150 številka. aT- (ZJutranje ladonje«) "M V Trstu, v soboto *n t šostili i*, danjih ob torlclH, četrtkih in aok»OtatH. Zjutrnnje izdanje izhaja ob ti. uri zjutraj. večerno pa ob 7. ari vef-er. — Obojno izdanje'stane: za JPilen nu-snc . t. — .»0, javen Avstiile t. 1.40 tri idrm« . . , 2.A0 . , t _ za pol leta . . „ 5.— „ , „|_ ia v« lato . . „ 10,— . „ Na naročbe hrez priložene naročnine sa ne jemlje oilr. Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka r Trstu po a nvč., v fJoriri po a nvf. Sobotno vefterno izdanje v Irafu a nf„ v Gorici « ni. EDINOST Glasilo slovenskega političnega, druitva za Primorsko. Oglaai ne rakune po Urifu » petita; 1* fi»-<|.)t ■ r. d.'bflmi črkami •<< plačaj« j.ro*tor. ko'.tkor tav.iluih »ratic. PbkIhi.i oemrtn.ee in j ituojuHtuIo. domači o^la.i itd. te -irunajo p >— o^jdbi. Vn .] ipiii nuj ta poiiljitjo uredništvu : uii«'« Camrma *f. l;i. Th< i pismo iuor» biti frankovitn", k-'r nofrankoviua ne 119 •propmajo. F.-ikopm no ti" t r ičnjc. Naročnino, reklamaciji« in ocUs.t spre-ji>raa uprarniitro ulica Molili« pic-colo hit. 3. II. uadst. Odprte reklamacij« so proite poštnino. „T »dlnotlt J* mar I' Kadi demonstracij 12. ooveinbra 1.1. Interpelacij a poslancev dra L agi nje in tovarišev na njegovo ekscelenco, gospodu ministra za pravosodje. Povodom demonstracije, ki ao je bila dogodil« dne 12. novembra t. 1. pred magi-stratnim poslopjem t Trstu, zaprli so petero Slovence? in jednega Italijan« ter izročili iste sodni oblasti. Bodi omenjeno že tu, da so ae Slovenci tem povodom omejili na vsklike „Živela Avstriji, Živeli Slovenoi, Živio Nabergoj*, med tem ko so kričali italijanski demonstrantje (abbasso i S' ciavi" (Doli ae Slovenci!) Ujete so izpustili na svobodo, izvzemši Fran« Kravosa in Ivana Jajčiča, in se driita t« dva še vedno v zaporu, dasi je preiskava le dokončana, obtožnica predložena proti njima in drugi m sokrivcem in dasi ae obtožba proti Kravosu in Jajčiču glasi le zaradi čina, ki se kaznuje največ z jednim mesecem zapora, med tem ko sta Slovenec Požega in Italijan Pacor zatoiena čina, kojega je kaznovati z zaporom do 8 mesecev, in vendar sta bila poslednja izpuščena na svobodo. Uvaiujš, da v § 175 it. 4 reda kazenske pravde preskrbljeni in od sodne oblasti ia podaljšanje zapora gled* Jajčiča in Kravosa uveljavljeni vzrok ne more biti veljaven, zlasti zato, ker se je iati opustil glndtf drugih sokrivcev, katere bi bilo, kakor rečeno, hujše kaznovati; i osi mm na to, da ata Kravos in Jajčič glavarja druiine ter da sta po podaljšanju zapora močno oškodovana pri svoji obrti; uvažujć, da je tudi izključena možnost, da bi ponovila svoj čin, ako res ni pričakovati provokacije z druge strani; in uvežujć kouečno, da je na svobodo izpuičeni italijanski demonstrant Pacor uloži] pritožbo proti obtožnici, med tem ko sta ae zaprta odrekla pritožbi, vsled česar bo zavleče glavna razprava brez njiju krivde, rtavljajo podpisani nastopno vprašanje do njegove pre-vsvišenosti, gospoda ministra za pravosodje : 1.) Ali so njegovi ekscelenoi znana tu opisana dejstva P In ako so: 2.) Ali ukrene potrebno njegova eksce-lenea, d« se bode s Franom Kravosom in Ivanom Jajčičem, katera se nahajata v sodnem saporu v Trstu, postopalo jednako kakor z drugimi sokrivci ter da se nemudoma izpustita na avobodo ? Na Dunaju, dne 10. decembra 1894. Dr. L a g i o j a, Alf C o r o n in i, Spi nčić, IItijek, Biankini, Dapar, dr. Dyk, Petič, dr. Kaunie, dr. Brzor&d, dr. Kurz, Kiinig, dr. Rašin, Schwarz, dr. Vašaty, dr. Kramar, dr. dr. Slavjk, dr. Pacdk. Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska zbornica). Poslanska zbornica jo torej, vsprojemši §§ 63 do 83, Brečno dognala splošni dal načrta ka- PODLISTEK. Hajduk Mirko. Črtica iz bosanske prošlosti. Spisal Anton Z a j u. .Drhteč svete jeie stopil aem v sobo, pograbil za sinijo, (nizka, komaj pedenj visoka miza), postavil, jo pred hišo — par korakov od vrat — ter z očetovo pomočjo položil pečeni jagnjeti, kruh in vrč slivovice nanjo. To opaziv&i, pometali so Turki orožje po trati, poseli okoli sinije ter kakor gladni volkoti započeli trgati moso in si polniti prasne trebuhe.' .Povrnil aem se v sobo. Ptujec je Se vedno nepremično slonel na postelji. Opazivši me se je malo privzdignil in rekel: „Brate, hodi ven in reci bimbašu, da mi pošlje takoj edno pleče, založaj kruha in požirek slivo- zonskega aakona. Zanimanje poslancev pa je bilo toli neznatno tudi za to važno stvar, da je predsednik zbornice ob vsakem S le s težavo zbobnal število poslancev, potrebno 7,a glasovanje. Neka nesrečna zvezda plava nad koalicijo : nikjer ni brižnosti, da ne govorimo o veselju za vspošno delo. Največ zanimanja je bilo ob vprašanju, ali naj plemenitaš i obsodbo izgubi tudi plemstvo. Vladni načrt je določal — in po vsej pravici —, da obsojeni plemenitaš naj no iz-gubi plemstva; toda večina odsekova jo ugodila želji plemenitašev, dol "čiv&i, da je z obsodbo — toda le začasno in lo za osebo obsojenčevo, ne pa zr vso rodbino — izgubljeno tudi plemstvo, Mladočeski govorniki so se odločno uprli takemu tolmačenju, trdeč, da jo žaljivo za meščanski stan, ako se iz plemskega stanu izbacnjoni člani uvrste v meščanski stan. Konec te govorniške bitke je bil ta, da so jo večina zbornice postavila nu atran večine odsekove ter jo določila s 100 proti 73 glasom, da je z obsodbo pleme-nitaša združena izguba plemstva. Nuj ui predlog poslanca B i a n k i n i j a in tovarišev, da se iz državnega zaklada dovoli podpore onim krajom okraj i šibeniskega, ki trpe vsled povodnji, izročil so jo proračunskemu odseku. O predlogu Facakovem o varovanju imunitete poslanskih govorov smo že spregovorili obširneje v večernem izdanju od minulega četrtka. Dvojna mera. V seji poslanske zbornice dne 12. t. m. oglasil se je dr. Kaizl naglašujd. da ves narod češki, vsi Jugoslovani, vsi Malorusi, znaten del nemškega naroda, vse skupine, ki ne pripadajo koaliciji, torej najmanje 120 poslancev, niso zastopane v pododseku za volilno preosnovo. Potem jo nadaljeval doslovno : „Odgovornost za to pada na vlado. Toda tudi dve stranki koalicijo »ti odgovorni za to. Pri levici nismo našli nikdar dobrohotnosti. Tudi Poljaki ao se ponižali do takega odijoznega postopanja proti nam. Le ona parlamentarna skupina, kateri je na čelu mož, ki volja kot oče koalicije (Hohenwart), pokazala je toliko dostojnosti, da so je uprla proti takemu postopanju z našim narodom. Vlada ne pozna več parlamenta, ampak samo koalicijo. Govornik vpraša predsednika, ali je pri volji iijaviti javno, da postopanje Vi lilnoga odseka ni v soglasju s dosedanjimi običaji in prava ustvarjajočo navado zbornice ter da krši opravičene ozire do opozicije. Predsednik jo odgovoril na to vprašanje, da ne more nikakor vplivati v tem pogledu. Glejte, kako skromon je postal g. Chlumeizky kar na jedenkrat ( Prav dobro mu je podka-dila „Reichspost", ki piše, da ljudstvo no pozabi tako hitro tega odgovora, ako pomisli, kako je postopal g. Chlumetzkv ob vprašanju napisov po Istri. Tedaj je po- vice!" Jaz ga poglodam začudeno; mislil sem, da ni pri zdravi pameti. Odgovorim mu, da je to nemogoče, ker bi me Turčin posekal na mestu, ako bi se drznil, žaliti ga na tak način. „Dobro, odgovoril je, ako nočeš ti, pojdom pa sam iskat I Pokliči starega, da mi ne bode na potu tUl „To izgovorivši, ustane, sleče gunj (suknjo) s sebe in ga vrže na stol; jaz pa stopim v vežo in namignem očetu, slonečemu pri hišnih vratih in potrpežljivo požirajočemu grde turške psovke. Stopila sva v sobo, kjer jo že vladala gOBta toma od bližajoče so noči. Prižgem lojeno svečo in jo prilepim ua ogel stare furune (peč). Ozrem se in osupnjen stopim korak nazaj. Pred menoj, na sredi sobe stoji ptujec : bosih nog, zavihanih rokavov in — o groza — v vsaki roki blišči bo mu po jeden handžar. Moj oče je ves prepaden sel na stol. HoteČc-mu ravno nekaj spregovoriti, sredoval nepristranski g, predsednik pri vladi na korist Italijanom