Aktualno SI. Bistrica • Klub študentov iz stranpoti na pravo pot? O Stran 2 Spodnje Podravje Videm • Kdo vse je prisesan na občinske jasli O Stran 5 Spodnje Podravje Cirkulane • Ali bo Borl rešil mitološki turizem? O Stran 9 Ptuj, torek, 4. februarja 2014 letnik UMI »št. 10 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR RADIOPTUJ 89,8*98,2*I04t3 www.radio-ptuj.si Šport Peter Murko • »Splet okoliščin, sreče, znanja in prizadevanj« O Stran 11 Štajerski Ptuj • Dan odprtih vrat Radia-Tednika Srečanje z zvestimi bralci in poslušalci Po osmih mesecih delovanja na novi lokaciji na Osojnikovi cesti 3 na Ptuju je družba Radio-Tednik zadnji januarski dan svoje zveste bralce in poslušalce povabila na dan odprtih vrat. Športnik leta • Največ priznanj za SK Ptuj O Stran 12 Ogledali so si lahko nove prostore, poklepetali z ustvarjalci obeh medijev, se podrobneje seznanili s potekom dela, oblikovanjem vsebine Štajerskega tednika in radijskega programa. V petih urah jih je bilo več kot 500, doma jih ni zadržalo niti slabo vreme. V sejni sobi pa so se lahko posladkali tudi s torto velikanko Sladkega butika Branka Štumbergerja in njegovimi krofi ter drugimi sladkimi dobrotami. Z videnim so bili zadovoljni, veseli so, da sta medija, Radio Ptuj in Štajerski tednik, po 50 oz. 65 letih delovanja končno prišla do sodobnih delovnih prostorov, da bo lahko delo še kakovostnejše. To ni samo pridobitev za medija, temveč za mesto oz. območje, s katerega poročata. Z> Stran 24 Foto: Črtomir Goznik Nogomet • Ptujska dekleta v konkurenci U-13 najboljša v državi O Stran 14 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Pod temeljem opornika most najeda erozija Ptui • Objavljena ocena stanja Puhovega mostu je med ptujsko politično, gospodarsko in splošno javnostjo sprožila buren odziv. DRSC ostro zavrača očitke, da gre za umetno ustvarjanje slabe podobe mostov s ciljem pridobiti čimveč denarja, projektant Viktor Markelj pa izpostavlja dva razloga, zakaj je most v takšnem stanju. O Stran 3 Gospodje, kar ste si zakuhali, boste morali tudi sami pojesti Kidričevo • Svetniki občine Kidričevo se na izredni seji niso želeli ponovno odločati o trasi povezovalne ceste Pongrce-Šikole; Dejan Jurkovič s prometnega ministrstva priznava, da na tako zapleteno situacijo niso naleteli še nikjer v državi. O Stran 7 2 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 4. februarja 2014 Slovenska Bistrica • Študentski klubi imajo denar Klub študentov iz stranpoti na pravo pot? Klub študentov Slovenska Bistrica upravlja proračun, ki je za mnoga društva nedojemljiv, znaša namreč okoli 100.000 evrov. In kako razdelijo ta denarni kolač? Foto: osebni arhiv Andraž Kvas V grobem prerezu bi lahko rekli, da je teh sto tisoč porabljenih za brezplačno tiskanje in fotokopiranje, za smučarske in plavalne karte, ki jih prodajajo po znižanih cenah, ter za organizacijo glasbenega dogodka Dan ljubezni. Letos naj bi bilo po napovedih novoizvoljenega predsednika Andraža Kvasa teh dogodkov več. Klub ima zelo neugledno zgodovino ... Tako so dohodki Kluba v letu 2012, glede na izkaz poslovnega izida, dostopnega na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, znašali 100.031 evrov, leto poprej pa še 10.000 evrov več. V pojasnilu poslovnega izida je zapisano, da je večina, 85.544 evrov, prejetih z naslova dotacij Študentske organizacije Slovenije, donacij drugih pravnih in fizičnih oseb v višini 850 evrov ter prihodkov od prodaje trgovskega blaga v višini 15.637 evrov. Ob tem velja omeniti, da občine kluba ne sofinancirajo. Toda javno dostopni podatki se razlikujejo od evidence Kluba. Tako je decembra lani izvoljeni predsednik Andraž Kvas dejal, da je klub v omenjenem letu 2012 prejel 30.000 evrov manj. Ob finančnih podatkih pa je še opozoril: »Klub študentov Slovenska Bistrica ima zelo neugledno zgodovino. Saj so ga že pred več kot desetimi leti takratni klubovci spravili v globok finančni minus in zbežali, tako da jih je po svetu lovil Interpol. Ravno pred kratkim smo dobili sporočilo, da je sedaj ta zadeva na sodišču zastarala. Šele predsednik pred mano se je skupaj s takratnim vodstvom resnično lotil te težave in potegnil klub iz tega več deset tisoč evrov vrednega minusa in neurejene birokracije. Tako da smo šele mi letos »dobili v roke« klub, ki je nekako nevtralen na vseh področjih.« Kljub vsemu visok znesek ostaja. Zato nas je zanimalo, ali je klub po predsednikovem mnenju dovolj aktiven glede na svoj proračun. Odgovoril je, da je Klub v minulih dveh letih izvedel več projektov kot katerokoli leto prej. »Projektom Kluba pa je treba prišteti še projekte naše Dijaške sekcije, saj je tudi ta del Kluba. Mislim in verjamem pa, da bi lahko bil klub še aktivnejši, zato pričakujte, da sedaj tudi bo,« je dejal 19-letni študent komunikologije na Fakulteti za družbene vede. Članstvo kluba študentov je odvisno od posameznega leta. Tako je v letu 2012 klub dosegel rekord po številu članov v zadnjih 20 letih, saj je bilo vanj včlanjenih kar 700 študentov in dijakov. »Vsako študijsko leto moramo na novo pridobiti originalna potrdila o vpisih za tekoče leto, da lahko Klub obstaja,« je povedal predsednik. Ob tem pa priznava, da je nemogoče, da bi klub povezal vse študente in dijake z bistriške upravne enote. »Vsekakor pa je novemu vodstvu v interesu Klub odpreti drugim študentom in dijakom, ki bodo imeli zamisli o projektih in čas ter voljo to tudi izpeljati. In se bomo trudili tem sanjam, da povežemo vse študente in dijake, čim bolj približati. Vendar bi rad poudaril, da se je vodstvo Kluba skoraj v celoti pomladilo in še vedno raziskujemo, kako zadeve potekajo in kako bi morale ter jih sproti izboljšujemo,« je dejal Kvas. Spet bi radi odprli Miš oz. Kreš In kakšni so cilji novega vodstva? Predsednik odgovarja, da želijo nadaljevati delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih letih. »Prav tako pa že delamo na tem, da se ponovno odpre stari mladinski center, poznan kot Miš oz. Kreš, in trudili se bomo, da se čez čas, kot nam je občina že obljubila, prestavi na primernejšo lokacijo,« je povedal Andraž Kvas. Njegovo vodilo je: »Da je vse tako, kot mora biti. S tem pa mislim na to, da se denarna sredstva, ki jih klub prejme, ne 'razmetavajo', da so odnosi znotraj in zunaj kluba urejeni, projekti učinkoviti, raznoliki, pestri itd. Če samo omenim, začeli smo pospravljati klubske prostore.« Pri tem velja omeniti, da je Andraž Kvas minulo leto prejel priznanje Mladinskega sveta Slovenije pod pokrovitelj- Uvodnik Ledeni oklep stvom predsednika RS Boruta Pahorja za udejstvovanje na področju prostovoljstva. Slednje bo skušal povezati tudi z delovanjem Kluba, vendar pa dodaja: Plačil na podlagi funkcij ne bodo prejemali »Ampak zaradi tega, ker sem postal predsednik Kluba s tem priznanjem v roki, se Klub ni (neformalno) spremenil v prostovoljno in dobrodelno organizacijo. Sicer pa je že prejšnje vodstvo uspešno izvajalo prostovoljne in dobrodelne projekte, kot je Pet koles, pet namenov!, prav tako so popestrili dan otrokom iz doma za otroke s posebnimi potrebami. Takšne akcije seveda želimo nadaljevati in jih tudi nadgraditi.« Se je pa vodstvo Kluba letos dogovorilo, da plačil na podlagi funkcij ne bodo prejeli. »Povrnjeni bodo samo potni stroški in morda kdaj kakšen honorar, če bo kdo v kateri projekt vložil res veliko dela in bo to bolj kot občasna manjša nagrada, ne kot pravilo,« je še dodal predsednik društva, ki je bil pred tem predsednik Dijaške sekcije Kluba študentov Slovenska Bistrica. Mojca Vtič Podravje • Začetek tedna v primežu ledu V Podravju brez elektrike ostalo 44.000 gospodinjstev V Podravju se je število gospodinjstev brez elektrike v noči z nedelje na ponedeljek še povečalo, tako da je bilo po zadnjih podatkih Elektra Maribor prizadetih okoli 44.000 odjemalcev. Kljub neprekinjenim naporom njihovih uslužbencev, ki delajo s polnimi zmogljivostmi, so se tudi ponoči pojavljale vedno nove poškodbe omrežja, ki so razmere še zaostrile. Kot so še pojasnili v mariborskem elektrodistributer-ju, ki sicer oskrbuje več kot 213.000 uporabnikov omrežja na skoraj celotnem območju severovzhodne Slovenije, so mnogim odjemalcem uspeli ponovno zagotoviti napajanje, še vedno pa je bilo v ponedeljek kljub velikemu naporu več kot 200 monterjev na terenu v tveganih razmerah; največ težav je bilo na območju Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric. Največjo nevarnost je predstavljalo lomljenje dreves. Teh je bilo odstranjenih že več kot 60, zaradi njih so morali zapreti del Tezenske ceste, ki poteka skozi Stražunski gozd. Nigrad in Snaga, skupaj z 29 kooperanti z mehanizacijo, ki obsega več kot 80 plugov, strojev in poltovornih vozil ter 160 delavci skušata nare- diti vse, za to, da bi bilo poledice čim manj. Soli in peska imajo dovolj, dodatna večja pošiljka pride danes, na sedežu Nigrada pa je na voljo tudi občanom. V večini osnovnih in srednjih šol v Podravju v ponedeljek ni bilo pouka, gasilska društva na celotnem območju pa pomagajo predvsem pri odstranjevanju podrtih dreves. Povečan obisk so konec tedna imeli na mariborski urgenci, kjer so poskrbeli za okoli 200 poškodovancev, nekaj težav pa je tudi na cestah. Zaradi podrtega drevesa je tako med drugim trenutno na štajerski avtocesti zaprt uvoz na počivališču Polskava v smeri Ljubljane, (sta) Ker bodo temperature tudi v torek ostale dokaj nizke, ni pričakovati, da bi se ledeni oklep začel taliti, je pojasnil dežur- ni meteorolog Jure Cedilnik. Otoplitev bo z južnim vetrom prišla šele v sredo, s tem pa se bodo razmere tudi bistveno iz- boljšale. Agencija RS za okolje (Arso) je rdeči alarm preklicala v nedeljo zvečer. (sta) Foto: Črtomir Goznik Narava je brezkompromisna. Strinjati se je mogoče, da gre te dni za nenavadne naravne pojave, a se moramo ob tem znova za vprašati, ali morda tole ni samo davek za vse, kar smo naravi naredili hudega. Šele v nesreči se človek zave svoje nemoči. V primerjavi s silo narave je človeška roka nemočna. Naravne nesreče v zadnjih letih so tudi na območju Slovenije vse pogostejše. Za seboj puščajo ogromne posledice, nastala škoda se izračunava v več sto milijonih evrih. Šele dobro leto je od poplav reke Drave. Razdejanje, ki ga je za seboj takrat pustila pobesnela reka, je bilo na nekaterih območjih apokaliptično. Takšne vode, kot je bila jeseni 2012, pravijo ljudje tod naokoli, se ne spomnijo. Enako je slišati te dni, ko se je narava odela v ledeni oklep. Tudi takšnega pojava v naših krajih ne pomni nihče. Posledice ujme so celo tako hude, daje v številnih slovenskih šolah odpadel pouk. Tudi česa takega ljudje ne pomnijo. Na Notranjskem, v občinah Pivka in Postojna, so občani brez elektrike že od petka. Službe, ki so na terenu, se gotovo trudijo vzpostaviti povezavo, a kaj, ko je vse, česar se dotaknejo, v ledu. Razmere na terenu so nepredstavljivo težke. Pod težo ledu padajo stebri visokonapetostnih daljnovodov. Lomijo se drevesa, ki padajo čez ceste ali čez žice električnih vodnikov. Promet je bil in je še oviran na številnih regionalnih in lokalnih cestah. Na nekaterih območjih je moten dostop do pitne vode. Medtem ko smo v petek z zaskrbljenostjo spremljali poročila, ki so prihajala iz Notranjske, pa seje ledeni oklep konec tedna, v dveh dneh, razširil po vsej državi, Težave so bile povsod enake: na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem in v Prekmurju. Ob vsaki takšni nesreči človek občuti svojo nemoč Ekstremne vremenske razmere bodo glede na dogodke zadnjih nekaj let najbrž vse pogostejše in na njih se bo treba dobro pripraviti. Da nas ne bo narava vsakič ujela popolnoma golih in bosih Tako kot se to ob vsaki večji ujmi v Sloveniji tudi zgodi, Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Na- slov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajer- ski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijskiračun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 3427 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 4. februarja 2014 Aktualno TEDNIK 3 Ptuj • Kaj pomeni ocena Puhovega mostu Pod temeljem opornika most najeda erozija Pred časom smo poročali o oceni Puhovega mostu, ki je med ptujsko politično, gospodarsko in splošno javnostjo sprožila buren odziv. Kar nekaj časa je trajalo, da smo iz različnih virov zbrali informacije, kdo je odgovoren za vzdrževanje objekta, zakaj je ocena na meji med slabim in dobrim stanjem ter kaj takšna ocena pomeni. »Glavni razlog za oceno tri, ki pomeni mejno stanje med slabim (dve) in dobrim (štiri), je erozija, ki se je pojavila pod temeljem opornika, vendar ta še ne ogroža stabilnosti. Nevarnost erozije pod opornikom je odvisna od samega temeljenja premostitvenega objekta. Ker je Puhov most temeljen globoko, erozija pod opornikom ne predstavlja nevarnosti. Če bi erozija ogrožala varnost mostu, bi bila takoj ob njeni ugotovitvi naročena analiza varnosti objekta. Erozija torej je prisotna, ni pa nevarna oziroma ne ogroža stabilnosti objekta. Puhov most ima oceno stanja tri v večji meri ravno zaradi erozije, vendar je na osnovi raitinga bližje oceni štiri (dobro) kot oceni dve (slabo),« so povedali v službi za odnose z javnostmi na DRSC. A se poraja vprašanje, če bi bil most v dobrem stanju, potem bi dobil oceno štiri in ne tri. Pa vendarle je uradna ocena mostu »samo« tri. Poleg erozije je na mostu tudi nekaj drugih poškodb: manjše razpoke betonskih elementov, netesnjenje dilatacije, na nekaterih mestih se opaža zamakanje in izločanje soli, poškodbe so tudi pri ceveh za odvodnjavanje. »Na objektu je na posameznih elementih, tudi na elementih konstrukcije, opaziti tehnološke razpoke ter razpoke zaradi oviranega krčenja betona, ki so za novozgrajene objekte povsem običajne ter ne predstavljajo nobene nevarnosti. Takšne tehnološke razpoke se eventualno sanira pred temeljito sanacijo objekta, ki se izvede običajno po 20 do 30 letih. Posamezna mesta, kjer je opaziti rahlo zamakanje in izločanje soli ter poškodbe pri ceveh za odvodnjavanje (horizontalni zamik izlivnika), nimajo nobenega vpliva na varnost mostne konstrukcije. To pomeni, da poškodbe odvodnjavanja niso Foto: Martin Ozmec Odgovorni projektant mostu Viktor Markelj: »Vsekakor je škoda, da tako eminenten objekt pustijo propadanju. Navedene pomanjkljivosti bi morali odpraviti takoj, saj lahko v nasprotnem primeru nastaja dodatna škoda.« nevarne,« so pojasnili na DRSC in o metodologiji ocenjevanja mostov dodali: »Dejansko stanje objekta se določi na podlagi rednega oziroma glavnega pregleda objekta, raitinga ob upoštevanju dimenzij objekta ter na osnovi pregleda posameznih poškodb.« Realne ocene ali manipulacija zaradi prazne blagajne Po objavi člankov z ocenami mostov smo v uredništvo prejeli informacije, da naj bi šlo za umetno ustvarjanje slabe podobe cestne in mostne infrastrukture s ciljem, da se DRSC dodeli več denarja. Direkcijo smo zaprosili za pojasnilo, ali so tako nizke ocene mostov res posledica finančnega primanjkljaja v njihovi blagajni. Očitke so odločno zanikali. »Očitki o umetnem ustvarjanju ocen z namenom pridobitve dodatnih finančnih sredstev namigujejo na zlorabo pravil stroke in predpisov, kar na Direkciji RS za ceste ostro zavračamo. Redni in glavni pregledi se izvajajo v sodelovanju s strokovno usposobljeno, neodvisno in nepristransko organizacijo Zavoda Gradnjo Puhovega mostu je financiral DARS. Izvajalec del je bil SCT Ivana Zidarja v partnerstvu z avstrijskim podjetjem Porr AG Wien. Mestna občina Ptuj pri sami gradnji mostu ni bila finančno udeležena. Je pa sofinancirala izgradnjo navezovalnih cest - od rondoja pri čistilni napravi do avtoceste in do Zagrebške ceste. za gradbeništvo, vsi sodelujoči imajo za to pridobljeno ustrezno strokovno izobrazbo. Zavod za gradbeništvo je strokovna avtoriteta na nacionalnem nivoju za preskušanje in potrjevanje kakovosti gradbenih proizvodov.« Kaj pravijo projektant in nadzorniki Viktor Markelj iz mariborske družbe Ponting, ki je Puhov most projektiral, je oceno objekta komentiral z besedami: »Izvedeni projekt je bil izbran na natečaju kot najboljša rešitev premostitve Drave. Tehnično dokumentacijo je pregledal in potrdil Inženir (takrat DDC - današnji DRI). Žal je bilo delo oddano po principu kriterija najnižje cene. To je v konkurenčnem boju prineslo to, da je izvajalec ponudil prenizko vrednost, za fiksno ceno na ključ. Opisane pomanjkljivosti so torej lahko posledica varčevanja pri gradnji, po vsej verjetnosti pa slabega vzdrževanja oziroma ne-vzdrževanja sploh. Vsekakor je škoda, da tako eminenten objekt pustijo propadanju in bi morali navedene pomanjkljivosti odpraviti takoj, saj lahko v nasprotnem primeru nastaja dodatna škoda. Žal se država, ki naj bi skrbela za cesto, ne obnaša kot dober gospodar. Država varčuje tam, kjer ne bi smela, tam, kjer bi morala varčevati, pa nadaljuje z zapravljanjem. Bojim se, da bo pri takšni politiki upravljanja z infrastrukturo (financiranja vzdrževanja objektov na cestah in železnicah) prišlo do premika šele takrat, ko bo že prepozno. Seveda politika takrat ne bo nič kriva.« Komentar na oceno smo iskali tudi pri družbi DRI, nekdanji DDC, ki je v času gradnje izvajala nadzor. »Podano oceno stanja objekta ocenjujemo kot pravilno, vendar jo je treba interpretirati upošteva- Foto: Viktor Markelj Fotografijo nam je poslal projektant Viktor Markelj ter zapisal, da je s fotografije razvidno, »da se objekt ne vzdržuje skladno z navodili.« joč metodologijo ocenjevanja stanja objektov. Ocena tri je dejansko mejna ocena med slabo in dobro oceno, pri čemer znaša raiting Puhovega mostu 27,24, kar pomeni, da je objekt v dobrem stanju -realno je torej njegova ocena bistveno bližja oceni štiri kot oceni dve. Glavni razlog za visok raiting in oceno stanja tri je erozija, ki se je pojavila pod temeljem opornika, vendar ne ogroža stabilnosti objekta. Gradnja objekta je potekala skladno z izdelano projektno in tehnično dokumentacijo, veljavno zakonodajo, izdanimi dovoljenji ter v skladu s pravili stroke. Za vse materiale, ki so bili uporabljeni pri gradnji, obstaja dokumentacija, iz katere je razvidno, da vgrajeni materiali ustrezajo vsem zahtevanim kriterijem. Na podlagi pregleda dokumentacije ter objekta je bil uspešno izveden tehnični pregled ter pridobljeno uporabno dovoljenje,« so pojasnili v družbi DRI. CPP vzdržuje samo prometno površino Investitor Puhovega mostu je bila družba DARS. DRSC je objekt prevzel v upravljanje leta 2008. Vzdrževalec prometne površine čez most (regionalna cesta, kolesarska steza in hodnik za pešce) je na podlagi podeljene koncesije Cestno podjetje Ptuj (CPP). Za samo konstrukcijo mostu je odgovoren upravljavec objekta, torej DRSC. »CPP kot vzdrževalec prometnih površin v okviru koncesijske pogodbe na mostu izvaja pregled ceste, čiščenje vozišča, popravilo voziščnih površin, čiščenje naprav za odvodnjavanje, čiščenje diletacij, čiščenje in popravilo signalizacije, v okviru zimske službe pa čiščenje in odstranjevanje snega ter posip proti poledici. Vse obveznosti, povezane s stabilnostjo objekta oziroma konstrukcije, so v pristojnosti upravljavca, to je DRSC,« je pojasnil Dušan Sagadin iz CPP. Bodo uveljavili garancijo? Puhov most je do leta 2017 še v garanciji. DRSC smo povprašali, ali bodo za sanacijo poškodb, ki so ugotovljene na objektu, vložili garancijski zahtevek. »Na Direkciji RS za ceste se vedno pred koncem garancijske dobe objekta, za Puhov most se izteče v juniju leta 2017, izvede temeljit komisijski pregled objekta. Na podlagi zapisnika pregleda bo moral zastopnik SCT odpraviti poškodbe objekta. Če zastopnik ne bo odpravil poškodb v roku, ki bo določen v zapisniku komisijskega pregleda, bo Direkcija RS za ceste od investitorja zahtevala unovčitev bančne garancije, ki se glasi na investitorja Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d. (DARS).« Mojca Zemljane Foto: Martin Ozmec Temelji naj bi zagotavljali zadostno stabilnost mostu. Po mnenju DRSC in stroke mu erozija ne bi smela priti »do živega«. 