnem 
razpadu države. Po ponovnem zedinjenju je bila država v pozni dobi ozemeljsko 
majhna, omejena na prestolnico s traškim zaledjem, severno Grčijo, Peloponez. V za­
četku 14. stoletja je bila spričo ekspanzije osmanskih Turkov trajno izgubljena Mala 
Azija. Bizantinska država je izgubila medsebojno ozemeljsko povezanost in je bila na 
koncu svoje zgodovine omejena le na Bizanc z okolico, na nekaj mest ob crnomorski 
obali in na Peloponezu. V tej državi je igrala prestolnica, zlasti po izgubi ali padcu 
pomena vseh drugih velikih mest na vzhodu od 7. stoletja dalje izjemno važno vlogo 
kot politično, duhovno, cerkveno in gospodarsko središče. Tako velikega pomena ni 
imela v odnosu do celotne države nobena druga prestolnica v katerikoli drugi antični 
ali srednjeveški državi (str. 6). 
Schreiner v nadaljevanju kratko predstavi zgodnjebizantinsko dobo, ki je iden­
tična s poznoantično, dobo, ki jo zaznamuje vrh v času Justini j ana in strahovite oze­
meljske izgube na vseh delih cesarstva, razen v Mali Aziji do srede 7.«stoletja (str. 
7—12). Več prostora posveča srednjebizantinski dobi (str. 12—25), v kateri je Bizanc 
dosegel nekatere uspehe (zavrnitev Arabcev, pokristjanjenje Bolgarov, Cirilova in 
Metodova misijonska akcija, pokristjanjenje Rusov, zmaga nad Samuelovo »bolgar­
sko« državo s središčem na področju današnje Makedonije), vendar se je tudi zapletla 
v komplicirane odnose s frankovsko državo in nato z nemškim cesarstvom, doživljala 
poraze in zmage v vojnah z Bolgari, izgubila Sicilijo in ozemlja v južni Italiji ter do­
življala težke notranje pretrese (ikonoklazem, gibanje pavlikijancev, državljanske 
vojne, izguba trgovske iniciative v prid Benetk) in nazadnje prenašala težko breme 
križarskih vojn, ki so povzročile nove zaplete in so leta 1204 povzročile njeno kata­
strofo. 
Poznobizantinska doba od 13. do 15. stoletja (str. 26—32) je bila v svojem razvoju 
manj dinamična, z začetnim vzponom in nato postopnim propadanjem. Ponovni zdru­
žitvi države do 1261 s strani nikajskega cesarstva pod dinastijo Paleologov je sledil 
ponoven dvig v rang velesile, zatem pa postopno krčenje ozemlja in propadanje ob 
širjenju Turkov v Mali Aziji ter vzponu Srbije in ponovnem vzponu Bolgarije na 
Balkanu. Bizanc je prišel zlasti v senco moči Turkov in deloma Srbije. Po turških 
zmagah nad Srbijo (1389) in Bolgarijo (1393) sledi kriza turške sile zaradi poraza proti 
Mongolom 1402, obenem mrzlično iskanje pomoči na Zahodu v Bizancu. Ponovno 
ofenzivno obdobje turške države od tridesetih let 15. stoletja se je končalo z zavzet-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 607 
jem Konstantinopla 1453 ter zatem zadnjih ostankov bizantinske države na Pelopo-
nezu ter z zavzetjem Trapezunta (1460/1461). 
Pri prikazu gospodarske in družbene zgodovine (str. 33—45) je Schreiner pred­
stavil razvoj denarnega sistema, ki je kljub občasnim krizam »vzdržal« do začetka 
14. stoletja, ko je bizantinski denar izrinil beneški dukat, predstavil je davčni sistem, 
družbene razmere na podeželju, ki so zelo raznolike (kolonat, svobodni kmetje, ki jih 
je zajel proces propadanja, karistikariat, pronijarji, parojki), in v mestih, zlasti v pre­
stolnici (udeležba ljudstva v političnem življenju prek cirkuških »strank«, upori ze-
lotov v Solunu v letih 1342—1350, ki pa so le deloma odraz družbenih napetosti in 
jim ne moremo pripisovati značaja razrednega boja ali jih primerjati z gibanji v ita­
lijanskih mestih). Sledi prikaz obrtne proizvodnje in trgovine (str. 40—45), ki je po 
veliki ekspanziji v zgodnjih obdobjih (zveze z Indijo in Kitajsko, zveze do Britanije 
in današnjega ruskega področja) doživela zaton, ko so jo od 10. stoletja dalje prevze­
male v vse večji meri italijanske mestne države, zlasti Benetke, Pisa in Genova. 
V nadaljevanju predstavi Schreiner upravno zgodovino Bizanca, njen razvoj od 
poznoantične province do ureditve »tem« od Herakleja dalje in do njihovega zatona 
od 10. stoletja dalje, vlogo dvora in organov centralne uprave (str. 46—56), nato 
»ustavno« zgodovino (pravni položaj in vloga cesarja, njegov nastop oblasti, naslovi, 
pojem dinastije, vloga cesaric v Bizancu, cesarjev odnos do cerkve, ljudstva, vojske 
in senata). V meddržavnih odnosih je Bizanc vseskozi izražal težnjo po prvenstvu, 
medtem ko se je odnos do tujcev v državi kazal skoraj samo v razmerju do romarjev 
in trgovcev (str. 57—67). 
V obsežnem poglavju o cerkvi in meništvu (str. 68—81) je Schreiner poudaril po­
men teh bizantinskih institucij, ki so edine preživele propad države. Bizantinska cer­
kev se je v nekaterih ozirih precej razlikovala od zahodne. Škofje so bili v Bizancu 
voljeni praviloma iz kroga menihov. Eden najbolj značilnih pojavov bizantinske cer­
kve je tako imenovani cezaropapizem, ki pomeni tesno povezanost med cerkvijo in 
državno oblastjo z možnostjo cesarja, da odločilno posega v cerkvene zadeve. Avtor 
poudarja, da je izraz »cezaropapizem« neustrezen, narejen po kriterijih razvoja za­
hodne cerkve, in odraža nerazumevanje notranjega razvoja bizantinske države, v ka­
teri je bilo tako stanje vzpostavljeno že s cesarjem Konstantinom in tudi s strani 
cerkve ni bilo nikoli vprašljivo. V nadaljevanju predstavi verske spore, ki jih je 
polna bizantinska cerkvena zgodovina (arijanizem, monofizitizem, ikonoklazem, pavli-
kijanstvo, bogomilstvo, hesihazem in palamizem), borbo za primat med Kimom in 
Konstantinoplom, ki je vodila v razkol leta 1054, razkol, ki ga tudi prizadevanja za 
ponovno združitev zlasti v zadnjih desetletjih obstoja Bizanca niso mogla odstraniti. 
Posebno mesto v bizantinski cerkveni zgodovini pripada bizantinskim misijonom, v 
katerih zavzemata osrednje mesto dve akciji: delovanje Cirila in Metoda ter njunih 
učencev od zadnje tretjine 9. stoletja z izjemno velikimi posledicami za razvoj južno-
slovanskega sveta ter pokristjanjenje Rusov leta 988. Meništvo v Bizancu je imelo 
specifične poteze, ki so izhajale deloma iz vzhodnih asketskih tradicij zgodnjekrščan-
ske dobe (stiliti, saloi), deloma pa so bile rezultat specifičnega razvoja bizantinske 
države. Omenimo naj nastanek velikih središč meništva, ki so imela važno gospodar­
sko in socialno vlogo, kulturno pa niso imela takega pomena kot samostani na Za­
hodu. 
Poglavje o kulturnem in duhovnem življenju (str. 82—96) prinaša temeljit prikaz 
bizantinske književnosti, posebej zgodovinopisja, predstavitev vzgoje in izobraževa­
nja, upodabljajoče umetnosti in glasbe. Vsekakor je zanimiv podatek o številu ohra­
njenih bizantinskih rokopisov: teh je ca. 30.000 za čas pred 1453, celotno število pa 
znaša ca. 47.000 (str. 91). 
V analitičnem delu je avtor predstavil najprej zgodovino bizantinologi j e kot 
vede, ki jo danes gojijo v 27 državah (pri nas se je kot središče mednarodnega po­
mena uveljavil bizantinološki inštitut v Beogradu, ki izdaja tudi edino bizantinološko 
revijo v Jugoslaviji), sedanje stanje v razvoju te vede, ki je na nekaterih področjih 
dokaj napredovala (npr. na področju politične zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved, 
numizmatike), na drugih manj (npr. pri izdajanju virov, v historični geografiji, umet­
nostni zgodovini) ali celo zelo malo (na področju epigrafike in arheologije). Bizanti-
nologija kot veda se je v znatni meri razvila iz klasične filologije, danes pa dobiva 
impulze za svoj razvoj tudi od slavistike, patristike, islamskih ved itd. Viri za študij 
bizantinske zgodovine so ohranjeni zelo neenakomerno tako z ozirom na čas kot z ozi-
rom na zvrsti, veliko se jih je izgubilo, zlasti listin. 
V poglavju o kontinuiteti in prilagoditvi načenja avtor problem preživetja antič­
nih institucij in njihovega preoblikovanja; zanimivo, dosti obravnavano je vprašanje, 
ki se ga je avtor dotaknil (str. 120) : zakaj je Vzhod preživel, medtem ko. je zahodno 
rimsko cesarstvo v 5. stoletju propadlo (prim, o tem tudi K. Christ [Hrsg.], Der Unter­
gang des römischen Reiches, Darmstadt 1970). Precejšnjo pozornost posveča avtor od­
nosom Bizanca do Zahoda, ki so bili v glavnem zelo zapleteni. Samo omenimo naj 
spor za jurisdikcijo nad Ilirikom, spor zaradi cerkvenega primata, probleme, ki jih je 
608 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 
sprožilo kronanje Karla Velikega za cesarja leta 800, zapletene odnose v Italiji, od­
nose do italijanskih mestnih držav in posebej problemi, ki so nastali za Bizanc s kri­
žarskimi pohodi. Pri obravnavanju bizantinskih odnosov do tujcev (posebej Judov in 
od 14. stoletja tudi Ciganov) in zlasti do sosedov se je avtor dotaknil pomembnih tem, 
ki se nanašajo na zgodovino jugoslovanskih narodov. Pri obravnavi Cirilove in Me­
todove misijonske akcije avtor po pravici opozarja na brezbrežno literaturo, ki daleč 
presega možnosti in »kapacitete« razpoložljivih virov (str. 133). Zanimivo je tudi vpra­
šanje slovanske kolonizacije Balkana in ponovne helenizacije (nekako do srede 9. sto­
letja) tistih grških pokrajin, ki so bile v 7. stoletju preplavljene s slovanskim življem. 
Posebej posveča avtor pozornost odnosom Bizanca do treh slovanskih narodov, ki so 
imeli največjo vlogo v bizantinski zgodovini, do Bolgarov, Srbov in Rusov, zatem 
predstavi stike Bizanca z drugimi narodi v Evropi in Aziji (Madžari, Albanci, Ro­
muni, Perzijci, Arabci, Armenci, Gruzinci, Seldžuki in osmanskimi Turki). Sledi ana­
litičen prikaz vloge cesarja, države in cerkve, predstavitev oblik odvisnosti (zlasti na 
področju agrarnih odnosov, vprašanje »fevdalizma«), končno prikaz ključnih vpra­
šanj iz kulturne zgodovine. 
Seznam virov in literature na koncu (več kakor 670 naslovov) je urejen po pred­
stavljenih temah in prinaša izčrpno informacijo o bizantinoloških raziskavah. 
Naj ob predstavitvi Schreinerjeve knjige kratko spregovorimo o regionalnem vi­
diku bizantinoloških raziskav, tako kot pri predstavitvi prejšnjih zvezkov. V okvir 
bizantinske zgodovine je bilo za krajši ali daljši čas vključeno praktično celotno jugo­
slovansko ozemlje, zato je za bizantinologijo pri nas upravičeno precejšnje zanimanje. 
Ce pa pogledamo na slovenski prostor in njegovo sosedstvo, moremo reči, da obsega 
»bizantinska« doba v tem primeru le kratek čas pol stoletja ali ponekod še manj. Ta 
traja od bizantinske osvojitve Istre in današnjih slovenskih pokrajin v vojni z Vzhod­
nimi Goti leta 540, pri čemer je »civitas Noricum« že 546 prepuščena Langobardom, 
prek epizode langobardskega premika čez slovensko ozemlje v Italijo 568 do slovan­
skega zavzetja in uničenja poznoantičnih mest okrog leta 590 ali najkasneje do leta 
600, na področju Istre pa se bizantinska doba podaljša za dve stoletji, do okrog leta 
788, ko so Franki zavzeli bizantinsko Istro. Spričo tako majhne in z viri sorazmeroma 
slabo zastopane dobe bizantinske zgodovine v naših deželah in sosedstvu nas ne sme 
presenetiti, če se je v slovenski zgodovinski znanosti, ki se je izoblikovala v prvi vrsti 
kot nacionalna veda, bizantinologi j a uveljavila le v majhni meri (prim. R. Bratož, 
Zgodovinski časopis 37, 1983, 255 s.). Dela slovenskih avtorjev, ki se nanašajo na regio­
nalno bizantinsko zgodovino, so posvečena v prvi vrsti vprašanjem naselitve Slovanov 
na ozemlje, ki je bilo formalno bizantinsko, deloma tudi vprašanjem cerkvene zgodo­
vine tega časa (glej nazadnje B. Grafenauer v knjigi: Pavel Diakon, Zgodovina Lan-
gobardov, Maribor 1988, 321—375), deloma tudi vprašanjem umetnostne zgodovine in 
arheologije tega časa (v vrsti študij zlasti B. Marušič za Istro) in numizmatike (P. Kos, 
The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region ca. 300 B. C. — A. D. 
1000, Ljubljana 1986, 225 ss.). Presenetljivo malo so se slovenski zgodovinarji posve­
čali proučevanju zgodovine bizantinske Istre v 7. in 8. stoletju, o čemer je napisal 
nazadnje dober pregled edini mednarodno uveljavljen bizantinolog slovenskega rodu 
J. Ferluga (Überlegungen zur Geschichte der byzantinischen Provinz Istrien, Jahr­
bücher für Geschichte Osteuropas 35, 1987, 164—173). Drugo področje v slovenski hi­
storiografiji, ki se vključuje v bizantinologijo, je proučevanje dobe sv. Cirila in Me­
toda, o kateri smo v zadnjih letih dobili zelo dobro in priročno zbirko virov s pojasnili 
in več novih prikazov (Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih, Acta Ecclesia­
stica Sloveniae 7, Ljubljana 1985; vrsta člankov v revijah: Bogoslovni vestnik 45, 
1985/2 in Slavistična revija 34/1, 1986). Na kasnejši čas se nanaša izdaja bizantinskih 
virov: V. Mošin — A. Sovre, Dodatki h grškim listinam Hilandarja, Ljubljana 1948. 
S tem se najpomembnejši prispevki slovenske zgodovinske znanosti na področju' 
bizantinologije izčrpajo. Precej večjo pozornost posvečajo v novejšem času regionalni 
zgodovini bizantinske dobe na severnem Jadranu italijanski in hrvatski znanstveniki, 
ki so že prišli do pomembnih sintez ali temeljitejših tematskih pregledov (A. Carile, 
G. Fedalto, S. Tavano, G. Cuscito, L. Margetič, A. Sonje in drugi). 
Schreinerjeva knjiga, napisana z izvrstnim poznavanjem bizantinske zgodovine 
v najširšem smislu, je vsekakor odličen priročnik tako za bizantinologe kakor za tiste 
zgodovinarje, ki pri svojem delu le občasno naletimo na vprašanja iz zgodovine 
Bizanca. 
R a j k o B r a t o ž 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 609 
Acta historîco-oeconomica Iugoslaviae. Časopis za ekonomsku historiju Jugosla­
vije, Vol. 11, 12 in 13, Zagreb: 1984, 1985 in 1986. Str. 250, 247 in 246. 
Pred nami so trije letniki revije, ki je kot edina snecializirana v jugoslovanskem 
prostoru namenjena objavam znanstvenih prispevkov iz gosnodarske zgodovine jugo­
slovanskih narodov. Objavlja pa tudi razprave tujih avtorjev, v katerih obravnavajo 
probleme iz gospodarske zgodovine bodisi jugoslovanskega bodisi širšega balkanskega 
prostora oziroma sosednjih ozemelj, ki so bili gospodarsko povezani z zgodovinskim 
razvojem naših narodov; temu je namenjena v reviji posebna rubrika in se razprave 
tiskajo v tujih jezikih. Uredništvo na ta način neposredno posreduje domačim raz­
iskovalcem rezultate tuje historiografije in opravlja pomembno nalogo medsebojnega 
povezovanja, kar je za razvoj te smeri zgodovinske vede še kako važno. 
Revija, katere sedež je v Zagrebu, redakcijo pa sestavljajo predstavniki zgodo­
vinskih društev iz vseh republik in pokrajine Voivodine, izhaja redno, čeprav glede 
na izid letnikov z več kakor enoletno zamudo. Večino prostora v reviji zavzemajo 
besedila razprav, le malo pa ga uredništvo' namenja rubrikama »Recenzije i prikazi« 
ter »Stručni prilozi«. Ob pregledu vseh teh treh letnikov z blizu 750 stranmi in 17 
razpravami, posamezne celo v obsegu samostojne publikacije, moremo ugotoviti ve­
liko raznolikost problemov, ki jih obravnavajo skozi dolgo obdobje od poznega sred­
njega veka do- sedanjega časa oziroma do osvoboditve. Razprave v teh treh letnikih 
bi mogli strniti v tri vsebinske komplekse. 
Prvi zajema raznovrstno agrarno problematiko in je sem šteti razorave Z. Pu-
skaš, Neki činitelji razvoja hrvaške govedoreje u drugoj polovini 19. stoljeća (11, str. 
161—182), I. Mažuran, Popis vlastelinstva Ilok—Gornji Srem 1737. godine d l , str. 183 
—222), I. Erceg, Zemljouživaoci, selišno zemljište, kmetska podavanja (ili fevdalna 
renta) dvaju veleposjeda u Gorskom Kotaru (druga polovina 18. stoljeća) (13, str. 1— 
46), kjer je na primeru Batthyanyjevega in komornega posestva prikazal urbarialno 
ureditev fevdalnih odnosov ter gmotno stanje in družbeni položaj podložnikov. Po­
sebej je v tem sklonu poudariti demografsko proučevanje oodložniškega Drebivalstva 
na posameznih delih banatskega in hrvaškega podeželja. Strukturo in gibanje prebi­
valstva v nekdanjem »Temišvarskem Banatu«, kronski domeni Dod dvorno komoro 
od 1718 dalje, ki je bil leta 1779 razdelien na županije, kakor so jih že rjoorej uvelja­
vili na Ogrskem, je obdelal I. Erceg, Kretanje i struktura stanovništva u banatskim 
županijama (1782, 1787, 1793) (12, str. 1—19). Avtor je to problematiko za hrvaško-
slavonsko ozemlje obširneje obdelal v kniigi Stanje i struktura stanovništva u hrvat-
sko-slavonskim županijama godine 1782.. Starine JAZU, knj. 59, Zagreb 1984, str. 310. 
I. Erceg je napisal tudi razpravo Pregled stanovništva tokom dva decenija (1768— 
1789) u karlovačkom generalatu (Hrvatska vojna krajina) (12, str. 153—166). Za ta čas 
je ugotovil število prebivalstva in razmerje med spoloma, starostno strukturo in go­
stoto- poseljenosti. Z demografskimi vorašanji na vukovarskem zemljiškem posestvu 
se je ob pregledu gospodarskega stanja ukvarial tudi S. Sršan, Pregled gospodarskog 
i demografskog stanja vukovarskog vlastelinstva (1728—1736) (13. str. 189—227). Po­
sebej je zopet znotraj te skupine našteti dve zelo zanimivi razoravi. ki obravnavata 
del bosanskega turškega ozemlja v (leta 1537 nastalem) kliškem sandžaku, katerih 
avtor je F. Dž. Spaho. V prvi, Jedan turski popis Sinja i Vrlike iz 1604. godine (12, 
str. 21—120), daje za nahiii Sinj in Vrlika na Dodtagi naJDOznejšega in hkrati najob­
sežnejšega defterja za kliški sandžak iz leta 1604 gospodarsko-, družbeno, versko in 
deloma tudi demografsko stanje vaškega orebivalstva. niegove obveznosti in pravni 
položaj. Besedilo tega defterja, najzgodnejši ie iz leta 1550. ie v raznravi v nrevodu 
objavil in dal s tem možnost drugim raziskovalcem za nadaljnie študiie. zlasti za 
demografsko, toponomastično in onomastično analizo navedenega ozemlja. V drugi 
razpravi, Solitsko zaleđe u Drvim turskim popisima (13. str. 47—86). ie av+nr zajel in 
na enak način obdelal DO defterjih iz leta 1528 in 1550 še nove nahiie kliškega san­
džaka, do leta 1537 bosanski sandžak (gre za nahije Petrova gora, Petrovo polje in 
Zminje, ki leže ob sinjski in vrliški nahiji). 
