The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America. i *** amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) HajstarejH >» najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. je jfrEV. (NO.) 139. i. ' ■ r CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. JULIJA — THURSDAY, JULY 18, 1935 LETNIK (VOL) XLIV talija ignorira posredovanje - Razsodba proti New Dealu bi -- b fašistična vlada v Rimu noče ničesar slišati o mirovnem posredovanju. — Mussolini vodi vojni program naprej, ne meneč se kaj misli o njem ostali svet. — Mus-solini pojde sam v Afriko. Rim, Italija. ..—.. Neglede, Kako se ostali svet trudi in prideva, da bi preprečil vojno ' ^^ Abesinijo in Italijo, Musso-j.n' hiti naprej in oborožuje ita-. Jansko vojsko na vseh koncih ( 1,1 krajih. Mussolini stoji odloč- * 110 11 a svojem pragramu. Na vse est>, da se angleška vlada tru-'('a se sestavi zopet popolno-nia n°vo posredovalno in mirov-Jj° komisijo, katero naj tvorijo, ' zastopnika Italije in dva 1 Zastopnika Abesinije ter naj isti ; ačeluje zastopnik popolnoma Jevtralne države kot posredova- j1 *elJ med obema državama, je |> P' lsla na dan izjava od strani j' Uličnega italijanskega vladne-^a uradnika, da Italija ne bo 1 ^'•volila nobenega vmešavanja 1 0<1 kakršnekoli strani, kakor tu- f Društvu narodov samemu ' Italijanska vlada vstraja, da A talo-abesinski spor je popolnoma in izključno italijansko vpra- !•• < 'anje, katerega ima pravico re- ,< jevati samo Italija sama, brez,' jjgakega vmešavanja od katere-',] I /'''strani, ali od katerekoli dru-države. i )]o^Hkšne načrte ima Anglija za i ! dedovanje v italo-abesinskem j r.u> isti Italiji niso znani, iz- i i-ai * iSti itali-ianski vladni u-, j..' "'k. Sigurno je, da do 25. ju-I skj! na noben način ni mogoče i i'o !Cati pasebne se.l'e Društva na-skl.ov i« kakor vse kaže se bo i Vs,lca»je seje najbrže zavleklo j že J do srede meseca avgusta, i S(ln'10 dalj. Ker se med tem ča-v p !J.liž» konec deževne sezone > Se jt| |0Piji je skoro gotovo,. da / otv°rile sovražnosti že mesec. gjj a navduši moralno italijan. >' ,, vojsko, se čuje iz italijanskih L0() krogov, da se namerava ;i,at^koj po napovedi vojske • hoy' °nto sam M"ssolini, kot vr-L* zapovednik italijanske ' Wi 1 ' divfeijonski general f V Eti.i°Pii° tudi italijanski ta,,to,°naslednik princ Hubert. DiV° Se ItaliJ'a Pripravlja na-' ijkJJ Za vojsko z Abesinijo. Ve-t)r,n,V?-'aški transporti še vedno jiitaj-.aza-i° italijansko vojaštvo iz, i? <oj!'jevi rujavosrajčniki so v d() *UelJ'ek hodili od kavarne *V,HVarne in od gostiln do j ke " in kjerkoli so našli ka-IH J so iste izgnali iz takih 1W ]°.V' Mladci so enostavno Doč(, \ kozarce v goste Žide in Drotj ^ Vse kravale teli v^nV Ko so Prizadeti ho-sl °ziti Pritožbe na sodišča, ižjav?Pritožba odklonila, val°goa,1i?Ž? da mladina vrši ■ie n«!!'., tere narekujejo ide- Hinki £ ya naroda- Tudi na-kan t,sk je začel z veliko anj0 Proti Židom. $iRrr.. —°— AMLR. SLOVENCA! RUSI PONUJAJO RUDO --I r So pripravljeni potrošiti 30 mi-.c lijonov dolarjev letno v i Ameriki. t —o— I Washington, D. C. — Za- i stopstvo ruskega izvoza in tr- Is govine je podalo zastopnikom I r ameriške trgovine izjavo, da(i je Rusija pripravljena potroši-|č jti za nakup raznoterega ame-il jriškega blaga do svote 30 mi- ' j .lijonov dolarjev. V zameno pa j I [zahteva, da ta dežela sprejme 'jj bodisi kot plačilo za ruska na- £ ročila ali pa da kupi gotovo sumo železne magnan rude, na < kateri naj bi ta dežela znižala | vsaj za 50'. uvozno colnino. Zastopniki rudarske indu-|s jstrije v Ameriki so proti temu|^ ^vignili takojšnji ugovor, da i ^ I naj kaj takega ameriške ob- j !lasti na noben način ne smeioi' i j pristati. A ko se to zgodi, je iz- ' javil predsednik zveze ameri- 1 ških proizvajateljev rude, Mr. ' Adkerson, tedaj bo tuje blago '. izpodrinilo naše lastno blago ( in če pride do tega je nevarnost, da zgubi delo najmanj 5 j do 7 tisoč ameriških r.udarjev. -o-- UNIJSKI URADNIKI OB- ' SOJENI 1 .Berwyn, 111. — Afera, ki seli je dogodila pred nekaj tedni;] tukaj, ko so unijski zastopniki i napadli 55 lfetnega mlekarja ] Josepha Lid, kateri je prenav- ] Ijal svojo hišo in imel najete v ta namen razne gradbene delavce, se je vršila včeraj pred sodiščem. Lid je bil napaden in težko pretepen od i ( linijskih zastopnikov, ker ni < jenjal z delom, oziroma ni od- • slovil svojih najetih gradbenih delavcev, kakor so zahtevali zastopniki unij. Stvar je prišla pred oblast, ki je poklicala linijske zastopnike, ki so bili zapleteni v to afero na odgo-Ivor. Pronajdeni so bili krivde in mestni sodnik Frank J. Pa-vek je obsodil iste enega na $150.00 in druge tri po $100.-j 00 denarne globe. -o-- ROPAR USTRELIL DVA POLICAJA Tacomba, Wash. — Bančni ropar, o katerem dozddvajo, da ni nihče drugi nego William Dainard, alias Mahan, je vče-! raj ustrelil policijskega načel-i nika Frank Chadwicka in po- ■ licista Harry Storem, ko sta hotela zastaviti banditu pot na i begu. Dainard je malo preje oropal State Banko v Ortingu, i Wash. Policija po vsej okolici je bila o dogodku hitro ob-, veščena. Zastražilj so križišča , in res proti imenovanoma je i pridrvel z avtomobilom, ali k ■ nesreči je zmagal nad njima, - ju postrelil in pobegnil. O > Dainardu so oblasti mnenja, da je tudi sodeloval pri ugrabitvi 9 letnega Weyerhaeuser, iki je bil kidnapan meseca maja. HABSBURŽA-NOV NENAZAJi Vse preje nego Habsburžane nazaj, je klic predstavnikov male antante. —O— Praga, Češka. — Izjavi Ru-munije in Jugoslavije se pridružila tudi Cehoslovaška, ki izjavlja, da je kar se tiče proti povratu Habsburžanov in proti upostavitvi zopetne monarhije v Avstriji popolnoma solidarizirana z izjavo Rumu ni je in Jugoslavije. Vse preje, nego to, izjavljajo vsi vodilni češki listi. Rajši dovolimo, da Nemčija priklopi k sebi Avstrijo, nego, da pridejo nazaj Habsburžani, ki so tvorili dolga stoletja pravo prokletsvo za Slovane, piše neki praški list. -o-- ŠE O ZVERINSKEM UMORU Chicago, III. — O zverinskem umoru, ki se je izvršil pred nekaj dnevi nad nečakom od prijete Mrs. Blanche Dun-kel, ki sedi v preiskovalnem zaporu, se je že podrobneje poročalo. Mrs. Dunkel, katera je najela morilca Kitajca Jun-ga, izpoveduje naprej in se če-stokrat zapleta v svojem pričevanju. Pri umorir je baje sodelovala neka Mrs. Smith, ki je pomagala, ko so zadavili Langa ter nato istega raztelesili. Najetega morilca Junga še niso dobili v roke. Policija po vseh mestih je dobila nalog, da pazi v kitajskih krogih. Po več mestih je bilo aretiranih več Kitajcev, ki pa kakor kaže nimajo nobene zveze s tem. Policija je mnenja, da se Jung najbrže skriva v Chicagi EKSPLOZIJA V NEMŠKEM RUDNIKU Dortmund, Nemčija. — Deset premogarjev je bilo na mestu ubitih in 32 težko poškodo vanih, ko se je dogodila veli- -1 VELIKA NEVIHTA V MON- | TREALU Montreal, Kanada. — Silovito nevihta je divjala po tej okolici predsinočjim. Treskalo je tako silno, da je pogorelo po okolici več poslopij. Strela je ubila tudi dve osebi in več ljudi je poškodovanih. Materialna škoda sega v težke svote. KMemjveja — London, Anglija. — Bivši ministerski predsednik in odli-i čen angleški državnik Lloyd George je te dni objavil v posebni knjigi svoj "New deal,'' S katerim pravi, da bi se tekom dveh let odpravila nezaposlenost v Angliji. Njegov "new deal" temelji baje večina na idejah predsednika Rooseve;l-ta. Baldwinov kabinet njegove nasvete odklanja. — Berlin, Nemčija. — Angleški vojni veterani so poseti-li te dni Berlin. Posebni Hitlerjev pooblaščenec jih je spre-jjel in imel pred njimi govor. |Vse zgleda, da se Angleži in (Nemci čezdalje boli bratijo. — Havana. Kuba. — Ugrabitelji kubanskega milijonarja San Miguela, ki so ga, kakor je bilo poročano ugrabili in odvedli ter zahtevali za njegovo oprostitev visoko odkupnino, so bili včeraj obsojeni na_ posebnem sodišču na smrt. — Washington, D.C. — Poroča se, da Abesinci vpisujejo rekrute prostovoljce med ameriškimi črnci za službo v Abe-jsiniji. Vpisalo se je že več sto črncev v tej deželi za službo v Abesiniji, med temi več veteranov črncev, ki so služili med svetovno vojno v ameriški armadi v Franciji. jka eksplozija v tukajšnem pre-mogorovu. Prvotno se je misli-jlo, da je eksplozija zasula vse delavce v rovu, ki štejejo nad 700 mož, kar pa ni. ZOPET PROTI VLADI 1 Okrožno sodišče v Massachus-sets razsodilo proti pobiranju davka za poljedelce. —O— Boston, Mass. — ..Zvezna ustanova Agriculture Adjustment Administration, ki se ozna- č čuje s kraticami AAA, je kakor p znano, po vladnem načrtu, da se k omeji čezmerna produkcija raz- t nih poljedelskih produktov, iz s razloga, da pridejo pridelki do d gotove višine prodajne veljave, 11 dala priliko, da so farmarji s zmanjšali in omejili svoje setve, 1; kakor tudi rejo živine. Takim g farmarjem, je za skrajšane pri- v delke do setve vlada potom AAA s izplačevala podporo v gotovini, s Vire za taka izplačila je vlada p črpala iz v ta namen določenih v davkov, ki so jih oblasti pobirale od gotovih predmetov. Razne z trgovske firme so seveda proti jj temu protestirale. V Massachus- p sets so tri korporacije, ki lastu- d jejo velike mline, vložile priziv|c| proti tozadevnemu zakonu, na 'j podlagi katerega je vlada pobi-'g rala davke za omenjene namene. Ij. To vprašanje je že enkrat preje \ r/ bilo obravnavano pred zvezno j r sodnijo, kjer je zvezni sodnik ' Brewtser potrdil veljavnost to- !