4 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 4. februarja 2014 Spodnje Podravje • Obrtno-podjetniška zbornica v letu 2014 „Kozarec je ostal poln ..." V OOZ Ptuj so optimistično vstopili v novo leto 2014. Prostovoljno članstvo jim je vzelo tretjino članov, s 1560 se jih je zmanjšalo na 1020, je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Prostovoljno članstvo bo koristi prineslo tudi drugim, torej nečlanom, kar seveda ni pošteno. Eni bodo plačevali, drugi bodo dobrobiti koristili brezplačno. V teh dneh pa so tudi formalno pričeli postopke za volitve v nove organe zbornice v obdobju 2014/2018. Med prvimi je svojo kandidaturo za predsednika OOZ Ptuj „napovedal" Branko Goričan, ki je bil predsedniški kandidat že pred štirimi leti. Foto: Črtomir Goznik Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj: „Očitno je, da nas želijo vrniti v čas izpred 60 let, želijo nas nepovezane, nemočne ..." S kakšnimi pričakovanji je OOZ Ptuj vstopila v novo leto glede na siceršnji položaj v državi? „V leto 2014 je OOZ Ptuj vstopila optimistično in z jasno vizijo, da bo delovala v dobrobit članstva. Obrtno-podjetniška zbornica je prestala pomembno leto, ki je prineslo obilo novosti in sprememb v zborničnem sistemu. Tukaj mislim predvsem novelo Obrtnega zakona, ki je lani spomladi prinesla tudi prostovoljno članstvo. Ali se članstvo izplača? Zakaj je pomembno, da smo povezani? Odgovora sta enostavna in so nam ju podali že naših prednikov. Ugotovili so to, kar opažamo tudi mi danes; vsak zase nimamo moči - pogojev za zaščito svojih poklicnih interesov in potreb, ki nastanejo pri opravljanju različnih dejavnosti. Zato so naši predniki rešitev našli v prostovoljnem povezovanju. Ustanovili so Obrtno združenje, ki je kasneje preraslo v Obrtno zbornico. Očitno je torej, da nas želijo vrniti v čas izpred 60 let, želijo nas nepovezane in nemočne, kajti podjetnik posameznik sam nima nikakršne pogajalske moči. Vsi zakoni in predpisi se bodo ponovno sprejemali mimo nas. Težko Tudi na tem srečanju so govorili o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in o nujnosti povezovanja pri tem, o prodoru na konkurenčne trge z inovativnimi izdelki in projekti ter o tem, na kakšen način slovensko gospodarstvo vključiti v do-baviteljske verige multinacio-nalk. Gospodarstvenikom po-dravske regije so odgovarjali Davida Burger, namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji, Clemens Koja, veleposlanik RS v Sloveniji, Marko Likon, generalni direktor Insola in prejemnik nagrade energy globe national award, ter Kerstin Draxler iz Avstrijske Štajerske. Tudi tokrat so gospodarstveniki skupaj z gosti v skupno sporočilo srečanja zapisali, da je „ključ gospodarskega uspeha na mednarodnem trgu v povezovanju podjetij". je izračunati, ali se članstvo v zbornici izplača, prepričan pa sem, da naši predniki niso bili neumni in so vedeli, zakaj so jo ustanovili. Temeljne naloge ostajajo še naprej zastopanje obrti in malega podjetništva nasproti državi in lokalnim skupnostim, svetovanje članom, izobraževanje, obveščanje, sejemski nastopi in promocija naših članov. V preteklosti smo skupaj dosegli že veliko, za osvežitev pa nekaj zadnjih dosežkov: odprava prijavljanja kratkotrajnih del na višini; upokojeni samostojni podjetniki bodo še eno leto lahko opravljali de- javnost brez delne zamrznitve pokojnine; razpis EKO sklada za subvencije za ekološka vozila; spremembo razpisa SID banke, ki je vključil tudi samostojne podjetnike. Bili smo tudi pobudniki peticije proti davku na nepremičnine, ki je najuspešnejša peticija v zgodovini samostojne Slovenije. Na podlagi peticije je vloženih že tudi nekaj ustavnih presoj zakona. To niso stvari, ki bi bile dane same od sebe. Brez dela našega sistema, močne argumentacije teh sprememb in ugodnosti za naše člane zagotovo ne bi bilo. Ponovno je bila uvedena 30-odstotna in sedaj 40-odstotna olajšava pri vlaganjih v opremo, stroje, vozni park, delavnico. Vsak si lahko hitro izračuna, koliko mu je obrtno-podjetniška zbornica pomagala in prihranila. Članstvo se torej zagotovo izplača, problem pa nastane sedaj z novo zakonodajo, ko bodo vse »koristi«, ki jih bo izboril obrtno-podjetniški sistem, uporabljali tako člani, kot tudi nečlani! Ali je to pošteno?" Izgubili okrog 500 članov, obrtnikov in podjetnikov Kolikšen je osip članstva glede na uveljavljeno prostovoljno članstvo in kaj to pomeni za nadaljnje delo zbornice? „Po uveljavitvi nove zakonodaje je OOZ Ptuj ohranila dve tretjini članov, torej lahko v prispodobi rečemo, da je »kozarec ostal poln«. V celotnem obrtno-podjetniško zborničnem sistemu je stanje zelo podobno, predstavlja vzdržno številko, kar pomeni, da bo sistem lahko kot celota deloval še naprej. Za člane je najpomembneje, da imajo svojo območno enoto na dosegu roke, in to takrat, ko jo potrebujejo. Za nadaljnje delo OOZ Ptuj to pomeni, da smo morali že v letu 2013 racionalizirati svoje poslovanje, kar nadaljujemo tudi v letu 2014. Racionalizacija pa ne bo prizadela članov, saj bodo imeli enako oziroma še bolj kakovostno storitev kot doslej. Ker želimo članom ponuditi še več, se v OOZ Ptuj ukvarjamo tudi z uvedbo določenih novih storitev, in sicer takšnih, ki jih naši člani potrebujejo pri svojem vsakodnevnem delu. Skupščina je že sklenila, da bomo ustanovili zavarovalno zastopniško agencijo, ki bo delovala na trgu v interesu članov in ne v interesu zavarovalnic. Drugo področje je t. i. Center izobraževanja, računovodstva in svetovanja, kjer bomo članom na enem mestu omogočili najugodnejše in najpreglednejše storitve z navedenih področij. V letu 2013 je bila razvita tudi identifikacijska kartica Mozaik podjetnih, ki bo kmalu postala tudi plačilna kreditna kartica." Nov statut določa vstop in izstop članov Ali v zakonu obstaja kakšna časovna omejitev glede samega izstopa? „Novela Obrtnega zakona je stopila v veljavo 27. aprila 2013. Prehodne in končne določbe zakona določajo, da je izstop članov možen po šestih mesecih od uveljavitve zakona, kar pomeni, da je bil izstop možen po 27. oktobru 2013. Člani so odstopno izjavo lahko podali že od konca aprila lani, članstvo pa jim je prenehalo po 27. oktobru 2013. Po tem datumu je članu, ki je podal odstopno izjavo, članstvo prenehalo prvi dan meseca čen; če ti uspe v ZDA, ti to prinese reference za ves svet. Po besedah ptujskega župana Štefana Čelana ni učinkovitega gospodarstva brez povezovanja z negospodarskimi institucijami, od kreativnih zamisli se da lepo živeti, medtem ko rutina ubija. Kot je poudaril namestnik veleposlanika ZDA David Burger, je na ameriški trg lahko prodreti, pred vstopom pa je treba raziskati vse trge v ZDA, saj so pravila, zakonodaja, regulacije in davki različni tudi lokalno, ne samo po zveznih državah. Slovenija mora ravni vladnega vmešavanja v gospodarstvo nujno zmanjšati, je prepričan, boljši kot sedanji je bil jugoslovanski model. Sodelovanje je motor, ki vleče naprej V tem trenutku v Sloveniji deluje 700 avstrijskih podjetij, dodatni interes pa je ob nedavni predstavitvi Slovenije in gospodarskih kazalcev na Dunaju pokazalo še 200 avstrijskih podjetij. Slovenija in Avstrija lahko skupaj so- po mesecu, v katerem je OZS ali OOZ prejela njegovo pisno izjavo o izstopu. Po devetih mesecih od uveljavitve zakona oz. od 27. januarja letos nov statut OZS določa vstop in izstop članov, član lahko izstopno izjavo vloži kadar koli med letom. Če jo vloži do 30. septembra tekočega koledarskega leta, mu članstvo preneha s pričetkom naslednjega koledarskega leta." Kakšno bo torej leto 2014 za ptujsko obrtno zbornico, verjetno precej razburkano tudi zaradi volitev novega vodstva? So se postopki že začeli? „Zagotovo bo leto 2014 precej zanimivo in razburkano, hkrati pa sem prepričan, da bo tudi uspešno tako za naše člane kot tudi za OOZ Ptuj. S svojim delom in strokovnostjo se bomo namreč članom vsako leto znova dokazovali, člani pa bodo lahko vsako leto ugotavljali, ali jim dajemo to, kar potrebujejo in želijo. V letu 2014 imamo tudi volitve v organe OOZ Ptuj za mandatno obdobje 2014-2018. Postopki so se formalno že pričeli na skupščini OOZ Ptuj s sprejetjem sklepa o razpisu volitev. O volitvah bodo vsi naši člani obveščeni preko našega glasila in preko svojih strokovnih sekcij tudi povabljeni na aktivno sodelovanje - voliti in biti izvoljen. Volitve morajo biti izpeljane do konca junija letos, ko poteče mandat dosedanjemu vodstvu OOZ Ptuj. Vsi, ki imajo željo in voljo delati za skupno dobro obrti in malega podjetništva, naj se aktivno vključijo, udeležijo volitev in s svojo kandidaturo prispevajo delček k uspehu naše organizacije." MG delujeta tudi pri nastopih na ameriškem trgu. Podravskim gospodarstvenikom je avstrijski veleposlanik vlil dodatno mero optimizma, ko jim je dejal, da je kreativnost slovenskih podjetij neizmerna, da bo Sloveniji uspelo, tudi zato, ker je s privatizacijo na pravi poti. Marjan Žargi, MZK Elektro Ptuj, je izpostavil, da je ključno povezovanje različnih gospodarskih subjektov. Bolj kot velikost podjetja je za nastop v tujini pomemben interes. Na petkovem drugem srečanju gospodarstvenikov Po-dravja z ameriško gospodarsko zbornico je Marjan Žargi prejel tudi nagrado AmCham-pion za uspešno nekajletno sodelovanje. Gre za enega od tistih slovenskih podjetnikov, ki ima veliko izkušenj z mednarodnim poslovanjem v Evropi in ZDA, te izkušnje pa je pripravljen deliti tudi z vsemi tistimi, ki se na ta prodor šele pripravljajo. Marko Likon, direktor podjetja Insol, pa je iz svojih izkušenj povedal, da je največja napaka, ki jo delamo v Sloveniji, to, da smo zelo ljubosumni na svoje delo oz. znanje. MG Ptuj • Drugo srečanje AmCham Slovenija Ključ uspeha je v povezovanju V hotelu Primus na Ptuju je januarja potekalo že drugo srečanje z gospodarstveniki Slovenije, ki ga je pripravila Ameriška gospodarska zbornica - Amcham Slovenija v soorganizaciji z ZRS Bistra Ptuj. Slovenska majhnost je pri in odzivni, je med drugim po- darske zbornice - AmCham tem lahko velika prednost, udarila Ajša Vodnik, izvršna Slovenija. Ameriški trg je zelo ker smo lahko bolj povezani direktorica Ameriške gospo- zahteven, je pa tudi referen- Foto: Črtomir Goznik Z drugega srečanja gospodarstvenikov Podravja, na katerega jih je povabila ameriška gospodarska zbornica v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj. torek • 4. februarja 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 Videm • Videmska hobotnica - 2. del Kdo vse je prisesan na občinske jasli Po tem, ko smo v prejšnji številki pisali o spornih pogodbah, na podlagi katerih naj bi si videmski župan Friderik Bračič izplačal 57 tisoč evrov vreden kredit, tokrat podrobneje razkrivamo vsebino anonimnega pisma, ki natančno opisuje »videmsko hobotnico«. Župan občine Videm Friderik Bračič je po navedbah iz anonimke kot samostojni podjetnik do konca leta 2010 posloval z videmsko Občino, delavnice za vzdrževanje pa naj bi imel kar na Cestnem podjetju Ptuj, ki je v preteklosti izvajalo večino investicij v občini. Bračič je po podatkih Supervizorja med letoma 2003 in 2010 za Občino Videm opravil storitve v višini slabih 30.000 evrov. V obdobju med letoma 2003 in 2014 pa je Cestno podjetje Ptuj za videmsko občino opravilo za 7,2 milijona evrov storitev. Po pojasnilih župana je za vse investicije in vzdrževalna dela na cestah Občina doslej objavila razpise na podlagi Zakona o javnem naročanju ter izbrala najugodnejšega ponudnika. Sporno naj bi bilo tudi sodelovanje z gostiščem Majol-ka, ki je bilo do leta 2010 v lasti županove žene Julijane, ko je dejavnost prevzel njun sin Mirko Bračič. Do omenjenega leta je Občina Videm gostišču nakazala več kot 45.000 evrov, v letu 2011, ko je dejavnost že opravljal Mirko Bračič, je gostišče prejelo 9.500 evrov, po navedbah iz anonimnega pisma pa naj bi gostišče Ma-jolka še zmeraj sodelovalo z videmsko občino, fakture naj bi prihajale po drugih kanalih in v drugih storitvah preko društev, krajevnih skupnosti in drugih podjetij, v pismu je omenjeno podjetje Halo, d. o. o. Župan Friderik Bračič je v pojasnilih glede anonimne prijave vse trditve zanikal. Zapisal je, da so bili vsi pravni posli z njegovim podjetjem ali podjetji njegovih družinskih članov, sklenjeni po letu Friderik Bračič župan podjetnik predsednik Etnografskega društva Haloze predsednik Športnega društva malega nogometa Majolka Štefan Skrbinšek za Občino in družino Bračič opravlja vzdrževalna dela 2010, ko je v veljavo stopil zakon, ki preprečuje tovrstno poslovanje, po pozivu Komisije za preprečevanje korupcije, ugotovljeni kot nični ter da so stranke vrnile sredstva, ki so jih na podlagi ničnih poslov pridobile. Tako naj bi bilo tudi s posli z gostiščem Majolka, da pa o tem, da bi omenjeni še vedno opravljali gostinske storitve za občino preko drugih podjetij, nima podatkov. sin Renato Bračič podjetnik podpredsednik KS Videm predsednik Športnega društva Videm tesno poslovno sodelovanje s Cestnim podjetjem Ptuj Marjan Selinšek podžupan od Občine prejel nepovratna sredstva Kroženje občinskega denarja iz Občine preko društev v lastne žepe? Župan Friderik Bračič je po navedbah v anonimki predsednik Etnografskega društva Haloze in Nogometnega društva Majolka, njegova žena Julijana pa naj bi bila članica številnih društev, s pomočjo česar naj bi prido- Dušan Serdinšek predsednik KS Tržec predsednik Športnega društva Tržec za Občino opravlja prevoze, izkope, planiranje hči Sabina Selinšek predsednica NO Občine Videm bivala politične pripadnike, župan naj bi društvom nakazoval sponzorska sredstva, oni pa koristili gostinske storitve v družinskem gostišču. Sin Renato Bračič je tajnik in podpredsednik Krajevne skupnosti Videm ter Športnega društva Videm, obema naj bi župan podpisoval naročilnice za trošenje občinskega denarja. Bračič odgovarja, da je leta 2013 odstopil z mesta predsednika, očitke, da je sam sebi nakazoval sredstva, pa zavrača kot neutemeljene. Helena Šegula ravnateljica, osebna prijateljica sin Mirko Bračič lastnik gostišča Majolka Prav tako ni več predsednik Etnografskega društva Haloze. Povezave, povezave, povezave ... Avtorji anonimnega pisma, podpisani kot podjetje MAILS, v pismu navajajo tudi povezave s podžupanom občine Marjanom Selinškom, ki je sicer tudi županov strankarski kolega. Ta naj bi v preteklosti od Občine prejel nepovratna sredstva, nato pa podjetje zaprl, denarja pa nikoli vrnil. Njegova hči je predsednica Nadzornega odbora občine Videm, v čemer avtorji vidijo veliko nasprotje interesov. To pa še ni vse. Brane Kolednik, brat županove tajnice Nade Golob, ki je tudi občinski svetnik, naj bi bil vzdrževalec celotnega informacijskega sistema v Občini Videm. Bračič pojasnjuje, da Sabina Selinšek, v času, ko je Marjan Selinšek dobil nepovratna sredstva na podlagi razpisa, ni bila predsednica NO, da pa je Brane Kolednik zgolj zaposlen v podjetju Multimedia, d. o. o., ki je v Občini Videm vzdrževalec sistema. Naj ob tem samo omenimo podatek, da je omenjeno podjetje po podatkih Supervizorja med letoma 2008 do danes od Občine Videm prejelo več kot 200 tisoč evrov. S člansko izkaznico SLS in prijateljevanjem z županom pa naj bi do dela za Občino prišel tudi Štefan Skrbinšek, ki bojda dobi največ dela za vzdrževanje, opravlja pa tudi vsa vzdrževalna dela za družino Bračič, vse prevoze, izkope, planiranje in podobno naj bi opravljal Dušan Serdinšek, predsednik KS Tržec in Športnega društva Tržec. Njuno sodelovanje z Občino naj bi bilo po županovih besedah transparentno in opravljeno na podlagi javnih razpisov. Ali župan bdi tudi nad zaposlovanjem v šoli? Kot veliko podpornico župana avtorji anonimke navajajo tudi ravnateljico videmske osnovne šole Heleno Šegula, ki po navedbah iz pisma izvršuje županove netransparen-tne aktivnosti ter zaposluje njegove prijatelje in stranke. Za županove kolege naj bi bil vpis v vrtec mimo javnih razpisov, netransparentno naj bi trošila sredstva projekta Comenius, v okviru katerega je župan celo odpotoval na Poljsko. Ravnateljica bojda dopušča, da županovi prijatelji ne plačujejo uslug v športni dvorani OŠ Videm, sama pa zaposluje svoje sorodnike in tiste, od katerih ima glasove za podaljšanje mandata. To naj bi ji preko svetnikov SLS zagotavljal tudi župan. Ta pojasnjuje, da šola zaposluje delavce glede na potrebe in ob izpolnjevanju pogoja izobrazbe ustrezne smeri in drugih pogojev. Občina in župan po njegovih besedah nimata vpliva na izbiro strokovnega kadra šole. Patricija Kovačec Foto: PK Ptuj • 14. Kurentov skok Led jih ni ustavil Na domačiji II. princa karnevala Matevža Zokija so v noči z 2. na 3. februar že tradicionalno zaplesali kurenti in s tem oznanili začetek pustnega obredja na Ptujskem v sklopu 54. Kurentovanja. To je bil že 14. Kurentov skok, s katerim so začeli pred 14 leti, kot enim od dogodkov ob svečnici, že 10 let pa Kurentov skok oznanja uradni začetek ptujskega Kurentova-nja. Kljub slabemu vremenu je svoj prvi demonski ples v tem letu zaplesalo nekaj sto kurentov, začetek plesa so simbolno oznanili pokači iz Župečje vasi. Že tradicionalno pa so prišli tudi člani skupine Koši šoštanjski, tokrat še nenaše-mljeni. MG Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 4. februarja 2014 Ptuj • Končno tudi rešitev za prehod pri Borovem Podhod za večjo varnost pešcev in kolesarjev Na področju celostne prometne politike na Ptuju je odprtih še veliko problemov in strokovnih izzivov, pa tudi zadev, ki čakajo na ustrezno rešitev že dolga leta. Svetniška skupina Zeleni Ptuja pod vodstvom Vlada Čuša je ena tistih, ki nanje najbolj vztrajno opozarjajo. Poleg osrednje avtobusne in železniške postaje mesto potrebuje še nekaj vozlišč, kjer se bo prestopalo na avtobuse mestnega in primestnega prometa in kjer bodo svoje delo lahko opravljali taksisti, poudarjajo. Veliko težavo predstavlja železnica, ki seka mesto po sredini, komunikacije pa še zmeraj nismo premostili s podhodom ali nadhodom pri Borovem, ki je ena najbolj črnih prometnih točk, kjer so pešci in kolesarji zelo ogroženi. „V sedanji obliki ta prehod predstavlja stalno nevarnost za otroke na poti v šolo ali na treninge, številne občane in občanke, ki dnevno prehajajo na eno ali drugo stran v službe in podobno. Na drugi strani železnice imamo Mestni stadion, državne in občinske javne institucije, obrtno in trgovsko cono in še kaj. Številke potrjujejo, da gre za eno najbolj frekventnih prometnih točk v mestu, ki pa je z vidika varnosti zelo rizična za pešce in kolesarje. Takšen prehod bi glede na širino in prometne poti ter gostoto prometa morali bolj vidno označiti že včeraj. Prav tako bi ga bilo verjetno možno opremiti z neko vmesno varovalno stopnico, ki bi razmejila nasprotna vozna pasa, kjer so sedaj pešci in kolesarji prepuščeni na milost in nemilost številnih voznikov. Že zdavnaj bi lahko na tem prehodu za pešce postavili semafor, kot je to urejeno na Mariborski cesti. Osebno sem v zvezi s strokovno rešitvijo prehoda za pešce podal več svetniških pobud, na to problematiko pa je opozoril tudi Foto: Črtomir Goznik „Reševanje" prehoda pri Borovem se je začelo že pred 20 leti, letos pa naj bi se dela le pričela. