KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj* po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta krene tO vinarjev, za fetrt leta 2 kroni. V tiskarni aprejemana za celo leto6 kron, za ' 'f leta 3 kione. za ' 4 leta 1 krono 5( vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dar poprej. Te6aj LIV. V Ljubljani, 15. novembra 1901. Ust 46. Mladinina bisernica. (Dalje) XV. Čistost, sad resne strogosti. Nikakor ne zadostuje trdnjavi, da ima ozidje in vrata; na varnem mora biti tudi to, kar je v ozidju. Trdnjava mora imeti bogato zalogo vsega potrebnega in mora biti pod vodstvom izkušenega poveljnika. Poveljnik pa mora strogo nadzorovati moštvo v trdnjavi in mar mu mora biti najnatančnejega redu. Sem ter tje nas namreč napa lejo izkuš-njave, ki planejo na nas, kakor neopaženi sovražniki izza osipov. Takoj in odločno v bran se postaviti v takem slučaju kaj zaleže. Koliko jih je, ki se sovražniku ne ustavijo; ne ustavijo se v odločilnem trenutku; in potem je prepozno. Sovražnik namreč takoj izprevidi in izkoristi ugodno priliko, zlorablja naše slabosti; zažene se na nas in nas prevlada ter podane naš zapovedovali c. Kako slaba je velikrat naša narava. Kako lahko se zamudi odločilni trenutek! Koliko mladeničev je v verigah strastij, predno se še tega zavedo. V temni ječi greha obžalujejo potem svojo neodločnost, svojo l^azljivost in strahopetnost. Pazi skrbno na srce, na vso svojo osebo. Ničesar, tudi najmanjšega ne preziraj. Dobro brušeno in čisto ogledalo se skali ob najmanjšem dihu. Tako izgubi duša svoj žarni svit in svojo lepoto, ako privoliš le samo v najmanjšo zahtevo zle svoje narave. Sled zapusti plamen na slednji stvari, katere se e dotaknil tudi le za trenutek. Strast pušča vselej za seboj sledove, ako prav nas ni nadvladala popolnoma. — Ako stopaš po opolzli cesti ali. ako hodiš jh» strmi poti doli, nadejaš se sicer, da prideš na mesto, kamor želiš; si-li pa tega gotov, da prideš? Strm je prepad iti polzka je p«»t strastij. — veš li. kako daleč da te dotira tvoje mesen«» poželjenje. ako se mu le za trenutek udaš? V krhki posodi nosimo svoj zaklad. -— t«» ti je znano. Ali ni toiej skrajna predrznost in br»*z-skrbnost, da se lahkomiselno spuščaš n»ed svet svojim strastem dovoljujoč vse — in prav vso. Mladenič, oboroži se z orožjem svete strogosti do samega sebe. Ako si samostojen gospod v lastni hiši sedaj, ko ti je mlademu ros težavno; do kake samostojnosti se ]H>pneš ie le pozneje kakor mož, kakor starček. Kazimir, izvoljeni ogerski kralj, Kazi-mirja III., kralja poljskega sin. je od zgodnje mladosti živel strogo, živel pa tudi čisto. Ničesar ni bolj sovražil, nego omehkuženega dvora. Zato je nosil tu na dvoru navadno pri prosto obleko, prespaval več noči na golili tleli, prem»lje\al znaten del noči. bival v noči pred vrati cerkva, v katerih je stoloval Jezus v presvetem Uešnjeni Telesu. — Do Marije je bil otroški zaupljiv. Znana je njegova krasna, Mariji posvečena pesem: r( bnni die die Mariae mca laudes anima — Čast Mariji duša moja poje slednji .lan,-Prepis te pesmi je pustil položiti celo k sebi v svoj grob. Kazimir je živel v največein sanio-zatajevanju. Čistost je ljubil nad vse. Niso ga zamogli pregovoriti, da bi bil odstopil le za pi-čico od svojega strogeira življenja. Na trdnem njegovem sklepu so se razbili vsi nasprotni naklepi, vsa prigovarjanja vsiljivih svetovalcev. Odgovarjal je vselej in vsepovsod: .,Malo m«»ri. (jiiam foedari: raje umreti, nego se omadeževati". Nedolžnostni svetnik je umrl v 25. let « svoje starosti. Po preteku 120. let so našli njegovo truplo nestrohnjeno. Cela je bila eelo obleka, ki je oblajala čisto njegovo telo, da si je bil kraljev žrf zelo vlažen in je le pospeševal trolinenje. * * * Tako Bog celo po smrti časti čistost — ta čednostni biser, biser vseli biserov; kaj pa čaka še le duše, te neustrašene gospodovalke tam gori v poveličanju! Bojuj se. mladenič, z vso odločnostjo, ki ti je dana v tem svojem dobrem boju! Tvoje geslo bodi od slej vedno: „Malo mori. (juam tVudari — Hajše umreti, nego se omadeževati.** Tako deluj — in si rešen! XVI. Čistost, molitve sad. „Ker sem dobro vedel." glasi se v mo-drostni knjigi. „da ne morem biti druffaee zdrži ji v. nego če da Bog. stopil sem pred Go-spoda in ga prosil ter sem govor. 