Drugo območje razprav je zajelo vprašanja iz neagrarnega dela gospodarstva, 
zlasti so avtorji obravnavali problematiko trgovine, industrije, splošnega gosoodar-
skega razvoja in gospodarske politike. V čas Doznega srednjega veka je Dosegla raz­
prava B. Hrabak, Katalonci između italijanskih gradova i Dubrovnika 1390—1530 (13, 
str. 141—188). V njej je avtor na njemu lasten način po Dodatkih iz dubrovniškega 
arhiva prikazal trgovske zveze katalonskih trgovcev z Dubrovnikom in italijanskimi 
mesti, kier so delovali tudi dubrovniški trgovci (Benetke in nekatera druga beneška 
mesta. Pesaro in Ancona v Markah. Lanciano, Manfredonia, Barletta. Trani. Bari v 
Abrazih in Apuliji. Siracusa, Messina, Saragosa na Siciliji ter Neapelj. Firence. Rim. 
Genova in še druga mesta). Podatki govore o trgovskih ooslih z različnim b^gom, 
njegovo količino in vrednostjo, iz njih spoznamo denarno in menično poslovanje, ob­
seg zvez in še marsikaj drugega. Razorava I. Erceg. Oživliavanje i razvitak trgovine 
između habsburške monarhije i Turske u 18. stoljeću (13, str. 115—140) poseže v 
610 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 - 1988 • 4 
trgovske odnose med Avstrijo in Turčijo po miru v Požarevcu, ko sta cesar Karel in 
sultan Ahmed 1718 sklenila tudi trgovsko in pomorsko pogodbo (Tractatus commerça 
et navigationis). Pogodbo je avtor s kratkim uvodom in seznamom literature v origi­
nalu in prevodu tudi objavil hkrati z aktom Marije Terezije iz leta 1774, ki je določal 
pogoje za bivanje turških.trgovcev na ozemlju Ogrske in Hrvaške in za njihovo trgo­
vanje. Časovno sledi prispevek I. Karaman, Privredni život banske Hrvatske u doba 
ilirskog pokreta (13, str. 87—114). V njem je v sintetični obliki prikazal agrarne od­
nose in gospodarstvo, cehovsko obrt, manufakture in prve tovarne, razvoj prometnih 
poti ter trgovino v tem delu Hrvatske. I. Erceg je v razpravi Nastajanje trgovačkih 
poduzeća i osiguravajućih društava u Rijeci u 2. polovici 18. i u 1. polovici 19. sto­
ljeća (11, str. 1—160) ki ima obseg samostojne monografije, dal predvsem pregled ori­
ginalnih aktov o ustanavljanju trgovskih in zavarovalnih delniških družb v tem pri­
staniškem mestu. Ta razvojna črta je bistveno vplivala na razvoj trgovskega poslo­
vanja, obrti in manufakture in na nastajanje celotnostnih kapitalističnih proizvajal­
nih odnosov. Pokojni plodni zgodovinar V. Vinaver je napisal zelo zanimivo^ razpravo 
Ekonomska kriza i kursevi industrijskih akcija u Jugoslaviji (1929—1935) (12, str. 167 
—188). Kot zadnjo je tod našteti razpravo B. Marović, Privredna djelatnost narodne 
vlasti u Crnoj gori 1941—1945. godine, kjer daje sliko naporov za oskrbo NOV in siro­
mašnega prebivalstva v času NOB. 
Posebej, kot tretji kompleks, je našteti tri razprave tujih avtorjev. Med njimi je 
na prvo mesto postaviti razpravo znanega madžarskega gospodarskega zgodovinarja 
Z. Pâl Pacha, ki je v prevodu objavil uvodni referat na 8. mednarodnem ekonomskem 
kongresu v Budimpešti leta 1982 z naslovom Trgovačko poduzetništvo i mađarski na­
rodni karakter (12, str. 121—152). V njej se je dotaknil pomena in vloge trgovine in 
trgovske podjetnosti (Kapitalgeist) pri razvoju kapitalizma na Madžarskem od časov 
zgodnjega kapitalizma dalje do uveljavljanja kapitalističnega gospodarstva. Postavil 
je ta razvoj v evropski okvir in poudaril, da so bile razvojne tendence v kapitalizem 
na Madžarskem mnogo bližje vzhodnoevropski poti kakor pa Zahodu. Ruska avtorja 
J. A. Pisarev in L. M. Morduhović iz Moskve sta prispevala razpravi o ekonomski po­
litiki Rusije na Balkanu in Bližnjem Vzhodu (11, str. 233—241) in obsežno razpravo 
o koncepcijah, programih in stališčih Jurija Križanića kot gospodarskega misleca in 
pisca (13. str. 189—227). Tej razpravi, ki pomeni nov prispevek k bogati literaturi o 
slavnem hrvaškem rojaku, je uredništvo dodalo tudi faksimile odgovarjajočih poglavij 
Križanićevega poglavitnega dela Politične misli, ki so avtorju služila kot vir. 
V rubriki Stručni prilozi, ki jo zasledimo le v 13. letniku revije, so trije pri­
spevki. I. Erceg je poročal o devetem mednarodnem kongresu gospodarskih zgodovi­
narjev v Bernu leta 1986, ki se ga je kot eden redkih jugoslovanskih zgodovinarjev 
udeležil in imel tam referat. Jadranka Neralić je v zvezi z znano monografijo J. C. 
Hocqueta, Le sel et la fortune de Venice, I-II. Lille 1978/9. zbornikom Sale e saline 
nell'Adriatico (secc. XV—XX) a cura di A. di Vittorio. Napoli 1981, in najnovejše raz­
prave J. C. Hocqueta, Le roi. le marchand et le sel, v Actes de la table ronde »-L'impôt 
du sel en Europe XIII e —XVIII e siècle, Lille 1987, pripravila Prilog bibliografiji o so-
lanama i kupoprodaji soli na Jadranu i Mediteranu in posebej prikazala vsebino 
knjige, ki jo je izdal A. di Vittorio. V sicer redni rubriki revije Recenzije i prikazi je, 
žal, v vseh teh treh letnikih revije le pet poročil oziroma ocen, deloma tujih deloma 
domačih del. 
Revija izpolnjuje svoje poslanstvo, pospešuje in usmerja proučevanje gospodar­
ske zgodovine, ustvarja povezave z inozemstvom in izhaja v zadovoljstvo vseh bral­
cev doma in na tujem. 
F e r d o G e s t r i n 
Acta historico-economica. Jugoslaviae, Vol. 14 (1) Školska knjiga, Zagreb: 1987, 
232 str. 
V tej številki so zbrani prispevki mednarodnega znanstvenega srečanja z naslo­
vom Vloga živinoreje v gospodarskem življenju naših narodov v preteklosti (in seda­
njosti), ki je bil v Budvi od 26. do 28. marca 1987. Organizirali pa so ga: Komisija za 
gospodarsko zgodovino Zveze zgodovinarjev Jugoslavije, Uredništvo revije Acta hi-
storico-oeconomica Jugoslaviae, Kmetijski inštitut Titograd, Republiški komite za 
kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Črne gore, Društvo zgodovinarjev Črne 
gore in Zgodovinski inštitut Črne gore. 
Uvodni prispevek je dal Ivan Erceg (Stočni fond kao izvor u održavanju materi­
jalnog života stanovništva). V njem pisec obravnava splošna vprašanja v zvezi z ži-
vino__y hrvaških deželah od naselitve Slovanov (Hrvatov) do novejše dobe. Poudarja 
odločilen pomen živinoreje v gospodarskem življenju ljudi zlasti v hribovitem svetu. 
Obravnava gospodarsko politiko vsakokratnih oblasti, ki se nanaša na živinorejo, ter 
posamezne panoge živinoreje: ovčerejo, govedorejo, konjerejo, svinjerejo. Podrobneje 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 - 1988 - 4 611 
razčleni ekstenzivno in intenzivno živinorejo, pomen delovne (vlečne) živine in po­
men živine v organizaciji vojaških enot. Prispevek se bo nadaljeval v naslednji šte­
vilki. 
Enver Imamovič je prispeval Osvrt na stočarstvo predantičkog i antičkog doba 
na području rimske provincije Dalmacije. V njem na podlagi kostnih najdb dokazuje 
razvoj živinoreje od plasti s kostmi le divjih živali do plasti s prevladujočimi kostmi 
domačih živali, ne zgolj ob jadranski obali, temveč tudi na območju južno od Save, 
zlasti v najdiščih Obre pri Kaknju, v Crveni Stijeni na meji med Hercegovino in 
Crno goro ter drugod. V sestavku je veliko navedb o zgodovini posameznih domačih 
živali. Iz bronaste dobe sta prikazani najdišči Donja Dolina ob Savi pri Bosanski 
Gradiški in selišče Rioač ob Uni pri Bihaću. V teh dveh krajih so v enakem obsegu 
redili koze, ovce in svinje, goveda pa mnogo manj. To je bilo značilno za vse območ­
je med Savo in Jadranom. Hribovska selišča kot je npr. Lisičići pri Konjicu pa so 
bila še mnogo bolj usmerjena v lov. 
Iz antičnega obdobja črpa pisec podatke od tedanjih piscev, zlasti od Hekataja 
iz 6. stoletja pr. n. št. Ta pisec ceni plodnost obalne živine in omenja neko posebno 
volneno obleko. Sled imena od ovc in koz naj bi imeli mesti Trogir (Tragurion) in 
Duvno (Delminium). Rimska okupacija Dalmacije je najprej pomenila veliko motnjo 
v živinoreji, po konsolidaciji pa je živinoreja zopet postala zelo pomembna gospodar­
ska panoga prebivalstva. Sčasoma je postala Dalmacija izvoznica živine in živinskih 
pridelkov. Zlasti sta bili cenjeni dve vrsti sira. Na podlagi volne se je razvila neke 
vrste tekstilna predelava (industrija). Obrat v Saloni je postal sčasoma največji v 
rimskem cesarstvu, ki je delal za potrebe cesarskega dvora. Poleg drugih naravnih 
virov (resursov) je tudi živinoreja Drioomogla, da je bila Dalmacija med gospodarsko 
najpomembnejšimi rimskimi provincami. 
Miloš Blagojević predstavlja Dažbine u stoci i stočnim proizvodima u srednjo-
vekovnoj Srbiji. Podrobno je obdelana desetina od živine (zlasti od svinj, ovc in če­
bel) in travarina. Pisec je dajatve razdelil v tri skupine: a) daiatve v prid cerkve, 
b) dajatve v prid kralja in države in c) dajatve v prid zemljiških gospodov. Prve 
dajatve podložnikov niso posebno obremenjevale, druge so lahko bile orecejšnje bre­
me, ker je šlo v bistvu za pojezdo za kralja, njegovo spremstvo in državne sle. Zem­
ljiški gospodje so bili lastniki najboljših pašnikov in so terjali travarino. 
Ruža Cuk je imela referat Izvoz stoke i stočarskih proizvoda Srbije u Veneciju 
u XIII. i XIV. veku. Gre v širšem smislu za trgovske zveze med Srbijo in Benetkami 
v tem obdobju, saj so živina in zlasti različne vrste kož bile glavni srbski izvozni 
artikel, ki je nato seveda omogočal ustrezen uvoz iz Benetk. Kratek referat vsebuje 
veliko zanimivih podrobnih podatkov, ki temeljijo na arhivskem gradivu, objavljenih 
virih in literaturi o srednjem veku. 
Marica Malović-Đukić je dala prispevek Ispaša na kotorskoj teritoriji u XIII. i 
XIV. vijeku. V tem delu gre za pojav, da so kotorski meščani imeli v lasti živino, ki 
je pa zaradi raznih razlogov niso mogli sami vzdrževati, temveč so jo dajali v »rejo«, 
tako da je pastir-rejec dajal lastniku določen delež prireje (teleta, mleko, sir), nekaj 
pa je obdržal zase. Taki odnosi so bili v manjšem obsegu prav do povojnega obdobja 
značilni tudi za naše razmere, ko so bolje situirani kmetje, gostilničarji ali mesarji 
dajali v rejo živino (vole npr. za delo revnejšim kmetom, ki jim je živina poginila, 
ali kmetom, ki so jim pogorele gospodarske stavbe). Isti pojav je bil tudi pri tako 
imenovanih »-železnih« kravah, ki so jih posamezniki darovali cerkvam, ključarji pa 
so jih nato dajali v rejo in skrbeli za cerkvene dohodke od njih in da jih rejci niso 
odtujili. Po pogodbah, ki so jih sklepali na območju Boke Kotorske, sta si lastnik in 
rejec delila dobiček in škodo (lucrum et damnum) na pol. To je bil tam deželni obi­
čaj (usum terre). 
Mladen Ančić je imel referat Gospodarski aspekti stočarstva cetinskog komitata 
u XIV. stoljeću. Pisec je izčrpno obdelal upravno-gospodarsko organizacijo doseljenih 
vlaških prebivalcev na tem področju, ki je bilo neke vrste veleposestvo. Delo temelji 
na objavljenih in neobjavljenih poslovnih listinah in notarskih spisih dalmatinskih 
mest in na turškem popisu iz leta 1604. Osnovno vprašanje so zaradi številne živine 
bili pašniki. Pisec je zelo nazorno prikazal razmerje med živinorejo, poljedelstvom 
in demografskimi gibanji, med živinorejo, ustvarjenimi dohodki, migracijami in no­
vimi investicijami, med živinorejo in potrebo po blagu na trgu županije in trgih mest. 
Ugotovil je preusmeritev zemljiških gospodov od poljedelstva k živinoreji. Ugotovil 
je pojemanje trdnih vezi med podložniki in zemljiškimi gospodi, kar se kaže v pove­
čanju migracij. 
Aleksander Matkovski je na podlagi turških vojaških defterjev in sodnih aktov 
dal prispevek Makedonija kao glavni snabdevač ovcama raznih turskih institucija. 
Ta pokrajina je bila namreč eden glavnih dobaviteljev ovac za mesto Istambul, za 
sultanov dvor, turško armado, janičarski korpus in za predstojnika (valijo) rumelij-
skega vilajeta. Zanimivo je, da je bila dobava ovac državno urejena s predpisanimi 
kvotami in z določenimi cenami, ki so bile praviloma nižje kot na prostem trgu, iz 
612 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . 1988 . 4 
česar so izvirale številne napetosti pri dobavi. Žal vrsta turških izrazov (npr. jajlak, 
bačilo, destibani, ispendže, dogramadžije itd.) ni raztolmačena in je zato sicer odličen 
sestavek za zgodovinarje, ki niso strokovnjaki za turško obdobje gospodarstva naših 
dežel, manj razumljiv. 
Josip Barbarie je prispeval daljši sestavek Ekonomska politika prema stočnom 
fondu u zaključcima i spisima Hrvatskog sabora (do godine 1848). V njem je precej 
izčrpno obdelana gospodarska politika do živinoreje od 16. stoletja do 1848, ki je bila 
tedaj glavna gospodarska panoga in je bilo od nje močno odvisno gospodarsko in 
družbeno življenje Hrvatske. Podrobneje je obdelana gospodarska politika do živino­
reje nasploh, do konjereje, govedoreje, svinjereje, do čebelarstva in prometa z me­
dom, do oskrbe zlasti mestnega prebivalstva z mesom in ukrepi hrvaškega sabora za 
pospeševanje živinoreje. 
Stočne zaraze u Hrvatskoj i Slavoniji u XVIII. i XIX. stoljeću so prispevek Jo­
sipa Lukačevića. V njem je prikazana pogostnost in intenzivnost živinskih kužnih 
bolezni na območju tedanjih hrvaških in slavonskih županij. Zaradi njih je podežel­
sko prebivalstvo včasih izgubilo večji del svoje premične imovine, kar je tedaj pač 
bila živina. To je pomembno vplivalo na celotno narodno gospodarstvo in seveda tudi 
na državo. 
Stočarstvo kao značajna grane, privrednog razvoja Srbije krajem XVIII. i počet­
kom XIX. veka je bil referat Danice Milić. Avtorica je na podlagi objavljenih del 
Donazorila, kako je bila živinoreja v tem obdobju solidna podlaga za več vrst obrti 
in gospodarskih dejavnosti. Z živino so tudi najlažje prihajali do denarnega kaoitala. 
Posebno pomembno je, da se je Srbija z živinskimi pridelki vključila v tedanji evrop­
ski (predvsem benečanski, južnoogrski in avstrijsko trg. Tudi v tem prisoevku je 
vrsta turških izrazov (npr. mumdžije, ćurčije, abadžije itd.), ki niso razloženi in je 
njihov pomen treba iskati po slovarjih. 
Gregor Todorovski je na podlagi objavljenih del prispeval krajši sestavek Оиа-
danje stočarstva u Makedoniji u drugoj polovini XIX. veka. Za to je našel glavni 
vzrok v neurejenih in negotovih razmerah Makedonije v okviru propadajočega tur­
škega cesarstva. 
Značaj karantina u trgovini stokom između Srbije i Ugarske je referat Sveti-
slava Pop-Ceniča. V njem obravnava na podlagi arhivskih virov in objavljenih del 
veliko drobnih dejstev z naravoslovnega in poslovnega področja, ki pa so močno vpli­
vala na izvoz živine iz Srbije v Avstrijo in Ogrsko od leta 1867 naprej. 
Branislav Marković je prispeval delo Neki pokušaii unapređivanja stočarstva u 
Crnoj gori u razdoblju 1875—1914. godine (v naslovu je sicer napisano 1987. kar je 
napaka, v povzetku je namreč 1875). Opisana so prizadevanja oblasti, da bi na pod­
lagi nasvetov nekaterih tujih živinorejskih strokovnjakov, npr. Adametza, profesorja 
dunajske kmetijske visoke šole pospeševali živinorejo. Rezultati teh prizadevanj niso 
izostali, prekinila jih je 1. svetovna vojna. 
Uticaj stranih rasa na govedarstvo i ovčarstvo Crne gore za poslednjih stotinu 
godina je referat Mihajla Ljumovića. V njem so opisana prizadevanja za oretaoljanie 
oasem govedi in ovac od domačih samoniklih tipov v izboljšane. Pri tem so do 1914 
uporabljali gornje-inntalsko in montafonsko pasmo (slednjo tudi ori nas). V staro-
iugoslovanskem obdobju niso bili doseženi posebni uspehi. Več je bilo storjeno v ob­
dobju DO 1945. 
Zdravko Zvorc in Vesna Vučevac-Bajt sta poročala o Atropa beladonna (Gorsko 
velebilje) narodni lijek u ljudi i nekih domačih životinja. 
Willi A. Boelcke iz Stuttgarta je dal prispevek Der Einfluss der Viehwirtschaft 
auf die wirtschaftliche Entwicklung in Südwestdeutschland. V njem je obdelano ob­
dobje od 1813/16 do 1960. Prikazano je nihanje posameznih vrst živine z zmanjšanjem 
ovac za tri četrtine, konj za približno polovico in povečanjem svinj za več kot trikrat, 
govedi pa za 80 %. Poudarjeno je izrazito izboljšanje kakovosti. V delu kar mrgoli 
tiskarskih napak, kar je posebno nevšečno, ker gre za edinega tujega avtorja v tem 
zvezku Acta. 
