DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 28
Sobota, 7. aprila 1934
Leto IX
trna reakcija deluje
Civilizaciji dvajsetega stoletja v posmeh
Dunajski župan postane bivši klerikalni minister dr. Schmitz. Sedaj je i	'■’>	komisar	mesta.
Zanimiva je bodoča samouprava Dunaja. Pred klerikalnim nasilstvom m po sedaj še veljavni ustavi so Dunajčani volili občinski svet po splošni m enaki volilni pravici. Nad občinsko upravo je imelo torej vso kontrolo dunajsko prebivalstvo. Sedaj je bila samouprava ukinjena, ali kakor pravi ljubljanski »Slovenec««, bile so realne razmere močnejše kakor formalnosti (to je kršitev ustave in prelom prisege nanjo.) Po »Slovenčevi« trditvi je bila avstrijska ustava in demokracija le formalnost in tej bo sledila. idealna individualna svoboda osebno avtoritativnih ljudi.
Tako nekako opravičuje »Slovenec« grdo politično nasilstvo.
Povsem jasno je, da bo tudi dunajska »samouprava« izvedena po istih načelih. Namesto bivšega ljudskega občinskega sveta bo imenoval kancler župana in 60 članov uprave iz krogov meščanstva za dobo treh let. Člane občinskega sveta bo župan poljubno imenoval in odstavljal. Poleg župana bo imel občinski svet tudi dva podžupana, ki ju bo imenoval župan sam.
Seje bodo tajne. Tudi v zapisnike sej imajo vpogled samo člani občinske uprave.
Iz tega načrta o dunajski »samoupravi« vidimo, kakšna je v klerikalnih očeh »demokracija«, ki jo te dni ponovno naglasa ljubljanski »Slovenec«.
Če se ob tej priliki spomnimo na leto 1905., ko je avstrijsko socialno-demokratično delavstvo vodilo boj za splošno volilno pravico v parlament m jo izbojevalo, moramo nehote opozoriti. da je takrat tudi ta list pisal za splošno volilno pravico. Vemo, da Je splošno volilno pravico zagovar-inl dr. Krek in drugi klerikalni politiki. Pa primerjajmo današnjo pisavo tega lista. Takrat je hotel klerikalizem dobiti politični vpliv potom klerikalnih volilcev in ostati na obisti. danes pa ta narod zametuje in Pravi, da je narod nesposoben, da bi. odločeval v politiki in gospodarstvu. Danes zahteva vlado avtoritativne kuržuazije in kapitalističnih fevdalcev.
Ta politika delavski narod obsoja. da ne sme soodločevati in niti ne imeti vpogleda v poslovanje »avtoritativnih« osebnosti in korporacij.
Stališče je popolnoma enako hit-lerjanskemu, ki pravi: Dva Nemca sta več vredna kakor ves poljski narod, samo, da se tukaj nanaša na plasti človeške družbe.
Nezaposlenim dela in kruha
K skrajšanju delovnega
časa
Nujnost skrajšanja delovnega časa zagovarja mednarodni urad dela že par let. Po statističnih računih bi skrajšanje delovnega časa od 48 ur na teden na 40 ur že omililo nezaposlenost za 20 odstotkov. To je ena petina delavcev bi takoj dobilo delo. To velja za normalne dežele, ki imajo že večinoma izveden osemurni delavnik.
Še mnogo ugodneje bi to skrajšanje delavnika vplivalo v onih deželah, kjer osemurnik še ni izveden ter se dela ogromno število nadur, to je, po deset, dvanajst in še več ur na dan.
Pri nas imamo okoli 300.000 nezaposlenih. Delovni čas je po statističnih podatkih raznih ustanov in
zavodov še jako neurejen. Zato bi bil efekt skrajšanja delovnega časa na 40 urni delovni teden razmeroma velik.
Minimalno, smemo računati, da bi z uvedbo in izvedbo 40-I urnega delavnika takoj dobilo zaposlitve 120.000 do 130.000 delavcev in nameščencev.
Zato skrajšanje delovnega časa, ki ga zahteva današnja doba, ni prazna fraza, ampak je velik kos socialnega vprašanja, ki mora biti ' aktualen problem, oblasti.
Takozvano »gospodarstvo« bi pri tem ne imelo izgube, marveč le do-! biček, ker bi se obenem povečal koristim..
Fašizem Je povsod enak
AvstrofaSizem kopira hitlerizem
Dr, Bauerju in dr. Deutschu so odvzeli državljanstvo
pira Hitlerja; najpoprej koncentracijska taborišča za politične nasprotnike,	'N	«vv tv I i. t. d. S kanoni
in obešanjem pa je črni fašizem v Avstriji celo prekosil hakenkreuzlerje in italijanske fašiste.
Črna reakcija v Avstriji ne pozna mej v svoji okrutnosti. Nikdo se ne bo čudil, ako bo tudi obračun s temi pobožnimi rablji krut.
Z naredbo policijskega preziden-ta na Dunaju z dne 4. aprila je bilo odvzeto avstrijsko državljanstvo voditeljem socialne demokracije poslancem dr. Oto Bauerju, dr. Juliju Deutschu, vodji Schutzbunda Heinzu, predsedniku Svobodne železničarske organizacije Konigu in uredniku dr. Adolfu Sturmtalu, ki se vsi nahajajo v Čehoslovaški republiki.
Avstrofašizem torej dobesedno ko-
Smrtna kazen — koncesija reakciji
Revolucionarno gibanje v Španiji se širi
V Španiji se položaj vedno bolj za ostruje
Kljub razglasitvi smrtne kazni za sabotažna dejanja, je bilo preko praznikov vse polno štrajkov. atentatov in sabotaž. Zlasti v Katajoniji so anarhisti zelo aktivni. V vseh mestih so bili čez praznike štrajki pri elektrarnah, vodovodih in plinarnah in je moralo vojaštvo vršiti v teh podjetjih najpotrebnejšo službo. Glavno mesto Barcelona je bilo čez praznike brez vode. Opaža sc koncentracija levičarskih strank. Republikanska akcija, galicijski republikanci in neodvisni radikalni rojalisti so se združili v enotno stranko pod imenom Republikanska levica, katere predsednik je bivši ministrski pred-
sednik Azana. Nova stranka je izjavila. da hoče nadaljevati politiko, ki jo je začela revolucija z dne 14. aprila 1931, in ostro napada sedanjo vlado, ki ni republikanska, ampak pripravlja tla za monarhijo.
•
Iz španskega parlamenta
Španski parlament je zopet uvedel smrtno kazen. Poleg tega daje vlada razne koncesije reakciji. Socialisti (60 poslancev) nameravajo zaradi tega bojkotirati parlamentarne seje.
Troje tchutzbundovcev le ušlo iz jele v Linzu
V	noči od 2. na 3. aprila je iz zaporov deželnega sodišča v Linzu ušlo ,r°lf socialnih-demokratov, voditelji mskega Schutzbunda Franc Schla-ln> Richard Bernašek in njegov na-zV|St?*k	Houska.	Preplezali so
m, ki obdaja jetnišnico. Beg jim je omogočil višji paznik Dobler, ki je z njimi. Priliko sta porabila tu-, \ dva zaprta nacionalna socialista’, . 1 ■'ib ušla z njimi. Kljub obsežnemu ,skanju še niso nobenega našli.
