EBB OLDm AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec EKVI SLOVENSKI UST S AMERIKI. >S Zrn te tmrmš — M ^tvkt te Mrtj — od boja do bekbieo SLOV, KATOL, de lav3tva v ameriki in ur adno glasilo dru2be sv . družine v jolietu. — i. p. družbe sv. mohorja v chicsm. __in zapadne slovanske zveze v denver, colorado* ŠTEV. (No.) 233. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 3. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 3, 1927." LETNIK XXXVI, DELEGATI V ŽENEVI NASPROTUJEJO SOVJETSKEMU NAČRTU ZA UNIČENJE OROŽJA. — MALI NARODI NISO UPALI PODPIRATI NAČRT RUSKIH DE-LEGATOV. Ženeva, Švica. — Pripravljalna razoroževalna komisija v Ženevi ni podpirala resolucije ruskih delegatov, v kateri zahtevajo uničenje orožja in trdnjav ter napraviti vojno nemogočo. Prvi je odgovoril na načrt sovjetskih delegatov Paul Boncour, Francoz, ki je napadel ruske zahteve po uničenju orožja. Boncourju je se-kundiral češkoslovaški zunanji minister Beneš. Politis. gr-j'^ ški delegat, ki je podpredsednik na konferenci, je rekel, da je ruski načrt nesprejemljiv. Grof von Bernstorff iz Nemčije, je nameraval na ta način pomagati sovjetski delegaciji, da je predlagal, naj bi se o sovjetskem načrtu razpravljalo na prihodnji razoroževalni konferenci, ko se bo izvleček teksta, ki je bil sprejet meseca marca drugič čitalo. Francozi in Grki PREMOGARSKE VESTI. Operatorji v Colorado prizna vajo, da bi premogarji morali biti bolje plačani. — V južnem delu države so na peljali bodečo žico okrog kompanijskih prostorov. Denver, Colo. — Sliši se, da lastnike premogovnikov stavka strašno boli, ker veliko zgubijo vsled svoje trdovratnosti. Priznavajo, da bi premogarji morali biti bolje plačani, a nočejo, da bi se podali, ker vodijo stavko člani I. W. W. Vse tako zgleda, da bodo premogarji prišli do svojih pravic. Le žal, da so padle nedolžne žrtve, katere imajo na vesti trdovratni premogarski baroni. Vodijo se še dalje pogajanja .-Premogarji bodo zmagali. NOVA IZNAJDBA ZA PEŠCE. Trideset milj na uro ni mogel doslej še noben pešec prehoditi. Z novimi čevlji, ali bolje, strojem, bo to lahko vsak napravil, pa ne bo prav nič utrujen. Nova imajdba je nh razstavi v Londonu in vzbuja veliko zanimanje. FRANCIJA SE PRIBLIŽUJE ITALIJI. so prišli za sP°razum in -ie gotovo, da zopet na dan s svoiimi starimi dolTgo' ko .bo stavka končana. Le eno je, ce se ne bodo stavkarji skujali, da bi šli na delo. Ce bodo še nekoli- Francoski zunanji minister meni, da je najbolje za ohranitev miru v Evropi, da se sprijazni z Italijo. — Poslanska zbornica podpira Brianda. zahtevami, da mora imeti liga stoječo internacionalno armado in mornarico za ohrarijenje.. v . .. . . miru na svetu. Oni tudi hoč-jo i ko casa vztraJah in Javno P°- mednarodno zvezo, ki bi jam- j kazalV. da. 80 Za SVojimi _ _ ........ čila za varnost narodov, pred-' ^ Jim JG zmaga sagotovlje- |ropi> 5emur je poslanska zbor. no se začne z razoroževanjem. j Načelnik ruske delegacije si Pariz, Francija. — Francoski zunanji minister Briand, je v poslanski zbornici izvajal govor o potrebi zbližanja z I-talijo, da se zasigura mir v Ev- na. Poročajo, da se z vsakim je veliko prizadeval, da bi zainteresiral ostale delegate. Ki zastopajo tri in dvajset r.aro-dov, za sovjetski načrt, a ni! imel uspeha. dnem z večjo silo obratuje pod Poročilo pravi, da je nastal popolen mir in vse je napeto poslušalo, ko je Litvinov, načelnik ruske delegacije z mogočnim glasom čital resolucijo za uničenje orožja. Pozneje je rekel Litvinov, da se narodi še nikoli niso rosno zavzeli za ra-j delom začeti, zoroževanje, bile so samo be- nica pritrjevala in Briandov govor odobravala. Briand je v , , .. . . .... i svojem govoru direktno pozval protekcijo vojaštva in naietih T, . . )obi' wcev To trobfo med "a pogajan:je za sP°ra- izum. Rekel je, da se je sestal svet zato, da bi stavkuioci zgu-1 VT .. -n- • t , ... . . ... iz Mussohni.iem v Rimu m Lo- bili pogum m se izneverili svo- ,< j , , . , , „ ... carnu, in da ga bo se obiskal, .pm voditeljem. Poročilo pra-1, . , , . , , ' . i• j v . iker je prepričan, da se bo lta-vi. da bodo poslali državne ce- v- 7 . . . , , . . ... . | Iijanski ministrski predsednik te se k dvajsetim premogovni-' „ ... . , , i« j v l pustil pregovoriti in bo svoio kom v severnem delu države, DAWES NOČE SEDETI V BELI HIŠI. ;miru nevarno politiko opustil. kjer nameravajo začeti z o-bratovanjem. Ni pa verjetno, da bi dobili toliko število ske- ^ „„ „ .. r> , , • , , ,, , ju- •• t - i ko na poti. Rekel je, da ta pakt bov, da bi se ]im solacalo z1,,; j , , 1 , Podpredsednik Dawes odločno odklanja imenovanje ..za predsedniškega kandidata. — Dawes upa, da bo Low-den republikanski predsedniški kandidat. Washington, D. C. — Te dni je prispel semkaj podpredsed-j nik Charles Gates Dawes, da nastopi svoje mesto v senatu, j Poročevalci so ga takoj obkolili in hoteli od njega zvedeti,1 če se zanima za to, da bi nje-1 ga nominirali na republikan-1 ski konvenciji za predsedni-J škega kandidata. Odločno je rekel — ne! Ker je že večkratl poprej dal razumeti, da noče' sedeti v Beli hiši kot predsed-j nik, se čudi, kakor predsednik; Cooliage, zakaj ga še nadalje nadlegujejo s temi vprašanji. Dawes je mnenja, da bo no- ni ničesar drugega, kakor le mirovna gesta, ki je tako po- sede. Torej, če jim je kaj na I Stavka v severnem delu bi,trebna v Evropi, kjer je velika tem. na i zdaj pokažejo, daise že bila končala, a napetost med narodi. resno mislijo na to, da bi Selvoditelji stavke noče-j° dru^a" riapravila vojna nemogoča. Trdil je, da je sovjetska Rusija če s stavko prenehati, kakor da se tudi južni del države po- pri pra vi jena takoj razorožiti da' ker bi ne imeI° P°mena, in olajšati ljudstvo velikega bremena, če so kapitalistovske države tudi tega mnenja. Litvinov je tudi rekel, da je vojna nevarnost velika in skrajni čas, da se nekaj stori proti tej nevarnosti. če bi bila zmaga le polovična, zatorej je bolje, da se nekoliko počaka in pride do popolne zmage. Pri Colorado Fuel in Iron kompaniji v južnem delu države nimajo dovolj policistov, Ko so zastopniki malih na- znaU 80 si pa P°ma&ati na t» NOVI FORDOYI AVTOMOBILI PO $385. rodov uvideli, da delegatom velesil, zlasti Angliji, sovjetska resolucija ni po volji, se niso u-pali dvigniti raz sedežev in sovjetski načrt podpirati. Ko se je očitalo ruskim delegatom, da nameravajo s svojim načrtom razbiti konferenco, je temu protestiral drugi ruski delegat, Lunarčarski. Rekel je, da na noben način tega ne mislijo. Vprašal je dalje, če sovjetski načrt ne sprejmejo, ako se pa bo o njem razprav- 3e to le redkokdaj zgodi, to pa ljalo na drugi konferenci. Na- zato\ker na Postajah za rekru nacm, da so napeljali bodečo žico okrog svojih prostorov, ki je spojena z električnim tokom. Čudno, da državne oblasti to ne prepovedo, ker lahko se zgodi, da kakšen nedolžen človek pride v dotiko z žico in ga ubije. -o- — Washington, D. C. — Po-preje se je pogosto dogajalo, da je kakšen vojak dezertiral iz Stric Samove armade. Sedaj to sta se posvetovala Bernstorff in predsednik konference, Loudon, in rekla, da pri drugem čitanju bodo del njihovega programa vzeli v pretres, če bodo Rusi tako zahtevali. V splošnem, tako sodijo, ni sovjetski načrt za zavreči, a tudi ni za sprejeti. So v njem nekatere točke, mimo katerih ne bodo mogli iti, ne da bi se nanje ozirali, Če bodo v resnici hoteli kaj doseči. Prva dva tiranje ne vzamejo vsakogar, ki pride, temveč se prepričačjo kakšen človek je. Za potepuhe ni prostora v ameriški armadi. dneva konference sta pokazala, da se je veliko napredovalo od zadnjega zborovanja. Delegati iskreno sodelujejo v