IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 387 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 908, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN leto xiii _ gt 97 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SOBOTA, 20. AVGUSTA 1960 Sol dneie V mesecu avgustu bi morale vse gospodarske organizacije predlo-f"2 Okrajnemu zavodu za plan vdelan predlog perspektivnega načrta za naslednje petletno ob-d°bje. Ni dvoma, da so predvsem v večjih podjetjih o tem precej opravljali: tako vodstva podje- ty kot samnutor/iTini nroant Vi , --• samoupravni organi, ven-*ar je rok za oddajo tega izred-n° Pomembnega elabo kP°stevamo elaborata — cc da so bili obrazci razposlani sele sredi julija — le ^koliko prekratek. Razen tega Pada v zelo ne prikladen čas- Spričo dopustov je delo samo-upravnih organov v poletnih mc-iecih manj intenzivno. Zato bodo oprave o perspektivnih planih v avgustu — kot to zahtevajo navodila — nuno površne in formalne. Člani kolektivov v razpravah praktično sploh ne bodo so-de}ovali, ker so bodisi na dopu-stlb, bodisi zaradi dopustov sorazmerno bolj obremen'eni na dednih me$t\h. Judi aktivnost poučnih organizacij je v poletnih ^secih manisa in zategadeli ne b°do nfogle vključiti širokega kro- jil L^avcev v razpravo o per-PtKtivnem razvoiu podjetja. »jo S\rezrtl upravni organi bi sicer Pot"L V tem meseCH pripraviti vse y^.rebne analize in izračune, ki bi rtad n[-n?Va Za tehtno razpravo o sp0j m razvohi posamezne ?o-njih ars^.e organizacije v nasledka) i**'?7 ^et'h- Toda razpravo- v tih h'V ln $amou^ravn'h orga-Pr',u j numo kazalo odložiti na tre Al V me'cc- Je tako hndo toliL ' plani lahk° kollkor ■ . 0 realen izraz hotenja pod- nep He Pa samo želja in trenut- jL razpoloženja posameznikov. okument, ki mora biti trdna Oiriot,a S seje ObLO Jesenice Več discipline pri izvajanju družbenega načrta in v finančnem po tavanju Na minuli seji ObLO Jesenice sc> med drugim razpravljali tudi o izvajanju letošnjega inve jt'cijskega programa. — Načrt predvideva za 2408 milijonov gospodarskih investic!i, od tega nad dve milijardi za industrijo, 78 milijonov z?, gostinstvo in turizem, 83 milijonov z?, komunalna podjetja, 72 za obrt itd. — Pretežni del razprave so odborni ki posvetili investicijam v gostinstvu in turizmu, o6 odstotkov eozdov v lo 118 tisoč hoktarc>v-pr0j r(Vn''i letna .skupna vrednost j-^vOdnje |z te dejavnosti Jev'\<>kn>:;,<> 4 milijarde dinar-pre'p . ar j'1 velik dohodek za **dt ^e Stevil° Prebivalstva, g0?j Prn ko jo v neposrednem lu zaposlenih 1400 ve z zelenim borom, ki tam zelo dobro uspeva. Po dosedanjih izkušnjah se v sedanjem predlogu gozdarski strokovnjaki izogibajo umetnega pogozdovanja. Kakor ugotavljajo, je ta način zelo drag in malo uspešen. Zato predvidevajo, kjer je le moč, naravno pogozdovanje in pomlajevanje gozdov, seveda s skrbno nego in načrtnim usmerjanjem celotne dejavnosti. 300 kilometrov cest Za smotrne- gospodarjenje z gozdovi postavlja sedanji predlog kot pogoj na prve- mesto delavce, zatem .ceste in končno tudi mehanizacijo. V zadnjem obdobju so naoravljeni veliki koraki naprej. Pred vojno na območju (Nadaljevanje na 4. strani) porasta kot v zadnjih letih, ker tega industrijske kapacitete ne bodo dopuščale. Pričakujejo predvsem nadaljni porast narodnega dohodka in produktivnosti. Skupni narodni dohodek v občini na leto je zdaj 35 milijard dinarjev (samo v industriji 15 milijard dinarjev), medtem ko je bil leta 1956 24 milijard dinarjev (v industriji 9 milijard dinarjev). V skladu s tem pričakujejo tudi do leta 1965 nadaljni porast. V kmetijstvu velja omeniti investicije v Kmetijsko posestvo Poljče, ki jih bodo v prihodnjih lotili nadaljevali s pogojem, da jih bo posestvo v perspektivi popolnoma preskrbovalo predvsem z mlekom, pa tudi z ostalimi kmetijskimi pridelki. Deloma jih bodo Poljče preskrbovale z mlekom že prihodnje leto. V jeseniški občini pa v prihodnjih petih letih nameravajo ustanoviti tudi lastno kmetijsko posestvo v okviru Kmetijske zadruge Žirovnica s tem, da se vse zadruge v občini združijo v eno in da deloma prevzamejo razsn kmetijske tudi gozdarsko dejavnost. Pomembna naloga čaka jeseniško občino v prihodnjih petih losa v na naših gozdovih nu 1: - **VceV. KoCen'iona na vc* ko>t 22 - dofl 'V kubičnih metrov, tako da gl0 T? Vsakoletni prirastek okro-1*0(1 ; 000 ni,,,n:V Vendar, kot ribb*no 73.000 kubM kot 'notrov letno, naj bi ostajala đetaJncrn obdobju hudo priza- . ovrsi,,,, gozdov g« hodo V no-iowr'h krajih blizu naseli] t^'i »krčile roda v celoti se p (> :■■>■ gozd< 'V p- ve ale p< lV'ar>je bo zlasti na podr< ■ h •Wm**nlh kmečkih !•<• •! • S^u, v vi; i h le •: h, zlasti nad «0,<(> in Poljan !• no, kjer «tev ki kmečkih g os poda r-aei...ZnPu.stili domov e i si p vi(j v ('«>lin<>. Prav tako < • pred Pov°^a v-*jn dela, da bi nekatere 5E5nc' P°rasle 7- grmičevjem, T^^iU v visoke gozdov«. -H4 ° le v načrtu, da bodo ob bo«•■» v Selški d<> 8Proin(Mi;li v visoke gozdo- \ lesni industriji, zlasti v .sploli. Nekateri trdiio. da Na .sliki: gozdarstvu, so zelo počasi uveljavlja sodobna tehnika in mehanizacija je to poslediea premajhnih investicij, ki so določene tem dejavnostim. Pred ža;r<> U I* Tržič ob tamkajšnji žele/niski po-slaji organizacij tekstilnih delavcev pri nas in celo v inozemstvu. — Povabilu se je že odzvala delegacija italijanskih tekstilnih delavcev in prijavila svoj prihod, iz Taškenta (SZ) so poslali opravičilo, da se proslav ne morejo udeležiti ter sporočili iskrene če-stike trtžiškim tekstilcem ob tej jubilejni obletnici. Pričakujejo tudi delegacijo iz Madžarske in Poljske. Športnih tekmovanj, ki so bila ta teden, se je udeležilo skupno 166 tekmovalcev iz Varaždina, Duge Rese, Mariborskih tekstilnih tovarn in domačini. Pri tem so se najbolje izkazali gostje iz Varaždina, ki so zavzeli prva tri mesta, in sicer v streljanju, kegljanju in v nogometu. Vsi so bili včeraj na izletu v Podljubelju. Številnim čestitkam, ki prihajajo te dni kolektivu BPT, se pridružuje tudi naša redakcija. Širšo reportažo o delu in naporih tega kolektiva in o razvoju njihove tovarne objavljamo na tretji strani. -1. c. IZ BOHINJA lakai tolikšna podražitev? V Bohinjski Bistrici, središču gorenjske mlekarske proizvodnje, so pred dnevi podražili mleko kar za 12 din pri litru in se tako postavili na ceno kot je v Ljubljani. Med prebivalci Bohinjske Bistrice je te dni precej nezadovoljstva, zlasti ker je ta podražitev prišla nenadoma brez potrebnih utemeljitev ali predhodnih razgovorov. — Z odredbo ObLO je bila sicer določena najvišja prodajna cena mleku, in sicer 33 din oziroma 34 v poletnih mesecih. Tega se bohinjske zadruge pridržujejo. Sedaj je v Bistrici liter mleka po 46 dinarjev, za hotele pa celo po 52 dinarjev za liter. Člani zadruge utemeljujejo to podražitev s prevoznimi stroški za dovoz mleka iz planin. Odkupna cena pa je ostala ista in je sedaj skoraj z?. 20 dinarjev nižja od prodajne. Zato ni čudno, da okoli tega vprašanja krožijo najrazličnejše govorice, češ da poslovanje zadruge ni najbolj solidno, da se je v sirarni pokvaril sir itd. Zadružniki bodo pač morali pogledati, kaj se dogaja v zadrugi in povečati dohodek zadruge s solidnej-šim poslovanjem. -k OBRAZI IN POJAVI HASA N8 TAKA drugega v klopi, Lenčica je pač taka, kot so njene kolegice iz razreda osnovne sole: skače po ulici, nemirna je kroji in šiva oblekce za svojo punčko in v postelji ima se zmeraj velikega oguljenega medvedka. Taka: živahna, razigrana in ljubka hkrati je Lenčica znana vsem v šoli in tudi med otroci njenega delavskega predmestja. Je pač navaden, vesel in zdrav otrok. Toda ondan, ko so se otroci odpravljali v kolonijo, je nepričakovano zašumelo med otroci: »Lenka je nekaj posebnega! Lenčka ni taka kot smo drugi!' Smejali so se otroci, nekateri so se ji spakovali, ji nagajali in samo za las je manjkalo, da Lenčica na železniški postaji ni šla nazaj domov. Bila je objokana, užaljena in skrajno potrta. Začelo se je dan prej, ko so se zbrale matere oziroma starši, in se pogovarjali o odhodu. »Uh! Prosim vas! Samo naše Lcnčke ne mazati s tistimi pacastimi kremami!* je proseče vzdihovala Lenčkina mama. Naša Lenčica ima zelo občutljivo kožo. Imam doma kremo, ki mi jo je poslala sestra iz inozemstva. Zelo lepo diši in Lenčici je zelo všeč. Jutri, predno greste, vam jo bom prinesla.* Ko je vzgojiteljica vendarle obljubila to uslugo, so se proštve nadabevalc- Lenčica, kot je zatrjevala mama, ima zelo bele srajčke in drugo perilo. Nikdar ni nosila bombaža-stih in drugih navadnih nogavic. S seboj bo nesla tudi krilo r/. perlona. Toda, če bodo tam prali, ne smejo Lenčkinih stvari prati kar tako, skupaj z drugimi. Drugi nimajo tako finih stvari. Za Lenčico je drugače, »saj razumete, pri nas smo zmeraj bolj pazili, nismo bili nikdar tako .. je še nadaljevala Lenčkina mama. Te dni se je Lenčica že prilagodila novemu živhenju ob morju. Kot vsi drugi, se ves dan podi po pesku, dela velike pogače s kanglico in zbira školjke. Mažejo ji hrbet z isto kremo kot drugim, perejo ji kot drugim . . . Lenčica je prav taka kot vsi, le njena mamica s prevelikim poudarkom in neutemeljenim ponosom zmeraj trdi, da je pač pri njih »drugače*, da Lenčica »ni taka* kot drugi, da . . . Lenčica pa je ze stokrat dokazala, da ni prav nič drugačna. Njene solze na železniški postaji in podobni dogodki, ki bodo morda še prišli, pa bodo morda postopoma prepričali tudi mamico. r. c v. Pred zaključkom popisa Tržič — Kot po drugih občinah v kranjskem okraju, tako so tudi v tržiški občini pričeli s topografskim popisom vasi in naselij, zgodovinsko pomembnih iz časa NOB. Pokroviteljstvo nad popisom ima Okrajni muzej NOB iz Kranja. V tem mesecu bodo končali s prvo stopnjo topografskega popisa v Tržiču, Podljubelju, Lomu, Kovorju, Lešah, Križah, Gozdu, Seničnem in v Brezjah. Vsak izmed teh krajev ima posebno komisijo, katere člani zapisujejo in zbirajo važne podatke, jih pošiljajo občinskemu odboru ZB v Tržič od tu pa v Kranj, kjer bodo zbrali celotno pomembno gradivo. OBISK PARTIZANSKIH KRAJEV NA PRIMORSKEM, Boh. Bela — Minulo nedeljo je kakih 70 nekdanjih borcev in aktivistov ter ostalih prebivalcev Boh. Bele obiskalo bolnišnico Franjo, Cerkno in nekatere druge kraje — prizorišča bojev med NOB na Primorskem. Večina nekdanjih partizanov se je ob tej priložnosti prvikrat po osvoboditvi srečala s kraji, ki so jih med vojno tolikokrat prehodili. Obujali so spomine na nekdanje junaške dni, nekaj tovarišev med njimi se je celo zdravilo v bolnici Franji. Zanimiv in poučen izlet je organiziral krajevni odbor Zveze borcev Bohinjska Bela. i Z m A 11 H S t A * * * SOBOTA, 20. AVGUSTA II Razgovor z najstarejšo delavko BPT v Tržiču Vse hudo je pozabljeno... NAŠ RAZGOVOR ff V. Ob 75-letnici obstoja tekstilne tovarne v Tržiču se spominjamo vseh tistih delavcev, ki so postavili temelje današnje Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču. Vsak se rad spomni S torove Francke, ki jo že kot 13-letna deklica pomagala pri gradnji omenjene tovarne, se v njej tudi zaposlila in ostala v njej nepretrgoma 60 let do upokojitve. Danes smo ženico, staro 87 let, še vedno nasmejano, z veliko voljo do dela, našli na njenem skrbno urejenem domu v majhni hišici sredi sadovnjaka v Sp. Dupljah, kjer živi s svojo hčerko. Takole nam je pripovedovala, kako je pred leti pričela z delom v tovarni. -Kot 12-letna deklica sem služila pri sosedovih in pasla krave na bližnjih pašni- kih. Dva moja starejša brata in prav tako starejši sestri, pa so že pomagali pri gradnji tekstilne tovarne v Tržiču. Zelja, da bi se tudi jaz zaposlila v tovarni, je bila nepopisna. Iz dneva v dan sem prosila brate in sestre, naj še zame posredujejo kako delovno mesto. Tako se je tudi zgodilo. S trinajstimi leti so se moje želje uresničile. Majhno in drobno so me sprejeli v službo. Pomagala sem zidarjem, jim nosila vodo in malto ter hodila v mesjo po razne drobne potrebščine, ki smo jih potrebovali pri gradnji. Imeli so me radi, saj sem skrbno naredila vse, kar so mi naročili,« je še dodala. ►►Kako pa ste se vozili na delo, nas je zanimalo?« »Vozila?« nas je začudeno pogledala. »Saj še vlaka ni bilo takrat. Hodili smo peš. V zimskih mesecih, ko je zapadlo veliko snega, smo ga morali gaziti. Vstala sem že pred četrto uro zjutraj, samo da sem bila do šestih gotovo na delovnem mestu. — Včasih sem bila vsa premočena, vendar se tudi teh dni rada spominjam. Kasneje, ko sem bila poročena in sem morala skrbeti za štiri otroke, velikokrat vso noč nisem zatisnila očesa, ker podnevi ni bilo časa za opravljanje gospodinjskega dela.« »Ali ste se pri svojem dolgoletnem delu kdaj ponesrečili?« smo jo še povprašali. »Ko sem nekemu delavcu pomagala pri stroju, mi je valj zmečkal prst na roki. — Prepričana, da se bo rana kar čez noč pozdravila, nisem odšla k zdravniku. Roka pa je vedno bolj otekala in postala že povsem modra. Ni bilo izhoda, morala sem v Ljubljano na zdravniški pregled. Tam so mi hoteli roko odrezati. K sreči tega nika- Francka Šter kor nisem dopustila in glejte, imela sem prav, obdržala sem roko, roko, ki mi je kljub 25-letnem zdravljenju, pridno služila pri delu.* »Prav gotovo ste razen težav, doživeli tudi mnogo prijetnega. Ali so vam kaki veseli trenutki še posebno ostali v spominu?« »Veste, jaz na vse hudo kar hitro pozabim. Vedno pa se spominjam dni, ko smo se s svojimi sodelavkami po delovnih urah zbrale v prijetni družbi, pokramljale, zapele in se včasih tudi zavrtele.« Francka Sler je danes najstarejši vaščan v Sp. Dupljah. Ko smo z njo kramljali, tega kar nismo mogli verjeti. Toliko svežine in volj« je v njej. »Bilo je lepo. Vsako noč, ko ne morem spati, premišljujem na leta, ki sem jih preživela v sedanji BPT v Tržiču. In še to napišite,* nam je dejala, »da bi še danes rada stala za strojem in delala tisto, kar mi je bilo vedno v največje veselje.