Delavstvo v Angliji in Ameriki stopi na plan
Ljudske mase v Angliji in Ameriki se vedno bolj radikalizirajo
hoče odpraviti sistem samo dveh strank. Živahno se gibljejo tudi ameriški komunisti, ki so se vrgli na agitacijo med mornarico. Vlada posveča temu pokretui posebno pažnjo in je odredila aretacijo večjega števila ka-liforniških mornarjev in tudi višjih častnikov vojne mornarice. Komunisti se trudijo dobiti vpliv tudi v ameriški sindikalni uniji, vendar je bil na kongresu Unije pristop k tretji internacionali z večino glasov odklo-
Cez praznike se je na Angleškem vršil kongres učiteljstva, ki je sprejel več resolucij, ostro naperjenih proti vladi. Istočasno je kongres konzumnih zadrug sprejel zahtevo po odpravi senata in reformi spodnje zbornice v tem smislu, da pride v nji delovni razred do onega vpliva, ki mu po njegovem številu gre. Angleške konzumne zadruge igrajo veliko vlogo v delavski stranki. Tudi neodvisna angleška delavska stranka je imela svoj kongres, na katerem je bil pristop k tretji internacionali sicer z 126 proti 4 glasom: odklonjen, vendar sc opaža v stranki znatno ojačanje radikalnejših struj. V Ameriki se zlasti mladina vedno bolj radikalizira in snuje svojo novo stranko, ki
njen.
14.000 pušk je bilo zadnje dni vtihotapljenih iz Belgije na Francosko,
baje za levičarske organizacije. Na končni obračun se pripravlja v Franciji desnica in levica.
Severina in Loebe?
Kapitulacija obeh pred hitlerizmom?
Meščansko in fašistično časopisje razglaša s teatralično gesto, da izda bivši pruski notranji minister socialni demokrat Karl Severing knjižico »Moja pot k Hitlerju«, Istotako je baje klonil bivši predsednik nemškega parlamenta Loebe, ki ga pa fašizem še odklanja, ker je v rodbini nekaj židovske krvi. O tem dogodku, ki še ni povsem pojasnjen, pravi meščansko časopisje, da so bili ti voditelji premalo dosledni, premalo prepričani in premalo odločni in je zaradi tega socialna demokracija podlegla terorju. S takim vodstvom stranka ni bila dovolj aktivna in inicijativno ofenzivna.
Doslej je znano po vesteh teh listov samo to iz bodoče knjižice, da je Severing vedno računal z narodnim idijomom, kar bi ne bila tako grozovita »napaka«, ker je narod individualnost, ki se razvija kot celota, vendar po nazorih socializma v okviru mednarodnosti. Napaka je pa nedvomno bila, da je bila socialna demokracija preveč popustljiva na-pram posestnim in zgodovinskim privilegijem. Povedati moramo takoj, da pravega položaja ne poznamo in ne moremo poznati. Ne vemo, ali je bila stranka premalo odločna, ali je imela dovolj moči ali ne? Vemo pa eno, da so politične stranke, zlasti pa tudi posest in finančni kapital ovirali delo in celo prisilili Miillerjevo vlado k odstopu. Igrala sta svojo vijoli-no proti socialnim demokratom angleški in ameriški kapital.
To omenjamo, ne da bi hoteli Se-veringa. opravičiti ali zagovarjati, ker meščansko in fašistično časopisje opisuje to dramo, kakor da bi mu bilo žal, da socialna demokracija v Nemčiji ni uspela. Seveda je to hinavščina. Namen je edino ta, da se jemlje ugled delavskemu gibanju zaradi ene, dveh, treh oseb, ki v odločilnem trenutku niso imele dovolj poguma in značaja.
To potrjuje tudi pisava teh listov za časa borbe socialne demokracije s fašizmom v Nemčiji in v Avstriji, zlasti pa v borbi za parlamentarno demokracijo, unisano blatilo, psovalo in zametavalo demokracijo ter nje pobornike socialne demokrate.
Ni lepo in slabo izpričevalo za Severinga je, če je to storil zaradi pokojnine, slabo, če iz strahu ali iz »prepričanja«, ker potem ni bil nikdar iskreni razredni borec. Nemogoče je namreč, da bi razredno zavedni delavec izročil svojo usodo fevdalcem in bivšim cesarskim generalom, ki nimajo in ne morejo imeti smisla za delavske interese.
Reklamni plakat Severingove nezvestobe za fašistično in protidemo-kratsko politiko nas ne vznemirja. Delavsko gibanje zaradi enega, dveh, treh ubežnikov ne bo oslabljeno, pač pa ojačeno, ker le jekleni, prepričani in značajni sodrugi morejo biti temelj, na katerem gradi delavstvo svojo socialistično stavbo.
Delavstvo zaupa v svoje načelo, fašisti naj se pa naslanjajo nad odpadki delavskega gibanja.
O	zadevi morda še kaj, ko bo znana vsebina Severingove knjižice, če izide.
Strela je udarila v neko cerkev v
| Sao Paulu v Braziliji, v trenutku, ko
j se je vršila neka poroka. Nevesta, niena družica in ena izmed pne so
Občni zbor Podpornega društva železni* Carjev v Mariboru preklican
Pravkar smo dobili iz Beograda ! teiefonično vest, da je ministrstvo j notranjih zadev na pritožbo društve- j nega zastopnika dr. Reismana iz Maribora radi postopanja pri volitvah zaupnikov zahtevalo vse spise v Beograd in je radi tega občni zbor, ki bi se imel vršiti v nedeljo, dne 8. aprila,, preklican. Prepričani stno, da se bo sedaj zadeva enkrat rešila tako, kakor odgovarja volji večine članstva, zakonu in pravilom društva.
Sedemurni delavnik
v amerikanskih rudnikih
Iz Washingtona javljajo, da se je predsednik odbora za pospeševanje gospodarstva, general Johnson, izrekel za sedemurni delovni dan v ameriški premogovni industriji ob dnevni mezdi petih dolarjev. Do sedaj so imeli premogovni delavci osemurni delavnik ob dnevni mezdi 4.50 dolarjev. Ta izprememba bo veljala za vso premogovno industrijo v Zedinjenih državah.
Kako sodi faSlzem
Značilna sodba v Nemčiji
Katoliški časopis je tožil fašistov-ski list zaradi protiagitacije. V normalnih razmerah bi bil list obsojen. Toda fašistični list je bil oproščen in sodnik je utemeljil svojo sodbo s j tem, da katoliški tisk v Nemčiji ni potreben.
Tudi drugi pojavi kažejo, da se prične v Nemčiji med fašizmom in ka-toličanstvom oster kulturni boj.
Pred razoroiitveno konferenco
V	kratkem se prično zopet posvetovanja o razorožitveni konferenci. Predposvetovanja razorožitvenega odbora se prično dne 10. t. m. Navzoče bodo vse dežele članice Društva narodov in Japonska, samo Nemčije ne bo. Pričakujejo, da bo mogoče sklicati konferenco že v treh tednih.
Italija, Francija in Anglija bi rade pridobile Rusijo za vstop v Društvo narodov, ki pa zahteva, da jo prej oficijelno priznajo vse države članice Društva narodov.
Seje Društva narodov dne 10. maja t. 1. v Ženevi se bo udeležil Litvi-nov sam. Ob tej priliki bo tudi razpravljal z rumunskim zunanjim ministrom Titulescujem, ki se pripelje v Pariz, zaradi priznanja Rusije po mali antanti.
Priznanju Rusije nasprotuje zlasti tudi Švica.
Gigantski boj jeseniških kovinarjev
Z ozirom na članek »Gigantski boj jeseniških kovinarjev«, ki je izšel v štev. 21 »Delavske politike« od 14. 3. 1934 na drugi strani v drugi in tretji koloni, Vas prosimo, da priobčite sledeči
popravek:
Ni res, da je Kranjska industrijska družba na Jesenicah v dopisu od 2. 3. 1934 polemizirala proti temu, da kolektivne pogodbe sploh ni bilo; res je namreč, da je Kranjska industrijska družba konstatirala v svojem dopisu, da je kolektivna pogodba nedvomno obstojala, ker je bila stara pogodba obnovljena z dogovorom od 27. 2. 1933, ki je bil podpisan od zastopnikov vseh strokovnih organizacij, in to:
Za Savez metalskih radnika Jugoslavije: Jurij Jeram, Celesnik Ivan, Mohorič Franc, G,erdej Anton, Leskovšek Franc.
Za Jugoslovansko strokovno zvezo: Pukšič Alojz.
Za Narodno strokovno zvezo: Markovič Ivan,
kakor tudi od zastopnika Delavske zbornice g. Jožeta Kopača.