pravem duhu za mir, ki bo le mogoč, če se bodo narodi razorožili. Dal Bog, da bi do tega prišlo! Briand je tudi omenil pakt miniran za predsedniškega z Jugoslavijo, ki je Italiji ta- kandidata na republikanski konvenciji, bivši illinoiški guverner Frank O. Lovvden. Pri vsem tem je pa vendar le še mogoče, da se bo Dawes premislil, ko bo prišlo do tega. Poročilo pravi, da ni še zaprl zadnja vrata; tudi Coolidge se še lahko premisli. Senatorji tr-' dijo, da še niso imeli nikoli v 1 senatu tako popularnega mo-■ ža, kakor je Dawes. Priljubljen Detroit, Mich. — Fordova je med republikanci, bomo vi-Motor kompanija čuti veliko deli, kaj bo prinesla bližnja konkurenco, zato pa je bila bodočnost. Tudi veliki možje primorana nekaj storiti, da bo spreminjajo barve, če tako obdržala svoje ime na takem ranese. glasu, kot je. Veli,ko se je go-.j -°- vorilo o novih avtomobilih, ki jih zdaj izdeluje Ford. Za te avtomobile je dobila kompanija že veliko število naročil, še predno so bili izgotovljeni. V sredo so objavili cene novih kar. Najnižja cena je $385, potem dalje do $570. Boljše vrste so od $450 do $510. Tru-cki tudi od $460 do $610. % Nove kare so prestale preizkušnje zelo dobro. Kompanija upa, da bo dobila toliko naročil, da bo dnevno morala izdelati do 1000 kar. PREVOZ DENARJA MOČNO ZASTRAŽEN. Chicago, 111. — V sredo ponoči so z oklopnimi avtomobili prepeljali iz National Bank of Commerce v nove prostore k Chicago Trust kompaniji na Clark in Monroe cesti, denaiv ja v gotovini in vrednostne papirje v skupni vrednosti $10,-000,000. Prevoz je stražila četa oboroženih stražnikov. ZAKON MED BORISOM IN GI0YANN0 NEMOGOČ. Coburg, Nemčija. — Bivši bolgarski kralj Ferdinand je bil obveščen, da so načrti za zakonsko zvezo med kraljem Borisom in italijansko prince-zo Giovanno razdrti. Italijanski ministrski predsednik Mussolini bi rad videl, da bi se Boris in Giovanna poročila, da bi s tem Bolgarija bila tesnejšej zvezana z Italijo. A papež ni j dal dovoljenja princesi Giovanni, ki je rimskokatoliškega veroizpovedanja, da bi se' poročila po obredih grške pravoslavne cerkve, h kateri pripada bolgarski kralj Boris. Torej je tudi Mussoliniju enkrat spodletelo; bo pač moral iskati drugačnih potov za tesnejše zbližanje z Bolgarijo. -o- SOUTK AMER. SLOVENCA! KRIŽEM SVETA. — Kendallville, Ind. — V bližini Corunna, Ind., deset milj oddaljeno od tukaj, se je ponesrečil pilot poštnega letala Edward Exberg, ki je bil na potu iz Chicage proti Cle-velandu. To je bila njegova prva — in zadnja pot. .Letalo je treščilo na tla in se vnelo. — Moskva, Rusija. — Ruski delavci, člani delavskih unij, so zbrali skupaj $12,500, katere so poslali stavkujočim železničarjem v Bengal, Indija. — Gradec. Avstrija. — Pri Gleichenbergu se je odtrgala plast zemlje; ob življenje je prišlo devet delavcev. — London, Anglija. — Ingram. ameriški ravnatelj kino družbe, si je zgradil v Afriki vilo, kjer namerava za vedno ostati. — Cicero, 111. — Mrs. Estel-le May, 2229 — 53rd ave., je imela kužeta, v katerega je bila takorekoč zaljubljena. Te dni se ji je izgubil; vse poizvedovanje po njem je bilo brezuspešno. To pa je ženo tako u-žalostilo, da je zbolela in se nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju. — Johnston City. 111. — O-genj je nastal v Alexander Bros. trgovini, ki je povzročil $75,000 škode. Gasilci iz treh bližnjih mest so prihiteli na pomoč: tri ure so neumorno delali, predno so ogenj pogasili. — Dubois, Pa. — Edwin E. Mix, star 73 let, oče Tom Mix-a, znamenitega kino igralca, je tukaj na svojem domu preminul. ----o- POPLAVA V DRŽAVI NEW YORK. Elmira, N. Y. — Polovico mesta Hornell je pod vodo. V četrtek je stala voda po nekaterih krajih mesta do pet čevljev visoko. Take poplave še ne pomnijo v tem kraju. 300 družin je bilo zajetih v poslopjih od vode, da se niso mogli nikamor ganiti. Kleti in spodnji deli hiš so bili poplavljeni. Nasipi ob reki Canisteo so se podrli in voda je vdrla v mesto. -o- TORNADO V MARYLAND; ŠKODA VELIKANSKA. Cumberland, Md. — V sredo ponoči je divjal po Allegany okraju strahovit orkan, ki je podiral poslopja in drevesa. V tukajšnjem mestu je razdejanih večje število trgovskih poslopij in stanovalskih hiš. Škoda je ogromna. Več oseb je bilo ranjenih in nekatere so izvlekli mrtve izpod ruševin. -o- DRUHAL LINČALA ČRNCA. Jenkins, Ky. — Skupina be-lokožcev je napadla okrajno ječo v Whitesburgu, iz katere, je vzela jetnika Leonarda Woodsa, črnca, ki je bil ob-dolžen umora. Druhal je moža obesila na drevo, in ko je že bil mrtev je v njegovo truplo streljala z revolverji. Vseh skupaj je bilo okrog 400 oseb, ki so -pridrveli pred jetniško poslopje v katero so vdrli skozi streho. Iz neodrešene domovine. > m i (t a j ■ FAŠISTOVSKA VLADA JE R AZPUSTILA ZADNJE SLO-VENSKE PROSVETNE O RGANIZACIJE V PRIMOR-JU. — DRUGE ZANIMIV VESTI. Uničenje prosvetnega dela. Iz Italije je dospela neverjetna vest, da je fašistovska vlada razpustila še zadnje slovenske prosvetne organizacije v Primorju. Od začetka septembra do konca oktobra naj bi bili podpisani mrtvaški listi življenjapolnemu prosvetnemu gibanju. S praznikom Vernih umrlih je zasadil brezobzirni laški nacionalizem križ na grobove slovenskega Ijudsko-pro-svetnega dela ob Soči. Zgodovinar, ki bo opisoval to delo. bo z občudovanjem omenjal ljudi, ki so v temi zbirali vse polno skritega solnca. Trajni znak nosi prosvetno delo gori-jških Slovencev; znak krščanstva in pravega ljudskega gibanja, zriak večei ... šol in znak — mučeništva. Že pred vojno je od 1. 1892 obstojala na Goriškem "Krščansko - socialna Zveza", ki je bila ustanovljena po zasno- / V Rim so Šli. Ko so fašisti razbili slovenska prosvetna društva, so začeli nastavljati limanice za narodne kaline. Po vzorcu raz-puščenih slovenskih kulturnih organizacij so zasnovali za zasedeno ozemlje nekako for-melno kopijo slovenskega društvenega dela, ki jo zovejo "Dopolavoro". To udruženje naj bi pritegnilo k fašizmu vse one, ki jih ne morejo privleči črne srajce. "Delovanje" obsega štiri panoge: dramatsko, pevsko, športno ter izletno. Za vsako panogo je določen poseben fašistovski voditelj. Seveda, "kulturonosce" zelo skrbi, kako bodo to organizacijo vrinili po deželi. Dejstvo je. da u-bogo teptano ljudstvo nima smisla za fašistovsko vsiljevanje. Razpust slovenskih društev je vso zavedno mladino še bolj utrdil v prepričanju, da so ______ Italijani grobokopi vsake kui- vah pokojnega Kreka. Zadnja1 ture. Licemerski fašisti so zaleta pred vojno se je v tej Zve-| čeli v ta namen ponujati "bon-zi pojavilo živahno mladinsko bone". Priredili so romanje v gibanje v orlovski organizaci- in vabili ter silili Slovence, ji, ki si je pridobila tal samo v' naj se tega romanja številno u-Vipavski in Brdih. Vojna je deleže. Za člane in članico razdejala ne le domove, tem- "Dopolavora" so znižali potne več tudi prosvetno gibanje. L. stroške in obetali najrazlične i-1919 so se društva začela bu- še ugodnosti. Zbobnali so 200 ljudi, ki so morali iti gledat svetlega duceja. Dne 26. oktobra sta jih sprejela Mussolini in papež. S tem so hoteli nastaviti slovenski mladini prve limanice. Svoje kulturno delo po deželi so začeli s plesi. V vsaki vasi prirejajo nedeljo za nedeljo plese, na katere silijo mladino. V "brezmejni darežljivosti" so celo pripravljeni dovoliti par slovenskih točk na laškem programu, samo da bi premotili bivše člane prosvetnih društev. Kaj se jim bo posrečilo, bomo videli mi in oni. Pregloboko so segle korenine slovenskega kulturnega delovanja, da bi jih mogle izru-vati obljube. diti. Njihovo delovanje je nosi lo znake čitalniške dobe in se izživljajo v prireditvah in nejasnem