in na škodo Slovanom, smatral je kot pravično, da piimorski Slovani ostanejo državljani druge vrste. SodoČ po včerajšnjem njegovem postopanju smatra liberalni in nepristranski g. predsednik tudi kot pravično, da so zastopniki, ne pripadajoči koaliciji, poslanci nižje vrste. Tako stališče je morda v ceno, ali pra-viino ni in ni! Mi pa pristavljamo, da velja tudi pri go. spodil predsedniku tista kričeča dvojna mera. Politiaikn bakljatla v Budimpešti. Predsinočnjem priredili so v Budimpešti velikansko bakljado v znamenje veselju, da jo cesar potrdil cerkveno politiške predloge. Nad 3000 je bilo bakl jenoscev, koje je spremljalo veliko tisoč Ijudij. Iz tega „splošnega" rajanja nam pa kaj čudno zveni na ušesa vest, da so je „zmagovalec* \Vekorle „naveličal* vladanja. Ta „utrujenost" jo baje vzrok sedanji krizi. No, nekateri ljudje imajo že to srečo, da „oboltS" in se „utrudijo" baš tedaj, ko treba umakniti se od tam, kjer so provzročili nezgodo. Temu vendar ne bode verjel živ krst, da se jo Wekeile naveličal vladati, oni \Vekerlo, ki je razvnel vse straHti in provzro-čil najhujše boje, da bi so vzdržal na krmilu. Resnični vzroit temu „naveličanju* jo lo ta, da je gosp. Wekerle prišel do spoznanja, da najvišji činitelj v državi želi diugih mož na krmilo ogersko vlade. Iz Srbije prihajajo zopet zelo zanimive vesti. Kak6 nezdrave in gnile so sedaj razmere v Srbiji, priča najbolje dejstvo, da ao se po inicijativi Ristioa jelo pogajati vse tri stranke — liberalna, rndikalna in napred-njuška — za skupno postopanje proti — sedanjemu /istemu, ki nosi Milanov pečat na svojem čelu. Sila mora hiti ros že skrajna, ako so so jeli bližati drug drugemu taki neizprosni nasprotniki. Pred vsem hočejo izde-luti novo ustavo, ki bi odgovarjala sodanjemu času ter storila konec žalostnim, po razkralju Milanu znnRjnnim odnošajem, Italijanski škandal. Komisija, koji je bil nalog pregledati pisma Giolittijeva, tičoča se rimske banke, jo predložila zbornici, da se prijavijo vsi dokumenti in vsa pisma, iz-vzemai privatna. Zbornica jo pritrdila temu nasvetu. Spisi so se objavili včeraj. Ni dvombo, da so se v Italiji s prijavljenjem teh pisem približali velikim škandalom, kajti mnogoka-tori odličnjak, ki je še danes ponosno nosil svojo glavo, utegne so že jutri razkriti kot navaden — slepar. Morda priobčimo kaj po-bližnjega o teh spisih žo danes med najnovejšimi vostmi. Različne vesti. Za družbo sv. Cirila in Metoda in sicer da postane pevsko društvo „Velesila" pokrovitelj, nabrali so gostje v gostilni „slutenega segel mu jo ptujec v besedo zamolklim glasom : „Ne boj so, raja! Danes mi je prijel toliko 2aželjeni dan! I)an osvete nad tem turškim krvolokom !* To izgovorivši ozre se še jedenkrat — pogled mu je bil tak, da me jo kar pretreslo — po sobi, odpro vrata, stopi v vežo in kakor blisk skoči čez hišni prag na sinijo, v sredino nič hudega slutečih Turkov." „Strašen, bolesten krik začuje se iz-prod hiše. — Moj oče se je zrušil nem na pod. — A jaz, na pol mrtev, čepel som za furuno in pričakoval d al njih dogodkov.* „Počasi jel ao jo krik polegati in le težko izdihanje in rohljnnjo umirajočih Turkov je šo dohajalo skozi lesono stene do mojih ušes. Za kake četrt ure povrnil so je ta grozni človek v sobo, okrvavljenimi handžarji, krvavimi rokami, krvavim licem in s krvavo obleko: krvav od nog do glave. Pogledši meno in očeta, — ki sva si zakrivala oči od Andrejoka Oblaka v Skednju*, praznujoči im^ndHn Drcjčkov, 4 krone in 4 at. — Nabralo se je v gostilni „Pri L pi* v Bazovici sledeče : „Trč* s kitaro, da bi spreobrnil Sežanskega Cikorjaša, pa brezuspešno, nabral jo 2 kroni 22 stot. Ošem Južetov, en Fraticelj in en Drejček nabrali so nkolu mize 2 kroni 70 stot. Ista družba dodala je za izmišljen > ter ob entm svirano Skalovičevo brzo polko 2 kroni 20 stot. Skupno 7 kron 12 Htotink. 