V celoti bi lahko povzeli, da je v delu zbrano veliko člankov, ki pomenijo po­
memben prispevek k naši agrarni zgodovini. Ni pa mogoče prezreti, kaj se je zgodilo 
s povzetki referatov v nemščini. Ti so na tako škandalozno nizki stopnji, da pome­
nijo pravo sramoto za ugledno publikacijo. Prikaz napak pri prevodih bi lahko bil 
vsaj tako dolg kot je gornje strokovno Doročilo o simpoziiu. Samo za ilustracijo naj 
navedem nekaj naslovov zgoraj omenjenih prispevkov: R. Cuk: Die Ausfuhr von Vieh 
und der Erzeugnisse von Vieh aus der Serbien in das Venedig im XIII. und XIV. 
Jahrhundert; S. Pop-Cenić: Der Handel mit Vieh zwischen der Serbien und Ungarns 
vom Abkommen bis zum Zollkrieg und die Ansteckungskrankheiten von Vieh als ein 
Faktor, der auf diesen Handel einen Einfluss ausgeübt hat (pri tem ne mislim na ne­
skladnost med srbohrvatskim naslovom in nemškim prevodom, ker to gotovo ni kriv­
da prevajalke); Z. Zvorc in V. Vučevac-Bajt: Atropa belladonna als völkisches (pod­
črtal recenzent) Heilmittel für die Leute und für die einigen Haustiere. Izraz völkisch 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 613 
pomeni nacionalsocialistično opredelitev narodnostnega, v tej zvezi je mogoče samo 
Volskheilmittel ali še bolje Volksheilpflanze. 
Zaradi omenjenih neodpustljivih napak bi veljalo v naslednjem zvezku Acta do­
dati spodoben prevod povzetkov referatov s tega simpozija. 
J o ž e M a č e k 
Missiev simpozij v Rimu, Mohorjeva družba v Celju, Celje: 1988, 255 str. 
Knjigo je založila Mohorjeva družba v Celju, je pa že peta v seriji simpozijev 
o naših pomembnih duhovnikih. V letu 1983 je izšla prva knjiga o Slomškovem sim­
poziju, leta 1985 druga, ki je govorila o Ivanocyju, leta 1986 knjiga, ki je posvečena 
Trinku, v letu 1988 sta izšli dve knjigi — nekoliko z zamudo knjiga o Sedeju in pre­
senetljivo hitro knjiga o Missii. Prve tri knjige so izšle v založbi Slovenske bogo­
slovne akademije v Rimu. Missiev simpozij je organizirala (kot prejšnje) Slovenska 
teološka akademija v Rimu leta 1987,* izdale pa so knjigo Slovenska teološka akade­
mija v Rimu, Mohorjeva družba v Celju in Goriška Mohorjeva družba. K sodelovanju 
so tudi tokrat povabili različne raziskovalce, tako da so lahko osebnost Missie, kot 
tudi čas, v katerem je deloval, osvetlili s čim bolj različnih strani. To je povsem pri­
merno za dovolj razgiban čas, v katerem je deloval in živel Missia. Glede samega 
koncepta simpozija pa so se tudi tokrat držali precej ustaljenih pravil. Tako obrav­
navajo' najprej prostor in čas, v katerem se je Missia rodil, njegova otroška in di­
jaška leta, pa leta študija, nato njegovo delo in spletke v tem obdobju. Sledi precej 
podrobna predstavitev splošnih političnih razmer na Kranjskem, nato podoben pre­
gled za Goriško, kamor je bil Missia prestavljen. Pomembno poživilo so razprave, ki 
govorijo o Missii in njegovem odnosu do sodobnih cerkvenih dostojanstvenikov na 
Slovenskem. Za tem pridejo poglavja, kot jih poznamo že tudi s prejšnjih simpozijev 
—• odnos do redovnikov in cerkvenega petja 4 rodovnik in sorodstvo. 
Po pozdravni besedi Maksimilijana JezeVnika pride prispevek Antona Ožingerja, 
ki govori o okolju, v katerem se je Jakob Missia rodil, preživel otroštvo in šolska 
leta. Tu je navedenih precej podatkov, ki nam podajajo sliko razmer na našem po­
deželju v času okrog leta 1848 in po tem letu. Dovolj podrobno je opisano šolanje v 
Gradcu in zagrizenost mladega Missie, da bi bil najboljši. Navedeni so tudi njegovi 
učitelji za posamezne predmete — zato bi pričakovali, da bo morda v opombah kaj 
več o njih in njihovem delu, če so že poimensko našteti. Ožinger zaključi svoj članek 
s potovanjem mladega Missie v Rim. Šestletno obdobje študija v Rimu je predstavil 
Maksimilijan Jezernik. Razprava sloni na analizi 23 pisem, ki jih je imel na voljo, in 
govori o štirih obdobjih: o času študija v Rimu, o vrnitvi v domače, politično dovolj 
razburkane dežele — najprej v Gradec in potem v Ljubljano ter nazadnje v Gorico. 
Kljub dovolj dolgi odsotnosti se je Missia znal vživeti v razmere na Štajerskem in 
kasneje na Kranjskem. Predvsem pa si je v tem času poleg drugega pomembnega 
dela prizadeval, da so najbolj nadarjeni študentje teologije dobili možnost študija v 
Rimu v Germaniku, kjer so imeli v vsakem pogledu na razpolago nasploh boljše po­
goje kot v Ljubljani ali pa v Gradcu. Norbert Müller je govoril o delu Jakoba Missie 
v Gradcu, o njegovem razmerju do škofa Zwergerja in o njegovem napredovanju. Iz 
Gradca je prišel Missia za škofa v Ljubljano. O ozadju in spletkah ob tem imeno­
vanju pripoveduje v svojem članku Vinko Rajšp. Najprej nam pojasni način name­
ščanja škofov na našem ozemlju, nato pa na kratko prikaže razmere, ki so vladale 
na Kranjskem pred prihodom Missie. Sledi obdobje Missie na Kranjskem. Njegovo 
naslednje mesto je bilo nadškofovsko mesto v Gorici. Politiki se je zdelo, da je pri­
meren človek za to, da bi v deželo uvedel red in neko razumevanje med narodi v tej 
pokrajini. Upali so, da bo spravil nadškofijo v red, tako kot je uredil ljubljansko ško­
fijo. Liberalni, narodno opredeljeni časopisi mu priznavajo sposobnosti in spretno 
diplomatsko obnašanje, mu pa očitajo, da je slovenstvu ob raznih priložnostih ob­
čutno škodil, da je pospeševal upadanje narodne zavesti. 
Politične in cerkveno-politične razmere, v katerih je Missia živel in delal in ki 
so nanj vplivale, je opisal Metod Benedik — od pretresov v letu 1848, ki so prvič za­
majali ustaljene razmere, pa do kasnejših premikov, zbliževanj in razhajanj med 
politiko in cerkvijo v monarhiji. Podrobneje je družbene razmere v ljubljanski ško­
fiji v drugi polovici 19. stoletja, ko je tu škofoval Missia, predstavil Vasilij Melik. 
Nacionalna nasprotja so v tem času že preraščala v nacionalno nestrpnost, kar se je 
poznalo na vseh ravneh družbenega življenja. Akcijske načrte za delovanje na Slo­
venskem je opisal Stane Granda, ko je govoril o prvem in drugem slovenskem kato­
liškem shodu. Tam so razpravljali o čisto konkretnih nalogah in o njihovem uveljav­
ljanju. Te posegajo tako na gospodarsko kot tudi na kulturno in politično področje. 
O razvoju socialnega katolicizma v Avstriji in pri Slovencih v drugi polovici 19. sto­
letja je spregovoril Walter Lukan. Prispevek je razdeljen v dva dela. V prvem go­
vori avtor o razvoju socialnega katolicizma v Avstriji; pri tem poudarja predvsem 
* Glej poroči lo v prvi š tevi lki ZC 1988 (str. 137—138). 
614 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 . 4 
razvoj na Dunaju in Nižjem Avstrijskem, kajti ta predel je imel precej vpliva na 
razvoj sorodnega gibanja na Slovenskem, o čemer govori avtor v drugem delu raz­
prave. France M. Dolinar je v svojem prispevku Skrb za prenovo Cerkve v ljubljan­
ski škofiji predstavil pomisleke novega škofa ob prihodu v Ljubljano (ker pač ni bil 
domačin). Prosil je vernike za podporo in pomoč. Seveda je prišel na novo službeno 
mesto z jasno izdelanim programom, v katerem je tako od duhovščine kot od ver­
nikov zahteval dosledno življenje po božjih in cerkvenih zapovedih v javnem in tudi 
v zasebnem življenju. Vernike je vzgajal zlasti v pastirskih pismih. V njih je obrav­
naval tako vzgojo vernikov kot tudi pomembne dogodke v cerkveni preteklosti in 
sodobnosti. S programskim govorom je sodeloval na prvem katoliškem shodu v Ljub­
ljani, za še učinkovitejše delo med verniki pa so bile namenjene bratovščine. O raz­
merah v škofiji se je podrobno seznanil na vizitacijah. Prav tako je zelo skrbel za 
semenišče in bogoslovno učilišče v Ljubljani. 
^ Razmere na Goriškem, kamor je Missia prišel iz Ljubljane, je opisal Branko Ma-
rušič. Prikazal je gospodarski in populacijski razvoj dežele, razmerje med Slovenci in 
Italijani, ki je bilo nanj vezano tudi politično dogajanje v deželi. Podrobneje je ob­
ravnaval odnose med slovenskimi politiki, predvsem razcep 1889. leta in odmev tega 
na politično življenje na Goriškem. V take napete razmere je prišel leta 1897 Jakob 
Missia. Reakcije časopisja so bile primerne smerem, ki jih je zastopalo. Nadškof je 
moral poseči tudi v politično dogajanje ob otvoritvi deželnega zbora. O cerkvenih 
razmerah na Goriškem ob prehodu iz 19. v 20. stoletje govori članek Franca Kralja. 
Pred prihodom Missie sta na cerkvene razmere na Goriškem vplivali zlasti dve oseb­
nosti, Gorenjec Andrej Gollmayr, ki je vodil goriško cerkev v letih 1855—1883 ter iz­
vedel vrsto izboljšav in Alojzij Matija Zorn, domačin iz Prvačine, ki pa je težje 
obvladoval vse bolj komplicirane in nasilne politične in nacionalne spore. Deloma sta 
na njegovo delovanje vplivala tudi Mahnič in Missia. 
Naslednja skupina člankov obravnava odnose med Missio in drugimi cerkvenimi 
dostojanstveniki, ki so bili njegovi sodoßniki in so tudi posegali v dogajanje na cer­
kvenem področju, pa tudi v kulturi in politiki. Franc Petrič govori o razmerju med 
Missio in Jegličem. Jeglič je bil Missiev naslednik v Ljubljani in je prevzel njegovo 
dediščino, ki pa ji je dal lasten pečat. V politični usmerjenosti je bil samostojen, v 
pastoralni dejavnosti pa je nadaljeval Missievo delo. Andrej Sedej je spregovoril o 
odnosu med Missio in škofom Sedejem na Goriškem. Sedeja je Missia poklical v Go­
rico in ga dodobra vpeljal v svoje delo, vendar je po Missievi smrti najprej prevzel 
njegovo mesto Andrej Jordan, šele temu je sledil Sedej. Kljub tej prekinitvi je ob 
prevzemu goriškega nadškofijskega sedeža lahko nadaljeval z delom, v katerega ga 
je vpeljal že Missia. Drago Klemenčič je spregovoril o odnosu med Missio in Mahni-
čem, dvema cerkvenima osebnostima, ki sta skušali temeljito vplivati na vseh pod­
ročjih javnega življenja na Kranjskem in na Goriškem. 
O Missievi skrbi za duhovno oblikovanje duhovnikov je spregovoril France Ora-
žem. Najprej je opisal razmere v malem semenišču pred prihodom Missie in potem 
vse spremembe, ki so nastale ob njegovem prihodu na mesto ljubljanskega škofa. 
Njegov odnos do redovnikov je predstavila s. Marija Jasna Kogoj. Najprej je opisala 
vzdušje, v katerem so živeli redovniki v ljubljanski škofiji pred prihodom Missie, in 
spremembe, ki so nastale po njegovem prihodu. Pri vzgoji mladih duhovnikov in na 
področju redovništva se je poglobila duhovna dejavnost tako, da se je poleg izpolnje­
vanja formalnih obveznosti obogatilo duhovno življenje. O kontemplativnih redovih 
je imel škof zelo visoko mnenje in za časa njegove oblasti so v ljubljansko škofijo 
prišle najprej karmeličanke, nato pa še magdalenke. Skrbel je tudi za apostolske 
redove, tako so se v škofiji ponovno utrdili jezuiti, frančiškani so imeli tri samostane, 
kapucini dva. Lazaristi so se ukvarjali predvsem z delom v bolnišnici, hiralnici in 
umobolnici. V ljubljanski škofiji so imeli posest tudi redovniki nemškega viteškega 
reda. Tudi cisterciani. eden najstarejših redov pri nas, so se v času njegovega škofo-
vanja spet razživeli. Ker si je Missia zelo prizadeval za dobro krščansko vzgojo mla­
dine, je z vsem srcem podpiral redove, ki so se ukvarjali s šolstvom (uršulinke, šol­
ske sestre de Nôtre Dame, šolske sestre III. reda sv. Frančiška, salezijanci). Pomemb­
no ie bilo tudi karitativno delo redovnikov. Tu so bile dejavne usmiljene sestre 
sv. Vineencija Pavelskega in usmiljeni bratje. Cerkveno petje je imelo prav gotovo 
velik vpliv na vernike, zato je razumljivo, da mu je Missia posvečal nrecej pozor­
nost, ko je hotel v ljudeh obuditi čustveni odnos do vere. Pomembno ie tudi to, da 
je bil sam glasbeno izobražen in da je tudi komponiral. Njegov odnos do cerkvenega 
rjetja je ooisal Edo Skulj. Missiev rodovnik in njegovo sorodstvo je predstavil Draso 
Skale. Cerkveno upravo na Štaierskem v 19. stoletju je opisal Viljem Pangerl. V svo­
jem pregledu je segel nazaj v 18. stoletje in jedrnato predstavil upravno ureditev na 
Štajerskem; Dodrobneje je opisal razmere v 19. stoletju — tu govori o Štajerski nad 
Dravo in Štajerski nod Dravo in obsežno soregovori o razvoiu cerkvene uprave v 19. 
stoletju. V tem poglavju našteje in na kratko predstavi vse dekanije. 
E v a H o l z 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • 1988 • 4 615 
Zbornik Intellectuals and the future in the Habsburg monarchy 1890—1914, ur. 
Lâszlô Péter in Robert B. Pynsent, Studies in Russia and East Europe, Macmillan 
Press and School of Slavenic and East European Studies, University of London, 1988, 
196 str. 
Pričujoči Zbornik je — sicer omejen — prikaz kulturnega delovanja v monarhiji 
v obdobju Fin-de-siècle, zlasti v središčih kot so Dunaj, Krakov, Praga in Budim­
pešta. Obdobje, bogato po svojih kulturnih, znanstvenih pa tudi političnih dosežkih, 
je tu prikazano precej selektivno, saj sta se izdajatelja omejila na štiri najštevilnejše 
nacionalne skupine, nemško, češko, madžarsko in poljsko. Namen zbornika je bil pri­
kazati predvsem kulturne elemente, ki so različne narode in družbene skupine prej 
združevali kakor pa ločevali. Kljub temu, da je nemški jezik postal ob koncu 18. sto­
letja jezik visoke kulture v monarhiji, in se je z urbanizacijo razširil tudi med mest­
nimi »nižjimi« sloji, pa nemška kultura ni prevladala oziroma ni postala splošna 
kultura. 
Kultura 80. in 90. let 19. stoletja je postala bolj ali manj mestna kultura, katere 
nosilci in uporabniki so1 postali tudi pripadniki srednjega sloja. To se je zgodilo tudi 
na Madžarskem in Češkem, kjer je bila prej bolj ali manj podeželska (kot navaja 
uvodnik). Za Dunaj in Budimpešto je bilo značilno, da so bili nosilci kulture pred­
vsem Judje, ki so imeli v rokah tisk, to je, revialno in dnevno časopisje. Podobno je 
bilo z nemško kulturo v Pragi, čeprav so imeli Judje — po navedbah uvodničarjev — 
malo vpliva na češko kulturo. Vključitev dveh prispevkov, ki obravnavata tudi judov­
ski prispevek h kulturnemu dogajanju v okviru monarhije, je bila nujna, kot pravi 
uvodnik, da bi se prikazala popolna slika intelektualnih tokov v monarhiji. 
Prvi prispevek je razmišljanje Martina Swalesa, profesorja germanistike na uni­
verzi v Londonu, o Arthurju Schnitzlerju : «-Liberalism or Hedonism? Arthur Schnitz-
ler's Diagnosis of the Vienna Bourgeoisie«. Glede na to, da sta Nemčijo istega časa 
ideološko oziroma filozofsko predstavljala predvsem Nietzsche in Schoppenhauer, ter 
da so avtorji skoraj vseh prispevkov ugotovili močan vpliv obeh filozofov na fin-de-
siècle v monarhiji, je tudi Martin Swales videl v Nietzscheju »svetnika-zaščitnika 
tako skeptikov kot vitalistov«. V njem so avstroogrski intelektualci našli apoteozo in 
zničenje svojih socialnih ambicij, svoje sramote, svoje moči in nemoči. Literarno delo 
Arthurja Schnitzlerja je po Swalesovem prepričanju pomembno predvsem zato, ker 
ni hotel ali mogel prevzeti nobene ideologije, značilne za nemško in avstrijsko kul­
turo prvih treh desetletij našega stoletja. Če ga gledamo v zgodovinskem kontekstu 
se zdi njegov skepticizem bolj realističen, kakor pa omahljiv. 
Irif Rogoff je napisal prispevek »Gustav Klimt: A Bridgehead of Modernism«, 
ki je umetnostnozgodovinski, pa zanimiv prikaz Klimtovega revolta proti institucio­
naliziranemu umetniškemu jeziku tistega časa. Zato so njegova dela pomenila za ta­
kratno Avstrijo poseben izziv, kar se je izkazalo leta 1900, ko je predstavil dunajski 
univerzi namenjeno1 upodobitev Filozofije. Javnost in kritika sta njegovo predstavitev 
sprejeli z mešanico odpora in besa, v prepričanju, da je umetnik izdal ideale, ki so 
mu jih dali upodobiti. Zato je prišlo do peticije ministru za kulturo, ki jo je podpisalo 
87 članov univerze, z zahtevo, da delo odkloni. Avtorica trdi, da je Klimt pokazal 
svoj odpor do> »intelektualnih idealov«. 
Brian Farrell je dal zelo' zanimiv prikaz »Sigmund Freud: Some Aspects of his 
Contribution«. Skušal je predvsem ponovno ovrednotiti Freudovo delo in njegov pri­
spevek k celotni znanosti in kulturi ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Farrell je 
prepričan, da je bil Freudov kulturni vpliv izjemno velik, zlasti na področju sorodnih 
strok, psihiatrije in psihologije. Na drugi strani pa se Farrell tudi vprašuje, kolikšna 
je vrednost Freudovega prispevka. Odgovor na to vprašanje je po njegovem izredno 
težak, zlasti zato, ker smo vsi na nek način »žrtve« njegovega mita — mita Freuda 
kot velikega človeka. Trdi, da je ta mit pravzaprav rezultat njegovega političnega gi­
banja, ki ga je ustanovil, da bi lahko branil in propagiral svoje ideje. Kljub temu 
meni, da Freuda ne moremo zavrniti kot šarlatana, že zato ne, ker nam še vedno niso 
znani vsi pomembnejši podatki o njem. 