- J NOV STANOVANJSKI BLOK Železniki Te dni so v 2eleznikih končali nov stanovanjski blok s štirimi družinskimi in nekaj samskimi stanovanji. Razen tega bo dobila svoj prostor v tej zgradbi tudi postaja Ljudske milice. ZAČASNA ZAMENJAVA Skofja Loka — Vrtca na Trati in v Škofji Loki poslujeta ozir. sta odprta tudi sedaj, med šolskimi počitnicami. Vzgojiteljice, ki so redno nameščene v teh dveh ustanovah, pa so v tem času zamenjale učiteljiščnice oziroma študentke Vzgojiteljske šole iz Ljubljane. POUČNI FILMI Tržič — V Tržiču so v tem tednu predvajali filme propagandnega značaja v zvezi z akcijo motornih vozil. V kinodvorani so si Tržičani lahko brezplačno ogledali poučne prometne filme: »Po sledovih nevidnih okvar*, »Poslednji tovor*, »Neprevidneži ceste* in »Naslednji boš ti*. Jesenice — Delavski svet Železarne Jesenice je sprejel na zadnji seji sklep o prevzemu vseh strokovnih šol na Jesenicah v sklop podjetja, kakor to predvideva resolucija o reorganizaciji strokovnih šol, ki jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina. S prihodnjim letom bodo delovale v sklopu Šolskega centra Železarne Jesenice Metalurška industrijska šola in Tehniška srednja šola, kakor tudi internat ter predvidena tehniška lelsa pred rekordom Jelša na Hvaru, znana po izrednih naravnih lepotah z blagim podnebjem, je bila vse do letošnje sezone zasedena pretežno z inozemskimi gosti. Letos pa kljub minimalnemu številu ino-zemcev beležijo na Jelši dnevno po 2200 letoviščarjev in računajo, da bodo dosegli rekorden maksimum nočnin v sezoni, in sicer okoli 15.000. Na Jelši je le en hotel s 100 posteljami, vendar prenočišča nudijo tudi gostoljubni domačini. Teh je okoli 1400. Jelša, ki ima precej starih umetnin, predvsem slike mojstra Tizianove in Veronesove šole in katere okolica omogoča organi- svetleli doto # • • 4 t« /\ V nedeljo, 14. avgusta dopoldne, se je na Poljščici pri Podnartu doma na podstrešju obesil 46-letni posestnik A. K. Vzrok samomora še ni znan. A Zaradi povečanja avtomatskih telefonskih central v Kranju in Ljubljani bodo izmenjali Pismo iz Rateče-Planica Na članek iOb zaključku X. Gorenjskega sejma«, ki Je bil objavljen v našem listu 13. avgusta, je Turistično društvo Rateče-Planica poslalo pismo s pripombo. Nepravilno je namreč v tem članku imenovan »pastirski rej v Kranjski gori« namesto v Planici, kjer je tamkajšnjo turistično društvo Rateče-Planica letos že drugič organiziralo to prireditev. DOPUSTI V ŽELEZNIKIH Železniki — Tudi v železniški občini so letos drugače organizirali dopuste kot prejšnja lota. Vsa podjetja so skupno z Občinskim ljudskim odborom, kupila počitniški dom v Portorožu. — Upravo nad domom p* je prevzel Občinski sindikalni svet. -Zmogljivost doma je 30 ležišč in vsaka Izmena traja teden dni. Letovanje se je začelo junija In bo predvidoma zaključeno konec septembra. Dom je veljal 13 milijonov dinarjev in so podjetja •kupno z občino najela kredit, nekaj sredstev p» so takoj prispevala. Za brezhibno organizacijo dopustov so v Železnikih pri Občinskem sindikalnem svetu ustanovili počitniško skupnost. -vi* telefonske številke. V Kranju so izmenjane vse telefonske številke, v Ljubljani pa nad 400 številk. Nove številke bodo veljale po objavi v časopisju. A V tovarno BPT v Tržiču bodo danes ob 8. uri v dvorani Partizana sprejeli upokojence, ki so več kot 30 let delali v podjetju. Povabljenih je okoli 150. Sprejel jih bo predsednik delavskega sveta, jim razdelili denarne nagrade in pripravil zakusko. /\ V Šenčurju, v središču vasi, na obeh straneh ceste bodo uredili park oziroma zeleni pas. S tem bo dobil Šenčur vsekakor, lepši in privlačnejši videz. /\ V gostilni »Na Jami« v Šenčurju so v zadnjih letih vložili v adaptacijo gostilniških prostorov nad 3 milijone dinarjev. V kratkem nameravajo nabaviti tudi hladilnik. VSE BO PRIPRAVLJENO Skofja I.oka V tom kraju že dalj čas« prourejujejo prostore za tamkajšnje tolarje. Do konca tega meseca bodo pobelili in popleskali osnovno šolo, tako da bo povsem pripravljena za pričetek novega šolskega leta. Tudi novo Vajeniško šolo za razne stroke dokončujejo in bo jeseni že služila svojemu namenu. Prav tako stoji pod novo streho poslopje Dijaškega doma in upajo, da bo do konca septembra stavba že v celoti uporabna. Nov Gasilski dom šola na Jesenicah. Razumljivo, bodo delovale v sklopu šolskega centra tudi vse šole za odrasle pri rednih strokovnih šolah. S tem sklepom je pokazala Železarna Jesenice pravilno gledišče na izobraževanje kadra za potrebe podjetja. Brezje — Gasilci PGD Brezje so minulo nedeljo praznovali 10-letnico obstoja društva. Ob tem pomembnem jubileju so otvorili novo zgrajeni gasilski dom, ki stoji v neposredni bližini Zadružnega doma. Dom so gasilci in ostali vaščani zgradili pretežni del s prostovoljnim delom in samoprispevki. Finančno pa sta priskočili na pomoč tudi Občinska gasilca zveza Radovljica in Okrajna gasilska zveza Kranj. 60 lei PGD Nedeljske slovesnosti se le udeležilo več sto domačinov i* okoličanov, številni uniformiral gasilci s prapori, v imenu glaV" nega odbora Gasilske zveze Slo* venije je bil navzoč njen načelnik Miran Spilar, Okrajno 0a' silsko zvezo Kranj pa je zastop* njen predsednik Metod Rotar. II. PASTIRSKI REJ PLANICA — v nedeljo, & avgusta, bo v dolini Plani«* ob vznožju 125-metrske ga kalnice II. pastirski rej. T« ziranje izletov skozi borove gozdičke, figove, rožičeve, olivne in mandeljnove nasade ter bujne vinograde, je predvsem primerna za organiziranje šolskih ekskurzij, oziroma izletov v predsezoni, to je v maju in juniju, pa tudi v posezoni, v septembru in oktobru. OBRATNA MENZA v OLJARICI Britof — Pred dnevi so v tovarni olja, »Oljarica« v Britofu odprli tovarniško menzo. Uredili so doslej skoro neuporabne prostore. Kuhinjo so opremili z modernimi gospodinjskimi stroji, lepo opremljena je tudi jedilnica, ki lahko naenkrat sprejme polovico članov kolektiva. Razen teh prostorov so zgradili tudi lepo sejno dvorano s knjižnico in čitalnico. -an Gorenja vas — Minulo nedeljo je Prostovoljno gasilsko društvo v Gorenji vasi nad Skofjo Loko slavilo 60-letnico svojega delovanja. Njihove slovesnosti se je udeležilo veliko število domačinov, članov PGD iz tamkajšnje okolice, številni predstavniki Okrajne gasilske zveze in pred- PREGLED DELA V PRVEM POLLETJU Kropa V četrtek, 25. avgusta, bo v tovarni vijakov Plamen v Kropi polletna sindikalna konferenca. Celotni kolektiv bo razpravljal o proizvodnji in doseženih uspehih v prvem polletju. Govorili bodo tudi o pripravah na V. kongres sindikata kovinskih delavcev Jugoslavije, ki bo jeseni v Beogradu in izvolili delegate za sektorsko konferenco, ki bo 22. septembra v Sindikalnem domu v Kropi za sindikalne podružnice Plamen — Kropa, UKO — Kropa, Okovje — Kamna gorica, Elektro — Kranj, Elektro — Moste> TIO — Lesce. Elektro — Žirovnica in Savske elektrarne Kranj. stavniki političnih in družbenih organizacij tega kraja. Razvitju društvenega prapora je kumoval kolektiv Mizarskega podjetja iz Gorenje vasi. Gasilsko društvo v Gorenji vasi je zelo aktivno. Prav sedaj grade večinoma c prostovoljnim delom nov gasilski dom. Temelje so že dokončali in upajo, da bodo z glavnimi deli končali v prihodnjem letu. veliko prireditev pripravh* Turistično društvo Rate**" Planica. Pričetek priredij« z odhodom narodnih noš 1 Rateč bo ob 10. uri. 1etaU sledijo: odhod živine na P,a' nino, stari plesi in pesmi planinsko rajanje. Po P1"0* gramu bo prosta zabava plesom. Organizatorji so P0" skrbeli za parkiranje mot°£ nih vozil v neposredni zini prireditvenega prostora« io Ziri — Jutri, to je v nedeljo ob 15. uri, priredi ribiška družina Ziri pri Koklju na Ledinci ribiško vrtno veselico s šaljivim ribolovom, ribiškim humorjem, pečenimi in ocvrtimi ribami. — Za zabavo bo poskrbel kvartet »Zaklji«. Tržič — Danes se bodo ves dan vrstile prireditve v počastitev 75-letnice obstoja Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču. - Ob 11.30 bo komemoracija pred spomenikom padlih v BPT, ob 15. uri pa pričetek zabave v predilniškem parku. Ob 21. uri pa bo ognjemet. Istega dne bo odprta vzorčna razstava izdelkov podjetja t prostorih BPT, odprt pa bo W" di tekstilni oddelek tržiškeg* muzeja (v Kajži). Planica — Jutri priredi Tufl' stično društvo Rateče-Pla^0* II. pastirski rej v dolini Plani«« ob vznožju 125-metrske skakal' niče. Ob 10. uri bo odhod n^ rodnih noš iz Rateč, ob H-u začetek prireditve, ob 14. uri V* prosta zabava s plesom. - Kranj — Zveza borcev terena Huje-Kranj priredi . nedeljo, 21. avgusta, veli** gozdno veselico v gozdiču 0 P-laroinj s pričetkom ob 15-urJ Na sporedu je srečolov, za /'a_-bavo pa bodo poskrbeli KranJ tki veseli fantje. Lahek zaslužek se maščuje v Tržiču je v neposredni bližini tovarn*' Peko /raslo novo, lepo urejeno poslopje. v njem si bodo Tržičani lahko nabavili mleko in kruh, poleg pa so postavili se veliko tehtnico. v kratkem bodo uredili tudi okolje s cvetjem in zelenjem Precej stolpcev v časopisih so že napolnila dejanja, ki so jih storili ljudje, ki jim ni do dela in ki bi .si radi zaslužili denar na lahek način. Pri vsem tem si naša družba prizadeva, da bi take nezdrave pojave oilprR vila. Zato naj nam bo nekaj /.godhir priča, kako so nekateri krenili na stranpota, ker so jih zamikali tuji predmeti, denar, živila .. . Denar, denar... Zgodilo se je 8. avgusta. Ta dan je neka obrtnica iz okolice Kranja nameravala odnesti denar na davčno upravo pri ObLO, da bi plačala davke. Imela ga je. spravljenega v omari za obleko. Z namenom, da bo denar odnesla na davčno upravo, ga je iz omare ta dan spravila v predal mize v kuhinji. Bilo ga je 50.000 do 60.000 din, in sicer v bankovcih po 6000 dinarjev. Istega dne okoli 8. ure se je oglasila pri tej obrtnici v kuhinji neka ciganka, v rokah pa je imela otroka. Ko je vstopila, je prosila za staro obleko. Ker se je otrok ženski zasmilil, se je Odločila, da mu da staro jopico, ki jo je imela med umazanim perilom v drugi sobi. Pri iskanju jopice se je zadržala kakih 5 minut. Potom jo je izročila ciganki, ta pa je v njo zavila otroka in odšla. Pol ure po cigankinem odhodu je obrtnica opnzil.a, da ji je zmanjkala medeninasta zajemalka in skodelica s štedilnika. V tem času razen ciganke ni bilo nobenega v stanovanju, zato je sum padel nanjo. Iz predala je zmanjkal tudi ves denar, kjer so ovsjali samo še čeki za nakazilo denarja davčni upravi. Obrtnica je bila oškodovana za približno 60 000 dinarjev. Takoj so organi LM skupno z oškodovanko prišli ciganki na sled. Iskali so jo po gozdu ob cesti v Zabnico in jo tudi našli, ko je čepela skrita v grmovju s premraženim otrokom v naročju. 4 TEPIIII ZA 3 VREfi: obliki: Kaj nam pove naslednja zgodbica o prodajalcih tepihov? v Kranju so se pojavile 1 družine, ki .so skupno stele 11 članov. — Imele sv štiri tepihe v skupni velikosti 6 kvadratnih metrov, liHOVlua je kar lepo cvetela. v enem dnevu so si ti >strokovnjaki« nabrali kar tri vreče oblek in še celo nckiojetio blago. Toda pik tem so imeli se vse štiri tepihe. Kes. to se je izplačalo. — Omenjeni štirje tepihi so bili tako oguljeni, kot bi bili stari nekaj let, ne pa novi, kot .so jih oni kot dobri i trgovci« ponujali ljudem. popra vl J a M o DE2 Nikr a v RESNICI... in še ena zanimiva. Konec n . vembra lani je prišla v K?8™ petčlanska družina, ki je in1t\ obrtno dovoljenje za popravil nje dežnikov. Dvajset dni je družina hodila od hiše do ri,s ' in aicer Iz Bohinja proti Podbrj* in preko Železnikov v Kranj- ^ voda so mod potjo sprašcva prebivalce po popravilu dc likov, kar pa ni bi i njihov RlaV^ namen. V dvajsetih dneh s(> n.j kradli za približno v vredni lo.ooo dinarjev. Zanimivo jc P. tom to, da .so se klatili P<> bolj zakol nih vaseh (lorenJ5 s točno računico, saj jih ne ^ do prijavili, ker so tako in preveč oddaljeni od najbližje staje Ljudske milice. Vendar *j jim kljub temu varnostni <>r#fl kmalu prekrižali vse račune. ,dcr in Se epilog O Ljudje so auedali tal brodošlim. obiskovalcem, govcem in raznim obrtnik0 ' ki so jim bili tepihi in P*'p ^ vila dežnikov le krinka ■ iii! 111 umaz ni,-i dejanja mo, da bodo ti primeri v's v poduk, da ne bodo VO* n sodli podobnim kupčijam da bodo, Če bi opazili JOJ skupino ljudi, na njih <>P(> rili pristojne organe. 4 -vi* 64^4 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO MI SMO MLADI PIONIRU Na Zlatem polju nastajajo nova igrišča - Pionirska delovna brigada s 44 pionirji Takole delajo pionirji na Zlatem Polju »Na Zlatem polju pionirji grabio športna igrišča,« so mi pripovedovali. Res, to ni vsakdanja stvar. »Pionirji so šli na tabor j e-nle. pionirji so obiskali ta ali 0tli kraj, pionirji so tekmovali,« ° ^kih stvareh smo že pisali, a 0 Pionirjih, ki bi v počitnicah zgrabili za krampe, lopate in fiamokolnice, le redkokdaj kaj sli-filmo. No in prav zato sem se namenila, da jih obiščem. Nisem Ve(fela, kje delajo, a veseli »Živ-mi je izdal njihovo delovi-za velikimi kupi zemlje. -Pionirji na Zlatem polju so Ustanovili pravo pionirske delov-n° brigado s komandirjem in kc-misarji, ki vodijo delovne dnev-^ke. 17-ietni komandir Boris je Ze mladinec in je prav tako, kot Se spodobi za komandanta, po ^idnosti za vzgled vsem briga-^lrJem. Ponaša se z največjim lvevilom opravljenih ur na igri- Cu- Povedal nam je, da ima p:c-j^rska delovna brigada ime po "orisu Kidriču in je sestavljena 2 44 brigadirjev-pionirjev, ki so j* obvezali, da bodo delali od b'julija do konca počitnic po 6 "r dnevno. Brigada je razdelje-"a na tri čete, ki jih vodijo ko-Batea*jl. Komandant je komisarje Srečka, Marijo in Miro-ta zelo pohvalil, prav tako pa je povedal same pohvalne stvari tudi o ostalih brigadirjih. Sedaj gradijo dve igrišči za predšolske otroke in športno igrišče za košarko, odbojko in mali rokomet. Igrišče bo imelo tudi tekalno stezo, pozimi pa bo služilo kot drsališče. Pri graditvi jim pomagajo tudi odrasli prebivalci blokov na Zlatem polju in cicibančki. Naj- Vel m le dve leti ooroža cesto Ti-lsiuie Ze pred dvema letoma se je ob cesti Begunje—Tržič pri Slatni nad Begunjami odtrgal plaz ilovice, ki se še do danes ni ustavil. V primerjavi s tržiškim plazom je ta precej večji, vendar mu ni bila posvečena tolikšna pozornost, ker ne ogre-ža stanovanjskih hiš (razen ene). Pač pa se je zemlja ob vsakem nalivu grmadila na cesto, ki je bila zato v letošnjem tako deževnem poletju, pogosto neprehodna. Letošnjo spomlad je Vodna skupnost Kranj pričela z drenažnimi deli, da bi odvedla vodo, ki po- vzroča plaz, nad cesto drugam. 