0 volitvah v Pazinu. Iz podatkov, katero smo objavili v zjutranjom izdanju na*cga li-ata od četrtka, razvidno je, da so občinsko volitve v tej prevažni istrski postojanki pr -čele za narodno stranko z jako povoljnim vspo-hom. Kakor poročajo „Naši Slogi" i«;Pa»ina, postaja delavnost med narodom od dne do dno živahnpjša, kajti naš narod je izkušan od svojih protivnikov na vsak način. V jedni davčni občini n. pr. širili so domači izrodi vest, da poroča občina ali župan, da ljudem ne treba zapuščati svojih opravkov in hoditi na volišče, „ker pojdo vso gladko* ; v drugih krajih ao trosili najneverojetnejio vesti o povišanju davka, u davku na žene, otroke, kokoši (!!) itd., katero da bt do n oralo plačevati ljudstvo, ako pride 1'aziu zopet pod hrvatsko upravo. No, na srečo našlo so je povsodi Ijudij, ki so priprostimu ljudstvu odkrili te laži in jo poučili o namenu istih. Tudi podkupiti so hoteli Lahoni na raznih krajih narodno volilce. V Pičanščini ponujali bo airomušnemu kmetu dva gld. (!) za glas, toda opekli so s«; v Kaščcrgi in Zamaaku zva>i so ljudi na pijačo, toda tudi to bilo je brezvspešno. Najgorje pa so ju dogodilo la-honskim agitatorjem v Trvižu, kjer so so užalili celo otrooi po poskušenem trgovanju t giasuvi in poblatili tujim gostom voz. — Dnu 0. t. m. sklicali so nazovi-Italijani puzin-iki javen shod, katerega pravi namen so hoteli prikriti z izjavo, da so sklicani volilci bres razliko narodnosti. Tega „shoda" udeležilo so je okolo 200 Ijudij, ki niso volilei, med katerimi so bili razni laški učitulji. Prvi jo govoril dr. Mracli italijanski, za njim pa C >-misso in Percich kojo bosedo hrvatski. Judru njih govorov bilo je naperjeno proti „tuje u" („fureštu"), ki bu hočo vsiliti za načelnika, llvalili bo ae, koliko „dobrega* so storili „njih* ljudje za občino, no da bi bili anali navesti kojo dejstvo. Percicha so colo izžviž-gali. Potem so prišli „zborovale.!14 na glavno točko dnevnega reda: k pijači, — Istodobno zbralo ae jo okolo 400 volilcev na volilni shod na pazinskem polju v Guštinah. Razpravljalo se jo o tem, kako se je vladati narodni stranki, da zmaga resnica nad krivico. Vspeh volitev v prvih dveh dneh pokazal blagodejen sad volilnega shuda. Orožje naših nasprotnikov. Iver so Lahi in ItalianisgiDii v Pazinu sprevideli, da jim zavedni narod no sede več ti.i limauico, zatekli so se — k donuncijantstvu, ter kličejo grozu — je sol, obul opanke, ustal, zopet si nadel kuburo in bandžara za pas, obesil gunj na ramo ter spregovoril : „„Zakaj ne ostaneta 't Poglejta, kaj do-lajo vajini gosti P Slivovice jim jo zmanjkalo, ali zmanjkalo jim jo tudi glav z ramen ! Dobro so plačali tvoje blago in trud ! Haha ha I Znajta, danes je ravno petindvajset let, kar je ta prokleti bimbaša oskrunil mojo majko, jej potem polomil roko in noge, jo vrgel na dvorišče, da so psi lizali njono sveto mučeniiko kri, dokler ni po strašnih muktth izdihnila svoje duše! — Meni jo bilo takrat kakih pot let, Bežal sem od doma prod divjim bimbašem, koji mi jo stregel po življenju. Zaklel som se pred vsegamogoČnim Bugom, da bu osvetim. In ros, po dol/.ih pot iti dvajsetih letih izpolnila so jo moja /.olja, odveza! sem so svoje zakletve!** (Kone« prih.) Cerkev in vlado na ponaož proti „agitacijam* volilne kcmisije. OJpoalali po te-le brzojavke, katere objavljamo tu v točnem slovenskem prevodu: Katoliškemu nunciju na Dunaj: i'ovcdom občinskih volite* v Pazinu Hgitujejo ikandalomo (!) skoraj vsi duhovni Pazinake občine (Tu navaja brzojavka imena čč. duhovnov in krajev, v katerih službujpjo. Imon ne navajamo, ker ne maramo žaliti naše častivredne duhovščine. Ur.), da bi zmagali hrvatski kandidatje, kljubu nedavno iz Vatikana di sli prepovedi gledć vtikanja duhovnov v politiške čine. Skoraj vsi propovcdu-ji-jo a ptiJniC'1, da morajo glasovati volilci, kakor je omenjeno gori. Župnik J. v N. in kapelan I. v J. proglasila sta v cerkvi, da ja nVoial 8v. Oče, da morajo glasovati Tsi za Hrvate. Ljuti agitatorji so poleg dekana J. v J., župnika J. v J. tudi I. J. . . (Tu so na« vedona imena se 0 župnikov). Prosimo nujno energičnih korakov proti temu škandaloznemu postopanju duhovščine na Škodo vere in v nevarnost za javni uiir. Podpisano: Pazinski volilci. Druga brzojavka se glasi: Gospod ons. namestnik — Trat. Vreini-čila bo se predvidena volilna sleparstva. Komisija je dovolila danes, da so tek. Sicvilko 535, 580, 631, 634, 710, 715. 