| zadevne odredbe. Včeraj pa je ^ okrožno sodišče razsodilo proti '. odredbi, da je neustavna in da ^ zvezna vlada, ne njene obla- j sti nimajo nobenih pravic regu-; lirati pridelovanja poljskih pri-delkov, kakor tudi ne nastavljati I i davkov za take namene. Pri vsej ^ zadevi se čuti jasno republikanski upliv, katerega namen je ovi- 1 rati vse poskusne načrte za iz- ( boljšanje gospodarskih razmer, f ki jih izvaja sedanja admini- ( st racija. -o- POLJSKA BO VOLILA Waršava, Poljska. — Pred- j sednik Poljske Ignac Moscicki, j je podpisal odredbo za poslan- f ske volitve, ki se bodo vršile f 9. septembra letos. Nižjo zbor- j nico izvolijo volilci. Višje zbor- 1 nico ali senat izvolijo dve tre- \ tjine volilci, eno tretjino sena- 1 torjev pa imenuje predsednik, i -o--i KAČA IN LEV SE UPRLA i KROTILCEM Amityville, N.Y. — Pred ne- i dolgim so prepeljali iz Malaj ] skega otočja 26 čevljev dolgo kačo, da jo tranirajo za cirkus. Istočasno so tranirali tudi lepega velikega leva. Zadnji po-' nedeljek je učil oba krotilec j zverine s svojimi pomočniki, i Ko so prinesli štirje pomočniki j dolgo kačo na kraj traniranja, j se ista na enkrat razsrdi in sel j je z bliskovito naglico ovila okrog enega izmed njih ter začela stiskati svojo žrtev s tako silo, da je bilo slišati pokanje kosti. Ostali štirje so z veliko silo kačo zgrabili in jo odvili. Napadeni sicer ni izgubil zavesti, a bi jo kmalu, ko bi ne bilo zraven pomoči Ob skoro istem času pa je napadel pri traniranju tudi lev svoje-t ga krotilca in ga močno po-- škodoval na rami, da so morali zdravniki izvršiti posebno operacijo, da mu 1'ešijo roko. 26 MRTVIH V POVODNJI V zadnjih nalivih, ki so bile prizadete vse osrednje in vzhodne države, je bila najbolj prizadeta država New York. Na tisoče jih je moralo zapustiti svoje domove, 26 jih je utonilo, ko so reke studenci prestopile svoje bregove. Gorenja slika nam kaže porušeni most preko reke Auriesville. Škoda je cenjena nad 10 milijonov dolarjev. te Jugoslavije- Požig iz maščevanja, pri katerem bi kmalu prišlo do straš ne nesreče, pri kateri bi nesrečno zgoreli trije otroci — Strela po Gorenjskem in Kočevskem ubija in zaži ga. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. Trije posestniki prizadeti j] Dobova, 26. junija. — V no- j! v 1 či na 24 .junija, se je zaculo po Velikem Obrežu obupno klicanje na pomoč. Klicali so trije otroci, ki so spali na hlevskem podstrešju, pa jih je zbudilo prasketanje ognja. V zadnjem trenutku so z višine po-skakali doli in si tako oteli živ- 1 ljenje. — Glasovi gasilskih signal, plat zvona in še bolj . visoki plameni so priklicali kar sedem gasilkih društev, ki so i se trudili da bi ogenj pogasili, pa jim je poprej zmanjkalo i vode. i Posestniku Zajcu Jožefu je . zgorel hlev, nad katerim je i imel 70 metrskih stotov sena. | Poleg tega so postali žrtev še ! jdva voza ječmena, vse gospo-jdarsko orodje in vinska poso-,da. Z zavarovalnino mu je .škoda le delno poravnana. Ko-1 .pinčevi Ani je tudi zgorel hlev , ;z vsem gospodarskim orodjem.' (Zavarovalnina v glavnem po-' iravnava škodo. Tretji pogore-l jlec, Krejačič, ki mu je tudi izgorelo gospodarsko poslopje,] ,ima z zavarovalnino škodo ] .kolikor toliko poravnano I Krejačič je izpovedal orož-jnikom, da je videl, kako se je jzačel plamen prikazovati na več različnih mestih. Iz tega bi bilo sklepati, da je bil ogenj podtaknjen. Pa tudi iz tega, da so se iz onstran Sotle že dalje časa čulo gožnje, da bo do že razsvetlili Veliki Obrež. -o-- Strela udarja Rateče pri Škof ji Loki, 26. junija. -—Predvčerajšnjim, 24. junija popoldne je bila pri nas strašna nevihta. Ploha dežja se je vsula, grmelo in treskalo je, strela je udarila v tri hiše, ki so zunaj Godišiča. V eni je ubila kravo, v drugi je omami-1 la hlapca, v tretji pa gospodi-1 njo, ki je morala iskati zdravniške pomoči. Ker ljudi ob košnji marsikod ni nič pri domu, I je tudi neki tat šel krast v dve i hiši; v gostilno in eno večjo kmetijo. Kočevje, 25. junija. V ponedeljek je tu divjala huda nevihta. Med bliskom in gromom je udarila strela v hlev rudarja Ivana Jajtiča iz Kočevja 162 in ubila ondi njegovo edino kravo. — Istočasno se je na sejmišču pasel konj cigana i Toneta Hudoroviča, ki je malo prej brezuspešno prodajal svoje kljuse. Med nevihto pa mu ga je tudi ubila strela. Pet križev v Tržišču > Tudi v Tržišču na Dolenj-■ skem je vladalo veliko zanima- > nje za evharistični kongres, na ) katerega so se začeli priprav-1 ljati že v postu. Od tedaj so - postavili v župniji že pet ev- - harističnih križev in sicer pr-i vega na šenturškem hribu, oko- - ličani Kovačevega na svojem (hribu in oni z Vozanka so tudi i postavili svojega. Ojunačili so ise tudi Gabrijelci, ki so postavili evharistični križ nad svojo cerkvijo in končno še prebivalci Vrhka, ki so postavili svoj križ na Vrhku. -o- Smrtna kosa V Ptuju je umrl Franc Lai-bacher, vpokojeni davčni nad-upravitelj. — V Celju je umrl Josip Cinek, prodajalec star 46 let. — V Liscih pri Celju je umrla Ana Praschan, celjska vrtnarica stara 85 let. — V celjski bolnici je umrla Frančiška Slimšek, zasebnica iz Št. Andraža pri Velenju stara 56 let. -o- Nesreča z mačko in — klobaso Na posebno žalosten način jje dobil hude poškodbe neki (brezposelni pekovski pomočnik od nekod z Ižanske ceste. Do-|ma si je pripravil za južino pol .klobase, pa mu jo je na tihem , ukradla mačka in z njo po-'begnila. Na lovu za tatinsko mačko je revež tako padel s i podstrešja, da si je nevarno polomil več reber in so ga morali pripeljati v bolnico. -o- Zlobnež Na Jelovem pri Radečah živi posestnik Harlovšek, ki ima hudega sovražnika. Ta se mu je maščeval na ta način, da mu je zastrupil kravo s strihi-nom in je žival poginila. —Zadeva je bila prijavljena orožnikom in sodišču. -o- Podivjati je hotel V zapore škofjeloškega sodišča je bil priveden neki mladenič doma v Žlahtni vasi na Krškem polju', ki ima fiksno idejo, da hoče na vsak način v Afriko, kjer želi postati div-Ijak. Fant pravi, da mu današ 1 nja človeška družba ni prav nič všeč. Ze četrtič je poskušal brez listin prekoračiti mejo, pa so ga vselej prijeli. Zdaj se je nameraval vkrcati na eno izmed ladij, ki prevažajo vojake i v Abesinijo. Mladenič si je do-' mišljal urediti svoje tamojnje j življenje docela po divjaško, i Odšel bi v popolnoma neob-'.ljuden kraj, nemara v kako - J džunglo, kjer bi spal kar na » drevju, kakor je povedal. Se-1 daj bo nekaj tednov sedel, na-i kar bo lahko zopet skušal ures-' ničiti svoj načrt. --o- i Kap V Mariboru je zadela kap upokojenega majorja Alfreda Lavrič-Zaplaz, čigar ime bo - ostalo v zgodovini Jugoslavije - trajno zapisano, ker si je pri-i dobil neminljivih zaslug v bor- - bah za priklopitev Korotana k ) Jugoslaviji. V bojih za Koroško - je bil ranjen in postal invalid. - Pokopan je bil z vsemi voja-• škimi častmi. ti --Cr--- i i ŠIRITE AMER^ SLOVENCA'. Mrtn 2 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 18, julija 1935 rSS Amerikanski Slovenec i črvi in najstarejši sloventlei The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. , Newspaper in Amerie«. Uatanovljen leta JMJ. * ffctablUhad 1WL