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Nazadnje sem pobudo na to Ptuj • Konceptualne rešitve za urejanje krožišč Ptujska krožišča bodo pripovedovala pustno zgodbo Kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan, se je mesto že ob izgradnji krožišč zavzemalo oz. načrtovalo tudi njihovo ureditev. Osebno pa se je vedno zavzemal, da je treba k ureditvi pristopiti sistemsko in ne zgolj po naključju ali zgolj po željah posameznih predlagateljev, da morajo krožišča skozi celotni prostor sporočati enotno zgodbo, ki hkrati omogoča izvirno in originalno rešitev v obliki forma vive v naravi, kar pa je mogoče doseči s tematiko pustne dediščine, je prepričan ptujski župan. „Tudi zato, ker smo se v zadnjem času začeli oddaljevati od sistemske rešitve, sem Službi mestnega arhitekta naročil, da poskusi pripraviti idejno zasnovo ureditve za vsa krožišča, saj so le-ta kot del cestnega omrežja, kot izrazite identitetne točke v prostoru pogosto predmet posebnega oblikovanja. Urejen prostor oz. okolje pa je tudi ogledalo uspešnosti in urejenosti neke Prvo prepoznavno sodobno krožišče je bilo zgrajeno leta 1905 v New Yorku, eno prvih krožišč v Sloveniji je bilo urejeno leta 1993 ob izgradnji novega prulskega mostu na Opekarski cesti v Ljubljani. Izoblikovano je bilo po zamisli arhitekta Petra Gabrijelčiča. Največ krožišč v Sloveniji ima Koper, čeprav tudi za Ptuj pogosto slišimo, da je mesto krožišč. Izgradnjo krožišč financira Direkcija RS za ceste kot upravljavka glavnih in regionalnih cest. Zamisli in želje posameznih skulptur v krožiščih pa so v pristojnosti posameznih občin, ki so tudi njihove financerke. Direkcija se do arhitekturnih oz. hortikulturnih ureditev v krožiščih ne opredeljuje. Soglasje za ureditev izda vedno, ko ugotovi, da je postavitev skladna z veljavnimi tehničnimi specifikacijami in ne vpliva na zmanjšanje preglednosti ali prometne varnosti. občine. MO Ptuj je v sodelovanju z arhitekturo Univerze v Ljubljani izvedla urbanistično arhitektonsko delavnico z naslovom Estetska izhodišča za oblikovanje krožišč na Ptuj, v sklopu katerih je pripravila konceptualne rešitve za urejanje krožišč, ki so jih Foto: Črtomir Goznik Z javne predstavitve konceptualnih rešitev za urejanje ptujskih krožišč predstavili 29. januarja v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju. Knjižica teh rešitev je bila osnova za iskanje možnih predlogov ureditve. Sklenili so, da bodo osrednja tema, motiv ptujskih krožišč kurenti in njim sorodni liki, ki jih bo izdelal izbrani kipar in bodo izdelani v dokaj abstraktni podobi iz enotnega materiala, na primer iz železne pločevine, pove Peter Gabrijelčič, ptujski mestni arhitekt. Ob tem naj bi na vsakem krožišču zasadili drevo, ki bo v mestni prostor vneslo več zelenja in okrog katerega bi poplesavala ptujska mitološka bitja. „To je dosti udaren in jasen koncept, ki bi bil razumljiv tudi obiskovalcem Ptuja. Dogovorili smo sem, da bomo v tej smeri tudi dokončali svojo nalogo," je še povedal Peter Gabrijelčič. MG temo podal leta 2013. Sicer pa je bilo reševanje problema tega prehoda že vključeno v mestni proračun in nato umaknjeno. Gre za prehod, ki je postavljen na regionalni cesti in je v upravljanju Direkcije RS za ceste, ob njej poteka tudi posodobitev glavne železniške proge Pragersko-Ho-doš. Po eni od informacij naj bi se železniški prehod na tem mestu zaprl. Po projektni dokumentaciji, ki jo je naročila Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infra- strukturo, naj bi se pristopilo k ureditvi izvennivojskega prehoda za pešce pri trgovini Borovo, čez regionalno cesto in železniško progo. Glede na izgubljeno priložnost za ureditev varnega prečkanja pešcev in kolesarjev v času, ko se je gradil podvoz pod železniško progo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, mora tokrat Ptuj izkoristiti vse argumente za optimalno strokovno rešitev tega nadvse perečega prometnega problema,« je o problematiki ureditve prehoda pri Borovem izpostavil svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš. Za gradnjo podhoda že izdano gradbeno dovoljenje Podhod na delu železniške proge pri Borovem se bo uredil v sklopu projekta z ureditvijo nivojskega prehoda ceste z železnico na odseku železniške proge Pragersko-Hodoš. Po najnovejših informacijah, ki smo jih dobili v Mestni hiši na Ptuju, je za izgradnjo podhoda pri Borovem izdano gradbeno dovoljenje, prav tako pa je tudi že izbran izvajalec del. Pri pregledu dokončne projektne dokumentacije pa so ugotovili, da bi bilo smiselno podhod Borovo pod cesto podaljšati, vhod v podhod pa urediti na drugi strani cestišča. Lociran je v smeri parkirišča proti cerkvi, najprej je bil načrtovan pri trgovini Borovo, potekal pa bi točno pod zdajšnjim prehodom čez železnico, na to rešitev pa kulturnovarstve-na stroka ni dala pozitivnega mnenja. Investicija, ki naj bi jo pričeli že letošnjo pomlad, je ocenjena na 800.000 evrov. Gre za državni projekt, pri katerem pa MO Ptuj z denarjem ne sodeluje. Lahko pa se zgodi, da bo MO Ptuj vendarle morala primakniti svoj delež glede na zahtevo o postavitvi dodatne rampe za kolesarje, kar pa ne bo velik vložek, ocenjuje ptujski župan. MG Ptuj • Ustanovitev občinskega odbora PS Pričenjajo se priprave na jesenske volitve »Letos nas čakata dve pomembni preizkušnji, lokalne in evropske volitve, zato je povezovanje na lokalni ravni še kako pomembno,« je v četrtek ob ustanovitvi ptujskega občinskega odbora Pozitivne Slovenije povedala Alenka Bratušek. Predsednik odbora, ki je že 52. občinski odbor PS, je postal Darko Jazbec, poslanec Državnega zbora. Predsednica vlade Alenka Bratušek se je v uvodnem nagovoru dotaknila stanja v naši državi, ki je po njenem prepričanju dobro, češ da se Slovenije več ne omenja kot države, ki bo ravnokar bankrotirala ali ki nujno potrebuje pomoč. »Uspeli smo stabilizirati finančni sistem, veliko pa nas v nadaljevanju še čaka. Verjamem, da bomo zdržali do državnozborskih volitev, že letos nas čakata dva preizkusa, to so lokalne in evropske volitve.« Kot je dejala, so vedno dlje z ustanavljanjem lokalnih odborov, ki so pomembni za delovanje stranke na terenu. »Najprej nam je pomembno, da imamo ljudi, šele nato gremo v ustanavljanje odborov. Absolutno je to Foto: Črtomir Goznik Nov predsednik občinskega odbora PS Ptuj je poslanec Darko Jazbec. priprava na lokalne volitve in tukaj na Ptuju sem še posebej ponosna, da se je naš dober poslanec odločil za to in prevzel vodenje odbora. Naš cilj je, da najprej poiščemo dobre kandidate med našimi ljudmi, vsekakor pa bomo podpirali tudi druge, če bodo dobri,« je Bratuškova odgovorila na vprašanje, ali bodo na lokalnih volitvah nastopali s svojimi županskimi kandidati. Njihovo osnovno vodilo je, da mestom in občinam najdejo najboljše ljudi. »Namen ustanovitve lokalnega odbora je, da začnemo z delom na lokalnem nivoju. Glede na odzive na terenu je bil že zadnji čas za ustanovitev odbora na Ptuju,« je ob imenovanju za predsednika dejal Darko Jazbec, ki sicer ne razmišlja o kandidaturi za ptujskega župana, kljub temu da bi ga bila predsednica vlade Alenka Bratušek vesela tudi v tej vlogi. Patricija Kovačec torek • 4. februarja 2014 Politika Štajerski TEDNIK 7 Kidričevo • Svetniki zavrnili odločanje o gradnji ceste Pongrce-Šikole Gospodje, kar ste zakuhali, boste morali tudi sami pojesti! Svetniki občine Kidričevo se na izredni seji niso želeli ponovno odločati o trasi povezovalne ceste Pongrce-Šikole, saj so menili, da se mora o tem sedaj odločiti ministrstvo; zahtevali pa so, da bo cesta široka 6,20 m ter da bosta sočasno zgrajena tudi razsvetljava in podhod za pešce in kolesarje. Ker je z modernizacijo železniške proge Pragersko-Ho-doš predvidena ukinitev železniškega prehoda v Pongrcah, je bilo tam treba urediti novo cestno povezavo. Potem ko so se s soglasjem krajanov dogovorili za traso ceste ob potoku, je bila ta umeščena v državni prostorski načrt. Lani pa je skupina krajanov, ki so zbrali nekaj čez sto podpisov, zahtevala gradnjo po drugi trasi, ob železnici, saj naj bi bila po njihovem mnenju ta krajša, cenejša in predvsem tudi varnejša. In zadeva se je začela zapletati, tako da je najprej razdvojilo vaščane Pongrc, nato pa še druge, ki so v zadevo vpleteni. Na izredni seji sveta občine Kidričevo, ki jo je župan Anton Leskovar sklical na pobudo svetniške skupine SLS v sredo, 29. januarja, so želeli, da se o tem odločijo tudi svetniki. Vzroke, ki so pripeljali do zapletov, ter argumente za in proti eni ali drugi varianti so predstavili predstavniki obeh strani krajanov, predstavniki občine in tudi ministrstva za infrastrukturo in prostor. A tokrat so svetniki občine Kidričevo svoja mnenja in stališča očitno poenotili, saj so predstavnikom ministrstva očitali, da ni prav, da so odločitev, ki je med seboj sprla tako krajane kot svetnike, poskušali preložiti na njihova ramena. Kot je pojasnil župan, so se pogovori o gradnji te ceste začeli že leta 2001 med predstavniki občine in ministrstva ter se nadaljevali vse do leta 2009, ko je bil na osnovi dogovorov sprejet državni prostorski načrt. Zadeva pa se je začela zapletati po lanski razgrnitvi gradbenega dovoljenja na Ptuju, ko je predstavnik podjetja Lineal izjavil, da je gradnja ceste možna tudi ob železnici. Skupina krajanov, ki nasprotuje prvotni trasi, je podkrepljena s podpisi nekaj čez sto sokrajanov zahtevala, da se cesta zgradi na novi lokaciji, od železniškega prehoda Šikole do železniškega prehoda v Pongrcah. Aktivnejša je postala tudi skupina krajanov, ki je zagovarjala prvotno traso, tako da so se prepričevanja o tem, kje naj bi cesto zgradili, stopnjevala. Ker pa se je občina že pred leti zavezala, kje naj bi cesto gradili, so direktorat za infrastrukturo obvestili, da se bodo držali dogovorjenih obveznosti; zaradi sporov pa so predlagali, da naj preučijo tudi, kakšne so možnost gradnje obvoznice na novi trasi, ob železnici. A kmalu zatem, ko se je razvedelo za sklic izredne seje, so na občini začeli brneti telefoni, močno pa so se angažirale tudi politične sile. Tako daleč je prišlo, da je, po besedah župana Leskovarja, »poslanec Pukšič v parlamentu uporabil občinsko gradivo o tej cesti tudi v interpelaciji zoper ministra Omerzela ter pri tem celo izkoristil interne občinske informacije in županovo elektronsko pošto«. Do tako zapletene ■ ■ ■■ ■ 1V | situacije ni prišlo nikjer v državi Svetniki so prepričani, da so zapleti o tej cesti prešli meje zdravega razuma, saj je tudi Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije na direktoratu za železnice prometnega ministrstva, zatrdil, da do podobno zapletene situacije niso naleteli še nikjer v državi. V skladu z zakonodajo bo treba po izgradnji povezovalne ceste sedanji večji prehod Pongrce ukiniti, kar je ugotovila komisija za nivojske prehode, ki je določila traso, na kateri je projektirana nadomestna povezovalna cesta. Taka odločitev je bila sprejeta tudi v projektni dokumentaciji, na osnovi tega je leta 2005 prišlo do oblikovanja državnega prostorskega načrta. Leta 2007 so do te variante zavzeli stališča tudi krajevni odbori Stražgonjca, Gaj, Šikole, Pongrce in Jablane, ki so se po Jurkovičevih besedah z njo strinjali. Tudi po tem, ko je bila februarja 2008 javna razgrnitev državnega prostorskega načrta, kjer so imeli vsi udeleženi možnost, da se o tem opredelijo, so se s sedaj že projektirano traso povsod strinjali. Krajani so zahtevali le, da se ob tej cesti zgradi še dodatna traktorska pot. Na osnovi tega je bil leta 2009 sprejet državni prostorski načrt, ki predvideva gradnjo ceste na že dogovorjeni in usklajeni lokaciji, zato je po Jurkovičevih besedah to dejstvo treba upoštevati. Za sprejeto traso je izdelana že vsa projektna dokumentacija, 14. decembra lani je bil izvajalec uveden k delu, rok izvedbe obeh cest pa je 14. september 2015. Ker so se pomisleki glede lokacije pričeli pojavljati šele po lanski javni razpravi, je sedaj praktično nemogoče razmišljati o novi trasi te ceste, saj zanjo in za traktorsko pot, torej za dve vzporedni cesti, ob železnici enostavno ni dovolj prostora. Predstavnik podjetja Lineal Dušan Ogrizek je pojasnil, da je na javni razgrnitvi v Ptuju na vprašanje enega od krajanov, ali je med progo in parcelami, ki niso v javni lasti, dovolj prostora za povezovalno cesto, sicer odgovoril, da je videti, da bi bilo dovolj; vendar pa to še zdaleč ni dovolj, saj je treba upoštevati tudi vse druge in tehnične pogoje. Ko so delali primerjave, so namreč ugotovili, da bi povezovalno cesto, sicer na tesno, še lahko umestili ob železnici, za traktorsko pot pa tam ni več prostora. Predstavnik krajanov, ki zago- varjajo novo traso, Gregor Roj-ko, je poudaril, da so bili domačini zavedeni, najbolj moteče pa je, ker se ob razpravah ne sprašujejo o tem, kaj je dobro za lokalno skupnosti, ampak gre za dokazovanja med vpletenimi, kdo je kaj naredil prav in kdo narobe. Ko sta z ženo leta 2008 dobila parcelo od ženinih staršev, nista vedela, kje naj bi potekala cesta, zato sta občino prosila za soglasje, da zgradita hišo bliže cesti in ga tudi dobila. Ko je izvedel za nameravano traso ceste, so že potekali dogovori za odkup zemljišč, zato je izrazil pomisleke in skupaj z okoli sto krajani je sedaj proti prvotni trasi. Da je treba napako odpraviti tako, da bo dobro za vse, ne le za enega, je menil predstavnik krajanov Pongrc iz slepe ulice Mirko Draškovič in se zavzel za konstruktivno rešitev nastale situacije za vse krajane. Zavajanje ali malomarnost ministrstva Kidričevski svetniki pa so bili tokrat zelo enotni. Milan Fideršek je gostom iz ministrstva odkrito povedal, da so vse skupaj zakuhali oni, zato bodo morali vse tudi sami pojesti, ne pa da so poskušali odločitev preložiti na svetnike, saj so jo že zdavnaj sprejeli. Tudi Andrej Napast je menil, da naj o strokovnih zadevah odloča stroka, ne pa lokalna skupnost, najbolj pa je bil besen na predstavnike direkcije, ki jim je uspelo med seboj skregati krajane, tako da so razdeljeni na dva pola. Povsem podobno in pomirjujoče je razmišljal tudi Marko Perger, ki se mu je zdelo nesmiselno, da bi se ponovno odločali o tem, kar je že odločeno in projektirano. Še ostrejši je bil Jože Medved, ki je Jurkoviču očital, da je problem sprožil prav on, »tako, kot je sprožil tudi težave zaradi gradnje železniške postaje v Cirkovcah«. Ob tem je poudaril, da se tudi on ne želi več odločati, saj je vse dorečeno. Da gre za golo zavajanje ali malomarnost predstavnikov ministrstva, sta menila tudi Daniel Zajc in podžupan Milan Strmšek, ki je poudaril, da zagovarja tistih 100 krajanov, ki so zbirali podpise, a o ničemer ne želi odločati. Zelo jasen in prepričljiv pa je bil predvsem vodja državnega prostorskega načrta Rajko Strguljc: »Če želite že sprejeto traso ceste spremeniti, vam bo to vzelo vsaj še dve ali tri leta.« In tako so svetniki žogico spora soglasno vrnili ministrstvu, saj se niso želeli odločati o trasi povezovalne ceste. Na predlog župana Antona Lesko-varja so namreč soglasno sprejeli sklep, da odločitev o tem, kje bodo cesto gradili, prepuščajo ministrstvu za infrastrukturo in prostor, zahtevajo pa, da bo vozišče povezovalne ceste široko 6,20 m, da bo ob njej zgrajena tudi javna razsvetljava, če bo zgrajena cesta po daljši trasi, pa zahtevajo na obstoječem železniškem prehodu v Pongrcah tudi izgradnjo podhoda za pešce in kolesarje. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Vodja državnega prostorskega načrta Rajko Sterguljc je bil jasen: »Če želite sprejeto traso ceste spremeniti, vam bo to vzelo vsaj še dve ali tri leta.« 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 4. februarja 2014 Makole • Prvi zbor občanov Do Slovenske Bistrice naslednje leto po makadamu Premajhno krožišče, poškodovana cestišča, luknja na mostu, pločniki, neobveščanje občanov o projektih je le nekaj opazk in predlogov, namenjenih makolskemu županu Alojzu Gorčenku na zboru občanov 24. januarja. Predlogi so bili zapisani, odgovori pa podobni: bomo pogledali, smo zabeležili, za letos je proračun zaključen, to je skrb novega župana in občinskega sveta. V Domu krajanov v Makolah se je minuli petek na prvem zboru občanov, odkar obstaja občina Makole, zbralo okoli 50 ljudi od približno 1800 volilnih upravičencev. Vzrok za neodzivnost in posledično tudi nesklepčnosti gre najverjetneje pripisati snegu, saj ga je na makolskem zapadlo več kot 30 centimetrov. Toda zbor je bil kljub manjši udeležbi izveden, ob tem pa je župan Alojz Gorčenko poudaril, da ga lahko, če bodo tako želeli občani, ponovno priredijo. Občanom in občankam so bili predstavljeni projekti vse od nastanka občine, torej od leta 2006, ter izvajajoče se investicije. Vseh se je v teh osmih letih nabralo za nekaj več kot 6.000.000 evrov. »Ta vsota je posledica proračunov, ki so bili investicijsko naravnani. Tega zagotovo ne bi pridobili, če bi bili še pod skupno občino,« je samozavestno dejal župan. K temu pa je dodal: »Proračun je bil tako nastavljen, ker je ravno takrat potekala finančna perspektiva Evropske unije 2007-2013, ki je omogočala črpanje denarja za veliko projektov. Morda je tudi ta želja po čim več projektih razlog, da smo poslušali in ne slišali ali ne razumeli ljudi.« Tako se je zgradila nova osnovnošolska telovadnica (1.886.000 evrov), prav tako tudi nov vrtec (1.064.000 evrov). V ceste naj bi po izračunih župana v osmih letih vložili okoli 3.000.000 evrov, sedaj pa se izvaja še eden izmed večjih projektov občine - izgradnja vodovodnega omrežja (2.829.000 evrov). Poteka pa še nekaj mehkih projektov, kot jih je poimenoval Gorčenko, ki tlakujejo pot razvoju turizma: Zakladi Dravinjske doline, skupna kolesarka pot ter projekt Oživitev kulturnih in naravnih potencialov Dravinjske doline z občinama Poljčane in Majšperk. Skupno je bilo za slednje do sedaj porabljenih okoli 100.000 evrov. Pri naštevanju projektov župan ni mogel mimo neuspelega projekta izgradnje čistilne naprave, v okviru katerega so odkupili zemljišče v vrednosti 34.600 evrov, ne da bi se prej posvetovali s tamkaj živečimi občani. Eden izmed njih se je Foto: Milan Sternad Najbolj vroči točki srečanja v Makolah sta bili čistilna naprava in bioplinarna. nato pritožil na gradbeno dovoljenje in projekt je zamudil vlak za evropski denar. »Opravičujem se, ker smo slabo komunicirali, vendar za nazaj ne moremo stvari obrniti, za naprej pa apeliram, da se dobimo, ker je še možnost. Naj bi bil še en razpis, kjer bi lahko pridobili 600.000 evrov nepovratnih sredstev. Vsi potrebujemo pamet, pozabimo na principe. 150 metrov od prve hiše bi bila čistilna naprava in sanirala bi cele Makole. Če pa mislite, da imate prav, pač tako mislite. Makole držite v šahu,« je prisotnim podpisnikom civilne iniciative Stodrež, ki so proti izgradnji čistilne naprave za približno 500 enot, dejal župan. Odgovor enega izmed podpisnikov je bil, da ne nasprotujejo izgradnji, vendar želijo, da je ta na drugi lokaciji. Je pa bil ton iniciatorjev kljub izrečenemu nasprotovanju spravljivejši kot na zboru civilnih iniciativ pred dvema mesecema. K besedi so se priglasili tudi krajani z Ložnice, ki nasprotujejo izgradnji bioplinarne v vaškem jedru. Dejali so: »Nas, Ložničane, zanima, ali nam boste pomagali v boju z bioplinarno. Ker nismo dobili nobenega konkretnega odgovora, ampak bi si ga želeli.« Župan jim je odgovoril: »Rešuje se ugovor na gradbeno dovoljenje in verjetno bo ministrstvo zahtevalo razlago našega prostorskega načrta. Naš prostorski načrt dopušča objekte z obnovljivimi viri in ne bioplinarne. Lokacija in nesoglasja zagotovo niso dobri za nobenega. Nimam pravega odgovora, ki bi vas zadovoljil. Nimam pa moči in ne zakonske podlage, da ta projekt preprečim.« Druga mnenja in pobude so se nanašali predvsem na cestno infrastrukturo. So pa vsi zbrani soglašali, da je v najslabšem stanju cesta, ki povezuje Makole s Slovensko Bistrico in so jo pred več kot 30 leti s samoprispevki pomagali graditi ljudje sami. »Naslednje leto bo treba najti moč in način za obnovo, sicer bomo dol utrgali asfalt in imeli maka-dam. Žal pa jim je v Ljubljani vseeno, ali se vozimo do Slovenske Bistrice po asfaltirani ali po makadamski cesti,« je povedal župan, ki občino vodi vse od ustanovitve. Mojca Vtič Maribor • Lasbaher in zavod se še naprej razhajata V škodo bolnikov ni pripravljen delati V Mariboru sta se prejšnjo sredo sestala Miro Lasbaher, koncesionar z ambulanto v Juršincih, in generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin, da bi med drugim našli rešitev tudi za spornih 18 tisoč evrov za laboratorij, za katere pa v Zavodu trdijo, da zanje ni podlage v predloženih računih. Lasbaher naj bi predložil zavodu okrog 70 računov, upoštevali pa so jih le osem ali devet. V vsem času, odkar je koncesionar, je v svoji ambulanti opravil za 300 tisoč evrov več dela, kot ga je dobil plačanega. Dan po pogovorih v Mariboru je juršinskemu županu Alojzu Kaučiču podal pisno odpoved pogodbe o koncesiji z zaprosilom, da šestmesečni odpovedni rok začne teči 1. februarja in da mu dopustijo možnost, da odpoved pogodbe v tem času lahko kadarkoli prekliče, če se bo v tem času z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije možno dogovoriti za finančno vzdržno pogodbo. Kot je po pogovoru povedal Lasbaher, so se pogovarjali, a nič pravega dogovorili. Tudi tokrat je zavod pokazal, da mu je za bolnike še najmanj mar. Zdravnik bo sicer predložil dodatne račune in bilanco stanja za leto 2012. »Ker kot kaže, ne zaupamo drug drugemu, pa bo trditve na obeh straneh pregledalo računsko sodišče,« je povedal Fakin. Miro Lasbaher se bo sicer prihodnji teden, 3. februarja, vrnil na delo, kjer trenutno delata medicinski sestri, ki akutno bolne preusmerjata k zdravnikom, ki ga nadomeščajo tudi ob drugih priložnostih, a mu bo, kot kaže, začel teči šestmesečni odpovedni rok, ki izhaja iz koncesijske pogodbe. Do dosega dogovora z Zavodom oz. podpisa takšne pogodbe, po kateri bo dobil plačano vse opravljeno delo, nove pogodbe ne bo podpisal. K podpisu takšne pogodbe je pozval 21. januarja. Takrat je tudi opozoril, da politika plačevanja ZZZS po planiranem in ne opravljenem delu vodi v propad koncesionarstva. Računskega sodišča pa se ne boji, ker nima česa skrivati, tega tudi nikoli ni počel, da bi kaj skrival. Če pričakovanega dogovora ne bo, bo Lasbaher ambulanto zaprl, brez izbranega zdravnika pa bo ostalo dva tisoč ljudi, v zavodu sicer pravijo, da ga bodo nadomestili z drugim, ker želijo ambulanto v Juršincih ohraniti, to pa je tudi želja juršinskega župana Alojza Ka-učiča. Miro Lasbaher je dan po pogovorih v Mariboru juršin-skemu županu poslal pisno odpoved pogodbe o koncesiji, ki je bila podpisana 30. septembra leta 2005 za nedoločen čas. Odpoved utemeljuje s spoznanjem, da finančno vzdržen dogovor z ZZZS o izvajanju primarne zdravstvene dejavnosti v občini Juršinci ni