730 volile po večkrat druga za drugo, Št. 554 je volila sta umrlega. Prosimo hitre odpomoSi. Meščani Pazinski. In tretja : Prevzvisenoat aoinistor notranjih stvari Dunaj. Kekor jo bilo predvideti, volilna komisija za občinsko zastopstvo v Pazinu počenja nasilstva, sleparstva vsako vrsti. Brzo javili smo večkrat namestništvu, toda breivspeSno, di drzovitost komisije narašča. Meščani so žrtve nasiUtva hrvatskih duhovnov, ki toro-rizujejo vent kmetov. Vlada ne ame trpeti krivične zlorabo v omikani, postavni državi. Prosimo takojinje, izdatno pomoči. Mehčani Pazinski. Komentar k takemu postopanju alojal-n i h" naših sodeželanov v nasprotnem tabora napravi ni lahko vsak sam. Značilna za vrednost teh brzojavk je vsakako okolnost, da se nikdo ni drznil so svojim imenom prevzeti odgovornost za vsebino teh brzojavk. Obrekovalec ostane obrekovaleč Nafti nasprotniki «o/ sploh sila drzni v zavijanju in Eumničenju, ali kar počenja proti num zloglasna celjska „Deutsche WachtU, to pa presega tudi nase, v tom pogledu precej utrjene živce. Kakor znano, je moral omenjeni list preklicati svojo nesramno trditev, kakor da I i bil gosp. Fran Podgornikna ljubljanskem shodu izjavil, da Slovencem no troba dinastiškega čuta. Iz popravka Podgornikovega je razvidno, da jo hotel konstatovati ravno nasprotno od tega, kar je trdila „Dfiutacho VVacht*, da je namreč zabeležil dinastiški čut med Slovenci kot od nokdaj in sodaj obstoječe d o j s t v o. Da ima „Wachterica* te kolidkaj poštenja v sobi, rekla bi bila : »Oprostite, da etno storili krivico, ker smo bili slabo obveščeni !* Kaj šo! ,Wachteričino* poštenje jo ie (Ako, da si no more kaj, da ne bi na prvo kričečo laž nanizalo še dve novi, veći in drznejši. V naslednji Številki trdi numreČ, da so nemški in slovenski listi poročati o izjavi Podgornikovi isto tako, kakor je poročala ona sama ; potem pa dostavlja še, da jo Podgor-nik svojedobno deloval v Ljubtjani in da so je potem, ko so mu postajala tla pod nogami prevroča — kor so oblasti postalo pozorne nanj — preselil v Trst, da bi mogel, ako bi trebalo, hitreje čez mejo. Kolika nesramnost! Ros, drzno četo mora imeti oni, ki tako — laže I Toda ni vredno, da bi so človek jezil, kajti Ja, das Schreaklichsto auf Erden — Ist der Kampf mit Ungeziefor — dem Gestank als Wnfl'e dient — Das Duolt mit einor "VVanzo". Ta citat sicer ni posebno estetičen, ali ne štejte nam gu v greh, saj jo — nemško maslo. Zato pa konstatnjeino jednostavno: a.) da n i res, du bi bili slovenski listi — ni po besedi ni po zmislu — poročali tako, ka-kt.r trdi „Deutsche \Vacht", b.) ni res, da bi bil g Podgornik kedaj bival v L j u b I j a n i, zbok Česar so tudi od tam ni oiugol preseliti v Trst! Punctum. Mestni »vet tržaški. Predvčeranjem »večer bila je javna seja, XXIX. t vrsti letošnjih. Prisotnih bilo je 32 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika poslednje seje priobčil je župan, da ao položili svojo čast svetovalci Albrecht, Berlin, dr. G a i r i n g e r, S c h i a v o n i in Vio. Župan je zajedno izjavil svoje sožalje na tem odstopu in povedat, da je bilo njegovo osebno prigovarjanje bresvspesno, zatorej se nadeja, da utegne izjava celokupnega zbora določiti omenjene svetovalce, da prekličejo svojo odpoved. Tajnik dr. Boccardi prećital je pismeno demisijo omenjene gospdde. Svoj odstop utemeljujejo i dogodki o razpravi ta p r e-skrbljenje vode, kajti izjave nekaterih govornikov o tehniških strokovnjakih, kakor tudi način v ooče, kakor se hoče razpravljati v mestnem svetu o tehniških vprašanjih, so žaljive za odstopivše svetovalce in škodljive interesom občine. Na to je sve-tovulec dr. Venezian