Ni resnično, da je Kranjska industrijska družba naglašala, da se bo za novo kolektivno pogodbo pogajala na osnovi, »da se morajo v rnartinarni akordne temeljne mezde v delu z dvema pečmi znižati od 48 Din na 40 Din (t. j. za Din 10 na dan) za posado«.
Res je marveč, da je Kranjska industrijska družba predlagala z ozirom na nove investicije, ki omogočajo večjo produkcijo, da se znižajo akordne mezde od Din 48.'— na Din 40.— za tono, res je, da je radi izboljšanja naprav delavstvu omogočeno zaslužiti v akordu 30% več od temeljne dnine.
Na Jesenicah, dne 4. aprila 1934.
Kranjska industrijska družba p. pa.
Noot 1. r.	Dostal 1. r.
Nad 2000 Železničarjev manifestira
v Mariboru
Teror fašistov zlomljen. — Naciji besno tulijo. Enodušen protest radi zahrbtnih volitev v Podporno društvo
Med mariborskimi železničarji in njihovimi ženami, člani razpuščenega »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih«, je pošteno zavrelo. Nasilno in protizakonito postopanje gotove klike, ki bi se rada polastila uprave milijonskega premoženja železničarjev, je sicer mirne železničarje sedaj tako razdražilo, da je mera polna. Ves proces se je izvršil pred očmi nadzorne oblasti, tukajšnje mestne policije, ki ima sedaj o vsem točno sliko in prepričanje iz lastnega opazovanja ter bo zato lahko dala banski upravi verno sliko položaja. Upravna oblast se je sedaj najlažje prepričala, da se na dosedanji način ne more več gospodariti pri »Podpornem društvu«. Sedaj se je kričeče izkazalo, kdo dela nered, kdo je soliden in zaupanja vreden. Res je masa večine nad 2000 železničarjev in njihovih žen do skrajnosti izzvana od pretepaških fašistov, a ta masa se je kljub temu na snočnih zborovanjih divno obvladala. Takšno disciplino je treba iskati.
Protestno zborovanje.
Majhne notice v listih so javile za sredo popoldne zborovanje upokojencev in za zvečer ostalih železničarjev, članov Podpornega društva. Kljub temu pa se je zbralo že na shod upokojencev toliko članov, da je bila Gambrinova dvorana nabito polna. Zborovalci so enodušno pritrjevali govornikom so-drugu Stnaseku in sodrugu Korošcu ter ogorčeno protestirali nad tihotapskim* pristopanjem pri sklicevanju sestankov za volitve zaupnikov k občnemu zboru Podpornega društva. Izkazalo se je, da za te volitve enostavno noben upokojenec ni vedel. Kaj takega še člani od ustanovitve društva, to je od leta 1894, niso doživeli. Upokojenci pa so odločno spregovorili, da si svojih pravic pri društvu ne pustijo kršiti in da ne bodo samo plačevali v društvu, ampak
iS*
Ali si Ze poravnal naročnino T Ako Se ne, stori tako) svojo dolžnosti
hočejo tudi soodločati^
Viharno večerno zborovanje.
Zvečer pa so ljudje naravnost vreli od vseh strani v dvorano. Trebalo je odnesti vse inize in stole, odpreti stranske prostore, kjer so si železničarji postavili cele galerije, stali so eden pri drugem, okrog in okrog je bilo vse črno ljudi, množica je morala oditi, ker ni bilo več mogoče priti v dvorano že pred napovedano uro.
Zborovanje je otvoril s. S m a z e k, ki je v krepkih besedah orisal »madžarske« volitve zaupnikov Podpornega društva. Člani so se nad posameznimi slučaji umljivo zgražali in razburjali nad neverjetno drznostjo, kako so hoteli najožji somišljeniki g. Zavadlava obrnažiti člane društvenih pravic. Zborovanje je doseglo nedvomno svoj višek, ko je s. Smazek izvedel med navzočimi plebiscit s kontrolo, kdo je vedel za objavo volitev zaupnikov.
Nad 1000 rok se je dvignilo
iri burno protestiralo, da jih nihče ni obve-
. stil o kakih volitvah. Bili so navzoči želez-| ničarji iz vseh mogočih edinic in le eden ! je potem dvignil roko, da je vedel za vo-j litve. S. Smazek je nato z zvišenim glasom ' izjavil:
»Pozivam zastopnika policije, da si to zabeleži in nemudoma javi banski upravi, ki se naj potem izjavi, če je pri tem položaju kljub temu mogoč za nedeljo razpisani občni zbor?«
Ko je s. Smazek začel ugotavljati kričeče slučaje, da so vedeli izmed tisočev delavcev za volilne sestanke zaupnikov le nekateri izvoljenci, so začeli navzoči fašisti z medklici in kričanjem. Prišlo jih je kakih 20. Za sodrugom Smazekom je govoril sodr. dr. Reisnian ter pribil najznačilnejše očitke proti j poslovanju prejšnjega odbora kot popolno-j rna izjalovljene. Ker pa so
»vitezi«, ki so prišli iz bližnje pisarne Narodne odbrane,
vedno bolj rjoveli, najbolj glasen je bil g. Tumpej v predsobi, je dr. Reisman izročil svoj spisan govor s. Smazeku.
»Naciji« so naenkrat umolknili, radoved-' ni, kaj to pomeni in že je s. Smazek na stolu | stoječ zbrani množici z gromkim glasom či-! tal napisani govor. Ugotovitve o po-| rastu društva pod prejšnjim vodstvom, na-i zadovanje članov od razpusta naprej, go-i spodarstvo z denarjem itd., so učinkovale porazno, da fašisti sploh niso prišli k sapi in niso mogli mti z besedo ugovarjati. Mo-! rali so na ta način vsi poparjeni slišati go-j vor, katerega so hoteli preprečiti.
H koritom bi radi fašisti.
Ravno tako mogočen utis je napravil nato naravnost impozanten govor s. Bahuna, ki je do golega razkrinkal fašistično gonjo proti Podpornemu društvu, odkar se je zbralo v tej delavski človekoljubni ustanovi pod prejšnjim vodstvom milijonsko premoženje. Fašisti so sicer še naprej motili z medklici, toda zbor jih je vedno vnovič pritisnil ob zid z gromkimi klici: »Dol s Tumpejevci, vun z njimi!« Spontano se je izkazalo na tem zborovanju železničarjev, da je
v Mariboru fašistični teror zlomljen.
1
Pravilno je nek govornik zabrusil | tem kričačem, ki so na vseh podob-■ nih razbijanjih vedno eni in isti, uslužbenci i iz »Delavnice državne železnice«, bivši Or-junaši, da lahko tudi podivjani bik razbija i shode, kakor je rekel nekoč profesor Ma-j sar.vk.
Tudi narodni železničarji proti kliki razbijačev.
i Veliko presenečenje pa je vzbudil še na-stop odličnega zaupnika narodnih železni-čarjev samih, g. N a t e k a, vlakovodje z glavnega kolodvora, ki je v kratkem, a možatem in stvarnem govoru z ogorčenjem obsodil sramoten nastop nacijonalisticnih kri-
čačev ter še dopolnil žalostno sliko volitev zaupnikov s proge n. pr. iz Prevalj, Zidanega inosta in Ljubljane, kjer so se ravno tako vršile volitve potom neznane klike tihotapsko, da večina članov nič ni vedela. — Ogromno ploskanje je udušilo kričanje Tum-pejevcev, ki so začeli svojemu tovarišu Na-teku takoj na licu mesta groziti. Nastop tov. Nateka pa je pokazal najbolj drastično, da so razmere Podpornega društva pri tem stanju nevzdržne in jih ne more nihče dalje prenašati, ki ima v sebi količkaj čuta pravice in objektivnosti.
Zaključno besedo je imel s. Korošec iz Ljubljane, ki je z mogočnim glasom po-vdaril, da si ogromna večina članov ne da vzeti pravice soodločanja v Podpornem društvu, ker ne gre, da bi imeli dve vrsti članov, ene, ki odločajo in druge, ki pa samo plačujejo.