Izhaja »«ak dan razoa nedelj, pone- Iaaned dally, except Bnnday, Mon-teljkov in dnevov po premikih, day and the day aftar holiday«. ---■ -- r Izdaja in dakal Published by] EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in uprava: Addreaa of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina! Subacription! Zt celo leto____»5.00 For one year--$5.00 Za pol leta_____2.50 For half a year---2.50 Za četrt leta _— 1.50 For three months -- 1-50 Za Chicago. Kanad* In Ewwo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto --$6.00 For one year --$6 00 Za pol leta___- 3.00 For half a yeat--3.00 Za četrt leta___— 1-75 For three months -— 1.75 WRA, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani \jjjijW na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko tzide list v- Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne, t— Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopiaov uredništvo na vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._______-_ Po preobratu v Jugoslaviji (Konec) Dobre dve leti je trajal mrak, ki ga je JNS razprostrla nad državo, označen z neprestanimi procesi in konfincijami. Bil je čas, ko se dr. KoroŠčeve-ga imena v tiskn niti imenovati ni smelo, razven v zvezi z [ veleizdajniškimi psovkami. Toda, ko so že vsi znaki govorili za to, da bo samopa-štva JNS oligarhije skoraj konec in so merodajne politične osebnosti v državi že navezovale stike z dr. Korošcem v pregnanstvu, tedaj so odjeknili usodni streli v Marseille ju in oropali državo priljubljenega vladarja. Vse je čutilo, da. je v izrednem, težkem položaju, ki je v tem trenutku nastal za državo, navzočnost modrih, izkušenih in nesebičnih politikov pri vodstvu državnih poslov neobhodno potrebna. V polletni dr. Jevtičevi vladi, ki je že deloma likvidirala JNS, dr. Korošec še ni sodeloval, toda ko so zajdnje državnozborske volitve zlasti v Sloveniji pokazale, da so se ljudske mase, ki so nekoč stale za dr. Korošcem, ne le strnjeno ohranile, ampak se kljub vsem političnim spletkam še celo znatno pomnožile,, tedaj je bilo jasno, da je samo dr. Korošec tisti, ki more polnovredno zastopati Slovence na najvišjem mestu državne uprave. Zaupanje, ki ga narod dr. Korošcu ni nikdar odrekel, to zaupanje mu je pri sedanji sestavi vlade izkazala tudi krona. Notranje ministrstvo, ki je brez dvoma v sedanjih razmerah najtežji in najdelikatnejši resor v celi vladi in ki ga dr. Korošec prevzema, ni le izraz velikega zaupanja, ki ga naš voditelj v celi državi uživa, ampak naj bi bilo tudi njemu samemu v osebno zadoščenje." Londonski "Times" piše: "Jugoslavija je dobila vlado pomirjen j a. V njenih vrstah so zastopniki vseh strank. G. Stojadinovič je ugleden in sposoben politik in državnik. Isto se more reči o Dr. Korošcu, ki vodi slovenske katoličane, kateri tvorijo nad 95' ' prebivalcev njegove domovine. Dr. Korošec je eden izmed najpoznanejših jugoslovanskih politikov in državnikov. Izkušen parlamentarec in politik še iz pred vojne dobe. Kot notranji minister bo mladi državi veliko koristil." V Monakovem piše "Muenchner Neueste Nachrich-ten": "Veliki previdnosti in spretnosti kneza namestnika Pavla se je treba zahvaliti, da je politično |?rvi j en je Jugoslavije krenilo na novo svobodno demokratično pot in to brez vsakih posebnih pretresi j a je v, kakoršnih bi se težko izognili v marsikateri zapadni že stari državi." Omenja vse člane vlade, a posebno laskavo zapiše o Dr. Korošcu: "Dr. Korošec je eden izmed najbolj dalekovidnih jugoslovanskih politikov, ki zna računati hladno in trezno. Notranje ministerstvo v njegovih rokah je velika demokratična pridobitev za Jugoslavijo." Pariški list "Quotidien" piše: "Sprememba v jugoslovanski notranji politiki je prišla lepo mirno, kakor je to mogoče le v najbolj civilizirani in trezno politično zavedni državi. Dr. Stojadinovič na čelu vlade in zunanji ministre je čvrsto poroštvo, da se dosedanja jugoslovanska zunanja politika ne bo izpremenila. Jugoslavija ostane neomaje-no zvesta svojim zaveznikom iz Male antante, Balkanske zveze in Franciji. Glede notranje politike, nadaljuje list, predstavlja novi kabinet napor v smeri konsolidacije jugoslovanske države. Podelitev portfelja notranjih zadev dr. Korošcu, voditelju slovenskih katoličanov in vplivnemu članu opozicije, je v tem pogledu posebno značilen. Drugi voditelj opozicije, Spaho, je prevzel ministrstvo za promet. Voditelj hrvatske kmetske stranke Maček je ostal zunaj kombinacije, vzlic temu so pa v kabinetu trije hrvatski ministri. Sicer je pa Maček izjavil novinarjem, da vidi v navzočnosti poveljnika kraljevske garde v vladi zadostno poroštvo za nepristranost vlade. V splošnem pričakujejo, da bo Stojadinovičev kabinet kmalu pristopil k volivni konsultaciji. "Quotidien" pričakuje od nove vlade, da bo nadaljevala gospodarsko in finančno zdravljenje države, ki ga je začela že Jevtičeva vlada, in pravi, da je bil knez-namestnik Pavle tisti, ki je omogočil uvedbo novega režima z vlado dr. Stojadinoviča." Vse to in vse široko svetovno zanimanje za politično spremembo v Jugoslaviji je znamenje, da Jugoslavijo, ki se nahaja na skoro najvažnejši geografski točki v južno-osrednji Evropi, svet upošteva in se zanjo živo zanima. Politični opazovalci od zunaj dobro vedo, kaj se je v Jugoslaviji zadnja leta godilo. Zato tudi z veseljem pozdravljajo sedanjo spremembo, zlasti pa trezne in zanesljive državnike, katerim je čas položil zopet v roke vodstvo mlade države. KAJ NOVEGA V NORTH D A KOTI Tower City, N. D. Cenjeni g. urednik. Dobili smo opomin v katerem sporočate o naši naročni-.ni za list Amerikanski Slovenec. M-ene ta list ,jako veseli in ga hočem obdržati, samo to jr.-križ, ko sem vedno "brok." Kakor hitro mi pa bo mogoče, bomo plačali naročnino. Lista sem prav vesela, ker je v listu veliko novic, ki me zanimajo. Meni je mesto Chicago dobro znano, saj sem bila tam pred 11 leti, prej ko sem se preselila sem. Imam tam tudi sestro in več sorodnikov, tukaj pa nobenega razun moža in štiri otroke;. Včasih se mi kar toži in rada bi šla na obisk, pa ni mogoče. — Kako pa kaj sv. Štefan tam v Chicagi? Ali kaj napredujete, Tam sem bila namreč poročena in moje prijateljice so bile Mrs. Koš-merl, Mrs. Škoflanc, Mrs. Fe-renčak, Mrs. Zorko, to so sestre; Miss Jorga, če je še le-dik, Mrs. John Fabjan in še veliko drugih, pa sem imena že pozabila. Tudi v knjigarni Amerikanskega Slovenca sem že bila. Ker se torej od tukaj nobe den ne oglasi, se bom pa jaz, čeprav mi pisanje ne gre kdo-vekaj od rok. — Od več strani berem v časopisu, da se pritožujejo, da ni dela. Čudno se mi to zdi, ker tukaj ga je pa preveč. Zdaj so vsi tisti, ki so bili na reliefu, postali le- nuhi. Če takega vprašaš da bi šel delat, se še ne zmeni za to. Takih je tukaj po teh malih mestih vse polno, ki so se tako polenili. Tukaj letos vse lepo kaže, samo Bog daj, da bi se ne pokvarilo. Dežja smo imeli tukaj letos dovolj, a med dežjem pada večkrat tudi toča. — Ravno danes, ko to pišem, smo imeli 13 urno pob >w st in je bilo sv. Rešnje Telo celi dan izpostavljeno v češčenje. — O drugih novicah ne bom poročala, ker so vse tuje. Tukaj namreč ni Slovencev, po največ so le Nemci, Francozi in še več drugih narodnosti. Naš duhovni pastir se pa nahaja v bolnišnici za sladkorno boleznijo in sicer že od velikenoči. Med tem časom ga nadomestuje drugi, ki ga pa ljudje ne marajo preveč. -—■ Pozdrav vsem dobrim naročnikom. Pozdravljam pa tudi Belčane iz Wauke gana. Mrs. Košir NOVICE IZ PENNSYLVANI-JE Etna, Pa. O delavskih razmerah ne morem drugega napisati kot to, da so pod ničlo in tudi za naprej, še ne kaže nič bolje. Marija Robich, je dobila iz stare domovine žalostno vest, da je tam pri Sv. Vidu pri Planini na Štajerskem umrl njen oče Jože Križnik, posestnik, v starosti 76 let. — Tukaj v i Ameriki zapušča že omenjeno lčer Marijo in sina Janeza, v starem kraju pa žalostno ženo, dva sina in dve hčeri. Pred leti je bil tudi sam tukaj v Ameriki. Nadalje sem bral v št. 31. A. S., z dne 6. julija, da je umrl v Duluth, Minnesota dne 6. nov. 1931 Tony Touse, baje Anton Tončič, ali Tomšič, doma iz Zave pri Celju. Dediča njegove zapuščine bi bila njegov brat in sestra. — Po mojem mnenju bi bilo bolj pravilno pisano "Zave" pri Celju in ne "Zave." Saj