opravičeval svoje izjavo iz prejšnje seje, katere izjave da niso mogle žaliti nikogar, sajodno pa je nekoliko podkadil vrlinam dotičnih gospodov. Predlagal je, da naj mostni avit izreče isti m svoje popolno zaupanje, naroČivši prodoednistvu, da stori primerne korake, da prekličejo svojo ostavko. V istem smislu govorili so podpredsednik Mojzes Luzzatto in svetovalci d1 Angoli, Cambon in Consolo. Venozia ov predlog odobrili so zatem soglasno. — Potem se je prečita! dopis trgovinske in obrtne zbornico tržaške, s katerim ista vabi mestni svot, da da se isti pridruži njenemu sklepu, naprositi vlado, da podaljia veljavnost zakone izza 8. januvarja 1891. fie za daljnih pst let. (Ta ia-kon določa, da so nova obrtna podvzetja v Trstu in okolici začasno oproščena davkov. Ur,) Ta predlog so rešili po predlogu dr. Veneiiana v smislu omenjenega dopiaa potom nujnosti. Isti dr. Venezian je predlagal, d a podari mestna obdina 1000 g o 1 d. b i d n i k o m v K a 1 a b r i j i in Siciliji; •vota da j« sicer „neznatna", ker žaltstni občinski finančni odriošaji ne dopuščajo vočje žrtve, toda to darilo naj služi kot znamenje sočutja mesta tržaškega t .nesrečnimi brati". Ta predlog je zbor vaprejel med burnim odobravanjem galerije. Zatem je pričela razprava o točkah dnevnega reda, o kateri pa ne sporočimo, ker iste za naj nimaja niti interesa niti važnosti. Gorfike vesti. Tržaški vzgledi kvarijo goriške odnošaje: napad tržaških rudečkar-jev na škofijski ordinarijat in pa doseženi vspeh vzpodbudila sta tudi goriškega župana, da je pričel voselo vojno pioti slovenskim propovedim. Kar osbeno jo je mahnil ta „illustrissimo" h kneaonadškofu s pritožbo radi slovenskih prepovedij pri oo. kupucinih ter da namigne (kdo smo mit) vladiki, da boje on, župan prepovedati te prepovedi! N j, mogočni gospod so menda slabo naleteli, kajti knezonadškof je izjavil s t bo odločnotjo, da dokler ostane ou višji pastir Goriški, n e do-pusti nikdar, da bi • e kdo vtikal v duhovske posle, najmanje pa župan Goriški. Hudobni jeziki trd«, da se je gospod Vonutti, videvši tako odločnost, prav pogumno umaknil iz škofijske palače. Iz Sežane nam pišejo dna 11. decembra 1894: Tudi pri nas bližajo se občinske volitve ; tudi pri nas skuša pri tej priložnosti jedna stranka »loviti volilce v svojo mreže z golažem, pijačo in drugimi takimi lepimi sredstvi, ker ima najbrž sama premalo zaupanja v lastno svojo vrednost in ker vč, da jih brez golaža in vina noben Človek ne bi poslušal. Novo je pri nas menda le to, da je glava in duša te golaž-stranke jeden — c. kr. uradnik. Vsojedno ne bi Vam omenil teh volitev, če bi ne bile spravile zelć žalostno prikazen na dan. Omenjeni voditelj in njegova stranka hočejo namreč naši slovenski Sežani podariti za župana moža, ki slovenski niti brati no zna, kor iz velike ljubezni do blažene nemščino ni smatral za potrebo naučiti slovenske črke. Zato bo tudi ni čuditi, da hodi za to stranko agitirat po dnevi in po noči in po vseh vaseh tudi neki Lah : vsaj so bili Nemci in Lahi vedno dobri prijatelji. Vendar upam, da bode treba šo veliko več golaža in pijače plačati, predno Sožanci dopust«, da jim uka-zujo — Lah. Irredentovska propaganda. Znani laški list „Tribuna illustrata" proslavlja irredcnto v svoji naslovni sliki. Na tej sliki postavljani se ministri italijanski v sramotno pozicijo nasproti zastopnikom irredente. „Tribuna* hoče menda dokazati s tem, na Čegavi strani je javno menenje po Italiji. In tak list je v velikem številu razširjen po našem Primorji. Za neveste. Mestni magistrat razpisuje dve doti iz ustanove Scaramangd in sicer znaša jedna 200, druga 250 gld. Prositeljico morajo biti katoliške vere, ubožne in pristojne tržaški občini. Prošnje do 31. t. m. mestnemu magistratu. Doto prizna mestna delegacija dne 19. januvarja 1895., izplača se pa takoj poroki. Ako se dotična nevesta ne poroči do 18. januvarja 1896., izgubi pravico do priznane jej dote. Statistika tržaika. Od 9. do 8. t. m. rodilo