Navzoči fašisti so skozi dve uri zborovanja tako kričali in se drli, da so bili že vsi hripavi in so h koncu še samo dobesedno t u 1 i 1 i. Ti glasovi sploh niso bili več niti podobm človeškim. Ko pa jih je s. Grušovnik svečano pozval h koncu, naj se sedaj oni javijo k besedi, so vsi potuhnjeno utihnili in poraženi zapustili dvorano.
Naši so torej prešli zopet v ofenzivo
in mariborski železničarji so s tem prevzeli 1 v Mariboru ono mesto, ki jim gre.
Doma in po svetu
Slovenski pisatelj France Bevk,
ki je bil svoječasno aretiran od fašističnega režima v Italiji, je bil te dni izpuščen na svobodo. Bevk je bil povsem nedolžen, kar so znali tudi fašistični mogotci že pri aretaciji, toda fašistična pravica je pač nasilje.
Pri Brežicah je na svojem posestvu umrl bivši lastnik tiskarne pl. Klein-mayer & Ferd. Bamberg v Ljubljani Otmar Bamberg v 86. letu starosti. Bamberg je bil kapitalist starega kova in je dvignil tiskarsko umetnost do viška. Iz njegove tiskarne so izšla sama precizno dovršena dela. Po političnem prepričanju je bil Nemec in tudi nemškega rodu. Omenjamo njegovo smrt, ker mu je ljubljansko časopisje zapelo tako slavo ob — smrti. Mož je sicer.založil mnogo slovenskih knjig, izvirnih in prevodov, toda po prevratu je bil moralno prisiljen prodati svoje podjetje po raz-
i	meroma bagatelni ceni. In, če se ne motimo, je prav zaraditega Bamberg zaslužil naziv — plemeniti pokojnik. Ali ni vse to ironija?
Katerih lepakov ni treba kolekovati? Po novih taksnih določilih je treba kolekovati vsak lepak s kolkom za 1 Din. Kolkovanju pa niso podvrženi letaki za shode, predavanja in ostale kulturne prireditve, Je se prireditev vrši brez vstopnine.
Publicitas katalog. Izšel je veliki jubilejni Publicitas katalog, ki vsebuje točne ipo-datke o jugoslovanskem časopisju. Za vsakega kdor oglašuje je potrebno, da je poučen o vsem, kar je z oglaševanjem v zvezi. Oglaševanje stane denar, zato je treba izdatke za reklamo prav uporabljati. Katalog je dokaz veliki ustvarjajoči sili in bo vsakemu, ki oglašuje zelo dobro došel. — Pu-blicitas. d. d. Zagreb, Iliča 9. — Beograd, Kralja Milana ul. 10.
*
Ministri bodo potovali. Francoski zunanji minister potuje v Varšavo. Barthou obišče tudi druga glavna mesta, predvsem Prago, Beograd in Rim. Gre za sporazum z Italijo. — Ogrski
tone Maček:
59
Stucaf Kmn&ugec
»Bil je nekoč priden in pošten rudar s številno družino, ki se je ubijal in trudil dan za dnem, da bi jo pošteno preživel, a se mu nikakor ni hotelo posrečiti. Dostikrat ni imel za lačne otroke niti skorjice kruha in bil je radi tega zelo žalosten. Nekoč si je pri delu obrisal oznojeno čelo in je zavzdihnil: ,ko bi mi dobri gorski duh hotel podariti iz svoje zakladnice vsaj en de-tnant.’ Komaj je izgovoril, že je za praskalo nekaj v steni in pred njim je stal možiček, ki mu je bil komaj do pasu, v plavili hlačkah, zelenem jopiču in z rdečo kapico na glavi. ,Kaj želiš? Klicaj si ine.’ Rudar ga je nekaj trenutkov zaprepaščen gledal, potem pa se mu je posvetilo v glavi: — Aha, bergmandelc —. In odkritosrčno mu je potožil svoje gorje: da ne zasluži toliko, da bi mogel pošteno preživeti svojo družino, čeprav gara noč in dan. Škrat mu je obljubil pomagati, da bo več zaslužil in je takoj prijel za lopato in začel polniti gare, Rudar je bil s tem zadovoljen, a kot pošten delivec tri maral ničesar zastonj in se je' pogodil s svojim novim tovarišem, da bosta zaslužek pošteno delila.
In delo jima je šlo sijajno izpod rok: ostenje, poprej trdo kot granit, je namah postalo mehko in voljno in so se pod vsakim zamahom rudarjevega krampa odkrušili celi skladi najlepšega svetlečečrnega premoga. Možiček v rdeči kapici je pa s tolikšno brzino nakladal, da se lopate v njegovih rokah skoraj ni videlo. Vsakih pet minut so bile gare polne, pa komaj jih je pognal z odkopa, že je bil s praznimi nazaj; nikamor sc mu niso začepile, nikoli mu niso padle s tira in nikdar mu ni bilo nikjer treba čakati.
Ob	prvem izplačilu	so gospodje nekoliko
debelo gledali, ko je ta rudar debil na zaslužku več izplačanega, kakor vsi ostali izkopi na do-tični etaži skupaj. Ali računi so se vjemali, inže-nijer je potrdil, da je res bilo toliko kubičnih metrov izkopanega in so mu izplačali.
Rudar je prinesel ves svoj zaslužek na prihodnji šilit seboj. Ko je prišel bergmandelc. je položil rudar polovico denarja pred njega. Škrat se je branil,	češ	da se	zadovolji samo	z eno
tretjino	pa	določi	svoji	družini. Rudar	pa je
tretjino	pa	določi	svoji	družini. Rudar	pa je
vztrajal pri svojem, da sta oba enako pridno delala, da pripada torej vsakemu polovica. Škrat se je slednjič udal. Ko pa sta si razdelila ves denar, jima je ostal še en krajcar. Rudar ga je po-
rinil škratu, češ, ti si ga zaslužil bolj ko jaz, tvoj naj bo. Škrat ga je pa zopet odrinil nazaj, .ces, tudi ti si delal z vsemi močmi, poleg tega imaš pa še družino, tebi naj pripada. Ker se nista mogla zediniti, je rudar položil krajcar na trac-nico, vzel je sekiro in ga je presekal na dve polovici. Bergmandelcu se je to silno dopadlo; rekel je rudarju: ,Ker si tako pravičen, boš za svojo pravičnost poplačan. Ko prideš domov, pre-štej še enkrat svoj denar.’	.	,
Ko je rudar doma še enkrat preštel denar, je z začudenjem opazil, da so se mu vsi krajcarji spremenili v svetle zlatnike.	^
Pri drugem izplačilu so pa bdi gospodje ze drugih misli. To vendar ni mogoče, da bi navaden rudar zaslužil več kakor nadzornik. Tu nekaj ni v redu. Bržčas je to kaka goljufija. In klinh t piti m da so seštevki storitve kazali čisto druge rezultate, so izplačali rudarju le povprečen zaslužek, ostalih njegovih sodelavcev. Rudar je žalosten potožil prihodnji dan o tem bergmau-delcu. Ta se je p-1 razjcz'1 in zarotil; Če je t.ur'1 tako, pa naj bo in je izginil. In šj tisti trenutek se je ves premog na dotični etaži spremeni! v navadno kamenje. Uprava jc morft)^ delo na celem sektorju opustiti.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 3
zunanji minister Beck pojde v Buka- j rešto. — Dollfuss obišče London.
Papen, znani nemški fevdalec, obišče Avstrijo, — Litvinov pojde v Kovno ob priliki potovanja na razorožitveno konferenco v Ženevo. — Vsa ta potovanja so v zvezi z usodo srednje Evrope.
Severing in nemški fašistični tisk.