1 iz vsega sv«»jega srca." Modr. S. 21.) Kako potrebna je nam molitev, če hočemo ostati čisti! Molitev je pogovor z Bogom, povzdigovanje duha k Bogu. Pogovor z Bogom pa povzdiguje našega duha v njegovo družbo, družbo najčistejšega vseh bitij. 1'im pogostejše, čim goreč nej še molimo, tem bližje pridemo Bogu. tem bližja pride Bog nam. Kaj se godi. če prijateljsko občuješ s prijateljem? Vedno podob-neji si mu! Tako tudi občujoč z Bogom postajaš Bogu vedno bolj podoben. Bog je čisti duh in kaj čuda. da se mi. če pogosto občujemo z njim. sami poduliovnimo in odtegnemo svetu bolj in bolj. Molitev je zlasti še kakor studenec milostij pač najboljši porok, da si ohranimo čistost, naj-izdatnejše sredstvo je, da si zopet pridobimo izgubljeno. Bog hoče. da ga za vse prosimo, — tako je odredil. Verni, zaupni molitvi je tudi zagotovil, da jo vsliši. Tem gotoveje pa je, da nas Bog usliši, čim prijetnejše je njemu in čim potrebnejše je nam to. za kar ga prosimo: TNikdar ne odreče dobrega duha njim, ki ga zanj prosijo.*4 (Luk. 11, 13.) Ali pa moremo imeti boljšega duha. nego je duh čistosti. Ali pač Bog koga tako rad vsliši kakor čistega mladeniča ? Ako hočeš tedaj ostati čist, moraš vstrajati. Ne le vstrajati moraš v vsakdanjih pobožnih vajah, pogosto moraš tudi moliti za duha čistosti. Potrudi se, da pri vsem in vselej misliš na Boga. Priuči svojega duha. da se pogosto vspne gori do Boga, pogosto ponavlja dobre sklepe, pogosto obuja dejanja ljubezni in svoje pobožne vzdihe. Pred vsim pa naj te navdaja zavest pri-čujočnosti božje ob času izkušnjav in grešnih priložnosti. Ta zavest te brezdvombeno napolni z močjo in upom, napelje te k dobremu, navduši te za težko in za vzvišeno. — Pred očmi častne, naklonjene ti osebe bi gotovo ne storil, zaradi česar bi moral zarudevati in kar bi ti uničilo pri njej ugled — Koliko manj torej tudi ne naj- manje nespodobnost pred Božjim očesom! * Že v njega šestnajstem letu so mladeniča Karola Boromeja poslali v Pavi jo, da bi se učil tam pravoslovja. Tu pa je vladala takrat splošna nravna propast. Več. tisoč dijakov se je bilo namreč sešlo tu sem od vseh vetrov. Trosili so med seboj pohujšanje, napetovalo se jim je celo do učnih soban. ..Komaj edenu, tako piše imeniten pisatelj iste dobe, „je zamogel ostati brez madeža. Na vseh vogalih, v vsakem kotu se je prežalo sosebno še na novo došle dijake.u In vender — Karol Boromejski je ubežal in ohranil svojo čistost. Med tem, ko so drugi tratili čas v igralnicah, v gledališčih, na plesišču, ob pojedinjah in popivanju ali pa v za nič družbah, prebiral je Karol pridno svoje knjige in — molil. Brezmiselno govoričenje, posvetne šale in burke, vse to ni bilo zanj — a dvostranskih dovtipov in razuzdanih pogovorov pa sploh ni mogel prenesti. Zatrepetal je na vsem telesu, kakor hitro je prišel v najmanjšo nevarnost za svojo čistost. Zmagal pa je vedno tako, da je ubežal. Pripoveduje se. da je nekoč celo po noči zapustil mahoma hišo, ko je čul, da so mu nastavili zanke. * * Tu torej vidiš, kaj premore molitev, kako ona mladeniča čisti, kako ga jači in povzdiguje. Moliš li tudi ti, mladenič, moliš li dovolj, moliš li dobro? — Ubogi mladenič, ki se izogiblješ molitvi, — gotovo nisi več čist? Blaženi mladenič pa. ki je molitev tvoja prva skrb, tvoja potreba, tvoja uteha, tvoja sveta dolžnost; ti si gotovo še čist in čistejši bodeš, če moliš, dan za dnevom. XVII. Čistost, sad zakramenta sv. pokore. Za ohranitev in vtrditev čistosti ga pa ni gotovejega, potrebnejega in vspešnejega sred- stva, nego uprav izpoved, — pogostna in vredna izpoved. Le prazna prevara je, če kdo misli, da se more brez posebne pomoči, ali le samo s slabo človeško voljo kaj tako dragocenega doseči ali ohraniti. Iz studenca sv. pokore izvirajoča milost ti mora priti na pomoč, ta Božja poslanka te mora podpirati. Poišči si izkušenega izpoved-nika, kateremu daruj neomajeno zaupanje. Brez pridržka mu odkrij vso svojo dušo. Njemu poročaj o boiu in o zmagah, on naj ti razloži, kar ti ni jasno; on naj te pokara, če si bil preslaboten; on naj te povede na pravo pot, če si jo zgrešil, on naj te pokrepča, ako si oslabel, on tolaži, ako si obupan, on osrčuje, ako si izgubil pogum. Kako blagodejno bo pač vplivala na tvoje srce vsaka njegova beseda, ki ti