se je v tržaški občini 98 otrok (42 možkih in 56 ženskih); poleg teh bilo jo 6 mrtvorojenih. Umrli sti 102 osebi (54 možkih in 48 ženskih). V razmerju na štovilo prebivalstva pride 13.50 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti : 2 slučaja škrlatice, 14 slučajev davice, 3 slučaje vročinske bolezni, 11 si. jetike, 11 si. vnetja sopilnih organov, 1 si. kupi, 1 si. nenadne smrti in 2 samomora. Knez Nikola Črnogorski dospel je dne 12. t. m. z Dunaja na Reko, kjer se je takoj vkroal na parnik „Jaroslav" in odpotoval v Kotor, od koder se jo vrnil na Cetinje. Izginel tujeo. Dne 30. nov. t. t. nastanil >e je v tukajšnjem hotelu de la Vili« tujec, ki ae je vpisal kot James Cremor, 24 let star, iz Čiknga. Svojo prtljago je odložil v odkazani mu sobi, potem je odšel, laklenivši aobo. Ko je minul cel teden, ne da bi se bil vrnil tujec, dal je upravitelj hotela odpreti dotično sobo in našel je v omari rasno obleko in perilo, vrednostnih predmetov in 80 nemških mark v gotovem denarju. Odbivši si ceno za sobo izročil je upravitelj denar in druge tujčeve predmete policiji. Mogoče jet da je tujeo ponesrečil. Milijonar — samomorilec. Dn« 5. t. m. usmrtil se je v Varšavi poljski grof Bavor-ski. Pokojni bil je pisatelj ; obogatel je poljsko književnost s prevodi ramih alavnih pesnikov, tako n. pr. Byronovih, Gothejevih, Sahillerjevih i dr. Sammorilec volil je 10 milijonov v znanstveno in literarne svrhe. Usmrtil se je baje zaradi bolezni na živcih, ki ga je mučila že več let. Čudna razsodba. Sodičče v Brnu rešile je te dni objodbe nekega kmata, ki je bil zatožen žaljenja na časti, ker je bil rekel nekemu trgovou z živino .goljuf", „slepar", „kanalja". Sodišče utemoljilo je svojo razsodbo s trditvijo, da so omenjeni izrazi v navadi na sejmih ■ živino t Sodnijsko. Predvčerajšnjem stal je pred tukajšnjim dež. sodišČnm 20letni čevljarski pomočnik Karol Delbianco iz Trsta, zatožen žaljenja Nj. Veličanstva. Sodišče ga je rešilo obtožbe. — 24letni trgovski pomočnik Artur Mracek iz Trsta dobil je 15 duij zapora, ker je po noči na 17. m. m. v kavarni Ferrari kričal „Viva r Italia t" — 31letni težak Peter Micheluti iz Ronk, zatožen zaradi nevarnega pretenja, bil je oproščen. Policijsko. Po noči na včeraj vtihotapili so se neznani tatovi v stanovanje branjevke Josipine Vidav, stanujoče na Greti bšt. 50 in ukradli razno obleko in srebrno žepno uro, skupno vredno 35 gold. — Po noči na 9. t. m. ukradel je neznan tat iz Franjo Špehar-jevega hleva na Škorklji št. 84 dva domača zajčka. Špehar je se-le sedaj to prijavil policiji, ker Bi je menda mislil, da se zajčka vrneta. — 211etna natakaric« Marija K., službujoča pri gostilničarki ge. Amaliji Frank v gostilni „Ali1 Elefante* v ulici Rossetti hftt, 2, ukradla je svoji gospodinji 5 gld. iz odprte miznice. Micika je priznala tatvino, toda kljubu temu ovadila jo jo gospodinja pri policijskom komisarijatu v ulici Scuasa. Koledar. Danes (15.): Jernej škof; Kristina, devica. — Jutri (16.): 3. adventna nedelja, Zorka (Albina). — V pondeljek (17.) Lazar, škof; Borta. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 37 min,, zatoni ob 4. uri 12 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 4 stopinje, ob 2 pop. 10.5 stop. Loterjske Številke, izžrebane dne 12. t. m. Sibinj 25, 71, 1, 54, 6. Najnovejše vesti. Pazin 14. (Izvirna brzojavka „Edinosti".) Danes je volilo v III. razredu 1G9 naših in 80 nasprotnih. Danes so zaCeli voliti patentaši. Ukupno je bilo do sedaj oddanih 813 glasov, 613 naših, 200 italijanskih. Dunaj 14. (Poslanska zbornica.) Danes je razpravljala zbornica o proračunskem provizorija. Napad&i ministra za notranje stvari in namestnika Češkega, govorivSi o še vedno trajajočem izjemnem stanju v Pragi, kri likuje dosedanje delo za volilno preosnovo, grajal je poslanec Kramar izključonje opozicije, odklo-nivši naposled proračun. Poslanci Burg-staller in tovariši interpelajejo ministra za trgovino o stanju priprav za železniško