nam tudi stara slovenska pesem tako le pove: Od Celja do Zavca je ravno polje, tam se sprehaja moje dekle. Pozdrav vsem bralcem in naročnikom Amerikanskega Slovenca tukaj in preko morja. Frank Robich, naročnik -o- ČASTILCEM SV. DON BO-SKA IN SV. BARBARE IN VSEM PRIJATELJEM GRIČKA SV. TEREZIJE NA ZNANJE Johnstown, Pa. Kakor že nekoliko znano, se zida na gričku sv. Terezije kapelica sv. Janeza Don Boska, katera bo obenem spomenik na 1900 letni jubilej odrešenja. Bodo v tem jubilejnem spomeniku pravzaprav štiri kapelice, katerih dve glavni, spredaj in zadaj, bosta posvečeni ena sv. Don Bosk ii, druga sv. Barbari kot patrom presv. Rešnjega Telesa in zaščitnici rudarjev, katerih je posebno v Pennsylvaniji veliko. Drugi dve stranski kapelici o-staneta začasno prazni oz. dokler kdo ne daruje ali se skupno ne nabere toliko, da bo mogoče vanje postaviti kipe. Zato kdor bi se hotel skazati častilca sv. Don Boska in sv. Barbare in prijatelja grička sv. Terezije, naj mu bo s tem naznanjena in dana prilika, da kaj daruje za napravo kipa omenjenega novega svetnika in kipa sv. Barbare. Ta kapelica'bo služila poseb-' no kot oltar za procesije s presv. Rešnjim Telesom, za kar je že ob priliki letošnje procesije služila, čeprav še ne dodejana in jej • še veliko manjka. | Ob tej priliki naj bo rojakom ■ v Johnstownu in okolici naznanjeno, da smo dobili iz starega kraja nekaj slik škofa Baraga za prodajo. Z vso upravičenostjo . je pričakovati, da vsi katoliško in narodno zavedni rojaki kot . častilci škofa Baraga pridno se-. žejo po tej sliki in da se zanimanje in -češčenje škofa Baraga med nami čimbolj razširi, da bi ga čimprej častili tudi na oltar-.: jih. Cena za sliko je izredno nizka. Dobite jo pri naših frančiškanih in pri rojaku And. Tomcii. Ne dopustite, da bi nerazpro-dane slike na sramoto morali . nazaj poslati. Kar se tiče tukajšnjih delavskih razmer, je pa še vedno ena , in ista in zato ni vredno o tem . kaj več pisati. O drugih tukajšnjih novicah • pa so že in še bodo poročali • drugi. i S pozdravi A. Tomec. ................................. i Jiw i M i i i ■ n i ■—"—*— mi «J ..... 1925 " Marija Pomagaj vas vabi - 193 21. julija v Lemont Desetletnico bo obhajala, kar je bila med nami vstoliče-na. Na njen god, 24. maja je bilo, ko smo jo slovesno prenesli v njen skromni dom na naših ameriških Brezjah. Snežinke so padale. A nam je bilo toplo pri srcu, ker smo imeli Mater v svoji sredi, po kateri smo toliko časa hrepeneli. Če danes, po desetih letih gledamo nazaj, moramo priznati, da se nam naše sladke sanje, ki smo jih sanjali o bodočnosti niso uresničile. V dogledni bodočnosti smo gledali pred seboj njen lepši dom, in leto za letom večje število njenih otrok, ki romajo k njej. Da je še nismo spremili v veličastneši dom, nam bo gotovo oprostila. Saj ve, zakaj se to ni zgodilo, i Da pa njeno tukajšnje Brezje ni tisti magnet za njene otroke,' iot starokrajsko, tega je pa gotovo žalostna. Kajti v tem vidi, da ji njeni tukajšnji otroci niso več tako otroško udani kot tamkajšnji. Kako vesela je bila prav te dni svojih otrok v domovini. Kot duhovna kraljica naroda je romala v Ljubljano na ev-haristični kongres. Vsepovsod, koder jo je vodila pot, so jo slovesno sprejemali, jo s sol-Iznimi očmi pozdravljali in je |kar niso mogli pustiti naprej. In ko je ne ljubljanskem Stadionu zavzela svoj začasni tron, je cel narod poklenil pred njo in ji kot svoji narodni duhovni kraljici znova prisegel udanost, zvestobo in otroško ljubezen. Naredimo ji to veselje še mi ameriški Sloven-jci. V nedeljo, ob desetletnici njenega bivanja med nami in hkrati obletnici njenega kronanja, bo za to najlepša prilika. iPrihitite vsaj tisti, ki ste ji bliž-'jf; d a znova zapofete: Ti o Marija, naša kraljica! . . . I Kake šumne in hrumne reklame za to njeno slovesnost nismo delali in je ne mislimo KAKO JE NA DALJNEM ZA-PADU Enumclaw, Wash. Namenila sem se poročati, |kako se imamo tukaj na clalj-jnem zapadu,ker se od nas sliši tako malo novic. Pa, saj'ni [čudno da se malokedo oglasi, jker dobrega itak ni kaj poro-!čati. Depresija nas tlači še kar jnaprej in ker sedaj še stavkajo jv lesni industriji, je veliko naših rojakov brez posla in hudo prizadetih. Upamo pa, da se bo v tem oziru kmalu obrnilo na boljše. — Dalje naj še poročam, da smrt tudi tukaj na zapadu ne prizanaša. Tako nam je dne 5. junija pobrala Franka Potočnika, ki je bil doma z Gorenjskega v Jugoslaviji. Tukaj je bival vse od ,leta 1906. Najprej je delal po premogorovih, a zadnjih 12 let lje s svojo soprogo vodil malo trgovino na Cumberland, Wash delati zanaprej. Otrok,-ki 1 s bi mater ne potrebuje rek me za njene slovesne dne Zadosti mu je, da ve zau ^ Najboljša reklama zanj je « terno srce. Ono ga sili, da i jjq pravi križ čez vse druge p) grame in pohiti v njen obje ^ Prav tako ne materi, ne Ma! gu ri ni draga kaka priagitirJj sj, ljubezen otrok. Zato samo si 0(j ročamo: Materin dan bo v« ,le Ieljo 21. julija, v Lemontu, i ^ naše najboljše matere. Poj stih, ki se bodo na to opozof ja dvignili na pot in poromali 1)c njej, bomo spoznali kako vi: ^ ko stoji termometer naše pri ni ne, ne po reklami oskrunjl.a]: ljubezni do nje. Po teh svoj otrocih, ki jih bo magnet R' ! nega materinskega srca ! tegnil nase, bo pa tudi o . spoznala, kaka bodočnost čaka na njenih tukajšn ^ Brezjah. Vsepored slovesnosti bo s v deči: ^ 1. Ob 10 po novem času, 1 ^ navijamo ob 10 po novem č« () bo v cerkvici sv. maša s sloV jj skim pet j dm in govorom. H za slučaj, da bi bila cerkvi premajhna bo sv. maša pri g ^ ti. b 2. Po sv. maši bo prosta * ^ biva na srednjem hribu. T« bo poskrbljeno za mrzla okf 'i] čila. Kaj gorkega se bo dob! v romarskem domu. A naj dotični, ki bi želeli gorko 1 j* silo, pravočasno priporoče $ vodstvu romarskega doma. 3. Popoldan ob 2. po nov'c ' času bodo pete litanije z ft ^ goslovom in posvetitev Mar' Vs« v cerkvici. Le v sluc® ^ kake večje množice pri gr° 4. Oddaljenejši, ki bi žel' opraviti pravo, popolno rof ^ nje, naj pridejo v soboto na č<*r. Fo ve Samicah ob 7 travj imeli priliko za sv. spoved. Na svidenje pri Materi hit ; naprej: Dobrodošli! ji Slovenski frančišk^ j Da je bil pokojni Frank 1,! lju'bljen pri vseh ljudeh, je P k'azal to njegov pogreb. ' Dragi Frank, počivaj v i«'1 in lahka ti naj bo amer$ zemlja. Družini pokojnega ! izrekam iskreno sožalje. — maj smo se malo oddahnili, nenadoma dobimo vest, da umrl John Polajnar in s^ | dne 25. junija. Kar verjeti')! smo mogli, da nam je smrt 1"; brala tako dobrega rojaki Pokojni John je bil rojen v 4 si Podpeč, pošta- Predvor, ^f goslavija. V Ameriki je biv| od leta 1911 in sicer vedno kaj v Enumclaw. Delal je f žagi, a zadnje leto je bil poslen kot šolski sluga ali i1! nik. — Dne 25. junija se H peljal v avtomobilu domov h ';t silu in pri poštnem uradu je nenadoma zadela kap da je njegov avto zadel v (Dalje na 3. strani.) TARZAN NEPREMAGLJIVI (141) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Močan Tantorjev glas je divje odmeval po džungli, da so se mnoge zverine poskrile in so se črnci tresli od strahu. Ko se je naveličal divjega zibanja, je zagnal Dorskega z vso močjo daleč po kempi. Nič ni moglo zadržati razdivja-nega slona, da bi ne ugonobil Dorskega, niti Tarzan sam ne. Gluh je bil Tantor na vse Tarzanovo prigovarjanje, naj tako silno ne divja, dokler ni videl, da je sovražnik obležal brez giba na tleh. Nato se je slon mirno, kakor toi se nič ne bilo zgodilo, obrnil k Tarzanu in na njegov ukaz, ga je nežno pobral ter odnesel daleč v temno džunglo. Ko je slon razdejal streho, se je Tarzan ravno sklenil z glavo in nastavil svoje zobe Dor-skemu na vrat, kot da mu hoče pregrizti grlo, a ko je zapazil slona, se je naglo zavalil z njega. Dorsky, ko je začutil da ie prost, je hitro, posegel po samokres, Tarzan je pa zaklical: "Ubijaj, Tantor! Ubijaj 1" Male slonove oči so mahoma postale rdeče in krvave silne jeze nad Tarzanovim sovražnikom. Z močnim glasom je trobil, ko je z dolgim rilcerr* objel Dorskega in ga dvignil visoko nad glavo ter ga med močnim trobljenjem strašno vrtel sem in tja po zraku, da so se črnci to videč strahoma razbežali v džunglo. DENARNE P0ŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene bo podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Ea izplačila v dolarjih) Za $ 2.75......