O dekadenci med češkimi literati ob koncu 19. stoletja piše Robert B. Pynsent: 
»The Decadent Nation: The Politics of Arnošt Prochâzka and Jiff Karâsek ze Lvo-
vic«, to je, o literarnem gibanju, ki je imelo na Češkem dokajšen vpliv. Z revijo »Mo­
derni revue« (1894—1925) sta imela oba obravnavana češka avtorja velik vpliv na 
razvoj češke literature — večjega kakor katerakoli druga revija tedanjega časa. Re­
vija je imela bolj ali manj kozmopolitski značaj; sprva sta objavljala tudi nepre­
vedene nemške in francoske tekste (npr. Rilkeja). Revija je bila v bistvu glasilo 
češke avantgarde devetdesetih let, pa tudi anarhistov, desnih radikalov, mistično 
usmerjenih simbolistov, literarnih dandyjev pa tudi branilcev homoseksualcev. Ravno 
ta generacija je svoj kriticizem do družbe zajemala iz del Schoppenhauerja, Stirnerja, 
Baudelaira, Nietzscheja, Verlaina, Wildea in drugih. Dejansko se je zavedala, da živi 
v dobi degenerirane morale in vrednot. Ravno zato ima naziv dekadenca, kar ozna­
čuje predvsem zavest o propadu, o procesu propadanja. Avtor trdi, da so se deka-
616 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . m s 
dentai avtorji vezali oziroma identificirali tako z ekstremno levimi kot z ekstremno 
desnimi političnimi gibanji, pa tudi, da je bila češka dekadenca pomembna tudi v 
okviru evropske politike, zlasti glede na to, da je predstavljala tudi upor oziroma 
reakcijo proti takrat močnemu »realizmu«. 
Za zgodovinarja je prav gotovo najprivlačnejši prispevek, ki ga je napisal Karel 
Brušak: »The Meaning of Czech History: Pekar versus Masaryk«. Brusâk je prikazal 
enega glavnih nasprotnikov Masarykovih idej, Josefa Pekara, enega najpomembnej­
ših čeških zgodovinarjev pred I. svetovno vojno. Kljub temu, da je bil Pekaf zaveden 
Ceh, je imel tudi Nemce za zakonite prebivalce češke dežele. Prav tako je kljub svo­
jemu nasprotovanju avstrijski politiki še vedno videl Avstrijo kot edino možno poli­
tično tvorbo za Cehe; seveda pa je zahteval priznanje čeških nacionalnih pravic. V 
nasprotju z večino takratnih čeških zgodovinarjev je vseskozi poudarjal velik pomen 
protireformacije za razvoj moralnih in nacionalnih vrednot na Češkem. Trdil je, da 
to ni bilo obdobje kulturnega »mrka«, da je protireformacija veliko prispevala k dvi­
gu češke kulture, še zlasti pa, da je preprečila germanizacijo. Pekarova kritika Ma-
saryka se je dotaknila tako Masarykove filozofije humanitete kakor tudi obravnave 
nacionalnega vprašanja. Pekaf je očital Masaryku, da ni nikjer pojasnil, kaj mu po­
meni beseda »humanita« (Ferdo Kozak jo je prevajal kot »humaniteta«), in da meša 
to, kar se mu zdi, da je bil Herderjev humanizem, in to, kar smatra za humanizem 
čeških bratov (Chelcicky). Masarykova predstava humanitete je racionalistični ideal 
18. stoletja, Herderjev humanizem. Ce bi Masaryk svojo humaniteto razlagal češkim 
bratom, bi mu ti rekli, da je heretik in pomočnik Antikrista. Pekaf je kritiziral Ma-
sarykovo tezo, da sta češka nacionalna zavest in značaj predvsem produkt reforma­
cije. Češka nacionalna zavest je stara toliko kot njihova zgodovina. Pekaf je Masa­
ryku očital tudi nerazumevanje češkega nacionalnega preporoda in romantični kon­
cept češke zgodovine, ki ga je izdelal tako, da je oblikoval svoje mnenje, nato pa je 
izbral iz preteklosti misli, ki so se strinjale z njegovimi, kar mu ni bilo všeč, je pa 
ignoriral. Brušak trdi, da so Pekafeva stališča mnogo jasnejša in prepričljivejša od 
Masarykovih, čeprav je moral Pekaf kasneje početi prav tisto, kar je očital Masa­
ryku. V delu Smisel češke zgodovine, ki ga je objavil 1929, je tako kot Masaryk iz­
hajal iz etičnih predpostavk in napisal, da poznamo dva tipa nacionalizma, enega, ki 
izhaja iz ljubezni, in drugega, ki izhaja iz sovraštva. Seveda'temelji prvi na mnogo 
višjih moralnih in družbenih normah in je v bistvu manifestacija najboljših narodo­
vih kvalitet. Samo skozi take vrste nacionalizem lahko narod doseže humanost. Ma-
sarykov odnos do Pekafa je bil vseskozi strpen. Kot se je kasneje izkazalo, je dejan­
sko upošteval nekaj njegovih kritičnih pripomb, saj je leta 1935, v razgovoru s Čap-
kom, izpustil omembo husitov kot predhodnikov češkega preporoda. 
Tomaš Vlček s Češkoslovaške akademije znanosti je objavil članek »National 
Sensualism: Czech Fin-de-Siècle Art«; obravnaval je predvsem kulturna gibanja ti-
stega obdobja, ki so bila v odprtem konfliktu z nacionalno ideologijo. Eno najpo-
membnejših literarnih »dogajanj« je bil gotovo senzualizem, ki je predstavljal pred-
vsem močno reakcijo proti institucionalizirani kulturi, to je, kulturi, ki je izhajala iz 
istega prosvetljenskega racionalizma, ki je bil značilen za cesarsko birokracijo. V na­
sprotju z dunajskim senzualizmom je bil češki senzualizem usmerjen predvsem v po­
udarjanje etičnih razmerij, razmerij posameznika do konkretnega sveta. Posebnost 
češkega senzualizma je bila tudi v tem, kot navaja avtor, da je bilo to tudi gibanje 
»od spodaj« in je imelo zato več možnosti za razvoj kot drugod v Avstriji. Sicer pa 
je češki senzualizem izhajal iz pesimistične filozofije Schoppenhau er j a, zlasti njegove 
teze o krizi takratne morale, kar je pomenilo tudi odtujevanje umetnikov in izobra­
žencev buržoazni družbi, obenem pa tudi iskanje estetskih vrednot, ki bi omogočale 
odpornost. 
Viola Finn je napisala prispevek »Zsigmond Justh: In Search of a New Nobi­
lity«. Zsigmond Justh, madžarski pisatelj, značilni predstavnik fin-de-siècla. Tako kot 
češki dekadenti ali senzualisti je tudi on skozi literarno delo izražal svoj protest proti 
tedanjim političnim socialnim in kulturnim razmeram na Madžarskem. 
George Cushing je napisal članek »Mihâly Babits: All Great Poets are Deca­
dent«, medtem ko je poljski kulturni ustvarjalnosti posvečeno le eno delo, Stanislaw-
Eile: »The Prophet of the ,Naked Soul': Stanislaw Przybyszewski«. Tudi Przybyszew-
ski je pripadal generaciji »fin-de-siècle« in je bil pod precejšnjim vplivom Nietzsche-
jevih idej. 
Zbornik je s stališča kulturne zgodovine, zlasti literarne, izredno zanimiv, seveda 
pa je vprašljiv že sam koncept. Glede na naslov (Intelektualci v okviru Habsburške 
monarhije) je zastopanost narodov seveda preozka, da ne rečemo krivična, če ome­
nimo samo Hrvate ali Slovence. Gotovo je, da so bila podobna kulturna dogajanja, 
literarna, umetnostnozgodovinska ali znanstvena v tem času prisotna tudi med dru­
gimi narodi in je zato zbornik v bistvu le omejen prikaz kulturne in znanstvene de­
javnosti v monarhiji. Prav tako nas naslov nekako zavede, da pričakujemo neko 
širšo analizo intelektualnega dela pred letom 1918, izkaže pa se, da so prispevki orne-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 617 
jeni le na specifičen del takratne kulturne dejavnosti. Kljub vsemu pomeni zbornik 
zanimiv prikaz kulturnega ozračja tistega časa. Iz njega lahko črpamo marsikatero 
paralelo z našim slovenskim dogajanjem ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. 
I r e n a G a n t a r G o d i n a 
J a m e s D. Y o u n g , Making Trouble, Autobiographical Explorations and Soci­
alism, Glasgow: Clydeside Press, 1987. 129 strani. 
Ob prebiranju starejših pa tudi novejših letnikov Zgodovinskega časopisa ter 
tam objavljenih poročil in ocen se hitro izkaže, da so poročila o delih z anglosakson­
skega področja redka. Pa še tista, ki so, obravnavajo predvsem jugoslovansko oziroma 
slovensko tematiko, da komajda poznamo novejša dela s področja njihove lastne zgo­
dovine. Se več, škotsko zgodovinopisje poznamo bolj ali manj naključno in seveda, 
preveč poredko. 
Zato je delo prof. Younga z univerze v Stirlingu še toliko bolj zanimivo in infor­
mativno. Knjiga, v kateri se prepletata avtobiografski in teoretični pristop k zgodo­
vini delavskega gibanja na Škotskem od leta 1930 dalje, je zanimiva tudi zato, ker 
obravnava delavsko gibanje s povsem svojstvenega stališča oziroma izhodišča, to je, 
predvsem »od znotraj«. Ze v prvem poglavju z naslovom »The Making of a Histo­
rian — Notes for an Autobiography« je avtor prikazal svoj oseben odnos do delav­
skih problemov in gibanja na sploh. Dejstvo, da je že s 14 leti postal delavec in da 
je moral 8 let čakati, da se je lahko vpisal na univerzo (Oxford), potrjuje njegovo 
misel, da je imel dovolj možnosti spoznati dejanske razmere, v kakršnih je živel ta­
kratni škotski delavski razred. Obenem je kot delavec sodeloval pri organizaciji de­
lavskih društev in skušal tudi s pisnimi prispevki v različna glasila dvigati delavsko/ 
proletarsko zavest med škotskimi delavci. 
V drugem poglavju z naslovom »Visions of History : Experiences and Reflec­
tions« je orisal izkušnje mladega socialista, ko se je moral soočati in spopadati tudi 
s simpatizerji Stalinove politike in vizije socializma, do katere so bili mnogi škotski 
socialisti pa tudi intelektualci zelo nekritični, nekateri pa so ji bili celo zelo naklo­
njeni. Na drugi strani se je moral spopadati z značilnim skepticizmom do socialistič­
nih idej, pa tudi pesimizmom, ki je prevladoval med škotskimi študenti. Avtor na­
vaja, da je imel nanj največji vpliv škotski socialist Edwin Muir, od teoretikov pa 
poleg Marxa in Engelsa tudi Raya Dunayevskaya. Ob vprašanju Stalina, Trockega in 
McCarthyjeve militantne politike v ZDA do socialistov, je bilo med škotskimi soci­
alisti veliko diskusij, kar je tudi vplivalo na nadaljnja razhajanja v pojmovanju soci­
alizma nasploh. Močan vpliv na avtorja pričujočega dela je imela tudi skupina ame­
riških socialistov okrog Socialist Review v letih od 1956 do 1960, ki pa jo je 1960 
zapustil, predvsem zaradi »leninistične mentalitete« večine sodelavcev. 
V nadaljnjih poglavjih si je zadal Young nalogo prikazati delavski boj in pro­
bleme delavstva v različnih deželah, kakor so Škotska, Poljska, ZDA in Nikaragua. 
Zanimiva in po svoje tudi poučna je pripoved o avtorjevem bivanju na Poljskem, 
kjer je bilo soočenje s poljsko' družbenopolitično realnostjo precej razočarajoče. Iz 
Poljske je odpotoval razočaran in prepričan v upravičenost zahtev, ki jih je postav­
ljala takrat (1981) močna Solidarnost. 
Najpomembnejše poglavje, hkrati pa za nas najbolj zanimivo, je gotovo poglavje 
z naslovom »Contemporary Scotland : Unknown Country«, kjer je opisal razmere in 
probleme škotskega vprašanja ter seveda boj delavskega razreda od konca II. sve­
tovne vojne do danes. Velik pomen je avtor pripisal gospodarski krizi, v kateri se je 
Škotska znašla po letu 1970; toda hkrati z reševanjem krize naj bi, po avtorjevem 
mnenju, zrasle tudi možnosti škotske »kulturne renesanse« ter možnosti škotskega 
socializma. Socializem naj bi zmagal predvsem kot alternativa barbarstvu, zato se 
avtor zavzema za preboj socialistične misli v konkretni politiki v 80. in 90. letih na 
Škotskem. Avtor se ne zavzema ne za ekonomski ne za avtoritarni socializem, marveč 
za socializem, ki bi ga lahko poimenovali nekakšna »socialistična zavest«, nekakšen 
»previden socialističen optimizem«. Zanimive so njegove polemike in diskusije z aka­
demskimi ali, kakor jih sam imenuje, »salonskimi socialisti«, ki jim očita skrajni pe­
simizem, to je mnenje, da ni mogoče spremeniti tekmovalne kapitalistične družbe v 
svetovno skupnost enakosti in sodelovanja. Avtor je prepričan, da so take spremembe 
možne, seveda postopno, kajti kapitalizem sam pojmuje predvsem le kot etapo v boju 
za spremembe. 
Zadnje poglavje z naslovom »Socialism, Autobiography and Oral History« je 
predvsem avtorjeva analiza socialističnega gibanja na Škotskem ta čas. Prepričan je, 
da je glavni razlog neuspešnega delovanja SQcialistov v dejstvu, da so med večino 
prevladali »pesimizem, demoralizacija in dezorientacija«, ki da so tudi glavne značil­
nosti zahodne socialistične inteligence v letu 1987. Meni tudi, da je njihova obramba 
6X8 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 4 
»birokratskega kolektivizma« iracionalna, in da je prav ta oblikovala prevladujoči 
pesimizem; navedel je tudi najbolj zgovoren izraz »novega socialističnega pesimizma«, 
ki ga je izrazil Valežan Gwyn Williams v delu »When Was Wales?« s trditvijo, da 
se je zdelo organizirano delavsko gibanje zaprto oziroma omejeno na percepcijo »de­
lavskega razreda«, ki je postal mit. Kar naj bi bil štrajk v smislu tradicije delavskega 
razreda, je bil le slaboten odgovor na ponavljajoče se pozive britanskih Trade Uni-
onov na proteste in akcije. Tudi zahteve po novih delovnih mestih in druge demon­
stracije so bile blede v primerjavi s tistimi v Angliji. 
Obenem pa avtor trdi, da nastaja nov delavski razred, ravno zato, ker v kapita­
lističnih državah obstaja t. i. »ne-narejeni« (un-made) delavski razred. Zato je pesi­
mizem socialistične inteligence še toliko bolj izrazit, zlasti glede na to, da le-ta ne 
sodeluje neposredno v »pravem« delavskem gibanju, in je pravzaprav ločena od 
njega. 
Obenem se avtor v knjigi zavzame tudi za večje upoštevanje in uporabo oral-
nega pristopa k zgodovini delavskega gibanja. Sklicuje se na E. P. Thomsona, avtorja 
del o zgodovini delavskega gibanja v 19. stoletju, ki je zapisal, da je bilo v doseda­
njem zgodovinopisju preveč poudarka na teoriji »razreda« in premalo poudarka na 
»razrednem boju«. Zato avtor navaja številne razgovore z dolgoletnimi delavskimi 
aktivisti, za katere meni, da vedo O' škotskem in angleškem delavskem gibanju več 
kakor marsikateri teoretik. Obenem trdi, da se delavstvo ne osvešča le skozi »velike, 
dramatične in herojske boje«, marveč predvsem v vsakodnevnem procesu »desubordi-
nacije« v tovarnah, uradih, bolnišnicah in šolah. Gre mu za nedramatičen, neherojski 
boj, ki je prav t a t o »koristen« ali celo še boljši kakor pa životarjenje in prilagajanje 
kapitalistični družbi. Young je prepričan, da večina škotskih, angleških in waleskih 
levo usmerjenih socialistov in sindikalnih aktivistov ve prav malo o tem, kaj se do­
gaja na ulicah, v gostilnah, na vlakih ali v domovih nezaposlenih. Delno poznajo le 
razmere v tovarnah. Prav tako je prepričan, da sedanji socialisti premalo vedo in so 
premalo občutljivi za spreminjajoča se razpoloženja delavskega razreda. Prav zato je 
oralen pristop k raziskovanju toliko pomembnejši, saj obenem pomeni tudi uporabo 
»delavskega jezika«, to je, razrednega jezika; meni, da sindikalni aktivisti preveč 
uporabljajo jezik »druge strani«, kar preprečuje dejansko razumevanje in sodelova­
nje. Avtor je prepričan, da ima delavski razred svoj jezik, svojo> kulturo in svoj način 
življenja, s tem pa tudi svojo »držo«, ki je na nek način univerzalna, spoznavna pa 
le skozi socialno sliko, ki je ni mogoče spoznati drugače, kakor z oralnim pristopom. 
Oralna zgodovina je zato bistvena pri celovitem (podčrtal J. D. Young) prikazu značil­
nosti delavskega gibanja. Prav na ta način lahko zgodovinarji veliko prispevajo 
k večjemu optimizmu med delavstvom, saj z oralnim pristopom odkrivajo pozitivne 
plati razmišljanj samih delavcev. To pa je tisto, česar v knjigah ni — zato potrebu­
jemo tako analitično kot inspirativno zgodovino delavskega gibanja. 
Po branju tega dela je očitno, da knjiga ni bila pisana za teoretike socializma, 
marveč predvsem za delavske aktiviste. Kot pravi avtor sam, pomeni predvsem po­
skus postaviti problem socializma na dnevni red vsakdanjega političnega življenja. 
Obenem pa pomeni tudi poskus, preseči pesimizem in ortodoksnost vladajoče levice 
na Otoku, ki zavira boj delavskega razreda za socialne pravice in enakopravnost. 
I r e n a G a n t a r G o d i n a 
G i u s e p p e B o f f a , Fenomen Stalin, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985, 242 
strani. 
Italijanski avtor Giuseppe Boffa — poznamo ga po številnih tehtnih člankih o 
Sovjetski zvezi po Oktobru, objavljenih v Naših razgledih — analizira v svojem delu 
skozi dvanajst poglavij Stalinov fenomen. 
Boffovo delo ne predstavlja zgodovinske rekonstrukcije Stalinove dobe, pač pa 
prikaz teorij posameznih šol (zgodovinskih, socioloških, politoloških, filozofskih), ki 
se ukvarjajo s pojavom stalinizma. Izhodišče Boffovega dela je pravilna ugotovitev, 
da je stalinizem precej sporen izraz, eden najbolj spornih v političnem in družbo­
slovnem besednjaku; različni avtorji namreč pripisujejo temu istemu izrazu različne 
vsebine. V nadaljevanju nam pisec predstavi teze in avtorje posameznih šol; pri tem 
se ne omejuje samo na predstavitev tez, temveč opozarja na njihov nastanek, razvoj 
ter vrline in pomanjkljivosti. 
Sovjetska razlaga »obdobja kulta osebnosti« v interpretaciji Hruščeva se ome­
juje na posebno obdobje sovjetske zgodovine, »o hudih časih za partijo in za ljudstvo, 
ko ni bil nihče varen pred samovoljo .in nasiljem«. Med prvimi kritiki te razlage je 
bil Palmiro Togliatti. Govorjenje o »kultu« kot vzroku za zgodovinske procese, ki po 
njegovi sodbi niso bili brez degenerativnih potez, nima nikakršnega pomena. Pripi-
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . i988 • 4 619 
sovati krivdo »osebnim pomanjkljivostim« enega samega človeka, pri čemer gre za 
istega človeka, katerega nadčloveške vrline so v preteklosti slavili, pomeni še nadalje 
ostajati v mejah »kulta«. 
Teorija kontinuitete temelji na prepričanju o »neprekinjeni kontinuiteti ruske 
sovjetske zgodovine od oktobra 1917 do Stalinove smrti«. Avtor ugotavlja, da je bila 
ta teorija precej časa razširjena v najbolj radikalnih krogih sovjetskega oporečništva 
(npr. pri Solženicinu) kot tudi v angloameriških raziskavah. »Privolitev v tezo, da 
Leninova dejanja in politika vodijo neposredno v Stalinova, je zapeljala mnoge znan­
stvenike na Zahodu k temu, da mislijo, da je vprašanje zgodovinskih korenin stali­
nizma rešeno in da ne terja nobene resne analize več.« Avtor ugotavlja, da se je po 
desetletjih nesporne prevlade šola kontinuitete znašla v težavah, ko je zgodovinska 
raziskava po zaslugi bogatejše dokumentacije lahko posegla po novih rezultatih pri 
poznavanju dogodkov. Tu imamo v mislih tiste »zasuke«, ki jih mnogi raziskovalci 
zdaj upravičeno ocenjujejo kot odločilne za stalinizem: stalinsko »revolucijo od zgo­
raj« v letih 1929—1932 s kolektivizacijo in prvim petletnim načrtom ter »veliki strah« 
v letih 1936—1938 z množično represijo, ki so jo sprožili predvsem zato, da bi udarili 
po boljševiški partiji. 