Nemški tisk ne taji, da bi ne bil Severing podal kapitulacijske izjave. Pričakuje le njegovo knjigo. Loebe pa je priznal zmago fašizma. Severinga fašizem odklanja, ker utegne še preklicati izdajo svoje knjige. — Seve-ringova knjiga je ironične vsebine^ in ostro kritizira fašistovsko revolucijo. — Loebe je bolan. — Te vesti so z druge strani in bi bilo preuranjeno izreči končno sodbo. Gotovo je le to, da za značaj in vlogo v delavskem gibanju obeh vsa zadeva zasluži obsodbo, če se dokaže, da je resnična.
Nemški nacionalni socialisti podpirajo vstaše v francoskem Maroku. Francoska kolonijalna vojska ima mnogo posla s vstaškimi Berberi v Maroku. Nekateri pariški listi objavljajo senzacionalno vest, da Nemci tajnim potom zalagajo Berbere z orožjem in vojnim materijalom, ki so ga že več ladij poslali v Rio del Oro, v španski del Maroka, kjer ga sprejema nemški agent Schaffer, ki orožje pošilja naprej šeiku Merebi Reboju, vodji vstašev.
To so delavski zaščitniki
Velike poneverbe v iolti organizaciji
Pred dnevi so nekateri naši dnevniki prinesli vest, da so se v Narodni delavski zvezi v Sarajevu razkrile velike poneverbe.
Ta organizacija je od neke ustanove prejela 100.000 Din za podpira-• nje brezposelnih. Ta denar pa se ni razdelil med brezposelne, temveč so si ga pridržali voditelji te »nacionalne« organizacije za se.
Beograjska »Politika« poroča sedaj, da so bili v tej zvezi aretirani trije voditelji te organizacije, med njimi predsednik Čirič, ker je preiskava ugotovila, da so ti gospodje na neverjeten način gospodarili v tej organizaciji. Komisija je nadalje ugotovila, da so se v spisku brezposelnih, ki so prejemali podporo, našle osebe, ki so že davno mrtve. Eden je že 20 1-et mrtev i. t. d. Vsa ta čudna zadeva se bo oddala sodišču.
Za enkrat nas interesira izvedeti, katera je ta »ustanova«, ki je taki organizaciji dala 100.000 Din za brezposelne.
Ali ni to morda eden izmed več slučajev, da se je od gotove strani s j-0 podporo hotelo to organizacijo rehabilitirati in napraviti popularno Nied delavstvom?
Kaj se vse lahko dela pod krinko Narodnosti'
Važna sprememba pri akademskem društvu
„Triglav“
Mariborski grobarji marksizma podlegli.
V nedeljo, dne 25. marca t. 1. se je vršil v Mariboru občni zbor društva Starešinske zveze akademičnega društva » I rigla-va«. V tem društvu so včlanjeni akademiki, ki so izvršili visoko šolo in so bili na visoki šoli člani dijaškega društva »Triglava«. Io društvo obstoji še sedaj s podružnicama v Zagrebu in v Ljubljani, v katerih so včlanjeni visokošolci. Pred par dnevi Pa_Ae bilo ljubljansko društvo »Triglav« razpuščeno. Daje je v tem društvu prevladalo dua-štvo, ki je bilo marksistično in sploh levičarsko usmerjeno. Starešinsko zvezo »lri-glava« pa so vodili v Mariboru in sta se v njej uveljavljala dr. Žnuderl in dr. Vauhnik.
Proti mariborski starešinski zvezi »1 ri-glava«, ki izdaja pod uredništvom dr. Strmška tudi svoj časopis »Triglavanske liste«, se je javljala že dalj časa ostra opozicija v mlajši generaciji. Mladi starešine so se nagibali namreč bolj k akademikom, ki so ze naprednejši in gredo z duhom časa naprej. Mladi so zahtevali tudi to, da se prenese sedež Starešinske zveze iz Maribora v Ljubljano. Stari so se delno temu upirali in tudi »mlajši«, ki so simpatizirali s tem starejšim
krilom.	.
Za ta občni zbor so pozivali sta-
rešine k polnoštevilni udeležbi, češ, da se bo odločalo o važnih zadevah. Prišlo pa je kljub temu le okrog 5U starešin, med katerimi pa so prevladovali mlajši opozicionalci. Z njimi sta simpatizirala tudi došla starešina, vseučiliški profesor dr. Milan Vidmar, prof. dr. Šerko in drugi. Razvnela se je kmalu ostra debata o tem, ali je pripadni-štvo v vrstah »Triglava« združljivo z marksističnim svetovnim nazorom ali ne in ali se naj prenese sedež »Triglava« iz Maribora v Ljubljano, kar je zagovarjala opozicija. Proti je govoril zlasti pisatelj »Rajske ptice« dr. Žnuderl. Pri glasovanju pa je na celi črti zmagala opozicija' in je bil za novega predsednika izvoljen prof. Vidmar iz Ljubljane, kamor preide tudi sedež Starešinske zveze »Triglava«. S tem je obenem sklenjeno, da so lahko v »Triglavu« tudi marksistično usmerjeni akademiki.
Nad izidom tega glasovanja sta bila lahko presenečena mariborska grobarja marksizma dr. Žnuderl in dr. Vauhnik, katerima sedaj ne preostane drugo, kakor da se naprej borita proti marksizmu z gospodi R. R. in gosp. Tumpejem, ko jima je Starešinska zveza odšla v Ljubljano marksistično pobarvana.
Ljubljana
Podružnica »Prijatelj prirode« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 8. t. m. celodnevni izlet na Katarino in Osojnik. Odhod ob L uri zjutraj izpred kavarne Evrope na Gosposvetski cesti. Povratek zvečer z vlakom iz Medvod. K številni udeležbi vabi odbor. . , Planinska in izletniška zadruga »Prija-teli prirode« r. z. z o. z. v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 27. aprila 1934 v Delavski zbornici v Ljubljani, 'tajništvu »Svobode««
Trži«
Mestni občinski odbor v Tržiču ie imel dne -8. marca t. 1. proračunsko sejo, na kateri se je razpravljalo o različnih predmetih, osobito o plači predsednika in uprave. Predsednik ima letno 15.000 Din, blagajnik Din 7.200, uprava Din 5000. Nadalje ima glasom izjave predsednika gozdni odsek, ki
ie tudi uprava letno Din 19.000... „________ 'I
.i*	' ';j| M	X	m	'	•
■	'A	'	'•) Nekaj odbornikov
Proti tem plačam protestiralo, prvič, ker padeva z zakonom ni regulirana, drugič, ker p teh težkih časih take plače niso na mestu, caen izmed odbornikov je pri tej priliki i?, ?nil težko stanje davkoplačevalcev, ker 7«, ° bred kratkim časom v Tržiču okrog ^j.'rubežev tako, da je po cele dneve vo-|\..v.l0V0rni avtomobil zarubljeno blago iz Kljub temu pa so bile plače od ve ”c izglasovane, ,i
Uver-
Maribor
.....  *....*	--- ------ "V pu-
gospodje, ki danes sede na krmilu
sami.
Galerija.
Ustanovitev vzgojne posvetovalnice društva »Šola in dom«. Društvo »Šola m dom« je ustanovilo po vzoru sličnih institucij svojo vzgojno posvetovalnico. Namen te posvetovalnice je, pomagati staršem takih .otrok, katere označujejo mladinoslovci kot težko, vzgojljive. Zgodi se večkrat, da otrok brez razumljivega povoda izpremeni svoj, dotedaj normalen odnos napram svojemu okolju. Iznenada postane trmast in kljubovalen ter prične morebiti uhajati na ulico; pri drugem., dotlej živahnem otroku prično opažati starši znake nesamostojnosti, apatičnosti in malodušnosti, kar se zlasti ipokazuje v popuščanju pri šolskem .delu. Vsi taki negativni pojavi utegnejo spraviti skrbečega očeta in mater v duševno razpoloženje, ki je včasih zelo slično obupu, zakaj le prevečkrat morajo ugotoviti, da ostajajo njihovi vzgojni ukrepi brez pravega učinka. Otrok je vržen vsled starišem nejasnih vzrokov iz ravnovesja in vsi njihovi napori, da bi ga spravili v norrna-
Cene mleku so, kakor se opaža v zadnjem času poskočile. Ako tudi upoštevamo, da se o Veliki noči porabi več mleka kakor običajno, vendar menimo, da mora biti vzrok povišanju cen drugje. Prekupčevalci mleka so s tem, da so podražili mleko, vzpodbudili tudi nekatere okoliške kmete k povišanju cene. Ustanavlja se posebna mlekarska^ta-druga, ki bo pa le takrat služila interesom konzumentov, ako bo prodajala dobro mleko po zmernih cenah. V času, ko se znižujejo delavske mezde, se pač ne sme dopuščati, da bi se na račun bednih prebivalcev, ki jim je mleko potrebna hrana, okoristili gotovi prekupčevalci, zlasti ker revni kmetje itak ne bodo pri tem ničesar pridobili.