edinjaštvu. Naslednje leto je pa vzklila iz te mešanice krščanska mladinska organizacija pod imenom "Prosvetna zveza". Z občudovanja vrednimi žrtvami so idealni kulturni delavci obdelali in načelno usmerili vso deželo. Šestnajst mogočnih taborov je klicalo tisočerim udeležencem, naj se vrnejo h krščanstvu, domačnosti in vzajemnosti. Jasen načrt in intenzivno delo sta u-postavljala temelje vzorni prosvetni zgradbi. Dan za dnem so kulturni voditelji predavali v vaseh. V letu 1924 so imeli 4216 predavanj. V Gorici so osnovali vzorno centralo, ki je in ostane za zgled vsem našim organizacijam. Društva ne čakaj, da pride kdo po naročamo ▼ hiio; ako ti je potekla naročnina, poti ji jo sam čimprej moreš na opravo lista, I širite amer. slovenca. rasti a. Leta 1926 je štela Prosvetna zveza 158 društev, med njimi 45 dekliških in 29 fantovskih krožkov. Gibanje je postalo popularno in si osvojilo skoro vse vasi. Od Zgonika na Krasu do Strmca pod Predelom, od Postojne in Idrije do Breginja in Žojane se je razpletlo omrežje močne, krščansko fundirane organizacije. — Zveza je vkljub nasprotovanju liberalne "Zveze prosv. društev" in fašistovskega terorja razvila izredno delavnost tudi na verskem polju. V letu 1927-1927 je priredila 28 tridnev-nic in duhovnih vaj za fante, organizirala je 16 okrožnih romanj in razvila agitacijo za pogostno sv. obhajilo. Idealno versko-Vzgojno delo vrši krasno urejeni list "Naš čolnič"; ki izhaja že peto ieto in si je pridobil med mladino nešteto prijateljev. Opozarjajte svoje prijatelje so' in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. Itd. Vsia denarna poiiljatev bo v starca kraja fcltro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako se po služite naše banka. Dinarje, ozir. lire samo včeraj poM> UftB po teh-le cenah: 500 Din___-_9 9.40 l.oOo Din______18.50 2,500 Din----46.25 5,000 Din____92.00 10.000 Din___182.00 100 Lir ...........................$ 6.10 200 Lir ...........................$11.90 500 Lir ............................$28.75 1000 Lir ...........................$56.50 Pri večjih svotah poseben pcpmt Pol trdna je v teh etneb it vrs£»- Zaradi asstalaoeti cen je nemogoč« ▼»prej cena določevati. Merodajas •or easts dsm, ko denar 'sprejmeem. Nafcazfla se fzvriniejo po poSd al pi brsa javno, * IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POSILJATVE IZ STAREGA KKA JA V AMERIKO. in pofiljke nastavite m: zakraJSek a češark, IT, HKV TOKE. ftl Stran 2 AMERIKANSK1 SLOVENEC Sobota, 3. decembra 1927. AMERIKKNSKI. SLOVENEC MmtUcs te« UHL Is&sja ml las nm ftadelh poeta 4a*ror w fCBOdkOb ca in tiska.: UMNOST PUBLISHING Maslo* sredaiim u npr*Tc: Bo teto _$5.90 Kb vol lete----%S% U Odesa* Kjum4o ta Xns»«! b celo lrto ... ,„, , ■ &00 Ka »ol lete----3.00 Th» First and the Oldest Sove-nlsn Newspaper in Established 189L Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: W. B2nd SL, Chicago, I||fl849 W. 22nd St, Chicago, IU. ETeielon: CANAL 009«. koprej nagnila na stran Jugoslavije, od katere edino ima pri*-ireli. Ce kaj, je to dobra šola'se žene lotijo, je vsepovsod ve Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year_____________- For half a year--- .»5.00 . 2.50 Chicago, Canada and EaroteJ For one year__, . 6.00 For half a year___3.00 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. POZOR:—-Številka poleg Vašega naslova na listu zna £2, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. čakovati koristi. ' Romunija ima za enkrat več kakor preveč dela doma in je tudi v velikih skrbeh radi ruske meje. Bolgarija ne bo šla po kostanj v žerjavico za Italijane. Ostane edino Madžarska, katera pa ne šteje mnogo. Tako se je sovražna veriga okrog Jugoslavije, katero je kovala Italija, sama razbila in posledice te italijanske- politike so, da se je začela zdaj kovati nova veriga proti Italiji. Kavno izguba angleške politične naklonjenosti je največji dokaz te trditve. Mussolinijevo izzivanje, zbadanje in zabavljanje ne bo Italiji prineslo nič drugega, kakor nekega dne veliko razočaranje, a bo najbrže prepozno, kakor je bilo prepozno za nemškega oholega Viljema, .ki je bil v gotovih ozirih enak političen sanjač, kakor je srditi Benito v Rimu. Vsaka stvar ima svoje meje, o tem se bo Mussolini še prepričal tudi pri svojem vratolomnem fašizmu. DOPISI važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani ca ured-nHt i ii vsaj dm In pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Is £as do Sctrtka dopoldne—Na dopise brc* podpisa se na ozirm^—Rokopisov feredniitvo ne vrača. Mussolini izziva, zbada in zabavlja. Ni ga menda naroda, ki bi gojil večjo zavist do kakega j sosednega naroda, kakor jo goji italijanski narod do svojih sosedov Jugoslovanov. Fašist Mussolini kar preboleti ne more francosko-jugoslovanske prijateljske pogodbe. Strašno ga grize in boli. Ob vsaki priliki strese svojo nervoznost in faši-stovsko jezo na to pogodbo. Dokler je bila Jugoslavija sama, se je Italijan smejal doli s kraških planot, kakor volk slabotnemu jagnetu. ki je bil daleč nižje v \dolini, in nad njim iskal prilike za prepir itd. Ali zdaj, ko je mogočna Francija sklenila prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo in isti obljubila vso moralno in dejansko pomoč v slučaju kakega zahrbtnega napada, zdaj je v italijanski strehi ogenj in vsa Italija je zaplesala v grdi zavisti in sovraštvu proti Franciji in Jugoslaviji. Kajti fašist Mussolini zdaj dobro ve, da jih bo dobil krepko po prstih, če bo skušal iste stegovati po jugoslovanski zemlji še naprej. Zadnji torek je Mussolini objavil odgovor na francosko-jugoslovansko pogodbo v fašistovskem organu "Foglio d'Or-dini". V svojem odgovoru izjavlja, da ima Italija trdne namene obdržati Jadransko morje za italijansko morje in kdor bi se temu protivil, da bo moral srečati v tem oziru italijansko i voljo in moč. Mussolini je s tem povedal dovolj, povedal in izdal je vse svoje namene in vsi evropski narodi bodo zdaj vedeli pri čem so. Najznačilnejše pri vsem tem je že preokret angleške politike do Italije. Angleži so začeli spoznavati požrešni italijanski fašizem in v Londonu mu že obračajo hrbet. Kaj to pomeni? To, da Italija je politično že osamljena. Glavne podpornike doslej je imela v Londonu, kjer je pa še te zgubila. Bo podpirala Italijo Španija? Kaj še! In če bi, kaj Španija šteje? Nič. Nemčija, Avstrija, Francija in zdaj še Anglija na severu, na jugu Turčija in balkanske države so proti današnji italijanski politiki. Vse Mussolinijevo ropota-nje ne izda nič. Če bo iskal v provokaterskem tonu okrog svojih sosedov, bo skupil kar išče. Angleški zunanji minister, Sir Austin Chamberlain, je sam apeliral na italijanskega poslanika v Londonu, naj se Italija pripravi na diskusijo o francosko-jugoslovanski pogodbi in če mogoče, se naj isti pridruži. Italijanski poslanik je to propozicijo po navodilu iz Rima osorno zavrnil. Chamberlain je v tem slučaju odgovoril, da je to sejanje semena za vojno in Anglija si umije pri tem roke; posledice, ki znajo zadeti Italijo, naj sama sebi pripiše. Chamberlain je dalfkoviden angleški diplomat. On ve, kaj govori. In to opozoritev bo Italija še grenko obžalovala, če se ne bo vrnila k njej in jo vpoštevala. Italija ima Kras in najmočnejše ohrambene postojanke po Sloveniji, Istri itd. Ali v bodočih vojnah te postojanke ne bodo štele veliko. Boji v zraku, vojna s plini in novim orožjem bo odločila zmago. Danes gorska skrivališča nudijo proti zrakoplovom prav malo obrambe. Tudi mogočno brodovje bo Italiji malo hasnilo. Na drugi strani se pa trdi, da Francija gradi dve zrakoplovni tovarni v Jugoslaviji. Ako je to res, da se bo tTigra potem je prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo mnogo večje, kakor si ga samo predstavljamo po poročilih. In ko vemo enkrat to, potem tudi vemo, zakaj Mussolini zadnje čase tako besni proti Franciji in Jugoslaviji. Fakt je tudi, da je s francosko-jugoslovansko prijateljsko pogodbo silno omajan italijanski upliv na Balkanu. Grčija se je doslej nagibala na stran italijanske politike. Sedaj je postala proti Italiji nekako pasivna in videti je, da se bo slej- V ŠOLSKO DVORANO PRIDE NEKAJ IZVAN-REDNEGA. Chicago, 111. I Cenjeni g. urednik:— J Priloženo boste našli ček za mojo nadaljno celoletno naročnino, ki mi bo menda potekla ta mesec. Vem, da imate le nepotrebno delo in stroške, ako morate naročnike terjati za naročnino, zato Vam jo raje sama v naprej pošljem. Najbrž ni posebno lepo, da ne prinesem naročnine sama v Vaš urad, ko živimo v istem mestu, pa kaj hočemo, ko so pa napravili Chicago za tako "vjalik mejst", da sta v starem kraju večkrat dva, ki živita v dveh različnih mestih, bolj blizu skupaj, kakor pa mi, ki živimo v enem in istem mestu. To je tudi vzrok, da pridemo tako redko kdaj tja doli k Vam na 22. cesto. Kakor pa vidim iz Vašega lista, imate tam okrog sv. Štefana prav prijetno življenje. Menda je ni naselbine v Ameriki, kjer bi bilo toliko družabnosti in kjer bi vladala taka sloga, kakor je ravno tam doli pri Vas. Tam v Vaši šolski dvorani se zbirate vsako nedeljo popoldne in zvečer, ga počasi "cukate", zraven pa dobro-voljno kramljate in se nazadnje še zavrtite vsak po svoje, kakor kdo zna. Ce bi ne bilo tako daleč, kako radi bi se Vam tudi od tukaj večkrat pridružili! Vendar, gospod urednik, če se prej ne vidimo, se bomo drugo nedelj o, 11. decembra. Takrat pa pridem tja doli v Vašo halo, pa če bi me tudi pol manjkalo. Igro "Mlinar in njegova hči", ki jo bodo tedaj pri Vas igrali, pa hočem videti na vsak način. Videla sem jo že enkrat v starem kraju, in tako mi je ugajala, da sem vedno čakala na priliko, da bi jo mogla še enkrat videti. Zelo sem bila zato vesela, ko sem videla pred par dnevi naznanilo v Vašem listu, vprizorila na za nas, pri takih volitvah prihodnjič. Italijani so bili v združeni fronti, ravno tako črnci. Vsak so imeli Te po enega kandidata in za istega so vsi volili. Ako bi bili storili mi Slovenci isto, da bi imeli samo enega kandidata, bi bili sigurno zmagali mi. Tako pa! Nekateri Slovenci si pač ne dajo nič svetovati. Mislijo, da je vseeno, naj volijo kogar hočejo. Ravno tu se motijo in to še hudo. Dalje se je govorilo, češ, kdo je za delavca itd. Mislijo, da kdor v tovarni ne dela pri težkem delu, da to ni delavec. Jaz bi rad vedel, kdo ne dela na svetu. Vsak s svojim razumom in znanjem. Delaš kar znaš in kar si se naučil. Eni delamo z rokami, drugi z umom itd. Delati moramo vsi. bolj k "ta rdečim".—Pač vred-] Tisti, ki vodijo podjetja in de-na je ta igra, da se napravi za lajo na odgovornih mestih v njo par milj pota in da se žrt- uradih ali izvršujejo svoje pro-vuje za njo par ur časa. Pre- fesije, delajo z umom mnogo pričana sam, da bo tisti večer bolj težko, kakor navadni lju-v šolski dvorani toliko ljudi, dje. Njih delo je zvezano z ve-kakor že dolgo ne, zato se bom likimi skrbmi in te ljudi jedo. potrudila, da boih prišla koli- j Zato take govorice niso n'a me-kor mogoče zgodaj, da dobim stu. boljši sedež. Res, priporočala Take podobne govorice, ki bi vsem rojakojn, komur je le so jih trosili okrog gotovi ele-količkaj mogoče, tudi če živi ;menti, in drugo je škodovalo, izven Chicage, da pride in si ,da so nekateri naši ljudje vo-ogleda to igro, in garantiram lili celo kandidate druge na- kako se mora obnašati' lik uspeh. To se vidi že sedaj, mu, da bo dejal, kakor sem jaz, da take igre še svoj živ dan ni videl. Prepričana sem, g. urednik, da boste tudi Vi v dvorani 11. decembra zvečer. Torej na veselo svidenje! Naročnica z "North Side". -o- rečem: Slovenci zapomnimo si to za prihodnjič. In kadar bo za storiti kaj za svojega rojaka, tedaj se strni-mo vsi skupaj in delajmo samo za Slovenca. Drugače bomo podiralci svojega lastnega napredka. odru v šolski dvorani. Ta igra je v resnici nekaj izrednega. Govorila sem s par rojaki tukaj, ki so jo tudi že videli v starem kraju, in vsi so obljubili, da jo gredo še enkrat gledat, dasi drugače ne hodijo v šolsko dvorano, ker se štejejo IZ URADA MATERINSKEGA DRUŠTVA. Chicago, 111. Želim tem potom naznaniti vsem članicam tega društva, da kakor običajno vsako leto, tako tudi letos, bo v soboto. 3. decembra sv. spoved, in v nedeljo, 4. decembra med pol 8. sv. mašo skupno sv. obhajilo. Ne pozabite znakov! Zvečer v nedeljo bo pa stanovski pouk in potem v cerkveni dvorani letna seja, katere se je dolžna vsaka udeležiti brez posebnega vzroka. Članice, katere še niste poravnale letnih prispevkov, pro-jTa podružnica Žene ker po vseh naselbinah tako hitro ustanavljajo podružnice. S tem je že povedano, da je dobra stvar, ki se jo mora upoštevati. Torej le tako naprej, slovenske žene in dekleta, tukaj v Clevelandu in drugod! Pozdrav vsem čitateljem tega lista! John Mesec. ŠIROMluiŠLAVIJE. Poročil se je g. Josip Windischer ml., gostilničar, mesar in posestnik v Kandiji, z gdč. Jelene iz Novega mesta. -o- Smrtna, kosa. V Stopičah pri Novem mestu je umrl po daljšem bolehanju daleč na okrog poznani posestnik, trgovec in gostilničar g. Mihael Žagar st. Ranjki je bil pri ljudstvu zelo priljubljen in spoštovan. Rad je pomagal vsakemu v potrebi. RED* rodnosti, kar je nam vsem v veliko škodo. Zdaj ko je Italijan izvoljen, le pojdite k njemu, pa ga prosite, pa bote videli, kako bo vam pomagal. Saj vemo vsi, kaj je Italijan napram Slovencu. Ali kaj pomaga sedaj govoriti! Po toči zvoniti ne pomaga .... Toliko Umrla je 3. nov. v ljubljanski bolnišnici gdč. Anica Klinčeva, gojenka trgovske šole na lice ju, stara 16 let. Doma je bila v Zdenski vasi pri Dobrepoljah iz ugledne Klinčeve družine. Bila je vedno zgledno, blago dekle. Podlegla je operaciji na slepiču. -o- Nenadna smrt. V petek, dne 4. nov. popoldne ob 3. uri se je pripeljala s Hrušice na Gorenjskem v Lesce k prijateljem na obisk žena železničarja Čufarja. Med potjo s postaje se ji je utrgala srčna žila. Našli so jo že mrtvo. Bila je stara 39 let. Po do-šli komisiji so jo prenesli v mrtvašnico v Lescah. Bila je doma iz Primorja. -o- Žena hotela sežgati moža. V torek, 8. nov. ponoči je želi koncu naj še omenim ne- na Hije Elpala v Segedinu pokaj o S.Ž.Z. Ta organizacija'iiia svojega moža, spečega v sim, storite svojo dolžnost, ke^preduje. je že zadnji mesec v letu. se je ustanovila šele pred kratkim s sedežem v Chicagi. Ali med tem časom se je ustanovilo že nebroj podružnic, ki so se ji priklopile. Eno teh podružnic imamo tudi tukaj v Collinwoodu in sicer štev. 10. prav lepo na-in dekleta so vedno na delu za pridobivanje novih članic in večkrat prirede kak zabavni večer, da s tem pokažejo, da niso tako zaspane, kakor nekateri moški, ki COLLINWOODU IN O S.