zvezo Trsta z notranjimi deželami. V nadaljni raipravi govorila sta tudi poslanca Ferjan-ćič in Rizzi o odnosajih na Primorskem. Trgovinske brzojavka. Budimpešta. Pšenica za spornimi $.7S-97§ Koruza z;i jesen 1895 7.08 do 7.09 Oves k« »petnimi 6 98—5 95. liž nora i 2S-fj-35. Koraza stara 5-50 do 5-70. PSanira nova oil 78 kil. f. 6-«5—6 70, oil 79 kil. f. « 70-6 75. od 80 kil. f. « 75— «80. od 81 kil. f. 8 80-6 85, o.l 82 kil. for. 6-85—6.90. Ječmen fl-20—810 : proso 6-00—6-60. Pšenica: Silno ponudbo. Pop-aSevanj« omejeno kupci reservirani. Kupčija neznatna. Cea« padajo. V drugih vrstah žita malo prometa. Vreme: oblačno, Praga. Nerafinirani sladkor za december f, 11-65, januar f. 11.72. Mao bolje. Pragn. Centrifuga! novi, postavljen v Trst in s carino vrod, odpošiljatev precoj f. 28"25 -28.50 Nov. marc f. 28.50—28.75 Concassd za november-rnare 29 25 —•—. Četvorni za novomber 30 —. V glavah (sodih) za konec novembra 30 — Havre. Kava Santo* good avernge za iteMiabsr 90.50. za april 84 75 bolje. Hamburg. Santo« good averago za 4ecemb«i 71.25. mnre 64.50, maj 67-50, Dunajakk bora« 14. dsosmbm 1M4 včeraj danas Državni dolg v papirju .... 99.95 100---„ „v srebru .... 100— 100- — Avstrijska renta v zlatu . . . 1241» 194.2 ) „ „ v kronah ... 08 — 18-05 Kreditne akcij«.......394 20 896-88 London lOLst........124.85 194-30 Napoleoni.........8-87'/, t'8® 100 mark......... 60 90 60.92'/, 100 italj. lir........ 46-50 4« 50 Podpisali usojam si naznaniti si. občinstvu, da iem odprl v ulici detle Foffte nuove (na vo-golu ulico Geppa) gostilno pod imenom „Al le Poste nuove" v kateri bodem točil izbrana istrska vina iti skrbel za izborno kuhinjo. Zajedno bodem imul zalogo fl ob r oznani h kranjskih klobas in prašičje okajeno meso (Kais«rfl«iscli). Nadejaje so blagovoljnega obilnega ob i uka, beležim se z odličnim spostovnnj m udani Martin Vuiko, gostilničar. Gostilna „Ali'Anti c o Moro" ulica Solitario 12, (po domače pri , frvačkovcu*) priporoča modro franki nju po 40, donuiio črnin* p* >'W, btlo vipavsko po 30 , Riesting' po 40 n6. lit m-. — Dobra kuhinja »« po ceni je vedno na razpolage. Ka družinsko uporabo od 5 1. naprej 4 nč. cenej«. — Driei se gesla: „Rojak k rojaku", pri por »in st podpisani za obil obisk. Anton Vodopivec, gostilničar. Gostilna „Stoka", poleg kavarne ,Fabrisu, priporoča se Slovencem v mestu in na deioli. Točijo se isborna vinr istotako je kuhinja izvrstua. Prodaja tndi vino u* debelo, tako meščanom, kakor na daielo. Cl. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiHi Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan friSno opresno mleko po 12 kr. litar ne-dosredno iz Št. Petra, sveŽA (friftna) smetana. Na zahtevanje, pošilja se tudi na dom. Martin Kl*7A Pia'-z» s- Giovanni it. 1. Ivini IIII l\I a«) ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, plotonino itd. Cl. Kavarni fi0^".^ v ulici Caxerma, glavni shajališči tržaških Slo-voncev vseh stanov. N« razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — /a obilen obisk so priporoča Anton & o r 1 i, Cl. kavamar. BOMO POSOJILNO IN KONSUMNO DRUŠTVO vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu prt Trstu priporoča Blavnetnu občinstvu svojo bogato pre-sitrbljeno pradlapllmi©® jj^iMora (v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so delužni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od menta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer so točijo izborna domaća vino, teran, pivo v steklenicah itd. Točnu postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo mesnico v Rojanu (poprej Pertotova) kjer so prodaja govejo In toločje maAo, po najnižjih tržnih conah. Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom. 'IT* Novi člani "M »e še vedno sprojemujo ob uradnih urah vsak četrtok od 6—7 ure zvečer in ob nodeljah od 9 — 10 ure predp. 104—5 Lastnik politično drutUvo .Edinost* — lzdavatolj in odgovorni urndnik : Julij Miktttd. — Tiskarna Dolenc r Tratu.