jo govori Bog po njem. Izkušena njegova roka bo odstranila veliko zanek hudobnega duha. Nikoli ne pozabi, da podeli Bog posebne milosti njemu, kateremu zaupaš svojo dušo, sebe — kajti tudi od tvoje duše mu bo dati odgovora. A to ti pa povdarjam: rad prejemaj ta sv. zakrament. Ne bodi trd do samega sebe in ne išči si še le na smrt bolan dušnega zdravnika. Skrbi, da ti pomaga ko j sedaj, ko ti je mogoče pomagati. — Poln vernega duha se izpoveduj , izpoveduj se poln zaupanja v moč tega nebeškega ohranila! Koliko jih je, ki se prav temu zakramentu zahvaljujejo za rešitev. Koliko bi jih vzdihovalo v trdih verigah najnizkotnejših razvad: koliko bi jih nikoli ne bilo zamoglo ubežati zapeljivemu svetu, ako bi jih usmiljeni Bog ne bil privedel k duhovniku-prijatelju. A tam jim je raztrgal vse mreže in stri vse grešne vezi. * Frančišek Šaleški je prišel koj v prvi mladosti na visoke šole. Splošna nravna propalost je pretila tudi njemu. A Salezij je ljubil samoto in bil vselej daleč proč od razuzdanih tovarišev. Prejel je vsak teden zakrament sv. pokore in med tednom bil pridno v svojih ukih. Z ljubeznjivim vedenjem, z nenavadno krotkostjo, z močjo svojega razvitega duha si je kmalu pridobil naklonjenost in spoštovanje vseh. — Bilo je vender nekaj hudobcev v človeški podobi, ki so skovali zaroto proti njegovi čistosti. Povabili so ga na večer v hišo k prijaznemu sestanku — kakor so rekli. A pod tem prijaznim sestankom so skrivali ostudne zanke v pogubo njegovi čistosti. Komaj so prišli v pogovor, že je zapustil drug za drugim sobano. Postajala mu je okolica sumljiva in še le, ko so ga začele obdajati vsiljive osebe in je iz njihovega govorjenja spoznal svoje stališče, še le takrat mu je bilo jasno pobalinstvo zlobnih tovarišev. V nevarnosti za svojo čistost si ni dolgo, pomišljeval. zagrabil je goreče j>oleno iz leve, prepodil z njim nesramno družbo ter si tako naredil pot do izhoda. — Nekaj sličnega beremo v življenju sv. Toma Akvinca. — Sv. Bernard pa je v podobnem slučaju jel klicati: ^Razbojniki, razbojniki dokler mu ni došla pomoč. * * Isto poskušaj tudi ti mladenič: pogosto hodi k izpovedi in vdobiš si tu čudežne moči. Drugače ti tudi sploh ni mogoče: kdo pa je poznal človeška srca bolje, nego Jezus Krist. Bog-človek. uprav vstanovitelj tega studenca • milostij v zakramentu sv. pokore. XVIII. Čistost, sad otročje odkritosrčnosti. V gotovih časih deške in mladeniške dol** ni le potrebno, da deček ali mladem * ni samcat sam. takrat mora imeti sv«»je srce v rokah dobrega prijateljskega izpovedmka. Vsakdo se zateka zaupno k starišem. k očetu in inat«*ri že po naravi. Tudi prav je tako in mora tako biti. A globoke skrivnosti, ki zahtevajo mor zakramenta. starišem niso odgrnjene, skrit«' so v najglobokejih kotih človeškega srca. Do teli ima dostop redom le oni, kateremu je Vsemogočni izročil v veličastnem posvečevanju ključe do človeškega srca in do neba — katoliški mašnik. Ne naenkrat ugonobi mladeniča pregreha, ki korenini v strasti. Tudi otrovna zel, visoka kakor človek, je bila kedaj v malenkostni kali. bila neznatna rastlinica. Kolike važnosti je torej, da se spozna ta komaj razvijajoča se kal, da jo odstrani izkušeni dušni vrtlar, in če že ne — da vsaj ustavi nje bujno rast. Da pa zamore to doseči, dovoliti mu moraš ti, mladenič, da se vtopi v glob<»čino tvojega srca. Pokazati se mu moreš takega, kakoršen si. Ne smeš se bati, da bi odkrito ne povedal, kaj ti ni jasno, in o čem dvomiš. Njemu moraš odkriti vse, kar skrivaš pred drugimi; vse, radi česar zarudevati jameš, česar nečeš, da bi drug slutil niti ne od daleč. Le tako se rešiš britkih zmot in ubežiš blodnjam, ki so v mladosti brezmejne. Kako bi pač obžaloval pozneje, ako bi bil že zamujen pravi trenutek: kako bi bridko občutil, da se da pozneje le s težavo odstraniti to. kar premore sedaj vešč namigljej, le z roko brez kake bolečine. Bodi tedaj odkritosrčen, zaupljiv, jasen; bodi popolnoma trezen v mišljenju in sodbi, bodi kakor ogledalo, ki zvesto pokaže vsak se tako neznaten madež. Le na ta način si si gotov popolnega miru. Ne prizadene ti bolečin le samo bodalo, ki se zasadi v tvoje prsi; — dovolj muči tudi igla neznatnega trnja, ki se ti nevidno vdere v kožo in povzroča bolestno gnojenje. * Peter Kanizij je bil v mladosti