20 delavcev pod tehničnim vodstvom ing. Ahačiča, ki je tudi izdelal projekt za ta dela, se že nekaj mesecev trudi, da bi zaustavili okoli 3000 kub. metrov zemlje, vendar jim to še ni v celoti uspelo. Stroški so do sedaj narasli že na 5 milijonov dinarjev. Čeprav so ta dela namenjena stabilizaciji in modernizaciji ceste, jih uprava za ceste pri OLO Kranj finančno ni1 podprla in jih finansira le Vodna skupnost Kranj. Cesta je sedaj prehodna. mlajši je petletni Bobo, ki pridno odnaša kamenje, sedemletni Vasja pa je takoj pripomnil, da je še tudi majhen, pa že vseeno lahko koplje s krampom. Boris mi je še povedal, da imajo za igrišča načrte in dela tehnično vodi tov. Klančar, ki se je z vso vnemo zavzel za ureditev igrišč. Pionirjem po-žrtvovalno pomagata tudi tov. Hribar in tov. Nikolič. Načrti za take stvari ne nastajajo čez noč, tudi na Zlatem polju ni bilo drugače. V blokih živi sedaj 300 otrok do 14 let'fcin skupaj kar 800 mladih ljudi, ki bi potrebovali svoja igrišča. Ze cd leta 1954 je bila graditev igrišč na dnevnem redu zborov volivcev, SZDL, sestankov ZKJ in tako dalje. Predvidena so bila tudi po urbanističnem načrtu, vendar je zanje zmanjkalo sredstev. Ko je bila v novembru 1959 ustanovljena Stanovanjska skupnost Zlato polje, so sestavili posebno komisijo za rešitev perečega problema prostora za igranje. V njenem sklopu so zaradi boljše povezave ustanovili še mladinsko-pionirsko komisijo. — Pripravili so načrte za 7 igrišč, ki jih je Oddelek za komunalne zadeve pri ObLO Kranj tudi potrdil. Vendar jim proračun v višini 1,500.000 din ni bil odobren. Dobili so le 300.000 din, ki so jih uporabili za nakup 6 gugalnic in za poravnavo zemljišča z buldožerji. Zaradi takega pomanjkanja sredstev so uvideli, da bo najbolje, če si igrišče sami izdelajo. Pionirski hišni sveti so se radi odzvali povabilu na delo (pri starejših predsednikih hišnih svetov menda ni pravega zanimanja). Da niso ostali samo pri obljubah, smo lahko že ugotovili. Čudno je le, da se na Zlatem polju kar celi bloki stanovalcev ne zanimajo za delo na igriščih in pri tem ne pomagajo. Najbolj delavni so stanovalci Standardo-vega bloka, pa tudi iz Tiskanine, Iskre II in Iskrinega malega bloka. O delu zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela Dobro organizacijo in c mvci znanja v m!a podjetja Pred dvema letoma je bil v Kranju ustanovljen Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. Njegovo ustanovitev so narekovale potrebe gospodarskih organizacij. Lete pogosto potrebujejo strokovno pomoč, da lahko uspešno rešujejo svoje probleme kot so: organizacija, razdeljevanje osebnih dohodkov, kadrovska in socialna politika in slično. Na pobudo OSS je Zavod že v prvem letu anketiral delavce v gorenjskih industrijskih podjetjih in na osnovi odgovorov pomagal pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti. Sodeloval je pri ustanavljanju kadrovskih oddelkov in izobraževalnih služb, pri ustanavljanju tovarniških časopisov, pri uvajanju boljšega načina nagrajevanja, pri izobraževanju vodilnih oseb itd. Ze v prvem letu obstoja so izvedli široko akcije* izobraževanja sindikalnih funkcionarjev vseh podružnic v kranjskem okraju, ki je močno pripomogla h krepitvi dela. Druga množična izobraževalna akcija je bila izobraževanje mojstrov, ki je imela namen vodilnim esebam dopolniti znanje o delu z ljudmi in organizacijsko znanje. Poleg izobraževanja je Zavod začel tudi z avtomatičnim raziskovalnim delom, ki je postalo osnova pri sestavljanju programov seminarjev. V drugem letu obstoja je Zavod začeto delo nadaljeval in že izdelal standardne programe za seminarje ter pričel z izobraževanjem kadrov z najrazličnejših področij; cd tehničnega področja pa vse do članov organov upravljanja v tovarnah. Zaradi pomanjkanja strokovno usposobljenih uslužbencev je Zavod septembra 1959 osnoval kadrevsko-socialno šolo. V tem letu se je začela preorientacija Zavoda cd neposrednega izobraževalnega dela k dajanju pomoči gospodar- skim organizacijam pri vseh problemih, ki se pojavljajo skupaj s težnjami po večji izobrazbi članov kolektiva. T* je le del vsega kar je Zavod že naredil, vendar že na osnovi tega lahko rečemo, da je njegovo široko to-rišče dela popolnoma upravičilo ustanovitev. Perspektivni načrt Zavoda je izredno obširen in popolnoma upošteva potrebe gospodarskih in drugih organizacij. V prvi vrsti predvideva razvijanje dosedanjih področij dela kot so: industrijska organizacija podjetja, organizacija administracije, industrijska psihologija, izobraževanje, nagrajevanje, kadrovska politika in organizacija kadrovsko socialnih služb. Ze v letošnjem letu bo kadrevsko-socialna šola z odločbe- OLO Kranj in OLO Ljubljana prerasla v Višjo kadrovsko socialno šolo, ki bo sprejemala slušatelje iz vse Slovenije. ^mmmmmmmmm f tespdfirffce vit (i Bj f) Skoraj 650.000 obmejnih jj prehodov v juliju na Trža-M škem. Mednarodni promet na jj obmejnih blokih na Trža-M škem je bil v juliju letos repi korden, saj je s potnimi listi jj prekoračilo mejo 198.581 oseb. g Na prvem mestu so bili Nem-jfTci s 33.500 prehodi, zatem Ita-glijani z 31.000 prehodi in Ju-H goslovani s 24.500 prehodi. S Promet s potnimi listi se je jj povečal v primeri z junijem jj za 80.000 prehodov. Promet s 1| propustnicami pa je dosegel jjj 444.618 prehodov in je bil I približno na isti višini kakor H v juniju. Največji promet je B; bil, kakor navadno pri Sko-U fijah, kjer je prešlo mejo 224 H tisoč 200 oseb. IZLETNICA DELAVSKEGA" SAMOUPRAVLJANJA »Pl r°^a — ^ tovarni vijakov acpatnen" v Kr0Pt bodo konec mlHSta Praznovali 10-lctnico sa-Ur.HPravljan)a. 27. avgusta ob 15. sejo imeli slavnostno raz &a sveta, na katero bodo (jQn dosedanjih članov DS in ga Povabili tudi člane dclavskc- upr5?,eita' kl >e sPreicl Podjetje v "vijanje 31. avgusta 1950. leta- Delavci pri zidanju podpornikov.Dela za odvaj ;;ije vode višje na pobočju. Povsem na levi je vidna ogrožena se vršijo hiša Tričelrt stoletja BPT Iz Tržiča najstarejša tekstilna tovarna v Sloveniji Prva stavka leta 1919 - Konec 19. stoletja velik požar ba^ **ni delovni kolektiv Bom-JSjf Predilnice In tkalnice v oSlV ,sl;ivi jubilej 73-letnico •lav tovarn i. '•) irednja pro- V v"i. ki .so kdajkoli tl.-lali St^vT'1"1'' Poslov-11' prijatelji in pr . ni Kostje. Skupno .se bodo eGv rtn spomnili 50 padlih bor-koUi/1 ^deov, članov njihovega V0v!,fiva- ki .so v času NOV žrt-Itjjtti *'vlJ<>n.i''>. da delovni ko- ^etnK lallk<> (l;ui \s praznuje po- varn -""''iH kot lastnik bo je za prvo. — Povsem pogorela predilnica jo bila med 1«!)3. in 181)4. letom obnovljena, prav tako pa tudi po- tyj ^ s,ll"a industrija je za Tr-k;lj/'"",'ll'i.i že več 100 let. Tam- K| J*51 takr> u.st.varjali SUH >v\w hej"""''* prcIHavo . tkanine *3 " približno loo leti. pa so bili kar čase v Tržiču že tudi 0 ustanovitelj in trj,i0 K Prve tekstilne tovarne v »lUar"' H<>i j«' bil končan 19. ja-8;it0 . leta. Takrat Je DO- ^^.'^''tjo Tržičanov odkupil i>in[ OLamunann v družbi z gorelo skladišče bombaža. Vsi obrati sp bili opremljeni k takrat najmodernejšimi stroji, od katerih SO mnogi že danes v pogonu. Hkrati z obnovitvijo so povečali tud j Število strojev: vreten je oilo nad 1500, statev pa 80. Zato je bila potrebna tudi nova po-gonska moč. Spet je bil boj za VOdne pravice, ki je bil končan 1897. let a. Komanditna družba ■ je 1902, leta lotila gradnje Lastne hidrocentrale« ki j<* bila končana v dveh lotih (kasneje SO bile ZgraJ tU I le S hidrocentrale). V prvih letih 20. stoletja se je 'T sp 't močno razširila, 1928. leta je bilo zaposlenih že nad 1001) delavcev (1011 . latev). /, OSVObOditvijO je bilo v BPT že 20.784 vre ten (v pogonu le polovica) in f>24 statev (okoli 350 v pogonu). Te številke pa se do danes n;.so bistveno spremenile, toda tako bo ostalo le do 1909. leta. Takrat bo delovni kolektiv koti.-al /. LetOS začelo rekonstrukcijo in bo upravljal s 43.300 vrateni ter 121)0 avtomatskimi statvami. STAVKA IN BOJI Če zapišemo, da so delavci v BPT dvakrat stavkali — prvič 1919. leta in drugič 1936. leta smo omenili le del njihovega boja. Do stavke nikdar ni prišlo zaradi ugodnega položaja delavcev, temveč zaradi izkoriščanja delavca po kapitalistu in kratenju pravic, kar pa zmeraj vzbuja revolucionarnost. In prav zaradi tega je delavstvo BPT še 1919. eta stavkalo. Prvi poskus je v takratnem času propadel. Zato pa je bil uspeh, vsaj moralni, '.oliko večjj po drugi stavki 1936. leta. Pred tem je komanditna družba V tovarno investirala znatna sredstva (modernizacija priprav-ijalnice, škrobilnice in sukalni-ce), dobjla je nove načine za jpretiranjc in barvanje. Vse to so narekovale konkurenčne raz-'mere v takratni tekstilni industriji in potrebe "trga. Toda vse je imelo za posledico slabši položi.j delavca. Le-ti so zato leta 1935 pred'ožjli komanditni družbi osnutek kolektivne pogodbe o vodstvu podjetja. Poskus je ostal brez uspeha, zato so de-k.vci zagrozili s stavko, do katere pa je tudi prišlo avgusta 193(5. leta, ko je bila splošna stavka tekstilnih delavcev Slovenije. Trenutno je stavka propadla — nad 1000 delavcev je bilo odpuščenih! Svetla stran stavke za delavca pa se je pokazala še j.sto leto 23. septembra. Podpisana je bila kolektivna pogodba o vodstvu tovarne, številni delavci pa so bili že prod tem spet zaposleni (raz-n organizatorjev stavke). Posebno poglavje v zgodovini BPT je NOV in leta po osvoboditvi. S prihodom okupatorja je bilo v tovarni zaposlenih 1163 dc-kveev, od tega 686 žena. Ze avgusta 1941, pa je moralo 300 dela ve-v na cesto (247 žena!), 26 zaposlenih je gestapo aretiral, pripravljene pa je bila tudi dolga lista im -n za Izselitev, v BPT so začelj proizvajati izdelke izključno za potrebe nemške vojsko. TO pa so izkoristili tudi številni Zaposleni in nosili razen material iz tovarno v partjzane. Odnašanje materiala pa se je stopnjevalo 1943. leta, ko je okupator za6el fl široko mobilizacijo tudi pri nas in je odšlo iz BPT več kot sto zaposelnih v partizane. Organizacija naprednih de- lavcev pa se je takrat okrepila tudi v tovarni. NAJLEPŠE DARILO 9. julija 1945 so delavci odvzeli nekdanji komanditni družbi vse premoženje, čeprav so nekateri v Tržiču, še vedno čakali, da dobjjo tovarno spet v roke. Toda izkoriščanja je bilo dovolj! Delavci, ki so se po večini spet zbrali pri starih strojih, razen 50, ki so padli kot borej ali talci za osvoboditev, so že v letih 1945. in 1946. obnovili obratovanje tovarne. 1943. leta je bilo zaposlenih že 1576 delavcev. Vrstila so S2 novatorstva, udarništva in ra-cionaljzatorstvo. Proizvodnja se je nenehno večala. 3. septembra 1950 zgodovinski dogodek — delavci so prevzeli podjetje v upravljanje! Uspehi v proizvodnji in skrbi za človeka — delavca se se vrstijo iz leta v leto, iz dneva v dan. Medtem ko je znašala letna proizvodnja 1946. leta 2845 ton preje in 6,253.000 tekočih metrov tkanin, je znašala lani že 3041 ton preje in 10,246.030 m tkanin. Ko bo zaključena rekonstrukcija, pa bodo številke še dvakratne j še, čeprav bo ostalo isto število zaposlenih kot danes — 1600. Ob tem visokem jubileju sij res nihče izmed članov delovnega kolektiva ne more zaželeti lepšega darila. B. Fajon Vzporedno s povečanjem proizvodnje in delovne storilnosti se v BPT nenehno izboljšujejo tudi življenjske razmere delavcev. — Cisti prejemki delavcev so se v zadnjih štirih letih podvojili, In sicer od skupnih 154 milijonov v 1956. letu na 312 milijonov din lani. Za svoje delavce so zgradili tudi lepe stanovanjske bloke v Bistrici, ob Cankarjevi cesti, na Ravnah in drugod. Na sliki: stanovanjski blok na Ralosu, kjer se stanovalci, veliki in mali, zelo udobno počutijo. 36 oescevaiec- ali oglasi MALI OGLASI Vespo, odlično, 150 ccm M 58, prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -260« 3121 Prodam motorno kolo Galeb s prevoženimi 2530 km. Potočnik Janko, Rakovica 12, Besnica "3145 Prodam 2 novi (žimnati) žima-rici za postelje. Zasavska cesta št. 22, Orehek, Kranj 3150 Puodam 15 tednov brejo belo svinjo. Breg ob Savi 9, Kranj 3159 Prodam motorno kolo Ziindapp 250 ccm za 65.000. Hrastje 36, Šenčur 3160 Prodam kravo 9 mesecev brejo ali s teličkom. Zg. Brniki 35, Cerklje 3142 Prodam novo kuhinjsko stensko omaro in dve posteljni mreži. Šenčur 241 3161 Prodam suhe smrekove letve 30 X 50 mm in 50 X 80 mm. Stra-žiška 4, Kranj 3162 Prodam 3 mlade plemenske krave. Kupim sladko seno. Mesec, Gorice 15, Golnik 3163 Prodam vzidljiv desni štedilnik. Sifrar Franc, Zabnica 55 3164 Prodam spalnico furnirano in velik lep divan. Orehek, Zasavska cesta 23, Kranj 3165 Prodam letve za streho. Škofjeloška 42, Kranj » 3166 Prodam posestvo ali pa samo stanovanjsko hišo 10 minut od postaje Otoče. Naslov v oglasnem oddelku 3167 Prodam hišo v okolici Naklega ali dam v najem, proti takojšnjemu plačilu. Naslov v oglas-n?m oddelku 3168 Prodam motor NSU Prima 175 ccm v odličnem stanju. Srečko Logar, Drulovka 38, Kranj 3169 Prodam gajbice, lesene, večjo količino. Naslov v oglasnem oddelku 3170 Ugodno prodam motorno kolo OKVV 175 ccm, tip 1954. Križ 47, Komendo 3171 Prodam avto Opel Olimpio, generalno popravljen, dobro ohranjen. Poizve s? pri Močnik Marjanu, Britof 12, Kranj 3172 Prodam odličen moped »Coli-bri« na zaganjač, malo rabljen in zelo dobro opremljen. Urejen za vožnjo 2 c«seb. Ima originalni vetrobran. Naslov v oglasnem oddelku. 3184 Mo'ped in lovsko puško Hamer-les ugodno prodam. Interesenti naj se oglasijo na Sempeterski cesti 42, Stražišče. 3185 Kuhinjsko kredenco, trodelno, ugodno prodam. Elektromotor 10 konjskih sil, starejši tip, prodam za 25.000 din. — Jedilnico, črno, hrastovo, politirano, pečeni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 3186 KUPIM Kupim betonsko železo 8 in 10 mm. Vidic, Podbrezje 46 — Duplje 3173 Kupim eno- ali dvostanovanj-sko hišico v okolici Kranja. — Olga Vanič, Kovačičeva, Kranj 3133 Opel Olympio 1952 ali Fiat 1100 kupim. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Dobro ohranjen«. 3i.32 Enodružinsko hišo ali družinsko stanovanje kupim v Kranju — najraje Primskovo. Ponudbe z opisom poslati v oglasni oddelek pod »Vseljivo, plačam takoj. 3137 IZGUBLJENO Dne 17. avgusta sem izgubil v Kranju ključe od avtomobila Fiat. Najditelja prosim, naj mi sporoči svoj naslov na: Janko Kemperle, Železniki. Sledi nagrada 3174 Rezervno kolo od Lambrette D 150 ccm s^m izgubil od Lip-nice proti Podnartu preko Ko-vorja do Tržiča dne 29. julija 1960. Poštenega najditelja prosim, naj mi ga proti nSgradi vr-'ne. Koroška 16, Tržič 3175 Poštenega najditelja v ponedeljek izgubljene traktorske rezervne gume na relaciji Hrastje —Labore in Hrastje—Lahovče— Cerklje, prosimo, da jo proti nagradi vrn? Kmetijskemu posestvu Hrastje 3176 RAZNO Kletar — kvalificiran z nekaj let prakse ali priučen kletar z večletno prakso dobi takojšnjo zaposlitev pri trg. gostin. podjetju Delikatesa Kranj. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja 3^56 Moško jopico, izpadlo kolesarju proti Kranju, hrani: Kristan, Zl. polie 11, Kranj 3177 Freklicujem mesečno vozovnico — Radovljica—Kranj na ime Toman Janez', Gorenjska c. 43, Radovljica 3173 Upravni odbor Obratne ambulante »SAVA« Franj razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE v ambulanti Pogoji za sprejem: popolna srednja šola in 5 let prakse. Nastop službe takoj. Plača po pravilniku o plač; h ustanove. „ISKRA" tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj, išče iudustriiSkega ps holaga Pogoj: dokončana ustrezna fakulteta po možnosti z nekaj prakse Prošnje sprejema kadrovski oddelek, in sicer 15 dni po objavi tega oglasa. EUNJVISTJ - FNANČNI STROKOVNJAKI! Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov ISKRA - KRANJ lic"! več EKONOMISTOV za vodilna in visoko strokovna delovna mesta v finančnem .sektorju. Potrebna je visokošolska izobrazba ali ekonomska srednja šola z daljšo prakso. Ponudbe izvolite poslati na kadrovski oddelek tovarne v roku treh tednov po objavi SPREJMEMO vetsamistoinihSaLDAKONTISTCV v poštev pridejo tudi začetniki, ki so absolvirali ESS in imajo veselje do računovodskega dela, MEZDNEGA KNJIGOVODJO s poznavanjem tehnike obračunavanja osobnih dohodkov po delovnem učinku. Za zgoraj navedena delovna mesta pridejo v poštev tudi žen.sk i osebe. Interesenti naj pošljejo prošnje s kratkim življenjep som na upravo VELEŽELEZN1NE MERKUR Kranj, Koroška 1 — v 15 dneh po objavi tega oglasa. »•Gorenjski tisk«, Kranj sprejme v službo več snažilk takoj ali pozneje. Ponudbe oddati na tajništvo podjetja Uslužbenca za vsa administrativna dela sprejmemo takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: Mlekarska šola, Kranj 3197 Natakarico in kuharico polkva-lificirano ali kvalificirano sprejme takoj ali pozneje gostinsko podjetje v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 3180 Iščem sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3181 Naš'a sem žensko jopico. — C.-JLA 44, Kranj 3182 Iščem prazno sobo ali opremljeno v okoli"i Kranja. Ječimo-vić Ljubo, Zl. polje 3, Kranj 3183 Trgovsko podjetje »Bistra« — Kranj-Stražišče sprejme vajenca (vajenko) za poslovalnico v Zab-nici. Dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani menjam za enako v Kranju. Ponudbe z opisom poslati v oglasni oddelek ped »S°otember 1950«. 3'88 Mož in žena brez otrok iš'eta sobo in to v Kranju ali bližnji okolici. Plačam mesečno 3000 din. Naslov v o%\. oddelku. 3189 Dr. Karli Grebenšek in dr. Rai-nerjevi ter vsemu strežnemu osebju otološkega oddelka se iskreno zahvaljujem za uspelo operacijo, za vso nego in pc-žrt-vovalnost. — Pereičeva. 3190 Preklicujeva in obžalujeva svoje izjave, izrečene dne 11. avgusta 1960, o poslovanju hotela Pošta na Jesenicah, ker sva se prepričala, da te najine izjave nimajo nobene podlage in se direkciji zahvaljujeva, da je opustila kazensko totbo. — Vodnov Pavel in Rekar Peregrin, uslužbenca Avtoservisa na Jesenicah. Interesenti naj pošljejo pismene prijave do 1. septembra 19G0 na naslov: Delavska univerza Jesenice, Gosposvetska cesta št. 4, kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije. Prošnji naj priložijo zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. Pričetek pouka bo predvidoma 1. oktobra 1960. Delavska univerza Jesenice objave • ZAGA BRITOF« Bi'iiof pri Kranju proth rabihn pisalni stro] znamke »Royal« Prednost nakupa imajo do 5 sopt tfnbra 1960, gosp6L Kandidati naj predložijo do 28. avgusta 1960 naslednje: a) pismeno prijavo, kolkovano s 50 din državne takse; b) rojstni list c) zaključno spričevalo o dovršeni osemletni osnovni šoli; d) dijaško knjižico; e) mnenje šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata, oziroma izjavo mladinske organizacije za one kandidat-e, ki ne prosijo za vpis neposredno po zaključku osnovne šole. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni z razglasom na oglasni deski Gimnazije, dne 31. avgusta 1!K!0. (»iinnazija v Skofji I^oki Del. univerza Jesenice ra/p'Kiijc vpis v večerno Administrativno lOtlfl Bi Jesenicah. Po:oji: Duke:i aua osemletka o v roma nižja Hmna-zija. Prednost imajo listi, ki so že zaposleni i administrativni stroki, pa nimajo potrebne kvalifikacije. Jesenice »Rad'o«: 20. in 21. avgusta ameriški barvni film ANASTAZIJA Jesenice »PLAVZ«: 20. in 21. avgusta angleško sovjetski barvni film POT ZA ANTARKTIKO Bled: 20. in 21. avgusta ameriški barvni vestem film NOČNI PREHOD, 20. avgusta predstave ob 18. in 20.30 uri, 21. avgusta pa ob 10., 15., 18. in 20.30 uri Ljubno: 21. avgusta francoski barvni film HELENA IN MOŽJE, predstava ob 18. uri Radovljica: 20. in 21. avgusta jugoslovanski film KOTA 905, 20. avgusta predstava ob 20. uri, 21. avgusta pa ob 16. uri, italijansko fr?nc. angleški film BEA-TRICA CENCI, predstave ob 18. in 20. uri. Kropa: 20. avgusta ameriški barvni film RAZKOŠNA LADJA, 21. avgusta ameriški barvni film OVERLAND PACIFIK Tržič: 20. in 21. avgusta ameriški barvni film ZADNJI VAGON Knanj »STORZlČ«: 20 avgusta ameriški barvni film RISARKA MODELOV, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri, premiera ameriškeea barvnega filma D\Y-VI CROCKETT IN GUSARU, predstava ob 22. uri. 21. avgusta ameriški barvni film AFR'SKI LEV, matineja ob 8.30 uri, ameriški barvni film ULICA FRE-DERICK ST. 10, predstave ob 10., 13. in 21. uri. ameriški barvni film RISARKA MODELOV, predstave ob 15., 17. in 19. uri Letni kino -PARTIZAN«: 20. avgusta ameriški barvni film ULICA FREDERICK ST. 10 in 21. avgusta ameriški barvni film DAYVI CROCKETT IN GUSARJI, predstave ob 20. uri Stražišče -SVOBODA« 20. in 21. avgusta francoski barvni film ZENA IN NJENA IGRAČKA, 20. avgusta predstave ob 18. in 20. uri, 21. avgusta pa ob 16., 18. in 20. uri, 21. avgusta ameriški barvni film DAYVI CROCKETT IN GUSARJI, predstava ob 14. uri Naklo: 20. in 21. avgusta ameriški film TRIJE EVINI OBRAZI, 20. avgusta predstava ob 20. uri, 21. avgusta pa ob 17. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC«: 20. in 21. avgusta ameriški barvni film VELIKA BIKOBORBA, 20. avgusta predstava ob 20. uri, 21. avgusta pa ob 17. in 19.30 uri Skofja Loka: 20. in 21. avgusta angleški film KER VETER NE ZNA BRATI, 20. avgusta predstava ob 20.30 uri, 21. avgusta pa ob 18. in 20.30 uri Poljane »SORA«: 20. in 21. avgusta švedski ljubavni film NASMEH POLETNE NOCl Železniki »OBZORJE«: 20 in 21. avgusta ameriški barvni film PREKINJENA MELODIJA Kamnik: 20. in 21. av i. ta ameriški barvni film VlClTA, 20. avgusta predstava ob 20. url. 21. avgusta pa ob 17. in 20. uri Duplica: 20. in 21. BVgUSta ameriški barvni film DOBRO JUTRO G. DOW, 20. avgusta predstava ob 20. uri, 21. avgusta pa ob 16., 18. in 20. Uri tržni proglod v Kranju Fižol 90 din, moka ajdova 75 do 80 din, j-<šprenj 120 din, kaša 8o do 90 din, krma za kokoš 15 do 40 din, proso 40 din, krhlji 50 din, lisičke .'10 din za liter, korenček 30 do 40 din, sjr skuta 120 din, surovo maslo 480 do 560 din, čebula 50 din, krompir 17 do 20 din, sladko zelje 25 do 30 din, solata 70 do 80 din, grah v stročju 60 din, pesa 35 din, zelena paprika 70 din, jabolka 4) do 53 din, hruške 60 do 100 din, cvetača 100 din, paradižniki 50 din, breskve 120 do 130 din, slive 80 do 90 din, fižol v stročju 5«! do 70 din, kumare 23 din, kumarice 90 din, ohrovt 25 din, j<) din za k ki imata oba za seboj najve* nastopov in uživata med ob" činstvom sloves najbolj Prl" ljubljenih igralcev. ZarHnanj* zi najHvrdai* razstvo V dneh od 25. avgusta pa ^* do konca meseca bo v Društvenem domu na Bledu razstavlja svoja slikarska dela akadems'p slikar Albin Polajnar iz Bohinr ske Bistrice. Za razstavo na du je pripravil 22 del, ki zajemajo snov iz gorenjske P^ar^T. ske motivike in v tem pogled predstavljajo vsebinsko zaklj11* ceno celoto. Albina Polajnarja kot slikarj« občinstvo v nekaterih krajih Gorenjske in Primorske že pozn8f saj se je predstavil s svojim d lom na sametstojnih razstava" lani v Delavskem domu na Je- senicah in v Mestnem muzeL v Kranju, letos pa v Idriji in Novi Gorici. Prireditelj si je izbral za r**j stavo dokaj primeren čas, jo bo razen domačinov lah ogledalo tudi večje število stov, ki so na oddihu na Bled • Ce izvzamemo nekdanje sezons gospodarske razstave, ki so J1 na Bledu pripravljali vsako le " do predlanskim, umetniških raz stav doslej ni bilo. Zato nap°v'£ !. no razstavo bohinjskega sl karja blejska kulturna javnog pričakuje s toliko večjim zaa1 manjem. Delavci, ceste, mehanizacija (Nadaljevanje s 1. strani) Gorenjske skorajda ni bilo ceste, namenjene zgolj gozdovom, gozdni delavci so spali pod lubjem in prevoz lesa do glavnih cest so opravljali izključno vozniki s konjsko vprego. Danes so na Rovtarici, pri Mrzlem studencu In drugod že nastala prava naselja za gozdne delavce. Približno 300 km cest prepleta Pokljuko, Jelovico in druge strnjene gozdove, po katerih vozijo težki tovornjaki s prikolicami, vlačilci itd. Vse to pn še prepočasi napreduje. Za delavce zidajo in urejujejo udobna stanovanja v Gorjah, Puterhofu, Jelcndolu, Kokri, v Bohinju in drugod. Mnog« roke doline z bogatimi goz v Gornjcsavskem predelu, o dov'i Bohinja, Radovljice in drilC so še brez cest in je smoC gospodarjenje z gozdovi nern Predlog razvoja gozdar* prav tako daje velik poudar zaščiti in boljšemu gospodari nju v privatnih gozdovih predvideva pri tem večjo vloPj kmetijskih zadrug. — V os"_° predvideva predlog še večjo 3 za življenjske pogoje R^JJjL delavcev, za gradnjo in 'zb<>^ šavo gozdnih cest in za uvelj3 Ijanjc mehanizacije v gozd* stvu. -1-c* U služnostna obrt, turizem n kmetijstvo (Nadaljevanje .s 1. strani) videvajo, da bodo zgradili okoli 10"0 .stanovanj (zdaj vlagajo v stanovanjsko izgradnjo okoli 503 milijonov dinarjev in približno toliko nameravajo tudi v prihodnji Istih, če bodo le sredstva na razpolago), generalno rekonstruirali vodovod, ki je na Jesenicah problem številka 1, zgradili nov delavski dom s prostori za vso kulturne institucije na Cankarjevem trgu, dalj" obrat družeb «n • ptvhrane ,s kapaciteto 30CO kosil dnevno (tudi na Cnn-karjevem trgu), upravno stavbo ObLO na prostoru pred železniško postajo (ob novem spomeni- Bf ku talcem), most č?z Savo Jnvorniku, nov zdravslveni "° na Jesenicah in v Kranjski K ri, dokončno bodo uredili i sos, kanalizacijo v vaej obcU* Tomšičevo c .sto in costo *V okolico naseljn na Plavžu %* dili opekarno na Blcjs'ri r>(>bI\ vi. klavnico itd. Od pomenribne£ š:b gosnodar.sk i h investicij ,>rr' nitio snmopo.strežne trgovin*' . Plavžu, na Savi in v Krnn!*£ e,ori, veleblagovnico na .K'S*4jl r. h, novo centralno l*'k;ir'n ' v reji objekt a prostori za IU ' fl ni ustno oortno dejavnosti, JaVI skladišča itd. . Blejske perspektive Program izobraževanja so p: il..godili pjtrebam kraja KULTURA IN PROSVETA Na dosedanjih pozitivnih izkušnjah enoletnega dela so vodiva delavskih univerz večinoma že sestavila svoje delovne načrte izobraževalnega dela za Prihodnje enoletno obdobje. — Le~ti so sedaj lahko le bol] Crientacijskega, okvirnega znanja, saj bo praktično izvajanje delovnega p:ana prav gotovo terJalo manjše spremembe, dopolnitve in podobno, marsikaj, ^ar'je v sedanjem okvirnem načrtu predvidenega, pa bo ^rda odpadlo. "Vodstvo- Delavske univerze na »ledu je lanski izobraževalni nairt z uspehom zaključilo. Na osnovi izdelanih anket, napravljeni" h v sodelovanju s slušatelji in tečajniki, je bil lanski Program izobraževanja primeren in realen. Največje zanimali6 ie bilo za predavanje po- štanski stroki za sobarice, kuharice, za strežno in drugo osebje pa boio omogočili zaposlitev domače delovne sile v gostinstvu. Udeležencem teh tečajev bo zagotovljeno sezonsiko ali pa tudi stalno delo v gostinskih podjetjih na Bledu. V ideolo3ko-poliitičnem delu bo v letošnji sezoni začela z delom na novo osnovana politična šola, namenjena vodilnim ljudem v organizacijah in društvih, članom v delavskem in družbenem samoupravljanju, gospodarstvenikom, prosvetnim in zdravstvenim delavcem. Pouk na tej šoli se bo predvidoma začel že oktobra. V okviru programa večerne šo^e je predvidena tudi trimesečna mladinska politična šola in 2-mesečnd tečaj za mlade člane ZK. Novost v letošnjem načrtu Pred novo gledališko sezono na Jesenicah Težave z repertoarjem V gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah so že začeli s pri pravami na sezono 1960-61. Obiskali smo direktorja gledališča streljanja, pa je komercialni Bojana Cebulja, ki nam je nekaj povedal o pretekli sezoni 1959-60 uspeh dela ( to velja tudi za in o prvih pripravah repertoarja za novo sezono. lo romantike, ljubezni, solz in okvirno: predvidevajo 7 premier za odrasle in 3 mladinske premiere, ki . jih bo naštudiral lani Minula sezona je bila po mnenju tovariša Cebulja razmeroma uspešna: 105 predstav, od tega stavi zgoraj omenjenih novejših vzgojen; gledališče pa seveda niši ager sezone; sicer je res, da je kakor nima namena samo zaba-bila uprizoritev dobra, toda pred- vati, pač pa tudi vzgajati 38 gostovanj in okoli 24.000 obiskovalcev. Medtem ko je bil obisk na gostovanjih vedno in sebnega zanimanja, ker sta zah del sta bili boljši, bolj enotni, zen sistematičnega izobraževa-pa kljub temu zanje ni bilo po- nja veliko koristil tudi tesnej- film) zagotovljen, ni prav nič ustanovljen mladinski oder. Sploh bodo letos dali precejšen poudarek mladinskemu gledališču, ker bo spomladi 1961 verjetno repu-Bojan Čebul j meni, da bi ra- bliska revija mladinskih odrov, morda celo na Jesenicah. Tovariš Cebulj meni, da se bo z mladino dalo delati: zanimanje povsod zelo dober, je na Jesenicah v zadnjem letu v primerjavi s prejšnjimi sezonami rahlo padel. Kje naj iščemo vzrok? Brez dvoma tudi v repertoarju. Dvoje novejših del s sodobno tematiko Ltičnih organizacij, zlasti pa De ši stik z gledalci, pogovori o vse-tevali od ljudi nekoliko več raz- bini dela, ki ga predvajajo in ki je veliko (doslej je že okoli 100 mišljanja, morda tudi znanja. In je morda nekoliko teže razum prav izobraževanje publike v tej ljivo. Letos pred sezono name- smeri bi morala biti ena od po- ravajo organizirati nekaj takih membnih nalog družbenih in