V poglavje maščevanje Rusije Boffa uvršča razlago, ki vidi v stalinizmu vsebin­
sko kontinuiteto, ne z revolucijo, marveč s starejšo rusko zgodovino, ki naj bi prav 
s Stalinom hitro obračunala s tisto kratko in po vsebini spodletelo medigro, ki jo je 
predstavljalo leto 1917. Tako ameriški zgodovinar Robert Tucker ocenjuje stalinizem 
kot »revolucionaren pojav«, v katerem sta imela pomemben delež tako boljševiška 
dediščina, posebej tisti njen del, ki je bil povezan z obdobjem »vojnega komunizma«, 
kot tudi dediščina stare Rusije; vendar pa ima ta stalinizem za Tuckerja tudi svoje 
izvirne poteze. »Gre za obdobje, ki ni bilo le v očitnem razhajanju s tistim pojmo­
vanjem nadaljnjega razvoja sovjetske družbe, ki ga je izoblikoval Lenin v zadnjih 
letih svojega življenja in pri katerem se je navdihovala politika N e p . . . V bistvu je 
bil stalinizem kot revolucija z vrha proces državne izgradnje, izgradnje ruske sov­
jetske države, ki bi bila močna, zelo centralizirana, birokratska, vojaško-industrijska 
ter sposobna doseči korenite spremembe v družbi. V tem pomenu je stalinizem imel 
predzgodovino v politični kulturi ruskega carizma in je že obstajal kot model pre­
teklosti. Stalinova »revolucija z vrha« je bila prav tako kot »revolucija z vrha« Petra 
Velikega vrhunec carizma kot dinamične politične nadgradnje«. 
Avtorji šole totalitarizma so pojmovali »totalitarni sistem kot novo, 20. stoletju 
lastno obliko popolne teroristične tiranije, ki je motivirana z ideologijo in docela zbi-
rokratizirana, ki je vsepovsod po svojem bistvu enaka, čeprav se navzven navidez 
nekoliko razlikuje, in katere klasičen izraz se kaže v dveh deželah: v nacistični Nem­
čiji pod Hitlerjem in komunistični Rusiji pod Stalinom«. Boffa pravilno ugotavlja, da 
šola totalitarizma ne more v celoti zadovoljivo opredeliti stalinizma kot specifičen 
totalitarni sistem, saj je iste poteze moč najti tudi v drugih sistemih. 
V poglavju o razvojni revoluciji nas Boffa seznanja z novimi težnjami konec 60. 
let v raziskovanju sodobne sovjetske zgodovine. »Ne Lenin ne Josip Stalin nista ho­
tela vrniti kazalcev nazaj; nista hotela navadnega napredka, marveč sta hotela nare­
diti skok naprej. Boljševiška revolucija je imela mnoge poteze razvojne revolucije, ki 
se ni razlikovala od tistih, ki se odvijajo dandanes v nerazvitih deželah. . . Za to, da 
bi razumeli smisel stalinizma, se moramo zadržati pri problemih dvajsetih let. Videti 
Stalina zgolj kot oblasti žejnega tirana bi pomenilo videti le eno plat resnice. Tu je 
bil problem industrializacije, ki se je bila začela pod carji in ki sta jo prekinili vojna 
in revolucija. Da bi Rusija lahko napredovala, je bilo treba razen obnove industrije, 
ki je obstajala leta 1913, zagotoviti nove velike naložbe. Kako dobiti potrebna sred­
stva? Zemljiških lastnikov ni bilo in tudi velikih kapitalistov ne. Le malo je bilo 
verjetno, da bi kapital prišel iz tujine. Akumulacijo in žrtve je bilo treba doseči na 
račun ljudstva, velika večina ljudstva pa je bila kmečka.« Pristaši razvojne revolu­
cije so celotno stalinsko politiko skupaj z njenimi odsevi v državi, partiji in kulturi 
obravnavali kot globalno strategijo industrializacije. V celoti se je ta šola, ugotavlja 
Boffa, nagibala k temu, da je stalinizem obravnavala kot nekaj »nujnega« in v veliki 
meri vsiljenega zaradi danih okoliščin, če že ne kot nekaj, kar je razvoj usodno za­
hteval, ter je spričo tega kot nepomembne zavrgla vse alternative, ki so se stali­
nizmu postavljale po robu. 
Sola termidorja je prva, ki je obravnavala stalinizem kot poseben zgodovinski 
pojav; njen začetnik in še dandanes njen najbolj izvirni predstavnik je bil in ostaja 
Trocki. Interpretacija Trockega je vzniknila iz nekaterih primerjav med rusko in 
francosko revolucijo. Vendar pa njena izvirnost ne tiči v tem. »Seveda je stalinizem 
pognal iz boljševizma, vendar pa iz njega ni pognal logično, marveč dialektično: ne 
kot njegova revolucionarna potrditev, marveč kot njegovo termidorsko zanikanje. To 
pa ni isto« (Trocki). To je še dandanes največji prispevek, ki ga je celotna trocki-
stična šola dala zgodovinopisnemu raziskovanju, trdi Boffa. Največja izvirnost raz­
mišljanja Trockega pa je tičala v prizadevanju, dojeti, kako je sploh prišlo do raz-
620 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 
kola med boljševizmom in stalinizmom. Trocki je bil prvi, ki je skušal stalinizem 
razložiti, ne s pomočjo nekaterih splošnih shem, marveč na podlagi specifičnih navz­
križij tiste konkretne zgodovinske stvarnosti, kakršno' je predstavljala sovjetska druž­
ba v tistem obdobju. Pri tem ta družba zanj sploh še ni bila socialistična, kot je raz­
lagala stalinistična propaganda, marveč je bila še vedno sredi prehodnega obdobja 
med kapitalizmom in socializmom ter zatorej tudi predmet nasprotujočih si spodbud. 
Izid spopada med temi različnimi težnjami za Trockega nikakor ni bil vnaprej do­
ločen. Predvsem je slej ko prej ostajalo dejavno tisto najresnejše protislovje, ki so se 
ga boljševik! prav dobro zavedali že v dvajsetih letih: z revolucijo je Rusija naredila 
»največji skok naprej v zgodovini«, skok, v katerem so se »izrazile najnaprednejše 
sile dežele«, vendar pa se je kar brž znašla tudi v položaju, ko se je morala soočiti 
z osamitvijo in s splošno zaostalostjo svojih proizvajalnih sil. Čeprav se je gospodar­
stvo hitro širilo, pa je tako glede na produktivnost dela kot tudi glede na potrošne 
dobrine, ki so bile na voljo, močno zaostajalo za najbogatejšimi kapitalističnimi drža­
vami. Medtem ko so nove proizvajalne strukture, ki niso imele zasebniškega značaja, 
terjale vse večjo enakost med posamezniki in družbenimi skupinami, pa takšna ena­
kost v resnici še ni bila mogoča: odtod hude napetosti bodisi med posamičnimi druž­
benimi sloji bodisi znotraj slehernega teh družbenih slojev. Predvsem na področju 
porabe se je ohranjal kriterij neenakosti, ki je bil lasten meščanskemu pravu. Kot 
varuh te zakonodaje neenakosti pa je nastopala država, ki ji ni prišlo na misel, da 
bi odmrla, kot so to terjale marksistične napovedi, marveč se je celo krepila, ko je 
širila svoje naloge vključno s tistimi, ki so tipično represivne. V tem prvem pojavu 
se je zasidral še drugi. Krepitev države je bila hrana za obstoj novega družbenega 
sloja, ki se je postavil nad vse druge, ki je bil vodilen in privilegiran in ki ga je 
Trocki ravno zaradi njegove funkcije v državi enačil z birokracijo. Le-ta pa — tako 
je opozarjal — ne predstavlja razreda v marksističnem pomenu besede, ker ni zmož­
na in tudi v drugih sistemih nikoli ni bila zmožna ustvariti lastnega sistema proiz­
vodnje in menjave in zatorej tudi ne družbenih odnosov posebne vrste. V Sovjetski 
zvezi — podčrtuje Trocki — opravlja birokracija dve nalogi. Po eni plati varuje 
državni značaj lastnine nad sredstvi za proizvodnjo, ki je bil v Rusiji plod sociali­
stične revolucije; v tem tiči osnova njene oblasti. V tem okviru pa varuje — in to je 
njena negativna funkcija — tudi svoje privilegije in svojo nadoblast. V tej drugi 
vlogi pa prihaja v spore z egalitarističnimi pritiski, ki so prihajali iz družbe. Tisto, 
kar je Trocki krstil za »sovjetski bonapartizem«, za bonapartizem Stalina, je bilo 
izraz in posledica tega spora in dvojne funkcije, ki jo je imela birokracija. 
Trockega zgodovinsko presojanje stalinizma se je poostrilo, ko se je soočil s ti­
stimi »bonapartističnimi bakanalijami«, ki jih je predstavljalo množično zatiranje v 
letih 1936—1938. V zvezi z »velikim strahom« je vedno uporabljal izraz »reakcija«. 
Slo je za »velikansko birokratsko reakcijo«, po obsegu primerljivo z revolucijo, ven­
dar pa z nasprotnim predznakom, za rezultat spopada med »revolucionarji in termi-
dorjanci znotraj same birokracije«. V »iztrebljanju stare boljševiške garde« je videl 
najbolj dramatičen izraz »fizične nespravljivosti med stalinizmom in boljševizmom« 
ter »navzkrižja med oktobrsko revolucijo in termidorsko birokracijo«. Vendar pa je 
ostajal prepričan, da bo te reakcije konec, ko se bo znebila Stalina, če je ne bo zru­
šila nova ljudska vstaja. 
V poglavju o premoči etatizma nam Boffa predstavi etatistične interpretacije sta­
linizma in pravi, da je »prva domovina nove šole Jugoslavija po letu 1948 in da je 
Jugoslovane moč še dandanes obravnavati kot njene najpomembnejše predstavnike, 
čeprav se je njen vpliv razširil čez meje te dežele«. In dalje — »v prizadevanju jugo­
slovanskih komunistov, ki zoper stalinsko ZSSR niso postavljali samo ponosa svojega 
ljudskega odpora, marveč tudi pravo politično in družbeno alternativo, je našla do­
stojanstvo teoretičnega razmisleka: ponudila je podobo drugačne družbe, ki je bolj 
kot Stalinova ZSSR upravičena imenovati se socialistična in ki jo tudi bolj navdihu­
jejo marksistične težnje. Politični spopad je za to novo interpretacijo stalinizma 
predstavljal bolj spodbudo kot pa mejo«. 
Nova kategorija, s katero so se Jugoslovani lotili svoje kritične analize, je kate­
gorija »etatizma«: izraz zajema v svoji najsplošnejši opredelitvi razvejeno sodobno 
težnjo po »etatizaciji«, težnjo, ki se nanaša predvsem na gospodarstvo, ki pa se konec 
koncev polasti celotnega družbenega življenja. Prav vsem jugoslovanskim avtorjem 
je skupna ena misel (trdi Boffa) : določena stopnja etatizma kot »državni socializem«, 
je zakonita in v veliki meri tudi koristna posledica socialističnih revolucij, do kakrš­
nih je prišlo v tem stoletju v deželah, za katere so bila značilna še posebno huda 
zaostajanja v gospodarskem in političnem razvoju, kot so bile Rusija, Kitajska ali 
Jugoslavija. Pozitivna plat tega pojava tiči v nalogah, ki jih prevzame država, ki je 
izšla iz teh revolucij, ko se ne loti samo obrambe svojih dosežkov, marveč tudi za­
vestnega uvajanja takšnih »elementov socializma« kot je javna lastnina nad določe­
nimi sredstvi za proizvodnjo. Stopnja socializma, ki je zaobsežen v takih spremembah, 
pa je še zelo nizka, predvsem pa je takšen socializem nestabilen. Iz takšnega položaja 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 621 
niso mogoče samo različne, marveč celo nasprotujoče si razvojne poti, ki so v odkri­
tem medsebojnem spopadu. Eno od takšnih predstavlja klasična protirevolucija, ki 
obnavlja staro ureditev. Toda če je ta nevarnost presežena, se spopad začne vsiljevati 
vnovič. Ena pot revolucionarnega razvoja vodi h krepitvi tistih prvih elementov soci­
alizma tako, da krepi demokratično vsebino, udeležbo delavcev pri upravljanju jav­
nih zadev, »samoupravo« ali »samoupravljanje« družbe ter težnjo k »odmiranju« 
države. Nasprotna smer pa vodi k porazu teh možnosti, ki podlegajo revolucionarni 
državi in njeni birokraciji, ki se okrepi do te mere, da preseže vse, kar se je bilo zgo­
dilo kdajkoli v preteklosti, ter se spremeni v nov zatiralski Leviatan. 
_ V poglavju Industrijski despotizem nas Boffa opozarja na razprave o »azijskem 
načinu proizvodnje«, ki so doživele preporod konec petdesetih in v začetku šestdese­
tih let, kot tudi na teze avtorjev, ki povezujejo sorodnost med stalinskim despotiz-
mom in družbami, ki se opirajo na azijski način proizvodnje. 
V poglavju Stalinizem po Stalinu in stalinizem zunaj ZSSR si Boffa zastavlja 
dve vprašanji: vpliv, ki ga je imel stalinizem na komunistično gibanje po svetu, in 
ponavljanje nekaterih njegovih pomembnih značilnosti v drugih deželah. Boffa ugo­
tavlja, da je bilo komunistično gibanje stalinistično v dolgem obdobju svoje zgodo­
vine, v času, ki sega od začetka tridesetih vse tja v sredino petdesetih let. Stalini­
stično ni bilo samo zato, ker bi povzdigovalo avtoriteto Stalina in ker bi se v največji 
meri vključevalo v njegov »kult«: sprejelo je tudi njegovo vrhovno politično vodstvo 
ter privolilo v njegova pojmovanja, usmeritve in navodila. Boffa opozarja, da je že 
s tem nedvomno dana potreba po mednarodni in ne samo sovjetski analizi, ko gre za 
iskanje odgovora na vprašanje, kaj je bil in kaj je stalinizem. 
V zaključnem poglavju — v povzetku — Giuseppe Boffa ugotavlja, da je izraz 
stalinizem ne glede na vse ugovore, katerih predmet je, koristen in upravičen, ker 
pomaga očrtati specifičen in pomemben zgodovinski pojav: pojav, ki ga ni moč pre­
prosto izenačiti z boljševizmom, iz katerega se je rodil, in tudi ne s komunističnim 
gibanjem, ki je naslednji poganjek tega istega boljševizma, še manj pa s skupkom 
avtoritativnih vlad oziroma gibanj, ki so v našem stoletju tako pogostne. Ima na­
mreč vrsto posebnih značilnosti; je izraz z vsebino, ki je že dovolj jasno začrtana, 
čeprav jo morajo raziskave še natančneje opredeliti. Pri tem Bóffa pravilno ugotav­
lja, da bo potrebno še nemalo raziskovanj podrobne zgodovine stalinizma v konkret­
nem razvoju sovjetskega dogajanja — kljub temu — da dandanes njegove ključne 
trenutke poznamo mnogo bolje kot pred desetletjem ali dvema; naloga, ki je v naj­
večji meri odvisna od odprtosti in dostopnosti sovjetskega arhivskega gradiva. Pri 
tem naj dodamo, da slovensko oziroma jugoslovansko zgodovinopisje ni na obrobju 
tega dogajanja, prav nasprotno, po zaslugi zgodovinskih raziskav in del dr. Marjana 
Britovška (Boj za Leninovo dediščino; Carizem, revolucija, stalinizem; Stalinov ter-
midor), ki temeljijo na avtorjevem preučevanju sovjetskega arhivskega gradiva, sodi 
v sam svetovni vrh, kar je potrdil tudi mednarodni simpozij o Buharinu v Wupper-
talu oktobra 1988. 
A v g u s t L e š n i k 
M a u r i c e L e v e r , Povijest dvorskih luđa. Zagreb, Grafički zavod Hrvatske 
1986; 245 strani. 
Leverjevega dela, ki sem ga bral z velikim zanimanjem, kar nisem mogel odlo­
žiti, saj ga ne odlikuje samo ustvarjalen znanstven pristop z modernimi metodolo­
škimi prijemi, temveč tudi čudovit in navdušujoč stil pisanja, ki mu ne manjka hudo­
mušnih idej in humorja. Knjiga kronološko zajema v glavnem srednji vek in novi 
vek tja do 18. stoletja, ko je služba dvornih norčkov povsem izginila. Avtor nam v 
tem dolgem obdobju skuša predstaviti zanimiva običaje — »praznovanja norcev« kot 
del vsakdanjega življenja; pojmovanje norosti (s pomembnim preobratom v času re­
nesanse) in seveda slavne in manj slavne dvorne norčke, ki so služili francoskim kra­
ljem. Naštejmo nekaj virov, na katere se opira avtor: računske knjige francoskega 
dvora, razne razprave sodobnikov, kronike, memoari, dnevniki, korespondenca, lepo­
slovje, ikonografija itd. Težavnosti tovrstne raziskave pa ne predstavlja zgolj pomanj­
kljivo gradivo, temveč se mora zgodovinar osvoboditi tudi MITA kot sestavnega dela 
zgodovine norčkov, saj se je fikcija na nekaterih mestih tako ozko prepletla z real­
nostjo, da ju včasih sploh ne gre ločevati. 
Na začetku avtor predstavlja zelo nenavaden ceremonial — »praznik norcev«. Ta 
običaj, ki izvira še iz poganskih časov, se je v srednjem veku obdržal še stoletja pod 
okriljem cerkve. Obstajalo je nekaj variant »praznovanja norcev«. Cerkvena hier­
arhija si je skoraj deset stoletij zaman prizadevala, da bi na kakršenkoli način pre­
gnala iz duš vernikov ta poganski običaj, saj je bil le-ta pregloboko zakoreninjen v 
ljudski zavesti. Običaj je z uspehom ukinila šele politična (posvetna) oblast v 16 sto­
letju. Vzrok za ukinitev običaja je seveda skrit globlje v pojavu renesanse, samo iz-
ß22 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 
ginotje pa lahko označimo kot prenehanje enega izmed glavnih faktorjev srednje­
veške duhovnosti. 
Srednjeveška cerkev, ki je obsojala hlinjeno norost kot orodje posmeha, pa je 
nasprotno globoko spoštovala pravo norost. Cerkev takrat tudi ni imela tako na-
mrščenega obraza kot si ga je nadela kasneje. Znala se je smejati. Avtor na tem me­
stu predstavlja tudi več primerov pajdašenja svetega z norostjo. 
Proti koncu srednjega veka se je na prizorišču naše domišljije pojavilo neko 
bitje, katerega obraz je bil uokvirjen s kapo, opremljeno z oslovskimi ušesi in okra­
šeno z zvončki, v roki pa je držalo palico norčka. Številni ikonografski dokumenti 
prikazujejo takšno podobo. Nekateri dvorni norčki, ki jih lahko večkrat zasledimo 
vpisane v sklop kraljeve menažerije, so od svojih donatorjev večkrat dobivali raz­
košna darila. Kostim norčka, pogosto kopija ali ponaredek kraljeve obleke, simboli­
zira njegov položaj v odnosu dò gospodarja. Norčki so predstavljali protivrednost 
vladarjeve oblasti.— dvojno grotesko — obrnjeno sliko moči. Zezlo (le sceptre) in 
žezlo s kraguljčki (la marotte) imata iste atribute — samo simbolično vrednost. Vloge 
norčka kot imaginarnega predstavnika v svetu igre (npr. šah, tarok) tudi ne gre za­
nemarjati, saj ne smemo pozabiti, da ravno on ruši logiko igre — je rušitelj, ki stalno 
postavlja pod vprašaj ureditev sveta. 
Kol'ektivni norček pa se ne pojavlja samo v svoji konceptualni podobi ali kot 
zgolj ikonografska tema, temveč je enakovredno prisoten tudi v običajih in družbi. 