izsrled gorečnosti v molitvi in v strogosti. Tako spodbudno, tako brezmadežno je bilo njegovo življenje, da so se ljudje nehote velikrat vprašali med seboj: „Kaj l»ode pač iz tega deteta?" (Luk. 1, Bf>.) Na izrecno željo svojih s ta riše v se je jjodal štirinajstletni deček iz rojstnega mu mesta Nim-wegen v Kolin, da tu nadaljuje svoj uk. Jed-nako mogočni reki se je v tem njemu tujem kraju širila nova kriva \era in z njo tudi ne-nravnost, ki se je polastila nerazumne, neprehodne mladeži. med katero je prišel nedolžni Peter. Valovi propalosti so pretili tudi njemu. Toda Bog je imel z njim posebne namene; izbral si je bil njega, da | k »stane močan zaščitnik stare sv. vere in cerkve. — Veščega, izkušenega duhovnika mu je odkažala Božja dobrota. Ime mu je bilo Nikolaj Jesenski. Kako hvaležen je bil Kanizij Bogu za tak dar, beremo v njegovih zapiskih, v katerih tako-le lndeži: .Hvali, duša moja, Gosp< da; ne pozabi njegovih dobrot; ker mi je dal vzornega učitelja. spodbujevalea k Božjemu strahu. Njegove oči so vedno pazile skrbno na mojo dušo. V njegovih rokah sem jK»lagoma izgubljal všečnost nad seboj, da sem takrat, neizkušen mladenič, tebi niojri'1 všečneji postati. Njegove čednosti, vse njegovo življenje, njegovi oeetovski nasveti so vneli v meni novo luč, preustrojili so moje mišljenje. Posrečilo somi je zdrobiti po njegovih navodilih mladostne strasti in njeno poželjenje. 0»K •evaje z njim sem pozabil svojih znancev in prijateljev; lahko sem pozabil vseh, da sem le njega imel. Vsaka njegova beseda mi je bila beseda skrbnega očeta. Ne le v izpovedi — in to pogosto — sem mu odkrival svojo notranjščino; pred no sem se vlegel v postelj, razodel sem mu svoje napake, in nerodnosti ter mu kazal madeže svoje duše. Vsak dan sem mu dajal odgovor kakor strogemu sodniku in če je bilo potreba, vsprejemal setn iz njegovih ust vsak dan pokoro, naloženo mi radi storjenih napak. 0 Bog! spoznam tvoje usmiljenje in s svetim spoštovanjem je slavim; zahvaljujem se ti iz globočine svojega srca, da si vedno dobro vodil vsa moja pota. V svoji previdnosti si sklenil, to je moja sodoa, da si mi na tujih tleh preskrbel moža, ki naj bi me vodil, učil in tesneje družil s teboj. Ko sem se pa nekakrat za nekaj časa ločil od njega, ter šel v domovino, pa se prepustil tam navadnemu življenju, in sem nekako zopet začel vživati svet, tedaj o Bog! si ga poslal k meni, tje na dom, da me jo kakor otroka vzbudil iz spanja. Tam doma mi je pokazal moje zanikernosti, obvaroval me padca in me zopet vkrepil spre-obrnjenega ter prenovljenega slabotnika." — Ko je prišel v Moguncijo, seznanil se je z o. Fabrom. Pod njegovim vodstvom je Peter spodbudno opravil duhovne vaje in vstopil pozneje v novovstanovljeni red Tovarištva Jezusovega. * * Glej, mladenič, koristi odkritosrčnosti in vdanosti do svojega dušnega vodnika! Dobro je za-te. da imaš na strani vodnika, ki skrbno in Ijubeznjivo, previdno in izkušeno skrbi za tvojo dušo, za tvoje blagostanje. Dober ti je mladenič, tak dušni voditelj — dober, in ko bi bil še tako vtrjen v čednostnem življenju. L. P. Dalje pride.) V čast sv. Ivanu od Križa. (24. novembra.* Mnogo je kristijanov, ki ljubijo križ. a kakov križ. Vse? jim je le zlati križec, ki diči prsa. zavidljivo se ozirajo na križ, ki diči krono in žezla vladarjev. So pa druge vrste kristijani, ki tudi ljubijo križ, a ljubijo ga, le, dokler je daleč od njih, dokler je visoko na zvonikih cerkva, na polju, altarjih, na steni. Ali so to pravi ljubilci križa? — Ne! pravi ljubilec križa je oni, ki ljubi težki križ, sramotni leseni križ Jezusov, ki ga radovoljno zadene na rame in ga s Simonom Oirenejskim nosi za in z Jezusom. Pravi ljubilec križa je ponižni, potrpežljivi, svetu in njega veselju odmrli Jezusov učenec. — Tak ljubilec križa je bil sv. Ivan, imenovan prav radi tega Ivan od križa. Pra vi ljubilec križa mora biti ponižen. Križ je tovor, breme; kdor ljubi križ in si ga je naložil na rame, ta ne bodi „s po vzdignjeno glavo" (Iz. 3, 16.) ampak se poniža in hodi s pove-seno glavo. Kdo naj bi pa ljubil to drevo sra- mote in ponižanja, a zraven gojil prevzetne, na-puhnjene misli, radoval se nad svojimi prednostmi in po strani gledal svojega bližnjika? Pravi Ijubilec Kristov je ponižen. Sv. Ivan je bil Ijubilec