Mestne stanovanjske hiše v Smetanovi ulici namerava mestna občina odprodati z motivacijo, da niso rentabilne, če se bo to zgodilo, bodo pač hišni lastniki lahko še bolj odirali najemnike, ki so jim že itak sedaj izročeni na milost in nemilost. Ako bo mestna občina svojo namero res tudi izvršila, je
len tir, so brezuspešni. Ker si ne vedo pomagati drugače, posežejo vmes s takozvani-mi direktnimi vzgojnjjni sredstvi, z grajanji, telesnim kaznovanjem itd. S takimi sredstvi uveljavljajo svojo telesno in duševno nadmoč n.ad otrokom ter s tem samo poglabljajo njegovo negativno usmerjenost. Mnogim starišem primanjkuje psihohološkega vpogleda v gibalne sile, ki povzročajo pojave težke vzgojljivosti, zato le redko zadenejo pravilen način ravnanja z otrokom. Bilo bi tudi nemogoče zahtevati, da bi sleherni oče, oziroma mati proučeval psihologi;o otroka na znanstveni osnovi. To nalogo vrše v pomoč starišem posebne ustanove — vzgojne .posvetovalnice. Po zaslugi društva »Šola in dom« je bila te dni otvorjena vzgojna posvetovalnica tudi v Mariboru, ki bo vršila^ vsa nasvetovanja brezplačno. Prijave sprejema vsak predpoldan med šolskimi odmori g. mešč. učitelj Franc Martinc — deška meščanska šola, Krekova ulica štev. 1.
najmanje kar se mora zahtevati to, da z izkupičkom zida nova cenena stanovanja za revne sloje.
»Svoboda« Maribor. V sredo, dne 11. aprila ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-II diskusijski večer o »Cerkev in fašizem« ,pod vodstvom akademika s. Dolarja. Snov je zanimiva, zato pridite polnoštevilno.
Predavanje »Svobode«, Minulo sredo je predaval s. prof. Stupan o »Kartelih in tru-stih«. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Obisk zadovoljiv.
Prostovoljno v smrt. V noči od pondelj-ka na torek je skočila iz balkona III. nadstropja v Tattenbachovi ulici št. 19 52-letna Marija Iglarjeva. Vzrok, ki je gnal pokojnico v prostovoljno smrt, ni znan.
Delavci In nameščene? jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu
«L 6.
J.
mu
Schichfov
RADION
£®r? sam, i
Trbovlje
Delavnice in profetijonalno delavstvo
Osrednje delavnice, katerim je priključena delavnica Gvido in pred kratkim tudi savska delavnica, imajo svojo pestro zgodovino.
Da so bili vodje teh delavnic sami bivši mornariški oficirji in podoficirji, nam še danes pričajo vzidane morske višine in pa ladijski urejeni »šprahrori«. Pred desetimi leti se je postavilo moderno poslopje, ki je vsled prakticiranja tedanjih vodstev požrlo TPD težke milijone. Ali tedaj je bilo denarja dovolj, in ker si ga delavstvo ni hotelo in razumelo priboriti v obliki povišanja plač, se ga je zmetalo v razne palače in stavbe. V času vojne in po vojni je bilo zaposlenih po teh delavnicah nad 500 profesionalnih delavcev. Kakor hitro se je pa začelo reducirati, se je v prvi vrsti reduciralo tudi občutno profesijoniste. Sedaj ni niti polovico toliko zaposlenih. Vsi obrati se pritožujejo čez delavnice češ, da pride delo predrago, akoravno je danes storitev rokodelca vsled izurjenosti in tehničnih pripomočkov za 50 odstotkov višja kakor je bila poprej. Zakaj je delo v delavnicah drago, je razvidno iz dejstva, da je bil poprej, ko je bilo zapo-
,	nuprej,	ko je ono zapo-
slenih cez 500 delavcev, samo 1 delovodja, 1 računovodja in en pisar. Torej trije.
Ako sedaj priključimo še savsko delavnico in elektroobrat, je skupaj 190 delavcev. Za teh 190 profesijonistov je nastavljenih 27 uradnikov, poduradnikov, paznikov in drugih, ki ne delajo na produktivnem delu. Iz teh razlogov ni čudno, če je delo teh 190 profesijonistov drago, ker mora vzdržati majhno število delavcev tako velik aparat. Na izvršeno delo rokodelcev pride do 75% režijske doklade. Za pravilno regulacijo šihtov bi bilo pri tem: aparatu lahko boljše poskrbljeno. Imamo slučaje, dn s< nekateri naredili čez 20 šihtov v štirinajstih dneh, drugi pa samo 6 ali 7. Tudi volitvah so bili nekateri gospodje zelo agilni Pred volitvami so se hvalili češ, saj je vse »naše«. Ker se je pa večina delavcev poslužila pri volitvah svojih državljanskih pravic in je volila po svojem prepri-
i L
Čanju, se jih je hotelo še po volitvah šikanirati. Vse se je čudilo, kaj je prijelo starega gospoda, ki stoji že z eno nogo v pokoju, da je tako »navdušeno« agitiral in po volitvah grdo gledal delavce.
Te vrstice nismo napisali z namenom, da bi komu škodovali, ker vemo, da je vodstvo TPD še točnejše informirano o teh stvareh, kakor mi, pač pa za to, da delavska javnost vidi, kako se hoče delavca politično izrabljati, kdo nosi breme takozvane krize in kakšno je današnje kapitalistično gospodarstvo.
Laško
Sramotno nizke plače delavcev. Iz vrst brezposelnega delavstva smo prejeli ta-le dopis; Brezposelni so sedaj zaposleni pri Radio-Thermi. Delati morajo po deset ur na dan za deset dinarjev in hrano. Pa tudi hrana ni najboljša, ker je najbrž včasih prestana in pogreta. Delavci se bridko' pritožujejo. Nič boljše se ne godi delavcem, ki so zaposleni pri popravilu škarpe pri Radio-Thermi. Firma, ki je delo prevzela, plačuje po Din 1.90, 2 in 2.50 na uro. Cezurno delo pa po 2.50. — Delavec bi moral sedaj zaslužiti vsaj 30 Din na dan, da bi vsaj živeti mogel, čez zimo itak ni bilo nobenega zaslužka, delavci so izčrpani in bi vsaj sedaj, kadar delajo, mflrali zaslužiti za boljšo prehrano, da bi si zopet opomogli. — Mislimo, da bi morala biti skrb OUZD kot socialne institucije, da bi delavstvo, ki ga zaposluje sama. ali pa od nje pooblaščena firma, bilo boljše plačano. Delavci, mislite in* organizirajte se na razredni podlagi. Li-tajte in naročajte naš list!	______
Ali si ie dobil no »ega naročnika za »Delavsko politiko**, smatral to za svojo dolžnosti
Ali ste si kdaj ustvarili sliko o velikanski količini perila, ki ga mora gospodinja v štirih desetletjih oprati za svojo družino? Ali ste že kdaj pomislili, koliko neskončnih ur se je morala sklanjati nad pralnim čebrom in mencati in otepati perilo?