mogoč. Hkrati prosi, da odpovedni rok začne teči prvega februarja leta 2014, in traja do 31. julija 2014, prosi pa tudi, da mu občina dopusti možnost, Foto: Črtomir Goznik Miro Lasbaher: „Ce se ne bomo dogovorili oz. ne bom podpisal nove pogodbe, bom ambulanto zaprl. S prvim februarjem je začel teči šestmesečni odpovedni rok." da lahko odpoved pogodbe v tem šestmesečnem roku kadarkoli prekliče, če se bo v tem času možno dogovoriti z Zavodom za finančno vzdržno pogodbo. V odpovednem roku bo Miro Lasbaher, tako se je v odpovedi pogodbe o koncesiji zavezal, spoštoval vse člene pogodbe o koncesiji iz leta 2005. Kljub nenehnim opozorilom in prošnjam, ki jih je v zadnjih letih naslovil na Zavod in slovensko javnost, se razmere za koncesionarje, ki delajo na slovenskem podeželju, nenehno poslabšujejo in zaostrujejo. Zavod nima razumevanja... „Čeprav imamo obilico dela in ves čas presegamo plane opravljenih storitev, se urejanje tega nevzdržnega položaja nikoli ni začelo. V osmih letih mojega dela v Juršincih se je nabralo za več kot 300 tisoč evrov opravljenih storitev, kot jih je Zavod plačal. V tem času pa ni pokazal niti kančka razumevanja za ta problem, čeprav ves čas trdi, da je vse urejeno v splošnem dogovoru (kjer pa nikoli niso bile upoštevane naše utemeljitve, ki bi razmere uredile). V zadnjih letih je Zavod situacijo zaradi nenehnega zmanjševanja cen storitev zaostril do te mere, da se delovanje ambulante na način, ki smo ga dolžni izvajati po pogodbah, ne izide več. Tako nisem več sposoben uskladiti dela v ambulanti s strokovnimi smernicami, etičnimi načeli medicinske deon-tologije in materialnimi sredstvi. Poenostavljeno: opravljeno delo bi moral vnaprej opravljati v škodo bolnikov. Tega pa nisem pripravljen delati, rajši mirno spim. Zato drugega izhoda kot prekinitev pogodbe o koncesiji iz nastale situacije ne vidim. Preden se finančno čisto uničim, sem pač primoran v ta meni neljubi korak, predvsem zaradi občanov občine Juršinci in okoliških občin," še dodatno Miro Lasbaher pojasnjuje odpoved koncesijske pogodbe. MG torek • 4. februarja 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 9 Pa brez zamere Uvoz karamel in karamelnih produktov Četrta veja oblasti Po nekaterih teorijah zraven treh »uradnih« (izvršne, zakonodajne, sodne) obstaja tudi četrta veja oblasti, ki sicer ni navedena v najvišjih pravnih aktih, tako da gre bolj za neformalno, a vseeno zelo pomembno oblast. Četrta, neuradna veja oblasti ima namreč bolj kot katerakoli izmed »osnovnih« treh neposreden vpliv na ljudi in njihove misli. Ostale tri veje oblasti ljudi največkrat dosežejo le preko te neuradne, četrte, zato jo imajo hkrati rade in jo sovražijo. Ta četrta veja oblasti so mediji. Tukaj pa nastopijo težave. Mediji naj bi (v teoriji) igrali vlogo nadzornika treh uradnih vej oblasti, jim neprestano kritično gledali pod prste, jih analitično kritizirali, jasno in nedvoumno predstavljali delovanje trojice, zasledovali interese javnosti in tako dalje. In sedaj pridemo do problema; za tovrstno početje so namreč potrebni vrhunsko usposobljeni kadri, samostojni in inteligentni posamezniki z najvišjo možno stopnjo integritete. Novinarji morajo biti intelektualci, vešči samostojne misli, pisanja ter delovanja. Kot tisti, ki najbolj nepsoredno vplivajo na misli in občutke ljudi (to je fakt, pa četudi mislite, da ni tako), so namreč po eni plati deležni skrivalnic ter prikrivanj akterjev oblasti, po drugi pa se jim ti isti ljudje dobrikajo in jih vabijo v posteljo. V takem položaju in s tako močjo je ključnega pomena, da ti ljudje, novinarji, posedujejo prej omenjene osebnostne in značajske kakovosti. In čeprav je v državi kar nekaj odličnih novinarjev, je v zadnjih letih tudi na tem področju zaznati drastičen upad kakovosti (da o vrhunskosti sploh ne govorimo), kar je sicer razumljivo - po eni strani smo namreč priča poneumljanju družbe (da, tudi s strani medijev), po drugi pa vzponu tretjerazrednih časnikov, revij, televizij in tako dalje (no, torej sta oba vzroka konec koncev dve plati iste zgodbe). To je seveda slabo za družbo. Zelo slabo. A da ne boste mislili, da je Slovenija v tem osamljena. Sledi primer iz sveže nemške knjige Volivca moraš imeti za norca (Du sollst den Wähler für dumm verkaufen), ki sta jo lani napisala Ulf C. Goettges in Martin Häusler, dva nemška novinarja, njen predmet pa je analiza resničnega delovanja (nemške) politike. V šestem poglavju, kjer se ukvarjata s sprego politike in medijev/novinarstva, avtorja podajata tudi naslednji primer, ki je izjemno primeren za ponazoritev tega, o čemer danes pišem. Gre pa takole (glede na to, da je knjiga dokaj nova, ne obstaja prevod v slovenskem jeziku, tako da sem spodaj podpisani sledeči odlomek v namene tega pisanja prevedel sam): »Leta 1974 je Der Spiegel (eden vodilnih nemških časopisov, op. a.) citiral izjavo podjetnika Alwina Münchmeyerja: 'Očenaš ima 56 besed, deset božjih zapovedi 297 in ameriška Deklaracija neodvisnosti 300. A uredba EWG-komisije, ki predpisuje pogoje uvoza karamel in karamelnih izdelkov, je raztegnjena v 26911 besed.' Süddeutsche Zeitung, Spiegel Online, Financial Times Deutschland, sam Der Spiegel ter mnogi drugi mediji so v različnih izdajah brez dodatnega preverjanja vedno znova navajali ta citat preko 30 let. Ob tem so sicer število besed uredbe včasih navajali kot 25911, a v osnovi je trditev ostala enaka. Pa si oglejmo resnična dejstva: zgolj nemški prevod desetih zapovedi ima približno 300 besed - izvorna hebrejska verzija je precej daljša, da o prevodih v druge jezike sploh ne govorimo. Ameriška Deklaracija neodvisnosti nima 300 besed, ampak (po Wikipediji) 1300. A najboljše šele prihaja: če bi se kateri izmed novinarjev, ki so navajali omenjeno 'dejstvo', potrudil malce razisk(ov)ati, bi ugotovil preprosto resnico: Uredba o uvozu karamel in karamelnih produktov sploh ne obstaja.« (Goettges, U.C., Häusler, M. Du sollst den Wähler für dumm verkaufen, Köln: Bastei Lübbe, 2013) Se muzate? Nikar. Kajti tudi za vas gre. Da, za vas. Za vašo zadnjico. In denarnico. Gregor Alič RADIOPTUJ ^ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Cirkulane • Ustanovitev konzorcija Grad Borl Ali bo Borl rešil mitološki turizem? V sredo je v Cirkulanah potekal ustanovni sestanek konzorcija Grad Borl, ki so ga ustanovile civilne iniciative, občine, zavodi in društva v podravski regiji. Podpisniki so slovesno podpisali sporazum o ustanovitvi konzorcija Grad Borl, ki sicer zaenkrat predstavlja neformalno združenje pravnih oseb z željo, da v prihodnosti preraste v pravno-formalno konzorcijsko obliko oziroma javno-zasebno partnerstvo. Pobudnica ustanovitve Ustanova Gandin Fundacija ponuja inovativno možnost, da skozi razvoj turizma in povezovanja z družbeno odgovornim podjetništvom regijo razvijejo na drugačen način. S tem naj bi v prihodnosti ustvarili možnosti za zaposlitev mladih ter priložnosti za razvoj podeželja, turizma, samooskrbe in družbeno odgovornega podjetništva. Kot je ob podpisu dejala Elena Begant iz omenjene ustanove, gre za velik korak pri reševanju gradu Borl. »Neformalno združenje namreč želi prera-sti v javno-zasebno partnerstvo, ki želi pridobivati denar tudi iz evropskih sredstev, kar pomeni, da želimo status gradu dvigniti na evropski nivo. Želimo ga izvzeti iz prodaje tujcem, ga ohraniti za našo državo, najti primerna evropska ter zasebna investi-torska sredstva. Želimo si, da ta objekt postane destinacij-ska točka za vso regijo in da bi skozi njo z inovativnimi vsebinami spodbujali razvoj regije. Če želimo konkurirati na trgu, potrebujemo en preskok. Ne moremo zmeraj le slediti in posnemati naših sosedov, ker smo preprosto zmeraj 10 let za njimi. Potrebujemo inovacijo, ki jo ponujamo skozi regijski razvojni projekt Terra Pazival, to je uporaba velike legende gral-skega viteza okrogle mize Parzivala in iz nje svetovna inovacija, ki jo mi imenujemo mitološki turizem.« Peter Belšak: »Občina je grad doslej odklanjala. Zato smo izgubili veliko časa.« Peter Belšak, predsednik Društva za oživitev gradu Borl, ki je sicer vesel ponovne pobude za oživitev gradu, je dejal, da so si tudi sami že vrsto let prizadevali za napredek, a so povsod naleteli na gluha ušesa. »Edini objektivni razlog, da se doslej ni veliko premaknilo, je denar, ampak tudi volje po navadi ni bilo veliko. Mene osebno veseli, da tukaj vidim lokalno skupnost, ki je, odkrito povedano, Borl do sedaj odklanjala. Iz tega razloga smo veliko let izgubili in pustili, da je grad dalje propadal.« Po njegovih besedah so veliko časa izgubili, ko se je razdruževala občina Gorišnica-Cirkulane. »Če bi takrat kaj storili, bi Borl danes živel drugačno kulturno in turistično življenje. Vesel sem, da se je pojavil še nekdo, ki ima podobne interese kot mi, ki morda nismo znali postopati tako, da bi bil učinek naših dejanj večji, kot je sicer bil. Naša želja je, da od besed in idej končno preidemo k dejanjem. Jasno je, da se tega gradu ne da oživiti ne v dveh, treh ali v petih letih, čez kakih 10 let pa bo napredek že gotovo viden. Kaj bo iz tega nastalo, je še težko reči, idej Zlati ženin Martin, rojen 29. 5. 1937, in zlata nevesta Marija Milošič, rojena 11. 2. 1945, iz Spuhlje 38 sta si spet po 50 leti nadela zlata prstana, na matičnem uradu 18. januarja 2014 in nato še v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer je vodil obred pater Dominik Tikvič. Martin je bil zaposlen v Agisu do upokojitve, Marija pa gospodinja. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki in dva sina. Sedaj pa ju razveseljujejo še štirje vnuki in dve vnukinji. je bilo zmeraj veliko, realizacije pa zelo malo. Brez denarja imamo zelo malo možnosti,« je zaključil Belšak. Občina očitke o neangažiranosti zavrača Občina Belšakove očitke zavrača, saj naj bi se po besedah direktorice občinske uprave Milene Debeljak že vse od nastanka občine leta 2007 župan trudil, da bi grad doživel prepotrebno revitalizacijo. »V vseh letih se je več kot dvajsetkrat sestal s predstavniki ministrstva. Sicer pa je grad v lasti države, lokalna skupnost sicer lahko daje spodbude, ne more pa sprejemati nikakršnih odločitev. Rezultati prizadevanja so vidni, na gradu so se v preteklosti izvedla nujna sanacijska dela, za katera je dala pobudo prav Občina Cirku- lane.« Pred leti je bila v celoti sanirana streha in urejeno odvodnjavanje, popravila so potrebni še okna in žlebovi, da bi preprečili nadaljnje zatekanje. »Za vsa nujna dela smo že pred dvema letoma pridobili predračune in jih posredovali ministrstvu, a do danes do realizacije še ni prišlo.« Šlo naj bi za približno 40 tisočakov. Denarja zaenkrat še ni Konkretnih rešitev za grad Borl ustanovitev konzorcija letos ne prinaša. Na seznamu programskih vsebin za leto 2014 sta med drugim ustvarjanje pogojev za sodelovanje med konzorcijem, investitorji, občinami, ministrstvi in organi EU ter simpozij o ino-vativnih oblikah prenove kulturnih spomenikov pri nas. Patricija Kovačec Ptuj • Zlatoporočenca Milošič Martin in Marija Milošič iz Spuhlje Foto: MM Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. 10 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 4. februarja 2014 Ptuj • Premiera v Mestnem gledališču Ljubezenske in šaljive slike al fresco V četrtek je bila na odru ptujskega gledališča predstavljena prva letošnja premiera. Dramsko besedilo sodobnega španskega dramatika, ki je razdeljeno na trideset kratkih, med seboj nepovezanih zgodb, sta na oder postavila režiser Marko Čeh in dramaturginja Nuša Komplet. Komedija, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Zavoda Margareta Schwarzvald, je uprizoritev dela španskega dramatika Jo-seja Luisa Alonsa de Santosa z naslovom Ljubezenske in šaljive slike al fresco. Trideset zgodb, ki smo jih objavljali tudi v našem časopisu, povezuje večna tema o ljubezni ter o odnosih med moškimi in ženskami. Kot je dejal režiser predstave Marko Čeh, po rodu Ptujčan, je ideja za predstavo nastala po tem, ko je pred dobrim letom in pol v roke dobil omenjeno besedilo. Junija lani se je tako formirala ekipa igralcev, ki jo sestavljajo Maruša Kink, Vesna Vončina, Anže Zevnik in Jernej Čampelj. Ti so tri mesece pred premiero intenzivno vadili v Pionirskem domu v Ljubljani, pre-mierno pa predstavo odigrali Foto: Črtomir Goznik Prva letošnja premiera v Mestnem gledališču Ptuj je gledalce popeljala v svet španskega humorja. na odrskih deskah ptujskega gledališča. Zgodbe, ki so sicer vsaka zase zaključene in med seboj nepovezane, so na neki način povezali med seboj v mozaik španskega humorja, rdeča nit pa je ljubezen v vseh možnih oblikah. Patricija Kovačec Ptuj • Pogovor z režiserjem Markom Čehom Ze od nekdaj sem hotel biti režiser 28-letni Ptujčan Marko Čeh je pred dnevi na odrske deske ptujskega mestnega gledališča postavil igro z naslovom Ljubezenske in šaljive slike al fresco. Sedaj ga čaka trimesečni premor, v katerem načrtuje, da bo diplomiral, po tem ga čaka delo v ljubljanski Drami. Marko Čeh se je po gimnaziji, ki jo je obiskoval na Ptuju, odločil za študij gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Režija ga je že od nekdaj zanimala, pravzaprav se ne spomni, da bi kdaj razmišljal o kakšnem drugem poklicu. »Prva želja je bila postati filmski režiser, potem ko pa sem se v gimnazijskih letih pridružil gledališkemu studiu, sem vedel, da želim delati v gledališču.« Že v času študija je v produkciji AGRFT režiral kar nekaj predstav, za diplomsko predstavo Saloma je leta 2009 prejel celo študentsko Prešernovo nagrado. Po nekajmesečnih intenzivnih pripravah na premiero na Ptuju se mu sedaj obeta trimesečni premor, preden bo začel nov projekt v ljubljanski Drami. Kot pravi, bo sedaj morda končno diplomiral, hkrati pa si nabral novih moči za nove izzive. Mladi režiser Čeh dela s stalno ekipo, v kateri so scenograf, kostumografinja, glasbenik in dramaturginja. Igralcev že dolgo ne izbira več po lastnostih, o katerih so ga učili na akademiji, pač pa po predanosti do dela. »Vedno bolj imam rad ljudi, ki gredo z mano na slepo. Nočem, da mi slepo zaupajo, všeč mi je, če moje delo postavijo pod vprašaj, rad imam, da gremo skupaj, da delamo skupaj in da vsi hočemo dobro predstavo, da nam je to samoumevno in do sedaj se je to izkazalo za dobro.« Na vprašanje, kako in na kak način izbira besedila, odgovarja, da niti ne po občutku, pač pa se besedilo enostavno "pojavi". »Besedilo se pojavi, potem ga kakšno leto melješ v glavi, razmišljaš o njem, nato pride priložnost, da se zadeva realizira in kasneje postavi na oder.« Od izbora besedila do premiere traja tudi dve leti, v tem času Foto: Črtomir Goznik Marko Čeh: »Ko sem se v gimnazijskih letih pridružil gledališkemu studiu, sem vedel, da želim delati v gledališču.« pa ne dela samo enega projekta, pač pa jih velikokrat poteka več hkrati. Že dobro leto ve, kaj bo delal v Drami, medtem je imel že dve premieri. Teh običajno ne spremlja v občinstvu, saj je preveč živčen in napet. »Raje sem kje zadaj ali v tonski kabini, od koder lahko grem vmes na cigareto.« Čeh priznava, da sicer v tem delu izjemno uživa, a da so štirje meseci pred pre-miero naporni in stresni. »Ne predstavljam si, da bi počel kaj drugega, niti tega, da bi bil kje redno zaposlen. Delam na projektih in takšen je pač moj način dela. Vedno moraš misliti vsaj za nekaj mesecev, če ne za celo leto, naprej,« pravi. Zelo blizu so mu komedije, še bliže absurd. Tokratna predstava na ptujskem odru ni bila njegova prva, na Ptuju je pred tremi leti namreč že delal v sklopu festivala SKUP. Sicer pa je delal tudi v Novi Gorici, največ pa v Ljubljani, ki jo, kot pravi, že malce pogreša. »Po pravici povedano, najprej je bilo vrniti se na Ptuj malo čudno, potem sem se znova navadil, sedaj pa že malo pogrešam Ljubljano.« Patricija Kovačec Majda Fridl, Radio Ptuj Komentar tedna Kidričevo - občina 9 • -g • -g • 9 9 m 9 civilnih iniciativ V Kidričevem znajo občani odločno povedati, kaj hočejo. Niso hoteli sežigalnice - nastala je civilna iniciativa, ki je dosegla svoje. Sežigalnice v Kidričevem ni, kopališča pa tudi ne. Mnogi povezujejo oba dogodka. Demokracija je orožje - dvorezen meč. Volja večine naj obvelja, pravijo v demokratičnih družbah, in tako je prav. Ni pa vedno pravično. Ko masa slavi, ker je dosegla svoje, so na drugi strani poraženci. V boju za svoj prav pa se v malih okoljih, po tednih „demokratičnega boja", na koncu, ko gre parada mimo, sosedje črno gledajo. Medtem ko so si prej med sabo pomagali, zjutraj skupaj popili kavo, skupaj slavili praznike, hodijo sedaj molče drug mimo drugega in si, če se le da, v mnogih vsakdanjih zadevah - nagajajo. V občini Kidričevo so se nato borili za lokacijo novega vrtca. Noben strokovno utemeljen argument ni pomagal. Lokalna politika gre po svoji trdo začrtani poti. Oblast je oblast in v Kidričevem je bila brezkompromisna. Pokazala je zobe, na bojnem polju so ostala strta življenja. In zagorele so gume v gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju. Prvič in nato še drugič. Ponovno se je oblikovala civilna iniciativa. Trdo so stali na svojih stališčih in zahtevali, da gredo gume iz Kidričevega. Vpletla se je lokalna in državna oblast. V zmešnjavi argumentacij na koncu nikomur več ni bilo jasno, za kaj gre, kaj šele, da bi vedeli, kdo ima prav. V tokratni vojni birokratov in pravnikov je civilna iniciativa dosegla svoje. Gume so šle iz Kidričevega, na bojišču je ostalo okrnjeno podjetje. Nihče pa ni pojasnil, kako je prišlo do požara, ki je bil glavni razlog za začetek vojne. Oblast pa dela po svoje dalje. Drastično so dvignili cene kanalščine in ljudstvo je ponovno vstalo. Dosegli so svoje - cene so padle, ker je oblast pokleknila - občina bo subvencionirala del cene. Pokazali so na državo - ona je kriva, država zahteva tako visoke cene. Komaj se je polegla vroča kri, pa so vstali v Cirkovcah. »Ne damo naše železniške postaje, ki je že sto let na isti lokaciji. Ne dovolimo, da jo prestavijo nekaj sto metrov stran. Varnost bo manjša, večina bo imela daljšo pot do postaje, pa navajeni smo nanjo. Če je bila tukaj sto let, zakaj ne bi mogla biti še nadaljnjih sto. Navsezadnje pa je tudi župan hodil prav na to postajo v mladih letih čakat svoje dekle,« smo izvedeli od pro-testnikov, ki jih je snemala vsa Slovenija. Županu niso pustili do besede - on je kriv, so dejali, saj podpira finančne interese posameznikov. Občina je proti ljudstvu, so kričali. Med drugim pa smo lahko v Cirkovški vstaji spoznali tudi, kako predsodkov polni so veliki - mali ljudje, ko jim nasprotuje nekdo, ki si drzne govoriti, pa niti rojen Slovenec ni, kaj šele, da bi bil naš, v občini Kidričevo rojen, še boljše pa bi bilo, če bi bil iz Cirkovc, oz. iz tistega zaselka ob progi. Komaj seje prah polegel, pa so vstali niže ob železniški progi - v Pongrcah. Spet so zbrali preko sto podpisov. Tokrat se niso strinjali s traso povezovalne ceste Pongrce-Šikole. Zgradili naj bi jo zaradi zaprtja železniškega prehoda v Pongrcah. Na sektorju za železnice Ministrstva za infrastrukturo in prostor pa so se prijeli za glavo. Še enega problema niso rešili, pa se je pojavil drugi. Potem ko so v preteklosti tudi krajani potrdili traso ob potoku in je bila umeščena v državni prostorski načrt, del krajanov zahteva novo traso ob železnici, ki naj bi bila po njihovem krajša, cenejša in varnejša. Tokrat se je v zadevo aktivno vključila tudi politika. Na ministrstvu so imeli vsega dovolj in preložili so odgovornost odločitve na občinsko oblast. Ta pa je bila previdna. »Tokrat nas ne boste namočili. Bližajo se volitve in preveč glasov smo izgubili s Cirkovško vstajo. Novega problema župan pred volitvami res ne potrebuje.« Odgovornost odločitve je preložil naprej na občinske svetnike. Saj smo navsezadnje demokratična država. Na izredni seji je župan povedal, da so jo sklicali svetniki stranke SLS, kar so slednji zanikali. V sejni sobi so se tako dobili vsi vpleteni in predstavili svoje argumente. Prišla je tudi cela delegacija iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor. In zgodilo se je nekaj, česar že dolgo v Kidričevem na občinskih svetih nismo doživeli - demokracija in kultuviran ter strpen pogovor vseh vpletenih. Čeprav na čelu omizja, je župan besedo prepustil vpletenim. Vsi so se strinjali, da je treba rešiti predvsem problem dveh družin, ki bi bili zaradi obvozne ceste najbolj prizadeti. Pri tem pa so izpostavili, da želijo tudi v prihodnje imeti dobre medsosedske odnose. Tudi svetniki so poudarili, da ne želijo prerekanja in hude krvi. Složno so odločili, da naj na osnovi vsega slišanega in strokovnih argumentov o trasi ceste odloči Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Zgodba bi lahko bila dobra šola za vse. Dovolj je bilo, da so ljudje dobili besedo ter se s problemom soočili na kultiviran način. Tokrat se niso vkopali vsak v svoj bojni jarek ter se obmetavali z očitki. Položili so karte na mizo ter se soočili tudi s svojimi napakami iz preteklosti. Nismo slišali zanikanja, temveč obrazložitve svojih odločitev. Pa smo jo doživeli, demokracijo, tudi v Kidričevem - smerokaz za naprej in v poduk občinski oblasti, kaj se zgodi , če se ljudem da beseda in se jim prisluhne z razumevanjem, kako je, če se udeleženci v sporu zavedajo, da so predvsem ljudje in ne desni ali levi. Čestitamo. Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 6. februarja, med 16.00 in 17.00. O izrednih vremenskih razmerah, nastali škodi in odpravi posledic. V Vroči liniji boste lahko s pobudami in vprašanji sodelovali tudi vi! Športnik leta MO Ptuj Največ priznanj v roke SK Ptuj Stran 12 Peter Balta »V svetovnem pokalu nas vsi dobro poznajo« Stran 12 Odbojka Uspešne v tesnih končnicah prvih dveh nizov Stran 13 Atletika Maji Bedrač dvojna krona Stran 13 M Mali nogomet Ptujska dekleta najboljša v državi Stran 14 Nogomet Novi trener Bistrice je Milko Djurovski Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiúiiajt¿ ßüi na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Tekma s Širokim prestavljena Nogometaši Zavrča se mudijo na 12-dnevnih pripravah v hrvaški Istri. V času, ko Slovenija doživlja naravno katastrofo v obliki snega in ledenega dežja, se je zdela selitev v južne kraje pravi balzam. Toda tudi na Hrvaškem vreme povzroča številne nevšeč- nosti, tako je tudi ob morju, kjer je v zadnjih dneh obilno deževalo. Nič drugače ni niti v Novigradu, zato je odpadla prva predvidena tekma Zavrča; beli bi se morali pomeriti z ekipo Širokega Brijega, srečanje pa je bilo prestavljeno na ponedeljek. Sicer pa je vzdušje v ekipi kljub obilju vode odlično: Zavrčani trenirajo dvakrat dnevno, dopoldanski trening je namenjen nabiranju moči, saj sta na vrsti tek in fitnes, popoldanski trening pa je namenjen žogi, treningi pa potekajo na naravni in umetni travi. Prostega časa je zelo malo, fantje pa ga namenijo regeneraciji, čas si krajšajo z gledanjem filmov, igranjem video igric, seveda pa ne manjka niti obveznega kartanja. Po posebnem programu še vedno trenirata Sandi Čeh in Marko Roškar. Prvemu se je stanje poškodbe kolena iz tekme v Zagrebu ponovno poslabšalo, medtem ko ima Roškar težave s tetivo. tp Nogomet • Peter Murko, NK Zavrč »Splet okoliščin, sreče, znanja in prizadevanj« Peter Murko bo v začetku maja napolnil 30 let, letošnja sezona pa je zanj premierna v 1. ligi. V jesenskem delu je bil v kadru za 16 tekem, štiri je izpustil zaradi poškodbe. V celoti je odigral 10 tekem, pri tem je dosegel en zadetek (proti Mariboru v Zavrču v 10. krogu - 1:0). Postavni igralec obrambne vrste za Zavrč nastopa od leta 2008. Kje si začel svojo nogometno pot v mlajših kategorijah? P. Murko: »Začel sem v NK Starše, nato pa me je pot vodila v kadetsko ekipo Aluminija. Tam sem že zelo zgodaj odigral nekaj tekem tudi za člansko ekipo.« Kako je tvoja pot potekala v nadaljevanju, med člani? P. Murko: »Pri Aluminiju med člani nisem dobil prave priložnosti, zato me je pot vodila k Dravinji - ta je takrat igrala v 2. ligi. Igral sem še za Šentjur, pozneje pa sta me poklicala brata Vuk in me povabila v Zavrč.« Si vedno igral na igralnem mestu branilca? P. Murko: »Ne, v mlajših selekcijah sem igral tudi na mestu zadnjega zveznega igralca. Na sedanje mesto centralnega branilca me je postavil Miran Emeršič.« Katerega trenerja bi še izpostavil na dosedanji poti? P. Murko: »Vsekakor je imel zame v mladinskih selekcijah pomembno mesto Bojan Špehonja, ki je delal zares strokovno. Pri Dravinji me je treniral Marjan Marjanovič, pri Šentjurju pa Damjan Romih.« Kako gledaš na svojo zgodbo v Zavrču? P. Murko: »Moja zgodba je splet okoliščin in sreče ter seveda mojega znanja in prizadevanja. Že od mladih nog Foto: Črtomir Goznik Peter Murko: »Ze od mladih nog sem si želel zaigrati v 1. ligi in to se mi je z Zavrčem tudi uresničilo.« sem si želel zaigrati v 1. ligi in to se mi je z Zavrčem tudi uresničilo.« Kako doživljaš letošnje rezultate svoje ekipe? P. Murko: »Če gledamo samo sestavo ekipe opazimo, da imamo zelo dobro mešanico izkušenih in mlajših igralcev. Zelo se pozna, da smo med sabo prava 'klapa'; tudi soigralci iz Hrvaške so v našo ekipo prinesli močan kolektivni duh. Menim, da je vse skupaj botrovalo našim odličnim rezultatom v jesenskem delu prvenstva.« V ekipi vlada kar močna konkurenca za vsako igralno mesto. P. Murko: »Zdrava konkurenca je vsekakor dobra za napredek slehernega igralca. Trener Viktor Trenevski nas pozorno opazuje na treningih in nas nato po nekakšnem svojem notranjem občutku postavi v ekipo. Resda do zadnjega trenutka ne vemo, kdo bo začel v začetni enajsterici, a po drugi strani je to močan faktor za motivirano delo na treningih.« Kakšne so tvoje ambicije v nogometu? P. Murko: »Moja prva želja je bila povezana z igranjem v 1. ligi in to sem dosegel. Na tem nivoju bi rad odigral čim več dobrih tekem. Ob igranju nogometa hodim še v službo in to zame pomeni veliko mero organiziranosti. Doslej sem ti dve stvari zelo dobro usklajeval in sem še vedno zelo motiviran za treniranje.« Kako domači in prijatelji gledajo na tvojo kariero nogometaša? P. Murko: »Na tekme prihaja kar nekaj mojih prijateljev iz Starš, z mano so vedno tudi moji najbližji. Ti me čez teden vidijo bolj malo, poplačilo pa pride z dobrimi igrami.« Kaj poleg nogometa še rad počneš? P. Murko: »Kadar imam ka- kšno minuto časa grem rad na ribolov. Sicer proste trenutke najraje izkoristim za druženje s prijatelji. A tega je bolj malo, saj mi obveznosti ne dopuščajo veliko prostega časa.« Katero evropsko ligo najrajši spremljaš? P. Murko: »Všeč mi je bolj 'moški' nogomet, zato najraje gledam angleško ligo. Sicer sem navijač Barcelone.« Katerega posameznega nogometaša bi izpostavil kot vzornika? P. Murko: »Kakšnega vzornika nimam, rad pa spremljam igro Nemanje Vidiča pri Manchester Unitedu.« Katerega nogometaša pa bi izpostavil v Sloveniji? P. Murko: »Morda Tavaresa iz Maribora; na prvi pogled se giblje nekoliko okorno, v sami igri pa je zelo iznajdljiv in nepredvidljiv.« Jože Mohorič Nogomet • Robert Pevnik »Iz mladih moramo potegniti najboljše « Foto: Črtomir Goznik Robert Pevnik: »Poudarek bo na dinamiki in agresivnosti.« Nogometaši Aluminija so že odigrali nekaj pripravljalnih tekem, za zdaj kažejo zelo dobre predstave. Uvodno oceno smo poiskali pri trenerju Robertu Pevniku. Kaj ste videli na dose-da njih pripravljalnih tekmah? R. Pevnik: »Predvsem se vidi, da imamo rdečo nit in da mladi igralci dobro napredujejo. Na vseh tekmah so imeli igralci enakomerno razdeljeno minutažo, vsi dobivajo priložnost. Tudi proti prvoligašu iz Zavrča smo prikazali zelo solidno predstavo, čeprav smo izgubili. A vsak poraz ni enak drugemu, med sabo se razlikujejo. Tako sem kljub porazu videl veliko dobrih stvari, Zavrč je pač tretjeuvr-ščena ekipa 1. lige. Opazen je že napredek v igri, s stopnjevanjem treninga bomo do prvenstva še napredovali.« Kakšen je nadaljnji načrt priprav, na čem bo poudarek? R. Pevnik: »Poudarek bo na dinamiki in agresivnosti, kar so osnovne prvine sodobnega nogometa, kjer akcije potekajo zelo hitro. Igralci to dobro sprejemajo in kažejo veliko motiviranost - s tem sem zelo zadovoljen. Pred trenerji pa je še zahtevna naloga, da jih naučimo še marsikaj novega. To bomo utrjevali na prijateljskih tekmah, ki jih bomo odigrali še kar nekaj. Skozi te se bo obenem pokazalo, kdo je iz pravega testa: glede na doslej prikazano verjamem, da so vsi 'pravi'. Naša naloga je, da iz njih potegnem najboljše in jih pripravimo do tega, da bodo to najboljše pokazali na igrišču.« V prestopnem roku ste izgubili nekaj dobrih igralcev, vrzeli so zakrpali talentirani mladinci. R. Pevnik: »V ta proces smo šli načrtovano, saj se zavedamo, da se je treba na vseh področjih obnašati racionalno. Vemo, da je odšlo nekaj zelo kakovostnih igralcev, katere lahko pohvalim za predstave ob koncu jesenskega dela prvenstva. Kljub temu ostajamo mirni, delamo nemoteno naprej. Temelj ekipe sestavlja 15 igralcev, ki imajo že precej izkušenj z igranjem v 1. ali 2. ligi. Ob boku jim stojijo mladi, katere moramo v prvo ekipo vključevati postopoma, da ne 'pregorijo'. To bomo delali sistematsko, da bodo lahko postopoma napredovali. Ob tem se jasno zavedam, da je za trenerja v ospredju rezultat. A tudi glede tega nimam skrbi, pravzaprav sem prepričan, da se nam bo zdajšnje delo bogato obrestovalo.« Kakšna je simbioza v ekipi med starejšimi in mlajšimi? R. Pevnik: »To v Aluminiju nikoli ni bil problem. Starejši so mlade zelo dobro sprejeli, imamo res pozitivno atmosfero. Mladi igralci imajo na voljo vse, da se lahko dobro razvijejo, sami pa morajo sedaj ta napredek pokazati skozi dobre igre.« Ekipi se je priključil tudi Klemen Medved. R. Pevnik: »Klemen je prava okrepitev, predvsem ima veliko izkušenj. V spomladanskem delu prvenstva se lahko s tem kadrom enakovredno borimo z vsemi.« Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 4. februarja 2014 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V kategoriji športnica leta je slavila Mina Markovič (priznanje je prevzel predsednik PK 6b Ptuj), drugo in tretje mesto sta osvojili Nina Kolarič in Majda Raušl. Športnik leta je postal Peter Balta (v sredini), drugo- in tretjeuvrščeni, Blaž Rola in Tiilen Vidovič, sta bila odsotna, priznanji sta prevzeli Blaževa sestra in Tilnova mama. Športnik leta 2013 v MO Ptuj Največ priznanj v roke članom Strelskega kluba Ptuj V lepo izpopolnjeni kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila v četrtek izpeljana prireditev Športnik leta v MO Ptuj, na kateri so Zavod za šport Ptuj, MO Ptuj in Športna zveza MO Ptuj športnikom podelili priznanja za dosežke v minulem letu. »Šport je v tem trenutku edina struktura družbe, ki nam prinaša veselje,« je v uvodu povedal ptujski župan Štefan Čelan in tako odprl prireditev, na kateri je bilo podeljenih blizu 40 priznanj. Novost med letošnjimi kategorijami je najbolj perspektivni športnik in športnica, v kateri sta priznanje prejela atletinja Veronika Domjan in kolesar Luka Sa-gadin. V kategoriji najboljših ekip je v obeh konkurencah, moški in ženski, slavil Strelski klub Ptuj. Zlatko Kostanjevec, SK Ptuj: »Za osvojena priznanja bi se najprej zahvalil vsem, ki so opazili naše delo. Našo zgodbo gradimo iz sezone v sezono in v lanskem letu se nam je izšlo, da smo bili visoko uvrščeni v ženski in moški konkuren- ci. Veseli smo tudi priznanja, ki ga je prejel naš predsednik Franc Simonič - priznanje je nedvomno prišlo v prave roke. V klubu sicer delujemo ljudje različnih profilov, od strelcev, trenerjev, pomočnikov in vseh drugih, ki skrbijo za nemoteno delovanje kluba. Prejeta priznanja so dokaz, da delamo dobro in da naše delo ni ostalo neopaženo.« Mina splezala najvišje Med najboljšimi športnicami ni bilo presenečenj, saj so si prva tri mesta razdelile Mina Markovič (1.), Nina Kolarič (2.) in Majda Raušl (3.). Zmagovalko je na odru za zmagovalca na podelitvi nadomeščal predsednik Plezalnega kluba 6b Ptuj Jernej Terbuc, saj je Mina trenutno na pripravah. Za Štajerski tednik je naknadno povedala: »Tako kot vsako priznanje, mi tudi to pomeni zelo veliko. Veseli me, da ljudje vidijo moje dosežke in jih cenijo. Sicer so priprave na novo Foto: Črtomir Goznik Priznanje za najperspektivnejša športnika sta iz rok Mojce Gramc in Dejana Zavca prejela Veronika Domjan in Luka Sagadin. ® * Foto: Črtomir Goznik Za najboljšo moško ekipo je bil razglašen Strelski klub Ptuj. sezono že v polnem teku, trenutno delamo podlago za celoletne napore. Pri svojem plezanju še vedno vidim rezerve, zato sem še vedno zelo motivirana za plezanje.« Nina Kolarič (AK Ptuj): »Po doseženih rezultatih sem to mesto objektivno tudi pričakovala. V lanski sezoni sem se po poškodbi počasi vračala na tekmovališča. S sezono sem delno zadovoljna, najbolj pa sem veseli zaradi tega, da lahko znova normalno treniram. Za zdaj s poškodbo nimam težav, upa, da bo tako tudi ostalo. V letošnji sezoni upam, da bom kmalu dosegla rezultate, ki si jih želim. Glavni cilj sezone je nastop na evropskem prvenstvu na prostem. Zimsko sezono bom izkoristila zgolj za trening, glavni cilj bo poletna sezona.« Majda Raušl (SK Ptuj): »Ob imenovanju sem bila zelo presenečena, saj je bila konkurenca zelo močna. Zame to pomeni veliko priznanje za moje delo. V lanskem letu sicer nisem izpolnila vseh zadanih ciljev, predvsem mislim na pravočasno izpolnitev norme za uvrstitev na EP (normo je izpolnila prepozno, po objavi seznama potnikov za EP, op. a.). Sem pa zato na velikem mednarodnem tekmovanju v Munchnu zasedla doslej svoje najboljše mesto, kar mi je pomenilo določeno zadoščenje in mi predstavlja zagon za naprej. Moj letošnji glavni cilj je izpolnitev norme za uvrstitev na SP, ki bo na sporedu septembra.« Peter Balta najnatančnejši V moški konkurenci so prva tri mesta zasedli Peter Balta (1.), Blaž Rola (2.) in Tilen Vidovič (3.). Ptujski župan je sicer zmagovalca najprej posadil na 3. mesto, a je bil ta ob povišanju v zmagovalca toliko bolj vesel. Peter Balta, športnik leta 2013 v MO Ptuj: »Priznanja sem izredno vesel in se vsem iskreno zahvaljujem. Lani sem za svoje dosežke prejel že kopico čestitk in priznanj, nagrada za športnika leta v MO Ptuj pa pomeni le še piko na i. Zame to pomeni dodatno motivacijo, da bom tudi v prihodnje dal vse od sebe, tako Foto: Črtomir Goznik Najuspešnejši trenerji: Miran Zorčič, Zlatko Kostanjevec in Aleš Bezjak. Foto: Črtomir Goznik Franc Simonič (v sredini) je prejel nagrado za življenjsko delo na področju športa. na treningih kot na tekmovanjih. Iskreno upam, da bom lahko tudi v prihodnje svoje Ptujčane še večkrat razveselil z dobrimi rezultati.« Zaradi odsotnosti sta priznanji za Blaža in Tilna sprejeli sestra in mama. Poti špor- tnikov so pač raznolike in se ne skladajo vedno s potmi prireditev, na katerih prejemajo priznanja za dosežke. Vsekakor pa je boljše, da nas pogosteje razveseljujejo s svojimi dosežki, kot pa s svojo prisotnostjo na zabavah ... Šport krepi telo in duha Letošnje priznanje za življenjsko delo na področju športa je prejel Franc Simo-nič, dolgoletni član Strelskega kluba Ptuj in njegov sedanji predsednik. »S strelskim športom sem se pričel ukvarjati v rani mladosti, takoj po končani osnovni šoli. Vsa leta sem v klubu deloval na različnih področjih; sedaj tekmujem že kot veteran in opravljam funkcijo predsednika kluba. V strelstvu še vedno uživam in me zelo veseli. To obenem pomeni, da sem še aktiven in si z delom krepim vitalnost - telesno in duhovno,« je povedal dobitnik prestižnega priznanja, ki mladim pošilja naslednje sporočilo: »Stari rek se glasi: šport krepi telo in duha. Prav zato ukvarjanje s športom priporočam vsem mladim: naj ne odnehajo ob prvem naporu, ampak naj vztrajajo v športu in naj ta postane njihov vsakodnevni spremljevalec.« Prireditev, ki je bila v osnovi zamišljena kot podelitev v stilu ameriških oskarjev ali grammyjev, bi lahko imela manj spodrsljajev, predvsem bi se moralo vnaprej vedeti, kdo in v katerem trenutku prebere dobitnike priznanj. V spremljevalnem programu so nastopili učenci glasbene pole Karol Pahor Ptuj (harmonikarji ob klavirski spremljavi), plesna skupina PC Mambo in udeleženke telovadbe 12 rund z Dejanom Zavcem. Navdušile so predvsem slednje, ki so za svoj nastop zasluženo prejele zelo glasen aplavz. Jože Mohorič Peter Balta: »V svetovnem pokalu me zelo dobro poznajo« Kakšni so vaši tekmovalni cilji v letu 2014? P. Balta: »Na letošnjo sezono se že intenzivno pripravljamo, glavni cilj pa je svetovno prvenstvo. V svetovnem pokalu bo znova na sporedu šest tekem, še tri bodo dodatne, tako da bo sezona zelo naporna. Pred kratkim sem dobil novo padalo, tako da startam 'na polno'.« Kaj vam pomeni novo padalo? P. Balta: »Padalo zaradi varnosti menjavamo vsaka tri leta. To zahteva dodatno pripravo, saj se moram nanj navaditi; preprosto povedano, 'morava se ujeti'. Bistvena novost je ta, da je nekoliko 'počasnejše' in omogoča še natančnejši doskok.« Kot član državne reprezentance ste lani osvojili dva naslova evropskega prvaka, v svetovnem pokalu pa končno 5. mesto med posamezniki. Te dosežke bo težko ponoviti. P. Balta: »V svetovnem pokalu tekmuje skoraj 50 ekip iz vsega sveta, blizu 250 posameznikov. Vsi me zelo dobro poznajo in ko pridem na tekmo, me vedno znova gledajo malo postrani, češ 'spet je tukaj' (smeh). Tako je bilo nazadnje v Dubaju in na Kitajskem, prej že v Rusiji na EP. Na Kitajskem so prišli k meni najboljši domači tekmovalci in mi - seveda v šali - rekli, 'prišel je sovražnik'. Da sem zanje takšna konkurenca, je zame seveda pohvala - to mi daje še več energije za nadaljnje delo.« Kateri dosežek iz lanskega leta bi posebej izpostavili? P. Balta: »Razplet na EP v Rusiji je bil zares fe-nomenalen in neponovljiv. Na koncu sezone, lani decembra v Dubaju, pa sem naredil rezultatsko najboljši rezultat doslej, saj sem od desetih skokov osemkrat doskočil v čisti center, dvakrat pa sem center zgrešil le za dva centimetra! Težko je verjeti, da sem tekmo končal šele na 3. mestu, a konkurenca je bila res izjemna. To sta dva dosežka iz lanske sezone, ki se ju zelo rad spomnim.« torek • 4. februarja 2014 Šport, rekreacija Štajerski 13 Nogomet • Prijateljska tekma Razočaranih ni bilo ALUMINIJ - DRAVA 7:2 (4:1) STRELCI: 1:0 Vrbanec (12.), 2:0 Podbrežnik (16.), 3:0 Petek (20.), 3:1 Antolič (25.), 4:1 Podbrežnik (33.), 5:1 Kurež (57.), 6:1 R. Letonja (60.), 6:2 Drož-dek (66.), 7:2 K. Medved (70.) ALUMINIJ: Lipovac, Gerečnik, Bingo, Cafuta, Cesar, Vindiš, Ko-zar. Vrbanec, Kurež, Petek, Podbrežnik. Igrali so še: Murko. M. Rešek, Topolovec, Lonzarič, A. Medved, R. Letonja, Drevenšek, K. Medved, Panikvar, Jovanovič. Trener: Robert Pevnik. DRAVA: Muršič, Denis Krajnc, Kajzer, M. Letonja, Dro-ždek, Ljubec, Dan Krajnc, Kirič, Arsič, Antolič, Lavrinc. Igrali so še: Nikollaj, Wagner, Ajlec. Trener: Franci Fridl. Nogometaši Drave in Aluminija so se dogovorili za srečanje na igrišču z umetno travo na Ptuju (v soboto ob 10.00), vendar so se ob ogledu odločili, da zaradi nevarnega ledu srečanja ni mogoče varno odigrati. Ker so si oboji želeli igrati, so se dogovorili za prestavitev v Kidričevo, kjer je bilo igrišče z umetno travo primerno za igranje. Domačini so nastopili skoraj z vsemi nogometaši, manjkal je le Eros Grezda. Gostom iz Ptuja, ki so pričeli priprave 20. januarja, je bila to letošnja prva tekma. Domačini so hitro vzeli vajeti igre v svoje roke, čeprav so v prvem polčasu nastopili s kar petimi mladimi igralci. Ti so se dobro znašli in v prvem polčasu dosegli tri zadetke, četrtega je dodal Timi Petek. Tudi v drugem polčasu so bili domačini boljši tek- Foto: Črtomir Goznik Matic Vrbanec (Aluminij) mec. Dosegli so zadetek manj kot v prvem polčasu, ob tem pa zamudili še kar nekaj priložnosti. Gostje iz Ptuja so se zelo trudili in v vsakem delu dosegli po en zadetek. Danilo Klajnšek Robert Pevnik, trener Aluminija: »Zadovoljen sem s prikazano igro in rezultatom. Nam je bilo v tem trenutku najpomembneje, da smo odigrali še eno srečanje, saj lahko na ta način igralci napredujejo. Igralcem ni česa očitati, v težkih pogojih za igranje so se zelo trudili.« Franci Fridl, trener Drave: »Kljub temu da nam rezultat ni najbolj všeč, sem zadovoljen s prikazanim, saj je bila to naša prva tekma po začetku priprav. Zadovoljen sem tudi s tem, da so vsi igralci tekmo končali brez poškodb.« Rokomet • Prijateljska tekma IVANCICA IVANEC -VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 37:31 (14:14) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 4, D. Dogša, Bom-bek 3, Hanželič 1, Bezjak 1, Ve-selko 5, Štefičar 11, Jaušovec, Špindler, M. Dogša, Lorenčič 1, Cimerman 3, Majcen 2. Trener: Bojan Munda. Tudi na prijateljski tekmi v Ivancu ekipa Velika Nedelja Carrera Optyl ni nastopila v polni postavi, saj so manjkali Tadej Kaučič, Jure Hržič, Kristijan Pra-potnik, Tadej Preac, Uroš Šerod, Gregor Hojžar in Matic Marin. To vsekakor ni dober znak pred nadaljevanjem prvenstva, kjer bo treba v boju za obstanek združiti vse razpoložljive moči. Gostje iz Velike Nedelje so se domači ekipi v večjem delu tekme zelo dobro upirali. V prvem polčasu so nekajkrat vodili z dvema zadetkoma prednosti. V domačih vratih je odlično branil izkušeni Boris Vujovic, ki je najzaslužnejši, da so domači držali rezultatski priključek. Na začetku drugega polčasa so si domači v dobrih sedmih minutah priigrali vodstvo petih zadetkov in ga uspešno branili do konca tekme. V zadnjih desetih minutah je trener Bojan Munda ponudil priložnost večini igralcev s klopi, tako da je svoje prve minute v članski ekipi nabral vratar Timi Jaušovec. Pri domačih je izstopala trojica: bivša igralca Ormoža Boris Vujovic in Vedran Hud, ter nekdanji igralec Velike Nedelje, sedaj trener in igralec Ivančice, Marko Gotalj. Pri gostih so solidno igro prikazali vsi, izstopala pa sta Maks Dogša v vratih ter strelsko razpoloženi Kristijan Štefičar, ki je proti svojemu bivšemu klubu dosegel enajst zadetkov. Danilo Klajnšek Rokomet • Ptujčanke znova na igrišče šele v sredo, 12. 