križa, zato tudi ponižen. Dasi je bil takorekoč čednost sama, vender o sebi ni hotel ničesar slišati. Poznal je čednost le na drugem, na sebi ni videl nobene. Najnižja opravila so bila njegova opravila. Samega sebe je imel nevrednega za duhovski stan; le na strogo zahtevo predstojnikov se je dal pregovoriti. Če so ga hudobni ljudje preganjali, tepli, se je veselil. Če so ga drugi obr^kovali, žalili, prosil jih je od-puščenja, Kakor da bi bil on žaiilec. Njegova po-božnost se je bila razglasila, in spreobračal je čudežno nevernike, trdovratne grešnike, na njegovo besedo so zbežali hudobni duhovi, a je ostal ponižen. Ko ga je neka redovnica vprašala, kaj počne, da tako poslušajo vsi brez izjeme njegove besede, je odgovoril: „Bog sam je, ki dela in mene, ubogega črvička, ima le za orodje.44 Ko so ljudje začeli govoriti o njegovem delovanju in ga začeli hvaliti, jim je rekel: „Dosti. dosti, vsaj Bog ve najbolj, kakov da sem." Pravi ljubiec križa je potrpežljiv, in ne godrnja zavoljo nadlog tega življenja. Uboštvo. zaničevanje, bolezen, obrekovanje, občutljive izgube prenaša vdan v voljo božjo. Ve, da vse, kar se zgodi, hoče le Bog, ki „ima soštete celo lase na naši glavi41 (Luk. 12, 7.); ve, da „Bog nobenega ne izkuša nad njegove moči'4 (I. Kor, 10, 1 o.) Pravi Ijubilec križa je vesel trpljenja hrepeni po njem, on moli kakor je molil rekedaj sv. Frančišek Ksaverij: „čita, ni moči boljše zavrniti nego s tem. da se mu pravi: Ti ne veš, kaj govoriš. To so razlogi — vedno veljalni o cerkvi in njeni ljubezni do vsakovrstnega napredka. S. Kako sodijo o molitvi v najvišjih krogih. V francoskem listu C'roix čitamo sledeče: „Predno je izgubil Mac Kinley zavest, govoril je se h svojo soprogo. Prosil jo je odpuščanja in ob tem blagem činu je vedno ponavljal besede: „Bližje k Tebi. o Bog!u Zadnje besede njegove pa, ki so se čule iz njegovih ust, so bile: ,.Tvoja volja, o Bog, se naj zgodi, in ne naša!" Njegov naslednik, predsednik Roosewelt, je zaukazal, da se po vsej državi moli en dan za umrlega predsednika. ..Predsednik Mae Kinlev," pravi Roosevvelt. „je pokazal na smrtni postelji, kaj mu je bilo najbolj pri srcu, — pokazal je jakost prave krščanske duše. Vsled tega prav toplo priporočam, da se na dan, ko se izroče telesni ostanki pokojnega materi zemlji, zberete na krajih, kjer navadno molite. Tu se spomnite blagega pokojnika ter se poklonite v znak pod-Inžuosti volji vsemogočnega Boga.41 Ko je nemški cesar izrazil gospej Mac Kinlev-evi svoje sožalje. zapisal je naslednje besede. ki so morale zapuščeno soprogo zelo potolažiti : .Bog Vam d? j dovolj moči, da lahko prenesete strahovit udarec, ki Vas je zadel!'4 Isti cesar je v K«"»nigsbergu glasno izpovedal, „da kraljestvo prusko stoji samo še po milosti božji." Ko je ruski car potoval letos po Francoskem, pokazal je povsod, kamor je prišel, svoje versko prepričanje. Pri vsaki priliki je obiskoval cerkve povsod se ie poklonil — Vsemogočnemu. In Kriiger? Komu ni znano versko miš-ljeuje tega nesrečnega predsednika? Vera obseva z nepopisnim sijajem vsako njegovo dejanje. Krščanska ideja diha iz vsakega izreka Kriiger-jevega. In ne eden imenovanih ni — ka-tolik. Koliko nasprotje pa na drugi strani! Ko je predsednik francoske republike Carnot izdihnil svojo dušo, govorilo je na njegovem grobu 20 govornikov, a niti ede® si ni upal omeniti krščanske smrti žrtve Caserijeve. Današnji francoski predsednik je katolik. A na vse govore, na vse adrese, na vsa pisma, v katerih govore vladarji, poslanci, škofje o Bogu, odgovarja s formulami, iz katerih je popolnoma izključeuo ime božje. Oudne in pomisleka vredne razlike! F. S. r. Zamujeni vlak. (Potopisne črtice.) (Dalje.) Zapustivši Magdalensko predmestje in prišedši zopet čez Dravski most sem opazil k desni ulico, po kateri zamorem priti najbržeje do zaželenega kraja, do „Narodnega Doma/ Ulica pa ni bila „od več;" ker me je moj pot peljal memo strojarskih delalnic, ki ne razširjajo piav naj prijetnejših vonjav. To vender ni trajalo dolgo; kmalu naprej se mi je zaobrnil pot k levi, in pred seboj sem zagledal vrh malega klanca prekrasno stavbo; in to je bil »Narodni Dom.