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.25_______ 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.30_________ 300 Din Za $15.00 pošljite $16.0(1 Za $10.00_______ 400 Din Za $25.00 pošljite $26.10 Za $11.75_________ 500 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50_________1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5C Lire: Za $9.35_________100 lir; za $44.50_________500 lir in 2» $88.20..........1000 lir Via pisma in pošiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.. CHICAGO, ILt četrtek, 18, julija 1935__"AMERIKANSKI SLOVENEC" ~ Stran 9 ^ 1 " —1 NAJVELIČASTNEJŠI II. EVHARISTIČNI KONGRES ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI Najslovesnejši sprejem papeževega odposlanca v Mariboru. [ Pričetek II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo V Ljubljani je bil pravzaprav v Mariboru 28. junija s sprejemom papeževega zastopnika na kongresu, poljskega kardinala dr. Avguština Hlonda. Papežev odposlanec je že bil slovesno sprejet |°d zastopnikov cerkvene in civil-|ne oblasti v Gradcu. Na državni |meji v St. IIju ga je pozdravil I kot prvi na jugoslovanskih tleh paveninski g. dekan in častni ka-| »onik I. Cižek z dekanijsko du-povščino ter šolarji. Prvi prisrč-111 Pozdrav je vrnil kardinal z apostolskim blagoslovom. Ob 13.45 je bil papežev zastopnik z brzovlakom na mariborskem glavnem kolodvoru, ki bil slovesno okrašen in v papeževih ter državnih zastavah, ^dinala je čakala na kolodvo-Ul častna vojaška četa pod posilstvom generala Hadžiča, ban' Puc, škof dr. I. Tomažič z duhovščino, zastopniki civilne | plasti, katoliška društva in | Judske množice. I Koj po izstopu iz vlaka je iafe-dobrodošlico visokemu gostu ban dr. Puc in za njim ga je po-IPravil z naslednjimi prisrčnimi < besedami knezoškof dr. I. Tomažič : "Eminenca! Pred 150 leti je bilo, ko se je ttUidil v Mariboru papež Pij VI. Od takrat ima po Slomšeku Maribor prvikrat srečo pozdraviti v svoji sredi papeževega odposlanca. Ne da se v kratkih besedah dražiti, kar bi imeli ob tej pri-I liki povedati. Vendar ne morem, Na ne bi naglasil dvojnega: J 1. Naše dobro ljudstvo je i iskreno udano sveti Cerkvi in ji j ubi svetega očeta. Za to ljube-Ponaša z mirno udanostjo I ^oge in težke žrtve. I f' To naše ljudstvo z enako '"^1'čnostjo ljubi domovino in I I 'ZaVo in je udano zakoniti dr.j I Eminenca, gledamo zna-I . en.ie za složno delo med Cer-I in oblastjo. I minenca! Evharistični Kralj i: blagoslovi vsako Vašo stopili ttied nami. Ko boste zopet I T)0l>''i pred sv. očeta, prosim, I IrČ*«* 0 dobrih vtisih, ki ste I ^ ^oživeli pri prihodu med nas. 1 01 °čite prošnjo, naj nas ima I k0 • v srcu m°čno, ka- ' ttii njega ljubimo. I j °dite prisrčno pozdravljeni v I „ 5nu Cerkve in bodite srečni v \ ^ državi." I ^a škofom je izrekel navduše- Pozdravne besede v imenu S j- '^avlj^lnega odbora v Ljub- •ani njegov predsednik dr. Zit-to. in res jugoslovanski le bil pozdrav kardinala s častno . Papežev zastopnik je pre-edal v spremstvu vseh višjih vl^no četo in jo pozdravil z na-"Pomozi Bog, junaci!" in . °trojena častna četa mu je od-, gorila enoglasno navdušeno: ^ Ti pomagab!" vj spremstvu lavantinskega ki • e je st°Pil kardinal v ča-■ ijj. ni'co, kjer mu je izrekel do-j .°došlico mariborski župan dr. s^id, nakar se je vrnil visoki \ nazaj na kolodvorski peron, ^'j ' se je zahvaljeval s prisrč-*. (lutl stiskom roke posameznim i-^ Vriikom in predstavnikom društev ter ustanov. ^ . ^ključek nad vse slovesnega aJ)0 ^'jsrčnesga sprejema je bil j l)o(i^0lsIci blagoslov, katerega je. | Ha 1 Vvsem zbranim kardinal lavantinskega knezo- proti Ljubljani je || vož .'eval papežev zastopnik -Z rednim brzovlakom. Ikail1'avi na vseh postajah so to-,ial ranili kardinala, da je bil v Snikar.iem, katere je pova-Bistri?^ P?seb»i voz za Slov. , naslednjo izjavo: "Iskreno sem srečen, da sem, bil od Nj. Svetosti papeža Pij a XI. določen, da ga kot njegov posebni legat (zastopnik) zastopam pri evharističnem kongresu i v Jugoslaviji, torej pri bratih, ki so toliko ljubljeni od vse Poljske. Prepričan sem, da bo imel kongres isti veliki notranji u-speh, kakor so ga imeli še vsi veliki katoliški shodi, da bo namreč združil vse duše v pogumnem hotenju za dobrim in da bo dokazal, da je katolištvo bistveno le vera ljubezni in sporazuma. S to mislijo, s to idejo prihajam med vas in k vam in želim vsemu jugoslovanskemu ljudstvu največjih duševnih koristi od evharističnega kongresa v Ljubljani. Ne pozabite pa tudi izročiti vsej Jugoslaviji moje prijateljske pozdrave." Zastopnik papeža v Ljufeljani Brzovlak s kardinalom dr. Avg. Hlondom je prispel na ljubljanski kolodvor ob 5.47. Na peronu ga je pozdravil z nagovorom vladika dr. Gregorij Rozman. Pričakali so pa visokega dostojanstvenika poleg duhovščine ter ljudstva: general divizi j onar Nedeljkovič, mestni župan in številni zastopniki vojaške ter civilne oblasti in predstavniki raznih organizacij: Na županov pozdrav je odgovoril kardinal v slovenskem jeziku naslednje: "G. predsednik! Zahvaljujem se Vam za slovesen sprejem, ki ste ga-pripravili zastopniku sv. Očeta. Sv. Oče se veseli že vnaprej, da bo evharistično slavje, ki ga pripravljate, dokaz vaše vere in vdanosti do presv. Evha-ristije. Z veseljem bom poročal sv. Očetu o tem slavju, kateremu želim popoln uspeh. Posebej pa pozdravljam še vse udeležence evharističnega kongresa, katerim prinašam blagoslov s,v. 0-četa." I Dobesedno navedenim kardi-| nalovim besedam je sledila i/rne-jnjava prisrčnega pozdrava s častno četo, nakar je pričel sprevod v prestolico Slovenije. Pred ljubljansko stolno cerkvijo so bili zbrani jugoslovanski škofje z beograjskim nuncijem Pelegrinettijem na čelu, ki je pozdravil zastopnika sv. Očeta z latinskim nagovorom. , Slovesna otvoritev II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo se je izvršila krog 7. ure zvečer 28. junija v ljubljanski stolnici po predpisanih obredih. Po prečitanju posebnega papeževega pisma ali bule so vsi zbrani nadškofje, škofje ter duhovščina po določenem vrstnem redu pristopili k prestolu kardinala in so mu kleče poljubili roko. Po poljubu kardinalove roke je razložil krški škof dr. Srebrnič zbranim množicam pomen in namen kongresa. Po besedah dr. Srebrniča so prenesli z oltarja Sv. Reš. Telesa na glavni oltar Najsvetejše. Prenosu je sledil slovesen blagoslov ,'z Najsvetejšim. Z blagoslovom je bila slovesnost otvoritve zaključena in kardinal je zapustil v spremstvu škofov in duhovščine stolnico, pred katero ie bil deležen navdušenih pozdravov ljudskih množic. Marija Pomagaj z Brezij v Ljubljani. Kakor smo že poročali, je bila jčudodelna slika Marije Pomagaj 'z Brezij .slovesno prenesena 28. !junija v ljubljansko stolnico in od tam na stadijon. Na celi poti . z Brezij v Ljubljano je,bila Za-ščitnica Slovencev slovesno ter : iginljivo pozdravljena. Nad vse .slovesen .je bil sprejem v Ljub- • jljani, lcjer ji je tvorila spremstvo duhovščina, mladina, tttno- ; žice vernikov ter 12 avtomobilov. ; Čudodelno sliko so postavili v . stolni cerkvi pred oltar sv. Diz- • me, kjer jo je počastil najprej i nadškof dr. Jeglič in za njim so ■ se vršili ginljivi prizori globoke . vere slovenskih Marijinih častli- cev, ki so trajali celo noč. Prvi kongresni dan 29. junija.;. Pravi pričetek kongresa je bil j' izvršen s slovesnim prenosom | čudodelne Marije Pomagaj h '. stolne cerkve na stadijon ob 7.