2. Rokometašice ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj bi se ta konec tedna morale pomeriti z ekipo ŽUR Fikon Kopra. Nedeljsko srečanje pa je bilo - kot mnogo športnih prireditev ta konec tedna - zaradi izjemnih vremenskih razmer prestavljeno za nedoločen čas. Obilje ledu je namreč Slovenijo povsem ohromilo, vreme pa kroji spored številnih športnih dogodkov. Tako je že vnaprej prestavljena tudi tekma 17. kroga 1. rokometna lige, ko bi morale naslednji konec tedna Ptujčanke gostiti ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine. Srečanje bo tako v dvorani Ljudski vrt odigrano v sredo, 12. 2. tp Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Uspešne v tesnih končnicah prvih dveh nizov Swatycomet Zreče - Ptuj 1:3 (-24, -25, 23, -12) ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pu- klavec, Cvirn, Kokol, Intihar, Radivoj, Miličevic M., Seničar, Miličevic T, Emeršič, Vodopivec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana Tekma 13. kroga med Swa-tycometom in AC Prstec je bila v prvih treh nizih sila izenačena. Zrečanke so večino časa vodile, a so bile v samih končnicah nizov Ptujčanke s svojimi izkušnjami dvakrat uspešnejše. Kljub vodstvu domačink s 13:9, 21:17 in 23:20 so ptujske odbojkarice v končnici prvega niza naredile preobrat, tako da so slavile s 24:26. Z dvema blokoma se je izkazala mlada Puklavčeva, medtem ko je v napadu osrednjo vlogo skozi celotno tekmo prevzela Cvirnova. Tudi v nadaljevanju so domačinke bile ves čas za kakšno točko v prednosti, a se nikakor niso mogle odcepiti. Tako je bil v zaključku drugega seta izid izenačen na 19:19, nato še na 23:23, z manjšo serijo uspešnih servisov pa ga je v ptujsko dobro z rezultatom 25:27 zaključila Radivojeva. Po vodstvu 0:2 v nizih so ptujske od- Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so se v zaključkih prvih dveh nizov izkazale z natančnostjo. bojkarice nekoliko popustile, gnile nivo svoje igre. Ves čas medtem ko so Zrečanke dvi- so imele visoko prednost, ki pa se je ob koncu skorajda stopila. Kljub temu so domačinke zasluženo dobile tretji niz s 25:23. V četrtem so članice ženskega Odbojkarskega kluba AC Prstec prevzele vajeti v svoje roke in ponovno zaigrale veliko bolj zbrano ter odločno. To se je takoj pokazalo tudi na rezultatu, saj so si z uspešnimi akcijami in dobrimi začetnimi udarci ustvarile visoko prednost, ki so jo brez večjih težav obdržale do konca - 12:25. Tako so Ptujčanke vpisale deseto letošnjo prvenstveno zmago in so trenutno na tretjem mestu druge lige. David Breznik 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 13. KROGA: Swa-tycomet Zreče - AC Prstec Ptuj 1:3, Kajuh Šoštanj - Celje 2:3, Benedikt - Murska Sobota 3:1, Kostman Slovenj Gradec - Pre-valje 3:2. Srečanje Mozirje - Mi-slinja ni bilo odigrano. 1. PREVALJE 13 11 2 34 2. KOSTMAN SL. GRADEC 13 11 2 33 3. AC PRSTEC PTUJ 11 8 3 28 4. KAJUH ŠOŠTANJ 13 9 4 27 5. BENEDIKT 13 6 7 20 6. CELJE 13 5 8 14 7. SWATYCOMET ZREČE 13 4 9 13 8. MOZIRJE 12 4 8 11 9. MURSKA SOBOTA 13 3 10 9 10. MISLINJA 12 1 11 3 Atletika • AK Ptuj Bedračevi dvojna krona Začetek letošnje dvoranske atletske sezone je pokazal, da so se ptujski atleti nanjo zelo dobro pripravili. Posebej izstopajo varovanci trenerja Aleša Bezjaka, ki so se izkazali v sprinterskih disciplinah. Vsi po vrsti so namreč izboljševali svoje osebne rekorde. Začelo se je na mednarodnem mitingu v Slovenski Bistrici sredi januarja, ko je mlajši mladinec Grega Pavlovič zasedel 4. mesto v finalu teka na 60 metrov v članski konkurenci. Še bolj kot uvrstitev pa je razveselil njegov čas: svojo najboljšo znamko je spustil na 7,05 sekunde, s čimer se je zelo približal meji sedmih sekund, kar je meja odličnosti za njegovo starostno kategorijo. Klubski kolega, mladinec Aljaž Brlek, je za Pavlovičem zaostal za desetinko sekunde. Z osebnim rekordom v omenjeni disciplini se je izkazala tudi Maja Bedrač, najperspektivnejša ptujska atletinja. V članki konkurenci je 15-letni-ca zasedla četrto mesto, svoj osebni rekord pa je popravila na 7,84 sekunde. Zato ne preseneča, da je Bedračeva blestela na državnem prvenstvu za atlete, mlajše od 16 let, ki je zadnji konec januarja potekalo v Ljubljani. Državna prvakinja je postala tako v teku na 60 metrov kot v skoku v daljino. »Kar nekaj dela je imela Maja v teku na 60 metrov. Po kvalifikacijskih tekih se je videlo, da se bo za zlato medaljo odločalo med njo in atletinjo iz Radovljice. V finalu pa je Maji vendarle uspelo prvi priteči v cilj z dobrim časom 7,84 s, kar je pomenilo izenačitev osebnega rekorda, Maja Bedrač in Grega Pavlovič: Bedračeva sodi med najbolj nadarjene atletinje svoje generacije v Sloveniji. ki ga je odtekla pretekli teden v Slovenski Bistrici,« je nastop svoje varovanke v sprintu komentiral Bezjak. V skoku v daljino je bilo vse odločeno v prvi seriji, ko je Bedračeva pristala pri 580 centimetrih. »Tako je na koncu drugouvrščeno premagala za več kot 80 centimetrov. Še enkrat več je dokazala, da je v skoku v daljino trenutno dva razreda boljša od svojih tekmic. Zanimivo je to, da je letos že s prvim skokom v sezoni postavila osebni rekord v dvorani in nakazala, da so bile priprave na sezono dobre ter da lahko v nadaljevanju pričakujemo dobre rezultate,« je dejal Bezjak in omenil, da bo Bedračeva letos tekmovala tudi v teku na 60 metrov z ovirami. S kombinacijo več disciplin namreč poskuša pri svoji varovanki ohranjati širino tekmovalne pripravljenosti pred ozko specializacijo. Sicer je ptujsko zastopstvo v Ljubljani štelo devet atletov, ki so skupaj osvojili štiri kolajne. Bezjaka sta prijetno presenetila tudi Astrid Markovič in Žan Viher. »Astrid je na svojem sploh prvem nastopu na državnem prvenstvu presenetila sebe in svoje tekmice ter osvojila drugo mesto v skoku v višino. Le malenkost ji je zmanjkalo celo za naslov državne prvakinje, saj sta imeli s prvouvrščeno atletinjo enako preskočeno višino,« je Bezjak pospremil nastop Markoviče- ve, ki je preskočila 154 centimetrov. Četrto kolajno je prispeval Viher v teku na 60 metrov z ovirami, kjer si je prav tako z osebnim rekordom pritekel srebrno medaljo. Za razdaljo je potreboval 9,43 sekunde. Bezjaka ob vsem tem veseli, da ima priložnost trenirati močno in nadarjeno skupino pionirjev, ki se odlično razumejo in so drug drugemu z glasnim navijanjem v veliko pomoč. Seznam odličnih nastopov ptujskih atletov v januarju zaključuje Sara Serdin-šek, ki je v skoku v daljino s preskočenimi 477 centimetri osvojila bronasto kolajno na državnem prvenstvu za pionirje do 14 let. Uroš Esih 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 4. februarja 2Q14 Nogomet m Finale deklet U-13 in U-15 Ptujska dekleta najboljša v državi Na finalu državnega nogometnega prvenstva za dekleta, NZS - Zimska liga 2014, ki je bil soboto v Radljah ob Dravi, so Ptujčanke osvojile naslov državnih prvakinj v kategoriji U-13. S tem so osvojile prvi zgodovinski naslov za ptujski ženski nogomet in ŽNK MSM Ptuj. Uspeh je s tretjim mestom dopolnila selekcija U-15. Tako je bil ptujski MSM najuspešnejši slovenski klub med mlajšimi kategorijami. Ptujčanke v finalu boljše od Pomurk Selekcija ŽNK MSM Ptuj U-13 je najprej v polfinalu premagala ekipo Krima s 6:1, nato pa v velikem finalu še favorizirano ekipo Pomurja z 2:0. Tako se je prvič okitila z naslovom državnih prvakinj. Za nove državne prvakinje so pod taktirko trenerja Leona Kodriča, tehničnega vodje Matjaža Gajzerja in trenerja vratark Dejana Šibi-la zaigrale: Vanesa Furjan, Maša Šibila, Eva Vidovič, Nika Fijan, Špela Pernek, Nuša Forštnarič, Neža For-štnarič, Tina Hvalec, Daša Horvat, Lara Kozoderc in kapetanka Vita Žolek. Rezultati Ptujčank U-13: polfinale: ŽNK Ptuj - ŽNK Krim 6:1; tekma za 1. mesto: ŽNK Ptuj - ŽNK Teleing Pomurje 2:0. Najboljša strelka finalnega turnirja je bila Nika Fijan, ki je tako še dopolnila zbirko ptujskih trofej. »Sem izjemno srečna, saj je s tem poplačan ves moj trud in trdo delo. Ta nagrada je uspeh cele ekipe, saj mi brez tako dobrih soigralk to ne bi uspelo,« je povedala mlada ptujska napadalka. -IK mU pjp # Članice ptujskega kluba so se skupaj z vodstvom kluba veselile uspehov na finalu zimske lige NZS. Nika Fijan, najboljša strelka finala deklet U-13 »Vedno sem verjel in bom verjel v naša dekleta, saj imamo izjemno generacijo. Prepričan sem, da jih tudi v prihodnosti čakajo podobni uspehi, tudi na mednarodnem področju. S tem naslovom je poplačan ves vložen trud. Uspeh je odlična popotnica za naprej, da se še bolj trudimo. Verjamem, da bomo na Ptuj, pripeljali še veliko trofej,« so bile besede trenerja Leon Kodriča, ki je tako v velike slogu začel letošnjo sezono. Dekleta U-15 za las ob finale Starejša ptujska dekleta selekcije U-15 so pod vodstvom trenerja Miran Zorčiča osvojila odlično 3. mesto. V polfi-nalu so proti kasnejšim zmagovalkam, ekipi Radomelj, nesrečno izgubila s prejetim zadetkom v zadnjih trenutkih srečanja z 0:1. V tekmi za 3. mesto so Ptujčanke premagale ekipo ŽNK Krka z 2:1 in se na koncu velesile brona. Za ekipo U-15, ki so jo vodili glavni trener Miran Zorčič, trener Uroš Šmigoc in tehnični vodja Robert Žiher, so zaigrale: Klara Žiher, Maša Ši-bila, Rika Herga, Ana Maje-rič, Ana Dobrikovič, Hana Simonič, Eva Pernek,Vita Žolek, Eva Hunjet, Nika Fijan, Špela Pernek in kape-tanka Nika Čuček. Rezultati Ptujčank U-15; polfinale: ŽNK Ptuj - ŽNK Radomlje 0:1; tekma za 3. mesto: ŽNK Ptuj - ŽNK Krka 2:1. Mali nogomet Zmagali veterani NK Borovci V soboto je bilo v športni dvorani Markovci zelo prijetno na turnirju malega nogometa, ki ga je ob svojem prazniku organiziral NK Stojnci. Nastopilo je osem veteranskih ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Najboljši so se uvrstili v nadaljevanje, kjer so na koncu naslov osvojili veterani NK Borovci. Končni vrstni red: 1. Bovovci, 2. Videm, 3. Haj-dina, 4. Podvinci, 5. Stojnci, 6. Markovci, 7. Gorišnica, 8. Grajena. Kljub letom se je videlo, da Leon Kodrič, trener ekipe ZNK MSM Ptuj U-13 »Dekleta so finalni turnir odigrale na visokem nivoju in dosegle odličen rezultat, še posebej, če vemo, da skupaj delamo šele dobro leto in pol. Najbolj pa sem vesel glede njihovega odnosa do igre, do kluba in vseh nas, ki delamo z njimi. Da o borbenosti sploh ne govorim, bile so sijajne. Mislim, da bi na takšno ekipo lahko bil ponosen vsak trener in lahko rečem, da imam srečo, da sem z njimi. Dekleta imajo še veliko rezerve in ne bom se čudil, če bo kateri uspelo zaigrati na najvišjem nivoju. V ženskem nogometu je v celotni Sloveniji viden velik napredek in tega sem zelo vesel,« nam je zaupal trener Miran Zorčič, ki so ga dekleta še posebej razveselila z darilom (nogometna žoga s podpisi vseh igralk) ob sprejemu v Alibi baru, ki so ga s skupnimi močmi (klub in starši) pripravili ob vrnitvi iz finalnega turnirja. Bodrili so jih ptujski kurenti Dekleta so imela na finalu močno podporo, saj jih je spremljal tudi poln avtobus navijačev. Smetano na torto ob prvi šampionski zvezdici so dodali ptujski kurenti. »To je izjem uspeh. Dekleta, trenerji in starši si zaslužijo najvišjo oceno. Ponosni smo na vse. To je nagrada za naše delo in hkrati velika spodbuda za naprej,« je dodala predsednica društva Barbara Veler. Uspeh ptujskih deklet bo z zlatimi črkami zapisan v športno zgodovino našega najstarejšega mesta, saj je to prvi državni naslov za ptujski ženski nogomet. »Ko sem gledal to harmonijo, ki je nastala med igralkami, strokovnim vodstvom, starši in vsemi, ki pomagajo klubu, sem dobil občutek, da smo ena velika družina. In to danes veliko pomeni. S takšnim odnosom in pristopom se lahko tudi v prihodnje nadejamo podobnih rezultatov. Že ta prvi je nekaj posebnega. Je zgodovinski za klub in ženski nogomet na Ptuju. Z eno besedo, fantastično! Tako velikega uspeha nismo pričakovali, čeprav smo si po tihem nekaj le želeli. Ves trud je poplačan, vendar se sedaj ne smemo ustaviti, pred nami so novi cilji, ki jih s trdim delom lahko dosežemo. Dekleta so to tokrat že dokazala,« je za konec dejal direktor kluba Nani Matjašič. Ur veterani niso pozabili nogometnih prvin, saj je bilo na turnirju veliko dobrih potez, ki se jih ne bi sramovali precej mlajši igralci in zato so ljubitelji nogometa prišli na svoj račun. Tri prvouvrščene ekipe so prejele lepe pokale, vsak predstavnik kluba spominsko medaljo. To sta prejela tudi najstarejša igralca, Dušan Hvalec in Leopold Valh. Na turnirju je odlično (in brezplačno) sodil Gorazd Kodrič. Pokale in medalje je podelil predsednik NK Stojnci Miran Kolarič. Danilo Klajnšek Zmagovalna ekipa NK Borovci (stojijo od leve): Klinger, Tinko, Šmigoc, Rozman, Vrbanec; (čepijo od leve): Šalamun, Kolarič, Fri-dl, Golob. Športni napovednik Nogomet • Prijateljska tekma V sredo, 5, 2, bodo nogometaši Aluminija ob 15.30 gostili ekipo NK Bistra iz Hrvaške. Gre za vodeče moštvo v 3. hrvaški ligi center. Rokomet • Prijateljska tekma V torek, 4. 2., bodo ob 20.00 rokometaši Velike Nedelje Carre-re Optyl v Radencih proti domači ekipi Arconta Radgone odigrali zadnje pripravljalno srečanje pred nadaljevanjem prvenstva v 1. B SRL (v petek, 7. 2., ob 19.30: Moškanjci Gorišnica - Velika Nedelja Carrera Optyl). Danilo Klajnšek Nogomet • Aha Emmi Bistrica Novi trener Bistrice je Milko Djurovski Foto: Črtomir Goznik Milko Djurovski je novi trener nogometašev Bistrice. Nogometašem AHA EMMI Bistrice se v tekmovanju 3. SNL - vzhod ne piše nič dobrega. Zasedajo predzadnje mesto na prvenstveni lestvici, s samo šestimi osvojenimi točkami in za klubi pred njimi zaostajajo sedem točk. V klubu so se zgodile številne spremembe. Tako je v. d. sekretarja postal izkušeni nogometni delavec Branko Lukič, trener pa kar Milko Djurovski, nekdanji zvezdnik jugoslovanske lige in nekdanji trener Drave in Maribora. »Če želimo kaj spremeniti, smo morali ukrepati. Zaostanek do mir- nih voda, ki prinašajo obstanek, ni majhen. V klub so se vrnili nekateri naši nogometaši in skupaj bomo naredili vse, da ostanemo v ligi. Naš cilj je tudi delo z mladimi, saj želimo, da v svojih ligah dosežejo uvrstitve, ki jim zagotavljajo obstanek. S članskim moštvom smo pričeli vaditi prejšnji ponedeljek, vendar smo morali zaradi neugodnih vremenski razmer priprave za nekaj dni ustaviti. V načrtu imamo nekaj pripravljalnih tekem,« je povedal predsednik kluba Mijo Stegne Danilo Klajnšek Nogomet m F. Veržej, 2. SNL Kek, Kouter in Rola okrepitve Veržejcev Nogometaši Farmtecha Ver-žeja, člani 2. SNL, so se za spomladanski del prvenstva okrepili s tremi novimi igralci. Matjaž Kek (23) bo kot posojen igralec NK Maribor nastopal v obrambnih vrstah Prlekov, Prekmurec Nino Kouter (20) bo zapolnil veržejsko vrsto na sredini igrišča (dve sezoni - 2011/12 in 2012/13 - je igral v soboški Muri, minulo jesen pa za prvoligaško vrsto Zavrča). Tretja okrepitev, 20-letni Primož Rola, prihaja iz NK Jarenina, kjer je igral za kadete in mladince, jesenski del prvenstva pa končal pri ekipi celjskega Simerja (2. SNL). Doslej je vrste Veržej-cev zapustil le Marko Karnet (Avstrija), še naprej pa bodo v vlogi dvojne registracije za ljutomersko ekipo Avto Rajh (3. SNL) nastopali igralci Farmte-cha Niki Slana, Alen Brumen in Tomaž Markovič. NŠ Nogomet • Denis Kramar bo zaigral za španski Getafe Po neuspelem prestopu h katalonskemu klubu FC Gi-rona je ljutomerski nogometaš Denis Kramar (Ljutomer, Celje, Rudar, Mura) vendarle našel novi klub v Španiji. V sredo dopoldne je z ljubljanskega letališča odpotoval v Getafe, v predmestje Madrida, kjer ga, kot je povedal Kramar, čaka pogodba. Podrobnosti niso znane, največja verjetnost pa je, da se bo Prlek pridružil B-moštvu. NŠ torek • 4. februarja 2Q14 Šport, šport mladih Štajerski 1S Mali nogomet • ONL Videm Namizni tenis • 1. SNTL (m), 2. SNTL (m, ž) ČLANI REZULTATI 11. KROGA: Kro-vstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD Pobrežje 7:5, NK Videm - Kon-strukterstvo Osenjak Franci 2:3, Klub R21 - EHM Team 5:5, Strmec - ŠD Zg. Pristava II 8:6, KMN Majolka - ŠD AS 5:2, ŠD Majski Vrh - ŠD Zg. Pristava I 6:3. 1. ŠD AS 10 8 0 2 63:41 24 2. ZG. PRISTAVA I 11 8 0 3 58:38 24 3. KMN MAJOLKA 10 7 2 1 46:24 23 4. ŠD MAJSKI VRH 10 7 0 3 50:28 21 5. ŠD SELAN 10 7 0 3 47:27 21 6. KLUB R21 10 6 2 2 47:34 20 7. ŠD POBREŽJE 10 6 1 3 45:28 19 8. J. FERNANDES 10 3 1 6 25:55 10 9. KON. OSENJAK 10 3 0 7 37:60 9 10. EHM TEAM 10 2 2 6 40:46 8 11. NK VIDEM 11 2 0 9 30:60 6 12. STRMEC 10 1 2 7 29:44 5 13. ZG. PRISTAVA II 10 1 0 9 29:61 3 VETERANI REZULTATI 8. KROGA: ŠD Lancova vas - KMN Majolka 3:9, NK Videm - Joe Fernandes 2:5, Gostišče Kozel ŠD Selan - ŠD Pobrežje 4:5. 1. KMN MAJOLKA 8 8 0 0 63:30 24 2. ŠD POBREŽJE 8 4 1 3 35:33 13 3. J. FERNANDES 8 3 1 4 36:41 10 4. LANCOVA VAS 8 3 1 4 28:40 10 5. ŠD SELAN 8 3 0 5 34:35 9 6. NK VIDEM 8 1 1 6 19:36 2 Darko Lah Veteranska ekipa SD Pobrežje Mali nogomet Pokal v Leskovec NK Podlehnik je organiziral turnir selekcij U-13, na katerem je nastopilo osem ekip. Gledalci so lahko videl dober in živahen nogomet. Mladi nogometaši so se najprej pomerili v skupinah, nato pa za končne uvrstitve. Prvo mesto so osvojili nogometaši Leskovca, ki so po kazenskih strelih premagali sovrstnike Aluminija iz Kidričevega. Ob tej priložnosti se organizatorji zahvaljujejo občini in OŠ Podleh-nik, ki sta omogočila brezplačno uporabo dvorane, prav tako gre zahvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji turnirja. Rezultati: tekma za 1. mesto: Leskovec - Aluminij B 3:2 (po 7-m); tekma za 3. mesto: Gorišnica - Videm 0:2; tekma za 5. mesto: Aluminij A - Ormož 2:6; tekma za 7. mesto: Podlehnik A - Podlehnik B 1:4. Najboljše tri ekipe so dobile pokale (prispeval jih je bar Dolence iz Podlehnika), prav tako najboljši strelec in vratar. Najboljši strelec je bil Žan Jevšenak (NK Aluminij A), najboljši vratar pa je Adam Bušnja (NK Lesko-vec). Danilo Klajnšek Zmagovalna ekipa NK Leskovec Nogomet • Kidričanom turnir v Rogozi Mladi nogometaši Aluminija U-13, varovanci trenerja Dejana Žoleka, nadaljujejo zmagoviti niz, ki so ga začeli lani, ko so slavili v Slovenskih Konjicah. Tokrat so nastopili na turnirju v Rogozi, kjer je nastopalo 12 ekip. Zmagovalci skupin so se uvrstili v finale, kjer so se med sabo merile tri ekipe. Med finalno trojko sta bili obe ekipi Aluminija, ob njih še ekipa Miklavž II. Vratar zmagovalne ekipe Aluminij II. Žiga Miličič je prejel priznanje za najboljšega vratarja turnirja. Rezultati, finale: Aluminij I. - Aluminij II. 1:2, Miklavž II. - Aluminij I. 3:1, Aluminij II. - Miklavž II. 5:0. ALUMINIJ II.: Žiga Miličič, Aljaž Dankič, Aljaž Kovačič, Domen Štorek, Luka Majerič, Jure Svenšek, Dominik Kolar, Žan Mlakar. Trener: Dejan Žolek. Danilo Klajnšek Obe drugoligaski ekipi uspesni na gostovanjih 1. SNTL (m) REZULTATI 11. KROGA Ptuj -Mengeš 0:5, Zavarovalnica Maribor - Lektrika 5:1, Ilirija - Kema II. 5:3, Kema I. - Olimpija 5:0, Tempo Velenje - Krka 2:5 1. ZAVAROVAL. MARIBOR 11 10 1 20 2. KEMA PUCONCI I. 11 10 1 20 3. KRKA 10 8 2 16 4. LEKTRIKA 11 6 5 12 5. TEMPO 10 5 5 10 6. ILIRIJA 10 5 5 10 7. MENGEŠ 11 5 6 10 8. KEMA II. 10 3 7 6 9. OLIMPIJA 11 1 10 2 10. PTUJ 11 0 11 0 PTUJ - MENGEŠ 0:5 Sašo Malovič - David Orešnik 0:3, Marsel Šegula - Andraž Av-belj 0:3, Jernej Masten Toplak - Klemen Jazbič 0:3, Marsel Še-gula - David Orešnik 0:3, Sašo Malovič - Klemen Jazbič 0:3. na gostovanju pri Muti. Vodja ekipe iz Cirkovc in njihov najboljši igralec Danilo Piljak je po uspešnem uvod dejal: »Dve zahtevni gostovanji smo končali zmagovito, o čemer najbolje pričata tudi rezultata. Vse je potekalo tako, kot smo si želeli; negativnih presenečenj ni bilo. To nam vliva optimizem pred nadaljevanjem prvenstva, v katerem želimo zadržati vodilno mesto.