Ž.Z. (spije kozarec vina, potem jo S sosesterskim pozdravom, Mary Kobal, tajnica. -o- BESEDA O VOLITVAH V Cleveland-Collin wood, O. Ne morem drugače, da tudi jaz povem svoje mnenje o minulih volitvah, ki so se vršile 8. novembra tukaj v Ohio. Ne bom govoril o splošnih volitvah, pač pa, kar se tiče naših mestnih volitev mesta Cleveland. Posebno pozornost sem obrnil na naš 4. okraj, kamor spada Collinwood in nekaj južnega kraja. V 4. okraju je veliko število Slovencev in tudi precejšnje število istih, ki so ameriški državljani. Zato ni pa smukne spat, kar pa ni hvalevredno. Kakor sem že omenil, da ta podružnica lepo na- postelji, z bencinom in ga zažgala. Elpal se je zbudil, ko je bila že vsa postelja v plamenu. Skočil je skozi okno na dvorišče in vrgel s sebe goreče perilo ter nato prijavil vso stvar policiji. Dosedaj se ni moglo ugotoviti, zakaj je Elpa-/' lova napravila to, vendar je bilo dognano, da je pobrala ves denar in dragocenosti ter pobegnila v Jugoslavijo. Jugoslovanske oblasti so uvedle preiskavo. Žrtve tuberkuloze v Jugoslaviji. Po uradni statistiki umre v preduje in šteje danes nekaj 'Jugoslaviji na leto okrog 50 ti-nad 130 članic. Da se je dose- |soč bolnikov za tuberkulozo, gel tako lep napredek in uspeh p0 celokupnem številu umrlih gre zasluga delavni predsedni- 'odpada na tuberkulozo četrti-ci te podružnice, Mrs. Mary 'na smrtnih slučajev. Glavan, ki je sedaj tudi podpredsednica SŽZ. m pa -O- PRED LETOM DNI marljivi tajnici podružnice, se je 631etni Thomas Drake iz Mrs. Mary Sluga, kateri dve ' sta bili obe kot delegatinji na minuli konvenciji SŽZ. v Chicagi. Kakor se vidi, bo iz te čuda, da smo imeli kar dva: organizacije vzrastla velika councilmana. Imeli pa so svo-| armada žena in deklet, ki bo-jega tudi Italijani in črnci. Ali do tudi v kratkem nekaj štele ^iiiiiiiiiiiiHiiHiiniiniiiiiiM^^ Slovenci smo strašansko pogo- v naši javnosti. Vidi se, da kar ha. Nove Škocije odpravil preko Atlantika v 35 čevljev dolgi jambornici. Do kje je prišel, oziroma kje ga je morje požrlo, najbrže ne bo nikoli znano. Potoval je sam in od njega še ni bilo ves čas ne duha ne slu- Volek m sosedov "Murci" se zavzemata za Haldemanov zakonski "novicijat". Stvar mnogim še ni znana. Zn mi svobodomiselni ameriški publicist Haldeman je neki privolil svoji hčeri za poskusni zakon. Živela bota baje « svojim ljubimcem skupaj pet let in če bota ta čas videla, da sta eden za drugega, bota zakon ponovila. Voleka ta nova stvar tako zanima, da jo na široko in dolgo 'razklada v lawndalski tetki in kajpada tudi priporoča. Naslov te-le notice bo morda Voleka razkačil. Toda možu * k se -'•j potolaži in naj rajši malo premisli to, kar načečka ir potem priobči v svojem opazovanju. On pravi ljudem "človeške živali". Iz stališča "njegove" morale je morda to upravičeno. Toda kdo se zmeni za njegovo moralo? Brezverci, komui.isti, socialisti, pro ^.zidarji ir. drugi, ki spadajo v bazo brezvercev. Dobro, ampak tudi med temi vladajo dvomi. Taki dvomi, da je število tistih, ki gredo s tako "živo Volekovo moralo" tudi v grob tako majhno, da zadostujejo prsti ene roke, da se jih sešteje vsaj med nami Slovenci. Malo umazano bo to le, ampak primera pa dobra: Sosedov Murči rad zahaja k sosedovi Murki, pa tudi rad do drugega soseda, h Miški. Pa Murčetu je vseeno, da le pride k eni ali drugi. To je pasja morala, ki je pa čisto v skladu z moralo "poskusnega zakona". Saj Volek pravi, da smo ljudje "človeške živali". To seveda samo "on"! Ako Volek rabi za podlago svojega življenja tako moralo, ne vemo, toda dopade se mu. Tako pisanje po lawndalski tetki je obrodilo že marsikak grenek sad. Samo spomnimo se nesrečnega Mallya v Pittsburghu! Spomnimo se drugih slučajev! Koliko slučajev, ki se niso pokazali v taki obliki? Kdo je tega kriv, če ne meč take umazane morale!? In vi to pišete in objavljate naprej! Ali ni dovolj posledic? Norčujete se iz božje ustanove sv. zakona in pravite, da so norci, kateri pravijo, da je zakon božja ustanova ! Tako vi! Ko bi znal pisati kak "Murček" in bi objavil kaj takega, bi človek rekel, well, "Murček" je "Murček", ki pozna samo to moralo, pa tako piše. A vi, ki pravite, da ste "razsvetljeni", pa tako pišete? ! Da, razsvetljeni ste s pasjo moralo! Vse se je na njem spremenilo. — Jaka: "O, Gašper, kaj je s teboj? Prej si bil suh, zdaj si debel; prej si imel črne lase, zdaj imaš svetle, . Neznanec: "Kaj hočete od mene? Ne poznam vas in tudi Gašper nisem." Jaka: "Kako? Tudi Gašper nisi več ?" * PODLISTEK Rev. K. Zakrajsek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Ker sem imel važno pismo generalnega konzula iz Chicage, da ga nesem osebno na kraljevi dvor na Bled, hotel sem to narediti preje nego kralj odide z Bleda v Bel-grad, da ne bo treba dolge ceste tja doli. Zato sem se po nekoliko dnevih mojega prihoda doma odločil, da grem na Bled. In šel sem. Prišel sem na Bled s popoldanskim vlakom. Hotel sem obenem obiskati starega prijatelja č. g. Knifica, župnika na Gorjah pri Bledu. Zato sem jo takoj s postaje __ _ «« _ mahnil naravnost v Gorje. Šel sem peš, saj na dvoi mimo~raznih"zJnaaiih straž" je komaj dobre dve milji od blejske posta- Bil sem mu hvaležen za to uslugo, ker je. Nikogar ni bilo doma. Oba gospoda sta bila na Bledu, družina pa vsa v senu. Šel sem na vrt pred župnišče in opravil svoj brevir. Bil je to sadni vrt med župniščem in pokopališčem. Sadno drevje je bilo iz-vanredno polno, tako da so morali veliko vej podpreti, da se niso zlomile, tako so bile polne. In kako krasno sadje je bilo! Gospod župnik je prišel kmalu domov in v prijateljskih pogovorih je hitro minil večer. Drugi dan sem po maši odšel zopet na Bled. Ker na dvor še nisem mogel, bilo je prezgodaj, in ker še nikdar nisem videl blejske župnijske cerkve, šel sem najprej tja. Predstavil sem se g. župniku Oblaku, ki mi je z veseljem razkazal krasno cerkev, katero je sezidal. Cerkev je v resnici krasna. Altarji so mramornati. Nekaj krasnega so orgije. Ker je g. župnik znan na kraljevem dvoru, šel je rad z menoj, da mi pomaga priti mi je veliko olajšalo mojo nalogo in sem lažje prišel mimo prve straže na vrt pred dvorom in potem na dvor. Ker je bilo ravno dvorno žalovanje za očetom kraljice, za kraljem Rumuifije, ni sprejemal kralj v avdijence nikogar, razun političnih voditeljev. Tako sem pismo izročil ministru kraljevega dvora, g. Jankovi-ču, se podpisal v sprejemno knjigo kralja in kraljice in odšel. Rekli so, da me bodo pozneje poklicali na dvor, ko mine predpisani čas žalovanja. Ko smo bili pred dvemi leti na Bledu, so se vsi zelo pritoževali nad slabo sezono, da ni bilo tujcev. Letos je bilo pa ravno nasprotno. Gospod župnik mi je pripovedoval, da Bled še ni videl toliko tujcev naenkrat, ka- pod streho kar na tleh. Tujci so bili zvečine sami Nemci iz Avstrije in iz Nemčije. Preje so ti tujci hodili vsi k morju, zvečine v Gradež. Toda odkar pa fašizem tako divje preganja Nemce v zasedenih krajih južne Tirolske, so Nemci napovedali bojkot Italiji in so raje prišli na Bled. Tako je Bled postal zopet ljubljenec Nemcev. Tujci so pustili na Bledu veliko denarja in Bled si je precej opomogel. Gotovo se tega napredka veseli vsak Slovenec. Saj je Bled zenica našega očesa. Vendar pa bi bil vsaj jaz raje videl na Bledu Angleže, Francoze, pred vsem pa Ame-rikance, kakor pa Nemce. Nemci so sosedje, ki še vedno z enim očesom, če ne z o-feema škilijo preko Karavank na Bled in lepo Gorenjsko, da bi jo ponemčili. Ta- kor j* je videl tetos. Nad fciij* ptMftft ob Ssss atf&lva. ■y. i ft IT TTl * wallUW Takta: Koosradt OSI. LOUIS stritar W. KM PWoa. €toka*a. m Božič se bliža treba se je spominjati svojih v domovini, da se jim začasno, da ga bodo dobil) se pred božidvM (Kfesfefts. Tisoči rednih pošiljateljev so najboljši dokaz m Maše ža pošiljanje denarja v Jugoslavijo in farajfc. denar Naša direktna bančna zveza z obilnim proflNftMfc iMft Mtfogoča, da denarne posiljatve dostavljamo v najkrajšettn času po najnižjih cenah. KASPAR AMERICAN SIATI SANK VESTI ti ŽENSKEGA. SYSIk Ženska volilna pravica v Južni Afriki Južnoafriški parlament v Kronštatu je sprejel zakon, ki daje ženskam volilno pravico. Jugoslovansko ženstvo za o-kranitev mara. Jugoslovanska ženska sekcija, "Fidaka" v Belgradu je poslala centralni upravi v Parizu in ženam vseh zavezniških dežela pismo, v katerem opozarja na