| uri zjutraj 29. jun. Dvanast slo-' venskih fantov-kongreganistov je dvignilo nosilnico s čudodelno sliko in razvil se je veličasten sprevod iz stolnega svetišča na stadijon. Povsod, kjer se je pre- j mikal sprevod, so tvorili ljudje1 ob obeh straneh gost špalir.! "Slovenec" lepo pravi, da je bil j ta sprevod za oko in srce nekaj,! česar Ljubljana še ni videla. Sli-', kovita pestrost posameznih sku- j pin, ki so jo še povečali neštevil-l ni prapori, praporčki in zastave,' je dajala sprevodu mogočen pou-1 darek. Najbolj pa je dvignilo' sprevod petje skoraj vseh sku-! pin. Mladina je prepevala evha-ristične in druge priljubljene i pesmi tako navdušeno, da je mo- j rala ganiti vse, ki so stali v špa-lirju. Nad poldrugo uro je bili dolg ves sprevod. Prve mladinske kongresne slo- j vesnosti na stadijonu se je udeležilo nad 30.000 deklic in deč-J kov ter nad 20.000 odraslih. Od visokih cerkvenih dostojanstve- ^ nikov so počastili mladinsko pri- j; reditev: kardinal dr. Avg. ' Hlond, škofje dr. Jomažic, dr. Rozman in dr. Srebrnič, poljski ter nekateri domači prelati. Na zbrano mladino je imel nagovor, ljubljanski vladika dr. Rozman.! Slovesno službo božjo na sta- j dijonu je daroval na p i uspeh naše mladine kardinal dr. Hlond, j ki je podelil 26.000 obhajancem blagoslov sv. Očeta, zvezan s popolnim odpustkom. Vso pohvalo pa zaslužijo poleg na stadijonu zbrane mladine naši visokošolci ali akademiki. Za kongres so ljubljansko vseučilišče lepo- okrasili. Na proče- 1 1 ju slovenske visoke šole -je bilo znamenje sv. .križa in istotako v zbornični dvorani, kjer se je vršilo stanovsko zborovanje vi-sokošolcev. Zborovanje naših a-; kademikov je otvoril nadškof dr. A. Jeglič ,s sv. mašo in ga je tudi zaključil po končanih govorih z naslednjimi pomenljivimi besedami: "Spominjam se še dobe, ko se je samo šest akademikov izreklo za katoliška načela. Danes pa vidim tako množico in toliko navdušenih katoliških fantov-aka-demikov. Ta dan mi je v največje veselje, obenem pa v poroštvo, da bo nova slovenska mladina, ki je našla v veri tako tesno vez s svojim vernim narodom, znamenje lepe bodočnosti slovenskega naroda. Najbolj pa občudujem vašo odločnost. Za njo in pa, da bi akademiki vedno imeli pravo spoznanje katoliške resnice, molim vsak dan." Zastopniki vlade na kongresu. Kot zastopnika vlade sta se pripeljala iz Beograda na kon-[gres 29. junija notranji minister ■'dr. A. Korošec in trgovinski minister dr. Vrbanič. Vkljub dejstvu, da je odklonil dr. Korošec slovesen sprejem, so ga pričakali na kolodvoru glavni zastopniki oblasti ter nekateri ožji prijatelji. Navdušenega sprejema zbranih ljudskih množic voditelj slovenskega naroda ni mogel odkloniti. Narod si je dal duška pri pogledu na svojega ministra z živijo klici skozi gost špalir proti izhodu iz kolodvora k pripravljenim avtomobilom, ki so i bili spremljani od navdušenega pozdravljanja iz grl vdanega naroda . Slavnostnega zborovanja 29. junija se je udeležilo nad 50 tisoč ljudi ter zastopnika vlade. Govor kardinala dr. Hlonda so poslušali škofje, častni zastopniki ter množica stoje. Besede papeževega zastopnika je sprejela množica z navdušenimi vzkliki sv.. Očetu in kardinalu. Kardinalovemu pomenljivemu : govoru so sledili razni govori ev-, haristične vsebine. Prvi kongresni dan so zaklju- čile na stadionu slovesne litani- j je ljudskih množic. Po končanih litanijah je podelil škof dr. I. Tomažič blagoslov z Najsvetejšim, nakar je zapustil stadijon kardinal v spremstvu zastopnikov vlade ob navdušenem I pozdravljanju naroda. Nočna procesija in polnočnica. | Kakor hitro je legel nočni I mrak na Ljubljano 29. .junija, .je I zažarelo celo mesto od sveč, s katerimi je razsvetlila katoliška1 Ljubljana okna stanovanj. Ob veličastnem siju lužic so se za-jčeli zbirati možje in fantje, da .pospremijo Najsvetejše iz stol-;ne cerkve v nočni procesiji na 'stadijon, kjer je daroval polnoč-jnico ljubljanski škof dr. Rož-jinan. Častno stražo Najsvetejše-,mu je tvorilo pri nočni procesiji ! 40.000 fantov ter mož z goreči-jmi bakljami v rokah. Gotovo 150 I tisoč kongresnih udeležencev je jbrzelo po vseh ljubljanskih uli-jcah, da so tvorili špalir slovete-nemu pohodu Najsvetejšega ob ■spremstvu 40.000 zbranih fan-jtov ter mož in ob zvokih 21 godb. j Nočna procesija na stadijon je pričela pred 10. uro. Najsvetejše I je nosil pod nebom ljubljanski ' vladika dr. Rozman ob asistenci 'gg. kanonikov. Pred pričet kom 1 oclnočnice je škof dr. Rozman 1 ginl.jivo nagovoril tisoče in tiso-1 če zbranih fantov ter mož. Pri j polnočni službi božji so peli mož-i je in fantje kongresne pesmi ob sodelovanju godbe. Nad (50 duhovnikov se je po zavživanju na stadi.jbnskem oltarju pojavilo in začelo deliti sv. obhajilo zbranim ' moškim udeležencem. Nočno sv. ' obhajilo tolikerim moškim du-^šam je bil eden najbolj pretres-Ijivih prizorov na celotnem kongresu. Po končani polnočnici se j- i delil vsem klečečim zbranim kar dinal dr. Hlond blagoslov sv. Očeta. Takc.j po službi bož ji ,je pričelo slavnostno zborovanje, na katerem je nastopilo več govornikov, med katerimi .je bil iz Štajerske dr. J. Leskovar iz Maribora. Vse govore je prenašal radi jo. Po govorih se je začela zbrana množica razhajati. Slovesen obed. V nedeljo krog pol ene je bil slavnostni obed za vse visoke goste v škofijski palači. Na častnem mestu je sedel papežev za, stopnik dr. Hlond s svojim spremstvom, na desni in levi zraven njega so sedeli po vrsti; divizijski general Nedeljkovič, ki je zastopal Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, msgr. Hermenegild Pellegrinetti, apostolski nuncij v Beogradu, dr. Anton Korošec, minister za notranje posle kot zastopnik vlade, dr. Dinko Puc, ban dravske banovine, dr. Vla-jdimir Ravnihar, predsednik 'mestne občine, rektor Samec kot 'zastopnik Aleksandrove univer-Jze v Ljubljani, ministrski svet. j nik dr. Milivoje Gavrilovič kot 'zastopnik zunanjega ministra, j J generalni asistent p. Anton Pre- j Jšeren, nečak nadškofa dr. B. Je-! igliča, kot zastopnik generala jezuitov. general p. Quenard kot 'zastopnik predsedstva perma- nentnega odbora svetovnih evha-rističnih kongresov, dr. Stanko! Zitko, predsednik pripravljalne-; ga odbora za ljubljanski evhari-j stični kongres, in Mario Bochnr, i gl. urednik vatikanskega glasila "L' Oservatore Romano". Vse številne /bratu.: je pozdravil škof dr. Rozman, ki je napil sv. Očetu. Na škofovo dobrodošlico je odgovoril kardinal dr. Hlond. C Zaključena procesija. Drugi .jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani je bil zaključen v nedeljo dne 30. junija s procesijo iz mesta na stadijon, katere se je udeležilo 100 tisoč ljudi in je trajala tri, ure. Za Najsvetejšim so šli odlični zastopniki, častniški, zbor in ljudstvo, ki se je zgrnilo v sprevod v dvanajstero,stopih, in sicer tako, da je tesno zadevalo ob gosti špalir vsega prebivalstva. Slovesne večernice kot zaključek kongresa so bile ob 7. uri zvečer in ob tej priliki je podelil papežev odposlanec zbranim klečečim zadnji blagoslov. izjavi ministrov o redu na kongresu. Najveličastnejši evharistični . kongres je bil spremljan oba dni od vzornega reda in ni prišlo do nobene omembe vredne nesreče. Kako v najlepšem redu se je vse vršilo, nam pričata izjavi obeh j ministrov dr. A. Korošca in dr., Vrbaniča. > G. minister dr. Korošec je po- ! dal časnikarjem o kongresu tole izjavo: "Evharistični kongres v Ljubljani je uspel nad vse pričakova- j nje sijajno. Udeležba je bila o-1 gromna iz vse Jugoslavije, seve-' da največ iz Slovenije. Evhari- j stični kongres je bil zamišljen, kot verska manifestacija. Kongres je hotel to biti in nič drugega. V tem oziru je popolnoma dosegel svoj prvotni namen. Do incidenta, pa niti do najmanjšega nereda ni prišlo. Vsakdo se je trudil, da poveliča te dneve. Zlasti Ljubljana pa je pripomo-j gla svoje, da so ti dnevi bdio lepo uspeli in da bodo ostali v spominu vsakemu, ki je videl ta kongres." Minister dr. Vrbanič' je pov-daril katoliško zavest slovenskega naroda z naslednjimi besedami : "Kaj naj vam povem? Prvorazredno. Vse — navdušenje,; potek, organizacija. Najbolj pa me je prevzela mogočna katoli-j jška zavest slovenskega naroda. j -o-- i "Slovenski katoliški dnevnik nas druži, da .se razkropi jeni -ned tujci, ne izgubimo med njimi.— IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) drugi avtomobil, dasi brez večje nesreče in škode, a John je bil takoj mrtev. Pokojni John je ljubil in rad prepeval slovenske pesmi, Odkar je imel misijonar Father Odilo tukaj sv. misijo«, smo večkrat peli pri sv. maši v cerkvi v Kraii; in pa pri pogrebih naših rojakov. Ko je bi! pokojni John še živ, nam je večkrat pravil, da ko bo on umrl, mu moramo tudi zapeti, toda dragi John, naša srca so bila preveč z žalostjo pretresena, da bi ti mogli peti lepe žalostin-ke, katere si sam tolikokrat prepeval pri pogrebih naših rojakov. Dragi John, težko nam je za teboj, a sveta vera nas uči, da se vidimo nad zvezdami. — Družini pokojnega i-rnkam sožalje.: Bolezen hudo tlači družino Joseph Kihter. Kar trije člani družine so bili bolni in sicer, oče in dva sina, Eden je že bolj i. Želimo pa vsem, da bi se kmalu veselili ljubega zdravja. — Tudi naš pijonir Joe Maine-rich se nahaja na bolniški postelji, a upamo, da bo kmalu zopet zdrav med nami. Poročevalka OČETOVA SKRB ZA "MLADEGA SINČKA" Indianapolis, Ind. — 81 letni Ben Romea- je pretekli petek zvečer poklical policijo in ji naročil, naj spravi domov njegovega sina, češ, da ta popiva v bližnjem salunu. "Pol desetih je ura," .je dejal oče, "in čas, bi bilo zanj, da bi bit doma." Policija je odšla v omenjeni salun, misleč, da bo našla kakega mladega fanta. Namesto tega pa je naletela tam na 61 letnega starčka, ki je priznal, da je sin omenjenega skrbnega očeta. naročnikom v standardu, granville, illinois in tamkajšnji okolici naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naš list g. Josip Bregar, na Standard, ii!., kateri je pooblaščen, pobirati naročnino za list. "Amerikanski Slovenec," za oglase in prodajati knjige naše knjigarne m sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko pri agitaciji za list "'Amerikanski Slovenec." Uprava "am. Slovenca." Naznanilo in zahvala Tužnim srcem naznaniamo sorodnikom, prijateljem in ^znancem žalostno vest o s:nrti našega ljubljenega soproga in očeta Frank Potočnik, ki je no kratki, a mučni bolezni dne 5. junija zatisnil svoje trudne oči. Pokojni je bil star 52 let. Doma je bil iz Luže, pošta Selca nad Škof jo Loko na Gorenjskem. V Ameriki je bival 29 let. .Spadal je k trem oodpornim društvom in M S. P. & C. Club v Krain, Wash. Iskreno se zahvaljujem dr. št. 57,' SNPJ., dr. št. 84, SSPZ. in dr. LOOM, za darovane vence ter za vsestransko pomoč m naklonjenost. — Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem iz oddaljenih naselbin in vsem posameznikom za darovane vence in cvetlice in za sv. maše. Posebna hvala Mrs. J, R., Mrs. J. Blazich, Mrs. Peter Bizjak in Mrs. M. Koitna' za tolažbo in pomoč v bolezni :'n teh težkih urah preizkušnje ob izgubi nam neoozabnega soproga. — Torej še enkrat vsem skupaj najlepša hvala in Bog povrni! Pogreb pokojnega se je vršil 9. junija ob 2. uri popoldan iz katoliške cerkve na pokopališče sv. Križa ob veliki udeležbi ljudstva. Ti pa ljubi soprog in dobri oče, počivaj v miru. Tvoj spomin bo vedno ohranjen v naših srcih. Saj križ nam sveti govori, da se enkrat snidemo nad zvezdami, kjer tuge in trpljenja :ii. Žalujoči ostali: MARY, soproga; FRANK in GEORGE, sinova; IGNAC, brat v Oeneos, Wash., in tri sestre v starem kraju. Cumberland, Wash;, ,8. julija 11$$5. 0WT Wy W ff WJT 9 I W JE#Jb£Xkl ^ vHčer NI! priredi I v soboto večer, 20. julija ! Mike Zorko! SLOVENSKA GOSTILNA j 2501 SO. CLIFTON PARK AVENUE, CHICAGO, ILL. Slovenskemu občinstvu se priporočil v obilen f poset. .Pazili bomo vedno, da bote našli pri nas j vsikdar prvovrstno in najboljšo postrežbo. Na otvoritveni večer v soboto bo vse najbolje 1 pripravljeno. , Najboljša piva in vse vrste pij a- j ča. Najboljši prigrizek. Za plesaželjne bo svi- j ral Pucljev & Foysov orkester. Dobro došli vsi! K obilni udeležbi vabita vse | MR. in MRS. MIKE ZORKO. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 18, julija 1935 u Zlatarjevo zlato 99 Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. < ( < AVGUST SENOA ! poslovenil SILVESTER K. Klara spozna položaj, sede za mizo in napiše pismo. Potem je poda sodniku. "Tukaj je!" reče trpko. ' "Z Bogom, gospa! Pazite na svojo glavo in ne hodite iz hiše." Sodnik in kovač odideta. Čez malo časa poleti mestni konjenik od Kamnitih vrat proti Harmici, poda banu Klarino pismo in Jakopovičevo zapoved, da bodo meščani mirovali le tedaj, ako ban pod častno besedo in pismeno zapriseže, da bo vojsko odposlal. Jeze je igralo Ungnadovo lice, ko je či-tal pismo, sedeč na konju sredi svojih častnikov. "Glejte sramoto, glejte!" se obrne k svojim tovarišem. "Ali ste že videli kedaj takšno zmešnjavo brez glave in obraza? Prokleti lopovi, z železno pestjo bi jih zmečkal ali — oj, norost — norost — da sem pustil banico v tem kačjem ležišču! Obglavili bodo mojo Klaro! Kaj — kaj naj storim, gospoda moja?" "Psi!" zaškrtne Gregorijanec z zobmi. "To je veleizdajstvo in rabelj bo imel dovolj posla!" "Da, da!" pripomni podnotar Mirko Pe-teo, "dobro je to, ali priti mora kasneje, zdaj ni koristno, ker se mora najprej rešiti gospa banica. Vaši velemožnosti, gospod ban, ne preostaje drugega, kakor napisati Zagrebčanom zahtevano pismo in poslati vojsko v Ivanic. Pozneje pa, no — prilike bomo imeli v zbornici dovolj!" "Tako je!" potrdi pobočnik Melhijor Tompa. Ban je same besnosti pulil svojo rdečo brado. Brž je napisal pismo, zapečatil je s svojim pečatom in je poslal Zagrebčanom. Potem je jezdil s častniki od čete do čete, zašepetal vsakemu četovodji nekaj neljubih besedi, nato pa je z nekaterimi velikaši potrt odjezdil v mesto. Vojska je začudena in molče zapustila Zagreb in odšla za Savo. Medtem ko so zdivjani vojaki plenili po mestu, je stal Jurko poleg Draškovičevega vrta nasproti Krupičevi hiši. Bled in v skrbeh je zrl proti Kamnitim vratom, gledal zdaj proti Krupičevi hiši, zdaj proti Markovemu trgu, a krik je postajal hujši in hujši. Moj Bog! Pavla še ni, a KrupiČ je moral po sodnikovi zapovedi s četo. Dora je sama doma, prokleti Coko-lin je v mestu, a vojaki so zdivjani. Oh, da bi bil vsaj stari zlatar ostal doma, ali ni mogel, ker se je reklo braniti mesto. Moj Bog, moj Bog! Samo da bi ne bilo hujšega zla. Ravnokar je Jurko slišal po mimogredočih stražarjih, da se morajo zapreti mestna vrata. Banovi pešci, špa-njolski dragonci so bežali mimo njena v spodnje mesto, ker so jih tirali oboroženi meščani. Moj Bog, koliko je hrupa in meteža! Ali se ne bo dekle preveč prestrašilo? Sam bo šel v hišo, da jo čuva. V istem hipu pridirjata dva konjenika proti njemu. Enemu je čelada z zastorom (šlemom) zakrivala lice. Jurko se strese, skoči pred Krupičeve duri in dvigne gor-jačo. Toda prikriti konjenik namigne svojemu tovarišu, ta zamahne po Jurku in mladenič pade s krikom krvav in brezza-vesten na tla. "Idi," reče konjenik z zaklepom čez lice svojemu tovarišu, "ti si vojak in ne potrebujem te. Reši se, vzemi še mojega konja." Neznani jezdec skoči s konja in odhiti v zlatarjevo hišo. Dora je bila sama. Bleda od strahu je molila za svojega očeta, da bi ga ne zadela smrtna nevarnost. Ko zapazi tujca, se silno prestraši in hoče zbežati kakor spla-Šena srna. "Sveti Bog!" zavpije na glas. "Pomiri se, dekle!" reče prišlec z zamolklim glasom, "pomiri se, ako poznaš Boga. Siromak sem vojak sem. Tvoji so nas pobili in dobil sem hudo rano. Ne izdaj me, tvoji bi me ubili. Zaostal sem in nisem mogel dalje. Rana me peče, grlo mi gori. Dai mi vode, daj mi vode!" "Ne bom te izdala," odgovori dekle bojazljivo, "ker nikomur ne želim smrti, in čeprav si naš sovražnik, vendar se mora dobro storiti tudi sovražniku. Zakaj pa ne dvigneš šlema?" "Bom, saj ga bom! Ali vode mi daj." "Tukaj je, pij!" Dora mu poda vrč vode. "Naj ti pomaga!" Konjenik pograbi vrč z obema rokama. "Glej, devojka, če ne gre kdo proti hiši!" Dora stopi k oknu, da pogleda; v istem trenutku nasilje neznanec nek prah v 1 vodo. "Nikogar ni blizu," reče dekle. "Imaš li kaj vina, dekle?" "Imam, a ni dobro za ranjence." "Voda se mi ne dopada. Kalna je, mlaka. Poskusi sama!" "Da bi ne bila dobra! Čudno! Pravkar sem jo prinesla." "No, le poskusi jo!" "Daj sem, da vidim!" "Prav govoriš, čudno je topa! Čudno!" "Prosim, prinest mi kapljico vina!" "Takoj prinesem. Počakaj tukaj, kmalu se vrnem." Dekle odide, neznanec pa zbeži iz sobe, zavije na vrt in spleza čez zid v hišo blagajnika Konjskega. Kmalu se vrne Dora z vinom. Hiša je prazna. Kaj pomeni to? Kam je izginil neznani gost? Ali se ji je; sanjalo? Ne. Glej, na zemlji leži pletena mošnjica z grbom. Bržčas jo je izgubil konjenik. Iz strahu se Dora prekriža. Skušnjava jo vendar ni motila? Varuj nas Bog! Nek nemir se je loti. Začne hoditi po sobi. Roki ji postajata mrzli, a glava gori kakor žareče železo. "Moj Bog, kaj je to?" Dekle se prime za čelo. Pred očmi se ji začne hliščati, v prsih jo jame tiščati, kakor bi se bila gora zvalila na njo, okoli vratu po jo davij kakor bi se ga ovijala kača. Dekle se opoteka in stega roki v zrak. "Dora! Moja Dora!" zakiiče zunaj močan glas in v hišo stopi zasopihan in izmučen kapitan Pavel. "Jezus Kristus!" za-kriči, kakor bi mu bil kdo nož porinil v srce, "ali ni to peklenska prevara? Dora, Dora!" Prime mrtvo devojko za roko. "Mrtva, oh, mrtva! Jaz — nesrečnež!" Kakor brezzavesten se zgrudi mladenič poleg mrtve ljubljenke. (Dalje) TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskar na Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois COLUMBIA PLOŠČE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika ................................