-4 O njem se zamore reči z vso pravico, da je res krasna, pre-zala palača. Le škoda, da ne stoji kje v sredini mesta, kjer bi mu bil pač odličen kinč. Raz lin njegove strehe je plapolalo mnogo raznovrstnih zastav. Žal, da so bile one edine, katere sem vidil ta dan razvite v Mariboru. No! to zagrizeno mesto se mora poznati ter vedeti, kaj bi bilo ž njim, kdor bi imel pogum razobesiti slovensko-narodno zastavo. (Privilegijo v tem imajo po štajarskih mestih največ tako zvane „Frankfurtaiice" — ki je veter suče naravnost proti Berolinu.t Da! — pokojni neumerljivi Slomšek je v proroškem duhu dobro videl, in le predobro vedel, kje se mora zgraditi jez; ali magari z drugimi besedami: kje da se mora zabiti klin. ki bo oviral povodenj nemškega nasilstva v slovenske pokrajine. In zato si je zbral prav Maribor za sedež povekšane in obširne Lavantinske škofije. Maribor je kakor štajarska slovenska prvostolica močna bramba, močna trdnjava, preko katere ne bo tako lahko pririti s tako zvano rnemško kulturo*4 v jugoslovanske dežele sploh, tedaj tu sem med jedro Slovencev, akopram zlasti zadnji čas delajo nekateri tako oholo, da drzovito. (Spominjam se tu ter omenjam, kaj mi je govoril še 1. 1848. bivši kapelan mojega rojstnega kraja, č. g. Florijan M. Dejal je: „Le edino katoliški cerkvi se mora zahvaliti naš slovenski rod, da še obstoji. Dokler bo v cerkvi vladal naš jezik, gojil se bo in razširjal med ljudstvom, in uprav s tem je zagotovljena naša narodnost.*4 Nemškutarilo se je namreč mnogo že takrat, toda le bolj tajno, bolj prikrito in zvito.) Resnico teh besedij verujejo uprav Nemci sami, oni namreč, ki tiščijo zlasti od severa doli s svojo kulturo med naš slovenski rod. Oni, da si velikokrat manj očito, zahtevajo, da uprav cerkev naj prične z germanizacijo s tem, da naj se pridiguje zlasti na mejni periferiji tudi nemški. Za enkrat naj se pridiguje le na gotove čase. A, kdo pa nam je porok za to, da se s časom ne vresniči basen o Ježu in lisici". Skrajno opreznim je torej biti našim domoljubom po onih krajih! — A stopajmo v Mariboru naprej. Ko stopim na prostorno dvorišče »Narodnega Doma," zagledam ondi mnogo miz in gostov okrog njih. Od daleč mi zdaj čisto nepričakovano zadoni glas mojega priimka na uho, in dejal sem sam pri sebi: „No, Joža! tu je že nekdo, ki te osebno pozna!-In res! Jako prijetno sem bil iznenadjen. ko stopi k meni moj nekedanji učenec gosp. Fr. Th., zdaj posestnik prelepega domovanja v št. Ilju v Slovenskih Goricah. Povabi me k svoji mizi, in zopet sem bil jako prijetno iznenadjen, ko mi prične predstavljati navzoče vv. čč. gospode njegovega omizja. Dejal je: rTo so naš v. č. g. duh. svetnik in župnik M. K. iz Št. Ilja** (sem že !anskega leta imel čast jih za kratek hip osebno videti in spoznati); dalje: rTo so č. g. stolni vikarij St. od tod.- In tako mi je po vrsti predstavljal razne čč. gospode, katere videti in osebno spoznati mi je bilo v istini veliko veselje. Se vč, da sem se vsedel tudi jaz med nje, in pričeli so se med nami prijetni in prijateljski razgovori o tem in onem. Prišel je vmes tudi moj zamujeni ljubljanski vlak, ki me je neprijetno oviral, da nisem mogel k veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metodn v Mariboru. — A, kmalu pride med naše razgovore drug neprijeten »Intermezzo/ Nekdo izmed družbe namreč nekako pikro pravi: ..Tam-le se pa nahaja in sprehaja urednik ,.,.Brus-u - iz Trsta. Sliši menda na ime: K-čič. Prav ta je bil taisti, ki je bil dopoldan pri glavnem zborovanju naše zlate družbe izzval jako mučen prizorček s svojimi napadi na velikovsko šolo in na čč. šolske sestre. Vsa skupščina je s protestom obsojala te napade! Odkrito rečemo: Tako obsodbo je tudi zaslužil oholi ,.pedadog-1!! Morebiti g. K. ve v Trstu za kake druge „frajle" (— nočemo jih bližje imenovati —), katere bi bile po njegovi puhli razsodbi bolj sposobne, in bi bolje opravljale šolske agende pri naši nedolžni mladini, kakor čč. šolske sestre. Reklo bi se pač lahko: Gospod! ostanite pri brusu, ali pa: Obrusite najpred samega sebe! -- (.">. v so-stavku: „Ta bi nas rešil.")