zločinsko početje bolgarskih band v Južni Srbiji, s katerim skušajo izzvati novo vojno. Pismo apelira na matere vseh zavezniških narodov, da uporabijo vsa sredstva, da zainteresirajo svoje državnike in ves svet za o-hranitev miru na Balkanu. O ženskem gibanju v Jugoslaviji. Belgrajski "Balkan" priobčuje izjave gospe Linke Krsmanovič, odlične žene bel-grajskih meščanskih krogov in delavke na človekoljubnem polju. Gospa Krsmanovič priznava, da zahtevajo razmere novega časa drugačno vzgojo in drugačne pogoje za ženo; pri vsem tem pa žena nikdar ne sme zanemariti hiše. Ako je žena poleg izobrazbe tudi dobra gospodinja, to njeno veljavo in vrednost še podvoji. Ženske se pa ne smejo nikoli toliko spozabiti, da bi se pustile voditi po osebnem sovraštvu. Dežnik in značaj ženske. Smo v deževni jesenski sezoni, ko je dežnik skoro neobhodno potreben rekvizit vsake dame in vsakega gospoda. Neki Anglež, ki ima, kakor je podoba, mnogo časa in še več denarja, je na podlagi svojih dolgoletnih opazovanj in izkustev sestavil posebno lestvico za ocenjevanje ženskega značaja po dežniku, katerega nosijo dame s seboj. Njegove dedukcije se glase tako-le: Če drži ženska dežnik cd- jpft Se potem, ko je dež ponehal, bodi uverjen, da je to dobra in štedljiva gospodinja. Če pa žena zavije dežnik, dokler je še moker, vedi, da imaš o-pravka z brezbrižno in razsipno žensko. Posebno se čuvaj žene, ki vleče dežnik za seboj po pločniku. Taka ženska je sigurno prepirljiva in hudcbne nravi; tista pa, ki nosi dežnik pod pazduho, je blagega temperamenta in dobre volje. -o- 12 URADA PODRUŽNICE ŠT. 1 S.Ž.Z. Sheboygan, Wis. Vsem članicam na znanje, da se vrši prihodnja seja za mesec december v torek zvečer, 6. decembra. Pridite torej vse in pripeljite še vsaka eno novo kandidatinjo, da nas bo več. S pozdravom do vseh članic S.Ž.Z.! Odbor. -o- ZAHVALA PODRUŽNICE ST. 10 S.Ž.Z. Collinwood, O. V dolžnost in hvaležnost si štejemo tudi me Collinwood-čajike, da se najlepše zahvalimo vsem, ki so nam kaj dobrega storili za> časa najinega bivanja v Chicagi na konvenciji SŽZ. Predvsem, lepa hvala Mr. in Mrs. Gottlieb za prijazen sprejem in zajtrk ter sploh za ves trud, ki sta ga imela z nami ves čas. Nadalje gre zahvala podružnici št. 2 za tako lepo urejen banket in za vso požrtvovalnost ter postrežbo, ki so jo izkazovale ves čas na en ali drugi način. Posebna hvala Mrs.Černič in Mrs. Shon-ta, ki so pokazale svojo kuharsko umetnost in nam postregle s tako dobrimi jedili. Nadalje se prav lepo zahvalimo Mr. Shonti za brezplačno vožnjo v Lemont. Nadalje zahvala čč. sestram v Lemontu za vso prijaznost in postrežbo. Tudi me se Vam bomo izkazale hvaležne v kratkem času. COOKS iviih CAS 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. OTTO KASPAR. predsednik. Mian r r l" *tT i ~ Zastopamo vse paro- icm izlet v lavi jo cije. Izredna toplota MM« JO POTREBUJETE "UNIFIED" PEC NA PLIN Ob hladnih jutrih — ob mrzlih dneh in večerih — napravi izredna toplota gorko in udobno stanovanje. To izredno toploto proizvaja peč na plin imenovana "Unified." Je moderna, kombinirana peč — kuha na plin in greje na plin, vsako posebej ali vse skupaj na enkrat. Le par minut časa potrebuje, da segreje, najholj mrzlo stanovanje in pripravi vroč zajutrek ob času, ko toplomer kaže pod ničlo. "Unified" peč na plin je cenejša, kot takoimenovane kom-binacijske peči — zato bi jo morali imeti v vašem domu — poizvejte še danes. Oglejte si "Unified" peč na plin, ki je na ogledu v trgovinah Peoples Gas Store Michigan ave in Mams st, ter 15 po&ožnih prodajaln Odprto dnevno od 8:30 dop. do 5:30 pop. Podružne prodajalne so odprte ob torkih in sobotah do 9. zvečer. se vračuna Hvala tudi Father Hajnšeku in Mrs. Duller za spremstvo v sredo na ameriško Brezje. Bile smo tam pri sv. maši in pozneje sve dobili dobro kavo in sveže kravje mleko. Nikdar ne bomo pozabile srečnih uric, ki smo jih preživele na lepem in prijaznem gričku Assisi. Hvala lepa tudi Mr. Jeriču za prijazno postrežbo v njegovem stanovanju. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Stare za sprejem na kolodvoru. Bog Vas živi in Vam povrni, kar ste nam dobrega storili! Sedaj pa nekoliko o napredku naše podružnice. Število članic je 150 — reci stopetde-set! Ali slišite druge podružnice? To smo me, Collinwood-čanke. Kaj pa ve, ali se boste tudi tako odzvale, da bomo dobili 1000 članic do Novega leta?! Sedaj imamo vse tako lepo urejeno, samo še večje število članic nam je treba. Za nami do zmage! Najlepše pozdrave delegati-njam in vsem članicam SŽZ. od mrzlega Ohio do solnčne Kalifornije naj gre klic: Vse za SŽZ. in za njen napredek! Mary Sluga, tajnica. Mary Giavan, gl. podpr. SŽZ. --o- ZAHVALA. Detroit, Mich. V dolžnost si štejemo, da se javno zahvalimo za gostoljubnost, ki so nam jo izkazali ob času konvencije Slov. Ženske Zveze v Chicagi. Povsod smo bile prijazno sprejete. Lepa hvala vsem sestram podružnice št. 2, ker ste se toliko žrtvovale za nas, zlasti pa Mrs. Gottlieb, ker se je tako za nas zavzela in nam šla v vseh ozi-rih na roko. Hvala tudi kuharicam in strežnicam za dobra jedila in postrežbo. Lepa hvala vsem! Pozdrav vsem delegatinjam in zavednim Slovenkam ter članicam SŽZ.! Mrs. Mary Puhek, Mrs. Anna Kunic. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' SMRT V OGNJU. Chicago, 111. —' Na 8005 Euclid ave. je v stanovanju Merritt Hoglunda nastala eksplozija, nakar je izbruhnil o-genj. Sosedje so prihiteli, ko so slišali pok, a so našli vrata v kuhinjo zaklenjena, katera so s silo odprli. V kuhinji na tleh so našli Mrs. Hoglund in njena dva sinčka v starosti 2 oziroma 4 leta, bili so v nezavesti. Šestmesečna hčerka, ki je ležala v vozičku, je bila mrtva. Mater in dečka so pozneje v bolnišnici spravili k zavesti in so izven nevarnosti, pač pa opečeni od ognja. Mrs. Hoglund je izpovedala, da je odprla plin, pozabila ga je pa prižgati. Kako pa je prišlo do tega, da se je plin vnel, kar je povzročilo eksplozijo, ji pa ni znano. ŽELEZNIŠKA NESREČA; 1 OSEBA UBITA. Dayton, O. — Big Four osebni vlak je trčil skupaj s tovornim vlakom: ena oseba je prišla ob življenje in petnajst je bilo ranjenih. Nesreča se je pripetila na nekem križišču v tukajšnji bližini. KRIVIČNA POROTA. Neka 32 letna natakarica je tožila nekega premožnega lastnika oljnih vrelcev za $10,-000 odškodnine, ker ji je ukradel poljub. Porota je pa prisodila tožiteljici $1.00. Porotniki so bili mnenja, da dekle pri tej starosti mora že sama biti toliko pri pameti, da se zna čuvati pred tatovi poljubov. Mogoče so tudi porotniki mislili, da poljub ni bil več vreden, kakor $1.00. V menežariji. — Ivanček: "Poglej, poglej mama, ta-le o-pica pa ravno tako izgleda kot naš stric Nande." Mati: "Toda Ivanček, kaj takega vendar ne smeš govoriti." Ivanček: "Ah, kaj, saj naju opica ne razume." <*]nmiijiiruMMiiimi[iiHiii!iiii!Ui!miwi;iuMiiiiH Važno Ako imate druge vknjižbe (2nd Mortgages), bonde | ali delnice, mi jih vzamemo v račun za zemljo, ki je v 1 najboljšem kraju v mestu. .. I Pošljite spodnji kupon. f MR. P. PERICH, Room 312 — 208 W. Washington St., Chicago, 111. Dragi gospod: l'rosini pošljite mi brezobvezno natančne po datke in pojasnila glede vaših zemljišč. I ni c ........................................................................................................... Naslov ....................................................................................................... Mesto ........................................................................................................ 