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet ...............................................75c 25011-F—Pokšotiš 25014-F—-Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........... .......75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c 25020-F-—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika .......................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ...............75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037"F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ...............75c 25039-F—Na poti v stari kraj, !. in 2. de) ..........................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ..............j........................75c 25043-F—Polka staparjev Ti si moja, valček. Hojer trio ................................75c Burja, koračnica, orkester ..................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet ..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet ..................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet ..................75c 25055—Vi gred se povrne Oj dober dob, moški kvartet ..................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet .........................................,.75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet .................................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c 250(50—Ziben irit za ples Šuštar polka, harmonika ..........................................75c 25061—Zdžemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ....1.............75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat. valček Treplan za ples, harmo nika in inštr.........................75c 25064—Ribenška, L del Ribenška, II. del, moški kvartet .............................75c 11)085—Smho še enkrat, valček Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ...................75e 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Carlota valček, orkester ............................................75c 25069—Stari šotiš Moja Micka, polka ..................................................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75s: 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran ............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare...........................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir................................... 75c 25076—En let' in pol Ljubca moja, ženski duet in klavir ............................75c 2S078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare .......................75v :.;079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75r 25080—Oberštajoriš Slovenski poskočni šotiš, godba ...............................75c 25081—Nemški valček ČarniŠka polka, godba .............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton............75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni »nesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake ploSče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo k& stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati n»-ramocl n« Knjigarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE J. M. Trunk Izjave tudi v Jugoslaviji V Jugoslaviji in o Jugoslaviji vidim take izjave. Dr. Maček je bil pri razgovoru s princem Pavlom. Ko se je vrnil v Zagreb, je rekel da "je sa pregovorima učinjem dobar početek, da Hrvati radi sused-njim država žele zajedničku državu, ali da se mora dati sva prava pojedinim narodnim grupama." To bi bil vrlo dobra in razveseljiva izjava za vsakega odkritega Jugoslovana, saj bi bilo za zdaj pač glavno, ako se ohrani "zajednička država," in bi bila "sva prava" pač predmet spofrazluma. Menda je tudi v dr. Mačku toliko nekega politika, da vidi, da bi i"slobodna Hrvatska" morda i niti na papirju ne mogla obstati "rad susednjih država," in bi najmanj pri odcepljeni Hrvatski Slovenija izginila kakor kafra. Režim je pač režim, in "sva prava" ne morejo priti kar čez noč, za "sporazum" je treba časa in pred vsem — dobre volje. Kaj pa po tako vrlo pametni izjavi dr. Mačka druge izjave, posebno tu v Ameriki? Te izjave se glase, da., no, saj veste, kakor so bile te izjave tudi prej, Hrvaška., vse drugo naj vzame bes, in tudi spopad s — Srbijanci naj se riskira. Dobro, da je le. dr. Maček, vodja. * 1 "Spreobrnenje" Poslanik Trijanovski je menda edini pravi Rus na kakem višjem diplomatskem metetu. Sicer je pa tudi njegova žena — Židinja. Vse drugo je zasedeno po — uensre Lait.. po Židih in tujcih, ki niso Rusi. To je vrlo značilno za — Rusijo, ampak tudi prej so vladale v Rusiji prav čudne razmere na višjih mestih. Pri banketu zveze pravnikov je imel poslanik zadnjič v Chicagu govor, in pri tem je poudaril, da je "Rusija na demokratskih načelnih," sovjeti so le začaspo in diktatura bo jenjala, ko se bodo tla pripravila. Stvar toraj izgleda, da mislijo sovjeti na resno spreobrnenje. Dokler ni dejanj, so tudi izjave dobrodošle, in vzbujajo vsaj neko upanje, d:; niti sovjeti ne mislijo iti z glavo skozi zid, kakor rinejo dozdaj le radi neke — teorije. Kaj pa pri nas v Ameriki? Prav med vseučiliščnimi profe-jsorji divja naravnost nora tekma, da bi si kdo pridobil "polletni polet" v Moskvo. Morda jim gre le bolj za zabavo pri takem poletu? Vsaj predsednik vseučilišča Yale, J. Rowland Angeli, se je postavil zoper tako — norost, ki se skriva za komunizmom. Morda je tudi poslanik Trojanovski le nekako — omiloval, ker vse iz- (1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wi» Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in potio^1' Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon:'85 — Res. 4080-W Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. gleda, da je pri nas v Amerik. večje navdušenje za komuni zem, kakršno je razen pri v« diteljih v Rusiji sami. Ali f bomo tudi mi — spreobrnili : kakor obljubujejo — sovjeti'k Mnogi so šli iz samega navcl« 5 šenja v Rusijo, pa so jo tako pripihali nazaj, in dokler sm< v Ameriki smo močno za k" munizem, prav tekmujemo njim, celo profesorji tekmuje jo, ampak "komunisti" tam pi I komunizmu se morajo v pe* smejati in malo zavirati, da & pametnim Amerikancem prf zgodaj ne odprejo oči, kaj v? * propagira prav pri nas ta zvi ti — komunizem. Sicer bod1 jpa Moskoviti te navdušene jdobro pogostili in napojili, ' jker se bodo vrnili, in ne bo j jI treba ostati tam v Rusiji, b» do vsi vrlo navdušeni za — , munizem vsaj pri drugih.. ''] (se ne bodo — spreobrnili. "K', muniste," celo prave komun1 j ste pa niso čakale oblože' R ^nize, niti nobenih priviligi,if fi. jniso našli, sami .so morali stpr piti "s trebuhom za kruho® pa so se takoj — spreobrnili' ^ jo pripihali nazaj. Ako i"1 Rf kdo pri takih — obiskovale' § Moskve kako besedo, bi bi' l- vrlo na mestu, da bi mol1 () vsak tak ostati kot — kon'10| nist tam, dokler se sovjeti " ^ ibodo — spreobrnili, in am^ J( .kanskih komunistov vsaj v v':je Ijih krogih, kakršni so taki-; od države plačani profesor1 bi kmalu zmanjkalo. _o_ li ADMIRAL — PUŠCAVN^*1. Francoski pisatelj Edva1 a Schneider poroča v francos^1 ^ listih, da je na svojem Pot'' 1 prebiva kot puščavnik v p uši. J vi Sidi Saad. Ko je izstopil1 „ službe francoske vojne i11"! ^ narice, je na tihem izginil 1 nihče ni vedel, kam je mož Jc '' Sedaj ga je našel francoski 1 satelj, kateri pravi o nje*j , "Njegovo telo je shujšano kosti. Malo je govoril, a v ^ govih besedah in v njegovih1 vih očeh je gorel ogenj g°v a če vere." p -o- Katoliški Slovenci, oglaš^' ( voje prireditve v "Amerik*1 23 LET IZKUoNJE . „ ^ Pregleduje oči in predpisuje oč*' s. DR. JOHN J. SMETAR OPTOMETRIST <>< 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 ■/.■ Uradne ure vsak dan od 9. zju'f> do 8:30 zveičer.