*) A od te neprijetne spominjske slike k drugi, bolj znameniti. Iz notranjih prostorov rNarodnega Donia- donela nam je na ušesa vršeča godba, s katero so sladili obed rodoljubom, prišlim iz raznih slovenskih dežel k skupščini Ciril-Metodove družbe. Moja malepkost pač ni šla zraven, ni namreč imela „sva- *) Akopram napadi redno škodujo, imel pa je ta napad uprav nasproten učinek. Ko se je oglasila zoper nepremišljenega in malo izobraženega klevetnika prav prva čast. načelnica neke ljubljanske podružine — Slo je ob enem valovito jej pritrjajoče mrmranje po vsej tej veliki združbi čč. nazočnikov. — Prvomestnik je bil sicer med njega besedovanjem ponavljaje opozorjen, naj ga ne pusti dalje govoriti. A prepričan, da tako govoreč družbi le koristi, dovolil mu je besedo; dovolil pa tudi zato, ker je od nekedaj določen prijatelj prostosti. Nikdo naj družbi ne očita, da še poslušati ne mara več. — Uprav markantna pa je bila tega žalostnega govornika zunanja prikazen. V svoji mefistofelični uniformi si je namreč zoper vsa bolja družbinska pravila upal nastopiti v skupini, ki od nekedaj združuje vse najelegantneje kroge cašega naroda. Prav tak, kakoršen je po svoji patetični pripo-vedbi bil biciklaril čez Koroško in bil prikolesaril doli sem na Štajarsko, prav tak je prišel — meneč menda tudi fee to, da se je zbrala ta odlična družba tako daleč sem od vseb vetrov poslušat le samo njega nevezanin ter gubit posebno ie pri zborovanjih tako dragega časa. Uredn tovskega oblačila,- in tudi časa ni bilo. Moj zamujeni vlak- mi je pač marsikaj pokvaril ta dan. Ko sem se bil nekoliko okrepčal z ukusno pivo in so odšli nekateri čč. gospodje izmed družbe po opravilih, peljal me je moj rojak g. Th. v znotranje prostore rNar. Doma,- da si tudi taiste nekoliko ogledam. V odprtem pritličju so sedeli gg. skupščinarji kroar miz. tako da je bilo mnoge lahko videti. Prav to trenotje je govoril nekdo skupščinarjev napitnico na koroške Slovence. Prav rad bi bil trčil tudi jaz na njihovo zdravje, akopram se nahajajo v Gorotanu tudi taki, katerim moja oseba ni od več priljubljena. Zakaj? v resnici ne vem! Z velikim msgr. Andrejem Kinspieler sva se pač svoj čas nekoliko bolje razumela. Vršeča godba je vrlo pozdravila omenjeno napitnico! X< vi učitelj Joiip L»vi*nik. i Dalje. > Nekoliko zgodovine iz vrhbosanske metropolije. t k'oti«»e.i Povedal bi Vam tudi kaj o duhovnikih v Bosni in Hercegovini. Pa kaj naj govorim : malo jih je in še tem se zelo slabo godi! Večinoma so sedaj še po župnijah župniki in kapelani-frančiškani. Ali ste že kedaj videli bosanskega franjevca? No, veliko se ne loči od Vašega kranjskega frančiškana, nekoliko pa vender. Mnogo jih nosi še lepo črno obleko, a zadnji čas se izkuša polagoma to odpraviti, črne halje se bodo nadomestile z običajno rujavo raševiuo. A kar je posebno pri bosanskih in hercegovskih franjevcih — oni nosijo postavne, lepe brke. Ta navada se je ohranila še izza turških časov. Prejšnja stoletja so se morali namreč frančiškani dostikrat skrivati pred svojimi preganjalci-Turki. Da hi jih ne spoznali takoj po unanjem, niso smeli hoditi obritih obrazov, zato so pustili slobodno rast svojim brkom. Ta spočetka potrebna „razvada- se je ohranila tudi v poznejših varnih časih in tako kakor zgodovinsko zrnice ostala tudi do današnjega dne. V Hercegovini je dovoljeno tudi svetnim duhovnikom nositi brke; v Bosni pa ni te navade. Namenil sem se napisati nekaj malega o žalostnem gmotnem stanju tukajšnjih dahovnikov, pa prihranim si to za prihodnjič. Da ste mi zdravi! ______X. Umorjeni prvomestnik amerikanskim Združenim državam Mc Kinley o anarhiji. Pokojni predsednik Wm. Mac K»nley se je nekoč v javnem govoru tudi dotaknil anarhije in to se tedaj, ko je bil governer v državi Ohio. Ob tej priliki se je udeležil blagoslovljenja novega vojaškega in mornarskega doma v Cleve-landu. Ko je po končani slavnosti detilovala ' šolska mladina vihteča američansko belo-rudeče-višnjevo zvezdnato zastavo in prepevajoča domoljubne pesmi, dejal je pokojni predsednik, tedanji governer Mac Kinley: .,Z ljubeznijo do domovine v naših srcih in z našo zastavo v rokah se nam ni bati anarLije. Anarhija beži pred ljubeznijo do domovine. Mir in red, varnost in svoboda so varne, dokler je kaj ljubezni do domovine v srcu našega ljudstva. Prostost, ki jo imamo, da si sami delamo postave, nam nalaga dolžnost, da jih tudi izvršujemo in spoštujemo in da prisilimo tudi druge do istega. Svoboda, dragi sodržavljani, je odgovornost, in odgovornost je dolžnost; nasa dolžnost pa je. da ohranimo našo izvanredno svobodo, ki jo 'mamo po postavi