8 Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost! MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St. Phone: Canal 6319. Chicago, UL Illington Studio JOHN F. GLOMB, Prop. - FOTOGRAFSKI ZAVOD 2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slik^, ročno slikanje in povečanje. =1 Phones: Canal 1267 Residence: Rockwell 4882 Rockwall tWC FRANK E. PAUACZ - > POGREBNIšKI ZAVOD * PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE. Privatna ambukrcaa postrežba. — AtftotttobSi sa vse slučaje. 1916 West 22nd Street Chicago, Illinois F. E. PALACZ, Direktor. LOUIS J. ŽEFRAN, Embalming Apprentice. J £tran 4 AMERIKAWSKI SLOVENEC POTOP HENRIK 5IENKIEWICZ m r Iz p^jiMiii prevel Dr. Rudolf Mol«. Bilo je to čudo nad čudesi in Soro-ka je izgubil glavo, misleč o tem — zakaj vsega se je nadejal na tem svetu, le tega ne, da bi se mogel najti človek, ki bi bil kos gospodu Kmiticu. "Mar je že konec naše sreče ?" je mrmral sam pri sebi ter se ogledoval okoli. Svoj čas je pač šel z zaprtimi očmi za gospodom Kmiticem v stan Hovanskega, ki je bil obkoljen z osemdesettisočno vojsko, sedaj pa ga ob spominu na tega dolgolasega kneza z dekliškimi očmi in rožnatim obrazom pretresa nepopisen strah. In sam ni vedel, kaj naj stori. Strašila ga je misel, da mu bo treba jutri ali pojutrišnjem stopiti na cesto, kjer ga lahko sreča strašni knez sam ali pa njegovi zasledovalci. Zato baš je krenil s ceste v globoke gozdove — in sedaj je želel ostati v tej gozdni koči, dokler bi se ne zgrešili ali pa utrudili preganjalci. Ker pa se mu tudi to skrivališče iz drugih vzrokov ni zdelo varno, je hotel vedeti, koga naj se drži, in zato je velel vojakom str-a-žiti pri vratih in oknih, sam pa je rekel smo-larju: "Vzemi, kmet, svetiljko in pojdi z menoj !" "Morda posvetim velmožnemu gospodu s smolovino, ker nimam svetiljke." "Torej posveti s smolovino; če užgeš kol-nieo in konje, mi je vseeno." Na to besedo se je takoj našla svetiljka v čumnati. Soroka je velel kmetu iti naprej, sam pa je stopal za njim s samokresom v pesti. "Kdo stanuje v tej koči?" je vprašal med-potoma. "Gospodje stanujejo tu." "Kako se imenujejo?" "Tega ne smem povedati." "Zdi se mi, kmet, da jo dobiš v glavo." "Moj gospod," je odgovoril smolar, "če bi povedal krivo ime, bi se morali tudi zadovoljiti." "Res je! Ali je mnogo teh gospodov?" "Stari gospod z dvema mladima in dvoje slug." "Ali so šlahčiči ?" "Gotovo šlahta." "In tu stanujejo?" "Včasih tu, a včasih Bog ve kje!" "Odkod so pa ti konji?" "Gospodje jih priženejo, odkod, Bog ve!" "Povej po pravici, ali ne ropajo tvoji gospodje po cestah?" "Kako naj vem jaz, moj gospod? Zdi se, da jemljejo konje, a komu, tega ne vem." "Kaj pa delajo s konji?" "Včasih vzamejo s seboj po deset, dvanajst konj, kakor pač je, in jih odvedejo, a kam, tega tudi ne vem." V takem razgovoru sta prišla do kolnice, iz katere sta slišala razgetanje konj, in sta vstopila. "Sveti!" je rekel Soroka. Kmet je dvignil svetilnico in začel osvetljevati konje, ki so stali v vrsti ob steni. Soroka je ogledoval vsakega posebej z zvede-niškim očesom, majal z glavo, mlaskal z jezikom in mrmral : "Pokojni gospod Zend bi se veselil. . . So poljski, moskovski. . . a ta valah je iz Nemčije. . . in ona kobila tudi. . . Izvrstni konji. S čim pa jih krmite?" "Da se ne zlažem, moj gospod, sem še spomladi posejal dve njivi z ovsom." "Torej tvoji gospodje vodijo že od pomla- di konje?" "Ne, a so mi poslali delavca z naročilom." "Torej ti si njihov?" "Bil sem njihov, preden so šli na vojno." "Na kakšno vojno?" "Kaj jaz vem, moj gospod! Šli so daleč, še lansko leto, a so se vrnili poleti." "Čigav si pa sedaj?" "To so kraljevski gozdovi." "Kdo ti je postavil semkaj smolarno?" "Kraljevski logar, sorodnik mojih gospodov, ki je tudi z njimi vodil konje, a kakor je enkrat odšel z njimi, se tudi ni več vrnil." "Ali so bili tu že gostje pri tvoji gospodi?" "Tu sem ne najde nihče. Ker so naokoli močvirja in le en dohod, zato se čudim, moj gospod, da ste našli vi; zakaj kdor ne najde, tega požre močvirje." Soroka je hotel takoj odgovoriti, da pozna dobro i te gozdove i ta dohod, toda po kratkem premisleku je sklenil rajši molčati; zato je vprašal: "Ali so veliki ti gozdovi?" Kmet ni razumel vprašanja. "Ali se raztezajo daleč?" '"Oj ! Kdo jih je prehodil: eden se neha, drugi se začenja, a Bog ve. kje jih ni. Jaz nisem bil tam." Po teh besedah je velel kmetu, da se vrne, a tudi sam je stopil v kočo. Po poti je razmišljeval, kaj naj stori, in je omahoval. Z ene strani ga je prijela želja, da bi izkoristil nenavzočnost stanovalcev ter pograbil konje kot svoje in se oddaljil z ropom. Plen je bil dragocen in konji so se zelo prikupili staremu vojaku, toda črez nekaj časa je premagal skušnjavo. Vzeti je lahko, toda kaj potem? Okoli je močvirje, samo en izhod — kako ga najde? Slučaj mu je enkrat pomagal, toda drugikrat se mu ne posreči. Iti po sledu kopit ne velja nič, saj so gotovo stanovalci imeli toliko razuma, da so naredili nalašč krive in zapeljive sledove, ki bi lahko vedli naravnost v močvirja. Soroka je dobro poznal ravnanje ljudi, ki kradejo konje ali jih jemljejo v plen. Torej je pomišljal in razmišljal ter se naenkrat udaril s pestjo po glavi. "Bedak!" je zamrmral, "saj lahko prisilim tega kmeta, da mi pokaže pot na cesto." Naenkrat se je stresel, izgovorivši zadnjo besedo. "Na cesto? Tam pa so knez in zasledovalci. . ." "Petnajst konj je treba izgubiti!" si je rekel v duhu stari lisjak s takim obžalovanjem, kakor bi mil te konje gojii od malega. — "Ne more biti drugače, konec je naše sreče. Treba bo sedeti v koči, dokler gospod Kmitic ne ozdravi, sedeti z voljo stanovalcev, ali pa proti njihovi volji, .a kaj bo potem, to je že polkovnikova stvar." V takih mislih se je vrnil v kočo. Stražeča vojaka sta stala pri durih, in dasi sta videla v temi migotajočo svetiljko, in sicer ono, s katero sta odšla Soroka in smolar, sta vendar velela, da se oglasita, preden sta ju spustila v kočo. Soroka je zapovedal, da se stražeča vojaka menjata o polnoči, sam pa se je vrgel na ležišče poleg Kmitica. V koči je postalo tiho, le ščurki so začeli navadno godbo, v sosedni shrambi pa so škra-bale miši v nakopičenih ropotijah, od časa do časa pa se je bolnik prebudil in očividno bledel v vročici, zakaj do ušes Soroke šo prihajale pretrgane besede: TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC M DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo, iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. S.P.D. sv.Mohoria USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921. Sedež: CHICAGO, ILL. Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place. * Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street. Tajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place. Zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd Street Blagajnik: John Jerich, 1849 W. 22nd St. Duhovni vodja: Rev. P. Anselm Murn, O. F. M. NADZORNI ODBOR: John Horwath, Frank Kobal, Mary Sagadin. POROTNI ODBOR: Louis Duller, John Kosmach, Steve Zabcich. Organizator: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place. Uradno glasilo: "Araerikanski Slovenec." Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine: To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. <><>0<>00CKX>0<>^^ PISANO POLJE ■^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo NEKAJ ODGOVOROV NA RAZNE UGOVORE SLOV. SOCIALISTOV. Apologetičen govor Rev. Vitus Hribarja v župni cerkvi v Col-linwoodu. NAZNANILO. Vsemu članstvu Slov. Podp. Družbe Sv. Mohorja se uljud-no naznanja, da se vrši letna ali glavna seja v nedeljo, 4. decembra, ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani. Ker se bo volil odbor za prihodnje leto in ker se na tej seji spreminjajo tudi pravila, je dolžnost vsakega člana in vsake članici, se udeležiti. Izvoliti moramo pa tudi odbor za našo prihodnjo veselico. Sprejetih bo na tej seji tudi večje število novih članov in člahic, vsled tega naj nobeden ne pozabi se udeležiti. Bratski pozdrav, Max Omerzel, predsednik. John Gottlieb, tajnik. John Jerich, blagajnik. A. WENCEL'S DAIRY pasteurized Milk and Crearn WHOLESALE and RETAIL IS iS W. 22nd Str., Chicago, 111. c, . , , Phone Roosevelt 3673 Slovenska mlekarna. Stckknica MLEKA pomeni steklenico dobrega zdravja. X;iš i ; mleko je i7. Elwood farm. kjer so krave preiskane od /ivinozdravnikov. ■ kakor zahteva zakon. N~i zdravejše pijače na svetu, kakor je mleko. , Posebno sveže mleko za dojenčke od "Guernsey" krav, ki so pom«i'/e-ne zjutraj. opoldne se že mleko prodaja. l\ Naša e-pecijaliieta: DOMAČE SIROVO MASLO ia SIR. N "Najlepše božično darilo je dobra knjiga. Izberite si izmed sledečih eno ali več in razveselite z njo drago osebo. ZAROČENCA. Velezanimiva povest, polna napetih zapletljajev. Trdo vezana ................................$3.00 POTOP. Cim dalje čitaš ta roman tem bolj ti ugaja. 4.00 OTROKA KAPITANA GRANTA. Roman, ki popisuje doživljaje male skupine korajžnih Evropejcev med divjimi ljudožrci afriških pragozdov in avstralskih pustinj. Trdo, lično vezano.. 2.00 Z OGNJEM IN MEČEM. Buren roman iz junaških davnih dni s slikami. Trdo vezan........................ 3.50 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA. Zanimiva povest iz časov boja med katoliško in protestantovsko vero. Trda vezava ........................................................ j ^q ZGODBE SV. PISMA, STARE IN NOVE ZAVEZE. Trpežna, elegantna vezava v usnje... 15 00 ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Krasna vezava. Dva dela, skupno .......................................................... 5 00 HEART SONGS. Obširna zbirka najlepših in najbolj priljudnih ameriških narodnih pesmi z notami. Trda, elegantna vezava.............................. 2.00 ATLAS Z ZEMLJEVIDI posameznih držav in pokrajin celega sveta. Trdo vezana knjiga, v kateri najdete tudi važne zemljepisne podatke.. 2.50 Poleg te knjige bi morala biti v vsaki hiši tudi GLOBUS, ali ZEMELJSKA OBLA, na kateri z lahkoto najdete vsak kraj na katerem koli delu sveta. Zlasti primerno darilo za šolsko mladino ........$1.00 Poleg gori opisanega imamo v zalogi tudi veliko izbiro božičnih razglednic s slovenskim napisom. — Ducat ..........................30c Dalje tudi razne druge knjige in molitvenike, za katere blagovolite pisati po cenik. . Naročila, katerim priložite potrebno svoto denarja, pošljite na naslov: i Knjigarna Amerikanski Slovenec (Dalje.) Sv. zakon je eden svetih zakramentov ; cerkvi pripada oblast določiti postave, kako in kje naj se sprejme ta zakrament; torej Kristusu in Bogu ni vseeno, kje in kako prej-meš zakrament, ampak moraš storiti, kakor ti cerkev zapoveduje, ker je Kristus tako u-kazal. Tudi tebi ni vseeno, če te tvoj otrok uboga ali zasmehuje in tako Bogu tudi ni vseeno všeč, če ga ubogaš ali žališ. — Vemo pa. da ga žališ, če se da.-kot katoličan na sodni ji poročiti. Vkljub temu torej, da je Bog ravno isti na sodniji ali v cerkvi, je pa zate velikanski razloček, če se poročiš na sodniji ali v cerkvi, ker s svojo poroko na sodniji se rogaš k atol. cerkvi, s tem se rogaš Bogu in s tem storiš smrtni greh, živiš v stanju greha, kar je največje zlo in gorje zate. 3. Neki rojak, še ne dolgo tukaj v Ameriki, mi je zabrusil: "Doma sem čital samo en časopis, tukaj pa berem več . vrst časopisja, zalo so .--e mi tu-j kaj oči odprle." — Bere nam-| reč Prosveto, Enakopravnost in ; druge časopise te baže. Ko bi 1 ta človek znal samostojno misliti in sklepati, bi sklepal ta-ko-le: Človek, ki uči drugače kakor stariši. je vselej sumljiv, i Stariši morda niso učeni, veči-: noma pa hočejo dobro svojemu > otroku. Človek, ki mnogo obe-| ta, malo da; večkrat ste culi. i kako je prišel slepar s celim bogastvom, ki bo takoj tvoje, j samo če mu izročiš tisoč pra-• vih dolarjev; hitro na se do-| tičnik prepriča, da je nasedel ' obljubam sleparja, da bo do-; bil za nadomešček samo pra-' zen papir, ker ga je širokoust-! než prav na debelo opeharil, j Omejeni revčki se navadno I nasedejo takim nerodnim lima-. nicam. Ko bi- imel ta človek razvit "razum, bi se vprašal: 'Ali urednik teh časopisov ve, kar piše, ali mu je'dobro znan predmet, o katerem razpravlja, ali je resnicoljuben in hole povedati celo resnico? ! Če mu manjka le ena teh dveh lastnosti, potem ne zasluži drugega, kakor pomilovalen posmeh in ni vreden najmanjšega zaupanja. Poglejmo, kako slo- venski socialistični časopisi pišejo: "Delavec naj dela za delavca; kdo pa je delavec? — kdor dela težko delo s krampom ; duhovnik je pravi potepuh, piše pri mizi itd." Katoličan zavrne boljševi-ku: Kaj pa vaši boljševiški u-redniki, tajniki pri rudečih jec'notah, judovski komisarji v Rusiji, ali so ti delavci, ki o-pravljajo isto delo? Na isti način s peresom kakor katoliški duhovnik in drugi nesociali-stovski uradniki? "A ti. pa delajo za boljševizem, zato so tudi delavci", — ali vidiš, kako si nasprotujejo in zopet ti reko boljševiški časopisi: "Mi ljubimo in delamo za svobodo", — kadar pa dobe vajeti v roke, takrat pa pada bič neusmiljeno po plečah in po glavi vsakega nepristaša brez usmiljenja; s svincem in s puškinim kopitom se mu ubija in zabičuje boljševiški nauk, da svoboda velja samo za bolj-ševike, a drugim pa batine in smrt. Za vzgled so nam Mehika in Rusija, žive in strašne priče ter prazne fraze boljše-viške svobode. — Če katoličan greši, vpijejo in kriče za njim: "Glej ga lumpa, ti cerkvenjaki to so pravi hudobci!" — A kadar boljševik greši, recimo vzame razporočeno ženo svojega soseda, katoličani mu pravimo: brate, kaj pa tvoja čistost, zakonska zvestoba? — "Mi poznamo samo svobodo, mi delamo lahko vse, kar se nam ljubi, to je edino pametno in prav." Taka je njih doslednost. Kako so boljševiki kričali za časa vojske: "Zakaj papež ni ustavil vojne, zakaj ni prepovedal to bratomorsko klanje?" — na drugi strani ti pa zopet kričijo na vsa usta: "Farji in papeži naj se ne vtikajo v politiko, naj se drže svojih zakristij, svetovno politiko naj pa puste v miru!" — Kadar socialist govori o Kristusu, mu je bil Kristus "prvi socialist", kadar katoličan brani Kristusa, socialist na vsa usta vpije: "Ti nazadnjak, ali ne ves, da Kristus sploh nikdar živel ni, to so same farovške bajke!" (Dalje prih.) KVALITETA — TOČNOS1 — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zalo fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Le a vi 11 ce»i * CHICAGO. ILL NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače \z starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, HI. AMERIŠKI FARMARJI POTUJEJO V RUSIJO. London, Anglija. — V torek je prispelo v London 17 farmarjev in delavcev iz Zedinje-nih držav, ki potujejo v Rusijo. Vodi jih Kari Pultur, tesar iz Bostona. Pravijo, da jih čaka v Rusiji sreča, kjer bodo postavili svojo kolonijo in obdelovali polja. PREJELI SMO DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1928. Letošnja pratika je zopet prav zanimiva, brez katere gotovo ne bo zopet nobena slovenska hiša v Ameriki. Naročite jo dokler je v zalogi. Stane 25c. komad. Naroča se pri Knjigarni "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, III. T Phone: CANAL 5903 JOSEPH PA VLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V* CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob časa pogrebov. _ Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaj^ kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. • t