po- pogovorov, kjer bi od ljudi zve- sta glavni vzrok za slabši obisk. Ljudje raje segajo po klasičnih delih: Maria Stuart je bila n. pr. prijav), težko pa bo zdaj z izbiro. Osnutek letošnjega repertoarja sega od kvalitetnih klasičnih del deli tudi želje in zahteve in po- (Shakespeare: Sen kresne noči) ki. Star in izkušen recept — ma- ni točno določen, pač pa le jlUdno-znanstvenega in družbe- DU je predvideni seminar za ^o-ekonomskega značaja in pa predavatelje te ustanove. To je vit tiSta' na katerm so preda-a'tePi uporabljali različna pobila. Dobra je bila tudi r*efezba na tečajih in nar^h- ki so imeli Prakt semi-za slušatelje ^ sami *redst tujih lcni pomen in so zanje tu- prispevali denarna va. To so predvsem tečaji jezikov in seminar za turistične vodiče. Okvirni načrt Delavske uni-vwZe Bled za leto 1960/61 je obsežnejši in bogatejši od lan-f*ega, v njem so upoštevali iz-Kušnje i2 preteklega leta. Zajema celo vrsto predavanj, te-ajev^ in seminarjev idejno-Političnega značaja, z družbenoekonomskega, strokovnega in PolJudno-znanstv enega področ-Posebej upošteva potrebe Kraia in njegov gostinsko turi-*^ni značaj. Zategadelj je Predviien gospodinj sko-gostin-Ki tečaj, tečaj za uvajanje v pTi gostinski stroki, tečaj ;a turističn nedvomno zelo potrebno in koristno, saj se bodo na tem seminarju predavatelji seznanili z osnovnimi problemi obravnavanja snovi s pedagoškega, metodološkega in z drugih vidikov izobraževanja odraslih. Naučili se bodo tudi rokovanja s tehničnimi sredstvi in ponazorili, ki jih bodo kasneje uporabljali pni predavanjih. In končno, predvidena je tudi ustanovitev šole za odrasle, ki bo trajala vse šolsko leto. Ob zaključku boio pripravili z udeleženci razgovor pod naslovom »Vi vprašujete — mi odgovarjamo«. Aktiv predavateljev bo odgovarjal na razna vprašanja iz našega družbenega življenja. V posebnem ciklusu preia- Mislim, da ne bomo pretiravali, so že uprizorili: Godrich-Hacket-če r2čemo, da je v zadnjim le- tov Dnevnik Ane Frank in Putu, po treh letih velikega kul- gettove Srečne dneve. Izven pro-turnega mrtvila, v kulturno-pro- grama so s pritegnitvijo šolske svetnem življenju tržiške občine mladine uspešno postavili na zapihal svež, mladosten veter, oder pravljično igro Bajka o Zadnji občni zbor občinskega slavcu. Kljub oviram in teža* sveta Svobod in prosvetnih dru- vam, ki jih tarejo, pa bodo še lavske univerze, kajti nemogoče tem repertoar skušali temu pri- preko že na drugih odrih preiz-Je dajati stalno koncesijo publi- lagoditi. Zato repertoar tudi še kušenih del tuje sodobne dramske literature do naših domačih novitet, kot n. pr. delo Tržačana Ivana Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Kot smo zapisali že zgoraj, repertoar še ni fiksno določen, odvisen pa je tudi od sposobnosti obstoječega igralskega ansambla in v veliki meri od finančnih možnosti, ki marsikdaj narekujejo, da se je treba eni ali drugi stvari, ki bi bila primerna za občinstvo, odreči. Trž ška gledališka dejavnost v letošnji sezoni Kljub težavam izboljšanje stanja štev je bil prelomnica v pritego-vanju mladine za aktivno delo v njihovih društvih. Tedaj so namreč precej resno ugotovili, da si ne smejo obetati kdo ve kakšnih uspehov v kulturno-prosvetnem ki je zelo majhen, nimajo potrebnih tehničnih naprav. Močna volja pa Tržičanom ne da, da bi odnehali. To celo sedaj, v poletnih mesecih, ko so povsod drugje gledališka vrata zaprta. Pred dnevi so se predstavili s VER -t del0 suaunsM siruM, tečaj vodiče in podob- vanJ se oo^o seznanili udele-fcrii vrsta strokovnega vania bo 1ZO- še posebej ko- een a' saj so potrebe po izu-zmern gostinskem kadru še ^ 9rai precejšnje. Začetni te-1 za uvajanje v delo v go- ženci z zgodovino Bleda od nastanka do danes, z arheološkimi, turističnimi, družbeno-gospo-darskimi in drugimi posebnostmi kraja. -jb v tem letu izpolnili nalogo in naštudirali še Vojaka Tanako in Pugettovimi Srečnimi dnevi, pravljično igro Sneguljčica. Predstavo, pod vodstvom režira- i- i t u * - serja Dolfa Anderleta, ki se vsa-Dejali smo kljub težavam. , ,- . , ' . . „ ... ko leto samo med počitnicami Res je, da so le-te nujni sprem- mudi na SV(>jem domu v Tržiču> življenju, če bodo zanemarjali Ijevalec vsakogar, ki stopa v ^ naštudirali v 18 dneh. Premi-vključevanje mladine v aktivno življenje brez pravih izkušenj in ero so si gledalci kljub deževne-društveno življenje. Pomen ta- marsikje tudi brez pravih po- mu vremenu ogledali v velikem kratnega razgovora o nujnosti dela z mladimi ljudmi je bil tudi v tem, da so si dejansko razdelili delo in prevzeli najrazličnejše dolžnosti. Naj danes pogledamo kakšne naloge so si postavili v okviru dramske družine in kaj tudi izpolnili. Sestavili so repertoar in načrt za prihodnjo sezono, in sicer 4 dramska dela. Dvoje od teh del A- MEINERT: Dvojčica 'Saj zl je oženjen,* je rekla Hortenza. jo ^ten'lna )e vzrojila To je le govorica, ki pQr ,--rJ<*jo zavidljiva! Mortimer je prav toliko nik Cfn.kakor ti in jaz. Ampak ker je pravi umet-da ' umetnik, razumeš, si izmišljajo laži, češ it oV a^5traktne podobe, ker ne zna risati, da njim ■ Zenen. Poznam ga. Ljub'm ga. In pojdem z »a morje* , starši!* je pripomnila Hortenzija. J° ' starši? Veseli bodo, da se me znebe in Z? s? straš »r0 no ponosni.' -II rel se nameravata poročiti?* pa ~lrtcrr/.a! Najprej trdiš, da je oženjen, nato hočeva poročiti! Morda. Morda ttx>f-: /dai me pa pusti na miru, da zloži) %l f kovčke, da. e Pripravljan - 4lbpC ■ P"l'ravl':an;e na pot ji Je delalo vesel; tirrier " ' '* tl^° Pe^a Predse- le srečna. Mor- preyl i' "'rttmer, za katerim nore vsa dekleta, ki It n: ' " noči v pariških umetniških pivnicah, tt)if.v ,/:^r^l> njo! Včeraj, ko je v kleti »Pri ihteči poglf*{ P°časi iztrkal svojo pipo, je padel njegov sebo nan;o. »Ti, mala, če ti je prav, te vzamem Plač* V''' mnre- R°di pojutrišnjem ob drgetih na dopn *- 1 ertre- Moj voz je zelen. In molči! Med lovi Pol c.'0?1 nikakega slikanja za časopise, razumela?" aru? (Jče se bo spet odpeljal v Bretanijo 1 ribe »v,----- ,..... d:..:____ . /.„ „. mama pa na Riviero, da se bo parila na Oemna stletna hči sme v Parizu, v drugi 4ll'^'Cl dvajsetega stoletja, početi kar hoče. — (\r»i, je mogla izbirati m nI povabilom tete ft0 Normandijo, ali strica Jcroma na 0|'/'c/ PA $e tudt 5 katerimikoli prijatelji ^Ork /'• ^umr>rkoli. S katerimikoli prijatelii k.i-j.r ■ ■ ■ čemu ne z Morthnerjem v neznano? kinu 7"'""" razmišlevanje je nenadoma prt-ipa. ?,| *; Obisk je bila neka ne veČ mlada go-ž ie negovana gospa tako vTikt postave, letuj Ruhicami v očesnih kotičkih in v po- ^* je ° ' ^' ]r bila tako rafinirano enostavna, >/u""^'1 t"''' 'r '2 prvovrstnega salona, ^adame,* je rekla Albertina. >OA* SCm Mortimerjtva sestra,* je rekla gospa, rekj i " rekla Albertina, ker ni vedela, kaj bi il.** tko vam vre?* ~ Dovolite, da sedem?* ltŽaj CVeda!" Albertina je vrgla kopalke, ki so In u.l,,'.,.,.„, tnlii, r kovček. 'Prosim, tu...* v P tiho; *Nisem vedela, da ima sestro* Mortimer, ki ie v filmu i»ral m-t^r * lt*nake, slikal abstraktni podobe in pisal . Hh nihče ni razumel, a jih vendar ob-ker so k'lf v ni h besede, ki se v družin n*oli ^^edt ttVorabl)ajo, Mortimer, tanUki junak na n«ltiim'il>"'"1 ■' ,f '''' t,l*!n v7-v''sen m%d ba~ kako r so družina, sestra, me- x tJC dvn-rka in resnici.. on se rad dela mlajšega, kakor »Oh!* Albertina sicer ni bila tako redkobesedna, a se res ni ničesar domislila. ) »Prišla sem,* je rekla Mortimer jeva dvojčica in potegnila iz žepa list papirja, »da bi vam dala nekaj navodil za vaš dopust.* In preden je Albertina mogla odgovoriti, je pričela brati: »Pred zajtrkom dobi 100 gramov suhih smokev. Te morate pustiti dvanajst ur v kozarcu vode, da se napno. Zaradi njegove prebave, ker ta sicer ne deluje. Tudi vodo mora piti. P:*fć na to! Sploh sme piti samo vodo. Glede njegove hrane morate biti zelo odločni, nič mastnega. Sicer dobi žolčni napad. Tudi gibati se ne sme preveč. Plavanje, veslane in karkoli, bi hotel storiti, da bi vas očaral, bi moglo biti nevarno zanj. Trebušni pas mora nositi tudi v najhujši vročini — zaradi kile! V malem zelenem kovčku boste našli gumijev grelec, tega dobi v posteljo. Kapljice so proti kolcanju, pilule pa proti glavobolu. Vse sem zložila zraven grelca. Poleg je še nekaj zdravil z navodilom. — Razumete?* »Da,* je rekla Albertina. »Razumela sem, hvala.* In brž. ko je prijazna dvojčica odšla, je pisala Mortirnerju pisemce, da žal ne more z njim. Trenutek jo je imelo, da bi pristavila, kako nima talenta za bolniško sestro, pa je to opustila. Čemu tudi? Telefonično je naročila letalsko karto za Korziko. — fliŠa strica Jcroma je stala prav ob morju, dnevno so imeli jastoga in korzijsko vino in bratranca Louisa in Napoleone sicer nista bila tako slavna kot Mortimer, zato pa gotovo nista trpela na zapeki in kili. » Ko je Mortimer dobil pismo, je nagrbančil čelo. Sprva ni prav vedel, od koga je. Kdo je bila Albertina? Oh, gotovo mala deklica, ki jo je bil povabil. Spomnil se je, bilo je v kleti »Pri ihteči Si>inji«, malo preveč je bil pil. Tem bolje. Pa se je odpeljal, kakor vsako leto, s svojo ženo. Dobra Marija! Bila je tiha, skromna in razumevajoča. Pu'čala mu ic vso prostost. Vedela je, da slavni igralec — slikar — pesnik v Parizu ne more igrati »prisrčne;.',.! družinskega življenja*, če si hoče za-totoviti spremstvo mladik oboževalk. Prišla je celo na šegavo misel, da se ic izdajala za njegovo sestro, da ga ne bi kompromitirala. Bil je prijeten, osvežuioč dopust. V$a*ih e šo-firal on, včasih Marija. Kadar sta prišla do kakega lepega jezera, sta pustila obleke na vozu in plavala za stavo. S seboj sta imela majhen šotor, taborila sta na prostem in nekoč sta skoraj povzročila gozdni požar- Najlepše pa -c bilo, ko sta prišla do mora. Mortimer je v neki ribiški vasi odkril svetlordeče vino. »To je vino, da bi ga človek vikal,* je rekel in ga pustil polagoma teči po grlu. In potem, ko Še ni bil popolnoma pijan, se je izpovedal. »Veš, draga moja, vsako leto pred dopustom postanem idiotičen m povabim kakšno neumno gos. K sreči se zmeraj ponesreči in potem vidim: najletiU je vendar s teboj?* Molče mu je stisnila roko. In mislila je na predpise, ki jih je pred leti prijazen zdravnik dal teti Amaliji za pctnisedcmdesetletnega strica lh'n-I .'.m, tisti ih.;ynceni košček papirja, ki je večno pomagal, da je imela Mortimerja za ves čas dopusta zase. NAPAD NA UGLEDNEGA PISATELJA Ugledni portugalski pisatelj -74-letni Aquilino Ribiero, član Akademije znanosti v Lizboni ter član številnih uglednih organizacij in institucij doma in v tujini, je spet predmet žolčnih napadov. Njegov najnovejši roman »Volkovi rjovejo« je dvignil toliko prahu, da ga je celo javni tožilec pozval na zagovor. Ribiero slika v svojem romanu življenje portugalskih kmetov. — Javni tožilec je zahteval zanj zelo visoko kazen — osem let zapora. Tej odločitvi so sledili številni protesti. Portugalska zveza pisateljev pa je nekako v istem času predlagala Ribiera za kandidata za Nobelovo nagrado. ROMAN O GORKEM Ruska pisateljica Olga Dimi-trijevna-Fori pripravlja gradivo za roman o epiku Oktobrske revolucije, pisatelju Maksimu Gor-kem. Omenjena pisateljica uživa velik ugled kot avtor zgodovinskih romanov. Ko je Gorki še živel, je zapisal o njej: »Visoko cenim njeno pisanje, saj je začela s pisanjem pravega zgodovinskega romana, ki ga doslej nismo poznali.« ETNOGRAFSKA RAZSTAVA V MESTNEM MUZEJU * Kranj, 19. avgusta Posebna ekipa Mestnega muzeja v Kranju pod vodstrom kustosa za etnografijo Anke Novak je letos konec julija in v začetku avgusta raziskovala materialno ljudsko kulturo v Dovjem in Mojstrani. Plod tega dela je razstava, ki so jo danes dopoldne odprli v zgornjih prostorin muzeja. Raziskovanje v Dovjem in Mojstrani je bilo zelo uspešno. Velika pridobitev in iznenađenje za ekipo muzeja so bile predvsem številne narodne vezenine — 10 zelo lepih peč (peča je najstarejše žensko slovensko pokrivalo). Od ljudske umetnosti moramo razen vezenin omeniti še številne rezljane preslice z značilno alpsko ornamenliko in tehniko, ki si jih bo vsak obiskovalec na razstavi z zanimanjem ogledal. Zanimivo je tudi, da je Dovje gojev. Vendar v Tržiču nimajo številu in ob zaključku nastopa- še do danes ohranilo domačo niti najosnovnejših pogojev za joče navdušeno pozdravili in jih platnarstvo. Tu še zdaj sejejo delo. Potrebovali bi nekoga, ki nagradili z zasluženim aplavzom, lan, ki so ga drugje pri nas že bi znal voditi njihovo delo in Režiser, ki je sam napravil osnu- skoraj popolnoma opustili. Ohra-razumeti njihova hotenja. Ko pa tek scene in skupno Z igralci lese jim posreči dobiti kako r>tro- to izdelal, je igralce, ki bi ustre- ^ kovno moč, nastopijo težave zali njegovim zamislim, poiskal drugje. Za študij prvih vaj jim kar na cesti in jih tako privabil je odstopila prostor Glasbena k sodelovanju. Vseh 18 dni so šoli ali pa 96 zberejo v prosto- vsak dan redno, včasih tudi po rih Bračičeve osnovne šole. Kas- dvakrat, hodili na vaje. S pred-neje, ko morajo stopiti n:i oder stavo, ki je pokazala, da trud ni pa SC šele začne tisto najhuje, bil zaman, bodo gostovali jeseni Brez lastnih prostorov, so od- tudi v okoliških krajih, visni od gostoljubnosti tržišk? kino dvoran;-. V tej v večernih Perspektivni program za pri-lrah predvajajo filmske pred- hodnjo sezono bodo .sestavili na »tave, tako da morajo gledališč- občnem zboru v sredini oktobra, niki čakati do desetih, ko šele . . . .x , . . , ... ... . .„ vendar upajo in pričakujejo, da lahko postavijo sceno in prično z vajo. Popoldne žal ne morejo uresničili vse načrte, ki jih ur ti vsi .skupaj, ker r v. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 21. avgusta 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Vesele orglice 7.15 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Mladi pevci — mladim poslušateljem 8.55 Leonora št. 3 —• uvertura 9.10 Z glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 »Skrjanček poje, žvrgoli . . .« pisan spored slovenskih narodnih 10.50 Radi jih poslušate 11.20 Legenda za violončelo in klavir 11.30 Srebrni trak (reportaža) 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Za prijetno popoldne 16.00 Melodije za vas 17.00 Radijska igra 17.41 Stare angleške napeve igra orkester Sidnev Bowman 18.00 Sport in glasba 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Nedeljski razgovor 21.00 Športna poročila 21.10 Fjodor Ivanovič Saljapin: I. oddaja 22.15 Erwin Lehn z orkestrom Južnonemškega radia 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek PONEDELJEK, 22. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.10 Domači napevi za dobro jutro 6.30 Reklame 8.05 Vibrafon in hammond orgle 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Europa express 9.00 Zvočni mozaik 10.10 S sprejemnikom na dopust 11.00 Zaključni prizor iz Massenetove oper« Don Kihot 11.15 Naš podlistek 11.35 Nekaj skladb Cl. Debussyja 12.00 »-Da b'žveglico mela . . slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Maček: Kako se borimo s kostrebo in muhičem 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Iz Hrvaškega Zagorja v Dalmacijo 14.00 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Skladbe Radovana Gobca poje Mariborski komorni zbor 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Igra violončelist Oton Bajde 16.40 Parada plošč 17.10 Šoferjem na pot 18.00 Operne melodije 18.40 S knjižnega trga 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Trikrat deset 20.30 Simfonični koncert 22.15 Iz naših studiov 23.10 Patti Page in orkester Peta Rugolo 23.50 Prijeten počitek TOREK, 23. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj poskočnih i OD NEDELJE, 21. AVGUSTA, DO SOBOTE, 27. AVGUSTA za prijeten dan 6.30 Reklame 8.05 Jutranji spored 8.30 Zabavni pot p uri 9.00 Poje ženski zbor Svobod 9.20 Šesta simfonija »Samorastnik« 10.10 Revija italijanskih in jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 11.12 Plesni orkester Werner Miiller 11.30 Oddaja za otroke 12.00 V ritmu polke in valčka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marijan Žemljic: , Utrjevanje narušenega sveta 12.25 Instrumentalni due Charles Demaele 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Naši pevci pojo arije iz italijanskih oper 14.10 Iz zapiskov in priredb Cirila Preglja 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.4^ Pojo zabavni zbori 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Poje zbor Brajša Rašan iz Pulja 20.30 Revija zabavnih zvokov 21.00 XII. Olimpijske igre v Rimu 21.30 Iz oper Rossinija in Mozarta 22.15 Majhni zabavni ansambli 22.40 Jazz — z orkestrom Ted Heath 23.10 Nočni komorni koncert del Johanneea Brahmsa SREDA, 24. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.10 Veselo na delo 6.30 Reklame 8.05 Petnajst minut s Slovenskim oktetom 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Napevi iz raznih operet 9.C0 S sprejemnikom na dopust 10.10 Velike simfonije 10.38 Concertino za klavir in orkester 11.00 Zvočni kaleidoskop 11.30 Pojo francoski operni pevci 12.00 »Iz domačo vasi-, spored koračnic, polk in valčkov 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Modic: Sadje in prehrana 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Glasben] odmevi iz vojvodinske in slavonske ravnine 13.50 Med romancami in rapsodijami 14 30 Prireditve dneva 14.35 Izbrali smo za vas 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.49 Zabavni zvoki 16.00 Novost, na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Slovenski samospevi 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Koncert opernih arij z našimi solisti 21.00 XII. olimpijske igre v Rimu 21.30 Orkestri za razvedrilo 22.15 Simfonija v C-duru 23.10 Nočni variete Četrtek, 25. avgust* 5.0O Dobro jutro 5.25 S poskočnimi vižami v veselo jutro 6.30 Reklame 8.05 Kavkaske skice 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 9.00 S popevkami na pot 9.40 Slovenske in jugoslovanske narodne in umetne pesmi 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12 00 Za prijetno opoldansko razvedrilo vam igrajo godci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternelj: Skrb za napredek govedoreje 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Lahek spored igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Ogrska rapsodija št. 9 v Es-duru 16.00 Iz svetovne književnosti 16.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Iz čeških oper 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Klavir v ritmu 21.00 XII. olimpijske igre v Rimu 21.30 Iz Schubertove skicirke 22.15 Plesna glasba iz vsega sveta 23.00 Poročila in pregled tiska 23.10 Nočni koncert PETEK, 26. avgusta 5.00 IX»bro jutro 5.10 Narodne in domače za dober začetek dneva 6.30 Reklame 8.05 Trije znani operni intermezzi 8.20 Počitniško popotovanj« od strani do strani 8.35 S sprejemnikom na dopust 9.00 Nedeljski razgovor (ponovitev) 10 10 Samixspcve pojeta soprani.stka Nada Vidmar in baritonist Marcel O.sta.ševski 10.40 Z melodijami čez kontinente 11.00 Za dobro voljo vam igrajo Zadovoljni Kranjci 11.15 Naš podlistek 11.30 Imibrek z nosom — baletna suita 12.00 »Dobra volja je najbolja« spored pesmic za otroke 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivan Kukovec: Uspehi obnove sadovn j ako v 12.25 V tričetrtinskem taktu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Melodije po vašem okusu 14.30 Prireditve dneva 14.35 Poje sopranistka Ada Sardo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 S skladbami iz tuje zborovske literature se vam predstavlja Ljubljanski komorni zbor 16.00 16.20 17.10 17.20 18.00 18.15 18.30 19.00 20.00 20.15 20.30 21.00 21.30 21.45 22.40 23.10 23.20 23.50 Humoreska tega tedna Parada plošč Razgovor z volivci Simfonija št. 4 v e-molu Pesmi Južne Afrike »Spet smo doma« — nekaj slovenskih narodnih pesmi Iz naših kolektivov Obvestila, reklame in zabavna glasba Nočni preludij Tedenski zunanjepolitični pregled Balet skozi stoletja XII. olimpijske igre v Rimu Zabavni orkester Stanley Black XII. olimpijske igre v Rimu Od comba do big banda Intermezzo z godali Poj te z nami! Prijeten počitek SOBOTA, 27. avgusta 5.00 Dobro jutro 5.25 Domače pesmi in napevi 6.30 Reklame 8.05 Klavir v ritmu 8.20 Pionirski tednik 8.40 Violinist Ali Dermelj igra skladbe 9.00 Pesmi jugoslovanskih avtorjev pojeta zbora RTV Zagreb in Beograd 10.10 Od tu in tam 11.30 Družina in dom 11.40 Pozdrav z gora 12.00 »Smo fantje z vasi«, slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Grum: Načrtno krmljenje krav 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesmi in plesi iz folklorne ostali ne tujih narodov 13.50 Od arije do arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Koncert za čembalo in orkester v D-duru 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Igramo za vas 17.10 Parada plošč 18.00 Pojeta moška zbora Svobode iz Ljutomera 18.20 Veliki zabavni orkestri 10.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.oo Sobotni mozaik 21.00 XII. olimpijske igre v Rimu 21.30 V ritmu današnjih dni Jugoslovanska RTV v poletnih mesecih nima svojega televizijskega programa, zato prenaša le oddaje tujih televizijskih jxxstaj. To in ono o fraovini J r ZANIMIVOSTI 0» VStrOVSOD 3 2ICA SE OVIJE OKOLI SVETA Tovarna kablov Svetozarevo Je prodala pošiljko bakrene žice Švici. Žica se je nato začela počasi »ovijati okoli sveta«. . . Kar oglejmo si njeno pot. Švicarji je niso uporabili, ampak Bo jo prodali Cehoslovaski, ta pa jo je dobavila Sovjetski zvezi. Iz SSSR je žica odpotovala v LR Kitajsko. Pa tudi tam je niso napeli med drogove, ker »o Jo Kitajci prodali Bolgarom. V aamenjavo za pošiljko nase ga- lice, so Bolgari isto žico vrnili spet nazaj v Jugoslavijo. Od nas je spet prodana neki evropski državi. Upajmo, da bo dolge pot; tokrat konec, saj bi se doslej žica lahko ovila že okoli polovice zemlje. KAJ SO JEDLI V STARIH ČASIH Bili so časi, ko ljudje niso znali obdelovati polja Ln so se hranili skoro s samim mesom. Jedli so ne samo zveri in ptice, ki so jih ubili na lovu, temveč tudi ujetnike, ki so jih dobili v vojni. Prednik našega kruha je bil kaj malo podoben našemu kruhu. Bila je to navadna kaša iz zdrobljenih in v vodi razžvrk-ljanih zrn. Dogajalo se je, da se je ta kaša osušila. Kosi te kaše so nadomestovali tedanjim ljudem kruh. Včasih se je pripetilo, da se je kaša iz zrnja skisala in da je postala zato bolj rahla in mehka. Ljudje, ki so si izmislili, da so zamesill kislo kašo s sveže mletim zrnjem, so iznašli kruh. Mnogo let je prešlo, preden so se ljudje naučili dobro obdelovati zemljo in dobro peči kruh. Se pred dvesto leti so gradnje premožni ljudje jedli kruh, ki tri ga dane., nihče ne maral takega jesti. Krompirja, ki je tako v navadi, pa niso jedli niti boffaiJ ljudje. Ni še dolgo, kar se je pojavil v Kvropi krompir. Prišel je l/. daljne dežele _ Južne Amerike. Prinesli so ga od tam v šestnajstem stoletju z drugimi čudovitimi prekomorski mi redkostmi vred. — V začetku krompir ni rastel na gredah, temveč v loncih pri ljubiteljih redkih rastlin. © Največje trgovinsko podjetje z mešanim blagom na svetu je »The great Atlantic and Pacific Tea Companv« v ZDA, ki ima po vsej državi okoli 4500 prodajaln, razen tega pa še 39 lastnih pekarn, ki delajo za te prodajalne, dve kemični čistilnici, ki delata samo za 120.000 nameščencev tega podjetja, in pa posebno tiskarno, ki tiska mesečni magazin podjetja »Ženski dan«; le ta izhaja v 3,000.000 izvodih! tg) Največ kupcev na svetu lahko postreže moskovska trgovina GUM — »Gosudarstvenij univer-salnij magazin«. Trgovino so odprli leta 1922, prenovili pa so jo pred leti. V njej je sedaj moč postreči 25.000 kupcem naenkrat! Dnevna zmogljivost trgovine je okoli 150.000 kupcev, pri čemer ni nobene gneče. V šestih mesecih so v GUM postregli okoli 30 milijonom potrošnikov. Skupna dolžina prodajalnih miz v GUM znaša 2,5 kilometra! Q Največja trgovina s čevlji na svetu je »Lillev & Skinner« na Oxford Streetu v Londonu. Po- slopje te trgovine je štirinadstropno, v njej pa streže kupcem okoli 250 prodajalcev. Trgovina ima na izbiro okrog 200 tisoč pa' rov raznih čevljev. — Na teden pro-da okoli 24.000 parov čevljev! $ Največja knjigarna na svetu pa je »W. G. Foyle« v Londonu. Njene knjižne police so dolge skupno okoli 45 kilometrov, na njih pa ima v zalogi okoli * milijone knjig! Trgovina, ki im> 600 nameščencev in prodajalcev, proda letno okoli 5 milijonov knjig in odgovori na 9 milijonov pisem, ki jih prejema od kupcev z vsega sveta. @ Tudi največja krznarska delavnica in trgovina na svetu je v Londonu: »Swćars & Wells«. 1* trgovina slovi tudi po tem, & prodaja najdražje kožuhe J* svetu. Lani so prodali damski kožuh iz chinehile, ki je stal 70 tisoč dolarjev! Tudi najdražji kožuh na svetu, ki je bil last po* kojne Eve Peron in ki je bil na' rej en v Parizu, so prodali v tej trgovini; stal je menda 100.00» dolarjev! B. B. kot jo nismo poznali Režiser Henri Clousot je izbral dekle pride na prigovarjanje §•* za glavno igrslko v svojem no- stre v Pariz, kjer kmalu moralo0 vem filmu popularno Brigitto propade. Znajde se pred sodi- Bardot. Menda so bile temu ne- ščem zaradi umora svojega 1JU' majhen vzrok tudi medsebojne simpatije. Naj bo io kakorkoli. Henri Clousot je vsekakor prvi režiser, ki je toliko tvegal, da je poveril Brigitti vlogo, v kateri bo res lahko igrala. Film se imenuje »Resnica«. In vsebina? Neizkušeno provincijsko bimca. Na obtožnico odgovori svojo resnico. Kritiki fih1"* že nestrpno pričakujejo, da !>* pohvalijo ali raztrgajo. Odkriti* ali močno razočaranje? Vsekaj0 Brigitta nastopa v vlogi, kakrša* doslej še ni tolmačila. To dok«' zuje tudi posnetek iz filma. MALE ZANIMIVOSTI ® Znana francoska kulturna delavka je izjavila v razgovoru o današnji mladini: »To, kar današnji mladini najbolj zamerimo, je dejstvo, da ne sodelujemo več v njenem življenju.« S> Inženir Gustav Miller iz Frankfurta je izumil stroj za šivanje nogavic. S pritiskom na razne gumbe se izbira barva niti, pa tudi njena vrsta (svilena, volnena, bombažna nit). d) Na vzhodnih pobočjih Kavkaza so največje plantaže vrtnic na svetu. Na površini 250 hektarov gojijo samo vrtnice, iz katerih potem pridobivajo dragoceno rožno olje. a) Na razstavi »Vrt prihodnosti« v Parizu so bile razstavljene popolnoma avtomatične kosilnice trave, specialne naprave za v8rj stvo cvetja pred pticami, urnei^ oblaki, ki ščitijo rastline Pre~ ultravioletnim' žarki, naprava z ogrevanje zemlje itd. <$ Znani angleški igralec sv^ tuje: »Ce ne želite, da vas Angliji povozi avto, ko prečka^ ulico /. otrciškim vozičkom Pre. seboj, obvezno peljite s seb°J tudi psa.« # V izložbi neke pariške dajalne moškega perilu je nap,s: Naše srajce se razlikujejo 0 vseh ostalih. Likanje je obvez"* £ V izlo-žbi pril j ubijem* f]r^ ščiearno v Bruxellesu piše: Kav^ — 5 frankov, okusna kava " frankov, odlična kava — 1 ^raI^ kov; no, to je res prava kava 7,5 franka . . . Brez besed BRITANSKE ATOMSKE LADJE Ladijski atomski pogon je šele na začetku svoje razvojne poti. V naslednjih desetletjih pa si bo atomska energija prej ko ne na široko utrla pot v ladjedelništvo. Britanci imajo na priliko pripravljenih že nekaj načrtov za gradnjo velikih trgovskh .iN»m.:kih ladij. Naei t • m . [j jo uresničiti v najkrajšem času in zgraditi neknj ladij na atomski pOfOffl I uranskim reaktorjem. Toplotni moč reaktorjev se giblje od 56 do 150 megavatov. Kupci na tekočem traku Amerika je prva dežela i uvedla samoj* etiežn trgovtfj Zdaj je šla ie korak dalj«! Chieagu je odprta prva lS'"n'^ post r n.i n povlna na ^ko njej. Pri vh Ki enostavno .stopi na tekoči ki jo počasi pi evaža od P° do police. tfHlA KLINAS 5 ŽARA S PEPELOM — Komunist? — se začudi, kakor da bi tega ne vedela, zraven si misli, kako prav je, da je Slavko odšel v gozdove. ~ Torej vam tudi to ni znano? — de gestapovec s posmehom. — Ne, — odvrne. ~ Zares ne? — Ne. I« vi ste prepričani, da je? — No, da, — pravi .. . Bivša jeseniška policija nam je napra-« veliko uslugo, ko nam je izročila spisek predvojnih komu-stov. in na tem Spjsku je tudi vaš mož. ~~ Potem je ta policija vedela več kakor jaz, jaz, ki sem Vegova žena... ~ Bo že tako, milosti j iva, — se gestapovec nasmehne. "[Jaz pa vam pravim, da je to samo spisek tistih, ki jeseniški nciji niso bili po volji. Stavim, da je na tem spisku »komuni-«ov« tUdi kak hitlerjevec ... *~ To je res, se je nehote izdal gestapovec. t *t~ ^"***c' "~ Pravi Angela ... — In tako je na ta spisek prišel «i moj mož, ki se z bivšo oblastjo ni strinjal. Kratek premolk. Gestapovec postaja zamišljen. Potem spre-sovori. — Mogoče vaš mož res ni komunist. Ce ni, se bo prav gotovo Recite mu, naj se zglasi pri meni, da me ostriže .. . ~~ Bom, gospod, — pravi Angela. Ko se za gestapovcem zapro vrata, se nasmehne. . Zaman ga boš čakal. Ce bi te zdaj strigel in bril, bi ti prav sttovo prerezal vrat. . . Vesela je, da je Slavko pravi čas odšel. .. »Smehlja se. Sanja,« pravi Židinja, sklonjena nad Angelin aZ" ^a okostenelem Angelinem obrazu se črta smehljaj. Prav-Prav to ni smehljaj. Tako se smejejo mrtvaške lobanje, bi rekel ek, ki ne pozna obrazov in koncentracijskih taborišč. »Na bolje ji gre,« pravi ob bolničinem smehljaju druga jet-a m strokovnjaško motri njen obraz, nato pa reče: »Sveča, ki _ Plamti še enkrat, preden ugasne. Jesti prav gotovo ne bo m°gla več ...» vet n'ca pa ju ne sliši. Globoko v očesnih votlinah so ji ie ?.prikrile oči. Leži na pogradu, a nima tega občutka. V stanju bit SA poznaJ° le umirajoči ali do kraja izčrpani ljudje. To jjjJe °a Pogradu ni več ona. Ona je daleč, daleč proč od te sive mračne jeseni, ki visi nad taboriščem. Vsa lahka je v junij- U soncu. Le skrb za Slavka jo moti. Ves dan čaka vesti od To ^ vesti ni. Zaskrbi jo, ko zve za aretacijo starih tovarišic. reJ bodo iskali tudi njo... ~Z Ne smejo me dobiti, — si pravi. K materi bom šla ... lzvd-drusi dan se skriva Dri materi na Javorniku. Mati potuje za novicami. Povprašuje, če Nemci iščejo Angelo. i> , ~~ Nihče te ni iskal, pripoveduje zvečer mama, obenem pa feroča Pismo. il a Jo imajo na seznamu zapisano z dekliškim imenom in SuJe novo ime. In vendar! 