Norost v srednjem veku ne obiskuje samo cerkve in poslikane knjige, temveč pro­
dira tudi v mesta ter sodeluje v vsakdanjem življenju skupnosti in družbe; na raz­
ličnih mestih se pod njenim pokroviteljstvom ustanavljajo številne bratovščine. Bi­
stveno je dejstvo, da tudi posvetni norček prekoračuje vzpostavljene vrednosti z obra­
čanjem vsakdanjega. Norčkov niso vzdrževala samo mesta, temveč tudi številni cehi, 
srečamo pa jih tudi v šolah govorništva, v vojski in v specialnih in strogo organizi­
ranih bratovščinah. 
V nadaljevanju avtor prehaja s kolektivnega norčka na individualnega. Številni 
norčki so bili, vsaj v začetku, pravi slaboumneži, vendar se je med njimi vedno bolj 
vzpenjalo število komedijantov, ki so samo hlinili norost. Od renesanse dalje pa so 
vsi pripadali prav kategoriji komedijantov. Dvorni norčki izvirajo še iz najstarejših 
časov. Zanje je bistveno, da posedujejo moč porogljivosti in rušilnosti. V srednjem 
veku so norčki plemičev živeli v izredno ugodnih materialnih pogojih (razkošna gar­
deroba, darila, služinčad). Poleg plačanih je obstajala še ena vrsta norčkov, ki bi jih 
lahko imenovali neodvisni: Preživljali so se z zabavanjem ljudi na vaških trgih, sej­
mih, pri vhodih v gradove — skratka povsod, kjer so imeli priložnost pritegniti po­
zornost nase. Tó so bili nekakšni ljudski norčki, ker so zabavali siromašne. 
Od 14. stoletja dalje se je položaj dvornega norčka francoskih kraljev utrdil. Prej 
navadni plačani uslužbenci so za časa Filipa V. postali državni uslužbenci z naslo­
vom, ki so ga nosili do smrti. Postali so torej institucionalni norčki, plačani iz kra­
ljeve blagajne za vzdrževanje dobrega razpoloženja kralja. Skratka, norost se je pre­
maknila na položaj institucije. Seveda je prazno mesto palice norčka vedno pritegnilo 
številne kandidate. Fenomena ne pojasnjuje samo materialna korist, temveč je po­
trebno pomisliti tudi "na številne privilegije, ki jih je užival norček, živeč ob vladarju. 
Zaradi velike konkurence ni mogel postati dvorni norček vsak, ki si je to zaželel. 
Fenomen dvornega norčka zahteva posebne kvalitete, ki jih ne premore vsakdo. Dolgo 
se je. verjelo, da sta bistvena pogoja za ta poklic telesna iznakaženost in duhovna 
zaostalost. Maurice Lever se ne pridružuje temu zastarelemu mišljenju. Grdost je za­
nesljivo v domeni pritlikavcev, medtem ko je umska zaostalost pri dvornih norčkih 
vse redkeje zastopana, dokler konec koncev popolnoma ne izgine. Služba dvornega 
norčka sploh ni enostavna, temveč zahteva številne kvalitete in to zelo različne, ki 
jih redko srečamo zedinjene v eni in isti osebi. 
Prva naloga dvornega norčka je razvedrilo — zabava vladarja. Biti mora igralec, 
klovn, mimik, akrobat, plesalec, pevec, glasbenik — skratka, poskrbeti mora za to­
talen spektakel. Poleg komične nadarjenosti pa je umetnost dvornega norčka vedno 
predpostavljala tudi dobro poznavanje ljudi, ali vsaj primerno zanesljivo intuicijo. 
Vendar vloga, ki jo ima dvorni norček ob kralju, ni podobna nobeni drugi (npr. so­
bar, dvorjan itd.). Burkaška norost dvora metaforično prestavlja patološko norost na 
polje smeha. Kraljevi norček lahko govori resnico samo na šaljiv način, ker mu je 
vsak drugačen način prepovedan. Dvorni norček si za ceno svoje zmedenosti pridobi 
svobodo govora. Hkrati par kralj — norček teatralizira na nek poseben način par 
gospodar — sluga, vladar — podrejeni. Dvorni norček zadržuje v bližini krone nekaj 
svoje kolektivne biti, v kateri se zbirajo ljudske pobude in težnje, in lahko bi dejali, 
da je dvorni norček nekakšno vezno tkivo med ljudstvom in oblastjo. 
Začenši z renesanso postaja norček bolj kot kdajkoli prej neke vrste mitološki 
junak, postavljen na pol poti med fikcijo in realnost. Marsikdo je npr. slišal za Chi-
cota, a nihče ne ve več zanesljivo, kdo je bil, ker bi v tem primeru moral izbirati 
med zgodovino in zgodovinskim romanom Alexandra Dumasa (Les quarantecinq, La 
. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 623 
Dame de Monsoreau). Po Chicotovi smrti (1592), v času kralja Henrika IV., so posta­
jale naloge dvornih norčkov vse bolj politične. K temu je prav gotovo prispevala cen­
tralizacija in vzpon absolutizma, medtem ko je prejšnja fevdalna razcepljenost omo­
gočala norčkovo protisilo roganja; omogočala mu je, da je predstavljal groteskno 
kopijo vladarja. V času absolutizma, še posebno za Ludvika XIV., pa sta moč in njeno 
izpodbijanje vse težje živeli vzporedno. V stoletju sončnega kralja se pojavi »religija 
uglajenosti«. To ni več doba, ko so si lahko norčki pod varstvom kape z zvončki do­
volili najbolj nizkotne in najbolj mastne šale. Smeh se je začel izrojevati. Norček je 
polagoma izgubljal svojo univerzalnost, ki mu je v srednjem veku in v času rene­
sanse omogočala, da pove prvobitno resnico o svetu in človeku. Istočasno je izgubljal 
tudi svojo moč osvoboditelja in obnovitelja. Njegova prisotnost ob kralju ne postav­
lja več pod vprašaj ureditve sveta; ni več šaljivi dvojnik kralja, njegova živa kari­
katura, njegov negativni odraz. Sončni kralj lahko vlada sam, brez ovir. 
V stoletju razsvetljenstva je služba dvornih norčkov povsem izginila. Ker ni no­
benih virov, ki bi nam ilustrirali to izginotje, M. Lever zaključuje, da je k temu pri­
speval sam tok dogodkov v procesih absolutizacije oblasti, torej vpliv zgodovinskih 
okoliščin in predvsem spreminjanje duhovne nastrojenosti. Danes ni več kraljev s pla­
čanimi norčki, vendar fenomen norčka, kot ugotavlja avtor, še zdaleč ni povsem iz­
ginil. V nasprotju s prejšnjimi časi, ko je norček služil samo eni osebi, imamo danes 
opravka z norčkom celotne družbe — norčkom ljudstva. 
So to morda današnji intelektualci. . . Vsaj nekater i . . . Qui sait! 
A n d r e j S t u d e n 
524 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • шв • 4 
OBVESTILA 
OBVESTILA O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 
1. Naročnino na ZC 1989 (s članarino za ZZDS) smo določili v naslednjih zne­
skih: člani zgodovinskih in muzejskih društev 32.000 din, člani-upokojenci 24.000 din, 
študentje 16.000 din in domače ustanove 52.000 din. Kljub znatnemu dvigu cen osta­
jamo med najcenejšimi strokovnimi revijami. Pač pa pripominjamo, da tudi letos na­
vedene cene veljajo le za vplačila do 31. maja 1989. Pozneje bomo zaračunavali reva­
lorizirane zneske. Do 31. maja Ì989 veljajo tudi revalorizirani zneski naročnin za pre­
tekle letnike in sicer 1983—86 po 12.000 din, 1987 — 16.000 din in 1988 — 22.000 din 
(z običajnimi popusti za upokojence in študente). Bralci, ki nam brez pismenega ter­
janja pravočasno poravnavajo vsakoletno naročnino, upravi revije močno olajšujejo 
delo, uredništvu pa omogočajo kolikor toliko redno izhajanje. 
2. Letnik 43/1989 bo predvidoma imel štiri zvezke s po 160 stranmi. Če ne bo 
hujših motenj v financiranju, bi naj zvezki izšli okoli 20. maja, 30. julija, 10. oktobra 
in 20. decembra. Za ZČ 1/1989 so v tiskarni že postavljeni naslednji prispevki: refe­
rata s ptujskega zborovanja Janko Pleterski, Zunanji odmevi deklaracijskega gibanja 
ter Janez J. Svajncer, Vojaška organiziranost Slovencev v srbski vojski in nastanek 
slovenske vojske, dalje razpravi Draško Josipović, Paleolitska in mezolitska najdišča 
na1 prostem v Sloveniji ter Branko Reisp, O nekdanji knjižnici knezov Auerspergov 
(Turjaških) v Ljubljani. V stavljenju sta še razpravi Peter Stih, K polemiki o vpra­
šanju časa prihoda Hrvatov in Aleš Gabrič, Slovenski umetniški klub. Vsega pa vam 
zdaj seveda še ne smemo in ne moremo napovedati ! 
3. Približno hkrati s tem zvezkom ZČ izhajajo trije ponatisi starejših zvezkov: 
ZČ 1961, ZČ 1-2 in 3-4/1969. Prednaročnikom ponatisov jih bomo poslali po pošti, na 
voljo pa je tudi dovolj izvodov za nove bralce in naročnike naše revije. 
4. Da bi pospešili in olajšali delo uredništva, naj avtorji prispevkov za ZČ roko­
pise oddajajo pretipkane na straneh s 30 vrsticami po približno 65 znakov. Vsak tekst 
naj bo opremljen z avtorjevim imenom, z njegovim naslovom (vključno s telefonom 
in z občino stalnega prebivališča) ter s številko žiro računa ali z izjavo, da avtorju ni 
potrebno odpreti žiro računa, ker njegovi honorarji v tekočem letu ne presegajo z za­
konom predpisane vsote. Avtorji razprav ter obsežnejših člankov morajo posebej pri­
ložiti še povzetek, ki naj ne presega desetine obsega razprave ali članka, ter vsebin­
ski — ne samo formalni — izvleček na desetih tipkanih vrsticah (po vzgledu iz ZČ 
naj bodo izvlečku dodani podatki o avtorju, naslov prispevka, bibliografski podatki). 
Povzetke lahko avtorji pošljejo že v izbranem tujem jeziku, izvlečke pa v slovenščini 
in po možnosti že tudi v angleškem prevodu. Za prevod povzetkov in izvlečkov sicer 
poskrbi uredništvo, prav tako za klasificiranje člankov po UDK. 
Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Uredništvo seveda lahko 
zahteva strokovne popravke in dopolnitve rokopisov ter si pridrži pravico do jezikov­
nega lektoriranja prispevkov. Pri opravljanju prvih tiskarskih korektur naj avtorji 
popravljajo le tiskarske napake, samo izjemoma so dopuščeni najbolj nujni avtorski 
popravki teksta. Korekture v lomljenih straneh opravi uredništvo samo. Avtorji raz­
prav prejmejo po 30 brezplačnih separatov. 
S prejemom teksta in odobritvijo rokopisa za tisk ter z izplačilom honorarja po 
veljavni tarifi ZČ (ta je v okvirih zneskov republiškega sporazuma o honorarjih) 
uredništvo pridobi vse pravice do natisa teksta v skupni nakladi do 3000 izvodov, ob 
dodatnem honorarju pa tudi do nadaljnjih objav. O izvrševanju zgornjih določil 
uredništvo ne sklepa pogodb. Ponatis člankov in slik iz ZČ je mogoč samo s pred­
hodnim dovoljenjem uredništva in z navedbo vira. 
J a n e z S t e r g a r 
ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 42 - LETO 1988 
LETNO KAZALO - ANNUAL CONTENTS - ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ 
RAZPRAVE - STUDIES - СТАТБИ 
Peter S c h r e i n e r , Slike iz bizantinske province. Trgovci in trgovina v dobi Paleologov . . . 5-12 
Pictures from a Byzantian Province. Merchants and Trade in the Paleologs Period 
Картинм из византиискои провинции. ТорговцБ1 (купцБ1) и торговлн во времи 
Палеологов 
Jadran F e r 1 u g a, Kolonizacijska politika bizantinske oblasti od VII. do XIII. stoletja . . . . 13-26 
Colonisational Politics of Byzantian Authorities from Vllth to XHIth Centuries 
Колонизационнал политика византиискои власти e VII-го no ХШ-ое столетие 
Janez C v i r n , Politična orientacija celjskega nemštva 1861-1907 27-42 
Political Orientation of the Celje Germans from 1861-1907 
Политическаи ориентацин немцев из ЦелБе с 1861-го no 1907-ои годн 
Avguštin M a l l e , Nekaj pripomb k utrakvistični šoli na Koroškem v letih 1923-1938 . . . . 43-60 
Some Remarks on Utraquistic School in Carinthia from 1923 to 1938 
Несколвко замечании к утраквистическои школе в Каринтии с 1923-го no 1938-ии 
ГОДБ1 
Teodor D o m e j , Koroški Slovenci v prvem letu nacistične vlade v Avstriji 61-83 
Carinthian Slovenes During the First Year of the Nacist Rule in Austria 
Каринтииские словенцБ1 в первом году нацистскои власти в Австрии 
Sergij V i l f a n , Organizacija sodišč leta 1849 in narodnostne meje (zlasti na Štajerskem 
in Koroškem) 165-188 
Organisation of Courts in 1849 and Nationality Borders (Particularly in Styria and 
Carinthia) 
Организации судов в 1849 г. и националБНБ1е границБГ (особенно в Штирии и Ка-
ринтии) 
Janez C v i r n , Politična orientacija celjskega nemštva 1861-1907 (drugi del) 189-228 
Political Orientation of the Celje Germans 1861-1907 
Политическан ориентировка немцев из ЦелБе с 1861-го no 1907-ои ГОДБ1 
Janez R o t a r , Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina . . . 315-361 
Sources of Trubar's naming of Lands and Peoples and his Legacy 
Источники наименованин Трубарем стран и народов и ero наследие 
Robert M a t i j a š i ć , Kasiodorova pisma kao izvor za poznavanje kasnoantičke povijesti 
Istre 363-371 
Kasiodor's Letters as a Source for late Antiquity History of Istria 
ПисБма Кассиодора как источник познанин позднеантичнои истории Истрии 
Ignacij V o j e , Poskusi kvantifikacije trgovskega prometa in proizvodnje v srednjeveškem 
Dubrovniku : 373-387 
Attempts of quantification of Trade and Production in medieval Dubrovnik 
ОпБ1ТБ1 квантификации торгового обрашенил и производства в средневековом 
Дубровнике 
Vinko R a j š p , Čarovniški procesi na Slovenskem 389-397 
Witchcraft Trials on Slovene Territory 
ПроцессБ1 против колдунов и колдунв в Словении 
Istvân György T ô t h, Znanje branja in pisanja v Železni županiji (1600-1800) 399-411 
Knowledge of Reading and Writing in Železna županija (Vas megye) (1600-1800) 
Знанин в чтении и писании в Железнои жупании в 1600-1800 гг. 
Janez C v i r n , Politična orientacija celjskega nemštva 1861-1907 (tretji del) 413—432 
Political Orientation of the Celje Germans 1861-1907 (III.) 
Политическан ориентировка немцев из Целве с 1861-го no 1907-ои ГОДБ1 (III.) 
Bojan B a l k o v e c , Vpliv volilne zakonodaje na izide parlamentarnih volitev v narodno 
skupščino leta 1920 in 1923 433-447 
The Influence of Electoral Legislation on the Results of Elections into the National 
Parliament in 1920 and 1923 
Влинние ВБ1борного законодателБства на резулБтатБ1 парламентских ВБ1боров 
в Народнуго скупшину в 1920 и 1923 гг. 
Rajko В r a t o ž , Povezave med Trakijo in severnojadranskimi deželami v pozni antiki . . . 487-504 
Connections between Thracia and Northernadriatic Lands in Late Antiquity 
Cв^зи между Тракиеи и провинцимми севернои Адриатики в позднеи Антике 
Vaško S i m o n i t i, Slovenska historiografija o turških vpadih in obrambi pred njimi . . . . 505-516 
Slovene Historiography on Turkish Raids and Defence against them 
Словенскан историографид o турецких наездах и обороне от них 
Franc R o z m a n , Stališče slovenske socialne demokracije do balkanskih vojn 517-524 
The Standpoint of Slovene Social Democrats Towards Balkan Wars 
Отношение словенскои социалдемократии к балканским воинам 
Vasilij M e l i k , Leto 1918 v slovenski zgodovini 525-532 
The Year 1918 in Slovene History 
Год 1918 в словенскои истории 
Bogo G r a f en au er, Iz starega v novi prostor 533-541 
From old to new Space 
Из старого пространства в новое 
ZAPISI - NOTES - З А П И С И 
Marinka D r a ž u m e r i ć , Gospodarsko življenje v Beli krajini med 1. svetovno vojno 85-102 
The Economic Life of Bela krajina During World War I 
Зкономическал ЖИЗНБ Белои Краинм во времн Первои мировои воинм 
Duro V i d m a r o v i ć , Školstvo hrvatske narodne manjine u Mađarskoj od 1945. do 1985. 
godine 103-119 
The Education of the Croatian National Minority in Hungary from 1945 to 1985 
Школм хорватского националвного менБшинства во Венгрии с 1945-го no 1985-БШ 
ГОДБ1 
Luka S i e n č n i k , Volitev županov v Dobrli vasi koncem prejšnjega stoletja 229-233 
Elections of Mayors in Dobrla vas/Eberndorf at the End of the Previous Century 
ВБ1борБ1 старост в Добрлои Васи под конец прошлого столетии 
Igor G r d i na, Obseg bosenske države za bana Kulina 449-456 
The Extent of Bosnian State during Ban KuTih 
Обт>ем воснииского государства во времн Бана Кулина 
Majda C e r n i e , Procesi spreminjanja družine od 15. do 19. stoletja 543-554 
Processes of Alteration of Family from 15th to 19th Centuries 
ПроцессБ! измененил семБи e 15-ro no 19-oe столетие 
France K u z m i č , Prispevki k revolucionarnemu vrenju v Prekmurju leta 1918 555-560 
Countributions to Revolutionary Movement in Prekmurje (Transmuraland) in 1918 
K револк>ционному движеншо в ПрекмурБе в 1918 г. 