« REZULTATI 6. KROGA: Križe -Šternmatik Cirkovce 0:5, Muta -Sobota 5:3, PPK Rakek - Kajuh Slovan 2:5, Arrigoni - Melamin 5:0, Gorica - Krka II. 2:5, PPK Rakek - Šternmatik Cirkovce 0:5, Križe - Kajuh Slovan 2:5, Arrigoni - Krka II. 5:1, Gorica -Melamin 4:5 Katja Krajnc, Anja Bezjak in Maša Harkai - članice NTK Ptuj 2. SNTL (m) Drugi del prvenstva v 2. ligi so igralci vodečega Šter-nmatika iz Cirkovc začeli zelo uspešno in zadržali vodečo pozicijo. Na gostovanjih v Kri-žah in Rakeku so praktično »pometli« s svojimi tekmeci in vpisali nove štiri točke. Na lestvici imajo še naprej štiri točke prednosti pred Arri-gonijem, ki ima tekmo več in dve točki več od lanskega prvoligaša iz Murske Sobote, ki je nepričakovani izgubil 1. ŠTERNMATIK CIRKOVCE ll ll O 22 2. ARRIGONI ll g 2 l8 3. SOBOTA lO 8 2 l6 4. KAJUH SLOVAN ll T 4 l4 5. MUTA lO 6 4 l2 6. RAKEK ll 4 T 8 7. KRIŽE ll 3 8 6 8. KRKA II. ll 3 8 6 9. MELAMIN lO 2 8 4 10. GORICA lO O lO O KRIZE - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 0:5 Bapič - Koban 0:3, Mrak - Kru-šič 2:3, Steiner - Piljak 0:3, Mrak - Koban 0:3, Bapič - Piljak 0:3 RAKEK - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 0:5 Urbanc - Koban 0:3, Gornik - Krušič 2:3, Stroshack - Piljak 1:3, Gornik - Koban 0:3, Urbanc - Piljak 0:3. 2. SNTL (ž) Mlade igralke ptujskega kluba so se v soboto dopoldan v derbiju kroga merile z domačo vrsto Ljutomera. Izid prvega medsebojnega srečanja na Ptuju je bil 5:2, zato je bilo tudi tokrat pričakovati izenačen dvoboj. Izkušenejše domačinke (Janja Lebarič 24, Tina Matjašič 22 in Staša Ma-tis 20 let) so do rezultata 3:3 držale ugoden rezultat, preva-go pa je nato na ptujsko stran naredila Anja Bezjak (16 let), ki je s 3:2 ugnala najboljšo domačo igralko Matisovo. Piko na i razburljivemu dvoboju je Tenis • Mladinska ITF-turnirja Nina v Tuniziji, Tamara na Otočcu V dvakrat do četrtfinala V Tuniziji je na zunanjih igriščih teniškega kluba Hamman-Sousse potekal mladinski ITF-turnir visoke 2. kategorije. Na njem je nastopila tudi najboljša slovenska mladinka, 17-letna Nina Potočnik, članica TK Gal-tena. Turnir je potekal na betonski podlagi. Med posameznicami je bila Nina (165. na mladinski lestvici ITF) 6. nosilka. V 1. krogu je ugnala 14-letno Britanko Ge-orgino Axon, rezultat je bil 6:0, 6:2. Nekoliko zahtevnejše opravilo jo je čakalo v 2. krogu, kjer se je merila s 16-letno Ukrajin-ko Anastasiyo Shoshyno (283.). Naša igralka je kljub temu sla- vila v dveh nizih, 6:4, 6:2. Za uvrstitev v polfinale se je merila z Italijanko Bianco Turati (266.), ki je pred tem izločila 1. nosilko turnirja. 16-letna tekmica je bila uspešnejša tudi v dvoboju z našo igralko in je slavila 3:6, 5:7. Med dvojicami je Nina igrala skupaj z mlado, 15-letno Čehi-njo Terezo Kolarovo - postavljeni sta bili za 4. nosilki. V 1. krogu sta z rezultatom 6:1, 6:4 izločili bolgarsko-ukrajinsko dvojico Arsinkova-Shoshyna. V četrtfinalu sta se merili italijanskima dvojčicama Turati, Bianco in Anno. Italijanki sta bili v tesnem obračunu na koncu uspešnejši in sta slavili 3:6, 6:3, 5:10. Očitno preko Italijank na tem turnirju ni šlo ... Zidanškova na Otočcu do finala Mladinski ITF-turnirji nižjega ranga so odlična priložnost za napredovanje, nabiranje izkušenj na mednarodnih tekmovanjih in obenem priložnost za zbiranje točk za mladinsko lestvico ITF. Eden takšnih je bil pretekli teden na Otočcu. Prva nosilka je bila Tamara Zidanšek, ki zaseda 324. mesto na mladinski ITF-lestvici. Turnir je bil odigran v dvorani, na tepi-hu, zaradi česar je imela članica ptujskega kluba precej težav z dihanjem. Prvi krog je Tamara preskočila brez težav, v 2. pa je že bila v zaostanku niza. Kljub temu se je rešila iz tega položaja in napredovala v četrtfinale. postavila šele 13-letna Katja Krajnc, ki je slavila v izjemno izenačenem dvoboju z Lebari-čevo. REZULTATI 4. KROGA: Ljutomer - Ptuj 3:5, Križe - Logatec II 1:5, Preserje - Ljubljana 3:5, Križe - Ljubljana 5:0, Preserje -Logatec II 0:5 1. LOGATEC II 7 7 0 14 2. PTUJ 6 5 1 10 3. LJUTOMER 6 3 3 6 4. KRIŽE 7 3 4 6 5. PRESERJE 7 1 6 2 6. LJUBLJANA 7 1 6 2 LJUTOMER - PTUJ 3:5 Matjašič - Krajnc 1:3, Matis - Harkai 3:0, Lebarič - Bezjak 0:3, Matis - Krajnc 3:0, Matjašič - Bezjak 1:3, Lebarič - Harkai 3:1, Matis - Bezjak 2:3, Lebarič - Krajnc 2:3. DK, JM ITF-turnir na Otočcu: posameznice, rezultati: 1. krog: Zidanšek (1.) - Laruca Ciufrila (Romunija) 6:2, 6:1; 2. krog: Zidanšek (1.) - Anna Slovakova (Češka) 4:6, 7:5, 6:0; četrtfinale: Zidanšek (1.) -Anna Fajnorova (Slovaška) 6:4, 6:1; polfinale: Zidanšek (1.) - Ana Biškic (Hrvaška) 6:3, 4:6, 6:1; finale: Zidanšek (1.) - Mira Antonitsch (Avstrija, 4.) 3:6, 4:6. Tam je ugnala 16-letno kvalifi-kantko iz Češke, v polfinalu pa še mlado, perspektivno hrvaško 14-letnico. Tako se je prebila do finalnega obračuna s 4. nosilko Miro Antonitsch (342.). Avstrijka je bila uspešnejša in je slavila v dveh nizih. Tamara je doslej slavila na enem turnirju 5. ranga, na turnirjih 4. ranga pa je to doslej njen najboljši dosežek. JM Košarka • 4. SKL vzhod Brez moči proti Vojnicanom Ptuj - Vojnik 60:101 16:21, 11:25, 15:33, 18:22 PTUJ: Mesarič 6. Damiš 3, Br-kič, Žnidarič 7. Kramberger 11, Marin 4, Pukšič 2, Likavec, Rojs 5, Ferme 15, D. Holc 5, Markež. Trener: Matjaž Damiš Ptujski košarkarji so bili na tekmi z ekipo Vojnika popolnoma nemočni in gostje so na koncu slavili s kar 41 točkami prednosti. Domačini so prve minute še držali korak z gosti, saj so solidno delovali v conski obrambni postavitvi in so zadeli nekaj oprtih metov - tako so vodili 8:7. Od tega trenutka naprej pa se je začel nalet gostov, ki so dodobra izkoristili svojo višino in fizično premoč. Ptujča-ni so v napadu prelahko izgubili nekaj žog, kar so košarkarji Vojnika izkoristili in v minuti pobegnili na 8:15. Ob koncu prve četrtine je Kramberger s štirimi zaporednimi točkami nekoliko znižal rezultat na 16:21. Sledila je druga četrtina, v kateri so gostje z agresivno consko obrambo popolnoma onemogočili domači napad, Črešnar, Pevec, Korošec in Zorko pa so na drugi strani neusmiljeno zadevali. Domači trener Matjaž Damiš je z minuto odmora želel zaustaviti napade Gorencev, vendar so ti mleli naprej in si do polčasa priigrali že 19 točk naskoka. Slika se v drugem delu ni spremenila, igralci Vojnika so uprizorili pravi mali šov, saj jim je uspevalo skorajda vse, kar so si zamislili. Dobra obramba jim je omogočila izvedbo hitrih protinapadov ter dosego lahkih košev, dobro so zadevali iz vse pozicij, prav tako pa so pobrali večino žog pod obema obročema. Ptujčani so se na sredini tretje četrtine očitno predali, saj niso več pokrivali tekmecev. V zadnji četrtini so si gostje že nabrali rekordno prednost, vodili so 47:100. V zadnjih minutah so nato vendarle nekoliko popustili in Ptujčani so zaostanek znižali na končnih 60:101. Ta razlika realno prikazuje tokratno razmerje moči na igrišču in nemoč domačih košarkarjev. Ti proti izkušenejši, višji, močnejši, natančnejši in bolj uigrani ekipi Vojnika niso imeli možnosti za kakršno koli presenečenje. David Breznik 4. SKL - vzhod 1 REZULTATI 10. KROGA : Ptuj - Vojnik 60:101, Posavje Sevnica - Nazarje 73:88, Bistrica - Vrani Vransko 74:56. 1. NAZARJE lO lO O 2O 2. BISTRICA lO 6 4 l6 3. VOJNIK lO 6 4 l6 4. POSAVJE SEVNICA lO 5 5 l5 5. VRANI VRANSKO lO 3 T l3 6. PTUJ lO O lO lO 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 4. fabruarja 2014 Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS - Ptuj SK Ptuj na domačem strelišču rekordno Minulo soboto je v Športni dvorani Center domači Strelski klub Ptuj organiziral 5. krog ligaškega tekmovanja z zračnim orožjem, ki šteje za Pokal Strelske zveze Slovenije. V najmočnejših 1. A in 1. B DL s puško oziroma s pištolo je nastopalo 144 strelcev, 36 strelcev na ligo, pištolski strelci pa so dosegli v povprečju najvišje rezultate v letošnji sezoni. V finalu kar trije ptujski strelci V 1. A DL s pištolo je na veliko veselje domačih ljubiteljev strelskega športa prvič v sezoni zmago slavil domači SK Ptuj, in to z letošnjim rekordnim rezultatom 1136 krogov. Ptujčanom so se s 1130 krogi na 2. in 3. mestu še najbolj približali strelci Maroka Sevnice in Dušana Poženela iz Rečice. Miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča, ki je zmagala na predhodnem 4. turnirju v Ormožu in vodi v 1. A DL, je s 1124 krogi osvojila 4. mesto. Odličen nastop ptujskih strelcev na domačem strelišču jim je prinesel tudi velik pomik navzgor v skupnem seštevku: s šestimi točkami zaostanka za vodilno ekipo iz Miklavža so se s četrtega povzpeli na 2. mesto. Solidno streljanje so pokazali tudi trikratni prvaki lige iz Juršincev in se s 1104 krogi uvrstili na 7. mesto, kjer so tudi v skupnem seštevku. Med posamezniki je blestel Klemen Tomaševič iz Železnikov, ki je s 386 krogi v kvalifikacijah ter izjemnim finalnim nastopom s 102,2 kroga slavil prvo letošnjo posamično zmago. Zelo dober nastop so pokazali tudi trije ptujski strelci Boštjan Si-monič, Sašo Stojak in Matija Potočnik in se uvrstili v finale. Potočnik je bil s 382 krogi najboljši med njimi in je z letošnjim najboljšim rezultatom osvojil 4. mesto v kvalifikacijah. V finalu je sicer izgubil dve mesti, vendar je bil kljub temu zelo zadovoljen z osvojenim 6. mestom. Finalno osmerico sta z rezultatoma 380 in 378 krogov ujela tudi miklavški strelec Boštjan Si-monič kot 7. in mladi Ptujčan Sašo Stojak, ki je bil osmi. Si-monič se je nato v finalu z dobrim streljanjem prebil vse do 4. mesta in bil izločen šele po osmih strelih, Stojak pa se je moral posloviti po štirih strelih, kar mu je prineslo končno 8. mesto. Med preostalimi strelci iz Spodnjega Podravja sta se s 376 in 374 krogi na 12. in 14. mestu dobro odrezala tudi tretja domača strelka Majda Raušl in še en Ptujčan Ludvik Pšajd, ki pa nastopa za SD Juršinci. Boštjan Simo-nič je v skupnem seštevku 4., najboljši Ptujčan pa je mladi Sašo Stojak, ki se je v letošnji sezoni že trikrat uvrstil med finaliste in zaseda 8. mesto. Kovinar Ormož še naprej drugi V 1. A DL s puško je zmagala turniška ekipa Štefana Kovača z dobrim rezultatom 1177 krogov pred Olimpijo Foto: Črtomir Goznik Ptujski strelec Matija Potočnik je z osebnim rekordom sezone s 382 krogi in osvojenim 6. mestom prispeval levji delež k ekipnemu zmagoslavju SK Ptuj v 1. A DL. in Rušami s 1174 in 1170 krogi na 2. in 3. mestu. Mlada in perspektivna ormoška ekipa Kovinarja se je s 1163 krogi uvrstila na dobro 5. mesto, v skupni razvrstitvi pa se je z njo na 2. mestu izenačila prav turniška ekipa. Med posamezniki se je med finaliste z dobrim streljanjem s 391 krogi znova prebil Jan Šumak. Po kvalifikacijah je bil šesti, v finalu pa je izgubil eno mesto. Najboljši ormoški strelec v letošnji sezoni Tadej Horvat se je s 389 krogi uvrstil na 14. mesto, v skupnem seštevku pa zaseda še vedno odlično 3. mesto z 91 točkami. Nesrečna druga serija z rezultatom 91 krogov je tretji ormoški strelki mladinki Petri Vernik odnesla dobro uvrstitev, s 383 krogi pa se je uvrstila na 27. mesto in ostala brez pokalnih točk. Pred koncem ligaške sezone, z marčevsko tekmo v Ljubljani, imajo tako kar trije spodnjepodravski klubi v 1. A DL odlične možnosti za visoko končno uvrstitev. Prepričljiva zmaga za Kevina Vento in njegov Kovinar V 1. B DL s pištolo je novo odlično predstavo pokazal ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta in z rekordnim dosežkom letošnje sezone zmagal s 385 krogi. Na domačem ptujskem strelišču je dobro nastopala tudi Ptujčanka Mateja Levanič, ki strelja za ekipo Kovinarja in se je s svojim najvišjim letošnjim rezultatom s 368 krogi uvrstila na 9. mesto. Tretji Ormožan Eme- rik Hodžic se je uvrstil na 7. mesto. V skupnem seštevku posameznikov ostaja v prepričljivem vodstvu Kevin Venta s 138 točkami pred Škofjelo-čanom Jenkom. Stopničk v skupnem seštevku se nadeja tudi Hodžic, ki je trenutno 4. s tremi točkami zaostanka za 1. A-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. PTUJ 1136 54 2. MAROK SEVNICA 1130 42 3. DUŠANA POŽENELA REČICA 1130 52 4. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1124 60 5. GROSUPLJE 1120 36 6. ŽELEZNIKI 1116 51 7. JURŠINCI 1104 28 8. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1103 21 9. KAMNIK 1101 25 10. BREŽICE 1090 18 11. OLIMPIJA 1090 18 12. SLOVENSKE KONJICE 1078 5 Posamični rezultati: 1. Klemen Tomaševič, Železniki (386) 118 (1.) 2. Peter Tkalec, D. Poženela R. ( 385) 101 (6.) 3. Rožle Repič, Kamnik (383) 103 (5.) 4. Boštjan Simonič, J. K. Miklavž (380) 104 (4.) 6. Matija Potočnik, Ptuj (382) 48 (15.) 8. Sašo Stojak, Ptuj (378) 77 (8.) 9. Blaž Kunšek, Marok Sevnica, (377) 115 (2.) 12. Majda Raušl, Ptuj (376) 45 (16.) 13. Petra Dobravec, Železniki (375) 96 (7.) 14. Ludvik Pšajd, Juršinci (374) 71 (10.) 16. A. Ciglarič, J. K. Miklavž (374) 108 (3.) 20. Simon Simonič, J. K. Miklavž (370) 41 (17.) 23. Mirko Moleh, Juršinci (367) 11 (30.) 27. Rok Pučko, Juršinci (363) 2 (35.) 1. A-liga puška Ekipni rezultati: krogi točke 1. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1177 51 2. OLIMPIJA 1174 62 3. I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1170 33 4. GROSUPLJE 1167 45 5. KOVINAR ORMOŽ 1163 51 6. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA 1158 25 7. 1956 TRBOVLJE 1155 16 8. KAMNIK 1154 27 Banovškom. S tretjo ekipno zmago v sezoni in z najboljšim rezultatom sezone s 1124 krogi si je ormoška ekipa Kovinarja praktično že priborila napredovanje v 1. A DL v naslednji sezoni, saj vodi s 66 točkami. Simeon Gonc 9. ČRENŠOVCI 1151 18 10. DUŠANA POŽENELA REČICA 1149 29 11. TRIGLAV JAVORNIK KB 1144 16 12. F. LEŠNIKA VUKA H. VAS 1121 35 Posamični rezultati: 1. Robert Markoja, Š. Kovača (393) 110 (2.) 2. Matic Barič, Grosuplje (392) 80 (6.) 3. Nina Juvan, Olimpija (391) 86 (4.) 4. Benjamin Jodl, I. PB Ruše (392) 111 (1.) 6. Gregor Gotovina, Olimpija (393) 77 (8.) 7. Jan Šumak, Kovinar Ormož (391) 66 (10.) 14. Tadej Horvat, Kovinar Ormož (389) 91 (3.) 16. Grega Potočnik, D. Poženela (388) 72 (9.) 27. Petra Vernik, Kovinar Ormož ( 383) 48 (19.) 1. B-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. KOVINAR ORMOŽ 1124 66 2. KOPAČEVINA Š.LOKA 1112 62 3. MROŽ VELENJE 1094 55 4. ŠKOFJA LOKA 1093 44 5. TRZIN 1082 36 6. GORENJA VAS 1081 26 7. KIDRIČEVO 1072 24 8. VREMŠČICA 1069 28 9. ELEKTRO MARIBOR 1064 24 10. DOMŽALE 1055 26 11. TRIGLAV JAVORNIK 1031 11 12. LIBOJE 982 6 Posamični rezultati: 1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (385) 138 (1.) 2. Jure Banovšek, Mrož Velenje (377) 96 (3.) 3. Peter Jenko, Kopačevina (375) 117 (2.) 5. A. Hadžidaov, Škofja Loka (374) 80 (8.) 7. Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (371) 93 (4.) 9. Mateja Levanič, Kov. Ormož (368) 38 (17.) 11. Simon Bučan, Kopačevina (368) 69 (12.) 16. Uroš Mohorko, Kidričevo (363) 60 (13.) 26. Jurček Lamot, Kidričevo (355) 9 (31.) 27. Matevž Mohorko, Kidričevo (354) 24 (23.) Košarka • Tekmovanje OŠ Olgica v polfinalu tekmovanja Super šolar V Murski Soboti je potekal eden izmed četrtfinalnih turnirjev v košarki za starejše dečke v sklopu tekmovanja Super šolar. Na njem je pod vodstvom trenerja Dušana Lubaja igrala tudi OŠ Olge Me-glič. Mladi Ptujčani so v treh tekmah pokazali veliko borbenosti. V prvi tekmi so s 64:45 izgubili proti Osnovni šoli Tabor 1 iz Maribora, v drugi pa so nato premagali ekipo domače šole z rezultatom 48:45. Strelsko najbolj razpoloženi so bili Žiga Lubaj, Jaki Kovač, Jan Kopriv in Žak Ciglar. »Olgica« se je s tem uvrstila v pol- finale državnega tekmovanja Super šolar, kar predstavlja lep uspeh. OŠ Olga Meglič: Jaša Boj-nec, Miha Magdič, Jaki Kovač, Žiga Lubaj, Jan Koprivc, Blaž Po-lanec, Žak Ciglar, Jernej Šilak, Nastja Glavica, Niko Šmigoc, Timi Krajnc, Vid Drviši in Aljaž Kovačič. Rezultati: OŠ Murska Sobota - OŠ Tabor 1 Maribor 44:60 OŠ Tabor 1 Maribor - OŠ Olge Meglič Ptuj 64:45 OŠ Murska Sobota - OŠ Olge Meglič Ptuj 45:48 DB Nogomet • NŠ Poli Drava Nov uspeh mladih V športnem centru Galič v Radvanju je bil v nedeljo nogometni turnir za selekcije U-7. Na njem je zelo uspešno nastopila ekipa NŠ Poli Drava. Ptujčani so pokazali odlične igre in osvojili turnir. V pred-tekmovanju so bili zelo učinkoviti in uspešni, saj so drugo ekipo Mure premagali s 7:1, Dobrovce s 7:0, Maribor Tabor s 6:0 in Duplek s 6:0. Tako so se s popolnim izkupičkom in razliko v zadetkih 26:1 uvrstili v nadaljevanje turnirja. V četrtfinalu so visoko zmagali (5:0) proti NK Rogoza - Ta-vares, v polfinalu pa s 4:2 še proti NŠ Marinko Galič. V velikem finalu so se pomerili z NK Fram in slavili s 3:1. Teo Fridl je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja, Lukas Čeh pa je s 26 doseženimi zadetki postal najboljši strelec in igralec turnirja. NŠ POLI DRAVA U-7: Teo Fridl, Lan Drevenšek, Rok Jova-novič, Lukas Čeh, Martin Marin-kovič Borovnik, Jaka Robin, Taj Primc in Luka Jevtovič. David Breznik Rokomet • Veterani POMURJE - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 30:34 VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Robi Mesarec 2, Simon Marin 3, Stanko Gregorič 4, Aleš Kvar 4, Dušan Cvetko 1, Rudi Kokol, Andrej Vaupotič, Dejan Ivančič 6, Samo Vajda 1, Dejan Kosi 5, Davorin Planinc 8. Rokometni veterani iz Velike Nedelje so odigrali prijateljsko srečanje s Pomurjem, sicer 11. uvrščeno ekipo 2. SRL. Izkušeni gostje so bili boljši in so slavili. Danilo Klajnšek torek • 4. februarja 2Q14 Reportaža, kronika ŠtajerskiTEBHlK 17 Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (4. del) Aragonija Področje med Teurelom in Zaragozo, sicer prestolnico Aragonije, je poznano kot mogočna španska žitnica. Avtocesta vijuga med nepregledno množico obdelanih površin. Nekoliko me jezi hitrostna omejitev 100 kilometrov na uro, a hkrati daje možnost občudovanja te kulturno naravne lepote. V daljavi se živo zlata barva bombažno nežno dotika modrega horizonta. Počasi se posloviva od osrednje prometne žile, saj me čaka obisk vasice Albarracin, o katerih sem slišal premnogo prelepih besed. Čarobna kulisa poljedelskega raja se spremeni v hribovito pokrajino in cesta pelje ob kanjonu reke Guadalaviar. Številna majhna mesteca z namestitvijo za ocenjenih deset tisoč duš so neverjetno prazna. Spominja me na ameriške kavbojske filme, ko nepridipravi privihrajo v mesto in v strahu pred življenjem se vsi vaščani poskrijejo v hiše. Le močan veter iz bližnje kotline nosi majhne plastične listke po zraku. Kmalu ob cesti ni več vasic, še hiše so zelo redke. Posamezni lokalni avtomobilistični navihanci izkoriščajo praznino cest in privabljajo strah v moje kosti. Ob cesti opazim znake za neprevoznost ob večjem dežju. Zasledim nekaj pohodnikov na vrhu kanjona. Temperature se vztrajno vzpenjajo in že krepko presegajo trideset stopinj. Ob vsakem postanku za fotografiranje se počutim Pogled na pravljično pokrajino žitnice Aragonije Foto: Uroš Zajdela kot v kotlu in pričakujem ljudožerce z žlicami in vilicami. Kanjon in z njim cesta z vsakim kilometrom bolj vijugata. Dobrih 40 kilometrov vožnje, od tega vsaj 15 kilometrov po avtocesti, nama odžre slabo uro dragocenega časa. Vendarle prispeva v vasico Albarracin. Tolaživa se, saj je tistih nekaj hiš ob rekici res prekrasnih. Na hribu opazim ostanke obzidja. Sonce pribija kot pri norcih. Midva se že prebijava po precej neurejeni potki, a stolp in razgled močno vabita. Nekaj deset minut in doseževa obzidje. Pogled na glavno rečno dolino v zavetju mogočnih sten kanjona je lep, a nikakor vreden truda vožnje »na konec sveta«. Precej jezen se odpravim na drugo stran obzidja na človeku nujno po- Foto: Uroš Zajdela Številne vasice in mesteca iz obdobja 10. do 13. stoletja v Arago-niji so bili obdani z mogočnim obzidjem. trebo. Ob iskanju primernega kraja se nenadoma pred menoj odpre pogled na pravljično in nedvomno eno najlepših vasic v mojem življenju. V svoji navdušenosti se ne spomnim, kako je bilo z uresničitvijo potrebe kot posledice zaužitja preveč tekočine. Spomnim se zanimivih vzklikov nekaj turistov, verjetno namenjenih meni. Pa sem vendarle odkril mogočno vasico Albarracin. V bistvu bi moral po glavni cesti nadaljevati še kakšen kilometer ali dva izza rečnega rokava in bi prispel v središče vasice. A tega pogleda in presenečenja ne bi zamenjal za nič na svetu. Lepo urejena, a za natikače maloštevilnih turistov precej nevarna pot vodi v osrčje vasice, ki se skriva znotraj rečnega rokava med strmimi stenami kanjona in bližnjih hribov. V vasici živi le še kopica starejših občanov. Dnevno rutino zmotijo maloštevilni, predvsem španski turisti. Čas se je ustavil. Življenje se zdi tako preprosto. Bohotna cerkev ob mogočnem gradu z enajstimi bolj ali manj ohranjenimi stolpi kraljujeta vasici. Ob majhnem rečnem kanjončku znotraj mogočnega kanjona vodi sprehajalna pot sproščenosti in miru. Bisernost vasice se nedvomno skriva v njenih ozkih uličicah in ohranjeni arhitekturi starodavnega kraljestva. Albarracin ima kljub Pogled na vasico Albarracin s cerkvijo in ostanki gradu v ozadju Foto: Uroš Zajdela dananšnji skromnosti bogato zgodovino, saj je bil med letoma 1012 in 1104 sedež majhne islamistične države berberske dinastije Banu Razin s politično pomembno povezanostjo s Cordobo in posledično opazno vojaško vlogo takratnega časa. Od leta 1170 do 1285 je bilo področje samostojno krščansko kraljestvo med Kasti-lijo in Aragonom. Ta mogočno bogata zgodovina se čuti na vsakem koraku. Vasica je seveda imela izreden strateški položaj. Temelji današnje vasice z obrambnim stolpom so bili položeni že v 9. stoletju. Pravzaprav nepopisen užitek posedati in opazovati življenje v tovrstnih simbolih mogočne zgodovine. Kako obžalujem rezervacijo namestitve v vasici Daroca. Nazaj na vijugasti cesti. S težkim srcem se poslovim od Albarracina, a dan se počasi poslavlja, najina navigacijska naprava pa kaže še dve uri vožnje do vasice Daroce. Še enega bisera Aragonije. Ponovno med zlatimi polji osrednje avtoceste. Sonce že v zatonu ob najinem prihodu do vasice Daroca, ki jo je nekoč v celoti obdajalo mogočno obzidje. Zaradi prometnih komunikacij so v preteklosti uničili del tega obzidja, a hkrati se v zadnjem desetletju močno trudijo obnoviti in ohraniti to zgodovinsko mogočnost. Daroce je mirno srednjeveško mestece, nekoč pomembno islamsko vojaško središče, kasneje krščansko mesto z mogočno trdnjavo. Tudi v Sloveniji so mesteca in vasice obdajala obzidja, a ne z nepredstavljivimi 114 vojaškimi trdnjavami na svoji poti po vrhovih kotanje, na dnu katere se nahaja Daroce. Precej odmaknjeno mestno življenje v drugačnem svetu. Do sedaj me je Španija navdušila tudi s cenami, a Daroce je nepredstavljiva izjema. V dveh dneh nisem zasledil niti enega turista, v restavraciji je bilo morebiti še šest gostov, a cene višje kot v Parizu, bentim nad pravkar dostavljenim računom. Malo šepa strasteški plan razvoja turizma. Naslednji dan ponovno na cesti v smeri prestolnice Zaragoze. Nadaljevanje prihodnjič Na valovih časa Torek, 4. februarl Danes goduje Andrej. 