Moderni ženi se dandanes ni več treba ubijati s perilom. Zakaj dandanes pere Schichtov Radion sam.
Tako lahko ie zdaj to:
A) zvečer se perilo namoči,
B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
C) nato se perilo izpere naj-poprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je opranol
Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Vsmi
RADION
SCHICHTOV
Jesenice
Občinska sela. Dne 26. marca t. 1. se je vršila občinska seja. Dnevni red dve besedi: »personalne zadeve«. Ta meglena napoved se je izkazala na seji kot troje konkretnih predmetov; a) določitev plač nameščencev, b) nastavitev mestnega inženirja, c) nastavitev cestnega nadzornika. — Sejo je vodil dr. Vovk." Po opravi formalnosti,
;	_	J	je	od-
redil dr. Vovk tajpo , sejo, dofočil zapisnikarja v osebi odbojni«*	K|..j«	1®
res vsedel na zapisnikarjevo mesto, nakar je obč. odbor v tajni seji z večino glasov sklenil a) povišati plače nekaterim usluž-
Oto Bauer'
Vstaja avstrijskih de
Prevaja Talna
avcev
njeni vzroki in posledice
Bilo je kajpak nemogoče, za stalno vladati z enim glasom večine. Krščanski socialci so spoznali, da bodo celo to večino kmalu izgubili. Že deželnozborske in občinske volitve 1. 1932 so pokazale, da so krščanski socialci velik del svojih volilcev izgubili v korist nacionalnih socialistov. Po silni Hitlerjevi volilni zmagi dne 5. marca 1933 se je nacionalnosocialistični val v Avstriji še bolj okrepil.
Krščanski socialci so priznavali parlamentarno demokracijo dotlej, dokler so mogli s pomočjo meščanskega bloka vladati republiki. Sedaj pa je postajalo zmeraj jasneje, da bodo morali deliti na temelju parlamentarne demokracije moč ali s socialno demokracijo ali pa z nacionalnimi socialisti. Zvezi s socialno demokracijo so nasprotovali razredni interesi, ki so jih zastopali. Zveze z nacionalnimi socialisti pa so se bali, ker
bi jih ti zavezniki prav tako uničili, kakor je fašizem v Nemčiji uničil' nemške nacionalee. Krščanski socialci so spoznali, da vlade nad državo ne bodo mogli več obdržati, če še dalje priznavajo parlamentarno demokracijo1. Zato so se odločili, da si obdrže vlado na drug način. Odrekli so se parlamentarni demokraciji. Dollfuss se je začel bližati fašizmu.
Pod neposrednim' vtisom Hitlerjeve volilne zmage dne 5. marca 1933 se je Dollfuss odločil za državni udar. Neki parlamentarni dogodek, ki bi se dal v drugačnem slučaju brez vsega poravnati, je uporabil, da je parlament docela izrinil. Dollfuss je vzpostavil vladni absolutizem. Neki pooblastilni zakon iz 1. 1917, ki je v vojni dobi pooblaščal vlade, da so smele z odredbami odločati o gospodarstvu, je razlagal tako, da srne vlada tudi sedaj, sklicujoč se na ta zakon, brez parlamenta dekretirati vse, kar se ji poljubi. Da bi pa najvišje upravno sodišče ne preklicalo vladnih odredb, ki jih je vlada na ta način izdajala, so to sodišče enostavno razgnali. Tako je bila ustava republike preobrnjena, postavljena je bila diktatura Dollfuss-Fey, ki ni poznala meja.
Diktatura je začela takoj boj na dveh frontah: proti nacionalnim socialistom in proti so-
cialni demokraciji. Dollfuss je nacionalno socialistično stranko razpustil, njene voditelje poslal v koncentracijska taborišča, njeno časopisje pa zatrl. Obenem pa je začel Dollfuss tudi boj proti socialni demokraciji; trenctek, ko je velika nemška socialna demokracija podlegla udarcem nacionalnega fašizma, je smatral za najprimernejši čas, da tudi v Avstriji uniči socialno demokracijo.
Diktatura je najprej uničila ustavne svoboščine, ki jih je ustava zagotavljala avstrijskemu ljudstvu. Svoboda tiska je bila odpravljena; vsaka opczicionalna beseda je bila v tisku onemogočena. Zborovalna pravica je bila pridržana samo še vladnim strankam. Nad političnimi dejanji je začela soditi policija; brez vsakršnega sodnega postopanja je policija socialne demokrate in prav tako nacionalne socialiste obsojala v ječo do šestih mesecev, če so le kaj zaklicali, izrekli kako opozicionalno besedo ali pa delili letake. Porotna sodišča so izgubila ves pomen; proti vsaki oprostilni razsodbi porotnega sodišča je lahko državni pravdnik prijavil pritožbo na višjo instanco, kjer so bili sami poklicni sodniki.
(Dalje prihodnjič.)
bencem in določiti višino plač mestnega inženirja in cestnega nadzornika, b) nastaviti pogodbeno inž. Peruzzija kot mestnega inženirja, c) nastaviti pogodbeno Bertonclja Luko kot cestnega nadzornika. Driš.
Teden nesreč pri KID. V velikem tednu je bilo pri KID več težkih nesreč. Tako je padla v sredo, dne 28. marca t. 1. težka hokila za vlivanje železa v livarni z žerjava na Janeza Repinca in ga zadela tako nesrečno na nogo in telo, da je na posledicah te nesreče še istega dne umrl. Repinc je bil znan kot kapelnik bivše tovarniške godbe, zatem pa katoliške godbe. Dan zatem je samo slučaj odvrnil še eno prav tako nesrečo, vendar je tudi to pot livar Medja odnesel precejšnje poškodbe. Še istega dne se je ponesrečil tudi delavec Svetlin Bernard. Treba bo prav točno pregledati vzroke teh nesreč in ugotoviti njih krivce.
»Grofica Marica« je naziv filmski opereti, ki jo bo predvajal kino Radio na Jesenicah v petek, dne 6., soboto 7. in nedeljo 8. t. m. ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.). V glavni vlogi Dorothea Wieck, Szoko, Szakall in dr. Dodatki običajni. Prih. spored »Orlov«.
Kamnik
15 letnica Bel. pev. dr. »Solidarnost«.
Delavsko pevsko društvo »Solidarnost« bo proslavilo letos 15 letnico svojega dela. 15 let ni dolga doba za delavsko pevsko organizacijo, katera je vedno izpostavljena šikanam in napadom številnih nasprotnikov, pa že nekaj pomeni. S trnjem preraščena je bila pot, katero si je utirala delavska pesem v Kamniku. Toda stari sodrugi pevci lahko s ponosom gledajo nazaj na svoje delo.
Leta 1919. je par sodrugov podalo ini-cijativo za ustanovitev delavske pevske organizacije in delavske knjižnice. Ze pri prvem sestanku se je pokazalo, da je navdušenje za delavsko pesem ogromno. Najbolj pereče je bilo vprašanje pevovodje. Prvi pevovodja je bil g. Bezek. Toda društvo, komaj rojeno, ni zmoglo niti honorarja, da bi bilo moglo plačevati lokal in si omisliti učni instrument. Po daljšem času pa se je vendarle našel izhod. Društvo je dobilo novega dirigenta v osebi in zavednega s. F. Vidmarja. »Fantje poizkusimo,« je rekel, »saj bo šlo«. Če ne bo šlo, še vedno lahko jenjamo.« Začeli so in šlo je in gre še danes. Nikdar ni zahteval plačila, nikdar ni iskal osebnega častihlepja. Največje zadoščenje mu .ie bilo, če je mogel vcepiti delavcem delavsko pesem, kadar je s ponosom lahko zrl na svoje sodruge pevce, kadar jih je lahko predstavil publiki, češ, tudi delavci zapojemo! In še borno peli, kajti grl nam vzeti ne morete. Danes ob svoji 15 letnici ie zbor tehnično izvežban, tudi za bolj izbirčna ušesa in se poizkuša že s težkimi pesmimi. Društvo beleži že več vrlo dobro uspelih koncertov, izletov in predavanj. Ob svoji- 10letnici, pod predsedstvom požrtvovalnega s. Frana Perparja, je društvo razvilo krasen prapor. Ob petnajstletnici pa stoji načelu nadvse delavni s. Ivan Pregelj. Duša vsega je pa s. Franjo Vidmar. Zelja vseh je pa samo ena, da bi naj učil s. Vidmar delavsko pesem še ob svojem zlatem jubileju, kljub vsem viharjem, ki so se zbirali in se še zbirajo nad praporom delavskega pevskega društva »Solidarnost«. Vsem tistim razdiračem nasprotnih taborov, ki so
Svila, platno sukno i. t. d.
se dobi poceni v
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska ulica
hoteli doseči še pred kratkim razpad društva, pa povemo, da je bilo Judežu, ki je izdal VVallischa, že sojeno, razbijači naših vrst pa so se obsodili sami. Vi pa, junaki delavske pesmi v Kamniku, naprej!