Bogo G r a f e n a u e r , Vprašanje kulturne avtonomije 1918 561-569 
The Question of cultural Autonomy 1918 
Вопрос o кулБтурнои автономии в 1918-ом году 
Andrej Vo v k o , »Špansko pismo« Dragotina Gustinčiča Etbinu Kristanu 571-574 
The "Spanish Letter" from Dragotin Gustinčič to Etbin Kristan 
„Испанское ПИСБМО" Драготина Густинчича Зтбину Кристану 
PROBLEMI IN DISKUSIJA - PROBLEMS AND DISCUSSION - ПРОБЛЕМБ1 И ДИСКУССИИ 
Bogo G r a f e n a u e r , O »(ne) znanstveni fantastiki« v Zgodovinskem časopisu. Odprto 
pismo prvega glavnega in odgovornega urednika Zgodovinskega časopisa sedanjemu 
uredniku 121-123 
On "(non) Science Fiction" in Historical Review. An Open Letter of the First Chief . 
and Responsible Editor of Historical Review to the Present Editor 
O „(не)научнои фантастике" в Историческом журнале. ОткрБ1тое ПИСБМО перво-
го главного и отвертсвенного редактора Исторического журнала теперетнему 
редактору 
Ferdo G e s t r i n , Odgovor Nadi Klaić 123-124 
A Reply to Nada Klaić 
Ответ Наде Клаић 
Vasilij M e l i k, Pojasnilo k odprtemu pismu 124 
Explication to an Open Letter 
ОбБиснение к открмтому писвму 
Lujo M a r g e t i ć , Još o pitanju vremena dolaska Hrvata 234-240 
More on Question of Arrival of Croats 
Егце к вопросу o времени прихода Хорват 
BIBLIOGRAFIJA - BIBLIOGRAPHY - БИБЛИОГРАФИИ 
Eva H o l z , Bibliografija slovenske zgodovine IX (Publikacije iz let 1982-1986) 245-292 
Bibliography of the Slovene History IX (Publications from 1982 to 1986) 
Библиографил словенскои истории IX (публикации 1982-1986) 
IN MEMORIAM - IN MEMORIAM - B ПАМНТБ 
Jaroslav Š a š e l (Rajko B r a t o ž ) 125-129 
Jaroslav Šašel 
Ирослав Шашел 
Toussaint H o č e v a r (Stane G r a n d a ) . 129-131 
Toussaint Hočevar 
Тоуссаинт Хочевар 
Fran Z w i t t e r (Bogo G r a f e n a u e r ) 159-163 
Fran Zwitter 
Фран Цвиттер 
Nada Klaić (Ferdo G e s t r i n ) 457-458 
Nada Klaić 
Нада Клаич 
Anton Svetina (Sergij V i l f a n ) 458-460 
Anton Svetina 
Антон Светина 
Jože K o r u z a (Boris P a t e r n u ) 575-578 
Jože Koruza 
Иоже Коруза 
Marija K r e m e n š e k (Štefan T r o j ar) 579-580 
Marija Kremenšek 
Марин Кременшек 
Ferdo H a u p t m a n n (Vasilij Me H k) 580-581 
Ferdo Hauptmann 
Фердо Хауптманн 
JUBILEJI - ANNIVERSARIES - 10БИЛЕИ 
Branko B o ž i č - šestdesetletnik (Olga J a n š a - Z o r n ) 132-135 
Branko Božič - Sexagenarian 
Бранко Божичу - шестБдеслт лет 
Tomaž W e b e r - šestdesetletnik (Drago N o v a k) 135-136 
Tomaž Weber - Sexagenarian 
Томажу Веберу — шестБдеснт лет 
Jože K a s t e l ic - petinsedemdesetletnik (Rajko B r a t o ž ) 241-242 
Seventy-five Years of Life of Jože K a s t e i i e 
Иоже Кастелицу семвдесит ПНТБ лет 
Bogdan Ž o l n i r - osemdesetletnik (Marjan L in asi) 242-243 
Bogdan Ž o l n i r - Octogenarian 
Богдану Жолниру восемБдесит лет 
KONGRESI IN SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - CONGRESSES AND SYMPOSA 
SOCIETY EVENTS - СБЕЗДБ1 И СИМПОЗИУМБ1, ОТ.1ЦЕСТВЕННАН Ж И З Н Б 
Missijev simpozij (Rim, 8.-11. September 1987) (Vinko R a j š p - S t a n e G r a n d a ) 137-138 
Missia Symposium (Rome, 8th-l l th September 1987) 
Симпозиум посвишеннБга Миссии (Рим, 8-11 сентнбри 1987) 
Znanstveno srečanje »Čitaonički pokret u jugoslavenskim zemljama u XIX stoljeću« (Veli 
Lošinj, 29. in 30. oktober 1987) (Branko M a r u š i č ) 138-139 
Scientific Meeting "Reading Societies Movement in Yugoslav Lands in XIX Century" 
Veli Lošinj, 29th and 30th October 1987) 
Научное совешание „Движение читателвнмх обшеств в гогославских земллх в 
19-ом в." (Вели ЛОШИНБ, 29 и 30 октлбри 1987) 
Mednarodni simpozij: Narodno revolucionarne ideologije in gibanja v jugozahodni Evropi 
v 19. stoletju, Dunaj, 2.-4. marca 1988 (Franc R o z m a n ) . 293-294 
International Symposium: National Revolutionary Ideologies and Movements in 
South-East Europe in 19-th Century, Vienna, 2nd-4th March 1988 
Международнми симпозиум: националБно-реболгоционнме идеологии и движении 
в гоговосточнои Европе в 19-ом столетии, Виена, 2-4 марта 1988 
Le Cinquantenaire de L'Anschluss, Paris-Rouen, 29.2.^.3.1988 (Dušan N e ć a k ) 294-297 
Штидеснтилетие аншлкзсса, Париж-Рузн, 29. 2.-4. 3. 1988 
Poročilo o delu »Sekcije mladih zgodovinarjev« (Andrej S t u d e n - Bojan B a 1 k o v e c) . . 297-298 
Report on Work of the "Section of Young Historians" 
Отчет o работе „Секции МОЛОДБ1Х историков" 
24. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ptuj, 28. do 30. septembra 1988 (Bojan 
B a l k o v e c ) 461^62 
24th Meeting of Slovene Historians, Ptuj 28th to 30th of September 1988 
24-oe совеш,ание словенских историков, Птуи, 28 no 30 сентнбрл 1988 
Govor Vladimira Kavčiča, predsednika Republiškega komiteja za kulturo 462-464 
Speech of Vladimir Kavčič, President of the Republic Committee for Culture 
РечБ Владимира Кавчича, председателн Республиканского комитета no кулБтуре 
Izjava 24. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev 464 
Statement from 24th Meeting of Slovene Historians 
Занвление 24-го совешании словенских историков 
Ustanovljeno je bilo Zgodovinsko društvo za Koroško (Marjan L i n a s i ) 464-465 
Historical Society for Carinthia was founded 
Основано Историческое обтество длл Каринтии 
Delovanje Zgodovinskega društva Ljubljana od 12. junija 1986 do 16. junija 1988 (Franc 
R o z m a n ) 465-466 
Activity of the Historical Society of Ljubljana from 12th of June 1986 to 16th of 
June 1988 
ДеителБностБ Исторического обшества Лк>блмна e 12 икшл 1986 no 16 икшн 1988 
Tretje zasedanje avstrijsko-jugoslovanske komisije zgodovinarjev, Dunaj 12. do 14. aprila 
1988 (Franc R o z m a n ) 466-467 
Third Session of the Austrian-Yugoslav Committee of Historians, Vienna, 12th to 14th 
of April 1988 
ТретБе заседание австрииско-кзгославскои комиссии историков, Вена, 12-14 
апрели 1988 гг. 
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - SOCIETY EVENTS - ОБ1ЦЕСТВЕННАИ Ж И З Н Б 
Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Občni zbor na Ptuju 28., 29. september 1988 (Marija 
O b l a k - Č a r n i , Boris R o z m a n , Jasna F i s c h e r , Janez K o p a č , Štefan T r o j a r , 
Vasilij M e l i k, Vladimir B r a č i č , Marjan D r n o v š e k , Jože J a z b e c , Andreja 
B r a n c e l j , Metka F u j s , Nataša N e m e c , Ivan L o v r e n č i č , Nevenka C i g l e r , 
Janez K o p a č , E m a U m e k , France K r e s a l , Darja M i h e l i č ) , Janez M a r o l t . . . . 583-592 
Historical Associations. Union of Slovenia. Annual Meeting in Ptuj on 28th and 29th 
of September 1988 
Сок)з Исторических обшеств Словении, Годовое отчетное собрание в Птуе 28 и 
29 сентрнбрл 1988 г. 
Mednarodni simpozij: »Historische Edition und Computer«, Karl-Franzens - Universität, 
Institut für Germanistik. Graz, 26.-30. oktober 1988 (Darja M i h e l i č , Vinko 
R a j š p ) 593-594 
International Symposium: "History Edition and Computer" Karl-Franzens - Uni­
versität, Institut for German Studies, Graz 26th-30th October 1988 
МеждународнБш симпозиум: „Исторические изданин и компБМтер", Универси-
тет им. Карла-Франца, Институт германистики, Грац, 26-30 октнбрн 1988 г. 
RAZSTAVE - EXHIBITIONS - ВБ1СТАВКИ 
Čarovnice in čarovniki, deželna razstava 1987, Štajerska (Riegersburg, 1. 5.-26. 10. 1987) 
(Vinko R a j š p ) 139-140 
Witches and Witchcraft, Regional Exibition 1987, Styria (Riegersburg, 1st May - 26th 
October 1987) 
КолдунБИ y колдовство, регионалБнаи вБ1Ставка 1987, Штирин (Ригерсбург, 
1. 5. - 2 6 . 10. 1987) 
OCENE IN POROČILA - BOOK REVIEWS AND REPORTS - РЕЦЕНЦИИ И АННОТАЦИИ 
Radomir P. Guberinić, Stari trg i rudnik Brskovo (Ignacij V o j e ) 141-142 
Giovanni Russignan, Testamenti di Isola d'Istria (dal 1391 al 1579) (Gorazd M a r u š i č) . . . 142 
Liubinka Trgovčević, Naučnici Srbije i stvaranje jugoslovenske države 1914-1920 (Vasilij 
M e l i k ) • 142-145 
Alain Grosrichard, Struktura Seraja (Andrej S t u d e n ) 145-147 
Die Schul- und Bildungspolitik der österreichischen Sozialdemokratie in der Ersten Repu­
blik (Ivanka Z a j c - C i z e l j ) 148-149 
Slovenski studenti v boju za narodno in socialno osvoboditev; I. del (1919-1941) (Avgust 
L e š n i k ) 1 4 9 
Jože Mlinaric, Župnije na slovenskem Štajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata 
med Dravo in Muro 1656-1774 (Stane G r a n da) 149-150 
Stijepo Obad, Dalmacija revolucionarne 1848/49. godine (Stane G r a n d a ) 150-151 
Marcello Marpurgo, Valdirose (Petra S vo l j šak) 151-152 
Tone Ferenc, Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941-1942 (Miroslav S t i p l o v š e k ) 153-154 
Imre Boba, Novi pogledi na povijest Moravie (Peter Š t i h) 299-303 
Nada Klaić, Povijest Zagreba (Flavij B o n i n ) 303-305 
Pietro Zovatto, La stampa cattolica italiana e slovena a Trieste (Branko M a r u š i č ) . . . . 305-306 
Vincenzo Marini, Fondo archivistico Leopoldo Gasparini Regesto (Branko M a r u š ič) . . . 307 
Trieste religiosa nel 25° di sacerdozio di Pietro Zovatto (Branko M a r u š i č) 307-308 
Lujo Tončić-Sorinj, Erfüllte Träume, Kroatien-Österreich - Europa (Samo K r i s t e n) . . . 308-310 
Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest na Slovenskem (Peter Š t i h ) 469-470 
Anton Fister, Izbrani spisi, Prva knjiga: Spomini od marca 1848 do julija 1849, prispevek k 
zgodovini dunajske revolucije (Stane G r a n d a ) 470-471 
James C. Davis, Carso. Riscatto dalla povertà (Marta V e r g i n e l l a ) 472-473 
Dietrich Maina, Thomas Weber, Bilzingsleben IH (Draško J o si p o vič) 473-474 
Lexikon des Mittelalters (Peter Š t i h ) 475-476 
G. Marjanović-Vujović, Krstovi od VI do XII veka (Paola K o r o š e c ) 476-477 
Die Slawen in Deutschland (Paola K o r o š e c ) 477-179 
H. Hiassinger, Geschichte des Zollwesen, Handels und Verkehrs in den östlichen Alpen­
ländern vom Spätmittelalter bis in die zweite Hälfte des 18. Jahrhunderts (Ferdo 
G e s t r i n ) . . 479-181 
Roj Medvedev, Revolucija 1917. godine u Rusiji. Problemi, karakteristike, ocene (Ludvik 
' c a r n i ) • • 481-183 
Orietta Altieri, La comunità ebraica di Gorizia: carrateristiche demografiche, economiche 
e sociali, 1778-1900 (Petra S v o l j š a k ) 483-484 
Wolfgang Schuller, Griechische Geschichte (Rajko B r a t o ž ) 595-597 
Jochen Bleicken, Geschichte der Römischen Republik (Raj ko B r a t o ž) 597-601 
Jochen Martin, Spätantike und Volkerwanderung (Rajko B r a t o ž ) 601-605 
Peter Schreiner, Byzanz (Rajko B r a t o ž ) 601-605 
Acta historico-economica Iugoslaviae (Ferdo G e s t r i n) 609-610 
Acta historico-economica Iugoslaviae (Jože M a č e k ) 610-613 
Missiev simpozij v Rimu (Eva H o 1 z) 613-614 
Intellectuals and the future in the Habsburg monarchy 1890-1914 (Irena G a n t a r -
G o d i n a ) 615-617 
James D.Young, Making Trouble (Irena G a n t a r - G o d i n a ) 617-618 
Giuseppe Boffa, Fenomen Stalin (Avgust L e š n i k ) 618-621 
Maurice Lever, Povijest dvorskih luda (Andrej S t u d e n ) 621-623 
OBVESTILA - INFORMATIONS - ИНФОРМАЦИИ 
Obvestilo o pripravah na 24. zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Jasna H o r v a t ) 155 
Information on Preparations for the 24th Meeting of Slovenian Historians 
Информации o подготовке к 24-му совевданик) словенских историков 
Obvestila o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) . . . : 155-156 
Information about the Issuing of Zgodovinski časopis (Historical Review) 
Извегдение o виходе в свет Исторического журнала 
Obvestilo o pripravah na 24. zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Jasna H o r v a t ) 311 
Information on Preparations for the 24th Meeting of Slovene Historians 
Сообшение и подготовке 24-го совегдании словенских историков 
Obvestila o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) . 311-312 
Information about the Issuing of Zgodovinski časopis (Historical Review) 
Извешение o виходе в свет Исторического журнала 
Obvestilo o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) 624 
Informations about the Issuing of Zgodovinski časopis (Historical Review) 
Извепдение o виходе в свет Исторического журнала 
LETNO KAZALO - ANNUAL CONTENTS - ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ 
Zgodovinski časopis 42/1988 - Historical Review 42/1988 - Историческии журнал 42/1988 -. 625-630 
IZVLEČKI - ABSTRACTS - PE3IOME 
Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 42, 1988, 1 I-IV 
Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 41, 1988, 1 
Резкзме статеи и сообгдении в Историческом журнале 41, 1988, 1 
Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 42, 1988, 2 V-VIII 
Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 42, 1988, 2 
Резкше статеи и сообгдении в Историческом журнале 42, 1988, 2 
Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 42, 1988, 3 IX-XII 
Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 42, 1988, 3 
Резгаме статеи и сообшении в Историческом журнале 42, 1988, 3 
Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 42, 1988, 3, 4 . . . . XIII-XVHI 
Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 42, 1988, 3, 4 
Резгоме статеи и сообшении в Историческом журнале 42, 1988, 3 и 4 
* ä 
a e 
Q 
•O g o 
rt rt I 
ЧЏКЧ I 
SS . -Sl^-C 2 
u ^ o 2 u c o П *• 
•N'a c c OJ-* S 
cu o c « ~, o, o a 
•anohc «J 
ота $1.1 si 
5; 
Z* 
g r t 
3-° •a s 
bi 
N «" 
O a> 
H S 
< 3 
S H 
C Πs C , , N 
rtguS'SSS, 
or 0> C UßÄJ c Co 
•£ +•> *J rt bi 
„ 2 « . с 2 о û 
- S S в о « 
oS |S |ä | f 
S«JS es* 
S ' 5 7 ° = o ^ c S 
£ . „ Ü C .S g 
S u « . « а -г> OJ 
ft. N M C L r t > > i " S i 2 S 
2 3 
иси 
r« 
»s OJ Сб 
Зл 
с 
rt 3 
OJ 
> 
" 
Ai 
b, 
O 
> < 
Q 
D 
O > 
o o o 
N £ 
ti ГЗ 
01 C 
> m 
m л 
•0 3 
' N _ 
£ S 
N 
S ? " 
№ 
o N 
Ü . 
S rt 
•S w 
>& 
ft, 
«5 C 
rt W 
•S« 
C -
o Q 
• o — 
o . 
M C 
o 
u a 
X 
c 
> 
e 
OJ 
C 
TI 
A: 
0J 
C 
a 
o 
•cj 
3 
> 
0 
S 
N 
d 
W 
C 
0) 
Ü 
C 
W 
>"Si 
3 » 
»•s 
TJ i ; 
a " 
u a • 
> S g 
< >2 
o 
3 M 
2н 
•4 c S « 
" c 
o л 
a » " 
> Д 
rt 3 
O o 
и o 
o 
« ' 
> D 
totH 
C . 
rt rt 
C"S 
N C 
_ rt 
•З.Д 
•J Ml 
. л 
.• OD 
U > 
S rt 
S o «o 
g? 3 
ss? s 
s 
•o 
a 
bi 
O 
S 
v 
•o 
B 
rt 
C > S te 
- t — is rt 
,- ™ ~ e Ss|Ss • TJ и и rt ß - c o 
3 S £ I M 
e S £ g c 
• ° ° > з ~ 
rtA^S»; 
Д ^ r* p V 
2 r t ? g « , ! 
s c'a S « > 
» Ü rt > g 
>CJ 
и .2 
B 
> 
o 
« S S . e 
» c ° 0-„ 
Ç rt u oTJ 
> « T J e C 3 iJÖrt-^ 
m 
> r t M § S d 
>o fO o s S 
-« t- t: >N 
o„g£ ,S 
rt -i u *~. , N
« S «> _ -3T3 
^ ' а 3 m rt х: 
• N ^ . 3 c'a«» 
C rt g Q r t ü •" 
CO c Ü o ü a i > 
Q 
o ™ 
o c 5-
rt û -
-Д „ « c o 
"5Ï •? m 
îS 
> •a 
w^ 
C8 CO 
N > 
u tu 
CU<j 
> u 
"2 а> 
_< 
1« 
UÌ CS 
« •—' 
3 
rt » 
> 2 
CS 
za 
23 
Ï Î C Ï 
a 
5 «a 
> 
'S 
ХЛ U 
3 -** 
0 
rt 
«• 
rt 
u 
a 
u 
o 
ЕЛ 
rt 
£2 
ЕЛ 
B 
> 
o 
M 
j j 
>cn 
co 
co 
cg 
rt 
C 
rt 
3 
3 
' j 
„ 
и 
'S, e 
A 
>W 
3 
И 
> 
o 
•0 
e 
u> 
N 
C 
W 
B 
6 
Q 
C 
m 
3 > 
•3. d 
°'? 
o — 
o - l i 
rt 
«'S 
U 
s h 0) 
co^. 
• * £ 
S"? 
čc-o 
N CU 
3 — 
^•° 
rt 
io 
1° G.£ 
SS.O 
l 03 < " 
[u 3* 
? т и »i и г+ T i 
1 г« гт гл " m го 
3 r+ ft ft 
: = • - . < 
* ft -3 rt 
Ј С Т Ђ o 
D pj EX© 
^ 3 O ß) 
0 S » £ 
3 " ^ 
'•D.Sa 
и C ^. 
rt- 3" ™ 
Woo 
) » » 3 
& 0 3 ft 
"OJ g t? -• - з s/ 
3 /-Ч ^ m e 
-. (D W
 r 
3 r*- rt- -4 
w 
3 
5= 
"-! 
ГЈ 
O — i-t, W 
s-S 
i-t-3* 
P Г+ 
Ш 3* 
O 
м>и 
Г+ P 
er 5-3 
fD п> a 
" O « 
' o 
tn o , 
I ä 
сл s 
>- ft« 
S K 
0 O 
fD M . 
01 VI 
m o S 
< n O 
O r t - N 
j a g 
O fD t ? 
4 3 
o-n 
o w 
££ 
i t ! 
ga 
o o 
< 1 
Srn 
re 
> 
C 3E 
Ü 
n 
s s as 
• » 5 » 
i o o 
i 3 
S ' 4 Q 
rt <; tu 
K S.» 
3?r 
и и 3 
re3j£ 
•a » S 
§ 2 . 3 
З 3 re 
fD fD 3 И rt , O 
J O 
3 
e ft 
Vi 
H 
e 
Si 
KîB 
a ,J A, o 
SS? 
rK 
C » 
2S 
> 
CT 
s a » 
* 5 - ! 
rn /^ I ° 
3 
W 3 
" и 
ou £ 
3 3 n • 
Q Vt i t 
s, -• S « . re§£3 
3 3 a.» 
° „ 3 
ft H i O fD 
gSoE 
ft fD 3 w 
4 o re » C 
» 3 rt C. 
2 - r t " £ r 
« f t g . ; 
- 2 ft-
а з 
3 0 
"< O i-I fD 
«sas 
и. и 3 ^ 
o 
Mi 
^ 3* 
H 
3 
-o 
•-i 
П) 
0 . 
03 
3 
a 
er 
a 17! 
< 
•4 
03 
3 
H i 
^ 
1Л 
Ч 
C 
C 
з" 
c 
S™ 3 ^ H 
Ма в 
2 3 _ o » 
D* i-j O — r+ 
•-i 3 "i 3 3" 
o š g Š Z 
Kl i 3 <T> O 
H > O -* P 
<; O ( Î 
3"(T) c и 3 
0 0 3 g_ 
o- H, 3 c 
^ и n> a 
И О Ј Ј П 
•O ft ft „ . 