8e0l t-**' JO 'skali pod starim imenom in naslovom, bi prišli prav ^kier misli, da je varnejša kakor na svojem stanovanju. ne l esPametna je bila, da je prišla k materi. .Če je gestapovci ^eni ''vohali, jo bodo bivši policisti, ki so izročili vse akte em. pa tu Je zgodilo? — ponovi Angela vprašanje, vsa ne- ^aterj vztrepetajo ličnice, kakor da jo bo pravkar zadelo. «0m. k- ka so prijeli, — naposled z muko iztisne iz sebe z gla-^ • -se Angeli zdi, kakor da ni mamin. Slavka? - krikne; tudi svoj glas se jI zdi tuj. Nato pa le na stol in za joče .. . •*ahu. Pravl Židinja. J,l§iCa^ecl°la sem. Ne bo so Iztrgala smrti,« pritrdi njena tova-^kajšepeče.... »New »J k 'mp Ponavlja,« zatrjuje Židinja, ^^nih Pr;ivi druga in gleda izvirka, ki drsita bolnici Iz »Ti V<),^'n Preko ugašajočega koščenega obraza. hudo?« ogovarja bolnico Židinja, globoko sklonjena ^nHraJoči obraz. *a.k n K »Ti ob j« hudo?« vprašuje prav tako nežno druga, kakor da Moda za iesen tako mnogo, da jih je nemogoče našteti, jih vendar lahko razdelimo r nekaj skupin. — Najboljša je razdelitev po osnovnih sestavinah. Te sestavine so: beljakovine, ogljikovi hidrati, todšče, voda, vitamini in mineralne snovi. Vsaka od teh prvin je po svoje pomembna za življenje, zato jih težko razvrstimo po važnosti. Njihove naloge so dokaj različne. Beljakovine so organizmu predvsem gradivo. Prav tako kot pri stroju nadomestimo polomljen del, se tudi v našem telesu obrabljajo in odmirajo celice, ki jih morajo nadomestiti nove, da prevzamejo naloge odmrlih. — Za nastanek novih celic pa so potrebne beljakovine. Stroj mora razpolagati z gorivom, da lahko dela, v telesu služijo temu namenu ogljikovi hidrati in maščobe. Stroj mažemo, da laže teče, organizem za to uporabi vitamine, mineralne snovi in vodo. Ce pojemo preveč beljakovin, se tudi uporabijo kot gorivo, vendar je to tako neekonomično, kot če bi z gradbenimi deskami kurili peč. Mineralne snovi so deloma sestavine naših celic. Vitamini usmerjajo nekatera življenjska dogajanja. Primerjava s strojem ni najbolj posrečena, vendar le lahko pripomore k boljšemu razumevanju vloge sestavin naše hrane. Živila so razde- ljena na 8 skupin. V prvi skupini so mleko in mlečni proizvodi, slede ji meso, ribe, jajca; kruh in močnate jedi; maščobo (rastlinske in živalske); zelenjava, sadje in poživila. — Mleko, mlečni proizvodi, ribe, jajca »o beljakovinska živila, kruh in močnate jedi nam dovajajo ogljikove hidrate, najrazličnejše maščobe-tolšče, sadje in zelenjava pa vitamine in mineralne snovi. Rastlinska hrana vsebuje tudi mnogo celuloze, vendar ta za naše telo ni hranljiva snov, ker jo ne moremo izkoristiti, pač pa celuloza omogoča boljšo prebavo. Prihodnjič: Beljakovine. Svetujemo vam Sezona sadja prinese s seboj tudi s sadnimi madeži popackane bele bluzice ali srajčke, prte, robčke ... Zanesljiv in hiter način za čiščenje sadnih madežev je, da del obleke, na katerem je madež, napnete nad odprtino manjšega lončka in polijete z vrelo vodo. Ce so madeži sveži, bodo v pari izginili. Tudi zeleni travni madeži v tem času niso redkost na naši aH otrokovi svetli obleki. Popolnoma suho tkanino z zelenim madežem namočite v alkoholu in nato izperite v hladni vodi. Majhni zobki - velike skrbi Klasični ženski kostimi so še vedno primerni za nekatere priložnosti, vendar zanje ne moremo več reči, da so zelo moderni. Zamenjali so jih dvodelni kompleti, ki jih odlikuje več ženskosti in domišljije. »Boucle« tkanina bo v jesenskih modelih pogosto zastopana, iz nje sta tudi modela na naši sliki. Poletni šopki na mizi Večina otrok dobi prvi zob med šestim in osmim mesecem, vendar ni velika redkost zob že v četrtem mesecu starosti, ali pa šele po desetem mesecu. Če otrok ni rahitičen in dobi prvi zob bolj pozno, zrastejo navadno ostali zobje eden za drugim in tako nadoknadijo izgubljeni čas. Otrok je siten Rast zob je normalen pojav, vendar se nekateri otroci ne počutijo dobro, sitnarijo, se ponoči prebujajo in jočejo. Poskušajte jih pomiriti z malo zasladkanega mleka ali vode. Ko bodo bolečine prešle, bo otrok zaspal. Nezgode z zobki Nekaj tednov pred prvim zobom se otrok zelo slini in vtika v usta vse, kar mu pride v roke. Tega mu ne preprečujte, ker občuti potrebo, da pritisne na dlesni kaj trdega. Seveda pa morajo biti predmeti okoli njega čisti. Pri prenekaterem otroku je rast zob spremljana s povišano temperaturo, ekcemi, bruhanjem, driskami itd. — Vendar ne moremo vsake otro- Mogočc imate pravkar dopust in se utegnete nekaj ur pomu-diti tudi pri vezenju. Na prt iz lanenega platna brez kakšnega posebnega reda izvezite nekaj šopkov s svetlejšo nitjo za veze- nji °b Angelinem pogradu zaradi usmiljenja in tolažbe ob zad-*e na ln np na obrok hrane, ki ga bosta dobili ona in Židinja, ""niče umirajoče prej ne opazijo. Bolničine solze so izvabile jn sočutje in sočutje je prevpilo njuno živalsko lakoto; ' ki ubija in dela Iz ljudi živali. nje (na primer: na vinsko rdeči podlagi beli ali sivi šopki, ali na olivno zeleni bledo rumeni šopki, ali na modrem prtu beli ali svetlo modri). ZELENJAVE JE SEDAJ DOVOLJ V prepričanju, da niste ena od gospodinj, ki se bojijo vsake novosti r kuhinji in se zadovoljijo s tem, kar so se naučile od svoje matere, vam prinašamo recepta za dve jedi, ki pri nas nista običajni. Pečena koleraba z zmletim mesom Mlade kolerabe narežite na podolgovate koščke in jih pražite na masti, v kateri ste predhodno zarumenili sesekljano čebulo. Pokrijte in du-šite toliko časa, da se zmehčajo in češče zalivajte z juho ali vodo. Zarumenite na masti žlico sesekljane čebule in dodajte četrt kg zmletega mesa. Ko se prepraži, ohladite, dodajte eno jajce, malo sesekljanega peteršilja in po okusu posolite in po-prajte. V dobro pomaščeno posodo naložite izmenično sloje kolerabe in mesa. Vsak sloj prelijte z juho ali z mlekom, povrhu naložite na koščke narezan paradižnik, poškropite z mlekom in tu pa tam vtisnite kepico masti ali margarine. Pecite pol ure. Polpete s sladkim zeljem 1 kg zelja narežite na rezance in jih na masti dušite. Zmehčano zelje zmešajte s četrt kg zmletega mesa, solite, popoprajte in dodajte toliko drobtin, da boste lahko naredili hlebčke. Le-te po-mokajte in jih lepo rumeno ocvrite. kove bolezni opravičiti z zobmi, zato pri hujših motnjah te poprosite za nasvet zdravnika, da ne boste zanemarili otrokovega zdravja. Prva zobna ščetka Ko je otroku dve leti, zelo rad posnema odrasle, pa mu bo zato tudi v veliko veselje čiščenje zob z majhno, zelo mehko ščetko. Posebno važno je čiščenje zob zvečer. Kvarjenje zob je izredno močno prav zaradi ostankov sladkih jedi med zobmi. Luknjica v mlečnih zobeh Marsikateri materi se zdi, da mlečne zobe ni potrebno negovati, saj bodo tako ali tako izpadli. Toda ta nega je izredno važna za zdravje stalnih zob, ki bodo zamenjali mlečne. Mlečni zobje se zelo radi kvarijo. Najenostavneje je zob izdreti, toda praznina, ki nastane, omogoča, da se sosednji zob razširi, napačno zraste in ko se pojavi stalni zob, zanj ni več prostora. Prvi stalni zobje Prvi stalni zobje zrastejo med petim in sedmim letom. Ce se zaradi nemarnosti pokvarijo, jih je treba izdreti, zaradi tega pa se lahko vsi drugi zobje deformirajo. Zadnji stal- * ni zobje zrastejo med desetim in dvanajstim letom. Ce opa- "'zite, da ima kateri od zob nepravilno lego, se takoj obrnite po pomoč k zobozdravniku. — Doba med desetim in dvanajstim letom je najbolj idealna za izravnavo zob na čeljusti. Družina polasti Če se ljudje kakšne senzacije naveličajo, potem jo počasi pozabijo ali pa jo znova in še močneje napihnejo. Za to drugo varianto se je zdaj odločila skupina študentov iz Oxforda — če lahko verjamemo pisanju nekega angleškega tednika. Ker so se ljudje že naveličali zgodb o pošasti v jezeru Loch Ness na Škotskem, so vzbudili ti študentje pozornost s trditvijo, da pri tem ne gre samo za eno pošast, temveč za celo družino, ki šteje najmanj pet teh zverin. Verjetno so to očka, mamica in trije ljubki otročički. Ni izključeno, da živi v jezeru tudi babica, zakaj študentje, ki so vse poletje opre-zovali okoli jezera, so ugotovili, da so te živali nasledniki dino-savrov, ki so živeli pred 60 milijoni let. Po nekem potresu so ostali v tem jezeru odrezani od morja. Ti učeni študentje so s svojirru aparati izmerili, da so te pošasti dolge od 9 do 18 metrov in se podijo z brzino 50 kilometrov na uro skozi svoje mokro domovanje. Samo na žalost ni nobeden od mladih učenjakov videl nobene pošasti. Le enkrat se jim je za hipec zazdelo, da so videli nekakšen orjaški hrbte. Trisula ni važen ie detel v razgovoru čim odprave dr. Andrej Robič TELESNA KULTURA Pred kratkim se je vrnila v domovino jugoslovanska alpinistična odprava, ki se je letos v maju in juniju kot prva povzpela na tri himalajske vrhove: na Bharaltoli ter na Trisul II in Trisul III. Med sedmmi člani odprave je bil tudi dr. Andrej Robič, ki smo ga ondan našli v obratni ambulanti Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču. On se je ekspedicije udeležil ne samo kot izkušen alpinist, marveč še posebno kot zdravnik. Zato je v našem razgovoru največ tudi pripovedoval o zdravstvenem stanju naše odprave, o vzdržljivosti njenih članov in podobno. Naša odprava,' kot pravi dr. Robič, je bila zelo dobro sestavljena in tudi opremljena. Tudi zdravila in kirurški instrumentarij: vse je bilo zelo dobro pripravljeno. On se je posvetoval o pripravah celo s kolegi v inozemstvu, ki so kot zdravniki že spremljali alpinistične odprave v himalajska pogorja. Po takih izkušnjah so tudi za našo odpravo pripravili po dva zaboja istih zdravil in potrebščin, kajti praksa je dostikrat pokazala, da se lahko en zaboj zgubi ah' zakasni in ostane zdravniška oprema nepopolna. Ob koncu prevozov, ko so morali ves tovor pripraviti za nosače, je bilo zdravil še nič manj kot 130 kg. Seveda z ustrezno embalažo vred. »DOMAČI« ZDRAVNIK Njegovo največje poslanstvo kot zdravnik v ekspediciji je bilo med tamkajšnjimi domačini. Ko so prišli v dolino, kakih 100 do 150 kilometrov daleč, ko so že pešačili nekaj dni, morda kakih 50 kilometrov od zadnje ceste' in prispeli v vi- nik pa mora iz teh besed razumeti vsebino oziroma ob preiskavi ugotoviti diagnozo. Toda v večini so zelo potrpežljivi in ne poznajo jadikovanja. Nekdo je zaprosil za injekcijo. Ustregli Med spet atleti je živahno Danes in v nedeljo, je na sporedu III. kolo atletskega ekipne- so mu. Slo je za hujši sklepni ga prvenstva FLRJ (B program). m mm n m »uit DELO RAZOROZITVENE ga sodišča ZSSR nadaljeval pro- KOMISIJE OZN ces proti ameriškemu pilotu Po- V sredo, 17. avgusta, je na seji vversu, kjer je najprej odgovar- razorožitvene konference OZN govoril stalni jugoslovanski zastopnik v OZN Dobrivoje Vidič, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Stališče jugoslovanske vlade v zvezi s predlogom naj bi v tem času sklicali razo-rožitveno komisijo je obrazloženo v pismu, ki sem ga vam imel čast poslati dne 6. avgusta letos.