V	naših grlih je svoboda,
v naših pesmih moč!
*
Proslava 15 letnice se je vršila 18. marca. V dvorani »Kina Kamnik« se je vršil slavnostni koncert. Dvorana je bila veliko premala za tako velik naval. Nejevoljni so odhajali mnogi, ker niso dobili vstopnic. Na splošno zahtevo je odbor sklenil, da bo koncert ponovil tako, da bo dodal programu še par drugih narodnih in umetnih pesmi. Koncert bo v Občinskem domu v Mekinjah dne 8. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne. Pridite!
Ptuj
Tukajšnja podružnica »Svobode« je imela dne 29. marca t. 1. predavanje o postanku in razvoju sveta s skioptičnimi slikami. Dvorana je bila zopet nabito polna. Predaval je s. dr. Šegula.
Prihodnje predavanje bo v četrtek, dne 12. aprila. Predaval bo s. dr. Reisman iz Maribora o socijalni zakonodaji. Delavke in delavci, posetite to predavanje polnoštevilno.
Že dolgo zaželjeni pevski koncert se bo vršil v soboto. 7. t. m. v društveni dvorani. Nastopijo moški, mešani zbor in tamburaši. Kdor še nima vstopnice, naj si jo pravočasno nabavi pri naših sodrugih pevcih, ker drugače se lahko zgodi, da je ne bo dobil več. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Koncert se bo ponovil v Slov. Bistrici dne 22. t. m.
Me2ica
Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Mežica sklicuje za nedeljo, dne 8. aiprila t. 1. redni letni občni zbor, ki se bo vršil v dvorani Konzumnega društva z običajnim dnevnim redom. Dolžnost članov je, da se občnega zbora udeleže. — Odbor.
Jesenice
črn a
Ženski dan bo proslavila podružnica Zveze delavskih žen in deklet v nedeljo, dne 8. aiprila. Ob 2. uri pop. se bo vršilo predavanje o pomenu mednarodnega ženskega dne v gornjih prostorih gostilne Knez. — Delavske žene in dekleta, sodružice, pa tudi so-drugii, vabljeni!
Kulturni pregled
»Snaga«, socialistični časopis, februarska številka je izšla. Prinaša bogata vsebino: Opomena! Jova Jakšič: Stvaranje stranke. Bogdan Krekič:	Fašiza m ili demokrati ja.
Karl Kaucki: Diktatura proletarijata. Milica Topalovič: Anatol Lunačarski. Vladeta Bil-b,'ja: B. G. Krleža o Amsterdamskim varija-cijama. Vsevolod Tumin: Žene u ruskoj revoluciji. Mihail Zoščenko: Šaljlvdžiia, Marjan Telatko: Mi! Radnicima socijalistima Jugoslavije! Razven tega še: Gospodarsko-ipolitič-n,i pregled Kulturni pregled. Sportski pregled. Turizem. Razne vesti. — Naročajte pri uipravi »Snage«, Sarajevo, pp 181.
Šport
V	nedeljo igra SK »Svoboda« Maribor
svojo prvo letošnjo prvenstveno nogometno tekmo in sicer v Murski Soboti proti tamo-šnjemu SK »Panoniji«. Igralci I. moštva se morajo zbrati najpozneje do 5. ure zjutraj na glavnem kolodvoru. — Načelnik.
Mladina I. in II. SK »Svobode« Maribor mora biti točno ob 10. uri dopoldne na igrišču ob Magdalenskem iparku. Oni, ki še niso oddali, morajo prinesti seboj slike za verifikacijo. — Načelnik.
Lahkoatletski trainingi, ki so se pričeli pod strokovnim vodstvom, so vedno polnoštevilno obiskani. V kratkem bo prirejen delavski lahkoatletski miting. — Oni, ki imajo veselje do tega lepega športa se vabijo, dp javijo sekciji svoj pristop.
I. Delavsko kolesarsko društvo, centrala Maribor sporoča svojim članom, da se bodo vršili klubovi večeri do preklica vsak če trtek v društvenih prostorih.
Strokovni pokret
Sestanek lesnih delavcev v Mariboru.
V	nedeljo, dne 8. aprila ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v Delavski zbornici, II. nadstropje, zborovanje mariborskih mizarskih pomočnikov z važnim dnevnim redom. Dolžnost slehernega mizarskega pomočnika je, da se tega zborovanja točno in zanesljivo udeleži.
Intervencija pri tvrdki Potočnik Ferdo.
Pred dnevi se je izvršila pri omenjeni tvrdki :ntervencija za povrnitev odtegnjenih 50 par od urne mezde. Uspeh intervencije je bil, da je podjetje pristalo na povračilo odtegnjenih 50 par.
Razno
Japonsko mesto Hakodate je postalo žrtev strašne požarne katastrofe. 24.000 večinoma lesenih hiš je zgorelo in 2000 oseb je v plamenih poginilo.
O samomorilni epidemiji na Japonskem, Japonsko notranje ministrstvo poroča, da je bilo leta 1933 izvršenih na Japonskem 2551 samomorov, od teh 1050 ženskih.
Tuckestanci ne marajo angleškega jerob-stva. V kitajskem Turkestanu (glavno mesto Kašgar), kjer se križajo interesi Anglije (iz bližnje severne Indije) in Sovjetske Rusije (iz še bolj bližnjega ruskega Turkestana), se je pred nekaj meseci posrečilo Angležem, da so oktroirali tamošnjim domačinom plemena Tungurcv, potom političnih intrig proglasitev »neodvisne« države, z odcepitvijo od Kitaja. S tem so menili prehiteti Ruse, ki žele istotako ustvariti samostojno sovjetsko republiko Tungurov, Angleži so se že naselili, misleč da so izpodkopali in izrinili so-v eski vpliv. Da se jim pa to ni posrečilo, dokazujejo zadnji dogodki v Kašgarju, ko je 2000 Tungurov napadlo utrdbe glavnega mesta in 'ih zavzelo in obstreljevalo tudi zgradbo angleškega konzulata v Kašgarju, pri čemer je bilo več Angležev ubitih. Angleške oblasti nameravajo poslati iz Indije proti Kašgarju kazensko ekspedicijo. Kako bi se v tem slučaju zadržala Sovjetska Rusija, še ni jasno.	I	‘
Esperanto
Esperantisti! Ob priliki obiskai univ. prof. Sirka v Mariboru v nedeljo, dne 8. aprila bo priredilo esperantsko društvo izlet v Ptuj. Odhod z avtobusom ob 13. uri. Povratek ob 18.30.
ZA SPOMLAD!
Zakaj Tivar-Obleke?
Ker so lepe, trpežne in poceni.
Imamo lepe obleke za celo družino.
Preprliajte se o tem v
naših prodajalnicah.
TIVAR-OBLEKE
liska: I. Ind«ka tKkarna, rt d * Mariboru, predstavitcil Jnslp Ošlak v Mariboru.
Za konzorcil izdala in artjuje Viktor Erita t Mariboru