1194 so angleškega kralja Richarda Levjesrčnega v zameno za plačilo 150.000 takratnih mark izpustili iz ujetništva v trdnjavi Tribur. 1815 se je rodil Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetlitelj in mecen. 1849 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Jean Richepin. 1897 se je rodil nemški politik, kancler in gospodarstvenik Ludwig Erhard, oče nemškega gospodarskega čudeža. 1902 se je rodil ameriški pilot Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik brez vmesnega postanka. 1917 je nemška vlada razglasila podmorniško blokado Britanije. Sreda,5.februar Danes goduje Agata. Na nemškem jezikovnem območju na god sv. Agate blagoslavljajo kruh. Sv. Agata velja med drugim tudi za zavetnico rudarjev. 1788 se je rodil britanski politik Robert Peel. Ker je Bobby okrajšava za Robert, so po njem dobili ime angleški policaji - bobiji. 1840 se je rodil ameriško-angleški izumitelj Stevens Maksim. Njegov najpomembnejši izum je Maximova strojnica, prva popolnoma avtomatska strojnica, ki so jo naredili. 1840 se je rodil irski živinozdravnik in izumitelj John Boyd Dunlop, ki je 31. oktobra 1888 patentiral prvo pnevmatsko zračnico. 1878 se je rodil francoski inženir in industrialec Andre-Gustave Citroën, ki je Fordovo metodo množične proizvodnje prenesel v evropsko avtomobilsko industrijo. 1887 je bila v Milanu premiera Verdijeve opere Otello. Četrtek, 6. februar Danes goduje Dora. 1874 so v Nemčiji sprejeli zakon, po katerem je postala civilna poroka obvezna. Zakon je predvidel tudi ločitev. 1911 se je rodil ameriški filmski igralec in štirideseti predsednik ZDA Ronald Regan. 1912 se je rodila Eva Braun, Hitlerjeva življenjska družica. 1919 se je začelo v Weimarju zasedanje nemškega ustavodajnega parlamenta. Oblikovali so tako imenovano Weimarsko republiko, novo nemško demokracijo, ki je obstala do leta 1933, ko je prevzel oblast Hitler. 1964 sta Francija in Velika Britanija sklenili sporazum o gradnji predora pod Rokavskim prelivom. Petek, 7. februarj Danes goduje Egidij. 1613 je ruska skupščina izvolila za carja 16-letnega bojarja Mihaela Romanova, ustanovitelja dinastije Romanovih, ki so vladali Rudiji do revolucije. 1812 se je rodil angleški pripovednik Charles Dickens. 1971 so dobile ženske v Švici volilno pravico. 1992 so zunanji in finančni ministri dvanajstih evropskih držav podpisali v Maastrichtu pogodbo, s katero so utemeljili politično, gospodarsko in monetarno unijo. 1800 se je rodil v Idriji slovenski založnik in tiskar Jožef Blaznik. Sobota, 8. februar Danes goduje Janez. Danes praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. Na današnji dan leta 1849 je umrl slovenski pesnik dr. France Prešeren. Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi. 1751 je umrl italijanski kipar Niccolo Salvi. Po Berninijevi zamisli je naredil vodnjak Fontana di Trevi v Rimu. 1819 se je rodil angleški estet in sociolog Juhn Ruskin. Zagovarjal je tezo, da je lepota samo zunanji izraz etične popolnosti. 1828 se je rodil francoski pisatelj Jules Verne. 1904 se je začela rusko-japonska vojna. 1926 je umrl angleški biolog William Bateson, ki je prvi uvedel v biologijo izraz genetika. Nedelja, 9. februarl Danes goduje Polona. 1705 se je rodil naravoslovec in jezikoslovec Žiga Popovič. Napisal je slovnico Nemcem, pripravljal je slovensko slovnico in slovensko-nemški slovar. 1871 se je rodil slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar. Z živo, s sočno in z jedrnato besedo je opisoval gorenjsko pokrajino in njene ljudi. Med njegova najboljša dela sodijo Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Razvalina življenja in Veriga. 1940 se je rodil južnoafriški pisatelj in Nobelov nagrajenec John Maxwell Coetzee. 1943 so italijanski okupatorji na Ligojni pri Vrhniki ustrelili partizana in pesnika Ivana Roba. Njegove satire in travestije so bile pred začetkom druge svetovne vojne splošno znane, njegovo najbolj uspelo delo pa je travestija Jurčičevega Desetega brata v verzih. 1945 se je rodila Maria de Lourdes Villiers 'Mia' Farrow. 1964 je skupina The Beatles prvič nastopila v šovu Eda Sullivana. Ponedeljek, 10. februar Danes goduje Viljem. 1258 so Mongoli uničili Bagdad. Mesto so požgali do tal, ubili pa so več kot 10.000 ljudi. 1542 so angleško kraljico Catherine Howard, ženo kralja Henrika VIII., zaprli v londonski Tower. Tri dni kasneje so jo obglavili. 1798 je general Berthier v imenu francoske republike zavzel Rim in iz Vatikana izgnal papeža Pija VI. 1840 se je angleška kraljica Victoria poročila s princem Albertom Saxe-Coburg-Gothom. 1863 je Alanson Crane patentiral gasilni aparat. 1923 je v Münchnu umrl nemški fizik in prvi Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1901 Wilhelm Conrad Röntgen. 1947 so bili v Parizu podpisani mirovni sporazumi z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, medtem ko vprašanja Nemčije in Avstrije niso rešili. 18 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 4. februarja 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline V rastlinjakih se kljub snegu delo lahko prične Rastlinjakov za tržno proizvodnjo je v Sloveniji prav gotovo premalo. Zato pa je na naših vrtovih zaradi težav s paradižnikov v zadnjih nekaj letih zraslo kar nekaj manjših ali večjih rastlinjakov. Zal opažam, da so eni in drugi pozimi pogosto prazni, kar pa je popolnoma narobe. Samo zaradi paradižnika se rastlinjaka ne splača postavljati. Največji pomen imajo rastlinjaki zgodaj spomladi, pozimi in v podaljšani jeseni. V naših vremenskih razmerah lahko v njih pridelamo dovolj zelenjave praktično celo leto. Za sam paradižnik pa so bolj uporabne strehe kakor rastlinjak. Foto: Miša Pušenjak Sadike lahko vzgajamo nad zemljo, v zemlji pa že pridelujemo rastline. Kolobar moramo upoštevati tudi v rastlinjaku Pri pridelavi v rastlinjaku se pojavlja kar nekaj pasti. Prva je prav gotovo dovolj širok kolobar. V rastlinjaku poleti ne uspeva veliko vrtnin in pojavlja se velik problem, kako zagotoviti ustrezen kolobar. Razen plodovk imajo praktično vse vrtnine poleti velike težave zaradi vročine. Kljub temu si ravno z zgodnjespomladansko in poznojesensko pridelavo lahko veliko pomagamo. O kolobarje-nju v rastlinjaku sem nekaj napisala pred kratkim, naj omeni le, da ni težava samo prepogosto sajenje paradižnika, tudi zimska solata ne more biti vsako leto na istem mestu. Druga past je zračna vlaga Slovenci nismo največji pristaši zračenja. Vsaka hladna sapa, celo veter poleti, številnim Kajenje je odvisnost, ki uničuje zdravje kadilca in negativno vpliva na zdravje ljudi, ki so t. i. pasivni kadilci. Prva in največja težava kajenja je odvisnost. Ta je posledica delovanja nikotina. Vplivajo pa tudi dejavniki okolja (cena in dostopnost cigaret, družbena sprejemljivost kajenja). Pri odvisnosti od kajenja pride tudi do pojava tolerance. To pomeni, da potrebuje kadilec za vzdrževanje psihofizičnega ugodja, ki ga občuti ob kajenju, vedno več cigaret. Druga težava je absti-nenčna kriza. Ta se kaže pri odtegnitvi kajenja kot močno izražena želja po nikotinu, glavobol, tesnobnost in tiščanje v prsih, nespečnost, motnje razpoloženja, težave pri koncentraciji, razdražljivost, znižana frekvenca bitja srca, povečanje teka in zaprtje. Znaki se pojavijo v prvih 24 urah in lahko trajajo do dva tedna. Znaki so vezani na nikotin in uporaba nikotina jih olajša. Zaradi vseh negativnih posledic za zdravje in okolje ter ne nazadnje tudi zaradi ekonomskih razlogov, je opustitev kajenja dobra odločitev. Ni pa preprosta, niti ni lahko izvedljiva. Pokazatelj, koliko je neka oseba res odvisna od kajenja, je, kdaj med dnevom oseba pokadi prvo cigareto. Če je to takoj zjutraj ali če si prižge cigareto tudi ponoči, gre za hujšo obliko odvisnosti in ta oseba bo zagotovo za odvajanje od kajenja potrebovala strokovno pomoč. povzroča paniko. Vsa okna, vrata morajo biti tesno zaprta, da le ne bi kaj zapihljalo. Ta način razmišljanja prenašamo tudi v rastlinjake. Zračenje za mnoge pomeni metanje denarja skozi okna. Pozabite; če že v stanovanju ne želite svežega zraka, v rastlinjaku je nujno potreben. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, direktorica JZ Lekarne Ptuj, mag. farm., spec. Kako si pri odvajanju od lahko pomagate? Najbolj pomembno je, da se sami odločite prenehati s kajenjem. In da pri tej odločitvi vztrajate. Od te odločitve vas naj ne odvrne dejstvo, da ste že poskusili prenehati s kajenjem in ste ponovno pričeli. Nekateri se odločijo, da bodo prenehali s kajenjem takoj, drugim je lažje, če si določijo nek datum. Koristno je, če svojo odločitev sporočite okolici, saj vam bodo družinski člani, sodelavci in prijatelji lahko v pomoč. Pogost vzrok za ponovno kajenje je povečanje telesne teže. Drugi pogosti vzrok je abstinenč-ni sindrom. Ta se seveda pojavi, vendar je najhuje dva do tri dni, potem težave počasi izzvenijo. Pri odvajanju od kajenja si lahko kadilci pomagajo tudi z izdelki za samozdravljenje. V Sloveniji Zato zračimo vedno, pozimi, spomladi, jeseni, poleti pa seveda ostajajo rastlinjaki ves čas odprti. Torej tudi zdaj, v zimskem času, če so v rastlinjaku rastline, ga vsaj enkrat dnevno, vsaj za pol ure, temeljito prezračite. Zračno vlago poskušajte zniževati še na druge načine. Če ste so na voljo obliži in žvečilni gumiji. Obliž naj bo nameščen 16 ur, med spanjem pa ne. Trajanje zdravljenja z obližem je odvisno od stopnje zasvojenosti in praviloma traja 3 mesece do največ 6 mesecev. V tem času se odmerek postopoma zmanjšuje (8 tednov 15 mg obliž, 2 tedna 10 mg in 2 tedna 5 mg). Žvečilni gumi je farmacevtska oblika, ki nadomesti kajenje. Uporablja se predvsem za takojšnje odpravljanje neustavljive želje po cigareti. Nikotin se skozi ustno sluznico vsrka v kri. Za doseganje želenega učinka je zelo pomembna pravilna tehnika žvečenja, kar vam natančno razloži farmacevt v lekarni. Žvečilni gumi z nikotinom lahko žvečite približno 30 minut ter od 8 do 12 na dan. Na voljo sta dve jakosti, in sicer 2 mg in 4 mg. Slednjega svetujemo osebam, ki so pokadile več kot 20 cigaret na dan. Odmerek in število žvečilnih gumijev naj uporabnik postopoma zmanjšuje. Uporaba nikotinskih nadomestkov se odsvetuje, če oseba še zmeraj kadi. Osebam z boleznimi srca in ožilja, osebam, mlajšim od 18 let, nosečnicam in doječim materam. Kot vsa zdravila imajo tudi nikotinski nadomestki lahko neželene učinke. Pri žvečilnih gumijih se lahko pojavijo vnetja ust in žrela, boleče čeljustne mišice, glavobol, omotica, prebavne težave, razbijanje srca. Pri obližih se lahko pojavijo lokalne reakcije na koži, pa tudi vsi prej omenjeni neželeni učinki. dovolj spretni, naj bo v rastlinjaku ventilator, ki ga večkrat tudi vklopite, če opazite kapljice vode na listih rastlin ali stenah rastlinjaka. Zalivanje s perfo-riranimi, preluknjanimi cevmi po tleh zagotavlja, da se v zraku ne bo nabiralo veliko vlage. Takšno namakanje je v rastlinjaku Kajenje vpliva na presnovo številnih zdravil. Ob prenehanju kajenja se v krvi lahko poveča raven določnih zdravil, kar bi lahko povzročilo neželene učinke. Zato vsem kroničnim bolnikom svetujemo, da o prenehanju kajenja obvestijo svojega zdravnika. V tujini so za samozdravljenje na voljo tudi pastile, nosno pršilo in inhalator, ki jih zdravnik predpiše na recept. Pri nas pa obstaja kot zdravilo na recept v obliki tablet. Zdravljenje poteka pod nadzorom zdravnika. Učinka nekaterih drugih načinov prenehanja kajenja, kot je akupunktura, ostala zdravila (antidepresivi, pomirjevala) ter hipnoza z raziskavami niso uspeli potrditi. V lekarni se sorazmerno veliko srečujemo z osebami, ki bi želel prenehati s kajenjem. Po pogovoru se skupaj odločimo, ali je bolj primeren obliž (preprečuje odtegnitvene težave) ali žvečilni gumi (poteši željo po cigareti). Pri tem seveda upoštevamo omejitve uporabe, kot so razjede v ustih, težave s kožo ipd. ugotavljamo tudi, da je med kadilci velika želja po prenehanju kajenja, vendar je uspeh relativno slab. Vzrokov za to je več, od neprijetnih odtegnitve-nih simptomov do življenjskih navad in okolja. Najbolj motivirani in najbolj uspešni pa so tisti, ki jih v to odločitev prisilijo zdravstvene težave. Veliko negativnih učinkov, ki jih ima kajenje na telo, se s prenehanjem kajenja popravi: izboljša se pljučna funkcija, izgine jutranji kašelj, umiri se sapa ipd. tudi tveganje za nastanek bolezni, ki so posledica kajenja, se po nekaj letih izenači z nekadilci. Darja Potočnik Benčič, Lekarne Ptuj najprimernejše. Z zalivalkami je težko zaliti dovolj, posebej v poletni vročini, s cevmi s tušem pa razpršimo vlago po celem prostoru, učinkovitost je slabša, pa še vlago v zraku povečujemo. Na tak način zalivamo samo sadike, pa še tam je treba biti previden, nežen in zmeren. Zatiranje tal V manjših rastlinjakih običajno ne uporabljamo zastirk, zatiranja tal. Mnogi so prepričani, da so zastirke namenjene samo preprečevanju rasti plevelov. Pa ni tako. Tla zastiramo predvsem zato, da varujemo zemljo pred negativnimi vplivi vremena. Pod zastirko so tla spomladi in jeseni toplejša, poleti pa hladnejša. V takih tleh se korenine rastlin dobro počutijo, rastline so odpornejše, pridelek pa seveda večji. Če so tla prekrita, je tudi poraba vode enakomernejša, predvsem pa nižja. Zastirka preprečuje hitro izhlapevanje, pomaga tudi, da se voda porazdeli po površini in ne uhaja v globino. In ne nazadnje, če preprečimo izhlapevanje, znižamo tudi zračno vlago v rastlinjaku. Sicer še vedno veliko vode izhlapi iz samih rastlin, pa vendarle vsaj s površine tal ne odhaja v ozračje. Zato zastiramo tla tudi v rastlinjaku. Na prostem so zagotovo najprimernejše naravne zastirke, kot je slama, seno, po-košena trava ali druge rastline; če imate veliko žagovine, jo tudi lahko uporabite za zastiraje tal, vendar mora biti čim bolj drobno mleta. Prednost naravnih za-stirk je v tem, da so brezplačne, se razgradijo in ne onesnažujejo narave pri razgradnji. Obenem pa so tudi gnojilo, sveže, zelene že kar takoj, tiste suhe pa v obliki spreminjanja v humus in razpada le-tega kasneje. Poleg tega pri naravnih zastirkah brez težav dosajamo, sadimo nove rastline. V rastlinjaku pa ima folija eno prednost, to je, da še dodatno preprečuje izhlapevanje in s tem znižuje vlago v tleh. Kljub temu je odločitev vaša, vsekakor pa zastiranje tal priporočam tako pozimi, spomladi, kakor tudi poleti. Kaj počnemo zdaj v rastlinjaku Vzgoja sadik je seveda na prvem mestu. Vzgojo sadik lahko kombinirate s pridelovanjem zelenjave. Sadike v multiploščah lahko obesite pod strop, lahko jih razporedite med vrstami zelenjave. V tla sejemo zdaj motovilec, špinačo, letno solato, priporočam sorte gentillina, leda ali posavka in vegorka, ljubitelji mehkolistni sort pa posejte tudi le-te. Še bolje kakor direktna setev je, da seme najprej posejete v multiplošče, pustite za štiri do pet dni na toplem, potem pa jih prestavite v rastlinjak in vzgojite sadike. Drugo leto lahko to naredite že v začetku januarja ali celo v decembru. Med solato posejte mesečno redkvico, saj se dobro dopolnjujeta. Poleg solatnic lahko v rastlinjak posejete še rukolo, azijske listnate rastline in novo rastlino, prezimni ali zimski portulak. Seme le-te pri nas sicer ne dobite v vseh trgovinah, po pravici povedano ga na Ptuju še nisem videla, mogoče vam ga kdo lahko priskrbi iz Maribora ali ga nabavite po spletu. Zimski portulak vsebuje veliko koristnih snovi, znano je, da vsebuje tudi askorbinsko kislino, vitamin A in železo. V zimski prehrani je dober tudi zato, ker vsebuje veliko vitamina C, poleg železa pa tudi magnezij. Zelo zanimiva je tudi mešanica rastlin za mlade liste, nekakšna berivka. V mešanici najdemo poleg semena solat tudi seme drugih rastlin, kot sta blitva in rdeča pesa. Če pa nas preseneti mraz, posevke tudi v rastlinjaku dodatno prekrijemo še z loki in agrokopreno. V februarju lahko posejemo tudi nizek grah, še nekoliko kasneje, od konca marca naprej, pa posejte tudi nizek stročji fižo, na polovico, kjer bomo nekoliko kasneje posadili lubenice, melone ali bučke. Sama bi zagotovo posejala tudi blitvo, peteršilj in korenček, slednjega predvsem zgodnji sorti, okroglega pariškega ali podolgovatega amsterdamskega. Pomembno je paziti tudi na temperature Še na nekaj pomembnega bi opozorila. Posebej bodite pozorni na to pri vzgoji sadik. Včasih nas spomladi preseneti dolgo obdobje oblačnega vremena. V takih razmerah rastline rastejo počasneje, saj imajo premalo svetlobe. Rasti rastlin ne smete prisiljevati k hitri rasti z višjo temperaturo ali gnojenjem. Potem bodo vaše sadike nekako-vostne in s pridelkom ne boste zadovoljni. Če postanejo sadike blede in zaostanejo v rasti, mnogi menijo, da jim manjka hrane ali toplote. Zato dvignejo temperaturo in pričnejo dogno-jevati. Zelo narobe. V primeru pomanjkanja svetlobe moramo znižati temperaturo, zmanjšati zalivanje in seveda ne smemo gnojiti. Rastlinam pa lahko pomagamo s pripravki iz izvlečkov alg ali aminokislin. Rastlinjak je res dobrodošla pridobitev, zato ga je smiselno polno izkoristiti. Vsekakor pa ne smemo pretiravati in s previsokimi temperaturami, gnojenjem ali prehitrim sajenjem preveč izsiljevati naravnih zakonov. Potem se boste domačega pridelka skoraj celo leto lahko veselili lepo število let. V nasprotnem primeru pa bo treba rastlinjak večkrat prestaviti, saj nam bo narava nepravilno ravnanje, ozek kolobar, hitro vrnila z nerešljivimi težavami. Miša Pušenjak Zdravstveni nasveti Opustitev kajenja je odločitev za zdravje in kakovostno življenje torek • 235. januarja 2014 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 187 S svetovne glasbene scene To je to Pred dnevi so na veliki svečanosti v Los Angele-su že 56. podelili prestižne nagrade Ameriške glasbene akademije (Grammy 2014). Veliki zmagovalec letošnje podelitve je s štirimi osvojenimi kipci elektronski dvojec Daft Punk. Francoza sta tako med drugim prejela tudi nagrado za posnetek leta (Get Lucky) in najboljši album leta (Random access memories). S štirimi osvojenimi kipci pa se lahko pohvalijo tudi Macklemore & Ryan Lewis ter Pharell Williams. Takoj za njimi pa je s tremi osvojenimi nagradami Justin Timberlake. Jay-Z, ki je bil nominiran kar v devetih kategorijah, se je moral na koncu sprijazniti z dvema nagradama. Med ženskami je bila v ospredju mlada 17-letna Novozelandka Lorde, ki je prejela priznanje za skladbo leta (Royal) in za najboljši pop solo nastop. Grammyja za najboljši R&B album (Girl on fire) je domov odnesla Alicia Keys. Dave Grohl, Paul McCartney, Krist Novoselic in Pat Smear so osvojili grammyja za najboljšo rock skladbo (Cut me some slack), Imagine Dragons pa za najboljši rock nastop (Radioactive). Med tokratnimi nagrajenci najdemo tudi legendarni y M /k