« Jugoslov. vlada, je rekel Dobri- jal še na vprašanja zagovornika Grineva. V nadaljevanju obravnave je obtožencu zastavil tudi nekaj vprašanj prasedujoči gene-rallajtnant Borisoglehskij. PRIPRAVE NA SEDEŽU OZN Delegacija kongcvške vlade pod vodstvom podpredsednika vlade Antoina Gisenge je odpotovala v New York, kjer bc> prisostvovala voje Vidič, je ob tej priložnosti zasedanju Varnostnega sveta. Na izrazila svoje prepričanje, da je najbolj primerno, da bi vprašanje razorožitve proučili v Generalni skupščini. Jugoslovanska vlada, ki se zaveda življenjskega letališču v Leopoldvillu je podpredsednik vlade Gisenga izrazil upanje, da bo tokrat končala mednarodna kriza s Kongom. — Hkrati pa je obsodil stališče ge- pomena ureditve razoroži t venega neralnega sekretarja OZN Ham- problema, se je nenehno aktivno marskjolda med njegovim zad- zanimala za napredek v tem njim obiskom v Kongu. Člani vprašanju in je sama, kadar se kongcške delegacije so se včeraj ji je zdelo umestno in koristno, na poti v New York v Akri se- sprožila svoje predloge. Iz teh stali s predsednikom Nkruma- razlogov je Jugoslavija podprla hom. tudi ustanovitev odbora 10 držav, katerega ustanovitev pa je razumela kot praktičen ukrep. PROCES PROTI POVVERSU V MOSKVI V domu sovjetskih sindikatov v Moskvi se je v sredo, 17. avgusta, pred vojnim kolegijem vrhovnega sodišča ZSSR začela Predsednik kongoške vlade je ob tej priložnosti na sestanku z novinarji izjavil da bo v roku ene^a tedna poslal kongcške čete v Katango, če resc-lucija Varnostnega sveta o Kcngu ne bo »popolnoma zadovoljiva«. Pripomnil je še, da bodo kongoške čete prišle v Katango »s pomočjo prijateljske afriške države«, javna obravnava proti ameriške- ni pa povedal, katera je ta dr-mu letalcu Francisu Harrvju Po- žava. wersu, ki je obtožen vohunstva revmatizem. Pacient ga je že dlje zdravil z vbodi z razbeljenim železom. Sledovi tega »zdravljenja« so bili pretresljivi. Vse bolezni tam zdravijo samo z zelišči in drugimi primitivnimi postopki. i VIŠINA NI DELALA TE2AV Gorenjske ekipe nastopajo na Jesenicah in v Ljubljani. V soboto ob 16. uri je na Centralnem stadionu v Ljubljani srečanje ženskih ekip Triglava, Partizana iz Naklega, AK Litije in ŽAK Ljubljana. Moške ekipe pa se bodo pomerile tokrat na Jesenicah, in sicer ob 9. uri dopoldne. Nastopila bodo moštva Litije, trbo-Tako je bilo s tamkajšnjimi veljskega Rudarja, Partizana iz domačini. Naša ekipa pa je Nakla in Kamne gorice ter Tri-bila, kot meni dr. Robič, izbra- glava z Jesenic, na zelo dobro. Člani so bili iz- Letošnje ekipno atletsko pr-redno sposobni alpinisti, hkrati venstvo poteka v 4 kolih, od kapa tudi zelo odporni in vzdrž- terih so dva atleti že odpravili, ljivi. Zdravnik je v glavnem tretje je na sporedu sedaj, zad-pripravil zdravila proti angini, nje kolo jih čaka v jeseni, 9. ok-kašlju, pljučnici, ozeblinam in tobra. Odziv za to tekmovanje je podobnim boleznim in težavam, letos precej večji kot lani, ko je ki so naj pogoj ste jše med od- nastopal samo Triglav. Pridruži-pravami v himalajska pogorja, le so se jim ekipe z Jesenic, Na-Toda naši alpinisti so vzdržali kla in Kamne gorice. Kako se ta mnogo. Ni bilo bolezni, ki bi gorenjska moštva trenutno »drži-bile znak oslabelega organizma, jo«, vidimo lahko iz slovenske Višina ni delala posebnih te- lestvice s stan^em P° 2" kolu" žav. S seboj so imeli sicer tudi Čeprav ne zavzemajo vidnih kisik. Toda ne za normalno dihanje pri vzponih. To se da premagati tudi do višine 8000 metrov s pravilnim ravnanjem, oziroma s taktiko. Kisik v tešimo nad 2000 metrov, so bile kih višinah pa je nujno potre- Dr. Andrej Robič še tudi tam vasi in naselja. Naša ekspedicija je bila prva, ki je prišla skozi to dolino med pleme Gurkov, če izvzamemo manjšo alpinistično skupino Evropejcev iz leta 1905, ki pa so jo celo »tari ljudje že pozabili. Tamkajšnji domačini so bili kaj prijazni in zaupljivi do na- ben v primerih pljučnic. Samo mest, je treba pohvaliti ekipi iz Nakla in Kamne gorice, da so se sploh udeležili obširnega in zahtevnega tekmovanja, kar je pač dokaz za napredek atletike na Gorenjskem. Odlično so se uveljavili atleti za to so ga tudi nosili s seboj, Triglava in Jesenic, saj so dru- čeprav ga na srečo niso niti rabili. Dr. Robič je prišel samo do višine približno 5000 m. Zelo mu je bilo žal, da ni smel naprej, kot pravi sam. Pokoriti se je moral ne samo kot član ekspedicije, marveč še posebno gi in tretji. Triglavani so sicer 800 točk za vodečimi Novome-ščani, vendar ta razlika ni tolikšna, da jo morda prizadevni kranj- ski atleti v ugodnih pogojih n« bi mogli izravnati. V dolenji ekipi je nekaj odličnih posamei" nikov, medtem ko so Triglavani zelo izenačeni. V obeh kolih, # sta še na sporedu, lahko prič** kujemo zelo ostro borbo obeh A* valov, čeprav dajemo vodeči^ nekoliko prednosti. Se ostrejša bo borba za tretj* mesto, saj so letos odlični Jesr ničani le 200 točk pred Trbovelj' čani. Prav v 3. kolu pričakujem0' da se bodo jeseniški atleti ^a domačem terenu Še bolj potrU' dili in se čim bolj oddaljili Ru' darju. V številnejši ženski konkuref ci so kranjske atletinje visoko plasirane. Razlika v točkah je *• manjša kot pri moških. Zal N> ženska ekipa Triglava nastop-13 v Ljubljani oslabljena. Kljub temu pa upamo, da bo ostala & naprej v vodeči skupini. Prihodnje leto bo potrebno ' moštveno tekmovanje vključi" še nekaj drugih društev, ki g0" jijo atletiko, pa morda razmisj'*' o ločenem ocenjevanju v našega okraja. Trenutno stanje ekip v državnem merilu je manj poznano. P° nepopolnih podatkih sta obe a'a' pi Triglava na zelo dobrih Pelltl mestih, in sicer moški za Crven" zvezdo (Beograd), Slobodo (T"7-' la), ASK Splitom in Partizanom Novo mesto, ženske pa za Slobodo, Splitom, Novim mestom if) Kladivarjem II. R. t lih alpinistov. Pri tem je imel kot zdravnik, odgovoren za živ- proti Sovjetski zvezi. Potem, ko so prebrali obtožnico, je Povvers na vprašanje predsedujočega izjavil, da je razumel obtožnico in da se čuti krivega. V popoldan- PROSLAVE OB OBLETNICI INDONEZIJSKE NEODVISNOSTI V Indoneziji so se v sredo začele svečanosti ob 15-obletnici skem delu obravnave istega dne, neodvisnosti. V Djakarti je bil ki je trajala kako uro, je obto- velik mimohod oboroženih sil, ki ženi Povvers odgovarjal na vpra- so mu prisostvovali predsednik sanje svojega zagovornika advo- Sukamo s člani parlamenta in kata Grineva. Povvers je izjavil, vlade, člani diplomatskega zbora da se od srca kesa, da je postal in vojaških misij, akreditiranih sokriv za odgoditev konference v Djakarti. Na trgu pred vladno na najvišji ravni, za odložitev rezidenco se je zbrala velika obiska predsednika Eisenhovverja množica prebivalcev glavnega v Sovjetski zvezi in za zaostritev mesta Indonezije, da bi pozdra- mednarodnega položaja. vila udeležence mimohoda in dr- V četrtek, 18. avgusta, se je žavne ter politične voditelje de- pred vojaškim svetom Vrhovne- žele. del zasluge zvezni oficir indijske vlade, ki je do tam spremljal našo odpravo. Mnogi domačini so zaprosili za zdravniške preglede. Večina teh ni še bila nikdar pri zdravniku. Njihove težave oziroma bolezni so Trisula ljenje in zdravje drugih, ki niso mogli dalje. Šahovski turnir mestnih reprezentanc Kranj, 19. avgusta Na prvem šahovskem turnirju Vzpon po južnem grebenu mestnih reprezentanc Jugoslavije v organizaciji domačega šahov- PREKO LEDENIH PREVISOV je bil v resnici teža- bile dokaj drugačne kot pri ven in je vodil preko ledenih ^kega društva, ki je priredilo ta nas, oziroma bili so s takimi previsov. Zlasti za gledalca od rurnir v proslavo 900-letnice me- boleznimi, ki so pri nas bolj spodaj se je zdelo to nepre- sta Kranja, sodeluje 11 mestnih redke. Precej jih je bilo tudi z magljivo. Odločili so se za to reprezentanc. Udeleženci so bili zoboboli. Toda nihče si ni pu- težjo pot, kot pravi dr. Robič, razdeljeni v tri skupine in so stil izdreti zoba. Dr. Robič je ker so se čutih za to sposobne bila doslej končana vsa predtek- imel priprave tudi za to. Čez in ker niso marali po lažji se- movanja z naslednjo razvrstit- čas je prišel prav s takimi bo- verni strani, ki je bila prema- vijo: lečinami na vrsto tudi njihov gana že pred 55 leti. Z odlično poglavar, oziroma župan. Pre- tehniko plezanja na ledenih ko tolmača mu je dr. Robič sve- stenah, kakor tudi z ustrezno toval odstranitev zoba. — Po opremo in dobro splošno orga- kratkem premišljanju se je od- nizacijo, je uspela doseči vrh ločil in privolil. Zatem so se po težji smeri. V prvih finalnih srečanjih je v borbi za mesta od četrtega i0 sedmega Varaždin premagal Vrbas s 3 5 : 1,5, Titov Veles Pa Mostar 4:1. V borbi od 8. do U* mesta je Kranj II premagal #a' dovljico s 4:1, Kranj I pa Littf0 s 3:2. Za plasma od 1. do 3. mesta je Ljubljana premagala Kraljevo s 3:2. opogumili vsi. Dr. Robič je moral precej časa dzdirati samo zobe, seveda take, ki jih v resnici ne bi bilo moč popraviti. Izražanje tamkajšnjih domačinov o bolezni pa je dokaj svojstveno. Svoje težave oziroma želje izpovedo samo v dveh skrajnostih: premalo vročine ali pa preveč vročine v sebi. Prvi prosijo pomoč, da bi vročino povečali, drugi pa obratno, da bi vročino zmanjšali. Zdrav- Naša prva jugoslovanska alpinistična odprava je tako prišla po najtežji, še ne premagani strani na dva himalajska velikana in s tem dvignila ugled našega alpinizma, naših gora in naše dežele sploh. Če bi se bili prav zavzeli, če ne bi vreme grozilo, bi prišli tudi na Trisul I. Toda sam vrh Trisula ni niti važen. Važno je to, da so naši alpinisti dobili pri I. skupina: Ljubljana 13,5, Titov Veleš 9, Kranj I 6, Litija 1,5 točke. II. skupina: Šibenik 11, Varaždin 10, Vrbas 6, Radovljica 3 točke. III. skupina: Kraljevo 9, Mostar 5 točk in Kranj II 1 točka. BLENKUS SE JE VRNIL IZ GRČIJE LJUDJE IN DOGODKI ..Družinski" sestanek Kranj, 19. avgusta — Mladinec atletskega kluba Triglav Franc Blcnkuš se je danes vrnil iz Grčije, kjer je kot član mladinske reprezentance Jugoslavije na-vzponu na himalajske vrhove stopil v dvoboju proti Grčiji. — veliko novih izkušenj, važno je, Jugoslovani so na tekmovanju v da so ob tem preizkusili našo Atenah slavili lepo zmago z raz- domačo opremo in končno, da so dokazali, da so sposobni za take in še zahtevnejše naloge. Tako je dejal dr. Robič, ko smo se z njim zadržali v pogovoru. Čeprav po::no, smo mu vendar v imenu vseh ljubiteljev gora, športniku k uspehu čestitamo! iskreno čestitali. -Ic P. J. liko 17 to"k. Blcnkuš je tekmoval v metu krogle, kjer je zasedel tretie mesto g odličnim rezultatom 14,05. Znamka je seveda ponovno izboljšan gorenjski rekord (tudi pri članih). Mlademu Oči svetovne javnosti so v teh dneh uprte v glavnem na dva dojodka: na pripravo za ponovno zasedanje Varnostnega sveta, ki naj bi že tretjič zapovrstjo razpravljal o rešitvi kongoške krize in na sodni proces zoper pilota ameriškega vohunskega letala U-2, ki je bilo sestreljeno blizu Sverdlovska — Francisa Povversa. Morda je spričo tega zasedanje zunanjih ministrov ameriških držav, ki se je pretočeni četrtek, 18. avgusta, začelo v koistariškem glavnem mestu San Joseiu, pomaknjeno nekoliko v stran in tretirano bolj kot »notranja« zadeva ameriških držav, čeprav vsebina razgovorov v mnogočem presega regionalne okvire obeh Amerik, saj gre na tem sestanku predvsem z?, razčiščevanje odnosov med velikimi in malimi, za vprašanje: ali imajo tudi majhne države pravico uveljaviti svojo samostojno notranjo in zunanjo politiko, ne da bi na ta aH oni način postale žrtev bolj ali manj prikrite zunanje intervencije velikih, ki ne želijo, da bi mali stopili na lastno pot. Prva točka dnevnega reda na zasedanju v San Joseju je pritožba Venezuele proti Dominikanski republiki, ki je po podatkih, ki jih je zbrala posebna komisija Organizacije ameriških držav, neposredno moralno In materialno podprla atentat na venezuelskega predsednika vlade Betancoursta. Venezuclska vlada, skladno s pravili Organizacije ameriških držav, zahteva, naj se spričo nedvoumno dokazane stopiti na pot »novega razvoja«. Vendar ni edini motiv, ki vodi ZDA k iskanju kompromisne formule samo ta »nova smer« v Dominikanski republiki. Združene države namreč menijo, da nemiri v karibskem področju niso samo posledica notranjih protislovij, marveč predvsem posledica »izveneelinskega vpliva na zahodno poloblo-«. Pod tem pojmom razumejo ZDA poizkus Ku- Prvi rezultati v taborniškem mnogoboju krivde. Dominikanska republika, be, pa deloma Venezuele, da po izloči iz organizacije in naj vse članice te organizacije prekinejo diplomatske in trgovske odnose z njo. V tej težnji jo podpirata predvsem Mehika in Honduras, medtem ko ZDA in nekatere južno ameriške države (Argentina in Kostanika) iščejo kompromisno rešitev spora. Dominikanska republika seveda zanika, da bi podprla anten-tatorja v Venezueli, hkrati pa »novi dominikanski režim«, ki ga po nedavnem odstopu diktatorja Truilla vodi dr. Bala.guer, skuša z navideznimi merami demokratizacije — splošno politično amnestijo — ustvariti videz, da je prekinil s staro prakso in da želi izvedenih revolucijah in po zrušen ju diktatorskih režimov, gresta svoj« lastno pot in vodita svojo lastno politiko. Z gesli o "izvencelinskem vplivu«, o »komunistični infiltraciji«, o tujem vmešavanju v »ameriške zadeve«, ZDA praktično skušajo prikriti lastno vmešavanje v poetiko in gospodarstvo latinsko-ame-ri.ških držav. Ne smemo namreč pozabiti, da bo naslednja tor>ka dnevnega reda razprava o Kubi. Pomanjkanje realizma v politiki ZDA do Kube je očitno in mnoge latin-sko-ameriške države zato' ne podpirajo ZDA v njihovih prizadevanjih, da se obsodi vlada Fidela Castra. V okviru V. jubilejnega zlo t a tabornikov Slovenije, ki je od 14. do 21. t. m. ob Sobčevcm ba-jerju pri Lescah, je tudi VIL taborniški mnogoboj, ki so se ga udeležile prvoplasirane ekipe z okrajnih tekmovanj. V torek so na zletnem prostoru pričeli s prvenstvom. Taborniki in tabornice so se v treh starostnih skupinah pomorili v postavljanju in podiranju šotorov, v Signalizacija moški A 1. Kop^r, 5. Kranj; moški B 1. Ljubljana, 4. Kranj; moški c l. Koper, Orientacijski tek ženske A 1. Ljubi j., 3. Kranj; ženske B 1. Ljublj., 3. Kranj; ženske C 1. Novo m., 4, Kr.inj. Končnih rezultatov za prvaka Slovenije v taborniškem mnogoboju še nimamo, vendar iz do- ralizaciji in v orientacijskem sedanjih rezultatov lahko skle-teku. Postavljanje in podiranje šotorov moški A 1. Okrajno starešinstvo Ljubljana, 4 .Kranj; moški B 1. Ljubljana, 4. Kranj; moški C 1. Novo mesto; ženske A 1. Koper, 4. Kranj; ženske B 1. Koper, 5. Kranj; ženske C 1. Koper 5. Kranj. p.imo, da bo prvo mesto pripadlo tabornikom ljubljanskega okraja. Zr. Rokometni turnir na Golniku MLADOST ZMAGOVALEC Rezultati so bili naslednji: Slovan : Storžič 16 : 5 (10 : 3) Mladost : Slovan 11:9 ((5:6) Mladost : Storžič 14 : 11 (6 : 6) DOMA. .. Beograd, 19. avgusta Predsednik republike JosiP Broz-Tito je prejel od prea-sednika ciprske republike nadškofa Makariosa brzojavko, v kateri somu le-ta z3' hvaljuje za čestitke ob razglasitvi neodvisnosti Cipra. Zagreb, 19. avgusta - Mei trajanjem Zagrebškega vele-sejma bo od 12. do 21. septembra v Zagrebu V. jugoslovanski seminar za regulacij0 meritve in avtomatizacijo. ... IN PO SVETU Monrovio, 19. avgusta — k»' berijaki predsednik Tubma£ bo odpotoval danes na o0'* v nekatere evropske držav« med drugimi tudi v Jug°^ slavijo. Njegov obisk v "aSl ll vi jo napovedan za sef tember. Moskva, 19. avgusta -sodni obravnavi proti ameriškemu letalcu PowersU v Moskvi je vrhovni tožili Sovjetske zveze Rudenk0 predlagal za obtoženca kazen 15 let zapora. V zaključne* otovil- govoru je Rudenko ug da prehajajo dejanja obto**\ nega Powersa po pomenu hudih posledicah, ki s° * povzročile in ki so jih u j, nile povzročiti daleč iz rov navadnega kaznivega ° Janja. Zastopnik obtožen odvetnik Grinev pa se je vzel za milejšo kazen >n bil in opozoril na dejstvo, da je Powers samo izvrševalec da so jK>glavitni krivci tlS ' ki so mu zastavili vohun* na 1 «>"o. Obtoženi Povvers 1 v zaključni besedi prosil « dl 1 i-, na] mu ne sodi sovražniku, pač pa kot c . veku, ki ne goji sovr»žn' čustev do sovjetskega lJ1' stva in, ki se kesa svojih lan].