S rt_ 3 з 
И »-J O rt <-
•a a u ï ï 
^ r i ft O 
H N 
•осгч 
• o 
?! 
Vi S 
g " 
- E 
_ VI 
3 o 
© • O 
3 
S3 3 
ss? 
Ss 
C* 
s. ft 
ft 
чса 
iE 
•< o 
o N 
> p 
ЈЛ © 
CP 
з 3. 
B < 
3 a» 
g ft"> 
S" < И 
3. »a 
C 
Ö n 
? З Н и 
fD ^ 
ma 
3 rt> 
ft и 
2 N 
• o 
I S. 
v i 3 
3 сл 
O O 
п> S. 
"Ä 
1 # 
o' 
3* 
0 ^ g 
ft i o 
o 2 » 
O" и 
iT н 
» e 
T» 
C 
3 
C 
•1 
> CT 
a» o 
з Ч 
" • • n 
aQ re 
< a ftü 
aj CT 
CT 
и o 
S.<re 
3 » 
BTJ 
a 3 
о ч : 
3 
o O 3 
re < 
a.» 
ш ti­
ro O 
f D 
*. 3 
M ft 
93 <TQ 
3 "-J 
CU 
o H 
* re 
a 
re 
re o 
O : 4 1 3 
S°? " 
w r e re t4 
~. 3 и 3 3 S ' § -O S" B đ v 
as» 
£ ? 3 
^ б з 
n •-» 
п> Л 
en l i 
re 
§£ 
"I 
0> H , 
H N 
"OCR 
' O 
Ti 
cos 
<=5 
O o 
rtlrt 
re M. 
vi vi 
3 o « 
» 
^ к w 
D ' OT3 
- TI 
3 » 
^ 
a 
e 
<! 3 
VI 
» 
O 
<a 
E o 
9 ? 
2 " 
2, S. s 
» g l . 
ft S t » 
regis 
з o л 
SWS' 
OJ m S 
з ' -
а З > 
° 5 -<"ft 
iS | ?»ft 
2 ОЈП) » 
2. ü m ^ 
Д KS o 
ft C A C 
n S ™ CT 
* OJ'3,0 
•2- 3 M ^ 
~ ш re » 
2 < з-И 
> 
C 
B o 
> 
rt 
>a 
- t 
*o 3 
T ^. 
tra - j . 
n r t 
O rt 
C re 
t ) o 
?5 
20 g 
ел < O 
re OJ 
3 — 
n S r* 
M r t *-
3 " 
Q 
U c 
0) CO 
> ^ 7 
§ 3 P—. - * J 
3 
. i o 
Si 
O f 
a s 
>>. 
<-* -
S3 
ЧН +J 
23 
a * 
- rt '24 - 1 
•o « 
*- И 
4-1 
SE 
° « M-S. 
3 co 
< t f 
M 
ce 
£ , CO 5; 
W-ao Eh ^ 
« • a 
u 
(U 
X 
trt 
O a < 
ц 
o 
0 
U 
a 
"> 
0 
e 
> 
rt 
be 
д 
CA 
-
^ Ј 
'S 
^-
t n 
1 
M 
co 
•*" 
+ Î 
ХЛ 
co 
OS 
•Jj" 
Tt< 
ci 
C 
л 
s 3 
"iJ 
tn 
0 . 
e 
Cfl rt 
>u 
5 
.s 
*> 
0 
•o 
0 
b£ 
N 
* 2 = 2 Ai" -
disila S 
Is i^S&f ffl 
»•H S Ä « " 
ie-sä*f| 
sg!.p>=. 
ce - > ^ Sä «U § 
C J2 л CU ^ CU O 
•o N - > д 
a o ì J e E 
ce M g VX 
c G N < O . C 
_ co a> co > 
.,- u co en —' Д . 
• ü e 1 1 " ОО 
S « ^ Ž > л 
i» 2t?-?: o 7 3 °c 
hr-r-, o o o д 
CO — 
Ž? 
CO«) 
s< 
> rt 
Si 
C S 
a -
C D 
•Os. 
CO 
U CU 
B S 
. 3 
— ce 
3 -e > 3 
* n 
Û2 
S t 
> 
•o a 
u 
N 
^ Cfl 
e 
cu 
» 
> 
m 
• * 
e 
D 
3 
J 
Cfl 
a 
ЧЈ 
C 
O 
•a 
C 
N 
CO 
C 
rt 
O 
O 
Olì 
3 
C 
rt 
tn 
rt 
C 
y 
u 
rt 
> 
ci 
u 
C 
rt 
u 
en 
0 
3 
C 
ce 
3 
0 
C 
N 
ce 
C 
en 
> < 
0 
• o 
> 
d 
eu 
> 
d 
C 
> 
ce 
d 
0 
a j 
> 
e O 
u 
n 
O 
d 
0 
0 
1 
en 
O 
0« 
3 
1-3 
co d 
d 
M 
cO 
> 
d 
3 o 
> - ! Ü 
d o 
a 
0 
ü 
3 
en 
C 
en 
O 
5 и Д 
C 
rt 
'O 
F 
en 
d 
CU 
en 
'S 
OJ 
0 
co 
д*! 
a> 
E 
. « • O 
u 0 
0 . ' 
CU 
O 
u 
> -
rt e 
> -
i • 
> -
V 
d , 
5 • 
t/5 
en cu 
> > 
co 
ce 
•73 
•0 
0 
0 
0 
0 
rt 
t-< 
> 
T) 
rt м 
.— a Д c 
л 
TJ 
rt 
"En 
— _, 
!оН d 3 o s ce 5» j ; « £-S .0 
g S ä TJ > 0 
о . с е | а £ о £ 
•N d en ^ J Ç c'-
en 
• o 
3 
ili 
Q 
D 
o ^ o 
P," e < 
" 2 CO L* TF 
aX > . 
C en te 
t " S d N O 
<у Л 
чн O 
gw 
. ce 
o ï 
e en 
ni ^ 
h :-> 
h g 
Ü O 
SSS 
N ^ 
s n 
sä>-
A: 
cfl 
S 
'? 
O 
•d 
o 
£ ce « 
S M- " d cu . 
« c i ! 
3 t " N CO м 
co e * 
3 ~ 
B J U U 
d 3 3 
l is 
o-S 0 
. ^ t-< 
t , d 
^ t ü , F -
CO ^ ••* 
S 0 e >> 
Ä O 0 S J 3 
>2âî.a 
.S fflN 
•S o — > 
O - r ^ e n O 
"U rt«*-i 
od
u 
ič
uj
 
V 
V
i 
gr
o
 
> K c 
t - N cu 0 
а--д > . - cu •« 
> 0 en M 
„ C O « 
^ O 7 J 
Qj eu 3 
aSes ie!>ej 
e - čun» 
c > u ai 
<U 0) n , t . 
>CJ ej и tuj 
o - 4 
^ ce > — 
3 > *0 
- u eu д 3 
. - 0 . Д •* 
•^ O Г* 
a S 0 a 
w 0 u — > o r 
.* eu 
>o 
aj 
N 
- H 
Aî 
U 
0 
> < 
0) 
• o 
t -
rt 
t . Ä 
M 
rt 
•o 
rt 
> •ci 
CZ 
'J 
rt 
C 
W J U 
•- c ' t- ' ' t u 
X C co eu 3 3 - ^ 
rt (-t -M 4 - , N C 
1 -џ- •. Л1 m и eu 
3 5 
N j — 
n . 
D 
v > 
ce 0 
> = • 
ü n 
T3ä 
co 0 
t - O 
1 en 
Sri 1 
en . j 
=» d 
• o -
S d 
0 3 
Z 3 
H 
0 > 
--
e 
i n 
•O 
0 
C 
a 
e 
e CO 
S 
ki 
a 
« ,— Gfl 
0 
L. 
« 
CO 
• r 
rt 
rt 
3 
J 
(ft* 
a 
0 
• u 
VI 
C 
> 
e 
M 
N 
•O ШЈ t- eu rt s 
slab's 
.2««;dce5s 
d > | â £ > g 
• e n ^ 5j л - X . N 
CUM C М Ј Д 3 
>O>ÜCJ ад*21-
S 2 s oü a ^ 
c Ф— Mien " > 
ä ä ü c s s i c 
^ 3 ^ -n •« -^ > 
ï > | £ o ° = S 
ce £ „ ii e S t- ^ 
c > з С з . с д 0 с п - 5 
c S 0 0 J 0 Ï J 3 
S ^ ^ d Q S S 0 £ 
" a) O C C J A : 2 = I I c c a d t. en £ o 
j cog "eu a o c 
3"0< в 
o »n в *i 
O rt »n B 
ttjo's 
" З с £ 
£ c M » 
« i S 
2 re re o. 
"> o » 
-**3 M »n 
(o Er »n 
Sì« re 
О О О . И 
- — (У (4-
3 " 8 8 ш <• S 
g š n a 
B a s -•ira a s 
< rt H » C 
c* rt »j "-» 
ŠfHn,° " з ^ с 
rt O re C 
a < s 
»Sc» 
5 _»° ~ 2.ЕЈз S 
2 N 
D i t 
• e 
ел a 
" 2 I ä 
a s 
g a s 
E 
w (V 
5 » 
o o 
s* 
2 f l 
ss 
3 ч 
öS o" ^ 
»S 
0° 
SS 
И » 
e » 
3 e 
£ g 
s „ 
в о 
3 » s -
„ < o-« S o »n 
2 « c »n 
**• ô 3 
g, •< g 
и 3 " 
S S » 
S . S rt. 
= r 
»n »n 
rt EU 
f Л 
3 
e 
G 
Ö 
O 
i * S 
' 2. " s» 
•T rti сГ 
ffO rt. 
? r t - »П 
O M » 
C 
1 5 P 
» 2 . ? 
re 
a c 
1.™ 
55' 
S 3 
»t? 
*o 
S" 3 
2. л> 
SS 
» 
2.n 
" • O 
" 3 
3-3 ng B s. 
rt|'o|§S 
rt o n cr rt ° З ^ ^ С 
3 а »"з 3*£ 
er? - " ' ? rt ft O 
O » 3 
•O rt to 
W O K-
з в 
fj) o 
3 C 
ara 
i : 
s? 
в 2 
1 - 1 «* •— D - 1 " 
<o 3 3 O W 
*-*оц 1—3 - , 3 
- e- s a » 
O 3 «"»• 3 
03 3 3 3 o 
« 3 5 rt 5' 3 
^ {«rt 3 q rt 
,5 Е"ч; 2 rt и ^ и 0 и 
З^ M O Î Î H » 
e*- co t i O H » 
*o « 
• O 
" 2 1 s-
01 o< 
-, p 
3 и 
O O 
, > 2 *<2 
g- S o j »j S 
„ f i c o " 
5 »-.TO rt ̂  2, a « 5 3 « e 
» - f - , i r e SS 
4 
»1 
e 
3 
0 
s 
0 
ft 
i 
И 
»o 
v rt 
ft 
UH™ Ш 
na 0 
B °-)> 
5«S 
B H 2 И a " 2. tO 
t - . 0 
« H-IO 
B " • 
2 0 
•< -
_ W 
O ft 
M » r * 
>3 
3 . 0 
-Mc 
-<2. 
^S 1 rt 
o»n 
»- и 
0 »-• 
§ ç 
t-"0 
»-»•»n 
c 0 C M » 
X.rt 
-̂. « » и G 3 2 d 
M »n ^ 0 
U 3 
• * „ . tt ^ 3 - c 
°33°-
res 
Јв§?5-° 2 3 3.3 o c 
Ô S 5 Ï 
^ r t o o 
и o 
°^ £ 
rt rv 
- s l 
r+ c o 
» M C 
3 rt 3 
£ и 3 
C rt 
o c a 
= • * » 
rt - 3 
Is™ 
- • £ < 
^ o 2 
8 3 с с 
»j O "n »n rt rt rt 
3 "> n ? 
"• a » B » 
•5T 
O N 
t3 riq 
4^ 
1 
ел 
O 
0 
«! 3 
3 ° 
»s 
a ? 3 
re ft 
? »" -* 
;«:ч: o 
5 3- - » 2 3 3 c 
B 2. 
3 ft : 
a » ' 
3 « 
o o 
,. B „ 
M 3 „ 
B a>j, 
3 ra 
„ П и 3 з ; з 
rt n " *n rt -* 
S.-; o 0 S c 
3 rtera 
»n3 f 
3 rt 
05 £ »* 
S 3 » 
2. B O 
Sj 3 f* 
" a — 
H, a 
B 5^rt 
rt 3 - Q 
! £ » r t 
rt rt <<-; 
^ *n "3 *o c 
» rt B и »-> »n - S » « л O rf f* 2 
S.1-»».- 5 
ïT »^ 3 »-• rt 
rt re 3 3 rt 
s p ì a ' ' 
_tra д»к« 
rt ^ ^ ^ I. 
З ^ в в Н . 
Islirt-
" • » с B 
I S 3 3a 
-* B 3 = Q 
rt S 
» 3 
* 3 
? в з 5 а 
« « 3 3 i 
r* rt rt n 
a S. 3 w »-» и » 
3 „ ° 0 , a 
0 5 3 3 S' 
w. rt o c t 
3 
s» 
e 
o в rt" 
б"> 
t< И 
" И 
e t 
2 r t 
= » " 
o P 
ES 
c re 
g."1 
I e 
3 3 
B w. 
- < 
B « 
3 S: 
- < 
c 
a 
n 
; о д г г » ; 
- 2 c ? ? 3 
»- б rt rt 
r 3 re 
con re 3 
»1 H i ero 
2 3 ,. „ 2 „ 
.§.»«»»! f 
и 2. S ° 2. tn 
B) B 3 rt 3 
2 . 3 < o * J 
2 N 
»a ora 
M e . 
8 0 
' & 2 . < B 
Î a a tn rt e 
- 3 3 ™ r t 3 
* - o 3 I a 
» 5 " i o S Š 
? s 3 r t & s 
ra c o »1 re 
* h. o » * ^ " 
3 - > T B O 
11з-§« 
i ' » r* - , 
» К з в з - g , 
з e в < 2. ^ 
^(rag-F^3; 
Л в 3 < 
5 в-m a ? 
i « TOO»-
° £ & r t S B (rare o <. 
"> S -*1 ° 3 
n » . O 3 » 
3 B M 3 » fj 
o < 3 » ^ : 
î ? Q ? a . r t 
3 и 
O o 
S B 
< 
"2 
i : ™ 
TJ »j 
ta Б 
rt s 
E S 
* ö 
o -1 
и » -
>» 
»n re 
. " T O 
<5>»tì 
§ 3 
о г 
(H И 
e o 
s-" 
3 з 
-u < 
Z* 
*° 
re ** 
< H 
o 
O 
CS 
t j еч u <-i 
•O > 
W>ej 
es eu 
g a 
>< 
1 « 
- c e 
°S 
«•3 
«H 
O J 
•O i 
OJ t ) 
'C 3 
»•£ 
D CS 
f i to 
£. ft. 
. > c v w cu Ä 
• » 3 > c M • 
_ , м cj o - . > 
«- S i * « 2 « 
S N ™ »J CS C U . 
3-.£ « s a as 
rf rt > - ^ N CB£ 
2SU2o2h> 
p g » M C o 
£ S > „ c a « - " ' 3 
3 ™ CS M - - c * 
A S K C I S T J ^ S 
3 S " " o o S , " 
J 
> 
W 
co 
o 
rt 
3 
a 
«H 
s 
«M 
и/1 
t o 
O) 
rt 
rt 
•4-» 
C 
СЛ 
a > 
rt 
N 
t-. 
rt o 
C 
rt 
N 
Д 
o 
CJ 
••a 
1 
w 
a 
o 
M 
rt 
iD^4 JU 
се^тзаЗоДД 
л 
3 
S M 
o -g 
* ?. 
ce 
. ni Cl 
» S o « « o n : , 
•-. .z^ eu <o <ü . o 
T3 >№> O P*ce 
O o " H " « T ! 0 
Д - с а в о Д 
eu iS d g £ » ï S 
N . ü « 0 « O g 
o S « « „ - e d £ 
es eBÜ O > co 
V S « 0 3 C o f « 
h Ш œ - <N .- d no 
-2 CD С5 C N G d 
~7i M t« "^ CS Cu eu 
"> O "C S -, t ! O 
0„£s;5Š« 
Г-
4t« 
US 
a 
& 
N es 
J!« 
S3 
D 3 
s 3 
o § 
S » a • 
o -И ffl 
S« o Š 
^ 3 
u ü 
- , CS 
d * * 
| 3 
5s 
ŽE 
° * Ш 
«s 
м Т З 
Г* t . сч 
D rt ^ 
<*« 
^ rt y 
U. i- u 
4 rt u 
0 ш < 
ao 
IH 
V 
f O 
C 
o 
rt 
C 
u. 
3 
3 
X 
u 
C 
rt 
Kfl 
rt 
u 
a 
> 
"5 
so 
J[ 
i n 
И 
*Г 
ХЛ 
CO 
co 
e» 
^, cM 
Ч 1 
rt 
C 
rt 
3 
3 
"3 
ta 
a 
o ' ce 
rt 
•« 
3 
O 
•o o 
fcJD 
N 
o d . ~- r-, з j , g д 
• § ^ o S * o § 3 
s S r j c » -••9 
S « & M - S c s 
o 
« M 
5 TJ C 3 u ÇS [ f l™ .,, _ 
3>3B > I ce 
^ es CO Q - " o - S 
ce *^ - j a— ш " • N 3 
o ^ J aè3 >o ^ з 
« 2 ^ d S o .м S -
-7 r* a> m o -^«n « t. 
^ S > o" a O., 
si 
eu C 
So 
> Â 
s? 
s? 
° = о S "'«"s-
-с.Д2 > 3 t t j > i 
s » 
aj •o 
u 
es 
ce'4 
p ce 
je u 
>>o 
•o u 
M eu 1 4 A: 
csw 
2« 
|S 
C es 
ö S 
-X! 
SS 
C D 
?,>* 
,ce 
O S 
« 3 
3 - M 
'S ч 
> M 
đs 
e u. 
e 
C 
л 
H 
a 
s 
es 
S 
o 
i . 
3 
J 
'S. 
сл 
>U 
Ü 
e 
> 
e 
e 
N 
C 
Ut 
. d 
ai 
ri 
m 
e 5 
ej « i ce a) _r 
--•o o N и Д 
e 2 ° ° Ä o с т з c и Т ? 2 
з . S M S 
-Зоо> ..• 
• H c s N S 3 C ? 
и > .Q -X rt 2 a u Q uV-v 
^•^ o h ? « b- rt rt t - w ђо—« 
3 o rt — ^ ^ 
O» ч-j •-* OJ C ÎTt 
ce 2 _ з д b 
> B 3 ce C 
-S« S a i l 
lNS5||s 
3 2 > w g, 
^ ç e ~ N c ^ ' P 
g - i- d 3 c E 
3»>ü„ ss 
к1д>1|5 
О ^ O Z O 
•a o •— « -a a c 
t. p en o и <" »* i î « oo o o 
Ä M u > N -^ гл 
b > 
rt <u 
S| 
a 1 " 
• 2 ü с е д o 
з б Д Ј з 
6ЕД£с1 
d ce g « 
^З d ^ i + J Q, 
'S es£ 3 p 
So o g 
S a g a o . 
= е ' Д и 5 
'E? V Ç d -
cs ce 
• i r 
d ce 
D S 
o 
« 3 
2 J 
« o 
T 3 £ 
^ 
^ t 
1 
CO 
ä 
M 
Г̂  
rt 
Л 
3 
S 3 
rt ^ 
S*" 
« C S 
is 
2° 
H ft. 
£ •= 
> 
e 
•o 
e 
u 
N 
2<g б 1>тз 
Д " 3 o g 
• 2 S.M 
«•S o o 
ce . cs 3 cu 
. 3 k ce O. 
a o.« ,,, 
Д Д с и - -
Ü co O -р^ 
cu ço - -e e 
е£о и д 
" I 0 * e-
0 o cu g B . 
1д5а=с 
ZČ, Ljubljana, 42, 1988, številka 4, strani 485-630 in XIII—XVII