za postavo. Ko je govoril \Vm. Mac Kinlev te zlate besede, tedaj gotovo ni nihče niti od daleč mislil, da hode prav ta mož padel še kedaj kot žrtev za prostost in red, ?n da ga bo ugonobila anarhija. No. Mac Kinleva ni več, resnica pa. ki jo je govoril, je še vedno ostala, resnica namreč, da sta domovinska ljubezen in anarhija dva nezdružljiva pojma. Anarhija in domovinska ljubezen! Po anarhističnem nauku je prav tako malo potreba domovine, kak«t Boga ali pa družabnega reda sploh. Ves sedanji sistem črti anarhizem iz vse svoje moči in tako tudi posamezni anarhist. Kak«>r nima anarhist vere, tako rudi nima narodnosti in domovine. Zato se nam zdi skrajno krivično. »e se radi Czolgoszevega zločina zaničuje Poljake ali pa radi Caseria in Luchenija Italijane, ali radi kakega nihilista vse Ruse. Anarhisti in nihilisti so se s tem, da so postali spoznovalci moderne zmote, odpovedali veri, domovini. jeziku materinemu in sploh imenu človek. Anarhist, bodisi iz kateregakoli naroda, je nesrečno izgubljeno človeče. ki tava okrog brezna, dokler se ne zvrne vanje. Niti Caserio, niti Lucheni nista bila Italijana, Czolgosz ni bil Poljak, Kavachol ni bil Francoz i n So 1 o v j e v ni bil U u s. Najboljša priča zato nam je pokojni predsednik sani. ki je dejal: rAnarhija beži pred ljubeznijo domovine!14 Ce zaobrnemo stavek: ..Ljubezen do domovine zgine z anarhijo4', potem se prepričamo, da izgine tudi pravica katerega izmed anarhistov nazivati po njegovem rojstni. 3je * Zoper starega očeta morilca Czolgosza so začeli nekateri pravo golijo in stari mož ne dobi nikakega zaslužka več. Nekateri prevdarni listi pa kličejo nerazsodnim preganjalcem starega moža tole dogodbico v spominj. ..Passante je na- padel 1. 1878 italijanskega kralja llumberta in ga ranil. Zločinca so potem kaznovali z dosmrtno ječo. Ob neki priliki je obiskal kralj Humbert rojstno vas Passanteja in se je tega tudi spomnil. Zupana Je namreč vprašal: „Ali ni to rojstni kraj mojega napadovalca?" — „Da, veličanstvo!41 — je odgovoril župan. — „In ali se kdo izmed sorodnikov živi.44 „Mati,--pa je nihče izmed nas ne pogleda44, — izgovarjal se je v zadregi župan. „Tako, jako žal mi je, tega uboga žena ni zaslužila, poskrbim, da se io poslej več ne zgodi.44 Vsi so bili osramočeni in kralj je pozneje držal svoje besede. Po .,Amerikanskem Slortnci." L Bratovske zadeve molitvenega apostolstva. n) Glavni namen za mesec november 1901: Krščanska us7nil/enosf. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) b) Posebni nameni: 16.) Sv. Otmar. Dušni pastirji v kaznilnicah. Udje bratovščine »Naše ljube Gospe«. Izpreo rnjenci. 17.) Sv. OregorlJ. Slovensko vseučilišče. Cednostno življenje slovenskesa dijašiva. Dar stanovitnosti v dobrem 18.) Sv. Odon. Vspe^no delovanje samostanov. Kristijani v Indiji. Duhovni in obhajanci. 1H.) Sv. Elizabeta. Iz Francoskega pregnani redovniki. Krščanska darežljivost. Od vrnitev pohujšanja. 20.) S?. Fellki. V veri omahujoči slovenski mladeniči. Protiverske knjige. Obiskovanje bolnikov. 21.) Darovanje Mar. Dev- Naročniki in čitatelji »Zg. Danice«. Podpiranje verskega časopisja. 22.) Sv. Klemen. Tretjeredniki in tretjerednice. Pomanjkanje duhovnikov v Južni Amtriki. 23) Sv. Ceolllja. vneta gojitev cerkvenega petja. Dekliške šole. Ohranitev čistosti. Listek. Cerkev Matere Milosti v Mariboru. Kako je kaj z našo Marijino cerkvijo v Mariboru? Ali še obstoji Marijina družba za zidanje cerkve in še prinašajo družniki svoje milodare za cerkev Matere Milosti,? Tako nas povprašujejo naši dobrotniki od mnogih strani. Odgovarjamo, da kmalu naročimo nov altar in krasen prestol za čudodelno podobo Matere Milosti, kt bo-deta primerna mogočni stavbi in slikariji vse cerkve. Ker so nekateri družnikj zaostali se svojimi milodari, ki znašajo blizo 120.000 K in smo vrhu tega dolžni 80.000 K, ni nam še bilo mogoče naročiti novega oltarja in prestola za čudodelno podobo. Prosimo tedaj svoje družnike iti dobrotnike, naj zopet začnejo, ko to preberejo. Naj nas ne pozabijo in ne zapustijo. Nove družnike še vedno radi sprejemamo. — Frančiškanski samostan v Mariboru, b. novembra 11)01. (t: pilii) Benicij Per< O. Kaliti l Uric gvardijan. župni upravitelj in predsednik Marijine dru/.be. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.